* v nedeiio, 17
SefcO« Postnim
Posamezne številke 1 D,
fiaro '."'.aina ?A kraljevin©
Lefcoo 180 t)
inozemstvo
: e&ostolpoa mm vrste 30 para, večkrat popu«
. decembra 1922
Uredništvo.
VVoilova uJica \Jl. Tefera« Atf
Uprava:
Marijin trg S. , Telefon 44
Rokopisi se ne vračajo.
VpraSanjem je priložit* znam** za odgovor
Vlada končno sestavljena«
fclSTA NOVE VLADE. — MUSLIMANI IN SLOVENSKI KMETJE SE ŠE NISO ODLOČUJ ZA VSTOP V NOVO VLADO.
bodo odločili, ali pridejo v novo vlado ali ne. Klub slovenskih kmetov čaka na
Beograd, 16. decembra. (Izv.) Vče-fai ob 6. uri popoldne je bila sestavljena 'sledeča lista nove vlade:	Ministrski
predsednik Pašič, konstituanta Marko ITrifkovič, vere Ljuba Jovanovič, sao-t>rača> Velizar Jankovič, zunanje za-‘deve dr. Ninčič. prosveta Miša Trifunovič, javna dela Uzunovič, pravda in žastopstvo ministra trgovine dr. Laza Markovič, zdravje dr. Slavko Miletič, agrarne reforme Mile Ivetič. vode Krita Miletič, pošta Velja	Vukičevič,
Vojna in mornarica general Pešič, Sume In rude Milan Srskič, notranja dela Mflorad Vujčič, socljalna politika Minko Perič, finance Milan Stojadinovič; ministra brez portfelja dr. Niko Zupanič to dr. 2ivo Supilo. — Ker muslimani dosedaj še niso odgovorili na vprašanje, da»Ii hočejo vstopiti v novo vlado ali ne, je mesto ministra za trgovino in Industrijo za enkrat še nezasedeno.
Beograd, 16. decembra. (Izv.) Da-ttes predpoldne se sestanejo člani muslimanskega kluba na seji,	na kateri
odločitev muslimanskega kluba in se bo v soglasju z isto odločil glede vstopa v vlado.
Beograd, 16. decembra. (Izv.) V teku včerajšnjega predpoldneva je bil Karamehmedovič dvakrat pri Pašiču v svrho pogajanj, da se zedini njegova skupina in se odloči za svoj vstop v vlado. Muslimanski klub namreč še ni tozadevno izrekel svoje odločitve, ker se v klubu nahaja samo polovica poslancev. Pašid je pristal na to, da se mesta ministra za trgovino in industrijo in za narodno zdravje ne zasedejo toliko časa, dokler se muslimani končnoveljavno ne izjavijo glede svojega vstopa v vlado. Z:i danes predpoldne je napovedana seja muslimanskega kluba in so vsi člani istega tele-grafično pozvani v Beograd. — Kakor se doznava zagovarja Karamehmedovič vstop svojega kluba v novo vlado.
Boj proti novi vladi
SESTAVA NOVE VLAPE JE NAPAD NA PARLAMENTARIZEM. — DEMOKRATJE SO NAD PAŠIČEM SILNO RAZJARJENI. — PROTESTI PROTI NAČINU REŠITVE KRIZE.
šnji beogradski dnevniki napadajo Pa-šiča, ki se je ob tej priliki, ko je referi-ral kralju o položaju krize, poslužii: neresnice, predočujoč kralju, da se z demokrati ne more delati, ker slednji nečejo pristati na to, da se p^edlože skupščini zakoni o uradnikih, invalidih in agrarni reformi. V opozicionalnih in demokratskih krogih se to postopanje Pašiča komentira z največjo nejevoljo.
Beograd, 16. decembra. (Izv.) Iz opozicionalnih parlamentarnih krogov se Cujeio ostri protesti, ker kralj ni zahteva! cia. voditeljev opozicijonalnih strank, da mu podajo svoje mišljenje glede i .i:t iz vladne krize. Največjo
Beograd, 16. decembra, (Izv.) V parlamentarnih krogih se sestava nove Vlade komentira kot ataka na parlamentarizem, ki nima nikakega opravičite za se. Kakor se govori, se namerava ustvariti parlamentarna unija, ki bo vodila boš proti volitveni vladi,
Beograd, 16. decembra. (Izv.) Danes predpoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri je predsednik skupščine dr. Lukinič referiral o razvoju fcrize. Po tem poročilu je bilo konstati-rano, da radikali niso hoteli glasovati V skupščini za uradniški, invalidni In agrarni zakon, čeprav je bilo pri vseh Ostalih parlamentarnih skupinah odloženo, da s'e pednesejo ti zakGni radi njihove nujnosti in važnosti takoj pred Skupščino,,
Beograd, 16. decembra, (izv.) Dana-
krivcu
ŠČit;.: tOVui. os
»U..
Nove volitve v narodno skupščino.
Beograd, Ib. decembra, (Izv.) Kakor pi5e današnji »Radikal«, je dobii Pa-lifi od kralja mandat s pooblastilom za
Madžarska špionaža v naši državi.
ARETACIJA MADŽARSKE ŠPIJONKE. — MED L OOGRADOM IN BUDIMPEŠTO OBSTOJAJO ŽE DVE LETI TAJNE ŠPIONSKE ZVEZE |V AFERO SO ZAPLETENI TUDI NEKATERI JUGOSL. URADNIKI.
Beograd, 16. decembra. (Izv.) Preteklo soboto so naši obmejni organi zadržali neko damo, ki je hotela z kurir-
.Skimi pismi na madžarsko vlado pre .koračiti našo mejo. Baje se 5e dve leti med Beogradom in Budimpešto vrši ta tajna špionažna zveza. Korespondenca, M Je bila najdena pri omenjeni osebi, je odkrila uprav neverjetne stvari. Ma-jdžarska je na na našem teritoriju vodita intenzivno akcijo, da se oni del
pripisuje predsedniku skup-iniču, ker isti ni hotel sve-Jju, da čuje tudi mišljenje uunentarnih skupin.
sestavo volilne vlade. Skupščina naj se. takoj razpusti in razpišejo volitve.
Vojvodine, kjer je madžarska večina odcepi od naše države in spoji z Madžarsko. Pri tem so ji šli na roko mnogi državni m privatni nastavljene! naše države. V spisih, ki so bili najden pri aretirani kurirki, se nahaja tudi ime nekega jugoslovanskega okrožnega načelnika, njegove sestre in nekaterih uradnikov. Ko se končajo tozadevne poizvedbe, bodo o ccli zadevi izdana natančnejša poročila.
RESOLUCIJE SVETOVNEGA MIROVNEGA KONGRESA
Haag, 16. decembra. (Izv.) Tukajšnji mirovni kongres je z vsemi glasovi (izvzemši zastopnike sovjetske Rusije) sprejel resolucijo proti zasedbi ruhr-skega ozemlja. Ob tej priliki je vodja nizozemske sociialno-demokratske delavske stranke Troelstra prečital resolucijo politične komisije, ki se glasi: I. Revizija mirovnih pogodb na podlagi Sklepov II. socijalistične internacijona-le in mednarodne rudarske zveze; 2, odločen boj proti militarizmu in oboroževanju; 3. j'.vna kontrola vojne Industrije, katero naj vodi Zveza narodov zaiedno z mednarodnimi organizacijami, in preosnova vojnih industrij; 4. Nemčija naj se kot enakopraven član sprejme v Zvezo narodov; 5. reforma Zveze narodov, ki naj kot najvišja mednarodna instanca rešuje mednarodna politična, gospodarska in ■'juri. dična vprašanja. Končno se v resoluciji >e zahteva prepoved tajnih pogodb in tajne diplomacije, — Tudi ta resolucija ie bila sprejeta. — Proti so zopet glasovali Rusi. Nadalje je predložil še Pimrnonš (Holandska) resolucijo radarske zveze, ki povdarja sledeče: Treba je organizirati energično propagando za mir in proti imperijalizmu in miltarizmu. Delavske zveze naj na-jtggjjo proti ysaki vojni $ groj&tifrijo.
splošne stavke. Dalje naj mednarodne delavske organizacije kontrolirajo proizvodnjo In razpošiljanje vsacega vojnega materijala in naj vrše energično propagando, da bo v bodoče kaj takega sploh nemogoče. Pri sporih med državami naj odločuje mednarodno sodišče. Tudi ta resolucija je bila sprejeta (izvzemši Rusijo). Predsednik Thomas je nato zaključil zasedanje, naglašujoč željo, da naj pač nikdar ne nastane povod za proklamacijo splošne* stavke.
SLOVAKI ZAHTEVAJO AVTONOMIJO.
Praga, 16. decembra. (Izv.) Včeraj je predložil poslanec slovaške ljudske stranke Hlinita predsedniku češkoslovaške republike spomenico, ki vsebuje zahteve Slovakov po avtonomiji.
VZPOSTAVLJANJE GOSPODARSKEGA RAVNOTEŽJA V EVROPI.
London, 16. decembra. (Izv.) Za angleški parlament so se z današnjim dnevom pričele božične počitnice. Ob tej priliki je angleški kralj izrazil svoje upanje, da sc bo vztrajnemu in resnemu delu držav, ki so nainteresovanc predvsem na zopetni vzpostavitvi gospodarskega ravnotežja v Evropi, posrečilo to nujno vprašanje povoljno rešiti.
ZOPET VSTAJA V TRAKIH.
Beograd, 16. decembra. (Izv.) Po vesteh, ki so prišle semkaj iz Sofije, so v zapadni Trakiji uprizorili rnakedon-stvujušči zopet vstajo pod vodstvom Nuri-beja. Vstaši so okupirali Dedea-gač.
ITALIJANSKI TRGOVCI ZA ZBOLJŠANJE TRGOVINSKIH ODNOŠAJEV Z NASO DRŽAVO.
Trst, 16. decembra. (Izv.) Včeraj so priredili tukaj trgovci in izvozniki, ki so interesirani na trgovini z Jugoslavijo, zborovanje. Pri tej priliki se je razpravljalo o težkem položaju, ki je nastal zadnje čase vsled odredb jugoslovanske vlade glede valute in vsled prepovedi iste vlade, da ne sinejo banke pošiljati valute iz Jugoslavije v ino-zoinstvo. Zborovalci so izvolili odbor, ki naj ukrene potrebne korake, da se po možnosti odstranijo ovire, ki zabra. njujejo trgovski promet med obema državama. izvoljeni delegati se napotijo v Beograd, kjer bodo skušali doseči olajšave glede izvoza valut in drugih tozadevnih preostrih odredb.
REŠITEV SPORNIH VPRAŠANJ Z BOLGARIJO.
Beograd, 16. decembra. (Izv.) Iz resnih virov prihajajo vesti, da se kmalu sestane naša in bolgarska komisija v Beogradu, ki naj rešujeta z ozirom na svoječasni dogovor med predsednikom naše vlade Pašičem in bolgarskim ministrskim predsednikom Stambulijskim vsa sporna vpfašanja med našo in bolr garsko državo. Bolgarski predstavitelj v Beogradu je obvestil našo vlado, da je bolgarska komisija že sestavljena.
DIKTATOR MUSSOLINI.
Rim, 16. decembra. (Izv.) Italijanski ministrski svet je ministrskemu predsedniku Mussoliniju poveril izčrpno polnomočje, da nastopi proti vsaki stranki ali organizaciji, ki bi hotela kršiti notranji red in mir v državi, z najstrožjimi kaznimi. 1 a
REORGANIZACIJA FAŠISTOVSKIH TOLP.
Rim, 16, decembra. (Izv.) Danes popoldne je imel vrhovni fašistovski svet posvetovanje, katerega se je udeležil tudi ministrski predsednik Mussolini. Sklenjeno je bilo, da se provede organizacija fašistovske milice v novo skupino, ki naj se naziva nacionalna varnostna milicija in ki podleži neposredno samemu Mussoliniju.
NEMIRI V ITALIJANSKI AFRIKI.
London, 16. decembra, (Izv.) Glasom zanesljivih vesti, ki so dospele iz Malte, so številne čete Arabcev odvzele Italijanom več vasi. Italijanske vojaške oblasti so radi tega pustile napraviti okoli mesta Tripolis več žičnih ovir za slučaj eventuelnega napada z arabske strani, ki se ga v najkrajšsm času pričakuje.
D’ ANNUNZIO USTANOVI NOV DNEVNIK.
Brescia, <6. decembra. (Izv.) Gabrijel d’ Annunzio prične izdajati z novim letom dnevnik *Fionda» (Frača). Razpisal jc tisoč delnic po tisoč lir in se pri podjetju sam udeležil z 850.000 lir. Delniška družba se razpusti z letom 1953.
NEMŠKE REPARACIJE.
Rim, 16. decembra. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini je v svojem poročilu o londonski konferenci glede nemških reparaciiških plačil povdaril, da Italija ni voljna v slučaju moratorija, ki naj se dovoli Nemčiji, odstopiti od svojih terjatev v blagu, marveč samo od denarnih plačil, ki jih ima Nemčija dobaviti. Londonska konferenca da se je razbila vkljub popustljivosti od stra-* ni Anglije samo vsled nepomirljivosti Francije. Nadalje je Mussolini izjavil, da se konferenca, ki se ima vršiti v Parizu januarja meseca, ne bo udeležil, akc* se preje ne izvrše potrebna predhodna diplcnnatična dela.
ZASEDANJE ŠPANSKE ZBORNICE ODGODENO.
Madrid, 16. decembra. (Izv.) Zasedanje španskega parlamenta je bilo s kraljevskim ukazom odgodeno.
Borzna poročila.
Curih, 16. deccmbra. Berlin 0.0835, [ New York 527.25, London 24.50, Pariz j 39.65, Milan 26.80, Praga 15.90, Budimpešta 0.2275, Zagreb 1.40, Bukarešta j 3.07, Varšava 0.0325, Dunaj 0.0075, i_SSS3jSkft avsttitič? jkrooe $U)Q.7&
V Belgradu.
