Poštno tekoči račun št. 24. St. 24. Posamezna štev. — 20 stotink. V Goriei, due 10. jimija 1920. Letnik 111. Izhaja v Gorici vsak če- trtek opoludne. Velja za. celo lelo 12 L, mesečno 1 L, za inozenistvo 16 L. Na naročila brez doposlane na- ročnice se ne boir.o oziraii. Posamezne številke stanejo v razpiodaji 20 stotink Uredništvo: Ulica Cardur- ci 4, uprava : ul. Vetturini 9. bllKloU blK&ZA Rokopisi se ne vračajo. Ne- frankiran^ pisrna se ne spre- jemajo. Oglasi, katere jo treba vnaprej plačati, se raiu ;ajo po dogovoru. Izdaja konsorcij »Goriške Straže«. Odgovorni ured- nik: Josip Vlmpolšek. Tiska: »Narodna Tiskar- na« v Oorici, ulica Vet- turini štev. 9. Resolucije spreiete na javnem shodu kolonske zveze v Biljani. Cloriški Slovenci, zbrani dne 30. maja na javnin zborovanju kolonsJke zveze v Biljani, izjavljajo: Slovenski narod, ki prebiva na gori- škem ozemlju že od pamtiveka, se nikdar ne i drcče pravici do svojega narodnega obstanka ter hoče vcdno in povsod ne- omajno vstrajati na tern, da vsakdo spo- štuje njegove naredne in jezikovne pravi- ce ter mu ne krati potrebnih sredstev zu varstvo in razvoj njegove narodne indivi- dualnosti. Radi tega zahtevajo: 1.) da sc spoštujejo in ščitijo pravice slovenskega naroda do neomeiene rabe slovenkega jezika v vseh javnih, bodisi dr- žavnili, bodisi avionomnih uradih; 2.) da se slctvcnski deci ne omejuje ¦priložnost, izobraževati se'.v slnvenskili šolah. bodisi ljudskih, bodisi srednjih in visokih, ter protestirajo proti temu, da so se slovenske sole pregnale iz Oorice, ki je naravno središče goriških Sloven- cev; 3.) da se zopet upostavi avtonomija občin ter odstranijo vladni komisarji, ne- poznavajoči krajevnih razmer in nevešči slovenskemu jeziku. Ooriški Slovenci, zbrani na javnem zbcrovanju kolonske zveze v Bitjani zah- tevajo pravieno rešitev vseh perečih go- spedarskih in socialnih vpraŠaiij, zlasti zahtevajo, da se pravično urede razmere med delom in kapitalom ter da se šibkejši uspcšno ščiti pred izkcriščanjem močnejšega; za- htevajo, da se nenrudoma reši kolonsko vprašanje na način, ki je od strokovnja- kov in celci od veleposestnikov samih pri- znan kot edino primeren, namreč, da se 'kolonat odpravi, ter zemlja, 'katero kolon obdeluje, odkaže njemu v last in posest. Profi alkcholizmu. $tevilke ;govore! Na Kranjskem se je že pred vojno izpilo za 40 milijoiiciv opoj- niii pijač na leto, medtem ko je ves zem- ljiški davek znašal 3 inilijone krön. Vsi Slovenci skupaj smo izdali za alkohol (to je 5 milijonov litrov žganja 13 milijonov litrov vina) v enem letu 100 milijonov K, to pride na osebo 60 K. Koliko kmečkih posestev bi se moderno uredilo, koliko šol in udobnih delavskih stanovanj bi se z-idalo še pred -v-ojno z eno desetino te vsote! Za vsoto, katero je izdalo .delav- stvo v 25 letih sarno za žgane pijače v SIo- veniji bi na primer lahko kupili vsa tc- varniška podjetja na Kranjskem. V Slo-veniji pdde povpreeno na vsa- kega eLoveka ietno 3200 gramov koncen- triranega 100% aTkohola. na eelo deždo pa 1,626.500 kg, gotovo lepa vsota. To je nekako 150 vagonov čistega strupa. V ziramenju časa. V palači de Hanse v Bcrolimi, kjer se vrše največjt zabave berdinske gospode, se popije vsako noč z,a "80.000 krimenia vz^oja in kedo bi si upal nakopati na svojo glavo glas »zastarelega, zaostalega, čistci ncniodernega« človeka? Kam bodo sedaj deli vse te zastarcle igra- če? — A to le mimogrede. Pesnica, ali prav za prav le »kitica«, gori navedena, je toraj tudi zastarela in nočein priporočati. naj se jo sprejme v nova šolska, »Berila«, ali kako drugače tava vsak večer 3000 ljudi po cestah ne vedoč kje bodo danes ali jutri spali... Lokrijci so pod Zelenejem določili, da se kaznuje vsakdo, če je pil ne z vodo mešano vino. Celo bolnikom to ni bilo do- vljeno, če niso imeli zdravnikove odred- bc. - Delavska društva na Finskem so izdala prepoved tcčenja opojnih pijač v društ- vcnili prostorih. Tstotako ne točijo alko- liola restavracijc v poslopju dezcine zbor- nice, v finskem narodnem gledališču in vclikem dijaškem domu. Pitak iz Metilene je izdal zakon, da mora oni, ki je v pijanosti storil zločin, trpeti dvojno kazen. Tudi Plato, Ar'isto- tel in Plutarli niso smatrrjli piianosri za opravičujcči vzrok, temveč so se izrazili, da jc Pitakova določba prava zakonodajna modrost. Egipčani so že naprej določili meje, kolikoi vina se sine pri pojedinah in drugih prilikah zaužiti; enako so Špartanci pili le skroinne mericc vina, pač pa so enkrat pošteno upijanili svoje sužnje, da so na njih kazali otrc za vedno proč — in še penzije zanje ne debite od nikoder, ne od Italije, ne od Ju- goslavije in tudi od bivše Avstrije ne! —• Toda tudi to le mimogrcde! Pravzaprav sem se namenil pisati Vam, g. urednik. in prašati Vas, ali imate pri svojih sodelavcih kai reserve? Svoj- čas sem našel tako proti koncu lista koti- ček »Za ognjisčem«, a ze.delj časa se je g. Jože nekam izgubil; pričakoval sem, da uastopi tudi tukaj, kakor v vsaki vojski kaka »reserva« — ker je pa noče biti od nikoder, so mi prišle v sponiin gorenje vr- stice, katere bi pa moderniziral tako-lc: r cijalncga dela v boju proti alkoliolizmu, delujmo zavedno in odločno za našo in naših srečnejšo bodočnost, kajti le trezen narod bo v moči, da zadosti vsem zahte- vam, katere stavi na njega nova doba. Zborovanje folminskega učilelisktga društua. Zborovanje tolminskega učiteljskega društva v Tolminu dne 24. maja je bilo precej dobro obiskano. Po pozdravnem nagovoru predsednika Rakovščeka je bil govor o učiteljskem naraščaju. Predsed- nik je povdarjal, kako vzvišena pa tudi težka nal'Ciga je poverjena učiteljstvu. Le zadostno izobražen© učiteljstvo jo more premagovati v celoti. Zato obsoja, ker se nastavljajo na učiteljišču profescrji, ki ne poznajo našega jczika, tako, da učenci po- gostokrat napačno razumevajo učno snov, ki se jirn podaja. Nato da prcbrati spome- nico, v kateri se obrazloženc sedanje raz- merc na učiteljišču in našc zahtcve, ki jih stavirnoi do te sole. Sprejete so bile te re- solucije: 1. Razpišejo naj se učna mesta na uči- teljišču. 2. Ravnatelj peilagogija mora biti od- ličen pedagog in sin nasega naroda. 3. Nastavljajo naj se taki profesorji, ki so zato vsposobljeni in imajo potrebne izpite iz učnega jer.ika. 4. Učitcljiščc naj se preseli s prihod- njirr.: šolskim letom iz Tolmina v ^orico, kjer je zgrajeno v ta namen moderno ure- jeno šolsko poslopje. 5. Država naj razpiše dijakom običaj- ne ustanove. Nato se je govorilo o pristopu Zveze k Delavski Zbornici. Izzvala se ie živahna j debata, - <-o posczali posebno gg. Kakov; "" y-'i Ločniškar in filip P . cu^'dnik prosi zboro- valce naj .,c .ic spuščajo v nadaljno deba- to, ker je nujno potrebno, da se takoj izja- vijci za ali proti pristopu. Pri glasovanju je bil za pristop en glas večinc. Sledilo je predavanje učitelja l>reko- nja o čitanki začetnici. Predavanje je bilo skrbno sestavljeno in se ob'ydvi v Učitelj- skem Vcstniku. Mcd slučajnostmi je bil govcr o nek- danjeni dcželncm učiteijskem društvu in o zastalih pavšalih za 1. 