UGODNA PONUDBA POSOJIL Gorenjska^ Banka 1 i. Banka. * posluhom Brezje so tudi pod peračiškim viaduktom Zgoraj most, za hišo breg, po vodo pa v potok (g®mHKfoU©IESGLAS XLX ■ ISSN 0352 - 6666 - št. 23 - CENA 130 SIT Krani, oetek, 21. marca 1997 Kranj, petek, 21. marca 1997 Blejski "graščak" je imel le skromno izbiro: Z gradu prisilno ali prostovoljno %jska občina in upravljalec gradu, podjetje Turizem in rekreacija Bled, sta v sredo zjutraj najemniku restavracije in bifeja na Blejskem gradu, Omanovemu podjetju "esidence, postavila ultimat: z gradu prostovoljno ali s prisilno izselitvijo. Bled - Nicholas Oman, ki je menda Še ^wo nekje v tujini, se je očitno odločil J} sPorazumno rešitev. Njegov poobla-;ne,!ec> 2nani slovenski turistični delavec n vinogradnik, je namreč obljubil, da bo najemnik prostore izpraznil v dveh dneh, včeraj pa naj bi o tem tudi podpisali sporazum. Gostinstvo na gradu naj bi začasno prevzelo podjetje Grand Hotel Toplice, grajska restavra- cija pa nai bi zanesljivo spet odprla vrata Že za velikonočne praznike, ko na Bledu pričakujejo veliko turistov. • CZ. Pokojnine ostajajo enake p Nabijana, 21. marca - Pokojnine in druge pravice iz j, *°jninskega zavarovanja ostajajo v tem mesecu Pou kQt v prejšnjem. Poleg gibanja januarskih plač, jj katerih se ta mesec usklajujejo pokojnine (od cembrske je bila nižja zal,6 odstotka), k temu «1 ri°m°re tudi dejstvo, da je 85-odstotno razmerje Peh P°k°jninami m plačami ostalo na spodnji meji. oruarske akontacije pokojnin so bile tako celo za Pre ■ st PrecenJene m ta čas za dva odstotka Vgi^S^Jo zakonski okvir. Ker pa pri pokojninah Poia' se uklajujejo le "navzgor", ob znižanju jI vPrečnih plač pa ostanejo n Seca, tako ostaja tudi ta mesec ravni prejšnjega na Hotavljah V petek, 21. marca, se bo ekipa Gorenjskega glasa oglasila na Hotavljah v Poljanski dolini med 16. in 18. uro v gostišču Lipan. Na pogovor vabimo vse, ki jih razvoj kraja zanima, pa tudi tiste, ki nam lahko še kaj zanimivega povedo. Obisk bomo predstavili v Gorenjskem glasu v torek, 25. marca. vi nadškof dr. Franc Rode za Gorenjski glas v -***vioiv.ui ui. i lane rvuuc L.C vjuiciij&Ki gias \ Brezje bom pa veliko hodil %^ bo to eden zasebnih obiskov. Šel se bom zahvalit Mariji in se ji izročiti ga sebe in svojo škofovsko službo, je povedal novi nadškof in metropolit. i*iub,jana, 21. marca 1iCv'jana> 2L marca " Na Po vnašanje, ali je takoj WV* obiskal svoj dom H v°rJci m kdaj bo maše- presrečni. Objeli smo se in pogovarjali tako kot vedno v vzdušju velikega prijateljstva in domačnosti. V govori ni ^ar*' Je nadškof grobeljski cerkvi, ki je naša 16 Lda se Je v nede oril ^1UsPriiIt^UblJano in ko' ? se 2? JJ1' usedel v avt° ratu ^Peljal na dom, k D0rnač- nje8°vi družini. 1 so bili seveda Župnijska cerkev v fari Rodica - Jarše, bom najverjetneje maševal 20. aprila. 6. aprila je posvečenje, 13. aprila pa moram v Sarajevo, kamor bo prišel papež. Moj prvi obisk kot nadškofa v kakšni slovenski fari bo torej v domači fari," je povedal nadškof. • J. Košnjek STRAN 3 Bencin dražji za 10 odstotkov Ljubljana - Danes začnejo veljati nove cene bencina, kurilnega olja in mazuta. Bencin se je podražil v povprečju za 10 odstotkov, kurilno olje za 7,7 odstotka, mazut pa za 6,6 odstotka. Ta podražitev bo z 1,11 odstotka vplivala na rast inflacije. J.K. ,LA: skladišče Medvode tel. :061/611-340, 611-341 ^^^_J-S. Radovljica tel.:064/715-242 fri-r ČESTITAMO ob odprtju Qinke*a salom DONNA NA PRIMSKOVEM obengi'"0 °RliŽINI OVI]AČ veliko uspešnih poslovnih rezultatov, Plati? *. zahvaljujemo za izkazano zaupanje za nakup keramičnih 0KP^\ma MARATHON in PLOŠČIC KERABEN TER ^NSKm SENČIL - VERTIKALNIH LAMELNIH ZAVES KoLl, JZ NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA. ^JSKTrv PODJETJA LEKERO, KOKRICA PRI KRANJU Gozdovi postajajo politična tema Novo zbiranje podpisov V sredo so ga začeli Združena lista, Slovenska nacionalna stranka in Zelena alternativa. Možnost je tudi podaljšanje moratorija na vračanje. Ljubljana, 21. marca • podpisov. Potomci bivših Skrb za gozdove oziroma fevdalcev naj ne bi dobnili naravno bogastvo, ki bi ga ničesar, drugi upravičenci utegnili dobiti nazaj bivši največ 100 hektarov, pri lastniki, postaja predvsem čemer Cerkev ne bi imela politična tema, v katero so privilegijev. Dvomljive dena- se vpletle nekatere politične cionahzacijske odločbe pa stranke, posamezniki in tudi naj bi revidirali. Predsednik Rimskokatoliška Cerkev kot Združene liste Borut Pahor največja pričakovalka vrnje- je v sredo pozval novega nega premoženja. Černač že nadškofa dr. Rodeta, naj se nekaj časa zbira podpise za Cerkev vzdrži političnih ocen razpis referenduma, na ka- in dejal, daje Cerkev domaČa terem naj bi se odločali, kdo pravna oseba, vendar pri kaj dobi nazaj, v sredo pa so denacionalizaciji ne more začeli zbirati podpise tudi biti izjema. Predlagal je tudi Združena lista, Slovenska podaljšanje moratorija na nacionalna stranka in Zele- vračanje in poskus sprejetja na alternativa. Do 17. maja ustreznega zakona v držav- so odločeni zbrati 40.000 nem zboru. • J.Košnjek R A POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Ljubljana - Danes teče četrti dan 36. mednarodnega sejma turizma, športa in umetnosti Alpe Adria, na katerem sodeluje 269 razstavljalcev. V tokratni številki Gorenjskega glasa vam predstavljamo utrip na razstavnih prostorih gorenjskih občin. Med njimi smo bili v torek in sredo, ko so se predstavljali Kamnik, Gorenja vas -Poljane, Železniki, Idrija. Objavljamo tudi program dogajanja na gorenjskih razstavnih prostorih. Skupaj z Alpe Adrio še vedno potekata tudi sejma Fotostik ter Ribolov in lov. • S. Š., slika: T. D. STRAN 9 Kljub težavam so se v Planici pripravili na letošnji finale svetovnega pokala Več kot 100 tisoč obiskovalcev Takšna so pričakovanja organizatorjev, saj bo jutri in pojutrišnjem prav pri nas odločeno ali bo prvič v zgodovini nas skakalec postal zmagovalec svetovega pokala Planica, 21. marca - Kljub rišče v Planici, je priznal, da temu da bi moral biti prosti trening v Planici že včeraj, pa organizatorjem do 15. ure se ni uspelo pripraviti letalnice. Tehnični delegat Avstrijec Paul Ganzenbuher, ki je v sredo prišel v Kranjsko Goro in si je včeraj ogledal prizo- ElEEtRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE 55 teL/Ux:064/88 1-910, 881 -484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVJDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOmJ bi le malokje v takšnih pogojih vztrajali in pripravili tekmo. Toda v Planici napovedujejo, da se bo današnji trening začel ob 9.30 in se nadaljeval ob 12.15 s kvalifikacijami. Jutri se bo poskusna serija začela ob 9.30, slavnostna otvoritev pa bo ob 11. uri. STRAN 29 r-.NGOSTIŠČE TAVERNA r i Baki iuS /eri.ul.i 12. Krn ni ©ijj[p) OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA tel.:0641491-068 del. čas od 12h do Olh KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik Ofti a*., telefon: 061/817-313 VSUJTE V NAŠEM PROGRAMU -^ ZADfwmiMi BOSTE! PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek _—^ SLOVENIJA IN SVET IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA J Zapuščinski problemi bivše Jugoslavije Ključni so arhivi Slovenija v pogajanjih o nasledstvu nekdanje Jugoslavije ne vidi velikega napredka, ključen pa je problem arhivov. Ljubljana, 21. marca • Reševanje nasledstva nekdanje Jugoslavije bo težka in zanesljivo dolgotrajna naloga kljub optimizmu mednarodnega posrednika sira Arthurja VVattsa, ki je bil sredi tedna v Ljubljani. Watts opravlja to nalogo blizu enega leta in meni, da bo treba posamezne probleme reševati z ločenimi sporazumi, mednarodna arbitraža, ki bo dolga, pa je le skrajna možnost. Velik problem je definicija družbene lastnine. Slovenski pogajalec dr. Miran Mejak meni, da je Slovencem definicija znana, da pa je ključen problem dostop do arhivov. Samo arhivi lahko povedo, kakšno je dejansko stanje in šele z dostopom bodo vsi nasledniki postavkljeni v enakopraven položaj. Očitno so arhivi tista točka, kjer drži Beograd "v šahu" vse ostale naslednice, ki naj bi bile po mednarodnem tolmačenju enakopravne, čeprav Beogradu prav to ni po godu. Španija nas hrabri Španski državni sekretar, zadolžen za evropske zadeve Ramon Miguel, drugi človek španske diplomacije, je med obiskom v Ljubljani, kjer so ga sprejeli najvišji predstavniki naše države, zagotovil špansko podporo pri sprejemu Slovenije v Unijo in Nato v prvem krogu. Prepričan je, da bodo analize pokazale, da naša država izpoljuje pogoje za vstop v dve najpomembnejši evropski oziroma evroatlants-ki zvezi. • J.Košnjek "Evropejci" svetujejo Zakoni po bruseljski meri Ljubljana, 21. marca - Slovenijo čakajo zahtevne naloge pri usklajevanju svojih zakonov z evropskimi. Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je glede tega že sklical poseben sestanek, pri nas pa je tudi misija Evropske unije, ki skrbi za usklajevanje predpisov. Tako je bilo govora o zakonodaji s področja varovanja okolja, kjer je naše opravljeno delo predstavil minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa so bili strokovnjaki oddelka za socialno politiko Evropske komisije. Obravnavali so urejevanje delovnega prava, varstva in zdravja pri delu in koordinacijo med sistemi socialne varnosti. Kmetijski minister Ciril Smrkolj pa je v Bruslju na sestanku kmetijskih ministrov članic Evropske unije in desetih pridruženih članic. Kmetijstvo je področje, kjer ima Evropa številne predpise, ki se jim bomo morali mi prilagoditi. Na nekaterih področjih (veterina in zaščita) je Slovenija že na evropski ravni. • J.K. Vsaki naročnici oz. naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika, dvojna nagrada: trimesečna naročnina (ali brezplačni Glasov izlet po izbiri) + posebno darilo. Akcija traja celo leto 1997. S sodelovanjem v akciji "Naročniki Gorenjskega glasa pridobivamo nove naročnike"dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; za novega naročnika pa se upošteva, da doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas ali pa nanj ni naročen le več kot pol leta. NAROČAM za najmanj eno leto Ime in priimek:................... GLAS Naslov: Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite Izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: • z naročnino za_trimesečje 1997 oz. za_trimesečje 1998 (naročnina za navedeno trimesečje je moja nagrada in je ne plačam) - s prijavo za enega od Glasovih izletov, ki ga bom izbral(-a) in za katerega ne plačam prispevka k stroškom Novega naročnika sem sem pridobll(a):.................................... Moj naslov:................................................................................ Moja evidenčna naročniška številka je..................................... Prisrčna hvala za sodelovanje v akciji! Za torek je sklicana seja državnega zbora Javna naročila in začasno zatočišče Ker so bili nekateri poslanci izvoljeni za ministre, mora državni zbor potrditi mandat' nadomestnim poslancem. Ljubljana, 21. marca • Mandatno-imunitetna komisija državnega zbora je predlagala poslance, ki bodo nadomestili tiste, ki so bili izvoljeni v vlado. Gre za sedem poslancev. Predlog komisije mora potrditi državni zbor. V državni zbor naj bi prišli Jože Lenič iz Domžal (LDS), ki bo nadomestil Metoda Dragonjo, Franci Butu iz Nemške vasi pri Ribnici, ki bo nadomestil Cirila Smrkol-ja (SLS), Mirko Kaplja iz Litije (LDS), ki bo nadomestil Jožefa Školča, Roman Jakič iz Ljubljane (LDS) bo nadomestil dr. Slavka Gabra, Maksimilijan Lavrinc iz Kamnika (LDS) bo nadomes- til Zorana Thalerja, Štefan Kline iz Hoč (SLS) bo nadomestil Antona Bergauerja, Leon Gostiša iz Blatne Brezovice (SLS) pa bo nadomestil Marjana Podobnika. V torek, 25. marca, se bo po precej dolgem premoru sestal državni zbor. Na dnevni red je predlaganih nekaj ratifikacij mednarodnih sporazumov, sicer pa naj bi poslanci dokončno, v tretji obravnavi odločali o sprejemu nekaterih zakonov: o zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, o zakonu o javnih naročilih, o zakonu o začasnem zatočišču, o zakonu o arhivskem gradivu in arhivih, o zakonu o tržni inšpekciji, o zakonu o javnem pravobranilstvu in o dopolnitvah zakona o vojnih invalidih. Poslanci naj bi obravnavali v drugi obravnavi predlog zakona o upravnem sporu, prav tako pa tudi za nekatere sporni predlog odloka o delu in organizaciji služb državnega zbora. Kolegij predsednika državnega zbora je v sredo zavrnil pobudo Združene liste socialnih demokratov in Slovenske nacionalne stranke, da bi na dnevni red uvrstili predlog novele zakona o denacionali- zaciji. Obravnava je predf dena za naslednjo sej0' Tokratna seja bo trajala ^ adi velikonočnih praznik0 samo do četrtka. V vladnih službah pa r zelo aktrualno vpraša0) državnih sekretarjev. Mi°5 tri so predloge priprav'), sedaj pa jih mora uskla* še kadrovska komisija vla°. ki jo vodi marjan Podob^ To delo naj bi bilo v#fj opravljeno, danes pa naj bila znana že dokončna & ena državnih sekretarjev. J.Košnjek Kdo bo varoval parlament Ljubljana, 18. marca • Po kraji računalnikov iz državnega zbora je spet postalo aktualno vprašanje varovanja poslopja državnega zbora. Vprašanje je aktualiziral poslanec Združene liste dr. Ciril Ribičič, ki je predlagal, naj parlament varuje posebna parlamentarna služba in ne več notranje ministrstvo. Ribičič opozarja, da je državni zbor februarja leta 1995 takšen sklep že sprejel, sedaj pa ga je treba le uresničiti. Parlamenta ni treba varovati pred ljudmi, stroko, novinarji, študenti ali enega poslanca pred drugim, zato sodijo v državni zbor največ neoboroženi varnostniki. • J.K. Černačeva referendumska pobuda Prošnja za pomoč in podpise Ljubljana, 2L marca - Nacionalni odbor za zbiral podpisov za referendum Zavarujmo naše gozdov^ oziroma Černačev referendum sporoča, da bo P°s.) mogoče v Ljubljani zbirati podpise tudi na sedežih biv&"? občin, drugje po Sloveniji pa podpise zbirajo rOp uradnimi urami na sedežih upravnih enot. Nacional^ odbor poziva k podpori. Izjave je mogoče poslati o* naslov Nacionalni odbor Zavarujmo naše gozdovj Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana. Pojavljajo se ttt. Urad za žensko P^LdUA del uprave bi moral al£ posegati v reševanje J* j^Pa blematike in »orai^V« materialno pomagati * ^ \\^ ne pa izdajati brošur, * Irf " na absurd. V izjavi pj avljeno vprašanje, za* jjt tem Urad za žensko r sploh obstaja. • te K "Prometni" dogovori v Evropi Sporazum s Češko Ljubljana, 2L marca - Novi minister za P^fJiSef«^ jPov^ mag. Anton Bergauer sodeluje na 6. regionalni kon*^,m, prometnih ministrov Avstrije, Češke, Hrvaške, fft^4\k£*J Slovaške in Slovenije v Pragi. Lani je bila k^X***5 jto/*'"1 Bledu, njihova glavna naloga pa je usklajeno *v p$ prometnih problemov v Srednji Evropi. Tokrat °%jK0 °^Se r podpisan poseben sporazum med Slovenijo n* ^ p\. mednarodnem cestnem prometu. • J.K. k 1 ""ifl Vp^to Predsednik časopisnega sveta: Ivan B>3 sta^ ^s|ct Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej,V»" A*. ^ W rei Gorazd Sinik / Priprava za »gjl k ^ „ 064/223-111, telefa*: 064A222-917 { f asopis izhaja ob torkih in petkih. Na^stot*0* (MSMOTI GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ ctopisa In^^'S^^A^SZSfm * tUJm°: ICt"a 14° DEM" °g,aSne St°ritVC: >° **»■ P™etni daVCk P «** C* Dr. Franc RODE, novi nadškof in metropolit ljubljanski Cerkev zna čakati ugodnejše čase Cerkev si iskreno želi urediti odnose z državo, ne glede na vladne koalicije. Če do tega ne pride, Cerkev pa počaka ugodnejše čase. Zna namreč živeti v takšnih razmerah, vprašanje pa je, če je to koristno za slovensko državo in njen ugled v svetu, je dejal v torek časnikarjem novi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Ljubljana, 21. marca - Škofovsko posvećenje bo 6. apri-'a> potem pa bo imel dr. Franc Rode vsa nadškofovska polastila. Na naše vprašanje, kakšni so njegovi občutki po ^itvi domov je dejal: "V Slovenijo se vedno jačani z velikim veseljem. Tokrat Še posebej, ker se, Vsai tako upam, vračam za stalno. Tukaj sprejemam zelo zgovorno in težko poslanst-y°» vendar po svoje veličastno 111 Prelepo, nad katerim sem na.vdušen in prosim Boga, da mi daje moč, da ga bom °Pravil tako, kot ga je treba °Praviti." ,y nagovoru na konferenci, V se jo je udeležil tudi a°nedavni nadškof in metro-J0,»t dr. Alojzij Šuštar je j^tončneje pojasnil^ svoja sta- lno: do vloge Cerkve in med Cerkvijo in držani .a vprašanje, kako ko-ij Jl^a nekatere "poskočne" tej cjje na njegove izjave v !evizijskem pogovoru, je ^govorih Povem to, kar . — Na take ali drugačne Prakc'je škof ne sme dati stan«* .^erkev *n,a svoje Pov 'n *° s*a^*če jasno Vtalf' ^° mora D'ti logika Jr^ga, ki je na odgovorov !°estu. Ce se postavi na e> da bo ugajal vsem, potem nikoli ne bo nič naredil, spremenil ali /boljšal v nekem narodu ali neki določeni situaciji. To suverenost in svobodo, da poveč svoje mnenje, moram ohraniti, ne glede na reakcije z leve ali desne. Nadškof je zanikal trditve, da se bo ukvarjal predvsem s politiko, ampak je postavil v ospredje prvo nalogo Cerkve: oznanjevanje evangelija. To sporočilo ima tudi družbene in kulturne implikacije. Krščanstvo teži po svoji naravi ne le k prenavljanju src posameznikov, ampak tudi k preoblikovanju vseh področij Življenja in plemenitenju z duhom evangelija. Pri tem pa Cerkev ne sme uporabljati sredstev duhovnega nasilja, ampak mora odnose z ljudmi graditi na dialogu, pogovoru in spoštovanju. Ponudba mora biti spoštljiva, ne grobo vsiljena. Naloga Cerkve pri nas je molitev za vse Slovence, verne in neverne, moralna prenova slovenskega naroda, pa tudi sprava, za katero se nadškof zavzema. Tu so potrebne tudi simbolične geste. Med vojno so šli ljudje na različni strani z dobrimi nameni. Geste sta dolžni narediti tako država kot Cerkev, nadškof pa je zagovornik postavitve spomenika neznanima junakoma. Teologi naj učijo verstva in etiko Glede pravnega statusa Cerkve so različna stališča, {>rav tako pa tudi glede očenosti države in verskih skupnosti. Pojem ločenosti je treba jasno opredeliti. Razlaga mešane krovne komisije je sprejemljiva, nesprejemljivo jem: Volitve predsednika "Volitve predsednika dr lave niso neposredno cerkvena zadeva, zadevajo pa verne državljane. Cerkev se ne bo opredelila konkretno za tega ali onega kandidata. Vernikom pa bo dala smernice, naj volijo tistega, ki je najbolj sposoben, pošten, ki bo nesebično delal za Slovenijo in večal ugled slovenske driave in naroda ter se zavzemal za pravične odnose med drlavo m Cerkvijo, To bo edino, kar bo Cerkev rekla pred predsedniškimi volitvami," meni dr. Rode. poudaril, da se ne zavzema za verouk v smislu kateheze v javnih šolah. To je interna naloga Cerkve in tako naj ostane tudi naprej. Nadškof meni, da je širjenje strahu pred Cerkvijo odveč, in upa da bosta obe vladni stranki (za SLS je to logično) reševali te probleme. Izjava nadškofa: "Tudi pri LDS so opazna namenja v tem smislu. Na primer koncesija za privatno cerkveno gimnazijo v Mariboru, ki jo je pred kratkim izdal minister dr. Slavko Gaber, za kar mu gre vse priznanje." In še misel nadškofa, vezana s tem vprašan- bo šla v civilno vojno, kot je bilo nekje zapisano, sprijaznila pa se ne bo nikoli. Iskati moramo tisto, kar je zgodovinsko in objektivno resnič- ty°razum, ne konkordat \J*tya Cerkve je, in taka je praksa v mnogih deželah, da Wde do sporazuma med lokalno cerkvijo in drlavo in da slnPotem sPorQZum prenese na višjo raven, na raven s Ven*ke driave in Svetega sedela. Skratka, da dobi j™rf*zum mednarodno veljavo. Sveti sedel namreč Sfa*°rdatov kot splošnih, globalnih sporazumov ne PodP° Ve^' ^er toh^o samo nesporazum na enem Se aročju postavi pod vprašm celoten konkordat. Odloča Vj) ločene sporazume, če eden med njimi postane msljiv, drugi lahko veljajo še naprej," je rekel dr. Rode. no." Bistvena je pravičnost Glede vračanja premoženja je dr. Rode dejal, da gre tu za vprašanje pravičnosti. Vzpostaviti je treba takšno stanje, da bo zadoščeno pravičnosti ne samo glede Cerkve, ampak vseh razlaščencev. Možnih rešitev je več. Na primer vrbitev v naravi ali primerna odškodnina po dogovoru. Cerkev bi lahko tudi podarila površine, ki ji niso nujno potrebne. Sicer pa nadškof noče prerokovati, ali bodo podpisi za referendume pospešili reševanje odprtih vprašanj med državo in Cerkvijo. "Černačev predlog se mi zdi boljši od predloga Zdrzu-žene liste in poslanca Zmaga Jelinčiča, ki ima Cerkev za tujek, za neko mračno fevdalno silo. To je potvarjanje bilo nesprejemljivo, da bi zgodovine in ne ustreza ne pisali šolske učbenike ljudje, preteklosti ne sedanjosti. Ce tov, ki bodo poučevali ki niso kristjani ali so celo je kaj slovenskega, potem je teologijo in ne bodo duhovni- protikristjani. Cerkev kaj ta- to cerkev. Tisti, ki imajo ki. Čemu diploma, če ne bodo kega ne more tolerirati. Via- Cerkev za tujek, so bolj tujci smeli poučevati tega predme- da lahko sprejme tak sklep, kot pa Slovenci." ta, se je vprašal dr. Kode in Cerkev bo to prenesla in ne J. Košnjek, slika G. Sinik pa je stališče šolskega ministrstva, ki izključuje Cerkev iz snovanja pedagoškega koncepta šole. Nadškof je ponovil stališče, da mora Cerkev sodelovati pri oblikovanju vsebine predmeta Verstva in etika, ta predmet pa naj predavajo diplomirani teolo- fi, torej ljudje z diplomo eološke fakultete. Ne zato, ker so verni, ampak zato, ker so strokovno usposobljeni. V petem letniku Teološke fakultete je kar dve tretjini študen "Težnja šolskega ministrstva po izključevanju se mi zdi popolnoma nelogična. Če je še kdo drug usposobljen za učenje tega predmeta, ga jaz ne bom izključeval in ne bom na isti liniji izključevanja, kot je šolsko ministrstvo. Vidite, da sem jaz bolj širok. V Sloveniji, ki je krščanska nad 1200 let, kjer so kultura, pokrajina, imena in priimki obeleženi s krščanstvom, bi Kri Borut PAHOR, novi predsednik Združene liste socialnih demokratov Slovenija potrebuje predvsem politični mir 0r misli, da v politiki pametni kompromisi niso potrebni, se moti in bo slejkoprej ostal v manjšini, pravi zmagovalec Vk predsedniške tekme na 3. kongresu Združene liste socialnih demokratov. KSft* °brnila Združena »bi S ii*»''«w" S.mer « bo po vaši mir in ift'^a Dr*H!alo8- Naša stran-^^ePDrrepdclo.8e. ki so vredni Ni te IV.: JC Idf • ne ustavljali varnost ' li socialno, ampak Želimo, da bi se ^;Jki,dff« z reforma-e vsem >k dSin od katerih pivneS« Vljan dobil kaj m* bih $lotia? ]% dva kaj treba storiti, 5« je treba je treba Dre-°lo sleJ namenjal po- te^rnost Prvi" Je th r'cričnt rategije dviga >keo.Cne sposobnosti slo- 17e8a Rosn£rODnostl sl°-hS^SPSS^, ^ugi ^2? stabiin socialne države l.reba vrniti zau- °st in varnost, ki so ga zaradi hudih socialnih problemov, predvsem nezaposlenosti, zgubili. V stranki imamo ljudi in znanje, tako da bomo v naslednjih tednih in mesecih prišli do svežih rešitev, ki jih bomo dali v presojo parlamentu in javnosti." Glede na to, da ste v opoziciji, bo v parlamentu s predlogi težje uspeti? "Res vlada pozicija in ne opozicija, vendar pridobiva na zaupanju na daljši rok tista politična sila, ki zna odgovarjati na ključna praktična vprašanja. To pa so v Sloveniji vprašanja razvoja in socialne varnosti. Združena lista želi imeti red, varnost in strpnost. Na vse probleme, ki bodo te vrednote ogrožali, bomo opozarjali, obenem pa si bomo v državnem zboru prizadevali, da bodo ključne odločitve sprejete z našim sodelovanjem in da bomo imeli v parlamentu tudi zaveznike." Kakšno je vaše osebne mnenje do referendumov o vračanju nacionaliziranih gozdov? Tudi vaša stranka začenja z zbiranjem podpisov za referendum. "Skupaj s kolegi si bom v naslednjih dneh in tednih prizadeval, da bo prišlo glede problemov denacionalizacije in vračanja gozdov do političnega dogovora, ki bo omogočil zakonske rešitve, brez referenduma. Dogovor pa je nujen, saj so med pogledi Černača, LDS in Združene liste razlike." Kakšno je vaše stališče do Cerkve in vračanja njenega premoženja? "Socialna demokracija je povsod po svetu in tudi v Sloveniji tista politična sila, ki je odprta za vse ljudi, ki Se identificirajo z njenim progra- mom, ne glede ali so verni ali ne. Zagovarjamo laično državo in mislim, da sem s tem odgovoril na vaše vprašanje." Kakšno dediščino so vam zapustili predhodniki? Na kongresu smo slišali očitke, da je stranka premalo prepoznavna, da je enkrat ne sredini, enkrat levo, da je premalo odločna. "Na te probleme bomo odgovorili z novo strategijo. Razmere so drugačne, zato mora biti tudi delovanje drugačno. Živimo v času sprememb in vprašanje je, ah se spremembam samo prilagajamo ali pa jih tudi sami ustvarjamo. Jaz sem za drugo možnost in s tem bomo dobili med ljudmi več zaupanja. Razumem ljudi, ki pravijo, da je bilo v prejšnjem sistemu marsikaj dobrega in je bilo manj problemov. Nostalgija za tistimi časi nič ne pomaga človeku, ki nima dela, ki čaka na zdravnika, na štipendijo. Zavzemali se bomo za načelo enakosti, za ustvarjanje enakih možnosti. To bo treba dosegati z novimi političnimi metodami." Nekateri vas imajo za sim-patizerja Liberalne demokra- cije, za človeka, ki naj bi stranko sčasoma zapeljal v njeno naročje. Je to res? "Jaz sem naklonjen tistim, ki vsaj deloma zagovarjajo tudi naša stališča. Z devetimi poslanci v parlamentu ne moremo delati politike. Zaveznike potrebujemo in ti so enkrat lahko v LDS, drugič v SLS in tretjič v Janševi socialdemokratski stranki. Zaveznike bomo dobili, če bomo kdaj znali podpreti tudi druge. Verjamem v politiko pametnega kompromisa, ki mu bodo zaupali tudi naši člani, ki so morda za bolj samostojno in ostro držo. Taka je pač politika. Kdor misli, da v politiki komprimisi niso potrebni, se moti." Torej je tudi sodelovanje s socialdemokrati Janeza Janša možno? "Možno. Absolutno možno." • J. Košnjek GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Iz kranjske baze Avto-moto zveze Slovenije so nam sporočili, da so v minulih dneh z gorenjskih cest odvlekli 21 poškodovanih vozil, 8-krat pa so nudili pomoči ob okvarah vozil. GASILCI Kranjski gasilci so skupaj z jeseniškimi reševali vkfeščene osebe po prometni nesreči v Lescah, skupaj s Škofjeloškimi pa so iz vode potegnili vozilo, ki je tam pristalo po prometni nesreči v Zmincu. Sanirali so tudi iztek olja iz rezervoarja vozUa v vodo. Poleg tega so prejeli klic, da na Gosposvetski uhaja plin. Pozneje se je izkazalo, da je bil alarm lažen in da se jih je privoščil nekdo, ki je klical iz javne govorilnice. Pogasili so tudi gozdni požar na Čepuljah, na pomoč pa so jih poklicali tudi po prometni nesreči v Bohinjski Bistrici, vendar so na poti izvedeli, da so pomoč nudili že blejski gasilci. Iz Preddvori so jim tudi sporočili, da od nekje v kanalizacijo uhaja kurilno olje, kranjski gasilci še preizkušajo, od kod prihaja. Preizkušali so tudi nove kanalizacijske cevi na Griču na Mlaki in podzemne cisterne na novi bencinski črpalki v Šenčurju. Jeseniški gasilci so imeli gasilsko stražo v Acroniju, pogasili gozdni požar na Mlačcah pri Mojstrani, pomagali so tudi gasilci GD Mojstrana, Dovje, Lip, Kr. Gora. Pogasili so tudi gozdni požar na Koroški Beli, kjer je pogorelo 40 ha gozda, poleg jesenskih pa so pri gašenju sodelovali se gasilci iz Mojstrane in Kranjske Gore. Sodeloval je tudi helikopter Slovenske vojske. Z njihovim rešilnim avtomobilom so prepeljali bolnika, na Trgu Toneta Čufarja pa so sanirali izlet olja iz avtomobila. Škofjeloški gasilci so poleg Že omenjene intervencije v Zmincu odpirali še vrata v stanovanje v Frankovem naselju in pogasili požar gozda na Gorajtah. NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 10 deklic in 3 dečki. S težo mali korenjaki tokrat niso pretiravali, najtežji deček je tehtal 3.620 gramov, najlažje dekletce pa 1.740 gramov. Na Jesenicah so tokrat povili 1 dečka, ki je tehtal 3.840 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na interem oddelku 68 ljudi, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč, na kir- urgiji jih je bilo 135, na pediatriji 20 logiji atriji 20 in na gineko- SNEŽNE RAZMERE Krvavec: padlo je S cm novega snega na 50 cm podlage, smuka je odlična, kabinska žičnica vozi vsako polno uro; na Vogla je snega do 40 cm, vozijo še vse naprave razen sedež-nice Sija. Na Soriški planini je snega do 30 cm, vozijo vse naprave, na Pokljuki je snega do 10 cm, urejene so tekaške proge. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA $ POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 6* Z I Darilo dupljanskim * šolarjem Spodnje Duplje, 20. marca - Za 42 učencev osnovne Šole Duplje in tamkajšnje učitelje je bilo darilo mešanega slo-vensko-avstrijskega podjetja TRISTAR iz Kranja na sejmu Fotostik kot naročeno. Zastopniki tega podjetja so namreč izročili predstavnikom šole nov fotografski aparat Praktica in deset filmov. Oboje bodo koristno uporabili, saj so imeli doslej že več kot tri desetletja star aparat. Le-tega bodo ohranili v šolskem muzeju, z novim aparatom pa bodo še raje slikali šolske prireditve in druga dogajanja v kraju; Izbrane fotografije hranijo skupaj z drugim dokumentarnim gradivom v kroniki, ki odslikava najpomembnejše trenutke Šolskega življenja. • S. Saje Ustavili naprave Smučarskega centra Cerkno Cerkno, 21. marca - Če bo ob tokratnem poslabšanju vremena zapadlo vsaj 30 do 40 centimetrov snega, potem bodo naprave Smučarskega centa Cerkno pognali še kakšen konec tedna, v nasprotnem je za letos smučarske sezone na tem smučišču konec. Letošnja smučarska sezona je bila na črnovrškem smučišču Smučarskega centra Cerkno najkrajša med vsemi dosedanjimi. Če primerjamo skupno število obratovalnih dni z minulimi sezonami, pa ugotovimo, da je bil obisk še boljši. To pa je dokaz, da se na eno najmlajših smučišč pri nas smučarji radi podajo, saj je lepo urejeno, kar priča tudi ocenjevanje gostov, ki so črnovrško smučišče uvrstili za Pohorjem in Ro-glo, ter za malenkost za Krvavcem, s čimer se je Cerkljanom izmuznila bronasta snežinka. V pravkar končani sezoni je bila naložbena dejavnost upravljalca smučišča, to je podjetja Hotel Cerkno usmerjena v opremo nove štirisedež-mce in postavitev sodobnih varnostnih naprav na progah. Do prihodnje sezone pa se obeta tudi nova garažna hiša na gorenjski strani smučišča in s primorske strani morebiti celo nova gondolska žičnica, ki naj bi nadomestila obstoječo sedež-nico, seveda, če se bodo za omenjene naložbe izrekli delničarji na skupščini kapitalske družbe Certa, ki finančno podpira gradnjo Smučarskega centra Cerkno. V sklepni fazi pa je tudi priprava projektov za gradnjo večnamenskega objekta na vrhu smučišča in počitniškega naselja v Davči. Na Lomu, kamor naj bi v primeru gradnje nove gondolske žičnice preselili obstoječo sedežnico pa bodo zagotovo že od prihodnje sezone uredili umetno zasneževanje in primernejše tekaške proge od sedanjih. • šef Občinski prispevek k reševanju težav v Planiki Dacarji ustavili prisilno izterjavo Gre za izterjavo plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za minulo leto, za katero Planika mestni občini Kranj dolguje še 33 milijonov tolarjev. Kranj, 21. marca - Predsednik sveta mestne občine Kranj Branko Grims je na dnevni red sredine redne seje uvrstil tudi problematiko delniške družbe Planika, ki je s prisilno izterjavo plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za leto 1996 v znesku 45 milijonov tolarjev doživela blokado žiro računa. Nekateri svetniki so se sicer zavzemali za odpis dolga in oprostitev plačila Planiki za naslednje leto dni, kot je predlagal svetnik Edo Resman, vendar pa je bil sklep drugačen. Svet mestne občine Kranj je od davčnega urada v Kranju zahteval, naj takoj ustavi postopek prisilne izterjave plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, in to do sklenitve sporazuma med mestno občino Kranj in Planiko. Kot je na seji pojasnil Seja radovljiškega sveta župan Vitomir Gros, mestna občina ni zahtevala izvršbe, davčni urad je po njej posegel celo brez njene vednosti. Povedal je tudi, da je okvirni sporazum s Planiko že dogovorjen: občina oziroma davčni urad kot servis odloži izterjavo, Planika prizna dolg, ki se je po uvedbi blokade zmanjšal s 45 na 33 milijonov tolarjev, hkrati pa ponudi tudi predlog odložnega plačevanja s konkretnimi roki in zneski. Za sklenitev tovrstnega sporazuma so svetniki pooblastili župana. Medtem ko so bili kranjski svetniki do Planike le polovično darežljivi, pa so hkrati sprejeli poziv slovenski vladi ter pristojnim ministrstvom, da pospešijo postopek finančne konsolidacije Planike in takoj odobrijo denar za premostitev njenih finančnih težav, izplačilo plač ter oživitev proizvodnje, s čimer naj bi kranjsko podjetje, ki z direktorjem Bojanom Starmanom v razmerah, kakršne pač so, nedvomno dobro posluje, ohranili, obdržali dragocena delovna mesta ter omogočili preživetje številnim kranjskim družinam. Sicer pa je ob debati o pomoči Planiki v občinskem svetu znova vzklila že dve leti pogrevana problematika o višini nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, ki so po njihovi oceni v primerjavi z večino drugih občin še vedno previsoka (samo Sava na leto prispeva v občinsko blagajno milijon nemških mark). Svetniki so spraševali tudi o namenski porabi tega denarja ter o uspešnosti izterjave plačil v gospodinjstvih. H. Jelovčan Dan Upniške šole Dan, ki traja dva dni Lipnica - V osnovni Š?': Staneta Žagarja v Lipmfj! bodo prihodnji teden priprav^ Dan šole, ki pa bo letos traja} kar dva dni. V sredo ob 18. bodo v knjižnici ob navzočno*0 Boža Kosa, slikarja in urednic Ocibana, predstavili izid Šop' kega glasila Odmevi izp<£ Jelovice, v četrtek, ko bo f*j dan šole, pa bodo, kot piše ^ vabilu, na šoli uganjali veM^ reči. Ob 8. uri bo gorenjs*? tekmovanje v angleškem W. ku, ob 10. uri atletski trm med občinami Bohinj, BleoJ^ Radovljica, ob 15.45 slovesr# na pokopališču na Srednji V0, bravi v spomin na dobravsW učitelja Staneta Žagarja, P. katerem se imenuje šola, V 16.15 pa se bo začel kulttfj dan šole. Nastopili bodo cHJ sekcije šolskega kulturnouro^' niškega društva, Folklora Vor na sporedu pa bodo tudi Šols* karaoke. • CZ._ Jej gradi svet, *apo: Ot Prav »lilij« Jame Kaze Nle ?otu f k tolar Otočani bodo šli na referendum Volivci iz Spodnjega in Zgornjega Otoka bodo v nedeljo, 27. aprila, na referendumu odločali o izločitvi obeh naselij iz krajevne skupnosti Mošnje in o ustanovitvi nove krajevne skupnosti Otok. Radovljica - Ob tem, ko je občinski svet na seji v sredo skoraj soglasno sprejel sklep o razpisu referenduma, je na predlog svetnika Andreja Avseneka še sklenil, da mora občinska uprava odgovoriti na tri vprašanja, ki jih je skupina Otočanov naslovila na občino, pa nanje doslej ni dobila odgovora. Krajani so tedaj spraševali, ali so volitve v svet KS lahko legitimno izvedene, če KS nima veljavnega statuta, ali se svet KS lahko konstituira in normalno deluje, če nima veljavnega statuta, in ali se lahko izvedejo volitve na osnovi občinskega odloka o določitvi števila članov sveta KS in volilnih enot za redne volitve v svete KS, če je sestava sveta KS določena v nasprotju z njenim statutom. Kot so na seji sveta poudarjali župan Vladimir Cerne in svetniki, je zahteva za razpis referenduma legitimna, saj io je podpisalo 84 krajanov Spodnjega in Zgornjega Otoka oz. 17,8 odstotka volivcev KS Mošnje, kar je po statutu občine in KS dovolj za razpis referenduma. Referendum bo 27. aprila od 7. do 19. ure v prostorih krajevne skupnosti Mošnje in bo veljaven, če se ga bo udeležila vsaj HMMMMMMJMIMMMMMIMMMMN Najprej poročilo, potlej soglasje Ob tem. ko je zbor delavcev Klimaticnega zdravilišča Tone čufar Dvorska vas za upravnico zdravilišča imenoval Danico Saponja, je občinski svet sklenil, da bo o soglasju k imenovanju odločal na prihodnji seji, ko bo občimi b uprava pripravila poročilo o dejavnosti zdravilišča. Poročilo mora vsebovati tudi odgovor na vprašanje, kakšne so občinske obveznosti do zdravilišča in ali ima občina glede zdravilišča kakšen poseben interes. V drugi točki "kadrovskih zadev" je občinski svet za predsednika odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja imenoval svetnika Andreja Avseneka. polovica volivcev iz obeh vasi. Odločitev o oblikovanju nove krajevne skupnosti pa bo sprejeta, če bo zanjo glasovala več kot polovica udeležencev referenduma. V razpravi je svetnik Marko Bezjak opozoril, da bo občinski svet moral v kratkem razpravljati o položaju in vlogi krajevnih skupnosti v občini. Po občinskem statutu krajevne skupnosti niso dolžne sprejemati svojih statutov, svet KS mora sprejeti le poslovnik za svoje delovanje. Odlok že imajo, kmalu še Deželne novice Občinski svet ali bolje rečeno vladajoča koalicija (opozicija je glasovala proti oz. se je vzdržala) je na seji v sredo končno le sprejela predlog odloka o glasi- lu občine Radovljica, še prej pa je podprla amandma Roka Gaspersiča in Bogomirja Vnuč- ca, da komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko na predlog izdajatelja prenese posamezna opravila na podjetje, ustanovo ali posameznika, ki je registriran za izdajo tiska ali drugih oblik javnega obveščanja. Zanimivo je, da so predlagatelji odloka kljub javnim kritikam ohranili v odloku nepravilno rabo besede volilna kampanja. Namesto o kampanji namreč še vedno govorijo o volilni kampaniji. Glasilo se bo imenovalo Deželne novice, izhajalo bo praviloma enkrat na mesec in ga bodo vsa gospodinjstva v občini dobivala brezplačno. • C. Zaplotnik Za obnovo podružnične cerkve Spominska plošča Prešernovim sestram Le malokdo ve, da sta pri podružnični cerkvi sv. Štefana na Blejski Dobravi, ki je nujno potrebna obnove, pokopani sestri našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Blejska Dobrava, 19. marca - Med sporne -niškovarstvene akcije v jeseniški občini sodi tudi obnova podružnične cerkve sv. Štefana na Blejski Dobravi, romanske cerkve, ki se omenja v 15. stoletju, vendar je lahko tudi starejša. Z obnovo cerkve je lani oktobra soglašal tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, ki je Župnijskemu uradu Zasip že dal več smernic pri obnovi. Med drugim predlagajo izvedbo drenaže po načrtu, ki se bo izdelal na podlagi ogleda temeljev - na več mestih je potrebno odkopati sonde, da se bo preverila globina, kakovost temeljev in zasutja. Najbolj pa sta potrebna obnove zvonik in ostrešje. Po mnenju Zavoda je ostrešje lahko tudi bakreno, Zavod pa soglaša še z zamenjavo ometov, saj so popolnoma dotrajani. Poleg ostalega naj bi restavrirali zazidan vhod s portalom v zakristiji, popravili kvalitetna kovana vrata na obeh vhodih na pokopališče, preverili pa naj bi tudi kvaliteto opečnega bobrovca in ostrešja na ladji in prezbiteriju ter zakristiji. Podružnična cerkev sv. Štefana pa je znana še po nečem: ob cerkvi je nagrobnik oziroma spominska plošča sester našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Spominska plošča je obledela, zato naj bi jo obnovili. Da so sestre pesnika pokopali na Blejski Dobravi, razen samih domačinov ve le malokdo. Prav bi zato bilo, da se spominska plošča obnovi. Pri obnovi tako cerkve kot spominske plošče pa naj bi po svojih zmožnostih sodelovala tudi jeseniška občina. Svetnica občinskega sveta Jesenice Milena Koselj - Šmit z Blejske Dobrave je zato predlagala, naj se iz občinskega proračuna v okviru spomeniško-varstvenih akcij nameni vsaj 2 milijona tolarjev za restavriranje spominske plošče sester pesnika Prešerna in za zaščito kulturno - zgodovinskega objekta - romanske cerkve sv. Štefana. • D.S. Razprtij o zasebni lekarni še ni konec Tožba proti jeseniški občini Jesenice, 17. marca - Občina Jesenice je izdala sklep ustavitvi postopka za podelitev koncesije za zaseb' lekarno. Kandidatka, ki je izpadla in ki je imela bov pogojev kot tista, ki jo je izbral občinski upravni otp razmišlja o odškodninski tožbi proti jeseniški občini. r Jeseniška občina, oddelek za splošne zadeve, gospodarske in družbene dejavnosti, je sprejel sklep o ustavitvi postopka za podelitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti na podlagi objavljenega javnega razpisa. Občina je pred časom objavila razpis za koncesijo za zasebno lekarno, prijavili sta se dve kandidatki. V postopku za izbiro med kandidatkama je bilo vrsto kršitev, saj je pristojni organ izbral kandidatko z manj pogoji, kandidatke, ki je izpadla, pa sploh ni obvestil o rezultatih izbire. Jeseniški svetniki so ob teh in drugih dejstvih odločno nasprotovali, da se na tak način podeli koncesija - še nikdar prej nismo videli jeseniških svetnikov tako jeznih in razburjenih ter enotnih kot prav ob obravnavi tega primera. V sklepu o ustavitvi postopka občina med drugim ugotavlja, da je Lekarniška zbornica res dala prednost kandidatki, ki je potem po volji občinskega upravnega organa izpadla in da je občina res prosila za soglasje Ministrstvo za zdravstvo za kandidatko, ki je imela manj pogojev. Pri tem pa na občini pravijo, da so se za kandidatko z manj pogoji odločili zaradi njene vsebine ponudbe, podjetniške inciiativnosti, ponudbe dodatnih storitev in obratovalnega časa. Tega pa v razpisu sploh ni bilo, zato se kandidatka, ki je izpadla, kar ni mogla načuditi taki obrazložitvi. Teh kriterijev niso navedli ". na seji občinskega sve* čeprav so občinski uP.rajy organ občinski svetniki ~j uri prosili ali ognjevito Wr tevali, naj občinski predst» niki vendarle povedo kriterije, po katerih so iz& v li bolj "neugodno" kandi^.j ko. Kandidatka, ki jI izpadla, se tudi ne ni j načuditi drugi formulacij1 sklepa o ustavitvi PostoL da ie občinski svet na1

