Ljubljana, nedelja 13. maja 1934 SOLIDARNOST BALKANSHCH NARODOV Rumunski zunanji minister Titulescu in turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej o jamstvu za mir na Balkanu Leto XV., Stev. 108 L/ptavuisivu. ujuoijaua, Knalijeva UiUca 5. — feleton St 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — 1'ei. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica ^ St 11. — 1'elefon SL 2455. Sg Podružnica Celje: Kocenova ulica tt. flR 2. — TelefOD SL 190. ^ Računi pri poŠt. iek zavodih: Ljub- ^ lJana St. 11.842, Praga čislo 78.180. VVtpn *t 10f>241 —H—BI Bližnje naloge Male antante V kratkem se bodo zopet sestali zunanji ministri Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije k političnemu posvetu. Mednarodni tisk se že sedaj zanima za sestanek vodilnih državnikov Male antante, kar dokazuje, da ga smatra tudi inozemska javnost za velepomemben političen dogodek. Pozornost, ki jo posveča politični svet konferencam Male antante, se stalno stopnjuje in prav značilno prikazuje ugled, ki si ga je znala Mala antanta s svojo neomahljivo, premočrtno politiko ustvariti pred Evropo in svetom. Ob njenih početkih so mnogi politični preroki majali z rameni in razodevali prav malo zaupanja v pomen in zlasti v trajnost nove alijance. To se je v teku let temeljito spremenilo in danes se celo Italija zaveda, da ima posla z realnim političnim faktorjem, brez katerega so vsi podunavski računi zgrešeni. Naravno je. da bo na programu bodočega sestanka Male antante predstavljal kompleks podunavskih vprašanj eno glavnih točk. Novega v tem pogledu sicer ni mnogo pričakovati, ker po se razmere od rimskega pakta sem še premalo razčistile, da bi bilo treba prestopiti že sedaj iz rezerviranega opazovanja v večjo aktivnost. Vsekakor pa se bo znano in po sklenitvi rimskega pakta od vseh treh zunanjih ministrov razloženo načelno stališče znova podčrtalo. Tudi v vprašanju teritorialne revizije menda ne bo treba novih sklepov ali ukrepov, akoravno se ne more reči, da bi se bila revizionistična kampanja polegla. Baš nasprotno: če se upoštevajo zadnje Gombosove izjave in poskusi madžaro-filskih članov londonskega parlamenta, potom interpelacije pokreniti revizijo Trianona, bi se moglo celo govoriti o poostritvi. Vendar se je na drugi strani utrdilo in poglobilo zavezniško razmerje s Francijo, glavno zaščitnico ver-sajskega stanja, tako da v današnji situaciji ni pričakovati nobenih bistvenih motenj. Za Malo antanto velja slej ko prej Titulescova krilatica: »Revizija je vojna.« Pač pa utegnejo v habsburškem vprašanju, katero je treba v tej zvezi omeniti, dogodki postaviti Malo anzanto pred nujnost, da položi na svo-:e odklanjajoče stališče učinkovitejši poudarek. Kajti izgleda, da se v Dnll-fuss-Starhembergovi Avstriji resno pripravlja pot za povratek pregnane dinastije. V tem vprašanju za Malo antanto ne more biti kompromisov in ne more biti dvoma, da bo znala obvarovati svoje narode pred nevarnostjo, ki bi jo zanje pomenila habsburška restavracija, četudi samo delna. Po vsej priliki bo tudi vprašanje normalizacije odnošajev z Rusijo tvorilo važno poglavje konference zunanjih ministrov. V to poglavje bo spadalo tudi vprašanje vstopa Rusije v Društvo narodov, ki pa ni edina aktualna zadeva, tičoča se Ženeve. Skoro enake važnosti je poljska želja po priznanju stalnega sedeža v svetu Društva narodov. Kakor smemo sklepati iz izjav ministra Beceša, bo zavzela Mala antanta menda napram tem spremembam prijazno stališče in ne bo reklamirala zase enakega mesta, akoravno bi ji po njeni moči in po njenem ugledu šlo po vsej pravici. Balkanska politika v ožjem smislu sicer ni zadeva Male antante, vendar nikakor ni brez pomena, če se ugotovi, da se aktivno in uspešno prizadevanje I za konsolidacijo Balkana in njegovo emancipacijo od tujih vplivov povsem sklada s cilji in smernicami, po katerih je uravnana politika Male antante. Med njenimi državniki vlada tudi v tem ozi-ru najboljše soglasje in kongruentno naziranje, da se je na Balkanu postavil važen steber za evropsko mirovno zgradbo. To soglasje in ta solidarnost v okviru Male antante pomeni podaljšanje balkanske mirovne fronte v severni in zapadni smeri. Če smo uvodoma omenili živahno zanimanje, ki ga kaže mednarodna javnost za pojave v politiki vseh treh zavezniških držav, ne moremo prezreti, da publicistični organi onih narodov, ki napram Mali antanti niso prijazno razpoloženi, z vso vnemo iščejo razpok in vrzeli, ki bi se pojavile v zavezniški zgradbi in tudi ne štedijo s prijaznimi nasveti in svarili. Tako si izvestno časopisje beli glavo o domnevnih divergen-cah v gledanju na podunavski problem. Z vso resnostjo se dopoveduje občinstvu, da gredo stališča Češkoslovaške in ostalih dveh držav o italijanski rešitvi podunavskega vprašanja daleč vsaksebi. Namigava se, da zlasti Jugoslavija na anšlus ne gleda tako intransigentno, kakor njena severna zaveznica, da pa ima zato posebno stališče napram jadranski sosedi. Za vsakega poznavalca političnega položaja je dovolj očitno, da so to le pobožne želje onih krogov, ki jim je Mala antanta od nekdaj kamen spodtike. Morda je vmes tudi nekaj upanja, da se bo s sugestivnim izigravanjem »javnega mnenja« zasejalo vsaj nekaj semena nezaupanja in razpora. Na vse to lahko mirno rečejno, da je Bukarešta, 12. maia. p. Poset turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi beia v Bukarešti se je izpremenil v prisrčno manifestacijo turško- rumun-skega prijateljstva. Turškemu zunanjemu ministru so v Rumuniji izkazali največjo pozornost. Danes ga je sprejel kralj Karol v posebni avdienci, jutri zvečer pa odpotuje Tevfik Ruždi bej preko Jugoslavije na Dunai. Titulescu: Ne dovoljujemo vmešavanja v naše stvari Na svečani večerji, ki jo je priredil svojemu turškemu tovarišu Tevfiku Ruždi beju na čast. je imel zunanji minister Titulesca naslednji nagovor: S posebnim veseljem vas pozdravljam v imenu vlade. Rumunski narod ve, koliko iskrenosti je našel v mednarodnem «™Mo-vanpU' na strani plemenite in zveste Turčije, ki je vedno tako čutila, kakor rumunski narod. Prav tako ve rumunski narod, da so se na tem polju sodelovanja želje Turčije vtelesile v osebi vaše ekscelence, katere plemenito in neumorno delo je priborilo vašemu narod i častno mesto, ki mu ga ves 6vet priznava. Ranmunija in Turčija želita ostati v iskrenem prijateljstvu. Mi smo željni miru. a dobro vemo. da pomeni mir samo prazno besedo. dokler «e ne pokažemo odločno nasproti vsakomur, kdor bi ca skušal skaliti. Prava varnost ie bolj v duši napadalca, kadar se boji posledic svojca zločina in materialnih represivnih posledic kršitve medna rodnega prava. Dosti smo trpeli. Balkan je bil doliocbe, ki nas ž& vežejo na temelju podpir-o\ bodo v kratkem dobile soio^no ratifikacijo. Dejstvo, da na idejo pa*ta niso soglasni pristale vse balkansko dižave, prav nif ne zmanjša dobre volje v?eh sosedov. V tre-m.tku. ko smo podkovali balkanski pakt, smo razglasili, da sme pripravljeni naknadno sklenili tidi p-'kt o nenapadanju na osnovi definicije po.ii-.-a napadalca, dognane v Lrndcnu. prepričsn sem, da ne o> treba dolgih debat da prepričamo vse prizadete, da nam ni bilo niti na unvu v lon-Umsken sporazumu pripraviti kakšno zasede. Ze kmalu nate nam je bilo mogoče pokazali svetu podpisani balkanski pakt. Posebne zveze vežejo naše države z nekaterimi drugimi državami. Vsi remo. da uživa Tur-.ja posebno prijateljstvo 0'rfije in Sovjetske unije. Prav tako veste, da je Rumunija vzana na Poljsko in Malo ant.m to in da uživa dragoceno prijateljstva nekega velikega naroda, ki se je posebno izkazal pri vsaki odlorilri etapi naše narodne zgodovine, la narod i< Francija. Nemogoče je zato. da no bi naše prijateljstvo in absolutno zanparie v na5u dobro voljo predstavljalo važnega einifija za organizacij miru Prepričan sem. oa nna prijateljstvo ni«-d Rumuniio in 'luič.j" ^liko bodočnost. V^i;. ki voditelji vaše države so deležni pri ;ms občudovanja in h i kovanja. Atmosfera, k! vas obdaja, je temu rajboljši dokaz 'vrsto sem prepričan, na se bo naše sodelovanje še ok.-epilo in zato nazdravljam ©pozvanemu predsedniku trške republike Muetaf: Kemal naši. vaši ekscolenci ter napredku zvesto Turčije. Kemal pašo sem videl, da bo morala naša politika na Ba'kanu v bodoče iti v znamenju ideje »Balkan balkanskim narodom!« Kar se Grčije tiče, ie nadaljeval general Kondilis, je bil moj obisk v Ankari nova manifestacija grško-turškega prijateljstva. Naglasiti moram svoje prepričanje, da mora Grčija ostati v balkanskem paktu in v sporazumu s Turčijo, Rumunijo in Jugoslavijo. Ta politika se mora. kakor pravi Kemal paša, ne saino nadaljevati, temveč še okrepiti. Na sestanku štirih zunanjih ministrov v Ženevi se bo razpravljalo o vseh teh vprašanjih. Sklenjeno je, da se pri tej priliki sprejmejo zaključki, ki bodo ustrezali posebnim možnostim Grčije. Dokler se ne uredi vprašanje našega notranjega položaja, je odloženo tudi sklepanje o uradnih obveznostih med Turčijo in Grčijo. Zato smo se v Ankari tudi dogovorili, da ostane Grčija še nadalje v balkanskem paktu, ki ne obsega samo grško-turškega prijateljstva, temveč ga še izpopolnjuje. General Kondilis je na koncu izjavil, da vsi turški krogi obsojajo protibalkansko stališče g. Venizelosa, zlasti njegovo italo-filstvo. predsednika vlade Mušanova je sklenila, da predloži odgovor na zahteve zemljedelcev in liberalcev glavnemu odboru demokratske stranke, češ. da je le on pristojen odločati o pdfitičnih vprašanjih, ki se tičeio stranke. Ob 12. je predsednika vlade Mušanova sprejel kralj Boris v avdienci. Pri tej priliki mu je Mušanov predložil v podpis ukaz o podaljšanju zasedanja Sobranja do 23. t. m- in poročal o razvoju političnega po-lOžaja. Kako mučen je položaj predsednika vlade Mušanova se najbolj vidi iz tega, da je moral popoldne zaključiti seje Sobranja in Mi odgoditi do torka, da mu ne bi Sobranje na pobudo zemljedelcev ali liberalcev izglasovalo nezaupnice. Mušanov je kot namestnik rrometnega ministra že včeraj dal v razpravo proračun ravnateljstva 'bolgarskih železnic, ki bi imel danes biti izglasovan. Medtem je izvedel, da so zem-Ijedelci in liberalci sklenili danes glasovati ^kupno z opozicijo proti temu proračunu. Zato je takoj po prečitanju kraljevega ukaza o podaljšanju zasedanja Sobranja rred-lagal, naj se seje odgode do torka, in se je tako rešil nezaupnice. , Tevfik Ruždi bej: črno morje naj bo simbol miru Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej se je v svoji zilravici zahvalil Titulescu za prisrčni sprejem in prijateljske besede na naslov turškega naroda ter nato izvajal: Prijateljstvo Turčije in Rumunije temelji na medsebojnem spoštovanju in je našlo izraza v vseh naših diplomatskih dejanjih, tako v deklaraciji o definiciji napadalca, v turško-rumunskem dogovoru o arbitraži in v balkanskem paktu. Ta poslednji diplomatski akt daje možnost sodelovanja za okrepitev miru in varnosti na Balkanu. To sodelovanje ima široko polje udejstvovanja v okviru Društva narodov, ki mu obe državi ostajata neomajno zvesti. Stalna skrb Turčije je politika razumevanja in sporazumov do vsake države brez izjeme. Moralna in gospodarska kriza nalaga vladam dolžnost, da delajo za ohranitev miru, toda ne zadošča, da smo samo mi Miroljubni, če hočemo zavarovati mir pred slehernim napadom. Mi nismo gospodarji nad vsako eventualmost-jo in moramo biti zato vedino tia višini svojih dolžnosti in odgovornosti do svojih držav. Govoreč o podpisu iondonskega pakta o definiciji napadalca je turški zunanja minister izjavil, da pomeni to dipiotnatsico delo, ki je nanj med drugimi pristala tudi Sovjetska unija, režim varnosti in medsebojnega zaupanja na jugovzhodu Evrope. če se bo, kakor vsi želimo, edina izmed držav, katerih obale obliva črno morje, in ki ni podpisala londonske deklaracije, naposled odločila tudi sama za pridružitev, bo postalo to morje, ki je tako nevarno za pomorce, v moralnem pogledu najmanj nevarno morje na zemeljski obli. Prav tako se bomo šteli srečne, če bo morska ožina, katero odpiramo vsem, ki ne goje neprijateljskih čustev do našega suverenega naroda^ in vsem, ki prihajajo skozi Dardanele z miroljubnimi nameni, služila kot sredstvo propagande za splošni mir. Ženeva. 12. maja. p. Predsednik sveta Društva narodov, poljski zunanji minister Beck je določil, da se bo letošnje zasedanje Društva narodov pričelo 10. sfcptembra. Generalni tajnik Društva narodov je o tem že obvestil posamezne vlade. Kot edino važno točko dnevnega reda navaja informacijski urad Društva narodov poljski predlog, po katerem naj bi se določbe o zaščiti manjšin razširile na vse države, ali pa se oprostile tozadevnih obveznosti države, ki c,o bile doslej manj vezane. Med najvažnejša vprašanja, katerih rešitev se pripravlja za prihodnje zasedanje Društva narodov, pa spada vsekakor vprašanje vstopa Sovjetske unije v Društvo narodov. O tej stvari govore v žene\'skih me-rodajnih krogih z vedno večjo gotovostjo in nobenega dvoma ni več. da so pogajanja o njej že v polnem teku. Ovire, ki se postavljajo vstopi• Sovjetske unije v že- Namestitev novih učiteljev Beograd, 12. maja. S kraljevim ukazom so na predlog prosvetnega ministra nastavljeni za učitelje naslednji učiteljski abiturienti: Lorbek Maks v Mariji Snežni pri Mariboru, Zurman Janko v Polju, srez Šmarje (pri Jelšah, Bežan Viljem v Radmožanc-ih pri Dolmji Lendavi, Česnik Maks v Cerkljah ob Krki, Valenčak Anton v Belih vodah pri Slovenjgradcu, Hinterlechmer Stanislav v Stogovcih pri Ljutomeru, Napast Anton v Sladkem vrhu pri Mariboru, žižek ALbln v St. Ilju v Slov. goricah. Zidar Avgust v Raziboru pri Slovenjgradcu, Mazgon Dušan v Tržišču pri Krškem Stanjko Alfonz pri Sv. Ani v Slov. goricah, Kerhlanko Fran pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, German Rihard v Dravogradu pri Prevaljah, Dovgan Milan v Raki pri Krškem, Debeljak Rudolf v Šenčurju, Bajde Janez v Motniku, Rajner Alojzij pri Sv. Barbari v Halozah, Rupnik Ivan v Vitanju, Gal Vladimir v Ribnici na Pohorju, Arko Mil juti n v Remšniku, Tominc Milan v Pišecah, Tušek Bogdan pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Stanič Stanislav pri Sv. Bolfenku na Kogu, žličar Fran pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Povše Fran v Zvirčah pri Novem mestu, Zamljen Josip pri Št. Jerneju (srez Krško), Vahen Mihael v Kaplji, Ferjan Maksim v Mirni, Černec Adolf v Prevalju, Terček Alojzij v Tržišču, Šinkovic Viktor v Čen-tibi. Jelene Bogomir v Svibnju. Špirič Miha v Božakovu pri Metliki. Segula Pavel pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Masten Martin na Humu pri Ptuju. Ilavliček Josip v Veliki Dolini (Krško). Praprotnik Anton v Šmarju. Grgič Svetko v Mežici, Svarc Ivan v Pernici. Cvar Miroslav v Novem mestu. Fink Stanislav v Dobličah -ri Črnomlju. Jenko Metod pri Sv. Andražu nri Veleniu. Vuser Ferdinand pri Devici Mariji v Brezju. Osman Ignacij v Ganča-n.u, Trdan Anton v Veliki Dolini. De "o-sta Anton v Slovenjgradcu. Vučajnik Fran v Zabukovju. Cerkvenik Fran v Slivnici (srez Šmarje pri Jelšah). Fatur Viljem v Sena i.— Din Naročnina znaša mesečne Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1 Telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. Popolnoma se prkfružujem misli, da bi se z Bolgarijo, katere prijateljstva nismo nikdar prenehali iskati, sklenil nov dogovor o prijateljstvu in nenapadanju. Prisrčno razmerje, ki veže Turčijo s Sovjetsko unijo in Grčijo, na d-rup strani pa Rumunijo s Poljsko. Malo antanto in Francijo, je odličen prispevek k prizadeva-njoi za utrditev varnosti in medearodtoega miru. Prijateljstvo med Turčijo in Rumunijo je nov činilec za utrditev razmerja, ki veže Turčijo že od prej z Rumunijo ln posebej s Francijo. Turčija bo prav tako srečna zaradi čustva zaupanja in medsebojnega razumevanja, ki vlada med Rumunijo in Sovjetsko unijo. Od tega more imeti koristi samo mir. Ob siclepu svojega govora je turški zunanji minister izrazil svoje občudovamje delu za povizdigo nimiinskega naroda pod vodstvom kralja Karola. Nazdravil je ru-munskemu kralju in njegovemu domu, .e. Titulescu ter njegovim sodelavcem in izrazil tople želje za napredek Rumunije in bodočnost prijateljstva med Turčijo in Ru m unijo. Na večerji so bili vsi člani vlade in ves diplomatski 2bor. Po večerji je bil sprejem. ki so mu prisostvovale mnogoštevilne ugledne osebnosti iz vse države. RatiSikacija prijateljske pogodbe Bukarešta. 12. maja. AA. Rumunski zunanji minister Tituicscu in turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej sta izmenjala dokumente o ratifikaciji dogovora o arbitraži, prijateljstvu in spravi, podpisanega med Rumunijo in Turčijo 17. oktobra 1933 v Ankari. Obisk Ruždi beja v Beogradu Bukarešta, 12. maja. AA. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej, ki se mudi v Bukarešti, odpotuje v Ženevo čez Beograd, kamor prispe v ponedeljek popoldne in kjer se bo sestal z jugoslovenskim zunanjim ministrom Jevtičem. Z njim potuje njegova soproga, šef njegovega kabineta in načelnik političnega oddelka turškega zunanjega ministrstva. Tevfik Ruždi bej odpotuje iz Beograda v torek zjutraj z ladjo proti Dunaju, nato 'bo pa nadaljeval vožnjo v Ženevo nevsko ustanovo, se ne smatrajo kot nepre-magl jive. Razen tega bo skupščina Društva narodov na svojem prihodnjem zasedanju razpravljala o možnosti nadaljevanja svetovne gospodarske konference, ki je bila v Londonu prekinjena. Optimistično mnenje gospodarskih in finančnih strokovnjakov o celotnem gospodarskem položaju upravičuje upanje za večji uspeh druge etape tc konference, katere delo so vzdrževali v teku deloma organi Društva narodov. Glede na težkoče, s katerimi se ima boriti razorožitvena konferenca, smatraio v Ženevi, da bo ustanovljen odbor Društva narodov za znižanje in omejitev oboroževanja. ki se v preteklem letu ni mogel osnovati. Pričakuje se, da bo nekatere naloge razorožitvene konference prevzela za nadalje tretja komisija Društva narodov, ki ima reševati razorožitveno vprašanje. Bodoncih, Jeletič Rudolf v Starem trgu, Kociper Peter v Svetinju, Golar Emanuel v Križevcih, Levstik Ivan v Rajhenburgu, Petrič Fran v Petišovcih, Bolta Alojzij v Dolnji Lendavi, Babič Matija v Turnišču, Križanič Fran v Veliki Polani (Dolnja Lendava), Jagrovič Adolf v Liubečni, Kovač Anton v Loki pri Sv. Juriju ob Taboru. Tolmajner Leon v St. Vidu pri Stični, Radšel Alojzij v Skalah, Kobolt Rudolf v Selnici, Rossner Edvard v Št. Jurju ob Taboru, Zemlja Gabrijel na Jesenicah, Zmavc Andrej pri Sv. Trojici v Slov. goricah, Zupane Franc v Zibiki, Perko Jožef v Am-brusu, Zorn Otmar v Selih pri Metliki, Bar-le Nikolaj v Radatovičih, Kmetec Jožef v Prevorju, Goršek Rudolf v Gornji Ponikvi, Leder Miha v Črni, Hrabalek Janko v Dramljah. Janškovec Leon v Križah. Škra-belj Alojzij v Črenšovcih, Lipavec Fran v Srednji Bistrici, Volk Rudolf v Trnju, Ag-rež Boris v Žabnici pri Škofji Loki, Keržan Janez v Stari Oselnici. Kastelic Ivan v Senovem, Štrukelj Ivan pri Sv. Duhu na Stari gori, Jordan Janko pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Vanič Viljem v Št. Janžu pri Krškem, Pajtler Fran v Tišini. Sodin Konrad pri Sv. Kunigundi (Konjice). Štante Jurij v Šmarju pri Jelšah. Ladič Milan v Čeplju, Stropnik Ivan v Kapeli, Mazaj Jožef v Kuzmi. Kasagrande Julij v Štrigovi, Zorko Anton v Vojniku, Švajger Viktor v Polen-šaku, Vavpotič Ivan v Vidoncih. Toplak Juro v Braslovčah, Slapar Nikolaj v Studencu (Krško). Korošec Drago v Leskovcu. De-reani Jožef v Št. Jurju (Murska Sobota), Višner Ludovik v Cankovi, Šijanec Bori-slav v Strojni, čuček Karol v Vuzenici in Šubert Alojzij v Cerkljah na Krki. Donau pade v drugi razred dunajskega prvenstva Dunaj, 12. maja g. Danes sta se vršili dve prvenstveni tekmi. Na eni od teh tekem se je odločilo, kdo bo padel iz I. v II. razred. Ta usoda je zadela Donau, ki je z Libertas igrala samo neodločeno 2:2 (1:1) Libertas ima eno točko več in ostane v I. razredu. V predtekmi je WAC porazil Hakoah z 2:0 (0:0). Grčija ln balkanski pakt General Kondilis o zaslugah kralja Aleksandra za novo balkansko politiko m o grški zunanji politiki Sklicanje Društva narodov Skupščina Društva narodov se bo sestala 10. septembra — Priprave za vstop Rusije Kočljiv položaj Mušanova Pogoji zemljedelcev in liberalcev za sodelovanje v vladi — Odgoditev sej Sobranja do torka S KONGRESA BORCEV PROTI JET1KI Prva velika mobilizacija borcev proti jetiki je bila včeraj zaklju* cena — Prihodnji kongres bo v septembra 1935 v Sarajevu Ljubljana, 12. maja Prvi jugoslovenski protituberkuiozni kongres, ki je pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije včeraj pričel svoje zasedanje v Ljubljani, se je danes do poldne nadaljeval s široko zasnovanim, plo-dovitim delom, na kar je bil kmalu po poldnevu zaključen. Z beograjskim brzovla-kom je davi prispel v Ljubljano tudi znameniti ftizeolog univ. prof. dr. Sergeant s pariške Sorbonne z gospo soprogo, ki so ju na kolodvoru sprejeli konzul francoske republike Remerand. predsednik Slovenskega zdravniškega društva primarij dr. Meršol in zastopnik Narodne protituber-kulozne lige dr. Alujevič. Prof. dr. Sergeant se je toplo zahvalil za prijazni sprejem in izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad organizacijo protituberkuloznega dela v naši državi in svoje občudovanje nad lepoto naših pokrajin, zlasti Slovenije, v kateri so mudi prvič. Mimogrede se je odlični Iran-coski gost udeležil tudi zborovanja zdravnikov v dvorani OUZD, kjer sta ga pozdravila general dr. Ruvidič v srbohrvaščini in univ. prof. dr. čepulič iz Zagreba v francoskem jeziku. Nato si je prof. dr. Sergeant v spremstvu dr. Meršola ogledal zanimivosti mesta in obiskal tudi protitu-berkulozno Tazstavo, o kateri se je prav pohvalno izrazil. Šola in tuberkuloza Skupino socialno-političnih predavanj, ki so se vršila v dvorani Delavske zbornice, je kmalu po določeni uri otvoril docent dr. Matko iz Maribora s temo o šoli in tuberkulozi, ki je bila skupno z vprašanjem protituberkuloznih dispanzerjev danes glavni predmet kongresnega dela. Vsestransko zanimiva izvajanja docenta dr. Matkg prinašamo na drugem mestu. Kot zastop nik nacionalnega učiteljstva je imel kore-ferat k predavanju dr. Matka delegat Skulj, ki je v svojem zanimivem predavanju po dal tudi obširno statistično sliko zdravstvenega stanja šolstva in mladine v naši banovini. Na naših šolah je po približnem računu 116.091 otrok, ki so porazdeljeni na 860 šol z 2238 učnimi sobami, tako da fride povprečno na eno učilnico 53 otrok, o bi približno še ustrezalo določilom zakona, ki dopušča 50 otrok na razred. Po mnogih šolskih sobah pa se tare po 80, 90 in še več učencev. Razen tega se šolski prostori mnogokrat čez mero intenzivno rabijo. Kar se splošnega zdravstvenega stanja naših šol tiče, je značilno, da imamo v dravski banovini samo nekaj nad 400 šol, ki premorejo higijensko urejene vodnjake. Higijensko urejena stranišča na vodno Iz-plakovanje ima pri nas samo 60 šol. Vpra šanje šolskih kopalnic in letnih kopališč, ki jih prav tako predpisuje zakon, je še povsem nenačeto. Samo 14 šol ima svoje kopalnice, letna kopališča pa samo 5. Med šolskimi poslopji jih je 130, ki so slaba in vlažna, 120 jih je povsem neprimernih za učne namene. Drugi koreferent o istem predmetu, šef-zdravnik zdravilišča v Topolšici dr. Savič je svoja izvajanja zaključil s poudarkom, da zahtevajo nove naloge proti tuberkuloz-, ne borbe nove delovne programe šolskih zdravnikov. Skrb za zdravstveni napredek mladine se ne bo mogla več dolgo omejevati samo na običajne preglede, kakor jih predpisuje črka zakona, temveč se bo moral zdravnik infimno udeleževati življenja dece, ki mu je < aupana. Ni še izvedena niti pravilna razdelitev dela med šolskimi zdravniki, zdravniki šolskih poliklinik itd. Nimamo še šol, niti posebnih oddelkov za tuberkulozne otroke, niti še nismo poskrbeli za usodo jetičnih učiteljev. Kakršnekoli zaključke bo prinesel kongres —'ko* ristni bodo samo, če se bodo integralno izvedli v življenju Resolucija Nato je docent dr. Matko v imenu redakcijskega odbora prečital naslednjo resolucijo, ki tvori v svojih zahtevah jedro vseh razprav, ki so bile na dnevnem redu kongresa: 1. Za borbo proti tuberkulozi naj se ustanovi potrebno število skrbstvenih in oskrbovalnih ustanov, to je dispanzerjev, ljudskih zdravilišč, izolačnih oddelkov pri bolnicah in tuberkuloznih domov. Vsaka javna bolnica mora imeti za izolacijo tuberkuloznih svoj izolačni oddelek, odnos-no sobo. Naj se organizira brezplačno na-polnjenje pnevimotoraksa po dispanzerjih in v lastnih centrih za reinsuflacijo. 2. Celotno borbo proti tuberkulozi vodi poseben inšpektorat za tuberkulozo pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje s sodelovanjem z udruženji, ustanovami in društvi, katerih cilj je, praktično zatiranje tuberkuloze med narodom. 3. čimprejšnje oživotvorjenje posebnega tuberkuloznega zakona, katerega izvajanje imej realno in financielno podlago. 4. Pri vsaki medicinski fakulteti je potrebno oživotvorjenje posebne katedre za tuberkulozo v zvezi z institutom za proučevanje in pobijanje tuberkuloze. 