1917/18. Sprejeti sta tudi bili zahtevi, da naj se čimprej skliče seja ol:r. šolskega sveta in uradna učileljska konferenca. Namcsto nagrobnih spomenikov i>:.ikoj- nima učiteljema Fr. Peternelu in Ev. Fa- ganelu se je nabralo 235 L za stradajočo deco Ant. Stigliča v Istri. P o r o č e v a I e c. Za vinogradnike. Naša polja in vinogradi so skoraj vsa- ko leto prizadeti od toče. Skoda, ki jo povzroča toča v vinogradih, je radi več- letnih težkih p&sledic mnogo večja kot na polju, kjer se poškoduje ali uniči samo enoletni pridelek. Z razumnim delom jc vendar mogoče večletno škodci preprečiti ali vsaj oinejiti; »kaj maramo mi, — ki smo bili fantje mhu- di, — ker je Jožeta zmanjkalo, — pa pri- demo mi!« Čc ima ena vrstica več zlogov od druge, nad tern se, g. urednik, ne smeste prav nič spotikati, to je znamenie. da tudi v poeziji nisem zaostal za sedanjim ča- som. Kedo pa šteje še zloge? Piše se, ka- kor pride v pera, ena vrsta dolga. druga kratka, čc je rima, dobro, če je ni, je pa še bolj moderno. Iz vsega toraj lehko vidite, da Vam ne bom sramote delal, dasi sem se že kcij v začetku nevedoma in nehote izdal, da je žc daivno prctekel čas, ko smo bili »fantje mladi« — no, nič ne de, saj izkušnja tudi nekaj velja. Križ bo pa, ker niti sain ne vein, kam naj bi me vteknili. »Za ognjiščem« bi se ne čutil nie kaj dümaeega, ker pri nas ni te navadc. »Za pečjo«? Sedaj, v tej vročini? V »koš«? Tu pa niinam jaz ničesar za go- voriti, tu ste Vi absolutni gospodar in v svoje »notranje« zadeve ne d'Civoliujc nihee drugiin mešati se — vendar bodi mi do- voljeno staviti ponižni predlog: Ohranite si to za »reservo«. Zna se zgediti, da boste način je seveda odviscn od vclikosti sko- de in od dobe, v kateri se je toča poja- vila. Toča v pcznem poletju, ko so trsne mladike že olesenele, prizadene največ skodc grozdu in listu. Velikost škode na grozdju je šele po pretcku dveh do treh dni razvidna, ker tedaj začne grozdje gniti in veneti. Prcdvsem je pcitrebno takoj škropiti in žveplati. Ker je za obstanek trte in do- zoritev grozdja neobhodno potrebno zdra- vo listje (perje), ne snicmc;i zaperkov od- straniti; pač pa jih skrajšati na. dva lista, ki se poteni močnejše razvijeta. Ako pa je bila toča zgodnja in tako močna, da je uničila in zdrobila vse zelene mladike, nam ne preostaja nič druzega, kakeir da se odpovemo toletnemu pridel- ku in skrbimo le za bodoče leto. V tern slučaju jc potrebno napenjalec (Sparon) do zadnjih dveh ali treh mladik odrezati in mladike na dvc očesi skrajšati. Ako. se pa na kateri mladiki nahaja še več zdra- vih oči, odrežemo samo poškodovani del» ali pozneje moraine: na način, kakor je že prcj omenjeno, zapcrke na dva lista skraj- šati; le zgornji zapcrek pustimo rasti. — Vse te nanovo izrasle mladike in zaperki so zelo nežni in pcidvrženi strupeni rosi in plesnobi. Zato je večkratno škroplenje z .enood'stdtno 'micidroi galfccX in žveplanje neobhodno potrebno. Tudi moram« s po- vezanjem skrbeti, da nam veter mladik ne polomi, Vsak razsoden vinogradnik, ki skrbi za bcdočnost ne sme opustiti tcli neob- liodno potrebnih del, v vinogradih, pri- zadetih od toče. Dopisi. Iz slovenske Benečije. — Da si ne bodo kje ljudje mislili, da beneških Slo- vencev ni več na tern svetu, da jih je po- metla svetovna vojna ali požrla četrta kultura svetovno znanih odrešenikov, po- vej ti, draga »Straža«, vsemu vesoljnemu svetu^ da beneski Slovenci še žive, in da kakor jih nobena kultura1 od devetega! stoletja do dancs ni mogla zatreti, tako jih ne zatre ne četrta, ne pcta do sodne- ga dneva. Nikoli nismo imeli slovenskih šol, imeli smo pa italijanskih vec kakor v vsej Kalabriji, vedno so nas teptale po- litične in večkrat tudi cerkvene oblasti, pri nas je vedno vladala politična neza- vednost, ki je posledica napačne kultnre, vedno smo bili icdrezani od ostalih Slo- vencev, dostikrat še poznali jih nismo, in vendar smo ohranili stare meje na- scmu icziku. Beneški Slovenec proda svo- j'O politično zavest, zataji svoje čustvo, pa svojega jezika se ne bo snunoval nikoli;: in kakor ob sobotah v Cedadu stopi v prcidajalno raznega blaga, nagovori pro*, dajalca slovensko, četudi ve.. da je kak Napolitanec. To deistvo naj bo v pogum vsem primorskim Slovencem in v svari-: U\ raznim kulturonosccm. i Povej, »Straža« vsem Slovencerri' sveta, da kar od nas piše neki Fr. Babudri v svoji brošuri naslovljeni: »Novim pod- ložniknn Italije«, če^, da imarno sloven- ske Sole, vse svoboščine, da smo zado- voljni itd., da je vse to le pCdla izmišljo- sedaj v vročini kedaj tako ričkairn^žašpam^ in se Vam ne bo ljubilo pisati, Vam zna pa le prav priti, ako imate s c.ün napölniti pol. časnikovega stolpiča. !! ¦¦¦•¦<¦. a ¦¦". Ako sprejmete ta moj precjlog,1 Vänt pošljem morda še kedaj kaj za reservo,' ako bom imel čsaa, volje, papirja, črnil^, itd. in, akc ne bodo štrajkali poštarji, že-¦ lezničarji, ali pa morda celo Vi. g. urednjk,..' Dandancs je vse rnogoče. !.'|; * M Da mcje vrsticc ne bodo »prvovrst- ne«, zato Vain jamei že moja ponudba zai »reservista«. Kedaj ,s<^ bjli v reseryi, naj- bolji vojaki? Najbolji, oni, ki so,t»ili »bre?.H tadla«, so služili vedno v »liniji« ,tcj je.j yr. redni vojski, je kedor že ni bil-,več ^oter za pravega ,yojfik|a, tiq^ SO;,vteknili,y, re- , servo. Posebii^fšeflaj,,y. svet^viii yojsK^ ki pa šc ni koiicana, je bilo za reservo. y.s e,; dobro, zato,,im:un tudi jtz, da mcsprejmp-:, tc kot 7taL^r;^||ei>p,9sob'ncga.;^ij^sm /'¦'¦• i>l«Mi'j/i ;]jQžeitO!v namestnik.!; u > (Q^XJiniitj UtUine <.L: Prav.-drüKciyolje.! Vain pre-pttščaitio. kotiček v našent listtiv1 imenujte si pa ta kotiček, kakor Viim dra- go.:N.e;dyfüfniiniO; (Jaismo v Vas nasli do- bregat »rcservista«k,Doibro došli!) tina, proti kateri ogorčeno protestiramo. Povej,; da je pri nas cdina zaslomba doma- čega jczika katoliska* vera, le katoliške- mu duhovniku se imamo zahvaliti, da nam jc skozi stoletja ohranil naš biser. Pri nas kdor ni Slovenec, ni katoličan in narobe; pri nas vsak doinač fantalin, ki se je na- srkal tuje kulture in sc sramuje svojega je- zika.; se niti ne ozre več na cerkev. — To povej Babudri-ju. Mi vživanio že davno pclnost vse kulture in svobode, pri nas kdor si upa na- ročiti kak slovenski časnik, mora biti pri- pravljen tudi na mučeništvo. Takoj v za- četku vojne je moral« mnogo Slovcncev iti na potresno czeinlje pomaranče jest, samo ker so bili osumiieni, da so bra- li slovenske časnike (»Bogoljuba«). In danes smo si mi vkljub temu upali naroičiti tebe »Straža«. Vedi »Stra- ža«, da hrepenenje po kulturi je tudi nam prirojeno, da vedno nestrpno pričakuie- mo, da nas ob sobotah razveseliš s svojim priliodom. Tudi če imaš pri nas le malo naročnikov imaš pa mnogo čitateljpv, ker tveje štcvilke teecio iz roke v roko. — Pozdravi vse nase brate širom sveta! Nekulturni Slovenec. Iz Vipave. — One 30. maja je bil pri nas dr. Tuma. Shod se je vršil pri g. župa- nu Petrovčiču. Prisotnili okroR 150. Go- vornik jc razvijal komunističen program stvarno, vendar lr.edklici in vedno godr- njanje je jasno kazalc, da tu niso »zrela« tla za internacionalizacijo. Oovornik je ob hrupnem prizoru moral izjaviti, da je shod razpuščen. Pri razgovoru je pravil, da se bore komunisti zlasti za svobodo občinc in s tern, da je rescue tudi vprašanic narod- nosti. Obeine se bodo grupirale tako. da bodo tvorilc državnost tain, kjcr je njiho- vc gospodarsko teženje. 