292. številka
Ljubljana, v soboto 19. decembra 1896.
XXIX. leto
Izhaja vsak dan awr>*wfr, ostati nedelj*: ia prasmika, Ur ssfja po posti prejeman sa avstro-ogersks deftale ms *ae leto 15 rH , aa pol lota 8 gld. >;a četrt leta 4 gld., na jedci* mesec 1 gm. 40 ki, — £a L) obijano brau poAiljaaja .-n dom sa vso leto 13 gld., ta tetrt leta i gld 30 kr., sa jeden mesec 1 gi»*. 10 ki   Z& pošiljanje na dom računa ne po 10 kr
os metoc, po ,i0 ki. ca četrt lota. — Za tuje deseto toliko so*, kolikor postoiva stiatia. Za oanaaila pta/taje st od Miriitopoa potit-»-rute po ti kr., čo se osuanilo je.ieokra. tisfia, po !> kr., ee m dvakrat, in po 4 kr., ce m trikrat ali voflkrat tiHka Dopisi naj ie i. oU i   akhati  — Rokopisi se ..:« vračajo. — Uredništvo is apra*Q>ttwO j« na Kongresnem trgr» St. 12 0;u *iriu      naj rje blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, orr^niU t. > *w odru/rjaiiatr-ue utvan.
Predzadnji akt
£b Na Dunaj i, 18. decembra.
Z jutrišnjo sejo ho kon h pradb žična kampanja nafte poslanske zbornice. Nekateri poslanci so si sicer božične počitnice samovoljno podaljšali na ta nač n, da so koj po vzprejetju dispozicijekeg i fonda odpotovali domov, a pičla večina je veađer vztrajal* na tlaki do konca.
Predbožično zasedanje je trajalo od 1. oktobra. Kdor se potrndi in pregleda stenografije zapisnike, razvidi hitro, da je zh-m m v tej dobi sicer mnogo delala, storila pa jako malo. Na razpravo so došle v tem časn nekatere jako važne reči, a popolnoma ugoden uspeh je imela samo razprava  o domovinskem zakonu. Pri predlogah o uredbi urad niikih plač je vladni upliv premagal   voljo poslancev in takisto tudi pri razpravi o Wurtnbrandovem predlogu glede poieželjenja zavarovanja zoper ogenj, pri Pacakovem predlogu o uredbi jezikovnega vprašanja, pri predloga o ustanovitvi fiJejkomisa kneza Czartoivskega, pri Pattajevem predlogu, naj se odpove carinska  in trgovinska pogodba z Ogersko, pri predlogu o varstvu politične Bvcbode v Grliški in pri mnogih drugih priiikih.   Sploh je pa v&ega-mogočnost vlade najznač.lnejši moment parlamentarnega položaja. Zbornica umira. Volje že več nima svoje, niti sploh želje, da se politični položaj pojasni.   Stranke nimajo nikake prave eneržije več, nobena velika politična ideja jih več ne razgreje, ie na tem jim ni več, da bi se stranke v zbornici formirale,  da bi vsaj  mej   seboj  se poznala, iz kratka: parlament je podoben izžeti citroni in radi tega dela vlada ž njim, kar hoče.
Pričakovalo se je, da se zbornica vsaj pri proračunski razpravi vzbudi iz svoje letargije, pri čakovalo se je, da bodo stranke porabile pri tej dobati ponujajoče te jim prilike v — razkrinkanje sedanje vlade. Tudi to pričakovanje se ni izpolnilo. Z nekaterih strani ae je sicer pcskušalo, prisiliti vlado, naj pokaže, jo-li liberalna ali konservativna, centralistična ali avtonomiatična, Slovanom sovr* ž na
ali prijazna, ali doseglo se to ni. Vlad i ni odkrila svojega obrazi', pokarala je samo, da je precej ne-odkritosrčna in t recej nezaupljiva. Zadovoljna sicer z vlado ni nobena stranka, ali vHaki je na tem, da se vladi prikupi, da pride v prihodnji zbornici v poštev, kadar se bo^e sestav 'jala no?a večina, in zato so vse ntranke zaposle na svojo zaetavo opor-tuoizem, tudi tiste, katere se trndijo, ohraniti svoj opozicijonalni značaj, kakor Mladočthi in protiee-mitje, kateri so tudi postali kaj krotki in odjei.ljivi.
Spretno Bidnnijtvo laviranje je torej ustvarilo položaj, v katerem h* prava p:oačunska debata niti razviti ne moro Letošnja debata je prišla še pod nno, na katerem je bila v prejšnjih let h. Rsz prave so suhoparna in nezanimive, skoraj brezna-čelne ter prav brst večjega pomena že zategadelj, ker tudi najostreje kritiki niti v 5«ai j h ne mislijo na to, da bi oestopali konsekventno, da bi iz svoje nezadovoljnosti z vlado izvajali kc nsekvence. Vlada sicer ni desegh, za kar se je iz zai-etka moćno poganjala, d i bi se namreč re^il tr?račun še pred Božičem, ali ker so poglavitne debate že srečno prestane, ne bodo v pobožičnem zasedanju razprave nikakega večjega pomena, po loža- se torej do novih volitev nič ne spremeni.
Slovenski poslanci so se v minulem zasedanju večkrat oglasili. R ibič, dr. Gregorec in Pfeif r so stavili več nujnih predlogov glede podpor po ujmib oškodovanim pr< bivale m. Vošoj*k je interpeliral glede posojilnic, v kateri stvari je dr. SuHeršič stavil nnjni predlog. Koblar je interpeliral glede razmer pri ljubljanskem finančnem ravnateljstvu in gltde postopanja okr. glavarja Mac Nevina. Dr. Ferjančič glfde dragiojskih d klad ljubljanskim uradnikom in glede nasprotovanja okr. sodišča v Žmohorju slovenskemu uradovaniu. Nabergoj glede postopanja tržaškega magis'rata pri shod h pol. društva .Edioost". Tudi v debato o raznih predlogah so posegali. Tako je dr. Ferjančič govoril pri razpravi o Pacakovem predlogu v varstvu poslanske imunititete in o uredbi uradniških plač, Povše o domovinskem zak nu,  dr. Šu4terš><-   o \Vurmbran
dovern predlogu, naj se pode&ll zavarovanje zoper ogenj, Pf f r pri predlogih o podpori po ujmah oškodovanim okrajem, Koblar o uredbi plač uradnih slog, dr. Ligirja o Pattajevom pndlogu glede pogodbe z Ogersko. o računskem zaključku za leto 1893. in o Czartoivskf ga fi lejkoonisu. V proračunsko debato so doslej posegli dr. Gregorec, dr. Laginja in Spinčić Največ d. Ia j* bilo »vela v proračunskem cdsekn. kjer so poslanci dr. Gregorčič, Kubi*: in Povše pri raznih toikah zastopali slovenske težnje. V podrobno kritiko o postoptnjU slovenskih poslanskih poslancev se dan*s nečemo spuščati, kar smo navedli, npj služi samo v popolnilo s površnimi potezami nirejene ilustracije o zadnjih urah našega parlamenta. _
Oržavni zbor.
tO: Na Dunaju, 18. decembra.
Proračunska razprava teče dalj«, ne da bi se kdo zanjo pesebno zanimal, h-> vlada sama ne.
Zbornica je danes najprej razpravljala o poglavju „oantrala" proračona naučnoga ministrstva, pri kateri točki je tirolski opat Treuinsfels razvil klerikalne šolske zahteve. Tožil j • najprej, da se vehkošolci preraslo fito/efično izobrazijo, se izrekel zoper to, da se dovoli ženskam šolanje, potem pa označil svoje stališ'e glede l.iudske šole. Rekel je, da treba šolski zakon preuredti po življenski potrebi. Na deželi otrokom nt potreba toliko znanja, kakor v mestih Učitelj naj hodi roko v roki z duhovnike m. Katoliške otroke naj uče katoliški učitelji. Nadzorstvo nad verskimi Htvarmi gre cerkvi, Kristus ni vedno govoril samo o miru in o ljubezni, rekel je tudi, da napravi sovraštvo mej očetom in sinom. Klerikalui poslanci no bedo 04hali zahtevati katoliških šol za hatol'ske otroke.
Poročevalec gre t' P i n i n s k i se je cgnil odgovoru na Treuinltlaove zahtevs, češ, da vprašanje o premembi ljudskošolskega zakona zdaj ni na dnevnem redu in se izrekel zlasti zoper poltično emancipacijo žensk, pa tudi sicer zoper razširjenje ženskega delokroga.
Iz podgorskih spominov.
(Čoski »pisni Karol V. Rais.)
Sedeli smo na temenn Visokega, od koder je rtzkosen razgled na Krkonoše, na Bezdos, Ralsko in Jeitšl. V dolinah in nižavah pred nami so se belila bivališča zemlje češke, na krajih za nami pa so redko nasajene hiše, v katerih se ne čuje več beseda češka in ne odmeva več češka pesem.
Sedeli smo na meji, star gorjanec, bralec in pripovedovalec raznih časov, pa nam nasproti, svojo glavo a kratkimi lasmi in s izrazovitimi potezami je imel nekoliko oklonjeno, temne oči so zrle proti goram, okoli nsten pa mu je vedno igral, nekoliko trpki nasmeh.
Pripovedoval je: „Čisto nič se ne spominjam katerega leta je bilo, gotovo okoli šestdesetih. Naš raajki oče je bil takrat sodnik v naši občini. Bilo je takole v mačetkn leta. Nekoliko sosedov je sedelo na kamenih pred hišo, ter so pripovedovali, kakor ■e tako pripoveduje o marsičem. Varobek je tam sedel, Tobisov, Haba, Bagenskov Tonček in še nekateri drugi. Kar najedenkrat koraka s klanca doli orožnik-
.Poglejmo, poglejmo, kaj nam neki nese?" je naj oče.
.Denar težko", ee je zasmejal Bagenskov. Čakali so, da je orožnik k njim prišel
.Imam, sodnik, nalogo, da bi tukaj po nečem povprašal. Na slavni urad je prišlo naznanilo, da tukaj sosedje, mnogo berejo".
.Res, res, tukaj se mnogo čita, to delajo naši ljudje radi", je rekel sodnik.
.Novine se tudi berejo V zopet orožnik.
„1 tudi tudi vuihiI« prileti kaka številka."
„Kdo pa te novine narečuje in jih dalje po-ho j nje ?■
.Tega pa, gospod, ne vemo, Številka prileti danes sem jutri, tja, in kakor je priletela, tako odleti".
.Tedaj ne veste, kje bo te številke ?"
.Kdo pa bi to vedel. N kdo teh ne brani, morda se to požge, ali se dene pod povitioe, tedaj konec no takih reči ne more mnogo biti".
Orožnik je za trenutek molče zrl v tla. „Kako pa, sosedje, HavliČka ne poznate ?"
Tu je Bagenskov skočil kvišku: nHavliČka? Moj Bog, kako bi ga ne poznali, poznamo, poznamo, vrl človek, — kaj ne, da je res, gospod orožnik?"
Ta je pogledal postrani Bagenskovega, odgovoril pa ni nič.
.Citate tudi Havličkove novine?"
.To se razume, da jih čitamo, škoda stokrat, da so prenehale", je odgovoril sodnik.
.Kdo jih fed. j ima, sodnik? Te stare Havličkove novine išJem!" — je rekel jozno orožnik.
Sodnik je zmajal z rameni.
„ Pojdite z menoj k vam, preišČem!"
In so šli. Rajnka naši mamica in mi otroci smo bili vsi prestrašeni, k r tresli sito se; ko js prišel oče skozi duri, pogledal nas je brez kakega strahu. Vsako skrinjo, omaro, polico so odprli, postelje, shrambe pregledali, pa kjer nič ni, nič ni. Šli so v izbo, vsprejemnico, na hišo, orožnik je povsod brskal, pa zastonj. Da, sim sem se čudil, kam so te novine tako hitro prešle, dasi smo jih čitali vsak trenutek.
.Slišite, sodnik, rečem vam, pozor!" rekel je orožnik odhajajo.
Naš oče se je pa le nekoliko na stran zasmejal in rekel:
, No, no, povsod sva bila, Is v skedoju ne, tam imam kakih osem otepov slame, ko bi se to preravnalo, kdo ve, če bi se tam nekaj ne našlo".
Pa croŽnik se ni vrnil, v.-e barve so ga spreminjale.
