tedaja Časopisni zavod »Zasavski tednik« Trbovlje / Urejuje In odgovarja
uredniški odbor / Direktor ln odgovorni urednik Stane Šuštar / Tiska tiskarna CZP »Slovenski poročevalec« v Ljubljani / Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 91) / Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / List izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne ln jih ne vračamo.
Bela odeja v Zasavju
m
Štev. 29
Trbovlje, 11. maja 1957
Leto X.
7
dni
p o a vetu
DR. scharf dobil bitko
Prejšnji mesec in prvi teden v rnaju je bil o v sosedni Avstriji nadvse živahno. Vsa de-t-la je bila v znamenju napetega pričakovanja, mnogih volilnih sestankov in mitingov. Mlada sosedna republika je Volila svojega predsednika. Kandidata sta bila podpredsednik vlade dr. Scharf in profesor Denk. Čeprav je sprva kazalo, da sta oba nasprotnika enako močna, so avstrijski volivci na nedeljskih volitvah le dali prednost socialistu Schar-fa in s tem dokazali svojo Privrženost ravnotežju političnih strank v deželi, in da hočejo imeti na krmilu izkuše-nega politika. Dr. Scharf je dobil 51.12 % glasov, njegov nasprotnik pa 48.88 % glasov.
Novi predsednik bo ostal "tu. krmilu države šest let.
ITALIJANSKA VLADA ODSTOPILA
Saragatova socialdemokratska skupina, ki je sestavljala del italijanske vladne koalicije, je pred dnevi nenadno sklenila izstopiti iz Se-Onijeve vlade, ki je bila na Vodstvu polnih 22 mesecev. Kmalu nato je prišel v Rim premier Segni, ki je bil tisti dni ravno na dopustu in se po krajšem sestanku s svojimi sodelavci napotil k predsedniku republike in mu napovedal odstop svojega celotnega kabineta.
Nenadejan položaj so doslej te proučile vse stranke ln vi-~ deti je, da sta na dlani le dve rešitvi. Ali obnovitev štiri-strankarske koalicije ali pa sestava enostrankarske krščan-skodemokratske vlade. Sicer Pa v času, ko to poročamo, ne niaremo dati nobenih prognoz, verjetno pa je, da bo določi-tev mandatorja za sestavo nove vlade trajala precej časa.
ANGLEŠKI premier —
V JESENI V MOSKVI
Prav te dni se mudi v Bonnu — vladnem mestu Zahodne Nemčije, angleški premier M a cmillan, kjer se bo s kan-clerjem Adenauerjem pomenil 0 nekaterih perečih vprašanjih nadaljnjega sodelovanja obeh dežel, zlasti pa o umiku deta angleških okupacijskih ^et iz' Zahodne Nemčije.
Po drugi strani pa že krotijo vesti o obisku angleškega Premierja v Moskvi, kamor naj bi po mnenju nekaterih Večjih časnikov odšel takole jesen, vsekakor pa tedaj, ko bo Anglija že preizkusila svojo H bombo na Božičnih otokih. To pa pomeni, da hoče Anglija v Moskvi nastopiti kot Velesila. Bržkone bo — če bo do obiska prišlo — glavna te-J1® razgovorov nemška združitev in razorožitev.
»IOLLET ODGOVARJA NA OČITKE
Pred dnevi je francoski mi-ttistrski predsednik odgovar-na očitke, ki jih je bilo *‘išati na izrednem kongresu jrancoske radikalne stranke. Na omenjenem kongresu so namreč radikali sprejeli reso-lnoijo, v kateri zahtevajo re-Pizijo celotne francoske poli-,, e' Predsednik Mollet je na ultimat odgovoril, da njegova lada ne bo privolila v nobena koncesije, in poudaril, da sako popuščanje v alžirskem Prašanju bodri voditelje al-Tske Osvobodilne fronte. Videti je, da si v sedanjih koliščinah francoske politiČ-e struje ne želijo krize vla-e‘ ker je več skupin sporočilo Podpreti predsednika Molleta.
OBRAČUN DELA TRGOVINSKE ZBORNICE OKRAJA THB0VUE ZA L. 1956
■	1	1 i
Dne 27. aprila so se sešll v Cateških Toplicah delegati trgovskih podjetij okraja Trbovlje, da pregledajo svoje delo v preteklem poslovnem letu. Poleg njih so se udeležili občnega zbora zbornice številni gostje iz republiške zbornice LRS, delegat iz Celja in Novega mesta ter zastopnik občine Brežice.
Dejavnost trgovinske zbornice in njenih članov je bila kaj bogata in pisana, kar je pokazal tudi nedavni občni zbor. Trgovska zbornica je hkrati praznovala petletnico svojega obstoja.'
Iz poročil in razprave na skupščini simo povzeli najvažnejše probleme, ki so bili ob tej priliki nakazani. Izkušnje v delu zbornice so pokazale, da je samoupravljanje nujna oblika v sedanjem razvoju našega gospodarstva, katero dopolnjuje delavsko samoupravljanje y teri-torialno-političnih enotah. Gospodarske organizacije so Se v času obstoja zbornice nanjo že močno navezale, To dokazuje tudi to da je večina gospodarskih organizacij včlanjena v zbornici. Vseh članic je 78, ugotovljeno pa je hkrati, da v zbornico niso vključene vse kmetijske zadruge, ki imajo svoje trgovinske odseke. Poseben problem sp nadalje naša mesarska podjetja, ki razen nekaj izjem niso včlanjena v zbornici. Vsekakor bi se $ pristopom teh podjetij ustanovil iahko močan odsek ta meso in mesne izdelke, ki bi zmogel svoje probleme laže reševati, zlasti spričo tega, da So naši centri zelo veliki potrošniki mesa.
Vsi pogoji obstajajo ta boljšo koordinacijo dela med trgovinsko in obrtno zbornico. Zat0 bo prav, če se uveljavi predlog obrtne zbornice, na; ima trgovinska zbornica svojega stame-ga zastopnika v obrtni zbornici za vskladitev dela in povezave obeh ustanov.
Ena izmed bodočih oblik ln nalog bo prav tako sodelovanje z vsemi gospodarskimi organizacijami, ki imajo trgovinski značaj, enako naj se v delo s trgovsko zbornico vključijo tudi industrijska podjetja.
PROMET V TRGOVINI,
LOKALI IN POTROŠNIŠKI SVETI
Iz podatkov povzemamo, da se je promet v trgovini lansko le-to v trgovini na drobno povečal,
krajevni praznik
V TRŽIŠČU
- Y Tržišču na Dolenjskem že ka^ Proslavljajo 21. apii.
t svoj krajevni praznik v spo-V,'n n® množičen odhod v par-®ne leta 1942.
ud| letos »o pripravili za ta P 8yilk bogat in pisan kulturni t sbortni pj-ogram. ki pa ga za-slabega vremena žal piso ®|š|’ v ce.oti izvesti. -jak
1. maj v Zasavju
PROSLAVA V HRASTNIKU
Kakor druga leta, tako so imeli v Hrastniku tudt letos lepo proslavo prvega maja. Zborovanja na letnem telovadišču »Partizana« se j* udeležilo več sto prebivalcev.
Nekateri so nato navzlic slabemu vremenu pohiteli na bližnje in daljne planinske postojanke.
SLAVNOSTEN SPREVOD
V	ZAGORJU
po slavnostnem sprevodu je bilo 30. aprila na letnem prireditvenem prostoru »Partizana« v Zagorju veliko prvomajsko zborovanje. na katerem je govoril predsednik občinskega sindikalnega sveta.
V kulturnem programu so sodelovali združeni pevski zbori. Delavska godba na pihala, recitatorji in telovadci.
PROSLAVA 1. MAJA
V	BREŽICAH
Na večer pred 1. majem je bil v Brežicah sprevod z bakla, do, ki se je ustavil na stadionu TVD »Partizana«. V imenu občinskega odbora SZDL je o pomenu 1. maja govoril tov. prof. Miloš Poljanšek.
Razen zastopnikov organizacij in društev ,ie v sprevodu (Nadaljevanje na 4. strani)
v trgovini na veliko pa je promet nazadoval. V' okraju Trbovlje se .je v primerjavi z letom 1939 število trgovskih obratov močno zmanjšalo, saj jih je
Predsednik Ule bere poročilo
bilo tedaj 458, danes pa jih je le 317. Tako je prišlo leta 1939 na en trgovinski obrat 223 prebivalcev, danes Pa 498. — Veliko vlogo bi lahko odigrali v
trgovini potrošniška sveti, vendar zaradi premajhne zainteresiranosti za stvar in še drugih napak tl sveti doslej niso dosegli posebnih uspehov. Tudi v vseh občinah še nimamo potrošniških svetov. Tako ni teh svetov še v občinah Senovo, Videm -Krško in Brežicah, izdane pa so že odločbe za ustanovitev potrošniških svetov in je upati, da se bodo postavili po vseh občinah. Zelja je. da ti sveti najtesneje sodelujejo « trgovino in rešujejo njene probleme. Za kulturno trgovino In njen napredek pa so seveda eden glavnih pogojev primerni trgovski lokali, ki pa jih je. Se malo in bo seveda treba ustvariti možnosti za ureditev takih lokalov.
VZGOJA KADROV
Vzgoji potrebnih kadrov in vajencev posveča zbornica sicer dovolj pozornosti, vendar se sprašujejo ne samo trgovska podjetja, marveč tudi starši vajencev, kako to, da morajo vajenci iz okraja hoditi v šolo v Novo mesto, iz ostalih okrajev pa v Brežice. O tem vprašanju so razpravljali na občnem zboru podrobneje in dali odboru za vzgojo kadrov priznanje za dosedanje delo. Drug problem, ki se poraja, ie Pa vzgoja ostalega
TRBOVLJE, 7. maja. Nenadejan sneg, ki je zapadel v noči od 5. na 6. maj. je prizadejal marsikaterega kmetovalca pa tudi vrtičkarja. Mnogi so sicer že ponoči pohiteli na svoje vrtove in skušali odvrniti grozečo nevarnost tako, da so otresali debele sloje mokrega nega. Zal to kaj prida ni po-agalo, ker je snežilo še tudi . .. maja malone vse dopoldne-!i: Po doslej znanih podatkih je P • I videti, da j-© najbolj prizadeto sadno drevje, žitna polja, najhuje pa so trpeli Sozdovl. Vse kaže, da je bilo bolj prizadeto zgornje Zasavje, zlasti okolica Trbovelj, Zagorja ln Hrastnika.	’
Tako so precej uničena žitna polja v okolici Trbovelj, kjer je ponekod zapadlo tudi do 60 cm snega.. Žito v teh krajih je imelo že več kjtienc in kmetje sodijo, da n&*5o kaj prida pridelka. Tudi v okolici Zagorja je, kot smo zvedeli, snežna odeja pokrila žitna polja, vendar je škoda večja le v okolici Mak.
Precej poteptani So travniki ln detel jišča. Namesto sveže krme bo treba živino krmiti ge naprej s suho krmo, toda redki so, ki jo imajo. Posebno oe-čuitna škoda je na gnojenih travnikih.
trgovinskega kadra, tako n. pr. vzgoja knjigovodij in aranžerjev. V proračunu trgovinske zbornice za leto 1956 je bilo določeno za vzgojo knjigovodskega kadra 100.000 din, za pomoč tečaju za aranžerje tudi 100.000 din, prav tako za izvedb© poslovodskega tečaja 100.000 din — od vsega tega denarja pa je bilo izkoriščeno le 10.000 din. ker nameravanih tečajev ni bilo. Pač pa je zbornica izdala 55.000 din za štipendije in za pomoč vajencem 95.000 din.
Ko so obravnavali vprašanje trgovinskega kadra, so prišli do zaključka, da je treba nagrajevanje vajencev v trgovini urediti in izboljšati.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Predstavniki OZZ, ki »o dne 6. maja obiskali nekatere predele' Posavja, sodijo, da je ondod* polomljenega približno 8 do 10 odstotkov mladega in sta. rejšega sadnega drevja, manjša pa je škčda v vinogradih, če kajpak ne bo pozebe. Najbolj so prizadeti gozdovi. Tako je sneg uničil ali pa močno poškodoval malone vse topole okrog Tovarne celuloze v Vid-mu-Krškem ln gozdove v okolici Brestanice in drugod.
Na splošno pa je sneg prizadel vrtičkarje tn gojitelj© sadnega drevja v revirjih in drugod. Vsi tisti, ki so nekoliko pohiteli s sajenjem paradižnikov, so žalostni ugotavljali, da se sploh niso videli izpod snež-
ne odeje. Pa tudi okrasno grmičevje je malone docela polomij eno.
Ko pišemo ta sestavek, ne moremo vedeti, kako bo v prihodnjih nočeh. Mnogi se boje najhujšega — slane. Posebno za vinogradnike velja ta upravičen strah. Kajti če bo v prihodnjih nočeh pozeba, bo pridelek vina šel po gobe- Kot smo zvedeli, so skušali" nekateri kmetovalci zadimiti svoje površine, pa žal niso imeli na razpolago dovolj pripomočkov. Kot vsepovsod, kjer je zapadel sneg, tako tudi v Zasavju upajo, da me bo prišlo do najhujšega. ker se vreme počasi le Izboljšuje.
Nekoliko več o škodi, prizadejani po snegu, bomo poroča M prihodnji teden, ko bomo zbrali podrobnejše podatke iz spodnjih krajev okraja.
(v)
PO SNEGU, SE SLANA
Trbovlje, 8. maja. Tik pred zaključkom redakcije smo prejeti Obvestila iz Brežic in Trbovelj ter nekaterih drugih krajev o veliki pozebi.
Tako poročajo iz Brežic, da je slana uničila vinograde in malone vse sadje. Podobno poročajo tudi iz drugih krajev.
Na občinski ljudski odbor v Trbovlje, so danes ves .dopoldan prihajali kmetje s poročili o pozebi. Kmetijska služba nam je sporočila, da so pozeble vse obdelane površine više nad 300 metrov nad Trbovljami, medtem, ko v nižjih legah ni slane.
Čeprav trenutno ne moiremo oceniti nastale škode, je vendarle Jasno, da ta ni majhna ln so mnogi kmetovalci docela obupani nad nesrečo, ki jih je prizadela. Jutri se bodo na okrajnem ljudskem odboru sestali predsedniki občin, kjer se bodo pomenili podrobneje © nastali škodi in nekaterih nujnih ukrepih. O podrobnostih v pri-hodhji številki.	(v)
Umetnostna razstava v Trbovljah
V torek zvečer so v Trbovljah odprli umetnostno razstavo, na kateri sodelujejo Ritendra Mozumdar iz Indije, Milan Rijavec iz Trbovelj in Aco Mavec iz Ljubljane.
Po otvoritvenem govoru umetnika Stojana Batiča je razstavo odprl Peter Adlešič.
Ritendra Mozumdar. akademski kipar iz Indije, ki na podlagi kulturne zamenjave med Indijo in Jugoslavijo dela na Akademiji upodabljajočih umet-
nosti v specialki prof. Borisa Kalina, se predstavlja z grafikami. plastikami, risbami, temperami in tekstilnimi vzorci, Aco Mavec iz Ljubljane razstavlja olja in tuše. Minam Rijavec, ki ga Trboveljčani ie poznajo, pa prikazuje olja tn akvarele. Med temi je tudi nekaj motivov iz revirjev, kjer že nekaj let živi.
Razstava, ki je v foyerju Delavskega doma. je naletela pri Trboveljčanih na precejšnje zanimanje.	-jak
Naša glimnaaija praznuje letos svojo 80-letnioo. Ob prazniku OF smo se najprej spomnili dijakov, ki so žrtvovali svoje življenje v časih domovinske vojne in so bili gojenci tega zavoda.
V avli krške šole smo vzidali spominsko ploščo, ki predstavlja padlega partizana e sklonjeno glavo iri dvignjeno pestjo. Ponosni smo, da sta jo izdelala člana našega predavateljskega kolektiva sama, in sicer tovariša Medved in Jovan.
25. aprila letošnjega leta so se zbrali pred slavnostno okrašeno šolo svojci padlih, zastopniki množičnih organizacij, okrajnega in občinskega sveta za šolstvo, predavateljski zbor, učiteljstvo, dijaki in učenci domače šole ter zastopniki sosednih šol in bivši prosvetni delavci tega zavoda.
Po govoru tovariša ravnatelja o pomembnem dnevu Je pre-
vzel besed* ljudski poslanec tovariš Colarič, ki j© poudaril vrednost te šole, šaj je dala veliko zavednih borcev, ki so sledili klicu KP v časlih NOV. Ko je tovariš poslanec odkril spomenik-, s0 obvezniki pred-vojaške vzgoje izstrelili salvo — nato pa so prisotni počastili spomin padlih z enominutnim molkom. Zastopniki ZB, gimnazije Videm-Krško, osnovne šole Krško, Leskovec in Raka so položili pod kap vence,
Zalostinke in partizanske pesmi je lepo pel pevski zbor krške gimnazije pod vodstvom tov. prof. Klepca, a tretješolcl so z občutkom podali Seliškarje vo pesnitev,' za njimi pa je nastopila pionirka osnovne šole z deklamacijo »Talcem«..
Spomenik bo čuvala krška šola kot dragocen dokument, ki bo pričal še kasnejšim rodovom o1 borbenih in zvestih sinovih ter hčerah naše domovine. Mla-
demu rodu bo lzpodbuda, da bo cenil in spoštoval pridobitve NOV.
■tik-
Relief so Izdelali domači prosvetni delavci
Trideset let kapelnik
Tone Hudarin. Mož krepke postave, živih oči, sivih las in tankočutnih ušes za glasbo. Njegovo ime je tesno povezano z delom in uspehi trboveljske rudarske godbe na pihala — tiste godbe, ki je domačini ne morejo pogrešati skoro na nobeni večji prireditvi, godbe, ki je poznana domala po vsej Jugoslaviji kot ena izmed najboljših. Pri njej stoji za kapelniškim pultom že trideset let; vse od takrat, ko je no pomlad leta 1927 umrl njen dotedanji dirigent Lojze Draksler.
S svojimi tovariši je Tone Huda-rln v tem času doživel mnogo lepih in tudi mnogo bridkih ur. Srečal se je v dolgih tridesetih letih z neštetimi navdušenimi poslušalci, bil deležen nemalo priznanj in dosegel vrsto lepih uspehov na raznih najvišjih glasbenih tekmovanjih amaterskih skupin.
Za vse to je bilo treba veliko truda, volje in seveda tudi znanja. Nešteto ur, večerov in dni je zabil v društveni sobi svojih godbenikov pri izglajevanju starih in učenju novih glasbenih del. Tam je pustil svojo mladost. Pa mu ni žal.
Prav tako mu ni žal, da je stopil kot novinec' v rudarsko godbo na pihala že, ko je bil star komaj enajst let. Hudo mu je bilo le takrat, ko je spoznal, da zaradi slabega gmotnega položaja ne bo mogel hoditi naprej v šolo in doseči tistega, kar si je najbolj želel. S šestnajstimi leti je odšel na šiht v trboveljski rudnik:
Za glasbo je že v tistih časih ves gorel. Učenja se je lotil z vso resnostjo in leta 1914, tik pred prvo svetovno vojno, je bil že aktiven godbenik. Takrat je igralo v rudarski godbi nad dvajset mož, ob izbruhu vojne pa jih je ostalo le ie
kakih deset. Godba je izgubila tudi kapelnika in nekaj časa so godbeniki vadili, kakor so vedeli in' znali. Potem so si izbrali za svojega vodjo mladega Toneta. Čemu ne? Saj je bil nadvse nadarjen in mnogo se je učil. Od nekod je dobil s kripte iz neke dunajske glasbene dopisne šole in ob njih je v potu in trudu presedel mnogo ur. Listal je po leksikonih in slovarjih. Šolsko znanje nemščine mu pri tem študiju ni zadoščalo.
Po končani vojni vihri leta 1918 je stopil na kapelniško mesto trboveljske rudarske godbe naprej pokojni Kolenc, za njim pa Lojze Draksler, ki je vodil godbo vse do jeseni leta 1926, ko je začel hirati za tuberkulozo in je naslednjo pomlad tudi umrl.
Teda) so postavili vsi godbeniki za kapelnika enoglasno Toneta Hu-darina. S tem je bila njegova »usoda« zapečatena. Začela se je njegova nadvse uspešna in plodna kapel-niška pot.
Naslednja leta so minila v nenehnem učenju in napredovanju trboveljske godbe, ki se je že tudi številčno precej povečala in se okrepila z mladimi ljudmi.
Med zadnjo vojno se je večina godbenikov odzvala klicu OF in prijela za puške v partizanskih vrstah.