5. Strogo sanitarno - policijsko nadzorstvo nad letovišči, klimatskimi zdravilišči in turističnimi kraji. 6. Obstoječi zakon o zaščiti delavstva naj se v celoti praktično izvede. Isto velja za zakon o zdravstvenih občinah. 7. Naj se izvaja čim izčrpnejša asanaci-ja našega dela in podvzamejo vsi ukrepi za dvig življenjskega stan da/da celotnega naroda, posebno kmeta in delavca. 8. Naj se pospeši gradnja cenenih in higienskih stanovanj za delavstvo, kmeta, nameščenca ter uradnika. Za nadzorovanje teh stanovanj naj se poskrbi dovoljno število skrbstvenih moči (sestre, desinfek-torji itd ). 9. Najstrožje higiensko nadzorstvo po zdravnikih strokovnjakih, nameščenih pri inšpekciji del, nad vsemi obrti in industrijo f zlasti prašne, živilske itd.), ki pri- hajajo v pofitev za okužbo in prenos tuberkuloze. 10. čim strožje izvajanje zaKona o zdravstveni zaščiti učencev. 11. Naj se strogo izvaja zakon o nadzorstvu nad živili in uvedejo vsi uKrepi za pobijanje tuberkuloze med govedi. 12. Rodbine s številnimi otroki naj imajo prednost pred vsemi drugimi glede gmotne pomoči. 13. Zdravstvena in higienska prosveta naj se razteza na vse plasti naroda, pred vsem na šol. mladino vseh panog. Prosveta naj bo prilagodena zahtevam in potrebam vsakdanjega življenja, Posebna pa2-nja naj se posveti fizični vzgoji in odgoji ne le mladine, marveč celokupnega prebivalstva, zlasti na selu. Fizična vzgoja naroda je najboljši pripomoček pn zatiranju tuberkuloze. 14. Reorganizira naj se socialno skrbstvo po načelih borbe proti tuberkulozi. 15. Vse osebe, ki prihajajo v poštev za odgojo in vzgojo dece, morajo biti pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Vse osebe s kužno obliko tuberkuloze se morajo odstraniti od vzgoje in odgoje dece. šolska poslopja naj služijo le šolski mladini, ne pa tudi zasebnim stanovanjem, kakor tudi ne uporabi po tujih osebah, društvih itd 16. Priporočajo se skrbstvene in oskrbovalne naprave za tuberkulozno in po tuberkulozi ogroženo deco. 17. šolska izpričevala naj vsebujejo oceno »snaga in čistota«, ki naj se vrednotijo kakor ostale ocene. Priporočajo se javne izkušnje z javnim priznanjem ne le v fizični, marveč tudi v zdravstveno higienski izobrazbi. 18. Nastavitev posebnega Šolskega higi-eničarja pri ministrstvu prosvete in pri prosvetnih oddelkih banskih uprav. Vsaka šola mora stati pod nadzorstvom šolskega zdravnika. 19. Periodično zdravstveno in gkrbstve-no nadzorstvo nad vajenci in deco, staro izpod 14 let, zaposlen) v tujih gospodinjstvih. Pod isto nadzorstvo (najbolje občinskih skrbstvenih sester) spada deca, ki ne uživa primerne in zadostne socialne in odgojne zaščite v rodbini. 20. Zadostna zdravstvena zaSčita in gmotna preskrba jetičnega učitelja. 21. čim tesnejše sodelovanje vojaških in drugih oblasti pri pobijanju tuberkuloze. 22. Za praktično izvedbo vseh navedenih ukrepov, potrebnih za zdravstveno, higiensko in socialno zaščito prebivalstva pred tuberkulozo in pred zgodnjim hiranjem, so potrebna zadostna finančna sredstva, ki naj se krijejo iz posebnega tuberkuloznega fonda pri državni centralni oblasti ln pri vse banovinah, dalje s posebnimi davki, odnosno s posebnimi dodatki pod naslovom »tuberkulozni dinar« z nekaterimi, že obstoječimi davki, taksami itd. Resolucijo je zbor sprejel z živahno aklamacijo. Borim proti f etiki s stališča higijene Po kratkem odmoru je predaval direktor Higienskega zavoda dr. Petrič o borbi proti tuberkulozi s stališča higiene. Poudarjal ie, da je prvi pogoj vsake borbe- proti jetiki dvig življenjskega standarda prebivalstva. Med socialnimi reformami sta najvažnejši izpopolnitev obstoječega socialnega zavarovanja delavstva in razširjenje zavarovanja na vse sloj? prebivalstva ter ureditev splošnega eocialneea skrbstva. V naši banovini imamo za 10.000 bolnikov z odprto jetiko v zdraviliščih komaj 500 postelj, toda še od teh sta dve tretjini zasedeni iz drugih banovin. Toda te ustanove še dolgo nimajo širokega Ijadskega značaja, temveč je zdravljenje v njih pravcati luksuz. katerega zmore le neznatna peščica ljudi. Zato je upravičena zahleva po ljudskih zdraviliščih, ki bodo dostopna vsakemu brezplačno ali pa za majhen denar. Poleg zdravilišč so potrebni domovi za jetične rekonvalesc^nte in okrevališča za deco, ogroženo po jetiki, središče' protitanberkuloznega boja pa mora biti protituberkuiozni dispanzer, kateremu sta v veliko pomoč defii in materinski dispanzer in šolska poliklinika z vsemi svojimi panogami. Za Mstanavlianje vseh potrebnih ustanov naj se uvede poseben prv tituberkulozni davek, pri čemer naj velja zdravo načelo, da mora več prispevati, kdor ima več dohodkov. Na ta način smo lahko prepričani, da bo tuberkuloza v Jugoslaviji kmalu izgubila svoi pomen in da bomo lahko z mirnim erce-m gledali v bodočnost. Nato je šefzdravnik dispanzerja v Ljubljani dr. Prodan predaval o protituberkjloz-nem dispanzerju v službi šolske higiene Poudaril je. da mora dispanzer vršiti pos^b-ee-bno svoje poslanstvo med mladino, od katere zavisi bodočnost naroda. Šolska doba ie najvažnejše razdobje v človekovem življenju in prav zato je treba posvetiti vso pozornost šolski mladini. Ce hoče dispanzer v svojem delu dobro uspevati, mora individualno kategorizirati vso šolsko mladino, za kar je potrebno predvsem sodelovanje šole in doma. Organizacija šolskih poliklinik :n bolniških blagajn je brez protituberkuloznega dispanzerja pomanjkljiva. Za bolno mladino nam je treba gozdnih šol, preven-torijev in zdravilišč. Načela protituberkj-lozne borbe bi se morala v šoli poučevati kot splošne življenjske smernice. Šef dispanzerja dr. Ferri iz Splita je predaval o socialno - profilakticnem delu protituberkuloznih dispanzerjev. Delo dispanzerja ee mora gibati v treh smereh: diagnoza, terapija, socialna profilaksa. Prvi pogoj uspešnega dela dispanzerja je seveda točna 'evidenca vseh bolnikov z odprto j.iti-ko. Zato je treba dobro organizirane statistike. Predavatelj ee je ponovno izrazil proti uvedbi obvezne prijave odprte {'etike, ker jo treba to po njegovi 6odbi organizirati na povsem diskreten način. Nadzorstvo nad jetičnim bolnikom se mora urediti tako. da se bolniku zmerom vsaj kaj malega nudi, Posebno nujno je, da se siromašnim jetič-nikom omogoči brezplačno zdravljenje, brez časar ne moremo pričakovati znatnih isoa- hov. Kllnično-medicinska predavanja Po kratki diskusiji, ki ie sledila, je predsednik dr. Sta]ič povabil vse zborovaice v dvorano OUZD, kjer se je od jutra vršil ciklus klinično-medicinskih predavanj. Asistent dr. Sekulič z beograjske klinike je predaval o vprašanju, ali je jetika ozdravljiva, in je svoia izvajanja oprl ob demonstracije. ki so temeljile na dolgoletnih opazovanjih. Specialist dr. Haus iz Ljubljane ie govoril o težkočah in ovirah pri zdravljenju jetike. Enako so podali zan -miva predavanja s področja celotnega zdravljenja jetike docent dr. Nedellkovlč, dr. Popovič, primarij dr. Murlč iz Beograda, primarij dr. Kušan iz Sarajeva, specialist dr. Debevec iz Ljubljane. Predavanje šefzdravnika dr. Neubauerja z Golnika je moralo zaradi skopo odmerjenega časa odpasti. Vsi zanimivi reierati socialno-politične in klinične skupine bodo v celoti objavljeni v posebni številki »Zdravniškega vestnika«, ki izide koncem junija. S tem je bil delovni program kongresa v glavnem izčrpan. Predsednik Jugoslovenske protituberkulozne lige dr. Stajič je ob zaključku naglasil, da je bil ta kongres prva velika mobilizacija vseh borcev proti najokrutneiši morilki sveta. V toplih bese- Za spomladansko zdravljenje čiSčenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANUJKA-CAJ-BAHOVEC. Pristen je le, če nosi: , > 1. zaščitni žig, 2. ime proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEČ, LJUBLJANA, 3. paket rrK *-- biti vezah in plombiran. TOREJ ZA : »ILADANSKO ZDRAVLJENJE samo pravi: „PLANINKA ■ ČAJ - BAHOVEC" iz LJUBLJANE Reg. pod Sp. br. 76. 5. fet>r. 1002. dah je izrekel zahvalo Nj. Vel. kraljici Mariji. ki ie blagovolila prevzeti protektorat na kongresu, s čimer je dala pomenu protituberkuloznega dela poseben poudarek. Zahvalil se je naši Narodni ligi, ki je dala pobudo za to manifestacijo, vsem predavateljem, ki so dali zborovanju odličen strokovni in znanstveni nivo, vsej Ljubljani za prijazni sprejem, nacionalnemu tisku, ki je tako pozorno obvestil javnost o delu sinov, ki skrbno bdijo nad zdravjem naroda. Dr. Stajič je zaključil kongres s povabilom, da se v septembru prihodnjega leta sestaneio vsi borci s fronte proti jetiki v Sarajevu, kjer bo naslednji kongres. Ogled Golnika Udeleženci kongresa so nato skupno obedovali v unionski restavraciji, popoldne pa so se z avtobusi odpeljali na Golnik, kjer so si ogledali moderno urejeni sanatorij, in deloma na Bled. Zvečer so odpotovali v Celje in Topolšico, kjer bo jutri slovesna otvoritev novega paviljona »Mladike« in zaključek skupščine Jugoslovenskega ftii-zeoioškega društva. Politika gnilih jajc Narodni poslanec g« Urek o brežiškem bojevniškem shodu in o drugih bojevniških akcijah Državna razredna loterija Dne 8. in 9. maja so bili izžrebani naslednji: Din 600.— srečke štev.: 5.856, 5.866, 5. 871, 10.867, 15.714, 17.498, 33 037 33 089 33.094, 46.104, 46.196, 51.590, 62.040, 62.056, 62.059, 75.657, 75.666, 89.860, 95 738 95 896 Zadružna hranilnica r. z. 20. z., LJubljana, Sv. Petra c, 19 O brežiškem shodu bojevnikov se širijo zlasti po nekaterih dolenjskih srezih, pa tudi drugod, kjer ljudje nimajo prilike, da bi sami kontrolirali, kaj je res in kaj je laž, fantastične vesti, ki predstavljajo stvar tako, kakor da so izvršili bojevniki neko posebno junaštvo s tem, da poslancu Ureku na svojem shodu niso dali besede. Da se bo čula tudi druga plat zvona, smo se obrnili na poslanca g. Ureka za nekatera pojasnila. G. Urek nam je na naša vprašanja odgovoril nekako tako"le: Kakšen je prav za prav bil potek brežiškega shoda? Da vam bo to razumljivo, je treba nekoliko zgodovinskih reminiscenc. V vsem svojem življenju sem priredil že mnogo preko tisoč shodov, a to vseskozi pozitivnih v smislu graditve političnega in gospodarskega napredka ter utrjevanja narodnega in državnega edinstva. Niti eden moiih shodov ni bil v smeri negacije ali rušenja, pa najsi sem bil poslanec ali ne. član vladne večine ali opozicije. Tudi v rajni Avstriji sem imel najmanj 100 shodov, vse v nacionalnem duhu. Mnogo sem doživel borb mnogo zanimivosti na teh shodih. Že v Avstriji so me včasi obsuli z gnilimi taj-ci in kamenjem, srečal pa sem s<* tudi s policijsko sabljo, ki mi je predla prsi. Takoj po vojni, ko smo osnovali SKS, sem doživel nairazličnejše stvari. Tako na primer je prišel v kozjanskem okraju na čelu 200 ljudi proti meni tamošnji žunnik s škro-pilnikom in žegnano vodo ter škropeč proti meni klical: Poberi se. noslanec Belce-buba! Drugje so po naročilu farovža na-nosili v gostilno, kjer sem imel napovedan shod, cel kubični meter kamenja ki so ga nato metali na zborovaice. Drugje zopet je pridigar v cerkvi pokazal s prstom name: Glejte odposlanca Antikrista! Na neštetih shodih so me najete pobožne device kratkočasile s svojimi milimi glasovi itd. itd. Pa imel me je Bog v posebni zaščiti. Nikoli mi niso mogli razbiti shoda, nikoli me ni zadel niti en kamen ali jajce. To so bili tudi Tes zanimivi časi. Na sho* dih zadnjih let. ki potekajo vsi enolično, človeku polrdeni kri v žilah. Zato sem 2 brežiškem shodom »borcev« izredno zadovoljen. ČVo^ek dobi zopet korajžo. voljo, energijo. Kri se začne pretakati hitreje, človek se čuti nekako prerojenega. To je na eni strani velike koristi za zdravie. n« drugi strani pa bosta moja ljuba liferan-ta zdravi« dr. HudHist in lekarnar Klobučar seveda na škodi: Nikoli nisem na svojih shodih odrekel besede nasprotnikom. mnogokrat na «m jim tudi 7agodel na njihovih shodih. Tudi na brežiškem shodu sem zahteval beserto da bi pred vsem narodom stvarno in primerno obračunal. PrpH pričetkom shoda "■m vprašal precUedn;ka zborovanja dr. Hudelista. ali dob;m besedo. Jecliaje t>a se je izgovarial. da je to nemogoče, ker i" sreski načelnik to pismeno prepovedal. Ko sem g* pojavil na laž. mi te rekel, da fvido " t*?rn 't pp*. Kfcn«Mp mi ie sooročM. . o čem oni govore. Po končanem čitanju boiev«V'h "omotov sem dvomil ali na j na te psovV* sploh odgovarjam. Tz vseh treh »nasti"V;ti l;c{ov«, l"5 so iih prečitali dr. Gros. V:dmar. ni bilo čuti niti naimaniših stvarnih razorov. ternv»»i* mno*?cn nanizanih nsovV vcpb vrst. kolikor i?h nremr»r<» slovenski be«pf*niak. Na vodite!ie državne unrave so bile med neštetimi dmtfim.i *dre-sirane tudi sledeče cvetke: knristolovd. temni elementi, etrahovalci naroda. pliaJ-ka ši. tatovi. kradHivri, oderuhi. denunc'an-ti. skruniteli? cvrvbofle. špekulanti, irdaiai-ci. _ t"oti. izkoriščevalci nat-oda Voritari?. pi"'ski. podane, nlevel. TloJHnci hidre itd Le prisilien svoi'h prijateljev, s^m Cf> zato odločil, ston'1 na m;70 *m povedi!, J* mi go'Nmau čez izaro«, ki jo je moral ponoviti. Ponovil je tudi Milojevičevo »Sankanje« in Adamičevo »Zbadljivko«. Dodatkov ni bilo. Občinstvo je bilo kljub izredni priliki in izrednemu nameffj zares koncertno. »Trboveljski slavček« more biti resnično zadovoljen s tem svojim sijajnim uspehom, ki ga, kakor ee glasi obča sodba prestolničnih glasbenih strokovnjakov, postavlja v vrsto najboljših evropskih otroških pevskih zborov. Koncerta so se med drvigim odličnim prrsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju sčitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grencice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. tiči za zobmi!* KAŽE USTNO ZRCALO Skrit za zobmi Hči zobni Vomert tn uničuje polagoma pa zagotovo zobe in jih rahlja, pa ne samo to, dostikrat zobje zaradi njega celo izpadejo. Ognite se temu — varujte svoje dragocene zobe s Sargovim Kal o d on to m. Zakaj samo Sargov Kalodont ima pri nas v sebi znanstveno priznani sulforicinov oleat po d™ Brdunlichu, ki odpravi nevarni zobni kamen in ki prepreči, da se ne naredi drug. Kdor porabi vsak dan nekaj minul za nego zob s Kalodontom — ima vse svoje žive dni zdrave zobe! SARG- \CAVP VONr Proti zobnemu kamnu kso Moric kot turistični referent. Revija tvrdke Hanomag bo po izletu izdala posebno številko z naslovom »Jugoslavija«, ki bo z bogato ilustriranimi publikacijami izšla v 60.000 izvodih ter bo v širnem sve- tu vzbujala zanimanje za prirodne krasote in bogastva naše domovine. Ta obisk bo baš sedaj ob zaključku nemško-jugo-slovenske trgovske pogodbe in pri ožji turistični sodelavnosti največjega pomena. Celjsko pevsko društvo praznuje, kakor znano, danes svojo ^letnico ter beleži pomemben dan v kroniki svoje pestre zgodovine in svojega, v našem nacionalnem življenju tako važnega delovanja. To pevsko društvo je namreč najstarejša slovenska pevska organizacija slovenskega Štajerja in boriti se je moralo do osvobojenja s težavami, kakršne se niso stavile na pot morda nobenemu drugemu slovenskemu kulturnemu društvu. Bili so časi, ko je bilo to društvo središče vsega našega narodnega življa ne samo v Celju, marveč tudi v najširši okolici, kjer je društvo vneto bodrilo prebivalstvo t našo lepo pesmijo. Ves naš rod ceni zasluge jubilejnega pevskega društva v prepričanju, da bo društvo v svojih lepih tradicijah delovalo in napredovalo še preko mnogih visokih jubilejev. Vzroki rudniških nesreč Umestni predlogi rudarskih organizacij Ljubljana, 12. maja Strašna nesreča v kakanjskem rudniku je dala povod za razne razprave in predavanja o rudniških nesrečah in njihovih vzrokih. Taka predavanja so se nedavno vršila v Sarajevu, na sporedih pa jih imajo še razna društva in ustanove. Razprave o rudniških nesrečah so zelo važne, da bo znala splošnost pravilno ceniti nevarno delo v rudnikih in rudarski poklic, na drugi strani pa da bo tudi rudarsko delavstvo izpopolnilo svojo strokovno izobrazbo. Ta izobrazba je pri nas še posebno potrebna, ker imamo stare poklicne rudarje samo v slovenskih revirjih, dočim prihaja v rudnike po južnih krajih mnOgo neizkušenih delovnih moči iz okoliških vasi. Splošna statistika je ugotovila, da nastane 50 odstotkov rudniških nesreč po krivdi rudniške ureditve m uprave, 40 odstotkov po krivdi pomanjkljive strokovne izobrazbe rudarjev in le 10 odstotkov po nepredvidenih nesrečnih naključjih in elementarnih nezgodah. Ta statistika velja tudi za najboljše organizirane rudnike Nemčije in Anglije ravno tako, kakor za rudniška podjetja v drugih državah. Med vsemi nevarnostmi, ki groze rudarjem, sta največji jamski plin ali metan in premogovni prah Metan je že v samem premogu. Bolj ko je premog star več vsebuje metana. Metan se pojavlja v večji množini v kamenitem, v- manjši pa v rjavem premogu. Plin metan je brez barve in ne ovira človeka pri dihanju. Zaradi tega ga ni lahko ugotoviti. Neizkušeni rudarji ga sploh ne opazijo. Ugotoviti se da zanesljivo le z varnostno svetilko. Če se na mrežici svetilke pojav;jo višnjevi plamenč-ki, je znak, da se je pričel zbirati metan Po pravilih morajo rudarji v takem primeru takoj obvestiti vodstvo, da se izprazni ves jamski oddelek. Metan pa se 'ahko zbere v revirnem oddelku prav naglo in tudi vžge. kar je vzrok strašne katastrofe. Največkrat se vname pri razstreljevanju, mnogokat pa tudi zaradi pokvarjenih svetilk. Vžge ga že navadna električna iskra ali pa iskra bencinskega motorja Vžge se seveda tudi pri prižiganju cigaret in je zaradi tega kajenje najstrožje prepovedano. Ko se metan vname, nastane silna vročina. Plin se pomeša z zrakom in med njima nastane boj za prostor, v katerem se razvije tako zvani treskavi plin. Eksplozija je tako močna, da vse zruši in razbije Železne vozičke, najmočnejše železne oporo ln tračnice popolnoma zvije in zmečka. V stranskih rovih, ki jih treskavi plin naravnost ne doseže, pa postanejo rudarji žrtve strupenih plinov, ki se razvijajo v bolu med metanom in zrakom. Rudar, ki je s pljuči zajel strupeni plin, je navadno izgubljen. Silno nevaren je tudi premogovni prah, ki se nabira zlasti v rudnikih s suhim zasipanjem Če se premogovni orah vžge, so isti učinki kakor pri metanu. V manjšem obsegu kakor metan in premogovni prah pa povzroča rudniške katastrofe ogljikov dvokis, ki ni gorljiv in se zbira na neprezračenih prostorih pri tleh. Človek ga navadno občuti v vratu, mnogokrat pa je že prepozno, ker zaspi pri tem za večno. Rudarske organizacije predlagajo zaradi vsega tega naslednje uvedbe: Za vso državo naj bi se uvedel enotni rudarski zakon, ki bi upoštval vsa socialna prava delavstva kakor tudi vsa znanstvena izkustva tehnike in geologije. Varnostni predpisi naj bi se uvedli enako za vse rudnike, morali pa bi biti v največji meri prilagodeni načinu dela in posameznim vrstam premoga. V rudarskem zakonu naj bi bila tudi točna določila o strokovni izobrazbi rudarjev. Zakon pa naj bi uvedel tudi najstrožjo kontrolo vseh rudniških naprav nad in pod zemljo. Ta kontrola nai bi bila neodvisna od podjetij in delila naj bi se na posebne obratne kontrole ;n na splošno kontrolo za vse rudnike. V obratni kontroli naj bi bilo nekaj najbolj zanesljivih in najizkuše-nejših rudarjev, katere naj bi preizkusila in potrdila rudarska komisija. V splošni kontroli pa naj bi bili predstavniki državne oblasti, rudarske oblasti in zastopnik delavcev. OM1Š PRI SPLITU HOTEL BELI-E VIJE. Nova stavba, teko-ia voda. Pension Din 60—80; za daljše bivanje zahtevajte specijalno ponudbo! KRK tri ure od Sušaka. Ugodno in mirno letovišče. Glavna sezona od 1. junija do 31. avgusta. Hotel »Krke, renomiran, 17 sob. Vsa oskrba Din 50—54. Hotel »Jugoslavija«. Prav na obali. Vsa oskrba 50—56 Din. Izven sezone popusti po sporazumu. Informacije in prospekte zahtevajte pri kopališčnem po-verjeništvu ln od hotelov. DANES ZADNJIKRAT VELIKI VOJNI IN LJUBAVNI FILM SESTRA KATARINA Gigantska borba dveh mladih src. Intrige in klevete med najhujšimi boji na fronti Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. uri ELITNI KINO MATICA, telefon 21-24 Počastitev spomina Urbana Jarnika koroškega pesnika in rodoljuba niiVi rlnpK nnH r\ 1- r\rr\ c L- i cVa mli^inrt^ H i«rčla 1efa V prihodnjih dneh bodo koroški Slovei* ci proslavljali 150 letnico rojstva pesnika in rodoljuba Urbana Jarnika, ki je med prvimi koroškimi Slovenci doživel veličino narodnega prebujenja in je s svojimi deli dal koroškim Slovencem najboljše pobude za narodno življenje. Urban Jarnik se je rodil 11. maja 1784 na Potoku pri Štebnju v Ziljski dolini, šolal se je v Celovcu in Gradcu, kot duhovnik pa je služboval najprej v Čajničah, potem v Celovcu, v Nemškem Šmihelu, na Gosposvetskem polju, nazadnje pa v Bla-togradu nad Vrbskim jezerom, kier le umrl 11. jiunija 1844. Jarnik je bil pesnik, delavec za versko, umsko in gospodarsko izobrazbo ljudstva, narodopisec, zgodovinar in jezikoslovec, pri vsem tem delu pa ga je vedno vodila ideja narodnega prebujenja. Prve njegove pesmi so išle leta 1811. in je med njimi posebno značilna »Na Slovence« ki pravi med drugim: Zarja lepa se razliva črez Slovenj Gorotan, zbuja dremanje častlivo, oznanuje svetli dan Slava bode spet slovela, ki Slovencem da ime. po deželah se razvnela, perdobila češčenje! Prvi sad Jarnikovega izobraževalnega dela pa je bila knjižica za' slovensko šolsko mladino »Zber lepih ukov za sloven- sko mladino«, ki je izšla leta 1814. Sledilo ji je več mladinskih knjig in mnogo razprav o šegah Ziljanov. Jarnik je bil tudi prvi, ki se je znanstveno zanimal za slovenska narečja. Za Vrazovo »Kolo« je leta 1842. napisal prvo dialektološko razpravo »Obraz slovenskoga narečja u Ko-ruškoj«. Dasi je bilo vse Jarnikovo delo zasidrano v ljubezni do koroškega slovenstva z vsemi njegovimi jezikovnimi in narodopisnimi posebnostmi, je merilo njegovo hotenje vedno preko pokrajinskih meja do vsega slovenstva. Tudi v svojem poklicu se je vedno odločno boril za pravice slovenskega jezika. Značilno je, da je Slomšek svojo slovito binkoštno pridigo o dolžnostih do narodnega jezika govoril 1. 