GLASILO OS V O BODI L N E FRONTE OKRAJA T R B O V L JE
Leto 11.
Trbovlje, 25. marca 1949
Štev. 13
Pred IV. kongresom LMS
Mladina ie na svoji borbeni poti ogromno doprinesla od zaietka ustvarlania novega živlienia do danes
Z zbiranjem kosti
bomo veliko prispevali k hitrejšem izpolnjevanju petletnega plana
Ze takoj po osvobodtvi so bile večje ln manjše akcije za zbiranje odpadkov in ustanovljeno je bilo podjetje »Odpad«, vse z namneom, da bi zbrali čim več starega železa, cunj, papirja, stekla, gumija, kosti in drugih odpadkov, iz katerih bi naša industrija predelovala nove proizvode, ki bi jih rabilo ljudstvo. Vse te akcije pa so bile Izvedene preveč kampanjsko, zaradi česar niso dosegle svojega namena in so kmalu zamrle.
Marsikdo se vprašuje, čemu naj bi koristilo zbiranje odpadkov. Marsikdo ne ve, da je mnogo laže napravtil papirno kašo iz starega papirja, kakor iz lesa; da prihranimo mnogo časa in kuriva, če topimo kovinske in steklene odpadke, namesto, da bi isto količino pridobivali iz rudnin; da uporabljamo stare cunje kot primes, zaradi česar porabljamo man) surovin, in končno, da so kosti dragocena surovina, pri kateri ni nlkakega odpadka, ker se vsak kostni prašek koristno uporabi.
Mnogo greše gospodinje, ki take odpadke sežigajo ali mečejo na smetišča, kjer nikomur več ne koristijo. Pred nedavnim smo imeli priliko srečavati na ulicah cunjarje, ki so zbirali take odpadke. Marsikado je pri tem delu obogatel, ker je poznal pravo ceno odpadkov.
Vzemimo samo kosti. Iz 100 kg kosti izdela tovarna 8 kg industrijske masti, iz katere se nakuha z dodatkom drugih surovin 40 kg mila. Iz 100 kg kosti dobimo tudi 15 kg mizarskega kleja, pa katerem je veliko povpraševanje tudi v inozemstvu in za katerega bi mogli dobiti dragocene devize, dalje pa dobimo še fosfatno gnojilo in kostno moko, ki jo uporabljamo kot dodatek živinski krmi.
Zavedajoč se vsega navednega, so pričele množične organizacije na pobudo Ljudske fronte Jugoslavije po vseh terenih in vaseh smotrno zbirati odpadke. K uspehu bo največ pripomogla pionirska organizacija, ki se je z vso vnemo vrgla na delo in dosega že lepe uspehe. V našem okraju so nabrali že lepe količine odpadkov in jih izročili podjetju »Odpad«. Opozorili pa bi radi tako posamezna gospodinjstva kakor menze, kuhinje in podobne ustanove, da spravljajo kosti na stalen prostor, kamor jih bodo prišli! od časa do časa iskat pionirji, ki jim'je poverjeno to delo. Sprejemajte pionirje ustrežljivo, ker opravljajo delo, ki bo v korist vsemu ljudstvu.
Zbiranje kosti je za naš okraj še zlasti važno, ker je pričela z njihovo predelavo novo ustanovljena tovarna za klej v Zagorju. S svojim delom je pričela 22. t. m. Ker ima veliko zmogljivost, bo potrebovala dnevno velike količine kosti, zato ne sme biti nobena kost zavržena.
Ce bomo izvedli akcijo za zbiranje kosti povsod, v slehernem domačem gospodinjstvu in gostinskem obratu in to ne kampanjsko, temveč stalno, bomo mnogo prispevali k hitrejšemu izpolnjevanju našega petletnega plana.
_Kritika in samokritika Je bila vedno eno izmed naših najmočnejših orožij
Konferenca delegatov rudniške mladine trboveljskega rudnika, ki je bila 18. marca v Trbovljah, je podala bilanco dela od ustanovitve rudniškega sekretariata LMS odnosno rudniškega komiteja SKOJ-a. V tem razdobju je napravila mladinska organizacija brezdvomno mnogo in dosegla lepe uspehe na poti razvoja.
Na konferenco so prišli mladinci v strnjenih vrstah, z zastavami in harmonikarji na čelu. Dvorana rudniške restavracije bi bila kmalu premajhna za delegate in vse, ki so želeli prisostvovati konferenci.
Konferenco je otvoril sekretar RK LMS tov. Zupančič Viljem, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, nato pa posebej zastopnike CK LMS tov. Gašperšiča Jela, OK KPS tov. Veharja, OK LMS tov. Klemena in sekretarja RK KPS tov. Petriča. Po ureditvi vseh formalnostih je podal organizacijsko poročilo tov. Oberžan.
V aktive Je treba vnesti več politično vzgojnega dela
Mladinski aktivi so v minulem razdobju marljivo delali, saj je bilo poživljeno politično delo, organizacija pa se je razširila za preko 350 novih članov. Vendar pa je ostalo še preko 530 mladincev izven organizacije in potrebno bo še mnogo prizadevanja, dela z vsakim poedincem, da bodo pritegnjeni vsi, zlasti mladinci, ki delajo v jami, ki se neposredno bore za plan in mladinci v šolah, pred katerimi se nizajo ogromne naloge v bližnji bodočnosti.
Za tolikšno število neorganiziranih mladincev nosi pretežen del krivde dosedanje, čestokrat se menjajoče vodstvo tako komiteja, kot aktivov. V bodoče pa bo treba pridobivati mladince s poglobljenim kulturno prosvetnim delom in s študijskimi sestanki, ki so važen pripomoček za dviganje ideološke ravni mladine.
Mladina naj ne samo daje, temveč tudi prejema
Vodstva mladine so največkrat na sestankih in zborovanjih zahtevala od mladine vse mogoče, nikdar pa se niso spraševala, kaj naj ji nudijo, da bi bila vsestransko vzgojena v pravem patriotskem duhu, da bi vzljubila domovino in znala ceniti pridobitve
narodno osvobodilne borbe ter jih razvijati dalje.
Pozabljala so na izlete, ki tvorijo važno obliko prevzgoje mladine, posebno v pogledu pijančevanja, ki se je ponekod vgnezdilo pri rudniški mladini, prav tako pa bi jo izleti odtujevali vplivom protiljudske duhovščine, ki rovari na vse načine proti ljudski demokraciji.
Fizkultura naj usposobi mladino za njene bodoče naloge
Doslej je bilo vključene v fizkulluro le malo rudarske mladine. Vse premalo se zavedajo poedinci, kaj pomeni v taki državi kot je naša, močna in razvita fizkultuma organizacija, ki krepi telo in ga usposablja za izvedbo vseh planskih nalog in obrambo domovine. Bodoča naloga naše mladine bo, da bo privzela in izpolnila geslo: »Vsak član LMS, dober fizkul-tumik!« Kar velja za vključitev v fizkultumo delo, pa velja tudi za pred-vojaško vzgojo. Daši je predvojaška vzgoja obvezna, ne prihaja mladina na vežbališče in ne izpolnjuje predpisov, ki veljajo zanjo v tem pogledu.