Kar smo ml cei čas napovedovali in česar so se demokrati najbolj bali In vsled tega vedno zanikal!, se bo po vsej verjetnosti zgodilo; radikali in to je Pašič, je tako dolgo vlekel demokrate s seboj, da jih je popolnoma onemogočil ter jih vrgel v primernem trenotku Iz vlade.
Glavni vzrok, kakor smo že večkrat povedali, da se je vršila kriza mimo demokratov in rešila brez njih ie ta: demokrati so nehomogena skupina zastopajoča različne dežele in še boli različne sloje, zato niso racali nikdar nastopiti kot stranka aospak vedno boli kot nekaka koalicija. V tem ja bila njihova slabost. 5n kar se je v demokratskem klubu za silo držalo do zadnjega vso družbo skupaj, le bilo sovraštvo do tekmecev in radikalov. Ko r>e je pa Pašiču posrečilo odpraviti pr! enem delu demokratov tudi to sovraštvo in tako definitivno razdvojiti demokrate, le bila Pašičcva igra dobljena In demokrati izgubljeni. — N3č man! zgubljeni ne bi bili, če bi jih vzel Pašič sedaj po milosti v svojo novo vlado. In če bodo radikali vodil! volitve, ni dvoma, kako bodo izpsle te volitve za demokrate, tako da se lahko reče v tem slučaju: demokrati so bili.
Kal pomeni za državo in tudi za Sb ;'v;!'io čisto radikalni kabinet, ni teh''.	Radikali	so	srbski Im-
kakor ro hoteli bili demokrat:'. .vtkakl jugoslovenski imperija-lističu? centralisti, h poslednje je hujše od prvega: kajti pri radlknlih vemo, s kora imamo opraviti,, demokrati pa sl tega niso upali javno priznati, dasi so se v praksi tem stano-vitnefše držali tega načela, Radikalci priznajo eno Jugoslavijo, ki fl je Ime Velika Srbija. Ta Srbija obsega predvojno Srbijo, Bačko In Ba-
nat, nekaj Slavonije, Bosno to Het* cegovino: vse drugo je samo nekaka dependenca, tako nekak »Reicfas* land«. In njim gre za vlado v Veliki Srbiji, kdo vlada v drugih pokrajinah, jim je precej vseeno. In zato bi bil radikalni režim s slovensko* hrv a iškega stališča kolikor toliko boljši kot demokratski: kajti radikali bi dali v teh deželah vlado v roke tistim strankam, ki bi Imele ve* čino naroda za seboj, dočim so spravljal? demokrati na vlado v posameznih deželah svoje eksponente, ncglcde na to, ali so imeli tam kake pristaše ali ne.
Seveda Iluzij sl o radikalih m smemo delati: res je sicer Protlč aflt je vsaj preje bil radikal, vendar stoji danes Izmed radikalov za njim sa« mo še dr. Ivanič. Drugače pa so ra* dtkall koruptni kot demokrati In skrajno konservativni in reakcionarni. V tem oziru bomo pač malo napredovali na notranji konsolidaciji.
Tako bi mora! Pašič potem t zgodnji pomladi Izpeljati volitve t parlament, od katerih sl obeta, da bo postala radikalna stranka dominirajoča v Velik? Srbiji in da bo s tem konec demokratov. Ali pa mfsll Pan šlč tako hitro na volitve, dokler nima pripravljenega vsega strankarskega volivnega aparata, — In ajl misli na volitve soloh, ni gotovo. -i-Kajfi v zadnjem času se razvijajo različne alarmantne vesti o bodočih zunanjepolitičnih ^apletljajih, ki so vznem?rlfve v toliko, ker se je upal grorlti Pašfč z opozicijo radikalne, to in najmočnejše stranke v državi* kar ima nravi pomen samo v slučaju zunanjih kriz. Mogoče pa je pri nas tudi seveda, da so te vesti raz-troScne v svet naravnost iz Jugoslavije, da se spravi pod streho kak veiik vojni kredit.
Atentat na poljskega min. predsednika,
NEKŠ SLIKAR JE USMRTIL NOVOIZVOLJENEGA PREDSEDNIKA POLJSKE REPUBLIKE. — SKUPŠČINA BO TAKOJ VOLILA DRUGEGA PREDSEDNIKA.
Varšava, 16. decembra. (Izv.) Včeraj opoldne je bil med slovesno otvoritvijo letne razstave slik v umetniš-
v
kem salonu izvršen na komaj izvoljenega ministrskega predsednika Naruto-wicza atentat. Ministrski predsednik je mrtev. Atentator, neki akademični slikar Eligius Niewjadomski je bil aretiran.
Varšava, 16. decembra. (Izv.) Atentat na bivšega predsednika Naruto-wicza je bil izvršen na sledeči način: Ko je vstopil Narntouicz v galerijo razstavljenih slik, je oddal akademični slikar Eligius Nie\vjadomski na njega od zadaj tri revolverske strele in skušal nato pobegniti. To pa se mu ni posre-
čilo, ker ga Je takoj zadržal predsednikov pobočnik. Predsednik se je takcjl zgrudil na tla in umrl čez nekaj minut Njegovo truplo so pod asistenco eneg* eskadrona ulancev prepeljali v palačo Bel večere, kjer so ga v sprejemni dvorani položili na mrtvaški oder. Kmaitt za tem se je sestal ministrski svet k seji
Varšava, 16. decembra. (Izv.) Kad* smrti poljskega ministrskega predsednika Nanitowicza je prevzel njegovi posle v smislu člena 14 poljske ustav« maršal Sajma Rataj, ki bo nemudomin sklical narodno skupščino v svrho volitve novega predsednika.
Italijanske domišljavce srbi koža.
ALARMANTNA VEST O IT ALI JANSKO-MADŽ ARSKIH PRIPRAVAH
ZA. NAPAD NA DALMACIJO. — MEGALOMANIJA ITALIJANSKIH FAŠISTOVSKIH PRISMOJENCEV.	>
Dunaj, 16. decembra. (Izv.) Tukaj se živahno razpravlja vest, ki jo je dobil neki tukajšnji časopis baje iz Beograda o napetosti med Italijo in Madžarsko
na eni ter Jugoslavijo na drugi strani. V Italiji obstoji posebna skupina faši-I stov, ki hoče na vsak način provocirati konflikt z Jugoslavijo in po gotovem načrtu izvršiti napad na Dalmacijo, ki naj bi jo Italija anektirala, in s tem ugodila svetemu egoizmu italijanske fašistovske mladine. Imenovani list ve
VPRAŠANJE MEDNARODNEGA POSOJILA NEMČIJI.
Pariz, 16. decembra. (Izv.) Kakor javlja Newyorški Herald Iz Washing-tona, namerava amerikanska vlada poslati zaveznikom noto, v kateri jim predlaga dovoljenje kredita Nemčiji v znesku šest miljard zlatih mark. Nemčija bi lahko do najvišjega zneska dovoljenega posojila nakupila v Zedinjenih državah surovine in življenjske potrebščine. Posojilo bi bilo krito s hipoteko na vse nemške finančne vire vklju-čivši carine, pri čemur bi morale Francija in Belgija odstopiti od svojih hipotek, ki jih imata v Nemčiji. Istotako bi omenjeni državi iz naslova reparacij ne dobile izplačanega denarja, medtem ko bl Nemčija bila obvezana svojim upnl-:; kom vsaja?
celo povedati, da je tudi naš oflcietnl zastopnik v Rimu o vojnih pripravaji Italije obveščen ter da o tem pošilja dnevno brzojavke v Beograd. Akcije proti Jugoslaviji se namerava udeležiti tudi Madžarska, ki dobiva v to svrho že dalj časa iz Italije velike količute municije. Vezo med Italijanskimi In madžarskimi fašisti vzdržuje vodja prebujajočih se Madžarov Friedrich, o katerem je Vaš list pred par dnevi poročal, da se nahaja na poti v Jugoslavijo.
ne odškodnine takoj plačati. Nemčiji bl se za odplačevanje posojila dovolil rok desetih let.	;
London, 16. decembra. (Izv.) Glasotn poročil iz Washingtona je proučeval včeraj na več kot dveurnl seji predsednik Harding s kabinetom vprašanje evropskih reparacij. Razpravljali so predvsem o vprašanju mednarodnega podojila Nemčiji, ki se glasom uradnih poročil amerikanski vladi nahaja neposredno pred katastrofo. Načrt mednarodnega posojila Nemčiji pa še ni definitivno sprejet.
CARINE PROST UVOZ ZDRAVIL.
i
Beograd, 16. decembra. (Izv.) Te, dni je ekonomsko finančni komite odobril carine prosti uvoz onih medflea. mentov, ki se ne morejo y naši dj;žavJ  proiZvaiatL
K rojstnemu dnevu kralja Aleksandra.
Danes praznuje kralj Aleksander •Voj 34. rojstni dan. To v državi, kakor je jugoslovanska, ni navaden praznik. Jugoslovanski narod ne pojmuje kraljestva v obliki osebnega čaščenja marveč kot zgodovinsko vtemeljeno Čustvovanje širokih mas svojega drla vnega in nacionalnega edinstva. Vsaka država živi od svoje državne ideje in tako državno idejo je imela kralje* vina Srbija, ki smo jo mi morali že iz Pletete do ogromnih vojnih žrtev srbskega Seljaka za naše celokupno uje-dlnjenje in osvobojenje, prevzeti. Med prosvitljenimi pravnimi krogi itak ne obstoja razlika med parlamentarno kraljevino in med ustavno republiko. Vsaka ima svoje vrline in hibe. Njeno dobroto merimo le po funkciji, ki jo vrši v danem narodu in v poedini državi. Nikakega dvoma pa ne more biti, da vrši naša kraljevska hiša, na čelu naš vladar kralj Aleksander najsvetlejšo državotvorno funkcijo in da je za čustvovanje našega naroda vernost državi in narodu enaka spoštovanju našega vladarja. Osobito mi, ki smo tavali stoletja v prisiljenem klečeplaztvu In spoštovanju do tujitf moralno in telesno korumpiranih vladarjev, čutimo danes dobroto kraljestva, ki je zasidrano v narodni zgodovini in ki pojmuje svoj Visoki vladarski posel kot ustavno in zvesto Izpolnjevanje ljudske volje. Ker naš kraljevski dom ni impor-tiran, ker ni slučajno izbran iz evropskih »vladarskih« hiS, ker poteka direktno iz jugoslovanskega državnega naroda in ker se dosledno vede v smislu najvišje državotvornosti, zato pozdravljamo vladarja, pozdravljamo njegovo delovanje In v skladu s tem njegovo rojstno obletnico, pri kateri mu želimo Se mnogo let najsrečnejšega delovanja v prospeh Jugoslovanske domovine.
V	človeškerrt življenju 34. let ne pomeni veliko. Komaj da človek doraste in za kraljevski položaj predstavlja tako mladostna doba marsikatero nevarnost. Toda izredne izkušnje, izborna vzgoja ter vzori pravičnega, demokratičnega in ustavnega vladanja so dali kralju Aleksandru kljub mladi dobi vse vrline dobrega in modrega vladarja. Iz krogov, ki so mu blizu, zaznavamo, da čuva s posebno opreznostjo ustavo in voljo, ki jo izreka narodna skupščina. In če smo bili v marsičem nezadovoljni in ako nismo odobravali marskaterega koraka dosedanjih vlad, moramo odkrito priznati, da so vse te vlade bile zakonite in da so se formalno opirale na voljo, ki Jo je narod pokazal pri zadnjih skupščinskih volitvah. Ml smo uverjeni, da bo krona Igrala kakor doslej, tako tudi v bodočnosti vlogo, ki jo ji je poverilo jugoslovansko ljudstvo. Zastopala ga bo In mu Izražala najenostavnejšo misel jugoslovanskega državne in narodne solidarnosti. Cim boljše bo krona Izpolnjevala to veliko svojo nalogo, tem vernejše bo ljudstvo, tem odkritejše bodo postajale njegove čestitke ob njenih rojstnih obletnicah.
Mi svoj monarhizem spravljamo v zvezo z našimi najvišjimi državnimi in nacijonalnimi Idejami. Ker verno, da ta monarhizem posveča vse svoje žitje in bitje taistim idejam, mu služimo verno in v tej vernosti gojimo Ideje naše države In nacije same. Tako Je pojmoval svoje kraljestvo srbski seljak, tako ga razumemo mi. Ob rojstni obletnici kličemo svojemu vladarju: naj Živi, naj prospeva, naj napreduje naša kraljevina, naša država, naša nadja in na njenem čelu naš narodni kralj Aleksander!
Avguste Gouvain.
Dne 9.1 m. je bil Imenovan za člana francoske akademije socijalnih In političnih znanostih gospod Gouvain, urednik za zunanje politični del pri listu »Journal des Debats«.
August Gouvain ni pri nas neznana oseba in kdor se kolikor toliko ukvarja s politiko, ve, kaj Je pomenil za Jugoslavijo Gouvain med vojno, zlasti
v	času mirovnih konferenc in tudi še danes: on Je bil edini, ki sl je upal med močmi, ki so takrat kaj pomenili v političnem svetu, odločno se zavzeti za Jugoslavijo, kakor Je to storil edino Se Scotus Viator in Steed. Kaj je to pomenilo, razume samo tisti, ki je zasledoval v tem času pisavo antantnih listov.
In Če se je zavzemal za Jugoslavijo August Gouvain, Je to nekaj pomenilo, Če ne za danes, pa za prihod -»ost Gouvain namreč ni človek, ki piše danes tako, jutri tako: on gleda ra ves razvoj s širokega zgodovinskega stališča in z očesom strokovnjaka, ki se ne da motiti od trenotnih kombinacij. Najboljši vzgled za to je sledeče
dejstvo: Gouvain je pisal dan '»a dan zunanjepolitične članke in ti članki obsegajo dobo od aneksijske krize do mirovnih pogodb. Njegove napovedi so se tako uresničile, da sc je odločil, da izda vse svoje članke v posebni izdaji, ki izhaja pod naslovom »Evrope an jour le jour«, do zdaj je izšlo 13 zvezkov. Poleg tega je urednik zunanjepolitičnega oddelka pri sedaj Izhajajočem delu »Zgodovina Francije«.
Avgust Gouvain je po svojem poklicu diplomat. Po dovršenih študijah je bil nekaj časa urednik pri »Journal des Debats« In je nato vstopil v službo kot glavni tajnik pri »evropski donavski komisiji«. Vendar je kmalu zapustil diplomatsko karijero in prevzel uredništvo zunanjepolitičnega dela pri »Journal des Debats«, kjer opravlja to funkcijo še danes.
Kot našemu dobremu znancu In prijatelju mu lahko samo čestitamo na visokem, zaslužnem odlikovanju In Izražamo željo, da nas ne pozabi v bodočnosti.
Mala matura.
Pred nekaj leti se Je vtšII po znanstvenih listih precej oster boj za in proti srednješolski maturi. Resni pedagogi so nastopili za odpravo mature In podprli svojo zahtevo s tehtnimi razlogi. Kakor pri vsaki novotariji, so tu-
di tukaj takoj vstali zagovorniki mature, saj je šlo za nekaj starega, po-svečnega In tradicijonelnega, kar je takorekoč zrastlo s srednjo šolo. Reformatorji so se zlasti sklicevali na to, da Ima moderna šola čisto druge cilje,
da mora predvsem presojati zmožnosti
učenca in ne toliko mrtvega znanja, ki ga nakopiči v dnevih mature morda le za nekaj tednov. V tej smeri se je gibal ta prepir.
Sedaj pa čujemo hipoma, da bodo morali po najnovejših predpisih nauč-nega ministrstva delati nekako izpite
—	malo maturo — vsi dijaki po dovršenem četrtem razredu srednje Sole, če bodo hoteli vstopiti v peti razred. Naučni minister Pribičevič je bil sam nekaj let profesorski suplent, zato pač ne moremo trditi, da bi bil Izdal take predpise Iz nevednosti In je Imel gotovo najboljše namene, da bi dvignil kvaliteto našo srednje šole. Toda nekaj drugega je. Kakor vse naše centralistične naredbe, boleha tudi ta na njihovi skupni bolezni: prikrojena je za vso državo in je morda v eni pokrajini čisto umestna, v drugi pa postane naravnost nelzvršljlva ali celo smešna. Kulturne, politične in gospodarske razmere v naši državi so po pokrajinah tako različne, kakor Afrika in Amerika ter Azija in Evropa. Gosnod minister in njegov referent sta imela v svoji dobri volji morda pred očmi kako srednjo šolo v Piškopejl ob obronkih Novega Pazarja ali pa morda še kje bolj proti jusru, kjer je sicer morda več toplega solnca, a bore malo kulture v evropskem zmlslu.
Naj bo že tako ali tako, za naše slovenske šolske razmere Je ta predpis nepotrebna nova obremenitev dija-štva In profesorjev. Dijak mora ob vstopu v srednjo šolo delati sprejemni
Izpit, kjer jih takoj nekaj odleti. Drugo
čiščenje se izvrši že v prvem razredu
o	božiču, ko zopet odfrči nekaj najslabšega materijala. Koncem leta so premestni izpiti In dijaki z eno dvojko morajo delati v začetku šolskega leta premestni izpit. Koliko pa se jih ponesreči do četrte šole! Le nekoliko resen profesor pozna svojega dijaka v nekaj mesecih, da lahko presodi, če ima opraviti s sposobnim ali nesposobnim dijakom. Poleg tega pa gre dijak skozi pet ali šest profesorskih rok, da se bo manjvrednim le težko izmuzniti. V tem oziru je tedaj bolj merodajna kvaliteta profesorskega zbora nego dijaški materijal ki je v štiri letih lahko popolnoma očiščen vsake navlake. Pač pa bi četrti razred ne smel poznati pre-mestnih in ponavljalnih Izpitov. Kdor tega razreda re dovrši brez ovire, naj ga ponavlla ali pa se posveti drugemu poklicu. Mala matura pa je v naših razmerah nezmisel In nepotrebna tortura za pridno, delovno in sposobno di-jaštvo.
Iz ravno teh razlogov je neumestna tudi matura v osmi šoli. Kdor se je rrotn'krl skozi težave vseh predmetov 7ndn'"h štirih let, ima gotovo nekaj znanja in spodobnosti. Ce profesor ne spozna difaka t"kom osmih let, ga gotovo ne bo presodil v četrt ure pred izpraševalno komisijo, kjer bolj odloča sreča kakor znanje in sposobnost
Gospod naučni minister uvaja »malo« maturo mesto da bi odpravil tudi »veliko«...
Politične vesti.
Velikosrbska nevarnost fn demokratska desnica.
V	politiki so lznenadenja na dnevnem redu. To resnico smo začutili posebno sedaj, ko je Pašič ostavil demokratsko stranko na cedilu in kaj uspešno napeljal svoje niti tako daleč, da sestavlja povsem homogeno, to se pravi čisto radikalno volilno vlado. Kdot gleda početje tega voditelja radikalne stranke, mora priznati, da je postopal rapram demokratski stranki z veliko mero odkritosrčnosti in s skoro neraz-umlj vo lojalnostjo. Njegove politične spletke, ki so dovedle do tega, da je krona poverila sestavo volilne vlade samo radikalni stranki, so logične. S stališča radikalne politike so dosledne In pametne. Vprašanje je samo, kako
l	o sedaj nastopala desnica demokratske stranke. V tem oziru nam lahko nudi rekaj predznanja uvodnik, ki ga je obelodanilo včerajšnje »Jutro«, ki Izzveni v stavku, da Je akcijts za srbskohrvat-skl sporazum srečno končala z reZi-mom velesrbskega radikalizma. Ne vemo, ali tiči za tem uvodnikom zlobnost ali bedastoča. Opravičiti ga moremo samo neodgovornemu človeku, nikakor pa političnemu uvodničaiju res-ne&a lista ob resni notranje - politični situacij'. Teda ta uvodnik ni pomemben radi lažne zveze med prizadevanji Jugoslovanskih patrljotov In med novo velesrbsko vladio, marveč radi priznanj, s katerimi so demokratski desničarji končno pritrdili naši stari trdii-vl, da so bili rajši v zvezi z najhtijšl-ml predstavniki velesrbskega reakcljc-narizma, kakor da bi se naslonili, ali da bi ponudili svojo pomoč tistim plemenom v naši državi, kojih »plemenski« cilji se dajo uresničiti le v jugoslovanski ureditvi Jugoslavije, če so pred-
stavniki velesrbskih Idej bili zadovoljni z dosedanjo demokratsko koalicijo ie z vidovdansko ustavo, pomeni to toliko, kakor da so demokratski hlapci in vidovdanska ustava služili njihovim velesrbskim zahtevam. To Je edino pravilen sklep iz »Jutrovega« priznanja velesrbskih stremljenj radikalne stranke in iz dosedanje koalicije demokratske z radikalno stranko.
Velesrbstvo na pohodu.
Znano je, s kako besnostjo so opljuvali demokratsko desničarji na vse trude in zamisli Jugoslovanskih javnih delavcev, na zagrebški kongres in na prizadevanja, zbližati razdvojene brate Srbe in Hrvate. Njihovo časopisje je dan za dnevom poročalo lažne vesti, Ironiziralo in klevetalo. Šele danes, ko je radikalna stranka dobila mandat volilne vlade, so se tl pobornlki jugoslovanstva spomnili, da biva v Jugoslovanski državi velesrbska stranka, da obstoja plemenska stranka in celo taka, ki bo Imela nekaj časa celo usodo države sama v rokah. Ali ni s tem Izrečena najhujša obsodba Prlbičevičeve politike naslanjanja na radikalno stranko, »jugoslovanska« politika podpiranja največje In najopasnejše plemenske stranke v Jugoslaviji! Kaj so slovenske strančice In kaj je končno hrvatski blok proti homogeni, disciplinirani, Idejno fanatično zagrizeni velikosrbski radikalni stranki! Svojo dosedanjo zaveznico Imenuje »Jutro* reakcijo ln baŠ to reakcijo Je »demokratska«, »napredna«, »jugoslovanska« stranka podpirala do včerajšnjega dne. To velikosrbsko reakcijo Je podpirala v naši novi drža-
vi	edino demokratska stranka pod »dalekovidnim« vodstvom Priblčeviča. Hrvatsko vprašanje je bilo najplemeni-
tejše orožje, s katerim bi bila resni«* no jugoslovanska	in demokratska
stranka lahko naskočila velesrbske pretenzije in pristrigla krila velesrbski prepotenci v jugoslovanski državi na dobro Hrvatov in Slovencev. Toda spričo nežne skrbi za vladne jasli so ti politiki pozabili na jugoslovansko orl-jentacijo in na hrvatsko vprašanje ter njega providencijelno važnost za omejitev velesrbskega vpliva v naši državni centrali. Tak je sklepni račun dosedanje radikalno demokratske koalicije!
Načini nastavljanja državnih uradnikov.
Marsikdaj zastane pero in človek pomišlja, ali bi ne napisal ogorčenega stavka o tem in onem koruptnem pojavu v našem narodnem telesu. Narodna država smo ln težko smo se osvobodili. Naša največja skrb bi morala biti, da jo čuvamo ln da jo dvignemo do čim večjega ugleda. Toda take misli hitro bežijo pred pojavi neusmiljene korupcije, ki se bolj In bolj zajeda v naše celokupno javno življenje.Ti pojavi so takšni in toliki, da jih ne moremo, ne smemo prezreti, kajti ravno domovinska ljubezen nam narekuje, da jih čim-, prej odstranimo iz našega Javnega življenja in da se čimprej vrnemo na pota poštenega in stvarnega javnega dela. Take misli vstajajo človeku pri vsakem konkretnem pojavu korupcije in nesposobnosti. Primer za to so nam prinesli zadnji dnevi. V Beogradu so predvčerajšnjim aretirali činovnlka ministrstva pravde, nekega Branka Kotlajiča, bivšega portirja, ki je izvršil v hotelu »Brlstol« nad nekim francoskim potnikom Čisto navadno tatvino. Ta slučaj nas zato tako boli, ker Iz njega izhaja, kake osebe se postavljajo pri naših centralnih ministrstvih ln kako tamkaj pašuje partizanstvo. Bivši hotelski por-tlr-činovnlk pravosodnega ministrstva in le povrhu notoričen tat! Sedaj pa se spomnimo na Številne naše uradnike Izpred svetovne vojne, ki so slučajno delovali na Dunaju, v mislih Imamo ravno v i|Slov. Narodu« omenjenega uradnika zunanjega ministrstva dr. šublja, ki ga je zunanjo ministrstvo odklonilo In še veliko drugih nalih ljudi. Koliko je bilo poštenih in dobrih oficirjev, slučajno Slovenci ali Hrvati, ki so morali pretrpeti smešna sumničenja ln Žaljiva ponižanja in ki so sa po večini upokojili z mizerno plačo. —<< Vzeli so jim možnost, posvetiti njihovo oficirsko zvestobo in sposobnost novi, narodni državi. Naše najboljše osebe so zapostavljali, v Beogradu pa nastav. ljajo tatove in nesposobneže po ministrstvih. Tudi to poglavje bo našlo nekoč svojega dokumentarnega zgodovL narja.
Madžarska se oborožuje.
»Politika« poroča iz Budimpešte: Dočim se beograjski politiki brezbrižno posvetujejo, kako bi rešili ministrsko krizo, se čuti tukaj živahno delovanje madžarskega generalnega štaba In vojnega ministra, da se madžarska vojska čimprej in dmbolje pripravi Zanimivo je, da Madžari javno pripovedujejo, da ne priznavajo mirovnih pogodb In da bodo kmalu z orožjem v roki določili nove meje. Madžarski se Je v zadnjih letih posrečilo nabaviti sl v Avstriji in Nemčiji velike množine streliva. Nakupili so tudi v Nemčiji več velikih tvor-nic, ki jih bodo prenesli na Madžarsko in tamkaj izdelovali razni vojni mate* rljal. Madžari posvečajo posebno veliko pažnjo letalstvu.
Nedeljski pomenki.
XIII.
Med volitvami
Komaj so minile ljubljanske občinske volitve, že stojimo skoro neposredno pred volitvami v narodno skupščino ir. morda takoj nato zopet pred ponov-ruri volitvami v ljubljanski občinski svet. Še nepolitlku bi se moralo zmešati od teh neprestanih volitev, a kaj šele politikom, njihovim agitatorjem in zlasti pa strankarskim blagajnikom, ki Še danes ječe pod pezo neplačanih računov, a se jim obetajo že novi, najtežji atentati na prazne, ali pa vsaj močno izsušene blagajne.
Edini, ki se morda na tihem veseli tega zamotanega političnega položaja, je gospod Govekar. Kakor hitro je mož zavohal, da je poklonil g. Praprotnik težke milijončke v kulturne, seveda kulturne namene naših mladinov, mu ni bi-
lo	več obstanka med »liberalci«, na katere je še včeraj prisegal in jo je urnih krač popihal med »Jutrovce«, da ja ničesar ne zamudi. Brihtna glavica sl je mislila: »Tavčar je star, Triller je star, torej kaj naj še pričakujem od njih. Bodočnost je med mladini, ti Imajo danes v rokah vso moč,« Računal je dalje z
*	vso gotovostjo, da imajo Bolčev ata ljubljansko županstvo najmanje že v rokah, 2erjav je minister, Praprotnik bogat, zato je politična situacija na dlani. Pa to pot se je hudo urezal. Za župana niso bili izvoljeni Bolčev ata in mož je Že listal po svojih nekdanjih podlistkih v »Slov. Narodu« ter priprav-jjni primemo toaleto za zoprno pot k
—	dr. Periču. Sedaj pa kar naenkrat ta kriza. Kar oddahnil se je. Peričeva Izvolitev, še bolj pa potrditev visi še daleč, daleč v zraku in čeprav je 2erjav za enkrat odletel, nič ne de: Pašič je Pribičevičev prijatelj. Pribičevič Žerjavov, Žerjav pa Govekarjev, torej še ni vse Izgubljeno. Tja do Velike noči se mu torej k dr. Periču še ne mudi, med tem se pa zgodi lahko še marsikaj in časa za primerno orijentacijo je še več kot dovolj.
Govekar je pa menda tudi edini, kateremu je prišla ta vladna kriza prav, saj vsi drugi, z največjimi zabavljači vred, se menda že danes praskajo za ušesi pred nedoglednimi posledicami. Ne mislimo tu ravno na uradništvo, ki so Imeli pragmatiko in zlato valuto po Reisnerjevl zaslugi že do malega v žepu, a kako naj se vese!! te krize n. pr. tudi g. Bcrnot, ki je vlekel iz Eeograda prav Čedne vsotice, vkljub temu, da ni bil nikdar Izvoljen. Kako naj se vesele te krize tudi ostali poslanci, ki dobro vedo. da so bili pred dvemi leti prvič in zadnjič izvolieni. Kako naj se veseli te krize n. pr. Ribnikar, ki ve, da so mu vsled te krize štete ure. Za Žerjava je kaj drugega. On se bo preselil enostavno v banko, ln stvar bo opravljena, a Dolfe bo ostal na »dllci«. Enako bo z neštetimi drugimi mogočniki.
Pa to so končno privatne zadeve posameznikov. katerih se dostojen človek ne dotika. Širšo javnost že danes zanima kopica volitev, ki nas čaka v prihodnjih mesecih in pa volivna gesla, ki se bodo Izdala. Nesporno je dejstvo, da j so vsa dosedanja volivna gesla že ob
I	vso moč. Demokratična in socljalna je
danes že prav vsaka stranka prav do še neustanovljene Šušteršičeve »katoliške ljudske stranke«; beseda »protldrža-ven« ima danes že priporočljiv značaj itd. itd. Na vsak način bo treba torej poiskati popolnoma novega orožja in navaliti z njim na nasprotnika, toda karkoli pogledamo, vse je že obglodano, Izrabljeno in skrhano do banalnosti. Ne, še ena krilatica je, ki je še ni Izvohala doslej še nobena stranka. Ce bi bil politik, bi jo zaupal seveda svoji stranki, da bi jo zavihtela v odločilnem trenutku ter z njo pobila vse nasprotnike, ker pa nisem pristaš nobene stranke ter so mi vse enako ljube in zoprne, izročam to krilatico na slepo srečo vsem strankam. Ta krilatica je namreč — voli vul gulaž.
»Beogradski dnevnik« Je nekoč, ko Je bil še osebno glasilo g. Pribičeviča, zapisal, da so volivci po ogromni večini čisto navadna teleta. Morda sc je lira-, zil res nekoliko predrastično, Če pa vso
i	stvar natanko premislimo, moramo pa | vendarle priznati, da je igral in bi še igral volivnl gulaž pri velikem delu volivcev precej važno vlogo, najbrž celo odločilno. Našim volivcem je torej na volivnem gulažu gotovo zelo mnogo ležeče, zato se ga Je nakuhalo včasih na stotine kotlov. V velikem Interesu vsake stranke je, da zato nastopi Pri Prihodnjih volitvah zopet z volivnim gu-lažem, kar stori to pot tem lažje, ker bo to najcenejše agitačno sredstvo.
Ne vem kedaj in ne vem katera izmed slovenskih političnih strank se je prva izjavila za volitve s krogljlcami, a to je gotovo, da so krogljice vzele nam volivcem izpred nosa vollvni gulaž.
Včasih je natepla politična stranka / svojo agitačno pisarno volivce, jih pogostila z gulažem ln pivom In med temi ko smo se mi gostili, so nam lepo napisali glasovnice, pa smo jih nesli na volišče. EJ, kako lepo je bilo nekoč... A danes? Iz same gole skoposti In sa-mogoltnostl smo uvedli krogljice, tako da so gulaži odpadli kar sami od sebe, kajti pred skrinjico sc še danes vkljub gulažem še vsak lahko premisli In bi se torej strankam res ne rentlrall več.
Priporočam torej tajnikom posameznih političnih strank, da se čim prej podajo v našo licejko ter lz starih časopisov ugotove, katere stranke so glasoval za vo-litev s krogljlcami ter jih nato brezob-irno razkrinkajo široki javnosti, ki bo šla pri prihodnjih volitvah nedvomno strnjeno v boj proti vsem protl"ula?ovskim strankam. Zopetna uvedba vollvnega gulaža bi bila pa ena najpotrebnejših in najsimpatičnejših pro-gramatičnih točk za vse res ljudske, socialne in demokratične stranke.
PAVEL DEBEVEC:
Ada Poliakova.
Ne samo, da je Ada Poliakova ena Izmed najmarkantnejših gledaliških o-sebnostt, kar jih je slišala Ljubljana, tudi ostali veliki svet jo Šteje med prve med oni mali krožek Izvoljenih, kjer v izražanju preneha materija In ostane samo še čista, absolutna umetnost. Ko ne opazimo tehničnega umetničenja in samo še doživljamo. Ko nam je vsaka njena beseda, vsak njen ton razodetie.
In zdi se mi, da moremo ravno te največje umetnike deliti v načinu njihovega podajanja v dva dela. V one, ki sugestivno prisilijo poslušavca, da doživlja i njimi — potem pa v tiste, ki ga neposredno prepričajo. Najboljši primer za prve je nedvomno Michael Boh-nen!
Vseskozi samo sila, nepremagljiva moč, da klonimo glave pred velikansko konstruktivnostjo. Da občutimo čisto razločno: ne — ne more — temveč ne sme — biti drugače!
Nasprotno pri Adi Poljakovi 1 Ta Je med onimi nežnimi, ki neposredno prepričajo. Katero bi božali, s katero bi jokali. S katero bi čutili in Jo razumeli tudi v trenotku, ko bi se kot Salome igrala s krvavo glavo nedolžnega Jo-chanaana. Da bi obrnili, kakor Hasen-clewer problem in dejali: »kako Je mogel biti Jochanaan tako slab, da ga Je dala dobra Salome umoriti!«
Rojena je Ada Poliakova v Petrogradu kot hči uglednega lastnika dveh velikih časopisov. Obiskovala je gimnazijo in se šele razmeroma pozno posvetila gledališki karijeri.
Kakor tako mnogo pametnih roditeljev, so bili tudi njeni odločno proti temu, da bi šla h gledališču In JI vsled tega odklonili vsako podporo za Študi-ranje, v dobri nadi, da jo to odvrne od nesrečnega namena.
Toda ne. Poiskala sl je na svojo pest službo v pisarni in iz svoje plače si je plačevala na skrivnem učitelja.
Študirala je na petrograjskem kon-zervatoriju pri slavni profesorici j clianovski.
u jptodaja praznih pločevinastih Komanda vojnega okruga v 'Varaždinu bo prodala dne IS, dectmbra
*	1. ob 10. uri dopoldne okoli 5000 Jraznih pločevinastih škatljie od prepečenca in mesnih konzerv. Predmet-N oglas je v pisarni trgovske in obrt-«5ke zbornice v Ljubljani interesentom
Vpogled.
+ GremSi trgovcev v Ljubljani naganja svojim članom sledeče: Davčna Jdfflinistracija v Ljubljani ne razpo* lilja vee plačilnih nalogov za različne kvke, ampak samo razglaša v Uradom Usta* da so predpisi davkov v Pogled davčnim obvezancera skozi 15 dni, in da imajo prizadeti pravico Mtožbe skozi nadaijnih 15 dni. Na ta JaČin pa davkoplačevalec Je težko ob-Jfil evidenco o zapadli plačljivosti ®avkov In mu narasejo nepotrebni Jtfoški. Priporočamo vsem trgovcem. J* zaprosijo za vsak davek prepis Javčnega predpisa. Stroški za to so »ko malenkostni, da ne pridejo v ni-*»k poštev proti škodi, katero trpi davkoplačevalec, če nima evidenc« o Predpisanih mu davkih.
Gospodarstvo.
■f Kmetijski tečaj!. Tekom meseca Januarja in februarja 1923 se vršijo na drž. kmetijski šoli na Grmu sledeči trodnevai tečaji za praktične gospodarje? 1. Kletarski tečaj dne 18.» 19. in 20. januarja, 2, sadjarski tečaj dne 12., 13. in 14. februarja in 3„ tečaj za pridelovanje in umno uporabo krme, dne i9„ 20. in 21. februarja prih. leta. Tečaji so teoretični in praktični ter se pri njih gospodarji lahko v dotični stroki dobro poučijo. Ker je pouk zelo važen, je Želeti da se ga udeleži čim več gospodarjev, Oddaljenim, revnim gospodarjem se dovoli prispevek v hrani na zavodu. Kdor tega želi, mora se izkazati s potrdilom županstva. Priglasitve sprejema ravnateljstvo drl kmetijske šole na Grmu, p, Novomesto in sicer za 1. tečaj do 31. dccembra t. 1., za 2. in 3. tečaj pa do 20. januarja 1923.
+ Tiliotapstva dinarjev se množe v vedno večji meri. Dinarji se lzlilio-tapljajo zlasti v Avstrijo in Madžarsko, Zato le odredilo finančno ministrstvo, da morajo obmejni organi strogo preiskati vse potnike.
Dnevne vesti.
feUŽBOBAJALCEM V SLOVENIJI IN DALMACUL
'Volitve v *Pokojninski zavod za m* toičence* v Ljubljani so pred durmi.
Pokojninski zavod, v katerem so ob-J**ne zavarovani zasebni in deloma NVni (ne državni) nameščenci in ko je-h liani so tadi njihovi slažbodajalci, je *fitnentno važna socijalna ustanova, ka-namen so osiguranje starostne preskrbe In pa podpore vdov, sirot, brezpo« **lnik In bolnik nameščencev* Pokojninski zavod v Ljubljani, koje-delokrog se razteza na Slovenijo in Dalmacijo in ki se bo verjetno razširil celo kraljevino, poseduje ie danes Ogromno tmovino, ki se bo v par letih Povečala na približno pol milijarde kron. bnovino tvorijo premije, ki jih redno Plačujejo deloma nameščenci, predvsem ta njih slažbodajalci.
2	gotove strani se že delj časa de-sistematsko na to. da pride gospodarstvo v tej velevažnl Instituciji v roke eksponentov gotove klike, ki bi in*S Wno zavoda tzrabljata v svoje partizan• tt* gospodarske namene.
Proti tem naklepom so se slnžboda-ktet združiti v enotno nepolitično gospodarsko fronto*
Svarimo stnžbodafaTce, da ne nasedejo gotovim ljudem, ki Izrabljajoč neinformiranost javnosti, pod raznimi *trokovnlm! imeni agitirajo za svojo strankarsko kandidatno listo!
—	Konferenca upraviteljev narodnih Hedaim V četrtek se Se začela in pa v Petek nadaljevala konferenca upraviteljev narodnih gledališč v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani, Skoplju in Marl-kora Po daljši debati le bil sprejet Predlog, naj bi se v državni proračun *a gledališča vstavili le izdatki za plače fo$lm naj bi se ostali izdatki krili !z fctoočlh dohodkov. Danes so se udeleženci kongresa posvetovali, kako na! se *- smislu sprejetega predloga raideli 'flota, ki Jo predvideva proračun, med Icaamezna gledališča.
'" Pokojninski zavod *a name?Sen-Volitev delegatov je razpisana na
dan 5. febr. 1923. fmenifel volilcev so razpoloženi od dne 19. dec. 1922 do 2. jan. 1923, reklamacijski rok določen do vštevši 2. jan. 1923. Kandidatne liste, ki so pri volilni komisiji na razpolago, je treba vložiti do 2. jan. 1923 dopoldne do 10. ure. Razglas bo objavljen v Ur. listu za Slovenijo in v Dalmatinskem Glasniku.
— Erratc corrige! V včerajšnjem podlistku »Pevski koledar« se pomotoma glasi, da stanejo karikature-raz-glednice 70 par odn. 2.50 din. Pravilno se glasi: razglednica 75 par, vse štiri
3	din.
— Nove peči »Univerza!« se kurijo
2	žaganjem, premogovim prahom, čre-slom, šoto itd. ali pa z drvmi, premogom Itd. Deseturno gorenje žaganja ne stane niti eno krono, pri debelem gorivu 50 odstotkov prihranka. Gore neprestano od 8 do 16 ur, po velikosti. S temi pečmi je doseženo največje šte-denje. Naročila sprejema trgovina z železnino St. Žargi in Komp., Ljubljana, Martinova cesta 15.
— 5900 kron vredno kolo Je bilo ukradeno posestnikovemu sinu Y„ Kunstelj na Vrhniki
Ljubljana,,
= Svetosavska proslava. Izobraževalno društvo »Bratstvo« proslavi tudi letos srbskega prosvetltelja Sv. Savo s svečano akademijo, ki se bo vršila dne 27. jan. 1.1. v Narodnem domu in na katero opozarjamo vsa bratska društva z uljudno prošnjo, da na ta dan nc prirejajo kakih drugth prireditev. Spored In podrobnosti objavimo v kratkem. — Odbor.
sss Razstava slik. Z današnjim dnem je pri tvrdki K. Till na Kongresnem trgu 8 stalna prodajna razstava urno« tvorov naših umetnikov. Ogledovanja je brezplačno in brezobvezno. Ljubitelj} umetnosti se posebno opozarjajo na to, da so umetniki za to otvoritveno prodajno razstavo določili za svoje proizvode najnižje cene, tako da je sedaj najugodnejša prilika za nakup u-metnin. Tvrdka Till bo dobavljala vse
Kljub ne ravno prijetnim pisarniškim Jtoslom ie absolvirala konzervatorij z ^ličnim uspehom in leta 1914 se je fhrič predstavila ravnatelju »Muzikalne drame«.
Tedanji ravnatelj Sevastijanov pripoveduje o njeni izredni skromnosti, »koro boječnosti pri tem prvem nastopa pri katerem pa je bilo vendarle jttogoče spoznati njen nenavadni talent. Ojas pa, da je bil še glasek« mal, toda ftfcskončno lep in izrazit.