1838. baš v Jarnikovi župniji v Blatogradu. Kot človek je užival Jarnik med sodobniki zasluženo spoštovanje in ljubezen, o njegovem ugledu med književniki in znanstveniki pa govori njegovo pismeno in ustno občevanje z najuglednejšimi sodobniki, kakor Vodnikom, Kopitarjem, Metelkom, Slomškom, Prešernom, Gajem, Vrazom, Šafarikom in drugimi Narodno blago je zbiral za Šafarika in Vraza, za to delo pa je navdušil tudi svojega učenca in ožjega rojaka Majarja. Dokler bodo živeli Slovenci na Koroškem, bo ča-ščen Jarnikov spomin. Golubaške mušice Nadloga strupenega mrčesa se širi po Kosovem In Sandžaku Strašna nacHoga ogromnih rojev goiuba-ških mušic, ki so se, kakor je »Jutro« že poročalo, pred dnevi pojavili po vsej mo-ravski in deloma tudi po dunavski banovini, še ni prenehala in se sedaj širi tudi proti Sandžaku in po Kosovem polju. V Pomoravju se je položaj malo izboljšal, velike vasi pa so še vedno v velikem razburjenju in še v večjih skrbeh zaradi ogromne škode. V okolica Gornjega Milanovca je poginilo od pikov strupenega mrčesa okrog 300 glav živine. V mnogih vaseh ni niti enega posestnika, ki ne bd bil izgubil nekaj ovac in tudi po nekaj glav goveje živine. Velika je tudi škoda, povzročena od požarov. ki so nastali, ko so kmetje v največji naglici z dimom odganjali strupen mrčes. Mnoge vasi Pomoravja so še sedaj ves dan v gostem dimu. Celo kmetje, ki se vozijo na trge in na njive, imajo na svojih vozovih kositrne posode s tlečim ogljem, na trgih in domačih ognjiščih pa povsod prižigajo kupe dračja, starih cunj in gnoja, da bi rtlm obvaroval živino. Ti ognji človeka živo spominjajo na stare čase, ko je razsajala kuga. V moravskt banovini se je nevarnost zmanjšala zasadi hladnejših vetrov in ker je po nekaterih krajih tudi po malem deževalo. To izboljšanje pa je, kakor se prebivalstvo boji, samo začasno in so povsod v velikem strahu pred novimi ogromnimi roji strupenega mrčesa. Veliki roji so se pojavili sedaj že v okolici Niša, preplavili pa so tudi že cele dele Kosovega polja in Sandžaka. V nekaterih teh krajih je bila ta nadloga sploh neznana. Golubaška mušica je letos sploh daleč prešla običajne kroge svojega razmnoževanja in rojenja. Tudi v nekaterih delih mo-ravske banovine so že davno pozabili na to nadlogo, dasi se roji golulbaških mušic ponekod pojavljajo v manjšem obsegu in za kratek čas vsako leto. Najmočnejši so bili leta 1923., in sicer ne samo pri nas, temveč tudi v Rumuniji in Bolgariji. Takrat je rumunska vlada poslala v Beograd svojega inšpektorja zootehnike, da je dobil podatke o razširjanju nevarnega mrčesa in da se je uvedla vzajemna obrambna akcija. Dočim je pri nas mrčes rojil le kratek čas in ni povzročil občutne škode, je rumunski inšpektor navedel, da je okrog Mehadije in Turn Severina poginilo preko 3000 glav živine in da so se potem ogromni roji mušic iz pokrajin, kjer so se pojavljali v manjšem številu sicer vsako leto, nenadoma pomaknili proti severu, kar se v prejšnjih letih ni nikdar zgodilo. Tako podobno, kakor je bilo leta 1923. v Rumuniji, je sedaj pri nas. Letošnji pojav strupenih muh zavrača spložino razširjeno mnenje, da je mrčes doma samo okrog Goluibca ob Dunavu, od koder je dobil svoje ime. Legla strupenega mrčesa niso samo ob Dunavu okrog Golub- ca, temveč po vsej vzhodni Srbiji, po Ru-miumiji in deloma tudi Bolgariji. Naziv go-lubaška mušica je star že preko 100 let. Naziv prihaja od kraja Golubac, kraj pa je dobil ime od golobov, ki so jih prvi naseljenci sedanjega Golubca gojili baš zaradi strupenih muh, ki so se zalegle v ta-mošnjih potokih in njihovih močvirnatih bregovih. Ptice so sploh najuspešnejši po-končevalci strupenega mrčesa in naseljenci ob Duinavu so si nabavili mnogo golobov in je potem ves kraj dobil ime Golubac. Prvi je raziskoval legla strupenega mrčesa ob Dunavu srbski zdravnik dr. Medb-vič, ki je bil okrožni zdravnik v Požarev-cu, pozneje pa načelnik srbske državne zdravstvene službe. Svoje raziskovanje je dr. Medovid sporočil avstrijskemu znanstveniku dr. Kollarju, ki je obširno razpravo o golubaški mušici predložil tudi dunajski znanstveni akademiji. Golubaška občina uničuje že od nekdaj zalego mrčesa po potokih in močvirjih svojega področja in ker to uničevanje nima pravega haska, je najboljši dokaz, da zalega golubaških mušic ni navezana na Golubac, marveč da se plodi tudi po drugih podobnih področjih. Primitivno in dokaj zanesljivo sredstvo proti rojem teh strupenih muh je dim, živino pa bi obvarovalo pred napadanjem tudi mazanje s terpentinovim oljem. Za revne kmete je terpentinovo olje predrago in si ponekod pomagajo tudi z zmesjo iz katrana in loja. So pa mnoge kmečke domačije, kjer tudi loja primanjkuje, in če mažejo živino z zmesjo, v kateri je preveč katrana, lahko živina tudi od tega zboli. Pomanjkanje sredstev za izsuševanje močvirij in beda po kmečkih vaseh je napravila nadlogo strupenega mrčesa sedaj še hujšo, prizadetim kmetom pa tudi velike skrbi za bodočnost. Občni zbor delničarjev Jadranske zavarovalne družbe v Trstu Dne 28. aprila letos se je vršil petindevetdeseti redni občni zbor tega svetovno znanega zavarovalnega zavoda, na katerem so bili predloženi računski zaključki za leto 1933. Poročilo uprave pojasnjuje gospodarske in finančne dogodke preteklega leta, ki so vplivali na poslovanje, med temi v prvi vrsti od raznih držav započeta politika o uvedbi nacionalnih, posebnih varnostnih ukrepov, ki ublažitev krize samo zavlačujejo, medtem ko je iskati končne rešitve krize le v mednarodnem gospodarskem sodelovanju., Poročilo omenja dalje zlasti omejitve izvoza deviz iz raznih držav in razvrednotenje nekaterih valut, kar je imelo za posledico znižanje tozadevnih bilančnih postavk, izraženih v lirah. Na poslovni uspeh je dalje tudi vplivalo zvišanje režije pri istočasnem daJjnjem skrčenju poslov, nazadovanje vseh dohodkov pri nepremičninah, povišana davčna bremena in naposled potreba, produkcijo v onih ozemljih, kjer je to bilo mogoče, pospešiti, da se s tem izenači zaradi splošnega položaja in raznih valutarnih ukrepov povzročeno nazadovanje poslov. Nasprotno je bil potek škod v sploš* nem zadovoljiv, vendar ne v vseh panogah; zlasti zavarovanje proti toči je v Italiji v zadnji kampanji izkazalo zelo visok odstotek škod. Velik del poslov življen-skega zavarovanja v Srednji Evropi je po sebno trpel radi valutarnih razmer, ki so se pojavile že v prejšnjem letu, nasprotno pa je nova produkcija v življenskem za varovanju v Italiji pokazala lep napredek. Samo previdnemu poslovanju družbe se je zahvaliti, da se more tudi letos predlo žiti taka bilanca, ki dopušča izplačilo ne izpremenjene dividende. Poslovni promet pojasnjujejo naslednii podatki: V ŽIVLJENSKEM ZAV A,KOVANJU je bilo zaključenih novih zavarovanj za preko 966 milijonov lir kapitala. Dohodki na premijah so znašali 154,676.000 lir, zavaro valni porteieuille je dosegel ob letnem zaključku 3 milijarde 834 milijonov lir. V elementarnih branžah so znašali dohodki na premijah: v POŽARNI BRANŽ1 138,639.000 lir; v TRANSPORTNI BRAN-ŽI 18.290.000 lir; v zavarovalni branži proti toči, proti vlomu in v drugih spored-nih branžah pa 48,201.000 lir. Celotni dohodki na premijah in pristojbinah v vseh zavarovalnih panogah so znašali, preračunani po tečajih letnega zaključka v lire, 390,310.000 lir Bilanca zaključuje z dobičkom 11 milijonov 191532.56 lir, od katerega se bo po dodelitvi 2J500.000 lir imobilarnemu skladu izplačevala dividenda 100 lir na vsako akcijo kakor v prejšnjem letu, plačljiva od 7. maja letos dalje, prebitek 609.177.36 lir se pa prenese na nov račun. Na koncu leta znašajo jamstvena sredstva družbe tole: Delniška glavnica (vplačano 40.000.000) 100000.000 lir. premoženjske reserve 70,700 000 lir. tehnične reserve 733,070.831.28 lir. Skupaj 903,770,331.28 lir. Radio kotiček Ljubljana, 13. maja Jutri ob 18.30 bo predaval v radiu g. Rudolf Kresal o rudniških katastrofah. V jami v najtesnejših rovih, ob ugrezajočih se stropih, padajočih skalah eksplozijah strupenih plinov, v neprestan- nevarnosti je pokazal rudar višek heroizma. Požrtvovalen in tovariški do skrajnosti je ves predan svojemu delu. v katerem čuti silo življenja, kakor le malokdo, morda kakor mornar, ki tudi nikoli ne ve, kje ga čaka na morju smrt. Z napredujočo tehniko, zlasti pa z racio-nal'zacijo dela, se življenjska nevarnost za rudarja ni prav nič zmanjšala Nasprotno, vse kaže, da se je celo povečala. Skalam in eksplozijam ter drugim nevarnostim v rovih so se pridružili še stroi in razne varnostne naprave, ki ga prav tako ubijajo, kakor prve. V Westfaliji kmalu ne bo rudarja, ki bi imel zdrava pljuča. Predavatelj je mnenja, da rudniške katastrofe, ki jih povzroči treskalni plin, niti od daleč niso tako učinkovite, kakor je delo v rovih samo po sebi, ki napravi rudarja že s 33 leti invalida, ne da bi bil videti pohabljen. Materina slika Tvoj blag pogled, sladak smehljaj sta solnca luč, neba sijaj. In solnca žar z neba višin mi govori: »Potrpi, sin! Potrpi, sin, še malo vsaj, ker vsaka bol ima svoj kraj! Moj glas Bogu ne bo zaman in blizu je rešitve dan.« To govori mi tvoj smehljaj, zaziblje me v pokoja sla j. Nič nisem* več v samoti sam. ko pred seboj te zdaj imam. S to pesmico se je zahvalil inž. Fran Dedek iz italijanske internacije svoji materi, ko mu je za božič preteklega leta poslala svojo sliko. Danes kriminalni film naših dnL IŠČEJO SE PLESALKE ZA AMERIKO Najnapetejše delo sedanjosti. Film senzacijonalne vssbine ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 3., 5., 7. in 9. url zvečer Cene 4.50 in 6.50 Din Občni zbor zavarovalne zadruge »Croatiae« »Croatia^ zavarovalna zadruga, je imela 2. t. m. redni letošnji občni zbor. Ker praznuje »Croatia« letos tudi 50 letnico obstoja in delovanja, odkar je bila leta 1884. ustanovljena od občine kr. svobodnega in glavnega mesta Zagreba, se je občni zbor vršil v mestni dvorani v Zagrebu Izdana je bila spomenica ki obsega historijat dela in poslovanja tega domačega zavoda. Občnemu zboru je predsedoval nredsednik zadruge g. arh. prof Janko Hol.iac, bivši župan mesta Zagreba. Pred prehodom na dnevni red je bil prečitan brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Nato je pozdravil številne prisotne člane in poudarjal važnost zavarovalne zadruge »Croatiae« za naše narodno gospodarsko življenje ter je tudi omenil sadove njenega koristnega delovanja. Po končanem govom g Holjaca je povzel besedo sedanj' mestni župan vseuči" liški profesor g dr Ivo Krbek rn imel topel govor, poln priznanja čestitk in najboljših želja za »Croatio« kakor tudi za njeno upravo. »Svest sem si.« je rekel gospod dr Krbek, »da govorim v imenu vsega meščanstva mesta Zagneba, ko čestitam »Croatii« na jubileju v imenu vsakega posameznega meščana. Vsi hočemo pomagati, da bo »Croatia« nosila svoje ime in svojo zastavo častno kako* doslej tako tudi v bodoče.« Nato je povzel besedo predsednik Trgovinske in industrijske zbornice g. dr. Milan Vrba nič, ki je med daljšim govorom izjavil: ».Croatia' uživa danes polno zaupanje ne samo v vrstah ostalih zavarovalnih zavodov. temveč posebno še v vrstah vsega jugoslovenskega gospodarstva, ker je ta zavod postal eden naših vodečih zavarovalnih institucij v državi. Zato lahko trdim da zavarovalna zadruga *Croat;a« ni samo bila temveč bo tudi vedno ostala naša domača ustanova, ki jo čaakjo v prihodnosti še mnoge velevažne naloge za razvitek našega narodnega gosnorl^rstva.« Po govoru g. dr. Vrbaniča je čestital »Croatii« tudi predsednik Obrtne zbornice g M;'an Ramuščak. Občni zbor je prešel nato na dnevni red in je soglasno in z odobravanjem vzel na znanje bilančne račune in predloženo razdelitev poslovnega dobička v znesku 1 milijona 19.728.33 Din v smislu pravil in podelil razrešnico ravnateljstvu in članom nadzorstva. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni: ▼ ravnateljstvo gg msgr. "dr Lovro Radiče-vič, opat in kanonik, in Rudolf Erber, generalni ravnateli Gradske štedionice, v nadzorstvo pa gg. Miroslav grof Kulmer in Ni-kola Čuk. Volka so dobili pri Makolah • _ Poljčane, 11. maja V gozdovih okrog Boča smo vajeni divjih svinj, tudi divjo mačko so že ustrelili naši lovci, a o volkovih doslej še nismo ničesar čuii. Posestnik in lovec g. Hajnšek od Sv. Ane pri Makolah je opažal, da je srnad vsa preplašena prihajala iz gozdov v dolino. Izpustil je v gozd svoja lovska psa, od katerih se eden sploh ni vrnil, drugi pa je ves upehan prisopihal pozneje domov. Prvega psa so po dolgem iskanju našli razmesarjenega. Ostanke psa so močno zastrupili, in dan nato so blizu tam našli volka, ki je poginil za zastrupljen jem. Od kod se je volk priklatil v naše gozdove, je uganka. Nevaren tat zasačen na podstrešju Krško, 12. maja. V sredo okrog 11. dopoldne ee je v podstrešje mastne hiše vtihotapil neznan tat, ki bi opravil svoje delo nemoteno, ako bi ga po naključju ne zasačil e. Falkner, ki je pregledoval golobja gnezda. Sumljiv šum v temnem kotu podstrešja je zbudil pozornost g. Falknerja, ki ie takoj zaslutil, da ni nekaj v redu. G. Falkner se je neslišno odstranil in obvestil o odkritju bližne prebivalce, ki so tatu docela zaprli izhod in na tako obdržali v pasti. Kmalj je prihitelo v mestno hiso na pomoč poklicano orožništvo in prestreelo tatu v trenutku, ko se je odpravljal s plenom na pobeg. Ugotovilo ee je, da ja tat prebrskal V6e kete- v podstrešju in pobral moške čevlje, robce in 80 Din, ki jih je vzel iz om;ire služkinji Sevškovi Katarini. Pri njem so 'jasli tudi »Jutro«, naslovljeno na šolskega upravitelja g. Voglarja Alojza v Vidmu, iz česar se sklepa, da je bil tat tudi pri njem na obiska. Zlikovec je Obradovič Pavao iz Bruvna, 221etni pekovski pomočnik, ki je bil nedavno izpuščen na pogojni odpnjst iz sodnih zaporov v Goepičj. Bil je aretiran in odveden v sodne zapore krškega okrajnega 6odičča. Kmetijski vestnik Mandanje ali pletev Pomladi, ko je narava že splošno ozele-nela, začne odganjati tudi vinska trta. Iz očes, zimskih in spečih, se razvijejo mladice, ki se vidno stegujejo in rasejo, ako je le dovolj solnca. Ko so mladice dosegle tako dolžino, da se že točno vidijo vsi kabrnki aLi grozdiči in se naposled lahko prest di jakost nastavka in bodoča letina, je čas, da se izvrši delo, ki je poleg rezi med najvažnejšimi pomladanskimi opravili v vinog a-du. To je mandanje ali pletev mladic. Velik del naših vinogradnikov vse premalo upošteva to delo in ga druži s pr/o vezjo. Res je, da se da tudi takrat to delo pravilno izvršiti, vendar pa je iz strokovnega stališča bolje in pravilneje, da obzvi-mo mandanje ali pletev kot važno vir.o-gradno delo zase. Ko smo obrezali trs in mu naložili po svojem preudarku toliko, kolikor more trs b" ez škode prenesti po svoji moči, smo mu pustili izvestno število očes Iz vsakega zdravega, nepokvarjenega očesa odžene mladica včasih po dve mladici, ker v očesu varnem so celo 3 osnutki mladic, iz katerih se pa razvije po večini le srednji, najmočnejši osnutek; iz dobro razvitih, močnih oies pa požene včasih tudi iz stranskega osnutka mladica, ki je v primeri z glavno mladico vedno slabše razvita. Na močnih, ne prestarih trsih poženejo tudi speča očesa na starem lesu. Ta očesa, ki so povečini skrite pod skorjo, pri rezi ne vidimo in iih tedaj tudi ne upoštevamo. Vsekakor je na trsu več mladic, kakor je za nadaljnjo vegetacijo, za razvoj mladja in grozdja potrebno. Vsaka nepotrebna mladica je pa trsu v breme, kajti tudi ona potrebuje za svoj razvoj brano in se razvija na škodo drugih, zlasti rodnih mladic. Če je izbilo mnogo takih nepotrebnih mladic, se bodo tudi glavne potrebne mladice slabo razvile, bodo dale slab pridelek grozdja slabe kakovosti, bodo pa dale tudi slabe rozge, slab les za obrezovanje v prihodnjem letu. Zato je potrebno, da posežemo vmes in odstranimo pri mandanju ali pletvi vse mladice, ki nisO potrebne. Vedeti pa moramo, katere mladice so potrebne in katere nepo* trebne. V prvi vrsti pustimo na trsu vse rodne mladice, ako so primerno močno razvite, kar poudarjam, kajti pri mladicah, ki sta po dve izbili iz enega očesa, je era močnejša in normalno razvita, a druga iz stranskega osnutka je mnogo slabša. Obe-dve sta lahko rodni, na obeh so lahko gTOz-diči, vendar pa iz nastavka na stranskih slabo razvitih mladicah, ki bodo vse leto v razvoju zaostajale, ne smemo pričakava'/ sladkega in lepo razvitega grozdja. Zarac. tega te mladice brez vsake škode odstranimo. Prav tako izlomimo pri mandanju vse mladice na starem lesu. razen onih, ki so slučajno rodne in dobro razvite, in cn:, ki nam naj dado les prihodnje leto za znižanje celotnega trsa. Načelno pa pustimo vse mladice n". reznikih in šparonih, pa naj so te mladice v celoti rodne ali delno tadi nerodne, razen stranskih nerazvitih mladic. Predaleč v odstranjevanju mladic tudi ne smemo iti, ker potrebuje trs za normalni razvoj v vegetacijski dobi izvestno število mladic z izvestno površino zelenega listja, ki predstavljajo pljuča trsova. Iz navedenega je jasno, da mi s pravilnim odstranjevanjem nepotrebnih mladic, z mandanjem, krepimo preostale mladce v njihovem razvoju ter s tem tudi skrbimo, da bo lahko nastavljeno grozdje bolje dozorelo. S pravilnim mandanjem si znatno olajšamo rez v prihodnjem letu, ker bo na trsu na prvi pogled vidno, kaj se naj odreže in kaj naj ostane. Prav posebne važnosti pa je, da bo pravilno oplet, omandan trs ves čas, ako bodo mladice dobro in pravilno povezane, zračen, da bo imela vsaka mladica z grozdjem vred dovolj prostora in zraka in bo tako tudi nevarnost trsnih bolezni zmanjšana, prav posebno pa bo grozdje v času zorenja tudi v deževni jeseni bolj obvarovana gnitja in plesni. Zaradi te mnogostranske koristi za trs kakor tudi za kakovost grozdja zasluži mandanje ali pletev vso pozornost vinogradnika in se naj opravi kot samostojno delo. Človek hodi med slikami Zunaj solnce, oblaki, sinje nebo — ljudje, majhni in veliki, mesta, vasi, bogastvo in beda, asfalt in njiva — v vsem nikoli do-umljivo življenje, povsod iskanje, boj v znamenju tega in onega verskega ali posvetnega simbola Le ta ali oni se zdaj pa zdaj poglobi v skrivnostno snovanje v svetu, naguba čelo, se zamisli, in se morda že prihodnjo minuto vrže v vrtinec kjerkoli — ali pa kloni z duhom, obupan, beden, v strahu pred samim seboj ali bližnjim. Misli si, da že prav ničesar ni zanj. A če občuti časih v sebi bolj ali manj globoko spoštovanje do te ali one stvari — se zdrzne in dvom in sto in sto griženj mu vzame sleherno tvorno misel. In vendar se more pripetiti celo pri nas, da človek prisluhne teku časa da se zbere in poglobi v praznoti mesta, v katerem je skoro slehernemu le do samega sebe. * Tiha, skoro malo predmestna Frančiškanska ulica je oživela. Nič posebnega ni vhod v Hedžet-Koritnikovo palačo. Nihče ni dos5», skitil, da skriva v sebi eno najlepših razstavni* dvoran. Tako se človeku zaadi, da skriva LJlibijsna še kdove koliko skrivnosti, še kdove kolik«, lepih stvari. In kalior da bi vse te stvari hotela nekako ljubosumno skrivati pred vsakim radovednim očesom, nam so najbolj neznatne razprtije ljubše, še najbolj smo menda zadovoljni tedaj, kadar lažemo sami sebi. In vsak uspeh kogarkoli nas tako preseneti, da mu ga skušamo čim bolj omajati! Slišati je rahlo žuborenje vode. Dva tri korake od vhoda se človek znajde v zim- skem vrtu. Sredi njega je vodomet, obdan od močvirnih rastlin. Lahno pljuskanje kapljic v vodo se druži zdaj pa zdaj z mirno, globoko koralno godbo, ki preplavlja ves prostor. Koliko miru je v tem prostoru. S kolikšno ljubeznijo je vse urejeno. Okoli zimskega vrta, v četverokotu se vrste dolgi pulti, na katerih so slike, in čudovit je pogled na vse štiri stene v pritličju in v obeh galerijah. Razstavljenih je 559 s3ik iz 26 držav. Nekaj jih je odveč, skoro vse so pa lepe in dajo misliti, prestavljajo človeka iz sveta v svet. Same fotografije so. Modemi čas diha iz njih vso veličino sodobne tehnike — a tudi vso bedo. Kaikor dve sestri sta si, ki se neneho-ma prepirata — in vendar se ne moreta ločiti. Ob pogledu na to velikansko število fo-toslik se spomni človek tistega največjega napora v posamezniku in v narodu, ki je dal nesmrtna dela brez leče, le « svojo veliko voljo živeti, priti bistvu sveta do dna prikazati bolečino to veselje v podobi, ki človeka prisili, da poklekne. * Toda današnji v svoji razrvanosti, kakor vse kaže, tega velikega napora v delu več ne da. Nemir v svetu, čudno pričakovanje novih odrešenikov, ubijajoča naglica vsepovsod, signali in reflektorji, ki so kakor ustvarjeni, da uduše puhlost neskončnih gOVOKJT. d» jih osvetle. In boben, harmonika, fanfare lii sckacrfor n:s< zadnja sredstva, ki posvečujejo namen. * Nešteto misli oklene človeka kakor pošasten polip, ko hodi od slike do slike. Ne diše po olju, ne po terpentinu, ni živih barv ne kopica problemov. E^io samo veliko kolektivno doživetje je ta razstava čr-no-bele umetnosti, s katero je organizator pričaral pet kontinentov, ki se po duši tako ločijo med seboj, da jih je kar prelahko spoznati brez kataloga. « Tu ln tam prevladuje močna eksotika. Evropa in Amerika se kosata z visoko napetostjo, z industrijo in krizo. Tam v prvi galeriji visi mračna slika: zapuščen dnevni kop — to je kriza, črno v globini, malo višje samotni vozički. Nikjer delavne roke. Puščoba. Kdo bi pred to slike dolgo stal. Svet hiti dalje kljub opuščenemu dnevnemu kopu, gledalca že miče naslednja slika. Malo tragikamike je v tem. Misli čuv-stva se križajo, časih je tako, da človek ne ve, ali naj občuduje tehnično izvedbo, plastičnost podobe ali njo samo, njen notranji obraz, ki je v nekaterih portretih presenetljivo lepo podan. Podan? Morda , je to za fotografsko sliko malce neprimerna bsseda. Pa vendar, podan je, na primer deček Toni is Anglije, krasno tihožitje s čebulo lz Avstrije, prav \ako cigarete, ki se ponujajo sajme od sebe. TakA so žive. Potem dekle na trati z dolgim pajčola-uom v vetru. Ta podoba lz češkoslovaške ustavi človeku korak. Koliko je v njej veselega, razkošnega življenja pod milim nebom. In avstralski pragozd diha tisto mirno, pokojno divjino, ki ne da dvoma v na-turo. Prai tako lepa Je »Zadnja ograja«, cadira ovira, z&dstf spomin lastnine, meja med njo ii» srobodaia rvetom. Nekatere slike zelo spominjajo tik vil K« svetovne mojstre, tako »klepetanje«, kateri se pozna, Čeprav je le fotografija vpliv Rembrandta. Skoro pri vseh teh fo-toamaterjiih je čutiti veliko hotenje po umetniškem ustvarjanju. In res hodijo vsi po trnjevi poti umetnikove duše. le da fotoamater te trnjeve poti ne čuti, je ne more poznati, ker mu delo olajšajo kamera ln kemikalije, dalje pa od fotografij bržkone tudi nima namena živeti. • Najlepše so tiste slike, v katerih je šlo fotoamaterju za igro svetlobe in sence. Morje ponoči, velemesto v žaru sto in sto tisoč svetilk, zasneženi bregovi, ivje, zahajajoče solnce, siva jutra v pristanišču ln na vasi, bes narave, igra solnčnih žarkov, odsevi v vodi, konstruktivni dekori itd. so fotoumetniku najbolj hvaležni predmeti. Vendar je pa tudi nekaj podob, v katerih je ta ali oni skušal prikazati ne le samo sliko, ki jo vidijo oCl, temveč Vidi njeno dušo, življenjski smisel. V tem pogledu je ena najlepših podob »tretja letna doba« — starka pobira dračje. Vprav slikarsko pa učinkuje Korničeva zimska slika: »Na Rebri«. Morda so Američani res najmočnejši. Vsekakor je v njih največ stvarnosti, pa najsi ye to slavospev delu, industriji ali naturi. MucM John je ustvaril štiri podobe, ki so tehnično prav tako na višku kakor smiselno: »Ko solnce zašije ▼ topilnico« in »ponos nad dobrim delom« sta sliki, vredni vsega priznanja. A čeprav predstavljata obe tehnični, tovarniški svet. nI v njiju nič manj poezije kakor v kateremkoli aktu, ki jih je precej v vseh legah ln zfelc ortr« s"ikanih. Kakor Američane pa odlikuje tudi našo \ fotogrtfij n »navad- no krepka plastičnost. Kocijančičev avtoportret že skoro ni več fotografija, človeku se nehote vsiljuje vprašanje, kako ja z lečo in kemikalijami moči doseči umetniški efekt. Prav nič pa niso omembe vredne kolorirane slike. Fotografijo čaka glede barvastih slik še nedvomno precej dolga pot — pa tudi potem ne bo mogla nadomestiti roke pravega umetnika. Mrtvo oko ne more izsiliti iz predmeta občutja, ne subjektivnega ne kolektivnega gledanja. - Daljni vzhod je zmagovit. Pa ne Japonska! Indijci in Kitajci so dali največ duže. Iz njihovih slik diha narodova tradicija in stremljenje po napredku. In tehnično —• čudno... — prav nič ne zaostajajo za tako kulturno in civilizirano Evropo ln Ameriko. Po dveh urah ogleda je človek utrujen. Nasloni se na ograjo ali »e spusti aa stol v zimskem vrtu ter se preda premišljevanju. Od vseh petih kolikor toliko v fotografiji doživetih kontinentov skuša ohraniti najboljše. A prav to je tako težko. Zakaj tehnična izkušenost fotoamaterjev ne da dosti izbirati. Odločil sem se za Kitajsko in Indijo, za Ameriko in malo za Anglijo. Zdaj pa strmim v vodomet, v srebrn pramen vode, ki se vrača v lesketajočih se kapliicah spet lahno pljuskaje v bazen. Zlate ribice so v njem in okoli njega močvirne rastline. To me mami. čez nekaj dni si pa razstavo spet ©gledam sprehajaje se po galerijah. Treba se je vživeti v ti svet, ki ga je sa^a skriv-*ost R. K. Ptujsko muzejsko društvo uspešno deluje Ptuj, 10. maja Pred dnevi se je vršil v lastnih prostorih občni zbor Ptujskega muzejskega društva pxt predsedstvom g. dr. Komljanca. Iz poročil funkcionarjev, zlasti tajnika g. dr. Smodiča je povzeti, da hrani Ptujsko polje še mnogo dragocenih zgodovinskih predmetov. V preteklem letu se je izvršilo mnogo arheoloških raziskovanj, bilo pa je tudi mnogo priložnostnih najdb. Arheološka raziskovanja so se vršila ob prisotnosti ravnatelja splitskega muzeja g. dr. Abra-miča, ki je odkril v bližini župne cerkve in stare šole srednjeveški podzemski hodnik, tlakovan s šesterostranično opeko. Pri raziskovanju je naletel tudi na staro zi-dovje. Ker pa je bil prostor preveč zazidan, se ni moglo izvršiti preiskovanje v takem ovbsegu, da bi se razjasnila lega nekdanje starokrščanske bazilike. V velikem cerkvenem traktu dominikanskega samostana sta odkrila gg. dr. Remec in dr. Štele dva zanimiva grba ptujskih gospodov. V gotskih šilastih obokih so se pa našle še tako zvane zvočne cevi, ki naj bi po naziranju takratnih stavbenikov krepile akustiko v cerkvenih prosto-rih. Tudi v muzejskih prostorih samih se je mnogo napravilo ter so se izvršile dopolnitve raznih zbirk. Tako se je pred vsem na novo preuredila orožarna, ki nudi zdaj lep pregled. Notar g. Skrabar je v tej dvorani razstavil tudi zelo dobro ohrajen bronast meč, ki je bil najden na vzhodnem štajerskem. Tudi zbirka glasbil je zelo zanimiva. Pri tej zbirki sta posebno važna dva stara korala iz XIV. in XV. stoletja. Ta zbirka je gotovo ena najpopolnejših na Slovenskem, kar je že tudi naglasU pokojni ravnatelj dr. Mantuani. Tudi knjižnica in arhiv sta se pomnožila za obilno zbirko KRAVA POT ZVEČER za temeljito in štedljivo pranje. Schich- tova metoda je enostavna in prak- Schichtova V. i ' Te* pr^5 hva|a tična. Z. Žensko hvalo se zvečer na- ZJUTRAJ moči, s Schichtovim terpentino« vi m milom pa prihodnje jutro izkuha. TO J E CELO DELO P R I iSCHICHTOVI METODI raznih knjig in listin. Predvsem je omeniti, da se je društvu posrečilo s posredovanjem predsednika g. dr. Komljanca pridobiti od trške občine Rogateca s pridržkom lastninske pravice cesarske in druge listine. Muzej je tudi pridobil važen zgodovinski materal iz dobe narodnostnih bojev, ki jih je daroval muzeju g. dr. Bru-men mlajši iz zapuščine svojega pokojnega očeta g. dr. Antona Brumna. Znameniti ptujski muzej, ki slovi tudi daleč v tujini, je vedno deležen zelo dobrega obiska. Pogosti obiskovalci so akademiki z domačih in tujih univerz. Ptujsko muzejsko društvo je v tesnejših stikih z mariborskim Zgodovinskim ia muzejskim društvom in z Muzejskim društvom v Varaždinu. Skupina voditeljev in udeležencev protituberkuloznega kongresa na ljubljanskem kolodvoru. V sredini dr. Jordan Stajic, zadnji na desni docent dr. Ivan Matko. Docent dr. Ivan Matko: Pobijanje tuberkuloze v šoli Neobhodnff-potreba;"j«," da se tuberkuloza v soli kar najizdatneje pobija. Za to dejstvo govori okolnost, da ima šola možnost, zajeti v svoje okrilje skoraj 100 odst prebivalstva, ima razne postranske naprave, kakor telovadišče, igrišča itd., ki so priznano učinkovita sredstva proti tuberkulozi, okvarja učenca z zdravju kvarnem vzdušjem, event. s preobremenitvijo učilnic s šolsko mladino itd. Vse te kvaraosti šole stopnjujejo, čim mlajši je organizem otroka in čim bolj »o šolske prilike nehigienske. Razširjenost tuberkuloze med šolsko mladino je pri nas presenetljivo visoka in to ne le ob koncu šolske dobe. marveč tudi že ob vstopu v šolo. Ponekod d ose za prekuž-ni indeks otrok ob vstopu v šolo že 70 ali več odst. Drugod pa ob izstopu iz šole celo 100 odst. Tudi med učitelji je jetika ja-ko razširjena, deloma ker so preobremenjeni, gmotno slabo preskrbljeni in ^postavljeni istim nehigienskim razmeram v šoli, kakor učenci. Zaradi skrbi za svojo bodočnost v primeru obolenja je večji del jetič-nih učiteljev prisiljen utajiti svojo bolezen in poučevati prav do telesnega sesula. Zdravilišči Golnik in Brestovac n. pr. sta imeli od 1. 