Mladinske številke in brigade bodo
vnesle v rudnike nov način dela
Takoj ob začetku ustanovitve rudniškega komiteja so se formirale po aktivih Zapadnega ln Vzhodnega obrata ter na obratu Dobrne mladinske številke in brigade, ki so pričele z novim načinom dela v naših rudnikih. Spočetka so starejši gledali nanje porogljivo, ko pa so začele prekoračevati normo 30, 50 pa tudi 70 odst., so jim ti smehljaji zamrli. Najboljša številka Vzhodnega obrata pod vodstvom tov. Zilnika Jožeta, št. 218, je prejela od GO LMS prehodno zastavico, kar pomeni vsekakor priznanje mladini, katerega ji je izrekla še posebej vršeča se konferenca.
Po referatu organizacijskega sekretarja je podal svoje poročilo sekretar RK LMS tov. Zupančič Viljem.
Mladina Je bila prva v borbi, pa Je prva tudi v izgradnji socializma
Od pričetkov ustvarjanja našega novega človeka, ki stremi, da bi izgradil čimprej socializem v naši državi, do današnjih uspehov, ki jih ne morejo zatemniti niti klevete Inform-
biroja, je dokazala jugoslovanska mladina, da je dorasla svojim nalogam ln da je bila pot njene zgraditve v narodno osvobodilni vojni njen preporod, ki jo je pravilno usmeril v izvršitev nalog, ki jih je zahtevala naša domovina, da bi bil čimprej izgrajen socializem. Obnova mest, vasi, graditev prog in cest so bili mejniki, ki so dokazovali, da je mladina pravilno razumela hotenje Partije s tov. Titom na čelu in da je storila vse, da bi se ta hotenja uresničila. Vedela je, da stane vsak uvoženi predmet dva ali trikrat toliko, kot stane domač izdelek, vedela pa je tudi, da ne bo mogla doma izdelovati to, kar moramo uvažati, dokler ne bo slehernemu dana možnost, usposobiti se in si pridobiti toliko znanja, da ga bo mogel uporabljati v prid skupnosti. Ta možnost je danes dana in mladina stoji neomajno na braniku domovine. Ne motijo je krivične obsodbe Informbiroja, ne gonja vojnih hujskačev, niti domača reakcija, ker ve, kako drago je stala naše ljudstvo borba, da se je osvobodila izpod fašizma. Ve pa tudi, da se ne sme uspavati na lavorikah, ker jo čakajo še ogromne naloge, ki jih je treba izpolniti in izpolnila jih bo, zaupajoča modremu vodstvu, ki jo vodi po pravilni poti, po poti v socializem, ki bo lepša in boljša, kot so bile dosedanje poti.
Sekretarji osnovnih mladinskih organizacij naj bodo primer doslednega borca za socializem
Naloge, ki stoje pred današnjo mladinsko organizacijo so tako velike, da ne sme izgubiti vodstvo pregleda nad slehernim mladinskim aktivom v obratu. Udarniki Zilnik Jože, Petek Alojz in Menardi Alojz, ki nesebično delujejo za skupnost obenem s svojimi tovariši in ki neprestano presegajo norme, so porok za uspešno izvedbo letnega plana. Rudniški komite LMS jim izreka za njihovo delo vse priznanje in jih daje v vzgled vsej mladini trboveljskega rudnika.
Mladinska organizacija naj v bodoče odpravi suhi prakticizem, suhe sestanke in neplodno razpravljanje, vsled česar so mladinci zapuščali organizacijo. Da se je to godilo, je vzrok v tem, da so prihajali sekretarji aktivov na sestanke nepripravljeni, niso poznali problemov obratov in planov, torej prav to, o čemer bi morali razpravljati na sestankih. Resnici na ljubo moramo priznati, da je bil v tem pogledu »bela vrana« tov. Zelenšek Viktor, sekretar na obratu Dobrni, ki se je dobro zavedal svojih dolžnosti, zato pa je bil tudi njegov aktiv najboljši, ob tekmovanju SKOJ-a in LMS v Trbovljah.
Naloga sekretarje^’ osnovnih mladinskih organizacij je, da bodo odpravili stari način dela, urejevali delo na mehaniziranih čelih, odpravili neopravičene izostanke in kontrolirali poslovanje in nepravilnosti, ki se dogajajo v obratih in ki se največkrat pojavljajo tam, kjer so še socialdemokratski in sovražni elementi.
Ob racionalnem kmetskem gospodar-stvu se bo večal dotok delovne site v Industrijo
Naša delovna mladina je posvečala vse premalo pažnje kmetijskemu go
Rudarska mladina Vzhodnega obrata prihaja na konferenco
spodarstvu. Število delavcev v slovenskih tovarnah in rudnikih se je doslej večalo, ni pa bilo rešeno vprašanje, kako bo kmetska mladina z zmanjšano silo uspela kriti povečane potrebe naše industrije. Zadružne ekonomije in kmetsko obdelovalne zadruge, ki s kolektivnim delom odpravljajo zaostalost in zvišujejo produktivnost v kmetijstvu, so mnogo doprinesle k odtegnitvi malega kmeta od vaškega kulaka. Danes so kmetje spoznali, da jim delavski razred in Partija nudita gospodarsko neodvisnost in prepotreben gospodarski in kulturni napredek. Delovnim kmetom je dano na prosto, da li se vključijo v zadrugo in sprejmejo naprednejši način obdelave ali
pa kmetujejo še po starem načinu. Mladina pa, zlasti kmetska mladina, se mora zavedati, da more vas le z gradnjo zadružnih domov in s prostovoljnim delom, kjer ji bo izdatno pomagala tudi rudarska mladina, priti do blagostanja v socialistični državi in da je le naslonitev na Partijo ona pot, ki vodi preko vseh ovir naravnost proti cilju — v socializem.
Debata z mladino je dokazala njeno visoko zavednost
V diskusiji so se diskutanti dotaknili vseh ovir, ki jim ne dopuščajo smotrnega dela, nakazovali uspehe s kritičnim ocenjevanjem in nizanjem obljub, ki jih bodo izpolnili do prihodnjega IV. kongresa LMS.
Mladinska brigada 'M Vzhodnega otirata, rudnika Trbovlje prične s 1» VI, delati za drugo polovico leta
Med diskusijo, v katero so posegli tudi zastopniki mladinskih centralnih organizacij, je vstopil v dvorano rudar, večkratni udarnik, mladinec tov. Dornik Ivan, ki je prinesel konferenci iz jame št. 216 tople pozdrave ter vpričo konference napovedal tekmovanje mladinski brigadi Drnovška Franca iz Zagorja, obrata Podstrana v sledečih točkah:
1.	Da bomo štirimesečni plan izvršili do 1. aprila in pričeli z borbo za plan meseca maja.
2.	Polletni plan bomo izvršili do 31. maja.
3.	Proizvodne stroške bomo znižali za S odst.
4.	Brigada bo poskrbela, da bodo vsi učni kopači posečali tečaj za kopače in ga v predpisanem roku tudi izvršili.
5.	Obvezujemo se, da ne bo imela brigada nobenega neopravičenega izostanka v času do IV. kongresa LMS.
6.	Vsak teden bomo imeli redne sestanke in skrbeli za študij in za razna predavanja za politični in kulturni dvig brigadirjev.
