Štev. 62.
O Ljubljani, s peteK. dne 15. marca 1907.
Huev. * t ms-jc: ;
Velja po pošti:
ta celo leto naprej K 26-— is pol leta ,, t/ 15-ia ietrt leta „ „ 6 50 ta en mesec „ „ 220
V upravništvu:
sa celo leto naprej K 20'— ia pol leta „ „ 10--
Jetrt leta r.a cn mesec „
5-1-70
(a poillj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h
SLOVENEC
Leto mu.
Inserati!
Enostop. petitvrsta (72 m:n>:
za	enkrat
za	dvakrat . . .
za	trikrat .
za	Jel ko trikrat
13 h 1!
3
V reklamnih noticah star,e enostopna garmondvisla ž 26 h, Pri večkratnem ob-javljenju primeren pop'f-
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedtlje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod fez
---dvorlSJe nad tiskarno). — Rokopisi se
me vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JrednISkega telefona Stev. 74.
litičen list za slovenski narod
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. ?.. —
- Vsprejema naročnino, Inserate
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 138,
Vntilion in Minul.
R i m , 10. marca.
Sporočil sem Vam o velikih demonstracijah, ki jih je framasonstvo priredilo, da bi pritisnilo na Giolittijevo vlado ter jo tiralo v tak boj proti cerkvi, kakor se je razvil na Francoskem. Na vsak način hočejo framasoni iz Giolittija narediti Clemenceaua, a nc morejo iz enostavnega vzroka, ker bi Giolitti takoj padel, ako bi stegnil svojo roko proti cerkvi.
Prirejene demonstracije so imele celo nasproten vspeh. ka ti polastili so sc jih republikanci in anarhisti, ki so iz protiklerikalne demonstracije naredili protimonarhično manifestacijo. Vtis na vlado jc bil ta, da je sedaj zanjo najbolje, čc si išče prijaznosti in zaslombe pri katoliško-mislečih volivcih, ki so edini pošten javen red vzdržujoč element v Italiji.
Papeštvo in kraljestvo sc morata na ta način nu no približati, kar je tem ložje, ker Pij X. od začetka ni kazal nobene animoznosti proti kraljestvu iu se je izogibal vsega, kar bi položaj poostrilo.
Zdaj je bil v Rimu škof Bonomelli iz Cre-mone, ki dela nekako zvezo med Vatikanom in Kvirinalorn. Bonomelli je bil izdal neki pastirski list, v katerem je obravnaval vprašanje o ločitvi cerkve od države na tak način, tla ga Apostolska stolica ravno glede na tedanje dogodke v Franciji ni mogla odobriti. Pij X., nekdanji škof v Mantovi, je oseben prijatelj Bonomellijev, in kakor mu je bilo težko, tedaj zavrniti nazore Bonomclltjeve, tako je zda.i ljubeznjivo sprejel svojega starega prijatelja, ko se mu jc prišel poklonit v Rim.
Bonomelli je ustanovi! društvo za podporo italijanskim izseljencem z zavetiščem pri Simplonu. K otvoritvi je prišla kraljica-vdova ki jo ie Bonomelli počastil s posebnim nagovorom. V Rimu je Bonomelli. prišedši iz Vatikana, vrnil kraljici-vdovi obisk, in naznanil papežu, da mu jc dal italijanski kralj 5000 lir za njegovo zavetišče pri Simplonu. Sveti oče je Bonomelliju dejal, da naj kralja zahvali. Nato je šel Bonomelli v Kvirinal, kjer sta ga kral.i in kraljica častno sprejela in sc je pogovarjal z odličnimi italijanskimi državniki.
Seveda Bonomelli nima od papeža nobene diplomatske naloge, saj dobri starček ki živi le svojim študijam in človekoljubnim ustanovam tudi ni mož za diplomacijo. A ravno to približevanj na nepolitičnem kari-tativnem in socialnem polju kaže, da hočejo na obeh straneh ogladiti dosedanje ostrine. Pred petimi leti bi bilo kaj takega naravnost izključeno.
Še neka druga stvar se je na tihem izvršila. Rimska državna univerza ni imela doslej posebne stolice za krščansko arheologijo. Ze rajnemu De Rossiju so ponujali to stolico, a on jc dosledno odklanjal to častno ponudbo, ker ni mogel kot papežev pristaš vstopiti v
državno službo. Pred štirinajstimi dnevi je pa na Sapienzi imel svoje prvo predavanje novi profesor za krščansko arheologijo, in to je ravnatelj papeževega egiptovskega muzeja v Vatikanu Orazio Marucchi. Ma-rucclii je jako delaven član katoliškega društva Circolo di San Pietro, ki stori iako mnogo za povzdigo katoliške zavesti v Rimu in v okolici in vzdržuje nekaj dobrodelnih ustanov; on je tudi odbornik društva »Collegium cultorurn Martyrum«, ki skrbi, da se vrše znanstvena predavanja o katakombah in krščanski arheologiji ter dostojno praznujejo obletnice mučenikov. Marucchi je laik, a ga dobiš pri vsaki katoliški akciji med najdelavnej-šimi udeležniki. Posebno ga ceniio kot predavatelja, in vsakikrat pride s kako novo zanimivostjo iz svoje vede. Nedavno sem slišal v CancelleiTi pri zborovanju »Papeškega arheološkega društva« njegovo predavanje o judovskih katakombah v Rimu, predavanje jasno, poljudno in globoko, ki kaže. kako je mož doma v tej stroki.
Marucchi bo obdelal krščansko arheologijo v dveletnem tečaju. V uvodnem predavanju se je javno zahvalil učnemu ministrstvu /a ustanovitev te stolice. Jasno je, da ravnatelj papeževega muzeja ni sprecl državne profesure brez vednosti papeževe. To na videz brezpomembno dejstvo je vendar načelno največje važnosti.
Katoličani bi pri prihodnjih volitvah že radi nastopih kot katoliška stranka. Ze v sedanjem državnem zboru jih je nekaj, ki so izvoljeni na katoliški program. V Vatikanu pa sedaj goje šc upravičene pomisleke proti temu, kajti v sedanjih razmerah, ko vendar šc m prišlo do sprave med papežem m kra-Tem in ko obstoje še vse krivice, ki jih ie država storila cerkvi, bi bila katoliška stranka v zbornici v največjih zadregah in bi tudi papeža spravila \ zadrego.
Zato pa iščejo neko drugo pot. Katoličani izdelajo za bodoče volitve samo socialni program in tudi nastopijo le kot ljudska socialna stranka, ki se za enkrat še nič ne vtika v razmerje med Vatikanom in Kvirinalorn. V Flo-renci jc sedež velike organizacije »Unione po-polare«, ki ima v roki bodoče volitve.
V Rimu dobro napreduje katoliški list »Corrierc d'Italia«. Ob novem letu so ga povečali, tako. da uspešno konkurira z drugimi dnevniki. Smer lista bi po naše imenovali krščansko-socialno. Med tem, ko .ie »Osservatore Romano« oficiozno glasilo Vatikana, je pa »Corriere« čisto neodvisno ljudsko in politično glasilo, ki krepko seka na vse strani. Ko bo za njim stala velika organizacija, bo list imel brez dvoma veliko veljavo v Italiji.
NAGODBENA POGAJANJA.
Vojaške koncesije.
Budimpešta, 1-1. marca. Vest nekega dunajskega lista, da si hočejo Mažari za ceno
dolgotrajne nagodbe priciganiti mažarske grbe in zastave v armadi, jc mažarske kroge neznansko spekla. Vsi budimpeštanski listi demontirajo, toda vsi lc v enem smislu , da vojaška vprašanja ne spadajo v okvir nagod-benih vprašanj, ampak da se morajo rešiti prej ali slej samostojno. Sedaj pa dementira celo honvedski minister Jekelfalussy. Tudi ta zelo spretno. Pri poznava namreč, da so se vršili glede na vojaška vprašanja »zasebni«, neobvezni pogovori, ki pa niso odločilni.
Košutove misli o nagodbi.
Budimpešta, 14. marca. V »Magyar Nemzetu« izvaja predsednik neodvisne stranke, Gabriel Ugron. da ogrska vlada z Avstrijo ne more in ne sme skleniti dolgotrajne nagodbe, da ue zaveže rok prihodnjim vladam in prihodnjemu parlamentu, izvoljenemu na podlagi splošne volivne pravice. Ce bi se sklenila dolgotrajna nagodba in bi se med tem izvršila izprememba na prestolu kar je zelo mogoče - bi Ogri ne mogli od novega vladaria doseči novih državnopravnih in gospodarskih koncesij, ker bi bili vezani na na,-godbo .
Stališč« vlade.
Budimpešta, 14. marca. Ministrski predsednik VVcckerle in trgovinski minister Košut sta poslancem neodvisne stranke zagotovila. da bo vlada zastopala, proti Avstriji stališče koaliranih ogrskih strank. NVeckerle je baje izjavil, da sc z Avstrijo sploh nc bo mogla skleniti nagodba, pač pa sc bo doseglo sporazumljenje glede na skupnost banke. Neodvisna glasila pišejo, da se ljudstvo na deželi dviga in zahteva samostojno carinsko ozemlje, samo desetletno nagodbo in neodvisno ogrsko banko. Znani manever!
Ogrski ministrski svet.
Budim p e š t a, 14. marca. 14. t. m. se jc vršil ministrski svet, ki se bavil z nagod-benim vprašanjem in z železniško zvezo z Dalmacijo, ki je z nagodbo v zvezi.
USTAVNE GARANCIJE.
Budimpešta, 14. marca. Minister za notranje zadeve, grof Andrassy, ie cesarju predložil tri zakonske načrte, ki naj tvorijo del takozvanih ustavnih reform. Prvi zakonski načrt razširja delokrog upravnega sodišča. drugi se tiče ustanovitve posebnega drž. sodišča za razsodbo v spornih kompetenčnih slučajih, tretii pa podaljšuje sodno oblast kraljeve kuri.ie v volivnih zadevah. Nekateri listi so poročali, da cesar teh ustavnih garancij ne odobruje in da bo Andrassy moral demisijo-nirati. 14. t. ni. pa poroča ogrski korespon-denčni urad, da so vesti o detnisiji Andrassyia neosnovane.
KULTURNI BOI NA FRANCOSKEM.
Pa r i z, 14. marca. V Villeneuve sur Me-zin se je župnik v svojem stanovanju zabari-
kadiral. Orožništvo ga izkuša pognati iz župnišča.
Rim, 14. marca. Kongregacija inkvizicije je obnovila veliko izobčenje proti razkol-nemu škofu Vilatte.
PASIC DEMISIONIRAL?
Bel g rad, 14. marca. Baje jc Pasič podal t. ni. v kronskem svetu kralju svojo demisijo. Ce jc ta vest resnična, se jc uresničilo, kar nam jc naš srbski dopisnik nedavno poročali o nameri Pasiča, ki se hoče umakniti, da se nc bi smatrala od gotove strani njegova oseba za oviro pri pogajanjih z Av-stro-Ogrsko.
UMOR MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA PETKOVA.
Sofija, 14. marca. Morilec Petkova je izpovedal, da je pred dvema mesecotna v Lvovu občeval z anarhisti, bil potem v Vidmu nastavljen za uradnika pri poljedelski banki, naposled pa prišel v Sofijo, kjer sc je seznanil z nekim urednikom strokovnega lista za uradnike v poljedelskih bankah. Ta list sc jc tiskal v tiskarni »Balkanske Tribune«, kjer so se že dalj časa menili o tem, kako Petkova umoriti. Morilec pravi, da se je sam ponudil za krvni-ško delo. Morilec priznava, da jc načrt, kako umoriti ministrskega predsednika, najprvi skoval glavni urednik »Tribune«, Ikonomov. Zarotniki so povečini radikalni dijaki; bolgarski dijaki, ki so se vpisali na srbsko vseučilišče v Belgradu, so že pred tednom vedeli za namero, umoriti Petkova.
Dunaj, 14. marca. Sofijska polici a je obvestila dunajsko policijo, da sta dva zarotnika, di aka Spanirov in Rovlas, zbežala na Dunaj. Dunajska policija ju marljivo išče.
Berolin, 14. marca. »Vonvžirtsu« poročajo iz Sofije, da se ni bati preobrata v Sofiji, ker sta policija in vojaštvo dobro organizirana, oblasti pa zvesto udane knezu.
RUSIJA.
Desnica.
Peterburg, 14. marca. »Novoje Vre-mja« grajajo v članku, ki najbrž pohaja iz Sto-lypinovih krogov, postopanje dume, ki ni izvolila v predsedstvo nobenega člana monar-histične desnice, ki šteje 100 poslancev. Pravičnost in navadni parlamentarni takt zahtevata. da se določi za tako močno stranko, kakor je desnica, mesto v tajništvu dume, da jc stranka poučena o dnevnem redu in o poslovanju dume ter da se lahko po tem uravna svoje delovanje. Ruska opozicija se je prejšnje čase naslanjala na razsodnost in pravičnost, sedaj pa kadeti apelirajo na poulično druhal. Ker je opozicija postopala proti desnici nasilno, se ie sama obsodila na smrt: vlada jc siccr ne misli razpustiti, toda duma bo izgubila polagoma ves ugled pred civilizo-vanini svetom.
Povest iz zunanjega ministrska
Angleški spisal C. Doyle.
(Konec.)
Prvega oktobra se je imela torej končno podpisati pogodba. Zjutraj setn častital gospodu Ottonu, da ie srečno končal svoje delo. To je bil majhen, bled pritlikavec, jako uren in nervozen; a bil je zdaj tako vesel svojega uspeha, da ni mogel sedeti mirno, ampak je letal po sobi, klepetal in se smejal, a jaz sem sedel v kotu na blazini, kakor sem se bil naučil v Jutrovih deželah. Nenadoma jc prišel sel s pismom, ki so ga poslali iz Pariza. Gospod Otto ga je pregledal in, nc da bi rekel kako besedo, so sc mu začela kolena šibiti in padel je nezavesten na tla. Stekel sem k njemu in ravno tako sel in sva ga nesla na zofo. Videti je bil, kakor mrlič, toda še sem lahko čutil pod svojo roko utripanje srca.
»Kaj pa je to? «sem vprašal.
»Ne vem,« jc odgovoril sel. »Gospod Tal-leyrand mi je rekel, naj hitim, kakor ni še nikdo hitel, in naj izročim to pismo v roke gospoda Ottona. V Parizu sem bil včeraj opoludne.«
»Vem, da zaslužim za to grajo, toda nisem se mogel premagati, da ne bi pogledal v pismo, ki sem ga potegnil iz brezčutne roke gospoda Ottona. Moj Bog! Kakor bi me bila strela zadela! Omedlel nisem, toda sesedel
sem sc poleg svojega šefa in zajokal. Bilo ie samo malo besed, toda povedale so nama, da je Egipt izpraznila naša vojska že pred enim mesecem. Cela naša pogodba ie bila torej zastonj in premislek, ki je dovedel naše sovražnike do tega, da so nam dovolili ugodne pogoje, jc izginil. Dvanajst ur pozneje bi bilo vse eno. Toda zdaj pogodba še ni bila podpisana. Odpovedati bi se morali rtu Dobre nade. Zdaj, ko smo izgubili Egipt, nismo imeli ničesar, kar bi jim dali v zameno.