Leta 1944 je bila v Gornji Savinjski dolini ustanovljena iz članov, rudarske, nekdanje trboveljske sokolske in železničarske godbe godba Četrte operativne cone.
Po dokončni zmagi v noši domovinski vojni se je začel za trbovelj-
Sopek cvetja in kup želja ta dragega kapelnika.
sfco rudarsko godbo nov Čas, čas večjih uspehov.
Leta 1948 je dosegla na tekmovanju v Mariboru drugo mesto, a v Ljubljani prvo. Svoje sposobnosti je pokazala leto kasneje še enkrat v Ljubljani, kjer je na tekmovanju najboljših godb na pihala dosegla spet prvo mesto. Leta 1955 pa je bila spet prva na prvenstvu rudarskih pihalnih godb v Kreki.
Kapelnik Hudarin hrani na vse te čase mnogo lepih in zanimivih spominov. .
In vprašali smo ga:
Kateri Je bil najrazburljivejši dogodek v zadnjih letih pri Vaši godbi?
»Prav gotovo avtomobilska nesreča naše godbe ob neurju leta 1949, ko smo se vozili čez Šmarje to domov, tik pred pomembnim republiškim tekmovanjem. Človeških žrtev takrat sicer ni bilo, pač pa nam je voda odplavila nekaj instrumentov, medtem ko jih je bilo več poškodovanih. Kaj bo zdaj s tekmovanjem? Nismo vrgli puške v koruzo. Krepko smo zavihali rokave, si preskrbeli nove instrumente, zmagali in vsem pokazali, da nismo od muh.*
In kateri nastop se Vam Je najbolj vtisnil v spomin?
»To je sicer težko reči, kajti skoro vsak je bit zase lep — a če že ravno hočete: tisti pred mnogimi leti v ljubljanskem »Unionu*, kjer je pred nami igrala že neka druga godba.
»Zapihali* smo celotni koncertni spored in ljudje, ki so nas prej gledali z nezaupanjem in morda tudi posmehljivo, so nam ploskali tako navdušeno, da je bilo veselje.
Knapje smo jim dokazali, da znamo tudi z žuljavimi dlanmi ravnat i z instrumenti tako, kot je treba.*
-Jak
Stran 2
KOLEDAR NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV, KI KAŽEJO RAZVOJ IN ZMAGO OKTOBRSKE REVOLUCIJE LETA 1917 V RUSIJI
3. do 4. maja 1917: več kcut 100 tisoč delavcev ln vojakov Petrograda je na ulicah demonstriralo protj »noti Milijiukova« pod gesli: »Dol z vojno«, »Objavite tajne pogodbe«, »Vso oblast sovjetom«. Demonstracijo je oklical Centralni komite bolj še v iške partije.
f, do 12. maja 1917: Sedma vseruska konferenca partije holjševikov. 122 delegatov zastopa 8U tisoč članov. Platforma Lenina sprejeta. Izvoljen novi Centralni komite.
5. maja: iz začasne vlade sta pod pritiskom množic morala izstopiti najvidnejša zastopnika ruske buržo-azij« — Miljukov in Gučkov. Sestavljena je bila prva koalicijska Začasna vlada iz zastopnikov meščanskih strank in meni še vi kov teir eserov. Menjševi-ški ministri — Skobelov in Cere1 teli, eserovsiki — Germov, Kerenski in drugi. Menjševiikd in eserl podpirajo protirevolucijo.
Kmetovalci spodnjega Posavja bodo tekmovali za večje pridelke
Odkar je »Borba« dne 13. marca t. 1. prinesla obširna nahodila za nagradno tekmovanje v kmetijstvu, pozneje pa» Kmečki glas« in v skromnejši obliki naši dnevniki, se je za to tekmovanje pokazalo zanimanje tudi med našimi zadružniki, posebno med zadružniki s področja Kmetijske iproizvajalno-poslovne zveze v Brežicah.
Kljub temu, da navodila še niso popolnoma jasna, so kmetovalci vendar začeli z organizacijo tekmovanja in zbiranjem priglasitev za to tekmovanje. Iz navodil smo razbrali, da zadružniki in zadružne organizacije lahko tekmujejo v raznih področjih kmetijstva (sadjarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo.
DOBRI KADRI -
08X0 V A KULTURNE POSTREŽBE
PROMET V TRGOVINI , VOLITVE IN OSTALO
(Nadaljevanje s 1. strani)
Denarni dohodki prebivalstva se v okraju stalno večajo, z njimi t' ii izdatki, opaža pa se, da potrošniki trošijo vedno več denarja za nakup svojih potrebščin Izven okraja. To nas opozarja,' da v-prašanje izbire blaga e naših trgovinah še vedno ni zadovoljivo . rešeno. Posebno velik odliv iz okraja se opaža pri bariranih čekih. Promet trgovine na drobno pokazuje, da je bil ta največ).l lansko leto v občini Trbovlje, za katero sledijo Brežice, najmanjši pa je bii na Senovem. Če pa primerjamo porast trgovinskega prometa. vidimo, da je ta najbolj porastel v občinah Zagorje, Hrastnik in Sevnica, medtem ko je v občini Videm-Krško nazadoval.
V sami razpravi je prišla do Izraza tudi vse večja skrb za človeka, medtem tudi gradnja stanovanj za trgovske uslužben-
slovnega poslopja za trgovinsko, obrtno in gostinsko zbornico. Delegati so se Izrekli za to gradnjo, niso pa bili za povečanje prispevka za zbornico.
V nov upravni odbor trgovinska zbornice so na občnem zboru izvolili 16 delegatov in predsednika, skupno 17 čianov. Same volitve bi bile potekle kar dobro, če ne b; posamezni -napravili zmedo, tako da precej časa niso vedeli, kdo je izvoljen za predsednika. Končno je bil izvoljen za predsednika zbornice Anton Ule iz Zagorja.
Skupščina je ob koncu sprejela vrsto pomembnih sklepov za nadaljnje delo zbornice, med njimi tudi sklep, da se vsi tečaji, ki so lansko leto izostali, letos izvedejo. Se več pozornost; bodo posvetil; vprašanju kadrov in vajencev in ostalim vprašanjem, prav tako pa bo zbornica poskušala čimtesneje sodelovati z ostalimi zbornicami in z vsemi nadrejenimi organi, da se tako ustvarijo vsi pogoji, ki so potrebni za nemoteno rast in kulturni 'razvoj socialistične trgovine.
Strokovno izpopolnjevanje učiteljstva našega okraja
Z željo, da bi bilo učiteljstvo čimbolj strokovno usposobljeno, je svet za šolstvo OLO Trbovlje sprejel pobudo Združenja učiteljev in profesorjev, da naj bi učiteljstvo v aprilu in maju prisostvovalo pouku iz petja na
stva je bila lz občine Sevnica, druga pa iz občin Radeče in Senovo. Pouk petja, zlasti iz pevske teorije je hospitantom prikazal prot. Boris Ferlinc. Učiteljstvo je bito navdušeno nad znanjem otrok in bo novi način
,V CATBSKIH TOPLICAH JE BIL KONEC APRILA 5. OBČNI' ZBOR OKRAJNE TRGOVINSKE ZBORNICE
ce. Med temi se opaža flukfru-ecija, saj odhajajo uslužbenci lz trgovin* v industrijo, kjer so boljše plače. Nerešeno je v trgovini še vprašanje priznanja službenih iet in naziva. V razpravi so nadalje obravnavali vprašanje gradnje skupnega P°-
vadnioi učiteljišča v Celju.
Tako je bilo pri hospitadjah ra učiteljišču dne 19. p. m. 28, a 26. aprila 33 učnih oseb, da izpopolnilo svoje znanje, ki ga bodo laže posredovali po novih učnih metodah zaupanim jim učencem. Prva skupina učitelj-
pouka uvedlo tudi na svojih šolah.
Po nastopih v vseh razredih je sledila konferenca učiteljstva, za njo pa ogle«) muzeja, medtem ko se je druga skupina udeležila še reprize Prežihove drame »Perajakovi« v Mestnem gledališču.	—č
živinoreja). Odločili smo se za dosego večjih pridelkov pšenice, krompirja in koruze. Tekmovalne norme so precej visoke, pogoji zahtevni — saj vemo, da je n. pr. pri 60 kmetovalcih, ki. sestavljajo tekmovalno ekipo, težko doseči 27 q pšenice na 1 ha, ko je povprečni »statistični« pridelek 11 centov na 1 ha. Seveda pa nekateri kmetovalci, ki so postali sedaj tekmovalci, dosežejo tudi po 40 centov na 1 ha.
Dobro bi bilo razčistiti pojem, ali so naši kraji res žitorodni ali ne. Po odkupnih cenah žit niso še nikoli, niti niso bili v časih obveznega odkupa (1. 1947), Ne vem, od kdaj je trboveljski, pa tudi goriški okraj žitoroden, ko lahko govorimo le o žito-rodnih njivah oz. vaseh. Ce ima 70 tekmovalcev KZ Dobova 30 ha pšenice na 130 parcelah, tedaj odpade na enega tekmovalca 23—30 ha pšenice (pa še to pri »malo boljših« kmetih).
To bo pač naloga okrajne oz. občinskih komisij, ki so postavljene, da bodo pri vseh prigla-šeneih ugotavljale pridelke in reševale tudi problematiko, ki sp bo še pojavila v zvezi s tem tekmovanjem.
Po dvotedenskih organizacijskih pripravah in obiskih kmetovalcev v zvezi z vključevanjem v tekmovalno skupino lahko že podamo zadovoljive rezultate, ki bodo — upamo — jeseni potrjeni z nagradami.
Tekmovanja smo se 1 ošili resno, z edinim namenom, ki ga tekmovanje tudi ima — povečati naše pridelke, čeprav je bil razpis za pšenico objavljen najmanj 7 mesecev prepozno. Kmetovalci se bodo potegovali za dosega norm, zlasti pri krompirju in koruzi. Vemo, da se pridelki krompirja vrtijo okrog 106 q/ha in da mnogi kmetovalci sade svoj, že zdavnaj izrojen in pomešan krompir.
Vsi kmetovalci — tekmovalci bodo prejeli tiskana navodila za izvajanje raznih ukrepov, ki zanesljivo pripomorejo k povečanju pridelkov, mimo gnojenja z umetnimi gnojili, uporabo dobrega semena itd. Prav tako bodo prejeli navodila o zatiranj« krompirjeve plesni, zatiranju plevelov v žitih, o razkuževanju in čiščenju semen itd. Upamo,
da bodo taki natisnjeni letaki (kolikor bode dovoljevale finance) postala stalna oblika povezave strokovnjakov s kmetovalci.
Občinske komisije, ki so bile pred kratkim osnovane, bodo ugotavljale pridelke na vseh priglašenih površinah. Imele bodo precej dela, če bodo hotele dognati višino pridelka res pri vsakem kmetovalcu na vsaki parceli. To bo potrebno, ker vemo, da bodo nekateri vložili v stvar več dela, stroškov in volje (bolje bodo gnojili, zatirali, bolezen itd.), medtem ko se bodo našli seveda tudi taki, ki bodo tekmovali, kar tako’ z mislijo: mogoče bo pa šlo kar tako, mogoče bo ugodno leto in podobno.
Prav zato bo potrebno, da se vsak pridelek ugotovi ločeno in nagradi po prizadevanju in uspehu. \Po normah morajo posamezne ekipe ali skupine doseči: na 8 ha krompirja —2.006 centov, na 15 ha pšenice — 465 centov itd.
Tudi je zaželeno, da bi vse občinske komisije delale po
enotnih navodilih, in da se prihodnje tekmovanje, če bo seveda razpisano, razglasi vsaj dva tedna pred začetkom setve pšenice. Prihodnje tekmovanje bo potegnilo za seboj mnogo več kmetovalcev.
Po nepopolnih podatkih se ie priglasilo za letošnje tekmovanje okrog 250 kmetovalcev, in to največ iz KZ Dobrova, Brežice, Jesenice, Cerklje, Kapele, Čatež, Videm, Leskovec.
Tako je sestavljeno 8 skupin za krompir (64 ha), 4 skupine za pšenico (60 ha), 2 skupini za koruzo (50 ha). Ako bodo vse skupine dosegle najnižjo normo (27. q pšenice, 250 q krompirja in 45 q koruze), bodo tekmovalci prejeli nagrado v skupnem znesku 975.000 din (75”/» nagrad — kar pomeni dobiti 81.000 kg umetnih gnojil zastonj ali zastonj gnojil za 130 ha njivskih površin po 600 kg(ha).
.Kratek račun pove, da če dosežemo pri vseh skupinah na.i-nižjo normo, bomo pridelali več kot je okrajno povprečje na tekmovalnih površinah (15 q pšenice, 100 q krompirja, 20 q koruze) pridelkov v vrednosti 32 milijonov dinarjev. Vrednost, ki bo pomagala raz-
bremeniti uvoz agrarnih pridel« kov.
Kmetovalci — tekmovalci bi radi slišali še kaj več o tem tekmovanju.
Inž. M. P.
V rndeški Papirnici so izvolili delavski, svet
V radeški tovarni papirja so pred kratkim izvolili nov delavski svet. Splošno mnenje vseh je, da volitve še nikdar niso tako dobro izpadle kot letos.
Kandidati, ki jiih je postavil odbor sindikalne podružnice, so bili dobro izbrani. Med 37 kanti, dati je bilo tudi 10 mladih delavcev — članov LMS, kar je razumljivo, ker je v podjetju mladinska organizacija zelo močna.
Do 8. ure zjutraj je volilo,že 86% vsega kolektiva. Med prvimi smo na volišču videli mladince.
Pri razglasitvi volilnega izida smo lahko ugotovili, da so bili izvoljeni res najboljši tovariši, izvoljeni so bili tudi vsi predlagani mladinci, kar dokazni e, da starejši delavci svojim mladim tovarišem zaupajo. Mladi so in na izvolitev zelo ponosni. Prav gotovo bodo s svojimi starejšimi tovariši delali za to, da bodo pametno in uspešno upravljali svoje podjetje in s tem izpolnili tudi izkazano jim zaupanje
J.Z.
Že skoro 100 let si služijo kruh hrastniški steklarji v svoji tovarni
Začetek ln razvoj steklarstva v Hrastniku sega nazaj v leto iste. Podatke o tem povzemamo iz zapiskov lokalne kronike in pripovedovanja te-letnega steklarja Jožeta Omerzija, ki si je služil svoj kruh St let v tej steklarni in to skoraj pod vsemi bivšimi lastniki tovarne.
Hrastnlška dolina Je dobila svoje sedanje ime Sele leta 18«, medtem ko so jo prej imenovali »Za-vodenska dolina«. Tiste čase je bilo v tej dolini same šest kmetijskih gospodarstev. S pričetkom izkoriščanja premoga v Hra liku po Lužnarju leta 182* se je v letu 1845, ko so pričeli graditi skozi savsko dolino Južno železnico preti Ljubljani in dalje proti Trstu, šele začelo obsežnejše izkoriščanje zemeljskih bogastev te doline.
Da bi pa zmogli izkoristiti od premoga, ki se ga pridobivali v rudniku, tudi njegove odpadke, se Je rodila misel zgraditi v hrastniški dolini razen rudnika še druge industrije. Tako je na bivšem Peklarjevem posestvu v Spodnjem Hrastniku neki nemški inženir Heider, ki je bil že lastnik steklarne v Jurkloštru, pričel v Hrastniku z gradnjo steklarne, da • tem reši vprašanje izkoriščanja
V R0T0 TOVARNI SO IZVOLILI PREDSEDNIKA NOVEGA DS
Ko se je novoizvoljeni delavski svet Tovarne celuloze in papirja v Vidmu-Krškem prvič sešel, ni imel v programu le izvolitev novega predsednika in upravnega odbora, temveč so razpravljali tudi o zaključnem računu in poslovanju podjetja v preteklem gospodarskem letu.
Razveseljivo je, da je komisija, ki jo je postavil okrajni ljudski odbor za pregled bilance za leto 1956, pohvalila dobro gospodarjenje z materialnimi, finančnimi in osnovnimi sredstvi. Podjetje je doseglo pomemben uspeh v tem, da je preseglo plan proizvodnje, utrdilo delovno disciplino, hkrati pa izboljšalo organizacijo poslovanja.
Upravni odbor ki delavski svet sita v lanskem letu težila za tem, da bi podjetje čimprej prešlo iz investicijske izgrad-
KUPUJTE IN NAROČAJTE
..ZASAVSKI
TEDNIK"
NAŠ KOMENTAR
Čeprav kriza Italijanske vlade ni nič presenetljivega, je pa vendar nekoliko presenetljiv način, kako je do krize prišlo. Presenetljiv zato, ker jo je izzval tisti, ki je ves čas zagovarjal sodelovanje tvoje stranke v vladi ter stalno nasprotoval onim, ki so zahtevali Izstop iz vlade. Seveda se zdi čudno, kako se je Sara* gat prav v nedeljo ali že v soboto zvečer spomnil, da ne obstajajo več pogoji za sodelovanje v vladi ln da je treba izstopiti.
Zahtevo Po izstopu iz vlade je stalno ponavljal Matteottl in prav tako voditelj levice Zagarl. V zadnjem času pa sta baje na to zahteve že privolila tudi ministra Roeiita in Vigonelli, ki sta se nameravala prav v nedelje podrobneje dogovoriti o tem vprašanju. Kakor Je tria za Izstop Iz vlade, ki se je vedno bolj nagibala na desno, pridobivala pristaše v vrhovih stranke, tako je bila prav gotovo že do* bro vsldrana tudi med članstvom. Zato niso bili .redki, ki so že računali z možnostjo, da Saragat sam prevzame odgovornost z» krizo ter tako dobi v roke važen adut Za prihodnji kongres stranke, ki bo v juniju. Ko je torej Saragat zve* del za namero Romite ln Vigorellija, je že v soboto zvečer sklical svoje zveste In jih obvestil, da namerava na nedeljskem sestanku večinske struje predlagati Izstop socialdemokratskih ministrov iz vlade. Seveda mu na sestanku ni bilo težko prodreti s tem predlogom. Čeprav so zborovalci precej začudeno poslušali njegovo nenadno odločitev.
Za zdaj je težko reči, kako se bo kriza razvijala Pogajanja prt predsedniku republike Gronehiju le niso obrodila nobenega sadu. Iz izjav voditeljev posameznih najvažnejših strank pa lahko sklepa* mo, da bodo za nadaljnji razvoj krize po*
Ce sodimo po razpoloženju, ki se je po* kazalo na sestanku vodstva demokrščan-ske stranke, bo verjetni mandat za sestavo nove vlade dobil ponovno Segnl, ki ima precejšnji ugled v vrstah demokristjanov.
Italija brez vlade
Italija je spet brez vlade. V ponedeljek zvečer je ministrski predsednik Antonijo Segnl podal predsedniku repu-hllke Gronehiju ostavko svoje vlade. Do tega ukrepa so ga prisilili socialni demokrati, ki so v soboto sklenili, da ne bodo več sodelovali v Segnijevl vladi. Tako se Je razbila koalicija tako imeno* vane italijanske demokratične sredine: demokristjanov, socialnih demokratov, liberalcev ln republikancev.
membna predvsem naslednja stališča: Demokristjani predlagajo dve možnosti: 1. Sestavo koalicijske vlade, v kateri bi razen njih bili tudi predstavniki socialnih demokratov, liberalcev In republikancev; 2. sestavo enobarvnega dem "krščanskega kabineta. Nasprotujejo trojni koaliciji demokristjanov, socialnih demokratov In republikancev, ki bi se v parlamentu naslanjala na podporo socla" listov, obenem pa niso pripravljeni podpreti koalicijo, ki bi delovala s pomočjo desnice, zlasti zato, ker bi pred parlamentarnimi volitvami bila teka rešitev zelo nepopularna.
Socialni demokrati niso enotni In njihovo končno stališče ni znano. Sr-ragatova večina v vodstvu stranke ne nasprotuje itiristrankarskl koaliciji, vendar meni. da jo je nemogoče uresničiti; ne nasprotuj« tudi tristrankarskl koaliciji (brez konservativnih liberalcev), ki bi de* lovala s pomočjo socialistov, toda zr. to rešitev pravi, da za zdaj še ni realna. Skupina bivšega sekretarja stranke Mat-leottlja se skupno z levico v stranki zavetrna *a tristransko koalicijo, ker pa ta za zdaj ni možna, predlaga, da bi sestavili demokrščansko vltdo ali tehnični kabinet, kg bi imet dve nalogi: sprejetje
proračuna in pripravo parlamentarnih volitev. Socialdemokratska desnica pa se zavzema za obnovitev sedanjega koalcij-ekega sodelovanja.