> i* Vi v !S Se Nov prospekt in dražje ribolovnice ^,, Tolmin, 21. marca - Slaba dva tedna pred f^sM, letošnje ribolovne sezone v Gornjem Posočju so -vjaJ0j ribiči izdali nov prospekt, ki ponuja enega najbolj P j0f. J turističnih produktov v tem koncu Slovenije -poleg osnovnih infc pritokih, o ribogoji informacij o ribolovu na Soči in $ gojstvu in skrbi za zarod, P^aoV-J dokončno oblikovah na Kmečkem glasu, uv"*ru;jjai ribiči predstavili na raznih sejmih doma in J L od*^ razposlali v trgovine z ribiško opremo po držayai» s\wh Prihaja v Posočje in na Idrijco največ ribičev, w J^mj rancijo, Avstrijo, Nemčijo m Švico. Ker so lani v»> 0m za 47 odstotkov večji obisk, Soča pa kot ena %g0stu*?J čistih evropskih rek ne prenese prevelike mn^^o#& gfl -zgornja meja 12 tisoč ribolovnih dni na leto, so se |fyQ za podražitev dnevne ribolovnice. Ta bo letos Jq stala 90 mark. • šef 21. marca 1997 Čak IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS aj ni urejena okolica gimnazije? Za gimnazijo je še vedno gradbišče inženiring Ljubljana čaka na sprejem osnutka proračuna Ministrstva za šolstvo in šport, a bi se lahko uredila tudi okolica jeseniške gimnazije. 20. marca - Neurejeno moti okoličane in jeseniške neprijetno pa je tudi za Jesenice, f adbišče Jetnike, Pjjslene na gimnaziji. Prav,n°Va Jeseniške gimnazije, ki je zdaj Hjjjl:1 ponos mesta, je veljala 300 naJ°n.ov tolarjev in največ denarja je penilo Ministrstvo za šolstvo in šport. na:ien tega so v gimnaziji zgradili eno "o h h telovadnic v Sloveniji, primer-je l • za vrhunska tekmovanja. Občina t0j .mvesticiji prispevala 17 milijonov Ravnatelj Valentin Kavčič pravi: "Me veseli, da nas Je vsaj nekdo vprašal! Gradnja namreč še ni zaključena in Gradiš kot izvajalec še ni zapustil gradbišča. Gre pa seveda za denar, za kar Gradiš ne nosi nobene krivde. Zaustavilo se je pri plačevanju s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Prvič še ni sprejet republiški proračun, zato so nekatere šolske investicije obstale. Denimo: zdravstvena šola v Ljubljani je bila velika prioriteta, a zdaj čaka na denar. Drugič je tu nekaj nejasnosti. Ko se je gradila telovadnica, so se vsi strinjali, da se ne bo gradila le v okviru šolskih normativov, ampak da Jesenice potrebujejo telovadnico za vrhunske tekme, zato se je gradila povečana telovadnica. Občina je doslej za investicijo namenila le 17 milijonov tolarjev. Vsi želimo, da se okolica uredi in zanesljivo najbolj to moti nas, ki smo na gimnaziji. LIZ inženiring Ljubljana ne dobi denarja, Gradiš pa "plank" ne odstrani zato, ker investicija še ni končana. Zato, ker telovadnico uporabljajo tudi klubi, bi nujno potrebovali samostojni vhod, saj ne moremo tvegati, da je gimnazija odprta pozno v noč. Samo vhod na severni strani pa stane od 15 do 20 tisoč nemških mark! Namestiti bi bilo treba tudi dva reflektorja okoli stavbe, hišnikova delavnica ima šele štiri stene, položiti je treba tlake. Ali bo na neurejenem delu igrišče ali parkirni prostor, še ne vemo." Problem je torej v tem, da ni sprejet republiški proračun in denarja za dokončanje ni. Jeseniški problem pa je ob vseh šolskih investicijah le kapljica v morju slovenskih šolskih potreb. Kapljica, ki bo tudi nedokončana, če v Sloveniji ne bomo hitreje sprejeli programa in proračuna, saj naj bi Slovenija za šolske investicije od UNICEF-a dobila kar 40 odstotkov denarja. Ce se bo čakalo in čakalo, bo tudi ta mednarodna pomoč Slovenijo obšla. • D.Sedej °fflfan' " Jezijo nad neurejeno co gimnazije. - Foto: Tina Doki °koli??fuPtacija še ni končana - na jezo nazii jP5ekiYa*cev Je severna stran e še vedno vsa "zaplankana" in a- Vsi se na moč razburjajo, ■ ,„ PaSVetniki nenehno terjajo odgo-£at 8a ne najdejo... pogoče 8a iskali mi- Kako Je i p0> da ie v. stavbi gimnazije tako ?p0Polniie lani evropske komisije za ?So Vooi VanJe učiteljev zadnjič kar yJeseS^uditi, kako disciplinirani !WanH • Jaki in kako leP° ohranja-*° ra7m tmventar, za gimnazijo pa je smetano gradbišče? Petdesetletnica gorjanskega Rdečega križa Najzaslužnejšim so podelili priznanja Najvišje priznanje, zlati znak RK Slovenije, sta prejela osnovna sola Gorje in Ljuba Kunstelj iz Spodnjih Gorij. Zgornje Gorje - Krajevna organizacija Rdečega kriza Gorje je v petek pripravila v avli osnovne šole slovesnost ob 50-letnici te organizacije v Gorjah. Dolgoletna predsednica Nada Kuralt iz Spodnjih Gorij je opisala njen razvoj od začetkov do danes, najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam pa so podelili priznanja: dve zlata in šest srebrnih znakov ter 12 diplom RK Slovenija, šest priznanj območne organizacije RK in deset jubilejnih priznanj. Že prejšnji četrtek so na grobovih 28 pokojnih članov odbora v Zgornjih Gorjah in na Bohinjski Beli prižgali sveče, včeraj pa so skupaj s Karitasom obiskali ostarele v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici. Društvo Rdečega križa je bilo v Gorjah ustanovljeno že nekaj let pred drugo svetovno vojno, po vojni so nastali vaški odbori v Spodnjih in Zgornjih Gorjah ter v Podhomu in Krnici, na skupnem občnemu zboru 1957. leta pa so vse vaške organizacije z izjemo Podhoma - Zasipa združijo v društvo RK Gorje. Krajevna organizacija je pred 19 leti prek občinskega odbora Radovljica navezala stike s I. Mjesno zajednico iz Varaždina, pet let kasneje je z njo podpisala listino o pobratenju, sodelovanje pa je trajalo vse do 1991. leta. Pred sedmimi leti se ji je priključila tudi vas Podhom, ki je bila prej vključena v RK Zasip -Podhom, tako da zdaj deluje na celotnem območju krajevne skupnosti in šteje v trinajstih vaseh s skupno 2.780 prebivalci kar 1.120 Članov. 47 je starejših od 85 let, med njimi je 14 celo starejših od devetdeset let. Že od vsega začetka deluje na osnovni šoli tudi aktiv mladih Članov RK, ki ga od 1987. leta dalje vodi mentorica Jožica Ovse-nek. Gorjanski Rdeči križ je pomagal ob požaru na Poljanah in o*b poplavah v Savinjski dolini, v Času vojne 1991. leta je bilo v vasi več družin beguncev. Štiri kmečke družine so jim vsak dan dajale mleko ter ostala živila, pekarna Planika je darovala kruh, zbrali so tudi veliko oblačil. Med socialno šibke vsako leto razdelijo 25 paketov, ki jih prispeva RK Slovenije. Starejšim krajamom prinašajo potrebščine iz trgovine in drva v kuhinjo, jim pomagajo na vrtu ... CZ. ^Jj7AX» • ^^^*****^*<<*w V *nje krvodajalcev v Škofji Loki Nysak deveti je krvodajalec ŽIvv^Si k^odajalskih akcijah lani kar 3514 ljudi, na letošnji dvodnevni zimski 693. m Jalska rekorderja Jernej in Janez Kos s 154 in 163-kratnim darovanjem krvi. o^o *2, marca ' Škofjeloška privabi veliko število krvodajalcev. Štu B?*uJe 2fi^!la.clJa Rde*ega križa, ki vilka več kot tri tisoč lahko pomeni, da tk^ll&k K. Krajevnih nronnfoanii v S« no ČL ..f;..l.vc„k Aavoti Irrvoria. v^hh11*« Št„«,M,S,evn,n organizacij V ^e^^^oka'gorenja vas ' ^lesniki in Žiri, vsako le je na Škofjeloškem vsak deveti krvodajalec. Tak odziv dokazuje veliko solidarnost hZtu^i R,K Šk°fia Lok<* Marija Štrekelj je Romanu Jenku z a P°hvalo za 25 krat darovano kri. krvodajalcev in razumevanje v podjetjih, kjer jim omogočajo udeležbo na akcijah. Za vse, ki večkrat darujejo kri, so marca priredili srečanje, ki sta ga omogočila Eokrovitelja Petrol in PAP Telematika iz jubljane, mnoga podjetja pa so prispevala tudi dobitke za srečelov. Vsem se Rdeči križ zahvaljuje za sodelovanje, iskrene zahvale pa so bili na srečanju deležni krvodajalci, ki so petkrat, desetkrat in petnajskrat darovali kri. Prišlo jih je kar 180, najvišje priznanje s spominskim darilom pa sta prejela brata Jernej in Janez Kos iz Gorenje vasi za 154 in 163 krat darovano kri. S svojim obiskom so srečanje počastili tudi člani Društva prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodem ob Soči v Italiji, s katerimi RK iz Škofje Loke uspešno sodeluje že dve desetletji. Prišel je tudi dr. Jože Možgan, več kot 25 let prostovoljni sodelavec Rdečega križa in sedanji škofjeloški poslanec. Srečanje so s kulturnim programom popestrili Tehnikova folklorna skupina in harmonikarji iz Železnikov ter povezovalka Saša Pivk. Za Janezovo gibalno neodvisnost Z dobroto po stopnicah do invalidskega vozička, tako je Župnijska Karitas Sveti Duh naslovila dobrodelno prireditev, ki jo v korist Janeza Čarmana prirejajo to soboto. Sv. Duh, 21. marca - "Samostojnost je neodvisnost, to velja tudi za Janeza Čarmana, Retečana, petošolca osnovne šole Cvetko Golar. Življenje s sovrstniki ni prednost le zanj, ampak tudi za sošolce, učitelje in prijatelje, ki se v neposredni pomoči uče spoznavati drugačnost," povzemajo prireditelji dobrodelnega koncerta smisel dobrodelne akcije, s katero skušamo pomagati Janezu Čarma-nu do invalidskega pripomočka, ki bo fantu pomagal pri volnji po stopnicah. Na računu Rdečega krila Škofja Loka je zbranih le dve tretjini potrebnih sredstev. Potrebnih 25 tisoč nemških mark namreč Janezovi starši ob eni plači ne morejo zbrati. Župnijska Karitas Sv. Duh se z dobrodelno prireditvijo Z dobroto po stopnicah do invalidskega vozička pridruluje iskanju pomoči za Janezovo neodvisnost. Nastopajoči so se dobrosrčno odpovedali honorarju, z obiskovalci vred pa bodo omogočili, da bo Janez hitreje prišel do invalidskega vozička in tako še naprej ostal na sedanji šoli, med prijatelji in razumevaj očimi učitelji. Prireditev bo jutri, 22. marca, ob 19.30 v kulturnem domu pri Sv. Duhu. Nastopili bodo: Tamburaški orkester Bisernica iz Reteč, Cerkveni mešani pevski zbor lupnije Sv. Duh, glasbena skupina Flegmatiki, narodnozabavni ansambel Glas Slovenije, učenci Glasbene šole Škofja Loka, pevka Tjaša Grah, harmonikar Marko Kranjc, violinist Rok Kranjc, humorist Marko Oblak, ultramaratonec Dušan Mravlje, Jaka Svolišak, Škofjeloški oktet, pevka Andreja Talan, Pevski trio 8. razreda OŠ Cvetko Golar in povezovalec Jure Svoljšak. Prireditev so omogočili naslednji sponzorji: Tiskarna Čuk, Sv. Duh, KS Sv. Duh, ZKO Škofja Loka, Trgovina Nada Grenc, Prodajalna Hlebček, Sv. Duh in Market Dorfarje. Dobrodelna akcija je vse blilja cilju. Kdor še leli darovati, naj nakale svoj prispevek na Rdeči kril Škofja Loka, račun 51510-678-80807 (sklic na številko 001997 - 1). Doslej so prispevali še: Ključavničarstvo Miroslav, Reteče (10.000), N.N. Kranj (5000), N.N. Preddvor (2000) in N. N. Ljubljana (5000). Ob tem prosimo vse, ki ste tudi darovali, pa pomotoma še niste bili objavljeni, da nam to sporočite in napako bomo popravili. • D.Ž. Bayer Pharma za novo pediatrično kliniko Tolar za zdravje naših otrok Gradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani bo podprlo tudi podjetje Bayer Pharma. Temu namenu bodo prispevali tolar od vsakega prodanega proizvoda. Sklad za izgradnjo nove Pediatrične klinike skuša s svojimi akcijami zbrati denar za gradnjo, saj drlava ne more hitro zbrati potrebnih sredstev. Ena od akcij (medvedki ) je le uspešno mimo, sedaj pa se v prizadevanja vključujejo še drugi. V Bayer Pharmi so se odločili pomagati tako, da bodo od vsak-ega svojega izdelka, prodanega od 1. marca do 31. avgusta letos darovali po en tolar za gradnjo nove Pediatrične klinike, poleg tega pa bodo oglaševali tudi zbiranje sredstev za ta namen. Tako bo Bayer Pharma darovala nekaj deset tisoč tolarjev vsak dan, več kot pol milijona tolarjev na mesec in z dobrodelnimi prizadevanji seznanjala slovensko javnost. Kot je znano, otroci in zdravstveno osebje v sedanji Pediatrični kliniki v Ljubljani, nimajo ustreznih razmer za bivanje in delo, starši pa kljub sodobnim etičnim načelom, da zaradi hospitalizacije ne smemo ločevati otrok in staršev, ne morejo biti z otroki, medtem ko lelijo v bolnišnici. Da bi zgradili lepšo, sodobnejšo in prijaznejšo bolnišnico, je bil ustanovljen Sklad za izgradnjo nove pediatrične klinike v Ljubljani, ki ga vodi Biserka Marolt -Meden. • D.Ž. Občni zbor turističnega društva Lesce Lesce - Predsednik domačega turističnega društva Zlatko Kavčič vabi člane društva in prijatelje turizma na 39. redni občni zbor, ki bo jutri, v soboto, ob 18. uri v osnovni šoli Frana Šaleškega FinŽgarja v Lescah potekal pod geslom "Premišljevanje je delo, misel je dejanje...". Dnevni red bo taksen, kot je že običajen za občne zbore: ocenili bodo delo v preteklem letu in sprejeh' letošnji program. Zbor bodo popestrili z umetniškim programom, v katerem se bodo predstavili družina Galič - Cita (citre), Katarina, Marko in Jože (orglice) ter dramski igralec Jože Lojgar. Po občnem zboru bo v Družbenem centru družabno srečanje ob plesni glasbi ansambla Tip - top. • CZ. Pet Zgoraj most, za hišo breg, \ po vodo pa v potok Hiša pod peračiškim mostom je v krajevni skupnosti Brezje edina, do katere še ni segel javni vodovi JJJj Z mostu je priletela že steklenica in kos železa, po pobočju za hišo se prožijo skale in kamenje... vto ^MERKUR Velikonočni prazniki za vso družino/ Mali gospodinjski aparati • veliki gospodinjski pomočniki! Priskočimo gospodinjam na pomoči 18.990,oo rezalni stroj, mga nazarje, R 503 Z močjo 130-ih vatov boste lahko z lahkoto lepo narezali šunko, potico in še kaj. Strojček ima za varnejšo uporabo j momentno stikalo z Varovalom vklopa. J Valovito brušen nož poskrbi za natančen in lep rez, katerega debelino lahko nastavite od 0 do 24 mm. Elektronska regulacija vrtljajev pomaga za boljše rezanje različnih vrst hrane. Aluminijasto ohišje še olajša čiščenje. rezalni stroj, MGA NAZARJE. R 604 Podoben je strojčku R 503. Razlikuje se po tem, da ima plastično ohišje, nekoliko šibkejši 110-vatni motor in nastavitev debeline reza od 0 do 20 mm. Uporaba in čiščenje sta enostavna, cena pa prijazna. + + + > + + A 6.990.00 drobilka za orehe, P0CAJT Priročna drobilka, s katero boste imeli sveže zmlete orehe vedno pri roki. sklede ze vzhajanje testa, viplam Z njo je vzhajanje testa enostavno in zanesljivo. 1.050.00 testomat za piškote, POCAJT Pomagal vam bo hitro pripraviti veliko različnih piškotov. skleda za vzhajanje testa, viplam Manjša skleda za manj kvašenega testa. % ^ kuhinjska tehtnica, LIBELA Z modelom Nina lahko stehtate do 5 kg živil naenkrat. tridelni set za pečenje. KAISER Model za biskvit: dolžina 25 cm, okrogli model za biskvit: premer 26 cm, model za torte: 28 cm enojni pekač, KAISER Model za biskvit, dolžine 35 cm. POSEBNA PONUDBA IZDELKOV PO AKCIJSKIH CENAH VEUA OD 17. DO 29. MARCA 1997 Brezje so tudi pod peračiškim viaduktom Brezje - Ko kdo omeni Brezje, si ponavadi predstavljamo le naselje okoli znane romarske cerkve in bazilike. No, Brezje so tudi daleč stran od cerkve, pod skoraj sedemdeset metrov visokim peračiškim viaduktom oz. mostom, ki so ga zgradili v šestdesetih letih in po katerem poteka glavna gorenjska prometna cesta. V hiši pod mostom živita 85-letna Marija Lovec in Tone Planine, ki z Marijo ni nič v sorodstvu, a je v hiši že pred več kot dvajsetimi leti našel zatočišče. Prišlek, ki prvič zaide v ta konec Brezij, se ne more načuditi, kako visok in dolg je viadukt, kako majhni so z dna videti težki tovornjaki, ki drvijo po viaduktu, kako nebogljeni so veliki osebni mer-cedesi, kako hrupen je promet... Marija, ki se je ob našem obisku pravkar v spremstvu nečaka Lada Eržena iz Radovljice vrnila od zdravnika, se je na hrup sicer navadila, a vse to bržkone pušča posledice. Še bolj kot hrup nažira zdravje nek notranji nemir, kruto spoznanje, Nisem se opekla. Bil je zelo dober mož, zelo dober...," ponavlja Marija. Ker sta v zakonu bila brez otrok, je Marija po moževi smrti (umrl je pred 27 leti) rada ponudila zatočišče drugim ljudem. Že cije, izcedne vode iz odlaS*,^0 lišča odpadkov na Črniv^ JJ F še marsikaj drugega. J° * pred uporabo vedno preku^ ta, omislila pa sta si tudi p£ (, ^ stroj. Tone nanosi vodo posebni zbiralnik, stroj ^ več kot dvajset let živi v hiši potlej po potrebi odvzefltf j pod peračiškim mostom tudi pere. No, tudi hiši pod P\ Vq™ Tone Planine, za katerega ačiškim mostom se obejj 11 Marija pravi, da dobro skrbi boljši časi! V krajevni s*f ^ zanjo. Pripravi ji drva, zakuri, nosti in v Komunali Rad?v£ ji prinese vodo iz potoka... ca zatrjujejo, da bodo še lejjj^ vse skupaj tako vzela k srcu, da jo ob misli na dogodek pretrese še danes. Vedrost, ki veje z njenega obraza, skriva tudi življenjske grenčice. Hiša je brez vodovoda, ima pa pralni stroj Le kdo je poiskal nekdaj tako miren kotiček ob Perači-ci?! Marijin tast, ki je na Gorenjsko prišel s Primorske, je nameraval v tej dolini, nedaleč od potoka, postaviti napeljali do hiše vodov' Zalogaj gradbeno ni zj*, 0pra 1 °srni ob t] Nanosi do višine ok**. J* Še ^«1 ven, gre le za okoli metrov vodovoda. Hrup, vodovod... druge težave. Odkar so N6Uei ci med drugo svetovno ( ^ voji ukazali na pobočju z?.*Jvo2ll napraviti golosek, da bi ^0 boljši pregled po dolini.* pobočja prožijo manjši P1; |pe|j. in skale. Nanosi so se. vrt °2na že skoraj do višine hišnih 0 , j§£e, in lahko se zgodi, da bo &h ^0r' ali kamenje nekoč pre šipo in priletelo naravno* ^ kuhinjo. Življenje pod ^Pajg tom je očitno tudi neVyj Hiša pod peračiškim mos- Ko je Marija plela na vrt j {j}, 2 da je peračiški most s svojo opekarno. Že je šel v Zagreb tom je edina v krajevni skup- nedaleč proč priletela * jeJebi| globino tudi kraj samomoril- nakupovat stroje, ko so ga nosti Brezje, do katere še ni niča, spet drugič kos # ^ J ter cev. Eden, dva, trije... Osem ustrelili. Mama je ostala sama segel javni vodovod. Marija in Nekdo ga je med vožnji fk\^ ljudi si je doslej s skokom z s sinom in z dvema hčerama, Tone zajemata vodo iz priroč- most odvrgel v globino '' „ifradl mostu vzelo življenje, med sin se je kasneje poročil z nega zbiralnika ob hiši ali iz premišljeval o tem, ali S( / hrt njimi tudi mati z otrokoma. Marijo. "Le štiri mesece sva potoka Peračica, v katerega se dnu morebiti tudi ljudje Marija jih je prva našla in si se poznala in sva se že vzela, zlivajo tudi številne kanaliza- Zaplotnik jam, *a. I tride Obratu za proizvodnjo poliuretana se vendarle obeta preselitev Uresničitev načrtov za korak bližja V stavbi na Koroški cesti v Tržiču še proizvajajo poliuretanske podplate, del prostorov P* Peko prodal tržiški občini za razstavišče. Tržič, 21. marca - Po objavi članka o postavitvi zbirke Lovci mamutov • ledena doba v Evropi v nekdanjem Pekovem obratu poliuretana in napovedih tržiške-ga župana za dokončno preselitev te proizvodnje iz mesta je želel spregovoriti o tem tudi direktor družbe Poliuretan, gumama in plastika. Takrat Jurij Korošec še ni videl finančnih možnosti za uresničitev takih načrtov, prejšnji teden pa je država dala podjetju 13 milijonov pomoči za ta namen. Selitev je ključ do ozdravitve podjetja in mesta. Prva zamisel o selitvi proizvodnje poliuretana iz mestnega jedra je stara približno 24 let, le leto dalj pa delajo stroji poliuretanske podplate v stavbi na Koroški cesti v Tržiču. Od leta 1993 je obrat sestavni del družbe Poliuretan, gumarna in plastika, ki jo je ustanovil tržiški Peko. Ta družba je v sanacijskem programu že pred dvema letoma predvidela selitev obrata na lokacijo tovarne kot osnovno možnost za znižanje stroškov poslovanja. "Takrat so sicer v Pekovi upravi razmišljali tudi o možnosti ukinitve družbe PGP zaradi poslovanja z izgubo. Poslovanje namreč vsa leta bremenijo visoke obresti za neugodne kredite, ki so bili najeti za obratna sredstva ob ustanovitvi firme. Eden od razlogov za tekočo izgubo je tudi delo na dveh lokacijah. Lokacija v Tržiču je razen tega neugodna iz več razlogov, kar povzroča še več stroškov. Ker sami nismo imeli denarja za selitev, smo za pomoč pri uresničitvi sanacijskega programa zaprosili ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ta program smo predstavili projektni skupini ministrstva decembra lani. Čeprav ga je pozitivno ocenila zaradi Pred stavbo z bodočim razstaviščem zgodovinske zbirke poteka pr** kemikalij in poliuretanskih izdelkov. 13. marca 1997. Pričakujemo tudi okrog 20 milijonov tolarjev državne pomoči za načrtovane kadrovske spremembe. Zato obstajajo realne možnosti, da bi selitev obrata poliuretana v prostore gumarne in plastike postopno izvedli še letos," je napovedal Jurij Korošec, direktor PGP. V obratu PGP v mestu poteka približno polovica celotne proizvodnje, pri tem pa sodeluje okrog 100 od skupno 186 delavcev. V izpraznjenih prostorih, ki jih je občina odkupila od Peka za razstavišče, so imeli le približno desetino proizvodnje, zato imajo za prekomorski promet sta nam? b ^ problematična. Tako bi okrog 45 yj '<% nov tolarjev vredna preselite ^^j poliuretana v matično tovarne)V f». ^ ključ do boljšega poslovanja diit ^ in bolj zdravega mestnega o^^f^ 8o v st&vbi šc ohranitve vsaj 165 delovnih mest, je bilo dovolj prostora. Preselitev pa je nujna potrebno počakati še na reševanje Pe- predvsem z ekološkega in prometnega kove usode. Od obljubljenih 26 milijonov vidika. Dovoz kemikalij z 20-tonskimi je ministrstvo sprostilo polovico denarja cisternami in odvoz izdelkov z zabojniki med drugim ugotovil direktor ^\ L njihova perspektiva °^0Ć^J\^. sanacije Peka in obetanih ug iPjobr1 odpisa dela posojil. Obenem J^,,.^ upanje, da bo Peko prodal : ^ prostore na Koroški cesti m " 0WJ namenil za selitev njibo^ ^ Glavno težavo pri izrabi s*anep3vy razstavišče kot za druge na^craje^ M tem, ker Tržič še nima J^eg«* mestne obvoznice niti zao parkirišč. • Stojan Saje Pel OBIŠČITE MERKURJEVE PRODAJALNE KRANJ: Globus. NAKLO: TC DOM. ŠKOFJA LOKA: Blagovnica. GORENJA VAS: Železnma. RADOVLJICA: Železnina in Elektro. JESENICE: Union. ^Jstniki jeklenih konjičkov preplavljajo tržiške ulice Če ni parkirišča, avto kar ob cesti ^ tržiški občini imajo registriranih okrog azpolago le približno 330 javnih parkirišč. 20. marca 6000 osebnih vozil, v centru mesta pa je na - Srečo s Pakiranjem smo preizkušali J l°rek in sredo dopoldan. Ce m° prvi dan še našli prostor J8 Parkirišču ob tržiški tržnici, W smo naslednjič morali post-V^« avto kar na občinsko 'vJ>riŠČe. Novinarji smo slabe .0,k kadar ob naglici izgubi-po čas z iskanjem parkiriš- ča. Zato lažje razumemo 2* ' 2akaJ P0Stav,JaJ° "a na nedovoljena mesta. tfjj., izbiro časa za ogled sreč Parkirišč nismo imeli ■ ,jjjmrne F°ke, saj mrzlo torkovo '°ttii 0Ln' ^ilo najbolj primerno ^»vkekK!,re0Vin v I"86 oL- Ko smo se kmalu po o^1 uri ustavili na parkirišču v ir.8ovskem centru Deteljica g Jerici pri Tržiču, nismo anii enih težav s Parkir" 43** vozila. Tudi ifrnik približno . voznikov za nami bi zi?ui1q Prostor. Morda se je /. j kom tov°mjaka za odvoz K^S1 odPadkov prav Bi i 11 i;fSj8W:;:**; Med blokom in šolo v Bistrici bo dvanajst novih parkirišč. i Znak na Trgu svobode dovoljuje le dostavo, vozniki pa si dovolijo svobodo tudi pri parkiranju. ni mogel več storiti. Verjetno se je podal na ponoven obvoz mimo stolpnice nazaj na Trg svobode, kjer se je - vajen spoštovanja prometnih znakov - najbrž lahko le čudil. Čeprav znak ob desnem pločniku od cerkve proti centru prepoveduje ustavljanje in parkiranje, praznega parkirišča, moral pa je do knjigarne. Ljubljančan, ki je imel vozilo celo na pločniku na drugi strani, je to opravičeval z dostavo v cvetličarno. Dejstvo je, da je ob tako parkiranih vozilih promet v dveh smereh komaj mogoč in nevaren; vozniki parkirajo svoja vozila celo na mostu med obema bankama! Tudi na parkirišču pri zdravstvenem domu, ki so ga lani povečali za 32 mest, smo morali čakati na odhod enega od obiskovalcev. V kaznih ni prave rešitve "V centru Tržiča je okrog 330 javnih parkirišč, potrebovali pa bi jih vsaj še 150, da bi rešili problem parkiranja na nedovoljenih mestih. Največje pomanjkanje parkirišč je ob ponedeljkih in sredah dopoldan zaradi uradnih ur v občinski in državni upravi. Ker se vsak želi pripeljati čim bližje, ustavljajo in parkirajo svoja vozila tudi na Trgu svobode, kjer je to še vedno prepovedano. Tam bi v dveh urah lahko razdelil tudi do 50 kazenskih lističev," je ugotovil Brane Kvasnik, občinski komunalni redar. Med februarsko obravnavo '^a 0k °. opazovali parkir- je tam stala cela vrsta vozil; le tovarneCpSV'Pri vrtcu nasproti redki so imeli na steklih dovo- odloka o ureditvi prometa so ^ntruiSr0.in 00 trgovskem lilnice. Prebivalec iz Bistrice tržiški svetniki nasprotovali Vs^^j_jje bilo prostih le nam je zaupal, da ni našel predlaganem povečanju kazni w Jvranju najbližji pravi park J^evesni kirurgi rešili Zoisove lipe ^e0tj?.ko so zadnja desetletja grajski park zgolj nujno vzdrževali, so |*uraya.J kotili korenitejše obnove z redčenjem, pomlajevanjem in *Mo jeniem drevja in grmovnic. J^eii J3fa^rJnJu' 21* marca " Mesto Kranj, slovesa, ki ga imajo številni avtorji za prvi h?a Prav po ^roerjenih zeienjn površin, botanični vrt na Kranjskem. Tu je Karel Zois s «u h i' P najbližji temu je pomočniki zbiral alpske rastline in jih sadil v ov " je p * F"rK tfi^ani vt n™-V Ra* Zat0 se Kranjčani in škalnjaku. Krona sta bili Zoisova zvončnica in to kt Brdn « J'h letin' odkar protokolarni nežna rumena Zoisova vijolica. LSradiiue.Lst,"ogo MPrt državn»ški Z lastniki Brda se je spreminjal tudi grajski "er je mestu park. Svoj pečat mu je vtisnilo meščansko sprehodijo po^rd^k eda de j cvetlie astniki gradu Brdo so parku vtisnili WA h.h časih p ""»Jinski park, lep v vseh obdobje v začetku 19. stoletja, še močnejšega njjje sevedV ne P°zornosti obiskovalcev Karadjordjeviči po letu 1935, po drugi svetovni *Vor"Iueaa deležen' grajski park s svojimi Min??' cveHi*nimi nasadi in ribnikoma. *k7l !astRiki gradu B (T'Mski 1 peCat- Nedvomno renesanso je /tatovi doživel z vladavino Zoisov, zlasti v, ge in Karla v 18- stoletju, ki sta na Vin; xgaiala znane in nove drevesne vrste. V rWn?uSU Je na Brdu raslo več kot šest tisoč ■ j l»in vre* j— • U J«b^eUn^V.drevored- Gabrov drevored kranjske strani je do Karadjordjeviči po letu 1933, po vojni, ko je bilo Brdo nacionalizirano, pa novi jugoslovanski oblastniki. Kot rečeno, se po osamosvojitvi Slovenije, ko Brdo kot protokolarni objekt sicer ostaja v državni lasti, odpira tudi navzven. Njegov zgodovinski pomen, v katerem sta našla sožitje kulturna krajina, arhitektura in večsoletno kulturno izročilo, postaja vse bolj očiten, prav to pa od sedanjih gospodarjev terja tudi občutljivo Poneliai VJCj"IUV uisvuicu ravnanje. Zaposleni v servisu protokolarnega a in name- h "5 zahodni bre8 prvega objekta Brdo so se lotili obnove (restavracije) zahodni in severni strani na vzhodni pa se je razprostir-kateri sta brata gojila t/i°C*a, *e na zahodni in severni strani nihče ni koreni lKr°džral&ozd, na v— • >teVedsrneveSnica, v j) ^ vrste. •il&iveg ,no Pozornost pa sta brata Zois VKVliaibaročnemu Pafku ob poti, ki je .vfl^ta Xlz smeri Predoselj od cerkve svetega Jeja ^ lsane cvetlične grede je obdajala živa ^ d/?zane&a pušpana. Prava znamenitost pa Je bil alpski botanični vrt svetovnega je treba razredčiti in pomladiti, da se na grad znova odprejo zgodovinske vedute. Tako so najprej obnovili gabrov drevored, z drevesno kirurgijo rešili propada znamenite lipe, za letos imajo v načrtu obnovo kostanjevega drevoreda. Nova drevesa in grmovnice brdski vrtnarji prinašajo od drugod, medtem ko za vzgojo trajnic in enoletnic v cvetličnih nasadih skrbe sami. • H. Jelovčan za prekrške pri parkiranju. Ugotovili so potrebo po povečanju parkirišč, vendar so možnost za to prezrli ob svoji poznejši zahtevi za razveljavitev dela odloka o lokacijskem načrtu tržiške obvoznice. Kot je dejal tajnik občine Tomaž Mikolič, so nadzor mirujočega prometa nekoliko sprostili prav zato, da bi postali problemi s parkiranjem bolj očitni, ob tem pa tudi nuja po izgradnji obvoznice. Tam je predvidena izgradnja več kot 100 parkirišč za osebna vozila in avtobuse, za parkiranje v mestu pa bi bilo moč nameniti tudi eno od praznih dvoran tovarne BPT. Ker občina nima denarja za take naložbe, bi bila izgradnja garaž v Bistrici možna le ob sovlaganju bodočih lastnikov, o čemer nameravajo vprašati prebivalce. • Stojan Saje Sindikat Neodvisnost-KNSS dobil tožbo Vinko Može je bil nelegitimni direktor Aerodroma Kranj, 21. marca • V sindikatu pričakujejo, da se bodo trajno presežni delavci vrnili na delo v Aerodrom Ljubljana, pravna zastopnica AL pa pravi, da sklep višjega sodišča ni izvršljiv. Predsednica sindikata gorenjske regije Neodvisnost -KNSS Milena Koselj-Smit je v sredo sporočila, da je sindikat 25. februarja prejel sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki potrjuje sodbo sodišča prve stopnje. Gre za sodbo iz decembra 1994, s katero je oddelek sodišča v Kranju razveljavil sklep delavskega sveta podjetja Aerodrom Ljubljana o razpisu za imenovanje glavnega direktorja, objavljen 12. maja 1994, ter sklep taistega delavskega sveta o imenovanju Vinka Možeta za glavnega direktorja podjetja. Ta sklep je delavski svet sprejel 25. maja 1994. Sodba je s potrditvijo na višji stopnji postala pravnomočna. V sindikatu si odločitev sodišče štejejo za zmago resnice. Vojna pa bo dobljena šele, pravi Milena Koselj-Šmit, ko se bodo delavci Aerodroma Ljubljana, člani sindikata Neodvisnost-KNSS, ugotovljeni kot trajno presežni delavci, vrnili na delo na letališče. Pooblaščena pravna zastopnica Aerodroma Ljubljana, odvetnica Renata Godnjov iz Tržiča, meni, da stvar ni tako preprosta. Podjetja Aerodrom Ljubljana, ki se je lastninsko preoblikoval v delniško družbo, ni več, prav tako ni več delavskega sveta in ne generalnega direktorja Vinka Možeta. Aerodrom Ljubljana je v bistvu nova pravna oseba. Sklep sodišča je zaradi tega oziroma zaradi časovnega odmika neuresničljiv. • H. J. UNIVERZA V MARIBORU - FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN SVETOVANJE Quo vadiš "^management organizatorjev PORTOROŽ.2. - 4. april 1997 Cj^lcl Informacije in prijave: ^^■^^■•i^ Prešernova 11,4000 Kranj, Slovenija, tel.:064/221-887, fax.:064/221-424 Blagovnica DOBRODOŠLI NA MLADINSKI UL. 2 V KRANJU, tel. 222-455 IN TRGOVINI TINA NA VOGALU POŠTNE UL. V CENTRU KRANJA. MODA pomlad '97 NAJVEČJA IZBIRA OBLAČIL NA ENEM MESTU Blagovnica GORENC ŽENSKI IN MOŠKI ODDELEK KONFEKCIJE BOGATO ZALOŽEN ZA VSE PRILOŽNOSTI. ELEGANTNA MODA, VEČERNA IN DNEVNA PODAJA ROKE OBLAČILOM ZA SLUŽBO, PROSTI ČAS IN ŠPORTNO OBLAČENJE. PREDPRAZNIČNI VELIKONOČNI NAKUPI -10% popust ŽENSKE VETROVKE MOŠKE JAKNE. IN PARKE VETROVKE za celotno ponudbo vseh oblačil v blagovnici GORENC razen akcijskih in posebno znižanih cen POMLADNA PRODAJNA AKCIJA Izjemna Izbira vseh vrst ženskih vetrovk in park, moških vetrovk, mladinskih In otroških modnih jaken v Blagovnici GORENC in trgovini TINA MOŠKI BAL0NARJII MOŠKI SUKNJIČI I ŽENSKE IN MOŠKE On* «PROGRAM VETROVK ~ ^KOME. 9*00,. 7900f-od2990,- 995of. o/>*0' MJ990, V TRGOVINI TINA PESTRA IZBIRA OBLAČIL ZA OTROKE IN NAJSTNIKE TUDI ZA OBHAJILA IN BIRME. Blagovnica GORENC in trgovina TINA VAS PRIČAKUJETA IN VAM ŽELITA VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. KULTURA UREJA: lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1996. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike in risbe Izidor Jalovec V Mali galeriji Likovnega društva Kranj je na ogled razstava "Sopotniki na potovanju" (slikarstvo v Italiji 1970 -1995). V preddverju Iskratel je na ogled slikarska razstava z naslovom Kranjski slikarji -figuraliki. V galeriji Kavka razstavlja fotografije Egon KašeN hotelu Kokra na Brdu je na ogled razstava slik Karla Kuharja., v galeriji Pungert pa še do 26. marca razstavlja Nejč Slapar. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava fotografij fotokluba Nagold iz nemškega Baden VVuerttenberga. RADOVLJICA - V galeriji Avla Občine Radovljica je na ogled fotografska razstava "Otroci vsega sveta" zakoncev Adija in J ust i Fink. BLED - V prvem nadstropju Občine je na ogled razstava likovnih del slikarja Joieta Vogelnika. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled razstava slik Bernarde Šmid ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled razstava barvnih fotografij in diapozitivov avtorja Mateja Rupla z naslovom Plavajoče oči Malte. V Galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava planinskih fotografij, izbranih na natečaju PD Škofja Loka in FK Anton Ažbe. V Loškem muzeju je na ogled razstava "Metulji", del zbirke slovenskih metuljev lepidopterologov Milana Sukiča in Iva Jugovica. V knjižnici Ivana Tavčarja so razstavljene čipke škofjeloške čipkarice Mojce Jemc. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Iskrivo pojmovanje akad. kiparke Alenke Vidrgar. KAMNIK - V Razstavišču Veronika je na ogled skupinska razstava slik kamniške slikarke Grete Boltar. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad") je do konca marca na ogled priložnostna razstava Skoki v Planici med 1947 in 1950 letom.V galeriji Avla Nove Ljubljanske Banke razstavljata slikarki Alenka Kham Pič-man in Nora de Saint Picman.V atriju Narodnega muzeja je na ogled razstava Neandertalec in njegova piščal? KEKCEVO SREČANJE '97 Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja, v Kulturnem domu na Javorniku- Koroški Beli in v Kulturnem domu Jaka Rabič na Dovjem že drugi dan poteka letošnje srečanje otroških gledaliških skupin Gorenjske, ki se bo danes popoldne zaključilo z razgovorom za okroglo mizo. V dveh dneh si je mlado občinstvo lahko ogledalo kar sedemnajst predstav iz vseh koncev Gorenjske. Danes se bodo gledalcem predstavile še: skupina s Podružnične osnovne šole Krašnja, Gledališka skušpina Vigenjc z OŠ Staneta Žagarja Lipnica, dramska skupina OŠ Davorin Jenko Cerklje, Gledališče Bohinjska Bistrica, KD Jožef Virk Dob, dramska skupina Podružnične šole Zalog in dramski krožek OŠ Kranjska Gora. • L.M. HOPLA '97 Kranj - Kar dva dneva, danes, v petek, in jutri, v soboto, bo v Kulturnem domu Stražišče potekalo letošnje območno srečanje plesnih skupin, ki jih je Zveza kulturnih organizacij Kranj pripravila pod naslovom Hopla '97. Svoje plesno znanje bo tako v petkovem kot sobotnem programu pokazalo osemnajst plesnih skupin, v katerih pleše okoli dvesto plesalcev. Organizator je starejšim plesnim skupinam (od 12 do 22 let) namenil petkov večer, v soboto pa bodo večinoma nastopale mlajše plesne skupine (od 4 do 14 let). Danes, v petek, ob 19. uri bodo nastopile skupine: plesna skupina Nova pri CKD ZKO Kranj (koreografinja Nataša Jereb), plesna skupina Alter ego pri CKD ZKO Kranj (Osojnik, Lašič), plesna skupina Množica pri CKD ZKO Kranj (Alenka Štrukelj), plesna skupina Nikoli zvezde pri KD FS Iskraemeco (Marjana Bogataj), plesna skupina OŠ Matije Čopa (Urša Rajgelj), plesna skupina Dance familv pri OŠ Predoslje (Saša Lončar), plesna skupina Orli (Maja Zupin), plesna skupina Izmišljena optika pri Srednji tekstilni šoli Kranj (Zorica Djakovič), plesna skupina Tinča pri OŠ Jakoba Aljaža Kranj (Tina Torne) in plesna skupina Urška iz plesne šole Urška (Darja Šuster). Jutri, v soboto, ob 11. uri pa bodo nastopile skupine: plesna skupina Mavrica+Adams pri CKD ZKO Kranj (Klavdija Debelak), plesna skupina Ujemi me pri OŠ Trboje (Jolanda Bračič-Regouc), plesna skupina Botafoga pri OS Simon Jenko (Saša Lončar), plesna skupina Jazzice iz plesne šole Miki (Mojca Žemva), plesna skupina Ujemi me pri OŠ Trboje (Jolanda Bračič- Regouc), plesna skupina Miki pri plesni šoli Miki (Mojca Žemva), plesna skupina Tinča pri OŠ Jakoba Aljaža (Tina Tome) in plesna skupina Urška iz plesne šole Urška Kranj (Darja Šuster). • L.M. Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj #3GOTK> AATINCfA Gledališče Igorja Somraka* ZAKAJ TECE PES ZA ZAJCEM sobota, 22. marca 1997, ob 10. uri, v kinu STORŽIČ ! GLAS Pred novo premiero v PG KOMEDIJA 1LDE0VIH DUHOVITOSTI IN ISKRIVOST Kranj ■ Prihodni teden, v četrtek, 27. marca, bo Prešernovo gledališče Kranj predstavilo občinstvu še četrt'1 zadnjo premiero te sezone. Izbrali so "trivialno komedijo za resne ljudi" Važno je imenovati se Ernest angleškega avtorja Oscarja VVildea. Te dni na odru Prešernovega gledališča potekajo še zadnje vaje predstavo, ki jo režira Dušan Mlakar. Pogovor z režiserjem je nastal v kratkem odmoru med vajo. Eno najboljših komedij svetovne gledališke klasike Važno je imenovati se Ernest na slovenskih gledaliških odrih že nekaj časa niso igrali. Kranjska predstava bo obeležila ravno stoletnico prve uprizoritve - seveda na angleških tleh. To bo seveda priložnost, da se bo pri nas razmeroma malo uprizarjano duhovito in satirično besedilo izpod peresa Oscarja VVildea, irsko angleškega pesnika in pisatelja, de-kadenta in velikega esteta po dolgem času soočilo z okusom današnjega gledalca. Poznavalci vašega dela trdijo, da pri režiji vedno upoštevate osnovno slogovno in vsebinsko usmerjenost dramskih besedil ob subtilnem, nevsiljivem teatraliziranju, pri tem pa puščate igralcem polno izraznost. Najbrž ni verjet- no, da bi za VVildeovo komedijo izbrali kakšne drugačen režijski pristop? "Vsak režiser je pri svojem delu več ali manj vseskozi zvest samemu sebi, sledi svoji poetiki. Sodim med režiserje, ki avtorju besedila prisluhnejo, v besedilu najdem vso osnovo za svoje umetniško delo - nastajanje predstave. Seveda skušam dojeti avtorjevo hotenje, skušam ga posvojiti, da postane tudi del mojega hotenja. Vse to potem prenašam na igralce, tako nastaja predstava." Kaj menite o VVildeovem besedilu? "Mislim, da je izjemen avtor, ima sijajen jezik, očara z miselnimi prebliski, občudovanja vredni so njegovi besedni preskoki, ima domiselne odrske situacije, skratka ustvarjalci predstave imamo v LUTKOVNO SREČANJE SAŠE KUMPA V soboto, 15. marca, je bilo v Kranju tradicionalno Lutkovno srečanje Saša Kumpa, ki sta ga že četrto leto odlično organizirala Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske ter Zveza kulturnih organizacij Kranj. Usklajevalec srečanja Vladimir Rooss sije ogledal osem lutkovnih predstav, toda zaradi različnih težav, so si jih ljubitelji lutkarstva lahko ogledali le pet. Mnogo zaslug za razvoj lutkarstva v Kranju gre prav Saši Kumpu, slikarju, oblikovalcu scene in lutk, ter režiserju, ki je kot odličen pedagog vzgojil vrsto lutkarjev. V njegov spomin smo kranjski lutkarji poimenovali vsakoletna lutkovna srečanja. Letos mineva peta obletnica smrti Saša Kumpa in le naključje je botrovalo, da se nam je kot prva predstavila Lutkovna pripravljal-nica iz Centra kulturnih dejavnosti ZKO iz Kranja. Pod mentrskim vodstvom Nataše Herlec so uprizorili besedilo Jirija Trnke, krivnostni vrt, ki ga je po čeških motivih spisal Saša Kump. Male marionete, lutka na palici in scenski elementi, ki so jih otroci izdelali sami iz trdega in pustega kartona, so na odru, kljub enolični barvi rjavega kartona, pestro zaživeli. Nataša Herlec je pri ustvarjanju predstave otrokom dopustila dovolj prostora za ustvarjalno gledališko raziskovanje, ki je na odru neobremenjeno zadihalo skozi pristno otroško domišljijo in razigranostjo, ki je očarala še tako zadrtega gledalca. Ob deseti uri se je lutkovna karavana preselila v Prešernovo gledališče, kjer nam je lutkovna skupina Teater za vse, predstavila predstavo Bernarde Gašperčič, Nika in promet. Ni nam tuje, da je lutka zelo pogosto in uspešno sredstvo pri vzgoji in izobraževanju otrok. Tokrat je Nika na svoji poti v šolo mlado občinstvo poučila o prometnih znakih in varnosti na cesti. Poleg Nike - lutke, ki je bila narejena po principu mimične lutke (ena roka služi za animacijo glave in jo animator drži nad višino svoje glave, druga roka pa je hkrati tudi lutkina roka), je vsak napačen dekličin korak spremljal policaj - živi igralec, zaživeli pa so tudi prometni znaki, ki jih je spretno, vendar mogoče preveč monotono, igralka oživljala s svojimi rokami. Mala lutkovna šola je uprizorila pravljico Gemmela Štefana, Nekoč ie bila, pravljico o miški, ki je našla knjigo, ni pa našla miru, da bi knjigo lahko prebrala. Lutkarji so klasično ročno lutko nadgradili z animacijo še drugih delov telesa (glava, prsti), ki so oblečeni v blago zaživeli tudi kot scenski elementi (drevesa). Kljub temu da je namen Male lutkovne šole zgolj spoznavanje otrok s prvimi koraki lutkovne umetnosti; oživljanje predmeta in razločen govor, je skupinica najmlajših lutkarjev srečanja prikazala dosledno izpeljan proces ustvarjanja gledališke predstave od teksta do izdelave lutk in uprizoritve. "Zakaj sonce ne sije več tako pogosto", se je v pravljici Janeza Bitenca, Zgodba o zmaju, spraševala Glasbena mladina z Jesenic. Soncer za svoje redko pojavljanje na Zemlji krivi onesnaženje našega planeta. Ko gledalci na Petrovo povabilo pospravijo nesnago, sonce spet pokuka izza oblakov. Glasbeno pravljico z ekološko vsebino so otroci uprizorili s ploskimi lutkami. Pri animaciji so dosledno upoštevali zakonitosti dvodimenzionalne lutke. Težavam pri uprizarjanju perspektive (letenje zmaja k soncu) so se uspešno izognili s pomanjšanimi lutkami - dvojniki. Predstavo je spremljala instrumentalna glasbena podlaga, le škoda je, da glede na naziv skupine (Glasbena mladina), ni bila izvajana v živo. Lutkovno srečanje sta zaključili Nataša Herlec in Ksenja Ponikvar, igralki lutkovne skupine Tri, s priredbo pravljice bratov Grimm, Pogumni krojač. Poleg pogumnega, predvsem pa zvitega krojača, sta izvirno in profesionalno oživeli tudi predmete (škarje, šivanko, sukance, blago). S pomočjo njune animacijske in interpretacijske virtuoznosti so škarje, šivanka, sukanci in blago dobili karakterje, glas in gibanje, ki so v gledalčevih očeh funkcionirali kot živa bitja z vsemi lastnostmi. Blago se je spremenilo v kralja in princesko, sukanci so bili vojaki in škarje so postale strašni zmaj. Njuna natančna animacija je v gledalcu sprožila neizčrpno asociativno fantazijo in dokazali sta, da tudi predmeti sami lahko ustvarijo popolno gledališko iluzijo. V gradu Khiselstein in Prešernovem gledališču je bilo torej v soboto živahno. Žal kranjski lutkarji ugotavljajo, da se število lutkovnih skupin na Gorenjskem zmanjšuje. Kje so včasih aktivne lutkovne skupine iz Tržiča Radovljice, Škofje Loke, Kamnika? Upamo, da bo že naslednje leto rojstni kraj burkeža Pavlihe, prebudil ljubitelje lutkarstva ki bodo nadaljevali lutkovno tradicijo Saše Kumpa. • A.R. gledališča ponudil režijo dela, sem seveda z vese', sprejel, saj sodi Wilde Ljut "fesi !* Alpe to t«J °cjpi 0 Juti $ flor Reiiser Dušan Mlakar rokah izjemno dobro gradivo, tako igralci pri ustvarjanju odrskih likov kot tudi sam uživam kot režiser pri nastajanju odrske podobe iz tega besedila." Za dobra besedila najbrž ni pomembno, ali so nastala v 16. stoletju ali v viktorjanski dobi. O čem govori VVildeova komedija? "Gre za satirično komedijo o londonski družbi viktorjans-kega časa. Karakterne lastnosti junakov v komediji se seveda lahko aplicirajo na kateroliko družbo, ne le tisto, ki jo je Oscar Wilde tako dobro poznal. Pri nas seveda ni lordov, je pa ogromno snobov. Besedilo je bilo treba nekoliko skrajšati in prirediti, nekaj balasta značilnega samo za viktorjansko dobo je bilo treba pač odstraniti, današnje občinstvo bi prav vseh VVildeovih aluzij na tisti čas, gotovo ne sprejelo najbolje. Pa tudi predolga bi bila predstava po originalnem besedilu. Današnji televizije vajeni gledalec najbrž ne bi mogel prenesti tri ure in pol trajajoče predstave, pa čeprav je to komedija." Vaš režiserski opus je ogromen. Ste se že kdaj prej režisersko ukvarjali z VVildeom? "Ne, zdaj se prvič. Ko mi je umetniški vodja Prešernovega avtorje, ki"si jih vsak re^S želi uvrstiti v svoj režisf1 opus. S tako dobrimi avtofl" je vedno prijetno režiser** "spopasti"." ^ Na slovenskih odrih " ^ eovih del že nekaj čas* fojo. . j "Pač nekaj časa ni °£ modi. Da ga nekaj časa J igrali, je morda razlog fl? dokajšnji zahtevnosti, saj r VVildea značilna posebna f tika. Pa tudi igralci izvrstno obvladati j mojstrstvo, brez tega pri eu in njegovem značilno »J vem govoru pač ne j Mislim, da je prav zaradi' za igralca VVildeovo bes*? še dodatno vznemirljiv<\ sploh velik izziv in pf6f zmogljivosti celotne g°y, tehnike vsakega posebej-.j Kdo so še ostali ustvaT predstave? "Poleg igralcev Prešerno ga gledališča - Bernarde j£j il nove, Tineta Omana, Rakovca, Matjaža Višnafj' Jelke Reichman, nastopa] ^ Slavko Cerjak in Borut ^ selko iz Mestnega g^e ^ ljubljanskega, Marija BeO*, SNG Drame, v igri P* pojavi tudi Ivanka Me*a alternaciji z Reichmanovo Cecilv študentka igre.. Derganc. Dramaturg«^ 0©/ delo Matije Logarja, scen izdelal Jože Logar, kctfJV M 4ar5a VidA ^1 glasbeno opremo je pv9 * IHJa Šurev, lektor je ArK°y ^ Kakšno predstavo lab*0' ^ :dr»lj iredstavo čakujemo? "Vsekakor nekaj ve ) 9^ v& r^b- pnsluhni« .j ovltostim tfjpjo zel°«( *E znalo dobro eovim vostim, ki imajo oziroma prav nič sku komedijskim burkaštvo^ JJi čakuje pa lahko veliko y ke?s ja in hihitanja ter tudi J JUbj, od srca." • Lea Menci« [Osi Drugi koncert PERCUSSION PLUS AJDICEVA NOVITETA > NA KONCERTNEM OPgil Na drugem ljubljanskem koncertu v seriji treh pod. S$ot h naslovom Precussion plus (tolkala in .. so v veliki - Slovenske filharmonije v Ljubljani (18. 3.) nastopili s0'.1^" Aleš Kacjan in Filharmonicni tolkalci, med njimi njihovi p^ Amy Lynn Barber, ki je tudi duhovni vodja te serije, pa Kresnik in Matevž Bajde ter Andraž Poljanec; pri zadnji s -ti jim je pridružil še dirigent Aleksander Drčar. Na sporedu F^, glasba za flavto in tolkala avtorjev I. Dahla, M. PtaS LrfO Kolba, A. Joliveta in še krstna izvedba letošnjega Pres nagrajenca za glasbo, slovenskega skladatelja Alojza ^.^ skladba z naslovom Noč - Pogled v Nebo za flavto in toflKa f ^ izpod prstov flavtista Kacjana in tolkalke Amy Lynn Bai ju in joo prsiov uavusia nacjana in loiKaiKe /\my uqP J Gorenjski skladatelj A. Ajdič je spet presenetil z glasp' _n0$A (za flavto solo iz leta 1980) in nazadnje na njegovo ^ Tretjo simfonijo za tolkala in simfonični orkester (^"'šicI^L je umetnik letos prejel nagrado Prešernovega sklada;- ^ fyv> sam pa je zapisal ob tej krstni izvedbi Noči - Pogleda ^ fiC\>< flavto in tolkala v koncertni list. "... Ko ponoči gledarn ^ mi zdi, da sem tako majhen, nepomemben in kljub ten' v^lfv da obstajam. Zdi se mi, da se z vibracijo zvo^3,,?? Ar i neznanimi bitji, ki razumejo samo govorico zvoka.' /A' „adflJ, Ni potrebno posebej poudariti vrednost tega skladateljevega. ustvarjalnega fragmenta. Da pojavilo v vrsti tako specializiranega projekta, kot J ^ plus... v združbi številnih in uglednih avtorjev, Pa11rfl v knJul S ■1*1 s Se S* N velja. Največ zaslug za to ima zagotovo tuja t0"£?!f 3pa f. naših Filharmoničnih tolkalcev A. Lynn Barber. N^^ja^ tokrat pomembna vloga še na strani flavtista ^m\o h lahko za ta primer omenjeni koncert obrnili na rjij, kJ (tolkala). Precej specializirani koncerti v tej s ^ j^fcij modernistično slogovno usmerjeni, vsi po VL glasbo 20. stol, pa žal ne privlačijo publike. • r# S?1 bila ^tek, 21. marca 1997 ALPE ADRIA - TURIZEM, ŠPORT, UMETNOST 9. STRAN • GORENJSKI GLAS JotKsuikto- clV LjcllO Med 269 razstavljalci na sejmu Alpe Adria je tudi nekaj gorenjskih občin ^bljana - Torek. Ura je ravno odbila Qe*et. Vrvež na 36. mednarodnem jjirnu turizma, športa in umetnosti **Pe Adria se je samo uro potem, ko se vrata Ljubljanskega sejma rfria, že začel. V kongresni dvor-J1 hale B pa podpredsednik vlade Jjlan Podobnik uradno odpira se-J1* in med drugim pravi: "Turizem J°ramo prodajati kot slovenski tur-turizem s svojo dušo in nacio-1PO identiteto." L isti hali, nekaj deset metrov stran Ja na 28 kvadratnih metrih svoj raz-Jjni prostor Upravna enota Škofja JPpi ki je organizirala predstavitev Pn Škofja Loka, Gorenja vas - Pol-Železniki in Žiri. Vsaka od občin Predstavlja ločena, vsaka ima en lan w-^ase. Na prvi dan sejma je bila na občina Gorenja vas - Poljane. predstavljal svojo kmetijo Par Gwo-lešnk, ki ima urejen kamp z indijanskima šotoroma. Pri njih pa lahko tudi jahate na islandskih konjih in se pobliže spoznate s permakulturnim kmetovanjem.V občini Gorenja vas -Poljane pa je turističnih kmetij še več in vseh so obiskovalci dobili vsaj osnovne informacije. Poleg tega so bili za torek napovedani še godci s Hotavelj in Gorenjevaški oktet. Naslednji dan se je na istem razstavnem prostoru predstavljala občina Železniki, pravzaprav Davča in Sorica. Davča se je letos predstavljala prvič, Poudarek so dali na predstavitev stare obrti. "Naš namen je pokazati, da se stara domača obrt v Davči ne samo ohranja, ampak tudi obnavlja, kar je v Sloveniji redkost. Za Davčo je najbolj značilno pletenje so sledili na začetku omenjenim besedam Marjana Podobnika - predstaviti turizem z dušo in identiteto. V četrtek je bila na vrsti Škofja Loka. Njene predstavitve si zaradi zaključevanja redakcije še nismo mogli ogledati, a se verjetno od zastavljenega projekta niso oddaljili. Na to kaže tudi njihova napoved v programu dogajanja za ta dan. V okviru občine Škofja Loka se je tako predstavila Cirila Šmid z loškimi kruhki, prisoten je bil kmečki turizem Porenta, obiskovalce pa so seznanili tudi z znamenitostmi Crngroba. Vse to si lahko ogledate še danes, saj se občina Škofja Loka predstavlja dva dneva. Poleg razstavnega prostora občin škofja Loka. Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri se predstavlja občina Idrija. Njihova predstavitev je v znamenju rudarstva, predvsem pa čipk. Mimo idrijskih čipk, ki imajo večsto-letno tradicijo, se res ne da iti. Kakor tudi ne mimo vsakoletnega čipkarskega festivala, ki bo letos od 22. do 29. avgusta. Letos pa Idrijci posebej opozarjajo tudi na svoj Mestni muzej v gradu Gevverkenegg, ki kandidira za evropski muzej leta 1997. Tudi občina Kamnik, ki s svojim razstavnim mejijo na Idrijo, je prisotna na sejmu Alpe Adria. Kamnik vsak dan pripravi multivizijsko predstavitev. V sredo, ko smo se pri njih malo dlje ustavili, so ravno predstavili projekt Terme Snovik. Zamisel, ki so jo prvič predstavili pred tremi leti, se počasi razvija in je precej drzen projekt. Sodeč po aplavzu, ki so ga prisotni namenili predstavitvi, so Terme Snovik zanimive tudi za slovenske turiste. V torek so s klekljanjem poskusili tudi najmlajši. "8e zime so v Davči kot nalašč za prejo A ^Jihov razstavni prostor stoji v 1. En 0Diu>ravn0 na vrnu stopnišča, °bisuda kar trciš vanJ- 0b našem Poh iQ bila njihova predstavitev v WrP teku. Na levem delu so ifoj • • v desnem delu Je stal leP° 1jS'e.n zapravljivček, v ozadju so "W ■ v 0SPrediu Pa Je stala miza' Pr£n,ena 2 letaki in prospekti, ki SE?0 vab'J° turiste v Poljansko iej- °- Najprej spregovorimo z Milo-KdJTtanonikom iz Vinharij, ki je liibip^' SV°J° turistično kmetijo '^ost i' s istimi sobami, bazenom p£a ' kar vam lanko nudi kmecki Win Miloš je z zanimanjem ?*dfwa slovenskih obiskovalcev tejo t,0_Jen< sicer pa pri njih dopustu-JW'dl tuji turisti. Svojo turistično . Boštjanovcu je osebno Veij^ljal tudi Peter Banič s Hota-P^aiai !e neke čudne zvarke je '1 bko \1\"To J6 Pa materina duš'ca, jfl^jobn kuPite. če pa pridete k nam, on &e Jjste dobili zastonj. Veste, z njo %k<2kai pozdravi," je razlagal JhlL 'CU. ^ en'1 Jožica Mur sta klek|Jali-B^skiiH emu Priimku nimata prav ^Oofcl^Pnega, razen veselja do čipk. košev in predenje, zato smo to tudi prikazali. Nismo pa obšli tudi turističnih kmetij z našega konca, o katerih lahko obiskovalci tudi marsikaj zvedo," je povedal Jelene Jože z Davče. Miro Kačar je organiziral predstavitev Sorice, rojstne vasi slikarja Ivana Groharja. Prav umetnost je tudi rdeča nit predstavitve vasi Sorica. "Preko turističnega društva smo zbrali vso turistično ponudbo našega konca in jo uvrstili v ličen prospekt, kar mislim, da se bo obdržalo. Naša dejavnost je predvsem umetnost, doživljanje umetnosti, zato predstavljamo likovno in glasbeno delavnico. Čeprav ju predstavljajo šolarji, pa je še bolj namenjena starejšim. Ti so še bolj potrebni umetnostne vzgoje kot mlajši," je povedal Miro. Ob ogledu vseh razstavnih prostorov na sejmu se vam vtisne eno, vsi so zelo urejeni. To je opazila tudi ena izmed obiskovalk in nadaljevala misel: "Tu pa je prav nekaj posebnega, tako domačega. Kakršni so verjetno tudi ti kraji." Ni kaj, na razstavnem prostoru upravne enote Škofje Loke V(i; Svojih ma,° podrobneje seznani kakor je tudi ostale 4Nj 0Č6: "V Žireh je za čipke J?rVnrn!I]lmanJa' zato gredo čipke m je tuLamet- Sicer pa za tako čipko, W daS potreMem okoli osem ur. ' ?° raW ko hitro ne bo šlo. Pogoji Nikai J Primemi, pa še ljudje te ^lek| P°vprašajo." Za tiste, ki se h da & bo|l spoznajo, naj povelje čin? ala Polpremet in ozki ris. tTski krcSl? JS^ raztavljal tudi Klekl-si^e Ta?5 0S lvana Tavčarja. Kipar 8>. D?Ičariz Suše je rezbaril. Na b5°nSJe bi|zelani. Sicer pa K CL';,?dalovni pogoj' tukai J> Vjdi oealni. Pomembno je, da V4 Sic^vijo običaji v Poljanski !?> Ni* J° se v torek predstavljali Ravnic.:' pa ob našem obisku »k-,80PrišliProstora niso bili prisot- Cla Predit a rneje- PreceJ obsežno X6| edstaVljena gosti|nJa u s Torek, 18. marca: - Predstavitev občine Gorenja vas - Poljane, UE škofja Loka (ves dan) - Multivizijska predstavitev Kamnika (ob 11. in 18. uri) - Predstavitev Velike Planine, občina Kamnik (ob 16. uri) Sreda, 19. marca: - Predstavitev Mestnega muzeja in čipkarske šole Idrija, občina Idrija (ves dan) - Multivizijska predstavitev Kamnika (ob 11. in 17. uri) - Predstavitev projekta Terme Snovik, občina Kamnik (ob 12. uri) - Kamniške gore - Predavanje z diapozitivi, občina Kamnik (ob 16. uri) - Predstavitev občine Železniki, UE škofja Loka (ves dan) Četrtek, 20. marca: - Multivizijska predstavitev Kamnika (ob 11. in 18. Uri) - Delavnica slikanja majolk, občina Kamnik (ob 14. uri) - Nastop mažoretne skupine Veronika, občina Kamnik (16. in 17. ura) - Predstavitev Škofje Loke, UE Škofja Loka (ves dan) Petek, 21. marca: - Multivizijska predstavitev Kamnika (ob 11. in 17. uri) - Nastop folklorne skupine Društva narodnih noš na Komendskem, občina Kamnik (15.30) - Predstavitev škofje Loke, UE škofja Loka (Šmid Cirila - loški kruhki, kmečki turizem Porenta, Crngrob; ves dan) Sobota, 22. marca: - Kamniški obzornik - glasbeno-gledališki dogodek v izvedbi KD Priden možic, občina Kamnik (ob 11. in 16. uri) - Multivizijska predstavitev Kamnika (ob 12. in 17. uri) - Predstavitev občine Žiri, UE škofja Loka (čevljarstvo, čipkarstvo, slikarstvo, video prospekti, šolska plesna skupina; ves dan) Iz Sorice se je predstavila glasbena delavnica Orfej. Na našem potepanju med razstavnimi prostori gorenjskih in slovenskih občin pa smo kar pogrešali nekj znanih gorenjskih turističnih krajev. Kje so Bled, Bohinj, Jezersko, ...? Mogoče pa bo naslednje leto bolje. e Frlic iz Suše je Janko pravi, da za pletenje enega koša porabi pet do šest ur. VnJUllllL*1 liar mat Projekt Venerina pot je nova zvrst slovenskega turizma. Projekt temelji na kulturnem turizmu z zgodovinskim ozadjem. Venerina pot tako črpa svojo idejo iz srednjeveške pesnitve Frauendienst (Ženska služba), ki jo je napisal Ulrich Liechensteinski. Ulrich opisuje svoje popotovanje skozi 52 mest, ki si jih danes delijo štiri države. Izmed slovenskih je v projekt Venerina pot tako vključenih šest mest: Radovljica, Škofja Loka, Kamnik, Ljubljana, Kamen s Štanjelom in Postojna. Ta mesta bodo tako letos turistom odkrivala lepote srednjeveškega življenja in pričarala srednjeveško ozračje z glasbo, hrano, kostumi in razsvetljavo. Že pozabljene zgodbe in legende bodo oživele na trgih in ulicah. Omenjena mesta se posamično predstavljajo na sejmu Alpe Adria, kjer obiskovalcem ponujajo program prireditev. Prav posebna zanimivost sejma pa je par, ki se počasi (kot se je to počelo včasih) sprehaja v srednjeveških oblačilih. l če, Krai dve P^h ni o slov, v«rn Prec % »klic »ata S »o in Pom Nn Gor *dru nam tlVcj Prec Uost; tudi vzdr vSe Saabovih petdeset let Švedska avtomobilska tovarna Saab bo v začetku junija praznovala polstoletni jubilej. Takrat je namreč tovarna Svenska Aeroplan Ak-tiebolaget, kjer so izdelovali vojaška letala, predstavila svoj prvi avtomobil z imenom ur-saaben in značilno nekoliko nenavadno obliko, ki je kmalu dobila vrsto naslednikov. Pri Saabu so v svoji polstoletni zgodovini izdelali več kot 3 milijone avtomobilov, največ pa so jih prodali na domačem trgu. V osemdesetih letih je Saab zašel v težave in se je [)ovezal s Scanio, zadnjih nekaj et pa deluje pod tehnološkim in finančnim pokroviteljstvom evropskega dela General Mo-torsa. Ob jubileju pri Saabu napovedujejo povsem novo luksuzno limuzino 9-5, ki jo bodo predstavili na jesenskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Na sliki: saab 92 iz leta 1950. • M.G. Citroenov zastopnik z novim imenom Slovenska Citroenova filiala PDA, ki od lanskega avgusta na slovenskem trgu skrbi za to francosko avtomobilsko znamko, se je po odobritvi slovenske vlade preimenovala v Citroen Slovenija. Nekdanji zastopnik Cimos je ohranil proizvodno funkcijo in bo Citroenu letos dobavil za 300 milijonov sestavnih delov, Citroen pa bo tako kot do sedaj nudil tehnično pomoč in izobraževanje. Citroenova neposredna prisotnost tudi potrjuje pomen, ki ga pripisujejo slovenskemu avtomobilskemu trgu. Prodajni rezultati za letošnja prva dva meseca in pol so ugodni, saj so prodali več kot 700 avtomobilov, od tega največ modelov AX in saxo z 1,0 litrskim motorjem, ki so od novega leta oproščeni carinskih dajatev. • M.G. ŽIVLJENJSKE RADOSTI V SALONV ^ RENAULT PRESA RENAULT v Cerkljah od I9.-2I.3, tel.:(064) 422 522 VOZNIKI POZOR! Vabimo vas, da sedaj ob koncu zime pripeljete vaša vozila na pregled podvozij in ostalih vitalnih delov, kajti samo z rednim vzdrževanjem se ohranjajo vozila varna. Za najboljšo možno zaščito proti rjavenju uporabljamo ekološko čisto KANADSKO OUI KROVVN, ki prodira posebno še v spoje in votle dele, kjer. zaustavlja rjavenje, obenem maže ključavnice in ostale gibljive dele. Vse lastnike vozil HTUNDAI pa obveščamo, da smo pooblaščeni za opravljanje kontrol podvozij z DINITRO-LOM po pogojih tovarniških garancij, vključno s potrjevanjem garancijskih listov - vse, ki želite ohraniti vozilo varno, vabimo, da nas pokličejo v podjetje TRI KRONI, d.o.o., GodeSIČ 53, škofja Loka, tel.: 064/631-487, da se dogovorimo za termin zaščite ali kontrole. S prinesenim oglasom priznamo IO % POPUSTA za storitev. 20. Slovenski avtomobilski salon Bliža se letošnji osrednji avtomobilistični dogodek, jubilejni Slovenski avtomobilski salon, ki bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču od 19. do 27. aprila. Skupaj s tujimi zastopanimi podjetji se bo predstavilo 271 razstavljalcev. Osrednja pozornost bo seveda namenjena avtomobilom, na ogled pa bo večina novosti z nedavno minulega mednarodnega avtomobilskega salona v Ženevi. • M.G. VTOSERVIS MBR0Z SkUpina VolkSVVagen Gorenjesavska 13L KRANJ- IfATU JI C ČflJlRICI#lll v prostorih Tekstilindusa VUJlILA > >rAfl>l\IM tel.:064/225-110, fax:064/225-104 TEMPERAMENTOM POOBLAŠČENA PRODAJA, SERVIS, AVTOKLEPARSKl IN LIČARSKE STORITVE I ###*##############*! IZREDNO UGODNA I CENA ZA VOZILA t IZ ZALOGE '96 INCA_ UGODEN NAKUP NA KREDIT ALI PORSCHE LEASlM, PEUGEOT M BMb> j UGODNO ^-usl. P 106 1.350.000 SIT I P 406 ST 1,8 3.242.000 SIT P 406 BREžAK ST 1,8 3.482.000 SIT UGODNI KREDIT od T + 6 %, SERVIS IN PRODAJA VOZIL AVTOHIŠA KAVČIČ MILJE 45, VISOKO PRI KRANJU, tel. 064 431-142 NISSAN AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel. 064/242-277 SERVIS IN PRODAJA VOZIL MICRA 1.016Vairbag......................................15.990,00 DEM ALMERA1.416Vairbag................................. 22.490,00DEM PRIMERA 1,616Vairbag, ABS.........................29.400,00 DEM bogata serijska oprema garancija 3 leta ali 100.000,00 km NOVO AALEQ VRHUNSKA SALON VOZIL in/Hf ITPTH Staneta Žagarja 30, Kranj IWaL.ll LIH Te|.:064/331-656 del . čas:od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 13. ure PRODAJA IN SERVIS <® TOYOTA XSTARLET-mala zvezda z veliko opreme tCOROLLA-veliko modelov tudi 4 WD tCARINA-limuzina LIFT BACK KARAVAN tPICNIK in PREVlA-enoprostorec lA *RAV4 in LANDCRUISER-pojem med terenci XHIACE-gospodarna in zanesljiva dostava //N OSTALI MODELI vam daje VARNOST bočna in strešna ojačitev, zračna blazina MIRNOST protivibracijski in protihrupni sistem MAJHNO PORABO diesel - 3,8 I na 100 km že od 14.790 DEM diesel 17.790 DEM CITROEN SLOVENIJA - POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER: AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. RADOVLJICA, 064/715-256, 715-015 CITROEN si/h JESENICE ■ j _ _ C.J.Finžgarja 2 M U. O. O. NOVE, NIŽJE GENE TVVING0 že od 14.460 DEN, CII0 od 14.525 DEN, NEGANEod 21.045 DEN VSA VOZILA SO LETNIK PROIZVODNJE 1997 KREDIT OD T+0% DALJE! TEL.:064/861-570, 861-571_ HYunnfli NAJUGODNEJŠI KRED'1 od T+ 5% moznosTKREorradg POSEBNI POPUSTI zaj^ STARO ZflOOOp „ HITRE SERUEAE10 LICflR^ KLEPARSKE STORITVE^ AVTO KADIVEC, Se**" tel.;064/411-ifl> SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - Ljubljanska ^ VAS prijazno vabi na DNEVE ODPRTIH VRA* od 20.3. do 22.3. med 8. in 18. ui» Ob prijetni glasbi, okusni hrani in dobri pijači boste PREIZKUŠALI nove modele vozil Renault Clio Fidji, TVlr^ VVind, 5cenic, Classic, Šafrane ter prodaje uspešnice Mešane Čerli^' Megane Coupe ter Laguno. Med udeleženci bodo izžrebane bogate nagrade. Na zamudite: v dneh odprtih vrat boste lahko u(hoa A kupovali tudi rabljeno vozilo ter op^«* BREZPLAČNI servisni pregled valeča OJHONDA servis & p«' AMBROZ PREŠERNOVA 1 2 RADOMLJE SLOVENIJA m/ TEL.&FAX: * PRODAJA VOZIL * AvTOMEHANJS * AVTOKLEPARSTVO * AVTOUCAE nOUI CIUIC "5 DOOR" ŽE U PR°° "CRU" 4h4 U mfiJU tofincfa LUKSU2flI "LEGE0D" 20 PETJC!!^ Varnost na smučiščih Le kazni lahko preprečijo vragolije na VIVVI1 smučiščih £ A. JL tf , O tf eprav je smučanje postalo tako nevarno, da se lahko tudi ubiješ, žičničarji pravijo, da so naša smučišča varnejša kot avstrijska. naranJ» 19. marca - Letošnje nesreče nesreče, saj se poškodbe od Tako kot mnogi drve po cestah, Vu" drve tudi po smučiščih, na , se poškodbe od i slovenskih smučiščih, posebej gležnjev selijo proti glavi. Odmev-tragični, so dvignile veliko nost tragičnih nesreč si žičničarji UiftH* v ro^a medijska odmevnost razlagajo tudi »lov ra^°^a dejanskih razmer, saj v 'ensi\a smučišča niso tako ne-pre PIsanJe pa nam je napravilo to c*j # škode, pravijo slovenski ,KjTCarJL Tiskovno konferenco so ^ali šele ob iztekanju smučarske °n«> da so lahko postregli z feS11' Podatki. Na smučiščih se z naravnanostjo senzacionalističnemu s čimer privabljajo medijev k poročanju, bralce. Verjetno pa drži tudi to, da zaradi zelenih zim v zadnjih letih smučarskih nesreč pač ni bilo, saj se je smučanje usulo. Letos pa spet zaživelo, v veliki meri tudi po I^Pnpetilo približno 700 nesreč, zaslugi dodatnega zasneževanja lU0^?n,ei>i> da se je poškodovalo 9 na vse več smučiščih. Zato je tudi kot smucarJev» kar je dosti manj so i na.avstnjskih smučiščih. Tam •»eli namreč v minuli smučarski Po^ Približno 70 tisoč nesreč, kar Dm ?' da se Je poškodovalo 87 proin"I smučarjev. ljeS'0Venska smučišča so potemta-q0 varnejša, kar po besedah *dru****8 Bedrača, predsednika |au, enJa slovenskih žičničarjev, sHiUc° priPišemo tudi boljšemu {arj^arskemu znanju naših smu-t^v- Po naših belih poljanah tivci v^u8aJ° predvsem rekrea-Prec medtem ko je na avstrijskih Cenin' turistov> ki dostikrat pre-^ostiJp° SV0^e smučarske spret-d0v j. °^eg tega so naša smučišča tu^^^pbro urejena in varna, smučarskih nesreč spet več. Nesreče se so seveda tudi posledica vragolij na smučiščih. po smuciscin, precej nesreč nastane prav zaradi trčenja smučarjev. Na smučiščih sicer imajo redarje, v konicah tudi policiste, ki imajo več avtoritete, toda rediteljske službe tistih, ki ogrožajo druge, ne morejo kaznovati na licu mesta, kar bi nedvomno najbolj zaleglo. Tudi v tujini so že zdavnaj ugotovili, da je najboljša kazen za neprimerno vedenje na smučiščih udarec po žepu. In to naši smučarji, ki odhajajo na smučanje v tujino, dobro vedo, tam si takšnih vragolij ne privoščijo. Smučarska sezona se izteka, naprave še obratujejo na Kaninu, Krvavcu, Rogli, Soriški planini in na Voglu. Na slovenskih smučiščih so letos našteli približno 750 tisoč smučarjev, žičničarji pa ocenjujejo, da jih je doslej približno toliko smučalo na avstrijskih, italijanskih in francoskih smučiščih. Računali so na približno milijon smučarjev, kar pomeni, da so dosegli tri četrtine načrta. Letošnja zima sicer ni bila zelena, toda izdatneje je snežilo le enkrat, zato je bila smučarska sezona kratka. Še dobro, da imajo na mnogih smučiščih naprave za dodatno zasneževanje. Krvavec bi brez tega lahko obratoval le petnajst dni, tako pa tam smučajo že 110 dni. naprave so dobro r* ih ^ko +■» >(/) i i cu E ■ CM o. — -j<5 3 og§ (O DO .w > OS Dom starejših občanov Preddvor Najpomembnejše je dobro počutje oskrbovancev Dom starejših občanov Preddvor bo naslednje leto praznoval 50-letnico - V leto 1997 vstopili v novi podobi - Starejšim občanom je v njihovem domu na voljo mnogo aktivnosti - Načrtov ne zmanjka Preddvor - Dom starejših občanov Preddvor leži ne daleč stran od jezera Črnava. Dom je javni social-no-varstveni zavod, ki je z varstvom starejših občanov začel že novembra 1948. Tako bodo naslednje leto slavili že svojo 50. obletnico. Osnovni cilj doma je, da se oskrbovanci dobro počutijo in so zadovoljni, kar velja tudi za njihove svojce, pravi direktor doma Peter Stare. Dom sprejema v stalno ali začasno oskrbo osebe, ki zaradi starosti ali drugih ne morejo ali ne želijo živeti same, zato je njihovo dobro počutje mnogokrat bistvenega pomena. Dom starejših občanov Preddvor trenutno premore 184 ležišč, ki so razporejena v osemdesetih sobah. Od tega imajo 20 enoposteljnih sob, 35 dvoposteljnih, 13 triposteljnih, 8 štiripos-teljne, eno petposteljno in 3 šestposteljne sobe. V novem domu imajo tako 81 posteljnih kapacitet v 47-ih sobah, ki imajo vse lastne toaletne prostore, kopalnice in tuši pa so skupni. V starem gradu so 103 ležišča v 33 sobah s skupnimi toaletami in kopalnicami. V Preddvoru se lahko pohvalijo s številnimi različnimi oblikami delovne terapije, s katerimi skušajo starostnikom omogočiti čim daljšo samostojnost pri dnevnih aktivnostih, jih spodbujajo k aktivnemu življenju in jim obenem tudi nudijo primerno razvedrilo. Naj naštejemo samo nekaj takih delovnih terapij, ki se izvajajo ali individualno ali skupinsko. V domu deluje skupina za ročna dela (mizarska delavnica, pletenje, vezenje, kleklanje,...), oskrbovancem je na voljo tudi njihova obsežna knjižnica. Enkrat tedensko predvajajo tudi videofilme vseh zvrsti, enkrat mesečno izhaja domsko glasilo, pri katerem sodelujejo tako starostniki kot tudi zaposleni. V domu poteka tudi skupinsko reševanje križank, organizirajo družabne igre, deluje tudi kuharska skupina in drugo. Za vsakega se najde kaj. Direktor doma Peter Stare Vsako leto organizirajo nekaj izletov, pripravijo skupni piknik, tudi za svojce stanovalcev. Zelo pohvalno je tudi, da vsak mesec povabijo oskrbovance, rojene v tekočem mesecu, da skupaj ob glasbi in pogostitvi proslavijo njihove rojstne dni. Ob rojstnih dnevih so oskrbovanci deležni še drugih pozornosti, posebno pozornost pa namenjajo najstarejšim oskrbovancem. V minulem letu so adaptirali stari grad in s tem pridobili ne samo lep kulturno -zgodovinski objekt, ampak so v bivši kuhinji uredili tudi frizerski salon, pedi-kuro in delovno terapijo. Z novim dvigalom in podzemnim hodnikom, ki povezuje stari del z novim delom doma, pa so uresničili dolgoletno željo po normalni komunikacijski povezavi med domovoma, saj jih sedaj neugodne vremenske razmere ne bodo več motile. Z lanskimi investicijami so v pre-ddvorskem domu dobro poskrbeli tudi za boljšo varnost tako oskrbovancev kot tudi zaposlenih. Namestili so namreč nove signalne naprave, uredili prezračevanje v primeru požara in pridobili novo ambulanto v starem gradu. Načrtov pa seveda nikoli ne zmanjka. Tako že v letu 1997 planirajo nekaj reklamacijskih popravil, pred grad naj bi potegnili asfalt, ob cesti nad sadovnjakom povečati parkirne prostore za obiskovalce doma. Deset let stara kotlovnica na premog je že dotrajana, zato je potrebna prenove, da bo imela večjo moč in bo tudi ekonomičnejša. Po vsej verjetnosti bodo v domu namesto stare telefonske centrale za 28 priključkov napeljali digitalno s 130 priključki, kar pomeni, da bo imela vsaka soba v novem domu telefon z direktno linijo. V domu pa gledajo tudi nekaj let naprej, saj načrtujejo, da bodo v severnem delu novega doma do leta 2000 uspeli pridobiti še 48 postelj. Idejni načrt za dokončno podobo doma, ki bo potem imel 214 postelj, je narejen, sedaj jim preostane le, da zberejo potreben denar. Kar pa ne bo lahko delo, saj je politika financiranja novogradenj in večjih adaptacij domov v Sloveniji vedno slabša, ugotavlja direktor Peter Stare. V gradu Turn so odprli tudi frizerski salon, kjer ga. Simona Krničar poskrbi za dobro počutje in lep videz oskrbovancev h tudi ostalih obiskovalcev. To je po* membna pridobitev, saj so svojci oskrbovance prej morali voziti tudi drugam, sedaj pa je to vse v hiši. Tudi tisti, ki so na vozičkih, lahko sem pridejo kadarkoli. Simona pravi, da je vedno vrsta pred njenimi vrati, komaj čakajo, da se uredijo, tako ženske kot moški. Kako tudi ne, saj jih Simona dobro razume in jim rada ustreže. Pedikuro v gradu Turn vodi ga. Tatjana Ješe, ing. farmacije. Zdravje naših nog je zelo pomembno, vendar zelo malo pozornosti posvečamo prav nogam. Šele, ko imamo težave z vraščenimi nohti, ali ko nas noge začnejo boleti, poiščemo strokovnjaka. Salon je opremljen zelo sodobno, za kar itn* vse zasluge g. Peter Stare, direktor Doma oskrbovancev Preddvor. Priznana zeliščna negovalna kozmetika GEHVVOL ima zelo veliko proizvodov za zdravljenje in lajšanje vseh vrst težav. Ob tej priložnosti vabijo vse, ki imajo kakršnekoli težave z nogami, da se oglasijo v graoy TURN v pedikerskem salonu. Strokovno vam bodo pomagali pri vraščeniv nohtih, zadebeljeni koži, kurjih očesih, bradavicah. Pokličete jih lahko oo ponedeljka do petka med 12. in 14. uro po tel. 064/451-015. OGLASI smučanje pred vrati: ^okrine (nassfeld) / koroška AVSTRIJSKA KOROŠKA ^elite smučati z vsem udobjem, ki vam ga nudi znano koroško smučarsko središče? i^učarski raj v čudoviti zimski pokrajini vas pričakuje in vabi na obisk! s a m o dobrih 50 km od predora "Karavanke"... *eč k0t 100 km odlično pripravljenih in urejenih smučarskih prog, 23 vlečnic. ^raj z največ snega v vzhodnih Alpah! Osebno ugodne ponudbe v mesecih marec in april! 'formacije: Verkehrsverein, A-9620 NASSFELD 0043/4285/8241, faks 8242 ^Podlagi določil Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS št. 18/91, Ji/94 in 23/96) ter 39. člena Statuta občine Železniki (Uradni ustnik Gorenjske št. 6/95) objavlja župan občine Železniki Razpis dodelitev naslednje *5 UVRSTITEV NA LISTO ZA DODELITEV SOCIALNIH ™NOVANJ V NAJEM V OBČINI ŽELEZNIKI PREDMET RAZPISA l^drnet tega razpisa je zbiranje vlog za oblikovanje občinske ql?.2a dodelitev socialnih stanovanj v najem, ocina Železniki bo razpolagala s stanovanji, ki jih bodo sedanji og^niki izpraznili; predvidoma bo letos prostih 6 stanovanj (4 aarsonjere, 1 enosobno, 1 dvosobno). J SPLOŠNI POGOJI Pravičenec do uvrstitve na prednostno listo za Rajnega stanovanja v najem mora izpolnjevati r* aoje; Prsh8 ^e Prosi'ec državljan republike Slovenije s stalnim D pivališčem v občini Železniki in na tem naslovu tudi resnično j>'eoiva; dobf ^upni prihodek na člana družine ne presega višine, . 2a 2 Zakonom o socialnem varstvu, ki znaša: J* otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % zadnje znane ^ovPrečne bruto plače v državi, to je 40.834 SIT, 34 ojr°ke °d 7- leta starosti do dopolnjenega 14. leta starosti J?.'« zadnje znane povprečne bruto plače v državi, 47.875 SIT, otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 t zadnje znane povprečne bruto plače v državi, * ie59.139 SIT, d odrasle osebe 52 % zadnje znane povprečne bruto plače v p0vr?VIit0 Je 73220 SIT: l9gPrečna bruto plača v republiki Sloveniji za mesec december zna*' ki i° Je objavil Zavod republike Slovenije za statistiko, 140.808 SIT. ^uto!?"09, so 86 zaposlili v februarju in kasneje, se upošteva Poj ° dohodek, ki so ga prejeli do dneva razpisa s tem, da ga je *a l~ 0 Preračunati na vrednost za obdobje december 1996, Osek9/..Se uporablja zadnji znani statistični indeks nominalnih statiJfif? d°h°dkov, ki ga objavlja Zavod republike Slovenija za 3 V5*'ko. njir^9 pr°silec ali kdo izmed njegovih, ožjih družinskih članov, ki z p°citn'*i?° P'18*5'73' ni lastnik ali solastnik počitniške hiše ali ^s&n 9a stanovanja oziroma druge nepremičnine, ki 5. flg^a 25 % vrednosti primernega stanovanja; >m st?s',ec a,i kdo 'zmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z 6, (ja talno prebiva, ni bil lastnik stanovanja, pa je tega odtujil; katerJ, s''ec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za &0dutiSe rešuje stanovanjsko vprašanje, ni lastnik ali solastnik • i o oziroma nosilec obrti; 8. cja Pfosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji; ^aino^0?'.'60 ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim ^eteku6]?'va kot imetnik stanovanjske pravice ali najemnik, ni v ^kona • odkupil stanovanja po pogojih stanovanjskega "a m ga odtujil. PrX«.MentaciJA> KI JO MORAJO % SS/LC/ PRILOŽITI VLOGI Nosilci rv P^obitev socialnega stanovanja v najem morajo " Potrdil ?itj naslednje listine; ■ PotrS o ° J^VJanstvu, na obrnil. evilu družinskih članov in od kdaj stalno prebivajo ' ^trdiS°čLu občine Železniki, ^ mesec to dohodku vseh članov gospodinjstva za zadnje ^trdilo ff *)rec* °bJavo razpisa (november, december, januar), Premic-2. Dremoženjskem stanju oziroma podatke o denarnih ^ Profili Vsen članov gospodinjske skupnosti, "P^Sk1-0 29 stanovanje, . °2irorna d ^osedanJih stanovanjskih razmerah in najemno &w£a iiS~n-iemno P09odbo. ;akon: 8S8 SS^oK ,%£^%Sno^lto pristojne9a organa 0 V !,°da --------s katero se izkazujejo gmotne in V za 7aStvene razmQre (potrdilo o nezaposlenosti z dohodek tPos. ovanje, mnenje komisije za razvrščanje), težine ali nnOS a ali njegove družine se štejejo vsi dohodki ria!l0rarneQa eznika' d°nodki iz dela in delovnega razmerja, tCP^fieaSr«„D°9odbenega ali popoldanskega dela, vse oblike S* deiavSe5nega d°nodka, dohodki od opravljanja kme-.af0vania čl1!'. Prejemki iz pokojninskega in invalidskega o varstvu borcev in lhwuvania irr^i k'ooiiim i£ Poko ninsKi aJldov ter^etov' dohodki po predpisih 'vnine k Niv^!Jer c'vilnih invalidov vo]nVdoho'dki od pVemoženja iti v?Sebnem ohrf ?ij0 Priiaviti na razpis, oddajo svoje vloge na 2*« mor u- 0brazec lahko kupijo na občini Železniki. 30 dni°r^id5ati Prosilci z vso zahtevano dokumentacijo v r} 2n'ki. Trni« o?neva obJave v Gorenjskem glasu na občini y* ft • Irnje 20 m sicer samn n«hno a ^oSf^ne DodaS8,je.Prosilec v vlogi za stanovanje navedel u, ^loči b naHa.021roma Predložil neresničnedokumetne, se oSi6uto nada'jnje obravnave, vg o ure za vian d° 12 ur« T,anJe Prošenj in za informacije so vsak delavnik «■ ure, v sredo tudi od 14. do 16. ure. Št. 1084 Železniki, dne 18. 3.1997 Župan: Lojze Čutar, l.r. sicer samo osebno. PREŽIVITE VELIKONOČNE PRAZNIKE NA KRASU VELIKONOČNI PAKET 28. - 31. 3. HOTEL TABOR SEŽANA, ŽE OD 9.263 SIT (3 polpen., prost vstop v casino Sežana) tel. 067/31-551, fax: 067/73-101 PENZION RISNIK DIVAČA, ŽE OD 10.545 SIT (3 polpenzioni), tel.: 067/60-008 MOTEL KOZINA, ŽE OD 11.685 SIT (3 polpen., 1 x brezplačen vstop v disco bar) tel.: 066/82-611, 82-689, fax: 066/81-395 ŠKOCJANSKE JAME /^v UNESCO 1986 Gliste du patrimoine mondial OBISK VSAK DAN VI-IX - 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00 IV, V, X - 10.00, 13.00, 15.30 XI - III - 10.00, NEDELJA, PRAZNIKI TUDI OB 15.00 INFORMACIJE: HTG SEŽANA, ŠKOCJANSKE JAME, MATAVUN 12, 5215 DIVAČA tel.: 067/60-122, 60-169, fax: 067/73-384 MOŽNOST IZLETOV: OGLED ŠKOCJANSKIH JAM, LIPICE, ŠTANJELA, POHOD NA VREMŠČICO, SLAVNIK, NANOS, NAKUPI V TRSTU, VOJAŠKI MUZEJ V LOKVI... HTG SEŽANA VAM ŽELI PRIJETEN ODDIHI POVABILO LJUDEM PLEMENITEGA SRCA NA DOBRODELNI KONCERT (Prvi pomladni ponedeljek^ 24. marec 1997, ob 20.00, Qattusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana Nastopajo: Alenka Godec Deja Mušič in Give me 5 Nataša Mihelič New Swing Ouartet Oto Pestner Majda Petan Jan Plestenjak Darja Svajger Tamara Tomlč Irena Vrčkovnik Otroški pevski zbor Plnocchlo In Eva Kozlevčar povezovalca: Saša Elnsledler štrumbelj In Jože Logar Izkupiček koncerta je namenjen pomoči otrokom In mladostnikom v stiskah, bolnim, invalidom, ostarelim, narkomanom, beguncem. Vsi nastopajoči so se honorarju odpovedali. Vstopnice so naprodaj pri blagajni Cankarjevega doma. DOBRO JE BITI POMEMBEN, POMEMBNEJE JE BITI - DOBER! Slovenska^ fondacija 9/ Štefanova 9,1000 LJubljana, . tel. 12-12-600. fax: 12-12-605. Ž.r.: 50100-678-46561 Sponzorji koncerta: Cankarjev dom, skupina Istra Benz, Bank Austria, Pop TV, Snaga, Biro M, Tam tam, Metropolis Medla, LPP, Cvetje Eli, Zli Inženiring, KSK IZJEMNI UŽITKI LETENJA Z ANUŠK0 Dvanajst udobnih potniških sedežev, motor, ki zmore lOOO konjskih moči, letalo, ki so ga izumili zato, da letenje približamo potnikom tudi tam, kjer za drugo potniško letalstvo ni prostora. Izletnike (12) z veseljem popeljemo nad Triglav, Mursko Soboto ali Belo krajino. Lahko na morje ali čez meje naše države. V minutah qa lahko preuredimo v tovorno letalo in tona in pol vašega tovora bo v eni uri v najoddaljenejši točki naše države. Z veseljem ga ponudimo padalskim začetnikom ali izkušenim padalcem, ki so Jim višinski skoki v poseben užitek. tokolje gnezdo, d.o.o. ERCERJEVA 12 4240 RADOVLJICA TEL./FAX: (064) 715-834 GSM 041-660-934 Vsako soboto in nedeljo od 11. ure, pa do mraka Vas ANUŠKA čaka na letališču Brnik, da Vas popelje v višave. LIP, Tovarna masivnih plošč, Podnart, d.o.o. - v stečaju Podnart 33, Podnart objavlja PRODAJO v okviru stečajnega poostopka (tretje znižanje cen) Prodajajo se: 1. osnovna sredstva: stroji za lesno predelavo, elektromotorji - Kanalna sortirnica - 6 poljna s 3 motorji in 2 reduktorjema 180.000,00 SIT - Štiristranski skobelni stroj Waco s 6 motorji in črpalko 1.200.000,00 SIT - Linija za dolžinski razrez lesa OKS 500 s 6 motorji 3.000.000,00 SIT - Stiskalnica VF GA-100 s 3 motorji 1.900.000,00 SIT - Kompresor Trudbenik z 2 motorjema 250.000,00 SIT - Odsesalna naprava s cevovodi z 9 motorji, reduktorjem in 4 ventilatorji 2.000.000,00 SIT - Odsesovalne naprave s 3 motorji in 3 ventilatorji 950.000,00 SIT - Kotel EMO z grelnikom, posodo, uparjalnikom in dozirno napravo 5.100.000,00 SIT - Zidana sušilnica Riko s 15 motorji, 2 črpalkama in 2 ventilatorjema 1.100.000,00 SIT 2. drobni material: - brusne in rezilne ploče, elektrooprema, goriva in maziva, ročno orodje Ogled, posredovanje informacij in prodaja bo v sredo, dne 26. 3.1997, v času med 15. in 17. uro na tel. št. (064) 731-159, oz. na naslovu Podnart 33, Podnart. S kupcem bo sklenjena pogodba po načelu videno kupljeno; kupcu bo blago izročeno po plačilu celotne kupnine; prometni davek plača kupec; v zgoraj navedenih cenah prometni davek ni vštet. Aktiven in ugoden obžutelc ves dan i MEDICINSKIMI HLAČNIMI NOGAVICAMI acr *razlicne stopnje kompresije *priporočamo pri stoječem delu ^anatomsko razporejen pritisk na nogo V barrt koze, sive, črne, modre nižje promocijske cene 40 DEN 1257,00 SIT 70 DEN 1368,00 SIT 140 DEN 1709,00 SIT act MEDISAN do.o., Kranj, Kidričeva 47a ORTANA do.o., Radovljica, Gorenjska c.33 PRENOVA do.o., Bled, Ljubljanska c.3 IOTP TEPINA d.o.o., Jesenice, Titova 112 15 d... Milena Uršič iz pravne sluibe Območne organizacije ZSSS za Gorenjsko Delavci prevečkrat brezpravna raja Pravna varnost delavcev je vse bolj ogrožena, česar so poleg nestabilnih gospodarskih razmer in prehoda v novo obliko lastnine krivi tudi drugi razlogi. Izrablja se denimo neusklajenost zakonodaje (zlasti zakona o delovnih razmerjih z zakonom o družbah in zakonodajo s področja lastninskega preoblikovanja), neučinkovitost inšpekcijskih služb in dolgotrajnost sodnih postopkov ter neizoblikovana sodna praksa. O tem podrobneje MILENA URŠIČ, diplomirana pravnica območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko, ki nam je postregla s podatki o pravni pomoči gorenjskim delavcem v minulem letu. Katera problematika s področja pravne varnosti opaz-neje izstopa v letu 1996? "Opažamo, da je več sklepanja delovnih razmerij za določen čas, čeprav je tak način v zakonu o delovnih razmerjih predviden le izjemoma. Izstopa problematika presežnih delavcev, praviloma s prehodom starejših delavcev na zavod za zaposlovanje, kjer so upravičeni do nadomestila za brezposelnost do izpolnitev pogojev za upokojitev. V večini primerov je dogovorjena odpravnina enaka odpravnini ob upokojitvi, pogosto pa se delavci pisno odpovedo vsakršni odpravnini. Nekatera podjetja ukinjajo določeno dejavnost (denimo čiščenje, varovanje), oziroma jo oddajo v najem skupaj z delavci, pri tem pa se materialni in pravni položaj delavcev praviloma poslabša. Opažamo tudi porast invalidskih predlogov na podlagi nev-ropsiholoških obolenj, vendar je glede na število zahtevkov priznanje statusa invalida s strani invalidske komisije zelo majhno. Lečeči zdravniki in zdravniške komisije le izjemoma priznavajo bolniški stalež nad 30 dni v breme zdravstvene skupnosti." Omenjate, da se delavci veliko obračajo po pravno pomoč v zvezi s sklepanjem delovnega razmerja za določen čas. Kaj se dogaja na tem področju? "Sklepanje delovnih razmerij za določen čas postaja pravilo, čeprav naj bi bilo po delovni zakonodaji izjema, kadar gre denimo za nadaljevanje začetega dela, za nadomeščanje drugega delavca in podobno. Delavci si želijo, da se jim delovno razmerje za določen čas pretvori v trajno zaposlitev, zaradi tega se večinoma obračajo na sindikat po pravno pomoč in zastopstvo. Nekaj tovrstnih tožb smo sicer že vložili, vendar še niso prišle na vrsto, tako da vsaj na Gorenjskem še ni rešen noben primer in torej še ni pravne prakse." Kakšne motive imajo delodajalci, da zaposlujejo za določen čas in s tem zavestno kršijo zakon? "Ta pojav postaja problem zaradi tega, ker delodajalci neprestano podaljšujejo delovno razmerje za določen čas: vsakič po šest mesecev nanese nekaj let, potem ko delavec ni več potreben, pa delovno razmerje ugasne. Ti delavci imajo sicer pravico do nadomestila na zavodu, drugega pa nič. Motiv delodajalcev pri te vrste delovnih razmerjih je dejstvo, da delovno razmerje preneha na najbolj enostaven način, po zakonu. Pri takšnem prenehanju ni nič spornega, nobenega postopka, nikakršnih materialnih obveznosti. Ko preneha delovno razmerje za določen čas, ni treba izplačati odpravnine." Na Gorenjskem je kar nekaj primerov, ko podjetja ukinjajo določeno dejavnost in jo z delavci vred prepustijo praviloma zasebnikom. Zakaj takšna praksa povzroča probleme? "Gre navadno za dejavnosti, kot so čiščenje ali varovanje prostorov, restavracije, trgovina oziroma franšizing, ki jih podjetja zaradi racionalizacije dajo v najem zasebnikom. Z dejavnostjo vred gredo k zasebnikom tudi delavci, zaposle- Ustanovna skupščina sindikata upokojencev Upokojenci solidarni z delavci Februarja so v Radovljici ustanovili Območni odbor sindikata upokojencev Gorenjske. Navzoča sta bila tudi Ivan Kramar, predsednik in Jernej Jeršan, sekretar republiškega odbora sindikata upokojencev Slovenije. Ustanovno skupščino je začela Milena Sitar, sekretarka območne organizacije ZSSS za Gorenjsko, zatem so udeleženci sprejeli pravila organiziranosti in delovanja sindikata upokojencev in izvolili odbor, ki bo imel v svoji prvi mandatni dobi sedež pri sindikalni izpostavi na Jesenicah. Osnova za delovanje sindikalno organiziranih upokojencev je programska listina Sindikata upokojencev Slovenije. Ta med osrednjimi nalogami omenja zavzemanje za zasluženo materialno in socialno varnost upokojencev, urejanje vprašanj pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva, stanovanjske problematike, davčne zakonodaje ter drugih aktivnosti ter ugodnosti, ki jih ponuja sindikat upokojencev. Udeleženci ustanovne skupščine izražajo solidarnost in podpirajo prizadevanja svobodnih sindikatov, da se izboljša gmotni, socialni in pravni položaj zaposlenih delavcev. Slednje mora biti prisotno tudi v javni razpravi o reformi sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v katero se bo intenzivno vključil tudi sindikat upokojencev na Gorenjskem. S tem se potrjuje soodvisnost skupnih interesov upokojencev in delavcev. Prednostne naloge območnega odbora sindikata upoko-jencev bodo predvsem pridobivanje novih članov, razvijanje različnih oblik obveščanja, seznanjanje svojega članstva z vprašanji pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva in drugo. Udeleženci ustanovne skupnosti so bili enotni tudi v spoznanju o širini programskih ciljev in o tem, da je tudi organizacija dovolj elastična, da sindikat upokojencev postane dovolj privlačen in življenjsko koristen za najširši krog upokojenk in upokojencev. • Srečko Krč, predsednik območnega odbora sindikata upokojencev na Gorenjskem ni na teh delih. V večini primerov se delovno pravni položaj teh zaposlenih poslabša: povečajo se jim norme, spremeni se jim razporeditev delovnega časa (pojavijo se denimo potrebe po delu prek polnega delovnega časa), dopust je minimalen, pogosto niso plačani prevozni stroški, regres za prehrano, pojavijo se zahteve po nekoriščenju bolniškega staleža... Skratka obseg materialnih pravic se praviloma zmanjša, kljub temu da splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo predvideva, da delavci v takin in drugačnih primerih ne bi smeli priti na slabše. Delavci se zato večidel otepajo možnosti, da bi šli skupaj z dejavnostjo iz starega podjetja v novo, saj izkušnje na tem področju kažejo, da gredo navadno na slabše." Ljudje se k sindikalni pravni službi v velikem številu zatekajo tudi v primerih, ko želijo izterjati svoje materialne pravice. Kakšne izkušnje imate s tem? "Gre za premalo izplačane plače, regrese, odpravnine, jubilejne nagrade... Največje število zahtevkov po neizplačanih odpravninah smo imeli lani v Peku, kjer so presežni delavci terjali svoje pravice. Čeprav je treba na izplačilo odpravnin običajno dolgo čakati, je bilo v Pekovem primeru to presenetljivo hitro rešeno. Ko že govorimo o odpravninah, naj povemo, da gre tu za odpravnine, ki so jih podjetja dolžna svojim presežnim delavcem, medtem ko odpravnine ob upokojitvi običajno niso vprašljive in jih delodajalci v redu izplačujejo. Na Gorenjskem je veliko tudi zahtevkov za izplačilo premalo izplačanih plač", ko so denimo v nekaterih podjetjih izplačevali plače pod ravnjo, ki jo predvideva kolektivna pogodba. Ponekod so delavci sicer pristali na to, da se te terjatve spremenijo v lastninski delež, drugje pa so vztrajali pri izplačilu. Rešen je denimo primer Jelovice, ki se je vlekel od leta 1992. Zaposleni so se odločili, da terjatev spremenijo v lastninski delež, in sicer v interesu obstoja firme in varovanja delovnih mest. Tisti, ki so podjetje zapustili, pa so seveda želeli materialne pravice." Delavce zastopate tudi v primeru stečajev? "V minulem letu smo se ukvarjali z zahtevki delavcev, ki so izgubili delo zaradi stečaja v Suknu Zapuže, Modeni Tržič in Ratitovec Železniki. V primeru Sukna gre za 200 zahtevkov (nazadnje je bilo sicer zaposlenih še 60 delavcev, vendar smo pozvali vse, ki so imeli terjatve do tega podjetja v minulih nekaj letih, da se oglasijo in nam dajo pooblastila za zastopanje pred sodiščem), v Modeni za 50 in v Ratitovcu za okoli 100. V vseh primerih skušamo izterjati neizplačane plače, prevoze na delo, odpravnine in jubilejne nagrade ter regres." Lani ste svojim članom dali domala dva tisoč pravnih nasvetov. S kakšnimi težavami prihajajo delavci? "Pravno službo imamo organizirano na Jesenicah in v Radovljici (kjer je našim članom na razpolago odvetnik Rus), v Tržiču (pravnica Marinka Rotar), na sedežu območne organizacije v Škofji Loki in enkrat tedensko v Kranju pa sem sama na voljo za dajanje pravnih nasvetov. Ljudje prihajajo z različnimi vprašanji in problemi, ki ne zadevajo le delovnopravnih razmerij, temveč še vrsto drugih, včasih tudi osebnih zadev. Pri tem delu skorajda ne moreš ostati brezoseben, ne moreš si kaj, da se te ne bi dotaknili problemi delavcev. Žal jim velikokrat tudi ne moreš hitro in učinkovito pomagati. Kot sem že omenila, je pri tem med drugim ovira neusklajena zakonodaja, neučinkovitost inšpekcijskih služb, pa tudi dolgotrajnost sodnih postopkov in pomanjkanje sodne prakse." D.Z.ŽIebir Stavka da ali ne Stavke kot skrajne oblike sindikalnega boja se delavci poslužijo, ko odpove vsaka možnost dogovarjanja, ko ni izgledov za rešitev nakopičenih težav ali ko eni ali drugi strani preprosto odpovedo živci. Vselej je prisotna dilema, stavka da ali ne, odločitev tako za sidniaklne zaupnike kot za delavce pa nikoli ni enostavna. Cilj rešitve je večkrat vprašljiv, nastalo škodo v neolastninjenih družbah (ali tistih v državni lasti) pa tako ali drugače posledično nosijo delavci sami. Pred takšno dilemo so se prejšnji teden znašli tudi delavci kroparskega Plamena. Kljub večinski odločitvi vseh delavcev za stavko ob neizplačanih plačah, predvsem pa zaradi nejasne prihodnosti družbe, ki bi ji ob nesprejetju sanacijskega programa novega direktorja sledil stečaj, so se našli notranji in zunanji prišepetovalci, ki so stavki nasprotovali ali ji prerokovali polom. Ob takih dogodkih ima vsak stran nekaj prav. Res je, da je stavka uspela. Družba Plamen je od koncema Slovenske železarne dobila finančno pomoč za izplačilo januarskih plač in potrditev sanacijskega programa. Slednji pa je odprl nove probleme, saj od delavcev zahteva nova odpovedovanja pri spremembi plačnega sistema, novih presežnih delavcev v režiji, novemu tržnemu pristopu poslovanja, skratka zategovanje pasu na vseh ravneh, kar je žal cena preživetja družbe. Še večji problem se je ob tem odprl v družbi Tovil, saj je osnovni pogoj za preživetje vijačnega programa v SŽ združitev obeh družb in odprodaja Tovilovih nepremičnin. Pri tem pa je lastnik pozabil na odziv in revolt Tovilovih delavcev, ki so koncernu SŽ (oziroma lastniku) napovedali stavko. Torej spet nova dilema: stavka da ali ne. Za karkoli sebodo odločili, bo "da" prinesel preživetje le enemu. Pravo odločitev bo moral to pot sprejeti lastnik, oziroma njegovi predstavniki. Žal imamo z njihovimi odločitvami delavci v SŽ predvsem pri predelovalcih že slabe izkušnje. • Bogo Košnik, območni SKEI 0 B M 0 Č N ORGANIZACIJ ZA GORENJSKI 5 Premalo izplačane plače Delavci tožijo Poslovni sistem Mercatt^ Leta 1992 so bila delavcem takratnih Mercatorjevih MH ^ delkov izdana potrdila o neizplačanem delu plač po podje^ kolektivni pogodbi. Te terjatve naj bi imeli delavci m0*0! uveljavljati kot svoj prispevek pri dokapitalizaciji podjetj' ! pt ob morebitnem stečaji oziroma likvidaciji. j *°nc V teku lastninjenja poslovnega sistema je prišlo ^l, reorganizacije. Tako so se škofjeloški Mesoizdelki in lju^ ka Mesna industrija združili v novo družbo Mesnine deyrah Kranjske v okviru Poslovnega sistema Mercator. Sindikat Je, po vodstva večkrat zahteval odgovor na vprašanje, kdaj in r ?*'ti bodo delavci lahko ta potrdila uporabili. Še februarja l*1". i£ ti svetovalec uprave Poslovnega sistema Aleš Cerin zagotaV' *e ( celovito informacijo, na osnovi katere se bo sindikat dokon orj odločil, na kakšen način bo zahteval realizacijo terj»' Ode delavcev. Te celovite informacije nikoli ni bilo, lastninJe "* C Poslovnega sistema je zaključeno, nadzorni svet pa Čerinovih besedah ni pristal na to, da bi delavcem morebitno odškodnino za neuporabljena potrdila. , ^ Ker bo zastaralni rok za terjatve letos potekel, smo & Ra? članskem sestanku že lani v Škofji Loki in januarja fe^je Ljubljani odločili za tožbe. Vsak upravičenec se mora Jje odlločiti, ali bo tožil poslovni sistem za izplačilo. Pravna sl^ 'ove gorenjskega območja bo zastopala delavce bivših Mesoizđa »nje ov, ki so bili člani sindikata na dan 1. januarja 1997, pray (°slej pa tudi upokojence in presežne delavce, ki so bi'1. ega prenehanju delovnega razmerja člani sindikata. Te d/11.' j^en pošiljamo dopise s pooblastili. Kdor bo pooblastilo podpi5^ JJ° r bo do konca tega meseca vrnil in zraven priložil še koPjJ "^ol neizplačani plačo, bo pravnica zanj vložila tožbo. RačuO^ esta, da bo teh primerov okoli 200. • Milena Sitar . ^ Bo BPT dobil socialni sporazum? p* Uprava BPT pripravljena skleniti socw* j sporazum s sindikatom V ponedeljek je sindika dualnih pogodbah se v g BPT prejel predlog social- trajanja ne bi spremeni^ ^ nega sporazuma, ki naj bi tudi njihovo število se ne ga sklenila generalni direk- povečalo. Rok za izpla ■ tor in predsednik sindikata plač predlaga direktor w nec meseca za pretekli Ji v imenu delavcev. To naj bi bil eden od ukrepov, ld bo pripomogel k čimprejšnji sanaciji težkega položaja družbe BPT. Predlagali smo ga na sestanku upravnega pdbora, ko je bila obravnavana izvedba stavke v začetku marca, ker delavci do konca februarja niso prejeli plač za januar. sec, v kolektivni P°g°ftfJfcS ta rok 18. v mesecu. TI azum vsebuje tudi <> nost direktorja, da sindikat- tem obvešča »iuui»--. ^ delavcev se P^^Hl vzdržnost do kakrfo^h^ aktivne ali pasivne . niso prejeli plac za januar nitve dela ter st^n^N^. Direktor v predlogu social- primeru, da bi plača ^(rl nega sporazuma od delav- nila kakšen dan čez 0 cev pričakuje soglasje k vorjeni rok. nižjim izhodiščem za izra- j čun plač, kot jih določa Socialni sporazum a^j kolektivna pogodba. Pre- veljal 6 mesecev. Na FJ^ dlaga tudi izplačilo regresa je sindikat, ki pripravu v več delih za leto 1996, — —»o*nmv! na socialni sporazum vJji jetju pozdravlja, vejeff < bo predlagal predvse^ ■ reg'6 izplačani pa bi bili v roku enega leta od podpisa sporazuma. Prvi del bi izplačali primeru plač in v denarni obliki do konca nekatere spremembe- ^ junija letos. Plače po indivi- MUena 9 Pravnikov nasvet t i j Z delavci vred k zasebnemu delodajy Vprašanje: Podjetje je čiščenje poslovnih P^f^A zasebnemu delodajalcu, ki je hkrati prevzelo vse deta f delale na teh delih. Alt delavke lahko odkloM^ prerazporeditev, oziroma podpis pogodbe o iaP novim delodajalcem? AarsW°\ Odgovor. Splošna kolektivna pogodba za g°sP?-gapoZ členu izrecno določa pogoje za prevzem delavcev, ki g f«. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega ra^Jed°(t odstavku 11. člena te kolektivne pogodbe moTaAj>xtl0 pr^k podjetjema {delodajalcema) sklenjena pogodba o r ^ delavcev na delo, in sicer po predhodnem rnnenj ftiin ta.Prejšnji delodajalec mora delavcem izdati sklep r.fctlfj editvi. Izvršitev tega sklepa je možna po dokončnos f se delavec ne ravna po dokončnem sklepu in J -a\ce^š razporeditev (ne podpiše pogodbe z novim deloMl 0 lj preneha delovno razmerje po 9. točki L odstavnA^fcWy Zakona o delovnih razmerji k Iz navedenega izhap> £0W*\T odklonitvijo take prerazporeditve (ki temelji nc1 ^grj* j sklepu), tvegajo, da jim bo prenehalo delovno ra alrfy dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovMj^ ^ k i* F°re J?« »5 S i* •n «JD»?' , ni,i' sa4 Je nanizaI teme' ki se Jih bo ministrstvo jG §ele nat0 šir§e predstaviti. 4EL,(?Ii,°- G,ede tu?lh investiciJ .Je dejal, da smo Povzel ;0 je Stantič ki Je 'ktoSat,Čni ™ sanV' saJ ne ?ore lzetl to^e s Pr°Jekt'in dejal, da jasno ločujemo med M*ati po svetu, kakor to počnejo A' Problematika tujih naložb m Prvovrstna politična in k ^ska tema, saj gre za anie> koliko je Slovenija 14 ocenjena na 2 milijardi ameriških dolarjev, je dejal Stantič. Bruselj nas kritizira, da se prepočasi prilagajamo skupnemu notranjemu trgu, glavna pripomba pa je nenehno , odnos do tujega kapitala, javnih učinkov neposred- Strategija konkurenčnosti slogih vlaganj. Jasno sta- venske industrije, ki jo je m ca! ni M GZS bi lahko prispevalo 30(1Pravi teh strahov, je clilrr13 deJal podpredsed-, f"tveto Stantič. ^.primeren čas za ^slek o tujih naložbah os ih .azrnislek o tujih investicija lije Prjrneren, ker se zaključi l0v Priyatizacija, zato bo enjja nemara poslej Ht' zammiva- Tujci *ga^ n*So pokazali nikakrš-zanimaja za nove, t.i. ,|,fej0 ntleld naložbe', ki prina- iJ0Kol°V- ^og'jivost1. novo sta *° m nova delovna r u zaostajamo za Češko osen arsko> kjer vrednost * L^jih neposrednih tujih t^J predstavlja skoraj toi2VH domacega bruto °da, v Sloveniji komaj Qstotkov, dosedanja so druge države v prehodu. j, - za tuje investitorje, ^ Pred tujim kapitalom pa Posledica nerazumevanja vhodnimi investicijami (naložbe tujcev pri nas) in izhodnimi investicijami (naložbe naših podjetij v tujini). Vhodne prinašajo novo tehnologijo, boljšo organizacijo, managerska znanja, so lahko pomemben vzvod razvoja. Zato so najbolj zaželene nove tuje investicije (od te- sama pa bo vsestransko servisirala podjetja ter opravljala koodirancijo, ki je sedaj ni. Zaprt finančni trg je predrag luksus Tako rekoč vsi razpravljala so pohvalili študijo in predlagana stališča o pospeševanju vhodnih in izhodnih investicij, pri tem pa okrcali sedanje razmere. Jakob Piskernik iz kranjskega Merkurja je opozoril, da je Banka Slovenije decembra uvedla 10-odstotne brezobrestne depozite pri najemanju tujih posojil, kar za 1 do 2 odstotka podraži celotni \J kate, da se tajajo |T0*< 2 ZR Jugoslavijo, Ijta? Zamrznjeni ie od leta d, i) Gospodarska zborni-h\\l eniie Je namreč do-pr .Uradno povabilo na »Jot 0 HO-letnice jugo-^.anske gospodarske C^ce' ki oo 18. aprila v Predsednik GZS p^ifuk je dejal, da je to poda*1? ne samo m $os~ ^drf * ' te*nveč tudi na M4tLlJ} da se bo proslave hnsk Podpredsednik slo-Hr-ž gospodarske zborno Stantič. upravnega odbora GZS se je udeležil prof. dr. Marjan Senjur, novi minister za ekonomske odnose in razvoj (na desni), temo je na seji uvedel podpredsednik zbornice Cveto Stantič (na levi), med njima predsednik zbornice Jožko Čuk. Foto: Tina Doki pripravilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, je pokazala, da je tehnološko zaostala in da ima neustrezno finančno in kapitalsko sestavo. Do leta 2001 bi morali v industrijo investirati 2 milijardi mark, gospodarstvo denarja nima, dorrjače varčevanje je skromno. Okvir za tuje naložbe bosta dala zakon o deviznem poslovanju in zako o prevzemih, ki naj bi bila v kratkem sprejeta. Vlada pa bo morala ustvariti okolje, ki bo motiviralo tuje, v prvi vrsti pa seved domače investitorje. Vhodne in izhodne investicije Za razpravo sta Matija Roječ in Franjo Štiblar pripravila študijo o neposrednih fipCIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -OŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE &OVNO SREČANJE SLOVENSKIH IN MADŽARSKIH 7-- 8l£SOMOGY) PODJETIJ, Q°*Pod 1997, Sl°f0k " Ba,aton L°rer5sJrska zbornica Slovenije Območna zbornica za *° zborni1 0r9anizira v sodelovanju s Trgovinsko industrijs-^larTirT? ^ije Somogy poslovno srečanje slovenskih in HoteiiT t Pod>t'i. ki bo v mestu Siofok ob jezeru Balaton Vsa J, E*UBtP«*. 7. - 8. maja 1997. °bp?!^lnoen®«-ana P^Jetja prosimo, da nas kontaktirate na Rf borno °APOdarsko zbornico za Gorenjsko tel. 222 584, kjer lri<5 Ve do 20 3 ali Podrobnejše informacije in prijavnico. zbornica Somogy bo vsem zainteresir-9°vore. Jem P°'skala ustrezne partnerje za poslovne h pOSLSiS.2RAČAxNJE V BERLINU 24. - 27. aprila **° 24;S^H0 SREČANJE V AMSTERDAMU Ob »eptembra 1997 Ort^S od°24 aHZbo^nica Maribor organizira poslovno srečanje v 'ntn4- do 27 aPrila in Poslovno srečanje v Amsterdamu ni^acii* V;, septembra 1997. Programe Doslovnih srečani. iRacije o Lseptem Qo?5erriski str=°;-zfciji in Minteresiranih podjetjih na nemški ih ^niskn J:iran|. ter prijavnico dobite na Območni zbornici za Si*** tel. 222 584. Prijave za Berlin so do 17.3.1997, 3. <^ no S|,ečanje v Amsterdamu pa do 28. 