Stoprav pozneje jedenkrat me je vzel oče sebo na hišo in mi rekel:
,P(jdi, dečko, ti nekaj pokažem!" Zlezla sva pod streho, in tam, kjer se naša stika s sosedovo, js bil v kotu, zarovnanem s senom, kup novin.
Na razpravi stoječe poglavje je zbornica vzpre jela in začela razpravljati o poglavja „bogočastje
Dr. Krona w e 11 e r je dolžil vlado, da ne vodi glede bogočastja uprave v dubu drž osnovnih zakonov.      dolgo let se zahteva, naj se urade pa-tronatne pravice, stola itd, a še vedno se ni nič zgodilo.   Da sa celo iz premoženja političnih občin dajejo prispevki za cerkvene namene, to je popolnoma nezakonito.  (ScLeicher: To je splošno v navadi; dajo se tudi za rabtuce ) To ni res! Ia danaj-skega občinskega premoženja se za Žide še nikdar nič ni dalo, dočim se je za zgradbo neke cerkve šele pred krctkim darovalo 30 00O gld   S tem se je kršil zakon, kateri določa, da ni n\h prisiljen, za cerkvene namene kaj darovati.   Razni obskurni ljudje se zbero, nstar.ovo društvo za zgradbo kake cerkve in zahtevajo od obline, naj kyj plača. Na vadno dtbo za to kaj v gumbnico.   Zakaj ni na mestnik  sistiral  nezakonitega  sklepa obč, sveta? Jednako je 8 kongruo   Katoliška csrkev v Avstriji ima 215 miljonov kapitala,  l»:tni dohodki znašajo torej nad 19 milijonov gold  Premoženje pa '.Mostanov in ustanov znato   18G mi'ijonov, dohodki torej na leto G miljonov gold. Dahovnikov ne vštevši redovnikov je 16.4G8, torej bi vsak m-gol imeti 1184 gl. dohodkov, ko bi cerkev v b\oem lanterna področju hotela odpraviti recijalna razlike. V istiai pa pobsro veeh dohodkov največ šktfe in kanoniki, maii župniki in  kaplani  pa dob -  tako m do, da jih mora drža t. plačevati in da so primorani prekoračili Š'.olc. Kaj  tfebl dunajskemu nadškofa,  ki je saxr.ee, ca leto   150 000 gold,  če more miniater izhajati s 24.000 gld.  Kako pride država do tega, da moro, dasi ima cerkev ogromno premoženje, stiskati ljudi z dokladami na pivo, da zamore plačevati župnike in kaplane?  Že cesar Jož*f je pr-? po v dal duhovnikom zahtevati ali sploh vzeti za nj h opravila več, nego ji*n ge po zakonu piač^la. Predpisi o dotičnih pristojbinah bi morali b-ti n kbići v vsaki župni pi-earni, a n so nikjer. Govornik io .-.tivaj?,! več škandaloznih vzgledov, da župniki nečsjo povrniti, kar ao preveč zahtevali in debili sa cerkvena opravila, in dokazoval,   da koozistorij duhovščino pri t»»m počenjanju pocipirajo.
Poljaki posl Pastor je govoril, da mora duhovščina skrbeti^ da si politicn i ii socijalno za-konedajstvo ne oddalji nt. aa Lorai od Kcistnsovih naukov.
P.-otisemlt dr. Scheicher je zahteval, naj se cerkveno pr^moieuje vrne cerkvi, da e bo sjuoo opravljalo, in se pnvspel do trdtve, da država sploh nima pravice, določiti kake takse z™ c*rkver:a opravila. Prekoračenja talsa je opravičeval s tem, da se duhovnik« «n slabo godi.
Ko je še govoril posl. Spinčić o c rkvenih rasmersh na Primorskem zlesti v Trt tu, ter prasni!, kako se v Tistu, v G.»rici in drugod slovenski jezik sist.-rjatii'no rzi.iab.ujo iz c rkve in uvaja la-ščiua, vjb to po uplivu Žid .vik-h IrsdsntOV, so je razprava pretrgala
Prihodnja **ja bo jutri.
„Tukaj bo, dečt k, H^vl čkove novtne, da bediš vedel, ko ;az umrjem ; pa jezik :.a zobe — —!"
Ko j* Ijnbosoivi orolnik priatl sopst ven k rosedooi, ie rekel: „Na vsak uač.a ie novine najdem, če danes ne, pa jutri!4
Sosedje so ee le malo nanm;a.i; srbelo jih je, če bi se b le katere dobife pn sodniku, in bi naš oče imtol s tnoati.
„L- dl?-M; te nan, gospod crožn.k, pr&v mogoče je, da se kje dobe, kolikokrat človek niti se v«' ne kaj iira v bili Pa jaz bi tudi ..e trdi ne, da js to '-.ko slabo bsfllo, nam je veduo (a<o QgS-jalo, to bi vedno rekel. No pa, — naš neumni razum —!" tako je resno pripovedoval marsikateri i z mej sosedov.
„Pa to Is ni »e, Sodniki11 odgovoril je orožnik, „ naznanilo IS jo tudi gospodom, da so v tej vasi slftbS knjlgs, kateri po nepotrebnem ljudi motijo »n neumnim Ijud-m glave begajo. Z btsvam od vs.ikega, kdor ima tako knjigo, da jo tvk j meni da !*
Z t trenetek je bilo tiho. Soied,«' oo gledali dru-, dru/e ;i, marsikateremu ho se vlekle usme na smeh, rekel pa !e nikdo nič ni.
N'ijodunkfat jo vstal B igenakov in je n kel: BTako knjižco imam jaz, iu i« jo h.ifists mi ti, vam jo rad dam!"
T'koj je tudi šel v svojo bilo in orožnik za nj;m.   Bil je ta HagenBkov majhen, Sepilt, pleč.t
V Jijufoljielli, 19. decembra. Kmetijske zadruge. Prva sekcija dolenje-avstrijske kmetijske družbe se je te dni posvetovala o osnovi kmetijskih zadrug. Izrekla se je za to, da naj se zadrugam iz deželnih ali državnih sredstev posodi denar za njih osnovo. Samo kmetje ne morejo prenašati osnovalnih stroškov. Ta posojila naj bi se vrnila v dvajsetih letih. Odsek je nadalje tega mnenja, naj bi se zadruge osnovale po župnijah in župnijske zadruge naj bi se pa zje-dinile v okrajne zadruge in te v deželne. — Poslednji sklep se nam ne zdi povse umesten. Če se zadruge ne osnujejo po občinah, pokazale se bodo kmalu težave pri upravi. Z adruge bodo vedno potrebovale pomoči občinskih organov. Če bode pa semtertja se jedna občina razprostirala na več občin, na drugi strani pa jedna občina spadala zopet v več zadrug, bode to jako oteževalo poslovanje, in utegne biti celo povod kakim razporom, kar bi jako oviralo uspešno delovanje zadrug.
Bismarokova razkritja. Članek „Neue Freie Presse", za katerega je gotovo dobila navodilo od Rismarckove s) rani, hoče dokazati, da je rusko-nemška pogodba bila le Avstriji v korist. Njen namen je bil Rusijo odvrniti, da bi ne pomagala Franciji pridobiti Alzacije in Lotaringije. K«r bi v tem slučaju bila Avstrija morala iti Nemčiji na pomoč, je jasno, da je Avstriji koristno, če se je s pogodbo ta nevarnost odvrnila. Nadalje so dobri odnošaji mej Rusijo in Nemčijo imeli namen preprečiti, da ne zmagajo v Rusiji poljski in pan-slavističai vplivi, kar js posebno Avstriji bilo v korist. Članek sklepa, da je Bismarck 1)1 najboljši prijatelj Avstrije. — Iz vsega članka ee vidi, da je mož, ki je dal informacije za ta članek, že star in ne pozna sedaujega mišljenja, ko misli, da bode s panslavističuim strašenjem ljudi preslepil. Sedaj se panslavizma nikdo več ne boji.
Skopeljsko metropolitsko vprašanje. Ambrozij je že precej časa v Skopljah, ali cerkvenih opravil ne opravlja in jih tudi ne more. Srbi ao tako razkačeni, da bi ga takoj pobili, da ga dobe v pest. Turška vlada mu še tudi berata ni izročila, ker dobro ve, da se ta mož v Siopljah drugače ne more obdržnti, da ga varujejo turški vojaki. Veliki izgredi so gotovi, kakor hitro bi Ambrozij dejanski prevzel vodstvo metropolije. Patrijarh se pa ne more odločiti, da ga odpokliče. Boji se, da je v Skopljah za zmirom konec grškemu uplivu, ako odjenja. Srbi se jeze na Rtis'jo, di jih v tem oziru dovolj ne podpira. Prosili so jo namreč za ]>omoč, a kakor se kaže, se Rusija ne mara niti Srbom, niti Grkom zameriti, ker ne ve, kako se stvari še razmotajo v orijentu. Če prida do kacih zmešnjav utegnejo ruske koristi z.ibtevati, da Grkov preveč ne odbacnejo od sebe. Kakor hitro bi Rusija potegnila s Srbi, bi Grki se podvrgli angleškemu uplivu.
Pomiloščenje časnikarjev na Španskem. Španska kraljica je pomilostila vse obsojene časnikarje.   Vladni listi trdijo, da je vlada priporočila
posestnik. Ko je šel z orožnikom je žvižgal ter si gladil svojo raskuštrano glavo. Sjse.dje ho bdi osu-peli, kaj ga js tako nan gloma napadlo, da gre aam brez vsega po knjigo. Bil je sicer ta Bagen tkmv človek kakor kremen vedno p-ava iskra, katerega so vočkrat sami krot li, da bi malo pazil na 870j j^zik.
Čez dalj časa sta prišla zopet iz hiše; orožoik je hitel naprej, pa ne k nam, ampak nazaj iz vasi Bagenskov je postal pred svojo hišo ter je glodal za trenutek za orožnikom. Zopet te je tako praskal v lacoh, pa smejal se je.
Požvižgate je prišepal k sosedom.
„K*j pa ta je vendur, ti duša, napadlo?"
„Vedno se postavljaš k ikor kak juuak, d meti pa je komi;j zinil, že si bežal iskat!*
.Prosim v.is, prosim vai, povej o," hudoval so je, „ča hore knjižico, katera ljudi moti in glavo bega, zaka) bi mu je ne dal? Dam jo rad. Kakor hitro sva stopila v hišo, sem skočil v izbo ter tui um jo prioesm. in pravim: Tako tu je, meui nobena knjižica ua svetu ne moti t -ko g<uvu, kakor te le davčne bukvice! Kolikokrat človeku Bpanje jemlje, in oplača naj vam Ikg stot« ro, da mi jo vzamete I
Soeedje so se ua glas zasmejali.
»Pa gospod orožnik je ubogo knjižico vrgel ua mizo! — In pravim: Tako! Sedaj pa imam 1 — i Druge pa tukaj nimam, čo bi hoteli morda materin
pomiloščenje, ker so Časnikarji jo jako podpirali, da je dobila posojilo. Ko so se razbila pogajanja z vsemi bankami, je vlada se bila obrnila do naroda, da zbere potrebni denar. Vladni poziv ni bil zastonj, časopisi so, deloma podkupljeni, grozno hvalili po-ložaj, v katerem je Španija, da se nikakor ni bati, da bi se posojilo zgubilo. Sedaj je pač vlada v zadregi, ker jej napravljajo ogromne stroške boji na Kubi ali Filipinih, ko se pa ti boji končajo, bode dežela kmaln v najboljših razmerah. Časopisi in to celo opozicijski so silno pretiravali vojne uspehe na Kubi. Tako se je vladi posrečilo doma dobiti posojilo. Časnikarje je pa tudi zato priporočila v pomiloščenje, da bi jo še nadalje podpirali ia tolažili narod. Vlada dobro ve, da uspehi na Kubi in Filipinih niso veliki in da na Španskem utegne nastati nevolja, ko ustaje le še ne bode konec. V takem slučaja je dobro, če ima vlada časopise na svoji strani, kajti drugače se jej je bati vstaje.
Oboroževanje v Angliji. Tudi Angleži so se prepričali, da njih sedanja vojska ne zadošča, ako hočejo ohraniti v Evropi kako veljavo. Že sedaj mislijo peštvo pomnožiti za osem batalijonov, konjico popolnoma preustrojiti in topništvo pomnožiti za 18 baterij. Angleška vojska se tudi po teh pomuoženjih še ne more niti primerjati z vojskami kontinentalnih držav. Najbrž je to le začetek za daljna oboroževanja. V Angliji je stvar težavna, ker Angleži o vojaški dolžnosti nečsjo ničesa slišati, prostovoljci pa mnogo stanejo.