Obdarjena §e z veliko muzlkalno-njo, ji ni bilo težko, uveljaviti se že Pri prvem poskusu,
Potem je pričela njena karijera.
Kot prvo partijo Je pela Zunico
*Quo vadiš! Opera od Nugesa) potem Tatjano (Onjegin), Mimi-Boheme in Aldo. Vse z velikanskim nepričakovanim uspehom.
Po nesrečni ruski revoluciji je odpotovala v Odeso, kjer je bila angaži-jtoha na mestnem gledišču. Odtam pa « odšla leta 1920 v Zagreb, bila je tam angažirana, gostovala pa tudi v Beogradu.
Mlada umetnica Je zbujala občo pokornost in povabili so jo tudi Italijani. Pela je v Neapolju Manon, v Bologni Evo. Nadalje v Cairl Margareto ^aust), Manon in Neddo Pagliacci.
Potem je gostovala «a Dunaju jVolksoper) v Butterfly, Faust-Manon
*	ie odšla potem v Trst. V Trstu Je Wa Luizo itd.
Eden najzanimivejših njenih znamenitih koncertov je bil zadnji umrlega Agenta, velikega Nikitscha. Z njim je v Berlinu, kjer Je navdušeno piro-W8žxaja slovansko glasijo.
Spominjam se, da se berlinski kritiki še danes prerekalo o njenem nad vse originalnem pojmovanju Musorg-skijevih »Otroških pesmi«, katere je tudi Ljubljana čula od nje v take vzornem proizvajanju.
Nesporno velik ja tudi njen talent za jezike, ki ji omogoča, da študira vse vloge v originalnem jeziku. Čital sem kritike, kjer jo hočejo napravit? za rojeno Italijanko, drugi zopet pravijo, da je vse prej, samo Rusinja ne.
Ada Poliakova pripoveduje, kako težka je bila pot navzgor, kako veliko je bilo treba težkega dela, predno si je priborila to mesto med umetniki, ki ga zavzema danes. O razvojno - vzgojni poti mladih talentov ima čisto svoje, jasne nazore: »Ce bi šla moja hčerka kdaj h glednlišču, mora po absolutoriju teoretičnih študij za par let v zbor«! Na prvi pogled in za lajlka nekoliko čudno mnenje, ki pa vsebuje veliko resnice in koristi.
Nadalje pravi, da navzlic dejstvu, da je pela po tako mnogih in različnih glediščih, da je bila skoro po celem svetu in pela z najrazličnejšimi pevci — se nikjer ni naučila toliko, kakor v dobi skupnega angažmaja s Šaljapinom, s katerim je pela Don Carlosa (Verdi) is Mefistofela tBoito).
O	jugoslovanski glasbi sodi ugodno, priznava visoko stanje gledališč. Na vprašanje, kako ji ugaja Ljubljana, odgovarja: Vidite, kadar se vozim s svojih gostovanj v Ljubljano, takrat mi je, kakor, da se vračam domovi
potrebščine za umetnike in tehnike ter je vse blago že na potu, katero bo pa mogoče pri carinarnici prevzeti šele takrat, ko bo ukinjena prepoved uvoza. Pač pa ima že sedaj v zalogi Mussini-jeve in Schoenfeldove barve ter prvovrstne pastele. Umetniki, ki so udru-ženi, dobe potrebščine * znatnim popustom,
*	Plemenit dar. Gospa Antonija Gogola je doravala za Dečji dom 100 dinarjev mesto venca na krsto gospe Grošljev!.
= Ogenj je izbruhnil včeraj zvečer okrog 9. ure v neki hiši na ižanski cesti štev. 24„ Čuvaj na Gradu Je avizi-ral požar s topovskim strelom, nakar je takoj odhitelo mestno gasilstvo na lice mesta. Natančnejše poročilo priobčimo v prihodnji številki,
= Perilo In obleka, to menda sedaj najbolj diši raznim uzmovičem. — V slaščičarni »Federle« Pred škofijo 5 je bil ukraden zavitek v katerem se je nahainl rujav ženski plot, par rujavih otročjih čeveljčkov, 1 moški ovratnik,
2	bela žepna robca ter 2 porcelanasti punčki v skupni vrednosti 1260 kron.
—	V stanovanje carinskega uradnika Viktorja Kregarja na Starem trgu 16, je nekdo vlomil in odnesel 10.000 kron vredno moško obleko.
= »Mica Kovačeva« se je pojavila v osebi Fr. Pogačnika v Flegarjevi go-stilni na Zalcški cesti. Izpil je dve če-trtinkl vina, pojedel dve pečenki In dva kruha. Ko pa je bilo treba plačati, je rekel, da je denar izgubil. Gostilničarka je »Mico Kovačevo« Izročila policiji.
= Nesrečen	Včeraj popoldne
ob 2. uri je v Prešernovi ulici neki, približno 30 letni ženski naenkrat postalo slabo, vsled česar je tako nesrečno padla na tlak, da sl je izbila par prednjih zob. Ponesrečenko so odnesli v bližnjo vežo, od tam pa so Jo odpeljali z rešilnim vozom v bolnico.
= Na smučeh v švicarskih a'p*!h.
V	kino »Ideal*« predvaja se v pondeljek torek in sredo t. j. 18., 19, in 20. dec. t. 1. zelo zanimiv film »Na smučeh v švicarskih alpah«. Film je prava dovr-š;nost posnetkov narave in smučarskega športa. Med prvovrstnimi smučarji zastonani so dr. Baader. Schnei-der in dr. Villinger, ter se obisk priporoča občinstvu, ki se zanima za naravno krasoto sploh, posebej pa še vsem športnikom. Predvajanje se vrši kakor običajno ob 4., pol 6., 7. in pol 9. uri zvečer.
= Samo le dnnes se predvaja v
kino Tivoli I. del prekrasne in napete drame v treh delih, indijski grobni spomenik. Po splošnem mnenju eden naj-lepših filmov, ki so se predvajali do sedaj v Ljubljani.
Maribor.
Mariborska porota. Dne 17, sept.
se je vršila v gostilniških prostorih Marka Godine veselica, na kateri so se, kot običajno, vsled preobile pijače fanfcje stepli med seboj. V veliki gostilniški sobi je udaril oženjeni Maks Ža-
l	k z nekim kolom Matijo Jakšiča s tako silo po glavi, da je Jakšič čez pet dni umrl. Žalik se Je izgovarjal s silobranom. vendar je bil radi prekoračenja silobrana obojen na 11 mesecev poostrenega zapora. — V pe*ek se Je zagovarjal pred poroto Ivan Štuhec iz Murščaka, ki je kot srkve*ter imovine Friderika Probsta v Kapeli In Ivana Veberja v Češnjevcih zakrivil razne goljufije in uradne poneverbe. Obsoj?n je bil ie glede goljufije na poldrugo leto Ječe.
Dve 80.000 kron vredni konjski prsni opremi sta bili ukradeni iz zaklenjenega konjskega hleva Kosta Krstiču v Mariboru.
Nesreča. V torek okoli pete ure sta se splašila konja nekega kmeta, ki je vozil po Vrtnarski ulici proti Meljski, pred avtomobilom, ki je prihajal nasproti. Konja sta zdivjala proti jarku, kjer sta padla. Pri tem se je enemu zlomila roga, vsled česar so ga morali takoj pobiti
Celje.
Proslava kraljevskega rojstnega dne danes v nedeljo, 17. decembra se vrši v Celju ob po! 9. uri s slovesno službo božjo v cerkvi sv. Danijela. Po cerkvenem opravilu sprejema g. okr„ glavar do 11. ure čestitke na okr. glavarstvu. Prebivalstvo je pozvano, da razobesi na svojih hišah zastave.
Trgovine v Celju bodo danes v nedeljo 17. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne odprte, ker je nedella pred Božičem.
Mestno gledališče v Celju. V torek 19. in sredo 20. t. m. se predstavlja pravljična mladinska Igra z godbo in baletom v 4 dejanjih »Krojaček juna-ček«. Pričetek ob 20. url.
Ljudska vseučilišče v Celju. V torek 19. t. m. se začne I. tečaj za razgovarja-nje v hrvaškem in srbskem Jeziku. Vodil ga bo *. učitelj Radič vsak torek od 19.—21. ure. Vpisovanje se vrši v torek 19. t. m. od 19 do 19. In pol ure v risal-nici meščanske šole. Za tečaj je odmerjenih 16 ur.
Smučarski kiub se namerava osnovati v Celja,
Nogometna tekma se vrši danes v nedeljo ob pol 2. uri popoldne na igrišču pri »Skalni kleti« med *SK Hermes« Ljubljana In Celjskimi »Atletiki«.
Mestni magistrat celjski objavlja razglas, v katerem poživlja na podlagi dopisa komande vojnega okrožja Celje vse kemike, bivajoče na mestnem teritoriju, da se osebno zglasijo na mestnem magistratu v sobi št. 9 najdalje do 22. t m. med uradnimi urami od 9.—12. ure dopoldne.
Novo industrijsko podjetje. Ob državni cesti med Celjem in Levcem je sedanji posestn. g. Jošt vodni mlin preuredil In povečal na parni pogon. S tem bo ustreženo tamošnjim posestnikom, ki so mora’i ob času suše voditi žito v mlin po cele ure daleč. Ta mlin pa bo zdaj zadostoval vsem zahtevam.
Vojni invalidi, vdove in sirote. Celjsko poverjeništvo splošne organizacije vojnih invalHov, vdov in sirot je iz me-ska 24.000 K, ki ga je t»reje'o društvo od Osrednie^a odbora kot dele-' mono-polske uprave in iz svojih prihrankov 6.000 K, ki so ga društvu volMi razni dobrotniki, osnovalo fond ?0.000 K, ki se bo uporabil ?a obdaritev najubožnej-ših č'anov ob Božiču. Prošnje za podpore je nasloviti oziroma izročiti pisarni organizacije. Ozka ulica v Celju, in sicer najdlje do vštetega 72. t. m. vsak dan od 9, do 12. ure In od 2. do 4. ure.
V	prošnjah je v kratkem opisati drti-žinjske in premoženjske razmere, število in starost otrok, višino pripo^nane delazmožnostl In točen naslov. Vsaka prošnja mora biti potrjena od občinskega urada In orožniške postaje, da odgovarja resnici- Pozneje vložene prošnje se ne more upoštevati. Podpore dobe samo člani celjskega poverjeništva.
Odbor.
Sokolstvo.
Dramatični odsek Sokola Moste priredi v nedeljo, dne 17. decembra 1922 v svojih društvenih prostorih na Selu, veseloigro v treh dejanjih »Stari grehi«. K obilni udeležbi vabi odbor.
Gledališče m glasba.
Proslava 50 letnico Ohsbenc Matica se vdeleži zastopnik ministrstva prosvete inšpektor muzičkog oddelenja g. Marko Car. ki se je včeraj v spremstvu ravnatelia Mateja Hubada podrobno ogledal konservatorij Glasbene Matice. Dalje je došcl zastopnik pevskega društva Stankovič Iz Beograda. Navzoči bodo: zastopniki Kola, Lisinskega in drugih glasbenih korporacij iz Zagreba. Število deputacij, ki so došle deloma že včeraj, deloma pa danes zjutraj iz Slovenije, je zelo veliko,.
Današn'l spored trroslave 50-!etnTce Glasbene Matico v Ljubljani je sledeči: a) Izredni občni zbor ob pol 11. dop. v Filharmonični dvorani, b) Koncert pevskega zbora Glasbene Matice ob 4. uri popolne v Unionski dvorani c) Komerz ob 8. zvečer v Filharmonični dvorani. Vršj se pri pogrnjenih mizah. Sodeluje godba Dravske div. oblasti in pevski zbor Glasbene Matice. Vabljeni so vsi prijatelji Glasbene Matice. Na komerzu se dobijo mrzla jedila in pijače.
Spored koncerta pevskega zbora fTlasbeno Mafca, pod vodstvom kons, ravnatelja g. Mateja Hubada, je sledeči: Anton Foerster: Z glasnim šumom s kora, dr. Fr. Kimovec: Izgubljeni cvet, dr. Goimir Krek: Tam na vrtni gredi, Oskar Dev: Svatba na poljani, Stanko Premrl: Pesem žerjavov, Emil Adamič: Zaman pod oknom, mešani zbori. Rl-sto Savin: še ena, P. Hug. Sattner: Arija Marije Iz oratorija Assumptlo, L. M. Škerjanc: Pomladne noči, dr. G. Krek: Tam zunaj je sneg, samospevi, poje ga. Pavla Lovšetova. — Anton Foerster: Ljubica, Anton Lajovic: Pomladni spev, Ples kralja Matjaža, Lan, mešani zbori. Fran Vilhar:	Mornar,
Janko Ravnik: Melanholija, dr. Benjamin Ipavic: Menih, Fran Gerbiči Pojdem na prejo, samospevi, poje g. Julij Betetto. — Emil Adamič: Mlad junak, Matej Hubad: Gor čez jezero, Josip Pavčič: Lenka, Emil Adamič: Ne maram tebe, Stevan Mokranjac: XI. ruko-vet srbskih narodnih pesmi Iz Kosova: a) Pisaše me, Stane, b) Crnl goro, črni sestro, c) Oj Lenko, Lenko, č) La-lugcre. — Občinstvo opozarjamo, da je pričetek koncerta danes točno ob 4, uri popoldne. Vstopnic vseh vrst je še dovolj na razpolago. Iste se bodo prodajale danes od 8. do 1. ure dop. v Matični knjigarni, od 3. ure dalje pa pri koncertni blagajni v Unionu,
Marijonetno gledališče:	v	nedeljo,
17. t. m. ob 15. in 18. uri: »Tri želje« in »Začarani princ«.