Z vzklikom »Vse sile za čimprejšnjo izgraditev socializma« je zaključil napoved tekmovanja, ki je bilo od vseh navzočih burno sprejeto.
Po obširni debati so bile volitve v rudniški komite, ki je bil v celoti izvoljen s tov. Zupančičem Viljemom na čelu.
Po volitvah so bile razdeljene nagrade med najboljše poedince in aktive. Nagrajenci so se zahvalili za priznanje in obljubili, da bodo vložili vse sile v izvršitev obljub, danih v čast IV. kongresa.
Pred zaključkom so bili sprejeti še sledeči sklepi, ki dokazujejo, da bo mladina stavila vse za poživitev dela v organizaciji, prav tako pa tudi za vsebinsko poglobitev, ki je predvsem potrebna mladini, da bi pravilno ra zurnela današnji čas.
Sklepi:
1.	Mladinska organizacija bo pritegnila v vsakem aktivu po 10 novih članov LMS v organizacijo in to do IV. kongresa.
2.	Z vsemi silami se bo borila za dosego plana,
3.	Izboljševali bodo način dela ter v ta namen organizirali nove brigade in številke.
4.	Izostankarstvo pri delu bodo spravili na minimum.
5.	Sekretarji aktivov se bodo dobro pripravili za delovne sestanke in vodili kontrolo nad študijem.
6.	Študij bodo odslej izvajali po programu, kamor bodo pritegnili čim več mladine.
7.	Po vseh aktivih, kjer obstoje možnosti, bodo organizirali kulturne skupine in pripravili do kongresa kratek program.
8.	Nudili bodo vsestransko pomoč vaškim aktivom: a) kulturne prireditve — izleti na vasi; b) organizirali prostovoljno delo.
9.	Članarino in statistiko bodo uredili še v mesecu marcu.
10.	Nudili bodo vsestransko pomoč vasi. Organizirali delovno brigado iz vseh aktivov, katera bo poleg fizičnega dela nudila kulturno-prosvetno delo na vasi. Brigada bo štela do 80 članov in bo napravila 3000 delovnih ur ter dala 8 kulturnih prireditev.
11.	Vsi aktivi bodo določili do konca meseca po enega dopisnika za »Mladino«, ki bo pisal preko »Mladine« va škim aktivom in v ostalo časopisje.
S sprejetjem resolucij, ki so bile odposlane CK KPJ, CK KPS, CK LMJ in CK LMS, je bila zaključena mladinska konferenca, ki ni podala samo obračun dela, marveč je nakazala tudi bodoče naloge, ki jih bo izvršila trboveljska rudniška mladina, s tem pa storila velik korak po poti v socializem.
Kakor splošno znano, je spričoi rastoče industrijalizacije naše države potreba po premogu iz dneva v dan večja. Da se čimbolj dvigne delovni polet rudarjev in s tem proizvodnja primoga, ki je naši državi potreben, je uprava rudnika Trbovlje razglasila svojemu delovnemu kolektivu, da bo onim rudarjem, ki bodo dosegli v mesecu marcu najboljši delovni učinek, izplačala posebne denarne nagrade. — Za najboljšo storitev v progah in ročnih odkopih je razpisana nagrada 2000 dinarjev na moža, na mehaniziranih odkopih bo pa znašala prva nagrada 2500, druga pa 2000 din na moža. Prav tako bodo dobili oni delavci, ki bodo pokazali najboljši delovni učinek na jamskih vzdrževalnih delih, po 1500 dinarjev nagrade. Pri odkopavanju premoga na dnevnem kopu je za najboljšo storitev razpisana prva nagrada na 3000 in druga na 2000 din na delovno skupino.
Razpis teh posebnih nagrad je naletel pri rudarjih na najživahnejšl odziv. Delovni polet rudarjev je v mesecu marcu na rudniku Trbovlje ne-nepričakovano porastel, tako da je rudnik Trbovlje s produkcijo premoga trenutno nad 9*/» nad planom.
V proizvodnji se kosajo med seboj posamezni premogovni odkopi, tekmujejo pa med seboj v produkciji seveda tudi posamezni obrati, kateri obrat bo dosegel na koncu meseca najboljši delovni učinek in produkcijo.
Poseben delovni elan v proizvodnji premoga pokazuje na Zahodnem obratu iodkopna šlevlka 13, kateri načeluje brigadir Zagorišek Tone, nadalje brigada 421 z brigadirjem Dolenškom Vinkom, delovna številka 5 brigadirja Lebra Mihe, mladinska brigada 429
Je novoizvoljeni pleiOTim Osvcfaoidlitae fronte Trbovelj
Dne i . marca 1949 je imel svoje prvo zasedanje novi odbor mestnega plenuma Osvobodilne fronte Trbovelj. Udeležba je bila zadovoljiva, saj se je zasedanja udeležilo od 63 izvoljenih, 48 odbornikov.
V diskusiji, ki se je razvila po vseh opravljenih formalnostih, je bilo opaziti, da je v plenumu mnogo novih tovarišev in tovarišic, ki še niso dovolj razgibani, da bi mogli poseči v diskusijo. Diskutanti so nakazali pomanjkljivosti bivšega mestnega, kakor tudi terenskih odborov Osvobodilne fronte, ki so prišle do izraza tudi pri volitvah, kjer nekateri terenski odbori poleg drugih pomanjkljivosti, niso pripravili niti točnih volilnih imenikov. Terenskim odborom, ki še nimajo svojih lokalov, jih bo treba preskrbeti. Socialni fond bo treba zvišati, ker so dani za to vsi pogoji, zlasti če pomislimo, da žrtvuje upokojenec za socialni fond od svojih mesečnih dohodkov, ki znašajo 2000 din prav toliko, kot rudarji, ki zaslužijo mesečno 5000 ali že več din. Vsem tem bo treba pri-
kazati čemu služi socialni fond, nakar bodo z višjimi prispevki omogočili višje podpore revežem, ki so odvisni le od podpore, katero prejemajo od socialnega fonda.
Ob sklepu si je zadal plenum nalogo, da se bodo po vseh terenih v prihod njem tednu osnovali terenski odbori, ki bodo sestavili plan dela za leto 1949 kot osnovo za uspešno delo v tem letu,
Moja obljuba — vestno izpolnjevanje dolžnosti
Rudniškemu komiteju LMS
Ob priliki rudniške konference LMS Trbovlje dne 18. marca 1949 mi je bila priznana materialna nagrada za moje prizadevanje kot mladinka aktiva LMS Separacija.
S priznanjem te nagrade se čutim počaščena in dolžna, da se zanjo Rudniškemu komiteju LMS Trbovlje naj-iskreneje zahvalim.
Zavezujem se in obljubljam, da bom kot mladinka še naprej vestno izpol njevala dolžnosti, katere nam nalaga organizacija LMS pod vodstvom naše Partije.
Vsi sile za izgradnjo socializma!