0. doktor! Teori- ja krasna! Naj sledi še praksa. Vstvarja se ravno sedaj državna pripadnost tell naših občin v okupiranem ozemlju. Popolnoma soglašamo z Vami in celo stranko, da naj si to držvanc pripadnost izvolijo same ))svobodne občine« po njih gospodarskem gravitiranju ali teženju! — Videli bostc, da so Vipavci zadosti »zreli«: Od II. Bistdce. Polar. V Zarečici je pred 3 tedni pogorelo 3 posestnikom vse, enemu celo vsa živina, ker so imeli fantje, ki pri požaru največ rešjjo dovolj cpravka na plcsu v bližnji vasi. Skoda ce- njena na 300.000. Zavarovani so bili za 10.000. Zažgali so inenda gospodje, ki so kokoši kradli. — S t r e 1 a je ubila u Tr- novem neko ženskioi, na Premu 1 moža. — Cerkvenirop. V noci med 3. in 4. ju- nijem so neznani tatje udrli v župno cer- kev v Trnovem in ukradli 3 kelihe, 2 cibo- rija in 1 nionštranea Sv. hostile so pustili vse na oltarncm prtu, ravnotako tudi pla- ščke od ciborijev — pač »pošteni« tatje. Hvala Bogn, saj velikega buRoskrunstva ni bilo. Bili so pa mojstri, imeli so vsevlo- milno orodjc. Vrata, skozi katera so udrli, so bila znotraj zapahnjena še s kolom, pa so ga znali skozi primernci majhno luknjo. ki so jo izvrtali v vrata ven zagnati. Ne- kaj smo radovedni: Nazi karabinerji zna- jo vsako slovcnsko zastavico poiskati, ^če bodo znali tudi takele stvari dobiti ? Ce- mo videti! — Dekleta se tudi pri nas do- bijos - hvala Bogu, ni jih dosti. - ki mislijo da bodo s svojim laškim eebljanjcm ženine in nebesa dobila, pa voznc listke povrhu. Nekaj se jih je že speklo, nekaj sc iih pa še bo, če pojde tako naprej. Iz Šempasa. — (Tumovanjc). Miiiulo nedeljo due 0. junija je priredil dr. Tuma v Šempasu sliod s svojo nam dobro zna- no pridiRo. Udeležba jc bila, če vštejemo tudi navzočo otročad, naravnost smešna; kajti rI umcvi, da resnico govorim, pičli pristaši, so napovcdali m teden dni pred shodom, da pride na ta shod neštevilncRa- Ijudstva tudi iz druRih krajcv. TcRa shoda se je udeležilo res le pi- člo štcvilo doinačinov; nekateri iz rado- vednosti, kak je ta prerok novih časov; drugi iz radovednoiti, ali je to res tisti in isti cl'O'vek, ki je Lil pred lcti narodnjak, potem po vrsti klerikalec, liberalec, soc. dem ok rat. Na tern shodu je dr. Tuma govoril Scmpascem to in one1. Oovoril je, da mo- rajo plaeevati uradnike, duhovne, politi- čne in sodne oblasti, le tega se^ ni do- taknil. dn • lorajü plaeevati. in se kako draRO, tudi večkrat nepotrebnega advo- kata. Tcga vendar ne smem povedati, si je mislil. Tudi sc "i dotaknil niti vojnih škod niti najpotr«_¦¦ neisih nasih sol. Kako ven- dar, saj ne sine! Govoril pa je o dobroti komunizma in učil: ako si slovenske matere sin, si iC'berem lahko tudi Mad'/ar in Angiež. Dr. Tuma je med drujrim tudi pove- dal, da Trst in Gorier pripadata Italiji; ee se vzame iz gospodarskega stališča, je rekel, pripadata Trst in Gorica podo- navskim državam. Torej po domišljiji ko- ^unističnega voditelja pripadata Tr^t in Oorica vse prej Italiji in Nemški Avstriji, le nam Slovencern ne, nam ki živimo v Trstu in r»orici, oziroma v Prinwrju. Tak je tore» Tiunov program. -"'' da so se našli v Šempasu ž njim yrer' slabo informirani ponlagači, ki sc po- magali dci tega slabo uspelega Tumovanja. Ti naj pomnijo, da jc dr. Tuma s svojimi shodi in slepilnimi cbljubami pripravljen» nasemu narodu in skupnemu narodnemu dclu zabiti klin razdora in izročiti vsa na- ša dosedanja narodna prizadevanja v pro- past, kajti takim se vse prileže. Tak je tu- di cilj Tumovih shodev. Or. Tuma pa naj spozna že enkrat, da so tukaj kraji Slovcncev in da niso zanj in za raznaroditev. iz Drage pri Borštu. — Na praznik S. R. T. so pri nas bersaljeri nosilf slovenske zastave. Prišlo jih je na vse zgodaj 12. okoli 7. ure so prišja dekleta oplesti utico z cvetjem; bersaljeri so jim pridno poma- gali. Potem so prinesla dekleta 12 papir- natih slovenskih zastavic, katere so ber- saljeri z velikim spoštovanjem sprejeli in nosili v obhodu, na koncu so jih vzeli s seboj za spomin. Istega dne so železničarji pod vasjo Mihele ustavih vlak, in se zagnali na češnje. Seveda jih niso plačali! Iz Idrije. — Dne 29. maja se je vršil v Idriji ustanovni občni zbor vrtnarskega in sadjarskega društva. Novo ustanovljeno društvo priredi svojo prvo predavanje v nedeljo, dne 26. junija 1920 ob 9 uri do- poludne v deški ljudski šoli. K zanimi- vemu predavanju se pričakuje obilna ude- ležba napredka željnih oseb idrijskega prebivalstva. Iclrlja. — Takoj po končani svetovni vojski so katoliška piosvetna društva v Idriji zacela zopet redno delovati. Naj sledi kratko porocilo. Orli in Orlice so do sedaj priredili v realčni telovadnici tri javne telovadne ve- čere, ki so z bogatim vsporedom privabili mnogo občinstva v telovadnicne prostore. Posebno učinkovit je bil zadnji nastop 23. maja t. 1. Proste vaje z rajalnimi pohodi članov in članic, ki so jim znali dahniti življenja, so se izvajale z vso natančno- stjo in prožnostjo. Orodna telovadba čla- nov, ki so se povzpeli do naravnost fra- pantnih vaj, je vspela nad pričakovanje. Rekord pa je dosegla vzorna vrsta vadi- teljev s posebnimi prostimi vajami, ki zah- tevajo žc visoko tehnično izrobrazbo za izvajanje težkih in kompliciranih gibov. Te vaje sonudile obilno estetičnega vžitka. Pri prostih vajah in telovadbi na orodju je sviral orkester „katol. del. družbe". — V zimski sezoni 1910/20. je imel Orel 20 predavanj, Orlice 11. Telovadba se vrši trikrat na teden. Rednih in redno izvršu- jočih članov šteje odsek „Orel" 52", Orlice" 40, naraščaj „Orla" 56, narašcaj „Orlic" 80 članov. Torej ima Orl^- "^ v Idriji 7, narasčanjem \rr " iov in Članic. Dramaticni odsek „**. druzbe*" je 30. maja uprizoril Medvedovo dramo „Za pravdo in sree" v rudniškem gledišču, ki je bilo nabito polno. Mnogo ljudi se je vrnilo domov, ker se bile vstopnice že par dni pred predstavo vse razprodane. Igralci so se dobro vživeli v svoje vloge. Neka- teri izmed mlajših, ki so prvikrat nasto- pili obetajo lepe talente za dramatiko. Ko- stumi so bili izbrani in izdelani na podlagi zgodovinskih študij. Med odmori je igral orkester „kat. del. družbe" pod spretnim vodstvom g. Grudna. Pevski odsek „katoliske del. družbe" šteje do 00 pevcev in pevk in ima vaje redno enkrat na teden. Godbeni odsek, ki ga z veliko vnemo in požrtvovalnostjo vodi g. Gruden, ima 15 članov in sodeluje pri vseh društvenih prireditvah. Katoliška delavska družbaje v zadnjem zimskem terminu priredila 18 zabavnih večerov z govori, godbo, petjem in raznimi zabavnimi prizori. Katoliška izobraževajna društva idrij- skega sodnega okraja na noge. Iz Solkana. — Dne 