Toda mi Francozi sc ne damo lahko pobiti. Vi Angleži napačno sodite o nas, ako mislite, da smo slabotne in babje narave zato, ker kažemo svojo razburjenost, katero vi prikrivate. Ne morete čitati svoje zgodovine in biti teh misli. Gospod Otto se je kmalu zavedel in posvetovala sva se, kaj nama je storiti.
»Zastonj nadaljujemo, Alfonz,« je rekel. > Anglež sc bo smejal, ako ga poprosim, da naj podpiše!«
»Pogum!« sem zaupil in nenadoma mi je šinila neka misel v glavo. »Kako pa veva, da Angleži že vedo o tem? Mogoče podpišejo pogodbo, predno izvedo o tem.«
Gospod Otto je poskočil z zofe in sc mi vrgel v naročie.
»Alfonz!« je zavpil, »vi ste me rešili! Zakai bi pač vedeli o tem ?Naše poročilo je dospelo iz Toulona v Pariz in od tam naravnost v London. Njihova pridejo po morju skozi gibraltarsko ožino. V tem trenutku ic neverjetno, da bi v Parizu vedel kdo o tem razun Talleyranda in prvega konzula. Ako ohraniva svojo tajnost, mogoče šc doseževa, da podpišejo pogodbo.«
»Ah, gospod, ne morete si predstavljati grozne negotovosti, v kakršni sva preživela dan. Nikdar, nikdar nc pozabim onih počasnih ur, ki sva jih presedela skupaj, ko sva skočila po koncu pri vsakem najmanjšem kriku, boječ se, da ni to prvi znak radosti, ki bi io to poročilo povzročilo v Londonu. Kar sc tiče mene, sem ra c šel ven, da srečam nevarnost, kakor bi jo pričakoval doma. Odšel sem torej proti večeru in hodil semtertja. Bil sem v borilnici gospoda Angela, v boksarskem salonu gospoda Jacksona, v klubu of Brooks in v predsobi poslanske zbornice,toda nikjer nisem slišal nikakih novic. Šc to .ic bilo mogoče, da iih ic Milord Hawkesbury ravno tako dobil kakor midva. Stanoval je v Harley Street in tam se je imela končno podpisati pogodba tisti večer oh osmi uri. Prosil sem gospoda Ottona, naj izpije dva kozarca bur-gundca, predno .ie šel. bal sem sc namreč, da bi njegov prepadli obraz in njegove tresoče roke ne vzbudile suma v angleškem ministrstvu.
»Peljala sva se torei skupno v i>oslaniški kočiji okolu osme ure. Gospod Otto se je podal sam k ministru, toda kmalu ie prišel zopet ven pod pretvezo, da gre po svoj portfelj, in lica so mu kar žarela, ko mi jc pravil, da je vse dobro.
»Ničesar ne ve,« je šepetal. »Ah, da bi Ic žc minulo prihodnie pol ure!«
»Dajte mi znamenje, kadar bo končano,« sem rekel.
»Zakaj ?«
»Ker vaju dotlei ne bo motil noben sel. Jaz vam obl ubijam — jaz, Alfonz Lacour.«
Stisnil tni jc roko z obema svojima.
»Opravičil sc bom in prestavil eno svečo z mize na okno,« je rekel in odhitel v hišo, a jaz sem čakal poleg kočije.
Da, ako bi si mogla le to zagotoviti, da naju ne bo nikdo motil pol ure, pa jc vse dobljeno. Komaj sem začel sestavljati svoj načrt, sem zagledal, da sc hitro približujeta dve lučici v kočiji v smeri od Oxford Street. Ali, ako bi to bil sel! Kai bi pač mogel storiti? Pripravljen sem bil, da ga ubijem da, celo ubijem, raje nego bi pustil, da nama pokvari v zadnjem trenutku celo delo. Na tisoče jih ie umrlo, da so dosegli slavno vojsko. Zakaj bi naj ne umrl eden, da sc doseže slaven mir. In ako bi me pognali na morišče? Žrtvoval bi se bil za svojo domovino. Okolu pasu sem imel pripet majhen turški nož. Roko sem imel na njegovem držaju, ko ie pridrdrala kočija, ki me e tako prestrašila, srečno do mene.
Toda zgodilo se je nekaj drugega. Moral sem biti pripravljen. Pred vsem ne smem kompromitirati poslaništva. Zapovedal sem najinemu kočijažu, naj se odpelje in sem najel izvoščeka. Potem sem sc domenil z izvo-ščekom in mu dal cekin. Razumel je, da ima važen opravek.
»Ako storite, kar vam po rečem, dobite šc en cekin,« sem rekel.
»Zc velja, gospod,« je rekel in obrnil svoie počasne oči name brez vsakega sledu razburjenosti ali radovednosti.
»Ko vstopim še z nekim gospod v vašo kočijo, boste naju vozili semtert a po llarlcy Street; toda pokorni morate biti le molim poveljem. Ko izstopim, zapeljite mojega gospoda tovariša v Watier's Club v Bruton Street.«
PREDSEDNIK DUME.
Peterburg, 14. marca. Predsednik dume, Golovin, jc formalno izstopil iz stranke kadetov, ker mora kot predsednik biti popolnoma nepristranski.
Opozicija.
P e t er b u r g, 14. marca. Člani opozicije v dumi so sklenili, da bodo po vladni izjavi, katero bo prebral ministrski predsednik Sto-lypin, predlagali, naj sc brez debate preide na dnevni red. Temu sklepu kadetov, socialnih revolpcionarcev in delavske stranke so sc upirali socialni demokrati, ki hočejo, naj se o vladni izjavi vrši debata. Nato so socialni re-volucionarci predlagali, naj se opozici a socialnih demokratov zlomi s tem. da se v dumi predlaga konec debate, še predno se hodo socialni demokratje oglasili. Ce pa to ne bo imelo nobenega vspelia, bodo vsi člani levice zapustili dvorano, da bo predsednik primoran, zaključiti zasedanje.
Nemiri.
.1 c 1 i s a v e t g r a d , 14. marca. Ker so revolucionarci ubili nekega člana reakcionarnih črnih stotnij, so stotnije priredile ob priliki pogreba svojega člana pogrom. Uradno se o pogrotmi poroča, da so črne stotnije pobile nekaj šip in nekaj judov ranile. Policija ie kmalu napravila red. Najbrž ni vse tako neznatno, kakor poročajo uradno, gotovo pa tudi ne tako grozno, kakor poročajo judovski listi.
UoM boj.
(Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke) je imel včeraj sejo. Imenuje se cela vrsta narodno-naprednih kandidatov za Ljubljano. Prihodnjo nedeljo bodo v »Mestnem domu« gospodje magistratovci menda definitivno postavili kandidata za Ljubljano, ako ga do takrat — dobe.
(Volivni okraj Trebnje, Mokronog, Krško. Kostanjevica). Raznim vprašanjem odgovarjamo: Zvrševalni odbor je ponudil kandidaturo v tem okraju najprej gospodu veleposestniku Slavku Ravniharju. Odlični zaupniki so to z veseljem pozdravili, toda gospod Ravnihar .ic žc tri tedne pred shodom zaupnikov kandidaturo odklonil in zato je bil zvrševalni odbor primoran, poiskati drugega. Veseli nas iskreno, da vkljub ti odpovedi naši somišljeniki v svojih izjavah kažejo, kako cenijo gosp. Slavka Ravniharja in kako všeč bi jim bila njegova kandidatura. Zaupanje, ki ga izražajo njegovi osebi, nam je porok, da bo tudi v tem okraju misel naše S. L. S. porazila vse nasprotnike.
(Izjava.) »Notranjec« jc pisal v št. 10. z dne 9. marca med drugim: »Dr. Žitnik je izjavil na javnem shodu, da je Lož sekret.« Ker ie trdil urednik »Notraujca«, g. dr. Gregor Žerjav, da je menda Žitnik te besede govoril na shodu v Trnovem, obrnili smo se na ugledne osebe v trnovski občini ter prejeli naslednjo izjavo: »Ker trdi »Notranjec«, da je dr. Žitnik govoril »Lož je ■— sekret«, izjavljamo podpisani, da je to poročilo v »No-tranjcu« čisto navadna laž, kar so pripravljeni tudi pri sodišču pričati, da namreč gosp. dr. Žitnik ni govoril teh besed.« Trnovo, 14. marca 1907. Mih. Dovgan, J. Ravnikar, Janez Hrovat, A. Zajec, A. Grlj, Josip Vičič, A. Vičič, J. Cetin, J. Zidar, J. Penko, J. Jenko, Jož. Tomažič, Ivan Dovgan, Ivan Boštjan, Er. Valenčič, A. Celigoj, (i. Adamec.
(lz Strug pri Dobrepoljah) se nam piše: V torek popoludne ;e imel deželni poslanec Fr. Jaklič pri »Frbežarju« volivni shod. Zbralo se jc okolu 100 mož, kar jc veliko za našo občino. Poslušalci so z zanimanjem sledili govorniku. Za njim sta govorila še dva govornika in toplo priporočala njegovo kandidaturo, ki je bila potem soglasno sprejeta.
(Shod na Zidanem mostu.) Poroča se nam: Včeraj, dne 14. marca je na Zidanem mostu »Narodna napredna stranka« izbrala kandidata za državni zbor. Pripeljalo se jc
»Dobro, gospod,« je rekel zopet.
Tako sem stal zunaj Milord Havvkesbu-ry.ieve hiše in lahko si mislite, kolikokrat so sc ozrle moje oči na okno v nadeji, da zagledam bleščečo se svečo na njem. Pet minut je minulo in šc pet. Oh, kako počasi so potekale! Bila je prva oktobrska noč, neprijazna in mrzla; bela, vlažna megla se je plazila po svetlih kremenih in zavi ala v temo motne oljnate svetiljke. Niti petdeset korakov nisem mogel videti na nobeno stran, toda ušesa sem napenjal in napenjal, da bi vjel udarce kopit ali ropotanje koles. Prijazen kraj ni ta Street oi Harley, gospoda, celo ob solnčnih dnevih ne. Hiše so masivne in zelo častitljive, toda nežnega in nič na njih. To je mesto, ki bi bilo za moška stanovanja. Toda v oni neprijazni noči, sredi vlažne megle, ko mi jc skrb razjedala srce, se mi je zdel to na žalostnejši in najpustejši kraj na širnem svetu. Korakal sem semtertja, mel si roke, da mi ostanejo tople in napenjal ušesa. Naenkrat sem razločil med nejasnim šumenjem in vrvenjem iz trgovin v Oxford Street ropot, ki je postaja! vedno glasnejši in jasnejši in nazadnje sta se zasvetili skozi meglo dve rumeni luči in lahka koči a je pridrdrala pred vrata zunanjega ministrstva. Ustavila se je šele, ko jc skočil mlad človek iz nje in hitel proti stopnjicam, a koči-jaž je obrnil svojega konja in zopet oddrdral v meglo.
»Ah. ravno v trenotkih. ko jc treba delati, sem najboljši, gospod. Vi, ki me samo vidite, kadar pijem vino v Cafe de Provence, ne morete razumeti, kako visoko se po-vzpnem. V onem trenutku, ko sem vedel, da sc gre za pridobitve desetletne vojske, sem
okoli 40 oseb, največ je bilo Rajhenburža-nov pod vodstvom stolovniškega Kuneja, ki je bil iz vseh treh sodnijskih okrajev ria tem zborovanju, čc sc ne motimo, edini župan. V spremstvu teli narodnjakov jc bilo nekaj Bizeljajiccv, Sromljanov in nekaj učiteljev. Konec debate je bil ta, da so proglasili kan-didatom gospoda Roša iz Trbovelj. Nc bo li grozdje prekislo?
Danes zjutraj smo dobili iz Zidanega mosta naslednje poročilo: Na liberalnem shodu jc bilo včeraj približno 200 udeležencev, tretjina delavcev, dve tretjini naših, ki so sc vedli mirno. Predsedoval je Kunej iz Brežic, govoril jc dr. Kukovec iz Celja. Za kandidata so dr. Kukovec in tovariši proglasili Ferdo Roša, posestnika v Hrastniku.
(Volivne shode) priredi dne 17. t. m. dež. poslanec Ivan Roškar v Št. Juriju ob Ščav-nici in v Ljutomeru. Kmetje, na shod! — Kmetje, le vkup, Ic vkup! Vam kliče »Slovenska kmečka zveza« na zborovanje dne 19. t. m. po večernicah v Konjicah. Govoril bode kmet Pišek, kandidat za državni zbor. Volivci in pristaši »Kmečke zveze«, pridite! — Za šmarski okraj bo dne 19. t. m. velik politični shod pri Sv. Roku nad Šmarjem. Pristaši »Kmečke zveze«, pridite!
(Proti Laharnarju) jc včeraj »Slovenski Narod« spustil cel uvoden članek, v katerem hujska Kraševce proti njemu.. Fdini razlog, ki ga pozna »Narod« proti dr. Laharnarju, je ta, da je on politični uradnik, odvisen od vlade. To jc pa »Narod« zamolčal, da je dr. Laharnar za slučaj, če je izvoljen, obljubil, da zapusti državno službo in se naseli med svojimi rojaki na Krasu. Tako jc tudi edini razlog proti dr. Laharnarju, ki so ga mogli liberalci najti, ničev in jalov. O uradniških kandidaturah naj pa le liberalci molče. Še je znano, kako so neki liberalni mandarinčki glasovali za dispozicijski zaklad v čudnih okoliščinah in kako se je vršil izreden avancemeiit. Torej le tiho . . .
(Volivni shod) priredi »Sloga« prihodnjo nedeljo v Rihenbergu v dvorani hotela Ličen ob 3. uri popoldne. Predstavil se bo volivcem kandidat dr. Peter Laharnar. — Cvetno nedeljo ima »Sloga« shod pri »Rebku« v Ajdovščini. — To nedeljo pa ima »pri Rebku« shod liberalna stranka.
(Volivni Imenik goriškega mesta) jc že sestavljen. Vseh volivcev skupaj je okrog 4500. Seveda bo vsled reklamacij število narastlo.
(Neodvisen kmet) jc znani Garzarolli iz
Senožeč. Ta človek se jc po sijajnem shodu v Sežani v torek razkoračil ter začel zborovalccm razlagati tenstano svojo pamet. Kmetovalci, ki so stali okrog, so sc mu smejali. »Ne volite uradnika, ne »farja«, ampak kmeta,« jc kričal. Neki kmečki posestnik pa mu je odvrnil, kaj se on briga za te stvari, ko nima v Sežani nič opraviti. Sicer pa, da Štre-kelj tudi ni kmet, ampak državni uradnik, ki je mnogo bolj odvisen ko dr. Laharnar. To pa je bilo Garzarolliju preveč in je zakričal; »Kaj imate govoriti vi, ki nič nimate. Mi, ki imamo, bomo odločevali.« Razume se, da jih je mož slišal za to svojo nadutost, da se je kar izgubil izven gruče. — Kmetje, vi pi si zapomnite, kaj jc rekel o vas »neodvisni kmet.« Časi so minuli, ko so se dali komandi-rati kmetje od takozvanih »kmečkih baronov.«
(Nemški krščanski socialci v Mariboru)
so postavili za svojega kandidata za mesto Maribor brivca Kurzmanna. Kako stališče bodo zavzeli slovenski volivci, se nam še ni sporočilo.