Veršnik Fani
Orisg-o dekado izvršitve plana je trboveljski rudnik presegel ra 11%
Vsi tekmujte za izgradnjo socializma
brigadirja Molnarja Jožeta ter odkopan številka 426 z brigadirjem Erjavcem Francem.
Enako ne zaostaja za zahodnim obratom Vzhodni obrat, kjer se z velikim delovnim poletom odlikuje odkopna številka 212 brigadirja Koritnika Karla in Borštnarja Hinka, nadalje odkopi Snoja Ladislava, Pavška Viktorja in Zibreta Adolfa ter mladinske številke 179 in 216 z brigadirjema Krhlikarjem Filipom in Majnardijem Alojzem II.
Omeniti moramo seveda zalaganje dnevnega kopa za dosego čim večjega delovnega učinka in produkcije, kjer moramo omeniti na Dobrni predvsem odkupno številko 21 Kotarja Erika in Rozmana Jožeta, nadalje odkopno številko 31 Kotarja Emila in Pasariča Antona. Prav tako se odlikuje v proizvodnji premoga na Neži delovna številka 342 Dobnikarja Marjana in Blatnika Ivana ter odkop štev. 346 Polutnika Jožeta in Čeča Milana.
Polet v delu, ki je zajel rudarje rudnika Trbovlje v tem mesecu, je zelo razveseljiv in hvalevreden pojav ter zasluži priznanje najširše javnosti. Želeli bi, da bi našel delovni elan trboveljskih rudarjev kar največ posne-malcev na vseh rudnikih Jugoslavije.
O rezultatu, ki ga bo dosegel delovni kolektiv rudnika Trbovlje ob koncu tega meseca v produkciji, bomo še poročali, istočasno pa objavili, kateri rudarji so dosegli najboljši delovni učinek.
Trboveljski rudarji pokazujejo s svojim delovnim poletom in zalaganjem za dosego kar najboljše produkcije premoga, visoko politično zrelost ter zaslužijo sloves graditeljev lepše bodočnosti naše socialistične države.
Svečana proglasitev sitenik®v rudnika Hrastnik
Dne 13. t. m. je bila v Zadružni dvorani na Dolu pri Hrastniku svečana proglasitev udarnikov rudnika Hrastnik.
Svečanost je začel direktor rudnika tov. Slokan Franc, ki je v svojem govoru prikazal pomen udamištva, nova-torstva in racionalizatorstva za izvedbo Titove petletke, čestital proglašenim udarnikom k dosegi častnega naziva in razdelil nagrade najboljšim delavcem kolektiva.
Na obratu Hrastnik so bili proglašeni za udarnike naslednji tovariši: Prvič proglašeni:	Zdovc Edi, Pod-
menik Avgust II., Šinkovec Karl, Gračner Albin, Avsenak Rudolf, Tr-šek Julij.
Drugič proglašeni:	Kaše Jože II.,
Lorbar Ivan, Slokan Franc.
Tretjič proglašeni:	Sihur Ernest,
Preč Alojz. Potočan Stanko, Hribarnik Ivan.
Četrtič proglašeni: Ašič Alojz, Me-terc Jože, Kirn Edi.
Sedmič proglašeni: Feerlič Jož, Kozole Dominik in Korene Karl.
Osmič proglašeni:	Sihur Franc in
Knez Matija.
Tov. Sihur Franc je nosilec Reda dela I. stopnje, tov. Knez Matija in tov. Kozole Dominik pa sta nosilca Reda dela II. stopnje.
Na obratu Ojstro so bili proglašeni:
Prvič proglašeni: Resman Jože, Stopar Andrej in Vresk Ivan.
Drugič proglašeni: Hribar Franc IV,. Ocepek Dominik in Bezgovšek Pavel.
Tretjič proglašeni: Cešnovar Avgust, Silcovc Rudolf in Starina Jože.
Petič je bil proglašen za udarnika tov. Kolšek Anton, šestič pa tov. Vla-stič Mirko.
Pri tej priliki je bilo posebej pohvaljenih in nagrajenih na obratu Hrastnik 22 delavcev in 5 tehničnih nameščencev, na obratu Ojstro 27 delavcev in 3 tehnični nameščenci, na
zunanjem obratu 5 delavcev jn na strojnem obratu tov. Piki Albin, večkratni novator in racionalizator.
S to proglasitvijo je število udarnikov na rudniku Hrastnik ponovno naraslo, kar je zopet dokaz, da hrastni-ški rudarji pravilno pojmujejo planske naloge, od katerih izvedbe je odvisna srečnejša bodočnost naših narodov.
Tov. udarnikom in nagrajencem iskreno čestitamo z željo, da bi se njihove vrste pomnožile ini se prekalile v mogočno delovno armado Titove Jugoslavije.
OBČNI ZBOR ZVEZE BORCEV NOV
okra a Trbov c
V nedeljo dne 27. marca 1949 bo v dvorani okrajnega ljudskega odbora Trbovlje občni zbor Zveze borcev NOV okraja Trbovlje s pričetkom ob 9. uri dopoldne in s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in pozdrav.
2.	Idejno-politični referat.
3.	Organizacijsko poročilo in pregled dosedanjega dela.
4.	Diskusija po referatih.
5.	Volitev okrajnega odbora ZB NOV.
6.	Naloge v letu 3949 in sklepi.
7.	Slučajnosti.
Vsi vabljeni delegati naj se občnega zbora gotovo udeleže.
FILATELISTI, POZOR!
Vabimo vse zbiralce znamk Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Zidanega mosta in Radeč na skupni sestanek v rudniško restavracijo na Vodah v Trbovlju, ki bo 2. aprila t. 1. točno ob 1. uri zaradi sestave pripravljalnega odbora Filatelističnega. kluba »Zasavje«.
Sindikalne organizacije v Trnovljah
so sprejele tekmovanje KSS-a iz Kranja v čast 30. obl. KP
IV. redni občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta
Na IV. rednem občnem zboru sindikalnih podružnic v Trbovljah so delegati, izvoljeni na občnih zborih, kritično pregledali dosedaj izvršeno delo ter sprejeli sklepe za učvrstitev organizacije v tretjem letu Titove petletke. Zbrani delegati so v nedeljo 20. marca 1949 v dvorani Delavskega doma izvolili plenum OSS-a, ki bo v letošnjem letu vodil delo sindikalnih podružnic. Po uvodnih besedah predsednika Hribarja Ivana, ki je pozdravil vse navzoče, je podal organizacijsko poročilo tajnik OSS-a tov. Topli-kar Lojze.
Delo OSS-a Je bilo v preteklem letu v veliki meri izboljšano
Občni zbori sindikalnih podružnic, katerih je v sestavu OSS-a 27, so bili izvršeni v letošnjem letu po predvidenem planu, razen dveh primerov, ko so se morali občni zbori preložiti na poznejši termin. V nasprotju z lanskim letom, so se volitve izvršile samostojno ter se niso podružnice zanašale na pomoč od zgoraj. V okviru OSS-a je poleg 27 podružnic, še 30 pododborov s 119 grupnimi poverjeniki. Organiziranih je 6718, neorganiziranih pa 404 delavci in nameščenci, kar znaša 94 odst. vseh vključenih v sindikalni organizaciji. V preteklem letu je bila glavna naloga v tem, da se mobilizira članstvo za izpolnjevanje planskih nalog. V zvezi s primanjkujočo delovno silo, je bila preko sindikalnih podružnic akcija za vključitev žena v proizvodnjo, tako da je bilo med letom vključenih v proizvodnjo 653 žena, od teh 181 iz drugih okrajev. Za izvrševanje sklepov in nalog v proizvodnji, so se redno sklicevale proizvodne konference, razne seje in posvetovanja.