Operni libret*. »Mcflstofeles«. Pravkar je Izšel peti zvezek opernih libretov: »Mefistofeles«, opera v štirih dejanjih s prologom iti epilogom. Besede In glasbo zložil Arrigo Boito, prevedel Ivo Šorli, 48 strani — cena 3 Din. Libreta te opere, kakor tudi drugih do-sedaj že izlšlih se dobivajo v Zvezni tiskarni v Ljubljani (VVolfova ulica). Raz-prodajalcem običajen popust V razprodaji so tudi pri blagajni v operi 1» Dri ODernih bilieteruk.
Pevsko pismo.
Dragi prijatelj! Na Tvoja pogosta in ljubeznjiva pisma moram vendarle enkrat odgovoriti, saj čakaš odgovora že nad pol leta. O našem pevskem po-kretu si sicer kolikortoliko informiran iz časopisja, pa te vendar moram opozoriti na to in ono. Spominjaš se gotovo še časov pred vojno, v katerih sva ponovno premišljevala rakovo pot naših pevskih enot. Njih delovanje Je obstajalo — z malimi izjemami seved*
—	v prirejanju veselic in zabavnih ve* čerov, maškarad in tingltanglov, n* katerih je bila petju odkazana le postranska vloga. Za zabavo se je IlU v prvi vrsti Sn danes? Kakšen prevrat! Ne samo pevska društva v rtieitu, tadi na deželi resno goje petje to prirejajo popolnoma dostojne pevske koncerte z vzporedi, na katerih vidiš zbore iZ novejše slovenske in jugoslovanske zborovske literature. Iz odborov naših pevskih društev so se ločile prostovoljno ali neprostovoljno starokopitne buče. zabubljene v ono rodol:ubarsko tuljenje, ki je slovensko pesem le pro-faniralo. Dosti je sicer Še starih častitljivih pevskih veteranov, ki so se pri* lagodili novemu pokretu, ki stremi za napredkom in resnem koncertnem delovanju. Poleg njih pa imamo v društvih naraščaj in agilne mlade pevovodje. ki se svoji nalogi posvečajo z vso resnostjo. Odtod uspeh! Na narodni praznik, dne 1. decembra 1922 so ljub-
l	anski pevski zbori nastopali v Unionu. Škoda, da si ta lep koncert zamudil. Prepričal bi se, da so društva od lani do letos neverjetno mnogo napredovala in videl bi, da imajo smisel z* skupno delovanje in nastopanje. Zato pa »Zveza slov. pevskih zborov« svoj-čas le na papirju, danes v resnici Živi in uspeva. O njenem delovanju se lahko prepričaš iz Pevskega koledarja za leto 1923, katerega je »Zveza« Izdala * ogromnimi stroški samo zato, da naveže stike med posameznimi društvi in pevci ter da informira javnost O važnosti našega pevskega življenj*. Pevec, ki poje že trideset let v enem najboljših pevskih zborov, je, ko Je prečital koledar, vzkliknil:	»Pevcem
ste napravili z mim Izredno veliko veselje!« Še posebno veselje pa bodo Imeli s karikaturami, ki so za nas novost Smehljajoč se obraz pevskega očeta Hubada, ki Je bil včasih prt vajah dokai resnejši, če ne celo strog in hud, Adamič, ki ie podaril slovenskim pevskim zborom nešteto prelepih, v narodnem duhu zloženih pesmi, izgleda na karikaturi, kot bi mo jih bilo žal in premišljuje, kako bi mogel bolj »kunštno« komponirati in zatajiti pravega Adamiča, da bi pevcem in pevovodji po nepotrebnem pripravil več trplienja. Dražil — zas’užnl predsednik »Slavca« —, bi po tridesetih letih svojega društvenega delovanja še vedno rad povzdignil svoj tenor In visoki »c« in zvezni pevovodja Prelovec v potu svo!ega obraza, s rdečimi rožami v gumbnici ter z zvoncem v roki kliče slovanske zbore na složno skupno delovanje!
Te karikature bodo okras vsak! društveni sobi pa tudi domom naših pevcev in pevk. Izšle so kot razglednice in Ti jih v pismu prilagam. Sme* jal se boš brez dvoma!
Opozoriti te moram nadabe na dve novi Izdaji zborov. Že nekaj časa Je v prodaji 16 jugoslovanskih narodnih pesmi, katere je mansko leto nabral Sirom Jugoslavije skladatelj Adamič in jih je harmoniziral za moški in mešani zbor. Harmonizacija moških zborov ie precej umetna, dočlm mešanih pri-prosta, pa vendar primerna tescerc-nemu odru. Pevovodje imajo v tej zbirki lepo izbiro za koncertne sporede. Še bolj se bo pa priljubila našim zborom včeraj izšla zbirka 10 moških in mešanih zborov, katere ie tudi uglasbil plodoviti Adamič na narodna besedila iz Štrekljeve zbirke. To so pa bonbončki! Sližal si že pesmice »Kdor je truden, naj gre spat.« »Ce ti ne bo§ moj« in »Ne maram tebe«. Pela jih Je Glasbena Matica, pel jih je »Zvon«, pel jih je učiteljski pevski zbor, vsi in vse. lej z velikim uspehom. Končno so vendar izšle v tisku In priporočam, da si jih takoj naročiš v Zvezni knjigarni v Ljubljani.
Še mnogo bi ti pisal, pa ni več časa. Danes začno slavnostne prireditve povodom SOletnice Glasbene Matice in 30 letnice njenega pevskega zbora. Udeležba bo gotovo velika tudi iz drugih krajev naše domovine, ki se zaveda pomena zavoda in zbora za slovensko glasbo. Morda pa pridei na koncerte? Ne zamudi jihl
Te srčno pozdravlja
Tvoj
Ivan.
Šport in turistika.
Š. K. Jadran sklicuje v torek dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Sodčku sestanek vseh članov nogometne, Iahkoatletične In rokometne (hsoe« se) sekcije.
Tallnstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
»Baron Hardy!« je prestrašeno vzkliknil. »Za božjo voljo, lcalro pa pridete vi semkaj?«
»To bi ravno rad zvedel od vas. Ko sem se zbudil, sem ležal v verigah na teh deskah.«
Tudi policijski ravnatelj je sedaj spoznal barona.
»Vi ste bili prijeti v krčmi »Pri britanskem levu«, je presenečeno vzkliknil.
»Popolnoma pravilno! Naj satan vzame dekle, ki me je speljalo tjakaj!« je škripal baron, ki se je sedaj spomnil na dogodke včerajšnjega večera. »Prokletega lopova Clifforda pustim zapreti, ker me je nalagal, da mi hoče dekle dovoliti sestanek. Kako pa je prišlo do tega, da sem uklenjen? Kaj sem pa storil?«
Policijski ravnatelj in Davis sta se molče spogledala. V resnici nista mogla odgovoriti niti besede.
V	tem trenotku se je preril skozi krog radovednih paznikov neki stražnik.
»Pisino od Bessy Wilkes, gospod policijski ravnatelj. Pismo je jako nujno, je dejal donašalec.«
Policijski ravnatelj je hitro odprl pisemce. V njem je bilo fttsanot
Gospod policijski ravnatelj!
Po nesrečnem slučaju sem omotila nedolžnega človeka. Gre za slučajno zamenjavo. Iskani je ušel.
Ky
■V'
Bessy Wilkes.
-	»Takoj razvežite gospoda barona!« je ukazal sedaj poli-•Uski ravnatelj, ki je hitro preletel zgornje vrstice.
Pazniki so hitro pristopili in čez nekaj trenotkov so za-ivtnketale verige po tleh. Baron Hardy je bil prost.
Policijski ravnatelj se je nahajal v silni zadregi.
»Oprostite gospod baron! Moja policijska vohunka vas
ll	smatrala za morilca Jaka.«
»To je nezaslišano!« je besnel. »Vrgli ste me v verige in me potem prisilili z brizgalno k molku. Jaz hočem zadoščenje to se bom pritožil pri kraljici.«
Baron si je poveznil svoj klobuk na glavo in je brez po-sdrava odhitel, pri čemer je še vedno preklinjal policijo, Bessy In Jaka.
. »Sedaj pa imamo«, je dejal Davis ves potrt. »Jaka ne do-btao, Vaša milost. Najbolje je, da službo kvitirava!«
»Ne, ne in še enkrat ne!« je odločno vzkliknil kriminalni W« »Se enkrat poskusim, pa če tudi poginem pri tem!«
V	Westendu.
T. ' .
f r Udobno je korakal poštenjakovič Clifford po ulicah West-•nda proti hiši barona I1ardyja v Bukovem drevoredu ter si Pri tem žvižgal pesmico. Stari lisjak je bil prav Židane volje.
Naravno, saj je bil popolnoma prepričan, da si je baron trčeraj pridobil ljubezen lepega dekleta iz točilnice. Ker je svito spravljal svoje posredovanje v kar najlepšo luč, je menil, da sme računati na prav lepo nagrado.
Toda — človek obrača, Bog pa obrne — in tudi Cliffordu |d bilo usojeno, da bi bil izvzet iz tega pravila.
Stari nepridiprav je prišel do hiše v Westendu ter se je gugal, sam s seboj zadovoljen, skozi vrt proti glavnemu vhodu, Ida poišče gospodarja v njegovih sobah.
Ves zatopljen v prijetne misli, Je odprl vrata in stopil v
sobo.
Toda naenkrat je prestrašeno bolestno zakričal. Dve pesti sta zgrabili presenečenega Clifforda ter ga brezobzirno potegnili v sobo.
»Pasja duša, obešenjak, lopov!« je kričal baron. »Ravno prav prideš, infarnna kanalja!«
Clifford se je pričel stresati in kričati, toda to mu ni pomagalo, kajti Hardy ga je stisnil za vrat, da ga je skoro zadušil.
»Mrhovina!« je tulil baron. »Vi ste krivi, da so me zaprli kot Jaka v celico za morilce in da so mi z brizgalno napravili kopclj. — Tega se boste kesali, lopov!«
In Hardy je popadel težak jahalni bič, ki je takoj zasičal po zraku.
»Usmiljenje, usmiljenje, Vaša milost, saj sem vendar nedolžen, kakor novorojeno dete!«
»Vi in — nedolžni, Vi obešenjak. Lepa deklica »Pri britanskem levu« je bila policijska špijonka, ki mi je potisnila ldo-roformirano cunjo pod nos. In Vi ste bili goljuf, ki mi je Bog zna kaj vse nalagal, tu imate, tu, tu!«
Nekaj krepkih udarcev je zasičalo na Clifforda, ki se je vil od strahu in bolečin kakor črv.
»Na pomoč, na pomoč!« e kričal presunljivo, ko je zopet padal po njem neusmiljeni bič.
»Nikdo ti ne pomaga, lopov! Dobil boš, kar si že davno zaslužil.«
Cliffordovo prestrašeno rjovenje je odmevalo po vsej hiši, toda nikdo se ni približal, da bi ga rešil iz rok mučitelja.
Končno je zagnal baron bič v kot. Clifford se je stokajoč zgrudil na stol, doči rnse je baron ves zasopljen vsedel v naslanjač.
Me boste še kdaj speljali, razbojnik?«
»Ne, nc! Oh, Vaša milost, mrtev sern, ves razbit!«
»Poslednje je zelo verjetno. To kazen ste prav pošteno zaslužili. Mar li mislite, da mi je bila naslada, prenočiti okovan v verige, na deskah — ?«
»Toda še vedno ne razumem,« je stokal Clifford ter si drgnil razbiti hrbet, »kaj pa se je Vaši milosti pripetilo, meni ni znano prav ničesar!«
»Ker ste slep norec. Lepa deklica je bila policijska vohunka. ki naj bi ujela Jaka. Bil je že skoro v pasti — tu pa se vtaknete vmes Vi, kamela, in mesto, da je deklica omamila Jaka, so vlekli mene, barona Hardyja, kot morilca deklet, na policijo. No, in kaj pravite na to sedaj Vi, nepridiprav stari, kako?«
Clifford je molčal, ker si je bil docela v svesti, da bi vsak odgovor barona v največji meri razburil.
»Na deskah sem moral spati; mesto rok lepe deklice, so me oklepale verige, Clifford, tega Vam nikdar ne pozabim, Vi... najostudnejši lopov!«
Kaznovani je naskrivoma pogledal svojega mučitelja, toda ni si upal ugovarjati, zlasti, ker se je nahajal bič v prav neprijetni bližini barona.
»Jaz vendar nisem Vaši milosti povzročil ničesar žalega. Saj vendar nisem niti sumil, da je lepa Bessie policijska šr jenka. O Bog, o Bog, kako to peče, kako se je mogla Vaša milost spozabiti nad takim ubožcem, kakor sem jaz?«
»Ne cvilite, sicer Vam poskrbim za drugo naklado!« je zakričal baron nad prestrašenim Cliffordorn. »Še malo čivkajte, pa bo bič zopet zaplesal po Vašem hrbtu!«
Clifford je takoj umolknil.
»Saj sem popolnoma miren,« je dejal tiho in ponižno.
»No, to Vam tudi svetujem, stari lopov. — Toda sedaj nekaj dnizega. Meni je že itak skrajno neprijetno, ako samo pomislim, da sedaj ve ves London, da sem sedel jaz, baron Hardy, v celici za morilce.«
Starec je molčal. Baron Hardy Je nenadoma vstal In stopil k Cliffordu, ki se je prestrašen zdrznil.
»Pomirite se,« je dejal baron prezirljivo. Sedaj se Vam ni ničesar bati. Nasprotno, zaupati Vam hočem neko skrivnost
»Skrivnost, Vaša milost?« se je čudil starec.