1924 do 1934 v oskrbi 227 jetičnih učiteljskih moči. Od teh je bilo 151 v III. stadiju jetike. Večji del vseh teh jetičnih oseb je prišel neposredno iz poklica in se vrnil Eo odpustu iz zdravilišča zopet v stan polic. Pri pobijanju tuberkuloze v šoli je treba poznati tudi načine okužba, zgodnje znake obolenja za jetiko in tudi pospeševalne okolnosti okužbe in obolenja za jetiko. Le na spoznanju vseh teh dfjstev je možno otvoriti v šoli smotreno in ceno pobijanje tuberkuloze, kar je prav za naše razmer« izredno velikega pomena Vloga šole pri pobijanju tuberkuloze je velika in deloma direktna, deloma indirekt-na. K prvi spadajo: šolski zdravnik z vrstnimi preiskavami učencev, s šolsko posvetovalnimi urami, z roditeljskimi posvetovalnimi urami itd., šolska skrbstvena sestra, oskrba in skrbstvo jetičnega učitelja, tudi v primeru predzgodnje upokojitve, dalje oskrba in skrbstvo učenca, pomožnega osobja, prodajalca živil itd., nič manj pa tudi svojcev vseh v šoli stanujočih oseb, ako obole za odprto jetiko. Borba proti tuberkulozi zahteva brezpogojno odstranitev vsakega odprtega, kužnega učenca, učitelja, pomožnega dslavca in tudi vseh svojcev, ki stanujejo z eno izmed naštetih oseb v skupnem gospodinjstvu neposredno v šolskem poslopju. Samoumevno je vrnitev odprtih je-tičmkov v šolsko poslopje dovoljena le tedaj, ako so zdravstveno zanesljivo izlečeni in stoje tudi nadalje pod strogim zdravstvenim nadzorstvom. K neposredni vlogi šole v borbi proti je-tiki spada higienska prosveta šolarja (ni" gienski pouk. spisi higienske vsebine v učbenikih, roditeljski sestanki itd.), opustitev pouka pred šoloobvezno dobo in tako zvan? predhodni pouk javne izkušnje v higieni, «cena čistote in snage v spričevalih z istim vrednotenjem kakor ostalih ocen, dalje dobre higienske in zdravstvene knjige itd., prav tako pa tudi proširjena higi-ennska prosveta učitelja (ponavljalni kuraei v higieni, zdravstvu, tuberkulozi, stanovanjski negi itd) Sem spadajo tudi specialne šolske in domače naloge o hig;eni o tuberkulozi itd. K dvigu zdravja šolske mladine pripomore tudi smotreno gojen šport pod zdravniškim nadzorstvom brez pretiravanja, enoličnosti, ob primerni hrani itd. Podobnemu namenu služi tudi telovadba, ki mora naglasiti pospešitev higienske telesne drže. dihalnih vaj, izločitev opornih telesnih vaj in vaj s pritiskanjem. Za šolsko mladino nižje starosti so primerne vaje z natego telesa na drogih, vesa na drogih in lestvah ter vaje trupa na klopi in plezalne vaje. Slednjič spada v šolo tudi poklicna izbere, ki se ne sme vršiti zgolj iz slučajnosti in samovoljnosti itd., marveč na podlagi preudarnosti in smotrenosti. K smotreni poklicni izberi pa spada tudi preizkušnja učencev na pozornost, dovzetnost, splošno telesno in duševno usposobljenost z raznimi znanstvenimi aparati, z zadevnimi, učencem med poukom stavljenimi yp»ašanji m s poklicnimi vprašalnimi polarni, s poklicno nalogo. Temu namenu služijo tudi učiteljske vprašalne pole in vprašalne pole za starše. Vsak otrok mora dobiti ob izstopu iz šole zdravstveno izkaznico, pomnik t navodili za življenje m slednjič vodič z navodili glede izbere poklica Pri poklicnem posvetovanju sodelujeta zdravnik tn učitelj, upoštevaje pri izberi prav posebno ne-sposobljenost za tako zvane zelo škodljive poklice (živilski obrt, gospodinjski obrt, pletilni obrt itd.). Mi Jugosloveni smo danes glede pobijanj« tuberkuloze tam, kjer so bil Francozi na koncu prošlega stoletja. Kakor oni, p* moramo tudi mi najti v naših neugodnih razmerah najcenejše in najučinkovitejše orožje v borbi proti jetiki. K temu spada brezdvomno pobijanje tuberkuloze v šolski dobi s pomočjo šolskih zdravnikov, s šolsko higieno in s čini širšo fizično ter smotreno vzgojo, tako da s čim večjo krepitvijo letes« m s čim daljšim bivanjem mladine na svežem zraku paraliziramo kvarni vpliv slabih in nehigienskih stanovanjskih, prehranjevalnih razmer itd., katerih brez nadaljnjega in brez ogromnih gmotnih žrtev še dolgo ne bomo mogli odpraviti. Smrt organizatorja naših rojakov v tujini Jugoslovensko delavsko podporno društvo v Eysdenu v Belgiji je izgubilo tvojega zaslužnega podpredsednika Franca Mlakarja, konjiškega rojaka, ki je legel v grob, star komaj 40 let. V društvu je bil marljiv, požrtvovalen in iniciativen delavec ter si je s svojim bodrilnim delovanjem med našimi delavci v Belgiji ohranil časten spomin. Pokojni Franc Mlakar je prišel v Belgijo pred petimi leti prej pa je delal v Fohnsdorfu v Avstriji. Vsega skupaj je delal v rudnikih preko 20 let in to večinoma v tujini. Zaradi tega je njegova narodna zavednost najlepši zgled vsem našim rojakom na tujem. Mednarodna fotografska razstava v Ljubljani je deleina Številnega obiska Zanimanje za Mednarodno fotografsko razstavo v Ljubljani rase navzlic majhni javni reklami. Obiskovalci sami skrbijo v vrstah svojih znancev za reklamo. V zadnjih dnevih so začele razstavo obiskovati tudi šole, ker so določeni za skupinske obiske, posebno šolske, veliki ponusti. Tako so si razstavljena dela ogledali ekskurzija II. letnika tekstilne šole iz Kranja, velika skupina kastavskih učiteljiščnikov, gojenci ljubljanske srednje tehniške šole pod vodstvom prof. Gojmira Kosa in dru-gi. Danes pride v posete k ljubljanskemu fotoklubu in na razstavo precejšnja skupina v zagrebškem fotoklubu organiziranih amaterjev. Na vse, ki obiščejo razstavo, napravljajo slike zagrebških mojstrov po svoji pestri svetovnjaški noti, sijajni tehnični izdelavi in krepki vsebini najmočnejši vtisk. Danes bomo imeli te mojstre, ki jih bo spremljalo tudi več zagrebških novinarjev, v svoji sredi. Dragi gostje prispejo v Ljubljano z vlakom ob 9.45. Kratek oficielni sprejem, ki naj se ga udeleži čim več naših amaterjev, posebno pa člani fotokluba, se bo vršil nato v razstavnem prostoru. Za binkoštne praznike se obeta razstavi še večji obisk od zunaj in sicer so se najavili drugi zagrebški amaterji, člani gra-škega fotokluba, ki je s svojimi deli tako sijajno zastopan na razstavi, in večja skupina češkoslovaških poklicnih fotografov. Pred otvoritvijo razstave smo opetovano poročali, s kakšnim zanimanjem je češkoslovaška javnost, posebno pa organizaci. ja poklicnih fotografov, spremljala priprave za našo prvo interpacionalko. Uspeh tega zanimanja je ta. da je Češkoslovaška med vsemi državami zastopana na razstavi z relativno največjim številom avtorjev in slik, in te slike .sb^jajo zadivljenje vseh obiskovalcev. -"V- Češkoslovaška fotografija slovi po vsem svetu po svoji izredni višini in ponosni moramo biti na to, da nam je s svojo udeležbo pomagala napraviti to razstavo tako močno, ljubljanski fotoklub pa je vesel, da bo imel za praznike priliko pokazati češkoslovaškim predstavnikom osebno nekaj tiste hvaležnosti, ki nas veže v vseh zadevah z bratskim češkoslovaškim narodom. Spominu Sandija Wisiaka Pred letom dni je bilo, polja so se kopala v solncu, iz zemlje so zacvele rože. Vrhov gora še nI dosegla pomlad, s snegom pokriti so se belili v solncu in vabili. Vstal je naš ubogi Sandi Wisiak, se odpovedal vsemu, stopil je na pot, ki ga je vodila k daljnemu, tako zaželenemu cilju, k močno zasneženim vrhovom gora. Poznali »te ga, smelega po srcu in plemenitega po značaju. Kdor ga Je spoznal, ga je moral sprejeti in vzljubiti kot dobrega prijatelja. Dvoje ljubezni Je bilo v tem mladcu tsnvo spojenih. Z vsem žarom svoje duše je vzijubil svojo dobro mamo in planinski svet. Zaradi prevelike smelosti in drznosti, ko je bil v borbi v stenah nad vrtoglavimi prepadi, smo se resno bali za njegovo življenje pri vsakem njegovem poletu v višave. Kolikokrat me je mati njegova prosila, naj ga speljem na druga pota, ob-ljuboval sem ji s beeedami, a miati so govorile, da Je vsaka beseda zaman. Kako preflerno me Je zavrnil, ko sem ga prosil, naj ne pleza, kjer ni smeri: »Kjer potov ni, je volja,« ml Je odvrnil. Smejal se je, ko Je pripovedoval o težkih mestih v tej ali oni steni. V gore ga je neizmerno vleklo, neizmerno srečen je bil na samem med stenami nad prepadi. Vedno znova Je hodil v gore, novih doživetij Je iskal v neznanih stenah, novih zmag nad samim seboj — a straSil se ni nevarnosti nikoli. Minilo je leto, ko je bilo njegovi veliki ljubezni do gora zadoščeno, v duhu pa je še vedno med nami. Bog ve, kam, v kateri del ljubečih planin je zopet šel, še se vrne in zopet nam bo pripovedoval o lepih, težkih zmagah in o življenju v gorah. Tako lepo bo govoril, ko se vrne, veselega obraza, da bo i nas izvabil na svojo večno pot. Ako sem sam v stenah, na mali polici, ga čutim tesno poleg sebe in znova zaživi va Jepo najino življenje, v takih trenutkih sem srečen kot on nekoč, obujam .spomine ter v višave pošljem molitev podobno pesmi za njega in za vse one, katerih ljubezen do cilja je bila močnejša od smrti. U. Za Budimpešto se pripravljajo Ljubljana, 12. maja Naša telovadna vrsta, določena za bližnje mednarodne tekme v Budimpešti, prav marljivo vežba na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Od jutra do večera z daljšim opoldanskim odmorom so telovadci na orodju izmenjaje na krogih, drogu bradlji, konju itd. Seveda prav marljiva vežba j o tudi proste vaje in predpisane športne discipline: teke, skoke v višino, daljino in ob palici ter met krogle. Za vse telovadce je predpisan najstrožji red in žive v nekaki karanteni, kajti le tako je mogoče, da bodo na tekmah, kjer se bodo pomerili s Sokoli ostalih slovanskih držav in s telovadci vsega sveta, dosegli uspehe, primerne stanju našega Sokolstva in njegove vzgoje. Vsednevno vežbanje je za telovadce zelo naporno. Telo, ki mora premagovati velike napore, mora biti dobro hranjeno. Zato voditelji mednarodne vrste pred vsem skrbe, da dobivajo telovadci izdatno in primerno hrano. Po vsakokratnih vežbah imajo fantje nenavadno dober tek- in mnogo pojedo, kljub temu pa ni pri nobenemu opaziti niti najmanjše sledi tolšče pod kožo, ki jim je od vežbanja tenka ko papir. Užitek je gledati tekmovalce mišičastih teles, kako napredujejo pri vežbah in z lahkoto zmagujejo tudi najtežje vaje. Sodeč po dosedanjih sposobnostih, nas bodo v Budimpešti častno zastopali. Na sliki so telovadci pri dopoldanski Ju-žini, ki jim, kakor je videti, na moč dobro tekne. K IVE A Odličnega okusa Nenatkrilivega učinka Qjn Več obsavskih vasi v stalni nevarnosti Od Brežic pa do izliva Sotle dela Sava ob svojem levem bregu vsako leto ogromno škodo. Ne samo, da je odnesla že kakih 50 ha rodovitne zemlje, temveč koplje tudi jame po njivah, kadar se ob velikem deževju razlije. Vsa odvišna voda udarja le čez levi breg. ker je desni visok in močno zavarovan. Vas Loče je imela svoj čas svoj brod, ki bi izvrstno služil prometu z bivšo kranjsko stranjo, a ga Je neka velika povodenj odnesla. Sicer so se vršila že pred vojno regulacijska dela, toda zaradi nespametnih na-sprotstev vasi proti vasi. ki so bile takrat samostojne občine, se je zgrešeno reguliralo. Kako potrebna bi bila že tedaj združitev občin, ki se je izvedla šele zdaj! Če so bile poplave nekoč do neke mere še znosne, so zdaj vedno katastrofalne in segajo celo v samo vas Dobovo, kar se prej ni dogajalo. Nevarnost je, da Sava celo izpremeni svoj tok ter uniči obsavske vasi Mostec, Mihalovec, Loče in Rigonce. Neprecenljiva bi bila škoda, če bi se to zgodilo. Mogoče pa je to, saj je Sava nekoč tekla mimo vasi Gaberja, kjer je še nedavno stal lesen steber, ki se je nanj pripenjal brod. V takem strahu se je obrnilo prebivalstvo omenjenih vasi preko svojih občin na narodnega poslanca g. Ivana Ureka, ki je izposloval, da je poslala banska uprava na lice mesta komisijo, sestoječo iz dveh strokovnjakov hidrotehničnega oddelka pri banski upravi, g. sreskega načelnika in narodnega poslanca g. Ivana Ureka. Komisija je pregledala 30. aprila ves prizadeti teren. Ugotovljeno je bilo, da so regulacijska dela nujno potrebna in je zato zanie treba dobiti denarnih sredstev. Jubilej Glasbenega društva v Hrastniku Danes proslavlja Glasbeno društvo v Hrastniku 15 letnico svojega kulturnega in nacionalnega dela. Tega jubileja pa je v največji meri deležen duša društva in njegov ustanovitelj učitelj g. Davorin Cander. Prvi začetki smotrenega petja v Hrastniku segajo tja v leto 1884. in so bili organizatorji sami učitelji, posebno zaslužna med njimi sedanji ravnatelj jetnišmce v Mariboru g. Hohnjec in učitelj g. Miloš Roš. Nova doba glasbenega življenja pa se je pričela leta '913., ko je na Dolu pri Hrastniku nastopil službo učitelj g. Cander, ki je ustanovil najprej vokalni kvartet, potem moški zbor in majhen salonski orkester. Leta 1919. je bil ustanovljen pripravljalni odbor Glasbenega društva, ki so ga tvorili gg. Čander, Miloš Roš in Avgust Dolinšek. Svoj prvi samostojni koncert je priredilo mlado društvo že 10. aprila 1920, potem pa se je naglo razvijalo do sedanje zgledne in odlične višine. Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Sylvia Sidneyjeva PRIDE H KOT Jennie Gerhardt 1 Domače vesti cBiimi(Ite adhjoufiia/ Najprej kozarec rogaške slatine, ♦ Obisk francoskega učenjaka. Proslavi 25 letnice zdravilišča Brestovca je prisostvoval tudi eden od najugledmejših francoskih medicinskih učenjakov profesor dr. Emile Sergent, ki je tudi predsednik medicinsKe akademije v Parizu. Po proslavi je ugled,ni gost predaval v predavalnici zagrebške medicinske klinike. Prof. dr. Sergent je bil prvič v Zagrebu že leta 1926., ln sicer kot turist, ki ni nikjer javno nastopal. Tudi tedaj si je ogledal razne ustanove in se posebno zanimal za etnografski muzej. Iz Zagreba bo prof. Sergent odrpotoval v Kanado, kjer bo v Quebecu predsedoval svetovnemu mednarodnemu medicinskemu kongresu. NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV IN OBLEK ZA GOSPODE EN OTROKE ima J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 12. ♦ Ministrski odposlanci za višje In nižje tečajne izpite na srednjih šolah so določeni. Pri izpitih na slovenskih srednjih šolah bodo zastopali prosvetno ministrstvo: Na gimnaziji v Kočevju dr. Fran Ramovš, vseuč. p.rof. v Ljubljani, na II. realni gimnaziji v Ljubljani Josip Breznik, načelnik prosv. oddelka na banski upravi v Ljubljani, na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani dr. Balduin Saria. univ. prof. v Ljubljani, na drž. real. gimnaziji v Mariboru Franc Vrhovnik inšpektor prosv. oddelka banske uprave v Ljubljani, na klasični gimnaziji v Mariboru Karel Prijatelj, insp. prosv. ministrstva v Beogradu, na gimnaziji v Novem mestu dr. Ivan Prijatelj, vseuč. profesor v Ljub ljani; na gimnaziji v Ptuju in Murski Soboti dr. Antc«) Melik, vseuč. profesor v Ljubljani; na gimnaziji v Celju dr. Stanko Bevk, prosv. insp. v pok. iz Ljubljane; v škofovih zavodih v št. Vidu dr. Pavel Vujevič, vseuč prof. iz Beograda; na ur-šulinski gimnaziji v Ljubljani Slavoljub Kantori prof. iz Zagreba; na mestni gi mnaziji (licej) v Ljubljani Mlodrag Ttoro-vac, profesor iz Beograda: na uči te ji ščih: na drž. učiteljišču v Ljubljani Jovan Hadži, vseuč profesor lz Ljubljane, na drž. učiteljišču v Mariboru Gligorije Hadži Taškovič, ravnatelj učiteljišča v pok. iz Beograda; na privatnih učiteljiščih pri uršulinkah v Ljubljani in v škofji Loki Slavoljub Kantori, prof. iz Zagreba, na učiteljišču šolskih sester v Mariboru .los. Wester, prosvetni inšpektor v dok. iz Ljubljane. S A L • B GRADIŠČE 4 Strokovna izdelava trajne on-dulacije z vodno in brez samo pri T B B A S A L 0 H ♦ Pnemovlran bil na univerzi v Gradcu g. Nikola Božjak iz Pančeva za doktorja vsega zidravilstva. Čestitamo! ♦ Prosilcem za francoske štipendije. G. konzul francoske republike je rektoratu univerze v Ljubljani sporočil, da dajejo tistim prosilcem za francoske štipendije, ki ne stanujejo v Ljubljani, jezikovno kvalifikacijo francoski konzuli v območju, kamor kandidati po svojem kraju spadajo. ♦ Društvo orožnlSkih upokojencev za Ju-goslavijo s sedežem v Ljubljani bo imelo 20. t m. ob 10. redni občni zbor v prostorih restavracije »Novega sveta« na Gosposvetski cesti. Dnevni red po pravilniku. člani vljudno vabljeni. Bofrce in hotrčki! Vašega birmanca najbolj razveselite s KODAKOVIM FOTO APARATOM 620 preje Din 490.— sedaj Din 390.— Brezobvezen ogled pri FOTO TOURISTU — LOJZE ŠMUCU Aleksandrova cesta 8 Palača Prve Hrvatske štedione * Občinske volitve. Ker so bile ustanovi jipe nove občine odnosno spremenjeno ozemlje občin, razpisuje banska uprava občinske volitve v občini Nevlje srez kamniški v nedeljo 8. julija. v občini Ovšiče srez radovljiški na nedeljo 17. junija, v občini Podčetrtek srez šmarski na nedeljo 17. junija. v občini Preserje srez ljubljanski na nedeljo 8. julija, v občini Ribno erez radovljiški na nedeljo 17. junija, v občini Sedlarjevo srez šmarski na nedeljo 17. junija, v občini Sv. Lovrenc na Dravskem polju src« otujski na nedeljo 17 junija, v občini št. Jernej erez krški, na ned >ljo 1. julija, v ob-čmi Škocijan grez krški na nedeljo 1. julija in v občini Šmarje pri Jelšah-trg erez šmar-«k> na n-vtelio 24 ninifa Kevmatlzem, išias zdravi termalno kopališče Dolenjske toplice Zdravnik: Dr. R. Rožič, dos. Šefzdravnik Slatina Radenci. Penzija in kopeli: I. razr. Din 65.—, n. razr. Din 50.—, in. razr. 3j>-—• Julij—avgust Din 5.— prebitek. PoŠta Toplice pri Novem mestu. 148 ♦ čebelarji! Le teden dni nas loči od velikega čebelarskega praznika, ko bomo proslavili 200-letnico rojstva čebelarskega velemojstra Antona Janše. Čebelarji bodo počastili spomin Janševega rojstva 20. in 21. t. m. , prvi dan s proslavo v dvorani Delavske zbornice, drugi dan s proslavo na Breznici na Gorenjskem. Janša in njegovo delo pa nista znana samo nam, temveč ju visoko čislajo tudi čebelarji in znanstveniki v drugih državah, zato Je čebelarsko društvo poslalo sliko Janše in njegove rojstne hiše in Breznice znanstvenikom in čebelarskim organizacijam v Bolgarijo, češkoslovaško Poljsko, Rusko, Nemčijo. Svlco, Angleško, Finsko, Škotsko, Ameriko in drugam. Poteg tega Je razposlalo društvo okrog 500 vabiJ ln okrožnico o življenju in delu Janše vsem našim srednjim meščanskim Ln osnovnim šolam, čebelarji, agitirajte za obilen obisk proslave! ♦ Vozni popust za slavnosti v Skoplju. Prometni minister je dovolil izreden popust za vožnje po železnici in državnih parnikih na proslavo Hrama slave v Skoplju, ki bo združena s svečano posvetitvijo kapelice kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja v Kučevu in s proslavo 401etnice skopeljske gimnazije. Rodbine junakov, ki počivajo v skopeljski grobnici, bodo imele s posebnimi legi timaciz jami brezplačno vožnjo In brezplačno prenočišče v Skoplju. Prav tako tudi uradni delegati. Ostali udeleženci bodo imeli polovični popust. Ta popust se dobi na vseh blagajnah železniških in paroplovnih postaj in pri »Putni-ku«. Odlbor za prosfiavo bo poslal rodbinam padlih junakov in uradnim delegatom posebna vabila z legitimacijami vred. ♦ Novi vozni red. Potujoče občinstvo opozarjamo da stopi ob polnoči od 14. na 15. t. m. novi vozni red v veljavo. Podrobni vozni red je razviden na stenskih voznih redih, ki so na vpogled na vsaki postaji. ♦ »Gospodinja« prinaša v svoji majski Številki zonet celo vrsto zanimivih in za vse go9podinje poučnih sestavkov. Med drugim so v listu naslednji članki: žena in poklic (prof. A. černejeva), Škodljivosti gospodinjskega poklica (dr. gimčeva), Hiša, stanovanje, vrt in človek (inž. arh. Fatur), Dela na vrtu in pri domačih živalcah (F. Vardjan), Kako nripravljam spomladanske konserve?. Otroška hlačna obleka itd. List velja 25 Din na leto in se naroča v Ljubljani, Prečna ulica 2. ♦ »ženski list«, ki izhaja v Zagrebu, prinaša v majniški številki članke, posvečene ženi-materi in ženi-delavtoi. Zanimiv je tudi članek o zoološkem vrtu. Kakor vse številke, je tudi ta bogata poučnih razprav o gospodinjstvu, o vzgoji in raznih drugih vprašanjih naših gospodinj. Bogata je tudii modna priloga s svojimi krojnimi vzorci, »ženski list« se naroča pri upravi v Zagrebu, Varšavska ulica 2-1. + Od »tajne site« do »znanstvenega dognanja«! župnik Kneipto je vsakomur kot zdravo priporočal, naj hodi zjutraj bosonog po rosni travi. Takrat so ljudje govorili o »tajni sili« rose. Danes vem0 iz dognanj prof. Nesjra v Bolognl, da Je rosa radioaktivna. Iz takih snoznanj so začeli učenjaki poskušati učinek radija na ljudeh. Svetovnemu učenjaku prof. Mam-loiku gre hvala, da Je po dolgotrajnih poskusih vnreeel radii v službo modeme nege ust. s tem, da Je dal v promet Dora-mad radioaktivno zobno kremo, ki se sedaj ^iobi tudi pri nas. ♦ Dražba lovov. Umrava rarlnSčenih veleposestnikih gozdov v Ljubljani, Stari trg 34-11 oddaja nr> licitaciji dne 2. Junija letos osem lovskih rptHrjpv v površini ca 14.000 ha v zakup. V loviščih se nahajajo srmlaki. netesni, medvedje, deloma prašiči in jelenjad. ♦ Za blnkostni izlet v Postojnsko jamo sprejema »^utnik« v Ljubljani prijave samo še do 16. t. m. Cena vožnje, vstopnina v jamto in vizum za osebo 140 Din. ♦ Obledele obleke barva v uličnih bar-vah In pllsira tovarna Jos. Reich. I* f.1fftfft1ia«i4 u— Koncert francoskega violinista Roberta Soetensa. Priznani francoski koncertni violinist, Robert Smetens koncertira v Ljubljani 17. t. m. ob 20. Letos koncer-tira drugič v našem mestu. Prihaja Iz turneje, ki jo Je Imel po Siriji, Palestini in Egiptu, k.ier je dajal dva-tri koncerte v enem mestu. Iz Ljubljane 0d1de takoj na Dunaj, v češkoslovaško, zatem pa v Švico in Anglijo. Ima Izvrstne kritike ter Je v Ljubiiani na svojem koncertu izredno ugajal. Na klavirju ga soremUa prof. Mariia* Linovšek. Predprodaia vstopnic p,0 običajnih konneirtnih cenah v knjigarni Glasbene Matice. u— Javna produkcija drž. konservato-rlja. Prof. Ravnik priredi z nekaterimi svojimi gojenci Jutri ob 6. zvečer v Pil-harmonični dvorani koncert ruske glasbe Najprej nastoni žiža Peter ter zaigra Re biftove »SUhuete« in čerepninovl Dve mali skladlbi« Za tem naston.1 Geiržlnič AloteH in zalgTa dva Grečaninova »Pasteln* Mantuanl Marija Izvaja Barvinskeea »M' nlaiuri na ukrajinski naroAnf r>esm'-' ♦ 2raKopiovna prireditev v Borovu. Krajevni odibor Aerokluba v Borovu bo v 20' t. m priredil veliko letalsko prireditev na. letališču tvrdke Bat'a, pri katerih bodo sodelovali tudi ostali Aero-kJubi m vojaška letala. Tudi lz možem- Ji? i ^'Ja-VL3,ena m sicer do- slej že 10 češkoslovaških in 4 angleški letalci Za prireditev. Da kateri bodo izvajane tudii zračne akrobacije le veliko zanimanje. ♦ Sprememba današnjega radio programa Namestu napovedanega programa je uvrščena naslednja sprememba: ob 10 dopoldne. Ivan Vuk: lz zapiskov delavskega reporterja; ob 16—17.30: Prenos otvoritve novega zdraviliščn«^ /vidiku .Mladike« v Topolšiei. Vremensko noronlo Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3 temperatura. 4 relativna rlaira. v %. E smer In brzina vetra. 6 oblačnost 1—10 7 padavine v man, 8 vrsta padavin Temperatura; prve Številke pomenijo najvišjo, druge nalnlJJo temperaturo 12 maja Ljubljana 7, 766.1. 15.4. 77. mirno. 4. 0.2, dež: Ljubljana 13, 764.1. 23.8. 46. ENFtt. 6. —; Maribor 7. 765.8. 15.0. 80. NW12, 3 . —: Zagreb 7, 765.1. 20.0. 55. NE4. 5. —. —: Beograd 7. 7R3 8. 16.0. 70. mimo. 9 13 0. dež ln toča; Sarajevo 7. 765.4, 12 0. 90, mimo. 3. —, —: Skonlje 7. 763.0. 17 0. 70, mimo. 5. 0.4. dež: Smllt 7. 7fiO.fi. 20.0 60 NNE5, 8. —, —t Kumbor 7. 760 fi. 22.0. 50. E3, 8, —, —; Raft 7. 763.5. 20.0 60, NNT34. 5. — —. Temmerattrra: Ljubljana 24.2. 12.3: Maribor ?4 fi. 14 0; Zagreb 27 0. 17 0: Rpnersd 28 0. 12 0: Saralevn 27 0. 8 0: Skomlje 2« 0. 110: Sinil t 28.0. 17.0; Kumbor —, 17.0: Rab 25.0. 18.0. potem jejte! To dobro tekne, to dobro stori. Rogaška slatina je užitek In zdravilo ob enem. Dobra je, okusna in poceni! 