Socialisti menijo, da bi bilo najbolje, če bi sestavili tristransko koalicijsko vlado, ki bi delovala s njihove pomočjo, ali enobarvno demokrščansko vla do. Odločno nasprotujejo štiričlanski koaliciji.
Komunisti se ne strinjajo niti z enobarvno demokrščansko vlado hiti s štlrlstr&nsko koalicijo. Podpirali bi le vlado z Izrazitim socialnim programom, ki ne bi vodila desničarske protidelavske politike in iz katere bi bili izključeni liberalci.
Liberalci pa se zavzemajo za štiričlansko koalicijo, toda pod pogojem, da v njej zadrže svoje dosedanje postelje, zlasti ministrstvo za zunanje zadeve. S tem pa se ne strinjajo niti republikanci niti socialni demokrati in niti demokristjani.
Republikanci pa so še vedno neodločni, ker so razdeljeni na dve skupini: prvo, ki je pripravljena sodelovati v štiričlanski koaliciji in drugo, ki noče sodelovati t liberalci.
To so v glavnem stališča posameznih strank, ki bodo vplivala na sestavo bodoče italijanske vlade. Verjetno pa se bodo med krizo še spreminjala. Težko je reči, kdo bo zmagal. Na to vprašanje nam ho najbolje odgovorila bližnja prihodnost
slabših vrst premoga. Vendar ni znano, s kakšnimi uspehi je Heider in pozneje za njim Burger vodil in razvijal hrastnlško steklarno.
Bolj do veljave Je podjetje prišlo šele leta 1886, ko Je hrastniško steklarno kupila družba V. Abel-na, K. Volfarda in Ziglerja.
Za Abelna Je bilo usodno leto 1893-94, ki je bil kot je kazalo iz-
Kmalu so v tovgrnl zgradili S* novi peči in nakupili še modernejše stroje. Tako je podjetje preživelo prvo svetovno vojno 1914—1918.
Po vojni sta prevzela hrastnlško steklarno sinova Vili in Rihard Abel. Ze v prvih povojnih letih pa se je ustanovil koncern steklarn pod imenom »Zedinjene tovarne stekla d. d.«
Pogled na Steklarno in glavno hrastniško cesto pred vojno. Na levi je stara brusilnica, v ozadju bivša gostilna Hofbauer, kamor so steklarji v prostem času kaj radi zahajali.
nje 'v redno proizvodnjo. V tem »o uspeli v toliko, da bodo letos le izpopolnili določena službena mesta, kar bo v bodoče omogočilo vzorno poslovanje tovarne.
Se naprej bo osnovna naloga delovnega kolektiva Tovarne celuloze in papirja, da nenehno izboljšuje proizvodni proces in da skrbi za družbena proizvodna sredstva, ki jih upravlja.
Obenem pa moramo pribiti, da ima za te uspehe precej zaslug uprava tovarne, ki je sproti ugotavljala in odpravljala pomanjkljivosti in dosledno izvajala sklepe organov delavskega samoupravljanja.
Kot že omenjeno, je v lanskem letu delavski svet dobro delal, zato je bil tokrat za predsednika ponovno izvoljen tovariš Marijan Špan, za njegovega namestnika pa tovariš Ivan Antolič.
Na prvem zasedanju novega delavskega sveta je bil navzoč tudi predsednik občinskega ljudskega odbora Videm-Krško tovariš Stane Nunčič, ki je ob zaključku čestital novemu delavskemu svetu in 9-članske-mu upravnemu odboru ter jima želel uspešno delo v bodoče.
Igran od svojih družabnikov, tako da je prišlo v podjetju do gospodarskega poloma. Takrat je Abel Izgubil 30.090 goldinarjev, kar Je bilo za tiste čase zelo velika denarna vsota. Zaradi tega se je bivšemu lastniku tovarne omračil tudi um.
Zadolženo podjetje Je prevzela njegova vdova s štirimi otroki. Dolgovi so naraščali, strokovno delavstvo Je zapuščalo svoja mesta in vse Je kazalo, da gre mlada steklarska industrija proti svojemu žalostnemu koncu.
V najhujši stiski pa se Je leta 1963 pojavil v Hrastniku steklarski strokovnjak, koroški Slovenec tviltschnlgg, ki je prevzel vodstvo v steklarni. Se živeči steklar Omerzi pripoveduje, da Je tviltschnlgg s svojimi sposobnostmi napravil red v tovarni In jo tudi rešil propada. Naročila v tovarni so začela naraščati In tudi produkcija se je pričela večati.
Takrat so' steklarji lepo zaslužili. Dobivali so plačo od 5—7 kron dnevno, nekateri v akordu pa so celo zaslužili do 20 kron, kar je bil v tistih časih res Izredno lep zaslužek.
Poseben uspeh tega steklarskega strokovnjaka je Izgradnja prve moderne steklarske banje v letu 19*7 ter nakup novih strojev.
Tik pred okupacijo Je hrastnlška steklarna zgradila moderno, lastno električno centralo, ki služi še danes kot pomožna elektrarna.
Splošna ureditev tovarne In tudi sistem dela v njej sta bila tista leta taka, da sta služila pač le dosegi kar riajvečjega dobička, medtem ko se delničarji tovarne z* najprlmitivnejše socialne naprav® niso dosti brigali.
Sele po naši osvoboditvi, ko J* bilo tudi to podjetje nacionalizirano, se je začel v steklarni pravilen tempo in razvoj. Proizvodnja tovarne je od leta do leta naraščala. Od 3000 ton stekla se danes izdeluje v njej preko 5800 ton raznovrstnih steklarskih Izdelkov letno.
Steklarna v Hrastniku Ima danes najboljši steklarski kader, ki si je nabral svoje Izkušnje v raznih steklarnah — v Ceskl, Nemčiji, Turčiji, Egiptu, Grčiji itd.
V steklarni si služi sedaj kruh 1200 delavcev in uslužbencev. v njej se preživlja preko 500 družin-V tovarni se opaža viden napredek in tudi njeno lice se spreminja. Vsi steklarji pa tudi žive z* svoje podjetje In dajejo vse svoje sile za napredek tovarne.
Kolektivu hrastnlške steklarn« želimo v njegovem prizadevanju še mnogo uspehovl	R. V.
OBČINA BREŽICE PRVA V OKRAJU SPREJELA DRUŽBENI PLAN
Kot prvi v našem okraju je občinski ljudski odbor Brelihe sprejel družbeni plan za letošnje leito. Kljub temu, da je bil ta plan že sprejet, ga bodo nekoliko spremenili zaradi sprememb, ki »o bile sprejete v zveznem meriliu.
Dohodki letošnjega investicijskega sklada bodo po družbenem planu v Brežicah znašali 21 milijonov dinarjev, Ta sredstva bodo v glavnem služila kot posojila za investicije v kmetijstvu in trgovini. Ker je pa tega denarja premalo, nikakor ne bodo mogli zadostiti vsem potrebam.
Cestni sklad bo letos razpolagal s 16,300000 din, ki jih bodo uporabiti za vzdrževanje cest IV, reda. Sredstva proračuna pa bodo znašala 127 milijonov dinarjev.
Družbeni proizvod za letošnje leto se bo po pričskiova-njih povečal za 30 odstotkov od lanskega, kar bo dalo 1 milijardo 446 milijonov din. Tudi v kmetijstvu in . gradbeništvu se pričakuje porast družbenega proizvoda, medtem ko bo promet verjetno nazadoval. Vzrok temu jo zmanjšanje proizvodnje v Delavnici za popravila železniških voz v Dobovi.
Sredstva, ki so letos določer a za investicije v kmetijstvu, bodo morala biti zelo smotrno uporabljena. Zrcalo lega bo povečanje proizvodnje, s čimer se bo tudi zvišal življenjski standard.
Kmetijskim zadrugam b0 ob-
činski ljudski odbor prepustil vs« sredstva za pospeševani9 kmetijstva in za okrepitev socialističnih odnosov na vasi-Ena ilzmed glavnih nalog organizacijska utrditev zadrug, kakor tudi kmetijske pospeševalne siliužbe sploh. Namen kmetijskih zadrug pa je, prenesti težišče svojega dela n® zvišanje kmetijske proizvodnje in izboljšanje organizacije ot*' kupa, kiar bo hkrati znižalo cene kmetijskih pridelkov-
Letos je v Brežicah pr**™ živahna gradbena dejavno**' Revirna gozdna uprava bo pr*' ko poletja zgradila 6-stanovanj-ski blok. Razen tega bo občinski ljudski odbor zgradil stanovanjsko hišo za prosvetn* delavce in podjetje Elektr®' Krško 4 stanovanja aa svoj* uslužbence.
Iz stanovanjskega sklada btK do razdelili privatnikom l\ gradnje enostanovanjskih 1,19 10 milijonov din. Nekaj tega denarja pa je rezerviranega M
manjše adaptacije ter za načrte šol ter popravilo z.dravetv9^ nega doma v Cerkljah in 8ra“' njo zdravstvenega doma n Bizeljskem,
Za male asanaclje je P° P1^* računu določeno 500 tisoč dinarjev. Ta denar bodo porabil za vodnjake na Čatežu, Vel* Dolini iin drugod. Tako bo P“' šlo na vsak krajevni odbor občini za male asanaclje okr<* 60.000 d«-
r It. maja' 1957 — Štev. 20
»ZASAVSKI TEDNIK«
Stran S
OB 10-LETNICI SGP »ZASAVJE«
NOVO UPRAVNO POSLOPJE PODJETJA » ELEKTRO« V TRBOVLJAH JE BILO PRAVKAR DOGRAJENO
TRDNA ZASAVSKA ŽELEZNIČARSKA DRUŽINA
Oče, sinovi in vnuki — 420 let v službi pri železnici
Renke so zdaj v pomladi dograditev mostu v Renkah pa ®k>čno vabljiva pokrajina. Po sta podprla zagorska občinska skalo-vju nad Mošenikom raste oblast in trboveljski okraj, na-® rdii redka rastlina zasavske . dalje tudi razni delovni ko-cv®tane: dišeči volčin (Daphne lektivi našega Zasavja. 'Sieorurn).
Renke, sredi med Litijo in ~agorjem, so svet zase. Nad klezniško progo in reko Savo 56 bočijo strmine. Mnogi do_-!?ačini te skrite zasavske do-.ne ne znajo ceniti, zato pa 30 občudujejo potniki iz tuje-
sveta, ki drče mimo v vla-
in pas zavidajo, da nam je Priroda stvorila dolino, izse-^0 v strmo skalovje.
V	Renkah je zadnji čas vse rivo. Odkar se je 8. novembra 1948 ustavil tu prvi vlak, je ta Predel pod vznožjem Polšakih Dolomitov mnogo pri-Pobiii, ker ima zdaj ugodno že-leffliiško zvezo s svetom. Le ®^rinski vagon je menda naj-slabše železniško postajališče
bo treba prometni urad in Potniško čakalnico zamenjati z ^•bano stavbo. Odločilni čini-‘®lji so že obljubili svojo po-*Poč in tedaj bo renška posta-la dobila nov, lepši videz.
V	Renkah je zdaj res vse ftoo. Čoln, ki se ga je poslušal očanec Renko dolga de-ktletja za prevoz čez Savo, je
v pokoj, brodnik Renko Pa tudi. Zdaj prevažajo v Rentah čez Savo ljudi s »cicko«, bakor so krstili žičnico na roč-bi po-gon. Kmalu pa bo v Ren-dograjena viseča brv, ki r° povezovala oba bregova Save.
Načrt za novo visečo brv je ®delal celjski- inženir Farčnik,
»fijdtumoprosvetna dejavnost v Brežice, predvsem pa na tjaeželju, je v polnem razmahu. 2**veaeljivo pa je, da se v pro-a društva vključuje čedalje mladine. Ker posamezna BiSitva čestokrat gostujejo v {.jricah, bi bilo prav, da Breži-vS posvetijo tem prireditvam teč Pozornosti. Dostikrat se nam-zgodi, da taka gostovanja ni-lt0 zadovoljivo obiskana, medtem kino dvorane vedno do “Objega kotička zasedene.
°Zirn2n’ da Podeželske prireditve t>bi«v a Sostovanja v mestu niso vir,5una' razočarajo igralce, ki do v igro ves svoj trud.
Med tistimi domačini, ki so se najbolj zavzeli za izgradnjo te viseče, 94 m dolge in 2.08 m široke brvi, je domačin tovariš France Šuštar, rojak iz zasavske soteske. Ta je žrtvoval za železniško postajališče, za brv čez Savo in za novo cesto iz Renk na Hleviše in Polšnik, ki jo zdaj grade, več tisoč ur prostovoljnega dela. France Šuštar je upokojen železničar, danes mu je 68 let, a je še ves čil in podjeten. Pravi tip delavnega, iznajdljivega Zasavca!
S svojim vzgledom je pritegnil k delu številne domačine, da se zglašajo na prostovoljno delo in pomagajo z vožnjami, lesom, a tudi z denarjem. Ko bo dograjen most v Renkah in skončana cesta iz Renk, bodo številne v-asi tega predela zaživele lepše in udobnejše življenje.
Šuštarjeva družina iz Renk je ena izmed redkih družin, ki iz roda v rod dela pri železnici. Prvi, ki je dobil službo pri nekdanji Južni železnici, -je bil Jožef Šuštar, rojen leta 1834 v Renkah, umrl pa je star 74 let leta 1908 in je pokopan na PoIŠmiku.
Ko so leta 1846 začeli delati železnico skozi zasavsko dolino, mu je bilo dvanajst let in je že kot otrok pomagal delavcem ter zaslužil kak krajcar, kar je pomenilo za tiste čase, ko je bil zaslužek redek, že priboljšek pri preskrbi družine. Tiste čase so vozili mimo Renk še številne ladje, ki so dovažale v Ljubljano živež iz hrvaških krajev — po Savi navzdol pa so vozili blago, ki je dospelo po morju v Trst in nato v Ljubljano. Iz Ljubljane in iz drugih krajev pa so proti vzhodu prevažali z ladjami, imenovanimi tombasi, tudi razne industrijske izdelke.
Septembra leta 1849 je privozil skozi Zasavje prvi vlak,
Ljudje, hi nam grade tople demone
ki je pomenil« prelomnico v življenju vse zasavske doline. Povezal jo je s Celjem, Mariborom in Ljubljano in tako pripomogel, da so zasavski premog in izdelki steklarn v Zagorju in Hrastniku prišli vse bolj do veljave in v svet kot poprej.
Ko je bilo Jožetu Šuštarju 17 let, je bil sprejet v službo pri železnici. Pri njej je delal 54 let. Bil je premogovni ob-hodnik vse od postaje Zagorje do Litije: Tedanji prvi delavnik je trajal 24 ur, prost pa je bil le 6 ur, nato pa je že spet moral nastopiti obhodno službo. Tiste čase na železnici še ni bilo telegrafa in telefona. Železniški čuvaji jn progovni obhodniki, ki jih je bilo v zasavskem predelu tedaj več kot danes, so nosili pismena sporočila od enega čuvaja do drugega in jih nato oddajali naj-bližnji železniški postaji. Tako so oznanjali vse izredne vlake, sporočali pa tudi, kateri vlaki bodo v naslednjem turnusu opuščeni.
Prvi železniški obhodniki še niso imeli na razpolago čuvajnic, kamor bi se zatekli v hudem mrazu, da se pogrejejo ali zavarujejo ob dežju in nevihtah. Le sem in tja je ležala ob progi kakšna skromna deska, da se je utrujeni čuvaj in obhodnik nanjo naslonil in malce odpočil po dolgih urah službe in si nabral toliko moči, da je spet odrinil na dolgo pot. Od Zagorja pa do Litije in nazaj je moral obhodnik opraviti v 24-urnem delovnem času okrog 40 kilometrov poti.
Njegov san, France Šuštar, sedanji pobudnik za napredek Renk in Polšniških Dolomitov, pa je služboval pni železnici 39 let. Pri železnici so delali tudi njegovi bratje in njihovi sinovi. Do sedaj službuje Šuštarjev rod pri železnici skupno 420 let, kar je gotovo redkost v naši kroniki. Zato je ta izredna železničarska družina vredna, da zve o njej tudi naša javnost.
Jože Zupančič
Obstala sta oče in sin in se zazrla v veliko, mogočno zgradbo. Nedaleč od njiju so hiteli delavci s poslednjimi — pospravljal nimi deli. Novo upravno poslopje podjetja »Elektro-Trbovlje« so pravkar dogradili, v polnem teku pa so še dela na nekaterih drugih krajih v Trbovljah in drugod, kjer gradi Splošno gradbeno podjetje »Zasavje«.
Malokdo pozna to trboveljsko gradbeno podjetje. Še manj pa jih ve, da praznuje letos že desetletnico svojega obstoja. Tik pred delavskim praznikom se je zbral na pomembni proslavi ceiotni kolektiv tega podjetja in še enkrat v mislih preletel zadnjih deset let.
•
Začelo se je leta 1947. S peščico ljudi -In s skromnimi osnovnimi sredstvi. Dva, trije stari izrabljeni stroji in dobra volja — to je bilo vse. Dozidali, pokrili in skončali so prva poslopja v nekdanjem trboveljskem okraju.
Potem je podjetje zašlo iz začetnih težav še v hujšo stisko 'in takrat je njegov ustanovitelj — OLO TrboVije — podvomil v upravičenost njegovega nadaljnjega obstoja.
V tistih časih so se upravniki zelo pogosto menjali. Vse to se-
veda ni vodilo k normalizaciji poslovanja, pač pa je težave le še povečavalo. Končno je prišlo tako daleč.' da se je podjetje v začetku leta 1949 znašio pred likvidacijo.
Mnogo naporov ln klene volje je bilo treba potem še vse to leto. Naslednje leto pa se je položaj že obrnil na bolje. Podjetje se je pos»ej čedalje bolj uveljavljalo in • širilo. Njegova prva naloga je bila povečanje osnovnih sredstev. Ker ni bilo dovolj denarja, je šlo vse skupaj počasi, a šlo je vendarle.
Danes sp vse te nemajhne težave domala že pozabljene. Kako ne! Saj je »Zasavje« lezlo iz njih z lastnimi močmi in prizadevnostjo.
Sedaj je znano daleč naokrog. Med investitorji sl je ustvarilo s kvalitetnim in cenenim delom lep ugled.
Ko si gradbinci »Zasavja« oddahnejo od težkega dela na poslopju, ki bo skoro pod nebom, vam domaia v eni sapi — neznansko se jim mudi nazaj, na zidarske odre — povedo, kje in kaj vse so v teh letih gradili: v Zidanem mostu in na Ml inčah zračni šoli, v Trbovljah dom »Svobode-Zasavje«, kopico stanovanjskih hiš, transformatorskih postaj po raznih krajih,
nove prostore v Tovsmi kemič. n ih izdelkov in Steklarni v. Hrastniku in še in še.
Nato poiščemo tovariša, ki je član delavskega sveta. Ta nam pove, da se je tudi delavsko samoupravljanje v tem podjetju navzlic raznim objektivnim težavam lepo uveljavilo. Zdi se le, da je DS s svojim delom premalo seznanjal delavce. Vendar kaže tudi to v najkrajšem času popraviti.
Sindikalna podružnica Pa bo marala v bodoče več storiti za izobraževanje svojih članov.
Deset let je kratka doba, a dovolj pomembna in koristna za samorastniški kolektiv, kakršen je trboveljsko »Zasavje«. V tem času se je dodobra prekalil. Prav gotovo po vsem tem njegov korak v drugo desetletje ne bo nezanesljiv.
Celotni delovni kolektiv »Zasavja« se je zbral na proslavi ob 10-letnici svojega podjetja.
MAJ-
MESEC TEHNIKE OKRAJA TRBOVLJE
Mesec tehnike v našem okraju, ki je od 1. do 31. tega meseca, bodo komunski odbori LT lepo proslavili. V tem času bodo izvedli razne tehnične prireditve in pripravili razstave, iz katerih bo razvidna njihova dejavnosti	'
Razen okrajnega odbora LT Trbovlje delujejo v okrajnem merilu tudi komisija za tehnično vzgojo mladine, kmetijsko tehnična m elektiro-strojna komisija. Vse te komisije skrbijo za tehnični dvig svojega področja.
Vedno več poudarka se daje komunskim odborom LT, ki'so že po vseh občinah. Ponekod se tudi že utrjujejo komisije.
Komunski odbor LT Videm-Kfško je posvetil vso skrb raznim tehničnim predavanjem, ki so bila povezana s filmi in diafilmi. Najuspešnejši je klub mladih tehnikov v Leskovcu, ki je dobil za svoje delo od
Centralnega odbora LT Kidričevo plaketo. Odbor je poskrbel, da so ob občinskem prazniku sodelovale na gospodarski razstavi vse sekcije.
Edino v Brežicah je uspelo odboru ustanoviti vse tri komisije. Na novo so včlanili 243 članov. Klubi mladih tehnikov iz Cerkelj, Velike Doline in Artič so razstavljali na okrajni in republiški razstavi LT. Avto-rfioto društvo je imelo v preteklem letu dva tečaja.
V Hrastniku je najbolj aktiven radio-klub. Razstava, ki so jo pripravili v okrajnem merilu in v počastitev 10-let-nice LT, je prikazala njihove uspehe. Ta klub ima redne tečaje za radio-telegrafiste in vaje za rezerviste — radio-telegrafiste. Brodarsko društvo je s treningi in tekmami dokazalo, da je vreden predstavnik našega okraja, saj ima v svo-
Hrustniški taborniki so praznovali dan tabornikov
Prejšnji mesec smo imeli priložnost opazovati vesele tebornike iz Hrastnika, kako so se zbirali pri svojem lokalu, da bi čim lepše proslavili svoj praznik — dan tabornikov.
Prijetno Je bilo gledati te mlade ljudi, nekatere v krojih, a ostale v civilu z nasmehom na obrazih ln polne humorja, kakor se pač spodobi za tabornike. Glavarji družin in vodniki so skrbno zbirali svoje člane po enotah ln jih urejali v vrste za odhod na mesto, kjer naj bi bila proslava. Njihov program je bil obširen, saj so ga pripravljali skozi celo zimo. Razen poročila o pomenu dneva tabornikov je bil na sporedu še taborniški mnogoboj, zaprisega novih članov — tabornikov, zabava pri tabornem ognju ln razglasitev najboljše družine in voda v rodu v času tekmovanja od 1. I. do 22. IV. t. 1. Najboljši družini je bila namenjena prehodna zastava, najboljšemu vodu
pa trak, ki bo pripet na drugi zastavi družine. Razen tega so imeli pripravljene še recitacije in pesmi. Tekmovali bi prav vsi, od najmlajših čebelic ln medvedkov, do najstarejšega tabornika v rodu.
Toda kolikor Je bilo vloženega truda ln veselja hrastnlških tabornikov. Je vse skupaj preprečil — dež. V naravi ni bilo mogoče napraviti ničesar. Ni Jim preosta-jalo drugega, kot da gredo v lokal. Tamkaj jim je načelnik rodu poročali o pomenu dneva tabornikov. Sklenili so, da bodo svoj program izvedli dne 1. in 2. maja na Kopitniku na« Rimskimi Toplicami. Starejši člani — taborniki in člani gorske straže pa so na tej gori organizirali dvodnevno taborjenje. Ostali taborniki so prispeli na Kopitnik po partizanskih poteh z več strani. Ko so bili vsi zbrani, so izvedli svoj obširni program.
C. J.
jih vrstah tudi državnega prvaka v kajaku.
V Radečah so na novo ustanovili foto in radio-klub ter modelarsko in brodarsko sekcijo. To je dokaz velike dejavnosti odbora. Na treh razstavah klubov mladih tehnikov so prikazali aktivnost mladincev in mladink. Na občinskem prazniku so se izkazali z ba-klado na Savi, ki jo je izvedlo brodarsko društvo, Imeli so tudi razna predavanja in 6 različnih tečajev.
Letalsko društvo v Zagorju je izvedlo 4 tečaje za modelarje in padalce. Sodelovali so na šestih tekmovanjih. Med posamezniki so osvojili na republiškem prvenstvu modelarjev drugo mesto. Dobro dela tudi avto-moto društvo, katero je v preteklem letu imelo dva amaterska tečaja za šoferje. Sodelovalo je tudi pri izvedbi tečaja za visokokvalificirane šoferje, ki je bil do danes edinstven v našem okraju.
Komunski odbor LT Trbovlje se je v preteklem letu boril s težavami, ki so nastale zaradi razpada posameznih društev. Te težkoče do danes še niso popolnoma odpravili. Ustanovili so klub mladih tehnikov na višji gimnaziji, ki ma že več krožkov.
Novo ustanovljenemu komunskemu odboru LT v Sevnici je uspelo pritegniti v svoje vrste avto-moto društvo. Mimo tega so ustanovili tudi radioklub in klub mladih tehnikov na osnovni šoli. Izvedli so več šolskih predavanj ter avto-moto in radio tečaj.
Tudi na Senovem so zadnje čase delo precej poživili. Ustanovili so avto-moto krožek in klub mladih tednikov na nižji gimnaziji. Uspešno so zaključili šoferski tečaj.
Samostojni odbor LT je tudi
v Hotemežu, ki ima 4 sekcije s 96 člani.
Uspešno delo komunskih odborov LT .pride najibolj do izraza, če pregledamo prirastek novih članov. Od lani do letos se je število članstva povečalo od 2.237 na 3.465.
Iz gornjega razvidimo, da so vsi komunski odbori aktivni in kljub pomanjkanju finančnih sredstev uspešno delajo. Prav gotovo bi dosegli mnogo več, če bi imeli vsi občinski ljudski odbori za to važno dejavnost večje razumevanje ter jih izdatneje podprli.
MARIJA HVATOV
Dne 3. maja so v Sevnici pokopali 57-letno predmetno učiteljico na nižji gimnaziji v Sevnici in neutrudljivo prosvetno delavko M. Hvatov, rojeno Osvdtt. Na zadnji poti jo je spremilo veliko ljudi. Pred pisarno MO SZDL sta se od pokojnice poslovila v imenu SZDL tov. Edi Colner, v imenu kulturnoprosvetnih delavcev pa učitelj Viktor Krenčič. V slovo ji je zapel tudi gasilski pevski zbor, v sprevodu pa je igrala godba na pihala. Pri odprtem grobu pa se je od pokojnice poslovil direktor nižje gimnazije tov. Janko Bober a.
Pokojnica je več kot trideset let vzgajala v naprednem duhu našo mladino, po svojem poklicnem delu pa se je udejstvovala v kulturnoprosvetnih društvih in je kulturno življenje v Sevnici tesno povezano z njenim imenom. V Sevnici je več let vodila tudi otroški vrtec. Zato bodo v Sevnici Marijo Hvatov kot javno kulturno in prosvetno delavko zelo pogrešali.
^»OlOBOlOiOiOlOIOIOlOlOlCOlOlOlOlOlOlOlOiOlOROlOlOlOiOlOlOlOlOoiOlOlOiOIOlOIOlOlOlOlOBOlOlOlOlOlOlO
ko naj M se vse končalo, je M... Tedoma začutita v ustih grenak, tako *r®aak okus, da je morala izpljuniti.
Ze tedaj, ko je tista poštama, brezzoba šarila po njenem telesu, se ji je v*ji@nilo. Krčevito je stisnila usta in za-jT*93®. Le na pol je slišala njen mom-nu 'gls,s' ln lTnel<> jo je, da bi jo brc-v tiste tresoče, z žilami nabrekle ro-' Kdo si ga vedi, kaj jo je odvrnilo j? k misli, ki jo je popestovala že ves .J3' ko ji je starka počasi in z očitno j ‘tožno zamaknjenostjo trgala mlado živ-l^dje iz telesa. Menda samo želja, da bi uj0 vse za njo, da bi planila skozi v'	in za vedno pozabila na tisto zlo-
e*k> uro.
u^Pešlta je korak, da je njena sprem-. alka — bajtarka iz njene vasi — za-jtoeno dvignila glavo in jo začudeno po-dala. Njuna pogleda sta se križala in ((ri • • *e jo zdelo, da se tudi njej mudi, da jo preganja pravkar doživet gnu->v V^Kodek in da bi si člmprej rada po-PiiaA 14 ®rl° z *Sočo pijačo... da bi v v Pozabila, za vedno pozabila, da je •vojib visokih letih prisostvovala na-poletju ... Starka je zamahuj? * roko, ki bi lahko' pomenil tudi: ev čakaj, deklina, najhuje še pride, Hjv.Pa: takšno je pač življenje nas majh-’ ttogati nam krojijo usodo po svoje. ty, nu®ila t® je sami sebi, ko se je obr-r,- , Ul SDešlla korak čutila ic da H stud Va v
ly ■ Podobnega; bilo ji je kot otroku, Pa t? 8a Prvič zalotiti pri zlem dejanju, i6 ,trahoma pričakuje konec. Pravzaprav lta,, Najraje bi izbruhnila, pa ni bile t**f’®1'Utrai *e ie morala odpraviti na pot tave ’ ta|ko so ji naročllll. V robec so ji tisto’?1'1 kt>3 slanine in denar. Oboje za *jw kmetico v rebri. Zdaj se je ponovno nil®: potem, ko je staruha končala Jtočeden posel, je vprašala za ceno.
spešlla korak, čutila je. da ji stud a vse telo; šele sedaj je počasi a Ivo prihajalo v njeno bistvo nekaj

Ca je sk-mi zgnil a z rameni, kot da
Hudodelstvo v rebri
(ZGODBA, KI JO JE NAPISALO ŽIVLJENJE)
bi hotela reči: saj ni prvič, nJAt zadnjič, navadno ml dajejo v naturi, redkokdaj v denarju. Nato je odvezala robec in ji dala kar zajeten kos slanine.in tisočak...
Komaj je čakala počitka. Ostra bolečina se ji je zarezala v Križ in rada bi za hip posedla. Kako je kasneje hodila, ni vedela; zdaj je bila v postelji, v tuji postelji, in čakala razpleta.
Cisto nekje v njeni podzavesti je čutila, da se bo vse skupaj slabo končalo; nikdar v življenju ni pomislila, kar je danes storila, Zaman se je branila teh misli, hotela je zaspati in v epanjju pozabiti na resnico, ali jo vsaj odložiti, pa čeprav samo za nekaj kratkih, ur.
Pa ji ni bilo dano. In kot v prividu so Jeti pred njo vstajati minuli, zanjo tako težki dnevi, tedni, meseci...
Johana, sina naj večjega posestnika v sosednji v-asi, je spoznala na neki igri. Všeč jil je bil ln malo ji ni bilo mar, da bo Johan jutri, pojutrišnjem dobil 22 ha velik grunt, ona pa ... no o-na pa revna kot bob, ki ne bo prinesla v zakon drugega, kot dvoje pridnih rok in pa ljubezen, seVe, kajti vzljubila ga je...
Dolgo ee m-u je upirala; bala ge Je: utegnilo bi e* zgoditi, da bi ponovno zanosili« kot takrat... Spomnila se je svojega obroka, čigar oče jo je po porodu zapustil' in odšel, kdo sl ga vedi kam.
Toda Johan je bili drugačen, povsem drugačen; sej zdelo se ji je. Ko mu je po nekaj mesecih razodela novico, je obstal. Takrat se ji je prv-ič pokazal v drugačni
luči. Kako silno jo je zabolelo, ko ji je nekega dne prinesel osem tisočakov in Izjecljal, naj ... naj pač gre nekam v Zagreb, kjer bi se otresla nezaželenega plodu.
Dolgo se mu je upirala; bala |e je za otroka pod srcem in zase. Vsakokrat je odbila.
Potem je nekega večera dejal, da jo bo poročil, brž ko bi ustregla njegovi želji. Zdaj je bilo prepozno; bila je že v visokem stanju nosečnosti ln nihče bi ne poskušal... saj bi lahko umrla.
Poskušala je nekoliko vstati, pa je omahnila nazaj v blazine; hotela je odgnati nadaljnje misli, pa so se ji s tako vztrajnostjo zapičile v zavest, da jo je zaskelelo.
Potem ga dolgo ni videla. Po neki igri, kjer j e , igrala, ga je poklicala, in obljubil Ji je, da jo bo počakal. Pa je ni. Izmuznil se je, bilo je očito, da se je izogibal njene navzočnosti. Kako silno je trpela tiste dni!
A najhuje je prišlo kasneje. Vse Je zvedela. Njena mačeha ga je, ko Jd je povedal, pogledala kot osa, ,ln zaklela se je, da ta candra ne bo prišla v hišo.
Srdito se je nasmehnila, ko se je spomnila, da je mačeha dejala Johanu, da pač hiša, ki je dala dvoje duhovnikov, torej daleč naokrog znana in bogaboječa hiša, ne bo trpela iapnljenke, .ln da mora- Johan dobiti nevesto, pošteno, deviško čisto nevesto. Takrat je prvič začutila razliko. V njo je jelo prihajati spoznanje, da jo je samo grdo izrabil; seve mislil je: dal ji bom nekaj denarja, saj bajtarji
redkokdaj vidijo denar; vzela ga bo, njemu pa bo ostal prijeten spomin na nekaj sladkih ljubezenskih u-ric. Morda jo je celo vnesel v svoj register iip jo vpisal, kdo ai ga vedi pod katero zaporedno številko ...
Le zakaj ga je poslušala, pa saj ni mogla drugače. Kakšno ostudnost sta si z f mačeho zamislile. Svetovala mu je, naj se dela, kot da hoče napraviti samomor, da s« bo razvedelo, bo že ona poskrbela. No, za to je res temeljito poskrbela, saj je takoj drugi dan zvedela, da se je hotel obesiti. Kaj je hotela drugega; dala se je pregovoriti, in ker so tisti dan pri njem klati, ni šel on z njo, marveč soseda.
In še tik pred odhodom v reber ji Je obljubil, da jo bo vzel. Kako nesramno je lagali Za trdno je bila prepričana, da jo vara, grdo vara, in da je že zdavnaj napravil križ čez njo. Ni vedela, kje je vzela pot pod noge in se odpravila na trnovo pot.
Komaj je čakala, da bi vse to prešlo, da bi stekla domov In objela svojega prvorojenca in odšla daleč, daleč,' kjer domujejo boljši ljudje, kjer ne merijo ljudi Po tem, kaj in koliko j-ma, koliko oralov zemlje, živine, kakšno hišo in koliko duhovnikov so dali ljudem.
Bolečina je bila vedno hujša. Mazač-kin-o delo je jelo brsteti. Grizla je ustnice do krvi, samo da ne bi zavpila. Na zmogla." Začela je rjoveti. Zdaj se je znova kesala storjenega dejanja. Toda zdaj je bilo prepozno. Strup v njenem telesu je začel delovati. Le netosno se je kasneje spo-
minjala, da so na njene krike prihitele ženske, med vršenji glasovi pa je najbolj razločno slišala glas svoje matere.
Bila je še pri zavesti in slišala je, da je mati hotela pred njo. Slišala je, da je matj rjovela: »Kaj se dogaja z mojo hčerko, kgj ste ji storili vsi podleži, hočem, hočem do nje, kje jo imate, kam ste jo zaprli?« Zaman so jo ženske mirile. Slednjič so ji le odprle vrata tuje hiše in mati je obstala pred njeno posteljo.
In takrat se je zgodilo. Morda že tudi prej, saj ni vedela. Samo povedali so ji, da so sad njene ljubezni odnesli na gnoj .. Zgrozila se j« ob tej grozni, tako grozni ln nečloveški novici. Otrok je živel, živel vse dotlej, dokler ga niso odtrgali od njenega telesa. In odnesli so ga na gnoj ... Zdelo se j; je, da kaj takega ni mogoče, saj ne morejo biti ljudje tako podli, nečloveški, brezsrčni.
Gor; v vasi pa se je oddahnila Johanov a mačeha. Torej je le končano. Naš Johan, si je mislila, bo dobil tako deviško čisto in pošteno. Kaj bi s takole v naši hi šil Naša hiša je dala dvoje duhovnikov, in veste ljudje, kaj to pomeni...
Johamova mačeha ni niti zdaleč pomislila, da bi ta dva duhovnika, če sta resnično božja služabnika, obsodila njeno ravnanje. Saj bi morala, drugače bi govorila eno, mislila drugo.
čast poštene grunta-nske hiše je s tem rešena. Čast pa je prvo, kaj drugo! Kaj za to, če so nerojenega otroka odnesli na gnoj, kaj zato, če M ... verjetno nikoli več ne bo zdrava, če je trpela prave nečloveške muke in če se jd je zagnusilo življenje. Pa saj ji bo Johan že še navrgel kakšen božjak, da bo laže pozabila .,.
Toda zadnjo besedo bo reklo naše ljudsko sodišče. Roka pravice tokrat ne bo imela lahkega dela. Gori v senovških hribih, v tisti rebri, kjer se je zgodilo hudodelstvo, pa ljudje tega ne bodo še kmalu pozabili... nikoli ne bi smeli pozabiti...	Milan Vidiš
(TOPOČE OZ	—
PET LET DPD »SVOBODE« NA DOBRNI
Vsejano seme je rodilo sadove
Sevnica
Kulturne prireditve v teku celega tedna — Krstna predstava igre domačega pisatelja — Odkritje spominske plošče padlim borcem Razvitje društvene zastave — Med gosti so bili tudi direktor rudnika Trbovlje — Hrastnik Lojze Ribič, direktor trboveljske cementarne Vencelj Miklavčič, predsednik OO ZB NOV Trbovlje Ivan Som-Bojan, sekretar MK ZKS Trbovlje Jože Piki, predsednik občine Trbovlje Lojze Dular, predsednik okrajnega sveta »Svobod« Pavel Kovač in drugi.
Lepega spomladanskega dopoldneva so odmevali zvoki Delavske godbe na pihala DPD »Svobode-Center« iz Trbovelj daleč okrog rudarskega naselja Dobrne, kjer so praznovali z odkritjem spominske plošče padlim borcem in razvitjem društvene zastave petletnico delovanja DPD »Svobode« na Dobrni. K prireditvi eo se zbrali številni domačini, gostje, prvoborci iz revirjev in ostali Slavnostni gostje, ki so s svojo prisotnostjo dali poudarek temu lepemu prazniku. V teku tedna pa so se kot uvod o v to slovesnost vrstile na Dobrni številne kulturne prireditve ob sodelovanju trboveljskih »SvObod«, žal pa So nekatere od teh iz Objektivnih razlogov morale odpasti, kar pa Hi motilo slovesnega razpoloženja na Dobrni.
Po odigranju »Internacionale« je slavnostno prireditev odprl sekretar osnovne organizacije ZK Dobrna tov. Marijan Vodišek. Nato je najprej sledilo odkritje spominske plošče padlim borcem, ki je vzidana pred Domom »Svobode« na Dobrni pod poprsjem narodnega heroja Lojzeta HOHKRAUTA. Zatem je predsednik dobrnske »Svobode« tov. Levičar govoril o rasti in napredku DPD »Svobode— Dobrna« ter naprosil pokrovitelja te slovesnosti predsednika občinskega LO Trbovlje tov. Lojzeta Dularja, da razvije no-
vo diru št ven0 zastavo. Spominske trakove so nato pripeli na zastavS' mimo zastopnika obči-
ne Trbovlje še predstavniki Rudnika Trbovlje-Hrastnik, Cementarne Trbovlje in »Svobode -Center« iz Trbovelj. Majhna denarna priznanja so bila podeljena nato zaslužnim članom društva iz sredstev Sveta za kulturo in prosveto pri občini Trbovlje in okrajnega Sveta »Svobod« in prosvetnih društev okraja Trbovlje.
Številne čestitke, ki jih . je
mm
prejela »Svoboda-Dobrna« ob svojem jubileju in tudi' kulturne prireditve, ki so jih pripravili, Pa so *ep dokaz, da sta delo in razvoj tega prvega delavskega prosvetnega društva »Svoboda v Sloveniji pravilno zastavljena. Ob tej priložnosti želimo delavnim kulturnikom na Dobrni še ponovno nadaljnje uspehe pri razvijanju in uveljavljanju delavske kulture.
Dopisujte
v Zasavski tednik!
Pred kratkim je bil v Sevnici redni letni občni zbor stanovanjske skupnosti. Njen predsednik Ivan Mlakar je podal izčrpno -poročilo o delu hišnih svetov in stanovanjske uprave
Kakor po drugih krajih, tako povzročajo tudi v Sevnici mnogo težav stara poslopja, katerih nizka najemnina ne zadošča niti za na j,nune j ša popravila. Hkrati pa v'Sevnici plačujejo v primerjavi z drugimi občinami še sorazmerno majhno najemnino. Nekateri prebivalci Sq že dosiej pomagali pri premagovanju teh težav s prostovoljnim delom, prav bi bilo, da bi jih tudi drugi posnemali. V Sevnici bo prej ko slej treba ugodno rešiti tudi vprašanje raznih obrtniških uslug, na katere morajo danes pogosto čakati absolutno predolgo.
Za predsednika stanovanjske skupnosti je bil ob zaključku ponovno izvoljen tov. Ivan Mia-
kar.	M. R.
Štafeta mladosti skozi Zasavje v snegu in dežju
Kljub snegu in dežju je štafeto mladosti v vseh krajih Zasavja, v Zidanem mostu, Hrastniku, Trbovljah in Zagorju sprejelo več tisoč ljudi. V Zidanem mostu so ji pripravili sprejem pred železniško postajo in je bila slovesnost navzlic slabemu vremenu nadvse prisrčna. V Hrastniku pa so priredili slavnost v nabito polni dvorani »Partizan«, kjer se je zbralo preko 800 ljudi. Štafeta je krenila naprej skozi Hrastnik po starih poteh v Trbovlje, kjer je bila glavna slovesnost v Delavskem domu. Ne sneg ne dež ni motil Trboveljčanov, ki so se zbrali v velikem številu v Delavskem domu, kjer je
spregovoril predsednik občine tov. Lojze Dular.
Lepo so sprejeli štafeto še v Zagorju, ki se je navzlic vsem težavam pomikala naprej proti Vačam. Pot proti Vačam je bila izredno težavna. Na Vačah je skupno z drugimi predal štafetno palico zastopniku okraja Ljubljana predsednik OLO Trbovlje, tovariš Martin Gosak.
Štafeto mladosti so Za-savčani lepo sprejeli, skupno z njo pa so poletele misli do Beograda, da bi tovariš Tito svoj 65. rojstni dan, ki bo 25. maja, preživel v želji za dosego čim-večjih uspehov za blaginj ni razvoj socialistične Jugoslavije.
1.maj v Zasavju
Na Dobrni so imeli pred kratkim lepo slovesnost. Pred domom »Svobode« so odkrili spominsko ploščo vsem padlim borcem žrtvam fašističnega terorja in razvili' novo zastavo DPD »Svobode«.
(Nadaljevanje s 1. strani)
sodelovala tudi godba na pihala iz Kapel.
Po proslavi je bila v domu JLA zabava, ki jo je priredil občinski odbor ZB. Čisti dobiček bo porabljen za otroke padlih borcev.
1. maja je slabo vreme delno omejilo izlete, ki so bili predvideni. Zato so delovni kolekti-
ZAGORJE


Ali je tako ravnanje spodobno in kulturno?
Pred kratkim se je v hiši pri gradiu v Brežicah dogodil kaj žalosten primer. V t0 hišo je prišel neko popoldne s terenske službe A. I.. toda vrata, skoz; katera je vhod v njegove stanovanje, eo od znotraj zapahnjena. Ta mož je potrkal na vrata, da bi mu kdo odprl. vendar se po večmi-n/učnem čakanju ni nihče oglaell, čeprav sta slišala trkanje hišni lastnik P. N. ta njegova sostanovalka P. R„ ki sta bila dolžna p red sobna vrata odpahni-ti. Cez nekaj časa je P. N. vendar to storil in se takoj nato umaknil v svojo sobo, ne da bi se opravičil. kot je to v navadi.
Drugega dne pa je P- N. v zadevnem razgovoru surovo napadel stanovalca A. I.. ga vrgel na tla. ga davil in mu grebel po vratu in obrazu, tako da je A. I. dobil telesne poškodbe.
Vprašujemo se. če Je ravnanje hišnega lastnika P. N. spodobno in kulturno. če se kot mlad. telesno ipočnejši človek ln celo kot lastnik hiše dejansko loti in nečloveško pretepe priletnega človeka — starčka, ki kot miren. spodoben in pošten državljan še kljub svoji sta rositi opravlja razne službene dolžnosti natančno in vestno. Vst, ki so zvedeli za ta dogodek tn videli pni A. I. telesne poškodbe na glavi in obrazu so se zgražali in re-klš, da Je ravnanje tovariša P N. nečloveško, nekulturno in kaznivo.
Gojenci PW se Izobražujejo. — Zadnje dni aprila so se spet zbrali mladinci — kmečki fantje zagorske občine, gojenci predvojaške vzgoje v šoli na Izlakah in na Polšniku. Poslušali so zanimiva, zanje pripravljena predavanja iz raznih področij prepotrebnega izobraževanja.
Da so taka predavanja potrebna, pričajo vprašanja, ki jih ob takih prilikah zastavljajo slušatelji svojim predavateljem.
Ob zaključku predavanj pa so se fantje iz izlaške šole udeležili proslave na večer pred L majem v Zagorju.
Mladi zadružniki na Mllnšah so dobili za praznik dela od KZ Mlinše VVolfovo orodje. -Tega darila so mladinci veseli, saj jim bo z orodjem delo vsekakor olajšano.
Sprejem mladink v LMS. —
Pred kratkim so 'imeli v gospodinjski šoli v Zagorju prisrčno slovesnost. 18 gojenk te šole so sprejeli v mladinsko organizacijo.
hkrati pa so mladinke dobile tudi legitimacije LMS.
Pionirji so Igrali. — Pod okriljem »Svobode I« v Zagorju so pionirji 4. razreda osnovne šole uprizorili igro Kristine Brenkove »Mačeha in pastorka«. Treba je še posebej poudariti težnjo ln željo učencev tega razreda, da tudi oni nastopijo na odru in pokažejo svojini staršem in ostalim, kaj zmorejo. Mladim igralcem ln igralkam, posebej pa še režiserki Majdi Zornovi je treba izreči vse priznanje.
Jazz večer v Zagorju. — Prejšnjo soboto sta Revirsko akademsko društvo in sekstet Dorka Skoberneta priredila v Zagorju Jazz večer. Udeležba žal ni bila najboljša, navzoči poslušalci pa so bili z izvajanji zelo zadovoljni. Spored je izvajal sekstet Dorka Skoberneta. komentiral ga je pa Antek Mahkovec iz Trbovelj.
Zagorski košarkarji v Litiji. — Oslabljeno moštvo zagorskih košarkarjev Je gostovalo v Litiji in premagalo domačine s 46:27.
Z »Georgom Dandinom« so gostovali. — Člani dramske družine »Svobode I« v Zagorju so ponovno naštudirali duhovito Mo-ličrovo komedijo »George Dandin« ali »Prevarani soprog«. S to igro so pred dnevi gostovali na Mlin-šah, kjer so bili gostje toplo sprejeti. Dne 4. t. m. so igralci gostovali na Izlakah, dne 5. maja pa v Čemšeniku. V preostalem delu meseca maja In junija hočejo gostovati s komedijo še v drugih krajih.
Zagorski odlikovanci. — Ob
delavskem prazniku, 1. maju je predsednik Občinskega LO Zagorje Lojze Lukač izročil odlikovanja Leopoldu Anžurju, Ivanu Pavliču, Leopoldu Drnovšku, Stanetu Zupančiču, Antonu Ranzingerju in Dragu Kovaču. Odlikovancem čestitamo tudi mil
vi priredili več izletov tako v Šentvid in druge okoliške kraje.
—a
VELIČASTNO ZBOROVANJE V TRBOVLJAH
Slovesnosti v počastitev delavskega praznika so se v Trbovljah vrstile že od 23. aprila dalje.
Za zaključek pa Je bil na večer pred 1. majem po mestu še pisan sprevod, v katerem so sodelovala vsa domača društva in organizacije, in veliko prvomajsko zborovanje pred Delavskim domom, na katerem je govoril sekretar občinskega komi tej.a ZKS Trbovlje, tov. Jože Piki. Ob zaključku so pevci trboveljskih »Svobod« zapeli več borbenih in delavskih pesmi.
Naslednji dan je slabo vreme preprečilo nameravane izlete rudarjev in drugih delavcev v naravo.
— jak
PRAZNOVANJE 1. MAJA V VIDMU-KRŠKEM
V Vidmu-Krškem je bila letošnja prvomajska proslava ena izmed najlepših po osvoboditvi.
Skoz lepo okrašeno mesto je na večer pred 1. majem ob os-' mih krenil sprevod in se ustavil pred poslopjem rato tovarne. Na vseh okoliških hribih so goreli kresovi, rato tovarna pa je bila obdana z baklami.
O pomenu delavskega praznika 1. maja je zbranim prebivalcem mesta Videm-Krško govoril predsednik delavskega sveta Tovarne celuloze in papirja tovariš Marjan Špan.
Na proslavi so sodelovale vse politične in množične organizacije, prvič pa se je domačinom predstavila godba na pihala Tovarne celuloze in papirja.
Po proslavi je bila otvoritev kopalnega bazena, nato pa koncert gasilske in tovarniške godbe na pihala.
V slavnostnem sprevodu je bilo preko 2.000 ljudi.
BAKLADA V RADEČAH
Na večer pred praznikom dela so okrog Radeč povsod zagoreti kresovi, v kraju samem P* so priredili baklado.
Na trgu v Radečah je vsem zbranim govoril o 1. maju predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Vojko Pohar,
Lepe slovesnosti ob tem prazniku so imeli nadalje v Zidanem mostu, na Vrhovem in š« drugih krajih radeške občine.
V SEVNICI IN NA SENOVEM
V Sevnici je bila v počastit«1? praznika lepa pevako-tel ovadita akademija s slavnostnim- govorom, Senovčani pa so nameravali v kar največjem številu obiskati priljubljeni Bohor, žal jim je to delno preprečilo slabo vreme.
To in ono iz Brežic
Pismo obiskovalcev kina iz Cerkelj
Pred poldrugim letom Je uprava brežiškega kinematografa najela od gasilskega društva v Cerkljah gasilski dom ln v njem namestila svojo staro kinoaparaturo ter pričela prikazovati filme, sprva neredno, potem pa redno po trikrat tedensko. Mi smo to zamisel seveda toplo pozdravili in bili vese-
BRESTANICA
V nedeljo je v Brestanici gostoval aktiv LMS iz Dobove z zabavno prireditvijo »101 minuta zabave in smeha«. Program, kj so ga naštudirali mladinci sami, je bil dobro pripravljen in so se točke hitro vrstile druga za drugo. Spored je bil sestavljen iz skečev ln glasbe. Naj bo. j je poslušalce navdušil glasbeni program z vrsto domačih pesmi in popularnih zabavnih popevk, ki jih je zaigral mladinski kvartet, pel pa je tov. Jože Po-ček.
Poglavje zase pa je obisk te prireditve. Žalostno je, da prebivalci Brestanice niso prišli v večjem številu na to zabavo. Vzrokov za t-o menda ne bo treba iskati drugje kot v podcenjevanju gostujočih mladincev. Prireditev Pa je dokazala, da so tudi mladi Dobovčani zmožni pripraviti kvaliteten program, katerim želimo še-mnogo uspehov.	Z. Z.
li, da so tudi v naši vasi začeli predvajati kar dobre filme
Naše zadovoljstvo pa ni trajalo dolgo. Dvorana, v kateri se filmi prikazujejo, Je ostala namreč tudi vnaprej prav tako zapuščena kot prej, ko je v njej shranjevala KZ Cerklje krompir, samo da so v dvorani sedaj namesto krompirja postavili stare klopi iz starega kina Brežice.
Med ktopml se v kinu nabirajo smeti po vsaki filmski predstavi ln na glavo se med predvajanjem sporeda usipa na glavo gledalcev s stropa omet. Ljudje, ki so bili določeni, da prikazujejo filme v tem kinu, so poskrbeli za to, da se dvakrat mesečno dvorana kina pospravi in očisti.
Ali pa je to dovolj?
Filmi se predvajajo v cerkljanskem kinu po trikrat tedensko; ob torkjh in petkih je po ena predstava, ob nedeljah pa po tri. Dvorana je skoraj vedno polna ln je v njej pri vsaki predstavi okrog 200 ljudi.
Mislimo, da je uprava brežiškega kina imela v letu ln pol v kinu v Cerkljah že toliko dohodkov, da bi lahko plačala čistilko, ki. bi po vsaki predstavi očistila dvorano, ne pa samo po dvakrat mesečno.
Prizadeti vojaki — obiskovalci V, P. 3363, Cerklje
Trboveljčani v prvomajskem sprevodu.
Dne 3. maja so v Brežicah v okviru »Ljudske potrošnje« odprli specializirano trgovino »Železnina in avtomateriaii.
To je edina tovrstna trgovina v Spodnjem Posavju, ki nudi potrošnikom vso tehnično železnino, vse vrste električnih in drugih gospodinjskih strojev, ves avtomaterial, hkrati pa ima zastopstvo »Tomos«, Koper in poseben oddelek »TAM«, Marjbor.
Nova oprava v omenjenem lokalu Je Izdelek Mizarske delavnice v Dobovi, ki jo je izdelala iz najboljše hrastovine po konkurenčnih cenah.
Trgovino so preuredili lz pisarniških prostorov uprave podjetja, tako da uprava posluje sedaj v svoji sindikalni sobi in nima ločenega knjigovodstva. Upajo pa, da bodo v kratkem dobili nove upravne prostore v prvem nadstropju iste zgradbe.
Otvoritev nove avto-trgovine v Brežicah Je bila nujno potrebna, ker so Brežice važno križišče in kjer Je precejšnji avtomobilski
Ker smo tik pred kopalno sezono, Je prav, da spregovorimo nekaj besed o kopališču na Krki v Brežicah. 2e nekaj let pogrešajo številni kopalci potrebne kabine, kjer bi spravili med kopanjem oMeko.	' ■
Občinski ljudski odbor Brežice bo skušal ugoditi želji kopalcev ln skupno s Turističnim društvom postavili primemo barako, Iti bo nadomestovala kabine. Ta-
Jubilejni koncert v Vidmu-Krškem
RADEČE
»ZUPANOVA MICKA« V PAPIRNICI. Preteklo nedeljo so delavni mladinci dramske družine lz radeške papirnice uprizorili Linhartovo »Zupanovo Micko«, ki Jo je zrežiral Franci Grebenc. Delo je lepo uspelo.
»RADEČE« : OLIMP 5:3 (2:1). —
V prvenstveni nogometni tekmi •o domači igralci zmagali v srečanju s celjskim »Olimpom« s 5:3.
Tovariš Jožko Pfeifer slavi letos kar dvojni jubilej. Obhajal je svoj 70. rojstni dan in 45. obletnico aktivnega glasbenega udejstvovanja.
Da je bilo, predvsem včasih, glasbeno življenje v Vid-mu-Krškem tako razgibano, je v glavnem njegova zasluga.
Leta 1919 je ustanovil v Krškem godbo na pihala, ki je kaj kmalu nastopala na izletih v Ljubljani,' Zagrebu, Ma-
riboru in drugje. Kasneje je ustanovil še salonski orkester, ki je pod njegovo taktirko neštetokrat nastopil. Po osvoboditvi je bila v Krškem ustanovljena Glasbena šola, katero tov. Pfeifer še danes uspešno vodi.
Koncert, ki je bil prejšnji petek, je bil prirejen za njegov dvojni jubilej. Na njem se je domačinom prvič predstavil baritonist tovariš prof.
VRAGI NA FUATlNU
JACK LONDON
RISE: BERNARD EMERIK
/1.) »Ne. Dno je tule globoko, kot »o gore visoke. Voda priteka 50 metrov pod površino. Potopi se dokler ne začutiš, da Je voda mrzla.«
Grief sl je nekajkrat napolnil pljuča z zrakom in jih »pet Izpraznil, kot to delajo potapljači; nato se je potopil in se začel •puščati globlje In globlje.
72.) Voda je bllr slana, to so mil čutil- .i-tntne. •„ da t« topla,
mu je povedalo telo; ali nazadnje je globoko doli postala občutno hladna In je bila že pomešana s sladko vodo. Potem pa mu je telo nenadoma zašlo v mrzli podmorski tok.
Potegnil je mali zamašek Iz kalabase in k0 Je sladka voda klokotala vanjo, je videl svetlikajočo se senco ribe, ki je kakor pošast plavala počasi mimo njega
73.	) Kmalu potem je odplaval Nato je ostal zgoraj In držal kalabase, ki so postajale vedno teže, a Maurirl .tih je drugo za drugo Jemal s seboj in jih spodaj polnil. Posel mu je šel zelo dobro od rok.
74.	) »Tam doli so morski volkovi«, je rekel Grief, ko »ta spet splavala na »balo.
»Eh, to so sami taki, ki se hranijo z ribami,« se je glasil odgovor. »Mi s Fautina smo jim bratje.«
»Kaj pa tisti. k| Jim pravite morski tigri? Tudi take sem že videl tule.« »Ce pa tisti pridejo, veliki brat, ne bomo imeli nič več vode, da bi jo pili — razen če bo deževalo.
75.) Teden ditj nato sta priplavala Maurirl tn eden od Rai-atejcev s praznimi kalabasami nazaj. V zalivu so se pojavili morski tigri. Drugi dan s» bili možje na Veliki skali žejni.
»Moram poskusiti svojo srečo«, je rekel Grief. »Nocoj poideva z Mautauom po vodo. Jutri, brat, pa pojdeš tl s Tehaom.«
Klepač, ki je zapel arijo Lune iz opere »Trubadur« in arijo iz opere »Faust« ter Vilharjevega »Mornarja«. Pel je z občutkom in je s svojo nadvse prijetno barvo glasu osvojil občinstvo, ki ga je v zahvalo nagradilo z burnim aplavzom. Od domače »Svobode« pa je prejel šopek dehtečih nageljnov.
K dvojnemu jubileju tovariša Jožka Pfeiferja je spregovoril nekaj besed predsednik DPD »Svobode« tovariš Stupar. Predsednik umetniškega sveta pri omenjenem društvu pa je jubilantu za njegovo dolgoletno, požrtvovalno in nesebično delo izročil diplomo, novo taktirko in šopek rdečih rož.
Jubilantu ob njegovih pomembnih dveh obletnicah iskreno čestitamo in želimo, da bi še vnaprej tako kot doslej vodil glasbeno dejavnost v Vidmu-Krškem.	-a
HVALA, HRASTNIČANI!
Pred kratkim je v nabito polni dvorani v bolnišnici za pljučne bolezni v Novem Celju nastopil »Veseli teater« iz Hrastnika. 2e za sam obisk, še bolj pa za prikazan vesel spored se vsi bolniki in ostalo osebje tega zavoda društvu »Svoboda II« v Hrastniku po tej poti še enkrat najprisrč-neje zahvaljujemo za prijetno presenečenje. Enaka zahvala tudi vsem ostalim, ki se nas s podobnimi prireditvami ali obiskom spomnijo.
Na svidenje!
Bolnik K. D.
P*i »r-ai u^ariu« v sansKem mv»-člani trboveljskega »Partizana*' Na postaji v Trbovljah smo J1., povprašali za prve vtise, zveri«" smo. da so bili zelo lepo spt' Jetl ln da je čas obiska pri to?® riškem društvu kar prehitro P~1 tekel. — Trboveljski telovadci • se tamkajšnjemu občinstvu pr«0 stavili z nekaj uspelimi vajami-
Iz Kapel
Požar. — V petek, 19. p. m- j* v popoldanskih urah pričelo t0,, ti gospodarsko poslopje pri Ivf, nu Smrekarju v Vrhju. Ker bilo precej suho ln toplo vren'“ se Je ogenj hitro razširil po ruznlcl, ki Je bila razpostavljen okrog poslopja. Požar Je zajel dl seno na podstrešju ln naš' dosegel svoj višek. Sosedje so J* koj prihiteli in branili sosed" poslopje, ki Je last Franca R«d’ novlča in Je bilo komaj dva n£ tra oddaljeno od goreče stav"' Ce ne bi bili prispeli gasile* Kapel z motorno brizgalko še Pr;e vočasno, bi se ogenj razširil na sosedne, skoraj strnjene l,1V| Zahvaliti se Je treba gasilcem. so ogenj res s požrtvovalno!>1 omejili, tako da je ogrodje P slop,Ja ostalo še skoraj nepos*.) dovano. Ko so že docela om«',, požar, so prihiteli na požari” -še gasilci iz Rakovca, župelev? Stare vasi.	„\
Gospodar Ivan Smrekar “r„ škodo v vrednosti nad l milu i, dinarjev, zavarovan pa Je bil ” mo za 250.000.— din, ln to za ’ poslopja, kar Je seveda prem31.
In kdo Je kriv požara? vilg5nll' v rokah šestletnega otroka! Nv ko opominov ln svaril je že " naj starši skrivajo pred vžigalice, a še vedno se doga) ' nesre»« » nllml.	B.
ko bodo imeli kopalci med k°* panjem svoje obleke na varnem, promet.
Kaj žalostna Je ugotovitev, ds brežiški pionirji in mladinci 1 zračnimi puškami streljajo razen vrabcev tudi ptice pevke. Pra? sedaj, ko te ptice gnezdijo, je tu in tam videti ustreljeno samico
V šolah, predvsem pa starši, b’ morali dati svojim otrokom primeren pouk o koristnosti ptic pevk. Prav je,- da se mladina vadi v streljanju, vendar se n« sme puščati brez kontrole, ker drugače lahko več škodi, kot P1 koristi.	-a
TRBOVELJSKI TEDNIK
•	Pred kratkim smo doživeli ? gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah prvi koncertni nastop Delavske godbe »Svobode — Center«, odkar ima nove instrumente s Češkega.
Godbeniki so pod vodstvom kapelnika Toneta Hudarina oripra-vili za to priložnost zahteven koncertni spored, ki so ga, č» upoštevamo, da so se na ta nastop pripravljali izredno kratek čas, hkrati pa še nevigrane instrumente, tudi dobro izvedli
Med drugim smo slišali Gotovčevo suito v treh stavkih »Morano«, Rustovega »Žabjega kralja*' Webrovega »Oberona« in še nekatere druge, močno zahtevn« skladbe,
•	V okviru kulturnega tedna <’*’ 5-letnicl dobrnske »Svobode« J® postavila »Svoboda Trbovlje R* tamkaj na oder premiero Linhartove »Zupanove Micke« Reti* Jo Je imel tokrat v rokah Rad®-van Cešnovar.
Domača igralska družina pa 1* ob tej priložnosti naštudirala n n* vo delo domačina Gorjupa »Dv* kaplji krvi«.
•	Zadnjo soboto zvečer srn® doživeli v Trbovljah še neki kul' turni dogodek. V Delavskem domu Je bila premiera komedij" »Trinajst jih bo«, ki sl jo Je v letošnjem repertoarju izbral *le' dališkl kolektiv trboveljske »svo; bode — Center«. Delo Je zrežir®1 Franci Jarc.
•	V petek, 3. maja opoldne s® se vrnili g prvomajskega obl**, Ti »Partizanu« v Sanskem mOS,u
n. maja 1957 — štev.
»ZASAVSKI TEDNIK«
Stran S
TRADICIONALNE PRVOMAJSKE AVT0-M0T0 DIRKE V TRBOVLJAH

ketos so organizatorji avto-tooto dirk v Trbovljah že četrtič pnlreddli tradicionalne avto-m°to dirke, ki so po navadi vsako leto 2. maje. Lani je Ves čas dirke deževalo. Tudi letos prejšnji dan, 1. maja 'izgle-di ni$0 bili dosti boljši. Toda na dan 2. maj,a prireditelji niso ^spelij sam,o z dirkami, udeležbo d.rka-čev. udeležbo ljudi, mar-več tud* z vremenom.
Nad 6.000 ljudi je gledalo te dirke na dirkalni progi od Dimčka do Katarine.
Dirkači s-o prispeli iz Ljubljane, Tržiča, Zaigreba, Kar-lovoa. Kopra in Kamnika, ude-pa so se diiirk tudi doma* Ciini. Vseh tekmovalcev je bilo • Organizacija dirk je bila v2orna in tudi tekmovanje je Dotekalo prav zadovoljivo.
V posameznih kategorijah so "'•U doseženi sledeči rezultati:
Motorji do 125 ccm:	1. Cerlč
Mladen (Tomos-Puch) iz Kopra v času 4.16; 2. Cibašek Milan (Tomos-Puch) iz Kopra v času 4,32; 3. Oblak Boris, (»Zdravko Vrhunc«. Ljubljana) v času 4,39.
Vseh tekmovalcev je nastopilo 7, l pa je odstopil.
V kategoriji motorjev do 175 ccm je nastopilo 8 tekmovalcev, a trije so odstopili. V tej skupini je zmagala kompletna ekipa »Tomos« iz Kopra: 1. Gerič Mladen v času 4.06; 2. Cibašek Milan 4.22; 3. Pintar Leon 4,33.
Motorji do 250 ccm: Nastopilo je 9 tekmovalcev, medtem ko je eden odstopil. Rezultati: 1. Gerič Mladen fTomo^-Koper) v času 4,06; 2. Pintar Leon (Tomos-Ko-per) v času 4,10; 3, Čuden Edo, Ljubljana (Puch) v času 4,11.
Motorji do 350 ccm: 1. Bivic Mirko (ADM Trbovlje), na mo. tor ju »Matshles v času 4,04; 2. Pintar Leon (Tomos^Koper) v času 4,06;	3. Podberščak Drago
(»Zdravko Vrhunc«, Ljubljana) na motorju »Puch« v času 4,15.
Motorji do 500 ccm: l. Draksler Janko (ADM Hrastnik) na motor-
ju FN v času 4,03; 2. Bivic Mirko (ADM Trbovlje) v času 4,04; 3. Kovač Drago (ADM Trbovlje) na motorju Bmw v času 4,11.
Prikolice do 1.200 ccm: 1. Draksler Janko, sovozač Pavšič Stane, na -»motorju FN v času 4,48; 2. Kermaver Janez in sovozač Ležaja Robert iz Tržiča na motorju BMW v času 4.55; 3. Ličen Karl in Brezovnik Maks iz Kamnika na mo-torju HPD v času 4,58.
Tekmovalec Janko Draksler je v času 4,03 dosegel že drugič najboljši čas dneva in s tem prehodni pokal. Se enkrat ga mora osvojiti zapovrstjo in bo ostal njegova trajna last.
V'
....../>.■ . .
'OGOMETNA EfclPA IRS ZAGORJE
Šport v zadnjih 14 dneh
MARIBORSKO-VARAZDINSKA NOGOMETNA LIGA
Prvi poraz Rudarja in prva zmaga Proletarca
RUDAR : MLADOST (Zabak) OH Kakor je moštvo trboveljskega »Rudarja« krepko zmagalo nad enajsterico »Kladi varja«, in to kar s 6:0, je v nedeljo, ko je gostovalo v Zaboku proti »Mladosti«, pustilo tamkaj obe točki. Edini gol, ki so ga dosegli domačini, bi golman Ahlin z lahkoto ubranil. Tako sta obe točki ostali v Zaboku in. položaj »Rudarja« se. je na lestvici nekoliko poslabšal.
Naslednji dve nedelji bodo nogometaši zaradi meddržavnih tekem počivali. Tako se bo moštvo »Rudarja srečalo 26. maja doma * »Slobodo« iz Varaždina.
PROLETAREC Z\lAGAL PROTI TEKSTILCU Z 1:0
Moštvo zagorskega »Proletarca« Je v nedeljo doseglo prvo zmago v spomladanskem prvenstvu. Na-
V predtekmi so mladinci »Rudarja« iz Trbovelj premagali mladince »Svobode« z 10:0.
Točka za Bratstvo
Bratstvo : Drava (Ptuj) 3:3 (2:1) »Bratstvo« iz Hrastnika je v nedeljo gostovalo v Ptuju proti »Dravi«. Medtem ko so gostje v prvem polčasu po boljši igri vodili z 2:1, so v drugem delu igre popustili. Navzlic temu so dosegli neodločen rezultat in osvojili dragoceno točko.
Gole za »Bratstvo« so dali Klenovšek, Kavšek in Kolmanič.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KOŠARKI r
Rudar premagal »Postojno«
Rudar (Trbovlje) : Postojna 84:41 (25:23)
Po dveh zaporednih porazih je ekipa »Rudarja« preteklo soboto
RADIO v tem tednu
t Z®ročUa poslušajte vsak dan ob 7-Ofl, 13.00,	15.00 17.00 18,30
»Oljski dnevnik In ob 22.00. Od-"Naši poslušalci čestitajo in U ,5rav|jajo« ob delavnikih ob j”'. “•> nedeljah pa ob 14.00. uši, l^ske nasvete |n kmetijsko •v«»er?° vsak delavnik ob 12.30. 72. iedilnik« vsak delavnik ob Po,i„e°?d.aio ’*Dobr<> jutro, dragi »»Jfdsalci« (pester glasbeni suo-
glasba na tekočem traku, 18.00 Športni tednik, 18.30 Iz gakladni-ce . jugoslovanskih samospevov, 18.50 Domače aktualnosti, 20.30 Posebna oddaja ob dnevu Jugoslovanskega radia.
SREDA, 15. MAJA 11.00 Naši pevci in ansambli nas pozdravljajo, 13.15 V zabavnem tonu, 15.40 Utrinki iz literature — P. G. \Vodhou.se: Žabe s čudodelno močjo — I, 16.00 Koncert po željah, 17.10 Sestanek ob petih, 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku, 18.00 Zunanje-po-litieni feljton, 18.45 Radijska univerza: Franc Spendal: o našem p° mojstrov (prva izvedba) 9.12. Pravosodju, 21.00 Kulturni raz-te dezelie poje. . . 9.45 Se pomni- Sledi, ki °v?rlši ~ Matevž Hace: Veli-
hOo* ba Vsak delavnik
spo-5.00 do
sprotni k je bil tokrat »Tekštilac« slavila svojo zmago, in sicer pro-~	tl Postojni. Rudarjeve! so svojo
dokaj visoko zmago z dobro premišljeno igro dosegli šele v drugem polčasu.
• NOGOMET
TVD »Partizan« Videm-Krško i madžarski emigranti 4:1 (2:1)
Pri povratnem srečanju so po tehnični igri zasluženo zmagali domači igralci.	:
Tehnično so se zelo dobro izkazali, žal pa ni bilo na športni višini vedenje posameznih igralcev. Madžarskemu sodniku sta se dva igralca odločno uprla, saj nista hotela zapustiti igrišča, ko ju Je izključil iz igre.
Zaradi takšnega in podobnega nešportnega obnašanja Je mad-
iz Oroslavja. »Proletarec« je to pot dobro zaigral. Z večjo odločnostjo napadalcev bi bil uspeh lahko še boljši. Toda Zagorjani so bili zadovoljni tudi z 1:0 in z 2 tačkama. Mogoče je še čas, da popravijo svoj položaj.
Prihodnjo tekmo bo Proletarec«" Igral v Murski Soboti proti tamkajšnjemu moštvu »Sobota«.
NEDELJA, 12. MAJA j-,!?.*1 Vesele in poskočne za priba.?1,,0 nedeljsko jutro, 7.35 Za-bres . melodije, 8.30 Otroška st/^ava — Tamara Gabbe:
(i, blaj, 10.30 Pokaži, kaj znaš; boril? glasbena oddaja), 16.00 Re-„/taža: Dolomiti rastejo... 10.30 nogometne reprezentancama Ita-
CETRTEK, 16. MAJA 8.05 Pojeta mladinska zbora, 9.20 Od popevke do popevke, 11.00 Pesmi za naše male, 12.40 20 minut s Kmečko godbo in Vaškim
LESTVICA		PO 18. KOLU
Branik		16 16 1 1 85:22 33
Rudar		18 10 3 3 36:18 23
Sloboda		17 10 2 5 40:29 22
Jeddnstvo		18 10 1 7 40:34 21
Maribor		18 9 2 7 42:37 20
Tekštilac		16 7 5 6 36:33 19
Kladivar		17 9 0 8 47:35 18
Mladost		16 7 3 8 43:49 17
Sloga		18 4 5 9 40:54 13
Z a gora c		18 3 5 10 31:58 U
Sobota		18 4 1 13 24:37 »
Proletarec		18 3 2 13 18:56 8
Tekma	Kladivar :	Sloboda,	
odigrana	21. aprila v Celju ie	
razveljavljena		in se bo ponovila
la. maja v	Velenju.	
žarsko moštvo pet minut pred zaključkom zapustilo igrišče in odneslo zelo »dober« vtis o krških nogometaših.
Vsekakor bo treba take prena-peteže izključiti iz moštva, čeprav so še tako dobri nogometaši. ,
Na noben način ne bi smelo priti do takih izgredov, zlasti ne v igri z inozemci. To bi moral preprečiti domači kapetan moštva.
Sodnik sicer ni bil najboljši, kar pa ne bi smelo bistveno vplivati na potek igre.
-a
Šahovski dvoboj v
VIDMU-KRSKEM
Pred kratkim so v Vidmu-Krš-kem nastopili šahisti s Senovega in Brežic. Na to srečanje se domače moštvo ni dovolj pripravilo, zato je bil tudi rezultat temu primeren.
Šahovsko moštvo DPD »Svobode« Senovo je premagal šahiste DPD »Svobode« Videm-Krško z 8:2. Brežičani pa so zmagali z rezultatom 9:3.	-a
Brežiški nogometaši napredujejo
Predzadnjo nedeljo so brežiški nogometaši gostovali v Celju proti dobremu moštvu S2D Celje in so z odlično igro premagali domačine s 4:2 (3:2). Gosti so nastopili z oslabljenim moštvom in poškodovanim vratarjem, ki je v prvem delu igre reševal situacijo za barve svojega moštva. V drugem polčasu je napadalec Suljagič zamenjal vratarja, vendar so Brežičani z 10 igralci popolnoma onemogočili domače železničarje. Pri gostih so bili strelci Stamenkovič (2), Prokič in Suljagič, ki so predstavljali najboljši trio Brežičanov.
M. T.
OKRAJNO EKIPNO PIONIRSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO V VIDMU-KRŠKEM
*e'km°S mednarodne
jto* jirgoslavije tpr^nosTz Za- k'‘nt!:tonb	*®ra tamburaški
v»?N,	13.39 .Melodije za dobro ?rk“te''. potl vodstvom Matka
'?Uo,
04
k).
Melodije za dobro 20.00 »Malo od tu in malo tam (zabavna glasbena odda-
PONEDELJEK, 13. MAJA
•tonil5 Kadijska šola za srednjo 'oda 0 ~ Vasja Ocvirk: »Kri ni ISDnrla11-35 Polke> Valčki in kola - red jugoslovanskih plesov),
,.*1.»5 Radijska šola
t
i»astc!n4-05 -------- — - ™-
hei^PdJo - Maks Sajko: V de-13 .V™ ai?eeu 2.309 metrov visoko, Vik ,Utrink' iz literature - Lud: -K Kuba:
U.15
Pisan spored zabavnih me-Radijska šola za viš-
?lbavna
17,,". ‘\uoa:	Po slovenski zemlji,
I* naših kolektivov, 17.30 vna in plesna glasba na te-.m traku, 18.00 Kulturni pre-
tenVci,, 15 Študenti pojo. .. (Aka-Šturtl?1 Pevski zbor Primorskih Ja, uentov, 18.40 Mladinska odda-
TOREK, 14. MAJA
iaha5vnroroCil11' *•« 'grajo malt dn- vnl ansambli, 10.10 Od melo-
žene a® melodije, 11.15 Za dom in ll.jj’ 33.30 Pester operni spored, tehnik nimivosli lz znanosti in *e, 17.10 Zabavna in plesna
Sijakoviča, 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe,- 11:20 Pionirski kotiček, 18.00 Družinski pogovori, 18.10 Zvezda svetovnih opernih gledališč, 20.00 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov (posnetki javne oddaje v Celju do 9. maja 1957).
PETEK, 17. MAJA 11.00 Za dom in žene, 13.15 Ritmi in melodije, 15.40 Utrinki iz literature — Dušan Mevlja: Pesmi, 17.10 Športniki, pozor! 18.00 Radijska univerza, 18.45 Tedenski zunanjepolitični pregled.
SOBOTA, 18. MAJA 8.05 Zabavna matineja, 11.15 Dober dan, otroci! (Pesmi Toneta Pavčka), 12.40 Melodije iz Mont-martra, 13.15 Četrt ure z Zadovoljnimi Kranjci, 13.30 Od arije do arije, 14.20 Zanimivosti iz znanosti In tehnike, 15.40 Novi filmi,
16.00	Glasbene uganke, 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu, 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku, ls.oo Okno v svet.
20.00	Veseli večer.
Rešitev nagradne uganke iz 17. Številke
Rešitev nagradne uganke, ki smo jo objavili v 17. številki »Zasavskega tednika«, se glasi: LISICA. (*'rr*-^rCiVe tokrat Plisodtl prvo nagrado Hinku PAL-{-lCU, učencu 2. c razreda niž. gimnazije, pošta Za-Borje ob Savi — drugo nagrado pa dobi po odločitvi tena Janko ŠEMROV, učenec 2. razreda osnov, šole, faomja sušica št. 15, pošta Bizeljsko. Obema bomo tunino darilo poslali po pošti.
ki i ^sem astulim marljivim pionirjem in pionirkam, 1 ]lm treb ni bil naklonjen, za poslano rešitev uganke ln Pozdrave iskrena hvala.	. •
UREDNIŠTVO
NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE
Danes prinašamo našim pionirjem in pionirkam 77101lični kvadrat, ki ga je sestavil Anton Krajnc, uie-*ec Ul. .c razreda gimnazije v Trbovljah. Upamo, da ga °oste rešili.
MAGIČNI KVADRAT
j 2	3	4	5 Besede (vodoravno in
navpično): 1. slovensko moško ime; 2. hrib pri Beogradu; 3. nasuta zemlja, tudi naplavina; 4. žensko ime; 5. zahod (izposojenka iz srbohrvaščine). Črke: AAAAA AAA, C, D, EE. II, J, LL, NN, PP, S, V, ZZ.
Doti ^e^tGU ma0tčnega kvadrata nam prinesite ati pa j-t' po pošti do nedelje, 1.9 majo. opoldne. Za re-n .fP imamo pripravljeni dve lepi knjižni nagradi (po ireba)
j	odgovoru ne pozabite navesti razen svojega
hn<|T1rt in Prtim^a tudi razred šole, ki jo obiskujete, clalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem pionirjem in pionirkam lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO
MARIBORSKO-CELJSKA NOGOMETNA LIGA
Krepka zmaga »Svobode« proti »Celju«
SVOBODA (TRBOVLJE) : CELJE 73 (4:2)
No — tokrat so igralci »Svobode« iz Trbovelj zaigrali tako, kot Je treba. Napad je bil hiter in ni omahoval. Rezultat tega je bil, da je nasprotnikovo mrežo potresel sedemkrat, medtem ko so bili gostje iz Celja uspešni samo dvakrat.
MALI OGLASI
PRODAM gospodarsko poslopje 25x10 m, oddaljeno 25 min. od železniške postaje Sevnica. Poslopje v zelo dobrem stanju ter uporabno kot stanovanjska hiša, kot gospodarsko poslopje za kmečkega lastnika, ali pa kot prostor za obrtnika ali za delavnico državnega sektorja. Cena zelo ugodna. Po dogovoru možna tudi prodala polovice poslopja. Naslov v ogl. oddelku pod šifro »Lepa okolica«.
HIŠA, nova, enostanovanjska, ob cesti Senovo—Brestanica, se
ugodno in takoj proda. — Ivan Lubi, Senovo 36.
ZIDAN ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, proda za 7.000 din Alfonz Vervega, Brežice, Gregorčičeva 2.
V ZAMENJAVO za sobo grem pomagat v gospodinjstvo. Marija Kladovšek, Trbovlje, Brvško 19.
PRODAM OTROŠKI VOZIČEK ln stiskalnico za sadje. — Naslov v upravi lista.
PRODAM GLOBOK IN ŠPORTNI otroški voziček. — Voje, Trg svobode 2, Trbovlje.
PREKLIC
Podpisana Ivanka Hren, gospodinja, Trbovlje, Partizanska 29 izjavljam, da nimam nobenega vzroka trditi o tov. Rudiju Kralju, nam. TNZ v Trbovljah, da Je poslal svojega otroka k obhajilu, In se je moja zadevna izjava napačno razumela.
OBVESTILO
Upravite-ljstvo osnovne šole Trbovlje — Vode obvešča vse starše šolo obveznih otrok, rojenih v letu 1950, da bo vpisovanje v I. razred osnovne šole od 13. do 18. maja 1957 med R. in^ 11. uro. dopoldne v pisarni šolskega upra-viteljstva. S seboj prinesite rojstni Ust ter potrdilo o cepljenju proti kozam in davicl.
Upraviteljstvo
OBVESTILO
Denarna loterija Rdečega krila Slovenije je Iz tehničnih razlogov preložena na 19. maja letos. Žrebanje bo javno v Ljubljani. Ostalo je še nekaj srečk Po 100 din. Dobite jih pri vseh organizacijah Rdečega križa in pri njenih poverjenikih. V Ljubljani Jih lahko kupite tudi v trafikah. Čisti dobiček loterije je namenjen gradnji mladliv skesa okrevališča na morju. Podprlm,, zato vsi to človekoljubno akcijo. Sindikati nabavite srečke kolektivno!
^Preteklo nedeljo Je bilo v Vid-mu-Krškem okrajno ekipno pionirsko prvenstvo v šahu, katerega so se udeležile najboljše ekipe posameznih občin.
Predhodno so imeli po vseh občinah našega okraja občinska šahovska prvenstva, na katerih, so sl najboljše etape pil bo rile pravico sodelovanja na okrajnem, Šahovskem prvenstvu.