»Da, ne segajte mi vedno v besedo. Ali se še spominjate bega Elen Morris?«
»To se razume. Vaša milost.«
»No, glejte, vedno sem se spominjal tega čudnega dogodka ter sem se mnogokrat nahajal v sobi, v katero ste spravili lepo deklico. Zlasti sem preiskoval rov, v katerega se je pogreznila miza in nekega dne sem odkril uganko ter se z £0* tovostjo prepričal, kako se je vse to zgodilo.«
»Kdo je oprostil lepo Elen?« je vprašal Clifford, ki seda/ že ni več mislil na svoj razboleni hrbet
»Jana.«
»Kaj — blaznica?«
»Da, splazila se je skozi prostor, ki je mejil na rov in od tani pomagala deklici k begu. Sam sem se prepričal, da Jo
mogla ubežnica doseči prostost le na ta način.«
»Ali je pripoznala?«
»Seveda, pri tem pa se mi je tako zaničljivo rogala, da me je kar mrzlo spreletelo. Toda tega ji ne pozabim. Jana se bo še pokorila, ker mi je zaigrala to komedijo!«
»Bo-li Vaša milost dekle izpodila?«
»To Vas popolnoma nič ne briga. Kazen bom že šam določil. Jaz ne dopuščam, da bi mi kdo v moji hiši nekaznovan delal take komedije. Kdo ve, kako dolgo bo še trpelo, predno bom mogel objeti lepo Elen — in za vse to se Imam zahvaliti edinole Jani!«
Cliffordu je pri teh besedah postalo silno neprijetno in n«-hote je pogledal proti vratom, da bi se mogel čimpreje 1** muzniti.
Baron pa je opazil ta pogled.
»Ne bojte se, ničesar Vam ne storim, okostnjak. Tod* recite mi sami, ali ni res sramota, kakor me vodite za nosr Že več tednov ni stopilo nobeno dekle v to hišo In samo Vat® se Imam zato zahvaliti!«
»Vaša milost naj vendar pomisli, kako krasna deklet* sera Vam preje privajal!«
»Če bi ne bil tega apošteval, sploh ne bi smeli več stflj* piti v mojo hišo. Ako Vi nočete več, izberem druzega, saj J® imam na izbiro, kolikor hočem!«
Tega se je Clifford prestrašil.	’■	.
»Potrpite, Vaša milost, še nekaj dni, potem bom že p®* skrbel, da bo Vaša milost zadovoljna,« je prosil ponižno.
»Izpolnite svojo obljubo, ker poprej Vam ne verujem, kler nimam dokazov«, je dejal baron z odpuščajočo gesto.
Clifford se je takoj ponižno poslovil in hitro zapustil sobd* Zunaj pa je stari lopov besno stiskal pesti.
»O, ako ne bi pomislil, da me baron za moj trud tak® dobro plača, nikdar več bi se ne dal tu videti. In da sem bil povrh vsega še tepen kot pes, — no, zato je moral stari pr®* sedeti noč v verigah. — Rad bi videl njegov obraz, ko ga 1® spravil mrzli curek k pameti!«
(Dalje prih-)
Razne vesti.
• Nenavadna tožba. V nekem fran-eoskem provinci.ialnem mestecu je pri-llo te dni do zelo nenavadnega procesa, za katerega bi človek mislil, da je navadna raca in vendar trdijo pariški listi, da je gola istina. Neka krava je namerč požrla kos sukna, katerega je na poti na pašo našla ležati na neki klopL V sukno je bila zataknjena igla, ki je povzročila, da je krava poginila. Med tem je lastnik krave naznanil celo zadevo sodišču in zahteval od lastnice sukna odškodnino za poginolo kravo. Medtem pa je kmetica, ki je bila lastnica sukna — ne bodi lena — zahtevala od lastnika krave, da ji izplača odškodnino za požrto sukno. Mestni sodnik, ki je imel vso zadevo v rokah, je končno izrekel uprav salomonsko sodbo. On Je namreč izjavil, da kmetica ne more biti odgovorna za poginolo kravo, ker ona ni vedela, da hoče krava sukno požreti. Istotako pa kmetica zopet ne more zahtevati odškodnine, ker lastnik krave nikakor ni mogel vedeti, kaj krava namerava. Pač pa je vso nepriliko zagrešil pastir, ki Je premalo pazil na kravo. Ker pa je pastir brez premoženja, je obojestranska odškodnina neizterljiva.
• Osveta nesrečne žene. Pasanti neke elegantne pariške ulice so bili pred nekaj dnevi priča zelo tragičnega konca nesrečne žene. Žena nekega bogatega krznarja je najpreje vsled ljubosumnosti ustrelila svojega moža, nato je pohitela na balkon in si pred prestrašenimi pasanti pognala kroglo v usta, nakar je iz drugega nadstropja padla na trotoar. Krznarjeva žena je bila nekaj let starejša od svojega moža in ji je bilo silno neljubo, ko je njen mož vzel kot kompanjona k sebi neko mlado in krasno deklico. Žena je z žalostjo- opazovala, kako postaja mož vedno hladnejši do nje in kako mu mlada trgovka vedno bolj vrača lju-bav. 2ena je nato odločno zahtevala od moža popolno razjašnjenje in priznan je, katero ji pa mož ni hotel dati. Vsa obupana, razžaljena in ponižana je zgrabila za revolver in oddala na moža dva strela, oba smrtonosna. Njen samomor na balkonu je izzval med prebivalci silno paniko.
•Volkovi napadli vlak. Na vasico Pietrostan v Rumuniji je navalilo celo krdelo gladnih volkov in požrlo več otrok. Kmetje so se postavili v bran in volkove deloma pobili, deloma odpočili, toda pri tem je bilo 38 kmetov težko ranjenih, to pa radi tega, ker nobeden izmed kmetov ni imel strelnega
orožja, nego so rabili v obupnem boju z volkodlaki le cepce, lopate, krampe, motike in gnojne vile.
* Stoletna starka. Te dni je doživela v Rings-Crossu v Angliji gospa Barber sto let svoje starosti. Uprav neverjetno je, kako je ta stoletna starka še vedno sveža in agilna. Gospa je priredila za svoj stoti rojstni dan svojim sorodnikom in znancem malo gostijo, pri kateri je sa'm stregla svojim gostom. Jubilarka pravi, da čim bolj je stara, tem bolj živo se spominja do-godljajev iz svoje rane mladosti Ko se je zahvaljevala za čestitke, je pristavila šaljivo: »Letošnje leto je zame zadnje, če mi ne bo Bog še katero navrgel.«
* Ženski redarji — tuksus. Znano je, da so v Londonu že dalj časa nameščeni ženski redarji, kateri imajo paziti zlasti na ženstvo in na zanemarjeno mladino. Toda sedaj je pa 'naenkrat prišel londonski policijski komisar Geddes na misel, da so ženski redarji luksus. In uspelo mu je izposlovati, da bodo vsi ženski redarji odpuščeni iz službe. Tako bo izginila iz londonskih ulic zanimivost, ki je bila specialiteta mesta Londona.
Zato ker je velikansko fj množino sukna, platna, par-henta in 0 hlačevine prejela iz inozemskih tovaren, ter prodaja po čudovito ni; k h cenah veletrgovina
H. Stncki, Celje, št. 358.
Cenik s tisoč slikami zastonj.
ER! I©
UHi po zn Žanih cenah pri
LUE4LBJ
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 19.
ImaS tl solnčne pese, zajedavce, nabore, oserce?
Ali ždiš Imeti lep vrat, obraz in roke?
s«
AH so tl roke In obraz občutljivi v zimi In vetru?
Ati želiš Imeti kožo belo, mehko. Cisto In zdravo ?
I* •
11121 til
elo, mi
rasijajfizailtiiiiioBio
Ali tožiš o Izpadanju las, prhutl In oslvc lost?
OooiaijElia pilo masi las
Juh
Ali želiš bujne mehke In lepe lase?
Ali hočeš biti In ostati lep? Ali hočeš, da te povsod radi vidijo? Ali hočeš, da
 	te veseli tvoja slika
» v zrcalu? Poskusi c,!Prave Fellerjeve Elza preparate in kmalu bodeš rekel tudi ti, r kakor vsi:
TO je ono ff O
Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Fellerja. Naročiš naravnost, stane s pakovanjem in poštnino, če se denar pošlje v naprej ali po povzetju: 2 velika porcelanasta lončka Elza-obrazne pomade 25 Din,
2 velika porcelanasta lončka Elza-pomade za rast las 25 D n,
4 velike kose Elza lilijnega mlečnega mila 35 Din.
Na te cene se računa še 5®/« pribitka, Naročilna pisma adresiratis
l o. FELLER. inr. STUEltfl OMIM
Elzatrg št. 357, Hrvatsko.
Različno: l.illjno mleko 6 dinarjev; brkomaz 8 dinarje; najfinejši Hega-pudor Dr. Klugerja v velikih originalnih škatljah 16 dinarjev; na|fincjšl zobni prašek „Hega" v patent-dozah 10 dinarjev; puder za dame v vročicah 2 dinarja; zobni prašek v škatljah 8 dinarje, v vrečicah po 2 dinarja; sachet (dišava) za perilo 8 dinarje; šampon za laso 2 dinarja; rumenilo za obraz 12 pisem 12 dinarjev; najfinejše parfemo od 15 dinarjev dalje; cvet za lase 20 dinarjev, Elza-katranovo milo 5 dinarjev. Za različne predmete se pako-vanje in poštnino posebe računa.
■lili!
Enkratna objava T(* din.
teza Priporočajo se sledeče tvrdke:
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3, tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c.
VELETRGOVINA VINA
Brača Aniičevič, veletrgovina dalmatinskega vina, žganja in olja. Pitve — Jelše — Dalmacija. — Podružnica: Logatec —- Lož. Slovenija.
Restavracija »Zlatorog*, Ljubljana. Gosposka ulica.
FOTOGRAFSKI AT ELI JE:
Kunc Franc, Ljubljana, \Volfova ul. 6. Prvi domači zavod za povečanje slik.
SLAŠČIČARNA:
Kalaš, Ljubljana. Židovska ul.
Franc Brumat, Ljubljana. Mestni trg 2511.	__________________
STAVBNO IN UMETNO TESARSTVO:
Jakob Pavlič, Domžale.
PARNA PEKARNA.
Jakob Kaučič, Ljubljana. Gradišče.
PAPIRNA TRGOVINA:
I. Gajšek. Ljubljana, Sv. Petra c.
VLIVANJE VSAKOVRSTNIH KOVIN:
Pezdirnik & Cie, Ljubljana — Zg. Šiška.
KONFEKCIJE:
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg.
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna, Ljubljana, Man*
iin trg 8.	^
KAVARNE:	A
•Central*, Ljubljana, poleg jubilej* nega mosta, Štefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncert
TRGOVINA Z ZLATNINO IN SRfi* BRNINO:
Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari
KAMNOLOM IN OPEK. STPn,f; Kleemanns ver. Pabrlken, OttfP tlirkhcm und Faumdau.	^
Produktivna zadruga pleskarje** sobo- in črkoslikarjev, reg. z. * o. z.. Ljubljana, Gosposka ul. 4.^.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:
J. Maček, Ljubljana. Aleksandrov*
cesta St. 3.	^
DOBAVLJALEC KLOBAS: Novak Tavladijac, Ljubljana, Moste 145»
najcenejše in najfinejše klobase.
TRGOVINA BOMBAŽA: SU* KANCA ITD.:
Karl Prelog. Ljubljana. Start trg
PRODAJA BUKOVIH DRV NA DEBELO IN DROBNO:
Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petr° trg 8._____________________
MANUFAKTURE:
Kunstek - Pleterski, trgovina z usnjem in čevlji. Velika zaloga. Vodnikov trg št. 5.
Nosife z&fftc(2 n} ihofvih velikih red nosi i
a u č u Ujpoi-peinik^/tnpof-plaie
m.
‘•ritna %p "
MAL! |®i
OGLAS!» ======='M.
PRODAJA:
VAGONOV suhih in na-M Suhih bukovih drv, ne-1W vagonov tudi mešanih. Oddajo se v veliki in mali ®nožini. Dalje tudi tesan in Jtavben les, 3 bencin-mo-torje 3—8—15 PH. Cena ainerna.	958
2aqa In mlin s turbino in Paro v gozdnem kraju;
Posestvo 5 oralov z vilo
850.000 K pri Mariboru; OOSTILNA s trgovino in Posestvom;
•ARNA PEKARIJA na zelo .^Prometnem kraju; POSESTVA od 3 do 150 Oralov;
VILA pri parku z velikanskim stavbenim prosto-irom;
RLE. HIŠE pri kupu pro-*to stanovanje.
Reailtetna pisarna Za-Iorski, Maribor, Bavarska Mca 3.	926.
HIŠO V sredini mesta Ma-ribor z razpoložljivim stanovanjem pripravna za eksportno podjetje velik vrt 950.000 kron. VELIKO KUPCIJSKO HIŠO tudi za banko pripravna Ugoden nakup. TRGOVINO staro, dobro vpeljano s špecerijo in delikatesami.
GOSTILNO, z ali brez hiše, veliki, lepi prostori na prometnem kraju.
MALE IN VELIKE VILE tudi z malimi posestvi od 500.000 K dalje. GRAŠČINSKO POSESTVO z bogatimi gospodarskimi potrebščinami v bližini mesta 3,500.000 K. opekarna 300.000, trgovina s premogom in lesom, en gros in detajlno 400.000 kron, vrtnarija 1,200.000 kron, usnjarna 850.000 K, tovarna likerja 700.000 K. KMETIJSKO POSESTVO, hiša ob cesti 90.000 K — v realitetni pisarni »Rapid« Maribor, Gosposka ulica 28.
967
LEPO STAVBNO PARCELO v Sv. Petra predmestju. Naslov v upravi lista. 964
ftETILNI STROJ štev. 8, Jekoliko rabljen. Cena po “Ogovora. Naslov v upravi Usta,	789
OTROČJI VOZIČEK, do
|bro ohranjen. — Naslov v upravi lista.	968
HIŠO z vrtom radi odhoda ob glavni cesti, pripravna
za vsakega obrtnika. Cena 50.000 D. Vprašati pri lastniku Sp. Hudinja 57, Celje.