Ustvarjalnemu duhu delavcev je treba dati vse možnosti za nadaljnji razvoj
Tekmovanje je v preteklem letu zajelo vse kolektive. V raznih tekmovanjih so dosegli najlepše uspehe rudnik v Trbovljah, cementarna, elektrarna in gradbeno podjetje »Zidar«.
K dvigu produktivnosti dela so mnogo pripomogli udarniki, novatorji in racionalizatorji. Proglašenih je bilo 936 udarnikov, svoje predloge za izboljšanje dela pa je predložilo 20 ra-cionalizatorjev, ki so s svojim delom prištedili lepe vsote denarja. Premalo skrbi pa je bilo posvečene racionali-zatorjem ter so mnoge zamisli teh tovarišev ostale neustvarjene, ker jim sindikalne organizacije niso nudile dovolj pomoči.
Nepravilni odnosi referentov za zaščito dela so povzročili marsikatero nezgodo
V pogledu zaščite dela se je v lanskem letu mnogo grešilo. Število nezgod znaša 1520, kar so v veliki meri zakrivili posamezni referenti, ki se niso sproti seznanjali z raznimi predpisi, s katerimi bi lahko v veliki meri pojasnjevali delavstvu tehnične zaščitne mere in preprečevali nezgode. Premalo pozornosti je bilo posvečene tudi pravni zaščiti in skrbi za delavsko mladino v vprašanju njenega fizičnega razvoja in zdravja. Zaradi nezadostnega tolmačenja socialne zakonodaje delavstvu je v preteklem letu prišlo do velikega števila obolenj, ki znaša 6.30 odst. od vseh zaposlenih, v letošnjem letu pa se je ta odstotek dvignil celo na 7.03 odst. Letni dopust je izkoristilo le 75 odst. vsega delavstva. Za oddih delavcev je bil renovi-ran sindikalni dom v Bakru, ki pa še ni mogel služiti svojemu namenu, ker je primanjkovalo za dokončno ureditev finančnih sredstev. V letošnjem letu bo dom urejen v celoti, ker so bili kot solastniki pritegnjeni k sodelovanju ljudski odbori v Zagorju, Hrastniku, Trbovljah in OLO Trbovlje. Ta dom bo služil predvsem odmo- j ru delavstva, zaposlenega v lokalni in- : dustriji. Sindikalna podružnica rudar- |
jev pa gradi lastni počitniški dom na Partizanskem vrhu. Sindikalne organizacije so posvetile vso skrb zaščiti žena in mater. Poleg že obstoječega DID-a, bodo v mesecu aprilu otvorjene dečje jasli, ki bodo lahko sprejele do 100 otrok.
Kulturno prosvetno delo se je vršilo predvsem v SKUD-u
Kulturno in prosvetno delo se je vršilo predvsem v kulturno umetniškem društvu ter je bila pri tem ideološka vzgoja sindikalnih podružnic čestokrat zapostavljena. V nekaterih podružnicah so obstajali študijski krožki in se vršila razna strokovna in politična predavanja, toda to je bilo tudi vse, kar je bilo na področju vzgojnega dela' v podružnicah storjenega.
Večerni sindikalni tečaj, ki je bil organiziran, je imel vrsto slabosti. Izbiri kadrov je bilo posvečene premalo pozornosti, poleg tega pa so se predavanja vršila neredno, zaradi česar tečaj ni dosegel tistega cilja, ki mu je bil zastavljen. Uspehi, doseženi v umetniški dejavnosti sindikalnih organizacij, so znatni, tako v omasovitvi društev, kakor tudi v dvigu umetniške kvalitete. Pojavljale pa so se tudi slabosti, predvsem v nizkem idejnem programu, kar ima svoj vzrok v pomanjkanju ideološko političnega dela s člani društev. Agitaciji in propagandi je bilo posvečeno premalo pozornosti, prav tako pa tudi uporabi zvočne aparature, potom katere bi se lahko popularizirali uspehi tako posameznikov, kakor celote, še manj pa so bili popularizirani uspehi in odkrivanje napak na stenčasih in v tisku.
Izvršenih je bilo 171.839 prostovoljnih ur
Pri gradnji zadružnih domov so sindikalne organizacije izvršile po vsem okraju 20.000 prostovoljnih ur. V Trbovljah pa so člani sindikata sodelovali pri raznih akcijah ter izvršili pri gradnji ceste Trbovlje—Zagorje 8483 ur, v tednu gozdarstva 971 ur, na gradnij ceste v Trbovljah 2958 ur, pri gradnji planinskih koč 2138 ur, pri gradnji kulturnega doma 1589 ur, pri gradnji stanovanj 11.222 ur, pri prostovoljnem delu v podjetjih za plan 145.766 in pri raznih manjših akcijah 712 prostovoljnih ur. Skupno je članstvo sindikalnih organizacij izvršilo 171.839 prostovoljnih ur z udeležbo 3678 članov. Izvršeno delo je dokaz visoke zavesti članstva sindikalnih organizacij in predanosti naši Partiji.
Klovi kadri v lafrarantski stroki
Uprava trboveljskega rudnika posveča vso skrb vzgoji novih kadrov v različnih strokah. Pred kratkim se je zaključil v Trbovljah laborantski tečaj, katerega je obiskovalo 11 tečajnikov. V tečaju, ki je trajal štiri mesece, so se tečajniki seznanjali s praktičnim in teoretičnim delom. Tečajniki so tečaj redno obiskovali in je v tem pogledu ta tečaj lahko vzgled
V	diskusiji je članstvo kritično presodilo storjene napake ter sprejelo važne sklepe za bodoče delo.
V čast 30. obletnice KP bodo tekmovali
Kulturno prosvetni referent sindikalne podružnice rudarjev je obvestil delegate, da so vsi kulturno prosvetni referenti podružnic sklenili, da sprejmejo tekmovanje, na katerega so pozvale sindikalne organizacije Kranja.
V	času prvomajskega tekmovanja bodo nenehno poglabljali delo na ideološki fronti. Študirali bodo material V. kongresa KPJ, II. kongresa KPS,
I.	kongresa ZSJ, material proračunskih razprav ln II. plenarnega zasedanja CK KPJ in ga uporabljali v dnevni praksi.
30. obletnico ustanovitve KPJ in sindikalne organizacije, III. kongresa OF, 27. april in 1. maj bodo praznovali s tem, da bodo s podvojenimi silami dvigali proizvodnjo, zniževali proizvodne stroške in poglabljali svoje znanje in s tem z dejanji pokazali svojo ljubezen do partijskega in državnega vodstva. To bo tvorilo tudi dostojno pripravo na II. kongres ZSS.