(Dr. Smodlak kandidat.) Na shodu hrvaške narodno napredne stranke v Spljctu dne 10. t. m. so na željo navzočih postavili kandidatom za državnozborske volitve dr. Smod-laka.
(Slovaške dopolnilne volitve v Pezlnku)
utegnejo biti ugodne. Slovaški kandidat dr. Milan Ivanka je že z uspehom prepotoval svoj volivni okraj.
* Štiridesetletnico pisateljevanja Elize Orzeszko so 10. marca praznovali Poljaki s
bil diven. To je bila zadnja francoska vojska in az sem bil general in armada ob enem.
»Gospod,« sem rekel in ga prijel za roko, »ali ste vi sel za lorda Ha\vkesburyja?«'
»Da,« je rekel.
»Čakal sem vas pol ure,« sem rekel. »Pojdite takoj z menoj, on jc pri francoskem poslaniku.«
»Govoril sem tako prepričevalno, da se ni obotavljal niti za trenutek. Ko je vstopil v najeto kočijo in sem vstopil za njim, mi je srcc tako poskočilo veselja, da sem se komaj premagal, da nisem zavriskal na g!as. Bil je neznatne, ma hne postave, ta sel iz zunanjega ministrstva, ne mnogo večji kakor gospod Otto, in jaz - poglejte moje roke zdaj in potem si lahko mislite, kakšne so bile, ko sem bil star sedemindvajset let.
Dobro, zdaj ko sem ga imel v kočiji, je nastalo vprašanje, kaj naj storim z njim. Uničiti ga nisem hotel, ako ni treba.
»To je nujno opravilo,« je rekel. »Imam depešo, ki jo moram takoj oddati.«
Najina kočija .ic drdrala po Harley Street in se zdaj, kakor sem poučil kočijaža, obrnila in sva začela peljati zopet v nasprotni smeri.
»Oho?« je zakričal. »Kaj jc to?«
»Kaj pa jc?« sem vprašal.
»Peljeva sc nazai. Kje ie lord Haukes-bury ?«
»Koj lx)va pri nem.«
»Izpustite me!« je kričal. »V tem tiči nekaka zvijača. Kočijaž, ustavite kočijo! Izpustite me. pravim!«
Potisnil sem ga nazaj na sedež, ko je poskusil pritisniti na kljuko. Kričal je na pomoč.
shodi in predavanji. V »Kolku Slavistov« v Krakovu jc znani literarni kritik Anton Potočki podal sliko literarnega delovanja slavne pisateljice, v gledališču jc bil pred pozori-ščein postavljen njen kip in ravnatelj gledišča Fr. Praczkowski jc imel slavnostni govor. Tudi ix> šolah so predavali o njej. Gimnazijci so izdali njej na čast slavnostno knjižico.
(Napredni judje češki) zahtevajo od kandidatov, da sc izreko za svobodno šolo, za ločitev cerkve od države in za razporoko.
Dnevne novlte.
X Občinske volitve na Vrhniki. Danes so se vršile na Vrhniki občinske volitve v tretjem razredu. Izvoljeni so vsi kandidatje S. L. S. Nasprotniki sc na volišču niso pokazali, vsled česar je bila volitev hitro končana. V ponedeljek bo volil prvi in drugi razred. Je-lovškovci agitirajo z vsemi sredstvi, da bi pridobili vsaj ta dva razreda. Treba si bo vse tiste, ki sc bodo vsedli na agitacijo Jelov-škovcev, dobro ogledati, posebno tiste, ki bodo šli pri volitvi po kostanj za Jelovška.
Goriški deželni zbor ima seje še ta teden, potem je zasedanje odloženo. V soboto je skoro gotovo zadira seja. Te dni bo še obravnaval zbor o volivni dolžnosti.
V sinočnji seji je deželni odbor predloži! zakonski načrt o spremembi deželnega volivnega reda. Najprvo sc poviša število kmečkih mandatov za dva, en mandat dobi goriška okolica, drugega Furlanija. Nadalje se vstvari splošna četrta kurija z dvema voliv-nima okrajema in s šestimi mandati. Glavno mesto Gorica s Furlamjo dobi tri mandate, slovenski okraji pa tri. Volitev bo direktna in tajna. Posl. dr. Gregorčič je predlagal, naj se razdelitev okrajev spremeni sledeče: I. Gorica, II. sodna okra a Kormin in Gradišče, III. Červinjan in Tržič, IV. okolica goriška, V. Ajdovščina, Sežana, Komen, VI. Bovec, Kobarid. Cerkno, Tolmin, Kanal. Ta predlog pa je laška večina odklonila. Sprejet pa je bil Gregorčičev predlog, da se iz laškega okraja izločijo slovenske občine Medana, Kožbana, Bi-ljana, Devin in Doberdob in pa Bombigov predlog, da se Ločnik izloči iz slovenskega okraja in priklopi laškemu. ..... Zakon je v toliko krivičen, ker ne odgovarja dejanskemu razmerju med narodnostirna in pa ker sta samo dva okraja, ki pa imata po tri mandate. Vendar pa je to prvi korak naprej.
Utonil ie v torek opoldne železniški čuvaj Branje pri Dolgi njivi pri Plaveh na Goriškem, ko je hotel čez Sočo h kosilu. Iz rok mu jc ušla vrv, za katero se je držal, in je padel v vodo. Doma je bil iz Kranjske gore na Gorenjskem. Pokopali so ga v četrtek popoldne v Št. Mavru.
t Umrl je č. g. Peter Božič, kurat v Bra-nici in bivši župnik v Ravneh pri Cerknem. Pogreb bo .jutri zjutraj v Branici.
+ Za novega škofa v Budjejevicah bo
baje imenovan bivši vseučiliški profesor kanonik dr. Jožef Tumpach iz Prage. Gospod dr. Jožef Tumpach jc poseben prijatelj Slovencev. V »Dom in Svetu« je leta 190.3 in 1904 pisal temeljite sestavke o češki književnosti. On je duša velevažnemu slovstvenemu podjetju, ki izhaja kot priloga teološkemu znanstvenemu listu »Časopis katolickeho du-chovenstvi« in ki se peča s slovensko teološko književnostjo. Gospod dr. Jožef Tumpach se je udležil tudi drugega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani.
+ Delavsko zavarovanje. Odsek za delavsko zavarovanje ie v zadnji seji dne 11. in 12. t. m. na Dunaju nadaljeval posvetovanja o reformi zavarovanja. Na dnevnem redu so bila vprašanja, ali naj se zakon vporabi tudi za inozemce, kako naj se izterjujejo zaostali prispevki in preskrbuiejo reveži ter o razsodiščih. Izvoljen je bil poseben pododsek, da sestavi poročilo za delavski svet.
Zvišanje vojaških plač častnikov in vojaških uradnikov. Dunajski listi poročajo, da je vojna uprava z ozirom na to, da sc jc z
Zamašil sem mu usta s svojo roko, toda ugriznil me ie v njo. Zgrabil sem njegovo lastno kravato in mu jo zavezal preko ust. Še vedno je mrmral in rohnel, toda ropotanje koles je zadušilo njegovo vpitje. Peljala sva sc mimo ministrove hiše. toda na oknu še ni bilo sveče.
Malo časa je sedel sel mirno in videl sem lahko pogled njegovih oči, ki jih je upiral name skozi temo. Deloma je bil omamljen, mislim, od sile, s katero sem ga potisnil na sedež. A premišljeval je tudi mogoče, kaj naj stori najpreje. Kmalu si je deloma oprostil usta kravate.
»Dam vam uro in svojo denarnico, ako me izpustite,« je rekel.
»Gospod,« sem rekel, »jaz sem ravno tako pošten človek, kakor ste vi.«
»Kdo ste pa torei?«
»Mojc ime ni prav fiič važno za vas.«
»Kaj hočete od mene?«
»Gre se za stavo.«
»Za stavo? Kaj nameravate? Ali razumete, da sem v vladni službi in da boste za to gledali notranjost ječe?«
»To jc stava. To je šala,« sem rekel.
To bo še slaba stava za vas, predno končate,« je vpil. »Kakšna je torej ta vaša blazna stava?«
»Stavil sem,« sem odgovoril, »da bom recitiral eno poglavje korana prvemu gospodu, ki ga srečam na cesti.«
Nc vem, kaj me je dovedlo na to misel; mogoče to, da mi je koranov prevod vedno blodil po glavi. Zgrabil je za kljuko iti zopet sem ga potisnil nazai na sedež.
»Kako dolgo bo to trajalo?« jc sopihal.
1. aprilom izvršilo povišanje uradniških plač, sklenila povišati plače častnikom in vojaškim uradnikom. Tozadevna predloga je že baje gotova ter se predloži ministrstvom obeh deželnih branih, da zavzameta svoie stališče. Bistvo predloge jc to, da nameravajo vojaške plače prilagoditi onim državnih uradnikov tako, da se posamezni čini razdele v več stopinj. Povišanje bi potem bilo časovno po preteku določene službene dobe. Povišanje v nižjih činovnih razredih bi bilo seveda hitreje kot v višjih, najbrže po treh letih. Ce se posreči vojni upravi, da pridobi za svoj načrt obe vladi, predloži tozadevno predlogo, katero vstavi v proračun za leto 1908, že prihodnjemu delegaciiskcmu zasedanju.
—	Velika stavka pekovskih pomočnikov na Dunaju. 6000 pekovskih pomočnikov v 700 obrtih je sklenilo stavkati, ker mojstri niso ugodili njihovim zahtevam.
V večini pekovskih delavnic na Dunaju se že ne dela, pač pa delajo velike tovarne kruha. Pekovski pomočniki so upali, da bo do sobote stavka končana, danes nam pa poroča naš poročevalec z Dunaja: 99 odstotkov mojstrov sc jc s častno besedo zavezalo, da se ne udajo zahtevam pekovskih pomočnikov. V raznih pekovskih delavnicah se je danes oglasilo že nekaj delavcev, ki bi radi delali. Raznašalci kruha so se izrekli solidarnim s pomočniki, zato se kruh po celem Dunaju nič več ne dostavlja na dom. Stavka pekovskih pomočnikov sc na Dunaju žc jako občuti.
Močan potresni sunek so čutili v Sarajevu v noči od 13. na 14. marca. Prebivalce je potres vzbudil iz spanja.
—	Izlet v Prago. Kakor znano, priredi sc koncem meseca junija letos v Pragi peti vse-sokolski izlet. Vsled tega priredi »Slov. sokolska zveza« poseben vlak iz Ljubljane v Prago Državna železnica .ic že privolila prireditev tega vlaka, ki se odpelje iz Ljubljane v petek dne 28. junija letos. Zveza je dosegla jako znižano ceno: vožnja v tretjem razredu iz Ljubljane v Prago in nazaj stane samo 21 kron
Morilec žene. V Trstu >e bil obsojen trgovec Anton Cillo, ki je pred štirimi meseci ustrelil na cesti svojo mlado od -njega ločeno ženo, na 51etno ječo.
—• Umrl je na Visu hrvaški rodol ub kanonik Zanella.
—	V proslavo Simona Gregorčiča priredi škofjeloška čitalnica prihodnjo nedeljo ob polu 9. uri zvečer ljudski koncert s petiem in de-klamacijami. Na dnevnem redu je devet točk Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišča 50 v. Cisti dohodek je namenjen za Gregorčičev spomenik
—	Slovenec napisal za Ruse stenografijo, štajerski Slovenec, bolgarski profesor Anton Bezenšek. je napisal za Ruse posebno stenografijo. Knjiga je izšla v Sofi i in velja 1 rubelj 50 kopejk.
—	Doktorjem modroslovja ie bil promo-viran na dunajskem vseučilišču gospod Josip Hacin.
Zahteve civilnih muzlkantov. Odposlaništvo »Avstro-ogrske zveze muzikantov« se je podalo k naučnemu ministru dr. Marchetu. Obrazložili so mu neugodne razmere civilnih muzikantov nasproti vojaškim godbam in na-glašali, da je naučno ministrstvo pospeševalo študij godbe. A če zapuste podpirani godci šole, pa škodirejo njihovi eksistenci vojaške godbe. Marchet je izjavil, da želi. naj bi se civilnim godcem nc dogajale krivice. Poučiti se hoče pri vojnem ministrstvu. Odposlaništvo se je podalo tudi k ministru Pradeju, ki je obljubil, da se hoče poučiti o razmerah in da bo storil, kar bo le mogel. Odposlaništvo se predstavi tudi vojnemu ministru.
Žganju boj. Kakor se nam poroča iz Borov nicc je ondi včeraj ponoči nagle smrti umrl hlapec Izidor Žagar.. Bil ie žganjepivec. dva dni poprej je popival. Včeraj je pa prišel zelo pijan v gostilno J. P., kjer je zahteval četrt litra vina, katerega pa šc ni vsega izpil. Šel jc v hlev, zjutraj so ga pa dobili mrtvega v hlevu. Doma je bil blizu Cirknice, star okolo 30 let.
—	V sveto deželo odpotujejo gg. dr. Marinko in dva usmiljena brata.
»To jc odvisno od poglavja«, sem odgovoril.
»Torei kako kratko in potem me izpustite!«
»Toda ali je lepo?« sem mu ugovarjal. »Ako pravim poglavje, ne mislim.s tem najkrajše poglavje ampak raje kako srednjedolgo
poglavje.«
»Na pomoč! Na pomoči Na pomoč!« jc cvilil in prisiljen sem mu bil zopet popraviti
kravato.
»Malo potrpljenja,« sem rekel, kmalu bo končano. Rad bi vam recitiral poglavje, ki bi bilo najbolj zanimivo za vas. PripoznaJi boste, da sc trudim narediti vam stvar prijetno, kolikor mi je .mogoče?«
Zopet si je oprostil usta.
»Hitro torej, hitro 1« je javkal.
»Poglavje o velblodu?«
»Da, da!«
»Ali ono o brzonogem žrebcu?«
»Da, da, samo nadaljujte!«
Peljala sva se mimo okna, toda sveče ni bilo. Prenehal sem mu recitirati poglavje o žrebcu.
Mogoče nc znate dobro svojega korana, gospod? O pač, znal sem ga na pamet takrat kakor ga znam zdaj na pamet. Slog spravi lahko človeka, ki se mu mudi, v obup. Toda kaj ste hoteli? Narodom vJutrovih deželah sc ne mudi nikoli in koran je bil pisan za nje. Ponavljal sem ga z vso spoštljivostjo in svečanostjo, ki jo zahteva sveta knjiga, toda mladi Anglež se je zvijal in jokal.
»Ko so bili konji, ki so stali na treh nogah in kopitali s četrto po tleh, zbrani zvečer pred njim, jc rekel: »Ljubezen do zemeljskega
-- Umrla vsled opeklin. V Št. Petru pri Uorici sta kuhala juho bolnici Pr. Droč 9-letna Marija lilažica in 7-letna Emilija Silič. Siličeva je prišla preblizu ognja, začela jej je goreti obleka. Dekle je drugi dan na opeklinah umrlo.
Llčko železnico ogrska vlada, kakor se poroča iz Budimpešte, na vsak način namerava graditi in je stvar dogovorov med njo in avstrijsko vlado, da se ta stvar uredi.
— Kolekt vnih delavskih pogodb je bilo v Avstri i minoio leto 448, in sicer 201 krajevna, oziroma strokovna. 247 pa v posameznih delavnicah med podjetniki in njihovimi delavci. Te pogodbe določajo delavsko dobo in plačo.