965
SLUŽBE:
ABSOLVENT ablt. tečaja dober knjigovodja, vešč slov., angl. in laške korespondence, išče primernega mesta pri industrijskem podjetju Nastop takoj. Ponudbe pod »Mladost« na upravo Ista.	944
TRGOVSKI POMOČNIK, z večletno prakso vešč v tna-nufakturni in špecerijski stroki se sprejme. Plača po dogovoru. Ponudbe na Ivan Šumer, trgovina z mešanim blagom v Šoštanju. 970
razno z
TRGOVSKI LOKAL v do-broidočem kraju na deželi se takoj odda vsled preselitve. LokaJ je opremljen za mešano trgovina Ponudbe naj se pošiljajo na. upravo lista pod »Lepa ugodnost 1923«.	969
STANOVANJE se odda proti kavciji 15.000 dinarjev, obstoječe iz velike, lepe sobe in s kuhinjo, s kompletno opravo. Ponudbe pod »Takoj« na upravo Usta.	963
SOLiDNA TRGOVKA vzame manufakturno blago v komisijo za prodajo. Dopise pod »Solidna trgovka« na upravo lista.	788
Zeira. ponudbe
GOSPODIČNA, 30 let z vsem pohištvom in perilom s stalno mesečno rento 400 din.': jev se želi v svrho ženite seznaniti z Inteligentnim gospodom primerne starosti, uradnikom južne železnice ali privatn. uradnikom. Ponudbe s sliko — diskrecija obojestranska — pod »A. B.« na upravo lista.
966
Divjačino
jelene, sme, zajce, fazane, podlasice i. t. d. kupi vsaki čas in plača po najboljši ceni
IH KHIIIBG
s perutnino in divjačino
Maribor, Pod mostom l
£a leto
Za Mn lpi 1923 ** 1923
Žepna
v dveh lično izdelanih oblikah 12X7 t in 6X4 cm se do- • bita po vseh knji- • garnah in trgovinah • s papirjem.	.
Koledarja sta lično ve- J zana in tiskana na do- j bro limanem papirju. J Naroča naj se direktno £ pri
„Zvezni tiskarni in \ knjigarni*1 v Ljubljani |
Wol!ova uL 5t 1.	•
SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
A.&E. Skafee?ne
Ljubllana. Mestni trg št. tO.
Ksaver Meško:
:b
Bogato Ilustrirano. Cena 25 In 30 Din,
MM KU1&ARI1A
Garantirano popravljeni
Lnhomobili
postavno sa s tirnice
Zagreb i Ljubljana Wolf-Lanz
svake veličine Vršači i samohodni lokomobili Lokomobil kotlovi Jednogodišnje tvorničko jamstvo Prvorazredna generalno popravljeni Savjesno izkušani Loženje svakim gorivom
Brača Fischer
d. d. ZnSHEH
Pantovčak 5
•<
i lil
ako iim poklonite
.»Pevski koledar" ‘\SS°„Male pesmarice
ali E. Adamičevih:
„15 jugoslovanskih narodnih pesmi"
in Prdovca skladbi:
Jaz bi rad rdečih rož" in „Due pesmi".
Vse se dobe v
..Zvezni knjigarni", Ljubljena, Marijin trg 1-
iiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiinmHiiiiii!
.J! KIL _
Najprimernejše in nnjljubše darilo je gotovo prvovrstno izdelana povečana slika, nam priljubljenih oseb V izvršitev istih v vsaki velikosti, kakor vseh izdelkih črno, sepija, barvano s pastelom ali oljnato po najnižjih cenah se priporoča
i Sli
Naročila za božična darila se sprejemajo do 20 t. m. imuiniimuiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii
Največja zaloga vsakovrstnih oblek za gospode, dame in otroke
ME3AC
LJU&L3ANA
Gradbeno podjetje 8
I, Bohoričeva ul. 20.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
MM Izbira
otroških vozičkov, duokoles in šivalnih strojen po Geni
IBatieUjuhljana
Stari trg 28.
\ ponikljanje icki, Šivalni
Božična in novoletna darila.
Vsakovrstne preproge v raznih velikostih, kakor tudi na metre.Bogata izbira zastorov, barvastih in belih. Posteljno perilo, rjuhe brez^ šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretena, volne in gvile. Različni beli in barvasti namizni prti, kakor tudi garniture za 6 in 12 oseb, platnene in frotir brisače itd.
Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike i domače obleke. Črno in modno sukno v n.aj-novejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. Vsakovrsni sifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. Svileni in volneni šali, ogri-nalke, ropci itd.
Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejšega šifona, balista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze Iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih in svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrsne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majice, sviterji, športno perilo itd.
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg 10.
Sprejemajo se r polno popravo za emajliranje z oenf— dvokolesa, otrosk
in razni stroji.
.Tribana* otroških vozičkov Ljubljana
Karlovška cesta 4. - Zvonarska uL 1.
Stalna prodajna razstava umetnin pri
K. TILL,
Kongresni trg Za Božič Izjemoma nizke cene!
za damske plašče v veliki Izbiri. :-i
Mestni trg 10.
talino (isti io banra v vseli ni-milovoma
Sprejemališče;
Šelenburgova ul. štev. 4
Podružnice:
Maribor, Zasreb, Ko čevje, Novo mesto.
P
UD I
m
obrestuje odi. januarja 1923 vse vloge IŠP po čistih
Rentni in invalidni da* vek plačuje hranilnica sama za vlagatelja. =5
m
m
».SVITANJE
it
E2SBD3233GB
IZVIRNI ZGODOVINSKI ROMAN IZ NAPOLEONOVE DOBE. SPISAL FR. GOVEKAR; 5 ILUSTRACIJ s NAPOLEON, VODNIK,
ZOIS, MURAT,
BERNADOTTE.
• ©
CENA 25 IN 30 DINARJEV.
© O
.ZVEZNA KNJIGARNA”
woi-FovA ui. 1 [JUBL3ANA.
Pozor trgovci!
Naročajte perilo pri domači tvomld
jf H Urim. cJiKss,.,.
Najniile cenel	Točna	postrežba	I
Delavsko perilo vedno v zalogi!
■B
Najstarej&a špedicijska tvrdka v Sloveni}!
R. RANZINGER
Ljubljana
pisarna
Jesenice
Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni pro* is Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.
met
Brzojavi: Ranzinger.
Interurban telefon 60.
( Delniška glavnica: GO,000.ODO H. f
«•••••••••••••••••»•••• »•••O*«« »••••••• <M»00<»A
•	Podružnice:
f Novo mesto — Rakek — j Slovenjgradec — Maribor.
MMMat Metalni #••••••« »••••••* HMšeet 1
‘••♦•••o ••••«••••••••«•• —n
M*
Tf j©vska banka, Ljubljana,
i,,. - 1 m	7 -	j	1	I	Telefon	štev.	146,	458.
Izvršuje vse bančne posle naj točneje in najkulantneje.	j	Brzojavile:	TRGOVSKA,
d. d. menjalnica v UBIJAM, Kolodvorsho ulica številka 26.
mmmmmBsmmmmmmmmmmmmmmmmmammmummmmmmammmmmammBBBBmmammamimmmmmmmmmmmmmmmmm
kupuj e.in prodaja valute (dolarje itd.) in devize po najugodnejši dnevni ceni in obrestuje vloge bodisi na knjižice bodisi na tekoči račun po naj višji obrestni meri
»M
VJUUUSLAVIJA«, IT. 'decembra" i§%.
iHev. 289»
Najvefjl davki.
fcsiere plaCale Vam nadenejo, ako ne .
31edase na to, !<!• nakupujete. iguMSe coai !n Imate poteg tega v«{kre» te
sitnosti Poskusite en kr rt 2 ilustrovanlm katalogom tvidke H Suttnei (Imetnik Henri Malret v L»ub1'anl. Mestni trg 8.
Te Vam svetuje resnično dobre ure. 5pe-cifalne znamke ,JKQ“ Ij lastne tvorolc? v SvtcJ. kako« tudi druge dobre tepne uje, iap«;stne ure. svetilne in slenske ere. verižice, prstane, tapestnice. uhane, namizno orodje, krstna In birmska darila !n vso drugo ilstnlno in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kako* n .pt« Škatle.’ nože. blitve, lasestrižne in brivske stroje, Stekloreice. doie la tobak svalSice Sn amodke, oaiigate in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki
H, S jttitfir ri metalk Henri fflaire) v Ljubljani št. 8.
BSS
»•osmi* ®»
SSE
la toga klavirjev in mmmov
najboljših tovarn Bosendorfer, Ehrbar, Czapka, Holzl, Schweighofer, Stlngl itd. Tudi na obroke,
|3edca HUBAD, raj. Dolenc
Uubijana HllSsrleva ulica 5.
mmm
novost
®	•	4>	»
0 • •
. L —-------1	ffRasro^D	tsaanu»z«i^Ma» 6— MW»
t	0X041	WUmmamarndt	aMMbMimnNB
L IM:
16 imtiD !i meSonih zborov
na narodna bes.dila iz Štrekljeve zbirke*
Lahki melodijozni napevi, primerni za vsak zbor.
Naročajte jih v
,Zvezn! knjigarni4,
UUBL3ANA, Marijin trg št 8.
tmm 1® ©in.
iuitfiii«i!uit}iiiii«niiitmng;in ■ :nuiKRr!!?!^:su2?nuasii>tiimuHiitmtitmmiimimu
i
h
PO
tmn! in zanesljivi dobro tevežbanl (tudi te «Se-iele) dobijo za staino proti kavciji razno konfekcijsko delo oa dom. Vpraiati v Uubl!an!, Emonska cesta it 8/1. v pisarn!«
O <90V94K»l»» Sf0W**i M V*> e» V«WC«H(VS'£ ■* »«• •
I
jelene, sme, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah.
Brzojavi: VA3DA> Čakovac. Telefon interurbars št 59.
Objava
Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih Vlog na knjižice, katere od 1. L 1923 dalje obrestuje po čistih
5
m
!@
Lovski blagor.
Od 16. t. m. naprej je v moji restavraciji otverjena, na novo opremljena
—...±.-±=j lovska soba	-=—
ki je izvršena po načrtih in lastnih umetniških slikah našega domačega umetnika in poznanega iovca g. P. Žmitka, na razpolago vsem lovcem, ki žele viivati v mestu gozdno • lovsko
razpoloženje.
Peter Košak, restavracija, Krekov trg 11.
tudi vloge u tekočem računu,
ki jih obrestuje proti odpovedi tudi višje. Kakor za vloge na hranilne knjižice, jamči tudi za vloge v tekočem računu mesto Ljubljana z vsem svojim
premoženjem in vso davčno močjo.
Stanje hranilnih vlog 320 milj ono v
kron.
mestne Minica IjubljsnsHe r
Prešernova ulica it. 3. |v
Parna Saga
nvuumMniis
Rupiijg p sMih tenih cinah mm srstB L iesa* te? Ml €®S©	parcela
Gna
tamssaBuammsmm
Za reklamne cene
••r.	*
s® prodala
jiafefena
©bfeka
23 moške, ženske in atroksw tudi kožuhovina in trikotaža
edino le v največji trgovini
O. Bernatovlt
Llubliana, testni trs S«
ammamimaanZBttatmKBasaKmmasmmumaaammtmcBBeBs aa—a ag
U. Lai
mg?, ter stroje aa obdelavo lesa vseh vrst, na}nove?So konštrnkcl?® nemški kdeiek-, dobavlja takof po nafegodnej-\	5ih	csnah	iz	•	;
lužosisvanskega skladišča
Weikeirw8rka
Wlsn XI3i. Sreftenstrasse 56.
•••©••«> ®«®©©
»M
O
m
to
N
so naj cen eiš a in primerna darila
m
©®©©©a®®©©©® a©©
N
m
m
o
Ml
Prvovrstna suha ajdova
kaša [HaitisMn)
se vedno dobi pri
A. Radi, Maribor.
Prometni 2md a prepp i i i LjiiMpi
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
m tasti vpsnbo late M m industriisii mljstja in razgnan:
Prima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo,
kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15.
m
m
pr Zahtevaite
„MEDICINAL KONJAK*"
znamko tyAlkOainodFl kfi£@c in naifinejše krem-likerje!
JLBD" Ljubljana -Ralizej.
m
m®
#
m
©
s
%
m
m
m
OJavru nredBik: ?orko Fak&i, - 0<S£womi urednik,; iASm, Oaberžok,
SsjoaSa »Jusosiov. noviosko d. «L«<
aajlepše darilo za
je
Ks» Meškov: wVoik s pokor« nik in druge povest! za m 1 a d i n o“. j. Ruskin: „Kra!j zlate reke ali Črna brata“ in L Albreht: „M!ada Greda“.
Vse te mladinske kn ige so krasno in bogato ilustrovane in boste ž njimi napravili svojim malčkom največje veselje! — Naročajte jih
asr Harijm trg šte^» 8» ^
Za odraste
pa priporočamo sledeče, vrlo zanimive romane kot najprimernejše darilo:
Fr. Govekar: „S v i t a n ) e“# zgodovinski roman s sli« kami.
M. Zevacoi „Kraljev vltez“,
zgodovinski roman iz dobe Ludvika XiIL
VI. Levstik: „V i § n j e v a repa’ tiea“, izviren slovenski sati« ričen roman.
0. VVaidova: „Vera“, roman«
A, Green: »Za m i 1 j o ni“a . roman,
ter sledeče pesnitve, prvovrstne po obliki in vsebini:
igo Gruden: „N a r c i s“, igo Gruden: „P r i m o rske pesmi5,
L Albreht: ,.S 1 u t n j e“, j. Glaser; „Pohorske poti% iL Tagore — A. Gradnik? rtnar**,
v luksuzni, v usnje vezan! izdaft Prav tako priporočamo tudi zbirko
JMna Bnjlžnico“
v kateri so izšla sledeča delaš
1. Albreht: „P a b e r k i iz Rož a“, koroške pravljice.
M* Kmetovat; „B i 1 k e“, novele,
A, France; „K a h i n j a pri Kraljici Gosji N o ž i c i“ Pušk’n: ^Pikova Dama“.
I. Albreht: „Malenkosti“, ao-vele.
M. Kmetova: »,Helena“, povest
P. Merimee: „Karmen“e Vse te in še druge knjige se dobe v
«*	@4.
Ljubljana:
^ Marijin trg št. 8.
Tiska »Zvezna tiskarna« r Liablianfe