V	vseh kolektivih bodo razvili vse obstoječe oblike agitacije in jih izpopolnili z novimi. V Izložbenih oknih bodo organizirali razstave, iz katerih bodo razvidni napori za dosego plana. Izboljšali bodo delo v že obstoječih rdečih kotičkih in ustanovili 4 nove in 1 delavski klub.
OSS Trbovlje bo organiziral dvakrat mesečno seminar s kulturno prosvetnimi referenti podružnic in osnoval stalni krožek predavateljev. Seminarje z voditelji študijskih krožkov bodo organizirali rudnik, cementarna, elektrarna in CRD.
Pričeli bodo s tremi večernimi tečaji, in sicer za rudnik, cementarno in CRD ter izboljšali sedanji tečaj pri OSS-u.
Organizirali bodo analfabetski tečaj ter ustanovili večerno delavsko gimnazijg, obenem pa posvetili vso pozornost izbiri kadrov za tehnikum. Rudnik, CRD in elektrarna bodo preko svojih ekonomij dajali vso pomoč okoliškim vasem, v borbi za socialistično preobrazbo vasi.
S pomočjo odborov OF bodo organizirali sestanke v vaseh, kjer stanujejo delavci (Klek, Gabersko, Planinska vas. Partizanski vrh, Bevško, Ret-je, Dobovec, Prapretno, Katarina, Ojstro in Ravenska vas).
Rudnik Trbovlje se bo povezal s traktorsko postajo v Brežicah. Pove-
drugim tečajem, kjer obisk ni na taki višini. Vkljub raznim vremenskim ne-priiikam so redno prihajali tečajniki iz Zagorja peš, po dve uri daleč. Predavatelji so v tečaj vložili vse sile, zaradi česar je bil uspeh prav zadovoljiv. Trije so napravili izpit z odličnim uspehom, 8 pa s prav dobrim. Tečajniki pa so poleg teoretičnega izpita opravili s prav dobrim uspehom tudi praktični izpit. Tem kadrom bodo sledili še drugi, iz ostalih strok, za katere se že vršijo razni tečaji
zali se bodo še s tremi državnimi posestvi in šestimi zadrugami ter jim nudili pomoč. V okviru SKUD-a »Hoh-kraut« bodo razvili kulturno umetniško dejavnost ter izvedli tekmovanje med posameznimi sekcijami. Uredili bodo postaje, ambulantne čakalnice pa opremili s časopisjem in brošurami.
Vse podružnice bodo v okviru svojih posameznih obveznosti napravile načrt svojega dela do 31. maja t. 1. v čast II. kongresa ZSS.
Diskusiji so sledile tajne volitve, pri katerih je bilo izvoljenih 46 članov plenuma OSS-a.
Ob zaključku je občni zbor sprejel resolucije za CK KPS in ZSJ GO ZSS. Občni zbor je bil zaključen ob zavesti članov sindikalnih podružnic, da bodo napake preteklega leta odpravili z izvrševanjem vseh sprejetih sklepov, ki so v glavnem tile:
Planske naloge, ki jih morajo izvršiti rudniki, CRD, cementarna, gradbena podjetja, železnica, steklarna in kemična tovarna, morajo biti ne samo dosežene, ampak tudi presežene. Za dosego tega bo uvedeno povsod socialistično tekmovanje, na podlagi uvedbe delovnih norm, planske naloge pa bodo razdrobljene na mesece, dekade, dneve in posamezne delavce
Za boljšo organizacijo dela se bodo sklicevale 14 dnevno proizvodne konference, o doseženih uspehih pa bo vodena točna evidenca. Proti kršilcem delovne discipline, neopravičenim iz-ostankarjem, zamudnikom in namišljenim bolnikom bo uvedena ostra borba.
Za poživitev ideološko politične vzgoje članstva bodo ustanovljeni marksistični krožki, večerni sindikalni tečaji in večerne gimnazije.
Da bi se dvignila proizvodnja, bodo osnovani krožki novatorjev in ra-cionalizatorjev, na katerih se bodo proučevali razni predlogi tehničnih in organizacijskih izboljšav.
Dvigu strokovnih kadrov bo posvečena posebna pažnja.
Da bi se zmanjšale obratne nezgode, bodo vse sindikalne organizacije strogo pazile na to, da se bodo varnostni predpisi strogo izvajali, obenem pa bodo vodile evidenco o zaščiti matere delavke.
Sindikalne organizacije se bodo borile za gradnjo novih in dograditev započetih stanovanjskih poslopij, za izboljšanje preskrbe pa bodo uvedle množično kontrolo nad špekulantskiml elementi, s čimer bodo podprle ljudsko oblast.
Da bi se izvršila čimprejšnja preobrazba naše vasi, bodo organizacije skrbele, da bodo delavci, stanujoči v vaseh, prenašali vanje socialistični duh
Pionirski odred Alojza Hohkrauia se je odzval tekmovanju
Pozivu na tekmovanje pionirskega odreda »Maršal Tito« iz Zidanega mostu, so se odzvali po večini vsi odredi trboveljskega okraja. Pri zadnji določitvi najboljših odredov v okraju, je mnogo pionirjev ostalo razočaranih. Med njimi so bili tudi pionirji odreda Alojza Hohkrauta, iz osnovne šole Trbovlje I. Na štabnem sestanku so pionirji sklenili, da se hočejo tudi oni uvrstiti med boljše odrede okraja. Sklepi štaba se že vidno kažejo. Precej se je izboljšala disciplina, šolski obisk in uspeh pri učenju. Akcija za kosti pa je še posebno razveseljiva. Samo v prvem tednu so zbrali pionirji ca 1225 kg kosti in jih že oddali Odpadu. Med nekaterimi četami sc je vnela prava borba, kdo bo najboljši. Pionirke in pionirji so premetali vsa smetišča, obiskali vse menze in internate in stikali za kostmi. Prav veselo je bilo pogledati male pionirje iz II. in III. razreda s koši, polnimi kasti, ki jih prinašajo že zjutraj v šolo. Pravi boj v tekmovanju pa se fe vnel med IV. in VII. četo. Obe stal hoteli biti prvi. Za njihov trud pa! sta bili nagrajeni z denarno nagrado po 500 dinarjev, katero sta načelnika čet shranila za majski izlet.
Tečajniki ob zaključku izpita tečaja laborantske stroke
Stopili bodo v vrste borcev za boljšo bodočnost Isi doprinesli svoj delež k Izgradnji socializma v naši državi
Gospodarski pomočniki in pomočnice so zborovali
Industrija rabi in potrebuje delovno silo, obenem pa nudi vse možnosti za nadaljnjo izobrazbo delovnemu ljudstvu. Okrajna konferenca gospodarskih porffočnikov in pomočnic, katera se je vršila v nedeljo dne 20. marca 1949 v Trbovljah, v dvorani Okrajnega ljudskega odbora, je prinesla važne zaključke za dvig in zboljšanje socialnega položaja gospodarskih pomočnikov in pomočnic. Konferenca je bila sklicana na pobudo Okrajnega komiteja LMS ter je organizacijski sekretar tov. Grešak Franc v uvodnih besedah obrazložil in poudaril pomen konference.