-	Statistika vnanje trgovine. S 1. marcem t. 1. so stopila v veljavnost nova določila glede na statistiko vnanje trgovine. Poštna ckonomijska uprava bode izdajala nove vzorce za carinsko napoved, kot statistične vred-nostnice. Kot poštne vrednotnice izdani sivi vzorci za carinsko napoved rabijo se tudi vnaprej lahko. Zamenjava starih vzorcev proti novim ni dopustna.
Morski pes ob dalmatinski obali. V luki sv. Jurija blizu Senja So pred kratkim opazili velikanskega morskega psa, dolgega približno 5 metrov. Ribiči so poizkušali ga ujeti, a jim jc ušel.
Mačka rešiteljica življenja. V Gradcu jc v hiši Markoviča nastal ogenj. V sobi jc na stolu dremala 80-letna mati Markovičeva, ki seveda ni mogla opaziti nevarnosti. Ze sc je starki začelo vneinati krilo, kar začne mačka kot besna skakati, mijavkati, praskati, dokler sc njena gospodarica ni prebudila in tako srečno rešila.
■ - Dr. Lueger sc pripelje v nedeljo v Opatijo.
—	Novo društvo zdravnikov. Deželna vlada je potrdila pravila društva »Splošna organizacija zdravnikov na Kranjskem v varstvo njihovih gospodarskih interesov«.
š Pruske marke v Ormožu. Splošni nemški »Schulverein« v Berolinu jc daroval zopet 100 mark ormoškim Nemcem za nabavo telovadnega orodja. Doslej jc v ta namen v Ormož že poslal 400 mark.
Imenovanje. Justični minister je prestavil višjega pisarniškega načelnika Emila Forschiassina v Rovinju k trgovskemu in pomorskemu sodišču v Trstu, pisarniškega načelnika pri trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu Rudolfa Kovačiča pa imenoval višini pisarniškim načelnikom v Gorici.
LJiiblianske nouice.
lj Volivna reforma za občinski svet. »Na-rud« se jc spravil na nas z najgršimi psovkami, ker nam ni všeč tista mrtva, življenja nezmožna pokveka, ki so jo spravili na dan v občinskem svetu pod imenom novega volivnega reda za Ljubljano. »Tista politična golazen, ki dela smrad v današnjih dneh,« to smo namreč mi, »hoče vzeti Ljubljano iz naprednih rok in poslati Hribarja z ljubljanskega magistrata.« Šušteršič bo prišel in bo tudi na ljubljanskem magistratu vsem liberalcem glave posekal! Tako stoka in javka »Narod« in jasno se mu vidi, da bi najrajše še to mrvico ki so jo milostno priznali skopi gospodje v občinskem svetu ljubljanskemu ljudstvu, snedel in ohranil vse politične mumije v njih petrifi-ciranem stanju. Njegova tolažba je ta, da deželni zbor ne deluje, torej se ne more uveljaviti volivna reforma. Hkrati pa laže, da Slovenska Ljudska Stranka nalašč ne pusti zborovati deželnega zbora, zato. da bi volilni red ljubljanski prišel pred prihodnji deželni zbor, v katerem bodo, kakor vse kaže. liberalci igrali klavrno vlogo pobite manjšine. Res je pa, da je edino Ic liberalna obstrukcija kriva, da ni deželnega zbora. Liberalci s svojo obstrukcijo proti deželni volivni reformi sami delajo na to, da bo prihodnji deželni zbor v svoji novi, bolj demokratski sestavi tudi Ljubljani poskrbel za boljšo volivno reformo. Tako so se liberaki vjeli v svojo zanjko. Mi jim le to povemo, da čim dalj časa bodo ljubljanskemu. ljudstvu branili vstop v občinski svet, tem temeljitejši bodo pomedeni iz njega.
premoženja sem ljubil boli kakor spomin na stvari v višavah in čas sem preživel s tem, da sem opazoval konje. Privedite mi konje nazaj.« In ko so mu jih privedli, jim je začel izrezavati z nog in« —
V tem trenotku sc jc vrgel mladi Anglež name. Moj Bog! kako malo se spominjam prihodnjih trenotkov! Bil je boksar ta moška pokveka. Bil ie izborno izvežban v tepežu. Skušal sem ga vjeti za roke. Cof, čof, me je klestil po nosu in očeh. Sklonil sem glavo in ga tiščal z njo. Cof, mahal me je od zdolaj. Toda ah! Bil sem mu vendar preveč! Vrgel sem se nanj in nikjer ni imel prostora, kamor bi se umaknil pred mojo težo. Padel je vznak na blazine in jaz sem sedel nanj, da mu je kar sape zmanjkalo.
Potem sem iskal, s čimur bi ga zvezal. Potegnil sem volavki iz svojih črcvljcv in sem mu zvezal z eno pesti, zdrugo pa gležnje. Potem sem mu zopet privezal kravato preko ust, tako da je mogel samo ležati in zijati vame. Ko sem končal vse to in si ustavil kri. ki mi je tekla iz nosa, sem pogledal iz kočije in ah, gospod. prvo. kar sem zagledal, je bila sveča, ona draga svečica, ki jc svetila na ministrovem oknu. Sam, s tema-le rokama sem popravil kapitulacijo armade in izgubo province. Da, gospod, kar so storili Abercrombic m pet tisoč mož na obrežju pri Aboukiru, sem sam uničil, z eno roko v najeti koči i v Harley Street.
Toda časa nisem smel izgubljati, kajti vsak hip je lahko prišel gospod Otto. Zavpil
lj Pogreša se že mesec dni 70 letni po- | sestnik Pavel Uljančič iz Gornjega Zemona na Notranjskem. Navedenec jc slaboumen ,vsled česar tudi rad kaj izmakne. Kjer bi se pojavil, naj se obvesti županstvo v Jablanici pri Postojni.
Ij Prijeli so sinoči tata Silvestra Za ca iz Dola, o katerem smo poročali, da je pobegnil izpod policijskega nadzorstva in ponevenl g. Bizjakovi v Ljubljani 18 K.
lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora 60 Slovencev in 25 Hrvatov.
Ij Izgubila je neka gospodična 90 K na poti od Mencingerjeve trgovine do kapelice na Eriškovcu. Najditelj, za katerega še že ve, naj pošlje denar na naše uredništvo, da se izogne sitnostim.
Ij Umrli so: Andrej Dragar, kurjač v p. 68 let. — Ana Vasarhelly, mestna uboga. — Josip Alič. hlapec, 29 let. — Ivan Dime, delavec 36 let. — Karol Zgajnar, delavec, 16 let.
—	Avgust Aplcnc, steklobrusec 17 let. — Štefanija Vovk, sirota, 10 let. Marija Oman, dekla, 24 let.
lj Nov sneg smo dobili danes ponoči. Padlo ga je samo toliko, da je zunaj pobelil ceste in strehe. Upajmo, da je bil to zadnji sneg v letošnji zimi.
Ij »Ljubljanska društvena godba« priredi jutri koncert v hotelu »Južni kolodvor« (Sei-dl), Kolodvorske ulice. Začetek ob pol osmih zvečer. Vstop prost.
lj Podčastniki tukajšnje garnizije prirede v ponedeljek, dno 18. t. m. v »kazinskem salonu«, družbinski večer, združen z vojaškim koncertom. Začetek ob 8. uri.
Ij Izgubljene in najdene reči. Nek gospod jc izgubil srebrno tobačnico', vredno 18 kron.
—	Pravnik gospod Ivan Majerle je našel večjo vsoto denarja in ga oddal na magistratu. Neka gospodična je izgubila zeleno denarnico v kateri je imela okoli 9 K denarja.
lj O ognju na Martinovi cesti sc nam poroča, da so ogenj pogasili uslužbenci g. Lan-ga, predvsem Jakob Poglaj in ljudje iz bližine še predno jc ognjegasno društvo prišlo na lice mesta.
lj Ivan Hribar in ženska volivna pravica.
Glede na notico obseženo v št. 56 »Slovenca« z dne 6. t. m. pod zaglavjem »Ne vsegavedni ljubljanski župan« prosim vas priobčiti pojasnilo, da sem, govoreč o ženski volivni pravici imel pred seboj le primerjavo z volivnimi redi statutaričnih mest, da torej, ako se to — kar bo vsakemu nepristranskemu že iz pred-idoče primerjave občinskega reda statutaričnih mest jasno — ima pred očmi moja trditev »da ženske volivne pravice nikjer (namreč: nikjer v teh mestih) ne smejo izvrševati same«, povsem odgovarja resnici. Ivan Hribar, župan. Mi smo nepristranski, sprejmemo vsako dostojno pojasnilo tudi političnih nasprotnikov. Zupanovo pojasnilo vzamemo na znanje s pristavkom, da bi se moral glasiti dotični županov stavek: »Da volivne pravice ženske niso imele in je tudi nikjer (v statutaričnih mestih) kjer so volivne upravičenke, ne smejo izvrševati same.« V oklepaju navedenih besed v stavku ni bilo in ti dve besedi popolnoma izpremenita zmisel stavka, zato smo imeli prav »Slovenčevci«.
Iz slounnsKeso sneto.
sl Štrajk v belgrajskej sladkornicl. Pre- • tekli torek ic prišlo v Belgrad 150 kmetov, da začno delati v tvornici sladkorja, toda štraj-kujoči delavci so jih odpodili. Poklicano orožništvo jih je razdelilo na dva dela, na kmete in štrajkujoče.
V boju z orožniki so bili trije delavci ustreljeni, pet ranjenih. Stavkujoči so enega mrtveca nesli pred skupščino, kjer so demonstrirali proti radikalcem. Demonstranje so hoteli z mrtvecem tudi pred kraljevo palačo, a so to opustili.
sl Veliko število konj za srbsko armado kupujejo sedaj po Slavoniji in južni Ogrski trgovci s konji za srbsko armado.
sl Ivan pl. Zaje, slavni hrvaški glasbenik, skladatelj »U boj,« »Večer na Savi,« »Slove-nac i Hrvat,« itd., bo v kratkem praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva. Zagrebško pevsko društvo »Kolo« bo dalo ob tej pri-
sem svojemu kočijažu, mu dal še en cekin in mu dovolil, da sc pelje proti \Vatieru. Jaz pa sem hitro skočil v poslaniško kočijo in trenotek pozneje so se odprla vrata pri ministru. Sam je spremljal gospoda Ottona po stopnji-cah in sc je tako zamišljeno pogovarjal ž njim, da jc šel gologlav do kočije. Ko jc stal tu pri odprtih vratih, je pndrdral voz in neki človek je skočil iz njega na tlak.
»Važno depešo za milorda Havvkes-bury-ja!« je zavpil.
Videl sem lahko da ni bil moj sel ampak drugi. Milord Ha\vkesbury mu je vzel papir iz rok in ga čital pri svetlobi vozne svetilke. Njegov obraz, gospod, jc bil tako bled, predno je končal, kakor ta-lc plošča.
»Gospod Otto,« je zavpil, »to pogodbo sva podpisala na podlagi napačnega spora-zumljenja. Egipt je v naših rokah.«
»Kaj!« je zavpil gospod Otto. »Nemogoče.«
»Gotovo je. Abercrombic si ga jc priboril poslednji mesec.«
»V tem slučaju,« je rekel gospod Otto, je velika sreča, da je pogodba podpisana.«
»Velika sreča za vas, sir,« je zavpil milord Ha\vkesbury in se obrnil proti hiši.
Drugi dan, gospod, me je iskala policija, toda črez morje ni mogla; a Alfonzu Lacouru sta častitala gospod Tallcyrand in prvi konzul, predno so prišli njegovi zasledovaki do Dovera.
liki v narodnem gledišču njegove tisoče delo »Prvi greh.«
sl Nova tiskovna reforma na Hrvaškem,
ki pride pred hrv. sabor šc pred Vel. nočjo, sopisi so vezani na dovoljenje policijske oblasti, ki lahko kakemu časopisu dovoli kolpor-tažo ali ne.
sl Razpor v čisti stranki prava. Poslanca Jerko Pavelič in dr. Petričič, ki sta izstopila iz saborskega kluba Starčevičeve stranke prava, bodeta v kratkem baje izstopila tudi iz stranke. Z njima izstopi iz stranke še 15 Starčevi-čancev, ki se pogajajo s Scholzevo tiskarno v Zagrebu radi izdajanja svojega lastnega glasila,.
Rožne M.
Francoska žaluje. Strašna nesreča, ki je zadela francosko oklopnico »Jeno«, jc zelo vžalostila Francoze. S Francozi sočuvstvu-jejo tudi drugi narodi. Papež Pij X. je brzo-iavil toulonskemu škofu ob nesreči, ki je zadela Francoze in njihovo brodovje. V italijanski zbornici je predsednik obžaloval nesrečo. ki je zadela prijateljsko Francosko in njeno mornarico. Ob splošnem pritrjevanju je izjavil, da hoče zbornična čuvstva naznaniti francoski zbornici. Ministrski predsednik Giolitti in mornariški minister Mirabello sta izjavila v imenu italijanske vlade in mornarice, da soglašata s predsednikom. Nemški ccsar Viljem je odposlal predsedniku francoske Ijndovlade Fallieresu povodom nesreče »Jene« sožalno brzojavko. Mornariškemu nemškemu atašeju v Parizu, admiralu Siegelu je pa brz6 avil: »V mojem imenu naznanite francoskemu mornariškemu ministru, da globoko sočuvstvujem ob strašni nesreči »Jene«. Gospod naj tolaži uboge sorodnike. Admiral Mauceron mi je osebno znan.« Ponesrečena križarica »Jena« zgrajena leta 1898 je stala 27,000.000 frankov. Ob nesreči so se pripetili na ladji strašni prizori. Po zmešnjavi so se približali goreči ladji pogumni delavci in mornarji. Iz glavne toulonske mornariške bolnišnice so odposlali vse zdravnike. Ob nesreči seje nahajalo mnogo mornarjev v spodnjih lad-jinih prostorih. Rešiti jih zato niso mogli Več mornar ev se je ponesrečilo, ko so plezali ha jadrenice in so padli raz vrvi. Dozdaj so znana imena sedmih ob nesreči usmrčenih častnikov. Poveljnik ladje je padel na svojem mostu. V kabini je doletela smrt fregatnega kapitana Vertierja. Tudi kapitana Avigarda je doletela smrt v kabini. Mož se jc mislil peljati k posvetovanjem v mornariško prefekturo in je bil že čoln pripravljen zanj. Zastavonošo Clemental, ki bi bil moral spremljati Avigar-do, rešilo je smrti, ker je bil že na krovu. Avi-gardovo truplo je raztrgano v kosce. Zastavonoša Thomas jc tudi izgubil življenje in sicer kot žrtev prijateljstva. Opravljal je namreč službo iz prijateljstvo namesto nekega častnika. ki se je odpeljal na kopno. Iz bassina so začeli spravljati vodo proč. Ko jc nastala nesreča, je poveljnik lad e »Patrie« ustrelil z granato v železna vrata bassina. Granata je napravila v vratih luknjo, skozi katero jc drla voda in napolnila bassin. Ce bi nc bil tega storil, bi sc bil ogenj še bolj razširil in bi bil uničen arsenal. V bližnjih predmestjih Pont du I .as in St. Roch izgledajo hiše. kakor da so prestale obstreljevanje. Več oseb ie bilo ranjenih. Mornariško ministrstvo je obavilo včeraj ob polu 12. dopoldne, da jc bilo ob nesreči na »Jeni« v službi 630 oseb. 431 mornarjev ni ranjenih. 44 jih ie v bolnišnici. Pogrešajo 114 oseb. Ob svitu bakelj so iskali otroci in ženske med zgorelimi trupli znake, po katerih bi spoznali svojce. Admiral Mauceron je bil rešen, ker je imel odprta okna v kabini. Ranjen ie le s steklom. Pred poslop cm tou-lonskeea pristaniškega poveljništva se je nabralo 21. t. m. zvečer več tisoč oseb. Burno so zahtevali, nai objaviio imena ponesrečencev. Ker tega niso storili, je množica kričala in psovala uradnike. Mornariški minister Thomson ie ogledoval eno uro ponesrečeno »Jeno«. Zadnji ladjin del ie popolnoma raz-dian. O vzroku nesreče šc niso na jasnem. Trdi sc, da sc gre za delo anarhistov. Več častnikov sodi, da sc »Jena« reši in da bo še ladja če žc ne kot voiia ladia,\ rabljiva kot obrambna ali šolska ladja.