20. maja ob lOtih zvečer je v Solkanu izbruhnil ogenj, ki je povzročil mnogo škode. Najbolj prizadet pri tern požaru je Ivan Leban, ki ni mogel rešiti ničesar. Prišla je pač požarna bramba iz öoiice, pa aparat ni deloval, tako da gre zahvala le vrlirn domačinom, ki so neumorno delovali, da se je reSilo, kar se je rešilo, in da se je ogenj ornejil. Pri- srčna hvala in Bog stotero povrni vsem milim darovalcem in nabiralcem darov v tej težki nesreči! Podpisani pogorelci: Josip Poberaj, Ivan Leban, Ivan Verdikon, Rihard Srebrnič. Iz Tolmina. V listu »L' amore illustra- to« št. 23 citani'O imena nekaterih gospo- dičen in deklet iz Tolmina. Autor jih po- polnoma karaktcrizira in postavlja s tern v pravo Inc. Med imeni čitamo imena »najintcligentnejvših« gospcdičen iz Tolmi- na, o katerih bi človek pričakovil vse kaj drugega, kakor pa pajdašenje s sovražni- ki nasega naroda, ker so hčere iz najbolj- ših hiš, hčcrc žalibog prezgcdaj umrlih narodnih voditcljev v Tolminu. Naše ljudstvo je štelo našim deklctom že v zlo» če so se že prej pajdasilc z vo- jaštvicm, ki je bilo navsezadnie domače; a nikdar ne bo ljudstvo pozabilo in odpu- stilo onini, ki jcmljejo za svo*e »ljubčke« Italijane - vojakc, se z njimi spwzabljajo in tako prodajajo svojo lastno kri tujcu! Seveda! Visokorodnim gospodičnam so slovenski fantje preneolikani — kme- tavzarji, — nerode; se ne znajo vesti v družbi »finih« in parfumiranih gospodi- cen, ne znajc> se jim laskati kot si one to zele. Slovenska govorica — njih materni jezik — jim je »preordinar«, zato govore raje blagodejno laščino — če bi jc. znale govoriti pravilno — in zaničujejo v svoji pulilosti to, kar so njhcivi očetje tolikanj ljubili. zaničujejo svoj lastni slovenski na- rod. Slovenska dekleta, katera ljubite svoj rod, ki stc še poštene, obsodite početje va- ših vrstnic, imenovanih v gori omenjenem listu, kakor tudi onih, njim enakih. na način zanjc primeren! Iz OSeka. Dne 29. majnika — proti ve- čcru prihrumela je iz Krnice sein nevilita, med katero se je vstila toča kot orehi debc- la ter je napravila po dbčinah Osek-Vi- tovlje, Šempas in tudi črniče preccjšnjo škodo. 2ito, katero je letcs prav lepo ka- zalo, jc vse stolčcno tako, da marsikje ne kaže druzega. kot pokcisiti. Trta, ki se ie po lanski toči zelo opomogla ter je bila krasnega zaroda. je vsled te nezgßde zo- pet-močno trpela. Naihujšc jc divjala okoli cerkvice sv. Lucijc ter ic ondotnim po- sestnikom uničila vse pridclkc. Žalostnc je bilo gledati na tleh polno trtnega listja, grozdia in razne sade'ze pomešane z le- deiiHn zrnjem. Ljudstvo jc obupano. ker ie malci upanja, da bi mu prišla odkod po- moč! Po lanski slabi letini — se obeta le- to§nja še slabša! Ti pa — mladina — le veseli se in pieši! Izšel je v Gorici nov last „La Li- berta*' (Svoboda). V svoj em članku ,,Problemi o šoli4< piše med drugim : „S šolo umrje toliko lepih tn dobrih stvari, da se nobenemu niti ne sa- nja, da bi mogla imeti kako zvezo s solo samo. (Nam se pa ne le sa- nja, kaj vse umira pri nas s tern, da nimamo slovenskih šol, ampak to živo čutimo in proti temu odločno protestiramo). „Vse življenje kake dežele stoji in pade s solo". .. (To zopet čutimo mi Slovene! in zato naj- odločnejše protestiramo proti temu, da so se nam zaprle sole). „Resna sola, resna družba, slaba sola, naj- slabša družba". (Kaj pa tarn, kjer ni nobene sole ?) „Ljudsko solo poseb- no moramo mi v prvi vrsti vzeti v poštev. Njen pomen je neprecenljiv. In to šolo hočemo imeti boij živo, bolj razvito, z učitelji s temeljito iz- obrazbo, ki so resnično zmožni po- magati naši' ' -n". __ Ji^»__P0 ' 'n nepre- cenljiv, pa r?f ^. ....c, ampak tudi za Slovence, />iva mora biti sola, pa če je ni, potem ni ne živa ne mrtva, ker je sploh ni; in če je ni, potem sene more razvijati in Še manj mora bili bolj razvi- tal Res je, učitelji morajo biti temeljito izobraženi, da zamorejo resnično poma- gati našim otrokorr.. Mi imamo učitelje in učiteljice temeljito iz,obražene, ki bi radi in iz srea radi pomagali našim otrokom, pa ne morejo, ne smejo, ker ste zakienili šolska vrata!__________________________ Gospodje pri »Liberia^, vi. ki ste znanilci svobode, vi, ki ste zapisali v svoj program besede: „Novi štatut. ki ga člove- Čanstvo in Italija hočeta jzdelati in izvr- šiti bo imei eno podlago. toda logično in sveto: Svobodo, enakost, delo, ljubezen!" Primemo in držimo vas za te besede, — držite se jih in izpolnite jih! Polifični pregled. Novi iuinisterski predsednik drzavc SHS, dr. Milenko Vesnič, je v svoji vladni izjavi dne 26. maja rekel med drugim: »Kakor doslej hcčemo biti tudi nadalje verni zavezniki, iskreni prijatelji in sprav- Ijivi sosedje napram ostalirn naširn sose- doni, verno čuvajoč s svojo krvjo svoja v stoletni borbi izvojevana prava in zave- dajoč se svojih mednarcdnih obveznosti.ff Vladna izjava je vzbudila zivahno razpravo. ki se je zavlekla skozi dve seji začasnega Narodnega prcdstavništva. Kot prvi je kritiziral vladno izjavo pcslanec Narodncga kluba Kcrubin ^cgovič, ki je očital vladi.. da ni rekla nič 0 jadranskem vprašanju, kar bo gotovc zelo slabo vpli- valo na prebivalstvo zasedenega ozemlja. Poslanec soc. demokratskega kluba, Kc?- rač, jc tudi obžaloval, da ni vlada niče- sar izja:vila n jadranskem vprašanju, kakor tudi ne 0 obnovi in prehrani dežele ter o agrarni reformi. Zahteval je, naj vlada za- vzarne odločno stališče nasproti madžar- ski vladavini in naj meje bermetično za- pre. Poslanec Biankini je opisal vso bedo, ki io trpi jugoslovansko prebivalstvo na vscin zasedenem ozemlju, posebno pa v Dalmaciji, kjer italiianski vojaki zapirajo naše može in onečaščajo naše žene in de- kleta. Nato je povzel besedo ministerski predsednik, dr. Vesnič, ki je rekel: »Z Ita- lijo moramo, gopeda, razpravljati o tež- kem in velikem vprašanju. Tu moramo pokazati odločnost in encrgijo, da rešimo to.vprašanje z vsemi sredstvi.. ki so nam na razpolago. Ravnotako je treba, da ima- nrc v tej borbi v prvi vrsti razloge, s ka- tcrimi prisilimo nasprotno stranko, da rcsno prctrcsa vse naše zahteve. Vsi smo složni v teni, da morejo biti med nami in jtalijo prijateljski in ncrmalni sosednji od- nošaji v obojestransko korist samci tedaj, ako ostane v teh odncšajih čim manj vzrokov za spore. Mi vsi in ves svet ve, da bi bila najpravilnejša pot za rešenje našega spora ta, ako bi Jadransko imorje po sredini postalo meja med našo mlado in svežo državo in Italijc, incja, preko ka- tere bi eden drugenm lahko nndili prija- teljsko roko. Toda, gospoda, zelo verjetnoi je v današnjem trenotku, da take rešitve z Italijo naibrže ne bemo mogli doscči. — Naši najboljsi prijatelji nam niso mogli po- magati, da v tern trenotku doscžejo tako rešitev: zato glejmc, da rešimo naše spo- re z laliio, kakor sem rekel, na način, ki bi omogocil dobre in prijateliske odnošaje med dvema drzavama, ki bi pustil na na- šem narodncm telesu najmanj ran in ki bi oboncm omogocil našim bratcm, kakor tu- di Italiianom. ki ostanejo pri nas, življenje v tch krajih in normalen razvoj.