Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna' petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja' vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. fcStev. S78. ? Ljubljani, v petek 4. decembra 1891. Letnik: XIX. Državni ztvor. Z D u u a j a , 3. decembra. Draginjske priklade. Ravnotežja v državnem proračunu preti nova nevarnost. Poslanec J a w o r s k i je namreč včeraj v- imenu poljskega kluba izročil interpelacijo, v ka-tbri poprašuje vlado, ali hoče uradnikom in profesorjem do VIII. plačilnega razreda že za prihodnje leto dovoliti draginjske priklade, ki bi se jim ne vštevale v pokojnino? Češki poslanec dr. Herold pa je šel š6 dalje ter je izročil kar samostalni uujni predlog, da naj se državnim uradnikom dovoli ta draginjska priklada. Zbornica izročila je ta nasvčt budgetnemu odseku, da ga pretresa in o njem poroča. Vendar je jako dvomljivo, ali bo sploh mogoče ustreči temu predlogu. Če državne finance niso dopuščale, da bi bil meni nič tebi nič obveljal predlog Plenerjev gled£ znižanja obrtnega davka, prav zaradi tega ne bo lahko mogoče pritrditi po-vikšanju uradniških dohodkov, zlasti ker sklicevanje na veliko draginjo ni utemeljeno. Idite na deželo in vprašajte kmeta, kako prodaje svoje pridelke in prepričali se boste, da so marsikatere cene nižje, kakor so bile. Ali bi torej ne bilo čudno in žalostno za kmeta, ko bi se državnim uradnikom dovoljevale draginjske priklade v istem hipu, ko se zaradi slabih cen zmanjšujejo dohodki kmečkih davkoplačevalcev? Kje bosta pa kmet in mali obrnik iskala pomoči in podpore, kadar s svojo družino ne bosta mogla več živeti? Pa še neka druga uradniška zadeva je prišla včeraj na vrsto. Pc obstoječem zakonu se ravnajo dejanjske priklade uradnikov po številu prebivalcev in se povikšajo, če dotično mesto šteje čez 50.000 prebivalcev. Ker se je pri zadnjem ljudskem števi-ljenju pokazalo, da ima Plzen čez 50.000 prebivalcev, vprašal je Kraus finančnega ministra, ali hoče dotičnim uradnikom nakazati večjo dejanjsko priklado ? Minister je odgovarjal, da se to zgodi s =e skupno ministersko odredbo za vse kraje ob enem, kakor hitro ministerstvu notranjih zadev dojdejo poročila okrajnih gosposk. Vsled- tega povikšanja postane potrebščina državnega proračuna večja, kakor je bila, če tudi ne tako občutljiva, da t>i zdatno vplivala na ravnotežje njegovo. Tem bolj- pa je treba čuvati, da se odvrnejo novi izdatki, ki bi nam zopet nakopali primanjkljej. Trgovinsko ministerstVtfi Včerajšnja seja je trajala do sedmih zvečer ia in vendar še prvi oddelek trgovinskega ministerstva ni bil rešen. Najprej je zbornica sprejela vladni predlog, da se v proračun postavi 10.000 gld. za napravo strojev za male obrtnike, potem se je pričelo obširno govoričenje o raznih zadevah, ki spadajo in tudi ki ne spadajo v trgovinsko ministerstvo. Poslanec P e e z je skušal odgovarjati knezu Liechtensteinu, kateremu je očital, da podpihuje boj na gospodarskem polju. Če bi šlo po Liechtensteinovih nazorih, biii bi najsrečnejši kraji, kjer nimajo velike industrije ; v istini pa se kaže, da obrt najbolj cvete ravno tam, kjer je dosti velike industrije. Zato se pri nas pospešuje industrija in cesarska rodbina sama nam daje v tem najlepši vzgled. Pod Marijo Terezijo in Jožefom II. imela je industrija pri nas zlate čase, tudi zdaj jih še ima, toda na — Madjarskem. Drugi govornik je bil grof Kovnic, ki je razpravljal delavnost ubrtnih nadzornikov. Njih poročila so bila iz prva tako strašna, da se jim je zaukazalo, ne več omenjati podrobnih reči. Po njegovi misli bi bilo prav, obrtnim nadzornikom kot uradom prve inštance dovoliti tudi izvrševalno oblast v obrtnih zadevah. Za njim je Zehetmayer priporočal pre-membo železuičnega voznega reda za nekatera go-renje-avstrijska mesta, potem je prišel na vrsto dunajski protiliberalni poslanec dr. Gessmann, ki je govoril večidel o dunajskih razmerah. Razprav- ljal je draginjo premoga in hudo prijemal dotične trgovce in zlasti severno železnico. Tudi je poudarjal, kako veliko škodo prizadevajo malim trgovcem in obrtnikom tako imenovana užitninska ' društva, zlasti diinajsko gospodinjsko društvo, ki ; ima za 300.000 gld. letnega prometa, pa plačuje le j 16 gld. davka. Omenjal je dalje podonavske par-niške družbe, za katero se levičarji menda samo zaradi tega branijo glasovati, da bi kaj dosegli. (Klici: ministerske sedeže!) Konečno jč zagovarjal kneza Lifechtensteina proti najiadom Pichlerjevim in omenjal zlasti dčbe, ko so levičarji ustanovijali banke in delali železnice, v dokaz, da so bili v zvezi z velikim kapitalom. Tudi trgovinski minister Bacquehem se je zopbt oglasil in se je potegnil proti grofu Kovnicu za obrtne nadzornike in za češkega cesarskega namestnika grofa Thuna, o katerem je Kovnic trdil, da so se enkrat vpričo njega pričeli poulični pretepi. „Če je hotel govornik s tem dolžiti cesarskega namestnika, da je on pouzročil te pretepe, rekel je minister, je to kaj tako gorostasnega, da bi bilo odveč, o tem le besedico ziniti." Zadnji govornik je bil dunajski posl. Wrabetz, ki je s svojimi strastnimi napadi na protisemitske poslance zbujal večkratno živahno oporekanje iu velik šunder. Govoril je o raznih rečeh, o plačanih volitvah, o Liechtensteinovih shodih itd., stvarnega pa je jako malo povedal. Vse eno mu današnji nemško-liberalni listi poj6 veliko hvalo, ker je tako brezstrašno posvetil sovražnim protisemitom. Pred sklepom včerajšnje seje izročil je še poslanec Spinčič resolucijo, ki priporoča vravnavo luke na Krku. V današnji seji, ki se je pričela ob 11. uri dopoldne, govoril je češki poslanec Schwarz o sodo-merskih uradih, potem pa je dr. Exner po svoji dolgočasni navadi besedoval dve uri proti knezu Liechtensteinu. Za njim so prišli dejanjski popravki, izmed katerih je bil znamenit zlasti že vče- Sveti Miklavž. Kakor sramežljivo devica, skriva se naša po-gorska vasica med nebotičnimi gorami! Očem se dozdeva, da so hišice prilepljene k skalnatim stenam, in ko se uprč mrzli sever v naša gore, treso se te koče v svojih podstavab. In kaka radost je po letu na teh gorah! Kako klije in diše vse slobodno in prosto! Ali ko jame briti po strniščih ostri vetrič, ko prijaše sv. Martin na belcu, — oj, kako tožno je tedaj pri nas, in kdor ni primoran, ne ostavi koče svoje. Marsikatero mlado življenje našlo je ua naših gorah svoj grob, — postlalo si je za vse veke pod belo odejo sneženo, — a nikogar niso tako dolgo objokovali, kakor Poldeta B., mojega sošolca izza mladih detinskih let, — »Miklavža", kateremu bodi skromni ta listek nagrobni spomenik! . . . Polde je bil dobra duša, pristua gorenjska kri, skočil bi bil za vsakega v ogenj, in slekel bi bil poslednjo sukojo svojo, da bi ga kdo prosil zdnjo, toda nasprotovati mu ni smel nihče, bil je ogenj takoj v strehi. In ker so sosedje poznali dobro njega srce, niso ga dražili, ker so često potrebovali močnih rdk njegovih, toda štiri ali pet dnij pred sv. Miklavžem moral ga je vsakdo pustiti v miru. Polde je te dni imel dokaj posla. Krojil je iz lehnega papirja plašč iu mitro, zlatil škofovsko palico , angeljem je izdelaval peroti in kronice od srebrnega papirja, — da, i kosmatega črta ali parklja ni zabil ter mu izgotovil dolg, plamteč jezik in velikanska rogova, kakoršnega si predočuje človeška fantazija. Ko je Polde izgotovil vso svojo opravo, skrbel je tudi za darove: pozlačene orehe, jabolka, lešnike, suhe hruške, a tudi igračic ni zabil za revne otroke, In čim revnejše rodbine so bili otroci, tem obilneje so bili obdarovani. Bil je pa tudi jedini dan, kojega se je Polde vse leto veselil. In ko je napočil, oj! kako živo je bilo v tej tihi hišici! Že popoldne sta sem prišla dva dečka, katerih jednega je izbral za angelja, druzega za parklja, posebna odlika za oba, koja si je izvolil Polde v ta velevažni posel. Tudi jaz sem tri leta spadal k družbi sv. Miklavža: dvakrat bil sem angelj, — tretje leto bil 6em pa „povišanu za črta, — jako važno opravilo. Ko se začnemo oblačiti, zaprli smo skrbno vsa okna, da bi nas prej ue spoznal kak nepoklicanec, 1 — na to je vse lepo oblekel Polde, naposled samega sebe. Ne treba omenjati, da je bil Polde že defini-tivni Miklavž, in mu je torej vsakdo rad prepustil to dostojanstvo. In kako je ponosno in važuo stopal v svoji opravi! Brado in lase je imel od vate, — lepo nakičeni plašč, ki je dičil visoko njega postavo, na glavi mitro, v desni pa pozlačeno palico, — bil je pravcati sv. Miklavž, kakoršnega upodabljajo. Zvečer po ^Marijinem zvonjenju" ostavili smo dom, naprej so šli angelji, za njimi Miklavž, naposled rogati. Jedva čujejo otroci angeljev zvonček, razprše se na vse strani, in kličoč: „Ze gredo!" bež4 vsak na svoj dom. Mi pa nastopimo pot od hiše do hiše, od koče do koče; delili smo darove, a pela je tudi šiba, — vse po zaslugi; — Miklavž je velel moliti „Oče naš" in „Češčeua Marija", in ko smo vse obhodili, šli smo zopet nazaj k Poldetu, kjer smo se prelevili iz nadzemskih dostojanstvenikov v običajne vsakdanje zemljatie. In še dolgo, dolgo potem so govorili in si pripovedovali stari in mladi o sv. Miklavžu; vsa vas je b.la zadovoljna, najzadovoljnejši bil je pa naš — sv. Miklavž! . . . Minola so leta! — Od naše družbe, koja se je nekdaj zbirala okoli sv. Miklavža, ostala sva dva; mene je pa še usoda zanesla v daljne, daljne kraje, raj napovedani popravek kneza Liechtensteipa, ki je širokoustnim levičarjem kar sapo zaprl. Moč njegova je razvidna le v celoti, zato Vam ga podam v pri-hodnjem poročilu po stenografičnem zapisniku. Rat-ven njega so dejanjsko popravljali prejSnje govornike še grof Kovnic, ki je skušal trgovinskemu ministru dokazovati, da je vse res, kar je govoril o obrtnih nadzornikih in češkem namestniku, dalje Gessmann, Schneider, Exnerin P i c h I e r-Ko to sklepam, gre ura že na tri in govori poročevalec Mautbner. — Prihodnja seja bo jutri. Politični pregled. V Ljubljani, 4. decembra. Notranje dežele. Delegaciji ste končali svoje delovanje in se včeraj zaključili. Pri posvetovanju o vojnem budgetu je dal vojni minister razna pojasnila. Proti dveletni vojaški dolžnosti ima pač nekatere pomislike, ali izjavil se je, da bode to stvar proučeval. Njemu se pa zdi, da bi se v tem slučaju moralo število novincev povekšati in poskrbeti bolj za izobraženje podčastnikov. Vojna uprava je tudi za to, da se vojakom d& večerja in je to že v ministerskem svetu minister priporočal, pa se je opustilo iz ozirov na državne finance. Reformi vojaškega kazeuskega postopanja stavijo se velike težave. V ogerski delegaciji je grof Apponyi zahteval, da se Jelačičev polk prestavi iz Reke in se osnuje ogerska vojaška akademija. Njegovih predlogov pa ni podpirala večina. Zastran vojaške akademije je vojni minister obetal, da se tretja akademija osnuje na Ogerskem, kadar sedanji akademiji ne bodete zadoščali. Mladočehi. Dr. Šil bode baje odložil svoj mandat in na njegovo mesto mislijo kandidirati dr. Julija Gr^gra. V nekem oziru bi bilo želeti, da dr. Julij Gregr pride na Dunaj. Dosedaj je on po svojem glasilu mnogo vplival na politiko češko, odgovornosti pa ni nobene imel, ker ni bil državni poslanec. Naj sam pride na Dunaj, da bode spoznal, kak je položaj v državnem zboru. Sicer se pa mora dr. Juliju Grčgru priznati, da je bil v svojih govorih v deželnem zboru vzlic svojim radikalnim nazorom taktuejši nego dr. Edvard Grdgr; če je govoril tudi proti Staročehom in veleposestnikom, je govoril jako dostojno, tako da vsaj nikogar ni žalil. V nanj« države. Rusija. Nekateri ruski listi se vesele, da Giers na svojem potovanju ni bil na Dunaju, pač pa se je sešel z italijanskimi in nemškimi voditelji vnanje politike. Iz tega nekako sklepajo, da je hotel Italijo in Nemčijo nekako odvrniti od Avstrije. Ti listi sedaj jako prijazno pišejo o Nemčiji in Italiji in se nadejajo, da bode Giersovo potovanje preprečilo vspehe avstrijske politike na Balkanu. „Graž-danin" pa baš nasprotno piše, posebno hudo pa proti Nemčiji in nemški politiki, in odločno priporoča prijateljstvo z Avstrijo. Kdo v6, če ta list ne izraža pravega mnenja ruskih odločujočih krogov, vsaj je znano, da ga pri dvoru najrajši čitajo. — Vlada je baje odredila, da se bode odslej na vseučilišču v Drptu predavalo le v ruščini. Porusenje tega zavoda se je že davno pričelo, pa le počasi napreduje. Hkratu se je baje znova zaukazalo, da se tudi na ljudskih šolah v pribaltijskih pokrajinah imajo nastavljati sami Rusi. Poleg tega pa mislijo več nemških krajevnih imen zameniti z ruskimi. V v severo-slovansko stolico, cilj sanj in želja mojih! Davno nisem več predstavljal angelja, ni parklja, — a jeden se ni odpovedal dostojanstvu svojemu, bil je to naš sv. Miklavž, ostal mu je zvest do poslednjega vzdiha! Skoro bode od te dobe petnajst let. Bilo je pred Božičem in hotel sem praznike prebiti pri svoji teti. Naznanil sem dan in uro svojega prihoda, nadejaje se, da mi gotovo pride naproti — Polde. Tedaj mi je pa prišel naproti strijc sam. „Kje je pa Polde?" vprašam strijca. „Ubožec ti pač nikoli več ne pride naproti!" „Kaj pravite?" vprašam prestrašen, in še danes se spominjam, kako mi je glas zastajal v grlu. „Potrpi, da ti pov&n vse," dč na to strijc. „Znano ti je, da je šel vsako leto za Miklavža z angelji in črtovi. Tako tudi letos. Ko obhodijo vso vas, pravi Polde svojim tovarišem: »Fantje, pojdimo v K. k logarjevim I" — Žena logarjeva je namreč Poldetova sestra, in vedno biva v gozdu, v nepri-stopni koči, kamor ni varno hoditi, kdor ne poznd vsake steze in grma. Ce pa zapade sneg, je velika sreča, kdor pride živ tija. Angelji in črt se res napotijo tija; toda dospevŠi do gozda in videč velikanske žamete, upro se Poldetu in gredo nazaj* „Če nočete iti z menoj, grem pa sam!" Angeljem vzame darove, črtu pa metlo, ter se pogumno napoti dalje. Tovariši zr6 plašno za njim, konečno tem oziru bi se pač spodobilo, da bi začeli s Peter-burgom, ker ni baš lepo, če glavno mesto prve slovanske države ima nemško ime. Srbijo. V Srbiji je baje pričakovati novo krizo. Vojni minister bode baje odstopil, ker je ministerski svet odbil nekatere njegove zahteve za vojsko. Orika. Zbornica je izvolila preiskovalno komisijo, da bode pretresovala predlog, da se toži Trikupisovo ministerstvo. Ta komisija bode poročala čez jeden mesec zbornici o tej zadevi. Nemčija. Vodja nemških socijalnih demokratov, Litbknecht, je v saksonskem dež. zboru oporekal, da bi njegova stranka bila stavce nagovarjala, naj ustavijo delo. Sedanji čas je za štrajke neugoden. Bilo bi torej brezvestno, pa tudi neumno, komu k štrajku prigovarjati. Tako neumna pa njegova stranka ni. Mi jako dvomimo, da bi vsa socijalistična stranka odobravala Liebknecbtove nazore. Brazilija. Nezadovoljnostjo še zmiraj v deželi. Neka stranka zahteva, da bi odstopil sedanji predsednik republike in se voli za predsednika kak civilist. Kitaj. Vlada prikriva resnost sedanjega položaja in zatrjuje, da je vstaja omejena le na male okraje. V resnici se pa punta ves severni del velike države. Pomorski roparji so pa tudi porabili sedanjo priložnost in jeli ropati ob obalih. Vlada je v velikih skrbeb. Govori se, da hoče iztirati misijonarje, da potolaži razjarjeno prebivalstvo. Najbrž bi to dosti ne pomagalo, ker vstaja ne izvira le iz ne-volje proti misijonarjem, temveč so glavni uzroki iskati gotovo drugje. Izvirni dopisi. Iz Kamnika, J. decembra. Tukajšnja kmetijska podružnica imela je dne '26. novembra svoj občni zbor, pri katerem je bilo prisotnih 20 udov. Podružnični tajnik, g. Burnik, otvori zborovanje, pozdravi navzoče, predstavi tajnika c. kr. kmetijske družbe g. G. Pirca in naznanja, da se je občni zbor moral sklicati pred določenim časom, ker podružnica nima predsednika, kajti preč. gosp. dekan Janez Oblak odložil je predsedništvo zaradi preobilnega svojega posla, njegov naslednik č. g. župnik Anton Zorman pa zaradi bolezni. Poroča dalje o podružničnem delovanju in o denarnem stanju, da ima namreč podružnica v kranjski hranilnici naloženih 166 gld. Priporoča prav toplo kmetijsko družbo in prosi prisotne, naj se potrudijo pridobiti tej jako koristni družbi še novih udov. Število podružničnih udov se je od lanskega leta zdatno pomnožilo; sedaj broji podružnica 49 udov. Podružničnim predsednikom voli se g. Emil Janežič, posestnik na Perovem, ki tudi ta častni posel vzprejme obljubujoč, da bode vsikdar zadovoljno in z veseljem delal v korist podružnice in v povzdigo kmetijstva, prosi pa tudi ude in posebno novi odbor, da bi ga v njegovem delovanju podpirali držeč se gžsla našega presvetlega cesarja: „Z združenimi močmi!" V odbor sklene se voliti 6 odbornikov namesto 4, ker nadejati se je, da bode pomnoženi odbor lahko več storil v povzdigo podružnice. V odbor se volijo: Janez Jeran, posestnik v Šmarci, Karol Pre-lesnik, posestnik v Stahovci, Andrej Svetlin, po- jih pa premore strah ter se vrnejo sami — brez Miklavža. Kaj se je ž njim dalje godilo, sam Bog vč. Druzega dne našel ga je logar, svak njegov, blizu križa v snegu — z raztrganim plaščem in mitro na glavi — mrtvega! V temi je zgrešil pot, pal med žamete, in namesto sladkih darov sester-nim otrokom, prinesel je sam sebi — smrt. Ta vest je nas vse bolestno presenetila, — osobito pa otroke. Pokopali smo ga, kakor je bil oblečen, in še nikoli naše majhno grobišče ni. videlo toliko odkritosrčnega sožalja, kakor ob pogrebu našega Miklavža!" Strijc umolkne, in v takem položaju sva oba korakala proti domu. Od te ddbe se pri nas več ni prikazal sv. Miklavž; po Poldetovi tragični smrti nihče ni hotel prevzeti tega dostojanstva. Iu kdo bi je bil tudi izvrševal tako izborno? Saj še dandanes pripovedujejo v našem selu otrokom, dasi ga poznali niso, o radodarnem sv. Miklavžu, ki, je prominol, izvrševaje svoj poklic. . . . * * * Kadarkoli nastane predvečer sv. Nikolaja, — najdražji detinski praznik, — in v temni noči čujem zvončka zvdke, — znane zvflke izza d5be mladosti moje, — nehote oči upr&n proti durim, kdaj se pojavi v sprevodu angelja in parklja veliČajna po* stara sv. Nikolaja, s Poldetovim obličjem in njega zlatim, dobrim srcem! A. S. sestnik v Podborštu, Ivan Štele, posestnik v Kamniku, Nik. Zadnikar, c. kr. živiuozdravnik v Kamniku, Valentin Burnik, nadučitelj r Kamniku. Tajnik Pire govori prav poučno o svinjereji, govedo- in konjereji. Za svinjerejo, s katero se ljudje v tem okraju čedalje bolj pečajo, priporoča mrjasce angleškega plemena, ki jih oddaje kmetijska družba udom par po 15 gld. Kupovanje hrvaških prešičev za pleme kar naravnost odsvetuje. Za povzdigo govedoreje najtopleje priporoča belansko pleme, ker živina tega plemena prodaje se najdražje in je tudi za dom najboljša. Kako bi se dalo obširne pašnike na kamniških planinah izkoristiti, pravi, d» hoče sklicati prihodnje leto vse posestnike onih pašnikov in jih o tem poučiti. Zaradi dreves, do katerih ima vsak ud kmetijske družbe pravico, sklene se, da prihodnje leto oni udje, ki želd dreves, dobd jih brezplačno. Predsednik zahvali se gosp. Pircu za zanimiv pouk, navzočim pa za. zanimanje pri zborovanju, katero sklene odkritosrčno želeč, da bi bilo podružnično delovanje plodonosno. Iz Št. janža V Rožni dolini. Soboto dne 28. novembra je bila pri nas napovedana občinska volitev. Ker je naša občina že devet let v slovenskih rokah in je ves čas naš sedanji izvrstni župan v splošno zadovoljnost uradoval (opravljal je namreč vse uradne posle našg občine in tako natanko, kakor v nobeni občini naše doline, za bornih 80 gld. letne plače!), nadejali smo se, da ne bo nasprotja, pa prekanili smo se. Poštene agitacije se nam ni bilo potreba bati, ali nasprotniki so rabili nasilstvo! Zloglasni' Tobeitz, vodja fužin na Bistrici, je namreč pašovski. zapovedal, da mora vsakdo, kateri ima pri fužinah zaslužek, voliti z nemškutarsko stranko, drugače zaslužek zgubi. Isto je tudi grozil tistim, kateri bi doma ostali. Poleg tega so pritiskali pristaši v Svetni Vasi na vse kriplje in tako je bila v soboto cela občina po konci in nemškutarji so se že zmage veselili. Ker pa ni bilo g. komisarja in se je bilo bati poloma, imeli ste namreč obe stranki pooblastila od enih iu tistih oseb, odložil je župan gosp. Martin Štih volitev. Volilo se bo 9. decembra. Izid volitve je negotov. Verojetno, da zmaga nemškutarija. Čudno se nam le zdi, da more nekdo glasovati s stranko, katera se s takimi sredstvi vojskuje. Nekateri storijo to iz prevelike ljubezni do nemškega jezika, češ, nemščina je nam potrebna. Meni se pa zdi, da je srajca bližje kakor sukuja in da se mora človek najprvo v svojem jeziku izobra-žiti, da si potem lahko more druzega prisvojiti. Svetinošci se vojskujejo za sred, češ, Šentjanšci ste ga nam po krivici vzeli. Ali se je že zgodilo pred 9 leti, zakaj pa niste tožili, ako je bila krivica. Nekateri pa rečejo, Štih je že pravi, pa odborn iki morajo biti drugi, in pomagajo nemškutarjem. Ne-spametneži! Bodo li ti volili g. Stiha za župana, ko je njim tru v peti? Napor nasprotne stranke je jasen. Ker je bil g. Štih v deputaciji na Dunaju in se je tam pritožil zoper krivice, katere se Slovencem na Koroškem godijo, hočejo ga nemškutarji z vsemi sredstvi vreči, da bi se potem moglo reči, da nima zaupanje v svoji občini. Neprevidni občani grejo svojim nasprotnikom na li-manice, a škodujejo sebi in svojim naslednikom. Ako ne bo Štih župan, bo treba neobhodno občinskega tajnika (sekreterja), kateri bo stal najmanj 400 gld. in pri tem Bog kako se bo gospodarilo. Kedar bote imeli plačila in škode, ali bo mar Tobeitz za vas plačal, ko še v občini ni, ali bode morda nemški jezik vam pomagal in nemškutarski sosedje? Sodite sami in storite po vaši zdravi pameti; kdor noče videti, naj je slep. iz Prevalj na Koroškem, 2. decembra. (Shod slovenskega katoliško-političnega društva in C i ri 1-M eto d o ve podružnice za Tolsti vrh in okolico.) Na vabilo društva, razglašeno v „Miru", zbralo se je dn4 30. novembra pri Fari poleg Prevalj okolu 150 posestnikov in volilcev ter društvenih udov; mnogo pa jih je moralo oditi, ker je primanjkovalo prostora, kajti bile ste obe prostorni sobi popolnoma natlačeni in tudi na hodniku bilo je mnogo poslušalcev. Shod' se je vršil točno po razglašenem sporedu in je zborovanje trajalo od '/«4. ure popoldne do 7. ure zvečer. Najprej je g. predsednik, deželni poslanec in župnik Gregor Einspieler, s presrčnimi besedami pozdravil zborovalce in poročal o svojem delovanju v deželnem zboru. Navzoči so ga ves čas pazno poslušali in ujegovemu govoru večkrat glasno pritrjevali. Prisotni volilci pa so mu soglasno iz« rekli svoje popolno zaupanje, kar si naj naši liberalci in nemškutarji dobro zapomnijo. Časi so minuli, ko so oni ljudstvo begali z vsakovrstnimi lažmi, strašili in s praznimi pregovori; Slovenci so spoznali svoje pravo prijatelje in se jih trdno oklepajo. — O društvenem delovanju in o po-litič nem položaju je potem v daljšem govoru poročal g. podpredsednik V. Legat, na kratko razložil vsebino in pomen prestolnega govora, omenjal raznih strank v državnem zboru ter posebno po-vdarjal, oziraje se na razne okoliščine, važnost občinskih volitev, k čemur je nas Slovence najbolj spodbudil naučni minister baron Gautsch sam s svojim govorom v šolski debati. Treba je, da si na ta način sami pomagamo, ker od sedanjega ministerstva itak veliko pričakovati ne smemo. Poročilo se je s pohval j vsprejelo. — O razpravi o ljudskih šolah v državnem zboru je potem korenito govoril zopet g. predsednik Gregor Einspieler in se je enoglasno in s posebnim navdušenjem sklenilo, vnovič odposlati pismeno zahvalo slo v e nsk im dr ža v n i m poslancem, posebno gospodom kanoniku Klunu, dr. Ferjančiču in Šuklje ju, ki se pri vsaki priliki možato potegnejo za koroške Slovence. Pismena zahvala se ima tudi odposlati poslancu Zallingerju, ker se je v delegacijah krepko oglasil za pravice, svobodo in neodvisnost sv. Očeta papeža. — Zelo zanimivo je bilo poročilo g. komendatorja Šerviceljna o koroški deputaciji, ki je bila pri ministrih na Dunaju., Poučni govor pa je moral žalibog izostati, ker, je dotični gospod, ki je prevzel ta govor, dan pred, zborovanjem zbolej. — Pristopilo je mnogo novih udov in nastopilo je še več govornikov, med katerimi nam je posebno pohvalno omenjati gospoda Š. Skubeljna iz Prevalj in g. Dragot. Hribarja iz Celja kot zastopnika glavne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Konečno je gosp. predsednik s trikratnimi slava-klici na našega presvitlega cesarja zaključil zborovanje. Shod slavne podružnice sv. Cirila in Metoda za Tolsti vrh in okolico, ki je prva zborovala od do 3. ure popoludne v ravno teh prostorih po znanem sporedu, bil je tudi prav dobro obiskan in so navzoči s posebno pazljivostjo poslušali razne govore, pevci pa so vmes prepevali lepe domače slovenske pesmi. Po končanih sporedih obeh zborovanj je sledila prosta zabava, pri kteri je bilo prav živahno in veselo ; govorile so se iskrene in navdušene nap it niče; vmes pa je krasno pel kvartet vrlih gg. pevcev slavnega pevskega društva „Slavec" iz Ljubljane. — Vse je bilo navdušeno in polno upanja v boljša bodočnost slovenskega ndroda. Omeniti je še, da so bili med zborovalci veljavni rodo-ljudi iz cele Podjuuske doline, posebuo iz bližnjih občin; pa tudi nekteri gospodje iz sosedue Štajerske so ta shod počastili s svojo prisotuostjo. Zborovanje, pri kterem je bil navzoč tudi v našem kraju obče spoštovani g. c. kr. okrajni komisar J. Kremenšek iz Velikovca, vršilo se je v najlepšem redu in razšli smo se še le pozno na večer povsem veseli in zadovoljni. Došla sta tudi naslednja dva brzojavna pozdrava: Iz Ljubljane* Živeli neustrašeni boritelji za vero in ndrod 1 Živeti koroški Slovenci 1 Bog blagoslovi Vaš trud za pravično star! Uredništvo .Slovenca." Iz Celovca. Vrlim zborovalcem kliče: „Ne udajmo se!" — in gromovit: BŽivio!u Celovška slovenska mlade ž. Srčna hvala tedaj odboru katoliško-političnega društva, gospodom pevcem, vsem govornikom in vsem sosedom, ki so nas Prevaljce pri tej priliki s svojim obiskom počastili! Od Gorenjega jezera v severni Ameriki, 6. novembra. Župnijski naš stolp bil je dolgo časa mu-tast. To jesen pa se mu je razvezala vez in moč jezika. In sedaj se ponosno oglaša čez mesto in cesto. Pred dobrim mesecem namreč dospeli so slm v Bed Jacket trije zvonovi za farno našo cerkev. Naredili so se ti v mestu St. Louis, države Misouri. Dobro znana livarna Stuckstede jih je napravila iz pristnega Lake Superior-bakra ter drugih potrebnih kovin. Iz svojih mladeniških žrel spuščajo te-le glasove : E C, G. Mali zvon tehta 252 funtov, srednji 498 funtov in veliki 1004 funtov. Pet let tovarnar zdnje garantuje. Veljali so 375'lOVt dolarjev na tukajšnji kolodvor postavljeni. Primeroma nizka cena. Poudarjam: delo hvali mojstra. Tem potom bodi zvonar priporočen i drugim. Fantje naši tukaj imajo posebno veselje, pritrkavati, ali kakor pravi Dolenec, Bklenkati\ Pa tudi znajo. Z mirno vestjo bi jih labko na Dunaj poslali zvonit v zvonik sv. Štefana. Ali bi šli Dunajčanje vknp 1 Še materi nadžu-panji bi se dobro idelo! Lani, ko je bila nova škofijska cerkev v Marquette posvečena, morala sta iti tija pritrkavat dva naših veščakov (Josip Panjan iu Sebastijan Vidoš). Istinito! Čast, komur čast. Lepo ubrano zvonjenje pa tudi mehča srca, blaži duhove in povzdiguje Gospodove praznike. O, kako smo se nekdaj razveselili bosopeti pastirji na pašnikih, ko je jelo iz visokih lin nedeljsko zvonjenje oznanovat delapust! Da, človeku se nekako zdi, kakor da bi čul na tuji zemlji zopet zvonove iz brezskrbnih otroških let. Zaradi tega so pa tudi rojakom našim vele všeč in prav po volji. Drugemu svetu se pa zdi to pritrkavanje nekaj posebnega, novega; kajti daleč na okrog ne najdlš tukaj cerkve, ne katoliške in ne drugoverske, katera bi se mogla ' ponašati z dvema zvonovoma, — kaj pa še le s tremi. A omenjeni 'rije zvonovi dospeli so na lice mesta „nekrščeni"; treba jih je bilo blagosloviti. Slovesnost ta vršila se je na nedeljo, dni 18. oktobra t. 1. Našim prošnjam ustregli so rade volje mil. ; škof Ignacij Mrak, ki so sedaj začasni upravitelj škofije »Sault Ste. Marie and Marquette". Otovrej imeli smo preclj grdo vreme, osobito v soboto na noč. Deževalo je skoro v stročji, in jesenski mraz silil ti je za kožo. Nebo nam tudi v nedeljo ni bilo naklonjeno. ,, Ali navzlic temu prišlo je društvo sv. Jožefa, katero ima več nego 350 udov, malo da ne v polnem številu v lesketajočih svojih uniformah s ponosnima zastavama (američansko in slovensko) ter z močno godbo na čelu. Ta pot drugih katoliških društev nismo vabili. Prostorna cerkev je bila natlačena domačega in inostranskega ljudstva. Celo dopisnik od „Lake Superior Pioniera" se je v do-tičnem listu malo pritožil, češ, da bi se bil ou rad skozi cerkvena vrata prebil, da bi si bil mogel vse aatanko ogledati, a se mu ni posrečilo. Ob polu 11. uri pričela se je pontifikalna sv. maša. Asistirali so čč. gg.: Kroguljsky, poljski župnik; Marseau, francoski; Peter O. S. F., angleški, in pa domači duhovni pastir. Po odpetem sv. evangeliju stopi na lečo domači dahovnik čast. g. Jožef Zalokar. V govoru bile so te-le poglavitue misli: .Že smo imeli tekom zadnjih dveh let dve velepomenljivi slavnosti, namreč: prvo predlanskim na Mihajlovo, — bila je baš nedelja, — ko je bil ob sila krasnem vremenu temeljni kamen te hiše božje blagoslovljen in na svoje mesto vzidan; in drugo lani dni 9. novembra, to je, XXIV. nedeljo po Binkoštih, ko je bila farna naša cerkev varstvu sv. Jožefa izročena v vedno proslavo Najvišjega. Obe ti slavnosti so vodili in opravili visokočislani naš mil. vladika g. Janez Vertin. S kolikim sijajem in kako praznično se je vse to vršilo, Vam je gotovo še V6em v živem spominu, j Pred četirimi tedni pa, kakor Vam znano, šli so i naš pravi škof na romanje v večno mesto Rim, da ! se ondi poklonijo Kristusovemu namestniku na zemlji ter poročajo o odnošajih tukajšnjih ob Gorenjem jezeru severne Amerike. Ravno minolo sredo so bili sprejeti od sv. očeta ! papeža Leona XIII. v Vatikanu. Pred svojim odho-' dom poprosili so pa poprejšnjega škofa tukajšnje ' škofije, naj bi blagovolili oskrbovati vladikovino za | časa njihove odsotnosti. In tega premilostnega škofa imate danes čast { j in veselje videti in imeti v ozaljšani naši cerkvi! i Dospeli so sem ginjenim srcem, da nam bodo sedaj po završeni sv. daritvi blagoslovili ovenčane nove zvonove. Pred dvanajstimi leti odpovedali so se zaradi visoke starosti trudapolni škofovski službi; vendar so se pa še do sedaj mej Indijani trudili in delovali. Predvčeraj, to je, 16. oktobra, so praznovali ssoj 81. rojstveni dau. Ob tej priliki čestitalo jim je mnogo duhovnikov, vzlasti starejših. Današnjo nedeljo praznujemo mi tudi god sv. Luke, evangelista. Spisal je on evangelij po njem imenovan in pa apostoljsko dejanje. Sprva bil je zdravnik, in zdravil je časno, telesa; a pozneje postal je zdravnik črede Jezusove, in lečil je duše neumrjoče, zdravil za večno 'življenje, za nebesa. Neumorno se je trudil za razširjenje prave sv. vere, bil zvest tovariš in spremljevalec sv. apostola Pavla, } in star 84 let, preselil se je bogat na dobrih delih i v nebeško domovino. Temu apostoljskemu možu podobni v marsičem so tudi danes tukaj mej nami navzoči mil. škof Ignacij Mrak. Rojeni so bili leta 1810 na Gorenjskem v fari Poljane; torej naš domačin in rojak. V mašuika posvetili so jih ljubljanski knezoškof Anton Alojzij Wolf baje 1836. leta. Službovali so kot duhovni pomočnik v prvotni domovini osem let, namneč v Slavini in v Ribnici. Leta 1845 pa se poslovi od lepe in mile zemlje slovenske, posežejo prijateljem in znancem še jedenkrat za sldvo v desnico, in hajdi v daljno, nepoznano Ameriko. Po sila hudi in nevarni vožnji po morju dospejo oktobra meseca na novi svet. Ne morem Vam vsega na kratko le omeniti, kaj so storili dobrega, koliko oteli duš večne pogube, kaj vse prestali, koliko prehodili pragozdov severne Amerike, koliko prebili mraza, lakote, žeje, koliko prečuli hudih in viharnih nočij z divjimi Indijani, deleč siromaštvo in vsakojako bedo, — tudi jed in posteljo! . . ._(Konec sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 4. decembra. (Fcm. baron Knhn) danes praznuje 251etnico, ko je bil imenovan imejiteljem domačega pešpolka št. 17. Tem povodom se je v sredo odpeljala v Gradec deputacija, sestoječa iz 9 gg. častnikov, na čelu jej polkovnik g. Ferdinand vitez Gariboldi, da mu čestita v imenu častništva in polka. (Konservativno obrtno društvo) v Ljubljani je včeraj sklenilo resolucijo, v kateri prosi slovenske državne poslance, naj po svojih močeh vplivajo na to, da znani Pattajev predlog postane kri in meso, to je, da se malim obrtnikom bremena znižajo in v isti meri z ozirom na državne finauce velikim obrtnikom povišajo. (Iz Pliberka) na Koroškem se nam piše: V Libučah pri Pliberku so pri občinski volitvi zmagali naši, akoravno je bil ves Pliberk na nogah in po vsej sili hotel občinsko upravo obdržati še dalje v svojih rokah. A zmagala je zavest, pripomogli pa dobra organizacija in disciplina, da se narodnjaki otresli nemškutarskega jerobstva. Pliberška okolica je sedaj čisto šlovenska. (Borba za slovensko šolo.) Iz Ž a b n i c na Koroškem se nam piše: Med onimi koroškimi občinami, koje se potegujejo za slovensko šolo, je tudi naša žabuiška občina. Vrli nas občinski zastop potegnil se je, v zvesti si, da le slovenska šola more zadoščati slovenski deci kot jeden mož za slovensko ljudsko šolo, kajti gotovo je nesmisel, da je na šoli, katero obiskuj e 15 9 slovenskih le 8 nemških otrok, poučni jezik le nemški! Zal, pa, da ne moremo imeti dosti upanja, da bodo vrli naši občinski odborniki prodrli si slovensko šolo, ker se je po našem g. nadučitelju začela čudna in nečastna agitacija nasproti pouku v materinem jeziku otrok. G. nadučitelj A. St. začel je, kakor se nam poroča, to reč tako: Ko mu je došel ukaz, uaj dobi v žabniški šoli i slovenščina več pravic, mu to ni hotelo, ne vemo iz katerih uzrokov, v glavo. Naročal je otrokom, naj pridejo stariši od vsakega v šolo, da podpišejo ali se mora otrok slovenščine učiti ali ne. In res romali so nevedni ljudje jeden za drugim v šolo, kjer jih je učitelj obdeloval in strašil s tem, da se morajo otroci tako že preveč učiti, da jim je slovenščina nepotrebna, da bodo morali, ako tirjajo slovenščino, svojim otrokom vse druge knjige kupovati, od katerih stane ena nad 80 kr. itd. itd. S takimi čenčami pridobil je nadučitelj nekda že jako mnogo podpisov, naj šola ostane, kakoršna je, t. j. nemškutarska. — Ko je naš velespoštovani in »zorni g. župan Frustuk vse to zvedel, šel je z drugim g. obč. odbornikom sam v šolo, da se je na svoje oči prepričal, kako je s to zadevo. Predno sta imenovana moža vstopila v šolo, slišala sta, da omenjeni učitelj res vse nemški podučuje, — a ko sta vstopila, začel je z otroci kar nakrat slovenski govoriti, in ko sta vprašala, je-li res, kar se je slišalo, utajil je g. St. vse od kraja!! — Toliko poročam za danes brez vsega daljšega komentara. Učitelja St—a imeli smo doslej vsi za poštenega mo?a, in misliti moramo le, da s tem svojim nečastnim postopanjem dela proti svojemu prepričanju, zbog hudega pritiska od zgoraj. Neumevno se nam zdi, da bi omikan Človek, sin slovenske matere, tako nečastno, nehvaležno, in samovoljno d«lal proti svoji materinščini! Zares trikrat tužna nam majka! R. (Koroške razmere.) Iz Celevea se nam poroča: Zadnji dogodki v državnem zboru in sijajni pojav, da koroški Slovenci še živimo, razjarili so neskončno naše narodne nasprotnike, ki so si že do-mišljevali, da jim s koroškimi Slovenci ni več raču-niti. Zlasti deputacija, ki je Šla sredi novembra meseca na Dunaj, je te ljudi tako budo spekla, da na vsak način skušajo poslabšati mogočen utis, ki so ga napravili sloveuski odposlanci. Začeli so strašno rovati zoper gospode, ki so se udeležili te deputacije in da le mogoče, hočejo vsakega onemogočiti v občinah. Tako začel je delati proti županu Stihu v Št. Janžu v Rožni dolini zloglasni fužinski vodja Tobeitz iz Bistrice. Minulo soboto imeli^ bi se v imenovani občini vršiti občinska volitev. Da bi propadel g. Štih, porabil je omenjeni Tobeitz vse sile; delavcem je dal dan prost, a navadno plačo, da so le šli volit, zapretil je vsakemu, kijur bi ne šel volit, ali volil proti njegovi volji, da takoj zgubi službo, a kdpr mu kaj dolžuje, pa ne stori po njegovem ukazu, mora izposojeni denar takoj vrniti I Tako je na res nezaslišan način terorizoval vse svojq podložnike, da bi izpodrinil velezaslužnega g. župana. Volitev se pa omenjenega dn^ ni mogla vršiti, ker ni bilo volilnega komisarja. — V Št. Jakobu v Rožni dolini dela zoper našo stvar, kakor čujemo, neka dobro znana oseba iz Beljaka, ki se menda že več dnij mudi v omenjeni občini, da bi jo pridobila nem-škutarski stvari. — V Zabnicah dela nadučitelj A. St. zoper slovensko šolo na ne baš časten in učitelja res malo vredeu način. — Ker g. Muriju ne morejo do živega v njegovi občini, jeli so ga na vseh straneh trgati v liberalnih glasilih, da bi ga tem potom onemogočili! — Vse to pa gotovo ne pride samo od sebe. Začela se je zoper slovensko-narodno stvar, kakor bi bilo dogovorjeno, umetna in organizovana agitacija, ki naj bi najprej one možake, ki so na Dunaju zagovarjali naše pravice, spravila vsakega v svoji občini ob ves vpliv, da bi se moglo potem trobiti v svčt: Ljudstvo ne mara, „bindišarjev,u ono je zoper slovenske šole ! Poznamo' se! —rn— (Zdravstveno stanje v Ljubljani) od 22. do 28. novembra: Novorojenih 15, mrtvorojenih 1; umrlo jih je 23 in sicer 1 vsled legarja, 6 za jetiko, 16 za različuimi boleznimi. — Za infekcijoznimi boleznimi jih je mej drugim zbolelo 23 v§le4 ošpic, za tifuzom 4, mej temi dva tujca. (V Celja) sta bila od porotnega sodišča obsojena Jože Baumanu, posestnik v Poličanab, na globo 150 gld., ker je v „Mbg. Ztg." natolceval A. Grundnerja, posestnika v Poličanah, izdatelj imenovanega lista Leop. Kralik pa na 60 gld. (V Trstu) je te dni umrl Peter P e rš i č , umi-rovljeni finančni uradnik, v 58. letu svoje dobe. (Iz-pred porotnega sodišča.) Predvčeraj je bil 351etni oženjeni posestnik Alojzij Knafelc iz Ju-rešice pri Ilir. Bistrice obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene s postom vsak mesec in samotnim zaporom v temnici vsako leto due 11. oktobra, ker je na ta dan vsled nekega prepira s sekiro tako udaril Lorenca Šajna v prsi, da je ta drugi dan umrl, Antona Saj na pa po glavi in ga poškodoval. — Pri prvi včerajšnji obravnavi je bil 32letni Fr. Ahčan iz Lazov obsojen na deset let težke ječe, poostrene vsak mesec s postom, ker je due 20. oktobra t. I. zažgal poslopje Florijaua Novaka v Št. Vidu. — Pri drugi obravnavi je bil zatožen 151etni mizarski učenec Jos. Schweizer iz Stanešič pri Medvodah hudodelstva uboja. Porotniki so zanikali vprašanje in zatoženec je bil oproščen. j (Pri občinski volitvi) na Krtini v kamniškem i okraju je bil izvoljen županom Janez Majhen U Brezja, Antou Zarnik s Krtine in Gašper Kovač s Studenca svetovalcema. (Smrt v Dunavn) V torek popoldne potegnili so iz Dunava ua Dunaju dva utopljenca, moža iq ženo, ki sta bila zvezana z vrvico. Iz pisma, ki so je našli pri ženi, je razvidno, d^ sta zakpnska Jane^ in Marija, D o mlad i š, doma iz Ili.rsk? Bistrice na Notranjskem, ter prostovoljno skočila v hladne valove. Janez Domladiš se je priselil leta 1880 na Dunaj, kjer je tržil z lesom. Vsled nesrečnih špekulacij izgubil je vse svoje imetje in je konečno celo trpel glad, to je oba privedlo k samomoru; Domladiš je bil star 60, soproga njegpva 55 let. ' (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Č. g. A. Podhostnik, kaplan v Mozirju, je dobil župnijo sv. Magdalene v Dramljah; čast. gosp. J. Kanskj, kaplan pri sv. Antonu v Slov. Goricah, je premeščen v Makole, č. g. A. Zavadil pa še ostane pri sv. Martinu poleg Slov. Gradca. Raznoterosti. — Tirolski hribola^ci na Kavkazu:. Dva Tirolca, jeden Bavarec in jeden Solnogjadčan so letos šli na Kavkaz in lazili po tai^ošnjih gorah. Bili so na Elbrusu in Diangi, Gimaraikohu, Don-gusorumu, AdyrrSu-Baršu, na katerih gorah še poprej ni bil nikdo. Te, dni so se vrnili s Kaykaza preko Odese. — Največja zbirka pismenih mark je v britanskem muzeju. Zapustil jo je muzeja posla- j nec Tapling, ki je dvajset let nabiral marke. V tej j zbirki je nad 200.000 raznih mark in njih vrednost | se ceni na 60.000 funtov št$c|ingov. Dunaj, B. decembra. Pri obravnavi dr-; žavnega zbora je trgovski minister izjavil, da je telefonska zveza Dunaja s Trstom go-, tova. Glede novega poštnega poslopja v Ljub- ■ ljani se mora počakati izid obravnave mestne občine z vojno upravo. Poročevalec je naznanil za 1892 podržavljenje mnogih poštnih uradov, mej temji v Kranju in Novem Mestu. j Dunaja 4. decembra. Trgovski minister je v državnem zboru odgovoril na interpelacijo Lubichevo, da bode s 1. januvarijem 1892 znižana voznina od žita za mline, Vlada je predložila postavni načrt o sodniški pripravljalni službi in sodniški skušnji. Gre-i neralni govornik Hoffmann je priporočal zboljšanje plač poštnih in brzojavnih urad-i nikov. Londo^t, 3. decembra. nDaily Ohromele" poroča iz Tientsina, da vstaja v Mongoliji ni proti vladarski hiši, temveč je, le rop. V mestu je mir, v obližju je veliko bro- ; dovje. Peking, 4. decembra. Reuterjevo po- ! ročilo: Po uradnih poročilih je poveljnik v 1 pokrajini Knihov dne 27. in 28. novembra i ; z veliko močjo napal vstaše ter jih premagal; ! mrtvih je bilo 600 vstašev in njihov po- ■ veljnik. 1 Tujci. 2. decembra. Pri Maliču: Polaezek, trgovec, in Frass, potovalee, z Dunaja. — Kaisser, n&dporočnik, iz Trsta. — pl. Jillek, uradnik, iz Trbiža. — Blažon s hčerjo iz Begunj. — Rohr, ■ trgovec, z Ogerskega. Pri Juinem kolodvoru: čadež, gostilničar, iz Srednj* Vasi. — Arko iz Ljubljane. — Koprivec iz Trsta. — Haupt in Ertl iz Škofje Loke. — Hobetschek, potovalee, z Dunaja. Pri avstrijskem. caru: Steffan, potovalee, iz Gradca. — Vnrnik, posestnik, iz Radovljiee. — Tinkel. potovalee, it Gmundna. Pri bavarskem dvoru: Žiwny iz Ljubljane. — pl. Garzaroll:, posestnik, s soprogo, iz Postojne. Vremensko »poročilo. a Š Cm Stanje Veter Vreme > S •s 5* O™ S 5> 4 a opazovanja zrakom.™ » mm toplomera po Celziju 3 7. u, zjut. 2. n. pop. 9. u. zvee. 7373 739 3 742 9 22 7-0 4-4 sl.. zapad sl. jzap. n jasno del.jasno oblačno 000 Srednja temperatura 4 5", za 2-8" nad normulora. Sv. Nikolaja in Božično darilo. l a I i (1482) 30-2 devetdnevna, oziroma šestne-deljna pobožnost v spomin blažene smrti sv. Alojzija. Spisal Jan. Smrekar, katehet ljudskih šol v Ljubljani. i Dobiva se v ,Katoliški Bukvami" v Ljubljani. naravnost s Francoskega pripeljan, najboljša, stare vrste, v steklenicah a 8 gld. in v malih steklenicah k 1 gld. 75 kr. Picooiijeva lekarna nPri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vitanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1312) 1 Sv. Nikolaja in Božična darila. po 15 kr. m višje, ima M. PODKRAJŠEK. Spita (1475) 2-1 uiice. w & VAIVA die Ehre des Herzogtkms Krain novega natisa je še v več izvodih v zalogi, katerega je dobiti po znižani ceni 15 gld. namesto 40 gld. po vs<-h knjigarnah kakor tudi pri založniku J. Krajcu ■v Novem Mestu. (1486) 3-1 «>>>>T«T« # j & & I > u n a j s k a b o i* z a. Dne 4. decembra. Papirna renta 5%, ld% davka . . Srebrna renta o%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije, 160 gld...... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ........ Nemških mark 100....... 91 gld. 80 kr. . 91 „ 55 „ . 108 40 „ . 101 „ 95 „ . 1004 — . 276 n 75 „ 117 „ „ 9 „ 35'/,. 5 „ 60 „ . 57 „ 92'i,„ Dnč 3. decembra. Ogerska zlata renta 4%.......103 gld. 90 kr. Ogerska papirna renta 5%............100 ,, 95 „ državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 134 „ 50 „ 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 145 . 50 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....179 „ — „ Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4% 96 „ 25 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4»/,% 100 „ — „ Kreditne srečke, 100 gld.......186 „ — „ St. Genois srečke, 40 gld.......61 „ — „ 70 50 Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. 50 kr Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 Rudolfove srečke, 10 gld.......19 Salmove srečke, 40 gld........59 Windischgraezove srečke, 20 gld..........— Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 148 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2762 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ... 80 Papirni rubelj . . ...............1 Laških lir 100..........45 75 50 50 13'/. 50 imenjarnična delniška •mmivuii nfDfaJ\ J I., NVoIlzeile stev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. W Razna naročila l/.vršd se liajtočnejc. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% galiake proplnaoijske zadolžnice. 4'/» % zastavna pisma pedtanske ogerske komer- oijonalne banke. 4",% komunalne obveznloe ogerske hipotečne banke z 10 * premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Državna dobrodelna loterija. BC Žrebanje dn6 29. decembra! '»H Glavni dobitek 100.000 gld. v gotovini. Jedna srečka 2 gld. 5 srečk le gld. 8 50, 10 srečk lo gld. 16 50.