Zadnja poročila mornariškega ministrstva poročajo, da jc mrtvih 110 mož in osem častnikov.
Nafarban morilec in samomorilec. Iz revolverja jc ustrelil petkrat na Dunaju neki Lust na svojo ljubimko no nekem prepiru. Ljubimka jc pobegnila in Lust je nameril revolver šc nase in izprožil. škode ni napravil nobene nc sebi pa tudi ljubimki ne. Prodajalec revolverja mu namreč ni prodal ostrih potron.
Tr je samomorilci. Po nekem plesu so se usmrtili v Berolinu neki pek in neki ključavničar skupno z neko služkinjo, ki sta io imela oba rnda. Pisali so, da so sc usmrtili, ker niso vedeli druge poti iz vednih notranjih bojev.
Razveljavllen zakon. Breslavsko nadsodišče je razsodilo, da je bil zakon neke bivše koristinie Mande Blaustein z najmm grofom Pijem Chamarč neveljaven.
Mati naprav la maturo zajedno s sinom. Katarina pl. Oarnier, vdova po dež. svetniku v Orottkau je bila promovirana doktorico filozofije na heidelberškem vseučilišču. 1892. se je preselila s svojima sinovoma v Neisse, kjer sta ta dva obiskavala gimnazijo. Učenje sinov jo jc nagnilo, da se je začela tudi sama pripravljati na zrelostni izpit in ga ic tudi I. 1903 napravila obenem s svojim starejšim sinom. Nato sc jc vpisala na lipsko vseučilišče na filozofsko fakulteto, kjer je bila član indoger-germanskega inštituta.
Otroška dela. V uradu za delavsko statistiko, ki ie tKidrejen trgovinskemu ministrstvu, jc bila 9. L m.seja delavskega sveta. Po-
svetovali so sc o otroških delih v raznih obratih ter sklenili, naj hi ljudski učitelji poizvedovali in poročali, ali in v koliki meri se otroci uporabljajo za razna dela. Te i>oizved-be pa se bodo vršile le v posameznih, izbranih okrajih. Nabrani podatki bodo navodilo vladi pri uredbi otroškega dela.
Telefonska in brzolauna poročila.
OBSTRUKCIJA V MORAVSKEM DEŽELNEM ZBORU.
Brno, 15. marca. Nemški deželni poslanci so v deželnem zboru pričeli z obstrukcijo. Pravijo, da so podpore za otroške vrtce nepravično razdeljene.
VELIKA STAVKA PEKOVSKIH POMOČNIKOV NA DUNAJU.
Dunaj, 15. marca, štev lo stavkujočih pomočnikov je 7000. Po Dunaju se ne dobi nobene žemlje več. samo male hlebčke kruha. Oblasti posredujejo. Dovažal se bo kruh z dežele, da se za nekaj časa zadosti potrebam, pozneje bodo, dokler stavka ne preneha, pa morda pekli vojaški peki. Gostilničarji, kavarnarii, branjevci so se izrekli solidarnim s pekovskimi mojstri. V 10. okraju so napadli pekovski pomočniki nekega mojstra, v katerega delavnici se še dela. Mojster le trikrat streljal, a ni nikogar ranil. Dva pomočnika sta aretirana.
BOLGARSKI KNEZ PRF AVSTRIJSKEM CESARJU.
Dunaj, IS. marca. Včeraj je avstrijski cesar v posebni avdijenci sprejel bolgarskega kneza Ferdinanda.
VLADA V BOSNI IN HRVAŠKA SOKOLSKA ZVEZA.
Sarajevo, 15. marca. Deželna vlada je prepovedala »Sarajevskemu Sokolu«, da bode še dalje član »Zveze hrvaških sokolsklh društev.«
STRANKE V DUMI IN VLADNA IZJAVA.
Peterburg. 15. marca. Opoziclonalne frakcije ruske dume so imele včeraj zvečer posvetovanje, kako stališče naj zavzamejo proti pričakovani vladni izjavi v dumi. Posvetovanje je trajalo pozno v noč ter bi se imelo nadaljevati danes v odmoru, ki je bil določen pred vladno izjavo, a seja dume je bila danes nakrat preklicana, ker se je v duini podrl strop, Socialni demokratje so izjavili, tla vztrajajo na stališču, da odgovore vladi.
STROP V RUSK! DUMI PODRT.
Peterburg. 15. marca. Danes zjutraj ob 6. uri se je podrl strop v tavrljski palači, kjer zboruje duma. Zato danes ne bo zasedanja.
Peterburg. 15. marca. Dvorana dume je podobna razvalinam. Vse klopi so pokrite z opeko. Seja se ie danes preložila v Ka-tarhrno dvorano. Zloba je pri nesreči Izključena.
SESTANEK MED AERENTHALOM, BULO-WOM IN TITTONIJEM
Rim. 15. marca. Rimski dlplomatiškl krogi trdijo, da se bodo pred otvoritvijo ha-ške mirovne konference sešll Aerenthal ln Tittoni, avstrijski in italiianski minister za zunanje zadeve ter nemški državni kancler Biilovv.
PASIVNA REZISTENCA USLUŽBENCEV
JUŽNE ŽELEZNICE NA OGRSKEM.
Budimpešta. 15. marca. Uslužbenci Južne žekznlce na Ogrskem so na shodu v Veliki Kanižl sklenili zahtevati od železniškega ravnatelistva, nai izboliša uslužbencem plače, sistemlzira pokojnine in izda službeno pragmatlko. Ako ravnateljstvo temu ne ugodi, bodo uslužbenci začeli pasivno rezistenco
UMOR BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Sofija, 15. marca. Morilec le Iznovedal da so zapleteni v zaroto štirje odpuščeni uradniki In dva dijaka, s katerimi se Je shajal v neki predmestni gostilni. Pismeno sta nagovarjala Petrova, naj umori ministra. 2 bolgarska dijaka, ki študirata v Montpellleru. Bolgarska vlada Je že naprosila Francosko, naj Ji ta dvn d^aka Izroči.
S o f I ja , 15. marca. »Večerna Pošta-trdi. da so sklenili umoriti Petkova ravnotlstl krogi, ki so organizirali 10. januarja demonstracijo proti knezu. Vsi štirje uredniki »Balkanske Tribune« so že zaprti, toda tajijo, da bi bili vedeli za umor. Vladna glasila izkušajo zaplesti v zadevo tudi voditelja radikalno- de-mokraške opozicije. Cankova.
MED NEMŠKIMI SOCIALNIMI DEMOKRATI.
Berolin, 15. marca. Vsled neprestanih napadov socialdeinokraškega »Vonvartsa« na posamezne sodrttge, ki se ne uklanjajo njegovemu terorizmu, je več socialnodemokra-ških voditeljev sklenilo ustanoviti novo glasilo, ki bo od vodstva stranke neodvisno.
PREISKAVE V PETERBURGU.
Peterburg, 15. marca. V stanovanju nekega poslanca dume Je policija izvršila hišno preiskavo. Devet oseb, ki so bile pri poslancu, a sc niso mogle izkazati. Je bilo aretiranih.
TOVARNAR UMORJEN.
Lodz, 15. marca. Tovarnarja Stlllperja so neznani ljudje s streli iz revolverjev nevarno ranili.
ŠTRAJKI.
Torin, 15. marca. Ker zveza industrijccv noče ugoditi zahtevam delavcev v tovarnah za avtomobile, so delavci sklenili štrajkati. Danes ziutraj so s štrajkom pričeli delavci tovarne »Junior«.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
p s	Cas opa- KOVMljd	Stanje barometra ▼ rom	Temperatura po Celxijo	VetroTi	Neb.	Ha
14	9. zveč.	30'7	1 2	sr. svzah	obl.	
15	7. zjutr-	-343	- 3-9	sr.svzh.	obl	0-3
16	2. pop.	361	54	sr. svzh.	del. jas.	
Srednja včerajšnja temp. — 14°, norm. - 3 3°.
Borzna poročila.
iKreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 15 Saloibuti p»plrlt.
i*/, majeva renta......
t•/, srebrna renta.....
t*/, avstrijska kronska renta i•/, , ilata renta . . . 4*/. ogrska kronska , ... f/. . ilata ,-.. b'j, posojilo dešele Kranjska . t1///, posojila mesta Spljet . . 4V/. .	. Zader . .
**/«*/. bosn.-herc. šel. pos. 1903 4*/, Češka dež. banka k. o. . 47, , , , i- o. . . 4V,'/, čast. pisma ga}, d. hip. b. 41/,*/, pešt. kom. k. o. * lo•/, pr, 4*/,*/. zast. pisma Innerst. br. 41/,*/. , , ogr.cen.dei.hr. t1/.'/. . „ . hip. bank. i »/.V. Obl. ogr. lokalnih žel. d. dr, 4V/, obl. češke ind. banke . . i'/, prior. Trst-Poreč lok. . .
47, prior. dol. iel......
37. , jui. iel. kup. Vi7, .
i",'/, avstr. pos. za iel. p. o,
Breik«.
fcraCka od 1. 1860'/, ....
, , , 1864 .....
„ tizsk«......
zem. kreditna I. emisija a > » U* » , ogr. hip. banka . , . B srbske i frs. 100-— . .
, turška.......
Basillka	iračfcn . . .
Kreditne	»t • . .
inomošk«	»» * » •
Krakcvak«	n	' '
Ljubljanska	,, ...
Avstr. rud. krita „ , , . Ogr. , , „ ... Rudolfov«	,, * . t
SalcburAke	„ ...
Dunajske kom. „ . . a . i ni • ».
Juine železnica......
Državne ieleznics......
Avstr. ogrske bančne d stiska Avstr. kreditne banke . . , ,
Ogrsko „ ......
Zivnostenska „ .... Premogokop v Mostu (Brtlx) .
Alpinske montan......
Praške žel. Indr. družb« . . . Sima-MurAnyi .......
Trbovljske premog, družba , . Avstr. oroine tovr. družba . . Češka sladkorne družb« . . .
C kr. cekin.......
20 franki....... . .
20 marke.........
Severeign« . .......
Mark«...... . . , .
Laški bankovci .....
Subljl..........
Dolarji . . . •.....
marca	1907.
Denar	Blago
98 83	99 05
100 -	100 20
98'90	99 10
116 70	116 90
94 61	94 80
112-65	112 85
9? 1 )	100 80
113 30	11340
98 90	100 86
99 50	100 55
99 60	9970
9)30	99 5
liO la	li 0 80
106 93	lt b 90
100 -	101 -
100 —	100 26
100—	1C0 HO
100-—	101-
100-25	101 25
99'90	
99*0	—
3^5 80	307 80
9J-6U	lt0 60
152 85	154 85
265'	267 -
>99 75	201 75
269 50	219 60
271 —	283 —
249 -	269 -
97 -	106 -
183 50	1S4 50
Vi 80	53 80
440 -	4 50 —
82 —	HO —
92-	100 —
87 —	
45 50	47 50
26-75	28.75
56	60-
84 50	90 5 J
494 -	501 -
144 60	ltf-50
6'1-	t>72' -
1775 -	1785 -
«78-60	679 50
802 -	804"
24 —	2-6'25
•/35 -	787 -
602 10	603 10
25(6 —	2576'- •
6f 9 65	0 0 53
272 60	273 -
543 -	546 -
)37—	138- —
li-36	11-40
1912	19 15
23» 2	23 f.O
24 10	24 15
11 80	118 -
95 40	9J-60
2č3	254
4 14	5 —
Sprejme se takoj
E) Q O O
trgovski pomočnik
o o
popolnoma zmožen že-lezninarske in špecerijske stroke_pri J. Kra-šovic v Žalcu.
651 3—2
Jurisf
išče primerne - službe v pisarni. -Naslov pove iz prijaznosti upravništvo.
549 3 2
,,templjev vrelec"

Rnrr^lnwowww tekud0 if-
IlUjJ CloM	olajšuje prebavo ter
uspešno razkrojuje snovi zavžitili jedil.
2015 a 1- 1
Dobiva se pri tvrdkah : M. Kastner in Peter Lassnik
Učenec
za tapetniško obrt se takoj sprejme. Dunajska cesta št. 18. — Ivan Černe, tapetnik, zastopnik I. kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. 483 3—3
L. J. Frohlich S
se priporoča najtopleje v
Wa
Podpisana javljava tužno vest, da je prečast.ti gospod
Anton Hajšek
častni kanonik, dekan in mestni župnik v Slovenski B.strici
danes, 14. t. m., po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega rajnkega bode v soboto, dne 16. t. m., ob 10. uri dopoldne.
V Slov. Bistrici, 14. marca 1907.
Ivan Grobelšek, dr. Franc Ks. Lukman,
mestna kaplana.	584

Zahvala.
Za obile dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega presrčno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata, tasta itd , gospoda
Karol Windisc!i8r-ja
trgovca in posestnika
kakor tudi za prelepe vence in mno-gobrojno spremstvo k njega zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo.
V Kranju, 14. marca 1907.
569 Žalujoči rodbini Windischer-Dokler.
Duhovnim sobratom, prijateljem in znancem priporočam v pobožen memento pri sv. maši, oziroma v molitev svojega preljubega
©
katerega je Bog poklical v boljše življenje.
Janko Petrič,
575	kaplan.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, oziroma brat, stari oče, tast, gospod
Mihael Zupančič
posestnik
dne 14. t. m. ob '/,5. uri zjutraj v 80. letu starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po kratki bolezni umrl.
Pogreb dragega rajnkega bode v soboto, dne 16. t. m. ob 7. uri zjutraj v Št. Rupertu.
Sv. maše za nepozabnega pokojnika se bodo brale v šentpeterski farni cerkvi.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Rakovnik, 14 marca 1907.
Franc Zupančič, sin. — Marija Majcen roj. Zupančič, hči.
Alojzij Zupančič, brat — Ignacij Majcen, zet. — Vnuki in vnukinje.	573
Brez vsakega druge»a obvestila.
izfflfije portretov nca^r^di
s črno kredo, v akvarelu ali z oljnatimi barvami. Prosim naj se ogleda razstavljena slika v trgovini s steklom gosp. Pavschin-a v Wolfovi ulici.	'fii s—3
malo hišo z vrtom v sv. Petra predmestju, Vodmatu ali Novem Vodmatu?	5so 2-1
Pismene ponudbe poste restante št. 56, Ljubljana.
