52. številka. Ljubljana, v petek 4. marca 1904, XXXVII. leto. lahajafivsak dan zvečer,* iaim&i nedeije in praznike, ter velja po poitt prejeman za avatro-ogrska dežele za vsa leto 86 K, za pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec S K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem za dom za vse leto 84 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 88 K, za pol leta 11 K, aa četrt lata 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko vet, kolikor znaša poštnina. — Na narocne s rez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 18 h, ce se oznanilo enkrat tiaka, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h,,ca ss trikrat ali večkrat tiaka. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlstvo je v Knaflovih ulicah It 6, in sicer arednittvo v L nadstropja, upravnistto pa v pritličja.i— Dpravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod1' telefon ftt. 34. FoMmesne številke po 10 h. #1 Narodna tiskarna11 telefon ftt 85. Vojna na Daljnem vztokn. Sevastopol in Port Artur. Preteklo je Se skoro štirinajst dni, odkar te ni na bojiiću v vitočni Aliji ničesar vainejiega prisodilo. Ko je izbruhnila vojna, je vsa evropska, ne lamo ruika javnost i napeto pozornostjo zrla na Daljni vztok in pričakovala, da se bodo vojni dogodki na bojišču razvijali kakor po niti! To se ni zgodilo! Naša doba je doba nervoznosti, doba prenapetih živcev. Občinstvo, ki se je takoj ob pričetku vojne na dejalo najvažnejših dogodkov, ki bi z neodoljivo silo vplivali na razgreto njegovo domišljijo in razbur jeuc živčevje, je bilo razočarano, deprimirano. Tudi na Ruskem je bilo tako! Tisoč in tisoč ljudi z bujno domišljijo in skoro fanatičnim navdušenjem, katerim pa je nedostajalo trezne razsodnosti in mit' nega prevdarka, je mislilo, da, je bilo prepričano, da bodo takoj po izbruhu vojne dohajala z bojišča dan na dan poročila o sijajnih ruskih zmagah, da bo že v nekaj tednih Japoneo pobit na tla in da mu bo Rusija, še predno nastopi topla pomlad, narekovala mirovne pogoje. To se ni zgodilo iz enostavnega razloga, ker se ni moglo zgoditi. RuBija bi pač lahko z enim udarcem pobila Japonsko ob tla, ako bi ne bila oddaljena z bojišča 8000 kilometrov in več in ako bi lahko razvila na Daljnem vztoku takoj vsaj četrtinko svoje vojne Bile. To pa v danih okoliščinah ni mogoče in zato je naravnost glupost, zahtevati ali pričakovati, da bi Rusija v najkrajšem času zadala Japonski odločilni udarec. To je prav tako nemogoče, kakor je gotovo, da bo do Rus i, iim se okrepe, zmagovali na • eli črti, vrgli Japonca ob tla in mu zmagonosno stopili na tilnik. Nerazsodna masa pa takim razlogom ni dostopna! Občinstvo, ki se e preje vživelo v eden ekstrem, ki je preje gorelo fanatičnega navdušen ja in 8 zanosom zrlo v bodočnost, zidajoč li zlate gradove v oblake, zašlo je mahoma v drugi ekstrem — •aj skrajnosti ae stikajo —, postalo je nakrat malodušno in nenadoma mu je pošlo vse zaupanje, vsa vera v bodočnost in zmago ruskega orožja, a to vse samo zbog tega, ker so do godki na bojišču ne razvijajo tako, kakor si je občinstvo sprva mislilo in želelo. »N ovoe Vremja« pravi, da se je takšno malodušje lotilo znat-nege dela ruskega občinstva, ki zre s popolno apatičnostjo v bodočnost, Češ »Port Artur ne javljaetsja novi-koj v russkoj : stori ji; Port Artur jest prosto vtoroe izdanie Sevastopolja; i pritom vtoroe izdanie, povtorjaju-ščee pervoe vo vsem, vplot do de-talej«, kar pomeni toliko, da zadene Port Artur ista usoda, kakor je zadela Sevastopol to je, da pade tudi Port Artur in da bo zavzet po Japoncih. Ti ruski malOdušneži govore, ako ni bilo mogoče držati Sevastopolja, je tudi izključeno, da bi se mogel ubraniti sovražnemu navalu Port Artur, in ker je izguba Port Arturja torej skoro neizogibna, se tolažijo s tem, da bo zavzetje portarturske trdnjave prav tako blagodejno vplivaiona razvoj ruskih odnošajev, kakor svoje dni katastrofa pri Sevastopolju, v sled česar bi se dosledno moralo celo želeti izgube Port Arturja v interesu ruske javnosti. »Novoe Vremja« odločno zavrača tako malodušno mnenje in ugovarja, da bi bil Port Artur za Ruse drugi Sevastopol. Sicer je res, da je položaj kritičen, kakor je bil za Časa krimske vojne, a pa|ni niti daleko tako opa-senv kakor je bil takrat. »Novoe Vremja« sklepa svoja izvajanja tako-le: »Vsakdo, ki iskreno ljubi svojo do movino, si mora želeti, da bi nam sedanja kriza odvzela kar najmanj sil in nam podala čim največ varnosti io pokoja aa težavno delo, koje se prične po vojni Ali pa dosežemo ta mirni rasvoj, ako smo poraženi?« Is navedenih stavkov je razvidno, da je »Novoe Vremja« hotelo samo ▼ pregnantnih besedah pokazati na posledice, ki hi bila neizogibne za Rusijo, ako bi Port Artur pal Japoncem v roke, neče pa na drobno pobijati neopravičenosti prispodabljanja Port Arturja Sevastopolju in dokazovati natanko, da je Port Artur trdnjava, ki lahko z uspehom kljubuje najmočnejšemu sovražnemu navalu. Ruskemu liatu ae zdi to zadnje tako samo ob sebi umljivo, da bi bilo škoda vsake besede, ki bi se porabila v nepotrebno dokazovanje in utemeljevanje tega — rekel bi snoro — aksioma. In to s polnim pravom! Port Artur je trdnjava prve vrste. Pristanišče obdajajo v krogu griči brez vsake vegetacije; z morjem je zvezano s kanalom, ki je dolg 900 m, širok pa 300 do 400 m. Trdnjave ao zgradili najimenitnejši ruski inŽenerji in so porabili vsa sredstva, da bi že naravno močno krajevno pokrajino povečali z utrdbami najnovejšega sistema; sezidali so najmanj 28 malih trdnjavie in baterij in mesto brani ne samo v luki zasidrana vojna mornarica, ampak tudi številna posadka 12 bataljonov sedme zapadnosibirske strelske brigade. Razven tega se na utrdbah nahaja najmanj 300 topov, vlitih po najmodernejših zahtevah. Ker je trdnjava tudi dobro preskrbljena s strelivom in živili, je močna dovolj, da se z uspehom brani vsakega japonskega napada, če bi se isti izvršil tudi na suhem. Da hi pa Japonci jeli Port Artur oblegati na suhem, je tako dolgo izključeno, dokler se Rusi ne umaknejo s polotoka Liaotong in Kvantung. Iz tega pa sledi, kakor pravi »Neue Fr. Presse«, da se Rusom za Port Artur ni treba bati, dokler ne bodo morda na suhem poraženi, bodisi na reki Jalu, ali v severni Koreji. Ker pa je skoro izključeno, da hi Rusi mogli biti na suhem premagani, je istotako izklju- čeno, da bi pal Port Artur, s tem pa tttdi odpade primera s Sevastopol jem! Mnenja glede Port Arturja. Ker ni s bojišča nobenih vesti, ei listi pomagajo s najrazličnejšimi konbinacijami, ki ae seveda ponajveč tičejo usode Port Arturja. »KOln. Ztg.« je na pr. dobila ia Amerike vest, da nameravajo Japonei z vso resnostjo pričeti Port Artur oblegati na morju in na suhem. V londonskih vojaških in mornarskih krogih ne morejo baje razumeti, zakaj ruska mornarica ne razvija nobene delavnosti, in si to razlagajo s tem, da so, ali vse ladje za boj nesposobne, ali pa ne morejo zapustiti pristanišča. Najbolj pa se Angleži čudijo, da niso že zdavna udrle ponoči ruske torpedovke iz pristanišča in napadle japonsko bro-dovje. Da ni nobenih poročil z bojišča, jezi najbolj londonske liste. Ta molk si sedaj razlagajo na ta način, da so Japonci izvršili napovedani napad z morja in suhega na Port Artur in trdnjavo vzeli. V Londonu celo radovedneži vsak hip pričakujejo vesti o zavzetju Port Arturja. No, pa na to veselo vest bodo še čakali, ako jo sploh kdaj učakajo. Dogodki v obližju Vladi-vostoka. V zalivu Plaksin se je baje izkrcalo 2400 Japoncev, ki so došli na treh parnikih, katere so eskortirale tri vojne ladje. Izkrcanje se je izvršilo ponoči. Drugi dan so Japonoi, ki pa niso imeli topničarstva sabo, odkorakali proti Maošanu. Kakor se poroča iz Viadivostoka, beže Kitajci trumoma iz mesta. Ruska banka in več nemških zavodov se je baje preselilo ali v Nikolek ali v Nagasaki. V pristanišču je še vedno usidrana ruska morna rios, ker jo blokira japonsko bro-dovje. Mestna posadka šteje baje samo 1000 mož. To je, kajpak, popolnoma verjetno! Francija odstopi Rusom pristanišča. »Heraldu« se poroča iz Petro-grada, da se razmotriva možnost. da bi F r a n o i j a takoj odstopila Rusiji troja postajali 11 za premog v R d e Č e m morju inotoijsj Puloeondor julno od pristanišča Saigon. Takšen odstop premogovnih postojank bi baje ne nasprotoval mednarodnemu pravu in tudi ne nevtralnosti! Ako bi to mogla Rusija doseči, bi bilo to zanjo seveda največje važnosti. Torpedovke za Rusijo. Te dni je odplulo z Reke, kakor poroča »Novi list«, 15 ruskih torpedovk, ki so bile zgrajene v reški tvornici torpedovk Whitehead. Sedaj se še s največjo hitroatjo do-gotavlja 10 torpedovk najmodernejše perfekcijonirane konatrukoije. Ia tega se sklepa, da ruaza eskadra pod poveljstvom admirala Virenija v Rdečem morju, čaka, da bodo dograjene vse te torpedovke in da bo zajedno s temi in z baltiško eskadro odplula na Daljni vztok, ker bo v tem slučaju močna dovolj, da bo se lahko merila z japonskim brodovjem. Poljaki in rusko-japonska vojna. Poljska javnost se je vzpričo rusko japonske vojne razdelila v tri tabore. Takozvani Vsepoljaki simpa-tizujejo z Japonci, zmernejši elementi drže se nertralno, ostali pa so s svojimi simpatijami odločno na ruski strani. Na Čelu prijateljev Japonske je vsepoljsko židovsko glasilo »S)3vo Polskie«' zmernejša na-I Čela zastopa »Nowa Reforma«, Rusiji prijazno pa pišejo Ivovska »Ga-zeta Narodowa«, krakovski »GIjs Narodu« in glasilo pozoanskih Poljakov »Dzienik Poznanjski«. Pri tem je treba omeniti, da so vsi pruski Poljaki odločno na ruski strani, doČim so japonski prijatelji doma samo v Galiciji. Navzlic temu mislijo Japonci, da so vsi Poljaki na njihovi strani in bi seveda radi stopili ž njimi v ožjo prijateljsko zvezo. »Novoe Vremja« pripoveduje LISTEK. 0 razstrelivih. (Konec.j Dinamitov je glede njihovih pri-mesij, kakor tudi njihove razstrelne noči več vrst. V splošnem imenujemo lehko dinamit vsako zmes organičnih, lehko gorečih snovi z nitroglycerinom. Več ali manj nitrogIycerina, namočenega v žaganje, kremenščico itd. Zahtevati se mora od snovi, ki se ima napiti nitroglycerina, da se ga močno navzame, in da ga obdrži tudi trajno nase navezanega, da se torej ne razkraja. Dinamiti se glede svoje zunanje oblike razlikujejo v tej meri drugi od drugega, kakor so različne njihove sapojine. Navadni, najbolj rabljeni dinamit je belkastosive, malo rožnate ali rjave barve, osladnega neprijetnega duha, mehek in slezast. V trgovini dobi «e ga v klobasam podobnih kosih, zabitega v pergamentni papir. Na prostem ožgan zgori z velikim plamenom, in '«rez eksplozije. Najsigurnejše eksplodira seveda razgret do 180° C ali pod vplivom pokalnega živega srebra. Moč dinamita je zavisna, kakor smo povedali, povsem od množine ni-troglycerina, s katerim je napojen. Poleg tega rabijo še druge primesi, in takim izdelkom nadajajo posebna imena, kot karbonit, stonit, vigorit itd. Nitroglvcerin sam je oljnata, kot voda čista ali rumena strupena tekočina. Počasno razgret pri 70' O shlapi; s kosom žarečega oglja ga le težko už-gefi..Potem gori počasno, in navadno brez eksplozije. Ako udariš s kladivom po njem, razpoči se z gotovostjo; takisto če ga vnameš s kapsljem. Nitroglvcerin je iznašel 1. 1847 A. Sombrero, kot razstrelivo pa ga je vpeljal v trgovino stoprv 1. 1862 švedski inžener Alfred Nobel. Zato so ni-troglycerin mnogo desetletij tudi Nob-ljevo razstrelivno olje imenovali. Če tudi danes še ne skozi in skozi v rabi, imajo razstreliva, o katerih takoj izpregovorimo, največjo prihodnjost. Za vojaške namene so pač vseskozi in povsod že v navadi. Mislimo namreč pikrinovo kislino in njene zveze. Pikrinova kislina je najstarše nmetno organično barvilo. Kristalizuje v drobnih listkih in kristalih, slamnato rumene barve, na jeziku jo čutiš kot grenko, tudi je v večjih dozah strupena. Pri 122° C se topi, pri počasnem razgrevanju sublimuje, a eksplodira pri nakratnem ragretju pri 300° C- Dolgo časa rabili so samo njene kemične zveze kot razstreliva, pikrina samega pa niso uporabljali, ker uporabljen kakor smodnik in navadnim potom užgan v svoji moči ne prekaša smodnika. Zato so rabili dolgo Časa kalijev pikrat, natrijev pikrat, in prav posebno amonijev pikrat, ki je najbolj jak glede eksplozivne moči, a tudi najobčutljivejši. Kar se tiče vehemence, ni slabši od dinamita. Uporabljali so pa kot razstreliva in kot popolni materijal za razne izstrelke, torpede itd. tudi razne zmesi, kot amonijev pikrat s kalijevim salpetrom, barytovim nitratom in druge. L. 1886. pa je Turpin bil prvi, ki je dognal, da je pikrinova kislina najhujše razstrelivo, kar jih poznamo, ako se jo primerno preparira in zna prav nžigati. Na prostem nžgan gori pikrin brez vsake eksplozije, s polnožoltim, sajevitim plamenom. Utesnen na zaprt prostor eksplodira z navadno smodnikovo močjo. Toda njegov učinek prekaša najhujši dinamit in najboljši razstrelni bombaž, Če razvnameš s precejšno množico pokalnega žive ga srebra al i z bombažem močno stisneno ali stopljeno kislino. Za vojaške potrebščine stopo pikrin in potem kar z raztopnino nalijo odmenjene izstrelke, granate, šrapnele itd. Tudi jo vlivajo v kositraste Škatlje. Stisnjeno ali stopljeno pikrinovo kislino imenujejo Francozi melinit, Angleži lyd-dit, pri nas pa ga nazivljemo ekrasit. Malenkostne tehnične prenaredbe v načinu pretapljanja, stiskanja in dragih takih odnošajev nadajajo enemu ter istemu preparatu različna imena. Ekrasit se, kakor povedano, precej težko užge, tako da ostane marsikak strel iz topa brez zaželjenega uspeha. Njegova eksplozivnost je pod navadnimi pogoji minimalna, kar je gotovo velik dobiček. Eksplozije, ki se (ako neprevidnost pri montaciji granat izvzamemo) navzlic temu tu in tam pripete, imajo svoj vzrok ali v nečistem preparata, ali pa v razkrojnim, ki nastane ondi, kjer vpliva kislina na kovino posode, v kateri se nahaja. Predno končamo, omenimo naj še v kratkem konstrukcijo in način uporabljanja torpedov. Torpedo ni nič drugega nego več ali manj sam ob sebi pod vodo se premikajoč velik ekploziven projektil. Torpedovke so tako zgrajene, da njihov večji del plava pod vodno površino, nad katero se vzdiga samo opazovalni stolpec in dimnik. V prednjem delu teh gibčnih 5—6 m širokib, 16—20 m dolgih ladjic se nahaja precejšnja pod vodo ležeča cev, katera se da v gotovih smereh proti sovražnim objektom naravnati in ki izŽene torpedo poeuma-tičnim načinom iz ladje v morje. Kakor hitro ostavi torpedo cev, prične se na njegovem zadnjem koncu avtomatično vrteti vijak, ki žene ..projektil- s pomočjo komprimiranoga zraka v enkrat zadani smeri naprej. Brzina, s katero se torpedo pomika je blizo 1000 m v eni minuti; toliko daleč pa seveda ne more priti, omagal bi preje, in se nehal vrteti, ali pa bi se prepočasno in s premajhno silo pomikal naprej. Torpedo pa mora prileteti s precejšnjo močjo in to na trdo stvar, navadno torej na stranske plošče sovražne ladje. Oblika torpeda je približno taka, kakor kake cigare. Dolg je 4—5 m, Širok 30—45 cm. Na sprednji osti se nahaja premakljiv Žebelj, ki se v tistem da sta prišla pred kratkim na neko poljsko slavnost na Dunaju dva japonska vojaška atašeja tam-kajšnega japonskega poslaništva, ne da bi bila vabljena, kar |a ibu-dilo veliko senzacijo. Imela eta baje nalogo, da pridobita vse Poljake ia Japonsko. Ako bi se jim to posrečilo doseči, bi to vplivalo, kakor mislijo namreč Japonei, tudi na številne Poljake, ki služijo v ruski armadi na Daljnem vztoku. I u Poljakov v ruski vojski na Daljnem vztoku mora res biti precej. »Varšavski Kurjer« pravi, da je samo ▼ Harbinu v IIandžuraki pri tamkajšnjih polkih nad 4 0% Polj a k o v. Dasi se resnega revolucionarnega gibanja med Poljaki ni bati, vendar je Rusija ukrenila razne varnostne odredbe. »Pneglond« namreč poroča, da so se vsi poljski reservisti in novinci, določeni ca dopolnitev raznih polkov, poslali v notranjo Rnsijo, dočim so k polkom ▼ kraljestvu Poljskem poklicani sami Rusi v službovanje. To se je pa zgodilo zbog tega, da se odstrani iz domovine poljska mladina, kateri ruska vlada radi gotovih manifestacij ne zaupa. Ali pride v Avstriji do mobilizacije? Krakov, 3. marca. Tukajšnji list »Czas« poroča iz poučenih vojaških krogov, da se Avstrija res v vojaškem oziru pripravlja, da sezavarujevsa-kojakih presenečenj na bo-s a n s k o - h e r c e g o v s k i h mejah. Po berolinski pogodbi ima Avstrija pravico, da izvede okupacijo sandžaka Novibazar preko Mitro-vice, ako pride v nevarnost njeno stališče vBosni in Hercegovini. Ako se tedaj albanska vstaja tako razširi, da je Avstrija prisiljena, varovati svoje mejć, se to tudi zgodi Italijansko vseučiliščno vprašanje, B o 1 c a n, 3. maroa. Vest, da se italijansko vseučilišče ustanovi v Roveretu. je nemško prebivalstvo v južni Tirolski skrajno razburila. To razburjenje se še umetno podpihuje, tako da se obetajo hujši viharji, kot jih je provzročilo vprašanje o avtonomiji. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 3. marca. Poslanec P o 1 o n v i je imel zopet daljši govor. Rekel je, da je delegacija prekoračila svoj delokrog. Nagodbeni zakon se ali sploh ne izvede ali pa se pokvari. Glede Kossuthove stranke je rekel, da ista ni sklenila z ministrskim predsednikom kake zveze, terouč stranka je le vstavila izvanredna parlamentarna sredstva pod natančno določenimi pogoji. V ostalem pa neodvisna stranka še hipu, ko se zaleti torpedo v kako trdo reč, umakne nazaj in ubije steklenico napolnjeno s kislino, ali pa na velik živo-srebrn kapselj, ter tako užge pravi naboj torpedov, navadno bombaž, ali ekrasit ali dvnamit. Boj s torpedi je vedno nevaren za obe stranki — za eno, če se razstrelba nasprotniku posreči, za tega, če ga ladja, katero namerava razstreliti, opazi — kajti v hipu se strese prava toča vsakovrstnih krogel, granat, in drugih izstrelkov na ubogo torpedovko hoteč jo uničiti. To se zgodi pogostoma, kajti navadno se izpušča torpedo le na 400—600 korakov oddaljenosti na sovražne ladje. Od torpeda dobro zadeta ladja, je navadno popolnem uničena, ali pa tako poškodovana, da ni za nad ulj ni boj. Dobro nameriti in zadeti pa ni lahka stvar, in je v mnogočem od sreče odvisna. Z absolutno sigurnostjo zadenejo in uničijo s svojimi torpedi vsak dan tucat ruskih ladij samo Japonci — seveda kedar poročajo o njib Nemci. Habeant sibi! dr. R. vedno odobrava in podpira namena, aa katera se bori opoaioija. Stališče neodvisne atranke glede narodnega jetika v armadi ae ni spremenilo, in stranka ae bo ia to vprašanje vsikdar borila, četudi a dopustnimi sredstvi. Kar se tiče revizije poslovnika, opozarja ministrskega predsednika, da bi bilo to v naših ustavnih razmerah nevarno. Ako je revizija poslovnika potrebna, ne ime ae izvzeti v hipu strasti, temuč premišljeno in mirno. Nadalje je govornik očital ministrskemu predsedniku, da • e i m e n a v o j a k o v ie vedno germanisujejo, da ae dokumenti rezervistov še vedno pišejo v d r ž a v n e m ( ? ) i n ne v službenem jeziku, da napisi na vojašnicah še vedno niso samo mad-jarski. Govoril je le o madjarskem poveljnem jeziku ter zaključil: »Ako liberalna stranka in vlada nočeta izpolnjevati nagodbe iz leta 1867., bo narod primoran, poseči k prejšnji ustavni obliki ter zahtevati konstitucijo iz leta 184 8. Ministrski predsednik grof T i e z a je odgovarjal na Polonveva izvajanja ter rekel, da se bodo vsi ne-dostatki glede jezikovnih pravie v armadi polagoma odpravili, toda ministrski predsednik vendar ne more s takimi odredbami reševati sedaj domovine. »Mi priznavamo ustavne kraljeve vrhovne pravice nad armado ter nočemo motiti harmonije med narodom in krono.« Nadalje je rekel, da je b 1 vedno nasprotnik boja in agitacije v armadnih vprašanjih, ker interesom naroda prej škodujejo kot koristijo. Vendar je bil vedno prepričan, da je tudi na tem polju še treba mnogokaj storiti, posebno gled vzgoje častnikov, da ne bo primanjkovalo madjarskih častnikov. Ako se z moštvom govori v njegovem materinem jeziku je to več vredno, kakor če se doseže rnadjar-Bki poveljni jezik, ker to ni nič dru gega kot mehanično priučenje množine izrazov. Potem je ministrski predsednik našteval uničujoče vplive obstrukcijskega boja, kakor pridržanje nadomestnih rezervitov, oškodovanje finančnega položaja v državi i. t. d. Svoj govor je zaključil: »S e enkrat in zadnjič prosim iskreno gospode poslanoe v imenu domovine, naj ustavijo svoje korake na tej poti blaznosti; zakaj z najsvetejšimi interesi ogrskega naroda se lahkomiselno igrajo, ako to pot nadaljujejo. Duh ogrike ustave tega ne želi. Ogrska ustava ne obstoji nad 1000 let (?) zaradi tega, da bi gospodje poslanci nadaljevali svoje male, državi in deželi nevarne igre Ogrski ( ? ) narod mora živeti, hoče živeti in Živel bo. Ia da more ogrski narod nadalje živeti, se mora vse pohoditi, kar se stavlja temu na pot.« Govcr je napravil na veeh straneh globok vtis. Posle-dioe se pokažejo že morda v jutršnji seji. Proti Poljakom. B e r o 1 i n, 3. marca. Gosposka zbornica pruskega deželnega sbora je začela raspravljati o zakonskem načrta glede novega naseljevanja v provincijali, kjer žive Poljaki. — Knez R a d a i w i 11 je izjavil, da je naselbinski zakon v nasprotju a ustavnimi pravicami. Germenizator-ska politika se bavi s tem, da nadomesti Poljake s Nemoi in katolike s protestanti, kar je zelo sumljivo aa čast in ugled vlade. — Gospodarski minister pl. P o d b i e I s k i je izjavil, da, ako hoče vlada v vzhodu uresničiti svojo politiko, storiti more to le, ako se naslanja na nemške kmete. Poljaki ao agresivni. Vojna je tu, in zmaga ae mora pripeti na nemške zastave. — K o s z i e 1 s k i je izjavil, da hočejo Poljaki mir; vojna se jim je vsilila in zato ae morajo braniti. Končna zmaga mora pripasti tistemu, na čigar atrani je pravica. Malodušno ae Poljaki ne udajo, sicer bi nemštvo le pomnožili za krdelo lopovov zakaj, ako Poljaki zataje svojo narodnost, bili bi lopovi. Dopisi. Iz Zaloga pni Ljubljani. Vendar je prinesel „Slovenec" dne 26. februvarja t. 1. pričakovani odgovor na dopis „Slov. Naroda" dne 18. istega mesca. Prepričani smo že poprej bili, da bode „Slovenec" le to odgovarjal, da so vsi podatki do malega neresnični. Kaj to stori, saj je sploh vse, kar „S1. Narod" piše, v klerikalnih očeh laž, samo „Slovenec" govori čisto resnico. Poudarjamo danes še enkrat, da Vam ni bilo za blagor občine, ampak za lastno korist. Zakaj molčite na glavne podatke „Slov. Naroda" ? Le zato, ker so resnični in jih Vi nikakor ne morete utajiti. Vsi Vaši podatki so sploh prazni kakor slama. V dopisu „Slov. Naroda" je dovolj dokazano, da je toliko let tukaj obstoječa poŠta za naše krajine in sploh za celo občino potrebna, premestitev v „Dev. Mar. v Polji" pa nepotrebna in krivična. Ako Vam ni bilo za premestitev, ampak za ustanovitev nove pošte, zakaj dokazujete na dolgo in široko s prav bedastimi dokazi, da ni Zalog, ampak „Dev. Mar. v Polji" središče občine? Prav smešno! Dobro veste, da c. kr. poštno ravnateljstvo nikdar ne ustanovi v največji bližini naše poŠte kake nove pošte. Samo s premestitvijo se da Vaša nepravična želja izpolniti, to dobro veste; ne imejte nas za tako neumne! Da je papirnica itd. Vašo skrivoma napravljeno prošnjo tudi podpisala, je pač samo ob sebi razumno, ker vsak se za svoj kraj potegne; to pa ni noben vzrok za kako premestitev. Od Župnijskega urada pa kar sploh molčite, saj piha glavni veter od te strani. Promet je le pri nas, kajti brez Železnice si sploh prometa misliti ni. Žalibog, da Vam moramo še to po- | vedati. Zadostno smo že dokazali, da je pošta poleg farne cerkve nepotrebna in ne bomo se v tej zadevi z Vami nič pogajali, temveč ostanemo pri trditvi „Slov. Naroda" in upamo, da se ne bo c. kr. poštno ravnateljstvo po „Slo-venčevem" dopisu ravnalo, ampak slišalo množino občanov. Vprašajte občaue in bote resnico izvedeli! Tistega pristaša „Slov. Naroda", od katerega je v Vašem dopisu omenjeno, — pa mi dobro poznamo — Vaš izvrstno bedasti dopis „v Slovencu" nas ne prisili na Vaše podatke še natančnejše odgovarjati. Kakor iz dopisa sklepamo, mora pisec tistega jako blizu Studenca biti, ker se mu zdi cesta v Zalog nevarnejša kot Sava med Podgradom in Sp. Dolom. Kaka bi pa za tukajšnje prebivalce cesta v D. M. Polje bila? Gotovo po mislih Vašega pisca prav prijetna! To so dokazi! Prav lep pogled bi bil, 3322 ljudi iz Vašega kraja videti proti naši pošti korakati. Ne govorite o tolikih tisočih, sicer nam bo kar slabo. Komaj kakih 100 ima s tukajšnjo pošto opraviti. Kako ste prišli na tisoče? Ali niste morda pozabili Šteti tudi tiste, ki so v ozidju blaznice? Morda je tudi kaka filijalka pri Vas potrebna ? Delavci papirnice se ne smejo k Vašim prebivalcem Šteti, ker večina od njih zunaj in večinoma pri nas stanuje. Prišteti so gotovo tudi šolski otroci, katerih je blizu 600. — Kakor kaže, bo za D. M. v Polji premalo ena pošta. Svetujemo Vam prositi še za eno posebno pošto, za županski, Župnijski in za boletni urad. Ta ubogi Zalog nič nima. Revne 4 gostilne, par trgovin, 1 kovača in nazadnje nepotrebno železniško postajo. Da, gospod župan, Čestitamo Vam, da ste mogli v Vašem tako Živahnem kraju celih 21 gostilen našteti. Ali smemo vprašati, kje ste jih začeli šteti? Gotovo od Vaše lastne hiše do — Ferlinca v Ljubljani, kjer blagovolite ostajati. Čudno se nam zdi, da so za potrebnost pošte po Vaši učenosti sploh glavne stvari: gostilne, mesarji in kovači. Res mogoče, da imate Vi od časa, kar ste novo hišo sezidali, veliko opravka s župnijskim uradom, pa mi ga ravno toliko potrebnjemo, kakor tretje oko v glavi. Ravno tako tudi z županskim uradom nimamo veliko opravila, pa upamo, da ga bomo Čez tri leta še manj imeli. Veselilo nas bo, ako bode gospod župau kmalu mogel doseči, da se bodo tudi zaloški semnji prenesli k lami cerkvi. S tem si bo posebno on veliko pomagal, ker tako rad nemško govori, naši hribovci pa slovenski ne znajo. Kar se tiče kakšnega drugega poslopja za željeno poŠto, ako župansko poslopje ne bo dosti prostorno, mi ga seveda iskali ne bomo, saj imate še hišico, kjer se vera premika, mislimo, po domaČe rečeno, kaplanovo hišico, ki je bila z beračenjem na katoliški podlagi sezidana. Omenimo, da v tej hiši vsake 14 dni nedolžne device za vstopnini po 1 K svete igre tako šaljivo predstavljajo, da se s tem le mladina pohujša. V tej biši bi bila poŠta le mladeničem v korist. Sploh pa napravite, kakor hočete. Naš pristaš, ki je nad sto podpisov za našo protiprošnjo nabral, se ni vozil okoli, to je debela laž in Če bi se tudi vozil, to g. župana nič ne briga; hvala Bogu, dovolj ima konj ! Očitate tudi našemu pristašu, da se premestitve poŠte tudi zaraditega boji, ker bi mu takrat hiša prazna ostala. To je pač velika bedarija. Ta hiša je že zdavna plačana in mu ni treba skrbeti, da bi moral obresti Župnijskemu uradu plačati. Prebivalcev v to hišo dobi kadar hoče in dovolj in Če bi namreč tudi prazna stala, pa nobenega drugega nič ne briga. Svetujemo „Slo-vencevemu* dopisunn, kateri nam je dobro znan, naj se briga za vero, omiko in Marijino družbo, ne pa za naše stvari. Želimo Vam vse dobro, samo poŠte ne! Z Jesenic. Dne 2 t. m. se je poslovil od nas gospod nadučitelj Franc Rant in nastopi svojo novo mesto v Rsdečah pri Zidanem mostu. Gjfpod Rant kot napredni narodni učitelj, ni bil samo veren učitelj v šoli na Jesenicah in v Jeseniških Rovtih, ampak tudi v obče spoito vati in priljubljen mož. 9 let )e bil tukaj kot ući'el] nastavljen, in je popolnoma zakrival njeno telo, potem pa se stisnila k svojemu spremljevalcu. — Še en poljub, Ludoviko, mu je rekla v italijanskem jeziku in tujec jo je strastno objel in jo vroče poljubil. — Se nekaj mesecev — in potem bodeva imela mir in bodeva rešena vaeh skrbi. Še en poljub in Ljudmila je zapustila sobo. Kmalu ji je sledil tudi njen spremljevalec — a krenila sta vsak na drugo stra.j. Ko je prišel krčmar domov, ga je žena takoj poslala s pismi k šent-petersaemu župniku. In mudilo se je res, da je očistila zrak, kajti dobro uro pozneje ae je že oglasil »anti krtst« in pregledal vso gostilno in vse prostore v hiši. Odkar je bil Nodier v Ljubljani, je Robeiot skoro vsak dan preiskoval vse gostilne Ia vse sumljive hiše, če ne bi vendar kje ittaknil Ljudmile. Trudil se je toliko bolj, ker mu je bil Nodier povedal, kako nevarna ženska je Ljudmila. Šele pozno zvečer je bil s svo vsako presto uro in vse svoje počit' niče porabil za blagor Je eničanov Tako je bil predsednik kmetiškega društva, izvrševalni ud družbe Cirila in Metoda, planinske podružnice ia več drugih dobrodelnih društev. Neka) let je celo pomagal našemu g županu Klinarju, tako da ja rea bi! včasih s delom preobložen in ni imel časa zabavnih večerov itd. ob iskavati. O simpatijah, katere si je mol tukaj pridobil, nam ie potreba ni pisati; pokasale so te pri zadnji ve čerji, ki so jo g Rantu, ko se je od nas poslavljal, napravili njegovi prijatelji. Pogrešali ga bodemo vsi Je seničani in žalostnim srcem se od njega poslavljamo. Naj bi tudi v novem kraju si toliko simpatij pri dobil kakor tukaj. V slovo mu za kličemo: Bog Te Živi France Rant! Dnevne vesti V Ljubljani, 4. marca. — Osebne vesti. Gosp Jurij M i hal i ć, poveljnik veteranskega kora v Ljubljani, je imenovan sosve tovalcem državne zveze avstrijskih veter, zborov. — Sodni svetnik Ivaa Okreti Ć, prideljen generalni pro kuratun, je imenovan nadsvetnikorn ex*.ra statum pri tržaškem nad sodišču. — S Cola nsd Vipavo si nam piše: V nekem „Slovencu* od preteČenega meseca berem sledeče: Z ozirom na poročilo v „Slov. Narodu" /. dne 4. januvarja, daje namreč tamošu občinski svet soglasno obsodil obstrak cijo v deželnem zboru, dobili smo naslednje pojasnilo: Podpisani odbornik; izjavljamo, da se ne strinjamo s pred logom ki je naperjen proti obstrukciji. oziroma proti katoliškim narodnim p slancem. Za ta predlog tudi bjIssm glasovali, pač pa, žal, podpisali neko listino, ne da bi se nam bila stvar po jasnila. Ko pa smo zvedeli vsebino do tične pole, smo obžalovali svojo pre nagljenost, in kakor Čujemo tudi neka teri liberalni odborniki. Janez Kov* Josip Kovšca, Janez Kovšca, Jane* Bizjak in Anton Repič. Ker se je do pisnik v „Slovencu" nadalje obregnil tudi ob mojo malenkost, v podobi zna nega eolskega liberalca, povedati hočem resnici na ljubo sledeče: Pri občinski seji dne 29. decembra predlagal sem. da se izreče od strani občinskega od bora ostra graja onim poslancem, ko so zakrivili obštrukcijo v dež zboru. Na men in pomen obštrukcije razložil sem * V4 ure trajajočem govoru. Ko sem ne hal govoriti, skočili so najprvo klen kalni odborniki pokonen in moj predlo; z vzklikom sprejeli. Narekoval sem po tem sejni zapisnik in sleduič je istemu prebral občinski tajnik zopet glasno, d« so vsebino istega vsi navzoči odborniki trikrat slišali, in na to so ga vsi od borniki z vzklikom podpisali. To jt resnica, katero je pripravljeno potrditi 13 občinskih odbornikov s prisego, pa tudi ostalih 5 klerikalnih odbornikov bi moralo to potrditi, Če bi prišlo do pn sege. Prav glasno torej povem d niku „Slovenca", da je vse, kar je pinal v tej zadevi, gola ostudna laž l Petorico klerikalnih občinskih odbore kov (enega še celo ni bilo omenjeni ji/ni revizijami gotov, a še ni moge iti počivat. Prišli so bili kurirji i raznih strani in prinesli poročila, da ao ae kmetje začeli upirati naloženim kontribucijam. Od vaeh strani se |* pisalo, naj se pomnoži orožništvo, češ, da sicer ne bo vzdržati miru Robeiot se je jezil in toliko bolj, ker ni imel toliko orožnikov, da bi bil tem prošnjam ustregel. Prišel je pa še drug kurir naravnost iz Pariza, ki je imel general nemu guvernerju v lastne roke izro čiti važna pisma. Zahteval je, da ga grof Bertrand takoj rprejme. — Dekreti so velevažni, je rekel kurir in med njimi sa nahaja tudi lastnoročno pismo cesarjevo. Grof Bertrand je že spal, a nje gov sluga ga je zbudil. Ko je «r« Bertrand pregledal cesarjevo pismo in dekrete, je bil do skrajnosti pre senečen. Takoj so bile razposlan* ordonanoe na razne strani in ko so bili čez dobro uro zbrani v školij generalni intendant grot Chabrjl m vojaški zapovedniki, so izvedeli ne pričakovano novioo. — Cesar me je poklioal k ar- Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Tretji del. XXIII. Mrak je že objemal Ljubljano, ko sta dve stari sključeni ženici prišli iz uršulinskega samostana in krenili na Dunajsko cesto, kjer so takrat — izvzemši le bivša samostana (sedanje vojaško skladišče in prejšnja bolnioa) — bile same nizke in neznatne hiše. Kjer je danes Medjatova hiša, je bila tedaj znana in mnogoobiskana furmanska gostilna. V to hišo sta vstopili ženici in vprašali za prenočišče. Gostilničarka je malo pomišljala, potem pa ženici peljala čez dvorišče v malo sobo nad hlevom. Šele ko je vrata za seboj zaklenila, je gostilničarka rekla šepetajo: — Čuvajta se — antikrist (tako so imenovali žandarmerijskega zapo-vednika Robelota) preiskuje danes že zopet vse gostilne. — Saj greva koj naprej, je odgovorila ena ženio in se začela razpravljati. Njena spremljevalka je Bledita temu izgledu in v kratkem sta se stari Ženici izpremenili v dva mlada moška. — Nekaj pisem imam za vaju, je rekla gostilničarka, a zdaj ne morem do njib, ker jih ima moj mož shranjena. — Pisma pošljite šentpeterskemu Župniku Ahačiču, je naročil mlajši teh moških, ki pa ni bil nihče drug;, kakor — Ljudmila. Jaz moram še noooj naprej. — Tudi jaz moram še danes oditi, je odgovoril Ljudmilin spremljevalec. Bliža se odločilna ura. Zdaj bomo začeli žeti, kar smo toliko časa in s tolikim trudom sejali. Oko za oko — zob za zob. — Ali ete poskrbeli vozove, je vprašala Ljudmila. — Da. Eden je pripravljen v Št. Vidu, drugi pri D. M v Polju. Oglasita se pri mežnarjih. Aa kam pa gresta ? — Jaz moram biti še jutri v Višnji gori, Ljudmila pa gre na Bled. Ljudmila in njen spremljevalec sta bila med tem izvršila preoble-čenje in se pripravila za odhod. Ljudmila se je zavila v dolg plašč, ki je dan pri občinski seji) pa prav iz srca obžalujem, da svoje lastnoročne podpise preklic u jejo, in s tem celemu svetu v najlepši luči kažejo nizko stopnjo izobrazbe. Oj ti ubogi klerikalni vo-iilci na Colu, da ste takim možem pokazali svoje zaupanje, koji bi lahko v svoji nevednosti podpisali celo Vašo in svojo lastno smrtno obsodbo, kar so iedaj tako jasno pokazali. — Da, da, potrebni ste katoliškega izobraževalnega društva, kakor slepec pogleda! — A n-drej Rovan. obč. svetovalec. — Nemlkutarska hudobnost« Is Zabnice na Koroškem. Ako kdo zasleduje »Gt-aško tetko«, »Beljaško uršo« in »Tedensko klepetuljo«, si mora nehote misliti, da ie Beljak preplavljen od samih Slovencev in da napenjajo Nemci že zadnje moči v obrambo nemškega Beljaka. Zdaj pa čuj svet: Med pri bližno 9000 prebivalci je 20 do 25 zavednih Slovencev in zaradi teh tak strah, krik in vik! Ako gre Slovenec t slovenski kraj v gostilno, ali pa celo na kako slovensko veselico, Bog ne daj na kako zborovanje, hitro udari na struno »Grašfca tetkaa, recte »Gr. TagblstU, za njo »Belja-ška ursa«, recte »Villaoher Zeitung« in pa »Tedenska klepetulja«, recte »Karnt. \Vochenblatt« in kakor trije 'robci spušča ta trojica svoj mogočni glas v svet — za pogin Slovencev. Zdaj so spet dva tedna javkali ti lističi. Ia kaj sa je vendar zgodilo? Ziljska podružnici slovenskega planinskega društva je imela s*oj letni občni zbor — o j groza! — na lastnih slovenskih tleh, v divnem kraju O^Sja vas, to je pri vhodu v Za-iezero, kjer ae ima to leto zidati oianinska koča. In tega zborovanja so se osmelili udeležiti tudi nekateri uradniki državne železnici?, ne da bi bili vprašali Nemce dovoljenja. Dva gospoda vlačijo ti listi po javnoBti, — ker drugih menda ne poznajo — in slikajo stvar, kakor da bi se uganjala sama politična zločin stva. Seveda imajo pri tem namen, da bi podkopali njih stališče pri c. kr. drž. železnici in jim službeno škodovali. Pa le počasi! Prašati pa je treba, kdo da so ti poročevalci nemških listov, ki delajo javno mnenje in hujskajo neprenehoma preti Slovencem? Morda res beljaški meščani? Kaj še! To bo urad niki. Ti dopi sunčki »Grazer Tagblattac in drugih listov di biv»jo po 2 kraicarja za vrsto in ti delajo umetno javno mnenje v Beljaku in so najstrast-nejši sovražniki Slovencev. Med take se sme Šteti tudi uradnik drž železnice, g. Rossler, ki prav rad pribije kakega Slovenca za zaslužek par krajcarjev. Iz srca se jim privošči zaslužka ali bavijo naj se s poštenejšimi stvarmi, kakor da kra-dep čast in ugled poštenim in mirnim Slovencem. Kakor pa sem slišal, je celo železniško ministrstvo dobro pouieno o Slov. plan. društvu in njega poštenem namenu in delovanju. Drugače pa je z nemškim madi, jim je naznanil grof Bertrand. V posebnem pismu mi je sporočil, da -smatra evropsko koalicijo proti Franciji kot neizogibno, in da zato svojih generalov ne more več puščati na upravnih mestih. Med zbranimi francoskimi funk cijonarji je nastalo nepopisno začudenje. — Moj naslednik postane maršal Ianot, je nadaljeval grof Bertrand. Ta ni več sposoben za vojno. Za ta čas pa, da pride maršal Ianot, ki je že na potu v Ljubljano, imenujem generala Dauthcnarsa svojim namestnikom. General Dauthonars je bil star gospod, ki se je odlikoval v raznih bitkah in imel toliko ran, da so ga imenovali v Ljubljani »ta poilikanega generala«. Za vojno ni bil več sposoben in prav zato ga je Bertrand imenoval svojim namestnikom. — Kdaj pa utegne priti maršal Ianot? je vprašal grof Chabrol. — Tekom desetih dni je gotovo tu. Jaz se odpeljem jutri zvečer — kar je po cesarjevih in vladnih naročilih še urediti, se uredi jutri. planinskim društvom. Slov. planinsko društvo deluje le po slovenskih krajih, nasprotno pa ae raztesa delovanje nemškega plan. društva po vseh slovenskih krajih in se lahko dokaže, da dela tudi v politični namen. In tudi pri tem društvu so uradniki državne Šelemnioe in tudi v odboru. Lansko leto je bilo, ko je priromal odbor tega društva — med njimi tudi dr. Jesser od drž. železnice — k nam v kanalsko dolino in vplival na občine Žabnice in Ovčjo vas, da bi prepustili nemškemu plan. društru edino pravico aa pot v Zi jezero od postajiee Otčja vss, da bi se s tem onemogočilo zidati Slov. plan. društvu v prvič nameravano večjo kočo za tujce, ker bi bila zaprta pot aa vožnjo. To je vendar močna politika. Dopisunčkom nemških listov pa svetujemo, da naj se pomirijo in se ne trudijo a Slovenci uradniki in jih ne denunoirajo, kajti oni dobro vedo, kaj delajo, in gotovo tudi opazujejo in si zaporu nijo, kaj vse je dovoljeno nemškim uradnikom, katerim se še nikdar ni kaj prepovedalo. Ako se primerja prostost nemških uradnikov proti slovenskim v privatnem gibanju, mora se reči, da so Slovenci proti njim sužnji. Zaradi tega so nekateri tako boječi in prestrašeni, da se b)-jijo pokazati se Slovence, ker že samo to se Šteje od strani Nemcev za agitacijo in politično zločinstvo in v direkciji kaj takega prav radi slušajo. Dopisuni nemških listov pa naj si zapomnijo, da, ako denunoirajo oni, storijo to lahko tudi Slovenci, ker tvarine je dosti. jčgj A K a v a 1 Či e — Deželnozborska volitev na Koroikem. Dopolnilna volitev na mesto dr. Abuje je razpi sana na dan 29. marca. Slovenci kandidirajo za ta mandat poslanca Grafenauerja. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v soboto, drugič L Anzengruberjeva narodna drama s petjem »P o d k r i Ž e v a 1 c i«. — V torek prvič Šimačkova drama »V tujem zraku«. — Slovensko gledališče. Sinočnja tretja predstava je poaebno lepo uspela, najboljše med vsemi. Menda so bile pevke in pevci izredno disponirani. Pri ti predstavi je igral vlogo komisarja Carnera g. Bole ška, vlogo grofa Homonava pa g. Betetto — obi prav dobro. Gledališče je bilo popolnoma razprodano, tako da je marsikdo moral odif, ker m več dobil prostora. — V konceptu »Glasbene Matice", dne 12. marca, stopi pred slovensko koncertno občinstvo prvikrat skladatelj z večjimi skladbami: nov, izviren slovenski kompozicijski talent, gospod Anton Lajovic, ki je pred par leti z odliko dovršil dunajski konzervatorij in ki je že ia Časa svojih študij v Ljubljani in na Dunaju zaradi svojega velikega, izvirnega kompozicijskega taieuta obu dil pozornost in zanimanje strokovnjakov. Pri koncertu, katerega bo vodil po daljšem prestanku zopet koncertni vodja g. Hub%d, se bodo Grof Bertrand je odslovil francoske funkcionarje potem pa s del za mizo in pisal razna pisma. Tudi od svoje žene, ki se je z otroki in sorodniki mudila v Trstu, se je pismeno poslovil, ker je nameraval Čez Koroško in Tirolsko odpotovati na Nemško k armadi. Ko je bil s pisanjem gotov, se je zavil v širok plašč in šel na Stari trg, kjer je v nekdanji mestni prodajalni kruha (sedaj Nič mauova hiša) stanovala njegova ljubica, Ana Kranjec. In od te se je res težko poslovil, ker jo je resnično ljubil. Ostal je pri nji do jutra, in ko je odšel, je imel mokre oči. Ana Kranjec pa je po njegovem odhodu radovedno odprla mošnjiček, ki gA je bil grof Bertrand pustil na ponočni omarici in skoro zavriskala veselja, ko je našla v njem sto Na-poleondorov. Napravila se je bitro in stekla po stopnicah v sobo, v kateri je stanoval brezposelni pisar Viktor Zabukovec. Smeje se je vrgla nanj in žvenketaje s cekini vpila: — Fant moj — zdaj je vsega konec, meni bo ne bo več treba prodajati, tebi ne vohuniti; zdaj boš kmalu moj mož in jaz tvoja žena. od Lajovičevih skladb izvajale sledeče: Dve simfonični skladbi aa veli k i o rkester »Scheno« in »An dante«, nadalje G o i d n a samota, krasna skladba aa lanski zbor in orkester, trije peteroglasni mešani a, oapella zbori: Večerna pesem Bol. koval in Napitnica, ter več pesmij samospevov s sprem jeva-njem klavirja, med njimi Pašam staroa, Zaevela je vola, Poljub in Ser en ada; zadnji dve pasmi s spremljevanjem orkestra. Pri koncertu bo poleg drugih solističnih moči tudi sodeloval priljubljeni in izvrstni tenorist slovenske opare gosp. Stanislav O r I e I s k i. Vatopniee za koncert z običajnimi cenami se dobivajo od jutri naprej v trgovini g. J. L oi ari a na Mestnsm trgu. — Člani slovenske opera ▼ LJubljani, ga. Skalova in gg Orle Is ki in Pestkovski prirede v nedeljo, dne 5. t m. v »Narodnem domu« v Opatiji koneert a temle sporedom: Dvospev ia opere »Prodana nevesta«, aolospev iz opere »Zisn za o ar j a«, solospev ia opere »Stroszn y dvon, balada »Mr t veleva nevesta«, samospev »Mornar« (Vilhar), duet ii opere »Nema is PortiČev«, »Slovenske pesmi« in spevi iz oper »Lohengrin«, »Onjegin« in »Peter SvačicV Začetek ob pol 9. uri zvečer. — Vinska pokuinja v tukajšnji deželni kleti ne bo jutri, v soboto, marveč v teku prihodnjega tedna, ker vsted slabega vremena niso dospeli novonaročeni vinski vzorci, od prej razstavljenih vin, pa je mnogo že razprodanih. Mnogo tega vina so ravno ljubljanski gostilničarji pokupili. — Za trgovce. Tvrd kam, ki imajo kupčijake zveze z Egiptom, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled poročilo komercijil nega poročevalca dr. Josipa Grun-zelna, ki govori o »trgovinskih zastopnikih in imporlerjih v E^iotuc. — Litijska šolska mladina priredi dne 6. marca t. 1. v prostorih gospoda Jurija Oblaka v Litiji veselico. — Bralno društvo v Dol. Logatcu prirtdi dne 6 t. m. svoje tretje javno poljudno predavanje v hotelu »Kramar«. Začetek točno ob 4. uri popoiudne. Predava dr. Fr. Novak o »Kmetijstvu in obrti«. — V dvorani »Narodnega hotela" v Postojni se bode pri redila dne 6. marca 1904 ob pol 9. uri zvečer šaloigra s p t tem v 3. dejanjih »Pojdimo v gledališče!« — Cerkveni rop. V noči od 2. na 3 marca je neznan zlikovec vlomil v na samoti stoječo farno cerkev na Dovjem. Tu je s krampom odprl dva nabiralnika, in ker je tu premalo dobil, menda komaj 6 K, je vlomil še v tabernakelj, iz katerega je ukradel zgornji del monstrance s hostijo vred, stojalo pa pustil. Tudi tu ni dobil vrednosti. Tat je slabo opravil, a škode je napravil nad 500 kron, ker je razbil slikano okno, skozi katero je prišel v cerkev in ker je odnesel monštraneo. Tat je izginil brez sledu — Roparski napad. Na cesti iz Hrušioe na Jesenice je neznan zločinec ponoči 28 m. m. napal posestnika Matijo Jetiiča, ga težko poškodoval in mu odvzel 240 K. Kot zločina sumljivega so zaprli brivskega pomočnika Teodorja Burgerja iz Ljubljane. — Narodno čitalnico so ustanovili v Celovcu. To je važen pojav, ki ga pozdravljamo s posebnim veseljem. Osnovni občni zbor je bil 2 t m. — Tatvina. Nekemu mariborskemu odvetniku je neki Al. Tscheppe, čigar žena je pospravljala pisarno, polagoma kradel denar ter ga zaprav ljal. Priznal je, da je vsega skupaj pokradel nad 600 K. — Akad. druStvo »Slovenija1 na Dunaju priredi v torek.j 8. t. m., svoj VI. redni občni zbor Loka*: Restavracija »Matalonv«, I.. Auersperftstrasse 6 — Pod brzo vlak se je vrgel 2 t. m v Čakovcu sin tamošnjega postajenaČelnika, star 22 let. Stroj mu je prerezal črepinjo m obe nogi. Vlegel se je bil dve uri poprej že pred tovorni vlak, pa čuvaj ga je opazil in zabranil namero, katero pa je pozneje vendar izvršil. Kaj je vzrok ttamomoru, ni znano. Bil je v službi pri nekem bankirju. — Z mosta v Dravo je pri Varaždinu skočil 2. marca zvečer komitatski cestni nadzornik Filipič. Vzrok samomoru je baje poneverjanje eraruega denarja. Zapustil je ženo z majhnimi otroki. — Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Na zatožni klopi je sedel zaradi hudodeiatva tatvine Gregor Jankovič, 17 let star, rojen v Selu, bivši hlapec v Škofji Loki. Brat mu je odišel v Ameriko in tudi obtoženec je gojil željo, da bi bil šel rad za njim. Ker mu je pa aa pot potrebnega denarja primanjkovalo, sklenil si ga je pri svojem gospodarju Ivanu Koširju, trgovcu, prilastili, sieer, kakor on pravi, a namenom, da bi mu bil ia Amerike storjeno škodo povrnil. Zvečer dne 14 grudna p. 1. sta a tirospo po navadi sapirala prodajalno. Okoli 11. ure ponoči je odprl vel na vrata s ključem, katerega je imel pri sebi v žepu, potem je vsel it omare drugi kljul od prodajalnice, in ker je vedel, da je denar shranjen v misniei pisalne miie, jo je, ker je bila zaklenjena, s silo odprl in nato pobral denar, katerega je bilo, ko ao ffa našli za nekim tramom v pod strešju skritega, 732 K 20 v. D. p », *•?• , • 41/t°/o zst. pisma gal. d. hip. b. 41,% pest kom. k. o. z 10% pr. ..... 41 ,% zast. pisma Innerst. hr. » » ogrske cen. , dež. hr......I 100- 4* V/i z pis. ogr. hip. ban. J 100*— 4V'i0/« obL ogr. lokalnih že- || leznic d. dr.....i j 100*— 4JV/o obl. češke ind. banke 100& 4° 0 prior. Trst-PoreC lok. žel. 4e/# prior. dol. žel. . • - 3eTnlee. Južne železnice .... 7875 7775 Državne železnice .... 631 50 63250 Avstr.-ogrske bančne delnice 1605 — 1615* Avstr. kreditne banke . . 630 - 631 — Ogrske „ . . 737— 738 - Živnoetenske „ . . 949*- 951*— Premogokop v Mostu (Brux) 64(r— 649 — Alpinske montan .... 39650 39750 Praake žel indr. dr. . . . 1844-—1864-— Rima-Mnranyi..... 452*— 453 — Trbovljske prem. družbe . 370* 372*— Avstr. orožne tovr. družbe 442 — 443 — Češke sladkorne družbe . . 141'— 145 — Valute. C. kr. cekin..... 20 franki ...*.. 20 marke...... Sovereigns...... Marke....... Laski bankovci .... Rublji....... Dolarji....... D«n*r 99 50 9945 99-60 118-35 97-11690 100— 100 — 100-— 99 65 100-— 100*— 101 'bCi 105-40 101- 98& 99-50 29510 101 — 15050 15060 256 — 161 -291 — 283-262—' 89-117 50 20-76 453-81-78 — 67 — BI-2875 66 — 77'— 500- 7875 63t 50 1806-630 -737 — 949 -64(T-39650 1844 — 452*— 370* 442 — 141- 1134 1908 23*48 23 98 117*37 94 6r> 253 75 484 99 70 9966 99*70 118 55 97 20 11710 10075 100 — ion- -1C065 10010 100 20 101*85 1064O 102.— 101- 100 90 ior- 101 — 100 — 2^7 10 10190 15150 15160 261 — 163-30 301 — 287*— 266 — 92-60 11850 21-75 463 — 85 — 83 -71 — 63-2975 71 — 80*60 516 — 1139 19-10 33.66 24*06 11755 94 6 > 264 75 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 3. marca 1904. Termin. Pšenica sa april . . . . za 50 kg K 863 okt. 1903 . n april . . „ maj 1904 . . „ maj .... „ EfelUlv. 10 vin. ceneje. Rž Koruza Oves 60 60 60 60 846 683 5-48 6*76 Angeljnovo milo JKarzeljsko (belo) milo. sta najbolj koristni Jedilni mili za hišno rabo! ----a—Bi— Dobivate Ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Umrli so v Ljubljani: Dne 2. marca: Marija Kimove, posest-niča, 68 let, Trnovske ulice it. 9, otrpnjenje srca. — Jožef Conta, kovačev sin, 7 mas., Streliske ulice it. 15, jetika V deželni bolnici: Dne 29. februvarja: Martin Pecnikar, hlapec, 64 let, rak. — Ana Koftak, kajžar-jeva hfii, 20 let, jetika la pljučnica. Dne 1. marca: Antonija Pokora, ali-karjeva žena, 31 let. jetika Meteorologlčno poročilo. ■ri— Mi It, SMi m» —tel Mi 1 Cm vanja Stanj* barometra v mm. M Vetrovi Rmo 3 9, MW. 7860 21 al jvahod del. jasno 4 • 7. aj. a. pop. 786-7 7348 12 34 ■1. jaahod al. jaahod oblačno oblačno Srednja včerajtaja tsmpsratura: 3*2•, : 1*6# Mokrtna v 14 arak : 0*0 mm. Lepo stanovanje se odda sa 1. maj.367 24 J. J. Naglas, Turjaški trg št. 7. Sol poči dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom se sprejme pri 602 -2 Oton Homan-u v Radovljici. Gospića ki ima veselje do trgovine in je zmožna priučiti se knjigovodstva, se sprejme v c. kr. tobačni glavni zalogi v Radovljici. 