V referatu, ki ga je podal sekretar okrajnega komiteja mladine tov. Klemen Anton, je bilo prikazano delo ln težkoče, katere so imeli gospodarski pomočniki in pomočnice v predaprll-ski Jugoslaviji. Nato je poudaril važnost mobilizacije delovne sile za našo Industrijo in dejal, da je predvsem vas tista, ki mora dovajati delovno silo za industrijo. Nekateri mladinci in mladinke, pomočniki in pomočnice so že svobodni in se brez slehernega izkoriščanja razvijajo in delajo v industriji. Drugi so vključeni v razne zadruge in zadružne ekonomije, kjer uspešno razvijajo socialistični sektor v kmetijstvu. V Čečah je ustanovljena mladinska živinorejska ekonomija, ki dokazuje, da znajo mladinci pomočniki voditi gospodarstvo in samostojno delati. kar bo dokončno ovrglo govorice raznih kulakov, ki pravijo, da naj hlapec in dekla ostaneta to, kar sta bila. Govoril je še referent za delovno silo tov. Zibret Ivan. nakar je sledila diskusija. ki je dokazala, da razumejo gospodarski pomočniki in pomočnice v celoti naloge, ki se postavljajo prednje.
To>v. Goričanec Jelena, gospodarska pomočnica, je zaposlena danes v Trbovljah. Doma je iz Bosne, kjer je bil med okupacijo požgan njen dom. V NOV sta ji padla dva brata, umrl ji je oče in primorana je bila, da je odšla za zaslužkom. Odšla je v Maribor. kjer je mislila delati v tovarni,
ni pa dobila stanovanja. Prišla je v Trbovlje, kjer je delala pri Sušniku v zelo slabih pogojih. Odločila se je zapustiti gospodarja in oditi na delo v produkcijo, da bi s tem pripomogla pri izvrševanju plana.
Mladinec Romeh Franc dela kot hlapec na Razborju. Dela samo za obleko. Nima nobene plače in še obleka, ki jo dobi, je slaba, zato je izrazil željo, da bi se šel učit za mehanika, kar mu bo omogočila mladinska organizacija. Brata Trbovc Franc in Alojz nista bila dovolj poučena, kako je treba ravnati, da bi se izšolala, želela pa sta iti v rudarsko šolo. Prijavila sta se za vključitev v rudarstvo in sedaj bosta dobila lepo stanovanje v internatu. V diskusiji se je nato oglasilo še več tovarišic, tako Hace Jožica in Meserko Štefanija, ki so se odločile za nastop službe v rudniku Zagorje. Tov. Šinkovec Julka pa je izrazila željo, da bi delala na zadružnem ali državnem sektorju v kmetijstvu. Tri tovarišice so se prijavile v tečaj za vzgojiteljice za dečje domove. Dve sta se odločili, da se gresta učit za šivilje v zadrugo. Ob zaključku se je prijavil k besedi tov. Kamiš Karl, star 58 let, ki dela že 40 let kot hlapec pri raznih gospodarjih, ki so ga zelo izkoriščali. Izjavil je, da se želi vključiti v socialistični sektor našega kmetijstva. Odšel bo na rudniško ekonomijo. Mnogi izmed diskutantov imajo brate in sestre že v industriji, sami pa ne morejo zapustiti dela doma, zato bodo ostalim pojasnjevali prednosti dela na zadružnih ekonomijah in kmetijsko obdelovalnih zadrugah ter delali z vsemi silami, da bo tudi v njihovih vaseh prišlo do tistega napredka dela v kmetijstvu, kakor je po ostalih predelih Jugoslavije.
Ob zaključku uspele konference mladincev ln mladink, ki so zaposleni kot gospodarski pomočniki in pomočnice, so sprejeli resolucijo CK LMJ, v kateri obljubljajo, da bodo tudi oni pomagali z vsemi močmi graditi socializem v naši deželi.
bulančni zdravnik, ki izstavi bolniku za bolnišnico predpisano napotnico.
Nedeljsko zdravniško dežurno službo opravljajo za ambulanco in bolnišnico v Trbovljah skupaj izmenoma trije zravniki, oba ambulančna zdravnika in zdravnik bolnišnice. Nedeljska dežurna zdravniška služba traja od sobote opoldne do ponedeljka zjutraj do 8. ure.
Prebivalstvo se naproša, da se po sprednjem ravna in da upošteva, da je namenjena zdravniška dežurna služba, posebno nedeljska, ko službuje samo en zdravnik za vse, le res nujnim, neodložljivim primerom. Na ta način bo odpadlo vse nepotrebno in ne ne-všečno za bolnika in zdravnika, ki izvira iz nepoznanja ureditve zdravniške dežurne službe.
Zdravniško dežurno službo v Trbovljah ima od sobote 2(1. marca opoldne do ponedeljka 28. marca zjutraj do
8.	ure
dr. Jensterle Janez
v ambulanci SZ na Vodah,
Za njim ima službo 3. aprila dr. Krasnik Virgil v bolnišnici v Trbovljah.
Občni zbsf SŠD Rudarja
V	sredo 16. marca se je vršil v dvorani Delavskega doma občni zbor SSD Rudarja. Udeležba ni bila zadovoljiva in je žalosno, da se Trboveljčani tako malo zanimajo za delovanje društva.
Tov. predsednik Kočar je otvoril občni zbor in pozdravil zastopnike organizacij in J. Armije, tov. Klemen, sekretar Okrajnega komiteja LMS je govoril o delu SSD Rudarja in uspehih, ki jih je dosegel v preteklem letu. Priporočil je, naj zajame društvo čim več delavske mladine, ki naj jo vzgaja v pravem fizkultumem duhu. Naša fiz-kultura naj bo res last ljudstva, ne pa peščice izkoriščevalcev, kot je bilo to v predaprilski Jugoslaviji. Zato je potrebno, da se nudi SSD Rudarju čim večja pomoč množičnih organizacij. Ob zaključku svojih izvajanj čestita društvu k doseženim uspehom.
Tov. tajnik Krasnik je podal Izčrpno poročilo o delu uprave, kakor tudi o delovanju posameznih sekcij. Za njim je poročal tov. Kuster kot blagajnik.
V	diskusiji se je omenilo, da je v društvu včlanjenih mnogo premalo članov. Potrebno je, da se vzgoji publika, ki društvu zlasti v drugih krajih ne dela ravno časti. To se je posebno pokazalo v Ljubljani, ko so na tekmi z Železničarjem gotovi »drukerji« z izzivanjem postavili ostalo našo publiko v zelo slabo luč. Poživiti je treba tudi sekcije, ki se preteklo sezono niso mogle razviti. To velja zlasti za lahko atletiko.
Pri volitvah je bil Izvoljen po večini stari odbor s tov. Kočarjem kot predsednikom. Pritegnjenih pa je bilo precej novih odbornikov, da bo delo uprave čim uspešnejše.
Občni zbor je sprejel delovne obveze za leto 1949. Izpopolniti se mora stadion, da bo mogoča tudi vadba lahke atletike. Rešiti je treba vprašanje kulturnega doma, ki je še vedno na mrtvi točki. Pridobiti se mora čimveč novih članov in tako doseči omasovljenje društva.