Najvišje odlikovanje na mednar. razstavi v Mi- ^ lanu 1906 1 avstr. razsod.	)
Zahtevajte vedno, kadar kaSljate, / ste hripavi ali so se Vam zašle- ) žila dihala	)
salmijakove oastile I
iekarja PSCCOLI-ja v Ljubljani,
ki v vseh naštetih slučajih izborno
učinkujejo. 2745 III c
1 škatlja 20 vinarjev, 11 škatelj 2 kroni.
Zunanja naročila iz ršuje najtočneje lekar Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta.
■ "■V
posestvo
preda 5« 574 1;1
na Ribčeuem lazu ob Boh. jezeru,
obstoječe iz hiše, nekaj vrta in hleva za 4 konje; v tej hiši se nahaja stalna krč-marska koncesija in trafika, 4 sobe za tujce, kuhinja, klet i. t. d. Lega 300 korakov od jezera ob okrajni cesti Boh. Bistrica — jezero.
Kupna cena 7000 K, kateri znesek bi se moral takoj plačati. Ponudbe do 31. t. m.
Lovro Jelar,
posestnik.
gozdnega in poljskega čuvaja
takoj odda občina Zgornja Šiška. Mesečna plača 30 kron. Prednost imaio orožniki v pokoju. Ponudbe poslati je podpisanemu uradu.
Županstvo občine Zgornja Šiška,
dne 13. marca 1907. 560 4- 2
i
Največji vspeh nove d
je sloviti

^SEGUOfc*
Vpisana varstvena znamka.
Da aneiao belo in popolno brez duha
perilo in izredno varuje platenino. Brez mila, sode ali drug h pridatkov s» rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	V218 10 — 11 250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg n >> 56 »» Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se po-kvaii perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Mfnlosu na Dunaju, l Molkerbastei 3.
Mesarski učenec
zdrav in krepak, star 14 — 16 let, poštenih starišev, ki je dovršil ljudsko šolo, sprejme se takoj.	556 2-2
KINKO KOS, mesar in posestnik, Idrija.
W\ m mu .. . P grgrnj |
'a ihmm naallaahsb m! t® Š
Ivan Podlesnik mL
VV/, \v/. vV <s;T/• s*T/• A vrT A v-"A <<\' NW. <TA
> .V. A /> .V/> v—> V.\<>.V • > A'-' .V. .N/> .N / > V-.\ > .V. -----... , ,v<
> 7-uv- VA\ ,W> ■/->
*" -
M
m m
Priporoča suajo
trsooino
s kioiniKi in .čevlji
8P® EPH»
mMMMSSMM
'i-v:
</\- \V./. <A- <A' <A'
V".\ v>.\
NV-/. <T/.</.V
•<yi
' t;« t-,\-< • ■ ■/, >x(<'y-
Velika zaloga
CD
Solidno Maso
CD
Zmerne cene
m m m
Mmmmmmm mmmmmim
Službo graščinskega vrtnarja
kateri je vešč v vseh strokah vrtnarstva in sadjarstva; ne-
oženjen, ne čez 40 let star, zmožen slovenskega in za silo tudi nemškega jezika, sprejme graščinsko oskrbništvo Križ pri Kamniku.
Ponudbe s prepisi spričeval poslati je do I. aprila t. I. gori-imenovanemu oskrbništvu. Vse drugo po dogovoru.
577 3-1
Načelstvo posojilnice v Slovenski Bistrici naznanja pretužno vest, da je njega velezaslužni večletni ud, velečastiti gospod
Anton Hajšek
častni kanonik, konsistorialni svetnik, dekan in mestni župnik v Slovenski Bistrici, imejitelj zlatega zaslužnega križa s krono itd.
danes popoldne ob V,2 uri v 78. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Blag mu spomin 1	576
Slovenska Bistrica, dne 14. sušca 1907.
Priloga 62. fttev. »Slovenca" dni 15. marca 1907.
Za ruske dijake.
Praga, 11. marca.
Žalostna usoda ruskih dijakov v Lvovu s Štiridnevno gladovno stavko ni pretresla le slovanskih njihovih bratov, ampak ej tudi v evropskem časopisju sploh obrnila pozornost .na to, kako se z Rusi ravna v Galiciji. Dijaški shod v Pragi jc bil glasna manifestacija za enakopravnost maloruskega prebivalstva v Galiciji. Poljski dijaki so takoj začetkom shod zapustili s protestom in izjavili, da izstopijo iz »Dijaške zveze«. Obžalovati je pa pri tem shodu, da se ni šlo za enakopravnost Rusov, ampak da so spravili vanj tudi stvari, ki ne služijo boiu za narodno enapravnost.
MUC. Vrbensky je v svojem govoru ua števal krivice, ki se gode Malorusom. Rusi sc trudijo, da bi dosegli svoje kulturne pravicc, a Poljaki in vladni zistem jih ovirajo. V Galiciji je 3,090.000 Rusov in 3,340.000 Poljakov, Rusi prebivajo na lepi zemlji, ki ni njihova, ampak last veleposestmkov-žlahčičev, ki so balast naroda in plačujejo svoje delavce s 15 do 20 kr. na dan. Kako se godi Rusom, so pokazale volitve leta 1897, ko so vojaki streljali ruske volivce. Ako se govori o tem, da je v Galiciji toliko analfabetov, se naj pa pristavi, da je sedanji vladni zistem tega kriv; Poljaki imajo 28 gimnazij in dve univerzi, Rusi pa samo pet gimnazij, visoke šole pa nobene. L.eta 1848 je hotela vlada iz lvovske univerze , narediti rusko visoko šolo, a da si pridobi , poljske glasove, je proglasila lvovsko univerzo za poljsko. Dokler ne dosežejo svoje visoke šole, so zahtevali Rusi, da se vsaj v Lvovu respektirajo njih najenostavnejše narodne zahteve: da bi bilo dovoljeno na lvov-skem vseučilišču ustanoviti stolice ruskega jezika, da bi sinel delati izkušnje v svoji materinščini in da bi bile legitimacije ruske.
Število ruskih dijakov opravičuje to zahtevo: V Lvovu jih jc bilo leta 1901 — 610, leta 1905 — 792 in zdaj jih je čez 800, približno toliko šc na drugih vseučiliščih. Ce pomislimo, da je v Cernovicah nemška univerza za 500 slušalcev, se nam ruska zahteva mora zdeti upravičena. Leta 1902 jc čez 600 ruskih dijakov zapustilo Lvov, a dosegli niso tudi s tem ničesar. Letošnja imatrikulacija jc vnela vroči boj. Rektor je bil Rusom obljubil s častno besedo, da bodo mogli v svojem jeziku pri imatrikulaciji izreči formulo. Vkljub temu je bila imatrikulacija v poljskem jeziku. Nato so Rusi vzkipeli, demolirali nekaj prostorov in pretepli sovražnega jim profesorja. 21 dni so bili zato zaprti. Govornik primerja to ravnanje z dogodki v Inomostu, kjer so nemški dijaki počenjali mnogo hujše stvari, a sc ni nobena preiskava uvedla.
Za Slovence je govoril na shodu JUC. '.otrič ter naglašal, kako se tudi nam krate ■ ajprvotnejša kulturna prava. Ker ga vladni ornisar ni razumel — ali ni hotel razumeti • slovenščine — je zastopnik oblasti zahteval od govornikov, da morajo vsi govoriti v češkem jeziku, ki ga vladni komisar razume.
Poljake jc zagovarjal inženir Pinkas, ki ie trdil, da Poljaki ne nasprotujejo novemu ruskemu vseučilišču, a ne morejo dopustiti, da bi se utrakvizirala univerza. Vkljub temu je bila sprejeta ostra resolucija proti Poljakom, in v njej jc tudi skrajna breztaktnost, da se obsoja »žlahčiško-klerikalna uprava dežele«. Ali niso Rusi bolj »klerikalni«, nego Poljaki.
Profesor Frinta je predlagal dostavek za slovensko univerzo v Ljubljani in za češko v Brnu. Poljaka niso pustili govoriti glede na omenjeno zahtevo vladnega komisarja. Rusom so izrazili svoje simpatije Zalar v imenu Slovencev, Rabar za Hrvate, Davidovič za Srbe.
Ljubljanski trgovski gremij.
»Gremija trgovcev« občni zbor se je vršil včeraj popoldne ob pičli udeležbi v »Prosve-tini« dvorani »Mestnega doma«. Predsednik Knez predstavi poleg inagistratnega svetnika Šeška obrtnega inštruktorja dr. Blodiga. Spominja se rajnih članov »Gremija« Pavla Lo-zarja in Ivana Seuniga. Po odobren u zapisnika zadnjega občnega zbora poroča zapisnikar g. Svetlin o delovanju gremija v preteklem letu. Koncem leta 1906 jc štel gremij 142 članov, pomočniški zbor gremija jc imel 332 moških in 147 ženskih članov, drugih uslužbencev je bilo 156 moških in 22 žensk, 130 učencev in praktikantov. Dopisov je rešilo društvo 420, odbor je imel osem sej. Ce sprejme gospodar učenca ali učenko v uk, prevzame tudi vse skrbi za njegovo izobrazbo in za njegovo nravno vedenje. Obrtni red kakor tudi gremijalna pravila mu podeljujeta tudi očetovske pravice in pravico kaznovanja. Nekateri člani gremija ne upoštevajo določil obrtnega reda in zadružnih pravil glede na učence, ker jih ne pošiljajo redno v šolo. Izgovori, da se rabijo učenci v trgovini, so seveda jako tehtni in vredni uvaževanja. Mero-dajni pa niso, ker učenci morajo obiskavati šolo, da sc za svoi prihodnji poklic primerno izobrazijo. Gospodarji jih morajo pošiljati v šolo, ker so po obrtnem redu in po gremijal-nih postavah prisiljeni k temu, razun tega pa tudi kot oskrbniki učencev, ker so s tem da so jih sprejeli v uk, prevzeli tudi oskrbniške dolžnosti Gotovo je. da obrtno-nadaljevalne šole, ki so ustanovljene za obrtne vajence, ne zadostujejo zahtevani trgovskega stanu. Gre-inii trgovcev si je ustanovil sam svojo šolo, katero vzdržuje z ogromnimi stroški samo zato, da se lahko trgovski vajenci primerno laobraaljo. Z ozirom na veliko delo po trgo-
vinah se je določilo, da v tednih pred Božičem in Veliko nočjo učencem ni treba obiskavati šole. Ze lani se je naglašala razlika med učnim pismom in učnim izpričevalom. Vsak učenec, ki je zadostil pogojem, odnosno predpisom za učno dobo, mora dobiti učno izpričevalo, oni učenec pa, ki je dovršil z dobrim uspehom gremijalno šolo, pa dobi učno pismo. G remiju so se pa prijavili samo štirje učenci. Ker zahteva novi obrtni red tudi za trgovski stan dokaz usposobljenosti, bo za učence brez učnega izpričevala ako neprili-čno, kadar se bodo hoteli samostojno etabli-rati. Posebno pozornost je obrnil gremij na svojo gremijalno šolo. Plačeval jc vse stroške zanjo, izdelal se je disciplinarni red, pravila iu učni red. Mestna obična ie dovolila gremijalni šoli 1000, trgovska zbornica pa 300 kron. Carinska podružnica v tukajšnjem poštnem poslopju se je dosegla, dasi nekoliko pozno. Vsem je znano, koliko truda in napora stane vsaka malenkost, ki nam jo pokloni država osobito v južnih pokrajinah. Misel na povečanje skladišč na državni železnici v Sp. Šiški je gremij opustil, ker se je izvoz na gorenjski železnici radi nove železnice res pomanjšal. V letu 1906 se je osnoval na Dunaju odbor sestavljen iz načelnikov gostilničarjev, trgovcev, pekov in drugih, da se skliče veliko zborovanje, ki prerešetaj vprašanje o pre-membi postave za konsumna društva in pridobitne zadruge. Zbor pooblaščencev je zboroval 24. in 25. majnika 1906 na Dunaju. Gre-mii m odposlal svojih odposlancev na Dunaj vsled preslabih finančnih razmer, vendar je poslal odboru obširne podatke o kranjskih konsumnih društvih in pridobitnih zadrugah. Pripomnil je, da se pridružuje vsem sklenom zborovanja. Gremij dunajskih trgovcev je vprašal ljubljanski gremij, če bi ne kazalo, da se ustanovi centralno zastopstvo vseh trgovcev in trgovskih društev na Dunaju po vzorcu zveze industrijcev, agrarcev in delavstva. Odboru se je zdel namen dunajskega gremija iako potreben in primeren času, zato je obljubil svoj pristop, ker je bil trdno prepričan, da bi občni zbor pritrdil temu sklepu. Slovenskemu trgovskemu društvu »Merkur« je na-svctoval gremij z ozirom na njegov dopis, naj stori društvo samo vse potrebne korake, da bi vse javne in zasebne trgovske šole poklicale k sklepnim izkušnjam tudi praktične trgovce. Spomenico društva dunajskih tvrdk s kolonialnim blagom glede na izpremembo sedanje izvozne akademije v višjo trgovsko šolo z vseučiliškim značajem ie odstopil gremij trgovski zbornici s prošnjo, nai jo podpira.
