201. številka.
Ljubljana, v soboto 2. septembra
XXVI. leto, 1893
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan «ve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejercan za avstr o-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa be po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tule dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol* frankiratj. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Dpravniitvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
vence, ki v istem članku hladnokrvno trde: „da je tisti boj, ki ga s cerkvijo in njenim namenom bijejo povsod že od Petrovih časov sem, razsajal tudi pri nas že preje, tembolj pa po shodu. V imena narodnosti je nastopal, a vir mu je bila mržnja do cerkve in njenih pravic". Sv. Oče nam bo izvestno odpustil, ako si prihranimo vsak odgovor na take halucinacije. Naj bi Njegov duh v resnici prešinil one, ki so slepi, še preje pa one, ki si Hlepenjem naroda hote" prislužiti — korarski kolar.
Ostala vsebina „ Slovenčeve " bi lanci j h prvega [leta po katoliškem shodu je paralela mej nadim in škofovske stranke narodnim napredovanjem v tem leta. In tudi ta paralela je nevesela za pijonirje katoliškega shoda. Sijajni negativni rezultat frivolnega hujskanja zoper vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda in s tem zoper družbo samo se sicer popolnoma prezira v tej bilanciji; to pa po vsej pravici, kajti preobupna bi bila, ako bi zabeležila še ta jasni in glasni plebiscit naroda slovenskega zoper katoliškega uhoda naj žalost nejšo emanacijo. Zatoraj piše .Slovenec" sebi na rovaš le .Katoliški sklad", nam pa — „Radogoj." Nam je prav tako, saj je tudi dosedanja zgodovina mladega „Radogoj a" preznačilen dokaz, v katerem taboru je zavedno in razsodno slovenstvo navzlic — katoliškemu shoda. „Radogoj" in „Katoliški sklad" ! Na jedni strani sijajna manifestacija neprisiljene in uprav idejalne narodne požrtvovalnosti, na drugi pa siromašni resultat skrajnega strankarskega pritiska. Na jedni strani blag naroden namen, čist in prozoren ko kristal, na drugi strani pa skrbno in bojazljivo prikrivanje pravega smotra dotičnoga zaklada. Tudi tu torej odločitev ni mogla biti težka pravemu rodoljubu. — To pa boli voditelje razkolne stranke in zato vrgli so v spomin obletnice katoliškega shoda prvi kamen tudi v „Ra-dogojaV Izrecnega naglašanja verskih tendencij pogrešajo v pravilih oni, katerim je vernik le tisti, ki svojpot kriči „Gospod, Gospodi" in »opravičen strah" izrekajo, da ne bi postal  „Radogoj" ravno
največja opora „slovenskemn liberalstvutf. V tem so pravo pogodili. Velika opora bo zares „Radogoj" temu, kar oni nazivljajo „slovensko liberalatvo", a s tem tudi narodu slovenskemu, za to nam je porok ime moža, stoječega na čelu društva. Prazen trud je zategadelj tudi, da skuša .Slovenec" v isti sapi sebi v korist in zoper nas obrniti krasni pozdrav preuzvišenega vladike Đjakovskega „Radogoju". Ta veliki dobrotnik naroda hrvatsko-slo venskega se ni izpod tikal nad vposlanimi mu društvenimi pravili in ne nad imenom začasnega predsednika in radostnim srcem je blagoslovil to velevažno novo narodno ustanovo. Čemu torej ne stori istotako tudi „ Slovenec" trdeč, da se i< len t i likuje z blagimi besedami največjega Jugoslovana, čemu v istem hipu meče kamenje ne ustanovitelje „Radogoja"? Pošteno toni, pač pa dokaz, da besede ne krijejo povsod mislij.
Narodno - napredna stranka sme zadovoljna biti s tem uspehom prvega leta usiljenoga jej boja. V defenzivi je stala, ker boja ni želela in krepko, a brez strasti je odbijala napade na poštenje naših narodnih ustanov in društev. Velikih političnih pridobitev sicer nima zabeležiti, ker za to ni bilo prilike, a moralni uspeh bil je brez-dvomno na njeni strani. To pričala nam je vsaka narodna slavnost. Vrste naših domačih reformatorjev in pejus se niso učvrstile, vsaj vrste zavednih bojevnikov ne. Nerazsodna masa, ki jim je dosihdoh vsled njihove naravne organizacije izročena na milost in nemilost, pa šo nikdar ni odločevala zmage v zgodovini narodov. Nasprotno pa se javljajo znamenja, da se dani tudi že v vrstah naših sorojakov — terorizovanih in fanatizovanih po katoliškega shoda generalih in mi poznamo mar-sikakega slovenskega duhovnika, ki bi že danes raje na žrtvenik sv. Cirila in Metoda in „Rado-goja" položil svoj narodni dar, nego za skrivnostni „kat.oli.ski zaklad" — ako bi smel. In tudi nekateri „SlovenČevi" članki, ki niso pisani v uredništvu, so nam dokaz zato. Naj omenimo tu-le članke „Gorenjske planine v nevarnosti11, ki so
Čez leto po katoliškem shodu.
Ta teden minnlo je leto dnij, odkar so se razlegali po starem strelišči in po dvorani rokodelskih pomočnikov v Ljubljani ognjeviti govori prvakov novoustanovljene kranjske klerikalne stranke ter se je oficijelno proglasil boj zoper nas, ki se nazivljamo slovenske naprednjake. Leto toli strastnega, toli neveseloga boja v lastnem taboru leži za nami danes, ko se spominjamo shoda, ki naj bi bil po nadejali njegovih prouzročiteljev postal trden mejni kamen nove dobe v skromni zgodovini skromnega naroda slovenskega.
Je-li so se obistinile te nadeje? Ne, niso se, tako smelo in veselega srca danes lahko vzkliknemo. Globoke brazde je sicer zarezal v zeleno naše narodno polje nekrščanski razkol, proklamiran na I. slov. kat. shoda, po tujem duha inspirovanem, a trdnih tal niso pridobili mej nami tisti zaslepljeni razkolniki, ki zaman skušajo s katoliškim plaščem prikrivati svojo narodno nagoto. — Najboljši dokaz, da ne sodimo preoptimistično, nam je .Slovencev" članek v 199. št., posvečen spominu katoliškega shoda. Trinmfoval bi rad organ našega preuzvišenega knezoškofa, a le tužne melodije izvabil je svojim strunam in toliko, da ni črno obrobil svojih reminiscenciji Kažoč na naše narodno napredovanje hoče dokazati potrebo svoje stranke. Pač čudni argumenti! Niti jednega dobrega sadu tistega semena, ki se je sejalo pred letom osorej po zemlji slovenski, nam ne ve pokazati in le to mora bolestnim srcem konatatovati, da je prvo leto po katoliškem shodu prva slovenska rodbina prestopila v — razkolno pravoslavje. Pač žalostna in usodna bilancija, ko zveni sklicateljem nekatoliškega katoliškega shoda pri prvem računskem sklepu na ušesa ime: Podraga! Ipsi fecistis I
Levov duh prešinja narode — tako se tolažijo ti možje, kažoč — na Poljsko, Francijo, Belgijo in Špansko. Dal Bog, da bi bila to resnica in da bi Levov duh v istini  prešinil tudi   tiste Slo-
LISTEK.
Ivanka.
Slika iz življenja. — Spisal Laj oš.
Srečno sta živela stari Mrvar in njegova 18-letoa hčerka Ivanka. On, oče je delal v bližnji tovarni, a ona je oskrbovala dom. Ljubil jo je kakor punčico v svojem očesu, bila je njegov ponos, njegova sreča. Skrbela je zanj, kakor mati za svoje ljubljeno dete, vsako željo brala mu je iz očij. Pridno je gospodarila, varčno obračala trdo prisluženi denar in kljub mali dnevnini, katero je oče dobival, prihranila je marsikateri goldinarček. Oče je dejal: „Štedi Ivanka, to bo Tvoja dota," a ona je dejala: „Štediva oče, to bo za Vaše stare dni, jaz bo itak nikdar ne množim." Namuznil se je stari takim besedam in gladil s svojo žuljevo roko drobni obrazek Ivankin.
To so bili lepi dnevi obema. Mrvar je bil v Bvojih prostih urah vedno doma, hčerkina družba mu je bila najljubša. Pa tudi Ivanka ni pohajala, zapuščala je dom le tačas, kadar je imela kako opravilo v vasi ali v bližnjem mestu.
Na večer, kadar Be je oče vrnil domov, pripravila mu je Ivanka pipo, sedla poleg njega ter Si vaje poBlušala očeta, ki je vedno pravil o svoji
rajnki ženi in njeni materi, o vojaških letih, o dogodkih v tovarni in dr. Slikala sta si bodočnost vsak posvoje: ou je rekel, da kadar se Ivanka omoži, ležal bo za pečjo in pušil sče mi boš dala za tobak" pristavil je hudomušno. Ivanka pa je dejala, da bo kot stara devica šivala za druge in očetu pipo pripravljala  „če bom znala" vrnila je očetu opazko.
— Lepi so bili ti dnevi, mirno jima je življenje teklo: tiba Breča vladala je v mali hišici.
Tovarna, v kateri je Ivankin oce delal, je bila lastnina mladega, komaj 30letnega Pavla Holma. Bil je samec, a bogat in zato tudi spoštovan. Da je bil ubog, ne ozrl bi se nihče vanj, a bogastvo in sijaj pokrije marsikatero pego, pokril je tudi one g. Holma. Govorili so marsikaj o njem, a bolj tiho. Pravili so o zapeljanih ženah, o zapuščenih deklicah
— pa ilolm je bil bogat, razloga dovolj, da se o njegovih pregrehah molči. Nazivali so ga v obče le .tovarnarja". Pob tavo je bil visoke, obraza lepega, poteze so bile uprav klasične. Lepoto njegovega obraza motile so le njegove »vitlo temne oči, ki so izraževale vse, le dobrote ne. Ako je resnično, da je oko ogledalo srca, potem so v tovarnarjevem srci razsajale hude strasti, črne, kakor barva njegovih očij. Pred pogledom teh očij so se tresli delavci, pred njim se skrivale čednostne žene, pred njim Be zgrozila nedolžna dekleta. — Tovarnarja je mučila tudi druga strast, ki pri mladih ljudeh sicer ni na*
vadna — skopost. Kljubu svojemu velikemu bogastvu, težil je po večjem uvažujoč pregovor: „Denar je sveta vladar". Čislal je denar nad vse, a le kot sredstvo, ki nam donaša raznega užitka. — Z Mr-varjem si nista bila posebno dobra, stari je bil preveč odkrit, svojega mnenja ni skrival, povedal je tovarnarju marsikatero grenko, ker je slednji svoje delavce preveč stiskal. Ilolm bi bil Mrvarja že odslovil, a storil ni tega deloma radi tega, ker je bil Mrvar dober delavec in deloma radi tega ne, ker se je bal, da bi za Mrvarjem šli tudi drugi delavci.
* # *
V slabem vremenu ni bodil Mrvar domu h kosilu, pošiljala mu ga je Ivanka po kacem otroku, ali pa tudi sama nesla, če ni imela ravno druzega nujnega opravila.
Nekoč Ivanka ne more dobiti nikogar, ki bi očetu nesel kosilo: deževalo je curkoma, zato tudi nihče ni hotel na pot, primorana je bila turaj to sama storiti. Prišedši na tovarniško dvorišče jo ogleda Holm.
„Čegavo si lepo dete?" vprašo jo prijazno, mo-trivši nje vitko postavo.
.Lepa nisem, dete pa sem Mrvarjevo" odreže bo Ivanka.
„No, no, ne bodi tako osorna", de pomirljivo tovarnar.
pisani res v goreči .skrbi za blagor naroda in ki sklepajo s pozivom k spravi, segajočim do srca. A take besede so v nasprotnem taboru žalibog še glas vpijočega v puščavi in vodstvo stranke še vedno kuje novo orožje zoper nas, ki si hočemo ohraniti svojo narodno nezavisnost na desno in na levo. Boja tedaj še ne bo konca. Kdo bo ko-nečno zmagal ? . . . Bog in narod !
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VIII. velika skupščina
dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu.
(Oficijeluo poročilo družbinega odbora.)
XIX.
Dr. Dinko Vitez ć želi, da bi uaša in istrska družba sv. Cirila in Metoda stopili v tesnejšo zvezo za poapeševauje slovenskega in hrvatskega šolstva po Istri. A o tem naj vodstvo potrebno ukrene. — Zastopnik M Mandič priporoča, da bi vodstvo čem prej mogoče osnovalo v Trstu še jednorazrednico in sicer v It icolu, kjer je najbolj potrebna.
Prvo mestnik pripomni, da se bode vodBtvo oziralo na te nasvete.
Sto e potem Bpregovori:
Častiti skupščiuarji! Predao končamo, drznem He Vaa vprašati: ali pooblastite, čast. Slovenke in Slovenci, zbrani tu iz vs^h pokrajin naše govorice — da seda) koj po končani veliki skupščini izreče vodBtvo potom tukajšnjega c. kr. okrajnega glavarstva VIII. v.-like skupščine v Sežani globoko udanost, zvestobo iu pokorščino Nj. Veličanstvu, presvetlemu cesarju? (SkupfiČioarji vstanejo ter s Živio m Slava« klici na presvetlega cesarja odobrijo nasvet prvo-meitnikoVi)
K sklepu se prvo mestnik zahvaljuje v prvi vrsti ženski Sežanski podružnici imenoma prvomest-nici, preblag gospei deželnega poslanca Mariji Maborčičevi na vsem prijaznem trudu glede priprav za veliko skupščino >u čast. domači duhovščini za preskrbitev bož|e službe; zahvalo izreka vsem navzočim zborovalkain in zbororalcem; vnem čast. delegatom posamičnih podružnic; vsem podružnicam za požrtvovalnost preteklega upravnega leta; pa tudi brezizjemrio vsakemu, ki je pokazal kakeršnim činom že koli čuteče srce za našo družbo ter oznanja, da ju Vili. velika Hkupščiua družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani zaključena. (Zivioklici prvotnestuiku.)
Takoj po sklepu zborovanja puda se deputacija : prvomustuik direktor T. Zujmn, podpredsednik deželni poslanec Luka Svetne in družbiui nadzornik profesor dr. Ivan Svetina k Sežanskemu g. c. kr. okraineinu glavarju Simzigu, da izvrši zgornji nalog. Gosji, glavar je dejiutacijo prijazno vzprejel ter izrazil svoje veselje na tej loialui mau tistaciji, o kateri hoče takoj poročati na višje in. sto. O tem Sjiričuje nast.o|.ui čestilui dopis: Št.  170 P.
Oat>t. predsedništvu diužbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani.
V smislu odloka visokega namestniškega pred-teduištva z dne G  avgustu t. I., št. 143G, počastim
se naznaniti Častitemu predsedništvu, da je Njegovo Veličanstvo, vsled odloka njega ekscelence gospoda ministra za notranje zadeve z dno 2. avgusta t. I., št. 2694/M.J-, blagovolilo naročiti, da se predstoj-ništvu družbe sv. Cirila in Metoda za izjavo uda-nosti in lojalnosti — poklonjeno o priliki občnega zbora v Sežani dne 26. julija t. 1. Njegovemu c. in kr. apostolskemu] Veličanstvu — Najvišjo zahvalo naznani.
Sežana 8. avgusta 1893. Simzig,
c. kr. okrajni glavar.
IX. Dozdanjemu duševnemu delu sledilo je primerno vedrilo. Za skupni obed so bile dolge mize pripravljene na istem vrtu pod senčnatimi brajdami, da smo se spominjali i primorskega slavca resničnih besed:
Pod trto hivHra zdaj V duželi rajskomili . .
Tako številne družbe pač še niso Hprejele v svojo senco te zelene trte. OJ jedne strani zre na goste podoba cesarjeva, od druge Vodnikova. Točna postrežba, ubrani glasovi Postojinske godbe, navdušene domače pesni Sežanskega mešanega zbora in Ljubljanskega kvarteta so zadovoljili udeležence, da so se — akopram zbrani od vseh vetrov — čutili tako domače — res kot bratje in sestre. Prvo-mestnik T. Zupan spregovori uaslednjo zdravico:
Častita družba 1 „Viribus unitis — z združeno močjo!" — V srce sega podoba matere iz ljudstva, ko uči dvigati svojo deco roko do vseusmiljenega Vladarja v nebo. Z združeno močjo kličejo mati in deca nad se" Božjega blagoslova. Zlruženi prošnji ne boilo odrekla uslisaoja nebesa: „Zakaj, kjer sta dva ali kjer bo trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi" (Mat. 18, 20.) uči sv. beseda. Mogočen je vtis, ko se zberejo učenjaki v moder zbor tehtat onih nebeških tnočij, ki so v stanju pretresti svetovni drob. ČeBar bi jeden modrecev ne bil, to bo pač proučil ta sijaj ni zbor m6l kraljevega duha — „viribus unitis". Častiti! ko vidimo, da sveta vera isto tako, kot živeaje v svetu slavi načelo „viribus unitis — zjedinjenimi močmi*1, nam je pač jasno: zakaj, da se klanja temu večnemu pravilu najvišji naš gospodar, mogočne Avstrije vladar. Častiti! ali ne bode Avstrije najetjajneji iz-glednik bodril tudi u.is, da še mi v svojih plemenitih družbitiih nazorih zjedinimo moči? — Vele-čaBtitemu uzorniku združenih močij toraj, onemu, ki ga bo povestnica prištevala največjim vladarjem, kar jih je bilo; onemu, ki ga bo zgodovina pripisala najblužim srcem, kar jih jo bilo; njemu, čegur slavnemu imenu Fran Josip bo do konca človeških zgodeb vzporejena stala tudi deviza „ viribus unitis — združeno močjoa ljubljene Avstrije vzvišenemu vladarju Franu Josipu „viribus unitis — z našim združeuim vzklikom" trikratna Slava!
GoBti vstanejo že mej govorom ter z živahnimi, navdušenimi Slava-klici na cesarja priglašu-jejo napitnici. Grbđbi igra cesarsko pesem, katero mnogi pojo.
Mnogi drugi skupščinarji so še ntipivali, kakor je pri takih prilikah običajno.   Vsi nagovori so bili
sprejeti z burnim odobravanjem, vsi so povdarjali složno delovanje v blaginjo milega naroda.
Omenjati je še, da je komaj desetletna učenka sirota Franica Šelovin prav spodbudno deklamovala divno Gregorčičevo pesen: aBlagovestnikomas. Gospića Mici Maborčičeva pa je poleg tega, da je v imenu Sežanske ženske podružnice izročila sto goldinarjev pokrovitelj ine, mej p skupščinskimi gosti zdaj nabrala za družbo 145 gld — Zastopnice Št. Jakobsko Trnovsko ženske podružnice iz Ljubljane pa bo pri tej priliki tudi izročile za prodane trobojne trakove 2792 gld.
(Sedaj slede" brzojavni pozdravi skupščini, katere je pa naš list že objavil v posebnem poročilu našega poročevalca. Uredništvo.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 2. septembra. Alladočeško gibanje na Mioravi* Mladočeška stranka se na Moravi tako hitro množi, da bo pokornim Taafleovim lakajem, ki zastopajo sedaj češke Moiavane, kmalu odklenkalo. Te dni doživel je vodja moravsko-čeških poslancev, dvorni svetnik Meznik, čuten poraz v Mezeriču. — Meznik se sicer kolikor mogoče ogiba svojih volilcev, to pot pa, ko ga je najvažnejše društvo njegovega volilnega okraja izrecno povabilo, se ni mogel odtegniti. Shod je bil številno obiskan. Ko je dvorni svetnik vstal in začel govoriti, zagrmeli bo v dvorani urnebesni klici „limba hofratbum", „Ven ž njim", „Mi ga nečemu poslušati". Ropot iu šum trajal je dolgo čhbh, naposled so se predsednik shoda in zborovalo domenili, naj se glasuje, ali hoče zbor poslušati poročilo poslančevo, ali ne. Zborovalo so z velikansko večino odklonili Meznikovo poročilo iu ta je moral — ko je vladni zastopnik shod razpustil— zapustiti krvavo osramočen dvorano, spremljan od prijaznih klicev, kakor „Hanba mu", »Izdajalec* itd. itd.
Nemška vzdihovanja. Nemška Kasandra, levičarski baron Dumrei-cher, je jeden najbolj zagrizenih pangermanov, kar jih premorejo liberalci Plenerjevega kroja. Vsako leto se oglasi nekolikokrat in toži, da propada nemštvo v naši državi, da Nemci ne store dovolj za ohranitev svoje narodnosti, da slovanBtvo preplavlja nemški svet iu kar je več takih tožba. Pred kratkim se je zopet oglasil, in sicer na način, kateri je prav karakterističen za bivšega c. kr. uradnika v naučnem ministerstvu. Očita namreč Nemcem v rajhu, da so zi pustili in izdali svoje rojake v Avstriji, da je bila ustanovitev Nemčije brez Avstrije nesrečna za avBtriJ8ke Nemce, da so s tem — poetiško rečeno — podali Nemci v rajhu avstrijskim Nemcem roko v slovo itd. H koncu roti Dumreicber svoje rojake, naj prenesejo politiški boj na gospodarsko polje. — Ali ni to preznačilno, da je človek s takimi nazori dolgo let uplival na naše šolstvo ?! — V „Munehener Al lg. Ztg." čitali smo te dni članek o propadanju nemštva v slovenskih krajih, zlasti na Koroškem in Štajerskem. Pisatelj govori resnico, kar se dostaje propadanja nemštva, moti se j .a, če misli, da so bili slovenski kraji kdaj nemški. Bili ho pač v oblasti Nemcev, ali to je bila krivična posest.
Dalje v prilogi.
. K .dvor-no vjirašauie takov odgovor", odvrue Ivanka ter udari s prosto roko po tovarnarjevi, ki se je bližala njenemu licu.
„Bravo, ti znaš, druge niso take."
„Druge so druge, jaz sem pa ja-' iu vsakemu dam, kar mu gre", rekši te besedo se Ivanka brzu obrne ter hitrih korakov odide.
Dolgo je gledal tovarnar za njo, slednjič bo zamišljen poda v pisarno, mrmrajoč mej zobmi: „Pikant, BUperb*.
II
Za tem  dogodkom  nagovoril  je  tovarnar še čestokrut Ivauko, a govoril je drugače, nego prvikrat. Popraševal jo je o njenem gospodinjstvu, očetu, o materi,   Bploh o vsem,  le da bi zbriBal prvi neprijetni  Hpomiu ter bi pridobil njeno zaujianje. Posrečilo se mu je: verjela je njegovim besedam, da jo ljubi,  verjela   njegovim  obljubam, da jo vzame. In zakaj bi mu ne verjela? Guvoril je tako sladko, tako prepričevalno, tožil, kako krivično ga svet sodi; gotovo  bi  tega  ne storil, da je kaj resničnega na tem,  čeBar ga svet dolži.    O gotovo ne — molčal bi — molčal, ne ziuil bi besede o tem.  Gotovo ni res, kar ljudje  govore, le  zavidni so mu, ker je bogat, in zato ga obrekujejo; o, ljudje so hudobni. — Tako je sodila, tako se opravičevala — zaslep-ljeua Ivanka.
Oče Mrvar o vsem tem niti sanjal ni. Govo-
rdi bo pač nekateri, šepetali si razno v uho, a to le za njegovim hrbtom, v obraz mu nihče ni kaj povedal. In Ivanka? Tudi ona je molčala, vsaj jo je bil Pavel tako lepo prosil, naj molči, naj nikomur ničesar ne pove, tudi očetu ne, in če jo oče vpraša, kam da zvečer hodi, naj reče, da v vas po to iu ono. Ubogala je Ivanka, molčala in dejala, da gro po to in ono.
* * *
Minulo je nekaj mesecev. Tovarnar je sedel v svoji pisarni, a pisal ni. Glavo je imel podprto, zrl pred se ter govoril sam s seboj. „Končati moram, deklica postaja sitna. Kaj je res tako neumna, da misli postati moja žena? Ha, ha! Jaz bogati Holm — in ona, hči mojega delavca. Kakšna bedarija, kakšna domišljija!" — Ni se mogel načuditi taki misli.
Zdajci nekdo na lahko na okno potrka. Holm skoči  brzo  po  konci,  odpre okno ter vpraša:
„Kdo je?« n J ar*. *
.Pridi notri."
In prišla je notri Ivanka — veselje in ponos starega Mrvarja.
„l'o kaj si prišla?" ogovori jo s čmernim glasom Holm. »Vsaj sem Ti dejal, da odpotujem, da mo ne bo doma."
„Pa vender si, Pavel. Sla sem mimo ter videla luč v pisarni; moja slutnja me ni varala: doma si." BPa kaj hočeš".
„Pred meseci nisi tako govoril."
„Jaz nimam časa, pojdi domov."
„Nimaš čsbs?" zakliče Ivanka, nPavel, ti me več ue ljubiš."
»Sedaj je Čas, da končam to komedijo," šepeta tovarnar, a glasno pristavi : „Ivanka, ti se motiš, jaz Te še vedno ljubim."
„Pa zakaj me odganjaš?"
„Imej pamet, daj Bi dopovedati."
„Pavel,  Ti si drugačen, kakor kedaj, Ti, Ti
--Be — — me — hočeš — — znebiti." Jec-
Ijaje govorila je zadnje besede.
,Ne le . . pobotati se hočem."
„Kaj pobotati!" Obupno ga je gledala.
„Da, najboljše je" de mrzlo tovarnar.
„Ali so to Tvoje obljube? Ali ne veš, kaj si mi prisegal, da postanem Tvoja žena ?■ Zgrudila se je na tla.
„Končaj Tvojo jeremijado — moja žena ne moreš nikdar postati" odgovori neusmiljeno Holm. „Najboljše je" pristavi hladno, „da Be mirnim potom pobotava in kot prijatelja ločiva."
„Pavel, imej usmiljenje!" kleče molela je roki proti zapeljivcu. .Pavel, ne zavrzi me, reši mojo čast.   Imej usmiljenje s sivo glavo mojega očeta."
Priloga „Slovenskeimi Narodo" St. 201, dnć 2. septembra 1893.
Viiunje države.
Libavski vojni pristan. Govoreč o pomenu vojnega pristana v Libavi pravi „S v 61" : Švedi, poraženi po carja Petru Velikem, niso od tedaj več nevarni sovražniki ruski drŽavi in kadar se govori o sovrstnikih Rusije, se omenjajo Švedje le historično. Švedska more k večjemu igrati ulogo slabega pomočnika neprijatelja Rusije, glavni sovražnik tabori južneje. Rusija se je izdatno ojačila. Libavski vojni pristan ni samo velikega pomena za rusko mornarico, ampak poslednji del oklopja, s katerim je zavarovana ruska drŽava. .Pravi te I jstv en ni Vestuik" stavlja v paralelo sibirsko železnico in Libavski pristan ter povdarja njiju pomen za državo, posebno naglašujoč, da sta sedaj najiztočnejša in najzapadnejda meja popolnoma zavarovani. — Nemci ne taje pomena Libavskega pristana in da jih jezi ta ustanovitev, se vidi iz pisanja njihovih listov. Posebno jih bd le, da je imel krožnik, na katerem je duhovščina carju ponudila kruh in sol, ta-le napis: .S pomočjo silne Tvoje roke, o veliki vladar naš, dospelo bode slovanstvo k polni sili in moči 1"
Clemenceau v boju za mandat* Volilna agitacija v Draguignanu, kjer se bori Clćmenceau za mandat, prikipela je do viška in prestopila meje dopustnosti. Reči se sme, da je postala divja, ako je vse to res, kar javljajo posamični listi. „Justice", list, kateri je Cemenceau ustanovil iu kateri mu je na razpolaganje — ki torej v stvareh, tičočih se ustanovitelja, ni vedno zanesljiv — javlja, da bo najeti agitatorji napadli voz, v katerem se je vozil C'omenceau iz Bagnolsa, ter ga bombardirali s kamni. Clemenceau in njegov tajnik sta se baje komaj rešila. — .Gaulois", s katerim razpolaga Jo ur dan, protikandidat CI6 menceautov, javlja zopet, da so neznani lopovi naložili rez cesto debele hlode, da bi se Jourdanov voz zvrnil in le kočijaževi previdnosti gre bvala, da se ni primerila kaka nesreča. Če tudi te vesti niso doslovno istinite, vender osvetljujejo srditost volilnega boja.
Dopisi.
Iz Clifcnga, 15. avgusta. [Izv. dop.] (Slovanski dan.) Velikansko mesto Chicago je zbirališče raznovrstnih narodov, katerih vsak je hotel sedaj o priliki svetovne razstave pokazati svojo številnost in svojo veljavo v javnem in v socijalnom življenju. V to svrho priredili so razni narodi, Irci, Švedi, Nemci itd. slovesne obhode po mestu ter vkupno obiskali razstavo, priredivši tam koncerte in zabave. Ker se je imenovanim narodom njihov „danM jako dobro posrečil, jeli so tudi tukaj bivajoči avstrijski Nemci snovati tak obhod. Računali so seveda na nas Slovane, v prvi vrsti na tukajšnje Čehe, misleč, da jim bodemo tudi to pot služili za stafažo. Čehi so takoj odklonili to idejo — že iz ozirov na pristransko postopanje avstrijskega razstavnega komisarja, renegata Palitscheka — in ostali Slovani smo se jim pridružili. Naj avstrijski Nemoi prirede kar hočejo, mi smo jih že iz stare domovine tako do grla siti, da jih še videti ne maramo, kamoli, da bi ž njimi sodelovali. Cehi, energični in odločni, kakor so, jeli so koj uvaževati, kako bi kazalo paralizovati nemški .avstrijski dan"
„Kaj če meni oni starec." .Pavel vse, vse storim, kar koli zahtevaš, le reši me."
Pa Holm se ni dal omehčati.
Šla je Ivanka ter čez nekaj tednov povila
sioka.
III.
To so bili budi časi, britki dnevi za starega Mrvarja. V tovarno ni šel več. čepel je doma ter nemo zrl v tla. A nek večer vstane, gre v kuhinjo, vtakne nekaj v žep ter odide.
Tovarnar je sedel zopet v pisarni: delal je račune. Zamišljen v svoje delo ni opazil, da so se vrata tihoma odprla, cul ni stopinj visoke postave, ki se je bližala njegovemu stolu.
„Zapeljivec moje hčere, tat moje sreče, to ti je plačilo". V svitu plamteče sveče zabliskal je nož ter se zasadil tovarnarju globoko v prsi; z glasnim krikom se zgrudi Holm na tla.
Kakor bog maščevanja gledal je — Mrvar na bvojo žrtev, gledal globoko rano, iz katere je brizgala kri ter oškropila i njega. .Dovelj ti je", siknil je mej zobmi, .odslej ne boš več deklet zapeljeval."
Zdajci začuje bližajoče bo korake, zbudi se iz svojih maščevalnih mislij, gleda, kje bi utekel. Brzo skoči k oknu, odpre ga ter plane na prosto, a bilo je prepozno: prišlec — tovarnarjev sluga je spoznal morilca ter glasno kričeč klical na pomoč.
Mej tem pa je Mrvar bežal čez trn in strn
in poznavajoč svoje sile, so ukrenili, prirediti poseben „češki danu ter povabili na sodelovanje vse tukajšnje rojake ter vse Slovane in vsi smo se povabila radostno odzvali.
Slavnostni češki dan povzdignilo je Se izdatno to, da se je priredil v nekaki zvezi z obiskovalci iz drugih krajev, ki so prišli razstavo ogledat.
Dne 10. avgusta proti večeru vrelo je vse na ulico, pozdravljat došle Češke goste. Tolika ljudstva menda še ni bilo videti v „češkera predmestji" — tako se imenuje Avenue Ashland in 18. ulica — vsaj jaz ga še nisem videl prej, kakor ravno v ta dan. Reči smem, da ni bilo češkega doma, raz katerega ne bi bile vihrale zastave in zastavice. Tudi Slovenci so se to pot lepo izkazali, kajti opazil sem več slovenskih trobojnic vihrati raz slovenska bivališča. Razun tega pa sta bila posebnega pomena dva slavoloka , izmej katerih so jednega zgradili „češki svobodomišlenci" (tako se tu naziva jo) pri njihovi „ameriško svobodni šoli", druzega pa češki katoliki, ter ju prav ukusno okrasili s primernimi napisi, češkim grbom in zastavami v narodnih barvah. — Tu naj omenim, da se tukajšnji Čehi dele v dve glavni stranki, v stroge katolike in svobodomiselne naprednjake, kateri imajo tudi vsak po svojih načelih osnovana društva. Navzlic vsem nasprotstvom pa postopajo vedno složno, kadar drvi tuj sovražnik na nje, ali kadar gre za stvar, ki je „ češkega" pomena. Pri vas doma je menda drugače I — Več čeških društev s Sokoli in Sokolića m i na čelu v društvenih opravah in z godbami je šlo došlim gostom do prvega slavoloka naproti in jih pozdravilo navdušeno z .Na ztlar" klici. Tu si lahko opazil, da se tudi češki nežni spol svoje narodnosti zaveda, ker tudi on je izražal srčne svoje občutke ljubim došlecem. Ko so se gostje vozili v krasno nakiČenih ekvipažah po ulicah, v katerih stanujejo samo Čehi, ni jih narod samo navdušeno pozdravljal, marveč vrel je kar k njim ter jim bratski stiskal roke.
Prava slavnost, .češki dan", se je vršil se le v soboto, 12. avgusta. Tako impozantnega obhoda ni tukaj doslej priredil še noben narod. Ob določeni uri zbrali so se udeležniki v češkem predmestji v društvenih ali slavnostnih oblekah, dame v krasnih toiletah. Razvrstili smo se v devet skupin ter odkorakali po najlepših ulicah k razstavi. Na ulicah je bilo na stotisoče ljudij. Preveč bi bilo, popisati ves sprevod, a da si morejo bralci napraviti primerno sliko o njem, naj povem, da se ga je udeležilo okolu 25.000 oseb s 130 zastavami in 23 godbami. Alegoričnih voz je bilo 27, slovanske dame pa so se vozile v 357 elegantnih kočijah. V deveti skupini korakali smo Slovenci, dve hrvatski in dve slovaški društvi in Srbi ter Črnogorci. Ti so bili v prekrasnih narodnih nošah, katere so obujale splošno občudovanje, mnogi mej njimi so bili na konjih. Pred nami je korakala godba, sviraje slovanske komade. Ni nas bilo mnogo, a povsod so nas Slovani presrčno pozdravljali, pokazali smo, da smo in se čutimo Slovane! — Naj-
proti svojemu domu. Truden, opehan, b krvjo oblit prisopihal je domov.
Stopil je k postelji svoje hčere, ki je mirno spala.
.Ivanka, hči, zbudi se. Glej, pred tabo stoji tvoj oče — kot morilec", dejal je z votlim glasom ter gledal divje okoli sebe.
.Oče," zavpije hči zbudivši se iz spanja, „oče, kaj ste storili?"
.Kaj sem storil ? Kaznil sem onega, ki mi je ukral najdražje na svetu, — zasadil sem mu nož v pregrešno srce. čez malo trenotkov bom jetnik, in tega si kriva ti, moja . . hči." Jok ga je posilil, debele solze bo mu kapale iz očij. .Proklet naj bo oni, ki mi je zdrobil srečo", pristavil je divje „prokleta bodi . . .", dalje ni mogel; na pragu stali so orožniki.
.V imenu postave, Mrvar, ste naš jetnik." Branil se ni, ko mu so nadevali verigo, branil se ni, ko so ga potisnili skozi vrata, pogledal je še jedenkrat na svojo hčer, a ta ni videla očetovega žalostnega, očitajočega pogleda: omedlela brez zavesti, bleda ko smrt ležala je na beli postelji.
Mrvarja so odpeljali v ječo. Priznal je vse, tajil ničesar. Povedal je, kako lepo sta z Ivanko živela, kako mirno jima je teklo življenje, kakšna sreča je bivala v malem domu, dokler — in tu so se začele Mrvarju roeiti oči, resile Be bo i ono poslušalcev. Imeli bo gospodje sodniki usmiljenje: prisodili so mu le nekaj  let težke ječe, ker je pre-
večjo pozornost obračali so gledalci na alegorične vozove, ki so bili jako ukusno narejeni ter so predstavljali prizore iz češke zgodovine in iz slovanskega narodnega življenja. Posebno krasne so bile skupine: „Libušin dvor", .Ustanovitev Praškega vseučilišča1* ter „Svatopluk in njegovi sinovi" a najbolj pomenljiva je bila piramida s primernimi napisi — žal, da jih ni moči natisniti — na kateri so visele železne verigein okovi! Kakor rečeno, pomikal se je sprevod po najlepših ulicah Chikaških k razstavi. 2 uri 45 minut potem, ko je g. K a d 1 e c, vodja sprevodu, stopil na razstavišče, prišli so tje zadnji udeležniki sprevoda! — Opoludne, ko smo bili vsi zbrani v veliki dvorani, začel se je slavnostni koncert. Začetek so naznanjali gromoviti klici „Na zdar Dvonik!" Antonin Dvo-f a k, jeden prvih glasbenikov sveta, stopil je na vzvišeno mesto dirigentovo, a ko je prijel za taktirko, nastala je grobna tišina, dasi je bilo nad 50.000 ljudij navzočnih. Pod njegovim vodstvom igral je orkester tri skladbe njegove, G-dur simfonijo, drugo serijo slovanskih plesov in ouverturo k „Moj dom". Ko je odstopil, zaorili so zopet urnebesni Slava in Na zdar klici, dokler ni viharno pozdravljen nastopil slavnostni govornik gospod J o n a š , namestnik guvernerjev v državi VVi-sconsin. Govoril je o nalogah v Ameriki živečih Slovanov in poudarjal, da moramo tudi tu z vsemi močmi delovati na ohranitev svoje narodnosti in v podporo rojakov v domovini. Pripravljeni smo sicer žrtvovati novi domovini kri in imetje, a stare domovine ne smemo in nečemo pozabiti. — Po končanem govoru nastopil je velikansk mešan zbor in zapel več slovanskih pesem, potem pa smo šli v Areno, kjer so Sokoli telovadili tako dovršeno, da so jim tudi hladni Vankeeji živahno ploskali. — Zvečer je razstavna komisija priredila Slovanom na čast prekrasen umetalni ogenj, s katerim se je zaključil slovanski dan. — Ni moj namen, govoriti o pomenu tega dneva in prirejene slavnosti, le toliko naj rečem, da je ta slavnost imponirala rojenim Američanom in da sedaj govore s spoštovanjem o Slovanih!