« Italijanski parlament se ie otvoril dne 8. t. m. — Odprl se je v znamenju velikega boja za kruli. Ministerski predsednik Njtti ie bil namrcč par dni pred otvoritvijo dr- žavncga zbora izdal določbo, s katero se poviša cena kruhu na l'5O L za kg. To je snravilo, se ve, zlasti vse demokrat- ske stranke v zrak, in socijalisti so napo- vcdali vladi najskrajncjsi boj. V celi Italiji se ima hkrati napovedati' splošna stavka, če se socialistični stran- ki ne posreči prisiliti vlado, da prekliče svoio določbo 0 povišanju krušne ccne; socijalisti ima jo začcti z obstrukcijo in delati na to, da razbijejo parlament, če se ta zakon tnkoj ne prekliče. Tcrej stoji predsednik Nitti v hudem ognju. V škrip- cih so tudi z;istopniki ljudske stranke, ki so stopili v Nittiicvo vlado in so zdaj pö svojih načelih prisilieni glasovati proti tej Nitlijevi določbi. Kajti glasüvati za dra- /enie kruha. ni ljudsko. ni demokratsko. Res ic to bridka zagata! Ko pioemo te vrstice. rnrn izid glasovanja o tet^i vpra- šnnjij |ij ce jrnan. a nise se že. dn stcji Njtti zopet pred pndcem, ce ni zdaj že pqdel. Ne Spa, ne Pallanza, ne nič. —t Dne 18. t. 111. bi se imeli sniti delegatje zavez- niSkih vlad v mestu Spa, da določijo go- 'spodarskel in odškodiiinske pogoje pre- magani Ncmčiji. Zaradi tcga bi se mo'ralo državnozborsko zasedanje v Italiji preki- niti že pred IS. junijem, da bi min. preds. Nitti odpotoval v Spa. Po tern sestanku v Spa bo prišla na vrsto Pallanza, kjer bi se reševalo ali cclo resile jadransko vpra- šanje. Pa, kakor poročajo listi, se je Nitti- ju pa mnogem pritiskaniu. posrečilo pre- govoriti francoskega ministerskega pred- sednika, da sc je konferenca v Spa od- ložila. Med Lloyd Ocorgem. Millcrandom in Nitti-icm se vrše razgovori, da se na novo d>r loci čas za novi sestanek, ki naj bi se vršil sredi julija. No, kdo ve, kdobo takrat ministerski predsednik v Irnliji in kni bo z Italijo! S konferenco v Spa to- rei ni nič. s konferenco v Pallanzi ne bo nič, ker je vsa italiianska politika za nič. Jc mnogo znakov, ki kažejo, da vse to pelje — na nič! One 4. t. m. jc Ogerska v Vcrsaillesu podpi'sala mirovno pogodbo. V protest proti tej trdi mirovni pegodbi so se dan poprej vršilc v Budimpešti vclike mani- festacije. Vclikanski sprevodi so se valili po glavnih ulicah, prepevajoč nacijonalne pesmi in skušajoč priti do palač, kjcr ima- jo svoj sedež mednarodne misije. Toda vlada je bila že prej vse odredila, da za- brani vsak nastop proti zunanjim zastop- nikom. Dne 4. t. m., ko se je podpisala mirovna pogodba, so se v vseh ccrkvah vršile sliižbc božje in so zvonovi zvonili na pogrebni način. Trgovine in gledišča so bila zaprta, železnice in tramvaji so tudi vsi stali. Kako sramotno je tako obhašanje! Že v Ncmčiji in v Nemški Aystriji so uganjali take oslarije. kd so v Parizu njih delegat- je podpisovali mir. Vse je bilo v črnih za- siavah, vsi listi črno obrobljeni, zvonovi so zvonili kakor h pogrebu, vse je bilo za- prto, vse kakor izumrlo. Sramota! Kar je, je — se reče. če tudi je hudo! Pa človefc se ne bo ovijal v erne zastave in se cdeval k črnim flcrom! To je šc boli poniževalno kakor mirovna pogdba. Kolikor večja je izguba, toliko slovesnejše sc čk>vek za- priseže. da hoče rešiti svojo domovino, in gre brez zalnega flora korajžno na dela za njeno osvobojenjc! F^uske rdeče čete so dne 3. junija za- sedle Teheran, glavno mesto Perzije. So- vjetska Rusija je takoj poslala tja enega svojih ministrov s poinimi močmi. Boljše- viške čete organizirajo kurdske vojne ro- dove na severu Perzije, ki bi se tudi radt otresli oblasti perzijskega šaha. Na zahodu pa so baje poljske armade Qmile rusko ofenzivo, so ob Dvini pori- 'le sovražnika zopet na stare postojanke /asedle črto od Borisova do Kieva. ed Dnjestrom in Dnjeprom se bije zelö !rvava bitka. Edna ruska brigada je pre- |°pila li poljskim armadam, edna druga [ivizija pa je büa popolnoma uničena. üsi se umikajo med Dvino in Berezino. Domače vesfi Veliki koncert „Pevskega in glas- enega društva v üorici. Pevsko in glas- eno društvo" v Gorici priredi izbran ;&ncert v sredo, dne 16. junija 1920 v [vorani „Centratne posojilnice" Corso G. erdi 32 (Cinema Savoia). Vspored ; 1. a) r- Ferjančič: „Oj, slovenska zemljica*, ') dr. A. Schwab: »Večer na morjuM, mo- ^ zbor; 2. a) A. Andel: „Igra kolo", b) lr' A. Schwab: „Še ena", mešan zbor; 3. ') Jos. Ipavic: „lmel sern ljubi dve . ..", () Fran Korun: „Potrkali na okno", oktet; '• P. H. Sattner: „AveMaria" iz „Assump- •o B. M. V.", ženski zbor; 5. Slovenske '3rodne: M. Hubad; a) „Je pa davi slan- [a pala", b) „Luna sije...", c) „Braici, v>eseli vsi", d) „Ljub'ca, povej, povej!", e) ^rjanček poje, žvrgoli . . .", St. Pirnat: f) •öelaj, dclaj. dekle pušeljc!", mešan zbor; JA. Foerster: „Njega ni. . .", oktet; 7. J Bartl: „Oj planine !", mešan zbor. — Pevovodja g. Emil Komel. Začetek ob 8. Jri in pol zvečer. Blagajna se odpre ob '• uri. Cene: sedeži v ložah po 7 Lir, 1. Jrostor (fotelji zadaj) po 5 Lir, II. prostor police) po 4 Lire, III. prostor (klopi) po , Lire, stojišča po 2 Liri. K obilni ude- '«bi vabi Odbor. Vse rojake in rojakinje iz mesta in [_* dežele opozarjamo na ta koncert, da se ""¦ udeleže. „Pevsko in glasbeno društvo" Gorici je važen kulturen slovenski za- ^°d, ki ga mora podpirati vsak Slovenec. ^topnice se bodo prodajale od ponedelj- *a v prodajalni „Katoliške bukvarne". Na Vßselo svidenje! ,,. Slovensko kmetijsko društvo [v Gorici, v'a Contavalle 7, I, naroči potrebno mno- *'no modre galice za to polelje, če se za- "jo oglasi primerno število kmetovalcev. Kmetovalci, ki jo želijo dobiti, naj ta- .,°j naznanijo imenovanemu društvu, ko- ^o je potrebujejo. Isto kmetijsko društvo je razposlalo ^panstvom tudi okrožnico, naj mu naz- "^nijo, katere lunetijske potrebščine, umet- ^ gnojila itd. potrebujejo za tamkajŠnjo °bčino in v koliki množini. Slovensko Wtijsko društvo se želi ravnati pri svojih n&ročihh po podatkih, ki jih dobi od žu- P^nstev, in pričakuje tozadevnih poročil Psav gotovo v teku meseca junija 1920. Brezbriznost italjanskih oblastij za vpo- ^avitev naših porušenih občin se najbolje ¦^že v sledečem slučaju : menda se težko ^°bi obeina na Goriškem, ki bi vsled vojne v«hre tako strašno trpela, kot Opatjeselo, ^s brez sledu hiš in brez-zemljišc. In v to borno vas se je doslej vrnilo od 1.600 Prebivalcev že 1.300. Za te ljudi so dale '^ljanske oblasti dosedaj pet barak, vsa druga „bivališča" so si domačini „se- ?idali" z ostanki desk iz strelskih jarkov 111 s kamenjem. Ti reveži nimajo ne pri- ^lka, ne podpor, ne barak, ne živine in ^ vodovoda. Radi teh neznosnih razmer je g. žu- Pan Marušič z g. -Braido posredoval pri Seneralnem civ. komisarju. Ekscelenca ^osconi je obljubil takošnjo odpomoc, videlo se mu je, da so napravila izvajanja 8- župana nanj velik vtis in upati je, da *& bila ta avdijenca brezvspešna. Porotne obravnave se bodo letos v ^Orici vršile dvakrat, in sicer počenši s *1. junijem in 8. novembrom. O predilski železnici so se zadnje case vfšila razna posvetovanja. Italijani bi ho- j^li v najkrajšem času zvezati se skozi ^edil z Nemško Avstrijo. da bi tako bili ^eodvisni od Jugoslavije Italija se je v ta ^amen hotela poslužiti načrta, ki ga je ^ila že Avstrija izdelala za svoj čas na- ^eravano predilsko železnico, pa se je ta ^aČrt zdaj izkazal kot neuporabljiv za novo ^umeravano predilsko progo. Treba bo ^ovega proučevanja in novega načrta, tako ^ bi po sodbi strokovnjakov nova pre- ^ilska proga bila dovršena v trch letih. Nova železnica bi se odcepila pri sv. Luciji lt* bi šla ob Soči preko Kobarida, Trno- v^ga, Srpenicev Zage, Bovca, Loga in bi sß potegnila skozi poseben predor pod Pre- ^>lom na Trbiz, kjer bi dosegla nemško- ^vtrijske proge. Uvedba poštnih čekov. — Poštno ravna- ,eljstvo v Corici naznanja, da se je s 1. Junijem v zasedenem ozemlju uvedla služba v poštnimi čeki. Üsebe, ki se žele poslu- ?evati postnih čekov, naj se zglase pri Poštnem ravnateljstvu, kjer dobe potrebna Pojasnila. Sladkor, slaščice in sladoled I —Nase ^aniice omedljujejo po kofetu, pa si ga ne ^orejo privoščiti ali pa je pregrenak, ker ^»majo cukra. Pa tudi cele družine bi s ^°fetom večkrat opravile tudi večerjo, ^e bi imele kaj več sladkorja. Na aprovi- ^aciji pravrijo : sladkorja ni, pa ga ni! Vse ^aščičarnc in kavarnc pa so polne slaščic, da se tarn eel dan oblizuje ženski svet s svojimi sladkobesednimi kavalirji; na vsa- kem voglu stoji karijola s sladoledom, za katerega je pač treba sladkorja, in mladina liže in krušnih pečenih „fingrotov" manj fini sladoled ; v kavarnah pa vidiš zlasti zvecer nepregledne vrste stolic in miz za katerimi si boljši sloji z boljšim sladole- dom hladijo želodec in preganjajo vročino. Uboge družine pa nimajo sladkorja niti za potrebo ! „Lavoratore", kako, da nisi še dregnil ob te ledenosladkoustne skledo- liznike ! V?eliko naših ujetnikov, mož in fantov, trpi še v ujetništvu v Italiji. Leta in leta drži laška vlada te naše ljudi internirane, ne da bi povedala, kaj je nijh krivda, in ne da bi nato mislila, da jih izpusti. Ne dovolijo jim niti, da bi pisali domov svo- jim družinam, ki že uolgo ničesar ne vedö o njill usodi. Kdaj bo vendar konec tega trpljenja, vi, znanilci ^svobode v Italiji, kdaj vendar izpustite te nedolžne ljudi ne svobodo! Delavski shod v Gorici. — V torek se je vršil na telovadnem trgu v Qorici shod stavbenih dclavcev in sicer v itali- janskem in slovenskem jeziku. Dclavstvo zaliteva dela, ker brezposelnost v deželi je velika, in razun tej?a prihaja vsak dan vse pG'lno lačnih laških delavcev v deže- lo, ki odjedajo domačinom košček kruha* če j?a je še kje dobiti. Vlada naj odkaže za javna dela večjo svoto milijonov, ter naj izplača odskodni- ne po vojni storjenih poškodeb, da si ljud- stvo zopet upostavi svoje demove. Če vlada tem zahtevam ne uffodi, stopi de- lavstvo v stavko, kakor se je to zgodilo v videmski provineiji in v Karniii. Tokrat so bili shodu izdani plakati tudi v slo- venskem jeziku. Dar. 50 L za sklad »Goriške Straže« daruje županstvoi v ßovcu namesto venca na jrrob ^. Matija Kravanja iz Bovca št. M. Hvala lepa! V gostilni »Mikuž« pri Sv. Luciji je nabrala ff.dr. Serjun-cva 112.— L in 20 dinarjev za C. M. D. SrČMia hvala! Kazno. Dr. stnton Bonaventura Jeglič. Dne 29. maja je slavil ljubljanski škof, dr. Anton Bonaventura Jeglič, sedemdesetletnico svo- jega rojstva. NaČ list nima prostora, da bi vpisal zgodovino in dela iz vse dobe nje- govega delovanja, katero je kot škof po- svetil slovenskemu narodu. Pribijemo tu- kaj le na kratko, da se ima poleg dr. Kreka in vrlim sodrupora, • In^enski narod njemu zahvaliti za preporou'v krščanskem, soeijalnem in narodnem oziru.Na vseh teh poljih je Prevzvišeni neumorno vedno de- loval z besedo, mnogovrstnimi spisi in knjigami. Zlasti pa mora danes mlada Ju- goslavija glcdati nanj s ponosom, ko zrl v njem svojega velikega branitelja in za- govornika. Res, velikega škofa, odličnega narodnega sina in bojevnika ima Jugo- slavija v dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, ki je krepko dvignil zastavo narodnega udinjeiija in osvobojenja ter zmiraj budl in utrjuje vero v veliko bodočnost jugo- slovanske države. Brez razlike strank in struj sam mora to vsak Slovan pripoznati. Bog živi in ohrani visokega vladiko še mnogo let. Pri odkritju dr. Krekovega nagrobne- ga spomenika dne 30. maia v Ljubljani je imel slavnostni govor pisatelj Finžgar. — Vladni svetnik dr. Detela, kot predsednik odbora za Krekov spomenik, je izročil spomenik v varstvo občine. V njenem inienu je župan dr. Ivan Tavčar v vzne- senem govoru sprejel spomenik v var- stvo. Moški zbor glasbene Matice je pel ob gfrobu žalostinke. Na grob ie bilo polo- ženih mnoffc vencev, slovesnosti se je udcležila nepre^ledna množica naroda. — Ministra Stojan Protič in dr. Korošec sta poslala brzojavne pözdrave. Krvave demonstraeije v Gradcu. Radi visokih cen jajc in češenj, ki so jih vzdr- ževali trgovci na tukajšnjem trgu, je prišlo v Gradcu 7. t. m. do najenergičnejših pro- testnih demonstracij, ki so jih priredile ženske. Preteple so več trgovcev in bra- njevk, ki so navzlic znatnim množinam blaga prodajali jajca po 3.50 do 4 K in češnje po 15 K za kg. Demonstrandke so vse blago uničile. Obrnile pa so se tudi proti stražnikom, ki so hoteli varovati pro- dajalce jajc in črešenj. Demonstrandke, kakih dva tisoč po številu, so hodile od trga do trga, da bi izsilile "znižanje cen. Med demonstraeijami je bilo šest policijskih stražnikov lahko ranjenih. Demonstrirajoče šenske, ki se jim je pridružilo več slo moških. so na Jakominijevem trgu razde- jale večino stojnic, druge odprle in razde- lile blago med seboj. Na Murskem trgu je množica skušala prodreti orožniški kordon in je insultirala orožnike. Ker vsi opomini niso nič izdali, so orožniki ustrelili. Padlo je tudi več strelov iz množice, ki je metala kamenje na orožnike. OroŽniški poveljnik in več orožnikov je ranjenih. Med demonsrtranti je doslej 7 mrtvih (med njimi neka lSletna deklica) in 23 iežko ranjenih. Bridka obsodba. — Minister za za- sedpno ozemlje je neki La Pegna. Za to nima nobenih zmoznosti in sedai. ko vla- da v teh dcželah velika brezposelnost, in bi bilo treba temu odpomoči, je kot odpo- rnoč tej mizeriji napovedal — izseljeva- nje. Delavci, ki nimajo dela in trpe, naj gredo, v druge države s trebuhom za kru- hom in naj si pomagajo, kakor morejo. Ce ti izginejo, no, pcitcm izgine tudi iz Italijc brezposelnost! Razumc se, da je to lnido, da se ta pravi, zavreči lastne ljudi, kar je res s hu- dimi, toda opravičenimi besedami povda- ril »Lavoratore«. Na koncu svojega član- ka pravi: »Nimaš li kruha ni dela v sveji slav- ni domovini ti, zmagoslavni narod? Tedaj pojdi in obesi se kje drugje, pa ne, da bi prej ne bil razvil pred pogledi občudujo- čih tujcev, cunj svcije mizerije... In če ne najdeš drevesa, kjer bi se obesil, stoj pripravljen, da se povrneš braniti mater domovino, ko ji bo zopet treba odrešiti ka- ko drugci ped zemlje, nai primer Nizzo ali Malte. K nacijonalneinu apetitu pomaga od časa do časa oblizniti kak list artičo- kov«... To že ni več bridka ironija, to je že bridka in kruta resničiiost! Iz »odrešenih« krajev inorajo odhajati laški delavci ne- odrešeni laške mizerije! Tri sestre rodile 111 otrok. — Ameri- kanka Marija Austin je rodila svicijemu mo- žu 44 otrok, in sicer jc trinajstkrat rodila dvojčke in šestkrat trojčke. Po poklicu je zdravnica in se je v minoli viojni odliko- vala v službi rudečcga križa. Niena sestra Ivanka je rodila 41 in tretja sestra Karo- lina 26 otrok. Vsega skupaj 111 otrok. Iz Trsta smo prejeli naslednji oklic slov. dra- matičucsa društva v Trstu, sede/ Narodni dom, Piazza Oberdan 2..-— Kcr se hitro pribli/.uje gle- dališka sezona, ki bi imela začeti svoje delo me- seca septembra, pozivlja odbor dramatičnesa dru- štva vse jusosiovensko prebivalstvo zase'denesa ozemlja, da podprc naše Kledališčc z denariiimi sredstvi že pred otvoritvijo sczone v večji meri nep;o doslej. To zahetva ogromno naraščanje režij- skih stroškov in novo vpeljani davek na predsta- ve. Potrebnc so i z d a t n e podpore, da zamore- mo gledališče vzdržati in dvi«niti noviin potre- bam primerno. Slovensko gledališe* v Trstu je poklicano, in to razmere naravnost zahtevajo, da postane centrala za dramatične odre na deželi, katere bi zalagalo s knjigami, kostumi in evontuelno z igralci. Drama- tično drustvo namerava letos uprizarjati ne samo slovenske, temveč tudi hrvatske igre. Te nalo^e bo mogoče izvrševati le tedaj, ako se bo glcda- lisča oklenilo vse naše prebivalstvo. V prvi vrsti apeliramo na naše denarne zavo- de, da pripomorejo naši najvzvišenejši kiiltiinii in- stituciji, nadalje se obračamo do ostalih podjetij in društev, trgovcev, obrtnikov, uradnikov, naših vrlilt delavcev in kmetovalcev, sploli vseh naših ljudi, ki goje ljubezen do zdrave umetnosti. Poma- gati svojemu gledališču je dolžnsot in cast kultur- nega naroda. Ncizbrisna sramota bo za naš tro- imeni narod, ako dopusti, da ta kulturni hram propade. Pozivljamo tudi slavno občinstvo, da kar v največjem številti pristopi v kolo društveiiih čla- nov. Lctna članariua znaša samo 12 Lir. Odbor bo odpošiljal okoli, da olajša plačevanje v mestu Tr- stu, svojega inkasanta in vljudno prosi, da slavno občinstvo stori svojo sveto dolžnost. Enkratne podpore, kakor tudi članarina, v ko- liko se ne bo pobrala po omenjenem inkasantu, naj se blagovoli poslati na slcdcče naslove: G. Jos. Bratuž, blagajnik Dramatičnega dru- štva, Trat, ul. Cesare Battisti 21/1 (Trgovska obrt- na zadruga); Uredništvo lista »Rdinost«, Trst, ul. S. Francesco d1 Assisi št. 20/I. Odbor DrainatiČnega drustva v Trstu. rinančni odsek. Vprasanja in odgoyori. C. M. Bovec. Kakšno vojaštvo, avstr. ali Hal., je postavilo na Vašem vrtu ba- rak'O? .1. Z. Krajnavas. Ako Vam je kupec plačal za vola 40% dogovorjenega kron- skega zneska v liräh. lahko doterjatc še 20%. .]. K. Grant. Obveznosti iz službenih pogodeb so trajajoče obveznosti. Te se pa imajo, ako so bile ustnaovljcne pred 1. iiov. 1919, giasom dekreta o izmenjavi va- lute z dne V. 11. 1919 člen VII. plačevati alia pari od dneva, s kterim je bila od- pravljena kronska valuta. Vašemu sinu priticc tora] 150.— L. .1. V. Velike Žablje. Da »Vzajemna zavarovalnica proti požarnim skodam« v Ljubljani posluje kot agentinja za italijan- sko pedjetje »Fondiaria«, je gotovo proti našim narodniin intercsom. Listnica uredništva. — Slovensko ucitcljstyo in komunizem. — Raznim v edgovor iw pojasnilo. Današnje poročilo tolminskega učiteljskcga društva poroča, da sc je tamošnje učitcljstvo izja- Vilo za komunizem, lotziroma za prißtop v delavsko zbornico, z ednim (reci:ednim) glasom večine. Slovensko učiteljstvo za lstro se je dne 6. maja1, poroča »Učitcljski List«, iz- javilo za pristop v delavsko zbornico z 29 glasovi, in le trije so bili proti. Člani učiteljskega društva za Trst so se dne 16. maja na svojem izrednem ob- čnem zboru na Opčinah izjavlli vsi zai pristop v delavsko zbornico razun enega. Zdaj, ko je ta list že v stroju, zboru- je goriško učiteljsko društvo in odločuje o tem vprašanju, zato nc moremo v da- našnji številki prinesti še izida glasova- nja, na katcro stran krone naše goriško slovciiskM učiteljsltvoL Zato ne rečemo danes še nič, dokler niniamo o tem zbo- rovanju in glasovanju zaključnih podat- kov in dokler nimaiiKii odločnih, jasnih iz- jav v tem vprasanju od našega goriškega slovenskega učiteljstva. Dokler nismo na jasnem, dokler ni padla zadnja kocka, do- kler je še mcgoče. da se ohrani med na- mi edinost, se vzdržujemo tudi mi za go- riški slovenski narod zadnje velike odlo- čilne besede. Veseličarji. — Našim drustvom na- znanjamo, da je treba vsako prireditev vcselice osem dnij prej naznaniti politični oblasti. »Ladja«. — Prireditev s plesom ne objavljaino. Olej §t. 21. »Gor. Straže« — listnica uredništva. Listnica uprave. — Županstvo V r h p o 1 j e. Nažnanilo o zivinskcm sej- mu dne 9. junija došlo za zadnio številko prepozno. Zadnjavest.- Ministerstvo Nitti ie včerai dne 9. t. m. odstopiio, predno je sploh prišlo do kakega glasovania. Pred odstopom ie Nitti prcklical svojo odločbo glede povišanja krušne cene. TEDENSKI KOLEDAR. JUNIJ. 13. Nedelja, 3. pobink. Anton Pad.; 14} Ponedeljek, Bazilij, Elizej; j^ 1.5. Torek, Vid, Modest in Krescencii?: 16. Sreda, Franc Reg.v Beno: 17. Četrtek, Ad!olf, Lavra; 18. Petek, Feliks in Fortunat; 19. Sobota, Gervazij in Protazii. Zahvala. Podpisani se tem potom zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so spremili našo nepozabno hčerko in sestro, g.dčno Vido Vuga k večnemu počitku. Nadalje se zahvalju- jemo gg. domačim pevcem za nagrobnico, fantom, dekletom in vsem drugim, ki so počastili z vend in cvetjem blago pokoj- nico. Bog vsem stotero povrni! S. LUCIJA 8. 6. 1920. Žalujoči ostali. :: priporoča svojo :: • • * injigoveznico Via Croce 6 (nasproti „Šolskega Domau) BEDNARIK i» Meblirana soba s prostim uhodom se odda takoj v najem. Kje pove uprava lista. Službo katerosibodi išče 25 leten mladenič, vešč slov. nemškega in nekaj ital. jezika. Dober strojepisec in računar, doslej še nikjer služboval. Cenjene ponudbe pod „Služba" na upavrnistvo „Go- riške Straže". Franc Kleč, krojaški mojster na Kneži p. Podmelec sprejme takoj krojaškega pomočnika v trajno delo. Plača po dogovoru. Gorla lindska posoiilnica : vpisana zadruga z omejenim jamstvom : v eoRiei. posluje v lastni kiši, Corso verdi St. 37, pritličje desno, vsaki dan dopoldne razun nedelj in praznikov. Sprejema hranilne vloge ter jih obre- stuje po čistih 4 %• VeČje stalne hranilne vloge pa po dogovoru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in po- roštvo, pod ugonimi pogoji. I ' I Potrtim srcem naznanjamo vscm sorodnikom, prijateljem in znancem I pretužno vest, da je naš nepozabni soprog, sin in oče IVAN MLAKAR, I posestdik v Dol. Novakih in župan v Cerknem, I dne 4. t. m. ob 5. uri pop. previden s sv. zakramenti nagloma preminul I in da se je vršil njcgov pogreb dne 6. t. in. ob 10 uri predpoldne na I pokopališču v Dol. Novakih. I Vsem, ki so našega preljubljenega pokojnika spremili na njegovi I poslednji poii, izrekamo tern potom za vse prijateljske dokaze sočutja ¦ in ljubezni prav prisrčno zahvalo. — Zlasti se zahvaljujemo preč. du- I hovščini, g. civ. komisarju v Tolminu za poklonjeni venee in zastopstvo I pri pogrebu, precast, župniku g. Josipu Abramu, družini g. Antona I Mikuž, gg. poštarju Ernestu Rojic in Francu Obid za izredno skrb in I ljubav izkazano pokojniku v poslednjih urah, vsem uradom in drustvom I iz Cerkna in še posebej g. pevcem za ganljive žalostinke. I V DOL. NOVAKIH 6. junija 1920. I Ursa vdova Mlakar, soproga. Ivan Mlakar, oče. 5 Franči&ka, Ivan, Cirll, Me tod, Adolf, Marija, otroci. Miü co lep0 mob^rana sot)a s luUu uD separatism uhodom, če -----------mogoče v pritličju. Ponudbe pod „Takoj 4060" poste restante. Alojzij Kuštrin KisaQoEr8- prvi izdelovatelj harmpnik. — Popravljam in ugla- šujem tudi druge vsakovrstne muzikalične instru- mente. Izdelujem vse ločno pp naročilu. Ns*7T>Sinilri Slavncmu občinstvu lxdZjlJiCilllll/* naznanjam, da sem na novo otvorila v Gorici, ul. Angiolina St. 24, eiegantno urejeno prenočišče za pot- nike in tujce. Na razpolago je več sob. Vidmar. Franc Lipovž :-: trgovec v Yrtovinu, priporoča slav. občinstvu svojo bogato za- loženo trgovino jestvin; prodaja na drobno in debelo. — Cene zmerne. — Kupuje tudi drva vsake vrste po najvišjih cenah. Oglas. Ob sobotah od 12. junja do 15. septembra 1920 bodo pisarne podpisanih odvetnikov odprte sarno od 8—14 ure. V TRSTU, 1. 6. 1920. Dr. Ivan Marija Čok, Dr. Josip Ferfolja, Dr. Karl Fcrluga, Dr. Jure Jan, Dr. Ivan Kimovec, Dr. Henrik Okretič, Dr. Matej Pretner, Dr. Ivan Rismondo, Dr. Eduard Slavik, Dr. Egon Stare, Dr. Jure Vesel, Dr. Konrad Vodušek, Dr. Josip Wilfan. linacij Fralii», 5-^!'A- Naznanja, da je zopet otvoril svojo trgovino z veliko zalogo suhe robe, kakor: razne vrste škafov, sit, reset, letter, itd. Prodajalcem poseben popust. imP Qü v trgovino meša- ÖJJltynJü 2>C nega blaga na de- želi 14—15 let star trg. učenec s primerno šolsko izobrazbo. Naslov pove upravništvo „uoriške Straže". VABILO. Konsumno društvo goriških urad- nikov vabi svoje člane k glavni skupščini ki bode dne 24. junija ob 7. uri zvečer v restavraciji Hotela Union v ul. Cesare Battisti. Dnevni red: 1. Sporočilo ravnateljstva. 2. Predlog ravna- teljstva za likvidacijo konsumnega društva in vüiitev likyidatorjev. Načelstvo. Albert Kogoj mehanžk v Tolrr*iinsis st. 58 priporoča slav. občinstva svojo prvo mehanično delavnjeo in zaiogo vsakovrstnih potrebščin za kolesa in šivalne stroje. — Točna poprava koles, < šivalnih strojev in drugega. — Cene jako zmerne. PnCDCtVst Je na Prodaj v R'hen- 1UDÜÖLVU Dergu št. 52 (nad po- stajo) obstoječe iz 2 his, travnikov, go- zdov in vinogradov, primerno tudi za gostilno. Proda se na željo posamezno ali skupno. Pojasnila daje Franc Pavlica, istotam. Kniigarna Kat. TIsk. Drustva :: GORIGA, Montova hiša :: Zaloga na debelo in na drobno. Cigaretnega papirja „Abadie" „Ex- celsior", „Union" i. t. d. :::::: Svalčice za cigarete „flbadie", „Ex- celsior" :::::::::::::::: Slike z okvirji in brez okvirjev : : : f^ožni venci, Svetinje i. t. d. : : : : : Uradni papir vseh vrst :::::::: Šolski zvezki ::::::::::!::: Svilnati papir razne barve za rože, in druge pisarniške potrebščine : : : Zaloga pomnoževalnih aparatov. Sprejemajo se naročila pečatov. Drasöek Fanny, Gorica Via Rastello St. 1 trgovina s kolonijalnim in meSanim blagom n» drobno in na debolo. Dobra inoka bcla in koruzna, fižol, ječmen itd. Hlago svcže. Priporoča se za obilen obisk. — Postrcžba dobra. — Cene zmerne. Ravnokar je došlo vsakovrstno sponiladansko blajjo črno in plavo, primernoza vsaki stan, po zmernih in stalnih cenah. Za obilen ohisk se tophi priporoča :: :: •• :: ü flndrej Mavrič, kroj. mojster v Gorici, Travnik 22. Andrej Golja Gorica TRAVNIK 21 Gorica Zaioga vsakovrstnih lesenih izdelkov, ka kor: škafov, orn, stolic, sit, reset in drnge suhe robe. — Velika izbera košev in kuhinjskih potrebščin. Tp7«1t VH7 in en> ter dva že LID Lid IS. V\Jl4 rabljena koleseljna (eden pokrit), sta na prodaj pri Leopoldu Deklev2, Vremski-Britof, pri Divači. Oglas. Dne 27. juulja 1920 (zadnjo ne- deJjo junija t. 1.) se bode vršila V VIPOLŽAN javna prostoveljy Mi\i neprimičnin po pok. Ivanu Sfiligoj, od pok. Antona hišna štev. 6. — Vsklicna ccna je 14.000 Lir. Vsaki ponudnik bode moral stavitt varščino 10°/) v roke voditelja draž- be, plačilo ostale dražbe pri podpisu notarske pogodbe najdalje v enem mesecu poi'.jm. — Kdor si želi ogledati pred diažbo ! poscstvo naj se obree do Antona Skolaris j v Vipolžah h. št. 38. J Dediči: Sfiligoj - Jermaii. ZOBOZDRAVNßKI ÄTELJE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ullca 24 Malglo (prej ullca Tre 7{ä) štev. 9 (v bližini kapucinske cerkve) ordlnirata od 81/, do 6 ure -i- ob nedeljah od 9 do 1 are. Brezbolestno izdiranje in piombiranje zobov. ^^ Umetni zobje po najnovejši tehniki. = -----------ee®------------ Dr. Bačar izvrinje ravnotam svojo splošno zdravniško prakso. Podružnica Ljublj. Kred. Banke v Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom," Gbrestuje vloie na krjlžbe po 3jl> °o, na daljšo odpove^ vezarte vloge po do^ovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Nakazilä v Jugoslav!]0 in luozemMtvo po dneviiem kurzu. 0. BRU66MfliiER *.-=L .1 == Prodajalna mrtvašklh predmetov == VELIKA ZALOGA KINČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE. Lastna delavniea za rakve in vence iz suhih cvetlic; obleke in črevlji za rnrtve, vsakovrstni žalni predmeti, sveče iz pra- vega voska; pajčaloni, venci in šopki za neveste, birmance in za prvo sv obhajilo. \ VSAKOVRSTNE SUHE CVETLICE. ^ ;—: Cena izven vsake konkurence :—: Sprejemamo tudi poaebna naročila. VÄBILO k rednenui občnemu zboru —. „CENTRALNE POSOJILNICE" =— reg zadruge z omejeno zavezo v Gorici hi se bode vršil v sredo, dne 30. junija 1.1. ob 10. uri predp. v uradnih prostorih, CORSO VERDI 32, I. nadstropje S SLEDEČIM DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo načelstva. 2. „ nadzorstva. 3. a) Potrjenje računskega sklepa za leto 1919,. b) Določba o uporabi dobička, c) Določba višine obresti deležev. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. NAČELSTVO. Občina Voice proda iz lastnih gojzdov sekan)e okoli 25.000 metrOV bukovih drvi. Na- tančneje pogoje se izve pri županstvu v Yolcah. Župan. : Peter Gruden J Gorica - Piazza Grande 6 - Goriest' Priporoča svojo zalog.o najboljših vin in me' šanega blaga. Postrežba točna in solidna^ I Po okolici tudi na dom. E. RIESSNER ft^i) ^1™ E- Nunska ujica 10 — GORICA — Nunska ulica 1g nasproti „BELEMU ZAJCUa. VELIKA ZALOQA mrtvažkih rakev, nagrobnih I vencev, trakov, umetnih cve- tlic; posebnili vencev za ne- L> veste, cvetlic za cerkve, palm, v vencev za novomašnike in poroke, mrtvaških oblek itd.; papir|a in drugih potrebščin za okrašenje rakev, zlatih črk voščenih sveč itd CENE BREZ KONKURENCE.