Tudi o računskem zaključku za leto 1906 je poročal g. Svetlin. Dne 1. januarja 1. 1. je bilo v gotovini 253 K 38 v, obresti vrednostnih papirjev so znašale 1846 K 92 v, člani so plačali dokiad za 1. 1905 1420 K, na sprejemnim učencev se je vplačalo 360 K, oprostarina jc znašala 40 K. šolnina 120 K, iz kranjske hranilnice se je dvignilo na knjižico št. 253.611 760 K 17 v. Načelnik Knez jc posodil gremiju 1700 kron. Dohodki znašajo 6500 K 47 v. Stroški so pa znašali in sicer najemščina za pisarno 240 K, tiskovine, p,sarniške potrebščine 392 K 12 v, plač osobju se jc izplačalo 2606 K 60 v, ravnatelju za pouk sc je plačalo 2124 K, gremij je dal »Merkurju« 400 K podpore, potujočim uslužbencem pa 143 K. Za telefonsko najemščino se je plačalo 50 K, davek jc znašal 32 K 90 v, inseratni stroški 46 K 33 v, drugi stroški pa 42 K 70 v. V gotovini je bilo dne 31. decembra 1906 485 K 82 v. Stroški so torej skupno znašali 6500 K 47 v. Premoženjsko stanje gremi a je sledeče: gld. 5'XX) feberska renta 10.000 K, gld. 8000 aprilska renta 16.016 K, gld. 2000 ogrska zlata renta 4582 K, kron 10.000 ogrska renta 9575 K, kron 10.000 sp. avstr. dež. hip. z. 9940 K, tekoči račun pri J. C. Mayer 418 K, vrednost pohištva 100 K. dne 31. decembra 1906 v gotovini 485.82. Gremijalno premoženje znaša torej 51.116:82 K. Poročevalec g. Svetlin pojasni, da se je znižalo premoženje, ker je padla cena vrednostnih listin. V imenu pregle-dovalcev računov poroča g. Golob, da so gremijalni računi v redu. Doklada za leto 1905 se določi z 2300 kronami, na vsakega člana gremija pride 15 K. V razsodiški odbor se izvolita gg. Ivan Korenčan in Rohrmann, za namestnika pa g.^Frančišek Stupica, Karol Seunig in Anton Škof. Slovenskemu trgovskemu društvu »Merkur« se dovoli podpora 400 K. Tvrdke Grassi, Tauzher, brata De-ghenghi, Schiffrer in Ivana Treo prosijo za izstop iz gremija, ker pristopijo obrtni zadrugi trgovcev s kurivom za mesto Ljubljana. Izstop se dovoli tvrdkam Schiffrer in Treo, nc pa Grassiju, Tauzher in Deghenghiju. Glede na dopis »Merkurja« o prevelikem številu vajencev se sklene, da obravnava o tem izredni gremijalni občni zbor, ko se bo šlo za izpremembo pravil po določilih novega obrtnega reda. Pomočniški odbor je vložil na gremij prošnjo, naj bi sc odpirale trgovine z jestvi-nanu poleti ob 7. uri, in zapirale ob 8. uri zvečer, po zimi pa ob 7. uri zvečer. Vse ostale trgovine naj bi sc pa odpirale ob polu 8. uri zjutraj, zapirale pa ob 7. zvečer. Zapisnikar naglaša, da bi morala to določiti vlada. Zastopnik pomočniškega zbora, gosp. Silvester Škerbinc: Ne gre se za postavo. Gre se namreč za to, da bi se gospodje zavezali, naj bi se uredila stvar tako, da bi se gospodje zavezali prostovoljno zapirati trgovine. Zapiranje e tako vrejeno po vseh večjih mestih. Naj bi se to določilo tudi v Ljubljani. Gosp. Kavčič pravi, da nismo niti poklicani, da pri tem malem številu kaj določimo. To je vprašanje, ki sc ne da kar tako rešiti. G. Škerbinc jc rekel, da bi bila prava smer, da bi se privatnim potom to doseglo. Ce se kaže. da so zato vsi interesentje, je izvedljiva. Ce pa niso zato vsi, mora odpasti taka odredba ki faktično odško-
duje interesente. Gremij naj se informira pri posameznikih, kakšno stališče zavzemajo glede na odpiranje in zapiranje trgovin. Potom cirkularov nai se poizve mnenje prizadetih. Zadružni inštruktor, g. dr. Blodig pravi, da imajo v smislu § 14 b pravico obrtne zadruge, da sklepajo obvezno o delavskem času, o od-povedbi iu plačah uslužbencev. Lahko se o tem sklepa tudi na izrednem občnem zboru. G. Škerbinc se zahvaljuje g. Kavčiču glede na predlog za enketo po cirkularih. Kavčičev predlog obvelja. Glede na zvišanje poštnih in telefonskih pristojbin se sklene primerna resolucija na trgovinsko ministrstvo. Resolucijo sestavita sporazumno gg. Svetlin in Kavčič. Razprave se je udeležil g. Mejač.
Štajerske nouice.
š Matrike. Kakor sc čuje,bodo v kratkem imeli voditelji matrik skupen sestanek kjer bodo energično protestirali zoper ponemče-valno namero graškega nadsodišča. Vsak voditelj matrik je izdajica slovenske stvari, ako sprejme nemško tiskovino o naznanilu smrti in o rojstvu nezakonskih otrok ter jo izpolni Vigilantibus jura! Pred leti je došel župnim uradom dekret, ki prepoveduje slovensko dopisovanje s finančno prokuraturo, ker baje ista nima v uradu slovenščine zmožnega uradnika!? Ta dekret je škandal za škofijo, ki nima nobenega Nemca med voditelji matrik in ki šteje po narodnosti 95% Slovencev. Tudi zoper ta odlok sc bode energično protestiralo ker se finančna prokuratura vedno sklicuje na njega in dela sitnosti voditeljem matrik.
š Politično narodno-gospodarsko društvo pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je priredilo 10. t .m. prav živahno in zanimivo zborovanje. Starosta leta 1871 ustanovlenega društva, veleč. g. Fr. Koser, tudi odboru,k »Kmečke zveze«, je poljudno in z vidnim veseljem razlagal program »Kmečke zveze «, kar so vsi navdušeni burno odobravali. Govoril je tudi o potrebi dobrih katoliških časnikov ter o dolžnosti, le takošne razširjevati in podpirati, nasproti pa jc omenjal velikansko škodo, katero povzročijo slabi, protiverski časopisi kar dokazuje žalostna izkušnja. Načelnik g S razlaga postavo o novih volitvah, na katere se že moramo pripravljati. Zborovalci so se vsi izrekli voliti kandidata priporočenega od »Kmečke zveze«, kateri bo zvesto deloval za vero, dom, cesarja! — Bil je še gospodarski pogovor o rezi oozebljene zimske trte. K sklepu se jc na predlog č. g. K, blagajnika, nabralo nekoliko kronic za ustanovljeno »Kmečko zvezo«.
š Spindler ima »večen spom'11«! G. Spindler tiska v svojem listu na debelo: »Za »večen spomin« slovenskemu narodu in vsi slovenski javnosti pribijamo, da je narodna stranka dne 7. svečana in dne 3. sušca ponudila drugim političnim činiteljem na Štajerskem svojo roko k pošteni spravi in da jc ponujala sporazum na ta način, da bi odgovornost za usodo naroda prevzele vse obsto eče stranke. Pribijamo pa, da jc duhovniška stranka v svoji požrešnosti ošabno odklonila vsako sodelovanje z nami.« Zdaj pa glejmo, kaj .ie isti g. Spindler v knjižici: »Štajerski Slovenci, kaj hočemo?« natiskal prav široko istotako za »večen spomin«: «Kjer je narodnost naša sigurna, ne poznamo z nazadnja-štvoin nikakih kompromisov.« Ta doslednost Narodne stranke naj bo tudi pribita za »večen spomin!«
š Ovinkarji pri delu. Dozdaj je stranka »ovinkarjev« le govorila »po ovinkih«, zdaj je pa začela i delati »po ovinkih«. V celjskem mestu so namreč veliki plakati s pozivom na »neodvisne kmete«. Podpisani pa so ti plakati samo od drugače neznanih oseb, celo neki »graščak Schauer« in neki »Gustav baron NVittenbach« sta gori. Na prvi pogled bi človek mislil, da ti »neodvisni kmetje« nimajo nič opraviti z »Narodno stranko«. Temu pa ni tako. Vodstvo »Narodne stranke« razpošilja namreč obenem tudi zaupna povabila svojim pristašem, in tam so podpisani sami ovinkarji, dr. Kukovec in drugovi. Ali je to zopet »po ovinkih, da na plakatih niso podpisani ovinkarji? Sicer pa še o teh »neodvisnih kmetih« ni povedana zadnja beseda.
š Nadovlnkar dr. Kukovec o veri. Po ovinkih govoreči g. dr. Kukovec ima v svojem uradnem listu že zopet uradni dementi, da ni za razporoko in za svobodno šolo. Seveda je to zopet vse tako »po ovinkih« povedano, da se nc more reči, dr. Kukovec jc za katoliški zakon in za katoliške šole. On pravi, da jc za državljanska zakona, katera oba je cesar potrdil. Ker tedaj g. dr. Kukovec svoje govore vedno dementira, kakor mu bolj kaže ,pa mu pokažimo raje, kar stoji črno na belem v »Narodnem Listu«. Tega menda vendar ne bo utajil! Tam pa je pozival g. dr. Kukovec na predavanje g. dr. Fermevca ter odobraval njegove nazore o zakonu. »Slov. Gospodar« pa je nato prinesel izjavo, da je govoril g. dr. Fermevc v principu sicer za katoliški zakon, v izvanrednih slučajih pa za razporoko, kjer bi inače mož in žena že na tej zemlji imela pravi pekel. G. dr. Kukovec šc ni nikjer rekel, da obsoja te dr. Fermev-čeve nazore. Ostane še torej vedno pri tem, kar je rekel na ustanovnem shodu »Narodne stranke« dne 30. septembra m. I.: »Kar sc vere tiče. naj se ne izgubljajo moči v boju za prosto šolo in za ločitev zakona, kajti ta zahteva sc bo itak dosegla brez nas . . . Ogibajte se torej verskih vprašanj, dosegli boste po ovinkih, kar naravnost nikakor ne bo šlo.«
š Zaupni shod pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. »Slov. kmečka zveza« je priredila za volivni okraj Maribor levi breg, Sv. Lenart. Gornja Radgona in Ljutomer dne 7. t.
m. tri zaupne shode. Na zaupnem shodu pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se je vabilu »Kmečke zveze« in »Političnega društva« za označeni okraj odzvalo nad 200 zaupnikov »Kmečke zveze«. To številno krdelo zaupnih mož »Kmečke zveze« v tem okraju je prineslo z velikim navdušenjem na shod veselo obvestilo,, kako se kmečko ljudstvo vrlo organi-zuje in združuje pod zastavo nove »Kmečke zveze«, ker z gotovini pogledom v tej zvezi vidi izboljšanje kmečkih teženj v svojem okraju. Označena kmečka manifestacija v le-narškem trgu znači, da hoče biti zavedno kmečko ljudstvo, probujeno po odločnem kmečkem programu »Kmečke zveze« odslej na svoji zemlji v vsakem oziru svoj gospod, neodvisno od vseh nemškutarjev, ki se radi živijo s kmečkim denarjem, neodvisno od vseh liberalcev, ki skušajo postati kmečki voditelji, če ne celo zastopniki. — Zakaj pa kmečko ljudstvo tako nezaupno opazuje delovanje liberalne narodne stranke, ki obstoji tudi v lenarškem trgu in še celo iz mož, ki so dnevno v najožji stiki s kmečkim stanom, torej bi tudi morali delovati za kmečko ljudstvo v popolnoma kmečkem duhu, krščanskem in narodnem?! Zato, ker vidi v teh »narodov-cih« strankarsko delo v škodo slovenskega kmečkega stanu. Delo narodne stranke ni ne ie nekrščansko, je še manj narodno, slovensko, ker s svojim strankarstvom le pomagajo roko v roki združeni z vsemi nasprotniki, političnimi kot gospodarskimi, delovati v pogin slovenskega kmečkega stanu. Izgovor, da vam načela ne dopuščajo boriti se za kmečke težnje soglasno v krščanskem duhu, gospodje, ta je jalov, ker vaša manjšina ne more in ne sme po liberalnih načelih zapovedovati prvemu in najštevilnejšemu stanu, v kojem je tekla zibel vsem drugim stanovom, kmečkemu stanu. Ce hoče narodna stranka v svojem glasilu svoj program uveljaviti le s psovkami, ki žalijo vsakega zavednega kmeta, ali je mar to politično delo v prid slovenskemu kmetu? Da išče torej slovenski kmet v samopomoči, v kmečki zvezi svojo rešitev, da se vse slovensko kmečko ljudstvo s prepričanjem oklepa kmečke zveze, dokazujejo zborovanja, shodi, enako naš zaupni shod pri Sv. Lenartu, kojega je samo na splošna vabila kmečko ljudstvo častno, mnogoštevilno obiskalo. Zaupnem shodu je predsedoval kmet Ljubeč; vesel sijajne udeležbe je po lepem pozdravu, oddal besedo kaplanu g. Bosinu kot tajniku političnega društva. Govornik jc v svojem izbornem govoru predvsem podal jasno sliko o dozdanjem političnem položaju, usodnem za kmečki stan; z novo volivno preosnovo in z novo ustanovljeno kmečko zvezo se pa tudi začenja nova doba v ustavi Slovanov sploh in šc posebej nas Slovencev. Nato je razložil govornik novo volivno postavo in apeliral na ves kmečki stan, naj sc brezizjemno udeležuje volitev, da se bodo lahko v prihodnje bodoči ljudski zastopniki v boju za kmečke pravice opirali na število vseh kmečkih vohv-ccv. Tudi na Slovenskem Štajerju, pa ravno v času splošne organizacije in zadružništva med kmečkim ljudstvom, od kojega so odvisni vsi ostali stanovi, skuša širiti in podpirati neslogo narodna stranka s svojim liberalnim programom. Ti ljudje hočejo biti seveda narodna stranka, hočejo za ljudstvo delovati, a zavreči prvo in glavno svojstvo slovenskega kmečkega naroda, duh verski. Govore, da dopustijo vsako versko prepričanje, da niso nasprotniki krščanstva, na drugi strani pa pišejo, se nikakor ne sme dopustiti, da bi vera tudi v javno življenje posegala. Kakor so na Francoskem liberalci versko gibanje v javnosti prepovedali v cerkvi in v šoli, za enakim težijo naši liberalci, da bi vničili v srcu ljudstva versko prepričanje, da bi tako ponižali in vničili kmečki stan in ga podvrgli svojemu gospodstvu: delaj, trpi in nas ubogaj. Nemi pogledi in tudi ogorčenje udeleženih zaupnikov so na zaupnem shodu narodni stranki dali le en odgovor: Cc niste ali nočete biti verni in narodni kot so člani »Kmečke zveze«, niste kmečki prijatelji, ne morete in nimate pravice biti 1'udski zastopniki. Nato je v imenu »Kmečke zveze« priporočal kandidaturo dež. poslanca g. J. Roškarja. Kot bi govorilo eno srcc, ena usta, so zaupniki enoglasno med burnimi opetovanimi pozdravi zbrali za svojega kandidata in kmečkega zastopnika, dozdanjega deželnega poslanca, kmeta od sv. Jurja v Slovenskih gor. g. Janeza Roškarja. Kakor so srca zbranega kmečkega ljudstva pozdravljala prvega govornika, z enako gor-ko ljubeznijo so upoštevala govor o kmečki organizaciji drugega, g. dr. Tipliča, predsednika političnega društva, ki svojo inteligenco v vsem svojem političnem delovanju posvečuje Ic v kmečki prid ,ki si šteje v čast, delovati za kmeta, ki ie v imenu političnega društva podal izjavo za kandidata Roškarja. — Kmečko ljudstvo je na shodu dovolj spoznalo svoje nasprotnike, ki nimajo v svojem programu političnega dela zaznamovanega odločno v kmečkem duhu, verskem in narodnem, zato je tudi očitno dalo duška svojemu prepričanju.
š Ptujski župan Ornig, glavni zaščitnik »Štajerca«, imel je v torek v deželnem zboru v Gradcu slab dan. Poslanec dr. Schachcrl povedal mu je take, da mu bode še dolgo zvenelo po ušesih. Med drugim je rekel dr. Schachcrl: Mi smo dokazali, da sc ta župan (Ornig) nc sramuje, naročiti po svojih uradnikih naravnost popačenje računov in knjig. To je bilo žc sodnijsko dokazano. — Gospod Ornig poskusil jc naravnost goljufijo na državnem erarju. Pripravljen sem to do pičice dokazati.