Ob zaključku so bile poslane pozdravne brzojavke fizk. zvezi Slovenije, Fisaju in Glavnemu odboru Enotnih sindikatov.
Tov. Klopčič je pozval novo upravo k čim vestnejšemu delu, tako da bo zavzel SSD Rudar res tisto mesto, ki mu v slovenskem športu pripada.
TovarlSi, tovarišice! Ko čitaS naš !Ist „Zasav-ski udarnik14, pomisli tu* di nato, ali si že poravnal naročnino.
Padalski tečaj V Trbovljah
Okrajni odbor Ljudske tehnike Trbovlje razpisuje sprejem v padalski tečaj v Trbovljah. Pogoji za sprejem v padalski tečaj so:
1.	starost od 16—25 let,
2.	članstvo v LMS,
3.	zdravstvena sposobnost, kar se bo ugotovilo na zdravniškem pregledu.
Prijave se sprejemajo z dnem objave v listu na Okrajnem odboru Ljudske tehnike Trbovlje.
Padalski tečaj se bo pričel s 15. aprilom, če bo zanj prijavljenih dovolj interesentov.
V padalski tečaj se sprejmejo tovariši in tovarišice samo iz Trbovelj.
Ali že veste
da se uprava kina Trbovlje trudi, da predvaja kvalitetne in predvsem progresivne filme ter filma NORICA ni naročila, pač pa ga je dodelilo Podjetje za razdeljevanje filmov v Ljubljani, predvajanje pa odobril Komite za kinematografijo pri vladi LRS, čigar cilj je, od časa do časa predvajati tudi nekvalitetne filme, da vedo kinoobiskovalci ceniti vrednost kvalitetnih filmov.
da se upravnik gospodarskega podjetja na Dolu med uradnimi urami bolj zanima za privatne zadeve kakor pa za preskrbo svojih podružnic;
da cestna razsvetljava sploh ne deluje, čeprav je na Dolu postaja DES s tremi uslužbenci;
da je postal Dol pri Hrastniku zelo priljubljen in hodijo tja ljudje iz Hrastnika masovno goiit fizkulturo, ker nimajo v Hrastniku dovolj velikega prostora in primernega orodja za razbijanje črepinj, dolanci pa gledajo samo od daieč masovno fizkulturo.
OBVESTILO
V	posvetovalne! za matere ln dojenčke v Trbovljah se bosta delila mlečni prah In mast v soboto 26. marca 1949 za 4., 3., 6., 5. in L teren, v ponedeljek 28. marca za Gabersiko, Bevško 8., 2., 7. teren od 8.—13. ure.
V	poštev pridejo dojenčki od 0—1 leta, mali otroci od 1—2 let starosti in noseče žene od 5. meseca dalje.
Vsaka mati naj s seboj prinese kakršen koli dokument o rojstvu otroka.
OBVESTILO
Opozarjamo vse stranke, ki prihajajo v posvetovalnico za matere in dojenčke, da se izpremenijo uradni dnevi. V Trbovljah bo odslej uradni dan samo ob petkih od 14.—16. ure.
V	Zagorju ob torkih od 14.—16. ure,
v Hrastniku ob sredah od 14.—16.
ure.
Ti dnevi In uradne ure veljajo od 1. aprila 1949 dalje.
Hrastnik: z uradnimi prostori smo se preselili v prvo nadstropje desno v isti hiši.
RAZGLAS
Našla sem potrdilo o v popravilo oddani stvari pri trboveljskem urarju. Ker lastnik svoje lastnine brez tega potrdila ne dobi, naj se zglasi pri Pepci Majcen, Sv. Marko 42, Trbovlje II.. kjer bo potrdlo dobil.
Kino Trbovlje predvaja sovjetski film DEČEK IZ PREDMESTJA Predstave: v soboto ob 5. in 7. url, v nedeljo ob 3., 5. in 7. uri, v ponedeljek ob 5. ln 7. uri. Kino »Rajko« Hrastnik predvaja sovjetski film
OBVEŠČEVALEC
Predstave: v soboto ob 5. in 7. uri, v nedeljo ob 3., 5. in 7. uri, v nedeljo dopoldne ob 10. url Izredna predstava za mladino. Prihodnji teden predvaja sovj. film EN DAN V DEŽELI ZMAGOVALKI Predstave: v sredo ob 5. in 7. url v četrtek ob 5. in 7. uri. .
Milichmer (Zagreb) : SŠD Proletarec (Zagorje) 4:2 (1:2)
Zagorski »Proletarec« je v nedeljo 20. marca 1949 izrabil zadnjo priliko pred pričetkom spomladanskega prvenstva ter povabil v goste zagrebškega »Millcionerja«. ki je na čelu I. hrvat-ske lige.
Proletarec se je za tekmo dobro pripravil ter vodil prvi polčas z 2:1. V drugem polčasu pa sta prišla do izraza znanje in Izkušenost Milicionerja, ki je dosegel tri gole Vendar pa gresta dva
Zdravniška dežurna služba
v ambulanci in bolnišnici v Trbovljah
Daši je večini trboveljskega prebivalstva že dobro znano, kako je urejena zdravniška dežurna služba v Trbovljah. je vendar potrebno, da se njena ureditev objavi.
Zdravniška dežurna služba v Trbovljah in trboveljski bolnišnici je urejena že od leta 1946 sporazumno z ministrstvom za ljudsko zdravstvo ln tedanjim vodstvom Državnega zavoda za socialno zavarovanje, filialo v Ljubljani.
Po tej ureditvi imata dežurno zdravniško službo za vse bolnike med tednom. t j. od ponedeljka do sobote ambulantna zdravnika v ambulanci uprave zdravstvene službe zavarovancev na Vodah. Zdravnika se v tej dežurni službi izmenjavata tedensko. Dežurna služba traja dnevno od kon-
gola na račun obrambe Proletarca, ki je poslala žogo v lastno mrežo.
Po poteku igre bi moral biti rezultat neodločen, ker se je moštvo Proletarca borilo požrtvovalno, dočim so gostje iz Zagreba pokazali visoko tehnično znanje z lepo kombinacijsko igro. Igra je bila na tehnični višini ter so bili gledalci kljub porazu domačega moštva, zadovoljni. Proletarcu pa želimo veliko uspeha v spomladanskem prvenstvu.
čane redne dopoldanske ordinacije zdravnikov do začetka redne ordinacije naslednje jutro.
Bolnišnica ima kot vse bolnišnice v LR Sloveniji, med .tednom dežurno zdravniško službo zase in le za tiste bolnike, ki jih ambulančni zdravniki napotijo 6 predpisano napotnico v bolnišnico. Brez napotnice ambulanč-nega zdravnika sprejema ln oskrbuje bolnišnica le tiste življenjsko nevarne primere, pri katerih je takojšnji zdravniški poseg v bolnišnici po operaterju ali porodnčarju nujno potreben. Sem spadajo na primer težke obratne in drge poškodbe, že začeti in nepravilni porodi, močne krvavitve, nezavestna stanja. V vseh drugih prmerih je merodajen za presojo potrebe zdravljenja v bolnišnici le am-
Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje telefon 34 — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar