Uto LXI. Jteu. 144. O Liohltanl. v ponetfeUefe 25. lunijo 19ZB. Cena Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej, •Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240*— Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knailova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knailova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Demokratski ministri sklepajo o svoii demsiji S svojim odstopom hočejo izzvati demisijo celokupne vlade - Klerikalci v brezupnem položaju - Tudi radikalski ministri so že pesimisti - Neprestana posvetovanja — oeograd, 25. junija. V demokratskem poslanskem klubu se je vršila sinoči triurna konferenca med Ljubo Da-vidovićem, demokratskimi ministri in nekaterimi demokratskimi prvaki. Večina prisotnih na tej konferenci je bila izmed pristašev dr. Marinkovića. Demokratski prvaki po konferenci niso hoteli dati nobenih konkretnih pojasnil, izjavili pa so, da so zadovoljni s političnim položajem, ker pričakujejo, da se bo težišče preneslo na nje. Povdar-jajo, da iih z opozicijo veže mnogo več. kakor druge vladne stranke in da upajo, da bo nositelj novega položaja izbran iz njihove srede. V tem pogledu je točna naša informacija, da prevzema Ljuba Davidović inicijativo z dr. Ma-rinkovićem za izhod iz sedanjega nevzdržnega položaja. V kolik obo v tem pogledu uspel, se bo pokazalo tekom današnjega in jutrišnjega dne, ki bosta usodnega pomena za nadaljni razvoj dogodkov. — Beograd, 25. junija. Demokrat* ski prvaki so danes dopoldne nadalje* vali včeraj pričeta posvetovanja. Do* poldne ob 10. so se sestali v kabinetu ministra za javna dela vsi demokrat* ski ministri, Ljuba Davidovič, Kosta Timotijevič. dr. Veljkovič. dr. Ribar in drugi uglednejši voditelji stranke. Konferenca, ki je pričela ob 10., ob 12. še traj.:. Vašemu dopisniku je izjavil pred konferenco eden izmed ministrov, da razpravlja vodstvo stranke o tem, kako bi čimprej prišlo do izhoda iz se=» danje absplutno nevzdržne situacije. ATa današnji konferenci bodo sklepali o demisiji demokratskih ministrov. V vodstvu stranke prevladuje mnenje, da bi demokratska stranka na ta način iz* zvala demisijo celokupne vlade in s tem dala inicijativo za rešitev krize. .Minister je končno pripomnil, da bo sledila ostavka demokratskih ministrov še tekom današnjega dne. Istočasno se vrši v ministrskem predsedstvu tudi konferenca radikal* skih ministrov. Konferenci prisostvuje tudi dr. Korošec, čegar položaj je po* stal sedaj skrajno delikaten. Dr. Ko* rošec je usodo svoje stranke tako tes* no vezal na položaj g. Vukičeviča. da z njim vred stoji in pade. Klerikalci mrzlično iščejo izhoda, da se rešijo ka* tastrofalnega poloma. Klerikalci baje iščejo zlasti zbližanja z demokrati, ki pa naglašajo. da je njihovo bodoče so* delovanje v vladi odvisno od stališča, ki ga bo k temu zavzela KDK. Danes dopoldne se je vrnila iz Za* greba večja skupina poslancev KDK z g. Pribičevičem na čelu. Poslanec Josip Predavec je takoj po prihodu posetil Stepana Radića ter ga informiral o si* tuaciji. Svetozar Pribicevič je odšel s kolodvo.a v poslansk: klub, kjer se je vršila daljša konferenca. Pričakuje se, da bo Svetozar Pribicevič popoldne sprejet v avdijenco. Dopoldne je bil na dvoru ministrski predsednik Vuki* čevič. Tudi radikalski ministri presojajo danes položaj mnogo bolj pesimistič* no, kakor pa zadnje dni. Dočim so še včeraj nekateri naglašali, da o demi* siji vi a Je v tem trenutku ne more biti govora, češ da bi to pomenilo prizna* nje krivde radi zadnjih dogodkov, so danes novinarjem zatrzevali, da je pa* dec vlade neizbežen in da je že danes računati z izbruhom vladne krize. Marinković Vukičevićev naslednik — Pariz, 25. junija. »Petit Parisien« poroča iz Beograda, da je zunanji minister dr. Marinković določen za naslednika Velje Vukičeviča. Nedvomno je, naglasa list, da bo dr. Marinković pri razpletu vladne krize v Jugoslaviji igral veliko vlogo. Dr. Marinković pa je izjavil, da je njegovo nadaljno sodelovanje v vladi odvisno od ratifikacije nertunskih konvencij v Narodni skupščini. — Beograd, 25. junija. Sinoćnja »Pravda« poroča, da je V. Vuki čevič o priliki svoje avdijence kralju predlagal demisijo vlade, razpust Narodne skupščine in sestavo nove vlade pod nevtralno osebnostjo, ki naj izvede nove volitve. Položaj je zelo zapleten. Vse z največjo pozornostjo spremlja razvoj zdravljenja St. Radića, ker se misli, da se bo nadaljni razvoj političnega položaja v toliko pospešil, v kolikor se bo zboljšalo zdravstveno stanje Si Radića. »Pravda« pa povdaria, da je nepotrebna nevtralna vlada, ter predlaga dr. Marinkovića kot naslednika V. Vukičeviča. V tem slučaju bi prišli na površje v radikalski stranki pristaši glavnega odbora, dočim bi se morala VukiČevićeva skupina s Korošcem vred popolnoma umakniti. Pribicevič o situaciji — Zagreb, 25. junija. Svetozar Pribicevič je podal včeraj novinarjem daljšo izjavo o stališču KDK k politični situaciji. (Izjavo objavlja že današnji < Ponedeljek:*. Op. ur.) Glede sklicanja prihodnje odločilne spje -kluba KDK je g. Pribicevič naglasil,. da mora KDK počakati, dokler ne vidi rezultatov akcije, ki se bo započela v Beogradu. Mi se nočemo prenagliti v svojih sklepih, -ia se nam nc bi očitalo, da smo preprečili mirno in ugodno rešitev. Brez sodelovanja St. Radića, ki leži v bolniški postelji in ki dirigira vse. se ne bo ničesar zgodilo. Doslaj se v Beogradu ni storilo ničesar, da bi se nam dalo kako zadoščenje. Pravi trenutek za demisijo vlade je bil zamujen Izgovor, da bi s tem vlada priznala krivdo, ne drži. ker ne gre za kriminalno odgovornost, temveč za moralno in politično. Kriminalno odgovor- nost bo ugotovilo sodišče, moralno in politično pa imajo presoditi ustavni in politični faktorji. Odgovornost vlade je v tem, da ni piedvidevala in preprečila dogodkov. Da se pomiri razburjenje v precanskih krajih, bi bilo potrebno, da sedanja vlada takoj odstopi. Da se to še ni zgodilo, je pogreška, ki jo bo težko popraviti. Čakali bomo še nekaj časa, je naglašal Svet. Pribicevič, potem pa bomo morali zavzeti končno stališče napram celemu kompleksu vprašanj, ki jih je postavil zločin v Narodni skupščini na dnevni red. Avdijence — Beograd, 25. junija. Včeraj so bili v avdijenci pri kralju predsednik vlade Velja Vukičević, zunanji minister dr. Marinković in notranji minister dr. Korošec. Njihova avdijenca je bila Čisto političnega značaja. Po tej avdijenci je bila v predsedništvu vlade dolgotrajna konferenca ministrov. Ministri ne prikrivajo, da je položaj vlade brezupen. Eden izmed ministrov je izjavil vašemu dopisniku: ^Morem jamčiti samo za danes, da danes vlada ne bo pidla.. Za jutri pa tega ne bi mogel reci'. Dr. Korošec in Vukičević sta bili tudi danes dopoldne v avdijenci. Za popoldne je napovedana iudi avdijenca Ace Stanojeviča. Hrvatski demokrati se korporativno pridružujejo KDK V znak protesta proti Davidovrćevi politiki zapuščajo hrvatski demokrati stranko in se pridružujejo KDK. — V Zagrebu in Šibeniku je izstop že sklenjen — Zagreb, 25. junija. Včerajšnjemu zgledu zagrebških radikalov, ki so objavili v današnjih listih izjavo, da izstopajo iz radikalske stranke, smatrajoč, da je ta stranka po svoji sedanji sestavi in politični usmerjenosti postala med Hrvati in Slovenci popolnoma nemogoča, so sledili danes tudi Davido-vićevi demokrati. Danes dopoldne se je vršila zaupna seja vodstva oblastne organizacije Davidovićeve demokratske stranke, na kateri je bilo sklenjeno, da se oficijelno proglasi izstop iz demokratske stranke. Proglas, ki ga namerava izdati oblastni odbor, bo vseboval poziv na vse pristaše, naj se pridružijo KDK. Zagrebški demokrati so stali že ves čas ob strani in niso odobravali politike Ljube Davidovića po atentatu v Narodni skupščini pa so izzvali v tukajšnjih demokratskih vrstah tako ogorčenje, da je sedaj prišlo do popolnega preloma. — Šibenik. 25. junija. Predsednik tukajšnje organizacije Davidovićeve demokratske stranke odvetnik dr. Vinko Smolčić, do nedavna eden najvne-tejših pristašev Ljube Davidovića, je sk'lica! včeraj sejo srezkega odbora, na kateri je bilo sklenjeno, da demokrati v šibeniškem srezu korporativno izstopijo iz demokratske stranke in se priključijo KDK. Ta preokret je tembolj značilen, ker se je dr. Smolčič še na znani zagrebški konferenci demokratska stranke odločno zavzemal za Ljubo DaAidovića. Tudi radikali izstopajo Zagreb, 25. junija. Najuglednejši zagrebški pristaši radikalne stranke, med njivi bivši pokrajinski namestnik in nedavno imenovani predsednik Sto* la sedmorice dr. Cimič ter univ. prof. dr. Zamik, so objavili v listin izjavo, v kateri sporočajo svoj izstop iz radi' kalske stranke. V izjavi povdarjajo, da so se pridružili radikalom v naj* boljši veri, da bodo s tem koristili na* rodu in državi. Vsa njihova prizade* vanja, ua bi obudili pri srbijanskih ra* dikalih čut in smisel za interese vseh pokrajin države, pa so ostala brez* uspešna. Zato so prišli do prepričanja, da za Slovence in Hrvate ni prostora v radikalski stranki. Umor obeh poslan* cev KDK jih je o tem še bolj potrdil in zato izstopajo iz stranke. Kaj še ni dovolj zastrupijevanja?