3.1997. N^^N0V0 B?H°R,TETN,H PR0GRAM,H ,N PROJE10"1" 5?0rit^5hnL2bornici za Gorenjsko razpolagamo z gradivom o Dok1,97 naT?9r^mih in Projektih v BIH, ki so bili predstavljeni rji^cle sep q ■ nac»onalnih koordinatorjev srednjeevropske " tel 222 58eV°* Zainteresirana podjetja naj nas kontakti- Gospodarski položaj je bil lani sorazmerno dober, napovedi za letošnje in prihodnje leto pa niso tako dobre. Pri prehodu iz ekstenzivnega v kvalitetni razvoj sta osnovni vodili tržno gospodarstvo in prilagajanje EV. Temu morda danes pravijo liberalizem, toda mislim, da spora o tem dveh vodilih med političnimi strankami ni, je dejal prof. dr. Marjan Senjur. Osnovna naloga ministrstva za ekonomske odnose in razvoj je zato priprava na vstop v EV, napravili bomo predpristopno strategijo (za štiri leta), bojim pa se, da je strateško delo šibka točka Slovenije. Druga stvar je dokončanje privatizacije, o tem bomo pripravili poseben zakon, tudi zakon o prevzemih podjetij, naslednji korak pa bo privatizacija državne lastnine, kjer bosta potrebna dva dp trije zakoni Tretja tema bodo cene, saj so velike disparitete nastale predvsem pri naftnih derivatih, nov razmislek pa bo potreben tudi na področju kmetijstva, predvsem glede povezanosti cen in subvencij. Četrta naloga pa bo spodbujanje izvoza na takšen način, da pri tem ne bi delali škode. Spodbujanje izvoza s pomočjo tečajne politike veliko stane, nisem pristaš močne kritike tečajne politike Banke Slovenije, vendar ima pomembne posledice. Zato bomo uveljavljali posredne spodbude, predvsem prek Slovenske izvozne družbe, nov instrument bo zavarovanje pred tečajnim tveganjem, kar zahteva spremembo zakona o SID in znatna sredstva, upam, da bo dobro delovalo in da bomo s tem razbremenili razprave o tečaju, je dejal prof. dr. Marjan Senjur. meljev do nove tovarne), pri katerih je pomembna velikost nacionalnega trga in cenejša, toda kvalificirana delovna sila. Slovenija izpolnjuje le drugi pogoj. Najmanj zaželene so t.i. Eortfolio investicije (manj ot 10-odstotni delež lastništva), ki so lahko spekulativne narave in zato nestabilne, lahko je to nekontroliran priliv tujega kapitala, kar pritisne na tečaj in s tem na izvoznike. Posebno težo pa želimo dati izhodnim investicijam, ki lahko pomenijo pomemben način prodora naših podjetij na tuje trge. Pri nas so že nekaj časa pod posebnim udarom politike, saj smo skušali v vsaki prepoznati 'nezakonit beg kapitala' ali krajo družbene lastnine, je dejal Stantič. Gospodarska zbornica bo v smislu lobiranja pritisnila na državne organe, da sprejmejo ustrezne politike in pravni okvir za pospeševanje vhodnih in izhodnih investicij, aranžma, odraža pa se v slabši konkurenčnosti našega gospodarstva. Tujci se za investicije odločajo zaradi trga, zato ni velikih obetov za priliv tujega kapitala v Slovenijo. Tudi Gorenje je zaradi trga postavilo novo tovarno kuhinj na Češkem. Samo čakamo, kdo bo prišel v Slovenijo, namesto da bi se veliko več pogovarjali o izhodnih investicijah, je dejal Borut Meh iz velenjskega Gorenja. Banko Slovenije je strah tujih investicij, njena reakcija je napravila precej škode, kakor je izjemno škodo ugledu Slovenije v tujini napravil zaplet s Shellom. Ne more biti vendar odprt samo en segment trga, preveč nas je strah, da bi se odprl tudi finančni trg, kar je predrago, v sodobnem svetu je zaprt finančni trg luksus. Ne gre drugače, kot da se spustimo v deročo reko in skušamo plavati, je dejal Marjan Cerar iz ljubljanske Belinke. • M. Volčjak V Planiki prišlo do delnega dogovora Po hudih zapletih le razplet? Zapletlo se je s sindikatom Neodvisnost, ki dogovora ni hotel podpisati • Reprogramiranje dolga za štiri do pet let, desetino banka pretvorila v kapitalski delež - Plače v sredo Kranj - Po včerajšnjih ce- delavce seznanil s klepi lodnevnih pogajanjih sindikatov v Planiki sta dva od treh sindikatov popoldne le podpisala dogovor z Gorenjsko banko o reprogramiranju dolgov, kar je bil pogoj, da bosta k sanaciji podjetja pristopili tudi ministrstvi za delo in za gospodarske dejavnosti. Do zaključka redakcije pa nismo izvedeli, ali skupščine in jim obljubil, da bodo plače dobili do 28. marca. Prav pri plačah Pla-menovih delavcev pa se obetajo nekatere - za delavce neprijetne, po mnenju direktorja pa nujne - spremembe. Direktor Korinšek namreč trdi, da so plače v Plamenu previsoke, saj jih doslej niso izplačevali po je sporazum podpisal tudi branžJni kolektfvni p0godDi) sindikat Neodvisnost. O temveč po svoji. Tudi tarifni morebitni stavki se bodo vsi zaposleni odločali danes. Po naših informacijah je med celodnevnimi pogajanji prišlo do razcepa med sindikatom ZSSS, Svetom kranjs-kih sindikatov in Neodvisnostjo, zato so se po nekaj urah brezplodnih dogovarjanj umaknili na ločene pogovore. Glavni vzrok razcepa naj bi bilo nestrinjanje s pogoji, ki jih je postavila Gorenjska banka; šlo naj bi predvsem za pristanek na socialni sporazum. Kljub temu sta nekaj po štirinajsti uri sindikat ZSSS in Svet kranjskih sindikatov le podpisala dogovor, medtem ko je sindikat Neodvisnost do zadnjega vztrajal pri svojem. Ali je pristal na pogoje Gorenjske banke, do zaključka redakcije nismo uspeli izvedeti. V dogovoru med drugim piše, naj bi Gorenjska banka reprogramirala 1,57 milijarde tolarjev dolga Planike za štiri do pet let, za to pa bo Planika plačevala 9-odstotne obresti. Gorenjska banka je tudi pristala, da bo desetino dolga pretvorila v kapitalski delež. Prav reprogramiranje dolgov pa je pogoj, da bosta pomoč zagotovila ministrstvo za delo in ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Kot je povedal direktor Planike Bojan Starman, naj bi ministrstvo za delo Planiki pomagalo v okviru programa aktivne politike zaposlovanja oziroma ohranjanja delovnih mest, za kar naj bi Planika do konca direktor že predstavil sindi-leta dobila 180 milijonov katu in svetu delavcev, zdaj tolarjev. S to pomočjo naj bi pa čaka na morebitne pri-delo obdržalo vseh 2375 pombe. Takoj ko jih bo razredi so bili po Korinško-vem mnenju preveč raztegnjeni, saj jih je bilo doslej namesto sedem kar osemnajst. Tako bo eden od prvih korakov v izvajanju sanacijskega programa prav znižanje plač, ki naj bi se izenačile s tistimi, ki jih prejemajo delavci Tovila. Po ocenah naj bi celotno maso plač zmanjšali za desetino, kar naj bi se pri nižjih plačah poznalo na približno deset odstotkov tanjših kuvertah, medtem ko bodo višji osebni dohodki po Kor-inškovih besedah še bolj okleščeni. Predlog znižanja plač mora potrditi še sindikat, vprašanje pa je, ali se bo to res zgodilo. Pa bodo nižje že februarske plače? Direktor Korinšek je dejal, da verjetno še ne, če bodo le dobili potrebno posojilo. V sanacijskem programu je zapisano tudi zmanjšanje števila zaposlenih in seznam s 43 presežnimi delavci je Občina odložila plačilo dolga Občina Kranj je Planiki odložila plačilo 30 milijonov tolarjev dolga za uporabo stavbnega zemljišča (12,5 milijona je Planika že plačala), zaradi česar so podjetju blokirali žiro račun. O podrobnostih naj bi se dogovorili kasneje. delavcev. Približno enako vsoto pomoči naj bi nudilo tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti; Planika prejel, bo program odpuščanja stekel. Čeprav so iz Plamena prišle informacije, da je direktor zamenjal dva naj bi denar dobila preko vodstvena delavca, to je prijavljanja na razpise omen- tehničnega in komercialne- jenega ministrstva. Po napo- ga direktorja (na njuno mes- vedi direktorja bodo denar to pa postavil dva za plače (potrebujejo 230 Tovilovca), nato pa ju že po milijonov tolarjev) skušali dveh dneh ponovno postavil zbrati do torka ali srede, ko naz8ijf je Korinšek te infor- naj bi prišli tudi nekateri macije zanikal ter jih označil prilivi iz tujine. zgoij za govorice. Poudaril V Plamenu klestijo plače ^V^oVfolt Potem ko je skupščina dacije vodstvenih struktur, saj Plamen praktično nima svojega vodstva. "Nameravam oblikovati vodstvo, ki bo izpeljalo sanacijski program," je še napovedal Mar- pred tednom dni potrdila dopolnjeni program sanacije Plamena, v podjetju po besedah direktorja Marjana Korinška čakajo na pogo-vore z vodstvom koncema o jan Korinšek zagotavljanju potrebnih -.-»«_._«, ._ sredstev. Po Korinškovih be- V Peku m Rogu mirno sedah se koncem dogovarja V retenjskem obratu Roga z eno od slovenskih bank za so delavci pretekli petek premostitveni kredit v višini dobili januarske plače, zato dveh milijonov mark, ki naj bi ga namenili delno za februarske plače, delno za oskrbo z repromaterialom, delno pa za poplačilo doba normalno delajo, za izplačilo februarske plače pa se po besedah vodja obrata Lada Lična še niso pogovarjali. Tudi zaposleni v Peku so viteljev. Nekateri dobavitelji januarske plače dočakali žice so namreč Plamenu že pretekli petek, čakajo pa že ustavili dobavo, saj so zahte- na naslednje, ki so jim ob- vali predplačila in naročil ljubljene za konec meseca, niso hoteli več sprejeti. Na Kljub obljubi pa so delavci torkovem sestanku s sindika- skeptični, če se bo to res tom je direktor Korinšek zgodilo. • U. Peternel POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Pet let Hranilnice Lon Utrdila vodilni položaj med hranilnicami Kranj, 20. marca - Hranilnica Lon v Kranju je lani poslovala uspešno, dosnost na kapital je bila 10,07-odstotna, delničarji bodo o delitvi dobička odločali maja na redni seji. V Hranilnici Lon je februarja kontrolni pregled opravila Banka Slovenije, marca pa revizijo pooblaščena reviziis-ka hiša, zato uprava že lahko predstavi rezultate poslovanja v lanskem letu. Hranilnica Lon je lani povečala svoj tržni delež med slovenskimi hranilnicami in še bolj utrdila svoj vodilni položaj. Bilančna vsota je lani porasla za 37 odstotkov, neto dobiček na osnovni kapital za 17,73 odstotka, likvidnost je dobra. Z uspešno javno prodajo delnic v nominalni vrednosti 35 milijonov tolarjev so jamstveni kapital povečali za 91,97 odstotka, število delničarjev je poraslo na 193. Tržni delež je povečala z odprtjem nove poslovne enote v Postojni, visoka SUZUKI LVŠINA ŠKOFJA LOKA, GOSTEČE 8 TEL .064 632 286 POOBL&ta^ LIČARSKE IN KLEPARSKE USLUGE ALTOV SV7IFT BALENO TUDI 4 WD TERENSKA VOZILA SAMURAJ VTTARA JIETII CilANCIJI 11. 100 000 PREVOŽENIH KM stopnja zaupanja pa se je odrazila v 36,63-odstotnem povečanju vseh zbranih sredstev. Pri svojih komitentih so načrtno spodbujali dolgoročno varčevanje in dolgoročne vezave jim je uspelo povečati za 35,25 odstotka. Največje poraste pa so zabeležili pri kreditiranju, ki se je povečalo za 105,35 odstotka, najbolj potrošniško, ki se je povečalo kar za 313,59 odstotka. Za kreditiranje obrtnikov in malih podjetnikov na območju Bleda, Radovljice in Bohinja so namenili 100 milijonov tolarjev. Še najprej so uspešno sodelovali s svetom kranjskih sindikatov pri kreditiranju njihovih članov. Ponudbo so razširili z možnostjo najema sefa na sedežu hranilnice, nova bančna storitev je bila Zlati lon. Letos namerava Hrnailnica Lon povečati obseg poslovanja za najmanj 30 odstotkov, donosnost na kapital naj bi bila najmanj 20-odstotna, na obstoječi lokaciji bodo razširili poslovne prostore, novo poslovno enoto pa nameravajo odpreti v strogem središču Ljubljane. Še naprej bodo aktivno sodelovali v Zvezi hranilnic Slovenije. Vse, kar želite izvedeti o sebiin svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšim'. \Moinost osebnega obiska! 090/41-29 ©j HONDA ŽIBERT PRODAJA in SERVIS VOZIL UGODNO 21.990 DEM ♦HONDA CMC BIN00 1,4i - 3 vrata 'UDOBNA. VUČMI in Spoimu vožiua "BOGATA SERIJSKA OPREMA HONPA PRELUPE 1.0 in ZJX VTEC NOVO: BRITOF 173, 4000 Kranj Tel./fax:064 242 167 * prodajo rabljenih NMT * odkup rabljenih NMT *GSM * teasing * kredit Nestrpnost komitentov Gorenjske banke Zakaj zamujajo bančni izpiski Praviloma bi jih morali poslati peti delovni dan v mesecu, a so zaradi tehničnih težav zakasnili - Že prihodnji mesec brez zamud Kranj, 21. marca - Pretekle dni je mnoge komitente Gorenjske banke razjezila velika zamuda pri pošiljanju bančnih izpiskov o stanju na tekočih računih. Izpiske, ki po novem prihajajo le enkrat mesečno, so še donedavna pošiljali kmalu po prvem v mesecu, zadnje mesece pa so na domove komitentov prišli šele po petnajstem. Zakaj tolikšen zastoj? Kot nam je pojasnil Bojan Likar iz Gorenjske banke v Kranju, je pri pošiljanju bančnih izpiskov zadnja dva meseca res prišlo do nekajdnevnih zamud. Glavni razlog je tehnične narave: na hrbtni strani obrazca vsak mesec pripravijo drugačne, sveže in aktualne informacije, zato obrazcev ne tiskajo na zalogo. Ker so pri zadnjih dveh obrazcih nekoliko zamudili s pripravilo besedila, so jih z zamudo poslali v Cetis, kjer obrazce pripravljajo. Posledično so obrazci prišli prepozno v Ljubljano, kjer jih tiskajo. Tako se je nabralo kar nekaj dni zamude, saj bi po pravilih bančne izpiske morali poslati komitentom peti delovni dan v mesecu, torej običajno okrog osmega. Jeza najbolj nestrpnih komitentov pa je bila še toliko večja, ker za svoje bančne izpiske navsezadnje vsak mesec plačajo. Po pojasnilu Bojana Likarja je cena enega bančnega izpiska na mesec vključena v ceno stroškov vodenja tekočega računa, ki ta hip znaša 253 tolarjev mesečno. Tisti komitenti, ki izpiske želijo prejemati pogosteje, pa lahko svojo željo posredujejo banki, vendar vsak naslednji izpisek stane novih 115 tolarjev. V Gorenjski banki še zagotavljajo, da do zamud Eri pošiljanju izpiskov v pri-odnje ne bo več prihajalo in prihodnji mesec lahko vsi komitenti poročila o stanju na svojih tekočih računih pričakujejo okoli osmega v mesecu. • U. P. Ekološko priznanje za podjetje Pelar Spodnje Duplje, 21. marca - Družinsko podjetje Pelar je eno od treh razstavljalcev na celjskem sejmu EKO, ki so jih nagradili s posebnim priznanjem za ekološki izdelek leta 1997. Tam je predstavilo svojo kolekcijo ekoloških torbic in kartonski cekar, na razpis Gospodarskega vestnika, Sejma v Celju in vladnih organizacij za oceno okološko naravnanih izdelkov pa se je prijavilo kar 36 udeležencev sejma. Podjetje iz Spodnjih Dupeij si je v poldrugem letu delovanja z domiselnimi izdelki iz naravnih materialov prislužilo že več priznanj doma in v tujini. Sodelovalo je tudi na nedavnem obrtnem sejmu v Muenchnu, aprila pa namerava na sejem v Ženevi. • S. Saje STA TISTICNE INFORMACIJE Zavod republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Voiarskipot 12, telefax: 061/216-932 POVPREČNE PLAČE NA ZAPOSLENO OSEBO V PODJETJIH IN DRUGIH ORGANIZACIJAH V REPUBLIKI SLOVENIJI, JANUAR 1997 Povprečna bruto plača na zaposleno osebo XII 96 Skupaj 140808 97 136586 indeksi 97 XII 96 97 I 96 Tf5,ir Total Povprečna neto plača na zaposleno osebo s T Indeksi XII 96 I 97 I 97 I 97 XII 96 I 96 Skupaj 88905 87835 98,8 115,1 Total ]ANUS tvt.fu.v: M4 2Z 2.1 M. http:// patgnuf AVTOKUMUtfTVO. AVTOKUEPARSTVO Martin Jenko Akumulatorji AVTOKLEPAKSKA PELA UČAHSKA DELA SERVISI VUKA VOZIL ČIŠČENJE TRGOVINA HALLEY EUROPA s 30 mesečno garancijo Praprotna polica - Cerklje, tel./fax:064/422-280, tel.:064/421-159, stanovanje:064/422-043 - ►ponuja svojim kupcem od 3.3. do 29.3.1997 . brisače STD. 30 cm 2/11 si. • SERVTETE tissue 33x33/20 3 si. velikonočni tisk I l I ^---j MEŠETAR V Komendi bo spet kmetijski sejem Konjeniški klub Komenda bo tudi letos pripravil ' konjeniškem hipodromu v Komendi velikonočni kmetij* sejem. Sejem bodo odprli prihodnji petek, 28. marca, if|| zaprli (čisto zares) 1. aprila. Proizvajalci in trgovci s kmetij'' mehanizacijo bodo poleg traktorjev različnih znamk in ■ ponujali še traktorske priključke, kmetijsko opremo, orodj* še marsikaj drugega. Po nekajdnevnem odmoru se bodo' Gorenjskem odprla še ena sejemska vrata, tokrat v Kranju, W bo od 4. do 11. aprila 36. slovenski sejem kmetijstva gozdarstva. Denar za sanacijo gozdov? Skupina poslancev SDS predlaga, da bi državni zbor P hitrem postopku sprejel zakon o zagotovitvi sredstev j *i odpravo posledic naravne ujme v letošnji zimi. Po predli I nem zakonu bi bili pomoči deležni zasebni lastniki, ki so J, ^ veter, sneg in žled povzročili škodo v gozdovih. V zaswl gozdovih je (po podatkih iz predloga zakona) 276 tisoč kubi^j r---metrov poškodovanega drevja, v državnih pa 111 tisoč kubi^ Najbolj so prizadeti gozdovi na gozdnogospodarskih obto°9 H Kranj, Ljubljana, Kočevje in Tolmin. Ker je naravna wl povzročila škodo že drugo leto zapored, lastniki gozdov , morejo več sami nositi stroškov sanacije in jim je po mPeJj Y\ predlagateljev zakona treba pomagati. Denar naj bi zagof0 { { iz letošnjega proračuna, do sprejetja proračuna pa iz reze^. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije so sneg, vetef I J žled v letošnji zimi poškodovali kar 867 tisoč kubičnih n^Jt^*1 gozdnega drevja in v gozdovih povzročili za 4,5 miliJAj tolarjev Škode. Vlada je za prvo sanacijo škod že odobril3' milijonov tolarjev, sicer pa bo pripravila sistemski zak°° ^ sanaciji tovrstnih škod. ^ $ Cene krmil (jvf0 V KŽK-jevi mešalnici krmil na Trati pri Škofji W "Cjj prodajajo krmila za goveda, pujske, prašiče in perutfl1l.je Q^ Cene, ki jih navajamo v nadaljevanju, so brez prornftjL? Huvlra 7q t»l_?t'jrt#»r v ra7Ciitpm ctantn ip tr*»K»> nA&tP.tl i bek 1 stane 38,10 tolarja za kilogram, bek 2 35,90 tolarja, J. VZl štarter 51,90, bro-finišer 49,90, PŠ 45 tolarjev, bro-ja^ t bol 41,50 in NSK 42,50 tolarja za kilogram. Krmila, pakiraj, rj<^ vreče po 50 kilogramov, so za 2,50 tolarja pri kilogra dražja kot v razsutem stanju. V mešalnici prodajajo krmila v 25- in 10-kilogramskih vrečah, ta pa so za 2 tolarje pri kilogramu dražja od krmil, ki so pakirana v v < fyQ ^ po 50 kilogramov. Pu-štarter je v 50-kilogramski vreči p ^ & tolarjev za kilogram, ^ VEDEŽEVANJE 090 44 69 I W \ AM VI Dl >\ V Al Kl I AN (M N MAK K A kilogramski vreči po 68 ^ iev, pu-grover pa po 45 ^ tolarjev za kilogram. Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ "GRADBENIŠTVO" Staneta Žagarja 53, 4000 Kranj KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH IZVAJAMO: - IZKOPE - NIZKE GRADNJE - GRADNJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNIC - PREVOZE MATERIALA IN STROJEV - MINIRANJE VSE DODATNE INFORMACIJE DOBITE PO TEL. (064) 241-511 (SELSEK LUKA). »do, Vaše delnice lahko spremenim0 v denar! Odkupujemo delnice: SAVA d.d., Kranj PETROL d.d. PIVOVARNA UNION d.d. Na poštah. Hitro. Enostavna. Po pošteni ce"1' POTEZA in X7 pošta sto j Po ob' BORZNA DRUŽBA d.d Zaupanj« vredno partnerstvo \ s0'i in S0( i u s. Icjf VREME ^"emerioslouci nam za konec tedna napovedujejo t^člno sončno vreme. Bo pa še vedno precej hladno. LUNINE SPREMEMBE ^Ponedeljek bo polna luna nastopila ob 5.45, to pa °^ takrat naprej po Herschlovem vremenskem k(/uču napoveduje sneg in vihar. pomladansko Usmerjena poezija Afti^ le najlepši čas za pesnikovanje, kovanje lepih stihov, iru^^ Pernice... Najdejo pa se tudi pesmarice, ki so nekoliko srJ e- Realna, revolucionarna poezija izpod peresa našega Taista Tofa: 1 jFg^miZEM iiJ1,Cls hnašnji vse zakuha!' t, l v*uka l* Ofa j- •■ ' Primaruha. Mu^na to so zdai deh so zdaj dekleta? 8 S!menJu leva sem rojen, "J OrfjJ 2a os'a narejen. 111 f>a,i'ned ŽIya?l' redno vpet. ^iZp^ti mi grozi. s .7« srčno si že/im, *kjainefinisoPsi' ^t'l° na mene vsi. i garam sedaj, I wie redno čaka - zmaj! Ker v oddaji Glasba je življenje Simono Vodopivec lahko le slišite, vidite pa ne, tokrat še Simonina najnovejša fotografija z nastopa Moped Shoiva na prireditvi Prvi glas Gorenjske minulo soboto na Bledu. Pltor^k' se v PesmenJu lanko poskusite tudi vi, saj v oddaji Glasba je pjjjjL l* & vedno nagrajujemo in objavljamo ljubezenske dvovrstičnice. lxh pošljete na Gorenjski glas, 4001 Kranj. Pa srečno! Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA Spomladi vsak ljubezni vroče si želi, a za osvežitev EDINA poskrbi. Edita Aleš, Blejska Dobrava ^edeljski klepet ob kavi" ob 9 u!Rem> v nedeljo, 23. marca, *Wlia t? doPoldne bo spet na sporedu ki »J8 *f arij "Nedeljski klepet ob kavi", »J Pnpravlja in vodi Jana Debeljak. =?ADiO CRAnj 913 Ffl »tpmo Gostja oddaje bo slavistka Marija Cvetek iz Mengša^po rodu iz Srednje vasi v Bohinju. Dela kot bibliotekarka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na oddelku za slovanske jezike in književnosti. 'ZvTn8^' ljudsko izročilo izgubi precej svojega Wbr^ ftni ?°}iki> slasti knjižni jezik je zanj pretesna ln ' arečJe,irna bogatejše mere za človekovega duha *UoJethos fV0Jlmi voznimi možnostmi močneje izžareva , vse njegove posebnosti in slikovitosti." t " TRGOVINSKO PODJETJE d.d. ŠKOFJA LOKA -^^AVA ■ ZDRAMI IN PREMAMI again gosta v oddaji "Nedeljski klepet ob kavi" °Jeirne xn naslov: 1. A(\r\HBy ' ^Oolfr^^JRpSlJite na Radio Kranj, Slovenski ^J^aiy' 2a Nedeljski klepet ob kavi"). ODLGAT Z eno besedo Tito S tremi pa Josip Broz -Tito. Saj sem vedel, da boste vedeli, kaj za enega tipa sem imel v mislih ob zadnjem nagradnem vprašanju. Tite-ja al, bi rekli Korošci. Mojci v opravičilo bom napisal, da tudi jaz nisem titoist, a imam Josipa zagotovo v enem izmed svojih predalčkov. Tudi jaz sem ga namreč doživel, njega in tisti čas. In sem prepričan, da imam precej objektiven pogled na vse skupaj. Franc je napisal, da je jokal zaradi Titove smrti. Tudi jaz sem na tisto, a Je bila nedelja, imel priložnost videti ljudi, ki so jokali, pa mi takrat ni bilo Jasno zakaj, sedaj vem. Ko človek malo zrase, so tudi možgani za kakšen gram bogatejši, kajne. Da nam za časa Tita ni bilo nič hudega in da je bil dober mož, sem recimo prebral v vaši pošti, pa pridevnike slavni državnik in gospod tudi, no tudi Bros namesto Broz, no se zgodi a ne... Skratka, če še niste videli fotografije s Titovega obiska v Aligator Music shopu, pojdite si jo pogledat'. Izvrstna je, bi rekel Primož Peterka. Dost o politiki. Dajmo raje žrebat', a ne. A mi boste verjeli, daje tokrat žrebal sam duh pokojnega tovariša Tita. No, če ne verjamete, ste si sami krivi, tokrat pa je bila izžrebana dopisnica Marinka Jenko, Zg. Brnik 75,4207 Cerklje. Čestitamo. Pride dopis pol pa le do Aligatorja v Kranj in si izberi kakšne borbene, ali pa kaj drugega... Po želji. TOP 3 1. Soundtrack Iz filma Evita 2. 9 Lives - Aerosmith 3. Zobar - Čuki NOVOSTI Orleki so, potem ko so za njihov zadnji album Adijo knapi, prejeli priznanje Zlata Ptica, spet udarili. Tokrat z albumom Bunkovc Party'a -na cedejki piše izštekani (kar zna bit, zadeve namreč še nisem poslušal). O Neurotic Outsiders sem bojda pisal že zadnjič, o kompilaciji Bravo Hits 16 tudi, o najnovejši skupini 911 s ploščo The Journev" (spet ena fantovska skupina tipa C.I.T.A.) pa pišem zdajle. Ampak to še ni vse. Tu so še izvrstni Walk-abouts "Death Vallev Days" pa bulzer John Lee Hooker s tanovo, enako Body Count (letos naj bi jih videli v Ljubljani) "Violent Demise: The Last Day" in Ouensrvche "Hear In The Now Frontier" in Morphine "Like Swimming, pa Eternal "Before the Rain", pa Reef "Glow" in... ma dost' Je. Aha, še to hrvaški Psiho-modo pop bodo nastopili 26. marca v Festivalni dvorani v Ljubljani - Vstopnice so seveda že na voljo. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 255: Mojca ml je napisala takole. Lahko bi vprašal kaj v zvezi s skupino Parni valjak, recimo kak se piše njihov pevec Aki. No prav, kako se piše pevec Aki. Če vam ne kapne, lahko napišete tudi na katero končnico se ponavadi končujejo makedonski priimki (tudi Aki-Jev). O smučkah pa drugič. Dopisnice pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, seveda do srede, 26. marca, pripis "Jodlgator". Še tole za Urško. Nova zasedba skupine Napoleon je izdala najmanj kaseto in cede z naslovom "Bodi moja", cena pa Je okrog 1.200, cedejka pa duplo. Lahko daš tudi več... čav... DISCOTEKA RADOVUI CA vas vabi m«i SLO DANCE PARTY na stopajo: KI2MGST02NT, MAGIC BEAT, Z BROTHERS, MAJA, S AS HA DANES, 21.3. po 22h LESTVICA RADIA KRANJ S PIZZERIJO MATEJA tel. 222-800 ureja: IGOR ŠTEFANČIČ PETEK, 21. 3.1997, OB 18.30 Dornflčs* 1. GIMME 5: SLEDI SIVIH CEST 2 TANJA RIBIC: ZBUDI SE 3. BABILON: CVETJE V JESENI 4. ČUKI: ZOBAR 5. ROK'N'BAND: DEJ RUK'N ME 6. AVTOMOBILI: NAVADNE DAN 7. NAPOLEON: PROSIM, OSTANI 8. PETER LOVŠIN: ANGEL IZ NEKJE VMES Tuja- 1. MADONNA: DONT CRY FOR ME ARGENTINA 2. NO MERCY: WHEN I DIE 3. SCATMA JOHN: EVERYBODY JAM! 4. BEE GEES: ALONE 5. BLUR: BEETLEBUM 6. AEROSMITH: FALLING IN LOVE 7. PHIL COLLINS: NO MATTER WHO 8. D.J. BOBO: VVORLD IN MOTION 9i3 Fn fTjRlp KUPON ŠTEVILKA 19 DOMAČO ŠT: TUJO ŠT: MOJ NASLOV: 24 UR DOBRE GUKREJU OD 24. 3. 1997 DO 29. 3. 1997 LESTVICA NAJP0PASTIH 15 1. C-BLOCK - SO STRONG OUT 2. NINA - TREBAM TE 3. SARAH BRIGHTMAN + ANDRE BOCELLI - TIME TO... 4. SOUEEZER - SATURDAY NIGHT 5. BACKS STREET BOYS - ANYTHING FOR YOU 6. BEE GEES - ALONE NO DOUBT - DONT SPEAK 7. NEVV/DR. IGGY- MEGAMIX 8. MARCEL POMANOFF - l'D LOVE YOU TO WANT ME 9. VVHITE TOWN - YOUR VVOMAN 4 FUN - KAMADERO 10. NEVV/SPICE GIRLAS - MAMA /WHO DO YOU THINK... 11. NEW/N SYNC - TEARIN'UP MY HEART 12. NEVV/AEROSMITH - FALING IN LOVE 13. VVRREN G. -1 SHOT THE SHERIFF 14. 4 FUN - KAMADERO 15. NEVV/MARK OWEN - CLEMENTINE LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. SEOUENTIAL ONE - MY LOVE IS HOT 2. GALA - LETA BOY CRY 3. RED 5 -1 LOVE YOU STOP 4. B.B.E. - FLASH 5. NATASHA HAGEN - YOU AND YOU 6. DJ STONE - KOMMANDO 7. NOMANSLAND - FANTASY 8. SKANKY - WHERE IS MY MONEY 9. HARDEA - MR FACKER 10. THE ALTERANTIVE CREATORS - THE BREAST 11. THE SOUNDLOVERS » PEOPLE 12. JAM IN DEEP - BASTARD '97 13. C. - MAINA - CROSS MY MIND 14. NEVV/SLO ACTIVE - LJUBEZEN Ml GOVORI 15. NEW/DJ MAVERICK - WRONG IS RIGHT (DAYS OF GLORY 16. SASHA + POVVER DANCER4S - PRAVA CIFRA 17. ANTI FUNKY - ALL SO NIČE 18. AQUA - ROSES ARE RE3D 19. LUNA - YOU AND I 20. GIMME 5 - BREZ TEBE 21. X - TREME MEASURE - RAP - O-CLAP-0 22. NEVV/INTERNET - SAXY JAM 23. DISCOVER - THINKIN' ABOUT YOU 24. NEVV/KADOC - ROČK THE BELLS 25. CLUTCH - MAD DESIRE 26. NEW/LADY GEE - FEEL SEXY TONIGHT 27. MR - TO FRANCE 28. JK - SWEET LADY NIGHT 29. ON MURPHY - WHAT YOU WADDY / RING MY BELL 30. NEVV/COLONEL ABRAMS - TRAPPED 997 TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lepo pozdravljeni! V ponedeljek smo ponovno uživali ob dobri glasbi lestvice naj glasbe Radia Tržič, se med seboj pozdravljali, pogovarjali in podelili kar dve prijetni nagradi, ki ju tokrat poklanjata naša pokrovitelja TRGOVINA Z AVTO DELI ABS iz Tržiča in SA TV SERVIS iz Radovljice. Tokratna srečneža sta: Matjaž Mravlje, Tržič in Urška Pintar iz Kranja. ČESTITAVA! Hvala za vso pošto. Slišimo se v ponedeljek, 24. marca, v novi oddjaji Tržiški hit, do takrat pa kaj najbolj uživajte in se imejte lepo. ČAO! Vesna in Dušan Lestvica: 1. Zobar-ČUKI (7) 2. Silently - CAUGHT IN THE ACT (3) 3. Dont cry for me Argentina - MADONNA (1) 4. Anywhere for you - BACKSTREFT BOYS (11) 5. Saturday night - SOUEEZER (2) 6. Nanana - KELLY FAMILY (5) 7. Tearin up my heart - N'SYNC (10) 8. Don't speak - NO DOUBT (8) 9. Just for you - MASTERBOY (6) 10. Prosim, ostani - NAPOLEON (novo) 11. Please don't go - NO MERCt (4) 12. Time to say goodbve - S. BRIGHTMAN & A. BOCELLI (novo) 13. Lost in France - BONNIE TYLER (OLD) 14.1 love you stop - RED 5 (novo) 15. People - THE SOUNDLOVERS (novo) 16. Brez tebe-GIMME 5 (13) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 24. marca KUPON TRZISKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: RADIO GREMO V sreda, 26. marca ob 17. uri na frek. 97,3 oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter 913 F,'7) ITIMOl Živio, živjo! V sredo, 26. marca, bomo spet skupaj v naši glasbeni oddaji Gremo v Life. Slavko že zbira dobro glasbo in dobre goste. V aprilu bo v LIFU veliko zanimivih skupin (PARNI VALJAK) in gostov (OLIVER DRAGOJEVIČ). Kdaj, kdo in še kaj... boste izvedeli v sredo, v oddaji Gremo v life' Nagrade poklanjajo: GORENJSKI GLAS, PIZZERIJA KLEMENTINA, JEANS CLUB PETRIČ iz Kranja in DISCOEKA LIFE iz Domžal KUPON Glasujem za: Moj naslov: i* SOBOTA, 22. MARCA 1997 TVS 1 8.00 Včeraj, danes, jutri 8.05 Radovedni Taček: Polje 8.20 Male sive celice 9.05 Zgodbe iz školjke 9.30 Evromuzika 10.05 Snežna reka: Saga o McGre-gorjevih, avstralska nanizanka 10.50 Hugo, TV igrica 11.15 Tednik 12.15 Trend, oddaja o modi in vizualni POP kulturi 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja 14.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 15.10 Sprehodi v naravo, ponovitev 2. oddaje 15.25 Po sili brata, francoski film 17.10 Kronika afriških živali 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 20.00 Utrip 20.10 Maska, ameriški barvni film; Jim Carev, Cameron Diaz 21.50 Za TV kamero 22.10 Poročila, vreme, šport 22.40 Mali oglasi, slovenska humoristična nanizanka 23.20 Trd oreh, angleška nadaljevanka 0.10 TV jutri, videostrani TVS 2 8.35 Lahkih nog naokrog 9.20 Roka ročka 10.20 Echo point, avstralska nanizanka 10.45 Planica: Finale svetovnega pokala v smučarskih poletih 13.15 Podarim, dobim, ponovitev 13.35 Lausanne: SP v umetnostnem drsanju (ž) 17.00 Košarka NBA action 17.30 Planica "97 19.30 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Veliki hlad, angleška humoristična oddaja 20.50 Življenje na zemlji, japonska dokumentarna serija 21.40 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji: 15. oddaja - Dušan velkavrh 22.40 V vrtincu 23.10 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.40 čvekalo, risana serija 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.30 Nora hiša, ponovitev 10.55 Očka major, ponovitev 11.20 Cooper-jeva druščina, ponovitev 11.45 Ned in Stacey, ponovitev 12.10 Sobotna matineja: Goljatova vrnitev, film iz serije Vitez za volanom 13.50 Kako je bil osvojen divji zahod, 10. del nadaljevanke 15.35 Ta čudna znanost, Konovitev 16.00 Alf, 35. del 16.30 lupet show: Beverly Sills, 83. lutkovne serije 17.00 Disnev predstavlja: Aladin; Račje zgodbe 18.00 Atlantis, glasbena oddaja 18.45 Kung fu, 19. del 19.35 Princ z Bel Aira, 91. del nanizanke 20.00 Sobotni večerni film: Steelova pravica, ameriški akcijski film 21.40 Privid, ameriška grozljivka 23.10 Vroči pogovori, 18. del erotične nanizanke 23.40 Črna Emanuela, erotični film 1.15 Video strani POPTV 8.00 Mrčeski, risana serija 8.30 Re-boot, mladinska serija 9.00 Klop, risana serija 9.30 Parker Lewis, mladinska serija 10.00 Dogodivščine brenčeče čebelice, risana serija 10.15 Flipper, mladinska serija 11.00 Vesoljski bojevniki, nanizanka 12.00 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 13.00 Atentatorka, ameriški film 14.30 Na prvi strani, ameriška nanizanka 15.30 Obraz tedna, ponovitev 16.00 NHL hokej 16.30 La bamba, ameriški film 18.30 Prijatelji, ameriška nanizanka 19.00 Varuška, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Glej, kdo se zdaj oglaša, ameriški film; John Travolta, Kristie Aley 22.00 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 22.30 Pregon, ameriški film, 1993; Stephen Baldvvin 0.30 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 Tv prodaja 10.00 TV prodaja in turistični napovednlk 10.30 Videokolaž 15.30 TV prodaja in turistični napo-vednik 16.00 Salon, ponovitev 16.30 Reportaža s Frankopanskega dneva v Ljubljani 17.00 videoboom 40, glasbena oddaja 18.00 Šolska košarkarska liga 19.00 TV dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Anne Shirley, 3. del nadaljevanke 21.00 Molk je razbit, film 22.30 TV prodaja in turistični napovednik 23.00 Dnevnik 23.15 Video kolaž HTV 1 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 11.00 Potovanja dr. Dolittlea 11.30 Očarljive dirke, dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.25 Sama v muzeju, ameriški mladinski barvni film 13.55 Risanka 14.35 Briljantina 15.20 Filipovi otroci 15.20 Skupaj v vojni 15.50 Z druge strani morja, dokumentarna oddaja 16.35 Televizija o televiziji 17.10 Poročila 17.15 Prva služba 17.30 O življenju čisto resno 18.15 Potujmo po Hrvaški 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.30 Sommersby, ameriški barvni film; Richard Gere, Jodie Foster 22.15 Opazovalnice 22.50 Svet zabave 23.20 Polnočna premiera: Nevarna ženska, ameriški film HTV 2 11.35 TV koledar 10.45 Obalna straža, ponovitev ameriške nanizanke 14.05 S knjigo v glavo 14.50 Divje srce, ponovitev mehiške nadaljevanke 16.40 Zakon v Los Angelesu, ponovitev ameriške nanizanke 17.30 Skrita kamera, razvedrilna oddaja 17.55 Alpe - Donava - Jadran; Satelitske vojne 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Trilček 21.10 Vesoljsko obdobje, znanstvena oddaja 22.15 Nove priložnosti, nanizanka 23.00 Zlati gong AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 10.45 Svetovni pokal v smučarskih skokih: Poleti iz Planice, prenos finala 13.00 Svetovni pokal v nordijskem smučanju: Nordijska kombinacija, skoki, prenos iz štrbskega plesa 14.50 Lois In Clark: Nove Supermanove dogodivščine 15.40 Beverly Hills, 90210 16.15 Melrose Place 17.15 Savannah 18.00 Šport: Nogomet 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Sreča na obroke, avstrijski TV film 21.45 Čas v sliki 22.00 Šport: Boks, dvoboj v poltežki kategoriji: Graciano Rocchiagiani - John Scullv, prenos iz Berlina 0.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, prosti program (ž), prenos iz Lausanne 0.50 Prihajajo divje gosi, ponovitev angleškega akcijskega filma 2.55 Savannah 3.40 Melrose Place, ponovitev 4.25 Beveriy Hills 5.10 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ponovitev AVSTRIJA 2 11.35 Gola piptola, ponovitev ameriške komedije 13.00 Čas v sliki 13.10 Zadnja postaja ljubezen, nemški ljubezenski film 14.30 Robert in Bertram, nemška glasbena komedija 16.00 Nabodeno v Avstriji, kuharski magazin 16.30 Alpe -Donava - Jadran 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Stavite, da...?, zabavno-glasbena oddaja 22.15 Vse je komedija: Ljubezenske zgodbe in poročne zadve, burka z glasbenimi vložki, posnetek predstave 0.15 Po ulicah Nizze, ameriška ljubezenska drama 1.55 Šport: Nogomet, ponovitev 3.20 Pogledi od strani, ponovitev 3.30 Ozri se po deželi, ponovitev 4.00 Schiejok, ponovitev 5.10 Halo, stric doktori, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -1 19.07 Top spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.45 Iz arhiva 19.59 Danes na vidoos-traneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok -2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Poročila Gorenjske 440 (ponovitev) 20.25 Duhovna misel - 43. oddaja 20.35 Glasbeni spot 20.40 Odprti ekran 20.55 Kamera presenečenja - 70. oddaja: Podoknica za Jožeta Lampeta 21.20 Naj, naj - The best 96 (ponovitev) 21.40 EPP blok - 3 21.45 Žrebanje izpolnjenih anket "Dan pomladi" 21.50 Dan pomladi - zabavnoglasbe-na TV prireditev v Hoelu Bellevue na Šmarjetni nad Kranjem; Sodelujejo: Elio Pisak, Andreja Makoter, Zlatko Dobrič, Sanja in Urban Mlinar, Moni, ansambel Cmok, Anita Vodišek, Miran, Obvezna smer, Braco Koren, ansambel Jožeta Seruga, Gimme 5, iani Pirš, Monroe, čarodej Branko, modna revija; - voditelja: Maja Zagoričnik in Braco Koren 23.35 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 134. oddaja 00.40 Z vami smo bili... nasvidenje 00.41 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.42 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program; Erotični film: (Distribucija: ALTEKA d.o.o.) 2.12 Videostrani LOKATV Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Novice izpod Ratitovca 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 25 let planiške velikanke 18.45 Prvi glas, 2. del 19.20 Risanke 19.25 Videostrani 20.00 Spoznajmo svojega soseda (Legat Franc, ponovitev) 20.20 Satelitski program Deutsche Welie 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK KINO 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka 18.25 Vedeževanje z Edito, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Odprt ekran 20.50 Video boom 40 21.50 Film 23.20 Top spot 23.25 TV prodaja 23.30 Video strani 00.01 Erotični film RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Minute za starše - gostja dr. Majda Med-vedšček; tema: Pogosto bolan otrok 9.50 EPP 10.20 O tekmvoanju za Cankarjevo priznanje v znanju materinščine 10.50 EPP 11.20 Pred nastopom folklorne skupine Ozara na Primskovem 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Urše Mravlje 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Sobotni program iz našega studia bomo začeli ob 13:30. Za začetek bomo povedali kaj o stvareh, o katerih se ne pogovarjamo ravno vsak dan. Nadaljevali bomo z glabo in nagradami. Ob 14:30 se bo namreč začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič. Uro kasneje bomo spremljali in komentirali. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, nato oddaja Deutsche Welle poroča ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, nato bo na vrsti še kakšna zanimivost, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Pogled v prihodnost 11.15 Duhovni razgledi 11.35 RM video strudio 12.00 BBČ, osmrtnice 12.15 Viktorji 96 -glasovanje 12.45 Biroteh 13.00 Glasba je življenje 14.45 Zlati zvoki 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Moja je lepša kot tvoja (Kaški kvintet) 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Jutranji servisni program, vreme, ceste, vikend informacije 8.00 Dobro jutro Slovenija, turistično rekreativna oddaja 11.00 Dober tek Slovenija, oddaja o kuhanju in skrivnostih kuli-narike 12.00 Stampedo, oddaja o Country glasbi 13.50 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalcev 14.15 Novice 15.00 RGL na slovenskih vinskih cestah 15.30 Vklop radia Slovenija DO 16.15 Na slovenskih vinskih cestah 16.45 Notranjsko kraški mozaik 17.25 S totega konca -štajerski tedenski magazin, vinske ceste 19.30 Rick Dees, ameriška glasbena oddaja 22.30 Star sat radio R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz CENTER amer. kom. JERRY MAGUIRE ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. kom. MATILDA ob 16. uri, amer. drama ŽIVLJENEJ S PICASSOM ob 17.45 uri, dansko franc. melodr. LOM VALOV ob 20. uri ŽELEZAR amer. music. EVITA ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ amer. kom. MATILDA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. SPACE JAM ob 18. uri, amer. kom. MESTAN PRAVLJICA ob 20. uri BLED Ni predstav zaradi selitve v nove prostorel ŠKOFJA LOKA amer. film APAČE JAM ob 18. in 20. url ŽIRI amer. ram. kom TISTEGA ČAROBNEGA DNE ob 20. uri NEDELJA, 23. MARCA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.05 Včeraj, danes, jutri 8.10 Ozare, ponovitev 8.15 Željko, avstralska nanizanka 8.40 Živ žav 9.35 Dodojeve dogodivščine, francoska risana serija 9.40 Na vrtu, ponovitev 10.05 L. Bernstein: Koncerti za mlade, ponovitev 12. oddaje 11.00 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si, oddaja TV Koper - Capodistria 12.30 Nedeljska reportaža, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.55 Planet In, ponovitev 15.15 David, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.45 Spoznavanje narave in družbe, 3. oddaja 19.05 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Rondo kviz 21.35 Očetje in sinovi 23.30 Poročila, vreme 22.40 Hemingway, ameriška nadaljevanka 0.20 Videostrani TVS 2 8.40 Mali oglasi, slovenska nadaljevanka 9.20 Zlata šestdeseta slovenske popevke, ponovitev 10.20 Echo Point, ponovitev avstralske nanizanke 10.45 Planica: Finale svetovnega pokala v smučarskih poletih, prenos 13.15 Svetovni pokal v nordijski kombinaciji, posnetek iz štrbskega plesa 14.00 Lausanne: SP v umetnostnem drsanju, revija 17.00 Planica '97 18.55 Barcelona: Polfinale pokala evropskih prvakov v rokometu (m), Barcelona -Celje Pivovarna Laško, prenos 20.30 Starinarnica, angleška nadaljevanka 21.25 Alpe Jadran 21.55 Zlati petelin '97 22.25 Šport v nedeljo 23.05 Žive legende iz daljnih dežel, francoska dokumentarna serija 23.35 Kurt VVeill: Speak Low, kanadski barvni film 1.05 Tok noč tok - TNT, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.40 Čvekalo, risana serija 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet 10.30 Atlantis, ponovitev glasbene oddaje 11.20 Pod ledom, dcVjmentarna oddaja 12.00 Nedeljska matineja: Herkules v New Vbrku 13.45 Bravo, maestro, ponovitev kuharske oddaje 13.50 Daktari, 29. del nanizanke 14.45 Ta čudna znanost, ponovitev 16. dela 15.10 Najstniki proti vesoljcem, 17. del serije 15.35 Super samuraj, ameriška nanizanka 16.00 Alf, 36. del 16.30 Mupet show: Phyllis George, lutkovna serija 17.00 Disney predstavlja: Rock'roll mama, 2. del mladinskega filma 17.45 Miza za pet, 18. del nanizanke 18.35 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 19.00 Najbolj nori kaskaderji, dokumentarna oddaja 20.05 Nedeljski večerni film: Termina-torka 21.35 Vitez za volanom, 36. del nanizanke 22.25 Vročica noči, 18. del nanizanke 23.20 Odklop, 4. del 23.55 Nenavadna doživetja, 17. del 0.40 Video strani POPTV 8.00 Pink panter, risanka 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 9.00 Kapitan Zed, risanka 9.30 Kasper in prijatelji, risana serija 10.00 Maček Felix, serija 10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice, risana serija 11.00 Srečni Luka, nanizanka 12.00 Argument 12.30 Poslednja meja, nanizanka 13.00 Varuška, ponovitev 13.30 Kralj David, ameriški film 15.00 Glavni kuhar, nanizanka 15.30 Gorski zdravnik, nadaljevanka 16.30 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 17.45 Kjer cvetijo lilije, ameriški film 19.30 24 ur 20.00 Športni krog 20.30 Beverly Hills, 90210, 1. del ameriške nadaljevanke 21.30 Melrose Place, 1. del ameriške nadaljevanke 22.30 Faust, nempka nanizanka 23.30 Pot domov, ameriški barvni film; Jane Fonda, Jon Voight 1.30 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja in turistični napovednik 8.30 Videokolaž 9.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 10.00 Cvetna nedelja, prenos iz Vatikana 13.00 Haiwatha, risani film iz serije Velike avanture 14.00 Ljudske melodije 14.30 Šport - Dokumentarni film 15.00 TV prodaja in turistični napovednik 15.30 Reportaža s Frankopanskega dneva v Ljubljani 16.00 Nastopi plesnih in navijaških skupin v okviru ŠKL, reportaža iz Sežane 17.00 Zgodba Monkeya Zettrelanda, ponovitev filma 18.30 Izviri 19.00 TV dnevnik 19.30 Risanke 20.00 Anne Shirley, nadaljevanka 21.00 Prizori iz družinskega življenja ponovitev 22.00 TV prodaja in turistični napovednik 22.45 Dnevnik 22.45 Video kolaž HTV 1 12.00 Dnevnik 12.25 Kmetijska oddaja 13.15 Narodna glasba 13.35 Mir in dobrota 14.15 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.50 Risanka 15.50 Oprah Show 15.45 Vrnitev v Green Acres, ameriški barvni film 17.30 Beverly Hills, 4. del ameriške nanizanke 18.20 Melrose place, 4. del ameriške nadaljevanke 19.05 TV for-tuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Skrita kamera 20.50 čez ulico Delancev, ameriški barvni film; Amy Irving 22.35 Opazovalnica 23.05 VValdo salt, dokumentarni film 0.15 Poročila HTV 2 9.45 TV koledar 9.55 Sveta maša na cvetno nedeljo, prenos iz Rima 12.00 Polnočna premiera: Nevarna ženska, ponovitev 15.20 Dosjeji X, ameriška nanizanka 16.05 Zlati gong 17.05 Koncert klasične glasbe 18.05 Ex-plorer, dokumentarna serija 19.05 Popaj, risana serija 19.30 Dnevnik 20.00 Aplavz, prosim 21.15 Top šport 22.30 Poročena... z otroki, amenška humoristična nanizanka 22.55 Vldikon 23.40 Dve zlati kroglici, britanski film AVSTRIJA 1 9.30 Šport: Svetovni pokal v nordijskem smučanju: Nordijska kombinacija, tek na 15 km, prenos; Svetovni pokal v nordijskem smučanju: Poleti, prenos finala s Planice 13.20 Maxovi angelčki, ameriška komedija 15.00 Balduin • nočni duh, francosko-italijanska komedija 16.25 VVinnetou in njegov prijatelj Oid Firehand, nemško-jugoslovanski pustolovski film 18.00 Srček 18.30 Šport nedeljo 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 šport 20.15 Modro-bele zgodbe 20.15 Belo-modre zgodbe 21.00 Columbo: Starost ni varna pred modrostjo, ameriška TV kriminalka 22.35 Kraj zločina: Brata, nemška TV kriminalka AVSTRIJA 2 11.00 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani - revija 14.25 VVildlife: Jajce, dokumentarni film 15.05 Cesaričin kurir 15.30 Naši prfoksi grejo v zrak, nemška komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Kaisermuhlen-blues, avstrijska serija 21.00 Selfman 21.05 Sosedi, nemška serija 21.15 Ženski zdravnik dr. Markus Merthin, zdravniška serija 21.55 Čas v sliki 22.05 K stvari 23.20 čas v sliki 23.30 Vizije 23.35 Preprosto klasično: England, my England TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot, EPP blok -1, Glasben top spot 9.10 ŠKL - šolska košarkarska liga 10.10 Glasbeni top spot 10.15 Krila na nebu (Produkcija: Marko Malec) 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 440 (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 43. oddaja 11.25 EPP blok - 3 11.30 Žrebanje izpolnjenih anket "Dan pomladi" 11.35 11.35 Dan pomladi - zabavno-glasbena TV prireditev v Hotelu Bellevue na šmarjetni nad Kran- Km; Sodelujejo: Elio Pisak, Andreja akoter, Zlatko Dobrič, Sanja in Urban Mlinar, Moni, ansambel Cmok, Anita Vodišek, Miran, Obvezna smer, Braco Koren, ansambel Jožeta šeruga, Gimme 5, Jani Pirš, Monroe, čarodej Branko, modna revija; - voditelja: Maja Zagoričnik in Braco Koren 13.20 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 134. oddaja 14.20 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.35 EPP blok 20.40 TV prodaja 20.45 Nedeljski film: Hiša strahu ... TV prodaja ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 20.00 Predstavitev novega prospekta občine Železniki - ponovitev oddaje ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.15 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 25 let planiške velikanke, ponovitev 20.25 Prvi glas Gorenjske, 2. del, ponovitev 21.00 Satelitski program De-tusche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket KINO 19.10 Napoved sporeda za poi 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK o* 10.00 Video strani 18.00 TV Pr' 18.05 Otroški program: Ura Pn 18.25 Video boom 40 19.40 Top■ 19.45 TV prodaja 19.50 Spored*} Glasbeni mix 20.30 šolska Kosanj liga 21.10 Potovanja 21.30 Filrnjg Top spot 23.05 TV prodaja 23.10» strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodnjjJj poved 5.50 EPP 6.00 Pregled dofl°^ - danes, jutri 6.50 EPP 7.00 ^, Slovenija - Druga jutranja kronH« jj Pregled dnevnega tiska 7.50 EPr/jj Oziramo se 8.30 Hov, ne znam <*y 8.50 EPP 9.00 Nedeljski klepet 0&S prof. Marija Cvetek 9.50 Prelepa Gorenjska - Naklo 10.9%i 11.00 Po domače na kranjskern izbor narodnozabavne glasbe 1 *■ m 12.00 Brezplačni mali oglasi j Osmrtnice, zahvale 12.40 Krf" J| oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščil«.^ EPP 14.00 Voščila 14.50 EPP 1*Tfl 15.30 Dogodki In odmevi Rg jj Prelepa Gorenjska 16.50 EPP .jj Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP ^ Nagradni kviz Kina Kranj 18,6Ljl 19.30 Večerni program - G|aS,J izboru Simone Rogelj 20.00 CW|I o popotovanjih v romarksa kraja JO gorje in Kurešček pri Ljubljani m Frenka Muzega 24.00 Zaključek P1™ ma Radia Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia ob 10:00 bo <■ Klepetalnlca. Ob 11:20 bomo JJ* prisluhnili oddaji Minute *a e zdravje. Točno opoldne, 12:00, se bomo sprehodili po 7*Jjp kem mozaiku in pregledlai v5v[i membnejše dogodke, ki so se okolici zgodili v preteklem ifK 12:10 vas vabimo, da Pr's.'Hj Nedeljski duhovni misli. Sle" Eogovor na temo čiščenja o* a adom Srečnikom. Obvestilo/" lahko prisluhnili ob 12:50.13:1 °SV za Osmrtnice in zahvale- J bodo glasbene čestitke, nato v^. kakšna zanimivost. Za prija*9" d Mq ček programa bomo ob t4:3y> jjj»(f \» beli tako, da bomo zavrteli I*" domačih. R TRIGLAV Druga jutranja kronika T«*fl Minn vrtiljak 11.00 Ma" $ 7.00 8.00 Minn vrtiljak n.uu ^;ai.. 12.00 Osmrtnice, BBC, vošč'»^ Ansambel štrk 14.00 Voščil{j Dogodki in odmevi 16.00 $ 17.00 Nedeljska gostja: MaWy 18.00 Minute za ljubitelje resne» \ H/ h « k/ Bi k h Po tre Af. ko «/« Jo, de 1 RSORA 8.00 Napoved programa 8'ktl/J> zgodovinski spomin 9.00 £ \V tema-11.00 Škofjeloški tedf£l Kino 12.00 Nedeljska duhov% 0 12.30 Čestitke 13.30 NedeP W poldne 15.30 RA Slovenj? Glasbena zmešnjava 17.30 srečanje 19.30 Odpoved P** R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANC& 1 LJUBLJANA: 105,1 MHz mI, 7.30 Kaličopkova druščina - ° # najmlajše ergeelovce 8.30 v M RGL 8.45 Servisen inforarncu * (j »J Grevoznost cest, spi. 'Clfi/flrn aj, naj pesem tedna 9.30 ifc v Ljubljani 10.00 Hor£%fl Duhovna misel - Rudi Konc''[< M Naš gost je... 12.00 BBO 12.30 Nedeljska reportaža ' ^ vice 13.55 Pasji radio I«-** 0d^ trgovine 15.30 Dogodki »' po^ prenos Radia Slovenija i«* * i tev dopoldanskega poffi pS/fl tom 16.15 Vreme v živo HM*- ,a M Športne novice 19.20 Žrebaj * - v živo 20.00 Luckv "UI5SU5 Osvetlitev, oddaja z Ines * poffl Od San Rema do San r»^"W V italijanski zabavni glasbi « Pire) 23.30 Satelit, štar R OGNJIŠČE ' a 5.30 - 8.30 Jutranji J^ffit* J Duhovna misel, svetnik 0« j j Dop. inf. oddaja 9.00 maše 10.00 Reportaža J in pozdravi naših P°ft Slovencem po svetu ing «M misijonska oddaja 1*£ oddaja 19.40 Za najmlajš«^ rj 19.50 Verska oddajaJo*» 20.15 Radio Vatikan *£&t*l& niški kandidati 21.20 SJJj p** niSKi Kanaiaau 'hen 22.00 - 5.30 Nočni glasb«' ie 1 'P*; - ~~-5=5 rt dan-f # CENTER amer. kom. JERRY MAGUIRE ob 16. in 18.30 "C^ 0tjJ J| melodr. LOM VALOV ob 21. uri STORŽIČ amer. kom. MAU^ejAFA if amer. drama ŽIVLJENJE S PICASSOM ob 18. in 20.15 uri 18, in' i music. EVITA ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ amer. kom. MATILD^" jAM f^rf »mer. korn. SPAOc taVey RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. uri, amer. kom. MESTNA PRAVLJICA ob 20. uri BLED Ni PjffiJ i8.^j selitve v nove prostorel ŠKOFJA LOKA amer. film SPACE J^17 urt. l9.9 uri ŽIRI amer. rom. kom. TISTEGA ČAROBNEGA O^oo^gv drama SLIEEPERS ob 20. uri DOVJE vojna drama PRAVI 8* s s *<>nt Si Ret ■> % Kos, s % S ha S A ki S, % h v hn tor, Prit VSEBINA 92 ^ARKO JENŠTERLE: \ ty/ci, ki Sloveniji reklamirajo ime Marjana ahačič: biti del manjšine je prednost ln ovira hkrati ^EŽA MAURER: dogovor, branja, premišljanja Beseda urednice Tema tokratnih Snovanj je bivanje in delovanje umetnikov v tuji deželi. V ugovoru z Marjano Ahačič je ameriška timpanistka Amy Lynn Barber, ki ^■nutno iivi v Ljubljani, govorila o svojem delu in počutju v Sloveniji. Janko Messner seveda ni tujec v svoji deleli, toda iz njegovih del je zaznati, da mu tujost kot pripadniku slovenske manjšine na Koroškem ni ravno neznana. Pogovor z je pripravila Neia Maurer. Uvodno razmišljanje Marka Jenšterleta govori o Udobni kulturni politiki, ki omogoča ali pa tudi ne delovanje umetnikov v tuji eZeli. kako je v svetu in pri nas. • Lea Mencinger V Galeriji Avla Nove Ljubljanske banke v Ljubljani razstavljata Alenka Kham Pičman in Nora de Saint Picman, mati in hči, obe znani slikarki iz Kranja, Na sliki: ALENKA KHAM PIČMAN: Premantura, <(Violietni utrip", olje na platnu, 1997 ^klkoJenSterle Tujci, ki Sloveniji reklamirajo ime J}e 12. maja se bo v brazilskem mestu Belo Horizonte na Forumu Amerike zbralo 34 predsednikov ameriških držav in njihovih zunanjih litrov, poleg njih pa še več kot 3000 poslovnežev iz vsega sveta, opazovalcev iz mnogih evropskih držav itd... Biti zraven na takšnem srečanju Posebna priložnost, ki ni dana ravno vsakomur. Spr. Aveniji je uspelo, da je uvrščena v $hip Jai°& kulturni program foruma. Za ' *e 2a to ima %f Za to *ma naš brazilski častni konzul lwan Bogdan Šalej, ki je predsedujoči Iurj^a Amerike, sicer pa tudi predsednik Ger . nJs^e zbornice brazilske države Minas žorjfp18^ katere glavno mesto je Belo Hori recimo Saif Keita ali Cheb Mami, bi vam takoj odgovorili, da je bila tu ključna pomoč Francoskega kulturnega centra Charles No-dier iz Ljubljane, ki je finančno podprl ta gostovanja. Toda kolikor gre pri Francozih za posledico njihovega kolonializma v Afriki, gre pri recimo, da imamo v okviru Etnografskega muzeja edinstveno zbirko neevropskih kultur (na gradu Goričane pri Medvodah), ki bi nam jo zavidale mnoge večje države. Ne pozabimo tudi tega, da je v letih 1881 - 1882 v Ljubljani delal sloviti Gustav Mahler, ki je bil tedaj redno nastavljeni dirigent ljubljanskega De- $e nf" Toda pozor! Vsem našim nacionalistom Nemcih za to, da se prikazujejo kot kulturno želnega gledališča. Mahler je bil star 21 let, pri $l0^OraJo naježiti lasje ob vesti, da se bomo ^°stunC* na f°rumu predstavili z razstavo Ja, ■uCioy modnega kreatorja Alana Hranitel-lcost 1 v zadnjem času ustvarja predvsem A4an^e za slovenske gledališke predstave. ^ J*ranitelj je namreč po rodu Hrvat! ^tua] ni primer je najboljši pokazatelj »Vet,, ^Uurne politike večine držav na odprta država, v kateri lahko prostor za svojo nas pa je dirigiral svojo prvo opero. Občinstvo ustvarjalnost najdejo največji umetniki na ga je še posebej pozdravilo na koncertu, ki ga svetu. To je pač sodobna kulturna politika, ki je imel 5. marca 1882, ko je nastopil kot sem pa v Evropi. Ko so se namreč temelji na dejstvu, da se je v dobi novih elektronskih medijev in intenzivne komunikacije nemogoče zapirati, saj le-to nujno vodi v osamitev. In če si take osamitve ne upa privoščiti Nemčija, potem si jo Slovenija toliko manj. Prav tako, kot si ne sme privoščiti PonU(1: Zanimali za to, kaj jim Slovenija lahko samo življenja v okviru evropskega prostora Alana '*° bili navdušeni nad kostumografijo ker je ta že zdavnaj premajhen. Ne le - SOstr ranitelifl s tatprr» cr» cp crtali r»K oncnnHflrslriri amnalf tudi V kulti pianist. V naši kulturni zgodovini najdemo še vrsto primerov, ki dokazujejo, da je bil pri nas ploden prostor za mnoge tuje ustvarjalce. Pred nedavnim je recimo v Ljubljani preminil Bolgar Dimitrij Damjanov, ki je dolga leta delal v naši Operi, še posebej veliko primerov pa je na področju gledališča, ki morda ravno zaradi tega še danes v svetu žanje takšne Slovenija se je po osamosvojitvi hitro začela zapirati. Najprej je imela svoja vrata odprta na stežaj, ko pa se je reka beguncev iz opustošene Jugoslavije vse bolj širila po našem ozemlju, se je država odločila meje za tuje emigrante zapreti. Kljub temu je v zakonodaji pustila možnosti, da se slovensko državljanstvo podeli kulturnikom in umetnikom, katerih delo je izjemnega pomena tudi za nas. Če me spomin ne vara, je na takšni osnovi dobil slovensko državljanstvo igralec Rade Šerbedžija, ki je brez dvoma pomembno vplival na našo kulturo. Toda kmalu so se vrata, skozi katera je bilo mogoče priti do našega državljanstva, začela še bolj zapirati. Nevarnost, ki nam grozi, je, da bi se tudi mi kmalu začeli obnašati podobno, kot recimo kakšna Francija, ki na eni strani sicer za svojo reklamo izkorišča afriške in arabske umetnike iz svojih nitelja, s katero so se srečali ob gospodarskih, ampak tudi v kulturnih okvirih, uspehe. Mladinskemu gledališču, ki je verjetno bivših kolonij, na drugi strani pa skuša iz ^avi d v Mladinskega gledališča v njihovi ^rarjj' ^J°končno odločitev pa so sprejeli tudi H> ir^0Venske likovne razstave, ki jo je v Sj> abk< -H* ?alefiia°ciZOntu Popravila ljubljanska Mestna t 1 Pred t nja Je skuPaJ z gledališčem Glej tavo r7,a^lla tudi izjemno odmevno Hranile JCV0 r " iuui MjCIIlIlU IMJ ^lan utaV? v Kobenhavnu. ^Uje v **ranitelj namreč že nekaj let živi in ?e«*i rt«,.il0Veruji, kamor je prišel po enolet- italijans- rt:eni Mila V Centru svetovne mode . ne bi I^J^? 1991 se J'e dokončno odločil, Slovenija resda ni ameriška država in po tej logiki na omenjenem forumu ne bi imela kaj iskati, toda izjemno pomembno je, če se bodo svetovni politiki s tega kontinenta maja meseca vsake toliko časa srečali z imenom naše države. V zavest svetovne javnosti ni enostavno priti. Mi smo sicer postali slavni čez noč, zaradi vojne z JLA, toda tedanja propaganda se nam je kmalu začela maščevati, saj je še danes treba svet prepričevati, da vojne v Sloveniji že nekaj let ni več in da smo [*je re°°modni kreator, ampak bo svoje ideje neodvisna, mirna in lepa dežela d aJe Živel na P°dročJu gledališča. Do 17. In ko bodo ljudje videli, da v tej Sloveniji a.elom ei v;_Zagrebu, zdaj pa pri nas, s svojim živijo in ustvarjajo tudi vrhunski tuji umetniki, '^nskcf iJe že zdai moČno zaznamoval d Ploven i?dališko in filmsko umetnost. Javlja v, • ?dločitev, da se z njim pre-Po?viCena v™1-' Je tore^ P°vsem l°gicna in svetu ih^ono toi,*-!""^1" Pa ni nenavadna, saj Sl> druS ^ If ddj časa uP°rablJaJ° towe- Kani' Avenije precej razvitejše WhfestivanKSe recimo na svetovnih gleda-Vi ,* nemški r P uJavi Drazilsk» Plesalec Ismail °. občinstvo, kot mu rečemo. TakšW Je kakšna razlika med občini nasploh v Ameriki, Evropi, Slov* imam najraje. Zame osebno je ve navaden človek s ceste °b^fV Beethovnov godalni kvartet... S®J tike ne poznam, vem pa, da v Evr X sicer res imate precej daljšo in g'°*j, flasbeno tradicijo kot mi v Ame ^ b je dejstvo, ki temelji na §teV1%( Toda bojim se, da je glede na.»%0 izkušnje s tako imenovano o|"% Eubliko v Evropi zaradi vplivni odne pop kulture ozračje P° -fi enako kot v Ameriki. Nisem Pr tyj čana, da je običajno občinstvo na tako višjem nivoju kot v * m Zame je publika pravzaprav eD kjerkoli že igram." a Če se vrneva nazaj k vsakdani življenju: imate domotoije> » pogosto domov, v Ameriko? . v "Sploh nimam domotožj*'^ Ameriko se vračam enkrat 1 včasih dvakrat, Seveda po# f svojo družino, prijatelje, t?° ^ vseh teh letih življenja v tuM1" |< se že navadila, da jih vid"'^ nekajkrat na leto. Preden sem v Prago, sem živela v Texas%aj; starši pa v Massachusettsu, ^"Llcf1 tudi tam nisem videla več kot o ^ na leto. Domotožja pa zares ^ imela nikoli. Po drugi strani se j t veselim, ko je čas za °ai\$ Ameriko. In sem potem spe voljna, ko je čas za vrnitev. Pa načrti za prihodnja W* ostali tukaj, odšli drugam? jj i> "Naučila sem se, da sta # -j----1________: u-odi. V Pz)ff vedno zelo nevarni besedi.Jj. ^ I nem času so ljudje zelo m°Ta zrf i se mi je že zadnja sprememc> ■ tako hitro, nihče ne more y ^ vse še bo. Nikoli nisem mis»»j» Pragi, na primer. Prišla sem J* f6# i—i„f Ne vem. . " ti* leto in ostala šest let... r«» ' - ^ lahko le, da sem zaenkrat u» ^ zadovoljna, da ne načrtuje^. ^ selitve selitve kam drugam, »n8^ starejši, kot si, bolj si želi* j, JJ ga življenja. Zdi se ^ tu «J> odvisno od tega, če se bou ^ razvijale tako, kot si »^^n<*V pomeni predvsem dovolj n igranje in zadovoljstvo s dobne glasbe." Petek, 21. marca 1997 SNOVANJA 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Neža Maurer Pogovor, branja, premišljanja: onstran meje pri Messnerju Z Jankom Messnerjem sva se letos po novem letu prvič srečala na njegovem novem domu na Osojnici (Zvvanzgerberg 46). Kolikokrat se je ie telil? Vseeno - tudi tu je iz hiše naredil dom. Zimski čas je tokrat dodal svežino in belino ter še polepšal že tako lep razgled. (A ledene poti in ceste so neslutena ograja, ki starejšega človeka vklenejo v domačo lepoto kot v ječo.) * z Longo maia na Lobniku (cca 1000 m nad 55'ezno Kaplo; tam občasno poučujem °troke in ocTrasle izražanja v slovenskem jeziku) so se tistega dne z močnim avtomo-"tfom (ki zmore vse strmine kljub zaledene-"01 cestam) peljali v Celovec in na prošnjo še JJjene vzeli s seboj ter me potegnili na visoko bojnico. Videti je bila kot izletniški kraj s Svojimi 600 m višine. In tam na koncu vasi stoji prostorna, zvečine lesena Messnerjeva biša. Tudi notranjost je pretežno v "enem *°su", da lahko hodiš in se razgiblješ. loplota primerna, nevsiljiva. , Trdna, velika, podolgasta miza obložena s figami, listi zapisov, prevodov. Morda je palcem poznana Messnerjeva knjiga LRNO-BELO; morda je komu ostala v sPominu tudi diskusija v Književnih listih ^ed Jolko Milic in avtorjem o trojezični foirki GEDICHTEL (PESMI) CANTI (izšla J*ni za avtorjevo 75-letnico). In kot je rado, °° si bralci morda zapomnili predvsem pikre Poudarke - pri tem pa spregledali tehtnost, ?°e in milino 27 trojezično objavljenih Pesmi. (Včasih jemljemo besede kot žolč, Ne.r že ena kaplja uniči vso jed.) Ko držiš j^go v rokah, te očara z gladkostjo in ^essnerjevim iskrivim nasmehom na platni- ZEMLJO IZKOPATI }olki Milic Zemljo izkopati ^gnojiti °rez misli da je tvoja vsaditi drevesce brez misli da bo rodilo tebi drevesce zalivati °jei misli da to delaš zase drevesce prirezovati da se lahko košati Prisluhniti brenčanju Vohati strd • v senci jablane letati Pmljaje v krošnji dojeti ln slišati ptičji čivk **blo jablane objeti njem obsloneti &[s prstnimi jagodicami božati °J>Čutiti prelivanje sokov drgetati z drgetanjem njenih listov utrgati jabolko z veje in ga pojesti Zočutiti J°fco si ves iz zemlje narejen 7? pečko pojesti ^čutiti je jabolko narejeno } žetega sveta hditi se fr8ati še eno z veje J* S* pojesti Preštevati jih na vejah je računati nič načrtovati 5^o ljubiti Safno biti Janko Messner Gedichte, Pesmi, Canti »nV- ]0 odpreš, Pa te prevzame z vsebino jJ1 eJstvom, da so pesmi slovenskega avtorja Sldv V troJezični izdaji, da so torej, razen itai encem» istočasno berljive tudi nemško in zbirlansko govorečim. Kot celota deluje s*a sveže, močno in trpko iskreno. spodrsljaji, pomanikliivosti pri pr VČASIH Za Heide Saxer Včasih vidim velik travnik pred seboj drugega nič sočno zelen drugega nič ni ne slovenski ne nemški ne turški Stopim nanj bos in hodim po njem in hodim in hodim drugega nič ln čutim pod stopali bilnato travo drugega nič ne povešenih pogledov pred seboj ne prezirljivih za seboj samo bilnato travo Kakor prejkdaj ko sta jo vola izpreiena iz orala mulila in mutila v upadle vampe Po tem velikem travniku hodim pa ne vem ali bedim ali sanjam Janko Messner. Gedichte, Pesmi, Canti stran meje. (S tem se srečujem že leta - ne samo kot turistka, ampak kot človek, ki neslovenskim otrokom pomaga pri spoznavanju osnov našega jezika). Gotovo bi bile blizu tudi našim ljudem v Italiji, Franciji, na Madžarskem, v Avstraliji, v obeh Amerikah -kjerkoli po svetu, kjer se skupine trudijo živeti in preživeti kot Slovenci. V določenih primerih pa ista vprašanja zadevajo tudi naše otroke doma v Sloveniji -saj sami nekako podcenjujemo lasten jezik, kot da smo potihem prepričani: Vsi naši gospodarji so bili (ali bodo) tujci; prav tako vsi turisti in kupci. Zanje živimo, zanje delamo - zato se moramo učiti predvsem tujih jezikov. Marsikatero od vprašanj pa bi lahko postavili svojim staršem otroci kjerkoli na svetu; resda bolj na podeželju kot v mestih - a okolje je samo kulisarija, bistvena vprašanja življenja, preživetja, poštenja, resnice pa enako zadevajo večino ljudi - le da mlajše ostreje, bolj boleče. H knjigi VPRAŠANJA KOROŠKEGA OTROKA se mi često vračajo misli. Na prvi notranji strani ie avtorjev pripis v nemščini: Bitte, nach Gebrauch zuruck an den Autor. (Prosim, po uporabi vrniti avtorju.) Pripišem: Prosim, posodite tudi učiteljicam in staršem v Sloveniji. Janko Messner dejstva srečujejo z razžarjenim avtorjevim čustvovanjem, strastnim prizadevanjem za resnico in pravičnost. Ali tako nastajajo njegove angažirane pesmi? (Nikaragva moja ljubljena, Po Auschvvitzu, Dunajska Balada...) Pesniški dvogovor "Prosim, govoriva o lepih stvareh!" "S tvojo večno šibkostjo pa res ne bi rešili sveta," zbode. "Tudi uničili ga ne bi," sem tokrat pripravljena. V svoji ostri pravičnosti je prikimal. V mislih si ponavljam: - O, saj dosti govorimo in pišemo o Janku Messnerju, posebno ob življenjskih jubilejih; toda glede na to, koliko je napisal in kako je napisal (z zavrelo krvjo in do belega razžarjenim umom), je vreden več, kot pa ga prebiramo in spoštujemo... - Drzen, pogosto predrzen v svojem osebnem, družbenem in političnem življenju. A rane, ki jih zato prejema, si liže sam. Isto pričakuje od drugih... O čem naj vendar napeljem pogovor? Pustil mi je tišino. Kletve in pesmi pomanjkljivosti pri prevodih Sllganin" UCKaJ takega kot rjava pega ali §°dzu č na uslu " v mogočnem, zelenem Kolju' i nam P°nuJa toliko resnic in lepote, »n Itaiir 0venskih družin v Sloveniji, Avstriji S Seulma Messnerjevo knjigo? Lr°Je2iČn°i d kQt darilo - odnesem poleg ^jiži^ , !!?SMJ tudi drobno, živobarvno Offe VPRAŠANJA KOROŠKEGA *a otrok Lanko bi rekla, da je to knjiga strani ni* Zt š.ole in za starše. (Na notranji ^Ze v S , nJlžni dar Slovenske prosvetne dvanaistn i ožbi Drava). Od izida ji teče ^ernirjr let0. in vendar je še vedno tako MessneHiV° \n bo!ece n°va, kot so pač gtajevaii!1 !eksti- Crtice> ki zadevajo jezik, ar»je alf t °y.enscine, nepoučevanje, zani-naJ°ližie l i pri Javni uporabi, so seveda 1 Predvsem koroškemu otroku on- Janko Messner je prekoračil tričetrt stoletja. Saj ne gre za odštevanje let - le za življenje človeka, ki je vse svoje prizadevanje, kletve in pesmi daroval svojim - to je slovenskim ljudem. Tam gori v njegovi prostrani in topli dnevni sobi bi mora bilo samotno (kot ie samotno pri človeku, ki živi pretežno sam), če ne bi govorile slike in Časopisni izrezki na stenah. Ah, ti izrezki! Najbolj ostri še poostreni in prirejeni prav za ta čas, za to s hotenji nabito uro, kričeč o avtojru in slovenskem človeku na avstrijskem Koroškem. Bolje: o vsakem podcenjevanem, zatiranem, preziranem človeku na svetu. Izrezki so uokvirjeni z močnimi barvami, da se lepijo na oči in ne moreš mimo... Čeprav bi bilo tako udobno spustiti veke, zamašiti ušesa in živeti svoj mali, mirni svet. Vendar ta ne obstaja. Obstajajo samo mirni trenutku. Vprašam: "In kaj počneš zdaj?" (Razen da si nama pripravil osvežujočo pijačo.) "Prevajam, sodelujem pri pripravi zbornika taboriščne poezije. Lojzeta Krakarja je nujno treba vključiti!" (Ah, da - "najlepše" drevo njegove mladosti je raslo sredi taborišča Buchenvvald!) Po dveh, treh stavkih sva že spet sredi grozot in političnih načrtovanj, računov (ljudje so vrednoteni tako kot ostali material), ki jih Messnerjev neuničljivi spomin vleče iz preteklosti, sedanjosti, celo prihodnosti - pa jih primerja, povezuje, sklepa z dokumentov na dogajanja in obratno. Na teh poteh se hladna, gola Molčim. Berem pesmi. Ošvrkne s pogledom knjigo in opazi - da, tiste osebne, ljubezenske (seveda, moje področje...). Čez čas reče: "Rad sem jo imel. Mogoče jo še imam..." Kaj naj pripomnim? Da razumem? Da sem tudi jaz imela rada koga, ki je bil mlajši od mene; ne toliko, kot njegova zadnja, dekliška žena, ki mu je spočela mnogo prelepih pesmi - a dovolj, da me je bilo strah priznati. Prazen strah? Votel strah? O ne, čisto trdno utemeljen v družbenem redu. Kot bi mi bral misli: "Saj imenitno napišeš - a nikoli se ne ve o kom, pa naj gre za politiko ali ljubezen." "K sreči," pokimam. "Ti veš tako dobro kot jaz, da ne želim biti samo stara ženska. A v očeh javnosti - v resnici to sem." Morda ta ustvarjalni dialog ni bil natanko tak - nisem ne snemala ne beležila (razen v spomin); morda sploh ni do zadnje besede od letošnjega novega leta, lahko je od lani, predlanskim, ko sva se še v prejšnjem njegovem domovanju (na Žrelcuj besedno spopadala; ko je cefral nemški prevod mojih LITANIJ ZA MIR. Na mizi pred nama je takrat ležala njegova knjiga o Nikaragvi, polna divje ljubezni in političnih imen. Ah, saj res - tudi cerkvene litanije so pravzaprav eno samo naštevanje imen m potem refren: Prosi za nas! Usmili se nas! Moje pesmi pa brez imen - naj gre za javno ali osebno življenje... "Morda bo imena vnašala neka druga pesnica ... nekoč kasneje, ko bo možno objaviti - in ostati v službi, v družbi; ostati vsaj delno spoštovana ženska, ljubica, žena, mati..." "Eh, babe!" Niti ene mirne minute sem odmajala z glavo in pribila: "Tudi ti bi bil, če bi ti narava ob spočetju prisodila žensko telo." Tiho preklada prevode... Zakaj ne useka nazaj? Nisem ga vajena razumevajočega. Čakam. "Poslušaj tole," se ustavi z listom v roki in nato bere nemški prevod Krakarjeve pesmi. Pogovor mirno steče o prevajalcih, o pesmi V orkestru narodov - in o nenadkriljivem prevajanju Janeza Menarta. Brala sem, govorila m vzporedno premišljala: - Morda se je prikradel vanj (v J. Messnerja) prvi dih miline, odpuščanja in dopuščanja ljudem, da smo tudi takšni, kot smo - ne samo takšni, kot bi po njegovem morali biti... Na tem ozadju sta še bolj zablesteli Messnerjeva poštenost in nepopustljiva pravičnost. Večerna zarja pa je bledela; plavkasti zimski hlad je trkal na šipe - in pred vrati je zahrul terenski avtomobil z Longo maia: Prišli so pome. "Nasvidenje, Janko Messner!" Neža Maurer, foto: Gorazd Šinik EJGA Včeraj, natanko pet do treh popoldan, se je začela koledarska pomlad. WLtfA Ker je v naravi še nekaj reda, sta bila predvčerajšnji zadnji zimski dan in včerajšnji prvi pomladni dan zoprno hladna in deževna. WffK\ Prava sončna pomlad je letos krepko prehitela koledar in vsi spomladanski znaki so bili ie nekaj tednov zelo očitni. IStLtfA Cestna in komunalna podjetja so začela s pometanjem pozimi posutega peska J cest in ulic. QQ2JQ Kljub temu, da za pometanje obstajajo stroji, v večini gorenjskih krajev ta spomladanski opravek v breme občinskih proračunov letos opravljajo kar z metlo in lopato. QQQQQ Natančneje: z ometom in ne z metlo. QQQ2Q Očitno so "cur-akarske" delovne ure cenejše kot strojne, čeprav traja pometanje dlje in so vmes delavci izpostavljeni vsem nevarnostim na cesti. lSULffA Pri Alpetourju, obeh Integralih in Kambusu so v avtobusih na okna obesili zavese, da potnikov ni več motilo sonce. OOBED In da so minula dva dneva s sveie opranimi zavesami lahko bri-sali zasopljena stekla. l<FA Po gozdičkih je dokončno skopnel sneg, blata ni bilo več in vsak večer je bila spet gneča, ker zaljubljeni parčki nimajo kje parkirati, da bi izvajali karaoke na skladbo 'Ljubezen v avtu'. 0293 Zemlja je pač še premrzla, da bi šlo brez "legen zicev". WL9fj\ Predpomladans-ko ljubezensko idilo je spet pokvaril det WBE\ S pomladjo se začne sezona sejmov. Podjetje Design je minuli konec tedna na Jesenicah uspešno nadaljevalo tradi-cijo Jojefovih sejmov. JSjfjtagJ Jeseniškemu Jo-iefovemu sejmu bo jutri, v soboto, sledil cerkljanski Velikonočni sejem. rar/CEl Predvčerajšnjim so praznovale Joiice, Joiefe, Joiefine in tudi Jojeti, Pepiji, Joikoti. fSfrm Pred kratkim je ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel izdal novo "Navodilo... ", da se "Navodilo o lisičenju napačno par-kiranih vozil" . QQ3ZQ To pomeni, da dona-daljnjega zloglasne lisice ostajajo v skladiščih in ne na kolesih avtov. tSKUfft Do začetka turistične sezone na Bledu bo morda po Ruplovem zgledu tudi blejski Župan Vinko Gole odredit, da komunalni redarji ne bodo več lisičili napačno parkiranih avtov. QSJQSSQ Nikar se ne veselite: Ruplovo navodilo je le začasno, dokler ne bo novi zakon prinesel pravne podlage za to, da občine z lisicami in drugo prisilo urejajo mirujoči promet in hkrati polnijo občinske proračune. EJGA Danny, Kanal A in (MMMoUMGLAS Kontaktna oddaja Dannyjeve zvezde ie na sporedu televizije Kanal A v živo dvakrat tedensko:vsak ponedeljek in četrtek ob 15.00 uri. Oddaji, namenjeni vedeževanju, potekata v živo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna Žrebanja.v oddaji Dannyjeve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet z Dannvjem & Gorenjskim glasom. Kako sodelovati v žrebanju? Poslati morate izpolnjen kupon iz Gorenjskega glasa, vanj vpišite, koga predlagate za najpopularnejše - in ne pozabite dodati Vaših podatkov, če Danny izmed prispelih kuponov izžreba prav Vašega. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak ponedeljek in četrtek ob treh popol-damvklopiti Televizijo Kanal A in pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v iivo na meji mogočega. Ce je ob 15.00 url Danny na sporedu še prezgodaj, si ponovitev Dannyjevih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v ponedeljek ponoči ob 0.05 uri, pet minut čez polnoč, ob Četrtkih pa pet minut pred polnočjo. KUPON MAREC 1997 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem Javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Odgovor: Ime, priimek, naslov: Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana Kdo bo GORENJKA/GORENJEC MESECA FEBRUARJA 1997 Za Mici Cesar že 426 Vaših glasov i V največji vsakomesečni akciji gorenjske popularnosti l letošnjim marcem ponovno sodeluje tudi RADIO TRI' GLAV JESENICE, 96 Mhz - glasujete lahko vsak petek ob 9.00 uri direktno v oddajo: Vsak petek bodo sprejel' deset telefonskih glasovanj. MARIJA CESAR LADO KOSEC Leja Čolnar in Klavdija Stroj, ki vsak teden skrbno preštejeta vse glasovnice, sta v drugem marČevskem krogu glasovanja našteli 318 glasovnic - kar 286 (v prvem krogu 140) ste jih namenili MARIJI CESAR - Mici, kot jo kličejo v Domu Matevia Langusa, ter ima skupaj ie 426 glasov. Za LADA KOSCA smo od prejšnjega petka dobili novih 32 glasov, skupaj s 27 iz prvega kroga je Ladov seštevek 52 glasov. Vsak mesec bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV izbiramo Gorenjke in Gorenjce meseca. Z današnjim tretjim marčevskim petkom se začenja predzadnji krog v glasovanju za izbor GOR-ENJKE/GORENJCA MESECA FEBRUARJA 1997. Možnost glasovanja: do vključno sobote, 29. marca / zadnji marčevski dan, ponedeljek 31. 3., je namreč praznik!/, z dopisnicami ter še oba preostala marčevska petka na štirih gorenjskih radijskih postajah: ie zjutraj nekaj minut čez osem na RADIU KRANJ z moderatorko Lili Kalan; ob 9.00 uri na RADIU TRIGLAV z Branko Smole; zgodaj popoldan, kot vsak petek, na RADIU TRŽIČ z Andrejo Meglic; kot vsak petek popoldan na RADIU ŽIRI z moderatorko Simono Kemperle ter, kot vsak vsak petek zvečer, ob 20.10 uri v oddaji "Odprti ekran", ki jo na gorenjski televiziji TELE-TV vodi Jure Šink. Naslov za dopisnice: GORENJSKI GLAS, 4 001 Kranj, p. p. 124, glasovnice pa lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko sprejemamo tudi rešitve Glasovih nagradnih križank, male oglase, prijave za Glasove izlete in vse drugo za Gorenjski glas: v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, v turističnih agencijah Meridian Jesenice in Veronika Kamnik. Predloga za GORENJKO/ GORENJCA FEBRUARJA 1997: 1/ MARIJA CESAR, varovanka Doma Matevža Langusa v Radovljici, ki je februarja zastopala Slovenijo na VI. Zimski specialni olimpiadi v Torontu, Kanada, in osvojila tri medalje v teku na smučeh: dve srebrni in eno bronasto 2/ LADO KOSEC, predsednik Mengeške godbe na pihala, ki je zadnjo februarsko soboto izredno uspešno organizirala že XIII. prireditev "Pod mengeško marelo". Tokrat smo po drugem krogu glasovanja z žrebom podelili deset nagrad, pet v vredno^ po tisoč tolarjev: 1. Mani; Kavar, Sorska 5, Kranj; * Bernarda Zupan, Breg V Žirovnica; 3. Jože t>°xiJ Dom Matevža Langusa, ^ na Jezerca 17, Radovljica; J Damjana Dolinar, Podgora * Gorenja vas in 5. Drag»c' Bohinc, Dobro Polje *u' Brezje in pet Glasovih J8' klamnih majic: 1. Sonja C* bašek, Aljaževa y. Mojstrana; 2. Rok Pirš, *f savska c. 60, Kranj; 3. A»J Grmovšek, Žigama vas Duplje; 4. Srečo Gaber, P* tizanska 13, Žiri in 5. DJJ Tonejc, Finžgarjeva Lesce. Čestitamo! Posebno sporočilo dveffl** Matejama, Kristini, Ne*': Mojci, Nejcu, Evi, A»u Tjaši, Tini, Denisu Andreju iz Mavčič, ki stf nam poslali vsak svoj" dopisnico s predlogo"'', kdo naj bo GORENJ K*. GORENJEC MESEC*-na dopisnici napišite tm svoj naslov, da bo pisti10', noša na pravi naslov nagrado, če dopisnico i"'-' rehamo. "Lepe pozdrave vsem", piše na razglednici s podpisi tekmovalk, tekmovalcev in strokovnega vodstva slovenske reprezentance v nordijskih smučarskih disciplinah, ki je nastopila na Svetovnem prvenstvu v Trondheimu na Norveškem. Pozdravi so namenjeni vsem bralkam in bralcem Gorenjskega glasa - objavljamo pa razglednico z obeh strani. Odlični norveški organizatorji so to razglednico natisnili ie potem, ko je svetovno prvenstvo potekalo, zanjo so uporabili motiv z otvoritvene svečanosti. Seveda so prireditvi posvetili tudi priložnostno znamko. Po izjavah vseh, ki so bili%na tem prvenstvu, je bila organizacija brezhibna: vsa tekmovanja sije ogledalo po nekaj deset tisoč ljudi, tja do 70.000, in ni bilo nobenih problemov s prevozi, parkingi, gnečo. Slabo uro po zaključku tekmovanj je bilo prizorišče prazno, nobenih smeti po snegu... Česa takega, ial, od danes do pojutrišnjem v Planici ne bo. Res simpatična razglednica iz Trondheima in nanjo navezujemo nagradno nalogo: v teh dneh poiščite razglednico Planice ln nam jo posilite s čimbolj Izvirnim planiškim pozdravom. Najboljše planiške pozdrave bomo objavili in nagradili - naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p. p. 124. Martin Žvelc, nepogrešljiv član priljubljenega Moped showa, ki je popestril prireditev Prvi glas Gorenjske '97-alias "One Man Big Band", kot je Martina naslovil šef Moped showa Tone Fornezzi -Tof. Najpopularnejši škofjeloški pevec Jan Plestenjak (na fotfol fiji s prešernim nasmehom, ker mu ie Tone Fornezzi v povedal najnovejše vice o najpopularnejši Jeseniča^^ slovenski zabavni glasbi) bo v ponedeljek, 24. marca, y uri nastopil na dobrodelnem koncertu Slovenske fondaci ^ Cankarjevem domu v Ljubljani. Poleg Jana bodo Si°ftn^ fondaciji pomagali tudi New Swing Quartet, Alenka v" ^ Darja Svajger, Oto Pestner, Irena Vrčkovnik, Deja M*$l ^ Give Me 5, Nataša Mihelič, Majda Petan, Otroški zb°' p Pinocchio in Eva Kozlevčar, Celoten izkupiček koncert Slovenska fondacija namenila prostovoljnemu delu, vstop ^ so po 800 tolarjev za dijake, študente in upokojence 0 od 1.500, 2.000 in 2.500 SIT. Dobrodelni koncert bo posnei^J TVin ga predvajala na velikonočni ponedeljek. Jan Ph pa ne bo edini Skofjeločan, ki se je nesebično odzval P ugtfl Slovenske fondacije - povezovalec programa bo nJ.er0 soobčan Joie Logar, ki bo na dobrodelnem k° spremljevalec Saše Etnsiedler Štrumbelj. VM pi Ski »7 ipt,ngti«f »mom«" W %fcru»r S Glasov izlet na Notranjsko Do Cerkniškega jezera in v Škocjanske jart*ei Če ste prejšnji petek morda spregledali: vabimo Vas na enodnevni Glasov fcjjri Notranjsko, do Cerkniškega jezera in Rakovega Škocjana oz. Škocjanskih jam. We;0($, naslednji mesec,v soboto, 19. aprila. Ogled znamenitosti Cerkniškega l&foo največjega slovenskega naravnega presihajočega jezera, bo pripravil Tunsv informativni center Turističnega društva Notranjka. Zatem se bomo spustili v 9'°°'^. v prelepe Škocjanske jame. Jezersko jamske napore bomo zaključili z večerjo na Kaj pa stroški? Samo 2.850 tolarjev na osebo (vendar to velja izključno za naro^U Gorenjskega glasa in družinske člane!) - za ostale pa 3.500 tolarjev. Za prevoz bo^ v»*M poskrbelo podjetje JEREB, d.o.o., Lučine. Avtobus bo odpeljal iz Škofje Loke, J^JS odhod" bo iz Kranja, zatem skozi Medvode, povratak na Gorenjsko zvečer do JL^// Vse dodatne Informacije in prijave: po telefonu 064/ 223 - 444 /Gorenjski glf%L je oglasi/ ali 064/ 223- 111 /tajništvo Gorenjskega glasa/. Poleg osebnih podp*" ste pri prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kje' ^ dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene pisno ali telefonsko posebej °bve5a m o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov posebej priporočamo, jxeg&, prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus na dan v* njti izleta! Pn prijavi ne bo potrebno plačati nikakršnega prispevka k stroškom M01* vnaprej' nobene akontacije - verjamemo, da so prijave zanesljive. Alh „ fttfi f££";?fno P°*utfe bralk in bralcev Gorenjskega glasa na Glasovih Izleti" v 1997 skrbita: ARVAJ PONEDELJEK, 24. MARCA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama ■•20 Včeraj, danes, jutri 8-25 Videoring 845 Popolna tujca, ameriška nanizan- 10.10 Hemingway, koprodukcijska Nadaljevanka 11.50 Za TV kamero 12.00 Utrip 12.15 Zrcalo tedna 12.30 Rondo kviz 13-00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV igrice J4.05 Zoom •5.05 Ljudje in zemlja 15.35 Očetje in sinovi 18.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik ]7.10 Radovedni Taček: Dom '7>25 Skrb za zemljo, angleška dokumentarna serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju tokrat nekoliko Jfugače ]8.40 Lingo, TV igrica »•15 Risanka 18.23 Žrebanje 3x3 J8-30 Dnevnik, vreme, šport «8.10 Mednarodna obzorja «1.00 Napovedniki, EPP PjPO Homo turisticus, oddaja o Pftonu «1-20 Osmi dan g.00 Odmevi, vreme, šport ««■30 Visoka družba, ameriška nanizanka «~55 človek kladivo, japonski film 115 Osmi dan, ponovitev "•45 Videoring TVS 2 '•80 Euronevvs 10.20 Na potep po ?Pominu... oddaje iz arhiva otroškega S mladinskega proarama 11.25 Sanje je ključ 11.55 Šport v nedeljo .r^O Folklorna skupina Tine Rožanc ^•15 Raziskovalec, ameriška doku-,/"tarna serija 14.05 Obzorja duha «4.35 Kurt VVeill: Spea Low 16.05 Janarina, anglepka nadaljevanka lj.55 Echo point, avstralska nanizanoj 17.25 Viper, ameriška nanizanka '"•05 Sedma steza 18.50 Recept za a«.rav° življenje 19.25 Simpsonovi, periska nanizanka 20.00 Komisar vŽ?' nerfiška nanizanka 20.45 Napotki 20.50 Karneval v Riu 21.50 r°Ka ročka 22.50 Brane Rončel izza r]ra 0.20 Recept za zdravo življenje, ^novitev .* Slovenija si pridržuje pravico do Pfernembe programa. KANALA TV prodaja 8.00 TV prodaja 9.00 »iLprodaJa 10.15 Čvekalo, risana On't 10-35 Raiska obala 11.05 .Prah Show, ponovitev 11.55 Miza •I Pet. ponovitev 12.45 Super samurajponovitev 13.10 Vitez za volanom, |j°novitev 14.00 Najbolj nori kaskader- C!e v živ° 16-°° °Prah Show: ne spremembe 16.50 Drzni yarj.^'00 Dannyjeve zvezde, vedeže-in>- nan?pl' Ponovitev 17.15 Drzni in lepi, l«vanunka 17-46 RaJska obala' nadal" I8dn 118.10 Očka major, nanizanka 18*S rl0ra hiŠa' 91 ■ del nanizanke l8as ruzinske zadeve, nanizanka £poperjeva druščina, nanizan- «8.3o c c z Bel Air8, nanizanka *1*0o d m SV°J mojster, nanizanka Cg' p ponedeljkova filmska uspešni-H0sr.okojnik, ameriška komedija; Bob A|0 K'ns. Blair Brown, Tim Curry 22.40 19' a,°. nanizanka 23.10 Tihotapci, ?Ve>rt nanizanke 0.05 Dannyjeve 'ge. ponovitev 1.05 TV prodaja Pop TV Proor-^pbro jutro, Slovenija, jutranji JMSo ? na MMTV, Tele 59 in TV Robin -•00 Dobr -v ? nt ?°rski anta Barbara, ponovitev 11.00 mt I'travnik, ponovitev 12.00 POP ka nanl!}0vitev 12-30 Na sever, nanads-Jovitev^ka 13.30 Športni krog, po- ^•00 pAr, Faust, nemška nanizanka Nzanu 30 15-3° Matlock, ameriška «Van^Ka 16.30 Santa Barbara, nadal-L^a hum -30 Druzina za umret, amer-*Vi? 1o^°rstična nanizanka 18.00 POP Naiisv« ,Vrni prodaja in J?'°0 tv apovednik 10-30 Videokolaž ^ovitev/0^8 14-30 Anne Shirley, i» ProdL\lela nadaljevanke 15.30 VV6;00 lz življenja cerkve .Mnik i>p„r°daia 'n turistični napo- del otroške rečne obale In I6 17 Ve Balty- »•80 p0;rp. Zgodbe z rečne obale A«30 Zaii^onleo 19.00 TV dnevnik 525» fflLduh?v, ponovitev 20.00 «& Podpda'Jevanka 21.00 Ne-v£?° TV £55°anom' slovenski film ^ 22 3n°dr?ja in turistični napo-^ednitToV^prodaia in turistični ^ n,K 23.00 Dnevnik Program 12.00 Dnevnik 13 u '^arisni'\Z"iTi'1 1 «"w urievniK lAJiSanS°i ™Wka nadaljevanka 171« Qlas 'dVL ikovni ustvarjalci «,thSlS lVlne 1645 Hu90 * 18-4CIHraa*LaneS 1805 Kol° Mrvaška in federacija BiH 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.20 Planetarij: Hrvaška 21.20 Hrvaška in svet 22.00 Opazovalnica 22.30 Potepam se in snemam 23.00 Filmska noč v Mervl Streep: Sofijina izbira, ameriški barvni film 1.30 Poročila HTV 2 12.35 Tv koledar 13.05 Samaritanec, ameriški film 14.40 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 15.30 Pol ure kulture, ponovitev 16.00 Volitve '97 17.50 Neodvisna lista 18.45 Hrvaška meščansko-kmečka stranka 18.50 Neodvisna lista 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Petka 22.00 Martin Chuzzlevvit, angleška nadaljevanka 22.55 Indija Louisa Mallea, dokumentarni film AVSTRIJA 1 17.15 Vsi pod eno streho 17.40 Harrvjevo gnezdo 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Caroline v velemestu, 4/24 del ameriške humoristične serije 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Policaj iz Tolza, nemška kriminalistična serija 21.45 Teleclub-bing 21.55 Dad, ameriška tragikomedija 23.40 Čas v sliki 23.50 Dan za bojevanje, ameriški vestem 2.05 Filo-zifija mravlje, avstrijski film 3.35 Ni vse zlato, kar se sveti, angleško-ameriška TV komedija 5.20 Harryjevo gnezdo, ponovitev AVSTRIJA 2 10.30 Bogat in lepi 11.15 Spori 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Halo, stric doktori, nempka serija 14.45 Lipova cesta 15.15 Bogati in lepi 16.00 Schiejok dnevno 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Gorski zdravnik, nemško-avstrijska Sružinska serija 21.05 Tema 22.00 as v sliki 22.30 Kraj srečanja, kultura 1.35 Pogledi od strani 1.40 Čas v sliki 2.10 Schiejok, ponovitev 3.10 Dobro- Žošli v Avstriji 4.55 Lipova ulica 5.20 as kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročila Gorenjske 441. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kaži-,pot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Gospodarsko interesno združenje distribucije električne energije na konferenci 20.20 Sterilizacija živali 20.30 port: Kegljaški klub Iskrae-meco Kranj (pripravila: novinar Nenad Antonič, komentator: Vane Oman) 21.10 Poročila Gorenjske 441. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Vroča kolesa - 21. oddaja 22.00 Bombastičnih 7-7. oddaja 23.00 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.05 Poročila Gorenjske 441 23.20 Z vami smo bili... nasvidenje 23.21 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.22 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.20 EPP blok 20.25 Šolska košarkarska liga 21.10 EPP blok 21.15 TV prodaja 21.20 Koncert mladih violončelistov 21.50 TV prodaja 21.55 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 22.25 TV prodaja 22.30 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroci iz vrtca se predstavijo 20.00 Glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napo- ATM TV KR. GORA vednik 18.17 Razstava Zapis Svetlobe in fotografov iz Nagolda 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, Bonovitev 20.35 Satelitski program eutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 18.25 Šolska košarkarska liga, ponovitev 19.05 Potovanja, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 KINO Šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.50 Oddaja za gluhe in naglušne 22.50 Top spot 22.55 TV prodaja 23.00 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio ?lovenija - Druga jutranja kronika 7.20 estitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana občine Naklo 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 17.00 Gost v studiu župan občine Naklo -Franc Štular 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni progrma z Robertom Baumanom 22.00 Old Tlmer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Ponedeljek začenjamo z oddajo, v kateri predstavljamo zanimive posnetke iz fonoteke Radia Tržič. Nato bo sledila oddaja, v kateri povemo marsikatero zanimivost. Kot vsak dan, bomo tuid za danes nalovili nekaj svežih informacij in poročil o aktualnih dogodkih. Zbrali jih bomo v oddaji Spremljamo in komentiramo bo 15:30. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledal! zunanjepolitične dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Točno ob 17:00 bomo poročali o tem, kako so teden videli možje v modem na Gorenjskem in v Tržiču, v rubriki Novo na številki 113. Pol ure kasneje, ob 17:30, se bo začela oddaja Tržiški hit. Dobre glasbe ne bo manjkalo, pokrovitelj pa bo poskrble tudi za nagrado. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 17.30 Zimzelene melodije 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 18.00 Otroški program 19.300dpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji pozdrav 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.45 Vreme 7.15 Novice 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 NOvice 11.00 Opoldanski program 11.15 Novice 12.15 Ponedeljkov šport 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalcev 14.30 Hello again 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.20 Spoznajmo se + uganke za poslušalce 16.40 Modni bla, bla 17.40 Moby dick, oddaja o ekstremnih dosežkih 18.15 Novice 20.00 Labirint znanja 21.00 Sršenovo gnezdo 24.00 Poskusni nočni program z Anko Senčar R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. kom. JERRY MAGUIRE ob 17.30 in 20. uri STORŽIČ dan. franc. melodr. LOM VALOV ob 17.30 in 20.30 uri ŽELEZAR amer. drama ŽIVLJENJE S PICASSOM ob 18. in 20.15 uri TRŽIČ amer. music. EVITA ob 20. uri TOREK, 25. MARCA 1997 TVS 1 9.55 Včeraj, danes, jutri 10.00 Videoring 10.30 Viper, ameriška nanizanka 11.15 Smrt belega puščavnika, nemški film 12.45 Spoznavanje narave in družbe, 3. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 14.20 Po domače 15.15 Mednarodna obzorja 18.05 Homo turisticus, oddaja o turizmu 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti, 10. oddaja 17.25 Željko, avstralska nanizanka 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Povečava: Spomeniki - mejniki ideologij 21.00 Studio City 21.55 Včeraj, danes, jutri 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka 23.15 Svet poroča 23.50 Studio Citv, ponovitev 0.35 Videoring TVS 2 10.10 Sobotna noč 12.10 Pomagajmo si, oddaja Tv Koper - Capodistria 12.40 Recept za zdravo življenje 13.10 Nedeljska reportaža, oddaja TV Maribor 13.40 Murphy Brown, ameriška nanizanka 14.05 Osmi dan, ponovitev 14.35 Karneval v Riu, angleška dokumentarna oddaja 15.35 Alpe Jadran 16.05 Komisar Rex, nemška nanizanka 17.00 Simpsonovi, ameriška nanizanka 17.20 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 18.05 Teniški magazin 18.35 DP v alpskem smučanju, reportaža 18.50 Prisluhnimo tišini 19.25 Echo point, avstralska nanizanka 20.00 Ciklus filmov Louisa Bunuela: Smrt v vrtu, fracosko-mehiški film 21.45 Opus 22.15 Spominski album Elisabeth Schwarzkopf, portret 23.10 Zlati petelin '97, ponovitev 23.40 Opus, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.15 Čvekalo, risana serija 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah Shovv, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major, ponovitev 12.45 Nora hiša, ponovitev 13.10 Coopejeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Tihotapci, ponovitev 15.00 Živeti danes: Fragmenti, ponovitev 16.00 Oprah Shovv: Rasizem 16.45 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni In lepi, nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ellen, nanizanka 21.00 Torkov večerni film: Otroci za milijon dolarjev, 2. del; Beau Bridges 22.35 Alo, alo, 71. del nanizanke 23.05 Bergerac, 18. del nanizanke 0.05 Živeti danes, dokumentarna oddaja 0.55 TV prodaja 1.15 Video strani POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Kritik, risana serija 13.00 Športna scena, ponovitev 14.00 Zaznamovani, nanizanka 15.00 POP 30 15.30 Matlock, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Družina za umret, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Hči ceste, ameriški film 21.40 Bolnišnica upanja (Chicago Hope), 5. del ameriške nanizanke 22.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.00 Na jug, kanadska nanizanka 1.00 Na jug, nanizanka 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 10.00 TV TV prodaja in turistični napovednik 10.30 Videokolaž 13.00 TV prodaja 13.30 Anne Shirley, ponovitev 14.30 Videoboom ŽO, ponovitev 15.30 TV prodaja 16.00 olska košarkarska liga, ponovitev 17.00 TV prodaja in turistični napovednik 17.30 Šalty, otroška serija 17.55 Barka sanj - Adaline in Kengoru 18.00 Pot v Avonleo, nadaljevanka 19.00 TV dnevnik 19.30 Saltv, ponovitev 20.00 Anne Shirley, nadaljevanka 21.00 Vera in čas, tedenski pregled verskega dogajanja doma in po svetu 22 00 Šport 22.30 TV prodaja in turistični napovednik 23.00 Dnevnik 23.15 Video kolaž HTV 1 12.00 Poročila 12.25 Marisol, mehiška seriia 13.10 Santa Barbara, serija 13 55 Poročila 14.00 Izobraževalni program 15.00 Otroški program 15.55 Prizma, multinacionalna oddaja 16.45 Hugo 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Po meri 19.10 Hrvaška spominska knjiga, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Po bojišču, gradišče, dokumentarna oddaja 20.50 V prvem planu 22.15 Opazovalnice 23.05 Moč denarja 23.05 Filmska noč z Mervl Streep: Kramer proti Kramerju, ameriški barvni film; Dustin Hoffman, Meryl Streep 0.50 Poročila HTV 2 14.40 TV koledar 14.55 Planetarij: Hrvaška, ponovitev 15.40 Z namenom in razlogom 16.35 Bebec, to si ti, dokumentarna serija 17.05 Volitve '97 17.10 Zadrška županija 18.45 Hrvaški neodvisni demokrati 18.50 Stranka demokratične akcije 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Bolnišnica upanja, 4/45 del ameriške nanizanke 21.10Črno-belo v barvah: Ljubiva se, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 14.50 Hišica v preriji 15.40 SeaOuest DSV 16.25 A-Team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Harrvjevo gnezdo, ameriška humoristična serija 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna druzina 19.00 Noro zaljubljena 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 šport 20.15 Šport: Nogomet: Rapid Dunaj - SV Austria Salzburg, prenos 22.20 Življenjski prostori/Sanje 22.30 Podelitev filmskih nagrad - Oskar '97, vrhunci noči Oskarjev, posnetek iz Hollywooda 0.00 Čas v sliki 0.05 Imeti ali ne, ameriški pustolovski film 1.45 Dan za bojevanje, ponovitev ameriškega vestema 4.00 Ni vse zlato, kar se sveti, zadnji del angleško-ameriške TV komedije 5.30 Nick Knatterton, serija AVSTRIJA 2 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.10 čudežno življenje barona Frie-dricha von der Trecka, 4. del nempke-ga TV filma 14.30 Salve smeha 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Orangutani - gozdni ljudje na Sumatri, dokumentarni film 21.05 Življenjski prostor/Sanje 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču 23.05 Iz okvirja 23.05 Avtomobil: Šampanjski safari, kanadski dokumentarni film 0.00 Phettbergova nočna oddaja, TV pogovor 1.00 Pogledi od strani 1.05 Čas v sliki, ponovitev 1.36 Schiejok 2.35 Dobrodošli v Avstriji 4.35 Seaquest DSV, ponovitev 5.20 čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 442. 19.25 Otroški program 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Potapljači reševalne službe v akciji 21.48 100 let Marije Peneš z Orehka 21.15 Poročila Gorenske 442 21.30 EPP blok - 3 21.30 Žrebanje izpolnjenih anekt "Dan pomladi" 21.35 Dan pomladi - zabavno-glasbena TV prireditev v Hoelu Bellevue na Šmarjetni nad Kranjem; Sodelujejo: Elio Pisak, Andreja Makoter, Zlatko Dobrič, Sanja in Urban Mlinar, Moni, ansambel Cmok, Anita Vodišek, Miran, Obvezna smer, Braco Koren, ansambel Jožeta šeruga, Gimme 5, Jani Pirš, Monroe, Čarodej Branko, modna revija; - voditelja: Maja Zagoričnik in Braco Koren 23.20 Poročila Gorenjske 442 23.35 Z vami smo bili... nasvidenje 23.36 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.37 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 10.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Videoboom 40, glasbena lestvica videospotov 21.15 EPP blok 21.20 TV prodaja 21.25 Nedeljski film, ponovitev HIŠA STRAHU ... TV prodaja ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Odrska predstava dramske skupine "Scena" iz Železnikov ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Torkov športni pregled 18.45 Mini 5... 19.07 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Fotografska razstava Zapis Svetlobe in fotografov Iz Nagolda, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2,1 GREMO - KINO oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program 19.06 Ponovitev 19.40 Top spot 20.10 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Kateri starši so upravičeni do otorškegas dodatka 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.10 Varujmo zdravje -astmatični bornhitis 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Prvi del programa bo predvsem v znamenju aktualne teme. Tudi tokrat ob, kot že lepo število torkov doslej, ob 14:30 stekla oddaja Na štirih kolesih. Aktualne dogodke iz naše okolice, torej Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivositm, ki jih pripravljamo v oddaji S'm Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine v 16. lekciji Victor"s Venture. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom, ki se bo začel ob 18:00. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 15.00 Jubilejni koncert Glasbene šole Jesenice 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Bohinj 17.45 Tema dneva: Starševstvo 18.00 Ljudska univerza 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava In glasba 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom Občine Gorenja vas - Poljane 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.05 Naj, naj 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.45 Vreme 7.00 Snežne razmere 7.15 Novice 8.30 Jutro je lahko tuid takšno 9.15 Novice 9.30 Kam danes 10.00 Dopoldanski pogovor 11.00 Opoldanski program 11.15 Novice 12.15 Novice 12.45 Dnevnikov odmev 13.30 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalcev 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Naj, najpe-sem 15.30 Dogodki in odmevi Ras 16.20 Spoznajmo se 17.15 Novice 17.30 Oddaja o računalništvu - jabolko 18.15 Novice 19.00 Borzne informacije 20.00 Avtomobilizem + šport 22.00 Camel rvthm 23.00 Zaprta vrata 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program P.^JfR prem- avstral. drame SIJAJ ob 17. uri, PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU - SKD KRANJ ob 20. uri STORŽIČ dan. fracn. S?^r-LOM VAI-OV ob 17.30 in 20.30 uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. film EVITA ob 20. uri o D o ca o G AN K Ar Podjetje Salomonov oglasnik, d.o.o., se je v osmih letih obstoja razvil v enega vodilnih slovenskih podjetij na področju medijske produkcije. Je izdajatelj Salomonovega oglasnika, pet ugankarskih revij ter vodi dve radijski postaji - Radio Veseljak in Radio Salomon. Salomonov oglasnik, ki je prva in edina nacionalna revija malih oglasov v Sloveniji, objavlja dvakrat tedensko v 35 rubrikah v povprečju več kot 24.000 malih oglasov. Vsak deseti prebivalec Slovenije, ki je starejši od deset let, bere Salomonov oglasnik. To pomeni, da Salomonov oglasnik prebere (uporablja) 178.000 Nudi. V letu 1996 si je Salomonov oglasnik med tiskanimi mediji (časniki + časopisi/revije) prislužil 15. mesto glede na doseg (število ljudi nad deset let starosti, ki berejo revijo), ter si je delil 11. mesto v kategoriji - revije. Radio Salomon pa sodi med prvih epet najbolj priljubljenih radiov v Sloveniji. Vsebuje najbolj priljubljene ugankarske zvrsti, ki jih popestri z nagradami v vrednosti najmanj 500.000 sit. Revija za ugankarske sladokusce je Ugankarski izziv ob 36 strani kvalitetnih ugank v vseh težavnostnih stopnjah je za reševalce poskrbljeno z nagradami v vrednosti najmanj 120.000 tolarjev. Čvek v križankah, ki je začel izhajati letos, je prvi zabavni ugankarski tabloid v Sloveniji. Več kot 30 slikovnih križank je popestreno z novostmi iz domačega in mednarodnega zvezdniškega sveta in nagradami v vrednosti najmanj 200.000 sit. Posebna izdaja vsak mesec ponuja od 60 do 100 strani ene zvrsti ugank (Osmerosmerke, Gobelini, Številske križanke ali Slikovne križanke). S pravilno rešitvijo nagradnih križank in nekoliko sreče pa si bralci lahko pridobijo barvni TV, glasbeni stolp ali vvalkman. KRIŽANKA SALOMONOV UGANKAR Prispeva 4 nagrade: 7. nagrada: celoletna naročnina na Salomonov ugankar 2. nagrada: celoletna naročnina na Čvek v križankah 3. nagrada: celoletna naročnina na Ugankarski izziv 4. nagrada: celoletna naročnina na Posebno izdajo Rešitve križanke pošljite na Gorenjski glas do 2. 4. 1997! Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnciah do srede, 3. januarja 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jese- Sice, Kranjska Gora, Radovljica, kofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. Rešitev križanke Agraria cvetje je-CVETJE ZA VSAKOGAR IN ZA VSE PRILOŽNOSTI Vseh prispelih rešitev je bilo 1176. Srečni nagrajenci so: 1. - 3. nagrada LONČNICA: ANDREJA SVETINA-SRČIČ, C. Revolucije 9, Jesenice; CILKA KOSIČ, Viktorja Svetina 17, Jesenice; PETRA DEŽMAN, V Dobje 9, Ribno, Bled. Tri nagrade, kijih prispeva Gorenjski glas, pa dobijo: MIRA JALOVEC, Vrbnje 67, Radovljica; DARINKA GVZEU, Dovje 60, Mojstrana, BARBARA JENKO, C. L maja 67, Kranj. aGraracveue prazvoonjo n TrGcvna ccrrez Slovenija 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ! 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 , 21. marca 1997 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak_ Agencija pozvala pide naj delnice vpišejo v KDD Delnice pidov kmalu na borzi v« ste certifikat vložili v pooblaščeno investicijsko družbo, ste dobili njene delnice, ki jih boste lahko kmalu prodali na borzi, saj tako nameravajo preprečiti sivo trgovanje z njimi. r-KOUKO JE VREDEN TOLAR h Kr«nj, 20. marca - Konec tedna bodo v cija za trg vrednostnih papirjev pozvala Uradnem listu objavljeni sklepi sveta pide, naj to storijo. Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki Za morebitno kasnejšo uvrstitev na trg bodo začeli veljati dan po objavi. N&naŠajo se na trgovanje z delnicami Pidov, saj agencija ocenjuje, da bi sivo Rovanje z njimi lahko preprečili z njihovo uvrstitvijo na borzo in sicer na A in B pa bodo morale delnice pidov zadostili zahtevam, ki veljajo za javne delniške družbe, kar pomeni, da se bodo morali pidi prilagoditi zakonodaji, ki velja za klasične investicijske družbe. S -jMiuvo UVrsilIVlJO na duhu hi sicer mm veija z,a jucimv-ul. uivtaiivijaivv uim,uv. ». **% OTC. Predpogoj je vknjižba teh takšnim pristopom želijo izrazito ločeva delnic v Klirinško depotno družbo, zato ti trg OTC oziroma neborzno od borz- oodo pide pozvali naj to storijo. Agen- nega trgovanja, je dejal Kušar. «je od 24. oktobra lani ne daje novih .. . . „ u^jLnlmi dovoljenj za zbiranje certifikatov, kar Agencija ne daje novih dovoljenj Pomeni, da zavrača štiri zahtevke v za Zbiranje certifikatov skupni vrednosti 4 milijarde tolarjev. Akviziteru so začeli s terminskim odkupom delnic pooblaščenih investicijskih družb, hkrati pa so se pojavile ^hteve po organiziranem trgovanju s [emi vrednostnimi papirji, je na torkovi tiskovni konferenci sklepe sveta pojasnil 'B0' Kušar, direktor Agencije za trg ^ednostnih papirjev. Najpi jrej na trg OTC, šele kasneje v Pravo borzno kotacijo ii Nekateri imetniki te delnice namreč žel' Aktualno je tudi vprašanje zbiranja certifikatov, saj agencija novih dovoljenj ne daje in sicer od 24. oktobra lani naprej, ko je bil sprejet zakon o zagotavljanju premoženja za pide. Po tem datumu agencija ni več odobrila novene nove zahteva, na dovoljenje pa čakajo štiri v skupni vrednosti 4 milijarde tolarjev. Zadrega se seveda nanaša na privatizacijsko luknjo oziroma na premoženje, ki ga mora vlada zagotoviti za njeno zapolnitev. Gre za pravila, ki uvajajo ločevanje sredstev strank od sredstev borznopos-redniških hiš in sicer s pomočjo posebnega računa. Uvajajo pa tudi obveznost in odgovornost borznoposredniških hiš, da preverijo identiteto oseb, ki pri njih prvič odpro račun. Agencija je namreč odkrila fiktivne osebe, kar praktično pomeni, da je borznoposredniška hiša lahko trgovala sama s seboj. Ne gre za splošni pojav, smo ga pa zaznali, je dejal Kušar. Potemtakem ne bo več zadoščalo zgolj ločevanje sredstev strank od sredstev borznoposredniške hiše, morale bodo tudi ločeno prikazovati vrednostne papirje, ki so ji kupile po nalogu stranke, od vrednostnih papirjev, ki so jih kupile z denarjem, ki so jim ga stranke zaupale v upravljanje. Obvezna bo postala tudi sklenitev pisne pogodbe. Pid Dadas ponovno skuša postati običajna delniška družba Pid Dadas bo imel 4. aprila skupščino, na kateri se bodo delničarji ponovno odločali o preoblikovanju v delniško Ministrstvo za ekonomske odnose in ^e|iJo prodati,"zakon o investicijskih razvoj je zahtevalo obvezno tolmačenje dmžbo po zakonu o gospodarskih druž- *fdih pa določa, da niso prenosljive, tega zakona ^J^^^^ bah. Takšen predlog so namreč delničarji **fer se ne uvrstijo v borzno kotacijo. ^Ugencrja teh prošenj ne bo obravna- obravnavaFH 12 Secembra lani. , Kviziter i ih na sivem treu zda vala, je dejal Kušar. ^Puiejo na odložen način oziroma s Trenutno tako certifikate zbirajo štirje Agencija za trg vrednostnih papirjev je terminskimi borzami treovanie torei P*di in sicer Kompas, Infond, Kmečki že tedaj reagirala z obvestilom za P°teka podobno kot z delnicami javnih sklad in Nacionalna finančna družba, ki javnost, s katerim je delničarjem sveto- Jelniških družb, dokler ne pridejo na s° dovoljenja dobile pred 24. oktobrom ?°;zo. S podatki o cenah niso postregli, Z^rejo jih lahko v skupni vrednosti 15 r<*H pa so, da bodo brez dvoma višje, ko milijard tolarjev, zbiranje pa bodo zakl- 86 bodo delnice pidov uvrstile na borzo. Jučlle do JumJa- Delnice pidov bodo uvrščene v trg Borzne hiše trgujejo same > za kotacijo A in B še ne ^ seboj Združenju borznih posrednikov in Ljubljanski borzi pa je agencija dala predlog širše ureditve poslovanja z vrednostnimi papirji, ki zajema predvsem poenotenje knjigovodskih in drugih evidenc v borznoposredniških hišah. , saj ^Polnjujejo pogojev. Ključni problem je [^mreč v tem, da so pidi šele tretjino pranih certifikatov zamenjali za delnice J°djetij, razrešitev te zadrege pa je svet agencije videl v trgu OTC. Za uvrstitev j&.ta trg namreč zadošča vpis delnic v Urinsko depotno družbo, zato je Agen- vala, na bodo pri tem previdni, saj s takšno delniško družbo agencija za trg vrednostnih papirjev nima več opravka. Kušar je dejal, da bodo pred novo skupščino obvestilo ponovili, delničarji pa se morajo zavedati, da se bodo odločali le tisti, ki se bodo odzvali na drugi sklic. To pomeni, da takšno odločitev lahko sprejme zelo majhno število delničarjev. Pid Dadas pa je prva, ki je vse zbrane certifikate že zamenjala v delnice podjetij. • M. V. KRANJ, 20.3.1997 NAKUTOfROOAlNl I NAKUM/FftODAJNI | N AKUPWPROOAJM Gorenjska borzno posredniška družba, dd. Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija Tel: +386 064 361-300- 361-301 Fax: +386 064 211 889 • nakup in prodaja vrednostnih papirjev • prenosi lastništva delnic v KDD • odkup delnic iz privatizacije, tudi delnic skladov • upravljanje s finančnim premoženjem strank "VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOST" VEDEŽEVAINJE-TAROT POGOVORI V STISKI-SVETOVANJE 1090 44 89 1090 44 90 NUMEki ZDRAVJ POSEL-I jIocTja [ENAR ! Ime, j, PARTNERSTVO ZERTIRKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? ?a*enjamo z novo rubriko, v kateri bomo odgovarjali na vprašanja povezana z vrednostnimi papirji, certifikati ffirm d.avki-- s katerimi se vsakodnevno srečujemo, pa nanje ne znamo odgovonti. Z uporabnimi ^■urmacijami vam bomo morda prihranili ali pa zaslužili kakšen tolar. sodelovanju vabimo vas, cenjeni bralci Gorenjskega glasa. Vprašanja nam lahko pošiljate po pošti, Pttek od 14. do 14.15 ure pa tudi po telefonu 064/360-600. Moj? /n kako lahko Se v,ožim SV°J certifikat? omenit?i«a vložitev certifikata ni več veliko. Od podjetij, ki se bodo lastninila z javno prodajo, je potrebno javna *METUSKI KOMBINAT PTUJ (začetek javne prodaje v prihodnjih tednih, to bo vrednostno največja ^rtifika^8'8 06 Preostalih); ŽIRO LJUBLJANA (če mu bo do 30. 6. 1997, ko poteče rok za uporabo Prodaif i usPelo urediti odnose z denacionalizacijskimi upravičenci) ; IMP ČRPALKE, kjer se bo javna maju i la v aPrilu in AGROKOMBINAT MARIBOR, kjer bomo certifikate lahko zamenjali za delnice po 1. Na s mDas ^ertz 'n Marpetro Maribor sta javno prodajo preklicala in je torej ne bo. ^Posletvh Podjetij s® pozanimajte za vpisna mesta. Delnice lahko vpišete po pošti in pooblastite koga od Na i v Podjatjih. da to stori v vašem imenu, s čimer si prihranite pot in čas. Vr*čali kSk^ nakaznico vpišite celoten razpoložljivi znesek na več (1-4) javnih prodajah, saj bodo sredstva a j6 i'Ker 0° Prišlo do preplačil. Cena delnic se bo zaradi preseženega povpraševanja sicer povečala za 30 %, ^anima^t68110 ^° izkusnJan sodeč) bistveno boljša naložba, kot naložba v katerikoli investicijski sklad. K0 u "aJta se za poslovne rezultate podjetij, ki imajo javno prodajo delnic. InfondrioSj^katna sredstva že nakazali za nakup delnic omenjenih podjetij, vam ostanejo še skladi: KBM do 2 7 Q7 D6:97> Kompas sklad do 4. 6.97, Kmečki sklad do 31.5.97 in skladi Nacionalne finančne družbe številke Dal" w f**0™ katerega izbrati si pomagajte s preglednico, ki je objavljena na drugi strani zadnje ueinicarja, ki naj bi ga prejela vsa gospodinjstva brezplačno. KoHKŠSetorfw s Preostankom certifikata, ki Je manjši od 1.000,00 SIT? F,ePublika%f?reos^nek' ^dimo v ,zPisu stanja na evidenčnem računu lastninskih certifikatov, ki nam ga pošilja nam bre?ni * eni'e* Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, v zgornjem desnem kotu, s to informacijo pa čePrav ^P'8™0 postrežejo tudi na Agenciji za plačilni promet (bivši SDK). ^"Uinj i h3! n,a vid6z maJhen znesek, morate vedeti, da gre za vrednost na dan 31.12.1993. Kupili bomo ^ aeinico enega od zgoraj navedenih podjetij in razliko do cene ene delnice doplačali. uPrav?V * dodatnimi certifikatnimi sredstvi, ki smo Jih dobili zaposleni v državni p°trebno n*m oi,a dana možnost notranjega odkupa s 50 % popustom? ^k 30 r 'iooc akati d° sprejema ustreznega zakona, ki bo določal lasninjenje državne lastnine. Za vas ne velja • t»ab, s katerim se sicer izteče uporaba certifikatov. To Potrdil' če Ste lzgubil'Potrdilo o odprtju certifikatnega računa? °sebni izka^? *P'8 delnic 8plon ni Potrebno. Dovolj je, da veste svojo EMŠO, ki pa jo imate napisano tudi na *r°sti in t, «2,«fi2tDSm 'istu, potrdilu o državljanstvu.....Znesek, ki vam je pripadal, pa je odvisen od vaše Kak 1000°0.00 do 400.000,00 sit. £e *>K?xdedovanJem certiftkatnih sredstev? J^0vaniuav!Jc^pokoJnika se prosta certifikatna sredstva, je po zapuščinski razpravi potrebno sklep o *• dedičev La t atl Min»strstvu za ekonomske odnose in razvoj (MEOR), ki opravi preknjižbo v korist dediča • <-e-ti potem vložijo certifikatna sredstva v nakup delnic podjetij oz. skladov. s— Ani Klemenčie, borzna posrednica HYUriDfll SALON JAVORNIK V mesecu marcu 500 DEM popusta - pri plačilu z gotovino za vsa vozila HYUNDAI + 1.000 DEM popusta na vozila HYUNDAI let. 96. Ugodni kreditni pogoji + leasin V zalogi tudi rabljena vozila DIA-G, d.o.o. Janeza Finžgarja 5 4270 JESENICE tejUfaxH)64/863-430 KREDITI že od T + 5% RDS STEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA VSAK PONEDELJEK od 16.30. do 18. ure ODDAJA TRETJI POLČAS MENJALNICA 1 DEM 1ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Jesenice) AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSALT d.d. Lj EROS(StariMayr), Kranj GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d.Kranj HKS Vkjred Medvode HrDA-tržnica LJubljana HRAM ROŽICE Mengeš IURJKA Jesenice INVEST Škofja Loka LEMA Kranj MIKEL Stražršče NEPOS(Sk. Loka, Trata) 89,70 90,65 90,10 90,60 90,10 90,39 89,20 91,30 90,10 90,50 89,80 90,70 90,30 90,40 90,22 90,39 90,00 90,50 90,32 90,48 90,00 90,40 90,10 90,50 90*0 90,40 NOVA LB Kamnik. Medvode, Šk. Loka 89,80 90,60 PBS d.d. (na vseh poŠtah) 88,00 90,45 PRIMUS Medvode 90,10 90,39 RO3S0N Mengeš 90JO 90,48 SHP-Sk>v. hran. in pos. Kranj $0,00 90,35 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 89,60 90,60 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 89,20 - SLOVENIJATURIST Jesenice 90,00 90,50 SZKB Blag. mesto Žiri 89,40 91$) ŠUM Kranj TALON t*?** Tna, ku* 2«. a* 90,20 90,40 TENTOURS Domžale 90,00 90,80 TROP1CAL Kamnik-Bakovnik 90,20 90,40 UKBSkLoka 90,10 91,10 VOLKSBANK Ljubljana 90,34 90,85 WILFAN JESBflCE supematot UNON VvlLFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor WILFAN Tržič MHfPutm nČAi 12,60 12,90 741-220 M1-03f 12,70 12,90 12.78 12,87 12,42 12,97 12,80 12,86 12,60 12,90 12.79 12,84 12.80 12.87 12,76 12,86 12,80 12,86 12,78 1186 12.75 12,86 12fi0 12,85 12,63 13,00 11,00 12,88 12.78 12,87 12,80 12,90 12.80 12,85 12,68 12,87 12,42 - 12.76 12,86 12,45 12,95 211-3)9 /2,75 12,85 12,75 12,90 12.81 12,84 12,70 1Z95 12.79 12,97 •62-69» 360-260 714413 $3-116 12,65 1169 8,86 9,20 8,90 9,30 8,90 9,12 8,55 9,48 8,90 9,05 8,90 9,40 9,00 9,08 8,95 9,09 8,95 9,15 9,00 9,10 8,95 9,08 8,95 9,10 9,00 9,08 8,86 9,25 8,00 9,15 8,90 9,12 9,00 9,15 8,90 9,10 8,86 9,02 8,55 ■ 8,95 9,13 8,65 9,52 8,95 9.15 8,90 9,25 9,00 9.08 8.95 9,28 8,88 9,09 8,86 9,17 89,90 90,59 hi Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,70 tolariev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše inhrmacije o menfamiških tečajih. mmu mm Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supremarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstll tel.: 53-816 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ OBVESTILA ŽLEDOLOM - OLAJŠAVA PRI DAVKU OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Kranj seznanja zavezance za davek od dohodka iz kmetijstva, ki so utrpeli škodo v gozdovih zaradi žledoloma v januarju tega leta, da je pripravila obrazce vloge - prošnje za priznanje posebne olajšave na davku od kmetijske dejavnosti ter za zmanjšanje oziroma odpis prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Obrazec vloge zavezanci dobijo pri tistih izpostavah Davčnega urada Kranj, pri katerih so vpisani kot zavezanci za davke iz kmetijstva. Pri njih vloge tudi vložijo. Izvode te vloge pošljejo pristojni Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, da bo lahko ocenil škodo oz. zmanjšanje donosa na gozdnih parcelah. Ugotovitve Zavoda za gozdove o nastali škodi so pogoj za priznanje posebne olajšave na davku in za zmanjšanje ali odpis prispevkov. Zato naj zavezanci, ki so utrpeli škodo, prošnje vložijo čimprej. SPREJEM NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1996 Davčni urad Kranj obvešča zavezance, da bodo izpostave Davčnega urada Kranj sprejemale napovedi za odmero dohodnine od ponedeljka, 24. 3., do petka, 28. 3. 1997, in tudi v torek, 1. 4. 1997, v času od 8. do 18. ure. SPREJEM NAPOVEDI TUDI NA BLEDU Davčni urad Kranj, izpostava Radovljica obvešča zavezance, da bo za območje Bleda organizirano sprejemanje napovedi za dohodnino dne 29. 3. 1997 in sicer v mali sejni dvorani Občine Bled, Cesta svobode 13, v času od 8.00 do 12.00 ure. OBVESTILO PRAVNIM OSEBAM V skladu z 199. členom Zakona o davčnem postopku so davčni zavezanci - pravne osebe, davčnemu organu dolžni do 31. marca tekočega leta za preteklo leto predložiti davčni obračun, skupinski davčni obračun pa do 15. aprila tekočega leta za preteklo leto. Sestavni del davčnega obračuna so tudi izkaz uspeha, bilanca stanja, izkaz uporabe dobička in kritje izgube, ter potrdila o plačanem davku od prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku. Pravne osebe predložijo davčni obračun davčnemu uradu, kjer so vpisane v davčni register. Marko BEZJAK l.r., direktor KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Ocenjevanje mesnih izdelkov Priznanja gorenjskim mesarijam Ljubljana - Na katedri za tehnologijo mesa pri oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani v okviru svetovalno pospeševalnega dela vsako leto ocenijo mesne izdelke (manjših) zasebnih mesnopredelovalnih obratov v Sloveniji. S tem želijo mesarije opozoriti na napake in jih hkrati za kakovostne izdelke nagraditi s priznanji. Strokovnja komisija, ki sojo sestavljali sodelavci katedre za tehnologijo mesa, vodil pa jo je prof. dr. Božidar Žlender, je ob koncu minulega tedna ocenila 109 mesnih izdelkov in za najkakovostnejše podelila 18 zlatih, 12 srebrnih in 14 bronastih priznanj. Priznanja je prejelo devet zasebnih mesnopredelovalnih obratov, med njimi tudi štirje z Gorenjskega. Največ priznanj, kar osem zlatih, dve srebrni in štiri bronasta, je dobila Mesarija Mlinaric iz Lesc. Mesarstvo Čadež Anton z Visokega pri Kranju je prejelo dve zlati, pet srebrnih in tri bronasta priznanja, Mesarstvo Arvaj Anton iz Kranja dve zlati, eno srebrno in eno bronasto priznanje, Mesnica Dolhar Samo iz Tržiča pa dve zlati in eno bronasto priznanje. Mlinaric je dobil zlato priznanje za slaninsko klobaso, gorenjski želodček s kašo, muenchensko belo klobaso, mesni sir, jetrno pašteto, telečjo jetrno pašteto, jetrno pašteto iz teletine in orehov in za berlinsko jezikovo tlačenko, Čadež za domačo žolco in prešano slanino, Arvaj za prešani svinjski jezik in kranjsko klobaso, Dolhar pa za prekajeno gorenjsko zaseko in za prekajeno kuhano junečjo gnjat. • CZ. V akciji Kmečkega glasa Janko Jeglič - mladi gospodar leta Novo mesto - Pri tedniku Kmečki glas so v akciji Izberimo mlado gospodarico ali gospodarja leta vsak mesec izbrali gospodarja meseca, ob koncu prejšnjega tedna pa so med zmagovalci posameznih mesecev izbrali še gospodarja leta. Z Gorenjskega sta se v končni izbor uvrstila Janko Jeglič z Matijovčeve kmetije v Podbrezjah ter Monika Rasinger iz Podkorena. Monika na sklepni del ni mogla priti, Janko pa je pokazal največ znanja in spretnosti in postal "mladi gospodar leta". Bilo je tako napeto, da je menda o zmagovalcu odločil en sam žebljiček. • CZ. Ob materinskem dnevu Razstava izdelkov domače obrti in ročnih del Poljane - Aktiv kmečkih žena Poljane bo v okviru praznovanja materinskega dneva pripravil v nedeljo v kulturnem domu v Poljanah razstavo izdelkov domače obrti in ročnih del. Razstava bo odprta od osmih dopoldne do štirih popoldne. Obiskovalci si bodo lahko ogledali in tudi kupili izdelke, ki jih je na podeželju mogoče videti še danes, pa tudi takšne, ki so nekdaj številnim družinam dajali vsaj delni zaslužek. V času razstave bo srečelov, popoldan pa kulturni program, ki ga bo pripravilo kulturno društvo iz Poljan. • CZ. Da kmetom ne bi ostale le drobtinice... 9 DELAVNICA" GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ "AVTOMEHANIČNA Staneta Žagarja 53, 4000 Kranj KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH OPRAVLJAMO: • POPRAVILA: - AVTODVIGAL - TOVORNIH VOZIL - GRADBENE MEHANIZACIJE - KMETIJSKE IN GOZDARSKE MEHANIZACIJE • ROČNO PRANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE VOZIL VSE DODATNE INFORMACIJE DOBITE PO TEL.: (064) 241-662 (BETON ANTON). Zadružni apetiti po večinskem deležu v klavnici "Kmetom bodo ostale le drobtine, če ne bodo prek zadrug postali večinski lastniki živilsko predelovalnih obratov." ... je na nedeljskem občnem zboru kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce v Gozd Martuljku dejal predsednik zadruge, kmet Janez Šebat iz Smokuča, in poudaril, da se bo leska zadruga skupaj z ostalimi prizadevala za to, da bi zadruge s pomočjo Kmečke družbe postale večinske lastnice Jeseniških mesnin. Ko je Šebat poročal o poslovanju zadruge v minulem letu, je dejal, da je zadruga pri cenah kmetijskega reprodukcijskega materiala (gnojila, krmila, zaščitna sredstva itd.) že postala konkurenčna ostalim trgovcem. Lani je prekrila streho na zadružni stavbi ter kupila tehtnico in zabojnike za razsuti tovor. Da bi hranilno kreditno službo, ki ima zdaj sedež v Kranju, približala kmetom, so se z blejsko zadrugo kot soustanoviteljico že pogovarjali o tem, da bi jo preselili na Bled. Kar zadeva zadružne stavbe po vaseh, se za dom v Podkorenu že dogovarjajo s kranjskogorsko občino o obnovi, na Dovjem se pojavljajo vprašanja, kdo je dom gradil. Sava je lani tudi formalno postala solastnica Gorenjske mlekarne, s katero se je skupaj z ostalimi zadrugami uspela dogovoriti, da bo mleko še naprej plačevala okoli 20. v mesecu in da za zdaj kmetov ne bo kaznovala z odbitki za premajhen delež suhe snovi v mleku. Na plačilo čakajo tudi štiri ali pet mesecev Najbolj problematičen je odkup živine, je dejal Šebat. Jeseniške mesnine plačujejo živino v štirih ali petih mesecih po odkupu, razmere se tudi po sestanku z vodstvom klavnice niso izboljšale. Rešitev bi bila po Sebatovem mnenju v tem, da bi zadruge, ki so že zdaj 45-odstotne lastnice, s pomočjo Kmečke družbe odkupile od republiškega sklada za razvoj še nekaj delnic in postale večinske lastnice. Kmetje z območja leske zadruge občutijo tudi druge probleme. Odredba, ki ureja razvoz gnojevke po kmetijskih zemljiščih, jim pos- M-KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. 5, Kranj LICITACIJA 15 PRVESNIC ČRNO-BELE PASME in 5 PLEMENSKIH TELIC Mlečnost prvesnic se giblje med 20 - 30 litrov/dan. LICITACIJA bo 25. 3. 1997 ob 11. uri na farmi SORSKO POLJE - ŽABNICA (na relaciji Kranj - Škofja Loka) Informacije: 064/211-252 redno nalaga gradnjo večjih gnojničnih jam, za to pa nimajo ne denarna, nekateri, ki so prostorsko utesnjeni, pa tudi ne prostora. V vaseh, kjer so kmečka jedra obzidali z delavskimi naselji, imajo kmetje vse več težav pri odgonu živine na pašo. Problem je očitno najbolj pereč na Blejski Dobravi, podobno pa je tudi v vaseh pod Stolom. Predsednik in podpresednik zadruge: Janez Šebat in mag-Anton Dolenc. Na občnem zboru so se kontrolorju mleka Emilu Peterne-lu zahvalili za prizadevno delo in mu podelili denarno nagrado. Izguba na posestvih in v sadovnjaku Zadruga je lansko poslovno leto sklenila slabše kot predlani. Ob upoštevanju vrednosti delnic (nekaj več kot 43 milijonov tolarjev), ki jih je na osnovi zakona o zadrugah brezplačno pridobila v Gorenjski mlekarni, bi bilo celo 24 milijonov tolarjev ostankov dohodka, brez teh je 19 milijonov tolarjev izgube. Polovico so jo "pridelali" v sadovnjaku Resje pri Podvi-nu, ostalo pa na zadružnih posestvih Poljče in Bled. Kot je povedala direktorica Duša Boštjančič, sta posestvi, ki oddajata mleko v Ljubljanske mlekarne, z ukinitvijo dodatka za koncentracijo prireje in odkupa ter plačila prevoznih stroškov izgubili pri vsakem litru pet tolarjev prihodka, ob tem pa so se nekateri kmetijski reprodukcijski materiali občutno podražili. Koruza, na primer, je bila lani nekaj časa celo 80 odstotkov dražja kot leto prej. Na posestvu Poljče so mleko pridelovali po ceni 55 tolarjev za liter, zanj so dobili povprečno 49 tolarjev, na posestvu Bled je bila razlika med pridelovalno in prodajno ceno 1,27 tolarja. In kaj se je dogajalo v sadovnja-kiu Resje? Ce bi hoteli pokriti vse stroške, bi jabolka morali poslovanju. Na prodajo zdaj čaka še okoli deset ton sadja- Je na kmetijah še slabše?! "Poslovni rezultat zadruge ni obetaven, še bolj kot usod3 zadrug pa me skrbi usoda kmetij, saj je pridelovali13 cena mleka višja od pr°' dajne" je na občnem zbor" dejal podpredsednik zadrug6 mag. Anton Dolenc in p°u' daril, da avstrijski kmetj6 dobijo za liter mleka od 7 d 9 šilingov ali še enkrat več ko slovenski. V Avstriji je osnov' na cena za liter mleka s 3. odstotka maščobe in 3,2 v*' stotka beljakovin 4,2 šiling povprečna cena glede na de*? maščob in beljakovin je prodati po povprečni ceni 61 H^ogMSdM tolarjev za kilogram. Ker je Pnšetl fe u,yy Sllmgjj£j* 06 bila ponudba velika, so jih Ž7¥**™XC0Z' lahko spravili v promet le po °>5 do 1 šllm8a zaxek°'?abo povprečno 16 tolarjev nižji kmetovanje (z manjšo po'a treb& 16 ceni. Osemdeset ton jabolk so dali v hladilnico in jih bodo kot prihodek lahko upoštevali šele pri letošnjem Konzum bi radi obnovili Zadruina stavba Konzum v Podkorenu je v tako slabem stanju, da ni v ponos vasi, kmetom in zadrugi Ker jo zadruga finančno sama ni sposobna obnoviti, so v kranjskogorski občini ie pripravili predlog, po katerem naj bi se v obnovo poleg zadruge vključili še najemnica iivilske trgovina, občina, krajani Podkorena, agrarna skupnost in drugI Če bi stavbo podrli in na njenem mestu zgradili enako veliko, bi to po prvih ocenah stalo okoli 38 milijonov tolarjev,' obnova bi bila za pet milijonov tolarjev dražja, V stavbi bi ohranili Uvilsko trgovino, zbiralnico mleka in skladišče kmetijskega reprodukcijskega materiala, v prvem nadstropju bi bilo stanovanje za oskrbnika ter večnamenski prostor za potrebe krajanov, podstrešje pa bi lahko nameniti za intelektualne dejavnosti. Pri financiranju računajo tudi na nepovratna sredstva za demografsko ogroiena območja in na ugodno posojilo sklada za regionalni razvoj. mineralnih gnojil in zaščita^ sredstev) in še dodatek JjJ šilingov za težavnost obu lave. Ob tem, ko je <*J!j višja, so cene vhodnih s.ur°.*j6 v vsej zahodni Evropi m*J kot pri nas. Na Zahodu J mogoče liter mleka "zainnla jati" za najmanj 2,2 kilogr*" krmil, medtem ko je Vn . a razmerje 1: 1,2. Minera«1^ gnojila in zaščitna sredstva ^ cenejša, kmetije in črede: * večje (v Nemčije je povpt^ 28 molznic na kmetijo)- k ve. večji so problemi pri Pt0 za živine. Uvoz živine in tac*> ■ katerega po mnenju r Dolenca samo država kolikšen je, povzroča gP ^j darsko škodo kmetijanv^. morajo na odkup živine■ -ti dva ali tri mesece, po"eJ še dlje na plačilo.^ Zap,0tni* Predavanje Pridelovanje zelenjave pod folijo Žiri - Aktiv kmečkih žena Žiri vabi ob prazniku materinskega dneva v torek ob štirih popoldne v prostore DPD Svoboda v Žireh na strokovno predavanje o pridelovanju zelenjave pod folijo. Predavala bo mag. Nina Kacjan z Biotehniške fakultete. • CZ Društvo kmečkih žena Kranj OPRAVIČILO Upravni odbor Društva kmečkih žena Kranj se za komisiji kmetijstvo Občine Šenčur In Občini Šenčur javno °PraV! neljubo napako na rednem občnem zboru društva 28. te flZr1e letos. Takrat je bilo pri poročanju o tem, koliko so P°;f§enČur občine namenile za delovanje društva, rečeno, da Obč'n3 -,e & društva ni finančno podprla. To ne drži, tudi Občina Sencu §tva delovanje društva prispevala del denarja. Upravni odbor se ji za to zahvaljuje in upa, da bo društvo še na?oDčinarTl sodelovalo s šenčursko občino in tudi z vsemi ostalimi ° z območja Upravne enote Kranj. Kmetijska svetovalka: Predsednica: Lidija Pogačar, dipl.ing. kmet. Štefka Pavlin Darinka ZaP' ,tniK Urednik in novinar Dnevnika o tožbi iz Tržiča Novinarje tudi tožijo, a v sodišče je treba zaupati Tako meni Miran Šubic, ki je v vlogi novinarja vsaj petkrat doživel tožbe, nikoli pa ni sodbe izgubil. Kranj, 20. marca - V prejšnji številki smo poročali, da se je tržiški župan Pavel Rupar °o poletel najdlje. Radovan Borojevič iz Medvod: "Ne vem še zagotovo, ali si bom ogledal letošnjo Planico. Zagotovo pa bo takih, ki si bodo tekmo ogledali, ogromno, predvsem zaradi odličnega Peterke. Zanj mislim, da mu bo vodstvo v svetovnem pokalu uspelo obdržati, kar bi si tudi zaslužil. Upam, da bo na domači tekmi tudi zmagal. Kar se tiče daljav, pa sem prepričan, da bodo skočili čez 200 metrov. Pravijo, da je v Planici varno leteti do 218 metrov, kar pa mislim, da bo zelo težko doseči. Vse bo ver jemo precej odvisno, kako bo z vetrom." Peter Prezelj iz Davče: "V Planico bi zelo rad šel, a na žalost ne bom imel časa. Pričakujem, da se bo ob letalnici zbralo ogromno ljudi, saj so poleti že sami po sebi izjemen dogodek, svoje pa so dodali še letošnji uspehi Primoža Peterke. In mislim, da mu bo tudi uspelo zmagati v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, če pa bo vse po sreči, pa bo vsaj enkrat zmagal tudi v Planici. V Planici se da daleč skočiti, tako da pričakujem ne samo, da bodo najboljši leteli preko 200 metrov, ampak mogoče tudi novi svetovni rekord. Mislim, da bo najdaljši skok segel vse do 210 metrov. Kdo bo poletel najdlje? Peterka, ali pa mogoče kateri od japonskih skakalcev." Tomaž Brinovec iz Ljubljane: "V Planico po vsej verjetnosti ne bom šel, saj je zame malo preveč oddaljena. Sem pa povsem prepričan, da bo našemu šampionu Primožu Peterki uspelo. Tako biti boljši od Nemca Dietra Thome, kot tudi zmagati na planiški tekmi, kjer se bo prav zaradi njega zbralo zelo veliko ljudi. Ce se ne motim, je trenutni svetovni rekord 207 metrov, v Planici pa ga bodo zagotovo presegli. Napovedujem, da bo nova rekordna znamka po planiških poletih znašala 209 metrov. Toliko bo skočil Peterka. A Japonci, Finci in ostali? Saj bodo dobri, ne bo pa jim uspelo skočiti najdlje." • S. Šubic, slike: T. Doki Zgoščenka in fluid v čast jubileja - .Ob 25. obletnici poletov na planiški velikanki je OK Planica v sodelovanju z založbo Obzorja Maribor in glasbenim založništvom Helidon Ljubljana izdal priložnostno zgoŠ-čenko (CD ploščo) Avseniki velikanki za jubilej". Na njej so v uvodu planiške fanfare, sledi pozdrav Primoža Peterke Planici, nato pa so zbrane pesmi Planica, Planica, Srebne smučine, Na smučarskem tečaju, Slalom polka..... in druge. Izšla je v 5 tisoč izvodih in bo naprodaj le v Planici po ceni 1500 SIT. Z znakom Planice pa bo v prodaji tudi poseben fluid, sredstvo za varanje v mišice in sklepe, ki so ga organizatorji pripravili skupaj z avstrijskim proizvajalcem parfumov in kozmetike in mari-oorskim uvoznikom, Anattole. "stavnico" kako dolg bo letošnen rekorden skok v Planici. Za vsak meter na stavnici je treba plačati 100 tolarjev. Poleg tistih članov OK, ki so že stavili bodo do nedelje lahko stavili tudi gostje Planice, ves izkupiček pa bo namenjen otroškemu oddelku bolnišnice Jesenice. V naši skakalni ekipi optimisti Poleg vprašanja, ali bo organizatorjem (skupaj za prireditev v Planici skrbi okoli 450 ljudi) vendarle uspelo pripraviti okoli 800 tisoč DEM vreden projekt "18. finale svetovnega prvenstva v smučarskih poletih", je bilo te dni največ ugibanj o tem, kaj lahko prireditev prinese naši skakalni vrsti in ob tem še posebej: ali bo Primož Peterka kot prvi Slovenec uspel zmagati v skupnem točkovanju svetovnega pokala. Seveda so odgovori na to vprašanje različni, vendar pa optimizma v vodstvu naše ekipe ne manjka. "Končati sezono na domači skakalnici in pri tem voditi v svetovnem pokalu je najlepše, kar se lahko zgodi tekmovalcu ali trenerju," pravi glavni trener naše ekipe Jelko Gros, ki je v torek tudi določil skakalce, ki bodo skakali v Planici. To so: Primož Peterka, Peter Žonta, Robi Meglic, Urban Franc in Samo Gostiša v mednarodni skupini, kot prireditelji pa imamo priložnost, da nastopi še deset skakalcev, članov naše A in B ekipe. Strokovnjaki za promet, na čelu z inšpektorjem za varnost prometa UNZ Kranj Ivanom Demšarjem, so pripravili natančen načrt ureditve prometa in parkiranja v okolici Planice. Za promet in varnost obiskovalcev bo skrbelo okoli 60 policistov. Organizatorji so letos v Planici postavili tudi tribune, saj ob jubileju pričakujejo veliko obiskovalcev in tudi posebnih gostov, ki naj bi iz doline pod Poncami odšli z lepimi spomini. Vodilni v svetovnem pokalu je tik pred finalom naš Primož Peterka, Vstopnice za današnji ogled treninga stanejo 1000 tolarjev, za jutrišnjo in nedeljsko tekmo pa 1500 tolarjev. Vstopnico mora imeti vsak, ki je starejši od 10 let - za mlajše je ogled brezplačen. Tisti, ki kupi tri ali več vstopnic dobi tudi nalepko za avto (z njo pa bo moč priti bliže prizorišča), prav tako pa nalepko za avtobus dobijo tudi avtobusi s 40 in več potniki. "Vzrok, da v bližino tekmo-vališča smejo le avtomobili z več potniki in ne tudi tisti, kjer se v avtu prevaža le eden ali dva, je predvsem ekološki. Poleg tega bomo letos v skrbi za čimbolj čisto naravo med obiskovalce razdelili 20 tisoč vrečk za smeti, ki naj bi jih obiskovalci odnesli s seboj ali pa jih odložili v katerega od 200 kontejnerjev, ki smo jih pnpravili na f)rireditvenem prostoru, pojasnjuje etos novo odločitev organizacijskega komiteja generalni sekretar Ljubo Jasnič in dodaja: "Odločitev o zmagovalcu svetovnega pokala bo "padla v Planici in zato člani organizacijskega komiteja pričakujemo, da bo odnos gledalcev res športen, da Slovenci pokažemo, da znamo sprejemati zmagovalce in poražence." Proti Planico potrpežljivo Ker je predvsem jutri, pa tudi v nedeljo na poti proti Planici pričakovati veliko gnečo, vodja komisije za promet in zveze v Organizacijskem zato so povsem realne napovedi, da komiteju Ivan Hočevar pravi: 'OJpoš ga bo prišlo v Planico spodbujat več tevati je treba dejstvo, da v Planico vodi kot 100 tisoč gledalcev. je ena cesta in da je Planica zaprta Danes naj bi bil, z začetkom ob 9.30 dolina. Zato je prvi napotek vsem uri, v Planici uradni trening, ob 12.15 uri pa še kvalifikacije. Jutri bo poiz-kusna serija ob 9.30 uri, otvoritev ob 10.45 uri, prva serija ob 11. uri, finalna serija ob 12.15 uri in podelitev ob 13.30 uri. V nedeljo se bodo kvalifikacije začele ob 930 uri, otvoritev bo ob 10.45, prva serija ob 11.uri, finalna serija ob 12.15 in razglasitev uradnih rezultatov in zmagovalca ob 13.30 uri. Vstopnico mora imeti vsak Predprodajo vstopnic že od prejšnjega tedna opravlja Kompas Hertz, od danes naprej pa si jih bo moč zagotoviti tudi na poti proti Planici. obiskovalcem Planice, da se od doma odpravite pravočasno. Pomemben je tudi napotek, naj vsi doslednjo upoštevajo navodila policistov, prometnikov in gasilcev, ki bodo usmerjali promet in urejali parkiranje. Rad pa bi tudi priporočil, da vstopnice in nalepke za vozila zagotovite že v predprodaji ali na prodajnih mestih izven območja jprire-ditvenga prostora: na postajališču oz. bencinskem servisu Voklo na avtocesti Ljubljana • Kranj, na postajališču Lipce na avtocesti Vrba - Hrušica ter na bencinskem servisu in postajališču Jesenice. V okviru organizacije prometa, smo se odločili za krožni promet z mestnimi avtobusi (Kranjska Gora -Planica) in tudi na teh avtobusih bo moč kupiti vstopnice." Ker naši organizatorji pričakujejo tudi obisk gledalcev iz sosednje Avstrije in Italije, bo organizirana prodaja vstopnic tudi na mejnih prehodih Karavanke, Korensko sedlo in Rateče. "Po dosednjih izkušnjah in ocenah gre v Planico 200 avtobusov in 1000 osebnih vozil. Vsi ostali bodo morali parkirati na trasi stare železniške proge in na parkiriščih ob tej progi -in sicer v petek in nedeljo osebna vozila, v soboto pa tudi avtobusi. Vsi, ki bodo tam parkirali se bodo proti Planici odpravili peš. Rad pa poudaril strpnost pri povratku, saj bodo vozila parkirana drugo ob drugem in prizorišča ne bo moč zapustiti pred zaključkom prireditve, "opozarja Ivan Hočevar, načelnik Uprave za notranje zadeva Kranj. • V. Stanovnik, foto: T.Dokl Vabilo in priporočilo organizatorjev In Ministrstva za šolstvo in šport -Glede na prodane vstopnice in rezervacije avtobusov, bo največja gneča v Planici jutri, ko pričakujejo okoli 700 avtobusov in več tisoč avtomobilov. Na današnjem treningu in na nedeljski tekmi naj bi bila gneča nekaj manjša. Posebno priporočilo gledalcem sta skupaj izdala tudi predsednik Planiškega komiteja Franc Premk in Minister za šolstoo in šport Slavko Gaber, v njem pa vodjem šolskih izletov še posebno priporočata, da se mladi iz Kranjske Gore odpravijo peš do skaklnic v Planinci ali pa se po ogledu sprehodijo še v dolino Tamar, mlade pa naj seznanijo tudi z zgodovino in pomenom planiških poletov. Prav tako prosita pedagoge, da so še posebej pozorni na varnost učencev in dijakov ter na spoštljiv odnos do ustvarjalcev vrhunskih športnih dosežkov. "Svet pod Poncami naj ostane tudi po končanem tekmovanju mikaven, čist in prijazen," zaključujeta svoje priporočilo. Odloženo breme preteklosti? Ađarfco Jenšterle, zunanji sodelavec Po slabih rezultatih na volitvah se je tudi ZLSD, kot stranka z najdaljšo tradicijo odločila, da preveri svoje vrste in se vpraša, kakšna je sploh njena vloga v Sloveniji in njenem političnem sistemu. Združena lista socialnih demokratov je v zadnjem času nekajkrat spremenila svoje ime, vendar se nikoli ni mogla otresti bremena preteklosti, saj je javnost v njej ves čas prepoznavala naslednico nekdanje Zveze komunistov, ali celo komunistične partije. V vrstah ZLSD je bilo preveč očitnih predstavnikov tako imenovanih "starih sil", ki so ie v agoniji bivšega sistema lansirali tezo o sestopanju z oblasti, da bi se po vzpostavitvi demokracije znova začeli vzpenjati nanjo. To jim je bolj ali manj tudi uspevalo, saj so bili ob LDS in SKD kar nekaj časa v vladi. Toda kolikor je ZLSD lahko politične pozicije krepila predvsem na račun svojih skoraj petdesetletnih praktičnih izkušenj vladanja, se je vedno bolj kazalo, da ta stranka dolgoročno nima prihodnosti, saj je bilo v njenih vrstah preveč preverjenih starih politikov, ki so vsak dan bolj pripadali nekim drugim časom, mladina pa ie množično drvela pod okrilje liberalnih demokratov, krščanske demokracije, slovenske ljudske stranke ali Janševih socialnih demokratov. Vse te stranke so igrale na karto novih razmer in potegnjene črte pod preteklostjo. Liberalni demokrati, v katerih je prav tako pristala vrsta bivših politikov, so ob tem izkoristili še to, da je breme vse preteklosti nosila ravno ZLSD. Zdaj so se tudi nekdanji komunisti odločili priložnost dati mlajšim naslednikom, saj so na kongresu za predsednika izvolili Boruta Pahorja. Toda, ali je s tem stanka rešena? Bolj verjetno je, da bo vodstvo ZLSD le odskočna deska za prihodnjo Pahorjevo kariero, ki se navsezadnje lahko konča kar v vrstah LDS, kar mu že zdaj očitajo nekateri njegovi strankarski kolegi. Prav nič čudnega ne bi bilo, če bi čez čas prišlo do predloga o pridružitvi ZLSD k liberalni demokraciji. Za to združitev doslej pri LDS ni bilo prave volje, ker je vodstvo ZLSD še preveč simboliziralo stare strukture. Zdaj pa je stranko prevzel človek, ki je neobremenjena s preteklostjo, poleg tega a je bil liberalnim demokratom že zdaj blizu. LDS bi takšna združitev koristila predvsem pri povečanju svojega že zdaj množičnega članstva, karieristom v Združeni listi pa bi bila to priložnost, da se približajo oblasti, združena liberalna levica" bi lahko še bolj obvladala politični prostor, saj je desnica razcepljena. Celo tolikokrat ponujena združitev SLS in SKD je vse bolj utopična, saj so morali krščansko demokratski politiki zaradi strankarske discipline slediti naukom njihovega predsednika Lojzeta Peterleta. V SLS so bili recimo pripravljeni obdržati kar nekaj državnih sekretarjev iz vrst SKD, vendar so le-ti po sklepu vodstva stranke zapustili svoje položaje. V takšnih razmerah pa težko pride do združevanja. Dve stranki (ZLSD in SKB), ki sta na volitvah doživeli približno enak poraz, sta se torej odločili za diametralno nasprotno reševanje krize. Krščanski demokrati so še utrdili strankarsko disciplino in podprli sedanje vodstvo, v Združeni listi pa so vodstvo prepustili mladim, da s svojimi idejami in zamislimi poskusijo rešiti, kar se še da. Obe stranki pa imata skupen problem, ki se imenuje preteklost. Združena lista bi se od nje na vsak način rada že en krat odcepila in svobodno zadihala v novih političnih razmerah, SKD pa počne ravno obratno. Sama namreč sili v preteklost in v njej išče recepte za reševanje današnjih problemov. Ti stari recepti pa so zelo prepoznavni, saj so enaki, ne glede na njihov ideološki predznak. Borut Pahor kot predsednik stranke ne bo imel lahkega dela. Resda ima v javnosti podobno mladeniča novih pogledov, vendar v stranki nima ravno veliko generacijskih kolegov. To pa je pri prenovi vsake stranke ključnega pomena. Kaj pomaga Združeni listi, če na vrh postavi mladega politika, v članstvu pa ima vse manj mladine. Pritegniti mladino v politiko in predvsem v stranke pa ni lahka naloga. Toliko težja je za tiste, ki so v opoziciji in novim kadrom razen obljub nimajo česa ponuditi. Generacija, ki odrašča danes, že dalj časa zahteva povsem konkreten stvari in hitre rezultate. Idealov, s katerimi so komunisti nekoč lahko gradili ceste, proge in zgradbe po državi ni več, zato tudi v najnovejših kadrovskih spremembah v ZLSD lahko vidimo le proces prilagajanja političnim razmeram, ki so povsem drugačne od tistih, v katerih je nekoč v sistemu ene same stranke kraljevala njena predhodnica. Pogled z drugega brega Na naši poti F*eter Čolnar, zunanji sodelavec Neverjetno! Zadnji dogodki prepričujejo, da Kranj le ni tako na repu dogodkov, kot bi si morda lahko mislili. Maribor je približno dve leti za nami. Te dni smo prebrali, da so odstopili trije mariborski podžupani. Pravijo, da sodelovanje z županom ni mogoče. Le kaj se gredo ti presneti Štajerci!? V Kranju se kaj takšnega nikakor ne more zgoditi iz čisto preprostega razloga, ker podžupanov že dve leti nimamo. Seveda naj bi imel po statutu Kranj tudi podžupana. Tudi imel ga je. Celo dva, pa sta oba odstopila. Pozabil sem ali sta se zaletela, ko sta pristala na funkcijo, sta bila preobremenjena na svojih delovnih mestih ali pa ju je župan enostavno ignoriral in sta zato sklenila, da se ne gresta več. Če je bilo tako, nista prva in edina v tem našem mestu tako sklepala in ukrepala... V kranjskem občinskem statutu sta predvidena dva podžupana. Pa kaj? Ko so sestavljali statut pač niso računali, da imamo tako sposobnega župana, da lahko vse posle opravi sam brez nepotrebnega vmešavanja. Tako se je zgodilo, da sta podžupana sicer bila, vendar nista vedela, kaj naj sploh počneta. Mar naj župan ob vseh svojih obremenitvah in funkcijah skrbi še za to, kaj bosta delala podžupana? Sicer je v kranjskem mestnem statutu predvideno še kaj, kar je samo lepo zapisano na papirju. Tako naj bi imel naprimer mestni svet tudi svojega tajnika. In ga je tudi imel. Tako kot dva podžupana. Tajnika je mestni svet izvolil, a glej zlomka tudi on je kmalu ugotovil, da se ne gre več, da nima osnovnih pogojev za delo. Tako je mesto ostalo brez podžupanov in tajnika mestnega sveta. Ne vem ali ima mariborski mestni svet še svojega tajnika. Če gredo res po naši kranjski poti, ga ne bodo imeli dolgo. Lahko pa jim povemo, da bodo kmalu dobili nekaj novega - županstvo. Seveda je odvisno od tega, koliko so v razvoju za nami. Sicer ne vem točno, kaj naj bi to pomenilo, ker kolikor vem tega pa ni v mestnem statutu. Da vse kaže, da le imamo nekakšno županstvo sklepam iz tega, ker sem že nekajkrat iz ust posameznih občinskih uslužbencev prebral, kaj da so sklenili na "županstvu". Če se ne motim, je o županstvu govoril že tudi sam gospod župan... Seveda se opravičujem, če kje le obstaja kakšen akt, ki določa kaj, oziroma kdo vse sodi v mestno županstvo. Si naj mar mislimo, da gre samo za besedno skovanko, ki naj bi na eni strani dvignila pomen kakšnega občinskega uslužbenca ali pa prikrila, da prav v vsem, ali pa vsaj skoraj o vsem v mestu odloča samo župan? Saj imamo vendar demokracijo! Prosim torej za pojasnilo, kaj naj bi to "županstvo" bilo. Samo za pojasnilo. Brez zmerljivk in žalitev, če je to mogoče. Sicer pa je v zadnjih dn& zavel v Kranju nov veter. več ne bo tako kot je nekol bilo! Zima je minila in veter s* je lotil temeljitega čiščenja. K° je te dni potegnil po Bleiwei; sovi cesti proti občinski stavbi, je že kazalo, da bo odnesel vso svinjarijo s čiki in polivinil*5' tirni odpadki vred na občinsko dvorišče. Nekaj nesnage je ri* odneslo, a žal premalo in & povsod. Tudi ne na že slovif razriti Oldhamski cesti. Zato}1 po njenih pločnikih še vedfl? toliko ostankov od peska zimskega soljenja, da mol* človek zadrževati dih, ko s< sreča s kolono avtomobil0* Dobro za tiste, ki lahko dolg0 držijo sapo in slabo za ostalt; Sicer pa se vse menja. Vse ]l v gibanju. Zadnje dni sploh več res da bi bilo treba ^ Oldhamski cesti zadržev^ sapo. Sama nebesa so nff pomagala in poslala dež, kile lepo narosil nanose prahu, & se ne dvigujejo kot se f". zljubi. Moramno pa še naprt upati na uvidevnost neba, & nam ne bo poslalo Pr^ dežja. V tem primeru se je K Oldhamski cesti treba narnr# izogibati srečanja z avtomob1' li, če si človek ne želi nepr°5' tovoljenega tuširanja... Sicer pa je Oldhamska ces* še vedno zavita v nekaki, skrivnost. Zanima me ali k<> sploh ve, kdaj, oziroma al bodo na njej sploh nadalje^ obnovitvena dela od moSi proti zavarovalnici? Ker %°\ pod župan ne "priznal Gorenjskega glasa, bomo tn& da o tem lahko kaj prebral Uradnem listu? Leta pa kar tečejo (Jana je imela pri dvajsetih Davida, s fantom sta se razšla, nato je spoznala Jožeta, ki pa ji ni prinesel sreče. Rad je pil, bil brez službe in iz te zveze se je rodil Andrej - otrok, ki ne bo nikoli mogel sam skrbeti zase. Pred petimi leti se je poročila z Izidorjem, ki je v zakon pripeljal sina, ki bo prav tako ostal večen otrok...) Izidorju je že pred leti umrla žena. Bila je učiteljica in to ni bil šok samo zanj, temveč tudi za vse otroke, ki jih je učila. Bila je stroga toda pravična in zato so jo imeli radi. Imela sta samo enega sina - Aleksandra, in ljudje (ki zmeraj vse vedo) so kaj hitro ugotovili, da je s fantom nekaj narobe. Toda na glas si nihče ni upal ničesar reči. Kaj se je dogajalo za domačimi stenami, se ni vedelo. Aleksander je obiskoval osnovno šolo z drugimi otroki. In le tisti, ki so preživljali podobne žviljenjske stiske, so, morda, vedeli, koliko dela, težav in skrbi, je bilo z Aleksandrom doma. Ko je Izidor ostal sam, se je zaradi dosledne vzgoje kolikor toliko dobro znašel z otrokom. Jana je nadaljevala s svojo zgodbo: "Potem sva se srečala midva. On je bil sam, jaz sem bila sama in naneslo je tako, da sva si imela marsikaj povedati. Pestile so naju podobne težave in tudi to naju je povezalo. Najino zvezo sva najprej skrivala. Kolikor se pač to v majhnem kraju da. Toda nekega lepega dne je bilo Izidorju vsega dovolj. Na živce mu je šlo, da sva se izogibala ljudi in enostavno me je postavil pred dejstvo: čas je za poroko. Bilo me je strah, saj sem imela za seboj že en USODE Piše: Milena Miklavčič ponesrečen zakon, pa še Izidor je bil več kot deset let starejši od mene. Imela sem svoje stanovanje, svoj mir, otroka, pravzaprav mi ni ničesar manjkalo. Nekaj pa je le res: ko ne bi imela sama prizadetega otroka, ne bi nikoli naredila tega koraka. Vedela sem, kako težko je Izidorju z Aleksandrom. Strašno ga je imel rad in že njegova žena mu je, preden je umrla, zabičala, da ga nikoli ne sme dati stran, v kakšen zavod. Pomislila sem na svojega Andreja, in pri tem me je prešinilo, zakaj vendar ne bi mogla imeti rada obeh. Vedela sem, da znajo taki otroci dajati veliko več ljubezni, kot si lahko mislimo. V letih, ko sem bila sama in sem morala skrbeti za Andreja, sem se tudi marsičesa naučila, marsikaj doživela, postala sem drugačna, bolj utrjena... Izidorju sem rekla ja. In to z veseljem." Še najbolj, se zdi, se je njene odločitve razveselil Aleksander. Z odprtimi rokami jo je sprejel in videti je bilo, da ga je njena odločitev zelo osrečila. "Iz bloka, kjer sem bila stalno v družbi, sem se morala preseliti na drugi konec vasi. Ljudi nisem poznala, bilo mi je nerodno in po pravici povem, mi je bilo na začetku kar malo dolgčas. O, saj sem imela več kot dovolj dela s hišo, z Aleksandrom, z vrtom., z vsem. Vsi skupaj smo potrebovali tudi čas, da smo se privajali drug na drugega. Toda bilo nam je lepo in bili smo srečni. Andrej in Aleksander sta se hitro spoprijateljila in v veliko veselje jima je bilo, ko sta se usedla na kolo in se vozila naokoli. Nikoli se nista prepirala, seveda pa je nanju pazil tudi David. (Ki je medtem zrastel v pravega Ramba)." Jana in Izidor sta bila poročena komaj tri leta, ko je Izidor zbolel. "Prišlo je iznenada. Kot strela z jasnega. Zdelo se mi je nemogoče. Izidor je obiskoval zdravnike in pri tem vidno hiral. Kar pobiralo ga je, pa že tako je bil bolj drobne sorte. Na tihem sem se bala, da bi bilo kaj hujšega. Dolgo časa je delal v rudniku v Gorenji vasi in vsi še predobro vemo, kaj to pomeni. Potem so mu povedali tisto najhujše, da ima raka. Mislila sem, da me bo ubilo. Za eno roko sem držala Andreja in za drugo Aleksandra. Dva otroka, ki bi še kako rabila oba starša. Izidor je moral v bolnišnico.." Jana ga je vsak dan obiskovala. Nikogar drugega ni želel videti, kot le njo. Hitela je iz službe, sedla v avto in se odpeljala v Ljubljano. Včasih se ji je zdelo, da je vozila kot v sanjah toda na srečo se je domov zmeraj vračala živa in zdrava. Izidor pa je vidno hiral. Kar pobiralo ga je. Le cigareto si je še zmeraj rad prižgal. Zdravniki so mu ta užitek privoščili. Nekoč ga je Jana posadila na voziček in ga za nekaj minut odpeljala na hodnik. Torbico je pustila, nič hudega sluteč na njegovi postelji. Zunaj je Izidor pokadil cigareto (pa ne do konca, ker je bil preslaboten) in ko sta se vrnila nazaj, je Jana takoj opazila, da je nekaj narobe. Iz denarnice ji je nekdo ukradel vse čeke. Pogledovala je okoli sebe, toda nihče ji ni bil sumljiv, le čistilka, ki je tako hitro izginila skozi vrata... Jana je poklicala policijo. Toda kdo se bo ukvarjal s takimi "malenkostmi"; ko se istočanso dogajajo veliki zločini. Tat ji je v Času, ko ji je bilo najhuje, vnovčil vse čeke in jo obral za čedno vsoto denarja. Bogvedi, če bo kdaj izvedela) kdo je bil to. "Bilo mi je zelo hudo. Da se kaJ takega zgodi v bolnišnici, pa še ip onkološkem. Ljudje so brez vesti m brez srca... Mož mi je umiral, potem pa še to... Udarci so se kar vrstili." Izidor je slutil, da ne bo več dolg0; Prosil je, če gre lahko domov, ker Je želel tam umreti. "Dobila sem bolniško, da sem bila ob njem. Noč in dan. Patronažna me ]e naučila dajati injekcije. Zelo je trpel-Imel je hude bolečine in nazadnje rrfl tudi morfij ni več pomagal. Bila sem ov njem noč in dan. Na spanje nisem nly pomislila. Sedela sem kraj njega, p premišljevala, zakaj se je to zgodil0' Kaj bo z nama, z otroki. Izidor me) prepričeval, da je poskrbel za nas, bo še vse dobro in da se ne smem bal' To so bili trenutki, ko smo si bili napo1) blizu, ko smo videli, koliko si P°merl0 mo, in kaj smo v teh kratkih letih, * smo bili skupaj, dali drug druge**1 Prosil me je, da naj, za vsako ceflj obdržim Aleksandra doma, pri sebi- . v poslednjih trenutkih se je bal, da moral njegov otrok v kakšen dom- . mi bilo težko obljubiti. Fanta sem irr}e rada, kot bi bil moj in zakjaj bi t> pošiljala stran?!" • in s Jana je ostala sama. S fantl Jtov, spomini. Izidor je imel toliko načrt ^ mi je rekla na koncu, hranil je denai' potovanje. Želel si je ogledati s Aleksandru poskuša biti dobra m.a ^ Fant jo ima rad in med najt Q pogovorom jo je večkrat PoD iJal roki ali pa jo samo vdano pog1 ^jj Andrej gre, kdaj pa kdaj obiskat ^ svojega očeta, ki se je Prav..vn U Izidorjeve bolezni ponesrečil* ^ zmeraj okreva v bolnišnici, j 'a, moramo vse potrpeti," je rekla J° Petek, 21. marca 1997 PISMA, PODLISTEK 31. STRAN • GORENJSKI GLAS PREJEU SMO Porezen Triindvajsetega marca bo Rinilo 52 let, ko se je več kot tisoč borcev Gorenjskega vojnega območja, Kosovelove brigade, Ing. bat. XXXI. divile s Črnega vrha usmerilo °b bivši jugoslovansko-itali-ianski driavni meji, okoli Cimrovke na Porezen. Preko dneva so nameravali ostati na "oreznu in zvečer nadaljevati P°t v Bohinj. Gosta megla je Olnogočila sovražniku, da je Zavzel zgornje položaje in Presenetil Kosovelovo brigado- Borci so zadržali napredovanje sovražnika, niso pa 8a mogli vreči z dominantnega položaja in rešiti borce, ki s° se izčrpani in premraženi Zatekli v bunkar italijanske Vojašnice. Tu so zajeli 145 borcev, v boju pa je padloše [2 borcev, več kot 30 pa je bilo ranjenih. Štab 13. 55 Policijskega polka je zagrešil strahoten zločin, še istega dne, *»• marca je nad domačijo pavlin v Zapršiču ukazal Postreliti 29 ujetnikov in v Kovtah še 10. Naslednjega me so v Jesenici, v Orehku ln Ravnah, zahodno od Por-ezna postrelili še 97 ujetih Partizanov, ostale pa so prepeljali v goriške zapore. Domačini so z grozo opa-*?vali zločin, ki so ga zagre-Vil Podivjani SS-ovci. Po *ončani tragediji in umiku Nemcev so vaščani hoteli Pokopati padle. To so jim PfePrečili domobranci, ki so J nasprotnega hriba začeli peljati in s tem onemogočili Pokop. pet dni so domobranci Preprečevali domačinom po-]°P> Pet dni so ležala trupla, inL,0 P€tih dneh se Je PokoP lahko začel. Viktorija Obid, POročena Jeram je zvečer po po«opu, 30. marca 1945. leta PHala to dejanje. Mislim, da J*/»« pisca, ki bi mogel bolje &lati to deJanje, kot je to Iaco storila udeleženka po-°Pa. Opisala ga je takole. r/a. cvetna je nedelja, in }e,stroJnica reglala hladim ujetim partizanom Zrenje jemala. i*J,ike8a Petka dan "M Dno--*.—*- >krogr0} l6ti raztresen peti dan in noč... Z01!11 *" fih moč. ie s' u°se Pogreb prine, H«d6bn?}are&lai° strojnice. "Kar nn dom°branci govore: >ariLZJiaku najstrohne se pokop lahko začne. Pogrebci, joj kje ste zdaj vi? saj mrtvih sedemindevetdeset okrog vasi leži! Zbere se, kar v vasi še živi, saj mladi in močni vsi že zdavnaj domovino branit so odšli. Le starci, žene in otroci so na klic se zbrali in sklonjeno premišljevali, kako junake mrtve, padle, ki po grapah in pobočjih so ležali bodo skupaj zbrali in jim grob skopali. Deklice mlade so se mrtvih zbale in proč od nih zbežale. Krampe in lopate so vzele kopati jame so začele. Junaki, fantiči se smrti ne boje, vsi k mrtvim junakom hite. Potem pa groza tudi nje prevzame, ko vidijo ljudi pobite, njih glave odkrite, lobanje razbite. Tudi žene strah prevzame, ki vidijo kri in razlite možgane. A kdo naj jih pokoplje, kdo naj grob začne, saj mož ni, le starčkov nekaj v vasi je! In žene so dejale: življenje so za nas žrtvovali, niso se smrti bali, zato smo dolžne trupla pokopati, jih v zemljo položiti, v njena jedra skriti. Fantičem pogum zraste močno ko si prvega na rame denejo. Nosili, vozili smo skupaj jih vsi, vsi smo pogrebci bili... Kar zaslišimo glas: "Kdo je ta mrtvec plavih las? Čudno znan mije njegov obraz, oh, saj to je sosed naš..." S smrečjem smo zelenim jim postlali, obraze v jopiče zavili, v hladen grob smo jih dejali, trupla z vejami pokrili. Dvajset, trideset jih je •v gomili... Tihi, nemi smo ob grobu stali, starci in otroci so naglas molili, Žene so jokale, vzdihovale: "Kje neki moj leži, kdo mu zatisnil je oči?" To je bil res velikega petka dan in od takrat se mi zdi, da med borci v grobu tam leži sam kristus pokopan. To naj bo s spomin na žrtve in strahote, ki so jih zagrešili domobranci skupaj s 13 55 policijskim polkom na Poreznu in v okolici. V spomin na ta dogodke je vsako leto organiziran zimski pohod na Porezen. Letošnji je že 22, ki bo 23. marca. Pohodniki bodo ob 11. uri, na vrhu Porezna, na grobišče položili venec in prižgali žaro in se tako poklonili žrtvam. Udeležba na pohodih je vsako leto množična, ne glede na vremenske razmere. Planinci, planinskega društva Cerkno, Že vsa leta skrbijo za organizacijo pohoda, spominsko svečanost in za topel čaj v domu Andreja Žvana-Borisa. Udeleženec borbe Andrej Babic Eden na dveh mestih v istem času Ministrstvo za šolstvo in šport RS je povabilo vse gorenjske osnovne šole, da pošljejo 18. marca 1996, taka napaka se jim je prikradla v vabilo, na Osnovno šolo Franceta Prešerna v Kranju, strokovnega delavca, ki je zadolžen za učbeniške sklade v osnovni šoli. V Kranju se je zbralo okoli 30 učiteljev in učiteljic, ki vodijo poslovanje učbeniških skladov, vendar je tamkajšnji ravnatelj sporočil povabljenim da je generalni sekretar g. Roman Lavtar, ta dan v Celju. TOREJ NE MORE BITI ISTEGA DNE OB ISTEM ČASU NA ISTEM MESTU ISTI GOSPOD ROMAN LAVTAR. Vabimo vse prizadete osnovne šole na Gorenjskem, da zahtevamo od pristojnega ministrstva finančne stroške in opravičilo. Ravnatelj Stane Mihelič Neznosna lahkost bivanja (Gorenjski glas, 14. marca) Cenjeni kolega Peter Čolnar mi je v svoji petkovi kolumni postavil javno vprašanje, zakaj sem objavila pismo z naslovom Resnica (?) novinarke Helene Jelovčan, ki žali novinarko Heleno Jelovčan. S tem naj bi kršila tako zakon o javnih glasilih kot tudi kodeks slovenskih novinarjev, ki ne dovoljujeta objave žalitev. Povedati moram, da sem objavo pisma z naslovom Resnicaf?) novinarke Helene Jelovčan zavrnila, ker po mojem mnenju presega okvire odgovora po 9. čl. Zakona o javnih glasilih. Pisanje namreč ne vsebuje le dejstev in okoliščin, s katerimi bi se izpodbijale objavljene informacije v članku Odgovori na polresnice da, na novinarska vprašanja ne, temveč tudi osebna mnenja in komentarje pisca. Tako na primer v piše: "Z zadovoljstvom ugotavljam, da novinarka ga. Helena Jelovčan, odkar je sodišče odgo- 8 Kl**1]a LAVTAR Začetki1 strani Škofjeloške ceste, ob z dol" a- asilske ulice hiša s štev- 28> tudi* imen°m LAUTAR, sedanji in Bitenc najmani 300 let stari priimek je T a- vane Lta.xlcmetiJa sPad<* med tako imeno-vpisanJ1 ,ke kmetije - hube, ki so bile Podatka lkih urbariih *e °d 129L kta. Seveda • koliko vina naj bi pridelali, tlQčansknl .m°8°če dobiti, ker je bila drugače ? sr pridelovanja vina ali "toraš i? .no: Kar pridelaš vina, ga klet in ni oddati v škofovsko grajsko carjev0 , Martina dan Plačati še 32 P°moČ nrltla 7? obveznost tlake ostane še Skofv &L£rr V kuhinn in gradu, kadar je 10 ha 7p,- oki KmetW ima vsega okrog *°Zdovil7 v °d tega skorai Polovico v potrebno , njlvah Pridelu}eJo vse, kar je 1 \*d*o okrnVT Č°veje iivine' kiJe imajo i kor»Ze in,8 ° glav- PreceJ morajo pridelati tS€> korenla faf?7? ljenje, pa repe, td- KakTr * ,mpir>a za Prodajo, zelja ^ŠiČev L Has,m ima. kmetija tudi pet vorni urednici Gorenjskega glasa ge. Leopoldini Bogataj naložilo, da objavlja odgovore na njene članke, poroča boli objektivno, čeprav še vedno ne v celoti, o dogajanjih v Mestni občini Kranj." In naprej: "Očitno ga. Helena Jelovčan s takšnim razvojem ni zadovoljna, ampak pogreša čase, ko so bralce o "resnici" informirala le režimska glasila in pooblaščeni posamezniki. Sprašujem se, kakšna je morala novinarke, ki je prva dolžna pisati resnico. " In še: "Prav gotovo sodbe niso prijetne ne za novinarko ne za odgovorno urednico. Sodbe tudi ne prispevajo k ugledu novinarske hiše Gorenjskega glasa, zato ni čudno, da si ga. Helena Jelovčan v svojem pisanju predvsem prizadeva zmanjšati njihov pomen. " Vsi omenjeni citati se ne nanašajo na podatke in informacije v članku Helene Jelovčan, temveč so le osebna mnenja pisca in zato sem menila, da pisma ni potrebno objaviti. Prav tako so vsi omenjeni citati napisani žaljivo, tako do novinarke, kot tudi do odgovorne urednice in Časopisa in sem po mojem mnenju tudi iz tega razloga lahko odklonila objavo pisma. Žal pa ni bil enakega mnenja pisec pisma in je vložil tožbo na Okrožno sodišče v Kranju in jo, kljub mojemu zagovoru z zgoraj navedenimi argumenti, dobil. Zato je bilo njegovo pismo v skladu s sodbo Okrožnega sodišča objavljeno. Osebno sem še vedno prepričana, da sem imela pravico zavrniti objavo pisma, vendar pa moram sodbe sodišča spoštovati, pa če so še tako neprijetne. Leopoldina Bogataj, odgovorna urednica Gorenjskega glasa Ženske v današnjem času Pravkar smo praznovale. V času, ko je nastal ta praznik, je bilo mogoče države, kjer so Ženske že imele volilno pravico, našteti na prste ene roke. Gre za politično obarvan praznik, ki ga priznava OZN in za priložnost, ko celo papež čuti potrebo, da se ob njem oglasi s spoštljivim nagovorom žensk o pomenu njihove vloge ne samo v družini, ampak tudi v gospodarstvu, pri delu za javni blagor in tudi v politiki. Tako mimogrede - koliko naših šefov strank in vlade nam ie čestitalo za praznik v medijih? Po skoraj sto letih boja za enake pravice in enake možnosti, so ženske postale nepogrešljiva delovna sila v industriji, kmetijstvu in v proizvodnji najrazličnejših storitev, vendar še vedno obstajajo države, kjer ženske nimajo volilne pravice. Na prste ene roke pa je mogoče našteti države, kjer so ženske prevzele svojo polovico politične oblasti. Nikjer še ni zares uresničeno načelo: enako plačilo za delo enake vrednosti. Gospodinjske obveznosti, skrb za otroke, obolele in obnemogle družinske člane -vse to so še vedno pretežno ženska, neplačana dela. Kako pa je z ženskami v Sloveniji danes? Prvič po letu 1987 je brezposelnih več žensk kot moških. Med dolgotrajno brezposelnimi prvimi iskalci zaposlitve je bilo novembra 1996 že 58 odstotkov žensk. Postaje očitno, da kvalificirane in izobražene ženske, zlasti mlade, dobijo delo težje, kot moški z enako stopnjo izobrazbe in kvalifikacije. Ženska, ki si je drznila prijaviti, da jo spolno nadlegujejo na delovnem mestu, je namesto pravnega zadoščenja dobila odpoved. Za osem let spolnega zlorabljanja deklice je sodišče očimu prisodilo tri leta zapora! Posiljene ženske molčijo, ker vedo, da bo okolje prej zaščitilo posiljevalca kot žrtev. Sloveniji bo sedaj vladala desna sredina, katere voditelji so že pokazali, da jim je enakost obeh spolov deveta skrb. Celo v ZL, ki je edina delovala kot ženskam prijazna stranka, je voditeljem po neuspehu na volitvah tako upadel pogum, da se med dopolnili za spremembo njenega statuta pojavljajo predlogi po dejanski odpravi kvot -ženske se morajo šele zgraditi. Delež žensk v slovenskem parlamentu je dosegel najnižjo točko v zadnjih 30 letih -7,7 odstotka. Prvič, odkar smo si ženske leta 1945 priborile volilno pravico, imamo vlado, v kateri ni nobene ministrice. V medijih pa smešijo prizadevanja ženskih skupin, da bi mandatar ustanovil ministrstvo brez listnice in da bi v parlamentu nastal odbor namesto komisije za enakost žensk in moških, Urad za Žensko politiko pa pridobil proračunske pogoje, da bi lahko uspešno delal. Kaj bomo storile? Odgovor je en sam: ko se podvoji krivica, je treba potrojiti odpor. Mečejo nas skozi okna političnih strank. Prav. Vrnile se bomo skozi vrata občinskih svetov, županskih pisarn in skozi glavni vhod parlamenta. Dora Osterman - Žlindra Predsednica Ženskega foruma Združene liste Kranj V Temintem podjetju spet delajo Ko zaslišim tak stavek, dobim mozolje po celem telesu. Zato, ker mi vedno, ponavljam; vedno ob tem pade na pamet: "Ja, kaj pa naj drugega počno?" "Delati" ima vendar neki smisel, "spet delati" pa poraja dvom, vprašanja, natolcevanja. Če namreč kdo spet dela, potem je nekaj bilo narobe, da je sploh nehal. Je bil bolan, mu je kdo ukradel orodje ali pa je bil le tako nor, da je nehal kar tako. In če v nekem podjetju občasno spet delajo, potem sem (pogojno) samo vesel, ker bo v tem času (menda) vsaj sam zaslužil za svoj pokojninski, zdravstveni, itd. sklad, ne pa da bodo zanj in za njegove sodelavce vzeli nam, ki delamo. Saj če kje česa zmanjka, vzameš tam, kjer je. Vse bolj se mi zdi, da se v podjetjih, kjer občasno spet delajo, nihče ne vpraša, ali se to, kar občasno delajo, sploh še izplača in če ne bi raje kar zaklenili vrat in odšli domov, da vsaj dodatne škode s porabo materiala ne bi delali, pa še strošek socialnih podpor je manjši od nenehnih dodatkov k javnim dolgovom (ki se povečujejo z raznimi državnimi garancijami za nkoli vrnjene likvidnostne kredite za izplačilo plač), če ne bi raje pogledali, kod in kje ga je polomu, pa naj potem tistega vklenejo in mu poberejo nepošteno pridobljeno premoženje in iz tega pokrijejo kakšno izgubo, če bi najbrž ne bilo najbolj pametno, da celo zadevo najprej preračunajo in se na temelju vseh odgovorov, ki bi jih dobili, odločijo: Ali bodo sploh še kaj delali, ali bodo delali kaj drugega, donosnega, ali se v kakšnem deooju morda skriva kak bivši direktorček z bivšim mili-jončkom, ki bi mu ga bilo vredno pretvoriti v plačilo za pretekle grehe, ali pa bi bilo mogoče vseeno delati tisto, kar doslej, za isto (pa vseeno) plačo. Plačevati socialnega miru, sanatorjev na mesec (pa ne po učinku) se menda ne splača. Jaz pa bom imel potem dušni (in siceršnji) mir, in me ne bo skrbelo ne za tiste, ki so popolnoma nehali delati (zanje mi država že pobere svoj odstotek, ne da bi o tem posebej govorila), ne za tiste, ki ne vedo, kaj bi počeli, pa "spet ne delajo", še najmanj pa zame. Tako! Andrej Kokot Piše: Mirko Križnar Kmetije na stražiških ulicah 200 ko t x J?° zime zredila na 150 , .... " , J kg teže. Za vse to skrbi mama Lautarjeva mama pri opravilih v hlevu. Marija, ki ji pomagajo otroci. Njej pravijo po domače Mici. Sin Matevž si je kupil srednje velik tovornjak, da s prevozniškim zaslužkom dodaja k skupnim stroškom družine. Tudi snaha ji je v veliko pomoč, čeprav je zaposlena. Sicer se pa tako vsi domači trudijo, da bi kmetija uspevala, kolikor je mogoče. Okrog hiše in gospodarskega poslopja ni veliko prostora oziroma ni nobenega sveta, razen dvorišča in kakih 100 m.2 velikega zelenjavnega vrta ob hiši. Za obdelavo njiv in travnikov imajo še kar dovolj strojev s traktorjem in priključki. Vse družine te hiše, nekaj stoletij nazaj so imele priimek Wittenz ali po naše Bitenc in so imele vedno veliko otrok. Navadno od 7 do 10. Verjetno so se držali loškega pravila, otrok in orodja pri hiši ni nikdar dovolj. Vaščani so zelo dobro poznali očeta tega rodu, Matevža po imenu. Zelo rad je igral na harmoniko. Bil je samouk, z velikim posluhom. Njegova želja je bila, da bi harmoniko - navadno diatonično - obvladal kar najbolje in pokazal ljudem največ, kar lahko izvleče iz nje. GLASOV KAŽIPOT M Obvestila 3 Zborovanje tržiških gasilcev Triič - Jutri, 22. marca 1997, ob 18. uri bo v sejni dvorani tovarne Peko 42. občni zbor Gasilske zveze Tržič. Udeleženci srečanja se bodo seznanili s poročili o opravljenem delu ter razpravljali o ugotovitvah vodstva zveze in komisij, uskladili statut zveze z zakonom o društvih in sprejeli program dela ter finančni plan za leto 1997. Na zboru bodo podelili tudi priznanja In odlikovanja GZS. Krvodajalska akcija Bled - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija za prebivalce Bleda potekala v petek. 28. marca. OBČINA CERKLJE ŽUPAN UL. FRANCA BARLETA 23 4207 CERKLJE Na podlagi odloka o podeljevanju priznanj in pokroviteljstva v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Gorenjske št. 42/ 96) objavljam RAZPIS za podelitev priznanj Občine Cerklje v letu 1997 1. Predmet razpisa: Pozivam občane, skupine občanov, društva, vaške in verske skupnosti, da posredujejo pobude oz. predloge za podelitev imenovanja častnega občana občine Cerklje, nagrade občine Cerklje, podelitev listine o priznanju, veliko in malo plaketo občine Cerklje. 2. Vrste priznanj in kriteriji za podelitev: 2.1. Imenovanje častnega občana občine Cerklje se podeli fizični osebi, ki s svojim izredno pomembnim delovanjem ali stvaritvami prispeva k ugledu in napredku občine. 2.2. Nagrada občine Cerklje se podeli občanom, skupini občanov, društvom, vaškim, verskim skupnostim ter drugim organizacijam, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike za izredne uspehe pri delu, za zgledna dejanaj in za dejanja, ki imajo poseben pomen za razvoj občine. 2.3. Podelitev listine o priznanju se podeli občanom, skupini občanom ter delovnim in drugim organizacijam za dosežene uspehe pri delu, za prizadevanje v korist družbene skupnosti, zaradi reševanja človeških življenj, zaradi preprečevanja škode na premoženju ali zaradi udeležbe v drugih humanitarnih akcijah. 2.4. Veliko in malo plaketo se podeljuje za uspešno družbeno udejstvovanje ali za udejstvovanje na kateremkoli področju, razen za področje znanosti, prosvete ali kulture; za uspešno delovanje na tem področju se podeljuje plaketa občine Cerklje na Gorenjskem. 3. Vsebina pobude: Pobuda mora biti pisana in mora obsegati: - ime in priimek ter naslov oz. naziv pobudnika - ime in priimek oz. naziv predlaganega prejemnika priznanja, - obrazložitev predlagatelja - ali dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi 4. Predlagatelji oz. pobudniki morajo svoje pobude posredovati do 11. 4. 1997 na naslov Občine Cerklje, ul. Franca Barleta 23, 4207 Cerklje. Datum: 18. 3.1997 Številka: 360/97 ŽUPAN FRANC ČEBULJ Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 28/93) in odredbe o spremembi odredbe o postopku javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 19/94) o a < i N A TR2iC TRG SVOBODE 18, 4290 TRŽIČ TEL.:064 50 072,FAX:064 50 790 objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro najugodnejšega ponudnika za urejanje nekaterih zelenic in Javnih travnih površin ter dobavo okrasnega cvetja v letu 1997 1. Naročnik: Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič 2. Predmet razpisa je izbor najugodnejšega ponudnika za urejanje nekaterih zelenic in javnih travnih površin ter dobavo okrasnega cvetja. 3. Obseg del: - oskrbovanje in vzdrževanje zelenic na območju osnovne šole KRIŽE, BISTRICA, ZALI ROVT, - oskrbovanje in vzdrževanje zelenic na območju vrtcev KRIŽE, BISTRICA, GRAD, PALČEK, - oskrbovanje in vzdrževanje zelenic na območju spominskega parka MAUTHAUSEN, - oskrbovanje in vzdrževanje okrasnega cvetja in grmičevja, na prometnem otoku v Bistrici, Kurnikovem trgu, tržiških mostovih in cerkvi Sv. Andreja. - dobava cvetja za potrebe občinske stavbe. 4. Razpisna dokumentacija je na razpolago na Občini Tržič, Tajništvo župana, Trg svobode 18, vsak delovni dan v času trajanja razpisa. 5. Orientacijska vrednost del znaša 2.000,000 SIT 6. Ponudbeni pogoji: ponudba mora biti sestavljena v skladu z 12. členom odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 28/93) in razpisno dokumentacijo. Ponudba mora vsebovati: - ime in točen naslov ponudnika, - dokazilo o registraciji dejavnosti, - reference ponudnika. 7. Merila za izbiro ponudnika: strokovna usposobljenost, ponudbene cene z vključenim prometnim davkom na posebnem obrazcu, plačilno pogoji, druge ugodnosti, ki jih nudijo naročniku. 8. Oddaja ponudb: ponudbe za javni razpis pošljite do 2. 4.1997 do 9. ure na naslov Občina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič v zaprti ločeni kuverti z oznako "Ne odpiraj" - ponudba za urejanje nekaterih zelenic in javnih travnih površin v občini Tržič. 9. Javno odpiranje ponudb bo 2. 4.1997 ob 11. uri v mali sejni sobi Občine Tržič. 10. O izidu razpisa bodo ponudniki obveščeni v roku 15 dni od dneva odpiranja ponudb. 11. Občina Tržič si pridržuje pravico neizbire in zmanjšanja obsega del. Občni zbor DU Cerklje Cerklje • Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo jutri, v soboto, ob 16. url v kinodvorani v Cerkljah. Pregledali boste preteklo delo, pripravljen pa je tudi kulturni program. Teniški tečaj Kranj • Društvo upokojencev Kranj vabi vse upokojence na začetni tečaj tenisa, ki se bo začel v ponedeljek, 7. aprila, ob 9. uri na kranjskem stadionu (asfaltno igrišče). Za dogovor se boste dobili ob vsakem vremenu. Tečaji šolanja psov Lesc« • Kinološko društvo Bled - Lesce obvešča, da potekajo tečaji šolanja psov po naslednjem razporedu: mala šola - četrtek od 17. do 18. ure; začetni tečaj • ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure; nadaljevalni tečaj - ponedeljek in sreda od 17. do 19. ure. V tečaje se še lahko vključite. Vse dodatne informacije dobite po tel.: 76- Občni zbori gasilcev Mengeš, Vodice, Kamnik • Danes (petek) bo v Mengšu ustanovni občini zbor občinske gasilske zveze Mengeš. Za odcepitev iz domžalske zveze in ustanovitev samostojne so se odločila prostovoljna gasilska društva Mengeš, Loka, Topole in industrijsko gasilsko društvo Mengeš. Današnji ustanovni občni zbor, ki bo ob 19. uri v dvorani kulturnega doma Mengeš, bodo z nastopom in kulturnim programom slovesno obeležili tudi godbeniki in pevski zbor Zvon iz Mengša. Redni letni občni zbor pa bo imela danes ob 19. uri tudi občinska gasilska zveze Vodice. Občni zbor bo v gasilskem domu Po.je pri Vodicah, na zboru pa bodo ocenili delo in sprejeli program in finačni pčlan za letos. Obravnavali bodo tudi spremembe pravil v statutu in podelili diplome za dosežke na lanskih tekmovanjih. Redni občni zbor bo imela danes tudi občinska gasilska zveza Kamnik. Prireditve Projekcija diapozitivov Ljubl|ana - študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Fotografska zveza Slovenije, Foto klub Anton Aibe škofja Loka in Klub škofjeloških študentov vabijo na ogled najboljših diapozitivov 1. slovenske študentske fotografske razstave. Četrta, zadnja projekcija diapozitivov bo v okviru sejma Fotostlk danes, v petek, 21. marca, ob 14. uri na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sekanje pirhov Kokrica • Turistično društvo Kokrica bo na velikonočni ponedeljek, 31. marca, med 9. in 12. uro pred prodajalno Storžič na Kokrici skupaj Živila d.d. Kranj organiziralo sekanje pirhov. Pravzaprav bodo pod naslovom Odprto prvenstvo v sekanju pirhov pripravili različne velikonočne igre: zbijanje pirhov, slalom, valicanje. Pirhe, okrašene predvsem z narodno motiviko, bodo zbirali in razstavljali od 27. marca v trgovini Storžič. Najlepši pirhi pa bodo nagrajeni. Prireditev bodo popestrili glasbeniki folklorne skupine Sava Kranj In citrarka Vida Učakar. Prireditelja vabita na sekanje pirhov in na razstavo. KLUB STUDENTOV KRANJ 9.-l7.maj bodi pripravljen Teden mladih 97 je ie tretji po vrsti v novejii zgodovini. Izkazalo se je, da ga Kranj nujno potrebuje, saj so bile vse prireditve obiskane nad pričakovanji. Prepričani smo, da bo tudi letos tako. Hkrati je Teden mladih najobsežnejši sklop prireditev v Kranju. Program prireditev je tako raznovrsten in atraktiven, da je deležen velike medijske pozornosti tako v časopisih kot tudi na televizijah in radijskih postajah. Vabimo vse, ki jim ni vseeno kakšno je mesto Kranj, da nam pri realizaciji Tedna mladih pomagajo po svojih močeh. Predvsem tu računamo na sponzorsko pomoč kranjskega gospodarstva. Verjemite, da finančna sredstva, ki jih boste namenili Tednu mladih in s tem oživljanju Kranja, ne bodo proč vržen denar, saj smo prepričani da vam lahko ponudimo toliko načinov reklamiranja, da se vam bo naložba bogato obrestovala. če smo vas prepričali in ste pripravljeni pomagali pri realizaciji tega spektakla ali če vas le zanimajo dodatne informacije, nas pokličite na 064 224 334. Verjamemo, da bomo znali poiskati skupne rešitve. generalni pokrovitelj studentski servis klub študentov kranj Linhartov trg 1, tel.: 064/715-265, fax: 064/710-058 VABI K VPISU V EKONOMSKO POSLOVNO FAKULTETO visokošolski strokovni program -POSLOVNE EKONOMIJA Za ostale informacije in prijave pokličite 715 265 MESARIJA FRANC KALAN, 4000 Kranj Gasilska 3, (064)311-520 VELIKONOČNA PONUDBA velikonočna domača šunka 4 - 6 kg velikonočna domača šunka - vrat bk velikonočno pleče v mrežici suha rebra in ostali izdelki ter meso po konkurenčnih cenah! DELOVNE ČAS: PONEDELJEK, TOREK IN SOBOTA DOPOLDAN SREDA, ČETRTEK IN PETEK VES DANI Oglasite se, ne bomo Vas razočarali! 11. Alpski večer Dokončni izbor šele danes Bled, 21. marca - Žal danes še vedno ne moremo objaviti napovedanega seznama nastopajočih na Alpskem večeru. Organizator si namreč prizadeva, da bi bil program letošnjega Alpskega večera čimbolj kvaliteten in zanimiv, zaradi velikega zanimanja ansamblov in omejitev zaradi dveh 55-minutnlh predvajanj na TV Slovenija pa seznam nastopajočih pred zaključkom redakcije ie vedno nI bil dokončen. To nam je potrdil tudi direktor Alpskega večera In Gorenjske glasbene agencije Zgornje Gorje ter vodja Alpskega kvinteta v novi zasedbi Jože Antonlč. Neuradno smo izvedeli, da bosta dokončni seznam danes (petek) določila Jože Gaiič urednik na TV Slovenija In Stane Knrfic, Glasbena agencija Kmflc Kranj. • \. t. Folklora se predstavi Podnart • V Kulturnem domu Podnart bo jutri v soboto, ob 16. uri srečanje otroških in odraslih folklornih skupin občin Bled, Bohinj in Radovljica. V organizaciji ZKO Radovljica in Folklorne skupine Voše bo nastopilo deset otroških folklornih skupin Iz Begunj, Brezij, Ovsiš, Boh. Bistrice in Ribnega ter štiri odrasle folklorne skupine iz Srednje vasi v Bohinju, Boh. Bistrice, Bleda in Ribnega. Nastop FS Ozara Kranj - V Zadružnem domu na Primskovem bo jutri, v soboto, ob 19.30 celovečerni koncert slovenskih ljudskih pesmi, plesov in običajev ob 45. letnici Folklorne skupine Ozara. Šopek slovenskih narodnih Radovljica ■ V dvoranici radovljiške knjižnice bo (izjemoma) v ponedeljek, 24. marca, ob 19.30 prireditev z naslovom Al' me boš kej rada imela.... Šopek slovenskih narodnih je skupaj povezala in na oder postavila Bernarda Gašperčič. Igrata in pojeta Metka Dulmin in Leon Leskovšek. Predstavitev knjig Zg. Jarše ■ V gostišču Majčev dvor v Zg. Jaršah pri Domžalah bo v ponedeljek, 24. marca, ob 19. uri predstavitev trilogije Vojna Iz ljubezni (1993-1966) avtorice Marije Vogrič in knjige THanikov sindrom (1995) avtorja dr. Jurija Zalokarja. Knjige in avtorja bo predstavil Franci Gerbec, uvodno besedo bo imel škof dr. Vekoslav Grmič. Turizmu pomaga lastna glava Bohinjska Bistrica - V kulturnem domu dr. Joža Ažmana bo ta petek od 8. do 13.30 ure regijsko tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava, ki letos poteka pod naslovom "Ohranimo preteklost -stopimo v prihodnost. Šola gostiteljica je tokrat OŠ DR. J. Mencingerja Boh. Bistrica, sodelujejo pa turistični podmladki iz Bleda, Kranja, Gorij, radovl-jice, Nakla, Gorenje vasi, Tržiča, Preddvora in Bohinjske Bistrice. Najboljša skupina bo zastopala gorenjsko regijo na državnem tekmovanju 17. in 18. Srila v Kostanjevici, troška matineja Kranj • V Kinu Storžič bo jutri, v soboto, ob 10. uri sobotna matineja Zakaj teče pes za zajcem. Lutkovno predstavo so pripravili člani Gledališča Igorja Somraka. Za materinski dan Preddvor - Turistično društvo Preddvor pripravlja ob materinskem dnevu razstavo ročnih del v turistični poslovanici. Skupina pridnih domačink -upokojenk je celo zimo pridno izdelovala unikatne pletenine, vezenine, gobeline, kipe in slike. Otvoritev razstave bo danes, v petek, ob 18 uri, odprta pa bo v soboto in v nedeljo od 9. do 18. ure. Sovodenj • Otroci in učenci podružnične šole Sovodenj se veselijo prihoda pomladi, hkrati pa želijo počastiti tudi materinski dan, zato vabijo v nedeljo, 23. marca, ob 16. uri v kulturno dvorano na Sovodenj na prireditev z naslovom Pomladni pozdrav. Radovljica - Proslava ob materinskem dnevu, ki jo pripravlja Petrov klub, bo danes, v petek, ob 17. uri v Linhartovi dvorani (prenovljena kinodvorana). Sodelovali bodo otroški in odrasli pevski zbori, recitatorji, instrumentalni otroški zbori in otroška igralska skupina. Škofja Loka - Krajevna organizacija RK Stara Loka - Podlubnik vabi na srečanje ob materinskem dnevu, ki bo v ponedeljek, 24. marca, ob 16. uri v prostoru Krajevne skupnosti Stara Loka - Podlubnik (nasproti samopostrežne trgovine). Srečanje bodo popestrili s kulturnim programom in zakusko. Dovje - Otroci Osnovne šole Mojstrana in njihovi pedagogi, pevski zbor Pisani metuljčki in drugi bodo v počastitev materinskega dneva pripravili pnreditev Pomlad v naših srcih. Prireditev bo danes, v petek, ob 19. uri v kulturnem domu na Dovjem. Tržič • Tržiški odbor SDS vabi vse mamice z družinami na proslavo materinskega dne, ki bo jutri, v soboto, 22. marca, ob 18. uri v dorani Krajevne skupnosti Brezje pri Tržiču. Proslava bo popestrena s priletnim kulturnim programom. smarca ■ V Kulturnem domu bo jutri, v soboto, ob 19. uri Kulturno društvo šmarca pripravilo proslavo ob materinskem dnevu. Šenčur • Kulturno društvo Šenčur organizira v torek, 25. marca, ob 19. uri, v domu krajanov proslava ob materinskem dnevu. Nastopili bodo Mešani pevski zbor sv. Jurij, mladinski mešani pevski zbor Pelikan in otroški cerkveni zbor Skrjanček. Program bodo popestrili tudi recitatorji, domači kulturniki, in citrarka Polona VVeček. Ročk žur Ribno pri Bledu • Športno-kulturno In EKO društvo HVVAZARJE Bodešee vabi na Ročk žur, ki bo jutri, v soboto, ob 20. uri v dvorani zadružnega doma v Ribnem pri Bledu. Nastopali bosta skupini Hwazarje band z Bleda in Pocarji iz Kranja. Izleti Pohod na Porezen Planinsko društvo Cerimo organizira dvaindvajseti zimski pohod na Porezen. Organizatorju se pridružujejo enote NOV, ki so bile udeležene v bojih na Poreznu 24. in 25. marca 1945. Dvaindvajseti zimski pohod na Porezen bo v nedeljo, 23. marca, in sicer ob vsakem vremenu. Mogoč bo iz smeri: Cerknega, po poti Kosovelove brigade, Iz Železnikov, preko Davče, po poti Gorenjskega vojnega področja, z Jesenic, po Dolgi poti in iz Podbrda in Petrovega brda. Ob 11. uri bo na vrhu Porezna ob spomeniku padlim komemoracija s položitvijo venca v spomin padlim na Poreznu in okolici, v ofenzivi v dneh od 24. do 25. marca 1945. leta. Na Planino nad Vrhniko in v Pekel Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski pohod na Planino nad Vrhniko in v Pekel pri Borovnici. Pohod bo v torek, 25. marca, Odhod avtobusa bo ob^ iz AP Breg do Rodin. Hoje bo za 4 do 5 ur, poj^ lahke do zmerne, polovica pa zahtevnejše. W" sprejemata Mija in Jane: Rajgelj, tel.: 802-193-^ Predavanja M Izrael iz žabje perspektive Ljubljana ■ V Muzeju novejše zg°d°vl[J (Cekinov grad) bo v torek, 25. marca, ob J*.| slikovito potopisno predavanje z diapozitivi BrP žabje perspektive. Predaval bo Iztok Trček. O vzgoji in negi sobnih in balkonskih rož Kranj - Komisija za kulturo pri Društvu up# jencev Kranj vabi na predavanje z barvnimi dar zitrvi o vzgoji in negi sobnih In balkonskih rož, ponedeljek, 24. marca, ob 18. uri v pro^ društva. Predaval bo vrtnarski mojster Jože An Iz Vrtnarstva Dorfarje. Vstopnine ni. Okrasitev oken in balkonov s cvetjem Kranj - Hortikulturno društvo Kranj orgw»^ torek, 25. marca, ob 17. uri v sobi 14 Občine^, predavanje Okrasitev oken In balkonov s cv«1^ Predavala bo ga. Ruth Podgornik, dipl. W ™ Predavanje bo spremljano z diapozitivi. ' ^ Gledališče ^ Musical v gosteh - Jesenice - V Gledališču Toneta Ćufarja V>h. v soboto, ob 19.30 gostovalo šentjakobsko 9 . lišće iz Ljubljane z musicalom Dana Godna " Vstopnice v predprodaji v pisarni gledališča. Lutkovna matineja , Hruilca - V Kulturnem domu na HnJ*^ ,< nedeljo, 23. marca, ob 10. uri v okviru lu<*j, matineje na sporedu nova lutkovna Igrica Gašperčič In Jarka Cefera z naslovom Kako ^ postane glasbenica. Prišla bosta tudi dedek * z novo uganko. Komedija gostuje škofja Loka • V okviru gorenjskega gW»' jj ga srečanja bo na Loškem odru jutri, v 19.30 nastopilo Gledališče Aksa Javornik-l«"^ Bela- Jesenice s komedijo Marchela A tel. 22-55-22 BEGUNJSKA 10, PRI VODOVODNEM STOLPU TEČAJ CPP SE ZAČNE V PONEDELJEK, 24. MARCA RADOVLJICA - 24.3.97 OB 18.00 - V GASILSKEM DOMU TEČAJ CPP, TEL.: 714-960 VOZNIK INŠTRUKTOR IZOBRAŽEVANJE ZA POKLIC B & B, Kranj, tol.t 36-20-20 NAKUPO VALNI Madžarska Lenti 29.3., 3.4., Planica 23.3., Palmanova 9.4., Trst 22.4., Toplice na Madžarskem IZLETI od 29A do Roznian. tel» 064/715-249, Šenčur 411-887 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, . 24.3.1997, ob 9. uri dopoldne in Jg^j J j | «Q3 5 AVTO ŠOLA ING. HUMAR ob 18. uri popoldne. KNJIGOVODSKI SERVIS ERMIS, do.o. AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 METEOR do.o. 422-781 Cilka tel.: 411-510 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA"TEL: 225-162 I C Staneta Žagarja 16, Kranj ČEŠKE TOPLICE LVHAČOVICE Nudimo knjigovodske storitve za podjetja in s.p. Tel.: 064/403-301 Planica 23.3., Trst 26.3., Gardaland 27.4, Lenti 27.3. 25.3. celodnevni nakupi Palmanova, Portogruaro, tovarna čokolade; Lenti 27.3. in 12. 4.; Formula I. - Imola 27.4., kmetijski sejem Brno 5. - 7.4. Akcijske cene izdelkov iz lastne proizvodnje: ženske hlače 2.730 - 2.900 SIT, otroške hlače 1.500 SIT, ženske bluze 3.900 SIT. UGODNI PLAČILNI POGOJI! Del. čas: od 9. do 19., sobota od 9. do 12. ure. Vabljeni! Zelo ugodno za prvomajske praznike, 26. 4. - 3. 5. 97. Informacije in prijave po telefonu: Kranj - 332-195, Radovljica - 715-621 Vsak teden Madžarska, Italija. Belehar, tel.: 491-442 Naša sobotna srečanja z ansamblom Svežina bomo v mesecu marcu posvetili dnevu žena, prihodu pomladi in materinskemu dnevu. Pridružite se nam! Rezervacije: 59 086 V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA 8mMURne PRIREDITVE: v petek, 21. marca, ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega doma naslop folklorne skupine in in h ^a V,9re(i KUD Dobrna. SLIKARSKE RAZSTAVE: v soboto, 22. marca, ob 17.30 otvoritev razstave otroških slik nsb iz petnajstih držav sveta. ; HpKO KOMBI PREVOZI četrtek in sobota Lenti; ponedeljek in petek Celovec; torek Italija -53-876 ln 57-757 vec smeri (Pr©v°zi po dogovoru) SOCIALISTIČNA UERMAT0L0ŠKA ORDINACIJA NAKUPOVALNI IZLET 20STIŠČE METKA "odljubelj 140 Dr. Predrag AJeksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstanjovanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. za vas smo vzgojili pestro izbiro balkonskega cvetja, enoletnic za parke in grobove. Nudimo vam tudi raznovrstne obešanke, zemljo in cvetlična korita. Na vašo željo vam vaše tudi presadimo. NAS NOVI TELEFON 064/226-006. SE PRIPOROČAMOI na Hovki pri Kokrici Tečaj ^RQF£vjrf\rA j krp^i. ZA ZAČETNIKE IN VIZAŽISTE. OSVOJITE NAJNOVEJŠE MODNE TRENDE ElČENtA OA UČENJA (AVSTRIJSKA ŠOLA VIZAŽIRANJA IZ GRADCA) NA BLEDU 5. IN 6. ^j/\ APRILA, V LJUBLJAN110. IN 11. MAJA. INFORMACIJE PO TEL. 064/360-951 Lesce samo še nekaj vozil MEGANE iz zaloge - z litimi platišči Ugodno v MARCU Informacije: AVT0MURKA Lesce, tel. 064 718 100 * "PLAŠČI SAVA v za'?9' *uc" Matador, Marshal in protektirani avtoplašči. Ugodni plačilni %I||$mm_ «* ,~__ pogojiin montaža. Avtomehanika in vulkanizerstvo ROZMAN, Križe, ■"■»OHO - SUPER UGODNO Snlkovška 34, tel. 57-700. $°STINSKA OPREMA Ledomati, salamoreznice, pomivalni stroji, peči za 8°> d.0.0., Kranj. Oprešnikova 74 Pizze- tehtnice, kozarci, pribor... j, F™„,Kuva /h UGODNOI 323-485 pS%čnanega> ^£!^VRA, SOLARlj ^3 Sla Vnj trg 6, 4000 Kranj od io?J?^Vne9a trga) S£2? začetleč"kot pfosna aola) V Kranju, ŠkofII Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce ' S 064/411-581 Prodam molzni stroj ALFA LAVAL. Trllar, Kranj, 311-720 6483 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4 KW ugodno. 0718-836 6553 Prodam stroj za izdelovanje lamel-žaluzij, za okna in vrata, širina lamele 25 mm. 058-681 6512 Ugodno prodam PUHALNIK z noži Eola italijanski in elek. motor Rade Končar 5.8 KW. 0461-055 6623 Prodam potopni HLADILNIK za mleko, še zapakiran in prevozni molzni stroj. Šink, Sp. Brnik 37, Cerklje 6504 Ugodno prodam klavirsko in diato-nično HARMONIKO. 0312-101 6490 GR. MATERIAL Prodajamo PORTUGALSKO PLUTO in LAK Loba za pluto in parket. O241-687 2812 Suh smrekov OPAŽ ter LADIJSKI POD raznih dimenzij, ugodno prodam. 064-412 4362 OKNA in VRATA Jelovica različnih dimenzij prodam. 0681-320 6362 Prodam PUNTE dolžine po želji. O 431-591_6365 Prodam smrekove PRIZME 10 cm x 4 m, 5 cm3. 0491-371 6453 OPAŽ 690 SIT z dostavo, smrekov, suh, 1. klasa. 0063/451-082 6496 Prodam LES za gruštin betonske rešetke L=3 m. Sp. Bitnje 21, 0311- 964_6518 3 CISTERNE za kurilno olje in BOJLERJA - nerjaveča prodam. 0806-069 in 0609/635-262 6534 Prodam GRADBENO BARAKO in elektro omarico s FIT STIKALOM. O 718-836 6552 Prodam t,5 m3 suhih hrastovih PLOHOV. 0061/611-132 6590 Med Škofjo Loko in Kranjem oddamo ČUDOVIT LOKAL brez odkupa inventarja. Samo resne ponudbe na PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 Prodam notranji LESEN OPAŽ 80-100 m2. «325-157_6595 Prodam BOROVE DESKE, deb. 25 mm cca. 3 m3 po ugodni ceni. 0682-605 6689 MRKI RAM JE NA GLOBUSU SAM0120 SIT HRIBAR BLESK d.o.o GOSTILNA LAKNER KOKRICA • domača kuhinja • malice, kosila Tel.: 245-550 Vabi osebje gostišča Smuk, Retnje pri Tržiču! Tel.: 58458 JESENICED CENTER oddamo GOSTILNO v obratovanju z možnostjo odkupa, 2500 DEM/mes, ODDAMO KRANJ okolica (6 km) 2x400 m2 skladišča in proizvodnih prostorov, ODDAMO ŠKOFJA LOKA hišo v centru brez CK in telefona, 500 DEM/mes, letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/ 650-123 4889 Prodamo trgovsko gostinski in pisarniški lokal v okolici kranja. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE, 623-117,622-318 5859 Prodam BUKOVA DRVA. zvečer 1621-417 6919 ■*v? £J tel/222-774 Poslovni prostor cca. 45 m2 oddamo na Župančičevi ulici ob cesti, z urejenim parkiriščem, primeren za mirno trgovsko ali obrtno dejavnost. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609/ 643-493 6673 Poslovne prostore v drugem nadstropju pod Mohorjevim klancem cca. 130 m2 oddamo kot pisarniške prostore ali posredniško dejavnost za 1600 DEM mesečno. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609/643-493 6674 ODDAMO trgovino v najem v obratovanju z odkupom Inventarja. 0221-006_6783 ČIRČE oddamo novejše gospodarsko poslopje 400 m2 za sklaidšče po 5 DEM/mZ. STANING, 242-754 6812 OTR. OPREMA Prodam TORBO za nošenje dojenčka. 057-377 6470 Prodam OTROŠKI KOMBNIRANI VOZIČEK TER TORBO za nošenje dojenčka. 0331-454 6565 Prodam OPREMO za dojenčka: zibko, hojico, stolček, staj-co...0 742-035 6713 ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, lepo ohranjen, ugodno prodam. 0227- 116 6722 OSTALO KOLESA Prodam MOTOR TOMOS 14 M, I. 82,gcena po dogovoru. Zg. Gorje 7a Prodam ŽENSKO GORSKO KOLO na 18 prestav za 200 DEM. 0241- 509_6588 Za 5000 SIT prodam fantovsko KOLO BMX za 5-10 let starosti. 0471-358 6635 DIRAKLNO KOLO prodam. 459 r324- 6731 Ugodno prodam več rabljenih KOLES. Ogled Jezerska c. 63, Kranj, po 17. uri_6766 MOPED APN 6. I.93, rdeč, malo vožen, ugodno prodam. Komenda 061/841-216_6776 3 GORSKA MOŠKA KOLESA Rog. 18 prestav, SIS oprema, nova, pro-dam. po 25000 SIT. 0311-337 6777 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET v ITALIJO IN NA MADŽARSKO vsak teden. 0491-442 48»o POČITNICE NA KMETIJI- s konji in organizirano šolo jahanja. 0061/ 868-094 6933 Prodam okvirjena GOBELINA ZIMSKA IDILA In ZADNJA VEČERJA. 0228-322 5554 Prodam starejši LESTENEC (lesen) Srimeren za vikend. 0061/817-785 ■20_ Prodam POSODO ZEPPTER - novo, 20 delno. 0241-723_eeoe Prodam tri betonska korita za rože, 100x40x25. 0622-532_6741 CISTERNO za kurilno olje 1000 I rabljeno, ugodno prodam. 0401- 304 6616 Prodam NJIVSKO ZEMLJO, 30 m3. 0421-072 6900 TAPISERIJI - "Zadnja večerja", triptih "trula" prodam, menjam (mo-tocikel, avtomobil). Možno doplačilo. 0310-588 popoldan 6926 PRIDELKI AKRIS d.o.o, NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA, IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel: 064/733-365 NON-STOP Radovljica, prodamo POSLOVNI PROSTOR 24 m2 v prvi etaži v obratovanju, trgovska neživilska dejavnost za 60.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 6658 OBLAČILA Prodam birmansko obleko, temno vijiličaste barve za fanta. 0421-282 Prodam JABOLKA, krmilni in drobni KROMPIR desire, frisia. Jerala, Pod-brezje 218. 0731-302_»Ml Prodam SENO in OTAVO. 0245- 384_6452 Prodam HLEVSKI GNOJ. Zg. Bela 57, Preddvlr asoo Prodam ciprese za živo mejo. 0331-830_8611 Prodam PŠENICO SILAŽNO KORUZO in jedilni KRMNI KROMPIR. Sp. Bitnje 21, 311-964 6519 Prodam jesensko pridelan semenski KROMPIR sorte: jaerla, sante, desire In krmni krompir. 0730-170 6521 Prodam SENO. 0725-223 6647 Prodam 500 kg sena. 0422-507 6596 Prodam KROMPIR za seme Car-tingford II. razmnožitev. 0731-125 6608 VINO - kraški teran In belo, prodam. 0067/68-324 Mio Prodam SADIKE LIGUSTRA za živo mejo. Vovk, Boštjanova 4, Lesce, 0718-265__6646 Prodam kvalitetno SENO in OTAVO. 0622-418 8672 Prodam semenski KROMPIR carlin-gord lanski uvoz. Velesovo 12 eess Prodam KROMPIR za krmo. Okroglo 6, 0471-764 6856 Prodam SEMENSKI KROMPIR desire, lanski uvoz in JEDILNI KROMPIR. 0491-529 6908 POSESTI VIKEND na Orlih, na 1000 m2 zemljišča, lepa lokacija komplet ograjena parcela, sončna mirna lega, z možnostjo takojšnje pozidave, prodamo za 83.000 DEM. AGENT KRANJ 223-485 ali 0609/ 643-493 2124 Več hiš v okolici Kranja na različnih lokacijah, različnih dimenzij prodamo. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493 2127 PRODAMO ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, PRODAMO BLED ZASIP, dvos-tanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2 prodamo, PRODAMO KRANJ BITNJE: dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenm pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123 2956 PRODAMO KRANJ PRIMSKOVO na parceli 450 m2 del dvojčka z garažo, 160 m2 bivalne površine, PRODAMO KRANJ Labore manjšo obnovljeno hišo' z garažo na parceli 510 m2, 170.000 DEM, PRODAMO Kranj Drulovka vrstno hišo v IV.gr. fazi, 160.000 DEM in dokončano dvostanovanjsko hišo, PRODAMO KRANJ CENTER poslovno stanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00. 0609/650-123 2957 AVTO SOLA ing. HUMAR NAJUSPEŠNEJŠA avtošoIa vožnja v osf bi\ih vo/ilili POLO, GOLF, FIESTA, SUZUKI... I(NI Z MOTORNIM kolcSOM YAMAHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne in ob 18h popoldne KUPIMO KRANJ CENTER v bližini avtobusne postale kupimo hišo, KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem VIKEND ali zazidljivo parcelo, KUPIMO KRANJ z okolico do 15 km starejšo hišo z vrtom, KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123_2959 PRODAMO pod DOBRČO zazidljivo parcelo z lepim razgledom 1000 m2 z montažnim objektom in lok. dov., 50.000 DEM in 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, PRODAMO OTOČE industrijsko parcelo ob cesti 6000 m2, 30 DEM/m2, PRODAMO ŠKOFJA LOKA CENTER zazidljivo parcelo za poslovno stanovanjsko gradnjo, 700 m2, 150 DEM/ m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123_2961 PRODAMO ZG. DUPLJE zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo. DOM NEPREMIČNE, 22-33-00. 0609/650- 123_2962 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji. KUPIMO KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, KUPIMO GORENJSKA večja parcela za gradnjo vrstnih, montažnih hiš. DOM NEPREMIČNNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2963 Kupimo starejšo hišo izven naselja, z vrtom, na relaciji Dovje Kranj. PIA JESENICE 863-145 eisi VCDCZCVI1JC - TfIROT 0904265^11 TV-VIDEO-AUDIO-HI-Ft ZASTOPSTVO IN PRODAJA CS-3O30 ZVOĆNIIO 2x 12(0 566« GSM ERtCSSO* 63.900 s/t) s romico PRI NAS JE DENAR VRED& VEDNO VEC IZPOSOJA SONY VIOEO KAMERE £ CANKARJEVA 5, KRAt" TEL.:064/222-055 PRODAMO MOJSTRANA novo N*> na parceli 800 m2 ob zelenm P**' 280.000 DEM, PRODAMO PO£ ČETRTEK ATOMSKE TOPLICE Hg v izgradnji na izredno lepi lokaciji l parceli 2000 m2. DOM NEPREMl^' NINE. 22-33-00. 0609/650-123^ PRODAMO KRANJ okolica Wj sončno parcelo z gradbeno dol* mentacijo. 1300 m2. PRODAM, ŠKOFJA LOKA lepo. cca 700 Ig zazidljivo parcelo, 90 DEM/m2, Pr% DAMO KRIŽE več sončnih parcel . hribu, 40 DEM/m2. DOM NEPPf MIČNINE, 22-33-00, 0609/650-1ZJ 4888_ Prodamo VIKEND ob smučišču Crjj Vrh nad Cerknem. Vikend je nare)0' do podaljšane četrte grad. 'arJ parcela v izmeri 910 m2. Prodaji cena 60.000 DEM. PIA NEPRE^ NINE, 623-117. 622-318 KaVV \ T d.o.o. fc> to to fc*!3j t*Lfox:064 52 2V *" KoroSka cesta 5 4290 Tržič ^ ___M Prodamo parcelo v okolici Šk. U£ s starejšo hišo in z vso dokurnflfjjj, cijo za nadomestno gradnjo. PfplA na cena po dogovoru. NEPREMIČNNINE. 623-117, *Lj 318 J> Prodamo stanovanjsko ni»°||C| TRGOVSKIM LOKALOM v cHJJj. šk. Loke-atraktivna lokacija. Pjppf--na cena po dogovoru. PIA Ne"., MIČNINE, 623-117. 622-318 Prodamo kmetijo z velikim obs^jju zemljišča z vsemi priključki, lpKV pri Žireh, ugodna cena. PIA Nfcr jj MIČNINE, 623-117, 622-318___j> V Škofji Loki prodamo zelo vej* stanovanjsko hišo v IV.gr. fazi na ^ lepem kraju, z veliko parcelo- ,g NEPREMIČNINE, 623-117, 62Z-J 5666________—-""d Prodamo večjo atrijsko, veče^J hišo v okolici Šk. Loke. Samo ^ ponudbe. PIA NEPREMIČNINE. ^ 117,622-318 Hišo staro cca 24 let neMtSM gori z gospodarskim poslopji^« 400 m2 zemljišča brez ceojf^ kurjave, lahko tudi za vikend, P^j, mo za 135.000 DEM. AGEN" r*y 223-485 ali 0609/643-493 KERM tel.:221-353 Maistrov trg 222-566 4000 jcraflJ fax: 221-785 *uuu - I* V Zvirčah pri Tržiču pro^jSr*0? hišo cca 450 m2 up°rabne^vn<>i2j primerna za poslovno ^Uo.Gjj podkletena + dve etaži za .5 » DEM. AGENT Kranj, 223-« rfj 0609/643-493 _______Jjje V OKOLICI KRANJA nujno manjo bivalno hišo na vs*; zemljišča za znanega interes« 260.000 DEM. AGENT Kranj. 485, 0609/643-493 _____^0*^ Večjo opuščeno KMETIJO d° iz Kranja kupim. 0212-jo^^j Večjo ZAZIDLJIVO PAPCeW starejšo hišo ob vpadnica" »j» ku^m. «212-367--gjjS V Podbrezjah prodamo sw> |opw ko hišo z gospodarskim v m na 500 m2 zemMiSća. doaovorud. AGENT Kranj. 5 dogovorud. AGE ali 0609/643-493___gX" RADOVLJICA P^^oOO^iS parcela 350 m2 za 1J0.wg gt£9 LESCE novo hišo, 160 ^'N#> 450 m2 za 350.000 DEM- ^ MIČNINE OZIRIS 267-530 BLED Krnica prodamo novo skoraj ?°flrajeno hišo 300 m2 ob vodi, na *Pi legi. Lahkov večletno obročno ^Plačevanje. Cena 150.000 DEM. popust za plačilo z gotovino je $000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009 podamo zidano garažo v izmeri 17 na dvorišču (16 m2), na Jese-!)!2ih- »863-145 PIA JESENICE6150 ^Kranju ali okolici kupimo SAMOS-O^NO HIŠO z vrtom do cca. 150 DEM, kupimo tudi polovico oz. 2* HIŠE z malo vrta. MIKE & CO a.0.0., »226-503 6173 4260 bled, Ljubljanska cesta 3, 5-064/76-461, fa*064/77-026 •51 Poljanah prodamo HIŠO v 3 GF ^Paj z staro kmečko HIŠO, še 1^'Jivo, parcela je 1200 m2, dovoz S?" ran ter v okolici Gorenje Vasi H081«* 5200 m2 z gradbenim dovol-liVf m. Mike & Co d.o.o «226-503 l^ldljlvo parcelo ali začetno gradnji ^P^o v okolici Kranja, Šk. Loke Medvod. Mike & CO d.o.o. »226- Na Pokljuki prodamo cca 500 m2 veliko parcelo z bostoječim lesenim objektom, cena je ugodna. Mike & comp, 226-503 ei76 Prodamo starejšo hišo, na lepi parceli 1000 m2, za 150.000 DEM. Mike & Comp., 226-503 6179 Prodam starejšo HIŠO pod Krvavcem, primerna tudi za vikend. »421 - 067_8598 VIKEND Z VINOGRADOM, parcela 1200 m, stavbišče 5x7 m, kompletno opremljen VIKEND z vso kletarsko opremo v vinski kleti. Boršt 98 pri Ajdovcu, oddaljeno 10 km od Žu-šemberka. Informacije na »064/ 461-187_6603 VIKEND 45 m2 SVARJE PRI GOLNIKU, voda, elektrika, telefon in zazidljiva parcela cca 2000 m2. »061/210-577 od 19 do 21. ureseog Ugodno prodam staro HIŠO v Ljubnem. Vseljiva - potrebna popravila. Naslov v oglasnem oddelku.&613 Prodam 3 ha TRAVNIKOV ob cesti Bled-Bohinj. Obrne 13, »720-135 ^DOVLJICA oddamo v najem l^iso kmetijo (hlev, skladišče za 4 h« a za9fl. stanovanjska hiša ter "»zemlje. Cena najema 4000 DEM SL*l mesece. GS 5 STANIČ, 715- __ 6376 SANJSKA Zaradi povpraševanja eiših strank takoj odkupimo 8 star-obnr. stan°vanjskih hiš potrebnih PlaAiiVe z vec a" manJ zemljišča. 715 JS* v 90tovini. GS 5 STANIČ, ^^09 6377 narildam PARCELO cca 500 m2 za «£^?stno gradnjo. Šifra: HIŠA6376 8oSH,°Dl NAD JESENICAMI nad *aS 'n mirni lokaciji prodamo Ur*.'Vo Parcel° v izmeri 900 mm2-Cena'?0 'okacljsko dokumentacijo, Štiri , u9.odna 39000 DEM. BLED 7rjrj r^ldljive parcele v izmerah od C 00 1000 m2, cena 135 DEM za iezern ' meter- lokacija v bližini 0staiT*,Ureia se zazidalni načrt, vse OvHSs nformacije. MOSTE PRI ŽIR- m*» • 1500 m2 velika Parca'3 * cena oim Sradbenim dovoljenje, JEk ^8.000 DEM- GOZD MARTUL-GRArŠ*2101-^* PARCELA ZA I2mpd^J0 POČITNIŠKE HIŠE V itmErJ00 M2- CENA 91000 dem. TW bled, 742-333, 742-334 6396 Agent'Kranj *£#CUAznqfnl$imi i*dhf{aposredovanja i ni. ^hova'iH.10^ Kranjska c. prodamo *«n0vW° nišo v dvojčku 140 m2 i0rniiiS?o,sko Površine in 400 m2 ^njli^0608 147°00 DEM., Ja-'ca y 'I'0*. Počitniška hiša brunar-^miiiSxmeri 45 m2 na 700 m2 N RiV8,n augodna 39000 6po stan«0 ^'P. Prodam ze'o Sci« Iarovan|sko hišo na dobri ?°° m? ,2 I?.2, stan- Površine in ^Sod^o^TONišča, cena je zelo > hiS°o°c00, DEM" BLED Dobe 5?VrSine na 260 m2 stanovanjske lok^Hi26?11^60 450 m2- '«Pa- StS®' MAKLER BLED, 742- 6397 ^6stnem '?^del stan- nise v starem SS?4^ In 70 m2 koristne n?3 "12 takJJ02"08* Pridobitve še 8fi«S B?Ss 76^a 58000 DEM. ^J^-ED, 742-333, 742-334 !«?Sn.p™ KROPI nedoko-£n 8k» hl«Ja P°s|ovno stano-&ar>a di ii,na robu naselja, QQBlu90dna^fe °tpotokucena ff^UiM DEM- KAMNA fe^Jfv^hffi^ hlša V &***tćnJZ niSa Pridna za ^LEP\ED rio^o54000 DEM. 742-333, 742-334 S M?irna ffil stara 20 zelo DELNIC: S/VVE, PETR0U ...ln dnigfi-. V ZBJLJAH oddamo 1/2 nove stanovanjske hiše, p lepi in mirni okolici, m pogledom na Jezero, nadstandardno. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 ZAMENJAM montažni vikend v šmarjeških toplicah blizu kopališče, za kako zapuščeno hišo na deželi do 40 km iz Ljubljane, tt zvečer 061/ 1400-677 6641 m V okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo hišo, potrebno adaptacije obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493 6661 HIŠO v tretji ali četrti gradbeni fazi na vsaj 800 m2 zemljišča kupimo za znanega interesenta v okolici Kranja, zaželjena mirna okolica, po možnosti Stražišče, čirče, Britof, Kranj, lahko tudi okolica Škofje Loke. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 6662 Lom nad Davčo prodamo 1080 m2 zemljišča z vso urejeno dokumentacijo za gradnjo hiše, že zakoličena hiša, elektrika in voda v bližini, načrt potrjen za nizko etažno hišo dim. 11,10 x 8,60 m. Cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643- 493 6663 V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo HIŠO na vsaj 800 m2 zemljišča za znanega Interesenta. AGENT Kranj »223-485 ali 0609/ 643-493 6668 V okolici Kranja prodamo novo vseljivo HIŠO z vsemi priključki na robu vasi na 2100 m2 zemljišča z urejeno okolico za 450 000 DEM, vseljivo takoj, prepis takoj. AGENT Kranj »223-485 ali 0606/643-493 6669 V Gorenji Vasi prodamo VIKEND dimenzije 6 X 4 v dveh etažah na 136 m2 zemljišča z vso dokumentacijo, še ne komplet izdelan, na lepi lokaciji, za 30 000 DEM. AGENT Kranj »223-485 ali 0609/643-493 6670 NA GORENJSKEM KUPIMO BIVAL-Nl VIKEND Z UREJENIM DOSTO-POM. STANING, 242-754 6610 PODKOREN v bližini smučišč prodamo 2000 m2 zazidljive parcele z veljavno lokacijsko dokumentacijo po 50 DEM/m2. STANING, 242-754 6811__ Prodamo novo stanovanjsko hišo v končni grad. fazi v Železnikih. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČ-NINE, 622-318, 623-117_eeeo Prodamo več etažno hišo v Gozd Martuljku, primerno za apartmaje. »863-145 PIA JESENICE 6882 Prodamo enodružinsko hišo, z velikim vrtom, garažo, podkleteno lopo, TEL, KTV. 863-145 PIA JESENICE_6883 Prodamo oz. menjamo enodružinsko hišo nad Jesenicami v celoti opremljeno za dvo in pol sobno stanovanje na Bledu. PIA JESENICE, 863-145 6884 Prodamo GARAŽO v garažni hiši na Jesenicah. Prodajna cena 7500 DEM. PIA JESENICE, 863-145 6885 Prodamo zazidljivo parcelo v Žirovnici, v izmeri 1500 m2, urejena dokumentacija, izdelani načrti za hišo, grad. materijal. PIA JESENICE 863-145_6888 KRANJ GOLNIK prodamo samostojno enodružinsko hišo, 80 m2 stanovanjske površine, 400 m2 parcele, tel. Takoj vseljiva, cena 165.000 DEM. POSING, 222-076_8890 ZGORNJE DUPLJE prodamo zazidljivo parcelo 600 m2, cena 48000 DEM. POSING, 224-210_6896 JESENICE prodamo dvodružinski HrŠO 180 m2 stan. površine, 90 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 200 000 DEM. POSING 863-150_eoio JESENICE okolica - takoj kupimo HIŠO, lahko tudi starejšo, potrebno adaptacije ali ZAZIDLJIVO PARCELO. POSING d.o.o. »863-150 6913 NAKLO prodamo 172 stanovanjske hiše, 65-70 m2, I. nadstropje z mansardno, vrt, garaža 4x4, brez CK. Cena odprta za dogovor. GS 5 STANIČ, 715-009_6754 KUPIM zazivljivo parcelo v STRA-ŽIŠČU. Plačilo takoj. Šifra: BREZ POSREDNIKOV 6779 KRANJ ALI OKOLICA KUPIMO MANJŠO VSELJIVO HIŠO DO 160.000 DEM IN VAM UREDIMO CELOTNI POSTOPEK. STANING 242-754_6804 STRUŽEVO prodamo starejšo visoko prtilično hišo na sončni parceli 800 m2. STANING 242-754 eaos BAŠEU prodamo novo nedokončano visoko pritlično hišo 200 m2 stanovanjske površine na parceli 708 m2 za 130.000 DEM. STANING, 242-754 6806 NAKLO prodamo 1 nad. kmečko hišo 20x10 m, z 464 m2 parcele n a lepi lokaciji primerniza poslovno dejavnost, cena po dogovoru. STAN-ING 242-754_6807 V OKOLICI KRANJA KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO IN VAM UREDIMO CELOTEN POSTOPEK. STANING 242-754_esoe TRŽIČ prodamo ali zamenjamo dvojčka 112 m2 stanovanjske z 800 m2 parcele za 160.000 DEM. STANING, 242-754 6809 AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI PariitaHska ul. 6.4290 tržič flJfax: S0-S02, mobilM: 0609/646902 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI - TRIO "BONSAJ". »421-498 TRIO JURČEK vam igra za ohceti In druge zabave. »685-459 6018 TRIO s pevcem igra na ohcetlh, obletnicah v lokalih. »731-015 8438 SVETOVANJE O SPOLNO PRENOSLJIVIH BOLEZNIH DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA mobitel 041 666 333 VSAK DELOVNIK OD 12. -13. URE IN OD 18. -19. URE IND. CONA TRZIN BLATNICA 16 1234 MENGEŠ Q (061)721-668, 721-678 STROJI ZA OBDELAVO LESA CU 410 K NEPREMIČNINE teL/fax:331-292,331-366 Takoj KUPIMO manjšo stanovanjsko HIŠO ali 400-600 m2 veliko parcelo v STRAŽIŠČU ali drugje na desnem bregu Save, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PRIMSKOVEM prodamo starejšo, visokopritlično hišo, na 300 m2 veliki parceli, za 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KUPIMO stanovanjsko HIŠO v okolici Kranja, Nakla, Preddvora, Šenčurja, Cerkelj ali Hrastja, za znanega kupca, za približno 200.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Takoj KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL v okolici Kranja in Škofje Loke, za znane kupce. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Radovljice PRODAMO zazidljivo industrijsko zemljišče, 6000 m2, z možnostjo odkupa po delih. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V BRITOFU pri Kranju zamenjamo 1/2 hiše z vrtom za večje stanovanje na Planini III. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V Škofji Loki PRODAMO parcelo z načrtom za nadomestno gradnjo, cena 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. ODKUPUJEMO DELNICE Save, Petrola, Krke in ostalih. »310-537 CERTIFIKATE še zbiramo. Ne zamudite, pridemo na dom. »062/631-164, po 16. uri 6574 ODKUPUJEM vse delnice in sklade tudi Kemične tovarne Podnart. »715-096 6586 Odkup prednostnih delnic Petrol, Lip Bled, Krka, Sava ter druge, če ste v finačni stiski pokličite 0609/651-681, pridemo in plačamo takoj! 6844 Potrebujem POSOJILO - 150 000 SIT. Vrnem po dogovoru z obrestmi. Šifra: NUJNO 6937 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.; 064/211-847 RAZNO PRODAM Oddam stara OKNA za tople grede, prodam pa dva POMIVALNA KORITA z omarico in MOPED AVTOMATIC, lepo ohranjen. »66-838 6489 Prodam keramične UMIVALNIKE, bide, vratna krila, platišča za Golf. »242-433 6499 Prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO Adria 450 I.84. Mlklavč Ciril, Ljubljanska 5, šk. Loka eees Prodam rabljena OKNA z roletami in domače ŽGANJE. »801-338 ersi Prodam strešno OPEKO Kikinda 300 kosov, štedilnik Toby malo rabljen ter mizarsko PREŠO na vijake. »472- 711 6790 Prodam OBRAČALNIK 180 širine, gume za T.V. 2 kom nove, MOPED. »76-532 6897 Prodam SMREKOV OPAŽ. »64- 027 6914 Prodam OPAŽ stebra, premer 30 cm (letvice), 1=370 m. »411-807 6936 STAN. OPREMA Ugodno prodam kuhinjski niz elementov dolžine 3.60 m rjava. »411- 489 6462 Prodam lepo ohranjeno črno okro-glo-ovalno KUHINJSKO MIZO s šestimi stoli »403-155 6576 HRIBAR BLESK d.o.o. Čiščenje i/vpisonov, irisONOv Naročila po tel.: 064 225 204 Dobro glasbo, humor za ohceti, obletnice vam nudijo FANTJE Z VASII Rezervirajte si termin. »451- 229 _6487 TRIO GORENJSKI NAGELJ igra na porokah, obletnicah in lokalih. »58- 353 _ 6543 POSLOVNI STIKI ZASTAVLJALNICA INVEST- posojila na podlagi zastave avtomobila, vikenda in drugih nepremičnin, borznih delnic, delnic investicijskega sklada. »361-841, 624-200_6314 CERTIFIKATE še zbiramo! Ne zamudite priložnosti. »062/631-164 po 16. Uri »434 Prodam eno leto staro ZAKONSKO POSTELJO + jogi 180x 190. »225- 131 6593 Prodam okrdoglo KUHINJSKO MIZO, 25000 SIT. »681-291, zvečer 6636 Prodam STROJENO GOVEJO KOŽO. »84-739_ 6637 Prodam MARKIZO dol. 4 m za terase cena po dogovoru. »461-572 6653 Prodam KUHINJO Svea še v garanciji, staro 8 mesecev, cena 2300 DEM. »33-22-47_6690 Poceni prodam dobro ohranjeno VEČJO SEDEŽNO GARNITURO (kavč je raztegljiv). »714-629, popoldan_6698 Kuhinjsko mizo 80x120, 4 stole, otroško posteljico, vse lepo ohranjeno, ugodno prodam. »227-116 6721 OMARO dvodelno poceni prodam. »324-459_6729 Ugodno prodamo 2 KAVČA in MIZO za dnevno sobo, vse dobro ohranjeno. Cena po dogovoru. »325-936 Komplet KUHINJSKO OPREMO Eirodam (regal, pralni stroj). »81-275 760 Prodam dva JOGI LEŽIŠČA nekaj ostale opreme pa podarim. »51-691 6832 ŠPORT Prodam KOŠ za košarko z drogom in podstavkom. »401-482 een STORITVE SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na »324-696 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 234 TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! »061/813-553 3425 MIŠO S.p. KRANJ Tel: 064/320*612 Tel.: 0609/641-034 * montaž« in servis studit rolete, žaluzijo, lamelne zavese * montaža: talnih, stenskih in stropnih oblog * aohomontažna prenova oken \n vrat * brušenje in lakiranje vseh vrst parketov * polaganje laminatnm parke tov DOBAVA IN MONTAŽA OKEN VSEH VRST, VHODNIH, GARAŽNIH IN NOTRANJIH VRAT PO KONKURENČNIH CENAH IN UGODNIH PLAČILNIH POGOJIH. PREPRIČAJTE SE! LEKERO - Kokrica, »245-125, 245-124 579 Figure Salons V NAŠEM SALONU VAM V ENI URI POMAGAMO: *da sc vam poveča razgibanost sklepov da se izognete glavobolom da izboljšate prekrvavitev, prebavo, odvajanje vode da zmanjšate telesno tei) *da odstranite celulit *da pravilno oblikujete postavo *da se znebite bolečin v hrbtenici »d znebite stresov in popolnoma sprostite Vse to dosežete z medicinsko priznano in dolgo znano metodo Posebej priporočamo astmatikom, srčnim bolnikom in obolelim za multiplo sklerozo 11 JANKA PUCLJA 3 Tel.: 064/331-819 Del. čas od 8.30 -12. ure in 15. do 20. ure CISTERNE ZA KURILNO OUE -nerjaveče ali železne Izdelamo po meri ali v vašem prostoru. Izdelujemo tudi NERJAVEČE BOJLERJE -kombinirane po želji naročnika. »064-806-069,0609-635-262 675 Izposodite si VIDEO KAMERO SONY. Uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. »222-055 769 VEDEŽEVANJE 090 PRODAJA IN POLAGANJE KAKOVOSTNIH KERAMIČNIH PLOŠČIC VSEH VRST ZA VSE PROSTORE VAŠEGA DOMA VAM NUDI LE-KERO. tel. 245-125, 245-124 491 PRODAJA IN POLAGANJE LAMI-NATNEGA, LAMELNEGA IN KLASIČ-NEGA PARKETA PO ZELO UGODNIH CENAH. PLAČILNI POGOJI: GOTOVINSKI POPUST IN UGODNI KREDITNI POGOJI POKLIČITE! LEKERO - KOKRICA, »245-125, 245-124, del.čas. 7-20. ure 578 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje strenskih, stropnih in talnih lesnih oblog. »422-193 2968 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...»242-037 LAMELNE ZAVESE 2.370,00 SIT/m2 z montažo. Roletarslvo Berčan s.p. Tel.:061 /342-464 in 0609/630-700 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. »738-333 ali 0609/628-616 3426 Po ugodni ceni opravljamo VSA GRADBENA DELA. Naročila na »064/736-327 od 19-22 h 3846 S.P. ZIDARSTVO - izvajamo adaptacije, novogradnje, fasade, obnove dimnikov, urejanje dvorišč in poti, tlakovanje z vašim ali našim materialom. »061/614-221, vsak dan po 18. uri 3971 Po ugodni ceni opravljam vsa zidarsko - fasaderska dela. 0401- 316_4878 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. »621-443 po 19. uri 4948 X/OPTIKA B ODDAMO SOBO možnost kuMjft vse opremljeno s tekočo vo° 1 souporaba sanitarij. Smledniška JD 6581 ^ KRANJ ZLATO POLJE, prodamo ' ss, 54 m2, CK, CTV, 86000 Dfclv 0212-337 6*M GARSONJERO oddam za eno le» \ predplačilo. 0061/210-610 V DRULOVKI PRODAJ 2S stanovanje v pritlmv nizkega bloka, 66 mZ,! mirnem okolju, z ve11**?, atrijem In teraso, CK, ^ TVin telefonom, za 120\.W DEM. SVET NEPREMIC NINE, 330-112 TRŽIČ - Ravne, PRODAMO.^ %Knn In 9 e/thni ctanQV3nji. " clj| 78.000 % 330-113 5 stanov^ :ena SVET NEPREMIČNINE, sobno in 2 sobni stanovanji, ^p^. do 56 m2 in od 68 do 78.000 u> SVET NEPREMĆNINE, 330-11^, Deteljici PRODAMO 3 S stanova^ 80 m2, vsi priključki, cena 10°^ DEM 112. Na Spodnjem trgu v Škofji PRODAMO 2S stanovan 85.000 DEM. NINE, 330-112. PODLUBNIK II. prodamo 2S 9*ffi anje, 61 m2. za 97.000 DEM- 9 vanj«. NEPREMIČNINE, 330-112. I N E P R E M I Č N I N E I V FRANKOVEM NASELJU 064/226-503 LESCE enosobno stanovanje v izmeri 39,5 m2 v lil. nads. alpskega bloka, zelo lep razgled, sončna lega, urejeno stanovanje, cena 68000 DEM. LESCE 2 ss v alpskem bloku, izmera 58 m2, II. nad., lep razgled, prodamo za 95000 DEM. LESCE 3 ss v izmeri 80 m2, na lepi lokaciji, odličen razpored prostorov, nadstrešnica za avto, telefon, balkon, CK, SAT TV, cena 136.000 DEM. MAKLER BLED 742-333, 742-334 6393 KROPA trisobno stanovanje v Izmeri 63 m2 v li. nad. na dobri lokaciji v naselju, ob trgovini, pošti, ambulanti itd. Stanovanje je v dobrem stanju in takoj vseljivo, proda se skupaj z delom opreme in pohištva, telefonom, cena je 65000 DEM. MAKLER BLED. 742-333. 742-334 6394 V rrvMNMJVtlVI IN«OCl_»J" ■ 75 DV» MO 2 S stanovanji, 53 m2. 'iyfl DEM in 58 m2, 92.000 DEM-NEPREMIČNINE. 330-112. V DRULOVKI prodamo 218 4B vanje, 57 m2. zal 10.000 DEM-NEPREMIČNINE. 330-112. NA PLANINI I in'" stanovanj. SVET 330-112 Na PLANINI lil PR°D*&if stanovanje, 43 m2, delnooPgPftf no, cena 85.000 DEM. SVET rw | MIČNINE, 330-112. \ nini PRODAMO GARSONJERO^ ni, 27 m2, cena 53.00C»gg^ HRASTJU, 26 m2, cena 50^2- > SVET NEPREMIČNINE^330J^^ Za zdravstvenim domom v ^ PRODAMO obnovljeni 3SSwj12. SVET NEPREMIČNINE, 33" V Šenčurju PRODAMO ig vanje, 43 m2, cenai 8^£il2-SVET NEPREMIČNINE, 330 G S ITD" mobilni telefon Panasonic Telefaks KX-F1100 BX/S na navadni papir s telefonom in tajnico Tel.: 080-1590 TE UPRAVA KR.: Staneta Žagarja 27a, KRANJ d.O.O. telefon trade PE KR : Ljubljanska 1, tel./f«:J°,6f roO-23J PE U : Brilejeva 12, tel./fax: 061 PE U: BTC - hala A, tel./fax: 061 TRADING, d.o.o. RAČUNALNIKI* TISKALNIKI P C CD ROM • MUL TIMEDIA SERVIS RAČUNAL* OPREME video, zvočne. MPEG kartice, fRO/vt bralne in zapisoma/no enota, mrežni in ISDN adapterji, igralne palice, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, PotroSni material, dodatna oprema, ... ugodno! EPSON STYLUS COLOR 200 43.900 SIT (5) 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure EpS0N Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec) hewi.ett rrtfff!TT1 **&£TE o),Kranj g£* pack ar □ . . tSt PRlSR Bj§TRICA takoj kupimo 2 ss. ^£^»50-502, 0609/646-902 SS^NJ STRAŽIŠČE PRODAMO 3 UEM Es?. ck- tel, V. nad. za 79000 RlM0' tel.fax 50-502, 0609/ _6630 qq |'p BISTRICA prodamo 1 ss, 42 2a Sfin(nJ?clstr-. CK, delno opremljeno 5°2 CtoXw9EM- PRIM0. tel.fax. 50-^L^^-go^_»si k«b|£»riu Prodamo lepo 2 ss s y*erni 71 m2 v I. nadst. z Prepis PaLk,učki za 110.000 DEM, *GbNT £0'' vseljivo po dogovoru. 493 KraHi. 223-485, 0609/643- VJJ--__21 ? ss^aun Pr°darno 2 ss preurejeno v ^bineta inet°m 70 m2 + 10 m2 ?P«kih hu^,udru9ern nadstropju, v Ekonom • z velikim zasteklenim ftepistair^2 nadstreškom za avto, Ifc n^MVS!'ilV0 P° dogovoru, za ^^AGENT KrXnj, 223- Tr*CuaiB»liSo„bno STANOVANJE v m^ 1-266 popoldan • -™ SSS vmi^8."10 trisobn° stano-J|. v pS" okolici, bližina ZD. 70 ^»K^i™!* CK- 2a 97000 LmŠP v kuadlj°č'm Poslovnim pros-21i^/64a^ENT 223-485 v5*r^-22___™ v^'«nih S ",Jf "I prodamo v & ^GENT i? ,cene P° d°90-ravo 7, 4224 Gorenja vas, tel./fox:064 681 094 CITRO_N SERVIS n^avtoal Gorenja Dol Det. čas: od ?. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure PASSAT 1.8 karavan, lepo ohranjen, prodam. AVTOGARANT 634-231 6723 MAZDA MX 3 I. 94, VW GOLF JXD, I.87, prodamo. AVTOGARANT 634- 231 6725 BMW 318 I, I. 92, SEAT CORDOBA 1.8 GLX, prodamo. AVTOGARANT 634-231 6728 Prodam R 4, letnik 1989. «245-213 6730 R 4 GTL, letnik 1984, 89000 km, reg., prvi lastnik, cena 900 DEM, prodam. «714-418,po 20. uri 6734 Prodam Z 101, letnik 1980, reg. do 26.3.0723-405 6736 Prodam tovorni avto NISSAN, letnik 1990, vozen z B kat. «471-404 8738 Poceni prodam osebni avto HYUN-DAI PONY GLS 1.5, 1.90/10, 88000 km, reg. do 29.9.97. «422-732 Jenko 6740 Zastava 101 55 GTL, I. 86, reg. 8/97, cena 1100 DEM. «624-941 6742 Prodam GOLF JGL B letnik 81, oker barve. »242-158 6745 Prodam JUGO 45, I. 89, reg. do 10/ 97, prevoženih 58000 km, za 2100 DEM. «311-548 6747 AVTOMATIKA za vaša obstoječa garažna vrata: - dvo in večkrilna, dvižna - krilna in drsna dvoriščna vrata POMOL Koper, d.o.o. 066/281-248, 691-984, 061/756-195 Prodam avto MERCEDES 190, letni izdelave 84, reg. do 1/98, dobro ohranjen, možna menjava za manjše vozilo. Osredkar, Nasovče 6, Komenda, 061/841-261 6780 AUDI 80,1. 87, prodam. 6781 1738-113 Prodam R 5 CAMPUS I. 93, modra barva.prev. 27000 km, prvi lastnik. «422-693, zvečer 6782 JUGO 55, I. 89, delan za Ameriko, 2500 DEM. «421-191, po 17. uri 6763 Prodam VVARTBURG I. 86, dvotaktni motor, prvi lastnik, cena po dogovoru. «421-326 6764 Prodam KAMION M 508, I. 77, reg. na novo obnovljen. «312-050, petek PO 19. Uri 6765 GOLF, 1.91,16 v, motor 1.8, GTI, reg. do 11/97, perla barve, prodam. «718-622 6767 Prodam FIAT CROMA 2.0 CHT, I. 92, reg. do 1/98, mbžna menjava. 067- 404 6768 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZABNICASP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 PASSAT 1.8 CL, karavan, metalno modre barve, I. 90, 125.000 km, centr. zakl., šibedah, cena po dogovoru. «620-160 6770 JUGO 55 letnik 90, 91, kupim od prvega lastnika. «471-263 6773 Prodam GOLFA, I. 84/85, reg. do 20.1.98, dobro ohranjen, cena po dogovoru in motor BT, modre barve, cena po dogovoru. «681-038 6819 Prodam JUGO KORAL 55, I. 89/11, ohranjen, cena ugodna. «621-344 6822_ Prodam R 18,1. 83, registriran do 12/ 97. «328-042_6823 Prodam GOLF 1.3, I. 81, reg. celo leto, cena 2600 DEM, dobro ohranjen. «712-244 6825 Prodam CLIO 1.4 RT, letnik 1991/92 ali menjam za JUGO 45 do 1500 DEM. «312-201 8826 Prodam R 4, letnik 1987, reg. do 3/ 98, cena po dogovoru. «723-621 6866 Prodam JUGO 45, letnik 1988 november. «064/461-737 eses RENAULT 19, letnik 1993, prodam. « popoldan 77-507 6872 Prodam JUGO 45 letnik 1991, reg. eno leto. «211 -884 6874 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1989, 50.000 km, prvi lastnik 1800 DEM. «331-691 6887 Prodam ŠKODO 135 L, letnik 91. «241-596 eses Prodam TOYOTO CORILLO 1.3, I. 87. «246-601, popoldan 689S Prodam PEUGEOT 106 XR, I.93. Možen kredit, mobitel 041/666-754 6901 Prodam GOLF JGLB, I.82, ugodno! «51-919 8902 Prodam JUGO 45, rdeče barve. !. 89, reg. do 25.2.98, cena po dogovoru. «403-268 6903 Prodam LADA NIVA, I.86, cena po dogovoru. 0632-831 6915 Prodam GOLF, serija 3, I.94, bencinar, reg., dobro ohranjen. «325-667 6923 Prodam R5 CAMPUS, I.92, 55 000 km, 20 % popusta na servisu. 050- 635_6925 ALFA 33 1.5 IE, zelo lepo ohranjena, prodam za 9 500 DEM. 0632-924 6926 CITROEN AX 1.1 TRE, I.87. reg. do 20.3.98 0 67-289_6927 Prodam JUGO 45 KORAL. I.90, odlično ohranjen, 1. barva, garažir-an. 0411-893 6929 Prodam R 5 FIVE, 1.95/10. 3 vrata, prvi lastnik, cena 10 000 DEM. 0451-872 6830 Prodam BMW, I.90, prevoženih 32 000 km, brezhiben. 0461-230 6931 GOLF JGL, 1.81, prodam. 051-636 8932 Prodam JUGO 55, I.89. 0863-037 QMI - PTFE Teflonski dodatek olju * do 88 % manjša obraba motorja * trajnost zaščite: min. 80.000 km - max. 160.000 km * povp. 12 % višja kompresija * lažji zagon * povp. 5 % manjša poraba goriva * povp. 7,3 % večja moč * manjša poraba olja * zaščita pri hladnem zagonu * doziranje ob menjavi olja: 20 % QMI + 80 % olja VERTIGO d.0.0., Mestni trg 27,4220 Škofja Loka tel.: 064/624 228, tel. fax: 064/623 087 GOLF II, I. 86, bele barve, reg. in avtoradio Roadstar, še v garanciji, prodam. 0221-438 6788 Prodam R 5 five. letnik 1994. 0472- 711 6789 OPEL CALIBRA 2.0 I, I. 12/93, bele barve, veliko opreme, cena 25.500 DEM. Možna menjavaja za avto do 12000 DEM. 052-069_6791 LIVADA,d.o.o. AVTOINTEX PRODA VEČ VOZIL: MERCEDES BENZ 190 E I. 85, VOLVO 340 GLSEDAN I.88, R 19 TS I. 89, R 18 TU I.87, R 11 I. 87, R 5 EXPRESS D 1.91, FLORIDA 1.4 I. 91, UNO TURBO D I. 86, BMW 316 I. 87, UNIS 1200 J I. 74, GOLF I. 82, ZASTAVA 850 AL I. 86. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. 0224-029 6794 OPEL VECTRA 1.6 GL, I. 90, sončna streha, radio, prodam. 0242-277 6795 FORD ESCORT 1.8 D, I. 93, 65000 km, 5 vrat, vlečna kljuka, radio.prodam. 0242-277_6798 NISSAN SUNNY 1.4 LX, I. 90. spojler, radio, centr. zaklepanje, blokada motorja, alarm, reg. do 2/98, prodam. 0242-277 6797 Ugodno prodam CITROEN AX, I. 91, reg. do 1.4.98, bele barve. 0723- 305_6834 Prodam JUGO 45 JUNIOR, I. 90, rdeče barve, cena po dogovoru. 0874-389 6835 Proam OLTCIT, reg. do 21.10.97, lepo ohranjen, cena 1900 DEM. Možna menjava. 053-834 6837 Prodam JUGO 45 AX, I. 87, reg. do 15.2.98. cena 1600 DEM. 053-834 6838 Prodam JUGO 55 KORAL, I. 89, reg. 3/98. 0461-684_6839 RENAULT FUEGO SPORT COUPE 1.6 GT, I. 84, lepo ohranjen, zelo ugodno prodam .0451-114 6846 GANTAR AURISINA d.o.o.: ZALOGA VOZIL Ford Fiesta 1.1,1.94 več vozil, FIAT PUNT0 55 S, I. 94, FIAT TIPO 1.6 IESX, 1.92,0PELC0RSA1.4i, kat. i. 89. KREDIT, LEASING in STARO ZA STARO Tel.: 061/123-1873 do 16. ure 064/242-296 po 16. Url FIAT UNO 60 CS, I. 91. 70.000 km, 3 v, reg. do 3/98. 0242-277 6798 NISSAN SUNNY 1.6 SLX I. 88. 103.000 km, reg. do 7/97, cena 7400 DEM, prodam. 0731-035 6799 Ugodno prodam osebni avto OPEL KADETT 1.6 D. I. 86, po generalni. Cena po dogovoru. 050-506, po 16. uri a"* ■ t| Bratov Praprotmk 10. NAKLO ^■--J Tel. fax 064 471-035 PRODAJA IN MONIAŽA IZPUŠNIH - . SISIEMOVUR ,_-o> vTt>_7; AVIPMOBIISKIH L^k* belcev =MONROEF amortizerji GOLF JGL. letnik 1982, garažiran, prva barva, reg. do julija, prodam. 084-613_ 8847 Prodam R 4 GTL, I. 90/11. 0422- 090_ 6649 Ugodno prodamo JUGO 55, letnik 1985, rdeče barve, garažiran, prvi lastnik, registriran do 1. junija 1997. 067-616 v torek in sredo od 8. do 10. ure dopoldan aeso R 4 GTL, I. 89, prodam. 0332-178 6861 JUGO 55, I. 90 rdeč, prodam. 0312-076_6852 PEUGEOT 205 1.4, 5 v, letnik 1988, prodam. 0332-178 6853 Prodam JUGO 45, I. 88, reg. celo leto. 0222-574 6857 ZAPOSLITVE Redna zaposlitev, dinamično delo, stimulacija, kolektiv. Vas zanima? Pokličite 076-622, od 17. do 20. ure 3184 Iščemo sposobne in komunikativne akviziterje za prodajo medicinskih pripomočkov. 055-446, 50-274 3684 Honorarno ali redno zaposlim CNC REZKALCA. 0741-734. od 19. do 20. ure 4986 Pizzerija KAVALIR na Planini zaposli natakarico za delo v strežbi. 0331-206 od 8. do 10. ure lahko tudi osebno 5910 Vas zanima dober zaslužek? Ste mladi in komunikativni ter imate lasten prevoz? Kličite na 0064-212-085, med 18. in 22. uro 6392 POKLIČITE NA 634-064, 56-105, 0609/637-492 IN IZVEDELI BOSTE KAKO DODATNO ZASLUŽITI Z AT-LASOM SVETA 2000I_6423 Zaposlimo dekle z izkušnjami v strežbi. Informacije osebno v plzzer-iji Pod gradom! 6424 Zaposlimo STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE in VOZNIKA C in E kat. zaželjene delovne izkušnje. 058-825 6475 Iščem delo v manjšem lokalu ali kakršnokoli drugo delo v bližnji okolici Radovljice. 0715-790 dop. ali zvečer 6532 Za občasna dela v gostinstvu zaposlimo prikupno dekle. Sobote, nedelje prosto. 0212-634 esei Na Bledu zaposlimo gospodinjo za pomoč v gospodinjstvu in varstvo otroka. 0741-273, od 8-10. ure 6570 SLOVENSKA POSTELJA v redno delovno razmerje sprejmemo TRGOVSKEGA POSLOVODJO - kin-jo za samostojno delo v spalnem studiu in tajništvu. Deljen delovni čas. Stražišče, Delavska ul. 19, 4000 KRANJ, 0311-377, fax 311-1596573 Gorenjska borzno posredniška družba d d Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija Tel.: +386 064 361-300, 361-301 Fax: +386 064 211-889 oglaša dve prosti delovni mesti: REFERENTA ZA BACK OFFICE srednja šola ekonomske oz. administrativne smeri ANALITIKA visokošolska izobrazba, vsaj leto dni izkušenj s področja analitike Zaposlitev je lahko tudi honorarna. Prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov z oznako OGLAS. Prodam TELICO sim, ki bo aprij* telila. 0736-615__m Prodam lepo izdelano leseno PASJO UTO za velikega psa In pesP kovinsko ogrodje z mrežo. «? 629, popoldan Takoj zaposlim STROJNEGA TEHNIKA s prakso v stavbnem ključavničarstvu. 0064-471-776 6488 Honorarno delo dobi samostojni kuhar. Šifra: HONORARNO asu Dekle dobi delo v gostinskem lokalu. 058-387 6528 objavlja razpis za delovno mesto STAVEC Pogoji: V. stopnja Izobrazbe, znanje Windows, FreeHand ali CofeIDRAVV!, osnove grafike in sitotiska, zaietjene delovne izkušnje Preizkusna doba bo en mesec Življenjepis ter dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite do 1.4.1997 na naslov Atelje Rozman, za razpis, Smokuč 86,4274 Žirovnica STROJNI TEHNIK z znanjem računalništva išče redno zaposlitev. Šifra: POŠTEN 6727 Iščemo prijetna dekleta za delo v novem lokalu s hrano v Škofji Loki. 0621-987, po 18. uri 6870 AVTOLIČARJA zaposlimo. Ostalo po 0451-043 6904 DELAVCE - KE zaposlim v Kranju za delo v odpremi. Šifra: TUDI ZAČETNIKI 6918 ŽIVALI Ste brez zaposlitve? Radi delate z ljudmi in imate delovne navade? Redno zaposlimo samo USPEŠNE KOMERCIALISTE. 0061/817-737 od 8. do 15. ure eeoi Samo redki živimo svoje sanje, prebudite se, zaživite jih tudi vi! Prebujeni se mi odzovite z naslovljeno ovojnico in znamko. VITO HERBAR, p.p. 32, 1001 Ljubljana eeo4 ŠIVILJO za honorarno delo iščemo za dobo 2 mesecev z znaneim šivanja na cik-cak stroju in Iberde-cu. 0331-875 6616 Iščemo POTNIKA za prodajo senčil. 0061/125-0659 ali 0609/646-937 MIZARSTVO na terenu išče pomožnega delavca. 0411-985, sobota Takoj zaposlimo, pogodbeno ali redno dekle ZA STREŽBO In fanta ZA PEKO PIZZ. 0461-502 ali 58- 758 6664 Zaposlimo ambiciozne AKVIZI-TERJE. 0226-394 po 20. uri 6679 Zaposlimo dekle za DELO V STREŽBI. 00609/632-373 eesa Prodam mlado KRAVO 9 mesecev brejo. Aljančič, Hudo, 57-825 6484 Prodam BIKCA simentalca, težkega 120 kg. Pivka 27, Naklo_649i Prodam MESO od krave po 350 SIT/kg ter MESO od 19 mesecev starega bika. tt 64-234, zvečer 649* Prodam TELIČKO sivko,; stara j mesecev. 0891-246 M ZLATE PRINAŠALCE stare 8 tedno* prodam. 0421-034__% Podarim PSIČKO nemško ovčari staro eno leto. 0401-451, po 18'» 6564_ __, Prodam 10 dni starega BIKCA in obračalnik za KOSILNICO BC* 0723-553_ J* Prodam NOVOFUNDLANDS^ MLADIČE preverjenih vzrejnih kjjj binacij, ljubitelju pasme. 0891-0° 6571____. KARELIJSKI MEDVEDAR - mladij z rodovnikom, šampionskih sta^ prodamo. Vrhunsko leglo je vreoj", ogleda. 0064/327-927___ Oddam PSIČKE mešance, nemj* ovčar-sibirski husky. 0725-252J*! Prodam KRAVO simentalko jalovoj! zakol. Lahovče 12, 0421-715_J*. Prodam BELE PIŠČANCE za p^t od 300 SIT dalje. Zupančič, Sp. °2 8 pri Podvinu ____^ Prodam TELIČKO sim. staroj mesecev. 0451-674 -— Prodam TELICO simentalko., MESECEV BREJO. 0422-885^ Dobrim ljudem podarim prijavi! PSIČKA mešanec male rasti. &v\ 282 Z> Prodam JAGNJETA. Zasip 0740-1$ RJAVE KOKOŠI sredi nesnosti prodam. Cena 550 SIT/kom, nad 10 kom 500 SIT/kom. Prodaja bo 22. 3.1997 ves dan. RESNIK, Moste 76,1218 Komenda, 061/841-118 Prodam PUJSKE težke od 40-60 kg. 0460-076 6527 Prodam TELICO v 8. mesecu brejosti in SEMENSKI KROMPIR Arinda - A kvaliteta. 0431-326 popoldan 6531 ZLATE PRINAŠALCE stare 8 tednov, prodam. 0421-034 6638 . Prodam jagneta za zakol. 0802-078 Prodam TELIČKO staro 4 mesece. 0403-172 6550 BIKA 150-400 kg in 10 dni starega simentačca liso,- 0825-254 6556 Prodam TELICO simentalko 32°jj In BIKCA 200 kg. 066-511 Prodam BIKCA sim. težkega 120JJ in kupim obračalnik za ko**"2 Bucher. O 685-458____> Prodam BIKCA težkega 130 Wj polovico svinje domača krma. m 510_ MLADIČI - nemški ovčarji. cepHjj rodovnikom, stari 8 tednov nap^ 052-323____> Prodam BIKA in telico stara SENO v balah. 0422-637 ___> RJAVE JARKICE tik pred nesnosj0 PRAŠIČE od 20-80 kg, pro*^ Stanonik, Log 9, 0685-546__> Kupim BIKCA simentalca stareS*, dni. 0491-269 1/ -- Kupim bikca simentalca, stareg ^ 14 dni. 0401-156 BIKCA sim. do 10 dni 0401-532 Prodam teden dni starega črbn0Srf lega bikca. Basaj, Suha 40 Prodam 8 tednov starega 0622-854 Prodam 110 kg težkega Pf^V 0401-165 SPOROČILO O SMRTI naše upokojene sodelavke izpostave Radovljica MARIJE KONIC s Koroške Bele Drago sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Območna enota Kranj ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete, babice in prababice KRISTINE MEGLIC roj. Ušler iz Loma pod Storžičem št. 13 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem zžLsuj" ustno izražena sožalja, finančno pomoč, darovano cvetje, sveče in maše. Posebno 1^r\Qi^'1 dolžni dr. Tatjani Pehare za vso skrb v času njene bolezni, dr. V. Kresetu za lajšanje •JJJJgSi zadnjih trenutkih njenega življenja, patronažni sestri Metki za vso pomoč in skrb, Aor^P župniku g. dr. Silvu Novaku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, govorniku g- ~« Megliču, nosačem, praporščaku in zvonarjem. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: sin Marijan z ženo Veroniko, hčerka Marija, vnukinje Manca, Špela* ^a Marina, Aljana, Marija in pravnukinja Anja M0 ZAHVALE OPRAVIČILO °b zahvali ANE JELAR Je pomotoma izpadla zahvala - dobrim ^irnovim sosedom... £a pomoto se iskreno opravičujeva - hčerki Ani in Justina Mineva 20 let, odkar je tragično umrl naš MIRAN AHČIN dijak škofjeloške gimnazije Hvaležni smo vsem, ki se ga spominjate z dobro mislijo in postojite ob njegovem preranem grobu. Njegovi: mama in sestra z družino Škofja Loka, 19. marca 1997 ZAHVALA V 91. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga stara mama in tašča JOŽEFA MLINAR roj. Birk Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala župniku g. Cirilu in pevcem za zapete žalostinke. VSI NJENI Stražišče, 1997 ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenila v 85. letu starosti naša mama, stara mama, prababica LJUDMILA LIPAR roj. Kosirnik p.d. Šimnova mama Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Jeriču, Pevcem iz Predoselj in delavcem v mizarstvu Lipar. Posebna zahvala Marici za nego in skrb. Vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti, še enkrat hvala. VSI NJENI Lahovče 1977 ZAHVALA 'Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli, ko tebe več med nami ni. Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubeči mož, oče, stari ata ANDREJ FRANTAR iz Poženika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in mašne darove. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za opravljeni pogrebni obred ter gospodu Jeriču za opravljene pogrebne storitve. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Poženik, Komenda, Dvorje, 13. marca 1997 ZAHVALA Ob smrti drage sestre, tete, sestrične in botre MARIJE ŽMITEK . lepa hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje Se SVece ter vsem, ki ste jo s svojo prisotnostjo počastili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste Poslovili od nje v mrliški vežici - posebej sosedom iz Kranja in njenim sosedom, ki so nesebično stali ob strani, darovali tudi za cerkev in nam pomagali. Hvala izvajalcu pogreba, pevcem - domačinom in gospodu župniku za vzoren pogrebni obred z mašo. Žalujoči: sestra, brata in nečaki V Bohinjski Bistrici, 15. marca 1997 ZAHVALA V 49. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, brat, stric in oče STANE KRIŽNAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in kolektivu Sava za izrečena sožalja, pomoč, cvetje in sveče. Iskrena zahvala tudi gospodu župniku Cirilu Brglezu za lep pogrebni obred in poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Komunala za lepo opravljene pogrebne storitve. Hvala tudi pevcem iz Naklega in g. za zaigrano Tišino. Hvala tudi gasilcem za spremstvo in poslovilne besede na njegovi zadnji poti. Mama, sestri Inge in D Zg. Bitnje, Kranj, Sr. Bela, Nevlje, Kamnik, l družinama e, Krtina, Zg. Bitnje, 13. marca 1997 ZAHVALA Človek je učenec, bolečina je njegova učiteljica in nihče je ne spozna prej, preden ni trpel (De Murset) Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na roina tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) Ob boleči in prerani izgubi našega dobrega moža in očeta KAJMUNDA AMBROŽIČA - RAJKA darovano a sorcK*mkom, prijateljem, znancem in sosedom za izraženo pisno in ustno sožalje, Hvala tud^VC^e' S^e *n Pomo^- Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili k počitku. Tišino rrUPn*u u za opravljen obred, pevskemu zboru, trobentaču za zaigrano ^ačunct ^G'iu Bled, govorniku za poslovilni govor, OZ Prevozniku Gorenjske Naklo, nevrofi2inie?1,u sodi§ču RS Ljubljana, 2 eb ESS Radovljica. Posebej se zahvaljujemo osebju »oioskega in nevrološkega oddelka KC Ljubljana, Inštitutu za rehabilitacijo Ljubljana, Ki so mu dajali upanje in lajšali bolečine ob tej hudi bolezni in osebju 1 Zdravstvenega doma Bled za dolgoletno zdravljenje. e merno bolečino: žena Danica, hčerki Dominika z Gorazdom in Urška z Mihom Bled, 6. marca 1997 ZAHVALA V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praoče in tast JOŽE JENSTERLE Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se Komunalnemu podjetju Škofja Loka za opravljene pogrebne storitve, pevcem, praporščakom, Društvu upokojencev in ZB ter njihovemu predstavniku g. Valentinčiču za ganljive besede slovesa, sorodniku g. Konda za iskrene besede slovesa. Naša posebna zahvala gre osebju negovalnega oddelka CSS dr. Antona Kržišnika, Škofja Loka za njihovo skrb in nego, dr. Camleku, dr. Ivič in dr. Zrimšku. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Škofja Loka, 1997 ZAHVALA Ob smrti našega očeta, brata, strica in tasta CIRILA SIRCA iz Sebenj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter bivšim sodelavcem za izrečena sožalja in sočustvovanje ter darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo pa smo dolžni g. župniku za lep pogrebni obred, g. Kleindinstu za ganljiv govor ob odprtem grobu, praporščakom Odbora borcev Kokrškega odreda Križe, gasilcem GD Križe za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena HVALA! Sebenje, 18. marca 1997 ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo iivljenje. Ob bolečiin prezgodnji smrti dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta FRANCA SNEDCA se iskreno zahvaljujemo botrom, sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožaUe, darovali cvetje, sveče, vsestransko pomoč in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in osebju UKC Ljubljana in bolnišnici Golnik, ki so mu v hudi bolezni dolga leta lajšali bolečine, mu dajali poguma in ga ohranjali pri življenju. Posebej pa se zahvaljujemo njegovi osebni zdravnici Gašperlinovi, ki mu je do zadnjega trenutka stala ob strani. Zahvaljujemo se tudi kolektivom SLOCIPS-a, PA Alpetour, Gorenjskega tiska, Jakelnovim za lepo zvonjenje, Trsteniškim pevcem, upokojenskemu društvu, pogrebni službi Navček in grobarju g. Francu Gučku. Hvala gospodu župniku Mihi Lavrincu za lepo opravljen pogrebi obred, hvala gospodu Jožetu Cudermanu za lep govor, ob njegovem odprtem grobu. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskreno hvala. Žalujoči: žena Cecilija, sinovi Franci, Bojan in Edo z družinami, brata Peter, Janez, sestra Mila in ostalo sorodstvo Sr. Bela, 12. marca 1997 ZADNJE NOVICE Blejski "graščak" je imel le skromno izbiro: Z gradu prisilno ali prostovoljno (Nadaljevanje s 1. strani) Turistično podjetje Turizem in rekreacija Bled, ki upravlja z blejskim gradom, in Občina Bled sta v sredo zjutraj izročila najemniku restavracije in bifeja na gradu, podjetju Re-sidence d.o.o. (last Nicholasa Omana) pismo, v katerem med drugim piše takole: "Ugotavljamo, da vaše podjetje ni sposobno zagotoviti normalnega poslovanja, zato predlagamo, da danes do 10. ure izpraznite gostinske prostore na Blejskem gradu. V nasprotnem primeru bomo vaše predmete komisijsko zapečatili in deložirali in s tem omogočili začetek poslovanja." Kot sta potlej na novinarski konferenci povedala blejski župan Vinko Gole in direktor podjetja Turizem in rekreacija Stanko Slivnik, odločitev za najemnika ni bila presenečenje, saj je že prejšnji dan iz televizijskih Odmevov lahko zvedel, kaj se pripravlja za grad. V grajski restavraciji, kjer običajno delajo trije na-jemnikovi delavci, se je zato v sredo dopoldne zbralo najmanj petnajst ljudi, med njimi je bil tudi znani slovenski turistični delavec in vinogradnik, ki se je v Omanovem imenu pogajal z vodstvom podjetja Turizem in rekreacija. Prisilna izselitev ni bila potrebna, Omanov pooblaščenec, ki je zatrjeval, da bo pooblastilo predložil naslednji dan, v četrtek; je obljubil, da bodo prostore izpraznili v dveh dneh. V sredo naj bi z gradu že začeli odnašati drobni inventar, sporazum pa naj bi podpisali včeraj in v njem tudi določili, kaj bo z vgrajeno opremo. V podjetju Turizem in rekreacija predlagajo, da bi jo ocenili m jo upoštevali pri plačilu starih obveznosti. Teh je kar precej, saj podjetje Residence skupaj z obrestmi dolguje upravljalcu že 25 milijonov tolarjev najemnine in plačila elektrike, vode in ostale komunalnih storitev. Ukrepanje v imenu "ugleda občine in turizma" Na Bledu so pred štirimi leti izbrali podjetje Residence za najemnika gostinskega dela gradu predvsem zato, ker je edini med sedmimi kandidati izkazoval pripravljenost za vlaganja v obnovo gradu. Na žalost so kmalu ugotovili, da je eno pogodba, drugo pa izpolnjevanje pogodbenih določil. Najemnik ni plačeval najemnine in materialnih stroškov, ni sodeloval pri obnovi gradu, kršil je določbe o obratovalnem času, posegal v grad v nasprotju s spomeniškovarst-venimi zahtevami, vse več je bilo tudi pritožb o ponudbi. "Ljudje so nam že očitali, da občina ni sposobna rešiti gradu pred nesolidnim najemnikom m da je tudi Riklijeva hiša, ki jo je pred leti na dražbi kupil Oman, delno po zaslugi Blej-cev še vedno v razsulu," je G.G. Godba iz Gorij igra za vse Minuli ponedeljek zvečer je bilo na brniškem letališču veselo kot ie dolgo ne, za praznično vzdušje pa je poskrbela tudi godba iz Gorij, ki je prišla igrat našim biatloncem (med njimi tudi Gorjanom Matjažu in Jožetu Poklukarju ter Tomažu Žemvi in Luciji Larisi), ki so zelo uspešno nastopili na zadnjih tekmah svetovnega pokala na Japonskem in v Rusiji (glej Stotinka na 28. strani današnjega časopisa). Z istim letalom pa so prek Frankurta v Slovenijo pripotovali tudi naši snowboarder-ji, ki so se vrnili (malo manj zadovoljni) z mladinskega svetovnega prvenstva na Finskem. V avlo so prvi vstopili mladi deskarji in začudeno obstali, saj takšnega sprejema z godbo za zelo povprečne uvrstitve res niso pričakovali.... dejal župan Vinko Gole in poudaril, da so se morali odločiti za ukrepanje že zaradi ugleda občine in turizma. Ko je bila grajska restavracija letos zaprta ves januar in še del februarja, so sklenili, da morajo zaplet rešiti do velikonočnih praznikov ali vsaj do glavne poletne turistične sezone. Oman postavlja svoje pogoje Zaplet so najprej poskušali rešiti s pogajanji, nato po sodni poti. Predlog za izselitev najemnika z gradu so dali na sodišče že maja predlani, prvi narok je bil ob koncu letošnjega februarja, druga obravnava bo 28. marca. Ko je upravljalec nehal plačevati elektriko za najemnika, so mu elektrikarji odklopili električni tok. Najemnik je nekaj časa še vztrajal pri plinski kurjavi in svečah, nato je restavracijo zaprl. Podjetje Turizem in rekreacija in občina sta mu v takšnih okoliščinah predlagali sporazumno izselitev ali deložacijo. Nicholas Oman, ki je skupaj z direktorico podjetja Residence še vedno v tujini, se je očitno odloČil za prvo možnost, pri tem pa je njegova pripravljenost za sporazum odvisna tudi od tega, koliko mu bo občina pomagala pri postopku za obnovo vile Rikli in pri načrtih za postavitev motažnega bifeja pred vilo. Občina tu nima velikih možnosti, pogoje za obnovo namreč določa Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. • C. Zaplotnik SpticapjLTjdelimo Posloma enota Kranj Komika 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel ■kOVaMMI OPSOATSM NMT • MM http .'.'www mobitcf »i Računalniški enginecring do.o. Zavod za računalniško izobraŽevanje Jaka Platišč 13,4000 Kranj, SLOVENIJA Tel.:064/331 441, ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978 Microsoft HOT UNE.064 331020, MS.F0MOC&EUNET.SI ZA VAŠ USPEŠEN ZAČETEK LETA I UGODNE CENE OSEBNIH RAČUNALNIKOV IN OSTALE RAČUNALNIŠKE OPREME D MERKUR Materam za praznik Globus Koroška cesta 4, telefon: 064 267 489 obiščite nas med tednom od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure ! g .o c x> C CM o o. o TJ za 10 % ceneje nakit iz piemenitih kovin Zlatarna Celje, Platana Ljubljana, Bet Žalec in iz uvoza ročne, namizne in stenske ure Casio, Citizen, Junghans in Adec TC DOM Cesta na Okroglo 8, Naklo, telefon: 064 488 303 obiščite nas med tednom od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure 8. o ČiT o > tO 03 E n U a* CO v (/> TJ za 15 % ceneje vse vrste lončnic po akcijski ceni 290j00 sir cvetoča Kalanchoa ali Saintpauiia Slavko ZGONC, danes. 21. 3.. od 16. ure v TC DOM-u! Priznani strokovnjak vam bo predstavil gnojila in zaščitna sredstva UNIHEM in vam svetoval, kako vzgajati cvetice, zelenjavo in še kaj. VABLJENI! Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-T^ Jože rad poje Spodnji Brnik • V eni izmed najbolj akustičnih cerkva v Sloveniji, v cerkvi Sv. Janeza Krstnika na Spodnjem Brniku, je ekipa Gorenjske televizije s tamkajšnjim cerkvenim pevskim zborom snemala velikonočne pesmi. Eden izmed članov zbora Jože Lampe pa je ravno tisti dan srečal Abrahama. Ob koncu snemanja so ga pevci zato nekaj malega obdarili, Ivanka Stare pa nam je predlagala, da še presenetimo z obiskom ekipe Kamere presenečenja. In tako smo Jožeta skupaj z zborom in v spremljavi harmonike, ki jo je raztegoval Matej Močnik, obiskali dve uri po vajah in mu zapeli podoknico. Jože ima namreč zelo rad različne fantovske navade, pri katerih se veliko poje, saj ima pesem v srcu. Upa, da se teh običajev ne bo nikoli pozabilo. Jože pa se ves čas, ko govori o glasbi in njegovi ljubezni do nje, predvsem do starih fantovskih pesmi, veselo smehlja. Z obrazom kar žari, ko pripoveduje, kako so prepevali po vasi in v gostilni. Le petje na koru ga rado skrbi, saj mu petje po notah ne leži. Raje P po občutku. . jo Jože nam je ob obisku povedal marsikaj, veselo in druščina se je morala večkrat smejati njegovim zgodbam. Tudi vi se "° ^ če si ogledate Kamero presenečenja dane 20.20 na programu Gorenjske televizije- ,.t • S. Subic, slika: Gorenjska tele*™ :ii;:>»tl)llWII»W«a<^ Bližajo ee velikonočni prazniki; na vaši pošti vam je na voljo bogata ponudba razglednic in čestitk e pestro izbiro prazničnih motivov, ki bodo polepšali praznično razpoloženja 3ADiO C3AI1J 913 Ffl »TBRKO O DNEVU BOJA PROTI RASIZMU -TUDI NA RADIU KRANJ V PETEK, 21. 3. 1997