4431 Bradač Zorka izvaja Borodinov »Noetur-no« ter Ljadova »Bagatelo št. 1« in »Valček«. Adamič Bojan zaigra Prokofjevo »Pravljico«, Musorgskega »Scherzo«, Pro-kofjeva »Legendo« Musorgskega »Otroško šalo« in čajtkov6kega »žetev«. Kane Pavla izvaja Skrjablnovo »Mazurko« in pet pre-lud.ijev. Sklepno točko klavirskega večera ruske glasbe tvori Rahmaninova »Suita« ?.a dva klavirja, katero izvajata Kane Pavla in prof. Ravnik Aniton. S-pored Btane 2 Din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Poudarjamo, da Je začetek točno ob 6. uri. sflietaL ecMu, olcjjUmi uvija ^ujatdf" Za 12 dinarjev na mesec dobite 12 številk »Prijatelja« in 11 knjig. Pišite upravi, Dalmatinova al. 10 po brezplačen izvod. u— Materinski dan boste najlepše počastili, če se boste udeležili proslave, ki jo bo priredil mladinski oder društva »Tabor« v soboto 19. t. m. ob 20. v Delavski ziboroiici. Na sporedu bo mladinska spevoigra »Brez mamice« s (petjem, godbo ln plesi v 6 dejanjih. Vstopnina najnižja. u— Izlet podmladka Jadranske straže na mestni ženski realni gimnaziji. Pomla-dek JS na mestni ž. r. g. potuje danes ob 12.39 na naš Jadran. -Izletniki bodo obiskali Stplit, Solin, Kaštel, Divulje in Trogir Izileta se udeleži 120 učenk in 6 profesorjev. u— »Kresni večer« na Ljubljanskem gradu. Veselična prireditev Rdečega križa v korist podpore potrebnim. Na grajskem dvorišču in pred gradom nad Kongresnim trgom. V soboto 23. junija. Od 18. ure do polnoči. PARFUMI kosmetične, blgijenske in fotopotrebščine le pri „VENUS" nasproti glavne pošte. 150 u— Ljubljanskemu obfilnstvul Pevsko društvo »Slavec« naproša ljubljansko občinstvo, da bi prijavilo pripravljalnemu odboru prosta stanovanja, kamor bi lahko dirigirali goste za čas proslave od 19. do 22. t. m. Naslove sporočite na naslov: »Slavec«, hotel Miklič, Ljubljana. u— Nov grob. Jovu Ferjančiču, stavcu Učiteljske tiskarne v Ljubljani je včeraj umrl sinček Julček. Pogreb bo jutri ob 18. iz mrtvašnice splošne bolnišnice. ^ Sedaj na pomlad v Rogaško Slatino zdravilišče želodca, ftrev, žolčnega kamna itd. I Tu najdejo bolni svoje zdravje, zdravi pa prijeten oddih. 20-dnevna popolna penzija velja v času od 1. maja do 15. junija Din 1000.— in Din 1200.—. Prospekti in cenik: Zdravilišče in pisarne Putnika. 8068 u— Dar. V spomin na blagopokojnega Bertla Juga Je licejski učiteljski abor poklonil mestnemu načelstvu 365 Din za brezposelne. u— Združenje prevornlkov v Ljubljani, Privoz 13, ima uradne ure ob torkih in petkih od 10. do 12. dopoldne. u— Danes nepreklicno zadnjikrat veliki vojni in ljubav.nl film »Sestra Katarina«. To delo je vzibudilo med obiskovalci kina Matice ogromno zanimanje. Jutri pride na program Elitnega kina Matice filmsko ve-ledelo »Jennde Gee-hardt« s Sylvio Sidaiey-jevo v glavni vlogi. 8ylvia Sidneyjeva nam Je znana iz filmov »Madame Butter-fly« in »Dekle z ulice«. »Jennie Gerhardit« je največje njeno delo, polno močnih scen. u— FIlm ZKD. Dane« bo predvajala ZKD ljubko opereto »Carjev valček« v kateri poje Martha Eggerthova. Paul Horbiger in Szoke Szakall zabavata občinstvo in skrbita, da Je vedno dovolj smeha in veselja. Predstava danes ob 11 dopoldne. Kdor se hoče nasmejati, naj še danes pride k predstavi. u— Za blnkoštne praznike v Rogaško Slatino! Odthod v soboto ob 13.50, vrni-tev v ponedeljek zvečer. Celotni stroški (vožnja, prehrana, prenočišče) 250 Din za Izletnike na Boč ali Donačko goro 230 Din' •ker odpade kosilo. Prijave, pojasnila »Putnik« za nebotičnikom 6VOČN1 KINO »SOKOLSK1 DOM« V SISKJ. — Telefon 33-87 MATA HARI z Greto Garbo in Ramonom Novar-rom Predstave: v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob in uri Dopolnilo nov zvočni tednik PRIDE! 3990 PRIDE- LJUBAV MIHAJLA PETROVA Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar LJUBLJANA Sv. Petra c. 36, pri Zmajskem mostu. DO PETKA zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in svetlollkanje perila lzgotovi sigurno do binko&ti TOVARNA JOS. REICH 4562 Malomarnosti v prijavljanju prebivalstva. LJubljana postaja čedalje bolj velika t»r se naseljujejo v mesto najrazličnejši ljudje, domačini kakor tudi tujci. Zaradi tega se često pripeti, da pozabijo stanodajalci na predpise o prijavljanju svojih najemnikov, odnos-no podnajemnikov io se tako naselijo v mesto tudi nevarni elementi, ki se na ta način odtegnejo kontroli oblasti. Zaradi tega uprava policij« znova opozarja prebivalstvo na določila o pravilnih prijavah in odjavah. V primerih, kjer se ta ne bi uvaževala, bodo sledila odslej prav stroge kazni. Zlet Ljubljanskega sokol-skega okrožja na Vrhniki dne S. junija 1934 4568 u— Siromaštvo pod milim nebom. Iz neke hiše v KoritnlKovi ulici Je bila tc dni deložirana družina delavca Antona Ižan-ca, ki je poiprej bolehal ter Je ležal dalje časa v bolnici. Tako so se znašli naenkrat na cesti, brez strehe nad glavo, bo-Iehnl družinski oče, ki je zdaj zaposlen pri cestnih delih za nekaj dinarjev dmevno žena in pa 3 otroci v starosti od 7 do 9 let. RevSčina se Je umaknila za tovarno Zmaj, na travniček ob železnici, vemdar je ni mogoče povsem skriti. Družina ubogega delavca naravnost strada, zato prosimo dobre ljudi, da se zganejo, če jim je mogoče in podipro nesrečno delavsko obi-telj z vsem, kar lahko pogreše. u— Čudna druščina v Rožniku. Kakor vsako leto, kadar nastopijo toplejši dnevi in noči so se tudi letos naselili v rož-nifckem gozdu razni sumljivi erlementi, v glavnem izgubljene ženske, ki se Jim pa kmalu pridružijo tudii pokvarjeni moški. Posamezne druibice se utabore v karfi prikladni kotanji, v čimbolj gostem grmičevju, kjer prirejajo uprav svojevrstne zabave. Moški odhajajo ponoči seve tudi na tatinski in vlomilski posel ter anesejo nato nakradene stvari v gozdna skrivališča. Policija Je napravila predsinočnjlm na Rožniku veliko racijo in aretirala več takih stanovalcev Ln stanovalk rožniSfrega go®da. grafskim materialom in fino galanterijo. Lastnik trgovine je naš znani aportai delavec g. Jerala Fran. u— Predavanje o radlonu. Gotovo so že vse gospodinje čule o radionu, mnoge ga stalno rabijo, a le malo jih je, ki popolnoma poznajo vse njegove odlike. Na predavanjih te dni v kinu Idealu se nudi vsem^ gospodinjam prilika, da se na ugoden in zanimiv način seznanijo s tem samodelujočim pralnim sredstvom. Na teh predavanjih se tolmači, kaj je radlon in kako se z njim pravilno pere. Demonstr-ralo se bo poizkusno pranje z radlonom, za zabavo pa bodo skrbeli ratni filmi kul-turme in šaljive vsebine. Vabimo vse cenj. gospodinje, da se blagovolijo udeležiti tega zanimivega predavanja. Vstopnina je prosta. Prostori se na željo reserrirajo pri blagajni dopoldne. Začetek predavanj ob 16. in ob 20. KLOBUKE zadnje novosti idoče sezone v raznih modnih barvah in oblikah ter vsakovrstne športne čepice nudi MIRKO BOGATAJ TRGOVINA KLOBUKOV IN ČEPIC LJUBLJANA, STARI TRG ŠTEV. 14. Cene zmerne. — Sprejemajo se popravila. u— Kruta uaoda stanovalcev barak na Kodeljevem. Ko so iz Ljubljanice odvažali material na Kodeljevo, so se morali bara kar ji ogniti, ker jim je podjetje zagrozilo, da Jim bo samo podrlo barake, ker so na poti regulacijskemu delu. Sresko načelstvo je barakarjem v najhujši sili priskočilo na pomoč z dovoljenjem, da so si barake postavili na drugi strani Jarka. Sedaj pa je dobrunjska občina odredila, da se morajo barake podreti v 30 dneh in če ne store barakarji tega sami. Jih bo podrla občina na njihove stroške. Prej so bile barake napoti, adaj pa se Jih odpravlja iz razlogov higiene. Da barabe niso higienične, ve vsak, najbolj pa njihovi prebivalci, upoštevati pa je treba tudi to, da nI higiemičeu ves okoliš in da sploh ne' bo, dokler ne bodo dovršena regulacijska dela. Največja tragedija barakarjev pa je v tem, da jih dobrunjska občina nima kje namestiti in da tudi v ljubljanski ne najdejo mesta. Na vsak način bi moral nekdo tem ljudem priskočiti na pomoč vsaj s tem, da bi jim odkazal mesto, kjer bi si sami postavili svoje skromne strehe. u— Gad ga Je pičil. Ko se je vračal včeraj popoldne posestnik Ivan Mlakar s kolesom po gozdni poti domov na Orle, je nenadno ugledal kraj poti velikega gada. Pričel ga je pobijati, razdražena kača pa je hipoma šinila ob kolesu vanj in ga ugriznila v desno nogo skoro v višini kolena. Mlakar, ki je čutil gadov ugriz, se je hitro odpeljal nazaj proti mestu naravnost v bolnico. To je letos že četrta primer gadjega pika, ki ga zdravijo v ljubljanski bolnišnici. Spričo zgodnjega časa kaže vse na to, da bo letos pravo gadje leto. KAMNOSEŠKO in KIPARSKO PODJETJE Kunovar Franjo pokopališče Sv. Križ — Ljubljana telefon 27-87 ZALOGA in IZDELAVA MODER. SPOMENIKOV Nizke cene! u— Binkoštni dvodnevni izlet v Logarsko dolino, toplice Dobrno in Rogaško Slatino z avtobusom priredi avtopodjetje Goričan, Tržič. Informacije v trgovini »Lu-strac, zraven »Slamičac, Gospoetevaka cesta. u— Po 25 ataklenlc rogaška alatlne sta zadeli pri loteriji na tramvajskih lietlkih Lahamarjeva Marija, učiteljica, Podujn-ska 20, in Perovškova Božeua, Društvena ulica 34. u— Izgnan Is mesta. Za dobo 3 let je izgnan iz ljubljanskega policijskega okoliša •45 letni sejmar Alojzij Podpečan, doma iz okolice Celja. Imenovani je bil star zna-mec ljubljanske policije. u— Tatvina kolesa na trgu. Izpred stojnice mesarja Zajca na Vodnikovem trgu je ukradel neznan tat Mihaelu Kam-plu iz HruSice črno pleskano kolo, vredno 700 Din. kradeoo kolo je bilo znamke Steyer, s prestavo ▼ obliki ivezde. u— Lepoti In higijenl nai« dame je namenjena nova trgovina »Venus« nasproti glavne poŠte, a katero smo dobili prvo tovrstno specialno trgovino v Ljubljani Moderne Izložbe Imajo stalno mnogo občudovalcev. Notranja oprema k>*ala je nadvse okusna in elegantna in Je v svoji izvedbi nekaj svojevrstnega ▼ Ljubljani Ra^en velike labere ▼ parfumih, kosme-tičnih ln hlgijenekib potrebščinah Je tvrdka tudi dobro založena z vsem foto- BOTBCAM nudi krasne kompletne obleke in plašče po nizki ceni FRAN LUKIč, Ljubljana Stritarjeva ulica Iz Ce!ia e— Serenada zbora CPD v Celju in Ga-berju. Celjsko pevsko društvo je priredilo v okviru proslav ob svoji 401etnici v petek ob 30.30 serenado pokroviteljici slavnosti mestni občini celjski. Pred mestnim magistratom se je zbral zbor CPD in izredno velika množica občinstva, na balkonu pa so stali občinski odborniki z županom g. dr. Goričanom. Pročelje mestnega magistrata, s katerega sta plapolali dve državni trobojnici, je bilo razsvetljeno z neštetimi modrimi, belimi in rdečimi žarnicami. Moški zbor CPD je pod vodstvom pevovodje g. Seguie zapel Adamičevo »Zdravico« in »O mraku«. Nato se je podal predsednik CPD g. Fink s pevovodjo g. Segulo v županovo sobo, kjer se je ob prisotnosti občinskih odbornikov prisrčno zahvalil mestni občini za pokroviteljstvo. Župan g. «rr. Goričan je v svojem odgovoru podčrtal veliko narodno in kulturno delo Celjskega pevskega društva od njegove ustanovitve do danes. Nato se je podal g. župan z občinskimi odborniki zopet na balkon ter se zahvalil zboru za podoknico in občinstvu za lepo udeležbo. V svojem nagovoru je naglasil pomen nacionalnega in kulturnega dela CPD in mu želel mnogo novih uspehov v bodočem delovanju. Mešani zbor je nato zapel Premrlovo »Slovansko pesem«. Ko se je pričela serenada, je zaplamtel mogočen kres na Starem gradu. Ob 21. sta se zbrala pevski zbor in velika množica občinstva pred vilo »Livado« v Gaberju, kjer je CPD priredilo podoknico kumici društvenega prapora ge. Adeli Dečkovi, vdovi po zaslužnem narodnem voditelju dr. Ivanu Dečku. Moški zbor je zapel Mirkovo »Na trgu« in »O mraku«, nakar se je ga. Dečkova ginjeno zahvalila za počaščenje. Predsednik CPD g. Fink ji je izročil veliko sliko celokupnega zbora. Po pogostitvi pevcev in pevk je mešani zbor zapel še »Slovansko pesem«. e— Današnje pevske slavnosti v št. Juriju in Celju. Danes ob 8.30 bo odkrila Ipavčeva pevska župa spominsko ploščo bratom Ipavcem v Št. Juriju ob Juž. žel., ob 9.30 pa bo poklcnitev bratom Ipavcem na šentjurskem pokopališču. Po prihodu z dopoldankim vlakom iz St. Jurija v Celje bo ob 11.30 slavnostno zborovanje Celjskega pevskega društva v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Ob 16. bo v Celjskem domu velik koncert Ipavčeve pevske župe, na katerm bo nastopilo okrog 500 pevcev in pevk, ob 20. pa bo v Celjskem domu družabni večer na čast gostom. e— Naknadni pregled vseh motornih vozil iz območja predstojništva mestne policije in sreskega načelstva v Celju, ki letos še niso bila pregledana, bo v sredo 16. L m. ob 9.30 pred mestno garažo na Sp. La-novžu. Vsak lastnik vozila mora prinesti s seboj prometno knjižico dotičnega vozila s potrdilom o plačani letni in banovinski taksi za 1. 1934., kolek za 100 Din. obrtno pooblastilo, če izvršuje obrtno prevažanie oseb aH tovorov ter takso za komisijski ogled in sicer za vsak avtomobil ali avtobus 60 Din, za motorno kolo 30 Din. za stroške komisije pa sorazmeren delež. e— Obvestilo SPD v Celju. Odprte ln oskrbovane so naslednje planinske postojanke: Kocbekov dom na Korošici, Pisker-nikovo zavetišče v Logarski dolini, Mozir-ska koča na Golteh, Celjska koča v Celjskem pogorju. Frischaufov dom na Okreš-lju se odpre in bo oskrbovan od 18. t. m. dalje. Cesta v Logarsko dolino, ki jo je pred nekaj tedni povodenj porušila, je že popravljena. Včeraj se je začel stalen avtobusni promet. e— Zveza gospodinj priredi v torek 15. t. m ob 16. v svojih prostorih na Bregu 8 predavanje o novodobnem pranju brez truda. e— Kino Union. Danes ob 20.45 in Jutri ob 16.15 in 30.30 zvočni film »Dobri vojak švejk« in predigra »Mednarodne smuške tekme v Planici«. Iz Kranja r— Ljubljanska drama bo sročtovala v torek 15. t. m. na odru Narodne čitalnice z dramo »Gospoda Glembajevi«, v kateri nastopijo najodličnejši člani ljubljanske drame. Začetek predstave točno ob 20. Vstopnice se že dobe v KranjJ- Iz Litije 1— »Radikalna kura«, učinkovita Dobo-viškova spevokomedlja, se uprizori drevd na Sokolskem odru. Dne 10. junija bo javna sokolska tombola in dne 8. juliia 25 letnica Sokola s telovadnim nastopom Pri hrlpl, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« prenčlce. Sečna kislina ie strup človeškega telesa. Najprej se občuti nejevolja, lahka razdraž-ljivost, glavobol, utrudljivost, nervoznost, slabo spanje, male bolečine, nemirno srce: vsi znaki notranjega zastrupljenja in slabe krvi. Na organih, kjer se useda največ sečna kislina, se bolezen dalje razvije: ledvice, jetra, srce, krvne žile, skleroza, giht itd.' Najuspešnejši mineral za raztapanje in izločanje sečne kisline je litij, a Radenska slatina je najjačja litijska prirodna voda cele Jugoslavije, zato tudi najuspešnejše naravno sredstvo zoper razne notranje bolezni. Iz Maribora a— seja mestnega sveta je bila predbi-no^anjim pod predsedstvom župana g. dir. LLpolda v mestni posvetovalnica. Na seji so se med drugim podelila gradbena dovoljenja Hermanu WogeTerju za gradnjo triu a ds tro pn e ga stanovanjskega bloka hiš na oglu Prešernove in Maistrove ulice, Zori in Fran ju Vrablu za enonadstropno stanovanjsko hišo v Koseskega ulici, inž. arh. Jelencu in šlajmerju za trinadstrop-no stanovanjsko hišo v Vrazovi ulici, Ve-koslavi in Josipini Cvefckovi za enonadstropno stanovanjsko hišo v Turaerjevt uilici, Justu Gustinčiču za dvoriščno poslopje v Tattenbachovi ulici, trgiovou Kor-ma.au za preureditev portala v Gos.pos.ki ulici, Mariji Frangeževi za adaptacijo dvoriščnega prostora v Frančiškanski ulici, dir. Rosini za adaiptacijo prvega nadstropja v Metelkovi ulici Ln tvornici »Jugoslaviji« za zgradbo pisarn na dvorišču ua Meljski cesti. a— Ljudska univerza v Mariboru. Po preteku več let se nudi našemu občinstvu izredna priložnost, da sliši spet kot predavatelja umetnostnega zgodovinarja svetovnega slovesa univ. profesorja dr. Jos. Sbrygowskega z Dunaja. Edinstveno je njegovo podajanje najtežjih umetno s t/ni h snovi in naše občinstvo, ki je imelo vedno za njegova predavanja največji interes, je bilo vsakokrat fabcindrano od globine njegovih pogledov in od njegovega bleste-čega podajanja snovi. V sredo 16. t. m. bo predaval o vzhodu, zapadu, jugu in severu v urorabljakiči umetnosti a— Koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane se bo vršil v četrtek 17. t. m. v unionski dvorana ob 20. Na programu so iste narodne pesmi, kot jih je Akademski pevski zbor s sijajnim uspehom izvajal pred nabito polno veliko unionsjio dvorano v Ljubljani pretekli teden. Kakor je bil ta koncert v Ljubljani izreden dogodek v naši vokalni glasbi, bo za Maribor pomenil višek letošnje glasbene sezone. Koncert je posvečen slovenski narodni pesmi, in sicer koroški in be-lokrajinski. Alkademski pevska zbor šteje danes preko 60 pevcev-akademikov Ln je najboljši mošisi zibor pri nas. Zato ni dvoma, da b« tudi mariltorska unionska dvorana nabito polna prekrasnega petja željnega občinstva. Vstopnice bodo občinstvu na razpolago ves teden pred uri ion s ko dvorano. Opozarjamo občinstvo na uvodnik in razlago k posameznim pesmim, ki je za razumevanje izvajanih skladb nujno otreben. Saj bodo izvajane narodne pe-i»mi, od katerih segajo nekatere daleč tja V 15., 13. Ln celo v 10. stoletje. a— Sestanek državnih in banovinskih uslužbencev v Mariboru. Tovariši iz Maribora se vabijo, da se udeleže 16. t. m. ob 20. v dvorana hotela »Zamorca« v Mariboru razgovora o tovarišfci samopomoči, •kii .jo nudi Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev v Ljubljani. Sestanka se udeleže tudi društveni predsednik in odborniki, ki bodo tolmačili ugodnosti, ki jih nudi društvo državnim in ba-n o vinskim nameščencem, kakor posmrtni-no, brezplačno zdravniško in zobozdrav-nišiko pomoč, brezplačna zdravila, podfporo v sili, zdravljenje na Golniku, posojila itd. Opozarjamo, da je zadnji izredni občni ahor društva prav na pobudo iz Maribora podaljšal starostno mejo za sprejem članov od 45 na 55 let in da je tudi znižal pristopnino za one tovariše, ki pristopijo do konca maja k društvu. Morebitna pojasnila in prijave daje, odnosno sprejema ekonomat splošne bolnišnice v Mariboru. a— »Mi in Nemci v svetovni vojni«, je naslov predavanju, ki ga bo imel v okrilju Udruženja reservnih oficirjev g. Desnica v četrtek 17. t. m. ob 20. v posebni sobi kavarne »Jadrana«. Udeležite se vsi! a— Starešine »Triglava« in »Jadrana« bodo imeli prihodnji skupni sestanek v torek 15. t. m. ob 20. v lovski sobi hotela »Orla«. Predaval bo starešina »Triglava« profesor g. Baš o diktaturah v zgodovini. Vsi gg. starešine vljudno vabljeni- a— Pravoslavna služba božja bo danes ob 10. v pravoslavni Kapelici v meljski vojašnici, na kar opozarjamo vse pravoslavne vernike. a— Staršem šoloobveznih otrok. Prihodnje dni se prične popisovanje šoloobveznih otrok. Starši naj imajo pripravljene potrebne tisfcovine: krstni list ali izpisek iz krstne knjige in domovnioo. Dokazati morajo, da je otrok, ali pa bo Pred 1. septembrom letos 6 let star. Dokazati morajo tudi pristojnost otroka. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 13.: Celjski grofje. Izven. Zaključna predstava propagandnega tedna. Znižane cene od 5 do 14 Din. Ponedeljek, 14.: Zaprto. Torek. 15.: Gospoda Glambajevi. Goetovanj9 drame v Kranju. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Nedelja, 13: Havajska roža. Izven. Izredno znižane cene od 6 do 24 Din. Ponedeljek, 14.: Zaprto. Torek, 15.: Gostovanje Sinje ptice. Izven. SE3TJAK0BSK0 GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Nedelja, 13.: Vražji Rudi. Zadnjič v saon.. Mariborsko gledališče Nedelja, 13. Zaprto. Ponedeljek, 14.: Zaprto. Torek. 15. ob 20.: Vijolica -z Montmartra. A. Gostovanje Erike Druzovič?ve. Zaključek sezone. a— Obrtna nadaljevalna iola v Mariboru raizgilaša, naj pridejo vajenci ln vajenci in vajeclke po izipričevala na deško meščansko šolo, in sicer vse vajenke 13. t. m. vsi vajenci pa 27. t. m. vsakikrat od 9. do 12. ure. Zamudniki naj se prijavijo še 3. junija ob istem času. Vsako izpričevalo mora imeti kolen za 20 Din. Za časa velikih počitnic se izpričevala ne bodo delila. a— Nov vozni red na mestnih avtobusnih progah. S 15. t. m. se hspremena podeželski vozni red na progi Maribor-Celje v toliiko, da bodo odhajali avtobusi iz Celia ob 6., 12.45, in 17. Odhodi iz Maribora ostanejo n eizpr em e n jen i. Nekoliko izpre-menjen pa je tudi vozni red na druzih podeželskih in okoliških progah. a— Slovensko obrtniško društvo v Mariboru stporoča« da je vajenska razstava preložena na 4. avgusta, Ker se priredi skupno z mariborskim tedmom. a— Sokol Maribor III priredi danes ob 15. javni telovadni nastop z 1 ju de ko zabavo Ln vojaško godbo, članstvo in prijatelji Sokolstva vabljeni. a— Ogled muzeja. Danes ob 10 30 bo banovinski arhivar g. profesor Baš razkazoval prijateljem muzeja zgodovinsko zanimivosti Maribora. Ki so zbrane v muzeju. a— Opozorilo davčne uprave. Dne 15. t. m. zapade v plačilo H. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet, rentnine, družbenega davka in vojmice, in sicer, ker še odmera za leto 1934. nii izvršena, po predpisu iz leta 1933. Najtkasneje 15. t. m. zapade v plačilo tudi uslužibenski davek i 1 odstotnim izrednim doprinosom za mesec april 1934. Po preteku tega roka se bo vršila prisilna izterjava ter pobirala odškodnina za ekselkutdvne stroške in zamudne obresti. Iz škoffs Loke il— Velik izlet škofjeloške Jadranske straže na morje se pripravlja za prih. mesec. Izletniki, kii bodo potovali v posetmem vlaku in ladji, bodo odšli od doma 29. junija popoldme, tako da bodo naslednje jutro že na Sušaku, odkoder odidejo najprej na Trsat, potem pa bodo napravili z ladjo 13 urno krožno vožnjo po morju s pristanki v Omišlju, v Malin,ski, na Krku, na Rabu, v Crikvenici. Nato se vrnejo pod noč nazaj na Sušak, odkoder bo še isto noč odhod domov. Naslednje jutro dopoldne bo vsak izletnik spet v svojem domačem kraju. 'Izlet velja skromen znesek 160 Din. Prijave snrejema g. Franc Debe-ljak v škofji Loki, Mestna hranilnica. Prijaviti se je do 30. t. m. Iz Tržiča 6— Kino »Nadišar« bo predvajal danes operetni film »Hrepenenje«. Iz Hrastnika h— Kino predvaja danes ob 14.45 in 20.15 uri vojaški velefilm »Titani neba«, tednik, šalo in kulturni film. Iz Trbovelj Avtopodjetje Kačnik ima na razpolago luksuzni avto za izlete, krste, poroke po najnižji ceni. Daljše vožnje po Din 2.50 za kilometer. Se priporoča. 4572 Iz življenja na deželi BLE>D. Zvočni kiao »Bled« bo predvajal danes popoldne in zvečer krasen nemški film »Sestra Angelika«. Dodatek nov tedmi,k in kulturni film. STOB PRI DOMŽALAH. Na Florjanovo nedeljo je obhajal zaslužni član gasilske čete v Stobu, g. Jože Jezernik kt. zlati jubilej svojega udejstvovanja v gasilstvu. Za to priliko so mu priredili domači, kakor tudi okoliški gasilci prav prijetno presenečenje. V čast priznanja za njegovo 501etno požrtvovalno delovanje v domači gasilski četi mu je priredila četa zvečer podokni-co, pri kateri je sodelovala staroznana domžalska godba. Poleg domače gasilske četa iz Stoba sta se udeležili podoknice tudi prostovoljni gasilski četi iz Domžal in Studa, skupno 55 uniformiranih gasilcev, poleg tega pa mnogo občinstva. Ustanovni člani in upravni odbor z g. podžupanom Gašperjem Juvanom na čelu so izročili slavljencu v znak priznanja za zasluge lepo diplomo, s katero so ga imenovali za častnega predsednika čete. G. Jože Jezernik je deloval pri četi 7 let kot tajnik, 20 let pa je bil predsednik in 20 let odbornik gasilske žuipe. K lepemu jubileju slavfljencu tudi mi čestitamo in želimo, da bi obhajal poleg zlatega še biserni jubilej! RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 15.15 Ln ob 20. zvočni ffilm »Ivica itn Marica« in nov Paramcuntov tednik. Vremenski pregled Naše vreme je ta teden prešlo pod go-spodstvo anticiklonskega sistema, v območje visokega zračnega pritiska, ki se Je razširil čez srednjo Evropo bodisi od severovzhoda, iz Rusije, kot od jugozapada, od Azorskih otokov. Tako je obvladoval vremensko situacijo malodane nad vso Evropo širok pas visokega zračnega tlaka, segajoč od Španije in Azorov pa prav tja čez Rusijo. V vsem njegovem območju je bilo po večini jasno, pretežno mirno vreme, temperatura se je precej dvignila, pa vendar ne povsod enako. Najvišje se je vzpela tamkaj, kjer je v anticiklonskem območju ostal oni zrak, ki ga je malo poprej južni zračni tok pognal na celino; ta zrak se je pod vplivom krepkega pripeka-nja v jasnih dnevih še nadalje segrel in tako smo ta teden doživeli čudo, da so bili kraji na severu ob Baltiškem morju najbolj razgreti v vsej Evropi, celo še bolj nego predeli ob Sredozemskem morju. V ponedeljek je že zjutraj toplomer kazal v Estiji, Latviji, v Litvi pa v Stockholmu 20 do 23 stopinj C dočim je istočasno bilo v sredozemskih deželah povečini samo 16 do 17 stopinj C, na zapadnem francoskem in na Angleškem pa celo samo 6 do 10 stopinj C. Zakaj zapadna Evropa je bila že na robu anticiklonskega področja in vanjo so pihali hladnejši in bolj vlažni vetrovi z Oceana ter izdatno ohlajali ozračje. Slično smo bili mi že v obrobju anticiklona, na južni strani, že bliže neznatni depresiji, ki se je držala nad vzhodnim Sredozemskim morjem; ni sicer naklanjala kaj prida padavin, ali vendar je pomagala uravnavati vetrovni sistem anticiklonu. Ves teden je gospodoval v glavnem zračni tok od vzhoda, torej s celine, ki je sedaj že povsod tja do Urala prav temeljito segreta, zato ni čuda, da je burja dovajala k nam zelo topli zrak in naše vreme se kar nič dosti na razlikuje od poletja, tako Je toplo. In pa majhne, nedolžne nevihte smo dobivali, ali pa vsaj plohe, skoro sleherni dan, kakor se spodobi za vreme v obrobnem predelu med anticiklonom in depresijo v vročih poletnih dneh. Na žalost je v mnogih predelih padlo še vedno premalo dežja in v vzhodnih krajih je še vedno suša, ki ima ponekod že katastrofalen značaj. V drugi polovici tedna se je pričela vremenska situacija močno spreminjati. Dolgi pas visokega zračnega tlaka se je skrčil v krajši, a širši kompleks se razvil v tipični anticiklon, ki si je . postavil svoje središče nad Severno morje. Njegov vetrovni sistem je pognal tople zračne mase s celine tudi proti zapadu, kjer je končno tudi v Franciji in na Angleškem zavladala prava vročina. Toda zato se je umaknila velika atlantska depresija, ki je dolgo taborila s središčem nad Islandilo. v drugi polovici tedna pa se je nenadoma splašila ter odpotovala daleč na severu ob Skandinaviji v severno Rusijo. Z njo se je pognal hladnejši oceanski zrak čez Skandinavijo in čez baltiške dežele na rusko ravan, odtod pa se obrača čim dalje bolj proti jugu. To pomeni, da se evropska celina ohlaja, silna toplina v baltiških deželah je že davno izginila, tudi srednja Rusija in Poljska sta se že znatno shladili in Fiodoba je, da se hlad sedaj bliža še k nam. stotako odteka razgreti zrak iznad celine na Ocean in pa na Sredozemsko morje, kamor ga žene trdovratno puhajoča burja. 