- Zagreb, 25. junija. Beograjski listi poro* čajo, da je KDK odklonila sožalne izjave, ki jih je prejela iz Srbije. V vrstah KDK se odločno demantira ta trditev, ter po» vdarja. da je KDK prejela ogromno število sožalnih brzojavk iz Srbije. — Beograd, 25. jun. V imenu predsedstva KDK je danes poslal dr. Žerjav tukajšnjim redakcijam beograjskih listov naslednja dva demantija: ^Popolnoma lažniva in ten* dencijozna je vest, da je KDK vrnila 300 brzojavk, v katerih je bilo izraženo sočut* je iz raznih krajev Srbije.* Drugi demanti se glasi: «Opis dogodkov na postaji pred odhodom poslancev KDK v Zagreb, kakor so ga prinesli tukajšnji listi, je popolnoma lažniv; poedine besede, St. Radič se počuti dobro — Beograd, 25. junija. O zdravstvenem stanju Stepana Radića je bil po današnjem zdravniškem pregledu izdan sledeči bule-tin: Temperatura 3S.2, žila 104, sprejemanje hrane normalno, funkcija čreves dobra, proces v pljučih ni napredoval. Bolnik je Ponoči spal slabo, kar pa je zanj dobro. Opoldne je dr. Kostić izjavil novinarjem, da se počuti Stepan Radič zelo dobro ter da je zopet delj časa prebil izven postelje Danes bo tudi dr Pernar prvič vstal in prebil nekaj časa v fotelju. v kolikor so točno citirane, so iztrgane iz ce* lokupnega konteksta, tako da je nastop po* slancev KDK po teh poročilih izgubil pra* vi smisel.* — Beograd, 25. junija. Sef kirurškega od* delka prof. Kostić je beograjskim novinar* jem prepovedal dostop v svoj oddelek, ker so zadnje dni prinašali popolnoma tenden* cijozne komentarje in poročila glede ra* njenih poslancev — Beograd, 25. jun. Danes je izšla 6. šte* vilka Vukičevićevega lista »Jedinstva*, ki nadaljuje s svojimi nesramnimi napadi na Svetozar i a Pribičeviča in na ostale vodi* telje KDK. Policija je to številko zaplenila, vendar so jo kolporterji nemoteno proda* jali ves popoldan. Dinar ostane stabilen — Zagreb, 25. junija. Boječ se, da bi zadnji dogodki vplivali na stabilnost dinarja, so zagrebški trgovci zadnje dni na veliko kupovali tuje devize. Normalni promet znaša na zagrebški borzi okrog 2 milijona, te dni pa je narastel na 18 do 20 milijonov dnevno. Včeraj se je na povratku iz Londona mudil tukaj generalni direktor Narodne banke, ki je stopil v stike s tukajšnjimi gospodarskimi krogi ter jim odsvetoval nakupovanje inozemskih deviz, zagotavljajoč, da je stabilnost dinarja popolnoma zasigurana. General Nobile prepeljan na Spitzberse Našlo in pobralo ga je švedsko letalo. - Gospod general je spravil najprej na varno sebe, svoje tovariše pa prepustil usodi. — Rim, 25. junija. -Agenzia Štefani« poroča uradno: Glasom poročila komandanta parnika »Citra d i Milano« je nocoj švedsko letalo, ki je iskalo Amundsena, pristalo pri posadki generala Nobila. Ker je bilo letalo oprem-Jeno s smučmi, se je pristanek posrečil. General Nobile se je takoj po pristanku vkrcal na letalo, ki se je nato vrnilo na Spitzberge in tam izkrcalo Nobila ter nato poletelo zopet nazaj k posadki, da bi nadaljevalo reševalno akcijo. Pri drugem pristanku pa se je letalo prevrnilo in tako poškodovalo, da ne more nadaljevati poleta. Kaj je napotilo generala Nobila, da je prvi zapustil svoje moštvo, še ni znano. Vest o rešitvi generala Nobila ie objavila »Agenzia Štefani« uradno in torej ni povoda domnevati, da ie preuranjena, kakor je bila iz Osla lansirana vest, da je Amundsen s hidroplanom »Latham« pristal na ledeni gori, kjer ie obtičal Nobile s svojo skupino. Usoda je torej hotela, da so rešili Nobila In Ja je ostal v smrtni nevarnosti Amundsen, ki mu je hitel na pomoč. Značilno za Nobila je dejstvo, da se je dal z letalom prepeljati na Spitzberge najprej sam in da se njegovi spremljevalci še vedno prepuščeni na milost in nemilost elementarnim silam. Amundsen bi se bil na njegovem mestu gotovo pobrigal najprej za rešitev drugih in bi bil ostal na ledeni gori, dokler bi ne bil rešen zadnji njegov spremljevalec. Preiskava o poteku zagrebških demonstracij Kdo je prvi streljal. — Protest zagrebških meščanov proti tendencijoznemu uradnemu poročanju. — Izjemne odredbe so z današnjim dnem ukinjene Zagreb, 25. junija. Preiskovalni sodnik je objavil v vseh danaPnjih listih poziv, naj se javijo vse priče, ki morejo pojasniti, kako so bili ubiti znani trije d^emoostrantje, ki so bili včeraj pokopani. Na la poziv se Je dan^s javilo več prič, ki so izpovedale, ra je trgovskega pomočnika Jerbifa ustrelil na barikadah v Gunduličevi ulici policijski uradnik dr. Spipler. — Zagreb, 25. junija. Po nalogu velikega župana je policijska direkcija z današ-niim dnem ukinila vse izjemne uredbe, ki jih ie izdala povodom znanih demonstracij po zločinu v Narodni skupščinei. Preiskovalni sodnik dr. Puškaš je danes izrvšil lokalni ogled vseh onih krajev, kjer so se vršile demonstracije in kjer so padle žrt- Iz Ljubljanske kronike V noči od 23. na 24. je bilo vlomljeno v prostore gostilničarja Ivana Losiča v Gledališki ulici. Tatovi so odnesli razne jest vine, sir, klobase, salame, sardine in več šl:a-telj cigaret, poleg tega pa 400 Din gotovine. Skupna škoda znaša okoli 1200 Din. Tatovi pa niso imeli posebne sreče. 2e včeraj popoldne je policija v Kolodvorski ulici aretirala brezposelnega delavca Alojzija Kuš^ri-na, ki je imel pri sebi veliko aktovko in skoraj večino ukradenega blaga. Kuštrin je prišl pred 14 dnevi brez potnega lista iz Italije v Jugoslavijo in se je tu večinoma preživljal z raznimi tatvinami. Policija ga izroči sodišču, obenem je pa uvedla zasledovanje za njegovimi sokrivci. * Ko je prišel včeraj okoli 15. akademik Anton Bernik, stanujoč v Slomškovi ulici št. 4 domov, je zalotil na podstrešju hiše nekega neznanega zastavnega moškega, ki je odprl podstrešna vrata in si baš pripravljal košaro perila, da jo odnese. Beraik je takoj zaklenil podstrešje in pozval v bližiini službujočega stražnika na pomoč. Tat se pa ni dal ugnati. Skočil je s podstrešja na približno 6 metrov nižje ležečo streho, od tu pa na dvorišče . in nato pobegnil. Stražnik in Bernik sta njegov beg opazila in sta ga zasledovala, toda lopov jima je v Tavčarjevi ulici brez sledu izginil izpred oči. * Snoči ob 22. je našel Avgust Kamnik na Večni poti, blizu strelišča motorno kolo znamke Harlev Davidson. Kolo je neznan rat dan popreje ukradel šoferju Adolfu S)a-parju iz Rožne doline. Policija je kolo vrnila lastniku. Izletniški vlaki za kopalce Pričenši z 28. junijem do vključno 16. septembra 1928 vozi na progi Ljubljana gl. kol. - Kranj ob lepem in toplem vremenu dnevno razun ob sobotah in dnevih pred praznik vlak štev. 924 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 14. uri 20 min. in s prihodom v Kranj ob 15. uri 17. min. Pri tem vlaku veljajo v relaciji Ljubljana gl. kol. oziroma Ljubljana gor. kol. - Medno. Medvode ali Gorenja vas-Reteče izletniške povratne vozne karte po znižani tarifi le tedai. ako se izletniki vračajo isti dan z rednim potniškim vlakom štev. 925, ki pri- ve. Zaslišanih je blio tudi več prič. Kakor se zatrjuje, je preiskava ugotovila, da so prvi streljali orožniki. Veliki župan je glede na to izdal nalog, naj policijska direkcija uvede preskavo, kdo ie strelja! in kdo \r dal za to povelje. Zagreb, 25. junija. Včeraj je bila pokre-njena akcija, da se na primeren način demantira jo vse neresnične vesti, ki so se širile iz vladnih krogov v inozemstvu o zadnjih krvavih incidentih v Zagrebu, ki se jih skuša naslikati kot komunistično provokacijo. Najtigledneiši meščani Zagreba so sklenili, da izdaio v francoskem, angleškem in nemškem jeziku proglas, ki bo ob-jektivno naslikal potek ;'n razvoj zadnjih dogodkov in naglasil. da je bila to čisto nacionalna manifestacija. Proglas bodo podpisali najuglednejši zagrebški meščani. haja v Ljubljano gl. kol. ob 19. udi 23 min. Odhodni časi vlaka štev. 925 so razvidni na stenskem voznem redu. Ob sobotah in dnevih pred prazniki, ko ne vozi vlak štev. 924, marveč izletniški vlak št. 928, veljajo ob teh dnevih povratne vozne karte po znižani tarifi za navedene relacije pri vlaku štev. 92S—925. Isto ugodnost uživajo izletniki v isti dobi in pod istimi pogoji za relacijo Ljubljana gl. kol. oziroma Ljubljana gor. kol.-Jezica pri vožnji z vlakom štev. 916— 8466 oziroma 8465. Vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 14. uri 40 min. ter morajo izletniki na gorenjskem kolodvoru prestopiti na vlak štev. S466, ki odhaja ob 14. uri 48 min. Vlak 8465 odhaja z Jesenic ob 19. uri 34 min. ter prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 19. uri 55 min. Ob slabem vremenu ne vozi vlak štev. 924, ter se za vse tu nevedene relacije ne izdajajo izletniške karte. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.92, Berlin 13.57—13.60 (13.585), Bruselj 0—7.9375, Budimpešta 0—9.9125. Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 0—8.00025, London 276.96 do 277.76 (277.36), Newyork 56.73—56.93 (56.83), Pariz 222.35—224.35 (223.35), Praga 168.05—168.85 (168.45), Trst 0—299 Efekti: Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna po 128 den.. Kreditni zavod 165 do 175, Vevče 105 den., Ruše 280—300, Stavb-na 56 den., Šešir 105 den. Lesni trg: Tendenca čvrsta. Zaklju-čeneih je bilo 8 vagonov, in sicer 3 vagoni trdih drv, fco vag. nakl. post., po 17, 4 vagoni brzojavnih drogov, borovih, 6.5. 8, 9 in 10 m, fco vag. Sušak pristanišče po 330 in 1 vagon desk, smreka-jelka, I. H., 25 in 40 mm, fco vag. meja po 600. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale ne-sprejemanje. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 800.25, Berlin 13.585, London 277.36, Milan 299, Nevvvork 56.83, Pariz 223.35, Praga 168.45, Curih 10.953. Efekti: Vojna škoda 433. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13, Dunaj 73.03, Berlin 123.95, Praga 15.37, Milan 27.28, Pa« riz 20.37, London 25.31, Newyork 518.70. r Stran 2. t5L'Uy,frN5KI NARUD« dne 23. julija 1928. fctev. 144 Za boljšo bodočnost jugoslovenskega naroda Zborovanje ljubljanskih odbornikov KDK. — Poslanca Pucelj in dr. Kramer o političnem položaju. — Sramotna vloga SLS. Ker policija po naročilu notranjega mi* nistrstva ni prepovedala samo shoda KDK, ki bi se imel vršiti v petek zvečer na Ta* boru, ampak tudi za včeraj dopoldne napo* vedam žalno manifestacijo, sta poslanca dr. Kramer in Ivan Pucelj, ki sta se v so* boto vrnila s pogrebne svečanosti v Zagrc* bu, sklicala za včeraj ob 10. dopoldne v veliko dvorano Kazine zborovanje odborni* kov ljubljanskih in okoliških organizacij KDK, da jim poročata o političnem polo* žaju in o zadnjih dogodkih v Narodni skupščin. Odborniki so se vabilu, čeprav je izšlo šele v včerajšnjem «Jutru», odzvali v izredno velikem številu. Zborovanju sta predsedovala dr. Maru* iič in obč. svetnik Anton Likozar. Otvoril ga je dr. Marušič, ki je povdarjal, da je vlada prepovedala žalno manifestacijo kljub jamstva vodstva KDK za popolen mir in red. Ker ni bilo drugega izhoda, sta poslanca sklicala zborovanje odbornikov svojih organizacij, da lahko poročata o na* stalem položaju. Ko je dr. Marušič v sv o* jem govoru omenjal padli žrtvi beograj« skega šovinizma in hegemonizma, so vsi prisotni vstali in jima zaklicali — Slava! Prvi je govoril posl. Ivan Pucelj, ki je naglašal, da se v teh težkih m usodnih ča* sih poslancem ne dovoljuje stopiti v stik % volilci in podati točno sliko o položaju, kakršen je v resnici. Poslanec Pucelj je opisal, kako se sku* ša od vladne strani ustvariti mnenje, da je atmosfero v Narodni skupščini, ki je ro* dila zadnje žalostne dogodke, ustvarila opozicija in da je Puniša Račić branil samo svojo čast. Govornik je opozarjal na neprestane grožnje, da bosta Svetozar Pribicevič in Stepan Radič ubita ter je navajal v po* drobnostih dokaze, da so bili krvavi do* godki v Narodni skupščini pripravljeni. Opisal je te dogodke kot očividec, kakor tudi sramotno vlogo, ki jo igra SLS v se* danjem času. Povdarjal je, da ni država v nevarnosti, pač pa tisti, ki so se razgalili L 1914. in ki so se razgalili tudi sedaj, v času, ko se je treba pokazati poštenjaka. Če slo* venski narod nima moči, da bi se opral sramote, ki mu jo je prizadejalo oficijelno vodstvo SLS, če nima moči, da odstrani te ljudi, ni vreden svobode in ugleda, ki ga uživa doma in v tujini. Zakaj, tukaj je res čast slovenskega naroda prizadeta in za obrambo te časti morajo nastopiti vsi. Žrtve, ki so padle, so bianco=menica naro* du, ki bo postala šele tedaj vredna, ko bo izpolnjena številka in na pravem mestu prezentirana. Če narod tega ne bo znal storiti, bodo žrtve zaman. Govor posl. Puclja so poslušalci ponov* no prekinjali in sprejeli z burnim odobra* van jem. Nato je govoril živahno pozdravljen posl. dr. Kramer, ki je podrobno poročal o nastalem političnem položaju in zlasti o sramotni vlogi, ki jo igrajo klerikalci. Naglašal je. da streli, ki so padli v Narodni skupščini, niso bih' namenjeni samo življenju poslavormk Je naglašal, da so se svoje-časno najbolj bali sedanje ureditve države Srbi sam!, ker so mislili, da bodo ostali napram Hrvatom in Slovencem v manjšini. Mnogo so zakrivili prečanski elementi, da so nastale sedanje razmere, ker se niso znali pravočasno uveljaviti. Nastajajoča doba mora biti doba novil reform življenja v naši državi. Prečanski poslanci so storili vse, da bi prišlo do znosnega življenja, ponujali so roko sprave vsem, ponujali so Ljubi Davidoviču celo vodstvo, vendar pa je bilo vse zaman. Treba je izvojevati zmago onih elementarnih principov, ki so drugod po kulturnem svetu samo ob sebi umevni, svobodo in dostojanstvo človeka, ravnopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, ravnopravnost vseh krajev v državi. Poslanci KDK se vračajo v Beograd, toda v sedanjo skupščino ne gredo. Hrvatski narod je pokazal toliko disciplino, da je glavna nevarnost minula, in zdaj dobro vemo, da vodstvo KDK drži trdno položaj na Hrvatskem v svojih rokah. Kakor en mož sledi tamkaj narod vodstvu KDK. Naša dolžnost je, da tudi slovenski narod privedemo v to pravo veliko jugoslovansko fronto, ki hoče priboriti naše dTžavi ozdravljenje. Govor posl. dr. Kramerja so zborovalci sprejeli z burnim odobravanjem. V zaključnem govoru se je dr. Marušič zahvalil obema poslancema za njuna Izvajanja ter je bil ob soglasnem pritrjevanju sprejet njegov predlog, da se pošlje brzojavni pozdrav Stepanu Radiću, dr. Pernarju in Ivanu Grandji z željo, da bi kmalu okrevali in vodili skupno z drugimi borbo KDK. Poudarjal je, da se je vodstvo KDK pokazalo na dostojni višini in da ni nobene sile več, ki bi mogla ločiti Slovence od Hrvatov. S še večjim elanom bo KDK nadaljevala borbo, ki je sveta in pravična. Povdarjal ie, da velja boj tudi klerikalni stranki, ki je vedno padala v hrbet, kadar Je bila država v nevarnosti. Vsa politika SLS je šla za tem, da bi spravila Slovence na kolena, toda danes je bolj kakor kdaj jasna vsa njena zahrbtnost. Pozval je vse prisotne, naj store vse, kar je v njihovih močeh, da bo zmaga KDK popolna in naj v to svrho podpro delo svojih poslancev. S tem je bilo lepo uspelo zborovanje za-zastopnikov organizacij KDK zaključeno. Poteklo je v najlepšem redu brez vsakega incidenta in s tem pač najlepše dokazalo, da prepoveduje dr. Korošec shode in žalne manifestacije ne radi miru in reda, temveč zato, ker se boji za klerikalno stranko. Bolgarski list o krvoprelitju v Narodni skupščini Tudi bolgarski listi priobčujejo obširne komentarje o groznem zločinu velesrbskega šovinista Puniše Račiča, ki je spravil državo v največjo nevarnost. Vesti o krvoprelitju v naši Narodni skupščini so napravile na vso bolgarsko javnost zelo mučen vtis. Po potresni katastrofi v Bolgariji je zavladalo med Bolgari prijaiteljsko razpoloženje do jugoslovenskega naroda in zato ni čuda, da Bolgari s tem večjim zanimanjem zasledujejo dogodke v Jugoslaviji. Sofijsko »Slovo« priobčuje v petkovi številki uvodnik »Okrvavljena skupščina«, v katerem piše med drugim: V Narodni skupščini sta se že poprej jasno čutila dva svetova, ki sta se ljuto borila. Politične kombinacije in začasno popuščanje Beograda je včasi zmanjšalo nezadovoljnost Hrvatov, ni je pa moglo odstraniti. To nezadovoljstvo ie kipelo in Srbi, ki bi radi posrbili vso državo, s tem niso bili zadovoljni. Sedanjo jugoslovensko vlado smatrajo Hrvati za izzivanje in vlado, ki je naperjena proti srbsko-hrvatske-mu sporazumu. Tej vladi so napovedali vojno z željo, da Jo rekonstruirajo tako, da bi sodelovali v njej tudi sami. Toda Beograd se na želje Hrvatov ni ceiral. Nasprotno, v srbski prestolid se kaže vedno jasneje tendenca, da bi se vladalo brez Hrvatov ali celo proti njim. Šovinistični krogi so vedno bolj pTepričaini, da mora Beograd neomejeno komandirati v Zagrebu, v Ljubljani in v Skoplju. Toda Če morejo streli začasno pomiriti duhove v Makedoniji, ne more igrati pomirjevalne vloge v Hrvatski, ki ima višjo kulturo in kjer ljudstvo čuti, da tvori eno celoto. S tem, da je ubil dva in težko ranil Štiri Hrvate, je Račić mislil, da je dal najboljši Izraz velesrbskemu razpoloženju in najmočnejšo argumentacijo v zaščito interesov svoje domovine. Ta psihologija morilca ni slučajna. Vidimo jo tudi v Makedoniji, kjer se kaznuje vsaka svobodna beseda ali odpor proti srbskemu centralizmu s smrtjo. Puniša Račić je poosebljeno s t neizprosne politike proti vsem elementom, ki nočejo <ži-veiti pod tujo hegemonijo. Prepričani pa smo, da je v Narodni skupščni prelita kri zadnji izraz te politike. Kolesarske dirke v okolici Ljubljane Včeraj sta se vršili razen velike semifi-nalnf* dirke za državno prvenstvo v Novem mestu še dve zanimivi kolesarski dirki v okolici Ljubljane, in sicer klubska prvenstvena dirka društva iz Do-brunj in dirka društva iz Zgornjega Kašlja. Pri dirkah koles, društva so bili doseženi naslednji rezultati: I. Juniorska dirka za klubsko prvenstvo na 40 km dolgi progi Ljubljana-Višnja gora in obratno: 1. Hočevar Jakob 1:23.15, 2. Fine Joeip 1:23.24, 3. Hlebš Alojz 1229.34 n 4. Bokav-šek Ivan 1:39. — II. Damska dirka na progi 2 km: 1. Černe Tončka 7 minul in 2. Kre-ar Marija v času 7.5 minut. En defekt. — Dirka novincev na 10 km; 1. Bukavšek Ivan 22.40, 2. Hren Albin 23.39, 3. Zavaršnik Jože 25.40 in 4. Mojškerc Ivan 25.20»'5. Dva defekta. Po zaključenih dirkah se Je vršilo na senčnatem vrtu gostilne Kregar v Ste-panji vasi razvitje društvenega kolesarskega prapora, ki ga je res krasno izdelala tvrdka Netkudla iz Ljubljane. Praporu je kumoval ugledni ljubljanski tovarnar in predsednik Zveze kolesarskih druStev gospod Fran Batjel, ki je v kratkem, prisrčnem govoru orisal velik pomen kolesarskega sporta za našo podeželsko mladino in je nato izročil prapor društvenemu zastavonoši. Pri prireditvi je svirala godba železni-čarskega društva Zarja> iz Ljubljane. Druga dirka koles, društva cZarje> je bila razdeljena na dva dela in sicer: I. glav- Zagreb. 25. junija. Včeraj se je vršil pogreb treh žrtev, ki so padle pri zadnjih demonsttracijah v Zagrebu. Oblasti so hotele, da bi ustreljene manifestante Krešimirja Jerbica, Vladimir-ja Majcena in tretjega, čegar identitete niso mogH ugotoviti, pokopali skrivaj brez sodelovanja meščanstva. Proti temu pa je energično nastopila mestna občina zagrebška, ki se Je postavila na stališče, da manifestacije Zagrebčanov po umoru Pavla Radića in dr. Basarička niso bile komunistično delo, kakor se hoče to od gotove strani prikazati, temveč izliv ogorčenja vsega meščanstva nad krvoprelitjem v Beogradu in da se mora žrtvam prirediti dostojen pogreb in pozneje postaviti tudi spomenik. Oblast je odnehala v toliko, da se je pogreb mogel izvršiti ob 8. zjutraj, s čimer se je hotelo preprečiti, da bi se ga občinstvo udeležilo v večjem Številu. Ako bi se pogreb vršil popoldne, bi se ga udeležilo gotovo vse zagrebško prebivalstvo, tako pa je prišlo samo nekaj sto ljudi. Mestno občino so zastopali podžupan M. Majer in mnogi občinski svetniki, prišel pa je tudi popularni poslanec Sava Kosancrvić v (kužbi oblastnega taanika dr. Manastteri-j o vi ća in oblastnega poslanca Glavine iz Splita. Visokošolci so se ipogreba udeležili z zastavami, drugih udeležencev pa je bilo okrog 500. Ko so krste z žrtvami prinesli iz mrtvašnice in so bile blagoslovljene, je pogrebni sprevod krenil na polcopaKšče. Krste je nosila seljaška mladina v narodnih nošah, kakor tudi pravaška in federalistična mladina. Za krstama so šli sorodniki in ostalo občinstvo. Mnogi so si brisali solze, videč, kako plačeta Jerbičev oče in sestra. Po blagoslovu ob grobu je izpregovoril poslanec in obč. svetnik dr. Ante Pavelić, ki je izrazil v svojem govoru nado, da bo prelita kri nedolžnih *žrtev blaga rosa, od katere bo razcvelo hrvatsko deblo. Podžupan M. Majer je postavil paralelo s prejšnjimi žrtvami iz borbe hrvatskega naroda za svobodo ter izrazil upanje, da bodo vse te žrtve prinesle končno vstajenje Hrvatske, ko bo ves narod mogel zapeti svečani te deum. Za njim je govoril posl. Sava Kosanovič, ki je dejal med drugim: Pred tremi meseci, ko sem s tovariši sprožil vprašanje beograjske glavnjače, nisem pričakoval, da bomo tako kmalu dobili potrdilo vsega tega, kar sem govoril. Prisostvoval sem streljanju na mladino pred »Ruskim carjem« v Beogradu, kjer so na goloroke mladeniče streljali zaradi manifestacij proti italijanskemu poseganju v naše narodne in državne pravice, prisostvoval sem umoru Pavla Radića in dr. Gjura Basarička v Narodni skupščini, kjer mi je umirajoči na skupina 20 km na progi Vevče-Novi Vod-mat in obratno: l. PetrovciS Anton 44 minut 20.2 sek., 2. Grad Avgust 45:10 in 3. Jeriha Mirko 45:42. — II. Juniorska dirka 10 km na isti cesti: Močilnikar Viktor 21:40.1, 2. Veretik Jernej 22.10, 3. Sesek Vinko 22.30 in 4. Novak Vlado. Obe dirki sta se izvršili brez defekta. Sledila je še zanimiva tekma dečkov s kolesnimi obroči na daljavo 400 m in je prispel prvi na cilj v poldrugi minuti. Nato se je vršila razdelitev nagrad tekmovalcem in veselica s sodelovanjem delavske godbe iz vevške papirnice. Pavle Radić padel v roke, in danes prisostvujem pogrebu teh nedolžnih žrtev krvavega režima. Te žrtve so padle za idejo svobode, enakosti, ravnopravnosti in dostojanstvo človeka. Vsa naša borba v beograjski skupščini je stremela za tem, da se izvojiije spoštovanje človeka in pri teh žrtvah je postala vez, ki nas veže tostran Save, Drine in Donave, nepremagljiva falanga. V imenu KDK izjavlja, da bo vztrajala v borbi, dokler ne izvojuje zmage teh idej. Govorili so še Angjelo Rittig, dr. Ri-kard Flogel in v imenu vseučiliške mladine Branimir Jelić. Med govori je občinstvo ponovno vzklikalo »Slava jim«, skoro vsi prisotni so si brisali solzne oči in tudi govorniki so govorili v globokem ganu tj u s solzami v očeh. Med občinstvom je bil tudi soboslikar-ski vajenec Dušan Bijeloš, ki je izjavil, da je bil pretekli četrtek do 6. popoldne pri svojem bratu Gjuri Bijelišu v njegovem stanovanju v Tkalčičevi ulici 25, kjer sta skupaj čitala liste. Odšel je domov in naslednjega dne je izvedel, da je njegov brat izginil. Spočetka je mislil, da so ga bržkone zaprli, potem pa se je spomnil, da je bil morda ubit na Dolcu. Končno se je prepričal po fotografiji, da mu je padel brat pri demonstracijah. Zato je izrazil željo, naj bi odprli krsto, da bi ga mogel videti. Obč. svetnik Ivica Peršić je zaprosil občinstvo, naj bi se rajzšlo domov, vendar pa je ostalo še precej ljudi, da vidijo, kako bodo odprli krsto in ali bo mladenič spoznal v mrtvemu svojega brata. Ko so krsto odprli, je Dušan Bijeloš takoj izdavil, da je mrtvec vsekakor njegov brat Gjuro, sobo s Irk ar ski vajenec pri Dragutinu Horvatu v »C« ulici, pravoslavne vere, rodom iz Varaždina. Mrtvega Gjuro je spoznal tudi soboslikarski obrtnik. Dušana Bijeloša je zelo pretreslo, ko je spoznal v mrtvecu svojega brata. Pristopil je takoj k njemu posl. Sava Kosanovič, ki ga je pričel tolažiti, mu izrazil sožalje ter ga tudi obdaroval. Nekateri navzočih so bili mnenja, da pokojni Gjuro Bijeloš kot pravoslavni ne more ostati v istem grobu z žrtvama, ki sta bili katoliške vere, toda posl. Sava Kosanovič je takoj zahteval, naj se vsi tri-ie neglede na vero pokopljejo skupaj, čeprav na njegovo odgovornost, češ, skupaj so padli, pa naj tudi skupaj počivajo. Z ugotovitvijo, da je bil padli Bijeloš Srb, se je ponovno pokazalo, da je to, za kar so padle žrtve, skupna stvar Hrvatov in Srbov. Po pogrebu se je občinstvo v največjem miru razšlo. Policija je bila sicer pripravljena, vendar pa je bila skrita, da se je na pokopališče ni moglo videti. koj Danica, vdova pokojnega Sandorja Barbule. ki je umrl že 1. 1910. in Milka, vdova pokojnega Ilije Barbuije, ki je umrl 1. 1914. Osumljene so pa še nekatere vdove, ki bodo v kratkem aretirane. Vse osumljene žene so bile ovadene srezkemu poglavarju. Prišla je tudi sodna komisija iz Bele Cerkve. V Mra-moraku je povzročila vest o aretaciji zastrupljevalk veliko senzacijo. Že zgodaj zjutraj so se začele zbirati pred občinskim uradom žene, pa tudi radovedni možje in otroci. Popoldne je prišla sodna komisija. Poveljnik orožniške postaje je pripovedoval, da je slišal, kako je Danica rekla ženam v zaporu, naj se le pobrigajo, da pridejo iz zapora, ker bodo sicer tudi one kmalu v luknji. Tedaj ie prišla Milka in komisija jo je pozvala, nai pokaže, kje je grob njenega moža. Milka je stala baš na grobu svojega moža in se je delala nevedno, češ da je že pozabila, kje je bil pokopan njen mož. Prisotna je bila ženica, ki ji je mož umrl takoj za Mil-kinim možem. Ta ie vedela za Barbu-liin grob. Prijela je Milko za roko in ji dejala, da baš v tem kraju počiva njen Ilija. Odkopali so grob in ostanke zapečatili v zaboj in iih odposlali državnemu kemijskemu zavodu v Beogradu. Ljudstvo in oblasti napeto pričakujejo rezultatov analize, ki bo me-rodaina pri obsodbi žen, ki so zastrupile svoje može s strupi čarovnice An ujke. ¥ Blizu valjevske Kamenice je vas Osladić, obdana s slivami kakor vse vasi lepe Podgorice. Že izven vasi ima svojo hišico -lOIetni seljak Milovan Davidovih. Milovan je bil med okupacijo avstrijski policaj in je imel najbrž na vest nepoštena dejanja kajti pred dvema letoma je hotel izvršiti samomor z nožem. Sorodniki so ga rešili in odpravili v valievsko bolnico, kjer je ostal mesec dni in bil nato odpuščen. Pri-Šedši domov, je Davidović kazal znake velike duševne potrtosti. Zaprl se je v svojo sobo in ni dovolil nikomur, da bi ga posetil. K sebi je pustil samo svojo SOletno mater, toda z njo ni spregovoril niti besedice. Tako so minuli meseci in Davidović je ostal vedno isti. Molčal je trdovratno in nikogar ni pustil k sebi. Dbmači so ga pustili stradati, misleč, da ga tako prisilijo navesti vzrok samotarenia in poskušenega samomora. Tudi to ni pomagalo. Davido-ćfv ie trdovratno molčal. Včasi je začel ponoči javkati in obupno kričati: Joj meni! Kače se ovijajo okoli mojega vratu- Ko ie stopil kdo izmed domačih k njemu, se je potuhnil v kot in mrko gledal pred se. Minevalo je leto zavjetom. Davidović je pa še vedno molčal in podil iz svoje sobe vse obiskovalce. Pred dnevi ga je pa obiskal poročevalec beograjskega »Vremena« z vaškim učiteljem. Sosedje so poročevalcu dejali, naj se ne trudi ker Davidović ne govori z nikomur, še svojo mater nerad vidi v sobi. Po dolgem trkanju je prišla starka, čudakova mati. Peljala je gosta v sobo. Moral je malo privzdigniti rjuhe in odeje, da je zagledal čudaka z dolgo brado in razmršenimi lasmi. Nagovarjali so ga na vse načine, a bilo je zaman. Čudak je molčal trdovratno in se je skril pod rjuho. Sosedje so poročevalcu pripovedovali, da so Davidovića vsi v vasi mrzili in se ga ogibali, ker ie bil med okupacijo avstrijski špijon. To ga je najbrž tako presunilo, da se mu je omračil um. Upor na avstralskem parniku Na avstralskem potniškem parniku »Jervisbay« ie izbruhnil v četrtek upor. Parnik ie bil na poti iz Vrinko-male na severozapadni obali otoka Ceylon in je vozil proti Colombi. V Četrtek zvečer je radiopostaja na parniku sporočila, da se je uprlo mnogo sumljivih potnikov, ki ogrožajo posadko in druge potnike. Parnik je prosil vse vojne ladje v bližini nujne pomoči. Klice na pomoč je prestregel angleški parnik »Enterprise«, ki je bil vkrcan v pristanišču v Colombi. Takoj je stopil v zvezo z ogroženim parnikom in zahteval podrobnih informacij o uporu. Avstralski parnik dolgo ni odgovoril, slednjič je pa sporočil, da se je posadki posrečilo s pomočjo oboroženih potnikov upor zadušiti. Nato so utihnila vsa poročila in šele v petek zjutraj je parnik »Jervisbav« znova prosil pomoči, ker so se uporniki znova uprli in hoteli zažgati parnik. Mornariško poveljstvo v Trinkomali je dobilo povelje, naj odpluje ogroženemu parniku na pomoč Darnik »Slawol« s policijsko posadko. Na parnik se je vkrcalo poleg policije tudi 20 oboroženih mornarjev. O ropu na avstralskem parniku ves dan ni bilo vesti in šele v soboto opoldne so prestregli novo ra-diobrzoiavko, v kateri ie rečeno, da je položaj na parniku zelo kritičen, da ie zavladala med potniki velika panika in da hočejo uporniki zažgati parnik. Ogroženi parnik ie ponovno prosil nujne pomoči. To ie bila zadnja vest, ki so io prejeli od posadke avstralskega parnika. Bati se ie torej, da so se parnika polastili uporniki in da so ga morda na odprtem morju zažgali. Najbrž so se vtihotapili na parnik malajski ali kitajski morski razbojniki, ki so posadko in potnike pomorili. Parnik »Sla\vol« vozi v primeri z *Jervis-bavem« počasi in ga ne bo mogd dohiteti. Pač ga pa lahko dohiti parT nik »Enterprise«, ki voz! s hitrostjo 33 vozlov na uro. _ Prispevajte v fond Akademije znanosti in Narodne galerije! Pisane zgodbe iz naših krajev Težka avtomobilska nesreča. — Strupi čarovnice Anujke- Včeraj zjutraj se je pripetila v Zagrebu na TuScancu težka nesreča, ki je zahtevala življenje očeta 4 otrok. 28-letni Matija Anušefe iz Rogaške Slatine, oženjen in oče 4 otrok, hi je bil zaposlen pri mlekarni »Samopomoč« kot šofer. Zjutraj se je odpeljal s tovornim avtom, da bi razpečaval mleko po mestu. Pomagal mu je pri tem delavec Va-lent Vuglec. Tako sta se tudi odpeljala v restavracijo Tivoli na Tuskanec. Pred hotelom se je avto ustavil in Vu-glec je odložil mleko v kuhinji. Šofer je pa vozil med tem naprej proti Josi-povcu, hoteč avto najbrž na ovinku otoreniti. Glavno cesto na Tuškancu pa asfaltirajo in zato je bilo prepovedano voziti po nji. Na ovinlcu je bila tudi zaprta z ograjo. Anušek se ni zmenil 2a •to in je vozil dalje proti Josipovcu. Ko je okrenil, je nadaljeval vožnjo do Tivoli*, da bi vzel na voz tam čakajočega delavca. Cesta v te smeri je precej -strma in avto je imel zavore samo za zadnja kolesa. Avto je začel drseti in je zavozil v cestni jarek, kjer je zadel v betonsko cev ter se prevrnil. Ogrodje je pritisnilo šoferja k tlom. Delavec Vu-glec je čul strašen ropot in ko je opazil, kakšna nesreča se je pripetila, je takoj prihitel šoferju na pomoč. Šoferjeve noge so Še gledale, izpod avta. Delavec je poklical na pomoč mimoidoče in je z njihovo pomočjo izvlekel šoferja izpod avtomobila, šofer je bil Še Živ. Vu-glec je o nesreči takoj obvestil »Samopomoč«, ki je prosila rešilno postajo, naj odpelje ponesrečenega šoferja v bolnico. V bolnici je šofer kmalu podlegel težkim poSkodbam. Nerazumljivo je, zakaj je šofer vozil skoraj do Josi-povca, da je okrenil, ko bi to lahko — Prijet član Prpičeve tolpe, — Prostovoljni kaznjenec. storil na širokem prostoru pred hotelom. ★ Pred dnevi so orožniki prijeli v Sremski Mitrovici bivšega aktivnega člana Prpičeve tolpe Antona Jeleniča. Pri razpravi proti Prpiču in njegovim pomagačem se je ime tega razbojnika večkrat omenilo. Ker mu je uspelo pobegniti, so drugi roparji zvalili krivdo v roparskih napadih in umorih nanj. Orožniki so ga zaman iskali. Znal se je tako spretno skrivati, da mu niso prišli na sled. Jelenić ima na vesti več umorov in je sodeloval pri treh roparskih napadih. Orožniki so ga slednjič našli v gozdu, kjer je pekel krompir. Izjavil, je, da bi ga ne bili ujeli, toda naveličal se je potepanja in skrivanja pred oblastmi. Ko so ugotovili njegovo identiteto, so ga odvedli v Zagreb in ga izročili sodišču. * Poročali s,mo že o čarovnici babi Amijki, kakor jo je ljudstvo nazvalo. Baba Anujka je zastrupila tudi v Mra-moraku, in povsod v Banatu ozračje med ženami tako, da so kar po vrsti se hotele i z nebi ti svojih mož s pomočjo Anujkinih strupov, ki So delovali sigurno in se jim ni moffla ubraniti nobena žrtev. Ko so orožniki odkrili zločinsko početje babe Anujke in so oblasti odrejale ekshumacijo zastrupljenih mož, je nastal apravcata panika med vdovami in ženami, ki so bile že drugič omo-žene po nenadni smrti svojih prvih mož. Pred dnevi so se razširile tudi v Mra-moraku vesti, da je v tem kraju nekaj Žen, ki so se odkrižale svojih neljubih mož po Anujkinem receptu. O tem je zvedela tudi orožniška postaja in uvedla strogo preiskavo. Aretirani sta bili ta- Pogreb ustreljenih demonstrantov v Zagrebu Včeraj zjutraj so pokopali v Zagrebu tri žrtve, ki so padle pri četrtkovih demonstracijah v Zagrebu. — Pretresljivi prizori pri pogrebu« — Brat spozna v neznanem mrtvecu svojega — brata. Stev 144 «SEOVENSKI NAROD* 'dne 25. julija 1928. Stran 3 Dnevne vesti. — Sokolski zlet v Skoplju. Včerajšnja •Politika* je objavila vest, da je bilo zaradi nekega nesporazuma objavljeno, da se veliki sokolski zlet v Skoplju odlaga na mesec september, kar pa ni res, ker se bo vršil na Vidovdan, ter se na to opozarjajo vse sokolske župe, ki so se za zlet prijavile, naj se ga udeleže. Informirali smo se pri JSS, koliko ie na tej vesti resnice, pa so nam odgovorili, da je pokrajinski sokolski zlet, ki bi se imel vršiti v SSkoplju na Vidovdan, odgođen na željo večine žup in da se bo vršil začetkom septembra t. L kakor je bilo objavljeno oficijelno od JSS. Na Vidovdan ima zlet samo župa v Skoplju z nekaterimi okoliškimi žu-pami, za katere pa je zlet neobvezen. — General Syrovy v Jugoslaviji. Načelnik češkoslovaškega generalnega štaba general Syrovy se je odpeljal včeraj zvečer v Beograd in ostane do nedelje v Jugoslaviji. Udeleži se svečanega odkritja spomenika, ki so ga postavili naši rezervni častniki v spomin na slavno bitko na Ceru. Foset generala SvTOvega v Jugoslaviji je člen v verizi povojnih vojaških stikov med obema državama. Ti stik! so se pričeli s psetom generala Hadžiča, ki se je kot vojni minister L 1919. mudil na Češkoslovaškem. Načelnika češkoslovaškega generalnega štaba spremljajo bivši češkoslovaški vojni ataše v Beogradu polkovnik Melichar. polkovnik generalnega štaba dr. Kloud in major generalnega štaba Spaniel. V sredo položi general Syrovy na Avali venec na grob neznanega junaka, na Vidovdan se pa odpelje s parnikom v Šabac, od koder odide k odkritju cerskega spomenika. Na praznik 29. t. m. odpotuje general Syrovy s spremstvom v Topolo, da se pokloni spominu kralja Petra. Pozneje poseti Kragujevac, kjer je grobnica ustreljenih slovaških vojakov. Po posetu 21. pešpolka Češkoslovaškega v Skoplju se vrne general Syrovy v Beograd, v nedeljo se pa odpelje preko Zagreba nazaj v domovino. — Iz državne službe. Za viš. revizorja pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru je imenovan pisar Marij Pfeferer; inspektor agrrane direkcije v Ljubljani. Albin Radikon je premeščen k novosadski agrarni direkciji v Beogradu. — Iz poštne službe. Upokojene so poštne uradnice Elizabeta Kraker pri pošti Ljubljana I., Karolina Golob pri pošti Ljubljana L, Marija Ustar pri pošti Rogatec in Stana Borštnik pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani; uradnica Olga Moser je premeščena od pošte Bled II. k pošti Ljubljana T. — Brzovlake iz inozemstva z označbo «xp» in «expres». V mednarodnem brzojavnem prometu se morejo sprejemati in odpravljati tudi brzojavke z označbo «xp» in ko!i 700, na Vrhniko pa okoli 250 oseb. Z Gorenjcem je odšlo največ turistov, mnogo je bilo pa tudi izletnikov na Bled. Bled je bil včeraj sploh poln goltov in lam je vladalo tako vrvenje kakor v dneh, ko je sezona na višku. Na Bledu je že mnogo gostov, zlasti Nemcev. Gostje so vobče zadovoljni in računati je, da bo letošnji poset Bleda rekorden. Sicer pa kopališka uprava v zadostni meri skrbi za razvedrilo in kom-fort, tako da Bled letos prav nič ne zaostaja za druimi večjimi letovišči. V soboto so zlasti vzbujali pozornost nastopi plesne dvojice Vlček-Wisiakova, ki sta nastopila v Kazini in prejela v znak priznanja nebroj šopkov. Snoči je bila na Bl^du beneška noč. Izpred hotela Toplice je krenila cela skupina čolnov, okrašenih z lampijončki proti Pe-tranu in nazaj. Številni letoviščarji in izletniki so se divili razsvetljenemu jezeru in občudovali ta biser slovenske zemlje. Toda včeraj se je na Bledu pripetil tudi tragičen dogodek, ki je nekoliko pokvaril vse razpoloženje. Opoldne je prišel v Grajsko kopališče neki mladenič, ki je zlezel na skakalni stolp in skočil v vodo. Istočasno la opazila dva Nemca, ki sta bila na lesenem splavu, d#i fant gaga in da se potaplja. Prestrašena s bene konjske dirke, je dejal Zichv nekoč. Po cele dneve ni z nikomur gos voril in jedel je vedno v družbi psov m ptic. Pač pa se je intenzivno pečal z naravoslovjem in njegova knjižnica je pravi naravoslovni muzej. Umrl je kot samec in svojim sorodnikom ni za-pustil niti beliča. Za univerzalnega de* diča je določil grofa Hunyadya, knezu Odescalchiju je pa zapustil vse svoje dirkalne konje. Če se star panj vname Pretresljiv dogodek se je odigral v soboto zvečer na Dunaju. Iz hiše št. 11 v VVeitlofgasse v XVIII. okraju je okoli 21. nenadoma planila neka ženska, ki je gorela kakor baklja. Pogled na nesrečnico, ki se je vila v strahovitih bolečinah, je bil pretresljiv. Že čez nekaj minut se je nezavestna zgrudila na tla, na kar so jo z rešilnim vozom vso obžgano prepeljali v bolnico, kjer pa je nesrečnica ponoči podlegla poškodbam. Iz hiše je skoraj istočasno planil tudi neki moški, ki je imel vse roke opečene. Bil je lastnik hiše Josef Basala, ki so ga istotako prepeljali v bolnico. Dunajski listi prinašajo o tem dogodku obširna poročila, iz katerih je razvidnh, da gre za nenavadno dramo. Nesrečnica, ki je umrla tako tragične smrti, je bila 291etna kuharica Emilija \Vcingartner. Stanovala je v Basa* lovi hiši skoraj leto dni in je mnogo pretrpela. Emilija je dobila v hiši stanovanje lani v aprilu, pogodila se je s hišnim gospodarjem za primerno najemnino in si sobico čedno uredila. V kabinet je napeljala tudi plin in elektriko. Tako je živela dva meseca prav zadovoljno in hodila v službo. Zaposlena je bila pri neki ugledni obitelji kot kuharica. Toda nad njo so se pričeli ko* pičiti oblaki, ki niso pomenili nič dobrega. Stari, že vpokojeni profesor in hšni gospodar Basala se je kljub svoji razmeroma visoki starosti — saj je imel že 74 let — ogrel za brhko in postavno kuharico in ji pričel dvoriti. Ne- nega mladeniča so iskali ves dan in zvečer se jim je res posrečilo, da so ga potegnili iz vode. Ugotovili so, da gre za 191etnega grajskega slugo Jožeta Uudovernika, rojenega v Hudem grabnu nad Lesami v radovljiški okolici. Kakor smo zvedeli, ne gre za nesrečo, marveč je fant baje izvršil samomor. Hudovernik si je namreč dopoldne skrivoma avtomobil, last blejske tvrdke Pernuš in Komp., in se ž njim vozil po Bledu in okolici. Ke rje pa prehitro vozil in ker ni znal dobro šofirati, se je zaletel v skalo in se je avtomobil popolnoma razbil. V obupu je fant skočil v jezero in utonil. Da gre za samomor, priča že dejstvo, da Hudovernik ni znal plavati. Tragičen dogodek je na Bledu vzbudil splošno sočutje i nesrečnim fatom, zlasti pa se je dogodek živahno komentiral med kopališkimi gosti v grajski kopeli, ki »o so zbrali na kraju nesreče in opazovali brezuspešno rešilno akcijo. To priliko so izkoristili temni elementi, ki so medtem šiloma odprli več kabin in okradli več gostov. V kopališču se je o tem naglo raznesla vest in je seveda zavladal med gosti precejšen strah, ki se je pa kmalu polegel, kajti izkazalo se je, da so bile vesti pretirane. Oni Ljubljančani, ki se niso odpeljali na Gorenjsko ali v Kamnik, so jo ubrali na Savo, Ljubljanico ali v Retece in sploh v vsa priljubljena kopališča. Na Savi je bilo kar črno kopalcev in tudi tu so imeli že-parji ter tatovi precej -tposla>. Kopališče v Koleziji je bilo včeraj prvič otvorjeno in so ga posetili stari njegovi gosti, prišlo je pa tudi mnogo ljudi k žegnanju v Trnovem. Tudi na Ljubljanici je bilo dobro obiskano. Kopalci so bili zadovoljni, izvzemši neko gospodično, ki je doživela neprijetno presenečenje. Zloben kopalec je namreč vrgel v njeno kabino ogorek ali tčik>, kakor pravijo Ljubljančani. In nenadoma se je vnela lepa svilena obleka. K sreči je neki drugi kopalec zavohal dim, odprl kabino in opazil, da obleka gori. Sicer je obvaroval polovico obleke in tudi kopališče eventuelne katastrofe, toda nesrečna gospodična je morala čakati noči, da se je lahko v obžgani obleki vrnila domov. kega dne ji je poslal krasen šopek in zahteval zanj kompenzacijo v obliki poljuba. Emilija se pa za podjetnega profesorja ni mogla navdušiti. Ostala je pasivna, čeprav ji je Basala pošiljal vedno nove ljubavne ponudbe. Ker se kuharica ni hotela udati, ji je stari profesor pisal, da zahteva, da m upošlje šopek nazaj. Medtem pa je minlo že dva meseca od onega dne, ko ji je poslal šopek. Seveda je bila Emilija vsa zbegana in ni vedela, kaj početi. Kje naj vzame šopek? Končno je odšla v cvetličarno in aročila drug šopek. Basala je rohinel. Kakor izpovedujejo njegovo sosedje, je ves dan divjal in kričal, da ie šopek premajhen in preslab. Videč, da zlepa ne doseže svojega cilja, je pričel zgrda. Odpovedal je kuharici sobo in se zapletel ž njo v proces. Pri razpravi je navedel kot vzrok odpovedi, da vodi Emilija nedostojno življenje in da se vla-Či z moškimi. Seveda mu vse to ni pomagalo, ker so razne priče slikale Emilijo kot mirno in pošteno žensko, ki se ni nikdar brigala za moške. Toda Basala ni odnehal. Osumil je Emilijo, da je odpravila telesni plod in kuharica je prišla v preiskavo. Izkazalo se je, da je nedolžna in da gre samo za zlobno natolcevanje. Tedaj je segel Basala po novih sredstvih. Pisal je Emiliji zlobna pisma in ji grozil, obenm pa skoraj ni minil dan, da je ne bi nadlegoval z ljubavnmi po* nudbami. Nesrečna kuharica je bila vsa obupana. Kaj se je v soboto zvečer odigralo med njima, ni znano. Sosedje vedo samo povedati, da je šla Emilija zvečer v profesorjevo stanovanje, iz katerega so se kmalu začuli obupni klici na pomoč. Slednjič je planila gore* ča kuharica iz profesorjeve sobe. Policija je uvedla obširno preiska« vo, da dožene pravi vzrok tragedije in da pojasni misterijozno dramo. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! — »SokoliČ«, list za jugoslovertski naraščaj, je izšel za junij In julij v dvojni številki z naslednjo vsebino: S. Vrdoljak: Misli i uspomene u desetoj godini ujedinjenja. — Niko: Korošcem! — I. B. Čast so-kolskemu delu. — Ivan Ljubič: 2elja Sokola. — Ivo Majcan: Put za oslobodjenje brace. — Nikola Došenović: U SkopIJe! — Dr. L. K.: Sokolski razgovori. — Ivan Ljubbič: San i java. — Lad. Liska — M. K. —č: Sla Je ljubezen po svatu. — Dr. Igor Vidic: Istorijske slike iz naše prošlosti. — Dr. Dostal — I. B.: O utrujenosti. — Ru-dolf Horvat: Naprej, junaki! Mlnka Sever-jeva: Sokolu ptiču I — Glasnik Stran 4. SLOVE N S K I NAROD* dne 25. julija 1928. štev. 144 Edgar VValiace: TRIJE PRAVIČNIKI KO MAN. »Tretji v družbi je bil debei in bradat. Bii je v salonski obleki z derbyj-skini klobukom.« »Gurther !c Prikimal je. »Srečen bom, kadar trčim nanj. Osem mesecev je poslaništvo zahtevalo njegovo izročitev. Toda naši ljudje ...« Skomignil je z rameni. Vsi dostojni uradniki se ponašajo tako, če govore o svoj: vladi. >4n dama. pravite...« — Inšpektor iMiadows ie bil vidno razburjen. — »Pravite, da se je onesvestila? AH je kaj pila?« »Oranžno limonado... Evo, tu je njena čaša. Rekla je, da je v stročnicah nekai grenkega. Evo jih!« Philips iih je podal detektivu. Le-ta jih je poskusil na jeziku in je hitro izpljunil. Gonsaiez, kokopak. Toda kam je bil izginil? In kako? Z onesveščenim dekletom na rokah in s tem kačjim bastardom? Gurther je bil nenavadno uren in mrzel, brezsrčen človek. Prisotnost ženske bi Leona ne rešila. »Ko so ugasnile luči...,« je začel natakar in na mah je z obraza Mr. Mea-dowsa izginil ves nemir. »Seveda... To sem bil pozabil,« je tiho zarnrmral iYleadows. »Luči so ugasnile.« Na povratku v Scotland Yard je Meadows vso pot skušal nekaj spraviti iz svoje podzavesti na jasno. Nekaj, kar ga je mučilo, nekaj, čigar dotik je čutil, kar se mu je pa vedno izmuznilo, če ga je hotel zagrabiti. To ni bila ona stvar z lučjo, ne ono z Gonsalezom, ne ono z deklico. Gurther? Tudi ne. Tudi ne z Manfredom? Neko ime je bilo izrečeno tisti dan — neko ime tajinstvenega pomena. Zlat malik. Povzel je misel pri njem... Johnnv! Manfredova zasebna tajnost. To je bila tista stvar, ki je ležala na vsem. In ko se je je spomnil, je bil razočaran. Okolnost je bila uprav smešno nepomembna, da bi se zaradi nje smel vznemirjati. Meado\vs je ostavil svoja spremljevalca na vogalu Curzonove ceste in je sam stopil v hišo. V zavesah sobe v prvem nadstropju je opazil svetel pramen luči. Hodnik je bil razsvetljen. Poiccart se je njegovemu zvonenju takoj odzval. »Da. George in Leon sta se pred nekaj minutami vrnila... Deklica? Ne, o deklici nista govorila. Meni se je zdelo, da sta nekam vznemirjena. Sodim, da gre za Mis Leicestrovo. Ali bi ne vstopili?« »Ne, ne smem čakati. V Manfredovi sobi vidim luč.« Lahen usmev je šinil čez koščeni Poiccartov obraz, a je takoj zopet izginil. »Tam je tudi noja soba. V gospodarjevi odsotnosti si služinčad marsikaj dovoli. Ali naj Georgu kaj sporočim?« »Recite mu, naj me pokliče v Scotland Yardu.« Poiccart je za njim zaprl vrata, se pomuclil v precldurju toliko, da je na mizo položil tablet in obesil klobuk na obešalnik. Vse to je Meadovvs opazoval skozi okno nad vrati in skozi periskop, ki ga je imel na policiji. Tak periskop ie zelo praktičen. In to, kar je Meadows videl, mu je pregnalo vse dvome. Poiccart je šel počasi po stopnicah gor v mali kontoar, odgrnil zavese in odpri gornji del okna. V naslednji sekundi je detektiv, ki je še vedno pozorno motril sobo v prvem nadstropju, opazil, da je luč ugasnila, in je odšel. »2al mi je, da vaju moram pustiti v temi,« je rekel Poiccart. Moža, ki sta bila v sobi, sta počakala, da je zopet zaprl okno in zagrnil zavese, nakar je svetiljka zagorela. Na dolgem divanu je ležala Mirabela Lei-cestrova. Njen obraz je bil strahot/no bled, oči je imela zaklopi jene in grudi so se ji jedva zaznavno dvigale in padale. Njen zeleno škrlatni domino je ležal zmečkan na tleh. Leon ji ie z gobico močil lice. George Manfred je z nagubanim čelom opazoval njegovo početje. »Ali bo umrla?« je vprašal kar naravnost. »Ne vem. Časih ljudje po takih stvareh umro.« je hladnokrvno odgovoril Leon. »Strup je bil dokaj nerazredčen. Gurther je živina.« »Kaj je pa bik)?« je vprašal Manfred. Gonsaiez je s kretnjo neizvestnosti mahnil z roko. »Nekaj takega kakor recimo morfij v superlativu. Ne vem. Upam, da ne bo umrla. Saj je še mlada... To bi bilo najhujše.« Poiccart se je vznemiril. On je edini imel v duši, kar bi Leon nazval »malce« čuvstva. »Ali bi ne mogli pozvati Elvera?« je vprašal v skrbeh in Leon se je s svojim nedolžnim nasmeškom ozrl van i. »V Sevilli si se preveč bavil z gojenjem čebele, Ravmondo mio, in to ti je leglo na srce!« V podobnih trenutkih ga je vedno podražil z njegovim dveletnim kmetovanem in to sredstvo ni nikdar odpovedalo; Poiccart se je umiril. »Čebula je preveč sentimentalna... vzbuja solze; nu, mnogi ljudje jo imajo radi! Ta ženska živi!« Njene trepalnice so se zgenile. Leon ji je privzdignil golo roko in potisnil v kožo konico majčkfene vrizgal-ke. »Jutri bo imela take občutke, kakor da bi se bila opila,« je dejal pokojno. »In jezik jo bo žgal, kakor da bi bila popušila deset močnih smotk. O senjo-rita, odpri svoje prečudne oči in privošči tvojim prijateljem milosten pogled!« Poslednji stavek je povedal v španščini. Slišala ga je; trepalnice so zatrepetale in se odprle. »Daleč ste od Heavytree-Farma, Mis Leicestrova!« Začudeno se je zagledala v dobrot-Ijivo lice Georga Manfreda. »Kje sem?« je vprašala s slabotnim glasom in je bolestno zaprla oči. Vse hiti Amundsenu na pomoč Zanimanje za usodo Nobilove ekspedicije se je umaknilo strahu za Amundsena. — Številne ekspedicije hite v polarne kraje, da priskočijo na pomoč slavnemu Norvežanu. Kljub vsemu prizadevanju mnogih strokovnjakov, zlasti francoskih, ki na različne načine komentirajo Amundse-novo in Guilbaudovo usodo, se svet vedno bolj boji, da je vsmrtni nevarnosti tudi znameniti polarni raziskovalec s svojim pilotom. Danes je minulo teden dni, odkar je Roald Amundsen startal v Bergenu, kjer ga je sprejel francoski pilot Guibaud na krov svojega hidroplana. Prvotno so poročali, da ima hidroplan bencina samo za 30 ur. če je bilo to res, sta morala Amundsen in Guilbaud pristati najpozneje v torek opolnoči, da sta se založila z bencinom. Tudi v tem primeru bi bila bojazen upravičena, kaiti že šesti dan o hidro-planu »Lathan« ni duha ne sluha. Amundsenovo letalo je sicer hidroplan, ki lahko pristane na morju, toda na raz-pokanem ledu bi pristal še težje, nego aeroplan. Francoski strokovnjaki menijo, da »Lathan« pod nobenim pogojem ni mogel pristati na Barentsovem morju, pač pa je verjetno, da je pristal nekje vzhodno od Sprtzbergov. Nekateri se tolažijo z mislijo, da ima francoski hidroplan radioaparat, čigar akcijski radij znaša 150 do 200 km. Če torej doslej ni bilo na Spitzebrgih vesti o »Latha-nu«. se še ni treba bati katastrofe, kajti Amundsen se je moral morda spustiti 300 ali 400 km od Spitzbergov tako, da njegovih radio brzojavk sploh ni mogoče prestreči. Toda tudi v tem primeru se je treba bati katastrofe, kajti vsako letalo, ki mora med poletom pristati je že s tem v nevarnosti. »Še bolj, kakor za Nobila, se zanima svet za usodo Roalda Amundsena in zato ni čuda, da so pohitele v polarne kraje že številne rešilne ekspedicije, ki iščejo slavnega Norvežana in njegovega spremljevalca. Francija, Norveška in Italija so poslale v polarne kraje parai-ke in letala, a norveška vlada je odredila, naj odplujejo proti severu vsi par-niki, ki se m ude sedaj med Spitzbergi in Norveško. Ruski ledolomilec »Maligin« se že približuje krajem, kjer bi utegnil obtičati Amundsen in skupine Nobilove ekspedicije. Nobile je s svojimi spremljevalci še vedno v smrtni nevarnosti. Znano je, da je ostalo pri Nobilu 6 mož, med katerimi je tudi češki učenjak dr. Behou-nek. Nihče pa ne ve, kaj je z ono skupino, ki jo je že v maju zaneslo z gondolo daleč proti zapadu. Usoda prof. Malgreena in majorjev Zappia in Mari-aula, ki so se napotili peš proti Severnemu rtiču, je najbrž že definitivno zapečatena. Že meesc dni ni o teh nesrečnežih duha ne sluha in zato je verjetnost, da bi jih rešili, minimalna. Francosko mornariško ministrstvo, ki je poslalo dve vojni ladji Amundsenu in Gui-baudu na pomoč, je naročilo vsem par-nikom na morju med Norveško in Spitz- bergi, naj iščejo hidroplan «Lathan«. Tudi sovjetskemu ledolomilcu »Maligl-nu, so sporočili, da o francoskem hidro-pianu doslej ni duha ne sluha. Italijanski letalec Ravazzoni je odletel z nekim drugim letalcem, dvema mehanikoma in radiotelegrafistom iz Rima na Spitz-berge, da se udeleži rešilnih ekspedicij. Danes ali jutri pošljejo generalu Nobilu na pomoč tretjo švedsko ekspedicijo pod vodstvom znanega raziskovalca Spitzbergov kapitana Pallina. Po zadnjih poročilih iz Rima se je vrnila na parnik Braganza skupina al-pincev, ki so odšli proti severu peš, da bi našli ono skupino Nobilove ekspedicije, ki se je napotila proti Severnemu rtiču. Alpinci so napeli vse sile, da bi našli te nesrečneže, toda vse prizadevanje je bilo zaman. Na raznih krajih so pustili zaloge živil in navodila, kako naj skupina Nobilove ekspedicije ugotovi smer poti, po kateri bi se mogla rešiti. Toda tudi italijanski krogi so že obupali, da bi se posrečilo rešiti oba majorja in prof. Malgreena. Major Romagno je v soboto startal na Spitzbergih in poletel z italijanskim hidropalnom proti Južnemu rtiču, da poišče Amundsena in Guilbauda. Iz Marina di Pisa v Italiji je startal v soboto drugi italijanski hidroplan, ki bo iskal Amundsena. Na Norveškem so pripravili celo eskadro, ki odleti iz Kingsbaya nad polarne kraje. Roald Amundsen je mož velikih izkušenj in izrednega poguma, znan je vsemu svetu po svojih številnih polarnih ekspedicijah in zato vsaj zaenkrat ni verjetno, da bi ga doletela katastrofa. Amundsen je bil rojen v mestu Bor-ge na Norveškem in je star zdaj 56 let. Že v zgodnji mladosti se ie zanimal za polarne kraje in pred 30 leti se je udeležil znamenite belgijske antarktične ekspedicije. Dve leti pozneje je preiskal Severno morje okrog vzhodne obale Grenlandije, v letih 1903. do 1906. je pa organiziral znamenito ekspedicijo k severnemu magnetičnemu tečaju v sever-nihjx)larnih krajih nad Ameriko. Nato je raziskal Beaufordovo morje severno od Alaske in ko se mu je tudi to posrečilo, se je začel zanimati za južni tečaj. Bil je prvi človek, ki je stopil na to mistično točko naše zemlje. Amundsen ie dosegel južni tečaj 14. decembra 1911 in prehitel drugega znamenitega polarnega raziskovalca kapitana Scotta, ki mu je odnesel zmago izpred nosa, kar je na slavnega Angleža vplivalo tako porazno, da je na povratku v obupu in razočaranju omagal in v šotoru s svojimi spremljevalci zmrznil. Zadnjih 10 let se je Amundsen znova lotil severnih polarnih krajev. Leta 1918. je odplul z ladjo »Maud« proti severu, kjer je hotel prekoračiti severni tečaj v smeri, ki jo je ubrala nesrečna Nansenova ladja »Jeanetta«. Toda Amundsen se je moral vrniti. Tudi druga ekspedicija se je ponesrečila, ker so se uprli mornaji. Tretjo ekspedicijo leta 1923. je kombiniral z letali in njegova ladja »Maud« je bila že opremljena z radioaprati. Pa tudi ta ekspedicija se ni posrečila, ker je vladalo v polarnih krajih neugodno vreme, šeie četrta ekspedicija pred dvema letoma se je Amundsenu posrečila. Za tega slavnega polarnega raziskovalca se boji sedaj ves kulturni svet Vse v poštev prihajajoče države pošiljajo v polarne kraje hidroplane. ledo-lomilce in letala pod vodstvom najboljših tehnikov in poznavalcev polarnih krajev. Amundsenu ie pohitel na pomo; tudi znani norveški polarni raziskovalec Sverdrub. Nevaren pustolovec pod ključem Povojna doba je rodila nebroj ljudi, ki bi radi živeli v brezdelju ali pavna tuj račun. Morda še nikoli policijske in varnosne oblasti niso imele toliko opravka s pustolovci vseh vrst in branž, kakor sedaj. Med take tiče spada tudi mednarodni pustolovec Henrik Novak, ki je bil te dni prijet v Olomucu. Mož je pod iz-mšljenimi imeni uganjal razne pustolovščine skoraj po vsej Srednji Evropi in bil je tudi pri nas, kjer mu je šio žito bogato v klasje. Novak se je leta 1927. pojavil na Solnograškem kot baron Poppcr. Izvabil je od podružnice neke dunajske banke prav čedne zneske in čim so mu postala tla prevroča, je odnesel pete. Nato se je pojavil v Linzu kot inženjer Reif. Imel je ponarejena priporočilna pisma raznih dunajskih tvrdk in izvabil ie neki banki 4500 šilingov, nekemu inženjerju pa 500 šilingov. Nato ga srečamo v Ino-mostu kot generalnega direktorja. Tu je osleparil nekega industrijalca za S000 šilingov ter jo popihal v Gradec, kjer se mu pa ni zdelo preveč varno, kajti graška policija je že imela ž njim opravka in zato se ie Novak napotil v Jugoslavijo. Zdelo se mu je, da bo ime! v Zagrebu največ sreče. Izdajal se je za zastopnika tirolske deželne vlade in hitel je v Zagrebu ustanavljati sindikat, za katerega je pridobil razne banke, več lesnih družb in lesnih trgovcev. Baje so mu nasedli tudi nekateri trgovci iz naših krajev. Sklepal je velikanske kupčije, ponarejal in predložil razna potrdila in dokumente in si pustil izplačati mastne provizije do 100.000 Din. Ko je imel dovoli denarja, jo je pobrisal. Zaneslo ga je v Antverpen, kjer se je izdajal za svaka slavne dunajske primadone Jeritze in navezal stike z direktorjem nekega tamošnjega varijete-ja. Obljubil mu je, da bo Jeriza gostovala v Antwerpnu in ie na ta račun prejel 10.000 frankov nagrade. V Olomucu so ga končno izsledili in mu za nekaj časa pokvarili vse račune in načrte. Zelo znižane cene! Dvokolesa novi modeli 1928, motorji, otroški vozički, najnovejši šivalni stroji in pnevmatika Michelin. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in po-niklanje dvokoles in otroških vozičkov šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke Ilustrovani ceniki franko. «TRIBUNA» P. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlov-ska cesta št 4 Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša iskreno ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična ki je danes po kratki mučni bolezm ob 5. uri zjutraj v deželni bolnici preminula Pogreb ljubljene pokojnice se vi št jutri, dne 26. t. m. ob ]/4na 7 popoldne iz hiše žalosti Vič štev. 11 na domače pokopališče. Vič, dne 25. junija 1928. Žalujoči ostali. Najfinejše sadne soke: malinovec, limonov sok, oranžni sok, sadne marmelade priporoča tvrdka Srečko Potnik in dr. Ljubljana Metelkova ulica štev. 13. Parna destilacija arom za brezalkoholne pijače, esenc, eterov, izdelovanje sadnih sokov, marmelade. Telefon 2110. 68-T Flobert-puške Lovske pu&ke. browam£e. pištol« za scrašeoje psov, samokrese, to-j)iče, zj'oga lovski m rib-Skib potrebščin ter ametahij ogenj F. K. K^'~^~ puškar, Ljvbljana. Šelenburgova ulica št. 6. Ocarinjen je rseb j voznih, tz voznih in tranzitni b pošiljk oskrbi bJtTO* skrbno to po najnižji tarifi RAJ KO FJRk carinski posrednik. LJUBLJANA, Masa-:ykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga tal vse Informacije brez- plačno 51-1 Stanovanje dveh sob in kuhinje išče miren zakonski par brez otrok. Vselitev 1. julija. — Ponudbe pod »Stanovanje 1210» na upravo »Slov. Naroda>. Pazite na obleke ker si veliko, veliko Lahko prihranite, ce Jo daste čistit m barvat v kemično pralnico, kjer je cena najnižja in najbolj solidna postrežba. Anton Boc, LJUBLJANA, Šelenburgova uL It. 6, L — tovarna Vič-Olince. NaiboljSe ,PUCH' KOLO in najtrpeineiše dobi se po solidni cen? Da, prav tako ie bilo L 1914 in ves čas med -/ojno.< PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA v svetovni vojni je izdala v iako lični opremi (broširana Uniiea velia'Din 46. vezana Din f>f>) Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54. ^ b H innnnnDDnnnnnnoannnnnnnannonaDnnnLirTirTinz.n.''«: irxjrr nnr Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica SO (v lastnem poslopju) —— Obrestovanja vlog. nakup in prodaji* vsakovrstnih vrednostnih papine v de. yiz in valut borzna naročila oreriuinii in krediti vsake vrste eskomnt «n in-kaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo sate - ^«a«;if« trd. Itd. Brzojavke: Kredit Ljnhliana. — Telefon H 2040 24*7 ?549 »ntonirb«n 2?OG 8«W Urejuje; Josip Zupangi4 « Z* sNsiodso tiskarno?; Fran Jozcrjek, mm Za upravo is inseratni del lista; Otoo Chnstot. — Vsi t Ljubljani. 806149 65 M*