Kuba in Brazilija. Smrt Maceova je razburila tudi duhove v Braziliji. Bcazi'.ijanski časopisi prinašajo silno ostre članke proti Španiji, o kateri pravijo, da se je onečastila, ko je najela Maceove morilce. Hu lo se obsoja postopanje Špancev na Kubi. Sklicujejo se tabori, na katerih se zahteva, da se priznajo kubanski ustaši za vojujočo se vlast. Da slišijo se /i glasovi, ki naravnost zahtevajo, naj Brazilija napove vojno Španiji. Poslednjega ae ni bati. Pričakovati je pa, da bode Brazilija začela oboroževati prostovoljce in je po-š Ij iti na Kubo, na ta način kot jih je Rusija 1876. leta v Srbijo. Olijijalno se bode seveda trdilo, da vlada ničesa o tem na ve. V Br^zilji je mnogo častnikov, ki jako hrepene po kakem boju. Vojna na Kubi bode zanje ugodna priložnost in treba jim ne bode misliti doma na vstaje.
Slovansko Sokolstvo.
Jutrišnja javna telovadba ljubljanskega -Sokola11 ima na v2p ireJu proste vaJ9, vaje na orodjih, v. j < s kiji in borbo s sabljami. Ker je radi sadežsv za telovadbo porabna le p lovica dvorane, bo proste »aje in vaje na oroljih izvaj ilo samo 21 telo/adcet/. Vaje s kiji in borbo 8 sabljami vadi z boljšimi t* to vade pamnožt n predtelova Jski zbor Barba sestaja iz 6 oddelkov, in se js vs ikemu borilen postopno meriti z vsemi borile. Vaje s kiji obsegajo 3 siste matično sestavljene oddelke, od katerih ima vsati še 5 pododdelkov. Prične se z najlažjimi vajami. Težkost in ličnost vaj pa so stopnjuje v vsakem od-
3PfB~ Dalje v prilogi. 'IM
„Nebeski ključ"! M >ral sena mu odpreti še skrinja in omare, — pa je iskal, — seveda samo iskal!'
01 te dobe nismo imeli več takih preisktv, z orožniki so bile jedine sitnosti radi 11 no vih ognjev. Tu je stal veduo pri nas na klancu visok črni prapor z rdečim kelhom, — kjer se je vzel, tam se je vzel! Orožniki so ga iskali, pa ne dobili, vedno se je zopot zgubil, pa nikdo ni vedel, kdo ga je odnesel. Piel Husovim dnem ponoči goreli 80 tukaj kresovi in zraven smo svečano streljali s topiči. Ti topiči bo bili hranjeni v župnifičn, ker bo ž njimi streljali pri procesiji o bv. Rešnjem b lesu. Prišli smo takrat k rajnkemu gospodu župniku in pravimo: Čestiti gospod župnik, prosili 1», da bi nam do jutri posodili topičel*
p('"iiiu pa jih potrebujete, prijatelji?* Bugenakov odgovori: BČost. gospod, jutri je dan, ko so spalili Iv. Husa, radi hi ostavili njegov spomini* Gospjd župnik se je nasmehnil in rekel: »No to je prav lepo, da a-i njeg* tudi opominjate I Topiče le vzemite, tudi jaz pridem pogledat." — Takrat je bila slavnost! V tretjem letu so nam pobrali tri topiče in to ravno najboljše. Ko so pa naši Btreljavci uoaih davek pličevat in so videli v dvorani te topue, potem so se praskali za ušsi in rekali: .Škoda naših topicev!« — Inu naši 8treljavci bo imeli različne sitnosti, pa nikoli bo jim ni nič igodilo, ker so .skopaj držali" in se le niso tako naglo dali . . ."
Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 292, đnć 19. decembra 1896.
delku in pododdelka, tako da obsega 5 pododdelek 3. oddtlka najtežje io najlepše vaje. Vaje s kiji spremlja godba (valček) To vaj« se v Ljubljani do slej se nikdar niso izvajale. Raznovrstni krogi in loki, katere opiaojejo kiji pri vajah, podajo jako slikovit prizor.
Sokolska organizaoij a deškega Sokolstva so je pred kratkim spopoloda z osrednjim organom BZvero češkoslovanskega Sokolstva", katere pravila je po mnrgem trudu češke sokolske zveze vlada sled njič le potrdila. Zveza obsega češko sok. zvezo, moravsko šlcsko sok. zvezo in dolenjr-avBtrijsko sokolsko župo.
Prsdavanja v češkem Sokolstva Po statistiki, katero je sestavil .izobrazovalm odsek" Č. Z S. je bilo v preteklem letu 5 14 sokolskih predavanj i • to 150 „c sokolskt m prcgramn", 59 o Fiignerjn, 36 o Tvrfcu, 30 iz zdravosnanstva, 33 iz zgodovine, 13 o S>atopluku Cechu itd. Samo društva češke zveze sokolske imajo sca predavanja 3 3 1 govornikov.
Olimpijske igre. Po vrgladu t. h Iger, ki so bp letos priredile v Arenah, n*m<?ravajo tudi v dru g h deželah slaviti podobne narodne slavnof-ti. Na Nemškem se je osnoval poseben odbor, ki si je stavil ralog'i, vse potrebnosti ukreniti v prireditev tako imenovan*g\ „Drutsches Nationalfest". V Ameriki bodo v kratkem rač«li zidati veliko tekmova lišče po vzoru staro Oi mpije, ki bo stalo 2 milijona dolarjev, katera pokrije vlada. — K&kor znano, je grški bankir Averoff za letošnje olimpijsko igre daroval 1 000 000 frankov. Sed?j pa jo dal zopet 2 milijona frenkov za to, da se popolnoma dokonča stadij, vse tekmovnliščo pokr je v velikimi marmornimi kamni, iu da so sedeži narede iz belega marmorja.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19. decembra.
— (Gonja zoper .Učiteljskega Tovariša".) Na grde „S'ovenčeve" napade na urednika „Učiteljskega Tovariša" Še par besed v pojasnilo. Iz najboljšega vira vemo, da je g. Dimnik „ Domačo vzgojo" ne samo pisal, ampak tudi razprčaval brez nagrade ter jo podaril „konviktu"; do danes nabral je g. Dimnik 5 3 8 kron č;st*ga dobička „društvu za zgrsdbo učiteljskega konvikta" ! Gospoda, ki se hočete kar čez noč kazati .prijatelje" slovanskemu uČiteljstvu, koliko pa sta že vi dali za učiteljski konvikt?! Odgovorite „Sloven-čevci" ra to vprašanje, čo morete in znate! „Do-mcznanstvo" je g. Dimnik tudi pisal zastonj ter podaril kojigo z vsemi dohodki „Slovenskomu učiteljskemu društvu". Mladinski spis „Zbirka kr*tko-časnih in poučnih pogovorov o živalih" je gospod Dimnik iz ljubezni in potrebe do podjetja in stvari same slovenski mladini nabral in priredi (torej ne „preplankal", če se izrazimo s tem izrazom iz klerikalnega besednjaka) — zastonj. Go spoda „SlovenČevau, kaj pa vi storite zastonj ? Niti jrdnega koraka, niti jednega „očenaša" ne zmolite zantouj ! In vi, ki imate toliko grehov, posebno glede nčiteljetva in šole, vi se drznete celo sloven sko nčiteljstvo vabiti v svoj tabor ter na tak umazan način pobijate .Učiteljskega Tovarša" in njega urednika? To se vam nikdar ne posreči. V to nam je porok zavidnost in probujenoet slovenskega učiteljstva.
— (Literaren boj!) „Slovenec", ta poštena katoliška duša s srcem, v katerem je cel zaklad krščanakih četlnostij, besnf in psuje v poslednjem ("asu okoli sebe kakor tisti svetopisemski obsedenec. Ker jo slovar svojih političnih psovk in inznltov že tako izrabil, da ga mora le vedno ponavljati, lotil se je sedaj — ftCOII a la dr. Mahn'č — este-tikovanja in kritike .liberalnih" literatov. Neki Vasilij, ki so jo svoje dni brezvspešno ukvarjal z leposlovjem, stavil ei je — iz obupa in osvete ? — nalogo: masaktirati sotrudniko „Lj. Zvona". .Realizem" Aškerčev, Govekarjev, Cankarjev, Zvono-slavov, Rndičev i. dr. mu je strašilo, v katero se zaganja z isto togoto in smešnostjo, kakor puran v rdeče krilo. Vasilij pa pozabi povedati, da jo .realizem" v letošnjem „I)onm in Svetu", namenjenem mladini in preprostemu narodu, neprimerno hujši in „nesramnejši", nego v „Zvonu", ki je na menjen 1h povsem doraslemu in izobraženemu publiku. V „Zvonu" se n. pr. ni pisalo o — po-siljenju („lz ljubezni"), o — nosečih ženskah („Sin") ali celo o — čujte! — o pederast h („vzori in boji"); tudi nismo še čitali v „Zvonu" kako se zapelje pijana ljub ca („Poštenost in pravica")! Zakaj se ne loti Vaiilij teh kostij!? — Naj se potolaži .Slovenec" ! „Zvonu" taki-le Vasiliji in Janezi ne mofiu blizu, kakor mu celo dr. Mahnič ni mogel! — „Zvon" zbira okoli sebe še vedno edino prave
in najboljše slovstvenike. Na skrajno podle napade v „Slovenčevih" podlistkih na prezaslužnega pro fesorja Stritarja, kateremu dotični dopisun ne sega niti do gležnje v, in na mlajše „ Zvonove" sotrud-nike, na vse one laži in katoliška natolcevanja ne odgovarjamo. Preveč bi se ponižali! — Zavrniti moramo le insinuvacijo, da hote* „mladeniči Gove-karjevega mišljenja** izdajati „dijaški list, da ž njim uničijo ^mračnjaško' Zoro",   ker je prebedasta in
— predomišljava. „Zore", tega tragikomičnega, mrtvorojenega glasila  ljubljanskih bogoslovcev in
— dveh „Daničarjev", ni treba „uničevati" nikomur. „Zore", katere itak živa duša skoro ne pozna, ne rešijo niti Mahnič in drugovi, uničila se bo sama. „Mladeniči Govekarjevega mišljenja" ne potrebujejo svojega lista; saj so si ustanovili klub prav s tem namenom, da »zalagajo „Ljubljanski Zvon" tudi s spisi moderne smeri! Na vse druge, za „Slovenca" značilne, otročje malenkostne duhovitosti je pa ignoriranje najboljši odgovor.   —i—.
— (Občinski svet) imel bo v torek, dne 22 docembra ob petih zvečer v mestni dvorani izredno sejo. Ko bi ne ne mogle rešiti vse točke dnevnega reda, nadaljevala se bede seja v sredo, dne 2 3. decembra ob petih zvečer. Dnevni red: I. Predsedstvena naznanila. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega cdseka poročila : a) O volitvi treh članov v odsek za nadzorovanje meščsnsksga premoženja; b) o sestavi komisije za disciplinarno postopanje proti mestnim uradnikom in slugam ; c) o dopisu c kr. deželne vlade glede prenaredbe mej selske občine Moste in mesta Ljubljane; č) o prošnji mestnega vrtnarja, da se mu prepusti nekaj košnje v Tivolskem parka. IV. Finančnega odseka poročila a) O proračunu za 1. 1897 ; b) glede zavarovanja mestnih poslopij; c) o prekoračenju dovoljenega kredita pri posameznih točkah letošnjega proračuna za mestni zaklad. V. Stavbinskega odseka poročili: a) o želji preuzvišenega knezoškofa Ljubljanskega glede preložitve projektovane ceste čez škofijsko pristavo; b) o zgradbi in kanalizaciji podaljšane nunske cesto mej Tržaško cesto in jnžno železnico VI Policijskega odseka poročila: a) O prošnji Ljubljanskih prebivalcev do ravnateljstva južne železnice glede ovir, katere pri uzroča prevažanje železniških voz čez Dunajsko cesto; b) o dopolnitvi razsvetljave na Tržaški cesti; c) o predlogn županovem, naj se določi bliza in fante rijeke vojašnice stojišče sa dva prevoznika; č) glede zavarovanja redarjev proti nezgodam; d) o imenovanja nekaterih cest in ul c e) o prizivu g. Avgusta Weberja proti odločbi mestnega magistrata, da mora njegov pes nositi na gobčnik; f) o obliki, katero naj imajo v bodoče ulične table in hišne tablice. VII. Solekega odseka poročili: a) o podelitvi dveh ustanov za obrtne strokovne šole; b) o podelitvi dveh cesarskih ustanov za realce. VIII. Finančnega odseka poročilo o županovem predlogu, da se dovole nagrade nekaterim magistralnim uradnikom za izredno službovanje.