2e itak topli zrak se ob spuščanju s Kraških planot na morje še bolj segreva ln tako nastaja prav posebno značilen fčn; gotovo je silno značilno, da je te dni (na pr. v sredo in petek zjutraj) Trst kazal najvišjo temperaturo v vsej Evropi. S F O R T Domač, toda pester spored Ob 10,15: Hazenski derby Ilirija : Atena, igrišče Atene 16.00: Ilirija rez,: Jadran 17.30: Ilirija B : Reka, obe na igrišču Ilirije 15.30: Primorje jun. : Mars rez, I6.30: Hermes rez,: Primorje rez„ 18,00: Primorje Otg<0 • Hermes, vse tri na Primorju tt tt tt tt tt Na balkanske igre! že štiri leta zaporedoma smo uživali gostoljubnost in postrežljivost grškega športnega saveza v Atenih. Na starodavnem marmornatem stadionu je merila svoje moči v čisti neskaljeni in navdušeni borbi mladina balkanskih narodov. Jugoslavija je v tej borbi po svoji obveznosti sodelovala redno, ker je vedela, da vrši z nastopi na olimpijskem polju važno kulturno misijo za svoj narod in obenem do-prinaša važen oboi na zbližan i e bratskih in prijateljskih odnošajev med sodelujočimi narodi. 4 Srečni in ponosni smo, da nam je letos s pomočjo ministrstva za telesno vzgojo naroda in ministra dr. Hanžeka dana prilika, da se lahko oddolžimo grškemu narodu za iskreno gostoljubnost. JLAS se zaveda odgovornosti in bo zato storil vse, da se bo ta prireditev zaključila v skladu z veliko nalogo, ki ji je namenjena. Veliki manifestaciji vseslovanske misii, zletu slovanskega Sokolstva v Zagrebu, mora slediti zlet navdušene mladine balkanskih narodov, ki bo v svojem iskrenem sodelovanju pod olimpijsko misijo ustvarila nerazdružljive vezi po intencijah vrhovnega pokrovitelja vsega našega športa Nj. Vel. kralja. V teh mislih poziva JLAS vso javnost, posebno pa svoje člane, da store vse, kar jim je mogoče, da bi Bile' »V. balkanske Igre« v dnevih 26. avgusta in 1. ter 2. septembra na zletnem stadionu v Zagrebu dostojna manifestacija našega skupnega prizadevanja. Vsak član našega saveza je dolžan resno hoditi na vežbe, da bi mogel na teh tekmah pokazati čim boljšo formo in čim večjo sposobnost. Ljubezen in ustrežljivost za povabljene brate in prijatelje ter izvršitev prevzet® naloge, to so naša gesla! Velko Ogrinič, predsednik JLAS. Kolesarske dirke Ljubljanice Preteklo nedeljo je kolesarsko društvo Ljubljanica v Dobrunjah otvorilo svojo letošnje kolesarsko sezono s cestnimi dirkami na progi Dobrunje - Grosuplje -Krka - Stična - Višnja gora - Dobrunje za prvorazredne ter na progi Dobrunje - Višnja gora in nazaj za juniorje. V glavni dirki na progi, ki je merila 91 kilometrov, je startalo šest znanih dirkačev iz Ljubljane in okolice, v juniorski skupini pa pet. Zaradi obilnega deževja je bila proga v zelo slabem stanju, razen tega pa je bil na več krajih baš posipan gramoz. Vse do Višnje gore se je držala g;av-na skupina skupaj, tu pa je imel znani vozač Abulnar defekt, zaradi česar je izgubil tri minute ter sta mu tako ušla Močnik in Gartner, ki sta vozila v ostrem tempu skupaj prav do cilja, kjer se je v ostrem finishu posrečilo tehnično bolj rutlmrane-mu Močniku, da je prehitel domačina Gartnerja. Rezultati glavne dirke so bili: 1. Močnik (Sava) 2:59:45, 2. Gartner (Ljubljanica) 2:59:45 m ena petinka, 3. Abulnar 3:33. Kljub težki progi in slabemu vremenu so dosegli brzino nad 30 km na uro. Prav tako dobro so se izkazali juniorji na 62 km dolgi progi, kjer je dosegel prvo mesto Dekleva (Sava) v času 2:20:20. njemu je sledil v razdalji Golob (Primorje) 2:21:40, za njim pa v presledku 6 minut Kosi ter štefančič in Vitrih. Dirkač Ste-fančič bi brez dvoma dosegel boljši rezultat, če ne bi imel na šmarskem klancu zaradi defektne zavore težji padec, pri katerem se je občutno poškodoval. Pred teniškim prvenstvom dravske banovine za h 1934 Teniška sekcija SK Ilirije v Ljubljani priredi za binkošti od 19- do 21. maja na-cijonaln.i turnir za teniško prvenstvo dravske banovine. Teniško igro kot šport goji v Ljubljani samo športni klub Ilirija, ki si vsestransko prizadeva dvigniti zanimanje za to športno igro. Za prav za prav maloštevilen krog naše teniške športne javnosti so turnirji, ki jih prireja SK Ilirija vedno privlačna točna. Višek teniške sezone pa je vsako leto turnir za prvenstvo dravske banovine, ki se vrši izmenoma v Ljubljani in Mariboru. Zadnji turnir se je vršil v Ljubljani leta 1932, na katerem sta dominirala sedanja državna reprezen-tanta Punčec in Pallada. Turnir, do katerega nas loči komaj teden dmi, se bo začel v soboto ob 16. uri, nadaljeval v nedeljo ob 8. Ln 15. uri ter v ponedeljek ob 8. in 15. uri. Igralo se bo vse dni do mraka. Vstopnina k turnirju bo za vse tri dni minimalna, ker hoče klub zainteresirati širšo športno javnost za teniški šport Opozarjamo zlasti na finalne igre, ki se bodo začele na l>inkoštni ponedeljek ob la uri Udeležila na turnirju obeta biti letos zelo močna posebno iz Maribora in po dosedanjih iniormacijah tudi iz Zagreba in Beograda. V Ljubljani se bo torej zbrala elita jugoslovenskih tenišKih igralcev, videlo se bo mnogo zanimivih in lepih iger, ki bodo teniški šport v Ljubljani v moralnem pogledu znatno povzdignile. Za prva, druga in tretja mesta so razpisana prav dragocena darila, ki bodo razstavljena prihodnje dni v eni izmed ljubljanskih trgovin. ISSK Maribor in SK Železničar nastopita danes ob 16.30 na :grišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu ob vsakem vremenu v prvenstveni tekmi. Sodil bo zagrebški sodnik. Nogomet v Trbovljah. Pretekli praznik je imel SK »Trbovlje« v gostih prvaka Ib. razreda in kandidata podsavezne lige SK Reko, ki je porlegla s 3:2 (2:1). Gostje so predvedli lepo in fair igro, toda Pred golom so bili neodločni. Moštvo Tr-bovlja je kljub oslabljeni postavi napravilo dober vtis. Posebno se je odlikoval Artnak, najboljša mož na polju pa je bil brez dvoma branilec Stane. Tekma je potekla mirno; žal je bil poset zelo pičel. Preditekma rez. Trbovlje: rez. Hrastniit se je končala s 5:1 (1:1). Celovška »Austria« v Kranju. V Kranju bo danes prva letošnja mednarodna nogometna tekma. Gost je celovška Austria, eno najboljših avstrijskih amaterskih moštev. pri nas posebno znano po svojih uspehih proti vodilnim klubom. Zanimiva bo tudi predtekma, v kateri se bodo srečali Škofjeločani in elita najuglednejših starih še danes slavnih kranjskih nogometašev. Pričetek ob 15. /JSK Primorje (nogometna sekcija). Juniorji ob 15. Ob 16. pa: Starec, Kos, Molk, Petrič, Pišek 1 in 2, Legovič. Šinkovic. Sve-tic, Klopčič, Caleari, Boncelj 2, Petelin. Ob 17.30 ligino moštvo v garderobi, Slamič sigurno Reditelji ob 15. na igrišču! SK Ilirija. Plenarna seja upravnega odbora bo v torek 15. t. m. ob 20.30 v damski sobi kavarne Emona. — Nogometna sekcija. Danes ob 15.30 naj se javijo v garderobi za tekmo z Jadranom: Malič Srimšek, Koch, Gogala, Rohaček, Cvirn, Smerdu Oskar, Scagnetta, Primožič, Pečan, Eržen, Bizovičar. Ob 17. pa B moštvo za tekmo z Reko: živanovič, Dernik, Bu-ljevič, Franzot, černač, Lah II., Kveder, Kos, Pikič, Hortner, Aljančič, Bogme, Čeme. Obvestite se med seboj! Reditelji naj se javijo g. Neredu: četron, Pere, Muller, Glusič. SK Reka. Ob 9.30 naj bodo na Igrišču •Ilirije juniorji. Kapetan Lukman naj sestavi postavo; popoldne ob 17. pa na istem igrišču: Pdkič, Bojan, Nany, Drage, Korle, Dane, Civha, Cankov, Broni, Zimke, Pino. TSK Slovan. Danes ob 9. na igrišču Mladike v Mostah: Lesica, žnidaršič, Savs, šorn, Smrek ar, Batdč, Sinček M, Je-rančič, Vodišek, Ceglar, Rozman II, Bn-celj, Ferkov in Schlegl. Trening takima z Mladiiko. Opremo preskrbi Batič in FerKov. SK Svoboda-Ljubljana. Danes ob 8.30 na igrišču Ilirije: Zuipet, Kamnikar, Logar, šmid, Zemiljak, Pov>h, Babnik, Petrič, VLnšek I. in II., Jakše, Samar; blagajna: Dečman Ln š>trakelj; rezervi: škerjanc, Ribič; reditelji: Turšiič, Dougan, Luzner, Lekše, červen; stranski sodnik: Drapek. Ista postava mora biti popoldne ob 13.15 Pred Delavsko zbornico, kjer bo odhod z avtotiusom v Tržič. — V torek ob 20. je kluibov občni zbor v Delavski zbornici, ikii se ga morajo brezpogojno udeležiti vsi člani. SK Mar«. Danes ob 8.30 morajo biti na Igrišču Herme6a: Ive, Dolinar, Ban, Lili, Zavrl, Jenko, Vrhovec, Novak, Azo, Bur-ger, Bobi, rez Pogačar n, žigon. Zupančič, reditelji Stražiščar Presker, Vrhovec n., stranski sodnik Strah. — Prv. tekma s Slovanom.. — Popoldne ob 15. na igrišču Primorja: Herman, Trčck. I in n, Drobež Mil., Zlatko, 2igon, Zadnik, Klemenčič, Janez, Janko Povhe, Lojze, Pavle. Ooretna v klubovi sobi. Službeno iz LNP. Popravlja se včeraj pomotoma objavljen sklep glede odigranja Postani In ostani člar „Vodnikove družbe" prv. tekme Amater - SK Trbovlje. Ker pade letos izbira igrišča na Amater, bo ta tekma na igrišču Amaterja, in sicer — ker popoldne to igrišče ni prosto — dopoldne ob 9.30. Prv. tekme z Rapidom bodo ob javljene čimprej. Kot prvi par se bo odigrala tekma Rapid - Celje. Cas in kraj se objavi naknadno. Službene objave LUP. (Iz seje u. o. 2. maja t. 1.). Odobri se razpis društvene štafete TKD Atena za 10. maja. Izjemoma se po čl. 18 tehn. poslov, prav. JLAS dovoli Ateni. za 19. maja namesto društvenega propagandni miting; razpis se odobri, čuta se s pravico nastopa 10. maja hazenaši-ca Rutar Vera za SK Korotan. Verificira se prven. tekma Atena : Gorenje z rezultatom 11:0 (8:0) za Ateno. Za 6. maj se odobri medmestna tekma Ljubljana: Zagreb. Ss. Doberletu se po kaz. prav. Z. h. s. izreka ukor, ker ni oddal sodniškega poročila o tekmi Atena : Korotan (29. IV.). — (Iz seje u. o. dne 9. V.). — Na znanje se vzame prijava Ilirije za prv. tekmo Ilirija : Atena 13. maja. — Dovoli se Iliriji prijateljska tekma proti Ptuju 10. maja v Ptuju. — Na znanje se vzame prijava Gorenjca za prv. tekmo Korotan : Gorenje 13. maija. Za zdravljenje hemo~ roidov RECTO—SEROL Odpravi tako) srbečico in bolečine. Hemoroidi »e oaglo zmanjšajo. Zdravniško preizku-ieno. Dobiva se v vseh lekarnah. — Zastop-OUt*o H ma« E DobHe t lekarnah, fooger) jtb aM oaravnoM h trot tile« to tfaraega «k!s41K« | rej prigaia neeo druga leta in je zaradi tega v mnogih krajih pšenica odevetela ler bo dozorela že do konca maja, seveda 6 slabim donosom. Po vesteh iz južnih krajev, jv po 2 do S mesecih suše v petek prvič deže valo. zlasti v okolici Beograda in v Srbiji dočim ie bil v severnem delu djnavsk« ba novine dež le kratkotrajen in ne bo zado stoval. če ne bo novih padavin. — V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: »Resa«, trgovina z meSanim blagom, družba z o. z. v Ljubljani (osnovna glavnica 200.000 Din: poslovodje Remi h .Martin, trgovec v Zgor. Šiški in Samida Mihael. trgovec v Ljubljani); »Venjs«, Jeralo Fran. trgovina e parfumi, kozmetičnimi sredstvi. galanterijskim blagom ter fotograski mi in higienskimi potrebščinami v Liuh ljani. Borze Devi«e. Curih. Pariz 20.8525. London 15.78, york 207.75, Bruselj 72.0250. Miten 26.28, Madrid 42.2025. Amsterdam 208.9260. Berlin 121.70. Dunaj 57.50. Stookholm 81.26, Oslo 79.20, Kobenhavn 70.40. Praga 12.84, Varfa-va 58.30. Bukarešta 3.05. Blagovna tržliča ŽITO + Chicago. 12. maja Začetni tečaji: PSe-nica: za julij 86.875, za september 88.86; kornaa: za julij 49.50. za seiptember 54. + Winnipeg. 12. meja. Začetni friteji: Pšenica: xa jrftf 71. za oktober 72.30. + Novosadska hlagorua borza (12. t. aa.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, srednje baška. aornjebažka, sremska in baška potiska 122.50 — 127.50; okolica Sombor in «wr-njebanatske 120 - 125; baška ladja Tisa 127.50 — 132.50; jufaobanatska 117.50 Jk 156—175: »6« 1*5-M5: >7« 95 — 105; >8« 90 — 97». 0*OM: bajki, sreraski 78 — 90: KataMri TS — Tfr, bafki ledja 86 — 90 VIKO. + Vta*o trtMče v dravski baaovtai ta drago (12. t, m.) vinska trgovina je ostala na stopnji preteklega tedna. Prodaja ta kupuje se le, kolikor je neobhodno potrebno. Zahtevajo se pretetao cenejša vina od 4 do 5 Din, le da so čista, stanovitna ta zdrava. Mnogi gostilničarji namreč ne marajo zvttatl cene v svojih obratih, boječ se pešanja ie tako siaibega koniuma. Za fl-nejSa sortirana vina se zanimanje zaradi visokih cen vedno bolj ohlaja. Ker so cene tudi v drugih banovinah prlllčno porasle, je dovoz iz HrvaJke in Dalmacije občutno ponehal. Za banatska vina pa na poletje nI posebnega Interesa, čeprav je cena ba-natskim vinom apet nekoliko nazadovala. Poletna moda Lahki platneni kombinirani čeveljčki, globoko izrezani v raznih barvah. Za počitnice in izlete nenadomestljivi. »Haway€ sandale. Letošnja moda svetovnih kopališč. Za Udobni platneni čeveljčki v vseh mod- plažo in jadranje potrebne vsaki nih barvah. Kombinacija barv odgo- dami. varja vsaki poletni obleki. Sprejme se samostojen KORESPONDENT ki obvlada slovensko in nemško korespondenco in ki je uren stojepisec in stenograf v obeh jezikih. Absolventi Trgovske akademije imajo prednost. Ponudbe pod »Tempo« na oglasni oddelek »Jutra«. 4570 ZA PREDELNE STENE porabljajte samo „FEER" PLOŠČE' Z zakonom zaščiteni domači proizvod. Dobavlja po najugodnejših cenah FEER INDUSTRIJA, LJUBLJANA Tyrševa cesta 55. Telefon 33-82 POMANJKANJE MOČI Razkrojem živci povzročajo utrujenost in nervozna stanja depresije, kakor tudi predčasno pomanjkanje najboljših moči. Znanemu učenjaku, zdravstvenemu svetniku dr. Magnusu Hirschfeldu se je posrečilo na podlagi temeljitih preiskav tekom več desetletij sestaviti preparat, ki odpravlja take motnje. Ko so „T IT U S - P E R L E N" kakor se imenuje ta preparat, praktično preizkušali skozi nekaj let, je izročen sedaj javnosti. »TITUS-PERLEN« je preparat z zajamčeno vsebino hormona v standardizirani obliki, ki vrača moč. »TITUS-PERLEN« se izdelujejo pod stalno kontrolo instituta za seksualno znanost. Zastopnik: mag. farm. Drag. Kajzer, tt. COSMOCHEM1A - ZAGREB 105 Smičiklaso- a ulica 23 DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH Oglat' \Xi'»t>reu .k) mm'£i.retv8 »o«, pol. in nu. zdr&Tja štev. 2.192 od 16. J«.3iia.r;« 1963. ZAHVALE ZAVAROVANJU Za izplačila zavarovanih vsot po vmr lih svojcih se zahvaljujejo: Ale* A., Raiica, M. Vid nad LJubljan R&kuSa M., Hercegnovi, Kermat I., Limbui, Koleri« J., Roieogrand, Galhn A., Vuzenica, Nerat Frane, Kotoki, Preindl Feiertag Franc, Kiiheoberg, Freee Janez, Terezija, Bukovje, Smid Alojzija, Kamnica, Sekavčnik Franc, Slovenjgradec. Habjan Jote, Ljubljana, Fekonja Fr. Ana, Draflen vrh, Kritnič Alojz, Roza, Maribor. 4575 BIRMANSKA DARILA NIZKE CENE VELIKA IZBIRA KUPITE DOBRO IN PO NIZKIH CENAH PRI H. SUTTNER — L JUBL JAN A S PREŠERNOVA ULICA 6T. 4, POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE CENIK ZASTONJ IN FRANKO. PROYIZU8KI zastopnik za o«lo Stovenijo, U potuje s avtom se itt* za veliki špecerijski predmet Natančne ponudbe samo dobro upeljanlh z lastnim avto mobilom potujočih zastopnikov je nasloviti pod lifro L F. K. 500 na upravo lista. 4560 ZAHVALA Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki izgube naiega nad vse ljubljenega soproga, zlatega ateaa, sina, Drata, svaka in strica, gospoda Koželj Karla trgovca is posestnika izrekamo vsem prisrčno zahvalo. Kakor za poklonjene vence in cvetje, posebno pa se zahvaljujemo čast. duhovščini, gg. zdravnikom in čč. sestram za ves trud in tolažbo v času njegove bolezni. Nadalje Društvu Gremija trgovcev, gasilskemu, pevskemu in godbenemu društvu ter vsem, ki so spremili blagega pokojnika na zadnji poti. Rekvijem za pokojnega se bo pel v petek, dne 18. maja L 1. ob y26. zjutraj v župni cerkvi v Tržiču. 4571 Tržič, dne 12. maja 1934. Žalujoča soproga z otroci In ostalo sorodstvo. Kraljestvo mode Tričetrtinski plašč čim so ee na modnem obzorju prikazala tričetrtinska ogrinjala, so vsi modni krogi zaslutili velik modni uspeh, kajti zdeio se je, da še nikdar niso elegantne ž-^ne sprejela kake nove ideje tako brez ugovarjanja, kakor to pot. Mnoge so se sicer vpraševale, da-li jim bo krajše ogrinjalo v polni meri nadomestovalo plašč, ki pokriva celo obleko? Toda moda je moda, in danes so se že vse dame sprijaznile z dejstvom, da jim gleda izpod ogrinjala dobršen kos obleke še več — nova zamisel se jim zdi posrečena. originalna in last not least — izridno mladostna! Že danes posveča moda paletoju izredno mnogo pozornosti in če pojde tako naprej, se bo »tričetrtinsko« ogrinjalo v najbližnji bodočnosti premaknilo prav v središče modnega sveta in vsi drugi modeli: jutranje, popoldanske in večerne obleke, krila, bluze in klobuki se bodo vrteli okrog paletoja v tolikšni odvisnosti, kakor ee suče zemlja okrog solnca. Najbolj pereče modno geslo je torej paletot, ali če hočete drugače: tričetrtinski piašč, ki zopet ni nič drugega, kakor dolga jopica! Prav za prav poznamo samo dve bistveno različni vi»ti paletojev — eni so ravno in tesne prikrojeni, drugi pa so široki in zvončasti. To razliko opažamo prav tako pri dopoldanskih, torej športnih komadih, ka- kor pri elegantnih popoldanskih modelih. Kakor plašč, ee mora tudi paletot prilegati k svaki obleki in zato moramo biti pri izberi barve in tvoriva jako oprezni. Za štrapacne kose je najboli primerei. srednja-inoder ali rjav ton, dočim so popoldanski modeli najbolj elegantni v črni ali lepi sivi barvi Dopoldanski paletot je izredno preprost in navadno niti ovratnika nima. Učinkoviti so grobo prešiti robovi, ki povdarjajo gladko in ravno linijo modela. Dva lesena gum ba zapenjata tak plašč, ki je prav zaradi svoje enostavnosti izredno eleganten (1. skica). Zvončast paletot vidimo na drugi skici. Dočim smo si prvi model zamišljali v barvi velblodie dlake, si zvončasti paletot nailopše predstavljamo v lepi, modri barvi. Široki reverji, veliki žep in izredno široki kroj ustvarjajo dovršen celotni učinek. Ogrinjalo te vrste nosimo preko decentno vzorčaste svilene obleke ali pa v zvezi e krilom ir bluzo. Sem spada tudi elegantno preprosti klobuk z napol širokimi krajci. Tudi pri popoldanskih paletoj;h ločimo ravna, tesna ogrinjala z malim ke>pom (3. skica) od širokih, zvončastib modelov. Na zadnji skici vidimo tak model s slikovitim šalom, ki izhaja iz kroja samega. Napol dolgi rokavi so okrašeni z dolgodlakim krznom, ki ustvarja posebno pikanten kontrast v poletni modi. MILOSTIVA V«4 krajem pie&č 6ee pol« je na-jek^biteje ko-rnervir« tvrdka L. ROT, Ljubljana, Mestni trg štev. 5 Obenem ustega iek«»in poletja m poiovič&u cen« popravi in moder n-siira. Plačljiv« jeeenj pri prevzemu Cfoora za cvet?ice u pisano pobarvano, izrezljano figuro iz mehkega lesa so vesele in originalne t*r poživijo vsako cvetlično gredo ali cvetlični lonec. Izdelamo jih lahko doma brez posebnega truda Ročna dela v baročnem slogu so že zaradi zanimivega študija, ki ga od nas zahtevajo, jako poučna in tudi zabavna. Saj nas dolgi poletni dnevi naravnost silijo k ročnemu delj in seveda je mnogo bolj priporočljivo, če se ukvarjamo z delom, ki ima umetniško vrednost, kakor da bi zapravljali čas z brezpomembnimi malenkostmi. Danes moremo že kupiti predloge s pristnimi baročnimi vzorci, v katere potem z iglo vdelujemo kleklan ali kvačkan trak. Tak prt po starinskih vzorcih služi v okras tudi modernemu stanovanju bolj kakor pa kako »moderno« ročno delo, ki je moderno pač le od danes na jatri. Zdravniška posvetovalnica Sonja. Mehiki šank&r je še najmanj nevarna spolna bolezen, ki se primeroma lahko zdravi. Pojdite čim prej k zdravniku, če morete k specialistu, da se hitro pozdravite in da se preprečijo komplikacije, ker v tem primeru bi morali v bolnico. — M. St. Vaša dodatna pojasnila ničesar ne iz-premene našega prvotnega nasveta in ga samo pojasnjujejo. V splošnem bo za vas bolje, da se ogibate težkih telesnih naporov. — M. M. 1. Da imate oči vedno malo rdeče, mora biti seveda kak vzrok, mogoče je ta pojav v zvezi s kakšnim notranjim obolenjem. Zdravniška preiskava bi bila torej potrebna. Umivajte si jih vsak dan s kameljčnim čajem in nosite pri močni svetlobi temne naočnike. 2. Zavisi popolnoma od kakovosti kože, vendar masaža ne more nikdar škodovati. 3. Na to vprašanje je ža odgovoril zdravnik, ki je osebo preiskal. — Milka. Najboljše sredstvo, da se prepreči izpadanje las, je smotrena nega lasišča, ki obstoji v glavnem v rednem umivanju kože. Presledki zavise od tega, koliko časa rabi lasišče, da postane zopet mastno. Za umivanje naj se uporablja milni špirit ali pa žvepleno-katranovo milo. Umivanje se lahko kombinira z masažo in obsevanjem. Kopalci in turisti! Uporabljajte proti mrazu in vetru kakor tudi za solnčenje dr. Kmetovo mazilo IN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din. Negovanje kože v kopalni seziji Koža je občutljiv in kompliciran organ, ki je v tesni zvezi z notranjostjo. Nekateri slabi uspehi kozmetičnega negovanja izvirajo samo iz tega, ker ljudje ne poznajo svoje kože. Lahko se zgodi, da kakšno sicer neškodljivo sredstvo, katerega mnogi z uspehom uporabljajo, drugi ne prenesejo in koža ga odkloni s težkim vnetjem. Znanstvena kozmetika je danes v stanju dognati, proti katerim tvarinam je koža občutljiva. Pri izberi sredstva za negovanje kože igra veliko vlogo tudi podnebje. Kožo, ki je izpostavljena soncu in vetru, je treba drugače negovati kakor kožo, ki lahko prenaša hladno in vlažno podnebje. Preveč sonca lahko škoduje in šele nedavno so odkrili bolezen Berloque, ki obstoji v tem, da se po intenzivnem sončenju pokažejo rjave lise, ki nastanejo zaradi uporabe parfumov pri sončenju ali pa sličnib tva-rin, ki vsebujejo v alkoholu raztopljene al-koholične tvarine. JDa Jcoža vsled tvorbe rjavkastih barvil potemni, ve danes vsakdo. Rjavi pigment je obrambno sredstvo kože. Senzacionalno pa zvenijo najnovejša domnevanja, da se žareča energija sonca potom pigmentacije spremeni v biološke energije. Sončenje se sme le potahko začeti. V začetku je bolje, da te pri sončenju pregiba, ker je tako vpadni kot žarkov na telo manjši kakor pri ležanju Bližnja vodna površina bistveno poveča žare-nje. Rjava koža potemni hitreje kot bela in služi kot filter za svetlobo in toploto, medtem ko bela koža pordeči in reagira z vnetjem Priporoča se da se v začetku izpostavi koža bolj dnevni svetlobi in se potem šele preide na splošno sončenje. Tako bo postala koža rjava, mehka in elastična. Za kožo pri kopanju je najboljša temperatura vode 18 stopinj C V početku nastane brezkrvnost, koža pobledi in se ohladi, kmalu pa povzroči povečani krvni obtok prijetni občutek toplote. Pri daljšem plavanju je dobro, da se koža namaže z mastjo, sicer se rada zmehča in odda preveč toplote. Velika prednost plavalnega športa za kožo obstoji v tem, da tu izostane premočno potenje, ki je v vseh drugih športih neizogibno. Vedno bolj se udoma-čuje priporočljiva navada, kožo pred zračno in sončno kopeljo z mastjo namazati Najboljše in najcenejše sredstvo je še vedno čisto olivno olje, vendar mora biti najboljše kakovosti t\ta\te tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Radio Nedelja 13. maja LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30. Telovadba (Pustišek). — 9.: Versko predavanje (dr. G. Rant). — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Plošče — 10.: Trbovlje (M. Mrzel) — 10.30 Vokalni solistični koncert g. Julija Betetta s spremljevanjem radijskega orkestra. — 11.15: Slovanska glasba radijskega orkestra. — 12.: čas. odlomki opere »Prodana nevesta* na ploščah. — 16.: O govedoreji (inž. Wenko Boris). — 16.30: Ljudska igra »Reka« (Halbe), dramski odsek »Sloge«. — 17.30: Judenburg n. ^Davorin Ravljen). — 20.: Koncert pevskega društva »Tabor«. 20.45: Radijski orkester. — 22.: čas, poročila. 