Iz Novega MeNtn, 29. avgusta. [Izv. dop. („Slovence v a aritmetika iu naš volilni shod".) Dolgo Že bo nismo tako srčno smijali, kakor danes, Čitajoč notico „Slovenčevo" o Novomeškem volilnem Bhodu. Mari je ta shod in sijajni uspeh njegov zares tako zmešal izveBtno gospodo, da niti šteti več ne zna? Oni dan so s hngiranim navdušenjem popisovali po njih aranžirani Novomeški shod, ter v visoko donečih frazah zakrivali evidentni njegov tiasco in kar multiplicirali število prisotnega občinstva, danes pa, govoreč o pomenljivem političnem sestanku Šukljejevih volilcev, si drugače ne vedo pomagati, nego da neusmiljeno divi diraj o Novomeške vrste, katere so se udeležile znamenitega večera 26. avgusta.! Čemu tako malenkosten boj V
„Torej le kacih 80 mož je bilo na Bru-nerjevem vrtu, mej njimi komaj 6 — 10 meščanov,
stopil postavo, ker jo kaznil zapeljivca svoje hčere, uničitelja svoje sreče in ni čakal, da Bodnija po svoji modrosti razsodi, koliko ima Holm plačevati — na mesec, 5 ali več goldinarjev, ker je uničil dvoje življenje. O imeli so usmiljenje . . .
Ko so Mrvarja odpeljali, zbudila Be je Ivanka čez nekaj ur iz svoje omotice, a dogodki so ji zmedli razum, — zblaznela je. Vzela je iz zibeli svoje dete ter kričeč: .Beživa moj angeljček, žaudarji gredo", bežala v temno noč.
Šele drugi dan so jo našli ljudjepri bližnjem potoku, sedela je sključena ter zrla na svoje dete, ki je ležalo utopljeno v mokrem grobu. Peljali so jo v blaznico, katere ni živa zapustila. Živela je še nekaj let, a ne da bi ee ji razum povrnil; sedevala je po kotičkih blaznice ter pestvaje kak koB lesa, v jedno mer pela: „Aja tutu, aja tutu" ....
O imeli bo usmiljenje in mu prisodili le nekaj let težke ječe, pa še teh ni prestal! Ko je zvedel, kaj se je Ivanki zgodilo, počilo mu je žalosti Brce.
In Holm? Težka je bila rsna, kojo mu je Mrvar zadal, a smrtna ne. Okreval je — taki ljudje ne poginejo tako brzo — ter se pozneje oženil. — Preselil se je v mesto in vozil v kočiji. Ljudje bo mu bo odkrivali, pili njegovo vino, pušili njegove Bmodke ter dejali: .Gospod Holm" . . .
O, denar pokrije marsikatero pego, zbriše marsikateri madež.
Aja tutu, aja tutu ....
vse drugo uradniki1 — tako tolaži „Slovenec" svoje čitatelje. No, število poslušalcev uradnikov je bržkone prav pogodil reanicoljubivi g. dopisnik in meščanje se le ponašamo s tem, da se v svojih političnih nazorih strinjamo z narodnim uradništvom. Toda kaj za boga smo pregrešili mi meščanje, da nas tako neusmiljeno crta in davi? Či je g. dopisnik videl „k večjemu 6—10 meščanov", potem le milujemo „ kurjo slepoto" njegovo. Neresničnost trditve njtgove pa takoj lahko dokažemo, saj je le jeden glas mej vsemi Novomeščani, da takega volilnega shoda še imeli nismo in le čudili smo se velikemu številu zlasti nezavisuega meščanstva, prisotnega pri shodu. „Koraaj 6 —10 meščanov" — in koliko je bilo pričujočih le izmej novomeških trgovcev? Poskusimo g. dopisnik z imeni onih trgovcev, kateri bo se th 4la udeležili, ter ves čas pazno poslušali našega poslanca. Videli Brno gg. Božiča, Kastelica Antona, Kastelica Franca ml., Gustiua, Ogoreutza, Krajca, Zorca, Oblaka, Virauta, Pauserja, Jarca, peka Mehom, Paučiča, lekarnarja Bergmana, — toraj samih trgovcev je dobroštetih 14, z malo izjemo ves trgovski stan Novomeški. Ka-li je dremal g. dopisnik, da jih je popolnem prezrl? Pa zakaj je zgrešil čvrste naše obrtnike, kateri so bili zastopani v imenitnem Številu in po Bvojih najbul|ših možeh? Zakaj ga tudi tu nič ne moti v nerodnih svojih poskusih njegovih, nameravajoč h krčiti neuavadni uspeh Šuklje-jevega puročila, da so pri shodu bili videti naši odvetniki z notarjam vred, naši mladi doktorji, kateri 80 vsi prisostvovali shodu, in skoraj ves občin-hk- zaetop, tedaj poklicani represeutantje naše mestne občine, ali ti nič no štejejo pred strogim cenzorjem „Sloveučevim" ?!
Poročilo .Siovenčevega" dopisnika je torej v tem pogledu skoz in skoz neresnično, ali drage volje mu odpustimo njegov greh, ker ta laž izvira zgolj iz potite duše, iz duSevne depresije. Scer si ne moremo tolmačiti tacega poročila, dobro informiran je vendar moral hiti g. dopisnik, saj je bil g. kapiteljski vikar sam navzoč z maloštevilno svojo gardo in tu je ves čas pridno zapisoval, toraj natančnih infurmucij gotovo ni manjkalo! In vendar je tudi v par drugih točkah poročal tako zvito, da skoro morajo uapačuo umeti „Sloveučevi" čitatelji izjave g. poslauca. Čemu to?
Le v jednern oziru je pravo pogodil „Sloven-čev" dopisovalec. V neko analogijo spravil je volilni shod našega poslui ca z lanskim banketom na čast Btarotti Svetecu. To analogijo radi priznavamo ter ponašamo se z njo, kajti, kakor je lani po I katoliškem shodu Ljubljanskem Svetčev banket glasni proteBt bil slovenskega posvetnega razumništva proti teorijam in težnjam Muhuičevega klerikalizma, tako je letos dne 2G. avgusta, torai po Novomeškem katoliškem shodu Novo Mesto jasno pokazalo, da stoje njegovi volilci, meščanski in uradniški, trdno na strani svojega poslanca, ter ga ne bodo zapustili v borbi za idejo naprednega SlovenBtva!   2 + 2 = 4.
Od uekod, 30. avgusta. [Izv. dop] Na visokem Mangartu Bem se  za nekaj dnij naselil kot član plauinskega društva za poskušnjo.   Zato so je moj dojila nekoliko zakasud, ker okulnusti, v kujih tu gori živim, psanju niso posebno ugodne.   S početka sem imel vodjo pri sebi, Korošca, kateri me je sicer „dro dro" vodil, a ki je imel tudi precej oBuljen .tarif". Ko me je privedel do nekega brloga, ki bo mi je prav prikladen videl za »letovišče* nekolikih dnij, odposlal sem ga, tega vodjo, ker sem proračunil, da ko bi ga obdržal jeden teden, lahko bi z istim denarjem, katerega me je stal, potoval črez Atlantik tja  k  razstavi  v Cikago.  — Prav dober iu čist zrak uživam tu gori.   Moje kosilo je jako skromno; prinaša mi ga fant, ki kakih 1000 m. pod menoj paae kozo. Do človeške družbe ne čutim posebne potrebo; te dni sem samo za malko časa jo  udaril  doli v Log, odkoder sem se na svojem .bajsiklu" zapotučil k bratu Sorču v Boleč in od tintod k prijatelju vikarju v Črezsočo.   V Bolci v »gostilni pri pošti" še človek kaj zve,  kar se godi po slovenskem svetu. Mt min pa preveč veselega ne, čeravno jeden   mojih   .bratov"   dopisnikov   trdi v Vašem listu, da Slovenci smo .pravi narod veseljakov". Mogoče; nekojim ljudem nikdar ne zmanjka „zidane volje". — Z Mangarta si pri čistem zraku ogledujem njegovega .brata"   Triglava, kateri pa kaže z italijanske strani prav siromašen obraz: revežu se je pred nekojimi leti odtrgal precej velik kos rame.   Ta rama mu kaj počasi celi, in se še prav razločno vidi. — V slovenske dežele, ki leže pod mojimi nogami, gledati nimam preveč veselja;
povsod reva in jad, povsod ravs in kava. Ravno zato sem se potegnil sem gor, ker sem hotel vsaj nekaj dnij popolnoma Živeti sebi in svojim ootrupa-nim živcem, da jih popravim. Tu vsaj nič ne slišim tistih raznih slovenskih „jeremijad". Ta mehkoba in rahločutnost slovenska! Korenjaka bi spravila v obup in pod prst! Le naj se pomisli: tam le se drzne kako nemčursko fautć slovensko trobojnico sneti z zvonika, in to vpričo ljudstva k cerkveni slavnosti zbranega, ter razčesati jo, pa ne da bi kdo tega fantalina krenil po prstih, ampak žolč in prazno iezo si izlivajo zaradi tega dopisniki, moji „ bratje", v uvodne članke („Domoviuine") I Ali drug primer: tam kje se naseli kak italjanski ali nemški krošujar ali pa skrije v slovenskem trgu; brž čuješ zdvajajoči krik in dolgo javkanje po treh listih in treh deželah! Nič možakosti, nič samosvćiti, nič samozaupnosti; suma bojazeu, sama staroslovenska .pohlevnost", po kateri smo izgubili Že dvakrat toliko zemljišča, kolikor ga zdaj imamo. V najnovejšem času pa še ta črni oblak .oficijozoega kleri-kalstva" ! Posebno velik in črn oblak se zbira nad Kranjsko; včasih že vidim bele strele švigati iz njega. Gorje, kedar se bode toča vsula nad glavami naprednjakov! Zat<5 proč, proč s pogledom od vedno bolj črno pregrnene Kranjske 1 — Veselilo me bode, ako zvem, da ste zdravi in da niste zaplenjeni z mojim dopisom vred. Lnhko mj tudi svuj list sem gor na Mangart pošljete. V ta namen Vam [»odam tu svoj natanjčni naslov, da se jedenkrat zve, kje je moj .Nekod". Moj napis je: gora Mangart, pri tretjem brlogu od vrha dol, ravno |>ri 19999 metru nad križem farne cerkve v gornjem Logu. Ako bi me pismonoša slučajno ne našel doma, to je v mojem brloškem letovišči, povedala mu hode moja vizitnica, pribita na vhod brloga, na katero stran sem se podal. Sicer pak listonoša sine vse listine pustiti svobodno v brlogu; tak)v in beračev, hvala Bogu, se tu gori ni bati. Mej tem pa zdravstvujte do skorajšnjega najinega svidenja ! —
Ik Itadoliove vuwi pri Sv. Petru na Notranjskem, 30. avgusta. [Izv. dop ] (V obrambo.) „Slovenec" prinesel je v svoji št. 191. škandalozen članek pod zaglavjem „Krvav ples in kdo ga je kriv?" Pomiljujerao dopisnika, ker vidimo, da ni vedel, kaj je pisal. Ravno zato pa mu mi odpuščamo. A resnici na ljubo moramo vendar povedati, da smo praznovali našega patrona prav spodobno in veselo brez najmanjšega prepira. Po-poludne smo po starem običaju tudi plesali. Kdo bi nam to prepovedal? Ali kmet, ubogi trpin, res ne sme tudi samo jedenkrat v letu biti vesel ? Zmedeni dopisnik nam predbaciva, da je bil naš ples kriv poboja v Petelinjah. Zakaj nas vriva v poboj, katerega nismo mi s plesom prouzročili. Obžalujemo, da bo se v Petelinjah tepli ravno na dan našega patrocina. Pa kakor tega ni kriv naš patron sv. Lovrencij, tako tudi mi nismo. Oni pretepači pili so v Petelinjah, ne pri nas. Naš godec pa sme ponosen biti, da ima take harmonike, katerih glasovi segajo pol ure dalječ do Petelinj; one Pete-lince pa, ki so na njegovo godbo tako na đalječ plesali, naj pa prime za plačilo. Mi smo najeli godca, da smo doma plesali, nikdar pa ne zato, da bi glasovi naše godbe porabljali v drugi vasi za poboj. To nam je sploh nejasno, ker nimamo telefonske zveze s sosednimi vasmi.
„Slovencev" dopisnik je bil tako slabo o svojem poročilu poučen, da ni vedel, da so Petelinci imeli svojo godbo v Petelinjah in sicer godlo se je brez županovega dovoljenja. Zategadelj je bil dotični krčmar, kakor smo iz zanesljivega vira izvedeli, od našega častivrednega županstva kaznovan v globo 5 gld.; čemu torej napadati županstvo. Slavno županstvo pa prosimo, da nam tudi v bodoče dovoli ples, kadar bo prilika nanesla, saj se pri nas ni bati nereda. Poštenega veselja nam pač nihče kratiti ne sme, najmanj pa nepoklicani „Slovenčev" dopisnik. Pred 6* leti bil je sv. misijon v Slavini. Po pridigi domov gredoč, bo se nekateri sprli in jednega smrtno ranili. Po logiki „ Slo vence vega" poročevalca bil bi torej temu kriv sv. misijon in kakor v resnici ni bil, tako tudi naš ples ni bil kriv klanja v Petelinjah, kajti oni pretepači nosili so mejsobno sovražtvo v sebi že par let, stepli bo se tam, kjer so pili, ne pri nas, temveč v Petelinjah. Konečno pa še omenimo, da tak prizor, kakor si ga je dopisnik .Slovencev" naslikal, je bolj kaki pravljici podoben, nego istinitosti, ker dotični krčmar še danes nima vzroka zidarja najeti, da bi „okrva-veli" zid pobelil. — Toliko v pojasnilo na dopis
„Slovenčevega" dopisnika, ki se v tem slučaji žali-
bog ni držal resnice. (Slede podpisi.)
........ ...   . v....^r   r '
Domače stvari.
— („R a d o g o j u ") pristopila sta za ustanovnika gospoda: Ivan Perdan, predsednik kupčijske in trgovinske zbornice, in profesor Makao Pleter fini k vsak z doneskom 100 kron. — Gosp. profesor Simon Ratar daroval je društvu 20 kron. —7aveli zavedni in požrtvovalni rodoljubi!
— (.Pravnikov* izlet.) Opozarjamo še jedenkrat na izlet društva „Pravnika", ki se priredi jutri zjutraj na Bled. Kakor smo že naznaniti, odpeljejo se izletniki jutri zjutraj ob 7. uri 14. min. z državnega kolodvora (v Šiški). Udeležba bode menda jako mnogobrojna, kajti javilo se je toliko Število članov, kakor dosle| še za noben izlet, kateri je priredilo to društvo.
— (Društvo .Narodna šola",) zborovalo bode v ponedeljek 4. t. m. ob 7. uri zvečer v II. mestni Soli na Gojzovi cesti, v torek 5. t. m. pa bode zborovalo .Vdovsko učiteljsko društvo". Ob 8. uri zjutraj bode sv. maša v mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu, potem pa zborovanje v II. mestni šoli, kakor zborovanje „Narodne šole". — Na dnevnem redu so poročila in volitve, kakor običajno pri občnih zborih.
— (Osobu a vest) Naša rojakinja, gospodična Melanija Sittig, do sedaj podučiteljica v Trbovljah, imenovana je učiteljico ua avstrijski ljudski šoli v Carigradu. GoBpodična Sittig odpotovala je včeraj iz Ljubljane na svoje novo mesto.
— (Iz deželnega šolskega sveta.) V zadnji seji bili bo imenovani: Kot učitelj in vodja novoustanovljene ljudske šole v Kovoru g. Mihael Debelak, učitelj v Trsteniku; kot učitelj in vodja na jednorazrednici v Bavtivasi, g. Fran Dular, učitelj v Semiču; kot druga učiteljica na dvoraz-rednici v Dober niča h g. Amalija Koncili j a, učiteljica v Starem Logu; kot četrta učiteljica na štirirazredni dekliški ljudski šoli v Kranji gosp. Viktorija Praprotnik, učiteljica v Postoj i ni in za četrto uč teljBko mesto na štirirazrednici v Št. Jerneji g. Karolina Bervar, učiteljica v Škocijanu. Učiteljica g. Marija M a le t z premeščena je iz Zagorja kot tretja učiteljica v Trnovo. Rešila Bta se dva disciplinarna slučaja in se je dovolila ustanovitev excurrendo-šole v Radolniški dolini.
— (Lokalna železnica.) Trgovinsko mi-nisterstvo dovolilo je kranjskemu deželnemu odboru, da sme izvrševati tehnična pripravljalna dela za lokalno železnico od državne železnice (mej Kranjem in Javornikom) v Bohinj z ozirom na even-tuelno podaljšanje te proge preko Sv. Lucije v Gorico. Dovoljenje velja za 6 mesecev. Dotična pripravljalna dela so se izročila inženerju gosp. See-mdllerju.
— (Normalno vglasbenje.) V Hinislu dotičnega ministerijalnega odloka odredil je deželni šolski Bvet kranjski , na morajo biti vsa glasbila, ki se v šolah rabijo za spremljevanje pri petji, normalno vglasbene.
— (Vojaške vaje.) Rezervniki domačega pešpolka baron Kuhn št. 17 sklicani bo k vojaškim vajam. V torek dne 5. t. m. odpeljejo se s posebnim vojaškim vlakom v Ptuj, kjer se združijo z domačim polkom. Vaje trajale bodo do 22. septembra. Dne 23. septembra pa se vrnejo rezervisti in drugi ba-talijon 17. pešpolka v Ljubljano nazaj.
— (Nesreča.) Včeraj ponesrečil je 47 letni delavec Rudolf M a u d i č pri zgradbi kanala poleg klavnice. Vsled neprevidnosti udrla se je zemlja nad njim in ga zasula. Prenesli so ga v bolnico.
— („Jabolčni grozd",) o katerem smo poročali nedavno, izročili smo vodstvu deželnega muzeja in je ta redka naravna prikazen videti — dokler se da ohraniti — v botaničnem oddelku muzeja.
— (Pojasnilo.) V torek dne 29. m. m. pritožil Be je nekdo v našem listu v rubriki .Glas is občinstva", da pri hiši štev. 6 na Rimski cesti še vedno mole* stopnice na trotoar, varnosti prometa na kvar. Posestnik te hiše, trgovec g. J. Lininger, pa nam je sedaj dokazal, da je ukrenil in tudi pričel odstranjenje teh stopnic še predno se je objavila v našem listu dotična pritožba. Ustrezajoč želji imenovanega gospoda konstatujemo torej rade volje, da imenovana pritožba ni bila več opravičena.
^fkW Dalje v prilogi. "W
Priloga ^Slovenskemu Naroda" St 201, dn6 2. septemhra 1K*J3.
— (Izpred poroto ega gud išČa.) Pri zaprtih vratih vršila se je včeraj obravnava proti 42letni kuharici Amaliji Prežel iz Cruega Vrba pri Idriji, ki je — kakor je našim čitateljem že znano — meseca maja letošnjega leta svoje novorojeno detete umorila in potem v Župnijski kleti pod peskom in aočitj-m zagrebla. Na temelju raz-sodka porotnikov obsodilo ju je sodišče na štiri leta težke ječe. — Pri drugi tu j ni obravnavi bil je obtožen samski dninar France Jenko iz Škofe Loke zaradi hudodelstva posiljenja. Sodišče obsodilo ga je na 18 mesecev težke ječe, poostrene s postom vsak mesec. — Danes pop o lu dne že vrši se obravnava proti Al o j z i j u N o v a k u , ki je pred par dnevi v Spodnji Šiški zavratno ustrelil Koalerjevega nadsodarja Janeza Stenovca. Ker je Fran Pe te an i, proti kateremu je bila za danes določena obravnava zaradi poaku-šenega razbojnega umora, uložil proti obtožbi ugovur na višje sodišče v Gradci, bode današnja obravnava zadnja v tej porotni sesiji.
— (Pevsko zabavo) prirede v nedeljo 3. septembra popoludne ob 4. uri St. Vidski pevci v Dravljah v gostilni g. Mihaela Kunovarja.
— (Iz Bled h) poroča uaru prijatelj liBta, da dogodbica o g. Mallnarju, priobčena v našem listu pod zaglavjem .Pikantno naključje" ni reHnična in da jo ta dovtip raztrobil mej svet le nek tamošnji obrtni konkurent gonp. Mtlluerja. — Akoravno od g. M. samega nismo prejeli nikakeršnega popravka iu akoravno smo dotično stvar prijavili z vso rezervo, vender lojalno zabeležimo to pojasnilo. — Sicer pa naša krivda ni, ako se nemški hO telski podjetniki Blejski s takimi sredstvi bore* zoper svoje konkurente.
— (Zdravstveno stanje.) V Kamni Gorici zbolelo je nedavno 7 OBeb, ki so zavžile kumare in nezrelo sadje, na Črevesnem kataru, pa bo večinoma počutijo že bolje. V Črnomaljskem okraji pa so bo v Božakovem zopet prikazale osep-niče in bo zbolele 3 osebe.
— (Grobišče pri Vidmu.) Na Ljubnu pri Vidmu poleg Krškega razkril je vseučiliščni profesor dr. H o e r u e s laonko leto veliko grobišče, v katerem se je našlo muogo zanimivih starin. Tudi letos in sijer pretečeni teden prišel je dr. Hoernes v spremstvu preparatorja Bratinu Dunajskega nato-rozuanskega dvornega muzeja ob Ljubno nadaljevat započeto raziskovanje. Omenjeno grobišče nahaja se na zemljišči posestnika Glogo vseka in je menda največje mej mnogobrojnim i grobišči, nahaja jočimi se v tamošnji okolici ter ima v premeru 25 metrov, visočioe pa 5 metrov. Tudi letos našlo se je že mnogo zanimivih starin: 250 steklenih biserov, zapestnic, fibul itd. Ker ju razkopan dosedaj še le majhen del grobišča, upati je, da se bode našlo še-mnogo važnih starin.
— (Slovensko druSt vo za Štajersko) sklicalo je za dan 8. septembra t. 1. v Mariboru popoludne ob 3. uri v čitalničnih prostorih občni zbor. Vzpored: 1.) Politični položaj, poroča dr. Gregorec- 2.) Javni napisi in slovensko urado-vanje, poročata dr. Hrašovec in dr. Rozina. 3.) Obrtno društvo, g. Hribar. 4 ) Oskrbovanje delavcev, dr. Radaj. 5.) Posojilnice in hranilnice, dr. Sernec. 6.) Gozdarsko društvo, dr. (II a učni k. 7.) Sprememba društvenih pravil. 8.) Volitev novega predsednika in odbora. 9 ) Poljubui nasveti društvenikov. Predsedništvo.
— (Novo bralno društvo v Št. 11 j u) v Slovenskih Goricah, ki se je slovesno ustanovilo minulo nedeljo s primerno slavnostjoj se je postavilo na trdne noge. Pristopilo je koj prvi Čas 51 Članov in se bode število gotovo še pomnožile.
— (Konfiskacija.) Poslednji čas se konfiskacije v Gorici kaj pogostoma ponavljajo. „Soča" bila je zaplenjena dvakrat zaporedoma, zadnja Številka „Rinno vamenta* pa je bila tudi zaplenjena in sicer je bilo zaplenjeno kar pet točk.
— (»Rokodelsko bralno društvo" v Tolminu) priredi dne 3. septembra 1893. veselico v dvorani g. Ivana GabrŠčeka. Vzpored: 1. Pozdrav predsednikov. 2. „ V en ček hrvatskih narodnih pesmij", M. pl. Farkaš, udara društveni tamburaški zbor. 8. .Križacij na morji", K. Bendel, pre-vel F. Bazina, poje veliki mešani zbor. 4. aLepa naša domovina", M. pl. Farkaš, udara tamburaški zbor. 5. „Pri oknu ....*, A. Hajdrih, poje ženski zbor. 6. .Domovina moja", G. V. Brož, fantazija čeških narodnih pesmij, udara tamburaški zbor. 7. .Slava Slovencem", A. Hajdrib, poje moški zbor.
8. Igra „S e r v u s Petelinček / M. Vilhar. 9. „Stante zviezde", serenada G. V. Brož, poje mezzo-sopran boIo b spremljevanjem tamhuraškega zbora. 10. .Napried", Sušačka koračnica, G. V Brož, udara tamburaški zbor. Prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za ude 20 kr., za nende 30 kr.
— (Hrvatski odo o Saj i. ) Hrvatska deželna vlada untavila je dosedanjo letno podporo 200 gld., katero je dajala društvu „Sokol* za to, da so se v prostorih „Sokola" jmduČavali v telovadbi dijaki javnih srednjih šol. Zikaj? Ker je umrl učitelj telovadbe in se za zdaj pouk v telovadbi obustavlja, a za bodočnost bode se ukrenilo drugače. Tako namreč vlada motivira bvoj odlok. Ali javno mnenje bo ne strinja s to motivacijo, v obče se jo ima le za i/govor. Dr. Amruš je takoj, ko je dobil kot starosta dotični vladni dopis, izstopi 1 iz odbora, ter odložil čast staroste „v interesu društva", kakor on jako dobro in značilno pravi v sv<ji odpovedi.
— (Umrl je) v Varaždinu vrli hrvatski rodoljub g. Juraj Maršić v 75. I. svoje dobe. Hči njegova je soproga znanega hrvatskega pisatelja gosp. Evgena Kumiftiča. N. v m. p.l
— (Nov dnevnik v Zagrebu.) Od včeraj izhaja v Zagrebu vsak dan „ A g r a me r - J ou r n al", ki je d< zdaj izhajal po trikrat na teden. List je neprist.ransk in dobro uredovan Izhajal bode zjutraj in s« v tem razlikoval od ostalih Zagrebških dnevnikov, ki izhajajo vsi popoludne.
— (Zdravniki za Bosno in Hercegovino) Za slučaj, da se pojavi kolera v okupiranih dež* lah, namerava deželna ujirava teh dežel vzeti v službo za čas epidemije več zdravuikov, oziroma že zdaj zabeležiti ogiasivše se kompetente Zdravniki bi dobivali dnevno plačo 20 gld in se jim povrnejo stroški za pot tja in nazaj. Prošnje je vložiti na bosenski urad skupnega ministerstva na Du-naji 1. okraj, Schellinggasse Št. 5.
1				
				
		Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!		
				
1				
Razne vesti.
* (Nov ruski generalni konBulat) bode se ustanovil v Ussktlbu , glavnem mestu vilajeta Kosovskega. Voditelj*-m tega novega generalnega konsulata je imenovan dosedanji konzul v Prizrenu g. Lisevič Na oegovo mesto pride dofud>inii vice-konBul A d i m o v i ć iz Smirue. Oba Bta rodom Srba.
* (Ženske na Angleškem.) V VValesu Re je osnovalo vseučilišče iu so se pravila predložila parlamentu. Mej drugim čitaio se v njih na-stopns določbe; Žmske dosežejo lahki), kakor moški, vse vseučiliške stopnje; ženske se smejo, kakor moški, izbrati za vsako vseučiliiko službo.
* (Ladija iz aluminija.) Te dni posku-sila se je v Parizu 10 metrov dolga i u 2l/a mutra široka ladija iz aluminija, ki je namenjena za učenihška potovnnia kapitana Montenila v srednji Afriki. Ladija se da razdeliti v 24 koscev, kateri se nosijo posamičoo in se zopet morejo zložiti. Po-skušnja izvršila se ie prav povoljno.
* (Zanimiv dramatičen poskus) se hod« vršil v Londonu. Predstavljala s»> bode namreč Shakespearova igra „Mera za mero" po vzorcu gle dališč iz 16 stoletja. Kostumi bodo iz dobe ktaliice Elizabete in gledalci v kostumih iate dobe sedeli bodo ob strareh pozornice. Nekateri izmej najboljih poznavalcev Shakespearovih se jako zanimujo za ta poskus.
* (Dvoboj mej milijonarjema.) Baron Fra n c h o 111, znani korojiouist oper „Asrael"in „Cristcforo Colomhn", čegar mati je iz Rothuebildove rodbine in ki je milijonar, imel je te dni dvoboj na sablje z bankirjem Gi'oasom iz Genove. Uzrok bo bile menda Ijuhuvue sp'etke, katere je imel lahkoživi GrosB b soprogo Franchettijevo, znano kraso-tico. Dvoboj se je vršil v Regglo u' Emilija in je bil Franchetti ranjen precej težko
* (Grozna nesreča) pripetila se je minuli teden v mesteci Rovere blizu Benetk. Ž« priletni župnik naprosil je župana viteza de Cecco, da fikupaj pregledata cerkveni stolp, ki je bil potreben poprave. Popoludne ogledala sta si stolp natanko in sta ravno odhajala s cerkovnikom, ki je kot zadnji šel navzdol po stopnicah Cerkovniku se spodrsne, da pade in podere pred njim stopajočega, župana ta zopet župnika in tako so so vsi trije valili navzdol po stopnicah. Župan in župnik zlomila sta si vrat in bila takoj mrtva, cerkovnik pa je nmrl malo ur poznejo, Vse mestece je bilo silno razburjeno vsled te nesreče.
Knjitovnost.
— Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Anton Ko bi ar. Sešitek 4. Na prvem mestu čitamo korenito razpravo iz peresa arhivarja A. Kob 1 ar j a „Boj na Krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti", za katero razpravo je pisatelj nabral mnogo važmh podatkov v deželnem arhivu kranjskem. Isto tako zanimljiva in za historike važna je razpravica dra. Fr. Kosa „Nekoliko črtic o turških vojskah". Prof. Stheiniggov spis „Slovenska osebna imena v Btarib listinah" je vestno sestavljen in bo tako jezikoslovcem kakor zgodovinarjem dobro služil. Studija .Kranjski mahovi", spisal S. Robič, je po sodbi strokovnjakov temeljita in zanesljiva. Mej .Malimi zapiski" čitamo več interesantnih notic, izmej katerih omenimo samo tri: Prof. Butar poroča o najnovejših izkopinah na Grškem, arhivar Koblar popisuje dve podobi v cerkvi •sv. Radegunde v Š^nČurski fari, ravnatelj Š u b i c pa „Vrata iz 1. 1638. v Kranji". Sfšitku je dodana lepo izdelana podoba Kranjskih vrat, katero jo popisal ravnatelj Šubic
— „Učiteljski Tovariš", glasilo „S!ov. učiteljskega društva v Ljubljani", prinaša v Št. 17. sledečo vsebino: J. Dimnik: Čitanje; — Fr. Šraitik: Ženska ročna dela v ljudski šoli; — Ukazi in odredbe šolskih oblastev; — Naši dopisi; — Društveni vestnik; — Vestnik; — Uradni razpis učiteljske službe.
— ^Kmetovalec', ilustrovan gospodarski list s prilogo .Vrtnar" prinaša v št. IG. to-le vsebino: Samokolnica; — Kako nastanejo panji s trotovkami; — Dvan&jst zlatih vodil za vinorejce;
— O odstavljanji žrebet in telet; — Krmljenje s alamo; — Ravnanje s plemenskimi biki; — Razne reči; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; — Tržne cene; — O stroji, ki lupi sadje;
— Ledena salata; — Rane na sadnem drevji; — Kaj početi, če sadno drevo postaja nerodovitno; — Vrtnarske raznoterosti.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 2. septembra. „Frenulenblatt" javlja, da bode  državni zbor sklican na dan
10. oktobra.
Dunaj 2. septembra. Vojaške vaje v Gališki vršile se bodo navzlic koleri. Cesar pride te dni v Jaroslav, kjer se delajo za vzprejem velike priprave.
IŠ1 2. septembra. Cesar se je odpeljal k vojaškim vajam v Gališki.
Koblenc 2. septembra. Pri slavnostnem obedu napil cesar zvestim, ob Reni ležečim deželam.
Pariz 2. septembra. Na tukajšnji borzi padla včeraj italijanska renta za 27 odstotkov pod predvčerajšnji kurs. Izguba strahovita. Sodi se, da je bila to demonstracija zoper Italijo, ker se italijanski kraljevič udeležuje nemških vojaških vaj na francoski meji.
Rim 2. septembra. Padanje italijanske rente prouzročilo v tukajšnjih političnih in finančnih krogih pravo paniko, zlasti ker so nemški vclttinanČniki, sluteč katastrofo, predvčerajšnjim prodali kar so rente imeli. Ogorčenost zoper Francoze in Pruse je nepopisna.
London 2. septembra. Poslanska zbornica vzprejela home rule-predlogo pri tretjem čitanju s 301 zoper 257 glasov. Pred parlamentom zbrana množica je Gladstonea viharno pozdravljala.
Narodno-gospodarske stvari.
— Nakup drv. V ponedeljek dne 11. septembra 1803. I. ob 10. uri dopoludne vršila so hode pri c. iu kr- vojaškem preskrbovalnem mag'dnu v Ljubljani ponudbena obravnava zaradi ZHgotovljenja 5567 kubičndi metrov trdih drv. Ponudbe vložiti je do
11. septembra 1893. I. 10. ure dopoludne pri na-pominanem magacinu. Dotični razglas obBezajoč pogoje in ponudbeni obrazec pngleda se lahko v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Liubtjani.
— Nova parobrodna zveza mej Dalmacijo iu Italijo. Ker dosedanji dve redni parobrodni zvezi mej avstrijsko in italijansko obaljo jadranskega morja ne zadostujeta za pomnoženi promet namerava se ustanoviti novo parobrodno zvezo mej Metko-vičem in kako italijansko luku. Taka zveza bi prav izdatno pospeševala promet mej BoBno in Hercegovino in apeninskim poluotokom. Jakin bi bilo najugodneje mesto za to, a tudi Benetke in Bari se potezata za tako zvezo, ki bi bila za trgovino Dalmacije, Bosne in Hercegovine jako koristna.
Listnica uredništva.
Dvema gg dopisnikoma ▼ Novem Mesta: Hvala na Vafiem t nulu, a stvar je bila v naSem poročilu itak že vsestranski pojasnjena. Brez zamere torej ! — Gosp. dr. B. v P. — Oprostite, a taka stvar sodi vendar samo v strokovni list. Za većino naSih čitateljev bi ne bila prav razumljiva in vsled tuga nezanimiva. — B ozimnemu dopisniku iz Šiške : Na brezimne dopise se, kakor bi vender že lahko vedeli, načeloma ne oziramo. — Vesela družba v Šiaki: Iz srca radi priobčevali bomo po Vasem nasvetu v listku kratke izvirne novele in humoreske, samo — spišite jih! —
Za prebivalo« mast, uradnike Itd. Proti tei-k n t,.m prebav ljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni „MoJl-ov Seidlitz-preiek", ker upliva na prebavljen je trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. "dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko iu podpisom. Manj od 2 škatljic Be ne pošilja. 3   (18—12)
LJUBLJANSKI IW
•tojl
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Umrli so r Ljubljani:
30. avgusta: Ana Kolesa, delavčeva hči, 2 meseca, Marije Terezij« cesta št.. 26, sušica.
31. avgusta: Janez Kosca, kondukterjev sin, 4 leta, Sv. Petra cesta St. 61, driska. — Bogomila Sušnik, korektorje va hči 1 '/i leta, StreliSke ulice št. 11, morbus maculosus vvorlhofii. — Rudolf Klančar, delavčev aiu, 3 mesece, Cesta v mestni log At. 11, črevesni katar.
1. Bepteuibra: Avgust Porenta, krojačev sin, 1 leto, Rožne ulic« st. 3, akutni Črevesni katar. — Adolf Pristav, deželno bramb. narednika sin, 14 mesecev, Kurja vas 6t. 4, Črevesni katar.
V deielni bolnici:
30. avgusta: Jernej llace, cerkvenika sin, 10 mesecev, oslabelost. — Marija Turi 6, gostija, 55 let, empbysema
pulinon.
31. avgusta: Janez Stenovic, sodar, 52 let, je bil ustreljen.
Meteorologično poročilo.
zovanja
7. zjutraj 2. popol. !>. zvečer
1 Stanje barometra 1  v mm.	Temperatura	Vetrovi
7300	114° C	brezv.