— (Imenovanje.) Carinski kontrolor g. Jos. K o b a u je imenovan višjim carinskim kontrolorjem.
— (Repertoir slovenskega gledališča ) „Norma" se je občinstvu močno prikupila. Splošno se priznava, da se je s to opero znatno obogatil slovenski operni repertoir, da spada mej najlepše, kar se jih je kedaj pelo na našem odra. Nekatere arije so se občinstvu tako omilile, da jih je bilo včeraj in danes povsod slišati, kamor je kdo prišel, celo žvižgajo jih nadobudni rokodelski vajenci. Opozarjajoč na današtjo reprizo „Norme" pripominjamo, da ae je aačetek današnjs predstave izjemona določil na 8. uro zvečer ia to na željo, katera se je izrekla is trgovskih in obrtniških krogov, kateri imajo prav zdaj, pred pratmki, toliko dela, da pred 8. uro niso prosti. Pr hedoji torek, dne 22. t. m., ne bo predstave, ker z ozirom na prazaike ni pričakovati zadostnega obiska, v četrtek, dne 24 t. m., pa je Sveti večer in tudi ne bo predstave. Pri-hednja slovenska predstava bo šele danes teden, dne 88 decembra.
— („Učiteljski Tovariš') prijavlja novic celo vrsto zaupnic, katere §o dokaz, da je slovensko učiteljstvo povpem solidarno s svojim glasilom. V tej številki ,U. T." objavljene zaupnice so sklfnila učiteljska društva za logaški, /u postojinski, za gornjegraJHhj, za ormoški in za radovljiški ekraj.
— (Železnica Ljubljana Vrhnika) Detailni načrti za zgradbo lokalne železnice Ljubljana Vrh rika bo že izgotovljeni in po se tudi že pred'ožili
železniškemu ministerstvn v odobrenje. Ker je končno južna železnica že izjavila, da prevzame obrat na novi progi, je opravičena nadeja, da se začne z zgradbo že na spomlad.
— (Razstava tujezemskih vezenin.) C. kr. avstrijski k u p č i j s k i muzej na Dumi ji priredi na prošnjo in s pomočjo ravnateljstva tukajšnjih cbrtnib strokovnih šol razstavo raznih tujezemskih vezenin. Razstava bode v šolskih prostorih (Viran-tova hiša, II. nadstropje). Kakor se nam poroča, so dotični predmeti jako zanimivi in večinoma zelo krasni. Zastopan je skoraj ves vztočni svet. Iz kineske države je na pr. bogata državna uniforma mandarinova, činovna znamenja civilnih mandarino?, model skrčene noge kineskih dara v n?torni velikosti s čevljički in negovicami, blazino, trakovi in drugo. Japonsko cesarstvo kaže prVepe vezenine s tiči, na pr. žensko obleko in svilene preproge; nadalje ženske pasove, namizne in stolne prte, krasno odejo z zmaji in s solnci itd. 1s vzhodnje Jave so trije „sarongi" (moška obleka, podobna krilu naših žensk), iz Turkmenije del sedlarske preproge, is Perzije bogati, z zlatom in srebrom tki-ni „poljski* pasovi, iz Damaska preproga, potem vezenine, blaga in preproge, iz Auatolije, Janine, ctoka Rhoda, iz Skadra, K. ta, iz Tunisa itd. Molitveno preproge iz Carigrada, bogat sinagogni ptt tnrških Židov itd. — Kakor razvidi čitatelj iz teh podatkov, obeta biti razstava velezanimiva in ni dvoma, da bodo osobito naše dame našle v njej premnogo pobnde. A tndi moški svet bode b pridom prhodil razstavo, ki jo prva te vrste v Ljubljani, in dobil v njej obilo navodil za okus in umetnost. — Poleg tujezemskih vezenin se bodo nvhajsda tudi nekatera dela učenk obrtnih strokovn h šol. — Razstava bode odprta dne 22., 23 in 24. decembra pred božičem in dan 28 , 29. in 30. decembra po božič n. Svrje Čitatelje bidemo pravočasno obvestili o času, določenem za obisk in o dragih podrobnostih, ki utegnejo občinstvo zanimi ti.
— (Društvo zdravnikov na Kranjskem) imelo bod 35. redni občni zbor doe 30. decembra t. I. ob 7. uri zvečer v društveni sobi, Turjaški trg, št. 6.. II nadstropje. Duevni red: 1. Letno poročilo načelništva, računski zaključek za I. 1896. in proračun za 1. 1897 2. Poročilo o Linchnerja ustanovi. 3 Volitev načelništva in pregledovalnega odseka računov društva Loschnerjeve ustanove. 4. Določitev časopisov. 5 Slučajni predlogi. Da poBtane občni zbor sklepčen, treba je navzočnosti najmanj 12 rednih članov. Slučajne predloge bla-govole naj p. n. dtuštveniki najkasneje do 25. t. m. naznaniti načelaištui Gg. društveniki se uljudno naprosijo, da blagovole so spominjati z izdatnim darom Loschnerjeve ustanove za uboge sirote in vdove diuŠtvenikov. Vyako leto so število prosilcev množi, in načelništvo je v žalostnem položaju, odbiti marsikatero prošnjo, ker mu sredstev primanjkuje. Le v skupnem, vzajemaem delu je uspeti mogoč; premožnejši naj pomaga revežu so stan o v-n>ku, ki si za svojo ostale ni mogel potrebno prihranit«. N-j bi ta prošuja na koligijalnost in dobro človeško srce ne ostala brezuspešna!
— (Pri javni telovadbi,) katero priredi jutri ljubljanski „Sokol", sodeluje iz posebne prijaznosti diletantski orkester, ki j«, kakor znano, jako pohvalno sviral pri predzadnjem sokolskom družbinskem večeru. Glede telovadbe opozarjamo na današnje „Slovansko Sokolstvo". Telovadba se prične točn o ob pol 5. uri popoludne. Vstopnice so dobivajo jutri zjutraj v trafiki g. Aešarka in popoludne pri blagajni. Zvečer je za „Sokolove" člane jour- li\e na telovadnični galeriji.
— (Prof. Peruškovo predavanje) v „Pi ssteljakem druš'vu" je bilo prav zanimivo in pod-urno, Is škoda, da je bilo malo poslušalcev. Sv. Aberkii (njegov god je 22 oktobra) je zaslovel š* le I. 1893 o priliki papežev« triindvajsetletnice, ko mu je poslal turški sultan v dar nadpisni kam«n tega sretnika, najden v Coilendriouu pri Knšaka v Mali A//ji Svetnik je bil prvoborce c^rkvtaega jedinstva v 11. stoletju in častili so ga kot apostola. I/gnal je hud ča iz Mark A \ rele ve hč*re I/k- le ter mu ukazal nesti kamen iz rimskega cirkusa na inžno stre.n njegovega rodnega mrsta H erapcle v Frigiji. Ta kamen si je izvolil sv. Aberkij za svoj n: dgrobni spomenik in njegova leva polovica z grškim napisom se nahaja sedaj v lateran-skem muz*jn. Našel ga je angleški preiskovalec Ranse in popolnil ga s fragmenti, ki se nahajajo že dlje čisa v Aberdinn. Živ< t- pis sv. Aberkija je sestavil n. le okoli I. 500 neznan bijograf, ki je moral bti rodom iz Malo A*ije.
— (Razdelitev obleke učenkam in učen-oem tukajšnjih ljudskih šol ) Jutri, nedeljo doe 20. decembra t. I. ob 11. uri dopolndae razdelila so bode v telovadn'ci I. mestne deške šole zimska obleka in čevli* učankam in učercem tukajšnjih, ljudskih šol. Odbr gosnej za napravo obleke revnim šolskim otrokom v^bi uljudno vse p. n. dobrotnike, da so b(agovcl« udeležiti te razdelitve.
— [Božične   počitnice   na   ljubljanskih j ljudskih in srednjih šolah ter obeh učitelji
ščih) pričao se v četttek dopoludne i u bodo trajale do aštetega 1. dne januvarja 1897.
— (Božično drevesce za I mestni slovenski otroški vrtec) postavljeno bode tudi leto«, ter se bode bm povodom otročiČi imenovanega zavoda obdarovali z rainimi primernimi darili in predmeti.
— (Pevsko društvo .Ljubljana") ima jutri, v nedeljo, ob 7. uri svoj drugi zabavni večer v „Narodnoga doma" restavracijskih prostorih. Podporni člani in prijatelji petja dobro došli.
— (Stavbena kronika ) V nekaterih dograjenih hišah, ki so znotraj že ometane in osnažene, izvršujejo se zdaj po možnosti nekatera dela in se oskrbujejo s potrebno opravo. V hišah, kojih notranji prostori so bili pred časom ometani in so se zatem s pomočjo kurjave v železnih pečeh sušili, pokazal se je tu in tam nedostatek, da je nastopila v zidovji vlažnost, da je jel odpadati omet in sploh bo nastopile več ali manj škodljive posledice za zidovje. Pokrite so zdaj vse lotošnje leto dograjene hiše in druga poslopja. Razun jedne hiše v Trubarjevih ulicah se do zdaj še ni pričelo nobeno drugo poslopje demolirati. Da se promet po nekaterih cestah in ulicah še zdaj po nepotrebnem ovira, umeje se samo po sebi, saj tisti orjaški trami po nekod že davno nič več ne — drže". Podiranje knježjega dvorca se nadaljuje. Pri stavbidči novega vladnega poslopja se zabijajo vsled močvirnatega ondotnega sveta piloti v tla. Ker so zunanji delavci že vsi odšli iz Ljubljane, uporabljajo se zdaj tu in tam kaznenci in prisiljenci. Čez zimo sušilo se bode v našem mestu okolu 40 novih poslopij, okolu 15 se jih letos že uporablja popolnoma, ali pa deloma.
— (Snaženje in posipanje trotoar j a ulio in oest) Kakor vselej o nastopu zime, izdal je magistrat tudi letos ukaz hišnim posestnikom in upraviteljem, da po noči pali sneg do sedme ure v jutro odkidajo, o ostalem pa skrbe za to, da je prostor ob 11 šah posut primerno s peskom, žaganjem ali pepelom.
— (Ogenj ) Včeraj zvečer okoli 9. ure nastal je na hlevu Jožefi Pukelsteina na S/. Petra nasipu ogeni, ki bi b.l lahko nevaren postal za ves okraj, da se ni posrečilo ognja prave časno zadušiti. Na hlevu ima ovoje ležišče cnemogli hlapec Valentin Vidic. S.ncčil šel je spat na bler (kolo polu 8 ure. Proti 9. uri prišla je slučajno iz hiše služkinja Tereza Smalc in zapazila, da se na dvorišče izpod hlevne podstrehe kadi. Na hlevu pa je klical Vid-c „pomsgajte, gori!" Služkinja je poklicala že ljudi v hiši, ki so začeli nositi vodo na hlev in polivati seno. Ogenj se je s pomočjo domaČih in s pomočjo vojakov 27. pešpolka ndnšil, še predno je prišla požarna biamba. Goreti je začelo blizo Vidicsvega ležišča in ni dvoma, da je ogenj zanetil V.dio. ki je prav rad cigarete kadil. Vidicn je zgorela skoraj vsa obleka in je on sam se dobro (žgal, da se je moral poslati v deželno bolnico. Nevarnost, da se ogenj razširi, je bila velika, ker je na hlevu vse polno krme in slame. Ogenj bi se bil hudo razširil, da je dobil pravega du^ka. Tako pa je seno bolje tlelo, kakor g» r«do. OJdelek požarne hrambe z načelnikom Achtfchinom je bil takoj na lici mesta. Gorišče se je atražiio celo noč.
— (Kavarna v ,Narodnem domu") Jutri se otveri javna kavarna v pr thčnih prostorih .Narodnega doma". Kavarn) je jako elegantni in imajo obiskovalci na razpolaganje biljtrd ter primerno število listov. Kavarno je prevzel g. Majnik, kateri se je kot čitalniški kavarnar in sedaj kot rsstavrater v vsakem oziru jako dobro kvalificiral. Želeti je, da bi bila javna kavarna v .Narodnem domu" redno zbirališče narodn h družb.