Na okrajnem šahovskem prvenstvu so bili najbolje zastopani starejši pionirji, nato starejše pionirke, mlajši pionirji, medtem ko so se mlajše pionirke odzvale le iz Vidma-Krškega in lz Zagorja.
Pri starejših pionirjih so zrna«
okrajno Šahovsko prvenstvo V TRBOVLJAH
Mladinec Hinko Jazbec šahovski prvak okraja
Pred 1. majem so se pomerili v turnirju za okrajno šahovsko prvenstvo najboljši šahisti Zasavja. Turnir so Igrali v dvorani hotela »Turist« v Trbovljah. Tekmovanja so se udeležili: za SD »Rudarja« iz Trbovelj Mirko Sribar, France Gerželj in Hinko Jazbec ml., nadalje Zvone Drnovšek, za SD »Svobodo« iz Trbovelj Tone Drobež in Jože Sever, za »Svobodo« I. lz Hrastnika Franc Ravnikar, za »Svobodo II« iz Hrastnika Marijan Majes, Cveto Milenkovič ln Lojze Marinko, za »Svobodo« lz Brežic pa Stane Preskar in Franc Keše.
Izid tega tekmovanja Je bil sledeč: 1. Hinko Jazbec ml. 10.5 točke: 2. France Gerželj lo točk; 3. Mirko Sribar 8 točk: 4. Cveto Milenkovič 6,5 točke; 5.—7. Zvone Drnovšek, Franc Ravnikar in Jože Sever po 5 točk; 8. Tone Drobež 4,5 točke; 9. Marijan Majes 3.5 točke: 10. Stane Preskar 3 točke; 11.—12. Franc Keše in Lojze Marinko pa po 2,5 točke.
V brzoturnlrju )e zmagal France Gerželj z 9,5 točke pred Sribar-Jem (9), Milenkovičem, . Jazbecem (7) ln ostalimi.	(n)
galt šahisti iz Hrastnika z 21 dobljenimi točkami, njim pa so sledile ekipe iz občine Brežice (18 Jn pol točke) Zagorje (18), Trbovlje • (17 in pol), Sevnica (12), Radeče (M), Krško (10 in pol) in Senovo (3 in pol točke).
Pri starejših pionirkah je zmagala ekipa iz občine Videm-Krško s 16 točkami, njim pa so sledile ekipe iz Trbovelj (14 in pol), Zagorje (8), Radeče (8), Hrastnik (7 in pol) in Senovo (6).
Med mlajšimi pionirji pa se je najbolj izkazala zmagovalna ekipa iz občine Brežice, ki je dosegla 12 točk, ekipa iz Zagorja (8), Trbovlje (7), Senovo in Vi-dem-Krško pa sta dosegli 6 in pol točke.
Mlajše pionirke iz Vidma- Krškega pa so premagale Zagorjanke z rezultatom 4:0.
Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, saj so pomagali pri izvedbi najboljši pionirski šahovski voditelji iz vsega okraja.
Na tem tekmovanju so si priborile vse prvomestne ekipe pravico do republiškega tekmovanja, ki bo po vsej verjetnosti že prihodnji teden.
Lepa zmaga mladih zagorskih rudarjev
Gojenci Doni & Industrijske ruda rsxe šole v Zagorju (IKŠ) se v prostih urah precej ukvarjajo s športom. Poleg odbojke, namiznega tenisa, šaha, streljanja in drugih športov jim je najbolj priljubljen nogomet. V letošnjem šolskem letu so že večkrat tekmovali z drugimi sorodnimi šolami, vendar doslej če niso biii premagani.
V	okviru letošnjih prvomajskih prireditev so napovedali dvoboj učencem Metalurške industrijske šole v Štorah (MIS). Tekmovanje je bilo združeno z otvoritvijo nove strojne delavnice tamkajšnje šole. Ker v Štorah nišo imeli pripravljenega igrišča za odbojko in mali rokomet, so se gojenci obeh šol pomerili le v nogometu in šahu.
Učenci MIS Store so mlade zagorske rudarje lepo sprejeli, jim pokazali svoj internat in šolo, hkrati pa jim tudi razkazali, kako se vključujejo v proizvodnjo in v katerih področjih delujejo.
Gojenci ^ zagorske IBS so vedeli. da imajo tokrat pred seboj močnega nasprotnika, zato so se na tekmovanje dobro pripravili. Nasmejanih obrazov so popoldne zapustili Savinjsko dolino, saj so dvoboj končali z lepo zmago: v nogometu s 4:0, v šahu pa s 13,5: 6,5.	T. K.
Šahovsko sindikalno prvenstvo v Trbovljah
V	šahovskem sindikalnem prvenstvu v Trbovljah so posamezna moštva odigrala 8. in 9. kolo in je končen rezultat sledeč:
Moštvo Rudnik I Je doseglo 38 točk, Elektrarna Trbovlje 33 točk. Rudnik II 28.5 točke, Industr. kovin. šola 27,5 točke, Strojna tovarna Trbovlje 27 točk, Cementarna 20,5 točke, Stroj. mizarstvo Trbovlje 17,5 točke. TNZ - sodišče 15,5 točke, Elektrostandard Trbovlje pa 8,5 točke.
SAH NA TRBOVELJSKI GIMNAZIJI
V okviru mladinskega tedna, ki ga prirejajo dijaki gimnazije v Trbovljah, so odigrali šahovski turnir mladinskih ekip. Igrala 'so' moštva gimnazije, Strojne tovarne Trbovlje. Industr. kovinarska šola, Rudarska šola in mladinci Strojnega mizarstva Trbovlje.
Na tem turnirju so dosegli mladinci Industrijske rudarske šole 15 točk, mladinci STT 14,5 točke, gimnazija 15,5 točke. Industr. kovin. šola 12,5 točke, mladinci Strojnega mizarstva pa 4,5 točke.
(n)
TVD »PARTIZAN« VIDEM-KR9-KO: MADŽARSKI EMIGRANTI
(Brestanica) 1:4 (1:2) Nogometni trener TVD »Partl-zaina« Videm-Krško, - tov. Istenič je izvedel, da so med madžarskimi emigranti, ki bivajo v Brestanici, tudi dobri nogometaši.1 Povabil Jih je na nogometno srečanje, ki je bilo na stadionu »Matije Gubca« v Vidmu-Krškein,
V	začetku tekme so se gostje postavili bolj kot ne v obrambo, dokler niso uredili svojih vrst. Opaziti je bilol da niso vlgrani. Toda kmalu so pokazali, .da so boljši nasprotniki, kot so domačini pričakovali. S hitrimi prodori in lepimi kombinacijami so dosegli že v prvem polčasu dva gola. Domačini so znižali rezultat na 2:i Iz enajstmetrovke.
Drugi polčas Je bil še bolj živahen. Njihovo prerokovanje, da bodo pravo igro pokazali šele v zadnjih desetih minutah, se Je uresničilo, kajti v tem času so popolnoma nadvladali domače moštvo in tako zmagali z rezultatom 4:1.
Kakršna je bila propaganda za to prireditev, takšen je bil tudi obisk. Ze dolgo ne pomnijo, da bi bilo na nogometni prireditvi preko 800 gledalcev. Tekmo je spremljajo tudi okrog 200 Madžarov — emigrantov. Vsekakor bi se morali nad temi navijači vzgledovati, saj so neprestano burno navijali za svoje moštvo
Izpred sodišča
S KAMNOM NA LOVSKEGA TOVARIŠA
Jože Kozinc iz Bovškega ln Franc Peternelj sta šla 24. marca letos skupaj na lov, domov grede pa sta se ustavila v kleti nekega znanca in se tam o-pila — zlasti prvi, ki se je kar na lepem začel prepirati z lovskim tovarišem. Ni pa ostalo samo pri prepiru. Kozinc je pred Peterneljem odšel domov po nož in skupaj s svojim bratom Francem Kozincem hitel nasproti Peternelju. Nož je Jožetu Kozincu še pravočasno vzela žena, vendar ko so se s Peterneljem srečali, sta ga oba brata pričela izzivati, končno sta ga pa še oba večkrat s kamnom udarila po glavi in desni roki in ga laže telesno poškodovala, tako da je mo-rai iskati zdravniško pomoč.
Na glavni obravnavi sta Jože in Franc Kozinc dejanje priznala in tudi obljubila plačati Francu Peternelju nastale stroške in nekaj za bolečine. Vse to je sodišče upoštevalo kot olajšilno in oba brata, ki do sedaj še nista bila kaznovana, obsodilo vsakega na 21 dni zapora, na solidarno plačilo odškodninskega zahtevka Francu Peternelju v znesku 5.750 din in na plačilo stroškov kazenskega postopka, vsakega posebej pa še na 800 din povprečnine.
SREČO JE PREROKOVAL
Lansko Jesen se je oglasil pri M. T. v Trški gori Stjepan Nikolič iz Zagreba in spraševal za staro železo, obenem pa se ponudil M. T., da ji napove srečo z roke. Ta je res v to privolila, in ko je Nikolič trdil, da Je pri njej vse začarano in da potrebuje čim več denarja, da jo bo rešil, mu je izročila 3.000 din. Nikolič Je denar spravil, pred odhodom pa ji je obljubil, da bo prihodnji dan denar vrnil. M. T. pa je še pravočasno sprevidela, da jo le napovedovalec sreče ogoljufal za tri tisočake in je zadevo še naznanila organom LM, ki so Nikoliča izsledili in pri njem našli tudi še ves denar, ki ga jč T. M. dobila nazaj.
Zaradi kaznivega dejanja goljufije se je Stjepan Nikolič zagovarjal pred sodiščem, kjer je dejanje priznal ter v zagovoru povedal, da se je napovedovanju sreče. pač nekaj zlagal. Sodišče ga je obsodilo na 1 mesec zapora, plačilo stroškov kazenskega postopka in 500 din povprečnine.
KAZNI SE JE HOTEL IZOGNITI
Zaradi kaznivega delanja hude telesne poškodbe je bil leta 1955 Jože Božičnik iz Koprivnice obsojen na leto ln 15 dni strogega zapora. Se pred nastopom kazni pa je zbežal preko državne meje v Avstrijo, kjer se Je zadrževal do 4. marca letošnjega leta, ko je bil po izročitvenem postopku izročen našim oblastem.
Zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo se je obtoženec pred nedavnim zagovarjal pred okrajnim sodiščem v Vidmu-Krškem in bil za to dejanje ob upoštevanju prejšnje kazni za hudo telesno poškodbo obsojen na enotno kazen l leto in 3 mesece strogega zapora.
ZARUBLJENI SVINJI ZAKLAL IN PRODAL
Alojzu Pavkoviču iz Jelenka je oblast v decembru lanskega, leta zarubila dva prašiča za kritje iz* vršljive terjatve K. I. V času odrejene prodaje pa Je obdolženec enega prašiča zaklal, drugega pa * prodal in tako onemogočil prodajo, — . Zaradi kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic g k je sodišče obsodilo na 3.000 din denarne kazni, na plačilo stroškov kazenskega postopka in 300 din povprečnine.
ZARADI SAMOVOLJNOSTI KAZNOVANA
V hiši Frančiške Vizlar na Raki je stanoval B. I., ki Je bil T zadnjem času zaradi narave službe po več dni zdoma. Frančiška Vizlar pa je nekega dne v letošnjem februarju njegovo stanovanje Izpraznila in v izpraznjeno stanovanje vselila novega stanovalca, ne da bi B. I. sploh Imel že drugo stanovanje. — Javni tožilec je Frančiško Vizlar obtožil dejanja samovoljnosti, okrajno sodišče pa je Vizlar j evo, upoštevajoč njeno starost ln priznanje, obsodilo na 4.000 din denarne kazni, plačilo stroškov kazenskega postopka in 500 din povprečnine.
No Orehovem pri Sevnici so dobili vodovod
Pred kratkim je začel delovati na Orehovem pri Sevnici nov vodovod. S tem so se izpolnile desetletja stare obljube, o čemer so razpravljali na najrazličnejših sestankih vaških odborov.
GOSPODINJE — PRIGLASITE SE ZA STROKOVNO EKSKUR-
KINEMATOGRAFI
Kino »Delavski dom« Trbovlje
bo predvajal do ponedeljka amer. barvni film »Mirni človek«; Naslednji teden od torka do četrtka nemški film »Močnejši od noči«.
Kino »Svoboda-Trbovlje II« bo imel na sporedu do ponedeljka amer, kavbojski film »Človek Izza puške«.
Kino »Svoboda-Dobrna«: od 11. do 13. mala amer. barvni film »Než,na pesem«; 16. —	20. maja
ruski barvni film »Štirideset« prvi«.
Kino Brežlca:	11. maja amer,
barvni film »Ljubimca divjega zapada«; 12. — 13. maja ital. barvni film »Zena z reke«; 16. — 16. maja franc, film »Otroci ljubezni«; n. - 18. mata amer. barvni film »Človek Iz Atama«.
Kino Sevnica:	11. — 12. mala
franc, film »Lepotice noči«; 16. do 19 maja nemški barvni film »Kamnito srce«.
Kino Brestanica: 11 — 12. maja amer. barvni puatol. h'm »Škrlatna dolina*; 15. — 16. maja Ital. (Hm »O. K. Neron««; 18. — 19. mala ruski barvni film »Stlrlde-setinprvl«.
Kino »Svoboda« Kisovec: 11. —
12	maja amer. barvni pustol. film »Ujetnik dvorca Zende«; 16 do 16. maja amer. krim. film »Pod okriljem zakona«; 18. — ), maja amer barvni zabavni film
•	Karneval v Teksasu«.
Kino »Triglav« Zagorje: 11. —
13	maja amer. film »Obsojen«; 16 In 16. maja amer mlad. film
•	Mali begunec«; 18. — ih majo amer glasbeni film »Bell jorgo-van«.
Kino »Svoboda — Zasavje« Trbovlje: 10. — 13. maja franc, zabavni film »Frizer za dame«.
ZIJO
Zveza zadružnlc pri KZ Trbovlje organizira v sodelovanju z gospodinjskim centrom v kraju enodnevno avtobusno strokovno ekskurzijo.
Na programu te ekskurzije je: 1. ogled gospodinjske in kmetijske šole v Šentjurju pri Celju, zlasti ogled vzornih hlevov in mehanizirane molže; 2. ogled selekcijske postaje za perutnino v Ločah pri Poljčanah, kjer vzgajajo in odbirajo perutnino vseh vrst; 3. ogled vrtnarske šole v Medlogu pri Celju, kjer gojijo na sodoben način zeienjadne in okrasne rastline.
Spotoma je predviden postanek v Rogaški Slatini, kjer bi bila tudi možnost kosila.
Datum ekskurzije Je predviden v četrtek, 30. maja, z odhodom z avtobusom lz Trbovelj ob 7. uri zjutraj in s povratkom v Trbovlje do 7. ure zvečer.
Stroški prevoza bodo znašali 500 do 700 din.
Ekskurzija je namenjena predvsem gospodinjam, priglasijo pa se lahko tudi drugi interesenti.
Priglasitve sprejema Kmetijska zadruga Trbovlje do 18. maja. Takrat je treba tudi vplačati na račun prevoznih stroškov 300 din.
Priglašene! bode prejeli podrobna in nadaljna navodila neposredno.	T. B.
ROKOMET
TVD »Partizan«; ltl< Brežice 31:26	(10:11, 21:17, 31:26)
Na rokometnem igrišču pri Tovarni celuloze in papirja v Vidmu-Krškem je bila dne 30. aprila odigrana tekma v malem rokometu med moštvom TVD »Partizan« ln RK Brežice.
Igra je bila zelo živahna ln lepa. Med igralci so se nekateri zelo dobro izkazali, zlasti v protinapadu in metu na go). Zanimanje za ta šport Je že nekoliko večje, kot je bilo v preteklem letu. vsekakor bo pa treba nekoliko več propagande in obisk bo te večji.	-a
Zelja vaščanov pa je naletela vedno na gluha ušesa. Orehovo je nad sto let stara vas, kjer živi okrog 120 ljudi. To je prav lepa vas, ki leži ob okrajni cesti Brežice—Trbovlje, ki pa ni imela vse doslej svojega vodovoda.
V naši socialistični izgradnji se je sedaj uresničila vaščanom tudi ta želja. Za izgradnjo gre zahvala predvsem občinskemu LO Sevnica za dano podporo, zlasti pa predsedniku Karlu
tudi vsem vaščanom, ki go prav pridno pomagali pri Izgradnji tega potrebnega vodovoda.
M.M.
VREME
ZA CAS OD 10. DO 19. MAJA
V zadnjih dneh tekočega tedna in v zadnjih dneh prihodnjega tedna kratkotrajne padavine z nevihtami in ohladitvijo. V ostalem (nekako 12. maja dalje) v splošnem ugodno,
Kolmanu za osebno prizadeva-" deloma jasno vreme in so v tem
razdobju možne le manjše krajevne padavine ali nevihte. Temperatura se bo postopno dvignila.
Nadaljnji itgledi:	Proti 20.
maju pričakujemo ponovno močno ohladitev e padavinami.
nje, da so z deli čimprej končali. Prav tako zasluži priznanje tov. Franc Radišek, ki je tudi vložil mnogo truda v to delo, nadalje tov. Stane Blaznik za solidno strokovno pomoč.
Seveda se je treba zahvaliti
RAZGLAS
Rok za vlaganje prošenj za sečno dovoljenje za sečno sezono 1958
V smislu člena 7 uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Ur. list LRS št. 30-116-54) z dne 5. avgusta 1954, in (štev. 6-10-56) z dne 8. marca 1956 se za območje OLO Trbovlje razpisuje rok za vlaganje prošenj za izdajo sečnih dovoljenj za sečno sezono 1958.
Rok za vlaganje prošenj se določa od 1. maja do 15. Junija 1957.
Prošnja za sečno dovoljenje mora biti spisana na predpisanem obrazcu in mora obsegati zlasti: podatke o prosilcu (ime in bivališče oziroma sedež), zemljiškoknjižne podatke in podatke o kraju, kjer se namerava sekati, podatke o količini in vrsti lesa, podatke o tem, kdo bo izvršil sečnjo, in namen sečnje.
Prošnje za sečno dovoljenje se vlagajo pri pristojnem občinskem ljudskem odboru, sicer pa pri pristojni revirni gozdni upravi.
Prošnje vložene v rednem roku so v smislu točke 1., člena 6, zakona o taksah proste kolkovine.
OKRAJNA UPRAVA ZA GOZDARSTVO TRBOVLJE.
TOBAK IN IRAK
V zadnjih letih se mnogo govori o atomskih poskusih, ki ogrožajo človeštvo, pogosto pa se obravnava tudi vprašanje povezave med kajenjem in rakom. Pretekli mesec je kar več ameriških znanstvenih zavodov, ki se ubadajo izključno s tem vprašanjem, objavilo dvoje zanimivih poročil o rezultatih dolgoletnih znanstvenih raziskovanj. Obe poročili sta naleteli na močan odmev. Prvo poročilo govori o dokončnih izsledkih glede vprašanja, ali cigarete povzročajo rakasta obolenja
na pljučih, in na vprašanje, ali je mogoče izdelati cigarete, ki ne bi bile nevarne. Na svetu je na stoitne kadilcev, zato ni nič čudnega, če oba problema vse te milijone ljudi zanimata. Štiri ameriške ustanove: Državni zavod za proučevanje raka, Držjvni zarvod za srčne bolezni. Ameriško združenje specialistov za raka ter Ameriško združenje specialistov za srčne bolezni so že pred nekaj leti ustanovili skupen odbor sedmih vidnih znanstvenikov, ki so mu zaupali nalogo.
POLITIČNI MOZAIK
KER JE NAPAČNO ZATROBIL...
Mehiško vojno sodišče je obsodilo vojnega glasbenika, narednika Silvestra Mendozo na izgnbo vojaške službe, ker je pri Igranju nacionalne himne napak zatrobil..,
NACISTIČNA PROSLAVA
20. aprila je rojstni dan največjega zločinca sveta Adolfa Hitlerja. In ker na Nemškem zelo spoštujejo tradicije, vsaj ponekod, so tu pa tam v znamenju tet radici-je proslavili tudi rojstni dan kanclerja tretjega rajha.
V Salzgitterju blizu Brunswicha so bivši nacisti porušili osemdeset grobov na židovskem pokopališču in spomenik žrtvam Hitlerjevega terorja.
Na ostanek porušenega spomenika so patetično napisali: »Zbudi se, Nemčija! Smrt Židom!«
UPRAVIČEN PONOS
Angleški konzervativni poslanec R. F. Crouch se je v angleškem parlamentu pritožil, da stojijo na mizah v restavraciji parlamenta stekleni pepelniki z napisom: »Made in Germany«.
NIČ VEČ OČITANJA ...