733 3 ms.	13«" C	hI. v/.b.
736 b ■■.	119» C	si. zah. 1
Nebo
Mokrimi v I mm.
dež. obl.
dežja.
Srednja temperatura 123°, za 17  pod nomadom.
^-o-i^aoelsa, borza
dne 2 septembra t. 1.
včeraj — danes
...   gld. 9685
Papirna renta..... gld.   96*85 — gld.
Srebrna renta..... ,     06*65 — „
Zlata reuta...... N 119 2) — „
4°/0 kronska renta   ... „     9675 — „
Akcije narodne banke .   . „ 980'— — „
Kreditno akcije    .... „ 33fv— — „
Lordon....... „ 120"— — „
Napol......... 996 — „
C. kr. cekini..... „      6'98 — ,
Nemške marke     .... „     6165 — ,
Italijanske lire..... „     45*25 — „
Papirnati rubelj   .... „       r308/t — „
Dnć 1. septembra t. 1.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 147 gld.
Državne srečke iz 1. 1804 po 100 gld. .   . 192 ,
Ogerska zlata renta 4°/0....... — »
Dunava rep. sreftke 5°/0 po 100 gld.    .   . 126 „
Zemlj. obč. avstr. 4'/f°/o /'';itl zast. listi.   . 122 „
Kreditne srečke po 100 gld...... — ,
Rndoltove srečke po 10 gld...... 23 ,
Akcije anglo-avst. banke po 200 gld.   .   . 150 „
Tramway-dm5t. velj. 170 gld. a. v..... 248 „
96-85 9640 11M95 96 65 9H6 — 334- — 12605 998 6*98 61 70
kr.
50 25
50
ca a
rt 4m
jI
g 7
'c-GLAVNO SKLADlŠTr.**
=
9
M
.S s S
►OB S
rt  U —I
N —
z i
$ Te
c ;
najčistije lužnt
"KISELI NB*
poznate kas najbolje okrepljujuće pita,
I kas ukusnu llek. proti trajnom kašlju pluće* ..>•( I Jeludca bolesti grkljana I proti nehurilm katara,
HINKE MATT0N1JA Karlovi vari i Widn.
Več dijakov
se vzprejme v dobro oskrbovanje pri uradnifiki obitelji sredi mesta. CIlasKivIr na razpolaganje. Vpraia naj ae pri O. Urilii-Ju, im Dunajski cesti «t. 29. (636-9)
14 do 16 let star, dobi dober zaslužek.
Kje? pove upravništvo „SIov. Naroda". (897—1)
Na prodaj Jc nck.«laiijl
frančiškanski samostan v Ormoži
ob l»r»vl. — Natančneje se izve pri lastnici g. Joiefl Magdle ravno tam. (887—3>
Večjo množino tirolskega in dolenjskega
(874—3)
Krojno risanje
(risanje krojaških uzorcev)
po VlnAire vi itk«'to<li poučuje gOMportiČnn, na Dunaji izućena, sa malo čaaa proti mali nairraUI. Posebe se rišejo tudi kroji m vmhU alfot. KoneCno dobi vsaka učenka krojno polo in cbagot*kroJ brespla«no. Pouk je od 9. do 12. ure dopoludne in od 1. do 4. ure popoludne.
Gradišče, Hilšerjeve ulice št. 10
(805—1) pritlično, ra levo.
4 4 4 4 4 4 4 W
AAAikAikAAAAAAAAi A. A.
le prlittiio blago — ponuja po primerno  ulakl cent v pnsudab od »0 litrov vise
Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
Gostilna
na jako dobrem prostoru v Vrdu pri Vrli-nlki daje se tuk.o| pod ugodnimi po-goji v nnjeiu. Ista je pripravna tudi za kako drugo obrt.
t876-2) Matija /itko. posestnik.
Prostovoljna prodaja.
Dni* £3. Noptembra t. 1. dopoludne od 9. do 12. ure, popoludne od 3. do 6 ure, se bodo v hiši 6t. r> v X£ljM.£fit*jnl<ili iilicH.li Upri Sclucu") proti gotovemu plačilu prodajale :
skudcl«* za Julio iz kitajskega srebra, podstavki za piv m* čase Iz k litijskemu srel>r«. karfllmleli iz kilujsk«^ii mm lun. plvue pipe mous seuxi, posoilje iz porcelana in žc-Ickr. riiM*. iuiztk in nc razne drii^e f4tvai*l«
(892—2)
Eleonora A. Ehrfeld.
Na najnovejši in najboljši način *
(694—18) j
e
* vrni ju  in  vae aobue  o|»«*rHei|e9 — odstranjuje #
* sobne bolečine z usuirtttnjmu živca *
I zobozdravnik A. Paichel, %
* poleg ćevljurske^a mortlti. v Koliler-jevi hiši, I. tiKcintr.
ustavlja broi vaakifa bolečin ter onravlja plouibo- j
Dr, Rose životni balzam
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospe-fiujoće in inipenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoce (1109—44)
domače sredstvo.
Velika atcklonii-a 1 gld., mala
5(1 kr., po pošti 20 kr. već. Na vseh delih zavoju ine je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka.
Zalogo skurn v vseh lekarnah Avtttro- Ogrske.
P
Tam se tudi dobi
raško domače zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav iztiorno, kakor sve-docijo mnoge skušnje, £istonje, zrnjenje in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V Hkatljicah |io 86 kr. iu Jin kr. I'o pošli 6 kr. več. Na vseh delili zavojnine je moju tu dudana zako-
nito varstvena znamka.
Glavna zalogrst
B. FRAGNER, Praga;,
11. 201*201, Mala strana, lekarna „pri Žrueni orlu". ^"Poštna razpošiljatev vsak dan.1
Dijake
vzprefme na hrano In aianovanje iii%-rodna rodo vina v Izubijani.
Naslov se izve pri upravništvo »Slovenskega Naroda".
Dva kovaška pomagača
sa lađelovanje eeblr, in sicer brusač in dober pomagač v izdelovanji sekir, dobita a 1. oktobrom t. I. delo pri Janezu Dornlk-u, kovaškemu mojstru pod Kapricami pri Kamniku, na Gorenjskem. (898-1)
CJr.jlavno ravnateljstvu avstr. drž, žeton
Izvod iz voznega reda
-v-el^a.Tmegr«. o<3- 3.- 3-o.aa.iJa. 1S93.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni Aasi označeni so v srednjeevropskem «ean.
Odhod iz IJubljane (jnž. kol).
Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Au9see, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lena-GuHtein, Zeli aiu See, Inomost, Bregenz, Ztlrich, Genf, Pariz, 8teyr, Line. Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franeove vare, Karlove vare, Prago, brazdano, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, fiez Selzthal v Ausnee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli am See, Dunaj via AuiBtetten.
Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Frsnoove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Izubijano (juž. ko1-)-Ob 5. url 56 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih vnrov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyrat iHchla, Gmundena, Isotda, Ausseea, Pariza, Genfa, Zilricha, Bregema, Inomosta, Zella am See, Lend GaBteina, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Trbiža.
Ob 11. uri 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždau,. Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Inomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža.
Ob 4. ari 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubuega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Tibiža.
Ob 9. uri 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljab-nega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
Ob   7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „    2.   ,,   06     „     popoludne v Kamnik. ,,    6.   „   60     „     zvečer v Kamnik. „ 10.   „   10     „     zvečer v Kamnik (ob nedeljah in
praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob   6. url 61 minut zjutraj iz Kamnika. „   11.   „   16     „     dopoludne iz Kamnika. „    6.   „ 20     n     zvečer iz Kamnika. ,,    0.   „  55     »j     zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in
praznikih.)
Srednje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—190)
Popolna razprodaja ^ P klobukov za gospode |
|a§ po zdatno znižani oenl; ^*
|Xf dalje prodajam radi bližajoče se jeseni mnogo rj| ceneje (8»5-2j
kambrikaste in satinaste ženske jopice (pluzne), kravate, ovratnike, srajce za hribolazce itd.
IGNACIJ ŽARGI
' „pri nizki cent" v 1, j uhlju n i. Sv. IVIra ccnIu št. 1.
-
I
I
i*
I
n
Priporočilo.
Nižje podpisani posestnik
strižnice in barvarnice
na Hc»iigresiiem trjj^ii *l. .»
so p. n. občinstvu priporoča za vsa v njegovo stroko Bpadajoča dela. Prevzema v barvanje tudi staro obleko celo ali poiamuzuo ter izvršuje točno iu po najuižji ceni. (857—7)
Z odličnim spoštovanjem
A. Belič
barvarija in strižnica Kongresni trg št. 5.
Dva dijaka
ae vzprejmeta v popolno onkrhovanje. — Več se poizvč v Franelaka\uaUll* ulicah štev. «, I. nad-*trop)e, na zadnji strani. (896)
m    Koroški «•*>
rimski vrelec
najbolj prebavna, najcisteja planinska ki selica, prost vseh želodecobtežujočih, glizntce dražečih poatranskih sestojin.
V Ljubljani glavna zaloga pri BI. JE- Hupami.
i
i
Svetovna razstava v Čikagi. Vožnji listki v AMERIKO
(360—V>2) pri
nizozemsko-ameriški parotirodni družbi.
I Kolovvratring 9
IV Weyringergasse 7*
Po{nHiiila zii»tonj
DUNAJ.
Mesto tajnika
pri olEiatjneaaa. zastopu -v šma-rlji pri TelšettL (St. Mareiu bei Erlachstein)
je I'h/.|mh:i|I"
do 15. septembra t. 1.
Letna plača znaša 10O gld. Kadar je tajnik po puslib zunaj pisarne, ima ua dan 1 «1*1. 2<> kr. dijet.
0 novem letu dobi remuueracijo, če to odbor za primerno spozna.
Okrajni tu mik lahko ob jednem opravlja posle pri občini trga Smarije in posojilnici, za kar dobi posebe plačo.
Popoluo zcanje obeh deželnih jezikov se zahteva
Prošnje na okrajni odbor morajo biti lastnoročno pisane in kolekovane.
V Šmariji, dne 26  avgusta 1893.
INae-eliiilc.
(891—2)
Najboljše
Fernolendt
voščilo za čevlje.
Cea. kralj.
dež. priv.
tovarna utem. I 1835 na Dunaj i.
voščilo brez galice (vitrijola) se lopo črno sveti ter vzdržuje iiNiife trpežno. == Povsod v zalogi. ===== (801-5) Zaradi ponarejnn j naj se pazi natanko na moje ime
sasr- Fernolendt.
^1
W Išče sg nujno s
v«* pri |tr«»»(lli in ItoJjMlti kulinrtc, tudi k dvema osehsros, sanjski jjospA (»f.ni4k<> govor >dt . /.a tn in drugod; — »«'«"• niilat v liborne hiše (usstop sluibe takoj, eveutu* vel no v 14 rinnh); — natakar I ra, ki plačila vzprejema, podiiHiakarlra za tukajšnji« gostilno prve vrste, dsjje za Zagreb in Bosno; — stare|ia prodajalka v trgovino z inrsaniui. binama; — učenec za tu in za Koroško; —
krHVarlca; — pealuu|a itd itd. Poiredovalnloa m stanovanja in službe O. FL.UX na Brega it. 6. <9oz)
|y Nepremočne
vozne plahte
različue velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po cepi (59—35)
špediter «. kr. priv. fazne selesnice, v Izubijani, na Duuajakl centi Hi. IS.
Kwizdina
profinova tekočina.
BInogo let preskuseno bolesti ute-šujoče domače sredstvo.
Cena */, ateklenicl »«v*li . V*IJ« k1«*-    —* „     ' , »teklenlel avNtr. velj. OO kr.
Dobiva se v vseh lekarnah.     (210—11)
Paziti je na varstveno znamko in naj se zuhteva izrecno
Kv/izdina protinova tekočina
iz okrožne lekarne v Korneuburgu pri Dunaji.
		
		
«1	Za  sž © 1 e ćL e c.	
P
o
<D Tj
0
■H
(D
ti
k
Isi
(332—39)
Triiliocz^ -jev
Cognac - grenčec
steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld.
Slasten!
Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo.
Dobiva se pri
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani. -== Pošilja se z obratno pošto. RE-
2 a želodec.
(D
H O
p.
(D
O
I
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELL.ER),
pripraveny v Riohtrove lekarni v Praze,
vžooboene ztiamf, bolesti utiSujici domači lok k mazani, jest na sklade" ve vetiUnS lekaron, lAhev po 1 zl.20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovani tfeba se miti dobre na pozoru a pfijtnouti jen lahve ■ ochran-nou znamkou „kotvon" jakožto prave.       tjatrodni biui.v latolm vi
Rlchtrova lekiirna „11 zlaleho Iva" v Praze.