— (Razkrinkan simulant) Janez Š le, ki je zaradi umora m ropa storjenega pr. Ilirski Bi strici v preiskavi in je bil od 4 novembja v opazovalnem oddelku na Studencu, se je doe 15. t. m. spet izročil n\ Žtbjek. Sile je le simuliral, da je umobolen.
— (Nezgoda) Kaznjenec Jakob Dolinšek iz-klada! je včeraj na južnem kolodvoru iz vagonov In m baz. Pri tej priliki padel je zaboj bombaža na voziček za prevažanje tovorov v skladišče in ga je oje tega vozička tako udarilo po desnem lici, da mu je prebilo kost.
— (Za Božič). Tereziji Zaje, gostilničarki v boln (i za hI) ukradel je neznan tat iz zaklenjene šupe kapuna. Tudi tatovi ss za božič preskrbljejo s pečenkami.
— (Državna Tržaška cesta in cestni erar.)
Piše se nam z Viča: Stari ljudje se ne spominjajo, da bi bila Tržaška cesta v tako slabem stanju, kakor je sedaj, lil.iin lež po 10, deloma po 15 cm visoko, in nihče ne misli, da bi se odpravilo. Človeku se dozdeva, da je na kakšni ogerski pusti in ne na državni ces'i! Včasih sicer praskata dva cestarja po jedno ali dve uri na dan, to je pa tudi vse, kar se stori! Nih'e ne posipa ceste, akoravno je gramoz ob njej nakopičen, In revež je človek, ki mora tu hoditi. Posebno prizuleti Vitanje vprašajo tedaj cestni erar, kedaj jun bo pomagano?
— (Boj na morju ) M-m avstiijskimi, slovenskimi tn brvi.Uk mi ribiči ter mej laškimi Cno-giotti vlada staro s vaiivo. 0 1 IG. t m. se pogrešajo iitirje sloveiiaki ribiči.   Sli so s svojo bar-
Čico lovit ribe. Ker je bila noč povsem lepa in morje popolnoma mirno, ni misliti, da bi se bila ribičem primerila kaks nesreča, toliko manj, ker jih je parnik „Velagosa" doslej bres uspeha iskal. Splošno se sodi, da so se slo venski ribiči na morji spoprijeli s Cbiogiotti in da so jib slednji ubili ter potopili, njih barčico pa soboj odpeljali.
* (Obsodba mej narodnih tatov ) Večdnevna razprava proti mej narodnim tatovom: Papacosti, Afftindakisu, Stalin in Pribojcu je včeraj dospela do konca Obravnava je bila jako zauimiva, žal, da nam tesni okvir našega lista ne dopušča, priobčiti kaj iz nje. Obtožencem je dokazala cela vrsta tatvin. Obsojeni so bili: Papacosta na štiri leta, Affindskis na šest let, Stalio na štiri leta in Pri-bojac na osem let v ječo.
* (Splošno preskrbo vanje za starost.) Na otoku Seelandiji mislijo upeljati občno preskrbljenje za starost vseh ljudij, ki imajo izpod 600 dolarjev dohodkov. Pravico do preskrbe bodo imele take osebe, ako so spolnile 60. leto in bivajo že dvanajst let na Seelandiji. Za pokritje teh stroškov se povišajo carine, vpelje naraščajoči dohodninski in dedščinski davek.
Davila i
Drnibi sv. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani
so zadnji teden poslali: SI. Županstvo na R'čjc! po g županu A nt Tnrnšekn 5 g d. mesto venca pokojnemu svojemu obč. odborniku preč g. župniku M »t. Srnadn; gosp. Rosina, blagajnik moške podružnice v Ormožu, 24 gld letnine; g. dr. J. Ger-šak 5 gld., katere je zložila vesela družba v Ormoža; po preč. gosp. župniku Karolu Hof-rju so poslali čatežki Mohorjani 5 gld. za velikovsko šolo, 5 gld. pa tam« šoji rodoljubi v druibine namene; gosp. učitelj Fr. Kovač 7 gld. 80 kr., katere je darovala vesela družba o priliki zboro«anja podružmee v Za* tičini; za pobita okna velikovske šole blagajnik mariborske podružnice g Fr. Djlenc 74 gld. 55 kr. letnine in ženska podružnica v Kobarida 36 gld. 55 kr. letnine. — Zibvaljujoč se darovateljem izražamo prisrčno željo, naj bi ti obudili mnogo posnemovalcev.
Dlagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Uredništvu našega  lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Jožef Mechora v Novem mesto 6 kroi 40 vin, nabrane v veseli družbi pri mamici Schvfarc („pri Zvezdi") v Novem mestu; darovali so: mtmica, g. Šest, c. kr. šolski nadzornik,  gospa Jenič, gpdčna. Vita Novak, g. Mechor, g   Sehwar/, vsak pa 1 K, g. Ant. Jakše 40 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
Književnost.
— Povesti, spisal dr. Ivan Tavčar, I. zvezek, v Ljubljani. 1896. Založil pisatelj, tiskala Ig. pl. Kleinmajr & LVd Bamberg. Str. 354. Prijatelji slovenske hterarnre sploh in zlasti številni čestilci Tavčarjevih pripovednih spisov ao se jako razveselili, • uvši, da iz.dejo zbrani spisi Tavčarjevi. Zdaj leži pred nami prva knjiga, katera prinaša povesti »Ivan Slavelj", .Antonio Gledjevi ■" , »Bolna ljubezen", »Gospi Amalija", .M.ada leta" in .Med gorami", slike iz loškiga pogorja. Pistttlj pravi v predgovoru: .Globoko že tičim v jeseni življenja in poli tičmh bojev v.barji bo mi iznosili vir pisateljske fantazije. Polastila se me je želja, zbrati okrog sebe svojega duba otroke. Ta želja naj se mi ne Šteje v zlo, in tudi svoje sovražnike prosim, naj me zaradi samoljubne te želje na obsojajo prekruto: saj somi moji sp'8» že tako nakopali mnogo sovraštva, a le malo prijateljstva Omenjena ž-lja pa je ravno zaradi premnogih napadov na moje sp ss vsaj deloma opravičena: občinstva, ki je čitalo napade, se po nuja pr lika, da spozna napadene spise v celoti, če se hoče o njih poučiti. Drugega ne vem rsvesti v svoje opravičevanje. Vse povesti v tej zbirki so pisane tekom z&dnjih devetindvajsetih lat Nekaterim izmej njih se pač pozna, da jih je spočela tn rodila mladostna fantazija pisateljeva. Vender jih glede njih vsebine nisem prav nč prenarejal ia popravljal; takšne so, kakor so bile tiskane v raznih leptslovn h listih". O literarnem zn«čaja dr Tavčarja bodemo govorili, kbdar iz d-jo vsi spisi. Prva knjiga je lepo nat sojena in kaj he.no vezana. Povesti dr. Tavčarja iz«dejo v petih sli št stih zvezkih, katerih vsak bode obsezal okoli 20 tiskovnih pol Posamezni zvezki se bjdo izdajali v večroeeečn h presledkih, vendar tako, da bode vsa zbirka dot isktna najkeeneje v d-eh letih Nevezan zvezek stane 1 gld. 20 kr. v platno vezan 1 gld. 50 kr., elegantno vezan zvezek 2 gld 10 kr. Pri poštnih pošiljttvah je doplačati po 10 kr. poštnine
Biz oj ai^rlsie-
Dunaj 19. decembra. Poslanska zbornica je v današnji seji vzprejela budgetui provizorij. Veliko senzacijo je obudil Biankini, ko je cMal tajni ukaz, s katerim je dalmatinska vlada naroČila orožnikom, naj kontrolirajo go I vore duhovniških kandidatov v cerkvah.
Dunaj 19. decembra. Uradna „Wiener Ztg." objavlja domovinski zakon, zakon o odpisovanji hišno najemnega davka zastran neiz-tirljivih najemščin, zakon o kontingentu novakov ter zakon o prenaredbi volilnega reda sa državni zbor, da bodo imeli volilno pravico tudi tisti, ki plačujejo na leto direktnih davkov najmanj štiri goldinarje.
Dunaj 19. decembra. Štajerski namestnik marki Bacquehem je dospel sem, da se z vlado dogovori glede zopetnega vstopi slovenskih poslancev v dež. zb)r štajerski. Slovenski državni in deželni poslanci štajerski se zbero v sredo v Celju, da se dogovore glede pogojev, pod katerimi so pripravljeni vstopiti v dež. zbor.
Dunaj 19. decembra. Namestnikom dež. glavarja štajerskega je imenovan poslanec dr. S r n e c.
Resica 19. decembra. V tukajšnjem pre mogokopu se je primerili đane3 zjutraj strašna eksplozija. 15 oseb je bilo ubitih, 18 nevarno ranjenih, 58 oseb se pogreša. Mtterijelna škoda je velikanska.
Carigrad 19. decembra. Sultan je od ločen nasprotnik projektu, naj bi prevzela mi-nisterstvo notranjih del in finančno minlster-stvo dva neturška ministra, za katera bi se zjedinile velesile.
Razširjano domaoe zdravilo.  Vedno večja po-
Erasevanja po ..Mull-ovem fraacoskrai žganju in soli" do-azujejo uspe&ni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevm itifino mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po poStnem povzetji razpošilja to mazilo lok ar A. MOhb, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-OV preparat, zaznamo. an z varnostno znamko in podpisom. 4 (1756—17)
Proti lii*ii>iswo»-iLi
nfiinkujoče, kašelj omehčujoce, sliz razkrajajoče sredstvo je
prsni sirup lekarja Piccollja v Ljubljani
(Dunajska cesta), kateri se uporablja prav uspešno.   Cena steklenici 35 kr., 12 steklenic 3 gld. 60 kr. 3 (3202—7)
DeJBtVO JG,  da   današnjo  d une vsakdanji rabi   Pomire - Kg! Mi t lite   in  Kaven -
EglfMltlllC zahvalijo ono mu no barvo kože in ono motno aristokr^tično polt, ki so prave lepote znaki. Vedno čiste*, nikdar hrapava ali razpoksna koža, obraz in roke vedno proste svetenja in marog, vse te prednosti ee dosežejo, «v se uporablja za svojo toal.tr. Poiltlrc-EglftlitlllC in $a-voil - KgltMfttliu*. T- higijsutčni to letni prnd-meti nimajo v sebi nikakoršnib metaličtiih snovi in so zajamčeno neškod jivi. Za varnost pred brezvred-nostnimi pmaredbauii naj se vedno pazi na zakonito zavarovano varstveno znamko: ,,G-lava s čelado"
Glavna zaloga za Avstro - Ogersko: Lekarna pri sv. Duhu, E. Tomaja naslednik
A. \VInjm*r. Zagreb, Ilica št. 12. (3125-7)     Zaloga za Izubijano:
Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Leustek
Resi jeva centa št. 1., poleg mesarskega mostu.
Iz tirartiieifs« hNia.
I«vr*llae *ll --k-tj-kriilr u » 4rntlie: Po Petru Majerletu izdražbano zemljišče v Predgrađu za 58f> gld. 50 gld.  (potom relicitacije) dno  22. decembra v Črnomlju.
Alojzije in Frana Zajca posestvo v Ilabini nori, cenjeno '.T. gld., dne 22. decoiubra I89ti in |ft, janu-varja 1897 v Trebnjem.
Janeza T e k a v c a posestvo v Kompoljah, cenjeno 4143 j-Iil :> kr., dne 22. decembra lH9ti in 20. janu-varja 18517 v Trebnjem.
Jožefa K a I i n se k a posestvo v Podgo ji, cenjeno 7i..'i.r» gld, dne 22. decembra lMliti in 22. januvarja 1897 v Kauiuikn.
Jožefa Vid rib a, zemljišče v Ložah, cenjen«) 100 gld., dne 22. decembra lOti in 22. januvarja 181(7 v Vipavi.
Ivana Červouija ml (zdaj v Ameriki) posestvo v Veliki Vodenici, dne 22. decembra 1896 in 211. januvarja 1897 v Kostanjevici.
Koiikum. Anton Kraker v Kočevju, konkursni komisar okr. sodnik dr. II. Schaeflcin v Kočevju, upravitelj masu odvetnik Gotttned liruuner. tibod upnikov dne 22. decembra, tirjatve je zglas ti do dne 18. jai.u-varja 1897, likvivacijski dan bodu 30. januvarja 1897.
1 nirll so v Ljubljani:
V deželni bolnici.