597-8 Poskusite pristni rastlinski liker j* * Po oknan in vem učinku prvak Varati ena —JBL likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tak In prebavo, Dajo dobre spanj«. Lastnik: 6-52 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vaoroi as radovoljno dajejo brezplačno. MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO LETNIK XXIX. (1904). Izhaja po 4 pole obsežen ▼ veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K ao h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. Za vse neavstrijske dežele n R ao h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. „Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani. Mednarodna panorama. v Ljubljani — Pogačarjev trg. Fotoplastični umetni zavod I. vrste. V soboto, 5. marca 1904 s zadnji dan razstave: Prvo potovanje po Visoki Tatri in Galiciji. Od nedelje, 6. marca 1904 do sobote, 12. marca 19041 I. ciklus: Danska (K O D A N J) itd. Prihod ruske carice in si-amskega kralja. Zanimivosti Danske so razdeljene v 3 cikle. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. !0 serij 3 K. Za šole in društva znižana vstopnina. V«uU člen — tudi ob nreleljah In praznikih — odprto od 9. do •*£. ure dopoldne In od 9. do t*, ure popoldne« Z odličnim spoštovanjem ra.Tr na/tel jet tto. 623 es. Kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Zavod ia roin»g& rada. Qveljaven od dne i. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PnOGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponofii osobni viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^f ate, Inomost, Monakovo, I^jubno, Čez Selztbal v Aussee, Solnograd, Ce« K'^in-Reiflint. v Steyr, v L»nc na Dunaj via Am 8 te t ten. - Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni ok v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Čez Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 61 m dopoldne osobni vlak v Trbia, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlan. v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc. Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Ueb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo (direktni vozovi L in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne* istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr, Isl, Aussee, Ljubno, Celovec. Beljak (direktni vozovi I. in n. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak ia Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak a Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago (direktni vozovi I in II. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Pisen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gaatein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 82 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri (5 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 66 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljuljani. 1 zemljevidi M7-9 msko-japonskega bojišča v zalogi tiskarne J. Blasnika nasled. v Ljubljani. Cena »O vin. za komad, po posti 26 vin. Dobiva es v tlakami in vaeh knjioernah. V najem se oddajo takoj: gostilniški prostori z Trtom in salonom. 0 a tis nova nj I, vsako z dvema so- bama in pritiklinami. 1 stanovanje s 4 sobami vse to v prej VVeieerjevi h 161 na Tržaški cesti ftt. 21 (nasproti e. kr. tobačni tovarni). Več se izve v pisarni odvetnika dr« D. Majarona v Ljubljani (pri justiČni palači). 663—3 ki je reSč hrvatskeg-a in nemškega jezika ter knjigovodstva. 604 -2 C. Tvrdka M. Rosner & drug v Ljubljani 59o_a iiče za svojo pisarno praktikanta iz dobre hiše. Vstop takoj. Zmožen mor. biti slovenskega in nemškega jezika. btev. 6593. 552—3 Ustanova za realce. Pri ljubljanskem mestnem magistratu je izpraznjeno eno mesto cesar Franc Jože-fovih ustanov za realce v znesku 100 K na leto. Do te ustanove imajo pravico v Ljubljano pristojni ali, ko bi takih prosilcev ne bilo, na Kranjskem rojeni revni dijaki, ki obiskujejo c. kr. višjo realko v Ljubljani. Prošnje za podelitev te ustanove je vlagati opremljene s potrebnimi dokazili do 20. marca letos pri šolskem ravnateljstvu. Mestni magistrat v Ljubljani dne 20. febrnvarja 1904. Hara i samo 6 dni vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki „Francoske prekemerske iniir -a«e» Edina esav- di rek t na in najkrajša črta Veljavne vozne I late in brezplačna po j mm n 111* daje edino 236—4 oblastveno potrjena potovalna pisarne v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizo znane gostilne „pri Figovcu". k shodu vinorejcev v Mariboru pri Gotzu. €3«. Si VI Si O O. (začetek ob 9. uri zjutraj* Govor proti vinski klavzuli ^začetek ob 9. uri zjutraj) Različni govori o vinoreji Oli 1 i O. Podpisani c. kr. notar kot sodni komisar naznanja, da se bo vsled predlog; dedičev po dne 23. novembra 1903 v Ljubljani zamrli gospe Katarini grofici Walderatein s sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani L, z tli 25. februvarja 1904, opr. St. A I 762/3 28, dovoljena prostovoljna sodna dražba v zapuščino imenovane zapustnice spadajočih premičnin (zlatnine, srebrnine, dragotin, starine, podob, dragocenih okrasov, hišne, sobne in gospodarske oprave, obleke, perila, vozov in konjske oprave, i. t. d.) dne g., io., u. in 12. marca 1904 ▼ hiši št. 3 ▼ Beethovnovih ulicah v LJubljani (palača VValderstein vršila. — Začne se dražba imenovane dneve ob 9. uri zjutraj. Dražbeni pogoji: Posamezni predmeti se bodo po tozadevnih sodno dogna nih cenilnih vrednostih izklicevali in se bodo samo za ali nad izklicno ceu< onemu, ki največ ponudi, domaknili. Največja ponudba se mora takoj po domiku v roke sodnega komisarja v gotovini plačati ter se morajo kupljeni predmeti od kupcev brez odloga odstraniti. Ako pri dražbi navzoči dediči oziroma njihovi zastopniki sporazumno pred lagajo, sme se vsak poljuben predmet ob priliki dražbe in pred domikom iz dražbe izločiti. V Ljubljani, dne 3. marca 1904. Dra Kari Sclimiđing c. kr. notar kot sodni komisar. 625—1 Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po n aj razno vrstnej aih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt tz amanjBujoCimi se vplačili. Vsak.Član ima po preteku petih let pravico do,.dividende. 9W vzajemna zavarovalna banka v ^ragri. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vseskail slo«an«lio-narodno upravo. 3-26 Th poj—nila d%}«. Generalni sestop v Ljubljeni, čegar pisarne bo v lastnej bančnej hifii Zavaruje poslop)a in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder poaluje Dovoljuje i a čistega dobitka izdatne podpore v narodne in občno koristna namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".