22.20: Reproducirana plesna glasba. Ponedeljek, 14. maja LJUBLJANA 12.15: Bolgarska glasba na ploščah. — 12.45: Poročila. — 13.: čas, španske pesmi na ploščah. — 18.: Gospodinjska ura: Garderoba praktične gospodinje (ga. Skalicky). — 18.30: Rudniške katastrofe (Rudolf Kresa!). — 19.: Radijski orkester. — 19.30: Zdravniška ura (dr. Ma-gajna). — 20.: Prenos opere iz Zagreba. V odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 16.30: Koncert orkestra in solistov. — 19.: Pesmi. — 20.: Prenos opere iz Zagreba. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.: Koncert godalnega tria. — 20.: Prenos opere »Rusalka« iz gledališča. — Godba za ples. — PRAGA 17.45: Vijolinski koncert. — 19.10: Godba na pihala. — 20.10: Pesmi iz Bratislave. — 20.35: Dnevna kronika v pesmih. — 21.05: Orkestralen koncert. — 22.30: Plošče. — BRNO 19.10: Lahka glasba na ploščah. — 20.10: Koncert godbe na pihala. — 21.05: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 18.10: Virtuozi na jazzovih instrumentih. — 20.02: Orkestralen koncert. — 21.15: Simfoničen koncert. — 22.: Lahka in plesna muzika. — DUNAJ 12.: Lahka godba orkestra. — 16.10: Koncertna ura. — 17.05: Iz zvočnih filmov. — 19.10: Slepi skladatelji. — 20.35: Ariie in dueti. — 22.25: Jazz. — BERLIN 18.30: Klavirski koncert. — 21.: Glasba 18. stoletja. — 22.20: Zabaven program. — KČNIGSBERG 18.25: Beethovnove klavirske skladbe. — 19.30: Moderna glasba. — 21.: Veder program. — 22.30: Lahka godba orkestra. — MtlHL-ACKER 18.: Pevski koncert. — 21.: Večer koračnic. — 22.40: Komorna glasba. — 23.: Orkestralen koncert. — 24.: Lahka glasba. — Torek, 15. m»ja L.UBLJANA 11.: Šolska ura: O aeropla-nih in zračnem prometu (Svetozar Hribar) — 12.15: Orkester balalajk in mandolin na ploščah. — 12.45: Poročila. — 13.: čas in plošče. — 18.: Otroški kotiček (Manca Ko-manova). — 18.30: Predavanje odbora za CRIKVENICA morsko kopališče na Jadranu. 4 in pol ure vožnje od Zagreba ivia Plase). Redne avtobusne vožnje s postaje PI ase Največja peščena plaža. — Razne atrakcije. Celodnevno kopanje Din 3-—. 30 hotelov in pensionov. Popolna oskrba že od Qin 60"— naprej. Zahtevajte prospekte od KOPAL1ŠCNEGA POVERJENSTVAin poedinih hotelov THFflJDU 200 postelj, družabni prostori, flot lilLMrffl dancing, tenis' Nabr |l|p| IDE v zimi 1934 novo renoviran, topla hot minfl nflL in hladna tekoča voda n? MM 50 sob s vodo, kopalnice, Dom III JLIUL dietična kuhinja. prni INinP nasproti plaži in parku, komfort, Hot OrLAIlAUL tekoča voda Hot SLAVIJA 25 modernih sob s tekočo vodo Hot EDEtl nova zgradba ob plaži, krasen položaj rDHUnVIi prvorazredna hiša nasproti kopališč; Ho> LItllllUVIL m parka Odlikovana kuhinja Pens VIlA rožica 15 sob, nasproti plaže. inOII prekrasna m mirna lega Pod istim -ens HUIUH vodstvom kol Miramar, THERAPIJA UflFN nova 'trradba čez pot h kopališču Pens nI Lil tekoča voda. H01 mrnu blizu luke Moderno urejene sob< nasproti kopališč« v bližini parka, modern« opremljene sobe blizu iuke in kopališča. :ekoča voda H01 H01 Milili ||||I|P.NR 15 iepii urejenih sob, "ens iUUJf III- astno kopališče pted vilo Pens ZELEI DAJ tik ob morju m peščene plaž«- rflliil Ulj "ova zEracJ',a nasproti parka. Pens liltllLHV v bližin: pristanišča Pens DAHICA r ens MORAVA Saj to je ravno tisto, kar me žalosti!« VS pridobite Din pri mkapi novega aparata KODAK 3UNIOR 620 z anastigmatom F. 7,7. Sedal le vsakomur izpolnjena žel)a, ko ima edin-stveno priložnost nabaviti si In postati lastnik take prekrasne kamere. Informirajte se slede obročnih odplačil pri svojem fototrgovcu. Ta naša edinstvena ponudba vella samo do 9. junija 1934.1. Ne samudite zaradi tega te prilike ^ODAK VER1CHBOME FILM JAMSTVO ZA USPELE POSNETKE I Pri oddaji izpolnjenega kupona plačat« namesto samo Din 390.- Odrežit« ta kupon, izpolnit« ga, k«r je ta vreden 100.— Din pri nakupu aparata KODAK JUNIOR 620 F. 7,7 Podpisani ima pn oddaji tega kupona pravico do po- j pusta jri nakupu aparata Kodak Junior 620 f. 7,7. I Velja samo do 9. junija 1934. ME: NASLOV: J E M E MALIM OGLASOM fo dU par ta Oettedo, Din i.— davka za vsatt oglas m enkratne pristojbino Din 3.— za šilrc ali dajanje naslovov pla&tjo oni, ki iifejc »lu?.b N aj manjši znettek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi tn tenttve »e zaračunajo po Din i.— za vsako besedo. Din 2.— davka aa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje aaslovov Najmanjši a nese k za enkratno objavo oglasa Din 20— Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din 1— za besedo. Din 2,— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Sitro ali dajanje ir.c1ovov Vajmanjši znesek r.a enkratno objavo oglara Din 17.— Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk' Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« 2 „ „ odgovor, oriiozite LP1I1 Ji" v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. MEffilM tJeseda 1 Din davek 2 Din za šifro a!l dajanje na slova 5 0Oedna/5žl*. 135ii-l Trgov, pomočnika ali pomrv5a;oo sprejme te-ko; trgovina z mešanim blago® v večjem tn«Mm i« deželi. Ponudite na ogla«, oddelek »Jtiira« pod šifro »Vse v hiži/4Sl«. 13481-1 Dva dobra tkalca pridna. išče podjttj* b'lzu Ljulnjajie za ročne statve. Sfl.m '> prvovrstni naj ee ja-vi jo pod »Dober tka'ec/85-Da oglasni oddolek »Jutra« 13485-1 Več pletilj t\ rokavic — prvovrstne eorejmu-m takoj na Vodrai--ovt cesti št 21. 13414-1 Starejšo služkinjo sprejmem za kuhanj«, šivanj« in gospodinjstvo. — Mesečno 100 Din. Veselje Jio otrok. Ivan Brejc, Za-daga, p. Duplje. 13580-il Trgov, pomočnika prvovrstno moč s šofer-č-kim izpitom sprejme Ari.ur Nachbar. Radeče. 13478-1 Trgov, pomočnika špecerijsko kolonljalne stroke, s 5 letno prakso, iščem. Biti mora spreten prodajalec detajlist z per-fikuiim znanjem nemškega jezika v govoru iai pisari ter vojaščine prost. Po nudbe e sliko ne oglasni oddelek »Jutra« pod »Ko lonijale«. 13437 1 Mala obiielj traii d-jevojku srednje dobe. poštenu, pouzdanu. uned-nu — mora znati kuhati, sve kučne poslove obav 'ijatii. va-njske u pripomoč. i nešto šivati. Do bar po-stupak. trajno ira.mještenje. Označite plača. — Adreea Dr. S»nd:ž. 'ekar. Bjelovar kraj Zigreba. 13594-1 Ljuba lurkt/vič MALA* • * K&AIJICA - * * NOČI (Ilustriral V. Mari) 82 Tako Jih je zanesel vihar v deželo br-nih Zulukafrov, kjer živijo sami ljudojedi. Ko so ljudojedi videli toliko ljudi, so bili vsi veseli, meneč, da jim sam bog pošilja dobro pečenko; ko so pa med njimi zagledali malo Lili in šarika, ki sta se svetila kakor angela, so se še bolj razveselili, ker so mislili, da je to resničen božji dar. 83 Zulukafrl so z velikimi slovesnostmi odvedli Lili in šarika v svoje svetišče kjer so se jima klanjali do tal In prepe vali bogu zahvalne pesmi za skrb, k| jim jo Je bil pokazal. LIN In šarik sta bila bolj mrtva ko živa, zakaj bala sta se da ju ne bi Zulukafri pojedli, kakor so po-jedli vse ostale potnike iz zrakoplova. Natakarico pridno, pošteno in zmožno za sedijo sprejme takoj le-toviišče kopaiišče »Grič«, Brežice. Plača po dogovoru. 15483-1 Frizerko starejšo — dobro i®u.rjeoo ondiulenko, va.j«®o tudi moške . stroke, sprejmem v skalno službo. Naslov po v« ogkisoi oddelek »Jutra:. 13302-1 Brivskega pomočnika prvovrstnega in hitrega v moiški postrežbi, ter večletno prakso v ondu'Mra.n}u. v a taJmo sVibo sprejme '.tikoj Filip Reiser. frizer, Provalje. 13S87-1 Trg. poslovcdinlo (prodajalko) zmožno, samo stojnega vodisFva eke.pedi-c-ijekega oddelka, kakor tudi pisarniških poslov — sprejme kemična tova.rna. Potrebna kavcija. Ponudbe s sliko pod šifro »Zmožna in zelo poštena«. 13397-1 Hišnika i S 5 e m za bol jšo hSo v centru mreta. Ponudbe na ogla.s. oddelek »Jutra.- pod znuičio -Hišaik«. 13426-1 Hišnik v>S8 tudi sadjarrtv« ta vrtna.n5tva. «e sprejme. — Prosto lepo stanovanje tn ds! vrta z« Ustno upora bo. Prednost imajo poroče rti upokojenci brez otrok Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod »Hišnit« 19336 1 Strojnika k parni lokomobili. veščega «a.m.oetojni'h popravil strojev za obdelova-nje tesa ter vseh monterskih im kljB^avniča-rskih dei, ičče lesna industrija v dr« vek i banovtai. Reflektanti nij «ta.vijo svoje ponudbe s prepisi spričeval, navedbo dosedanje prakse in zahtev ki glede plače oa >gieeni ■>ddi»!ek »Jutra« pod šifro »Strojnik 285«. 13283-1 Ključa vničare 4« reei i ši«nce (Werkzeug mešanega blaga SinMM Blatnik. Ve- leoj*. 13886-44 Vajenca sprejmem v trgovino meia nega blaga t L]'u b! ja-rvi. — Ponudbe z navedbo kaj so etarSi, n« -oglasni oddelek »Jut.ra« pod »Delaven va jen-ece. 13503-44 Slaščičar, učenca sprejme takoj M«nt«! Kari. slaS&ičarna. Celje. Glavni trg. 13698-44 Beseda SO para davek V Din za šifro al) da lanje naslova 3Din Najmanjši znesek 12 Din Potnik dobno apeljan v Dravski banovini, z dolgoletno pra k so, Išče mesto. Brani« poljubna. Prevrame tud za čas velesejma kakim dober artikel. Ponudbe na ogasnl oddelek »Juitra« pod »Agilen - vesten/02«. 13503-2 Prodajalka veMe nekonko strojepisju. išče mesta v trgovfoi aii kot pom«>č v drogeriji. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zeio hvalež na«. 13509-2 Kuharica, za 300 gostov je kuhala ua dan po ho telii-h v Dalmocijii in na Bledu, želi zdaj službe. — Prevzame tudi v najem v družbi hote! ali restavra eijo. Zmožna kavcije. Ponudbe na oglasni ivld-vek »Junra« pod šifro »Tujska industrija/92«. 13492-2 Absolventka z 4 raz. m. š., malo maturo. dobro vzvežbana v vseih strok«vh trgovine. I rosi zaposlenja kjerkoli v mestu ali na dežeji. Na Htopi takoj. Pomnga tudi pri gospodinjstivu. Cenj. po-nudbe prosi n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Vse-stram^ko za.nesIjivG.'488«. 13480-2 Kapelnik zelo dobro veroiran v vseh vrstah glasbe, takisto spo-za vse pisarniške posle, išče mesto v kakem večjem podjetju Naslov v oglasnem vddeiku »J ti tra« 13433-2 Zobotehnik perfekten v vseh modernih de!'šh v zlatu kakor v kau čuku, iSče zaposlitve. Nastop lahko takoj, gre tudi! na kose. Ponudbe pod šifro »Zobotehnik 532« na oglasmi oddelek »Jutra«. 13532-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost. išče kakršnegakoP nameščenja. Naslov v og oddelku »Jutra«. 1351i2-2 Za velesejem išče mesto trgovski pomočnik z dobrim nesto pom. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 13513-2 Boljše dekle ki j« iz vež bane v delika-tesi, v servira.nju to zna pomagati v kuhinji, išče stalno službo v kakšn: ka varni, ■ boljši gostilni a.li kuhinji. Gre s l. jun. t. 1. Naslov pove oglasni odde le k »Jutra«. 13436-2 Pošteno dekle pridno, ie vajeno gostiilne. išče mi-eto notak/irice t> takojšnjim nastopom. Na sov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13431-2 Plačilni natakar reprezentativen 5 tiiriin tridesetleten, govori slovensko, hrvatsko, nemško, italijansko. položi kavcijo, išče nameščenje. Cenj. ponudbe na anončni biro Hlnko Sax. Maribor. 13479-2 500 Din nagrade dam tistemu. ki mi pre skrbi stalno mesto mizarskega pomočnika ali stroj ni.ka. Naslov v og asnem oddelku »Jutra«. 13484-2 Dekle staro 23 let, vajeno kuhe in vseh gospodinje k lh de', to!i sltižibo. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem Ddde'ku »Jutra«. 134S8-: Mehanik-šofer (špecija!ist) išče primerno službo Naslov v oglasnem oddolku »Jutra«. 13406-2 Mlada natakarica poltena. stm'patična in pri kuipl jlva — žeH premeiviti službo. Ref>ktira na do bro mesto na Go.ren!skem N««lov pmve osi. oddelek »Jutra« v Ljubljani. 13380-2 Gospodična veiča vseh pisarniikili de1 ki govori 5 je^kor. « 14 etno prakso, išče kakšno koH mesto — Ponudbe nit oddelek »Jut.ra« ood »Praksa«. 13179? Oskrbnik išče mest«. Naslov v onudhe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva prodajalka«. 13439-2 Občinski tajnik t dolgoVtmo pisarniško prakso, išče službo kot pomožna pisarniška moč aH slično Cenj. t>omidbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Občinski tajnik« 13155-2 Trg. pomočnica zvežbana v trgovini me ianega blaga, ki bi event po majala tudi pri gospo iinjstvu. zmožna vsakega dela — tudi šivanja, želi aužbo. Naslov pove og! oddelek »Jutra«. 13472-2 Špediter mlad uradnik, i večletno prak>o v tej t»u> kJ. vešč ooa.rinjenja. knjigovodstva iop^ovanj« v državnem nemškem in f:auokeiB je ziku, :šče takojšnje na ineščeuje. Cenjene ponudb«-na Publicitas. Ilic« 9 pod »br. 37469«. 13276 2 Knjigovodja- bilancist m'ed, t večletno prakso, dopisnik v jugoslov.. francoskem im nemškem jezi ku, »bor orgaa'.• tor. iiC-nameičenje. Cenjene po nudbe oa Pubiciras. Za gr&b, lilo« 9 pod br. 37469 13277-2 Blagajničarka za restavracijska ali kavarniška podjetja prvovrstna moč mlada, s prvo vrstnimi spričevali — že! me-Mo v s tainenl a!4 swon skem poslu. P-Kiudbe na ig!ae oddelek »Jutra« t>od .Bl«gajnič,r«arin«. Ponudbe na og! >ddelek »Jutra« pod šifro »Preglednik«. 13590-2 Boljše dekle vajeno kuhe in vseh del išče sluibe kot pomoč gospodinji najraje v LJubUanl. Nastopi 1. junlla. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Čedna« 13621-2 Mlada postrežnica išče zaposlitve od 6. do 9. zjutraj ali pa od 2. popoldne naprej. Vale-jena Je vsakega hišnega dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12626-2 Izobražena gdč. išče mesto k otroku, la ven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vzgojiteljica«. 13631-2 Brivski-frizerski pomočnik 21 let star. vešč prelekt-no trajno ln vodno on-dulacijo, dober bubl-štucer ter verzlrun v moški stroki Išče a 1. junijem službo. Govori tudi nemški Jezik. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod značko »Frizer« 13624-2 Obiskovalcem Beograda priporočam stojo dobro domačo kuhinjo Prvovrst na jedila. — Ara Skalar. Beograd, Zrinjska ulica 11 13385-14 Zaslužek Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova j Din. Najmanjši znesek 1< Din. Šivilja za obleke in (»erilo gre šivat na dom. Naslov v ogl. odd^iku »Jutra«. 13508-3 Likam, popravljam moške obleke po niekč ceni. Se priporočam posebno gg. natakarjem. Hrenova ulic« 24, Mar kič. 13444-3 Beseda 50 para. davek c Din za sitro an dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Potnika za Slovenijo agilnega, xa dober galanterijski predmet sprejmem- Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Galanterija«. 13482-5 Zastopnika vpeljanega pri specerl-stlh, agilnega, Iščem za Ljubljano in okolico za prodajo kem. Izdelkov. Ponudbe na »Japan«, St Vid nad Ljubljano. 13682-5 Potnike s stalnim zaslužkom sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik-zaslužek«. 13710-5 teseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na .rg. 105-6 Zavese in blago za zofe v največji izberi dobite pri Rud. Sever, Marijin trg 2. Zaves« izgotovim brezplač do do preklica, kdor kup; blago pri meni. 12609-6 Kose veiiko količino po 5 ta 6 Din komad, v raznih veli-kos ti h nudii Justin Gustin-čič. Maribor. Tattenbncbo-va ulica 14. 12736-6 Košarska industrija r RadorljMvi (grafičima) k ukinjena 'o veled tega odda v«e blago po zelo znižani oeoi — V zalogi eo udobno, močno ln čisto is ielane vrtne garnMiure, za verando itd. Košare: pot ae. »a perilo, tržne, pekovske ta v®e druge vrste 13057-6 Čebelarji! Prodam 16 zr"na' iglami dobro ohranjeno k u p i | ^^ ^iu,t.ra«. 13534-16 7000 Din posodim posodim najvišjemu ponudniku ,obresti na vknjižbo na prvo mesto. Ponud- druzabnika za povečanje dobro ldo-13646-16 6« krojaške obrti. Dopise na podr. »Jutra« Maribor pod »Vesten družabnik«. 13704-16 ko; na Miklošičevi cesti. Drogerija Hermes, Miklošičeva cesta 30. 18612-18 a njeno IBaebler v Radovljici 18572-7 Visoke obresti in vknjižbo na I. mesto nudimo za posojilo na reio rentabilno hišo večmilHon- Lokal na Miklošičevi cesti oddam avgust. Drogerija Her mes Miklošičeva cesta 30. 18641-19 Stanbianja Hišo s trgovino v otoi do 100.000 Din, kupim r večjem kraju aa deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro beseda 1 Uln davek a Ula »Prometna«. 13427-20 Nova hiša triataoova njeka, ia itiklme, vodovod, par-elektrika, aa »lfro ah dajanje na slova S Din. Najmanjši k Din. Dvosob. stanovanje s pri tik linami, v podpriacč-suho m sono^no, oddam lajtoj murni stranki r Li vartjjti ui'io. 3. 13574-21 znesel Zakonski par brec otrok sč« komfortno I ujca" 3. naprodaj I stanovanj« v mestu. Po- I - pet minut od tramvaja, za nudbe na oglasni oddelek TrJcrtS clgnnvonia 150.000 Din. Kralj, Cigler »Jutra« pod »Prvo«. ,1 "SOO. Stanovanje priti k«t. Enosob. stanovanje • prede».»bo. v podpritličja takoj oddam v Lepodvoraki 18561-21 frler jeva 20, Moste, Ljubi :ana. 33552-20 Avto-kovčeg rabljen, dobro ohranjen, kupim, dimenzije približno 107 krat 57 krat 45. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Av-tokovčeg«. 13646-7 Posojilo iščem proti vknjižbi na pr vo mesto. Posredovalci iz . _______ _ ključen i. Pismene ponudbe I oddelek »Jutra« pod"»fro na ogasni oddelek »Jutra« I »Konvertiranje«, pod »Posojilo oa vknjižbo« 13154-16 13706-16 Hranilne vloge vseh bank Starinski salon In vitrino kupim. Ponudbe I Kupujemo, prodajamo ln na oglasni oddelek »Jutra« kreditiramo najugodneje pod »Starinsko«. 13656 7 — Vsa naročila lzvršu jemo takoj. Poslovni za- kam jo mahaš. Na otvo- Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje ti* , ,, . _ . T sfova 5 Din. Najmanj« 54™*"®0 Jutra eneaek 17 Din v O'JU pod znamko »N«j- znesek l/ uin. | ^^ 13607-19 Dragi Jaka Parcela naprodaj 5 mmut od remize v Zg Šiški proti hribu. Prodaj« Alojz Arhar. Celovška ce sta 80. 12890-20 Prva mariborska parna pralnica (elektr. obrat) vsled smrtnega slučaja takoj na pro daj. Istotam oddam 4-sob ry • • i no stanovanj« v najem. — onvnlCO Vprašati dnevno med 11. v centru Celja prodam ali I in 12. uro Krekova 12/1. oddam v najem. Plača ss | 13197-20 lahko na obroke. — Po- E no sob. stanovanje iA.VY7 91« I komfortno, oddnun s 1. ju m,em ltK>i — Beiigrad it. 3 13562-21 iWet* jut^. I Dvosob. stanovanje na oglasni pod »Lepo stanovanje«. oddam na Krakovskem na-13673-21 13317-31a u Lokal s skladišči ......... v strogem centru Ljub- sk« vrednosti, na najpro- I ijane oddam takoj v na-meddam. Ponudbe ua na oglasni oddelek »Ju-tra« »od Bedno pleča m«. 13558-21« oglas, odde.ek »Jutra« pod »Ltpo stan. 86«. 13566-21 Stanovanje Za Junij iščem sta- s—esobno, i*po m soinča»> v centru mesi« oddam. — Ponudbe na ogle«, oddelek "' I 2 sob. kabineta, kopalnic* I »Jutra« pod' šifro »Kom- novanje Statvo za perzijske preprog«, ku pim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Statva«. 13667-7 Trgovino beseda i Din davek 2 Din u Miro ali dajanje na •lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Opel limuzino nsodel 1902, (j oii., malo vožen, prodam — ozurome »imenjam za večjega. Ka vod d. d. Zagreb, Pra- rltev vrta, v restavracijo z blagom, prodam Vdečnik -ka ul. 6/II., Tellnt. 38- pod »Skalco« dragi Fnc, ponudbe na podruž. Jutra Loč«. 38. — -J~nvor pri- tam Imam rusko keg- v Mariboru pod »Premetv iožltl 3 Din v znamkah nšče, plng-ponk tam 13699-19 143-16 igram, klavirski koncert Posredujem denar ^ro a™nota dobro^pivo Pritlične prostore r cuujcui uciidi ^ prlgrlzek lmenlten. _ obstoječe ur večjega loka- na hranilne kniizice Se priporoča za obisk * «">*> 'D kuhinje, nd- velikih denarnih zavodov restavrater Clgllč. Mest- I dam avgustom posemez ni trg 11. 13634-18 Novozidana hiša vrt, njiva, blizu železniške postaje, pripravna za upokojenca ali obrtnika, naprodaj za 90.000 Din in ostalih pritiklin. — Po nudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno 57«. 12757-21/t fortno 587«. 133S7-3! Lepo stanovanje takoj oddam na Jeiici. — Vprašati v gostilni pri »F orjančku«. 13584-21 Dre2e ves p i Polet"o stanovanje 18199--V) ("premi j eno) 2 sob in kuhinje, iščem oa 1. junija g-. ,, i do 31. avguste t. 1. v bli-UOStllna v Celju žini Ljnbl.:«n« proti Gorenj-•enom.ira.na, s kresnim g<> iki ali Kamniku. Ponudbe ?ovl stavbi za avgust. Bavdaž. Ljub- | CenJ. ponudbe_ na ogl. Ijana. Aleksandrova c. 2. Dvosob. stanovanje žini Ljubl/ane proti Gorenj- I komfortno, oddam v . • ______I n a t.KI r*A Alfr Rudolf Zore, Liubllana Gledališka 12. 13371-16 Trideset in večodst.otno rentabilnost glavnice ob kratkoročni I na sveže ribe. plške. du Danes gremo na zabavo restavracijo Carman no ali sk-ipno. Krakovski nasip 26 13674-19 Slaščičarno in delavnico v centru m«ta ugodno pro- sttJfltšk'm in privatnim vr tom ne proda j na prometnem kra.u. Naslov pri po družnioi »Jutra« v Celju. 13470-20 odd. »Jutra« pod sNo-13571-21/a I oprema 615«. 13615-21 Sobe išče Gostilna Beseda 1 Din davek 2 Din, V večjem industrijskem in za Slfr0 ali dajanje na izletniškem kra ju." d o b r o slova 5 Najmanjil prospevajoča. ugodno na prodaj — tudi za vložne znesek 17 Din. Malo sobico Torino Fiat, dvotooski naprodaj po ugodni ceni. — Janez V i n d i š. Breg pri PtUJli. Ford limuzina (št. 2 vrata) typa 929 — Tudor — 4 »edežni, 40 HP, 4 cilln-: | slova 5 Din. Najmanjši -znesek 17 Din. V Celju Dvosob. stanovanje soinčno, parketirano, od-dem z junijem v Rožni dolini, cesta IV štev. 25. 13613-21 Štiri sob. stanovanje primerno tud.i za pisarno ali poslovne prostor«, oddam na Aleksandrovi oe-e* št. 5. 13617-21 Petsob. stanovanje 3 sobe za pisarno oddam x avgustom. Drog« rija Hermes, Miklošičeva ceste 30. 13640-23 Lepo prazno sobo oddam Židovska ul. 3/1. 13656-23 Sobico s hrano oddam v centru mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13690-23 Lepo sobo strogo sepanranlm vhodom ln vso postrežbo oddam v bližini kolodvora. Cena zmerna. — Istotam sprejmem sostanovalko ' mirno ln čisto po nizki ceni. Poizve se v Kolodvorski ulici 34'H., levo. 13705-23 Lepo sobo z eno ali dvema posteljama takoj oddam. Poizve se v mlekarni ne Tyrševi (Dunajski) cesti štev. 31. 13673-23 Udova odda »tarejšemu gospodu zračno opremljeno sobo. N.isov v oglasnem oddelku »Jutra« 13&&4-23 Ločenec i Slike za legitimacije n« po lastni krivdi, brez I »deluj« najhitreje fotograf otrok, star 25 let, čedne Uibšer Hugon, Ljubljana, zunanjosti, e svojo obrtjo Sv. Petra cesta Uev. Ž5. v m«tu, dobro si tu", ran, želi znanje z gospodično, »aro od 20—30 let, z nekaj gotovine, katera bi mu leefon 391L 66-30 Trajna ondulacija vodila celotno gospodinj- Dua^r«. preparati — Nam et-vo. Poznejša ženitev ni izključena. Dopisi na podružnico »Jutra« v Celju pod »Cvetoč-i maj«,71. 13471-26 — D u 80 — zunanji gosti 10% popus*a. Se priporoča Janko Me-znarič. frizer, na-eprota kolodvora Jesenice. 13491-30 Mojstrica kozmetike SLAVA GRIL. Ljub.ja.na, Beethovnova uiica št. 15, neguje po na.boljši metoda Specialne kreme. Nizke co-lo»407-30 Informacije, Svarilo Podpisana Jenko Fam, po-sesmica v Zg. Pirnioah št. r/\crvrvH'v o I svarim vrakogar, da ne UOSDOOICna I km;«u:e od Fraiiea in Tere- z nekaj gotovine se želi zij« Verblč kek.ršnekolT pre-I>oročltl. Gre tudi v Dalmacijo ali Srbijo. Cenie-ne ponudbe s sliko DOd šifro »M*i 19« na oKla---nl odd. »Jutra«. 13619-25 Poroke vseh slojev in ver posredujemo najdilskretneje. Za svoje ponudbe jamčimo. — Obiščite nas s polnim zaupanjem. V evidenci imamo izredne pertije. Pco-?!>ekt« raz-pošiljamo proti predplačilu 10 D n v poštnih znamkah. »F1DES«. Zagreb, Tkalčcčeva »lica 4. 13379-25 Sobo opremljeno ali prazno, v centru mes'a takoj nddr.m NTas'ov v og'esnem oddelku »Jutra«. 13688-i23 Lepo sobo blizu kolodvora oddam s hrano in pranjem perila. Naslov v ogasnem oddelku •Jutra« 13711-23 Glasbila Beseda i Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pianino in harmonij v kakršnemkoli stanju kupimo. Ponudbe z navedbo tvrdke in cene na postni nremne a.i nepremičnine z mojega posestvo, ker z« to nimata več pravice. — Fand Jenko. 13409-31 Podpisana Perčič Angela prek licu jem kot neresnično. ker sem govorila žaljivega o gdč. Ga-šperl-in Silvi, jo prosim oproščen ja in se ji zahvaljujem ia odstop od kazenskega pregona. Perčič Angela. 13554-31 Privatne iniormacije predal 101 »Dežela«, 'Ljub I ^rogo zaupne, zanesljive Ijana. 12537-26 I življenj«, prejšnje življenje iružb«. imetek. zvez« (za-konolom. nezvestoba) preiskuj«. nadzira »n spremlja Pozor, pevska društva in šole I P° V6eh ^^^ Daže 6a' UfUMVd in hOie|jih držav prosi zajamčeni Sobo Pienine od 10.000 in har monij« od 2000 Din vam diskreciji informativni zavod Hlnko Glooke. Zegreb, v centru mes'e poceni od- ža.le. — Zahtevajte cenik. dobavlja Ivan Kacin. Dom- Blrnc3 je,^;^ z.1. 6seb-' dam 2 gospodičnamn ali gospodoma Miklič, Gregorčičeva 5/1. 13378-38 Lepo sobo 13535-26 Črn klavir ai obiski ta pismena vpra-I Sanja, ahsolutce diskrecija. 11416-31 Micheilo D j o k o v i t c h slova 5 Din. Najmanjši - CJžiee. 13384-16 enomirano dobro uvedeno in zaposleno podjetje kovimske stroke v Ljubljani eprejme družabnika stanju proda proti go- „ 50.000 Din glavnice, v tovlnl Kollnska tovarna. eT.rho povečan;e dola. Po znesek .1 Din. Modistovski ztc-e«. 13429-20 Novo hišo z velikim ograjenim vrtom in elektriko, blizu kolodvo- nhrtni list I ^^ ,iD 7 I stavbnih parce! OOrUU 11 al Mar. v Polju prodom za v Vodmatu n« »rodai Pač ^ddam v najem a« pro t>9.000 Din. - Informacije družnieo »Jutra« »Gotovina im hranilne knji- ^^ P0^ »Separirana«. išče s 15. majem gospod « Z ^ sredi meste odd« m 1 ali 2 oddelek »Jutra«. 13629-26 r oddam Levstikovi ulici 51. 22 ?flRpfHii6na,ma. pove lam s L avgustom. | ^^ ,j^trat. dobro ohranjen, ugodno na- Podpisana izjavljam prodaj. Neslov pove ogl. | da afeem ^ofniea za svojega sina Jankota Kramar avgustom. 136111-21 13473-23/a Štirisob. stanovanje z vsem komfortom oddam z avgustom. — Naslov v Ljubljana. 12622-10 nudbe na oglasni oddelek »Jutra.» pod »Udeležba«. 13305-16 be pod »Obrtni list« na oglasni oddelek »Jutra«. 13497-17 »Ford« limuzina (2 vrata) type 929. Tudor 4f>trebnD°- T?'™^' noma dobrem stanju proti P^™^" ,T P?nfD 12.000 kot tihi I v Ceiju pod značko »ludu - • " ~ • • 1 13270-17 Lepo sobo Dvosob. stanovanje I soinčno. oddem enemu eli pod »Pekarne 77«. 13477-20 | Event. zemenjem za mani LjubMani. Informari- Gostilno Enodružinsko hišo vrtom v tigu blizu I Ponudbe n« ogae. oddelek »Jutra« pod šifro »iP-azna Joha 34«, 13548-23/a « prit^klinnmi tekoj oddem pod Rožnikom, cesta IX/49 13653-21 dvema gospodoma blizu ko-'•odvora. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 13501-23 znesek 17 Din Pse, nemške ovčarje z rodovnikom — 2 meseca 6-a r« pnda Teod or Drenig, Ljubljana, Drenikov vrh. Izjava 13690-26 j Obžalujem svoj zaupen razgovor, ki sem ga imel 1 Z. Jožefom Kržieem v njegovi gostilni »Pni Koeou«, Pot. no Rukovo jelšo, v nedeljo dne 22. aprila t. 1. o gradbeno pravnem referentu mestnega načeistva v Ljubljani g. dr. Antonu Kodretu. 2al mi je. da j« ta ra.zgovor prišel v javnost z namenom, da hi škodoval ug'edu objektivnega uradovanja imenovanega go- »Vsakdo 42«. 12701-10 13542-16 dobro vpeljano, aa promet- Ljubljane zamenjam ze hi I ai cesti v Mari-boru oddam 1 « r ....ku««; n..—.„ Motor B. S. A. 850 O. H. V., prodom tudi Da knjižice. Ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod značko »Novejši«. 13603-10 Puch motor 250 ccm naprodaj. Mehanik Draksler. VetrlnJ-ska ulica 11, Maribor. 13703-1C I Knjižico Praštedione v nove'te najbolje pr; na kupu motor, kolesa F. N — Zostopsitvo: H. Kenda Ljubljena. 135(39-10 šr> v Ljubljani. Prevzamem s 1. junijem 1934 — proti -v. hipoteko. Ponudbe no majhni odkupnimi v najem j og.esni oddelek »Jutra« ie doie Z'e:iko Kardoš. 2a greh. Ilica 73. 13198-20 Na Raki . Dvosob. stanovanje Prazno sobo « kopalnico in poselsko sm'nčno. s tekočo vodo ali I sobo. v vili oddam s 1 Lepo sobo prazno ali opremljeno od- I Beseda 1 Din. davek 2 Din. I ftT>o4a~ L;ubljana. ditie i?, m n ja 19M. Anton Prrole ml.", i. r. 13644-31 na Dolenjskem Knjižice Mestne hranilnice ljubljen č^ke aLi Kmetske posojilni ce, z vlogo do 60.000 Din kn.pim. Ponudbe n« oglas oddelek »Jutra« pod šifro • Mestna 588«. 13589-16 Ureditev dolgov sodne in izvensodne poravnave, zne^i/niT^ | konkurzne zadeve, ' ipeljavo, vodstvo, revizije n »talna naizorstvo k nji g>v"dstva, sestavo bilanc 7. i e!»vo proračunov in kel kuiacij. nabavo kreditov kvidecijo km^čk b dolgov ta uvedbo kmečke zaščite, ^ rs« trg>vsko obrtne lnfor Krasno spalnico naetje m drage neurejene novo, Iz orehovln kore- klovne tedeve poveri u nln, ugodno prodam. — '»upno koncesijoniran- ko Naslov v ogl odd »Ju- ®ereija.lni pisarni tra«.« 13616-12 *rwln1 7-a'ir revizor Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na Prodam: kuhinjsko omaro, omaro za ob-eke. kopalno kad. stenski obešalnik, steklenice in električni pra ho sesalec. Slaničeva 20. pri-tlič-e desno. 13558-12 j Pozor! — Pohištvo! Zaradi velike zaloge smo ponovno zn'.ia!i cene po hištvu. — Sperene orehove spalnice, črešnjeve spalnice Sperane spalnice 23o n zepriseieni knjiguvod -lek »Jutra« pod »K»zme tika«'12. 13412-lf Hranilne knjižice 'tujike posojilnice. Ptuj 'ke mestne hranilnice m 'tujskega predujemn. dru 'va kupim Ponudbe, n* 2-asrti oddelek »Jutra« ' dinarjev najboljšemu ponudniku na ogl. odd ^•Tutra« pod Ugodnost« 13668-16 10.000 Din posojila ščem. Vknjižba na pr omesto na posestvo. -?brest! po dogovoru. — aonudbe na podr. »Jura« Maribor pod »Krom »tr«. 13702-1 f vlogo Kmetske pos LjuVjani. eca 17 000 Din "-odam. P>nndb« posla t-oa oglasni oddelek Jutra .i-obliani pod šitno »Vloge I ood »Tekoj eotovin« 4« V * 13381-16 i 19R7fi-1« št Delavnico in skladišče oddem v naju m s 1. ju.ni jem. Poljantka cesta 55. 13537-17 Trgovino mešanega blaga, z tnven , , .- . 1 . .. . . i dam v Zeleni jami. Pre- za šifro al! dajanje na -----mmmm ko.pa n.oo (event uporabo junijem strank, brez otrok ^rn<)T0 ^ 2. 13602-23 slova 5 Din. Najmanjši Beseda 1 Din davek kovnice). a^hiSt | NmJov pove ogl. <^de'ek |----------| znesek 11 Din. | za šifro ali dajanj Lepo zračno sobo vprašati na Meljski cest: I pod »Razgled«/524. 135:4-')0 I -n I Hrez vt«-a-vi«a. št! 22. 13465-17 __I o^:0(10 D n naProda..i le- Tivolija ali B'ei v bližini eiweiso^« c. »Jutra«. 13651-21 Nalivno pero sem izgubil v četrtek proti Sv. Katarini. Proti na- 2 Din. dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 1.500.000 Din. Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takojšnje plačilo«. 13515-20 Stavbno parcelo Alojzij Bož;č. Raka. 13240-20 Enodružinsko hišo z 2 soboma. kuhinjo kab; tanovanje Beseda 1 Din. davek 2 Din ml oddam z junijem v Postojnski ulici 8. 13683-21 Košnjo gredi ga je odduti v ogl. I 6 travnika oddam. Vpr oddelku »Jutra«. 13592-281 šati na Sv. Petra cesti 79 Prazno sobo komfortno, z balkonom, 13408-33 Enosob. stanovanie I jJraga ta.rje.rn, v prometnem kraju v b!ižmi, nove Bežigraj.ik. v olilTin/i r-irnt, CMrlfr« ah t . šole v izmen 600 ms pro dam tekoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutre«. 13525-20 bližini farne cerkve ali žel. postaje vzamem tekoj v najem — event. kupim hišo pozneje. Ponudbe z vsemi pode tki na og.aen ; 1 »7 v •ddeiek »Jutra« pod šifro J\OVa lllSa Zajamčen uspeh«. 13252-!7 I dvosi;anova.njska. naprodai za 60.000 Din. Mole vos št. 60, Jeti" a. 13520-20 netom. predsobo, pnitdek-Ua šlfro aI, daJanje na tlk tramvajske postaje Uka 16/IV 'drvarnica, pralnice). 10iX». »i0va 5 Din Nalmintšl oddam- Slška, Kosovo I----- m» vrta v V od me tu ugod I Znesekl7Dl™ I DolJe 148- 13680-21 no prodam Teko.j ze vse Staro trgovino mešan. boga. opremljen skladišče in dvosob. stanovanje njdem z junijem. Ponudbe ia oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina meš. blaga 290«. 1329U T Restavracijo vpeljano, z lepim« aokain. na prometnr fcočki v centru Ljubljen« viame tekoj v uajem premožen gostiilniča Ponudbe na uaslov: Bende R.. Maribor, Glavni t.rg 19 13370-17 Parno pekarno v Ljub. je ni oddam pod ze o ugodnimi pogoji v na jem. Naslov v ogiesnem oddelku »Jutra«. 13672-17 L ok ali Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na lova 5 Din. Najmanjši ■znesek 17 Din. Izredna prilika na Jesenicah Ma prod a j tak oj deiavn ica l že vmontiranimi motor j n transmisijeml te.r stroj'-za obdelavo lesa jn železa. Pripravno za večjo obrt-ključevničarstvo, mizarstvo •td. Naprodaj so tudi posamezni predmeti. Ponudbt-na Sa blatnik. Jesenice-F u in«. 13506-19 Še nekaj lokalov Kidam v novi zgradbi, vo gal Res'jeva cesta Slom Škova ulica v bliiini glavnega kolodvora. Ker je še r»ril.ike za speci jel no opre mo. naj ee interesenti jo pri J. Kobi. isto-am. 13556-19 Lokal za mlekarno ali drugo manjftn obrt oddamo, želena jame. Liub!'a,ns.ke ulica 55. Vprašati hišnik«. 18544-10 Lokal primeren t« šiviljo, oddem na prometni točki na Bledu M MeSanova Bled I 13154 16 Lokal na prometnem kraiiu. primere« ia biifet. iščem v najem. Ponudbe na Ojrles vldele.k »Ju-tira« pod Sifr" Buffet«. 18381-19 Svetel lokal »H brez stenovan!e » rhodom z ulice takoj ol dam Pojasnil« daie Z«d k. Tavčarjeva nKe* St. P 18577 1° iokal ?n irfsamo rm-edsobo oddam Tla T v- e-v! w»tn Sfl 137(10-19 iiti. Naslov pove oglasnt oddelek »Jutra«. 13.V)9-20 Enodružinsko hišo novo. z 930 m1 vrte, v št Vidu nad Ljubljano pro lam za vlogo 40.000 Din -Ljudske. Kmetske e i Mest Komiort. stanovanje Trisob. stanovanje Zapestna verižica Duklčevem I =^ta Je bila ^gubljena oiPrtnii- I v Celju 10. t. m. Odda-0 'ti proti nagradi v po- družnici »Jutra«. 13625-23 Oiueno, 2 sobe e kabme »ui. ko-falnico in pnitikli n i mi . cdam a SKielje-vem s prvim julijem. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«. i3&:3-21 Dvostanovanj. hiša ue hranilnice. Naslov pove nedodelana z 800 m' sve-•a. v prijeznem kraju blizu mesta ugodno naprodaj. XasIov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13519-20 I ►glasni oddelek »Jutra«. 18570-20 Vogalna parcela Streliški ulici ugodno | HIŠICO I DaProd,ai — delome proti _____, , . . I orevzemu hlpo'eke. Poas od sadonosnikom.. gozdičkom, pol.jem. vse ograjeno, po! ure od Maribora, postaja avtobusa, oddem s l. junijem v najem oz i r. prodom. Pojasnila iz prijaznosti: Rojko I ven. Maribor, Taltenhachove 18. vetnik. Ljubljana. Tavčarjeva ulice 10. 13580-20 Stanovanje !teh s šifro «11 dalanle na-| slova 5 Oln Nalmanjšl znesek 20 Din. Želim poznanstva s strogo solidnim gospo-oddam. Naslov v oglasnem I dom srednjih let, k.i mu « kopalnico oddam v novf hiši v S-ožicah štev. 14.1 za 530 Din. 13660-21 Dvosob. stanovanji" za 400 Din mesečno takoj oddelku »Jutra«. 13446-21 Sobo odda Beseda 50 para davek i Din ta šifro alt dajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Oln Čisto sobo odstopim službo knjigovodje. — L« resne ponudbe s | tu ,Jutra«, (■'.rko na «g'esni odde'e.k »Jutra« pod »Pomlad 394« 13391-24 Stroji Beseda 1 Oln davek 2Din za šifro ali dajanje ca slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Stroj za osnove popolnoma nov,* naprodaj. Naslov v oglasnem oddel-13436-29 10 hI vina letnik 1933 ln 10 hI letnik 1932 prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Ju-13636-28 I tra« pod »Dolenjec«. 13613-8 Samoprodajo kolosainega stroja za privatnike, v rajonu Ljubljana. Celj« in Maribor od-trg. naobraiena. čist« pre- I dam. Potrebno 1200 D:n za tekiosti. v s *a ros ti 22 let. vzorec. Ponudi« pod šairo Gospodična 13390-29 Novo vilo ivosta novan.ek o. z vrtom Ljubljani prodam. N"ti 13464-20 I ""'ov pove oglasni oddelek Enosob. stanovanje oddam z junijem. Rožna dolin« XV/6. 13528-21 »Jutra«. 12174-20 Parcelo . ... v lepem kraju na Gorenj- lNOVO VIK) -kem s stavbenim materi- dv05tanovan.sko [»rodom v jalo-m prodam. Železniške najlepšem delu mesta Ljub tjane. Naslov pove oglas. .>ddelek »Jutra«. 13645-20 Soinčno stanovanje risobno. s pr>tlkli:nami od dem ze avgust. Nas!ov v oglasnem oddelku »Jutra 13529 2! pos ta je. oddelku Naslov v oglas. »Jutra«. 13500-20 Posestvo 4 johe zemlje gozd. 2 uri >d Ljubljane proti gorenjski štreni prodam Pojasni !a daje Tekauc v Ljubi j« ni. Cerkvena ulice š'»v 7 13398-20 Novo hišo z 2 sobama, kuhinjo, kletjo, vrtom, hlevom in drvarnico prode m 5 minut od farne cerkve v Sevnici. — Netančna pojasnila daje Alojz Rostoha-r. Sevnica ob Savi št. 236. 13382-20 Za knjižice prodamo trgoveko - sta uovanjsko hišo. dvostano-vanjsko vilo. dvos-anovun;- 2 4-sobni stanovanji z vs.em komfortom oddam s 1. avgustom v sredini mesta. Stanovanje so pri mern« za zdravnike. Na slov v oglas, oddelku »Jutra«. 16531-21 Kolodvorsko restavracijo z velikim vrtom in vsem inventarjem prodam zarad bolezni. Vzel bi tudi dru žabni.ka zaradi razbreme nitve. Zag-eb. Samoborski kolodvor, restavracij«. 18388-20 Hišo z neke j zemlje prodam v Savinjski dolini, eno uro od Celja, blizu kolodvora, cerkve hi šole. Pojasnila daje M. Verčkovnik. Dre-š. in je vas 46. pošt« Petrov če prt Celju. 13466-20 Hišo z 12 stanovanji, prodam Maribor. Frankopanov* ul. St. 12. 13458 20 Prodam hišo 3 sobe. kuhinja klet. ve lik vrt. Pobreije pri Ms iborn. Aškerčeva ulic« 5. 13459 20 Dvodružinska hiša velik vrt. pol »r* iizver M ari (vira takoj poceni na :>rodei. Vprašat«: Pobrežje ori Mariboru. Aleksandro va cesta 42. 18460 20 Nova vila nonadstropna, v Slški -iaproda.1 Naslov v ogl odd »Jutra«. 13679-20 ko in tristanovanjsko hišo DvOSOb. StanOVanie ar r*n t r« £x rvo rpai u I? . >1 • t. I . . . . takoj oddam. Nove Jarše 55 pri Sv. Križu. 13514-21 ter razne parcele. Ree.litet ua pisarna Adamič, Voš-ojakova 4. Ljubljana 13643-20 Parcelo veliko približno 550 m' a 7 Din prodam. — Za kupnino vzamem za 11 tisoč dinarjev knjižice Ljudske posojilnice v Ljubljani in za 11.000 dinarjev kn lžlce Kmetske posojilnice v Ljub Jani. Ostalo kupnino pa gotovini. Naslov v ogl. ^>dd. »Jutra«. 13666-20 Več sto hiš v LJubljani, okolici ln na deželi tudi za knji- , - , „ ., žice ln s prevzemom '^f?0; Pf^be na ogles. dolga proda Realltetna 1 'ld4p'pk ,J",ra' ^ 'M r" pisarna Grašek Jože, — Cijubljana, Gledališča 4 (nasproti opere). 13670-20 anovanje parketirano, 2 sob. kuhanje in pritiklin. celo II. ndstr., oddam za avgust na Mir ju. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13495-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo oddam s 1. avgustom. skoraj novo. ne lepem solnčnem kraju v Kopališki ulici 2. — Kole-iiia. 1355021 Stirisob. stanovanje z vsem k»-mfortom v strogem centru takoj fie raz na pod no in so'nčno«/545. 13545-21 Več gostiln dobroldočih pod ugodnl-iiil pogoji odda Realitet Na Prulah ■ vdda m 1. avguste trisob-•vo komfortno stanovnnj«. Vaslov v og'asnem oddel ku »Jutra«. 13533-21 ju pogoji oaaa Keailtet I , . aa pisarna Grašek Jože StlriSOb. StanOvanje » pritiklinami oddam pr -omostovju _ fnf>-maci'e laj« hišnik v Wolfnv' nI it 1/n 13266 21 Ljubljana, Gledališka 4 (pred opero). 13671-20 Stavbna parcela _ pri šišenski mitnici, vo- I ?aina, soinčna lega, vo- nsoo. stanovanja dovod, elektrika, ugod- soinčna. T parterju. II. m no naprodaj. Drenlkova nadstropju. 1 uporabo 28. 13678-20 | Trta- v ©ef-rn mesta od- lam. Ponndbe na oelasn' ■ddeiek »Jutra« pod šifro • Trosobno 85«. 13)85-21 Na deželi >ddam takoj celo I. nad -tropje (4 gobe) vodovod v VSi. ta zel»ni«dnl vrt. O na 400 Din mesečno. Lež ■ b ivtohnsn< po*t«j< nre 'd Člandta Rertl rraščina GMi8 pnf 8'ov»n 12JN8-31 Hišo v Ljubljani 7-9l 0*MBm mirni osebi. Blei- želi radi pomanjkanj zna- »5am.>prodaje« ne Pubnci I weisova 4, pritl.ičje, levo. nja po^nenstva z g. uči- | Zagreb. 13390-2S 13501-23 | tel jem eli drugim držav. ne.meSčetiOem. — Le «imo resn« dopise s *'iko prosi na ogasni oddelek »Jutra« r»nd »Zel." vesela pom'ad -36«. — Tajnoea zajamčena. 13555-24 Opremljeno sobo veliko, soinčno. mirno i« čisto, v l. nadstropju, 1 ■na pripirilni bohen (Sch ag-leistentrommel) širina bobna 70 mm, v dobrem s:a-nju kupi Janez Vindiš, Breg pri Ptuju. 13395-29 Popoldne in zvečer] j . , .. - i s« dolgočasi nemško in 2 okui na ttluco s pos^b govoreč Hrvat. n." m rhfLl nrw rvn. - >v»«m U. I n _ Šivalni stroj dobro ohranjen, kupim. Po-... .„„ nudbe na oglasni oddelek n.;m vhodom, parketom in | fsJ^Tudi "sobico" DopTs^ j »Jutra« pod »Pogrezljiv«. ..u. , ^ offie«ii oddelek »Jutra« I 13413-29 pod šifro »40 let«. 13598-24 Prvo košnjo treh travnikov prodom. — Poizv« se v Ljubljani. S^ Petra cesta št. 5, dvorišče 13610-33 -lektriko pa r sto kore kov od Zvezd« oddam s 16. majem ali 1. junijem. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13633-23 Mlad gospod Pletilni stroj damo. katera bi mu pomagala. CenJ. ponudbe oddam takoj mirnemu go I pod »Tajnost zajamče-sjtodu za 150 Din. Hradec- I na« na ogl. odd. »Ju- . 8 X K*, dobro ohranjen, ze-lšče starejšo gospo ali menjam za d-rbro ohranjeno Mesečno sobo kega cesta 5. žensko kolo Kajzer, Skofja Loke (kolodvor). 13434-29 13518-23 tra«. 13663-24 Lepo sobo s kuhinjo oddam na Bregn St. 16 v .____________ Ljubljani. — Vprašati pri z gospodično ki Ima ve-hišnlci. 13504-23 selje do prtrode (ako Obrt ___________________ , Gospod . oddam na Bregn St. 16 v star 28 let. II.če znanja 1 D1° davek 2 Din ...... -- 1 1 za Sltro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj mogoče s kolesom). — CenJ. dopise pod »Kraj- I « IM Otekli aklepi, kakor tudi težka un ne«gu.r na hoja uničujejo popolnoma vtiia. ki ga ta more ta ostaviti ljubek obrat in l« p« po •tav», ker ee popolnoma po pravici predpostavlja. de ee ženska. ki ne poaveča svojim nogam nikake pažnje. zanemarja tudi t dru gem pogledu. Vaška len* ,«hko t«dobi le De sklepe in vitke noge, ako »topi v la-vorju topi« vod« nekoliko dekagramov ev. Roka «M>lri. V tej belzamski kopelji j« treba kopati ooge 10 mimot. V tem fcaeu pre- ;dej*' boleči ae, pečenje bo« ln otekline kakor iudel. Vodu. k« j« nasičen« • kisikom, prodre v pore, omehča tirdo kožo in kurja očes« T toliki meri. da jih lahko bre>z noža in brei brit/ve a pretnffl odstranite za jed no « koreni.no. Isdat«n zavojček «v. Roka dobite že za cetvo 9.— Din. OBJAVA V soboto 19 maja se otvori novo zgrajeni HOTEL „MADEIRA" v Vrboski na otoku Hvaru. Udoben pension. Vse sobe solnfine, lepe plaže, velik borov gozd. Vsakodnevna parobrodska zveza s Splitom. Cene zelo nizke. Prospekti pri potniških uradih ali se na zahtevo pošljejo direktno. Za mnogoštevilen obisk se priporoča uprava hotela »Madeira«, Vrboska na otoku Hvaru. ZAHVALA Vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega blagega, nepozabnega pokojnika, gospoda MIHAELA LADIČA višjega policijskega stražnika v pokoj« ter na kakršenkoli način počastili njegov spomin, ae najiskreneje zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 18. maja ob 6. uri v farni cerkvi na Viču. Pokoj njegovi izmučeni duši a njemu trajen spomin! Glince, dne 13. maja 1934. 4565 GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA LADIC. Malarijo prenašajo komarji Kjer ni komarjev, tam tudi ni malarije • • . toda komarje zanesljivo uniči „FLIT" Pred komarji Vas zanesljivo ubrani »FLIT«. Večja količina »FLITA« uniči komarje, v manjših količinah pa zadostuje, da se Vam komarji ne približajo. Zahtevajte zato Izrecno »FLIT« in se ne zadovoljite s cenejšimi imitacijami. Ljudem ne škoduje »FLIT«, ne maže obleke in posteljnine. Zahtevajte rumeno ročko s črnim robom in s sliko vojaka. »FLIT« Je originalen samo v zaprtih ročkah Pazi: „FLIT" sedaj prijetneje diSi! Za junij ali iuli;j se oddajo v velikem industrijskem kraju na Gorenjskem na naj-prometnejšem kraju mesta prostori pripravni za zdravnika ali pisarne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4510 VRTNE SOLNČNIKE Udeto)*: BELA FETTMANN Zagreb, Ma*arykova c. 9. frevtom« radi pre-rleke. — Zahtevajte »rstplačni Uuetrora-oi eeuik! 121 i^LD K T ROJI OTOK J K kupimo rabljene vseh napetosti in velikosti. Istotam se prevzamejo in pod inženjer-skim nadzorstvom izvršujejo vsakovrstna popravila in previjanja. Strokovnjaško odpravljanje radio motenj. Izvršujemo vsakovrstne instalacije jakega in slabega toka ! t. j. telefonske in signalne naprave A. VERBAJS D. Z O. Z. LJUBLJANA, Gosposvetska oesta štev. 10. 4566 VRE Din 40.— nikel anker remontoar „ 58.— ista lepo gravirana „ 130.— tula posrebrena , 138.— zapestna, Din 60.— navadna budilka, Din 55.— in Din 180.— navadna stenska ura, Din 235.— stenska ura s kukavico, Novost: Ure brez kazalcev. Din 78 žepna in Din 124 zapestna. Celje it. 20. Zahtevajte brezplačni cenik z več tisoč slikami. Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. VSE RADOSTI IPOILIETJA ' vživa v polni men, kdor nosi udobno, lahko, elegantno Din 45*- Din 30*- Din 125*- Priljubljene močne sandalice za deco, podložene z usnjem: St. 20—25 ...... 45.— > 26—28 ....... 55.— > 29—30 ...... > 65.— > 31—35....... 75.— Platneni otroški čeveljčki a trpežnim usnjenim podplatom. Št. 22—27.....Din 30.— > 28—30 ...... > 40.— > 31—35 .■■■■« > 45.-— Moderne damske sandalete v rjavi barvi a usnjeno podlogo. Din HO*- Dln 135*- Udobni beli platneni čevlji s kromovim j»odplatom, isti tudi v kombinacijah z rjavim boksom Din 125.—. Din ©IBUTIEV i Din 165*- Elegantni promenadni letni čevlji iz usnja z usnjeno podlogo. Slični kombinirani r drugih barvah Din 145.—. Din 98*- Zadnja moda za damske opanke v okusni, trpežni izdelavi. Slične v raznih kombinacijah Din 95.—. Krasni lahki damski čeveljčki iz belega ln rdečega usnja. Najnovejše: Surovo grobo platno; iste v salonski obliki z visoko peto. Z globoko znižanimi cenami so postali povsod poznani in priznano visoko kvalitativni PEKO proizvodi vsakomur dostopni. kusna izbira nogavic, kopit in drugih potrebščin. „PEK0" kreme, politure itd. Vam jamčijo le pod pristno znamko „PEK0" za trajnost oblike, lep sijaj in izgled čevlja. PETOVAR LAVOSLAV TATRA-AUTO, Kustošija 6 kod Zagreba, telefon 71-17 ZNATNO ZNIŽANE CENE REZERVNIM DELOM! SPECIALNA DELAVNICA. NAJNOVEJŠI TIP TATRA 75 S 30 KS MOTORJEM, SASIJA BREZ OKVIRJA, PREGIBNE POLOSI (VOLLSCHWING-ACHSEN), PROSTI TEK (FREILAUF), HIDRAVLIČNE ZAVORE, CENTRALNO MAZANJE. DOVRŠENA IN ELEGANTNO OBLIKOVANA KAROSERIJA. HITER IN EKONOMIČEN VOZ. „ŽIMA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) žimo za žimnice (maarace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! »TRIBUNA« F. Batjel. Ljubljana, Karlovška Najnižje cene! cesta 4 Ceniki franko. . red nakupom si ogleju veliko razstavo otroških in igračnih vozič kov, stolic, holen derjev, malih dvo koles, tricikljev .in -strojev, notorjev ic dvo-koles v prostorih domače tovarne ZAHVALA Vsem, ki so nama ob smrti mojega nepozabnega soproga in brata, gospoda KAUČIČA ALEKSANDRA, ADOLFA drž. uradnika v pok. in rezerv, kapetana II. ki. izrazili svoje sožalje in izkazali pokojnemu zadnjo čast, izrekava najiskrenejšo zahvalo. Iskreno hvaležni sva gospodu zdravniku dr. Edvardu Jemcu za požrtvovalni trud ob njegovi bolezni, gospodu protu Budimir Djordji za duhovniško tolažbo in opravilo, Komandi ljubljanskega vojnega okruga in oficirskemu zboru za izraze sožalja in za častno spremstvo, gospodu podravnatelju tobačne tovarne Golobu, nadalje uradništvu in nameščencem za tolažilne besede in dalje vsem prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 11. maja 1934. 4550 Žalujoča soproga ELA in sestra MERI. Ugodna prilika za nakup lepih stavbenih parcel z 2 poslopji primernimi za industrijo. Ležijo v mestu in ob železnici. Plačljivo tudi s hranilnimi knjižicami. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jako ugodno«. 4516 MZPINIEN ITMMIČ mb y<§om kje bo oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik s vedno polnim malim oglasnikom maso kupnomočnih čitateljev. I Sveža jajca prodaja po najnižji dnevni ceni Franc Matheis-ovi nasl. Rrežice 4533 RIVOLI S A V O N G R £ M E POUDRE H O C G E 'A A jbtffetat? ■HF C' **> t« PP .Rlvolt* ZOPER PEGE ln nečistosti na obrazu uporabljajte samo novo odlikovano RIVOLI specljalno kremo, kt er> Jo itia la leta najbolj- £1 strokovnjaki. Uspeh zajamčen. Zvečer si umijte Uce z milom RIVOLI, z mlačno vodo ln na lahno zmaslrajte s to specljalno kremo. Zjutraj si ponovno umijte lice ln ga lahno zopet »masirajte s to kremo ln na to ga dobro napudrajte z RIVOLI pudrom, ker vsebuje ta puder najfinejše snovi, brez živega srebra. Krema stane 20 Dlu. Puder v vsaki barvi, srednja škatljlca 20 Din; milo 8 Din. Poskusite tudi druge RIVOLI specljalltete. Dobvalo se povsod; kjer pa niso v zalogi. Jih razpošilja Parfumerija 1 kozmetika RIVOLI Francuski magazin. Osijek L Katalog za polepša vanje ln cenik pošljemo brezplačno. Saniterne predmete KAKOR KOPALNE BANJE IN PECI, STENSKE ŠKOLJKE, PANAMA KLOZETI, UMIVALNIKI, SVINČENE IN POCINKANE CEVI IN VSE ARMATURE SE DOBIJO PRI ŠOsTERIČ, PETAN & ERKEB V LJUBLJANI, RESLJEVA CESTA 20 KATERI IMAJA NAJVEČJO ZALOGO IN NAJNIŽJE CENE VCM m*- samo * — RhnsidsKL GLAZbILA . kep so najpopolnejša in najcenejša. pravijo tisoče in tisoče mojih stranka Vidine udZUnfl.- dsM Havqjske giktpe. Gikve - -148.- - I klavirske harmonike. Mandoline** 98- - \saksofoni, troblje m td Harmonike -75.- • I po najnižjih cenah MA^VJCtfaA 3TROKOVMO ODP&EMHj* TVRDKA GLA.ZB1LA KRALJEVSKI DVORNI DOBAVITELJ F.SCHNEIDER PROIZVOD SLAZBH, M POTREBŠČINA Nikoticeva ul. f2/c, ZAHTEVAJTE CENIK Plise za volane v različnih gubah, st elni entel oblek, volan, šalov itd., al ran je, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino m poceni izvrši Matek & MikeS, Ljubljana poleg hotela štrukelj. 129 Prodam tovorni avto 5—6 tonski novejše tipe z električno razsvetljavo, polpnevmatiko, platišče 425 X 210 cm, prikladen za težki tovor (les, gramoz, opeko), ki lahko vlači 5-tonsko prikolico, ekonomična uporaba bencina, voz v najboljšem stanju. ZLATKO KARDOS, Zagreb Ilica 73. 4547 Parketne deščice, trst je za strope, asfaltno stresno lepenko, bitumenjuto sa izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak in razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki JOS. R. PUH, Ljubljana. Gradaška ulica 22 Telefon St. 2513 __ 181 ZA ZDRAVLJENJE VSEH VRST RAN hrast, lišajev, turov in ostalih kožnih bolezni t. r kot prvo pomoč prt vseb nesrečah, poškodbah in opeklinah mnogi zdrav-niki priporočajo »fitonin (C »Fitottinc prepreči tofekoi->o, tMtavi krvavljenje, ne dovoli raai, da m ura&mdi in jo oaglo taeeli. Stekleni«* stane 30 Din ▼ lekarnah. Po pošti po pov*etjn 50 Din S rtektoafoi. p<>-nčao knjižico »t. 14 poRje brezplačno »Piton«, dmi-ba t o. «., Zagreb 1-78 — Re^iotrirano pod S. br. 1381 — od 88. joKja 1&33. 'Jrejujfc Davont tiavljeu Udaja ca Lonzorci, • J u Lra « Adoll Kibnikai Narodno utkarno d. d. kot timiuLniartt Prane Jezerae*. L* inaerauu del ie adiafanD Novak. Vmk ■