Dne Iti. decembra: Pavla Justin, gostiluičarjeva bči, 3 leta, otrpnenje Brca.
Dno 17. decembra: Marija Anžič, gostija, 72 let, srčna napaka.
Meteorologićno poroćuc.
«4 ■ M S 8 G	čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	lempB-raturs v 'C	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm f vf 4 nrah
18 19 ■	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	728 l 727 t 7278	—0 2 03 13	si. jzab. breavetr. al. szab.	sneg oblačno oblačno	1W
Srednja včerajAnja temperatura —o 1 , za 1 f>° nad uor-malotn.
Ivana H	oii-a sladni izdelki	
za slabotne in bolnike posebno pri boleznih na prsih, pljučih in v gokancu, za kašelj,  hripavost, influenco, malokrvnost, bU (ličnost, bol v želodcu, hemoroide, kakor tuli za nervozac st in splošno telesno slabost kot dijetetičoo sredstvo že 50 let izborno izkuSono in od zdravnikov priporočeno.             (3314—1) Dobivajo se v lekarnah, v boljših drogerijfch, delikatesah in specerijah in naravnost pri Ivanu Hoff u, dvor. dobavitelju, Dunaj, 1., Graben, Braunerstrasse 8.		
	|  Prospekti In <-<*iilliiikf brezplačno in Iranko. |	
T
Marija Kallster javlja tužnim srcem vsem sorodnikom, znancem in prijateljerni da je njena blaga teta, gospod čina
Apolonija Olip
danes popoludne ob polu 6. uri, pro.idena s sveto-tajstvi za umirajoče v t>3 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Fogrcb drage ranjce bode v nedeljo dno 20. decembra ob polu 4. uri p pobulne iz hifie žalosti Streliske ulice stev. (i. (33%)
Drago ranjca priporoča se v blag uporabi in molitev.
V Ljubljani, dn6 18. decembra 18%.
Zahvala.
V veliki 111 u* i in nesreči, koja nas je zadela z izgubo pretnilcga in nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda
dra. Josipa Kopača
odvetnika v Zagrebu
sprejeli smo od vseli stranij od rojakov, prijateljev in znancev ustmeno, brzojavno in pismeno toliko izrazov toplega sočutja, s katerim se je skuhalo ublažiti nafin veliko žalost, da ms moremo drugače, nego da tem potom izrekamo vsem uvojo iskreno in trojno zahvalo. Naposled se naša iskrena in globoka zahvula vsem onim štovateljem naši-ga preljubljenega pokojnika, ki so mu z venci okitili krsto in ga zajedno z nami spremili do bladneg« groba.
(3394) Obitelj Kopačeva.
Najlažje prebavljiva izmej vseh arsene- in železo-drzeč U m ne ral m h vodii ~W
HENRIK MATTONI
Tuchlauben 14 — 16  DUNAJ  Masimiliaustrasse 5
Wildprotmarkt 5. (2266 — 11)
Karlovi vari,Franz«ntbail. — Mattoni in »Ville, Kudini|iešta.
1.1 1 o
I <x> M
►« r5 i.
-g T3 k2 C
» N ■ J
I J« 1
i -S, M, 8
O-"5 a.
►a -K  > t«
• r    -<T     — Q_i
iS 'S B lil
ti6«H) prj otročjih boleznih IV
potrebujejo  se   često   kisline   preganja joča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi nuiega uplivanja svojega na
• LAVNO SKLA D I • T ■_
katero radi zapisujejo pri ielodčevt kislini, Skrofeljnih, pri krvici, otekanji žlez i. t. d, ravno tako pri katarih v snpniku in oslovskem kašlji. Dvornega svetnika Losohner-ja inunograiija o (liessbiil)l Slatini.)
Zobozdravnik
Med univ
(888
dr. Julij pl. Koblitz
ordinira odalaj stalno v LJubljani, ln alcer sedaj
v hotelu „pri Slonu" v II. nadstr. od 9. do 5. ure.
postranski zaslužek
1 f>4>—-jiin meieouo za osobe vseb poklicnib vrst, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. —- Ponudbo na „Hauptatkdtlsohe Weohaelatubun-Oasellsohatt Adler k Oomp , Budapeat". (8060-28)
i klltIKI« IJoitH |. 1*7-1.
išče službe pri kaki trgovski tvrdki.
Službo lahko takoj nastopi. (3368-3; Ponudbo na; se blagovolijo pošiljati   pod na ulovom : Florijan Drašler, Vodmat št. 41
1
Moderci
izvrstne facone, najboljši izdelek (2220—37)    liajcrciipjc pri
-Alojzij tj. P'ersclić
Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše.
Veliki krah!
Nevv-Jork in London nista prizana&da n:ti evropski celini t« t je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majbnemu plačilu delavnib močij. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 660, in sicer:
(J komadov najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klinjo; 6 komadov amer. patent srebrnih vilic iz jednega
komada;
<j komadov amer. jinlent-srebrn li jedilu h žlir; 12 komadov amer. patent-srebrnih kavnih žlic; 1 komad amer. joitent  srebrna zajemaluica za
- srebrna zajemalsira za
§1
komad juho;
1 komad amer. patent mleko:
2 komada amer. patent srebrnih kupic za jajca; 6 komadov angleških Viktoria-ča^ic za podklado; 2 komada efektnih nami mi h Hveruikov; 1 komad cedilnik za čaj: 1 komad najfinejša m palm ca za sladkor.
44 k..m.i.i.'V vkupe samo ifld. otto.
Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40— ter je je moči Bedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 9*60, Američmisko patent - srebro je ven in >en bela kovina, ki obdrii bojo siebra 86 let. za kar se garantnje. V najboljši dokaz, da da le-tn inser.it ne temelji nz
n. i tez stlc sni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo I'!..('■> povite, povrniti brez zadržka znesek in naj nikedor ne zamudi ugodne prilike . da si omisli to krasno g.unituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno božično in novoletno darilo
in kot darilo za svatbe in dru^e prilike, kakor tudi za vsako boljše gospodarstvu. Dobiva se |t*illuo It- v
A. III HM HBERQ>«
glavni agenturi zjedinjetiih ameriških tovarn patent-srebra uaDunaji, 11., Uenihraudtstr. 19 v. - TVIefou št. 7114.
Po&ilja se v provincijo preti povzetju ali če se
znesek naprej vpoSlje. »g O
Čistilni praaek za njo 10 ker.
Pristno le z zruven natisnjeno varstveno znamko * V*
(zdrava kovin:«). Izvleček lz pohvalnih pisem: T
P i lis, dal M, avgusta 18tUi , poštanski komitat . Vase  bla/JOradje!   / garnituro sem ja»*o zadovoljen. Prosim,  pošljite tri  take garniture Btojaj svakinji, grotinji Nyary roj. pl Somopvi v Szunto.     Baron Julij Nyary.
Aci\ \Ve:.eli pri S-dni, na Moravskem Z dopnslano   poftilj: tvijo sem bila popolnoma zadovoljna tu prosim doposlati mi Se jeduo tako. (3 69—8) Frančiška NVolmann.
UEICHTLOSLICHER CACAO
A .... 111 rti 111      I k 0   ;00 li    11 N      ■i ■ <' • • ■ 11 t
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
-crol^a.'vn.eg'a. od X. oktobra 1896,
Nastopno omaujeni prih%J«loi in  oilhajilol 6ul  oan»o«nl  io t ■rednjeevropakoui čmu (1706-292) Odhod Is l.|nhlJhiio fjuž. kol.). Proga oes Trbiž.
Ob 19. ari B min. po noči oiobnl vl«k t Triu/, Hnljak, OaloTM, Franaenif«itn, Ljubno; iea Solattial t Aimea, Iaohl, ()mun<1eu, bolnoffrad) i it. Kleln-Keitling * Hioyr, Line, na Dunaj vli Amitotteu. — Oh 7. url 10 min. ajutraj oaobui vlak v Trbla, Puntabnl, Hnljak, Odloreo, Kranaana-fniin, Ljubno, I in nuj ; iem Helatlial T Holuuflracl, 6ea Amitctten n» OunaJ. — Ob II. url m' mlu. dopoliiano oaobol Tlak v TrbM, Pontahol, Holjak, 0«v lnvru-, Ljubno, Helatlial, Dunaj. — Ob 4. uri popoluiliio otobnl vlak t Trbut, neljik, 1'eluvpr, l.jiilmn, ćna Halathal ▼ Rolnoirrnd, l.nml-Outolit, Zoll na Jaseru, Inomoat, Hregsno, Ourlh, OenoTo, Paria; čoa Kloin-Hoiillnfi t Stevr, Lino, nudejSTio«, Pla«tiJ, Marijina var«, Hob, Kranoore vara, Karlova v in', Praajo, Lipako, Dunaj vi* Amatotten.
Proga v Novo mesto ln v Kočevje.
Ob 6. uri 16 min. ajutraj metani vlak. — Ob 19. ari k6 min. {O-potudna meianl vlak. — Ob 6. uri SO min. avečar maaatil vlak.
Prihod v I.|iiIiI|hiio (juž. kol.). Proga Iz Trbiža.
Ob 6. ari (19 min. ajutraj oaubnf vlak ■ Dunaja via Amttettao, 1.1 (.-k i-^'n. PrnKa, Fraiicuvih varov, Karlovih varuv, lieba, Marijinih v .mv, Planju, liii.lij-vn- r-,ii m...-i .>.ln . liinca, Stajrra, Ontindnna, Iaohla, A i • •«.•*, Ljubna, Otilovua, lleljak«, Frariiooafeato — Ob II. tiri ift min. Jopoludui
ui......i vlak a Dunaja via Ainaiotteu, Karlovih varuv, H.      Marljiuih var v,
Planja, Hinleje»io, Hulnograda, l.iuca, Kti'jra, l'anrt, llmmve, U.iriha, Orj-
m<">< ». Iuomoata, /.ulit na jeauru, li«n<l-Oaatpiiia, Ljuliua, <V.....       i, 1,'in-a,
Poutalila — Ob 4. uri Kft miti. pupolmlua oaobtn vla> i Dunaja, l.iniui*, H -1/O.ai.i, tii-1; i k ii. 1 '••>.■ Kriiianu.foitn, 1'mitulil*. — Ob 9. uri 4 min. nem oaobni vlak a Dunaja via Amatettan, la Lj'itma, Holjak i, Oelovo«, PonUbla.
Proga la Novega mesta ln ls Kočevja.
Ob S uri iw min. ajutraj motani vlak. — Ob 2. uri 39 min.jpo-polulua maaani vlak. — Ob B. uri 16 min. arečor menatii vlak.
)ilho<l Iz IJabljan« (dri. kol.) v Hiuiuiik.
Ob 7. ari mlu ajutrnj, oh 9. url K min. popoludun, ob 6. ar hO miu. avečar, ob 10. ari 96 min. ivedar. (Potlednjl vlak la v oktobra Ob nodaljah ln praanikih.)
Prihod v i.Jool Juiio (drž. kol.) Iz li umnlka.
Ob 8. ari 61 min. ajutraj, ob 11. uri 16 min dopoiudur, ob 8 url 90 min. n r. it, ob 9 uri M in;u. avečar [f—lnlBJI vlak la v oktobra ob nndcljai  ln praauikih )
X!repak in zoLreiTr
učenec za kotarsko obrt
se vzprejrrjH pri (MM—2)
Avgustu Hermann-u v Kamniku.
Žagarski mojster.
Za žago v Itn iiJmIii K i (v BoauJ) m«a s       i t-ii   /H^aisiti  iii^jsi« i-     Hudi nuj solidnega inadaja in vaM prt žagi pogrebnim popravam. Oženjeni imajo prednost.
Ver pove lounicv tovarna za stroje v Ljubljani. (3374-2)
Namizno vino
le v plombiranih steklenicah, po 1 zli litra, Tt-rolzko staro ):iko tuijetno, belo ali nideče, po 32 kr., Dolenjsko belo „<lr Skcdl nova EadraMina*, letine 1695, po 4i» ar., 1 Hi*t po 18 kr , črn0.1 h po 40 kr , lanski Pro-sekar prav ►ludok po 48 kr. liter, zaduvčeno. Na sode mnogo ceneje-
Plombirana lAikJaBio* so za vsakdanjo potrebo vina jtiko ugodne, uolieiifga odpadka, pripravno, m blago vedno ■VSSOjja i>kusa i. t ti. Zalo^.itev /a st«*klenir<t ie io kr. Hai-poSilja be tu v hišo, zvunaj p<t po pusti »t. želczuiii.