Dr. Schachcrl poživlja Orniga, nai ga toži, česar pa seveda Ornig ne bo storil. On že ve, zakaj. — Ptujski »Štajerc« pa bode Ornigu še vedno slavo peval. —On tudi vč, zakaj.
nn AII^IT A n D11 D ■ združenih pivovaren zaleg h ui
UH1.NI9III1 UnU^DA TOG v Ljubljani, teleL &=
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
— Zalog« v Spodaj I Šiški, talafoaa *«aw. 187. —
š Shod v Žalcu) priredi prihodnjo nedeljo »Narodna stranka«. Govori se, da nameravajo postaviti za kandidata viteza Haupta, graščaka iz Gomilskega. Torej »Narodna stranka« postavi za kandidata-— Nemca. Liberalci se zanašajo na pomoč socialnih demokratov. Računajo namreč na to, da pride do ož e volitve med kandidatoma »Kmečke zveze« in »Narodne stranke«, da bodo pri ožji volitvi oddali socialni demokratje svoje glasove kandidatu »Narodne stranke«. O tem imajo že baje dogovor. Kmetje, ne dajte sc slepiti od ljudi, ki si hočejo pomagati na takšne načine.
š Slovenska posest. Ptujska slovenska posojilnica kupila je na dražbi Kaiserjevili zemljišč grajščino Ptujska gora (M. Neustift) za 68.000 kron. Posestvo meri 100 oral in jedilo sodno cenjeno na 89.444 kron. Posojilnica dobila je torej to posestvo jako ugodno in sicer za 19.000 kron pod cenilno vrednostjo.
š V finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru je zopet prestavljen iz Gradca finančni koncipist dr. Mayer, ki nc zna uiti besedice slovenski.
š t Jakob Vrečko. Umrl je na Ponikvi dne 12. t. m. v starosti 93 let Jakob Vrečko, p. d. Oblak, še vedno čil na duhu. V slovenskem političnem življenju je imel svoje dni važno ulogo. Leta 1849. je bil v kromeriškem državnem zboru zastopnik nekaterih kmečkih občin.
š Žalski Sokol. Starosta g. Kukec nam piše: Ni res, da sta bila Anton Marovt in Franc Kramer, kakor s v članku pod naslovom »Žalski Sokol« Vašega lista z dne 12. sušca 1907 trdi, člana »Žalskega Sokola«, res pa je, da nista bila imenovana nikdar člana »Žalskega odseka celjskega Sokola« in tudi ne člana samostojnega društva »Žalski Sokol«.
š Kaizerjevo hišo z žganjarno je na javni dražbi kupil M. Straschill, znani žganjarski bogataš na Bregu, za 49.000 kron; Takoj bo tam otvoril šnopsarijo, katera naj pomaga potopiti pamet in denar najubožnejših ljudi v Ptuju in zlasti v okolici! To je »napredno delo« načelnika naprednjaške štajerčijanske zveze, da otvarja povsod, po Ptuju in ptujskem polju šnopsarije!
š Smrt. V pondeljek, 11. t. m., ob pol. 9. uri predpoldne je umrl bivši oskrbnik borlskc grajščine, sedaj posestnik v Cirkuljajnah na prejšnji pošti, g. Bogomir Ulrich. Pogreb je bil v sredo popoldne ob 3. uri. — Dne 14. t. m. je umrla posestnica na Arlici Apolonija Sgerin, mati peterih otrok.
š Izpred sodišča. V Celju so stali pred sodiščem 12. t. m. radi ponarejanja del. knjižic 41 letni zidar Fr. Panko, njegov 191etni sin Jožef, 241etni Avgust Vidovic in 221etni zidarski pomočnik Iv. Hazabent. Maja meseca 1905 so šli zadnji trije v Liibljano, da dobijo delo pri Tonniesu. Toda bili so odklonjeni, ker so bdi še vajenci. Da tvrdko prevarijo, je Fr. Panko knjižice ponaredil, nakar so bili sprejeti. Obtoženci priznavajo svojo krivdo. Fr. Panko jc dobil dva meseca, Jožef Panko 1 mesec, Vidovic en in pol meseca, Hazabent en mesec poostrene ječe.
š Pri občinskih volitvah v Vitanju so Ncmci pogoreli.
š Prvo protestantovsko cerkveno opravilo se bo vršilo v Brežicah dne 17. t. m.
š Slovensko krščansko delavsko društvo »Domovina« v Gradcu je uprizorilo preteklo nedeljo s sodelovanjem slovenskega katoliškega akademičnega društva »Zarja« Finž-garjevega »Divjega lovca« v dvorani gostilne »Pri divjem možu«. Dasi so bila društvu na razpolago lc skromna sredstva iu se v mestu ločenem od slovenskega ozemlja stavijo še druge težkoče, je vendar predstava uspela nepričakovano dobro. Igralci so se vživili v svoje vloge in občinstvo, katerega se je nabralo polno dvorano, jc z burnim ploskanjem koncem vsakega dejanja izražalo svoje zadovoljstvo. Po predstavi se je razvila živahna zabava s petjem in taniburanjem, »Domovina« je lahko ponosna na prireditev, kajti ž njo jc pokazala, da dobro umeva svojo nalogo in da med graškimi neakademičnimi društvi zavzema prvo mesto. Želimo le, da nas »Domovina« če ne prej, pa vsaj prihodnjo zimo zopet razveseli s kako veliko narodno igro.
Gospodarstvo
g Ljubljanska kreditna banka ic izdala naslednje poročilo:
Preteklo šesto poslovno leto »Ljubljanske kreditne banke« končava sicer z ugodnejšim uspehom nego prejšnje, toda, tudi v tem letu ni
bilo še mogoče doseči s podvojeno delniško glavnico enakega obrestovanja, kakor smo ga dosegli zmanjšim kapitalom v prvih štirih letih obstanka »Ljubljanske kreditne banke«.
Cisti dobiček za poslovno leto 1906 znaša po odbitku vseh stroškov in bremen 153.286:11 K ter vštevši prenos dobička iz leta 1905 747 26 K, skupno 154.033-.37 K ki jc na razpolago slavnemu občnemu zboru. Ako se ne ozi-lamo na prenos, je v preteklem poslovnem letu doseženi čisti dobiček več i od lanskega za 17.496'43 K vzlic okolnosti, da so se upravni stroški nekoliko povišali iu nadalje, da smo morali v preteklem poslovnem letu plačati davkov in pristojbin za 11.818'37 K več nego leta 1905. (L. 1905 plačano: 22.098:85 K, leta 1906 pa: 33.917 22 K). Nasprotno izkazuje račun izgube in dobička za leto 1906 v primeri z letom 1905 tudi več prejemkov iz obresti, zlasti pa izdatno povišan e provizije iz lastnih bančnih poslov, kar je dokaz, da naše bančno poslovanje napreduje in sc razširja ter da bode lahko mogoče doseči tudi s podvojeno delniško glavnico 2,000.000 K prvotno 10% obre-stovanje, ako sc nam posreči skonsolidovati poslovanje obeh naših podružnic v Spljetu in Celovcu v toliko, da bodeta prispevali s primernim zneskom k čistemu dobičku centrale. V splošnem pregledu za poslovno leto 1906 moramo omeniti izredno podraženje denarja, katero je povzročila nepričakovana velika potreba denarnih sredstev v inozemstvu; Ie previdni finančni politiki »Avstro-ogrske banke« se je zahvaliti, da se je v naši monarhiji vzdržala do konca leta 4inpol%na obrestna mera tudi v teh kritičnih dobah, ko je na Nemškem in Angleškem bila oficijalna obrestna mera 7% oziroma 6%. Pri tei pril.ki moramo omeniti šc »Deželne banke kraljevine Češke« v Pragi, »Podružnice Zivnostenske banke pro Cechy a Moravu« na Dunaju in »Podružnice Osrednje banke čeških hranilnic« na Dunaju, ki so nam tudi v preteklem letu šle z ree-skomptnim kreditom na roko, vsled česar se čutimo dolžne tudi na tem mestu izraziti jim svojo toplo zahvalo. Draginja denarja je vplivala neugodno tudi na stanje naših vlog in to tembolj, ker so celo dunajske banke pošiljale slovenskim posojilnicam, hranilnicam in zasebnim tvrdkani 4inpol%ne in višje ponudbe za vloge, vsled česar smo bili priinorani — da pridemo v okom zunanji konkurenci — povišati s 1. novembrom p. 1. za stalne vloge obrestno mero od 4% na 4,npol%. Ta obrestna mera ostane tudi zanaprei v veljavi. Stanje posamnih oddelkov našega bančnega poslovanja ie bilo koncem leta 1906 sledeče:
Vloge na knjižice.
Stanje dne 31. decembra 1905. kron 2,277.048-38. Vloge in kapitalizovane obresti v letu 1906. K 3,991.645 30; skupno kron 6,268.693-68; tekom leta 1906 sc je izplačalo K, 3,441.183-36, ostane torej dne 31. decembra 1906 K 2,827.510-32.
Vloge na tekoči račun.
Stanje dne 31. dec. 1905 K 2,688.601-58, tekom leta 1906. vloženo K 12,416.070-79. skupno K 15,104.672-37; tekom leta 1906 izplačano K 12,598.252-54. Stanje 31 decembra 1906 K 2,506.419-83.
Fskompt menic.
Stanje menične listine koncem leta 1905 K 4,839.556-44, tekom leta 1906. se je eskomp-tovalo kron 22,285.777 '81, skupno kron 27,125.334-25; tekom leta 1906. se jc plačalo oziroma reeskomptovalo K 23,444.057-55, ostalo je v menični listini dne ,31. decembra 1906 K 3.681.276-70.
Vrednostni papirji.
Stanje vrednostnih papirjev koncem leta
1905	K 1,274.460.38, tekom leta 1906. se e kupilo za K 3,792.670:03, skupno K 5,067.1.30-41; tekom leta 1906. se je prodalo za 3,366.222-61, stanje vrednostnih papirjev 31. dec. 1906 K 1,700.907-80.
Posamezne vrste vrednostnih papirjev, ki so sc nahajali 31. decembra 1906. v bančni zalogi, razvidni so iz priloženega izkaza lastnih efektov.
Rezervni zaklad.
Redni rezervni zaklad banke je znašal koncem leta 1905 K 206.066-67 in sc je tekom leta 1906. z redno dotacijo iz dobička 1905 v znesku K 6.789.50 nadalje s 5%niini obrestmi za leto 1906 K 10.509.66 zvišal za K 17.299-16 in znaša torej koncem leta 1906 K 223.365-83 kar pomeni 11-15% podvojene delniške glavnice ali K 44-60 za vsako delnico.
Od lanskega leta posebni reservi za izgube odkazanili K 50.000. — smo tekom leta
1906	porabili v znesku K 30.600. — za odpis meničnih terjatev, v ostalem znesku K 19.400.
pa za polovični odpis vrednosti 194 delnic »Združenih pivovarn Žalec in Laški trg«, ki
so v naši lastni zalogi; s tem je reservovana vsota porabljena ter si dovolju emo v svrho popolnitve te izredne reserve predlagati sl. občnemu zboru v nižje navedenem predlogu o razdelitvi čistega dobička ponovno dotacijo za menične zgube z zneskom K 40.000.
Splošni promet.
Splošni promet vseh bančnih oddelkov v preteklem poslovnem letu je znašal kron 610,432.541-08, proti letu 1905. več za kron 47,576.371-56. Glede razdelitve čistega dobička v znesku K 154.033:37 si dovoljujemo staviti Vam sledeče predloge: Odkazati bi bilo: 1. 5% resevneniu zakladu v smislu § 38 pravil K 7.664-30; 2. 5% dividendo na 5000 delnic po K 400 nom., kup. št. 6, K 100.000; 3. 10% kot tantiemo upravnemu svetu kron 4.562-18; 4. dotacijo pokojninskemu zakladu K 1000; 5. dotacijo posebni reservi za menične izgube K 40.000; 6. prenosu na nov račun K 806:89 s čimer .ie ves čisti dobiček za leto 1906. v znesku K 154.033:37 porabljen.
Znonstuo in umetnost
* Neverjetno - toda istina — je, da smo Slovenci (je tudi mnogo častnih izjem) tako hladnokrvni za slučajne kn.iževnc in umetniške publikacije. Meseca marca I. 1. so izšle v samozaložbi »Pesmi za moške glasove«, uglasbil Al. Sachs. Ekspedicija, mnoga opo-minjevalna pisma, silno drag tisek in prenizka prodajna cena (2.70 K) mi jc povzročilo skoraj 200 K izgube. — Prosim tedaj dolgujoča sl. pevska društva in cenj. gospode, da store v kratkem svojo dolžnost. — Kar sc tiče šaljivih skladb, katere sem nameraval izdati, naznanjam vsem ecn.i. naročnikom, da se ne upam z njimi na dan, ker se je premalo od Jemalcev prijavilo. Alojzij Sachs, učitelj v deželni prisilni delavnici v Ljubljani.
Oves semenski 5
,.Willkomm"
dobi se od 100 kg dalje po 26 K prosto Ljubljana. Trgovci dobe znižano ceno. -M. Lavrenčič, Ši&ka pri Ljubljani.
®ee@e@@e
Restavracija nn Drenlkovem vrhu.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzela
restavracijo .Drenikov vrh'
Točila bodem samo pristna vina najboljše kakovosti, kakor sromeljčana iz Oado>e peči, re-foška in pivo iz pivovarne bratov Kosler. Potrudila se bodem, cenj. gostom postreči z izborno kavo, čajem, čokolado ter z mrzlimi jedili.
Za obilen poset vabim najvljudneje
Nežika Kukman,
499 3-3	gostilničarka.
Zahtevajte,tS'ovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih!
Redka priložnost.
V nekem kraju na Dolenjskem odda se takoj v najem dobro vpeljana
mola trgovino
Z mešanim blagom
pod jako ugodnimi pogoji. Vodi jo lahko tudi dobro izurjena prodajalka.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	535 6
Prostovoljna prodaja.
V konkurzno maso zapuščine po umrlem Francetu Kočarju, iz Jesenic spadajače špecerijsko in drugo blago cenjeno na 1121 K 55 v proda se en blok najboljšemu ponudniku.
§ 1. Konkurzna masa ne jamči ne za kakovost, ne za množino prodanega blaga.
§ 2. Sprejemajo se ponudbe črez, za in pod sodno cenilno vrednost.
§ 3. Ponudbe je pošiljati podpisanemu oskrbniku konkurzne mase do dne 24. marca t. I. in priložiti 10 % ponujene cene kot varščino. Oskrbnik konkurzne mase daje tudi vsa pojasnila.
§ 4. Vsak ponudnik je toliko časa vezan na svojo ponudbo, dokler ne dobi obvestila, ali je njegova ponudba sprejeta ali ne.
§ 5. Po obvestilu o sprejeti ponudbi pa mora nemudoma plačati vso ponudbeno ceno v roke oskrbnika konkurzne mase.
Kranjska gora, 10. marca 1907.
554 3-3
Janko Hudovernik, c. kr. notar kot upravnik konk, mase.
,,Andropogon
(Iznajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskara.)
lo najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast t las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena ia zaiamčeno neškool iva tekočina, ki zabrani
izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena sieklenice 3 krone. — Dobi se v vseh ________mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani pri gosp. VASO PETRIČIC-u.
K N N N
N
Podružnica 1 v Spljetu. 5
Oelniftka glavnica t 1 1 K 2.000.000. 1 1
Ljubijonska kreditna banka v Ljubljani mv*
ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzn proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in druge vrednostne papirje.
Zamenjava valute In novce po dnevnem kurzu, diskontuje kulantno devize v laikih lirah.
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po
4'
20
Rentni davek plača banka sama.
Poriružniica s v Celovcu, s
t Rezervni fond 1 1 1 1 e K 200.000. 1 t t