Nedavno je ameriška vlada — hoteč se izogniti večlm očitkom zasebnih kapitalistov — prodala 24 tovarn za Izdelovanje umetnega kavčuka privatnikom in se tako izognila namigavanjem, da podpira državni kapitalizem. NI važno, da so te tovarne postavili med vojno z velikanskimi javnimi stroški.
EISENHOWERJEVI BRATJE
Predsednik ameriške vlade Dvight Eisenhower ima tri brate: Earla, Miltona in Edgarja.
Prejšnji mesec so nekateri ameriški časniki priobčili tole: »Senzacionalni prepir v družini Eisenhower bi »e lahko spremenil v politični škandal.«
Edgar Eisenhower, advokat v Takoml, je dal Intervju agenciji INS. rekoč: »Ne razumem, kaj je nagnalo Dvi-ghta, da letos zahteva tako velik proračun. V predvolilni kampanji se je zavzemal za nasprotno. Rad bi vedel, kdo je nanj vplival?«
Edgar je mislil, da vpliva na predsednika njegov osebni pomočnik Sherman Adams, siva eminenca Bele hiše in Paul Hofman, nekdanji šef Marshallovega plana.
Toda 18. aprila so agencije javile:
Trije bratje so se znašli v Beli hiši. Pri koellu je bilo trinajst povabljencev. Edgar je dejal novinarjem, da ni nobenih nesoglasij v družini. O vplivih ni govoril...
da dokončno pove, do katere mere in kako vpliva kajenje na rakasta obolenja na pljučih.
Skupina znanstvenikov z dr. Frankom Strongom je v začetku letošnjega aprila Izdala svoje poročilo, ki je bilo objavljeno na prvih straneh skoro vsega ameriškega tiska. To poročilo pravi v glavnem tole:
Kajenje cigaret je zares eden izmed vzrokov, in to glavni vzrok za rakasta obolenja na pljučih. Njihova nevarnost raste s količino tobaka, ki ga pokadimo. Možnost, da bo kadilec, ki pokadi od pol do enega zavojčka cigaret na dan, zbolel za rakom na pljučih, je od pet do petnajstkrat večja kot pri nekadilcih. Pri ljudeh pa, kt pokadijo po dva zavojčka cigaret na dan, Pa »e ta možnost poveča d0 27-krat.
Kajenje pa nikakor nt edini vzrok rakastih obolenj na pljučih. Drugi glavni vzrok je nedvomno z dimom pokvarjen zrak. V angleškem mestu Liverpoolu. kjer je ozračje polno dima 50 odstotkov smrtnih primerov raka na pljučih pripisujejo kajenju. 35 odstotkov pa z dimom pokvarjenemu ozračju. Raziskave v ZDA so pokazale, da je ozračje, ki je polno tovarniškega dima. vzrok 31 odstotkov obolenj za rakom na pljučih. Ostalih petnajst odstotkov pa pripisujejo še neugotovljenim povzročiteljem.
Tretji zaključek navedene sedmerice znanstvenikov pa pravi, da doslej še n,j nobenih dokazov, da bi kajenje v kakršni koli meri povzročalo srčne bolezni. »Kajenje, zlasti kajenje cigaret, je eno izmed velikih nevarnosti za zdravje in
očitno je. da je med kajenjem in rako-ro na pljučih neka vzročna zveza, zato je nujno potrebno proučiti tudi neke splošne zdravstvene ukrepe, ki bi bili usmerjeni v ta namen,« — konča poročilo uglednih znanstvenikov.
Samo ob sebi je razumljivo, da ustvarja ta ugotovitev precej alarmantno vzdušje, in zato se mnogi vprašujejo, kakšne ukrepe predlagajo ti znanstveniki prot.j temu. Toda omenjeni odbor sedmih znanstvenikov ni predlagal še nobenega ukrepa. pač pa vztraja pr-; tem, da se raziskovanje nadaljuje, da se odkrijejo tiste sestavine v tobakovem dimu, ki povzročajo rakasta obolenja na pljučih. Sele tedaj bo mogoče začeti s potrebnimi ukrepi prpti temu.
Zdi se tudi. da so vsi dosedanji filtri pri cigaretah neučinkoviti. ker zadržujejo le majhen odstotek dima.
Nič manjše senzacije od gornje novice ni napravila druga vest o izsledkih znanstvenega raziskovanja, ki -je bila objavljena pred kratkim.
Čeprav ni sestavina v tobakovem dimu, ki povzroča resasta obolenja na pljučih, še odkrita. postane oigareta lahko povsem nenavama. pa čeprav se., ta neodkrita sestavina niti ne izloči. D0 tega zaključka je prišel 34-lefcni dr. E. L. Wynd-er iz znanega ameriškega zavoda za rakasta obolenja SIoa,n Ket-tenrg, id se že iz študentskih let ukvarja z vprašanjem povezave med kajenjem tn rakom.
Dr. Wynder je skupipi znanstvenikov v Chicagu svoje razlage pirikazail takole: substanca, kj povzroča raka, n< v tobako-
vih listih v njihovem prtrod-nem stanju. Njegova skupina znanstvenikov je tn dokazala s tem, da je iz prirodnih listov tobaka izdelala »smolo«, ne da bi tobak sežgala. To smolo so WynderjeVij sodelavci preizkušali na miših, kjer se rak ni pojavil. Ko pa So liste tobaka sežgali pri različnih temperaturah in tako iz njiih napravili »smolo«, se je rak pojavil. Smola. ki so jo dobili pri temperaturi od 560 — 720 stopinj C. je povzročila le nekaj primerov raka. S smolo, k« so jo pridobili pri sežiganju tobaka pni 800 — 880 stopinj C, pa se je odstotek obolenj močno povečal. Iz tega sklepajo, da substanca, ki povzroča raka, nastaja samo prj izgorevanju tobaka pri visokih temperaturah.
Dr. Wynder je ob pomoči ameriškega kemika W,nighta tudi odkril, od kod izhaja tista sestavina, ki povzroča raka. Z določenim postopkom je odstranil s tobakovega lista plast voska. ki varuje tobakovo Ustje, in iiz tega voska dobil »smolo«, ki je bila — kar zadeva rakasta obolenja — desetkrat močnejša kot navaden tobak. V petih mesecih so vsie miši. M eo bile okužene s 5-odstotno raztopino te smole, pokazale začetne faze raka. Zato meni dr. Wynder, da je prav ta sestavina tista, ki povzroča rakasta obolenja. Iz tega razloga misli ta zdravnik, da bi z odstranitvijo te plasti voska odsranili tudi nevarnost rakastih obolenj. Wynder sicer ne pove, kakšen okus ima taka cigareta, to pa zato, ker kot nekadilec o njej ne mara presojati.
Ta postopek je po Wynderje-vem mnenju zelo enostaven: po njegovem mišljenju hi bilo najbolje kaditi pipo, ker v njej gori tobak pri 767 stopinj C, se pravi pri temperaturi, pri kateri rakasta obolenja niso tako pogosta.
Henavadni vojni običaji
V balkanskih vojnah in » začetku prve svetovne vojne so vojskujoče se države uporabljale letala za opazovanje sovražnih položajev. Toda kadar so sovražna letala letela nad sovražnikovimi četami, se vojaki niso skrivali in iskali zaklonišč, pač pa so s položajev opazovali njihov let in se čudili hrabrosti pilotov. Ker letala niso bila oborožena, se v zraku tudi niso bojevali. Pri srečanju dveh sovražnih letal
FRANCOSKI VOJAKI V ALŽIRU, KJER POSTAJAJO TLA ČEDALJE BOLJ VROČA, PAZLJIVO PREGLEDUJEJO TUDI VSAKO ŽENSKO
sta pilota mirno letela drug mimo drugega in si učasih tudi pomahala z roko.
Nekoč — bilo je avgusta 1914. leta — sta se v zraku srečala avstrijski in srbski pilot. Srbski pilot je kot navadno pomahal z roko. Tudi Avstrijec je storil podobno, vendar s to razliko, da je v roki držal revolver. In ko je srbski pilot mahal z roko, so mu mimo glave zabrnela zrna sovražnikovega revolverja.
Avstrijci so že oh koncu leta 1914 začeli oboroževati svoja letala z mitraljezi in avionskimi bombami. Odslej so se začele v zraku borbe. Piloti so se odslej namesto Z mahanjem rok pozdravljali z mitraljeskimi rafali. Toda sedaj se je pojavil drug, še mnogo bolj nenavaden običaj; če je bil pilot zbit na sovražna tla, je pilot, ki ga je zbil na tla, vzel njegova letalska oča-1- kapo in škornje, in vse to ob ponovnem letu spustil na njegovo letališče. To je pomenilo v tistih časih čast proti hrabremu nasprotniku in lahko bi dejali — zadnjo pošto.
Dogajalo pa se je, da je bil pilot, ki je spuščal trofeje na sovražno letališče, zbit na tla, bodisi zaradi letal ali protiletalske obrambe. Tako so leta 1917 sovražni letalci spuščali na letališče take trofeje. In samo v enem dnevu so nad letališči izgubili življenje trije francoski in trije nemški piloti. Njihove trofeje so kasneje izmenjali pešci v času nekega zatišja.
Prav tako je bil običaj, da so zbitim pilotom, ki so ostali pri življenju, priredili slovesne večerje v štabu enote, katera jih je ujela. Samo da je bil namen teh večerij bolj obveščevalnega pomena. Namreč piloti so dobro jedli in pili, in kmalu so postali tako brbljavi, da so načeli govoritt, ne vedoč, da dajejo dragocene podatke sovražniku.
PARTIZANSKI KURIR JAKEC
To je bilo tisti čas. dragi pionirji, ko »o vaši očetje odšli v gozdove in branili našo zemljico pred sovražnikom. Verjetno so vam že v šoli tovariši in tovarišice pripovedovali o Nemcih, ki eo hoteli zasužnjiti domovino, zato bomo tud; tokrat pripovedovali, kako je Jakec pretental Nemce in rešil ujete partizane gotove smrti.
Se to moram povedati: Jakec je danes že postaven fant; izučil se je za rudarja in tam v trboveljski jami dan za dnem koplje premog, da vas v šoli in dom« ne zebe. Zelo rad pa se še spominja tistih težkih dni, saj so se mu globoko vtisnili v spomin.
Bilo je takole: k Jakčevi materi je nekega pomladnega večera prišel sosedov stric Jože. Jakec se je v kotu igral, razločno Pa je slišal, da je stric Jože povedal mamici, da bodo Nemci naslednjo noč odpeljali ujete partizane iz zaporov, ker jih nameravajo ustreliti. In Jakec je še slišal, da je mati od-
vrnila: »Jože, ne morem iz mesta, Nemci 50 me že zadnjič sumljivo opazovali. Najti bomo moralj koga drugega«.
Jakec je pustil igrače in prišel bliže. Stric Jože ga je pogladil po laseh in nekaj zamrmral. Potem se je udaril po čelu in dejal, da bi lahko Jakec odnesel pošto.
Matj ni hotela ničesar slišati, kajti Jakcu ni bil-, več kot šest let. Stric Jože pa je Jakca kar vprašal: »Jakec, nisi več tako majhen, da ne bi zmogel, bi hotel nesti partizanom v gozd pismo?«
Jakec je bil takoj navdušen in šele ko sta več kot uro prigovarjala materi, je tudi ona privolila.
»
Jakec je samozavestno stopal proti bloku.V rekah je nesel košarico za cvetje, v laseh, pod čepiso pa je nosil dragoceno pismo. Nemci so ga ustavili. Jakec se ni zmedel, marveč jih je. začel prijemati za svetle gumbe in besedičil, da jim bo pri-
nesel nazaj grede polno cvetlic. Nš da bj vprašal za dovoljenji, je smuknil ven in počasi stopal po stezi. Hodil je polno uro> ko ga je ustavil glasen »Stoj*-Jak^i se je obrnil in zagledal iz grmovja dolgo jekleno ceV" Ni se ustrašil niti za tem, k® je iz grmovja stopila velika P°-stavb s peterokrako na glavi-Povedal je, da mora takoj “ komandirju. Ta pa n,i hote: ničesar shšati. Sele ko je poveda* svoje ime, ga je partizan pr:)®1 za roko in peljal prflti neki ,asi-
Zdaj je stal v krogu partiza' nov. Vsj so mu stiskali roki) 10 odgovarjati je moral na desetino vprašanj. Potem ga je komandir potegnil na stran kec je segel pod čepico in mo»' če dal pismo.
Naslednjo, noč so partizani rešili desetino partizanov gotove smrti. Se preden so kreni:	'*
gozd, se je pri Jakčevih ogla5’ zastaven partizan in podaril Jakcu titovko. To je bilo ,a Jakca najlepše darilo. (* * * * v>
SKRIVNOST SANATORIJR ^
»Knjiga je gori v moji sobi. Nameravala sem jo vrniti gospe Petersen neprebrano, kajti navsezadnje sem prišla semkaj zato, da se odpočijem.«
»S tem pa, kot kaže, niste imeti posebne »reče. Sicer pa — ali lahko to knjigo vidim? Da si boste z menoj na jasnem: sem namreč specialist za slabe ljubezenske romane!«
Nasmejal se je in tudi Martina se je morala smejati komisarju.
»Potem vam bom knjigo dala, da si Jo boste prihranili za branje v postelji pred spanjem!«
Nato sta se oba vrnila v sanatorij. Ko sta prišla do glavnega vhoda
v poslopje, je stal tamkaj majhee, siv avto.
»Aha, naš .padar* je že tu!« je dejal komisar Fuchs. »Prav lepa hvala za vaša ljubezniva pojasnila, gospodična Martin! Mislim, da se bom moral še en-krait povrniti semkaj. Gospod Ho-rnby je videti prav pameten mož. Torej ne boste pozabili na obljubljeno knjigo, kajne?«
Nato sta se poslovila.
Ko je komisar Fuchs stopil v sobo, kjer je ležala umrla gospa Petersen, je dr. Richter ravnokar pospravljal svojo ročno torbico. Snel si je z nosa očala in dejal komisarju:
»Tokrat so nas klicali brez potrebe. Natančno sem pregledal umrlo in ugotovil, da je umrla za srčno kapjo. — Se boste vrnili v mesto z menoj, gospod Fuchs?«
»Gospoda, ali vama lahko ponudim majhno okrepčilo?« — je tedaj vprašal profesor Lorrnssen, ki je stal v bližini okna. »Zelo sem vama hvaležen, da sta la-ko naglo prišla, da spravimo s sveta to mučno zadevo Mislim, da sedaj lahko vse pripravimo, da gospo Petersen . .«
»Da,« ie odgovoril Fuchs zamišljeno. »Umrlo sedaj lahko pokopljete!«
Takrat se je začul iz kota sobe globok oddih. Tamkaj je stal s prekrižanimi rokami na prsih dr Warren Nad njegovim belim plaščem se je avetil njegov bled obraz. Fuchs ga je pazljivo gledal in zdelo se je. kakor da se mladi zdravnik njegovim pogledom umika.
»Najlepša hvala za vaše povabilo, gospod, profesor, toda midva se bova morala sedaj vrniti v mesto. Ni pa seveda izključeno, da se kmalu spet povrnem.« je dejal komisar Lorrnssenu.
Alj je še vedno kaj nejasnega na celi stvari?« je začuden vprašal profesor.
»Ne ravno nejasno, vendar... No — saj bomo še videli!«
Profesor Lorrnssen ga Je gledal, vendar Je molčal.
»Sedaj se bom pa zaupal vaši stari .škatli*, gospod Riohterl« je dejal komisar policijskemu zdravniku. »Se prej pa moram urediti neko malenkost. Torej — pozdravljeni, gospodje!«	•
Fuchs ni segel v roke ne profesorju Lorrnssenu ne doktorju Warrenu, pač pa je z očesom pomežiknil zdravniku Richterju ln odšel iz sobe.
»Glejte, da ne bom predolgo čakal na vas, gospod komisar!« je zaklical zdravnik Richter za njim, toda ta mu ni odgovoril.
Komisar Fuchs je še enkrat potrkal na vrata pri inženirju Hombyju. Inženir mu Je odprl takoj. »No — ali je vse v redu, kakor sem vam rekel že prej?« je vprašal policijskega komisarja.
Kriminalni uradnik je stopil za njim v sobo.
»Ali nameravate ostati še dalje tu?« je vprašal Fuchs Hornbyja brez kakšnega uvoda.
»Najmanj tako dolgo bom ostal v sanatoriju, dokler moje tete ne pokopljemo.«	•
»Po mojem mnenju to ne bo dovolj dolgo.«
»Kako mislite to?«
♦O cel! stvari sem še enkrat razmišljal. Kot vse kaže. so stvari take, da kriminalna komisija nima vzroka poseči v to reč. Dejal sem: Kot vse kaže! Vendar je tu še nekaj stvari, o katerih bi se izplačalo, da o njih razmišljamo.«
»Ah! Ste torej dognali, da ni vse v redu?«
»Najprej bo treba pogledati, kako izgleda testament, ki ga je napisala vaša gospa teta. Prosim vas, pokličite po telefonu notarja Schrdderja in ga vprašajte, če le oporoka shranjena pri njem. Ko bomo to listino prebrali, bomo vedeli več kot danes.«
In če notar o tem ne bo nič vedel?«
»Vsekakor poskusite svojo srečo1 Ce ne boste nič Izvedeli, potem sl boste kvečjemu očitali, da ste enkrat zastonj klicati po telefonu. Mogoče pa je še vedno, da dobite od notarja kak napotek glede zapuščine vaše gospe tete.«
»In kaj ste zvedeti pri gospodični Martin?« je vprašal inženir z napetim obrazom.
»Nič posebnegaI Obljubila ml je, da mi bo dala neki ljubezenski roman, da ga preberem.«
»Kako ste rekli?«
»-Neki ljubezenski roman mi bo dala s seboj. Ti so moje najljubš* branje!«	.
Homby je pogledal debelega komisarja z njegovimi rdečkastimi lasih’ pomilovalno.
»Zdi se mi, da včasih kakšno stvar težko razumem,« je dejal Inženir »Kdaj se bomo spet videli?«
»Ce vam bo dolgčas po meni — ati če se bo kaj zgodilo, potem ta* pokličite po telefonu. Tukaj imate mojo telefonsko številko. Dorn®v nimam rad, da mi kdo telefonira — hočem še pripomniti.«	.
Martina je stala ob oknu svoje sobe in čakala, kdaj bo slišala j* komisarja po stopnicah. Potem je vzela knjigo, ki je še vedno ležala P°d kupom ilustracij, in pohitela z njo za komisarjem Fuchsom.
»Upam, gospod komisar, da boste preživeti ob tem ljubezenske^ romanu pred spanjem nekaj prav prijetnih url« se mu je nasmejala, 11 je komisar vtikal knjigo v žep svoje suknje,	.
»Ati znate ravnati z revolverjem?« jo je namesto odgovora vpral* Fuchs. Takrait pa je z obraza Martine izginil smeh.	.
»Pa menda ne mislite resno, da bi bilo to potrebno?« je vprašal brez sape.
»Ne, gospodična — če boste previdni! Imejte oči odprte, usta 9 zaprta! Toje prav dober in cenen nasvet. Sicer se pa bova kmalu sp®1 videla!«	t
Nato sta si segla v roke tn se poslovila. Ko je Martina roko sPe odmaknila, je začutila v prstih leden mraz. Se vedno je stala nepremičb na istem mestu, ko je avto doktorja Richterja že davno izginil.
Nemir, ki se je zjutraj polastil vseh gostov v sanatoriju, ko se )® Izvedelo, da je v hiši kriminalna komisija In da gre baje za nasilni um® ’ se je hitro polegel, ko so policijski ljudje brez uspeha odpotovati.
Gospa Hofer je tedaj v dnevni so1” bolnikov po naročilu profesor) Lormssena vsem gostom sanatorija pojasnila, da je vsega šušljanja nemira, kt Je nastal v hiši, kriv mladi gospod Hornby ki je ravnal te nepremišljeno. »Kriminalna komisija,« je rekla gospa Hofer, »je stv* s smrtjo gofcpe Petersen natančno preiskala in ugotovila, da ni nobene® vzroka za kakšno razburjenje.«	,
Profesor Lorrnssen. ki le bil zlasti pri vseh damah zelo priljubi)* * Je imel še posebno zadoščenje pri tem, da noben bolnik n! zapus sanatorija. Hornby je tisti večer dejal, da bo svoje bivanje v sanator! podaljšal. Odredil je vse potrebno, da bodo njegovo umrlo teto preceti® . Telefoniral je tudi notarju in od njega izvedel, da Je testament gos” Petersen shranjen pri sodišču Tziavll je. da ga bo tamkaj zahteval
(Dalje prihodni^1