Kranjska vinama v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
(pole£ lii:\in ,\i uhoda ) flMI—3)
dno 86i d«oenibrii lwi>Cj>. lotu,
v kazinskem steklenem salonu
pri' ejeno
BOŽIĆNICO
ljubljanskega
prostovoljnega gasilnega društva
h sodelovanjem
sl. vojaške godbe 27. pehotnega polka kralj Belgijcev.
Vstopnina 30 kr.  Otrool pladajo polovloo. iti«1. ol» i*, url.
|j|b9~ 4 izli d«>li«til«>k  I«" u m ■ m- n i 4» u iMiliilNltriiiu ia* kl ml u |CMMllu«'Ki* drilSlVM.
(3:i81) Od.Toop,
10
i Ifozni lisfti t Sei Amerifco
k?
i
fj      ... (3077-11) pr«
nizozemsko-ameriški (S C parobrodni družbi. |
t      I Kolovvratring 9    T^TTTCT A T t
| IV Woyrinijerga8se"7- JJ U       J\fJ . |
g        Vanlc dfith odprava % "Dt&nnja* ?j
gy (.-*<> ) AHQl ItA   KHNloilj. )|
Prodaja vina.
Imam na prodaj okoli 300 hektolitrov belega in črnega Vina. Ona zmerne, postrežba točna. Za pristnost vina se jamči. Mali vzorci se ne pošiljajo. (3257—10)
.A.. 3vH. Pujmann, Dignano, Istra
O ger s ko-hrvat s ko delniško pomorsko parobrodno društvo v Reki. (37)
-2-2
nras? sir     w» -££~~&^B2Rsseehs
on
lE^roti
iJSJU/ •' '      lii.Nljii   in   itn ImmI ■■ . osobito deco, proti xhh laenftla lnHc/.->>*^ uliti   *  v   t u,   aeloden in mehurju priporoča se na,boljo.
OŠ ti i
rimski vrelec.
INn ravno r>v*lsrfc*sn n ntočen.
Najfinejša namizna voda. (asMt-sj
/iiloizt*  v l.{iri»i|i*ul pri M. F.. Suj»«»i»-i>, Dunajska cesta; v Kranju pri V Dolenou.
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoču vozna črta (elegantni, z največjim konifortom oprem Ijeni, električno razsvetljeni
pa rn i k i) v
vožnje:
V noči od bo* bote na nedeljo ob 1. uri in vsako sredo dopolndnc v Kotor preko Zadra - Spljeta   in Gruča. Vsak pondeljek v Spljet-Metko-vift.   Vsak petek v Lofiinj-Zadar-Spljct.   Vsak četrtek   postni parniki Zader-Spljet in na otoke do Kotora-Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj v Opatijo in Sinj,  povratek isti dan ob 8. uri 4f> minut.
Volni redi se nahajajo v Waldhelm-ovem „Kondukterju" Stev. 593 -0O4.
Dober zaslužek
se nudi vsakemu gospodu, ki se hoće baviti
z akvizij o za Kranjsko za renomirano ljudsko zavarovalno družbo.
Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na „AlllanziL V Gradcu (3377-1)
(1„3J) Ljudevit Borovnik (4yj
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puAek
za lo.ee in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre*Ielu|« stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvrSujo. Vse puške so na c. kr. praskuSevalnici in od mene preskušene. — Uustruvani ceniki zastonj.
I J
« I 4
F. Cassepmann
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme iu poverjeni zalagatelj c kr. unif blagajnice drž. železnic uradnikov
-v Xj3"u."bl,}a,2.ii, Selen."to-u-rgre-ve \xlic© št. -i
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih Oblek po najnovej&i fV-coni in najpovoljnejSib cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Nepremočljive kaveloke
izdeluje po najniijl, breskonhnrendnl ceni. — Gospodom uradnikom
se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, mode, klobuke za parado itd. (2l91—33
&
i
»
Št. 38.879.
Razpis.
(3369-3
Na  podstavi skl pa občinskega s\eta z dnu  7. t.  m. razpisujejo se
tri stalna mesta šolskih slug
in sicer: za pr\o mestno deško ljudsko Solo, za mestno nemško desko ljud sko solo in p* za obttno strokovne fole z letno plačo 400 gld. in prostim stanovanjem v šolskem poslopju ali pa z doklado v znesku 10° 0 redne plačo.
Prošnje za jedno ali diugo razpisanih mest vložiti j - «1«» '-».">. t. nt. pri magistratnem vložnern zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dre 11. decembra 1896
Zavod za posredovanje o nakupu in prodaji posestev in za pridobitev posojil
Pavla Simon-a v Mariboru %
Naznanjam pridobitev dotično konr»eije in se p. n. občinstvu priporočam za izpeljatev nakupa in prodaje posestev vsako vrste, za pridobitev posojil pri denarnih zavodih, in privatnih osebah po nizkih odstotkih in za uredbo in cenitev velikih in malih posestev proti primemo nizki
prov Zljl. ^ najodličnejaim spoštovanjem
Pavel Simon
(8880—8)
bivši grajSčinHki nadzornik in zapriseženi izvedenec
v gozdarstvo i u poljedelstvo,
sesaas
Rabite le Jedino v svoji vrsti patentirani, popolnoma neškodljivi
s. a«
avstrijski patent stev. 46/8118, (3120-9
Naredi blestećo belo, mozolje, osepnične
baržunasto mehko in ^Ms^ luknjice in vse kožne mladeniško svežo     JJtS^l, nečistobe   po kate-polt, odpravi pege in 7awtT, 8UttniU      remkoli ličilu.
< tint  stvkli •/». t -f mtt inl iltun -Trt ititut 4Hh tet*, a. V.
Dobiva se po vseh lekarnah, drog-erljah ln parfumerljah, kakor tudi naravnost za 25 kr. ved, ako so vnoslje naprej znesek.
Izdelovanje patentovanega .Klerona" pri Jo si p ini Šip v Tdboru, Palackyjeva ulica.
gjS&~   I'imiiui'iII)!' n«- /.itkoulfItn potom pro,£iiii}a|o. ^B^U
IMov€>t€> ti dohiti t€>g*o ttottf^i
i
i
s
1
1
Ti
rw~~»«ir«-"> ->11
»m  i. ^ sejbsbb
sitSsBđfi BSsa
» m m
Aajbotj pripravna
o^r božična darila "»i
priporočata
GRICAM ct MEJAC
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št 9. Vsakovrstna oblačila ja gospode, deč/(c
in otrobe.
Domača suknja (Srhlafrork)
Kozu/tast sako.....
Zimski latrelok.....
ravnotako tudi
micne novosti n konfekciji %a dame
kakor
jopice, manteleti, kozuhaste pelerine, vsakovrstne plašče
L t (I.   L t d, (3395-1)
Jlustrovani ceniki /ranko in zastonj. *>Mr
& gld. in višje, 1.5 12
V f9 99 V)
99
mesnice in gostilne.
Podpisancc naznnnjam. da otvorliu <lu« 21. novembra t. I.
v Travniških, ulicah st. G (poleg vojadnice)
um'hiiI.'o« v kateri bodem prodajal
konjsko meso. ~W
Klal bodem samo lepe, zdrave in rejene konje, in sicer se bo'o klali v inrstni klavnici pod strogo kontrolo. Vhc meso hode živino/zdravnik natančno ogledal in je torej zajamčeno, da se bode prodajalo zgolj zdravo in dobro Idago.
.TI«'no ac f»o iirotlajnlo kilogram |io 91.       In 3(» ln*.
iHlttlHiii oivorliti lnUI
gostilno y7pri zlatem konju
v kateri He liodo dobivala  ukiiMuo ln tefu«  |»rlre|«>u» |**<llla  fa IkuiIhIh
m«- in Hicer: yoli»s porcija po tt kr., lir#.olw po 1-1 kr., *reii>k po I :t Ur. Točila se bodo ilohr«, prlntna vlua, liter po 'iH kr. in :trt kr., ter dobro in priljubljeno ltelnlni(li»UH«»««» pivo ■ , btra po lO kr., liter po sto kr.
Zagotavljajoč,  dobro  in točno postrežbo,  He  priporočam  slavnemu  občinstvu na obilen oliisk iu na roče vanje. _ v
Ivan ICopac
(3263—7) mesarakl mojster ln gostilničar.
Vti^no ! Važno !
Za vsako rodbino primerna
V.,:   V______ JU__m
po znižanih cenah
priporoča
KI. RBCK1VAG
Mestni trg št. 24 (331R-1;
g3r Kožiihoviiia v največji izberi.
8511
vfaKKl-jevH zabela um Jalie je jedina svojo vrste, da sc hipoma vsaka slaba mesna   A    Istotako se priporočajo l»I»BJKl-l«*%i boni i lonoi i zutojokl po lr> in 10 vin. za hitro juha naredi dobra in krepka, — zadofiča malo kapljic. y pripravo izvrstne, gotove mesne juhe.
Dobiva se v vseh drogerijab, špecerijskih in delikatesnih prodaj sdnicah. (3307)
obozdravnik A. Paicheli
Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje
ntttavlja na najnovejši in najboljši način
umetne zobe in zobovja
brez vsakih bolečin ter opravlja plombo 1 r»nja in -.se zobne opemcljc. OdHtrnn|ii|u zobno hol^eine /. USUrtenjOni ŽivOUi
*
liinltkd*^^        rkrkrktis Ai Ai A* Ai Ai Ai Ai Ai Ai 4* Ai AJM
C. iT
s
C
M!
Primerna      bOZlCIUl ttt
novoletna darilavsakc »*.
kakor t mi i
Stenske koledarje I Skladne koledarje
po ~ » ki\, po pošti SS kr.    \ od OO /»•»•• naprti, popoitiS kr. več
priporoča (8865—'i)
1   <Mnion Magorjatiy
knjigar v Ljubljani, na Kongresnem trgu.
>fXti T   I   T   T   T  T  !   T  T  T   T   T   T  T   T   T   1   J   |   j   J   \   I   i Ls$X
Posebno znžaiie cene zl*tnw ur^isi
>8Ž
FPv. ČUDEN
urar inju veli r
Mestni trg   Isjtibljana   Mestni trg,
——»>:<»;<.-.-
Letošnja slaba kapfiija primorala mo  je. ker jo ostrilo velika hI .j_m. prodijuti po najnižji ceni
in deloma pod ceno, da razprodam nekaj tvoje veliku saloge. (8808 T)
Ker se sedaj blO.a č:is za
božična in novoletna darila
prlporofiam vsakomur svojo bogato salogo zlatih, srebrnih, in s tonskih ur, veriilo in vsakovrstno zlatino In Brabrnlno kol najprimernejša durili ter vabim vsakega, da t.i pri naknpn ogled« mojo talogo,
Zagotavljam sajsolidnejto postresbo po mogooa niskih oenafa ter se pri«
poročam z veb-spo&tovittijem
nra  poročam z veiespo.si«.iv:tii|em
_Fran Čuden, m
SŠSZZŽ&j}   Posebno zwz>nt> gene zi. t<m u >. (: i. "ŠS^^^t
Danes so /35/c/
ari
dr. cfvana Wavčarja
I. zvezek.
Dr. Jvana Tavčarja povesti izidejo v petih ali jfcstih SVIjM, štorih vsak bode obsegal okoli 20 tiskovnih pol. Posamezni svečki sc bodo izdajali v večmesečnih presledkih, vendar tako, da bode vsa zbirka dotiskana najkesneje v dveh letih.
Nevetan tvaak »tam t <(lrf. .Vf> A-/*., /• platno vetom  I yl<l. fiO /.•**., elegantna ve*an tvezek & </,'// tO kr     Pri poštnih jtošiljatra/i jr doplačati /t> K) /v. poštnine, Podpisana knjiaarna sprejema tudi naročnike t katerim m veak evemk pol^i tm dom takoj, kadar nmtd.
1$ pl. Kleinnmyr d Fed. Bamberg
J^/t ihlja7ZOL.
(.'l.'i'.MI)
iL&T Dobivata se v rsrli lmjifjarimh. "JfeJJ
Majcenejši nakup!
Največjo i2ber vseh vrst
(3309-8)
Št. 38.879.
(.'13 70—3)
Razpis.
N.i podstavi »klepa tbčinskega svi^ta z drn' 7. t. ni. razpisujejo «e .slerlpca
službena mesta magistralnih slug
in sic t:
l ) v stalno namestitev:
«) tri imsla 7> Intno plačo po 450 gld. b) a«'«l«'an su««.! z letno plačo po 400 gld. 2) v začasno namtstitev:
itlrl iM«'»t»» z letno pl i.'o po 400 gld. .Stalno nameščeni slupe imajo firavico do aktivitetne đoklađfl v znn-^ku 10%  BVoje  plače,  poten  do pokojnine  ali  odpravnine m  p» do eloibaas obb'Ke ; začasno namenčeni slug-* pa satno do uradne čep ee,
Slagaru, ki Imajo prosto stanovanje, se aktivitetnn đoklada w Uplaonje, Prošnje za jedno ali d ago raspisanih n:est ul »žiti je «lo t. ni.
pri m giatratoem vložnetu sapisniku
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dnč 11, decembra 1896.
f   Razpis siiaž©b. 11
Z novim letom izprazni se pri **v
banki „Slaviji'' m
I troje uradniških mest^
/A katerim .slj>benna dolo'a po ilogovivu. tVtlektftntie na jednn *ti Mi inb ni^-st vležč' tiai s\.oje u prilogami p>il;>it'i proSnje do 31. dne in W decembra t. 1. pri (8876—8J iN
yf\   generalnem zastopu "banko „Slavije" v Ljubljani,
V Lsjubljani, Sv. Petra cesta št. 3
pri Eyn. Zargi-ju
reelisa i*a%pi*oda§a»
Prav ngodrta prilika as nakupov mi |«' rHtanru niu^u:
klobukov, modercev, srajc, kravat, ovratnikov itđ. in blaga za krojače in šivilje.
Naj nikdo ne zamndi te Ugodne prilike v.\ nakupovanje dobrega, trpežnega blags.
Pri !gn. Z^rgi-ju
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 3.
.-i (v-nr .r. t
L Luser-jev obliž za turiste,
(>oi«ttit in liHro npli« vajoce trodstvo proti .^^N.
4? / JUN
«1
Ulirjiit) iteeMtm,
/l|lj< 311   'H piill-
l U i li. petak in y£sJF ^y Veliko driiffiiii irdiui ( • p       I - ;|,
prnsKHUi     v^v^*.     S      P' " 1,1 UM
kote.    >/f'J^? ^^if    ogled x
^ >^^ NkVV^ '•r'lim nttpoiiljstaicl: I. c"hwenk-a lakaina
nHl,_ v'h ^» h^r Pristeo samu, oe imata navod in i   .^^38** oMii varstveno slamko in podpis.
V>jTLV*ssJ^/     ki je tu  zraven; fcorej  nai m»* pasi Ar zavrne vso manj vrudue punarea^t.
>^'Ti^sMstfBfHft'''' i^iMJstoiissSisis^ iiiilf -"S.T
i r *-u *• (mil: J.
.M«yr, afardeterhTnger. U. pl.Trnkoosy,Q.l oooli, I..
- t; V Uutlel'oteiu
8. pl. Rladovifi, F. daika; v liHiuuikn.i KloAnikf v Celovel A Bggor, VV. Tburoavrsld, J. niruba*
ohei : v llr**aah A.. Aicb« . ; v Tr.;u (tu Ko-roikent) 0. Mennor; e Beljaka F. Sokol«, l>r. i'.. lvMupf; v CiSuri«! (1. B, PotttooJj V WoltV»-i>«'i'Kii A. llii'b^v Krati; t K savnik| v iia«i-gaul ('. B. Andri-.Mi; v Idriji Josip VVarto-, v ltatiovl)ioi A. EtobleS) \ < V)JI \i. (i^.a; v <Jr-U4»iiil|u : F. H uka.
1
ICmlolf u
do 300 goldinarjev na mesec
l.-likn zaslužijo nsobe vsacega stanu v vseli kra-Jih gotovo in po&teno bres kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe pod „Le i c h t e r Verdienst" .flf>NMe mi l>unnja. |8236—6)
na razstavi za zdravje  in vreda-vanje bolnikov v Stuttgartu 1890 ,,. odlikovana z nagrado, je po zdrav-|      i     j?  niskem izreku in mnogih zahval-\ . . V-—^   n h pismih, katerih fitevilo gre v t■''•'■<*.% tisoče, priznana kot Jodino, zare3
redno in neškodljivo BrocUtvo, s katerim se doBeže tako pri gospeh kakor pri gospodih lepa in bujna rast las in se prepreči, da ne izpadajo in da sc ne dela mej njimi prhot; mladi gospodje dobe po nje rabi močno brko. Za uspeh in za neškodljivost se garantuje. Lonček HO kr., Če se pošlje po poŠti ali proti povzetju 90 kr
K.HOPPE, VVien, XV., Zinkgasse 14,
I27U0—18)
Sidro
LMMENT. CAPSICI COMPOS.
iz Richterjeve lekarne v Pragi.
Priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo: po 40 kr.,70 kr. in i gld. se dobiva v vseh lekarnah, /. b te vati naj s<- blagovoli to splonno priljubljeno domačo zdravilo vedno na kratko kot
Richterjev Liniment s „sidrom"
m Sprejme naj so iz opreznosti le take V kteklentoe kot pristne, ki imajo znano' varstveno znamko „Sidro". (8801—4)
w
l
Uieliterjeva lekarna p b-vn v Pragi. ^4*^ j
>«s3©®6iO^«a©B c^s^eoeti4t occetee«
I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnželi
Ljubljana Cr.
Breg št. 6
priporočit In iistiii4'n*a (33r<8—ll
službe iskajoče vsake vrste
(miohU«' in žeimke) ta tukuj in «lruirod. Z*» leo« Ukor nioKuce liilro iu vestno p«u»lr« žl»<» jiiim-i.
Izdelovanje perila
Na debelo 1    la gfiSpod<?. gOSp8 lil C-flikS.    Na drobno I
>
9
a d
s)
H _
© si
0> —
*- m
O, x
o S
I 1
b
H
>
o
g
H
3 fl
o M
N d)
M ,Q
O
bjj
Nriilcc r.1% K tfsji-««!<•
bel Aifidi,   u1.n<kn pršu, lirnm
/ . \ ■ i t l i ; I. : .   brtl millirt,
27 t«t,
I ; ■ lr;l .t pO glll, l'IO lll> 3 70 t! l.i.lnii.l     n       „ .. U'_
Mrnje« »a «i«•
t i rplikootih, hnkor BfOnkJ 1 krinioil po kIiI 1 —do 1-40 6 kumari   „     „   6-70  „ i
S|..i.|n J .■ lil ne o (sntls) iu k1'*!"1«!.-   n buktiTOilij 1 ki>m. pn gld. -»*S0 i!ti l f « kom.   „     ,      4X0   „   7 6(1 19 <'iiiOiiii.i>i glri.  I nO dO |(I<( »-20. |2 pnrttT  ir.ui... , . d rfld   8 80 iln 4 SO.
iss in'H'ini'n
prt-d.rit JfaikoV ud     l    2* do 6- —
£ 3
i 3
* a
m. <
h B o
ce O
s *H
< i
r.) a
3 B
ce
3 H P
ff 2
.e B 3 O «—. P
Za brezhiben kroj in najsolldnejso postrežbo jamči tvrdku
C. J. Hamann v Ljubljani
salagatelj perila več c. kr. častniških uniformovališč in nni-tormovanja v naši c. m kr. vojni mornarici.
Lekarna ,Fri Mariji Pomagaj4 M. Leustek
Ljubljana, Reseljcva cesta št. 1, zraven mesarskega mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno printno elnto tu sveže
Dorševo Med. ribje olje
ngodnega okusa, lahko prebavljivo; mala steklenica 50 kr,, večja 1 ni«l-Nadaljc zaradi svojega izbornoga učinka znano
taiiiio-cliiiiin tinkturo za lase
katera okrepčuje lasifiče in preprečuje izpadanjo las. Cena steklenici z rabilnim navodom SOkr.
Zaloga vsoh preskalenlh domačih zdravil, katera
ho priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med, Cognae.
malaga, runi i. t. d. (8280—9) RaspOŠII f»» |»o poAtl vitsk dnu 3krat.
Dr. Rose balzam
_bbbjbr* zielod.ee
Ij/T is lekarne
B FRAGISTERJA v Pragi
je ?.e  več  kakor ,10 |. t  občno znano domaČo Zdravilo Blast vzbujajočega, probavljanje pospe-šujeČ4'ga in nnlo odvajajočega učinka.
Svarilo 1 Vsi deli anbalaže imajo traven Itojeeo postavno depo-novano varstveno znamko.
(1700—22)     Glavna zaloga:
Lekarna B. Fragnerja pri „črnem orlu"
1'riiun. na Mali Strani, ogelj Sporiu-rjovu ulice.
Velika steklenica I gld., mala 50 kr.,po pošti 10 kr. već.
Po posti razpošilja 89 vsak dan.
B Smrekovega lesa 1
|ie-4mIi% me iz gozdov nn, VKokrm pri lB«»IJ»iinli nad Nkofj«! I.olio fi?00 itVhH. in sicer:
129 siT8l[0!ili flreyes lepcflorastleoa detla
1271    ,i      n   ST6QDJEuOTBStiBBB „
Kadi ogleda na lici mesta zglasd naj se eventuvelni reflektantje naravnost uti ^ laol&eili9 dotične ponudbe pa je doposlati * lijuhiljtiiio. Kupne ponudbe vzpre-jemajo se miiiiio «lo iSim* fl«». janiMur ja IfeO?.
\T Ljubljani, meseca decembra 1897.
Advokat dr. Ivan Tavčar
1—-U labtnik posestva „Visoko^.
Naznanjam s tem p. n. občinstvu najuljudnejo, da prodajam po jako znižanih cenah od požara preostalo blago v svoji zalogi na Prešernovem
trgu štev. 3, vhod skozi vežo. Za prijazen obisk prosi najudanojo
z volestovanjom
Edvard 2w£a.hkir.
(81 87 - i
e^^^e^e^e^ Aea>«fceAi*^ea»aj
■P
zabožiCDa in novoletna darila
priporoča (.'oTo' — 2)
v naj večji izberi po najnižjih cenah
Friderik Hoffmann
?f\ urar, Ljubljana, Dunajska cesta. ^
_ ,cvti_
p^^^^s*s*s«s^s^sssssgsswW sTO8fl
Primerna praznična dariSa
slovenskega slovstva: ^
Aškerc, Balade in romance, <log. vezane,   gld. 2-— „       Lirske in epske poezije, eleg. vez.     „    2 — Gregorčič, poedje, I. dol, (2. pomnoženi natis), eleg. vozane .... „ poezije, II. del, eleg. vezano .
Funtek-Baumbach, Zlatorog, eleg. vozlih .
„       Godec, eleg. vezan......
Levstik-ovi zbraiii spisi, 5 zvezkov, elegantno vezani......
Jos. Stritar-ja zbrani spisi, 0 zvezkov, eleg. vezani.......
Dobivajo se v založni knjigotržnioi
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
o_
160 2 — 1 80
15 50
2070 (:i3H9—D
e^ooooe^^^Os^e^ <*s*»<
o «M»4M»,e>.44a
^3: le;
Moja letošnja
ki se otvori V |»oii«-«lcIJrlt «ln«; II. I. m., ne nnliajs, kakor vlani v prorinjalničnom prostoru \ I. iimiInI ii«
Obsegu najbogatejšo izber najnovejših moških, ženskih, modnih in potrehnostnih predmetov, kakor: blago za plesne obleke, cvetlice, pahljače, Sortie de Bali, glavnih ogrinjal iz tančice, svile ln volne, rise, predpasnike, rokovice, jopiče, moderce in tkano blago, domače in tuje parfumerlje v nsjlepfti opravi.
Moške kravate v velikanski izben, mej temi priporočam v!■■,• .min • velutiu-kravato, katere jaz sam prodajam na tukajšnjem trgoviftcu, moško perilo najboljše baze, kratke nogovice, nogovice, žepne robce in 6e različne v to stroko h padajoče predmete.
MMW~ Zaradi ugodnosti in v boljše orijentiranje, bode na vsakem predmetu razvidna cona
Zaradi neug< dne sezone se razne kožušne konfekcije, kakor: cepes, boa, ovratniki, mufl, čepice in ostanek olišpanih in neolidpanlh ženskih klobukov prodado pod nakupno ceno.
Uljudno vabeč na obisk in ogled svoje razstave se znamujem
z vt lespostovanjem
(8:562-3)
J. S. Benedikt.
•::>•:: !'<: = M:
4sV§a
Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
8186124295