Dva dijaka
se viprejireta pod skrbnim nadzorstvom  v staaavsnjs s hrano (901—1)
n.SL 2Cstrlovsl5:L cesti. št. 15.
Trgovski pomočnik
dober in  izurjen  prodajalec,  viprejine> se  v alužbo pod dobrimi pogoji pri i900)
«T. «Ternimi-ii
trgovcu z manufakturnim blagom ▼ <
Pravi zaklad
za nesrečne žrtve s a m o o a k r u m be (onauije) in tajnih rsspalnostij je izborno delo
Češko izdanje po HO.jieinški izdaji. S 27 podo-bauii. Cena 2 gld. a. v. C'ita nuj je vsakdo, ki trpi na Htradnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako lulo na tisoče bolnikov gotove smrti. L)i»t»iva m» v založni knjigami mYe r lag s-M agaz i n R. I". Blorey v Lip-x k e m   Saško),  Neuuiarkt kakor tuui v vsaki
knjigarni. (291—25)
|EBJES3fflEE&E5SBB3BSBi2n
<ca pušk ar
v 11» r<n I ja h (FVrla **h) iiu Koroškem
izdeluje in prodaja vsakovrstna n«»ve pnake in revolverje ter v«*e lovHke priprave-« patrone ter drugo
Ntrt'ljMii po najnižjih cenah. — Fttflke ho vse pre-skuHene na  ces. kr. i zkuSn\ aliAči ter zaznamenovane z znamko tega zavoda (438—19)
Za izbornost hladit jatnn i/.delovntelj. — Stare punke popravljajo se ceno. — Ceniki pošiljajo so brezplačno.
Glasovita
radi svojega učinka, oilllko-vana radi svojih zdravilnih lastnosti j s ^-aMln«* diplomo in zlal<» N\etlnfo na razstavi v I.imiiIoiiii in l'jii i/ii, x cluto H\efin|o v Hrii-Ht'ljn in TiiuiHU.
Želodčna tinktura
lekarja
G, PICCOLI-ja v Ljubljani
je Vhpršno
dietetično sredstvo,
kal ero krppča in zdravi že-loil.-c. kakor tudi o|»ra\lln i>11 i,.i \ m iii -u m, \ izborno pospešuje. (173-30) [sđelovatelj razpošilja jo proti povzetku zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gld, M) kr., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za f> ju'ld. 2t> kr. — 1'oStuino pliča
vedno naro&nilc.
Cena jedni steklenici 10 kr. Tffisj
: : $ : : : : t t t
t t t : : t t
Najboljše železo
prodaja
A. C. AHČIN
pri „zlati kosi'1
v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8.
Posebno priporočam
orodja prve vrste
za (115—k 9)
rokodelce in poljedelstvo.
Za i>il«3
In vodne žage
kakor za
kose
se garantira, da so dobre. Grobni križi,
šine za obloke, kuhinjska oprava it d.
Oddala se bo, po favni iiiiiiiien«lni dia/hi
zgradba novega lesenega mostu čez Pofljansko „Soro"
na okrajni <«sli v l*n$talu pri Škn.'jiloki.
Vsi stroški proračunjeni so na *2.<l»r>0 ^i«1.
Dotični načrti, proračun, stavbenski jiogoji ležali bodo na razgled v mestni pisarni v Škofjiloki <!<> konec iiionccii Nt'|»ienil»ra t. I.
Javna minuendua dražba vršila se bode
dne 3. oktobra t. 1. dopohidne od 10. do 12. ure
v incNini piNariai v Škoijiloki.
Pismene, postavno kolekovano ponudbe pošiljajo naj se na okrajni cestni odbor Škofjeloški <lo <Iim- •». oktobra 1. I.
Na zavitku naj bode napis: „Ponudba". Priloži naj se 50/0 jamčevine gornjega zneska, bodisi v gotovini ali v hrani I ničnih knjižicali. Ponudnik se mora izrecno izjaviti, da so mu znani vsi stavbenski podatki iu da se vsem pogojem brez pridržka podvrže.
Okrajni cestni odbor Škofjeloški,
(903—1) v Selcih, dne 31. avgusta 18(J3.
Načelnik: F". Sliber.
■J M
zaradi zagotovljenja predmetov kruha in ovsa za leto 1894.
	Zakupna obravnava bode					Za nastopne približne 1 preskrbovalne potreb-1 ščine posadkinih čet, zavodov in deželno-brambenih oddetkov				Približna tekoča letna potrebščina znaša		j
	g .a o ofi Hi											1
	08	za zakupno postajo		za čas		na dan				i		Specijalni pogoji
a	B .S oa		ti B			kruha! a,	ovsa a			kruha	ovsa	
	o ■a i B		M o M			840 j	33G0	4200 j	r)040			
	»H		m	od	do	gramov				porcij |	meter.	
	>					porcij					centov	
w « -m o *	co (D * •d s 12 -i M a> 61 o 02	Judenburg Bruk ob ivi. Ljubno Marein	—	1 f Q d H	1 I	350 378 106 45	—	—	—	126000, 13G000 38160 16200	—	V postaji Bruk ob M. moči je dovoliti zakupniku, da porablja za čas trajanja pogodbe erariske pekarije proti plačilu letne najemščine 410 gld.
				cc T? p								
i * j h e e •	_ aT *-J3* °9 S-Is P Is •rt ao Lj o (D g g ■ ' bo rt	Radgona Ptuj Celje Strass	—		S $ 0) • co	238 450 443 150	2 7	55 189	70	86870 164250 161700 54750	2121 2983	Prevzemniki za oddajanje kruha oziroma peke iz erariske moke mogo dobiti v Celji in na Ptuji erariske pekarije za dobo pogodbe v zakup proti plačilu letne najemščine in sicer : pekarijo v Celji proti letni najemščini 123 gld., in ono na Ptuji proti letni najemščini 114 gld. Najemnik je vrhu tega dolžan, da zavaruje te objekte proti nezgodi po ognju in da jih na lastne troške vzdržuje v dobrem stanju.
,99 T. M i		Laj ubij a na	—				53	105	37	_	2900	
• I e • •J		Toplice	—	P	ti co	30		—	—	2700	—	
1 99 cs «p< h - e •	O (D J> O rH (D 0	Celovec Št. Vid ob g. Beljak Trbiž Malborgot Predli (zapor soteske) Jczcrnica (zapor doline pri Raiblu) Bovec (z zaporom Bovške doline) Wolfsberg	St. Peter Jezernica	08 > H CS	Lj (g 1 t ■J i S i 0 1 t	846 351 83 16 16 16 160	74 7 30 7	238 150 452 150	80	308790 128115 30300 5840 5840 5840 58400	6046 2385 7300 2385	Zakupnik za postajo Beljak-Jezernica more dobiti v porabo erariško pekarijo v skladiščim zgradbi* in bivšo cerkev v Beljaku in sicer proti plačilu letne najemščine 170 gld., in tudi pekarska orodja za dobo trajanja pogodbe.
199 • j & • 9*	rt § 0 J »H o 1—1 d-g	Gradiška	—	• H	• H CO	20	—	—	—	^ 7300	_	i i i
Opazka : Razven poprej navedenih oskrbniskih potrebščin in potrebščine za četna koncentrovanja v zakupni postaji z morebitno 25<Yo večjo potrebščino mora zakupnik preskrbeti potrebščino za k vojaškim vajam poklicane dopnstniške rezervnike in deželne brambovce po aktuelnih pogodbenih cenah, dalje moko, sol, drva in pekovske potrebščine povodom vsakoletnih vaj vojaških pekov.
Potrebščina za prehode ima se ponuditi po točki IV. zvezka pogojev..
Konjak.
Konjsk, kateri bo pri ima prodaja, je navadno /lilotiHi.l. zdravju škodljiv izdelek. Kdor želi kupiti
res fin, iz čistega vina dobljeni .konjak
vpraša naj za naslov prodajalčev v upravulitva
Gospodarji!
Kdor potrebuje
trpežno in lepo pee
bodisi iS salon Rit kmetiko hiio, kakor tudi g-llnaito posode za itedllna ognjiida, aploh vse v to atroko spadajoče glinasto tvarine, poskusi naj v moji novo otvorjent delavnici glinastih tvann. — Delo naj solidnoj še, tvariua najboljša, postrežba uz'rna. (9BJ—lj
Z veles pošto van jem
Josip Kraljic, pečar v Lukovici.
začne (899—1)
s poukom v glasovirji
dn6 16. septembra t. 1. Vegove ulice Nt. 8.
it
C i
t
8
Veliko
zalogfo
C^~| <Jlr<lai .sU«-  jlflee -t. 6. [■ggg
Jos. Stadler
stavbeni  in galanterijski klepar in uradni* potrjeni vodovodni instalater \\ uti   S( n»-( ni i r«£-it št. in
priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stavhinska dida v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Vodo-vo«Ine iitsprnve vBake vrste prevzeiu-lju ter z vso natančnostjo iu poroštvom izvršuje. — TroŠkovniki pošiljajo se na zahtovanje zastonj. ('>')
F. BILINA & KASCH!
Židovske ulice št. 1 |
priporočata svojo bogato zalogo vseli '<jj vrst roko vic, tako od ustja (lasten :\ izdelek), kakor tudi od druzega bla^n. Šj Klrurgično obveze (le lasten ude '<v Irk , jhm, .-[up na | boljšo vrate, z rasnimi §j kn 11 rtr i 11 i 1111 pripravami. Velika izbora £j kravat, hlačnlkov, krtač, glavni-kov, mila in parfumov, v ,.■ po naj- <u 11/, i ili oensh. |5J
Ž    Hirata Bberl S
V Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. [g Slikarja napisov, £ ■ tavbinoka. in pohištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, lok jjf in pokost. (146) \»
Glavni ttatop ItMi-tlieli-jevrga ori-S glualneir**   karl>»»Iine|a.   Maščoba ^ •/.a konjska kopita in usnje. ;jf
Odlikovan O
Tdnulci lhUii,vTr«tu, #) (Jorioi, Zaffrobu IB»I 0
Fran Kaiser S
puškar ™ V LJubljani O
priporoča mnogovrstno MlOffO orožja o in   ras.nili lovakili putrebftelu — •
kakor tudi pušk  In.....x'» Izdelka g
ter izvršuje vsakojaka popravi Jim|a ft točno in po najnižjih cenah. (40t>) O I9SIOCSM
99
I. vrsto
v sredi mesta in v bližini c. kr. poštnega, in brzojavnega urada.
Sobe od 70 kr. naprej.
Restavracija in kavarna sta v hiši
Železna in parna kopelj
urejena po Krancovih kopelih po c. kr, vladnem nvetniku g. prof. dr. pl. Valenti.
T- Leveč   m 9
trgovina z deželnimi pridelki Čjjj
{*£     V L j u h I j n n i, pri mesarskem mostu f,
M Kupuje vsakovrstne rastline, semena, ko- M [-5 reiiinH^rože za zdravila, kakor Arnikove y5 Jf4 rože, Sentjanževe koreninice, bele kres- Sc M niče, <V.J i n i u 11 v;l zrnja, stureKovo B<mc M Sv trllilkovo lubje, r/.fiie režičke in druge v< W poljske pridelke. Seno ta konie in g«- H Hj vejo živino v veojih lunoiin.ih. Trgoviua 8 M l raki. Blago kupuje po najvišjih cenah. M
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval (B6>
lastnega izdelka za dame, gospode in
otroke je vedno na izbero. Vsakerfina naro&la izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznameuujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli uaj se vzoreo vposlati.
O101O»01010»010i0»0>0»010<
FRAN S. BARAGA
-«> slikar <*■   (405)1 na Emonski cesti št. 10
priporoča se p. n. občinstvu in vinoko-Častiti duhovščini za slikanje cerkva, znamenj, novih stavb, sob, za barvanje hiš sgraiito, za (iruie in dekoracije po a) najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah.
R. Ranzinger
špediter
na Dunajski cesti štev. 15
prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in izvršbe.
r_f ».•_! __r
^ UsIhot k Ijeno
i
J. J. NAGLAS
tovarna pohištva
^ v LJubljani. Turjaikt trg it. 7 tn lj % Gospodske ulioe (Knežji dvorec).
^ Zaloga jednostavnega in naj6nejega le-t<j soneta in oblazinjenega pohištva, zrcal, "l* strugarskega in pozlatarskega blaga, po-3^ hištvene robe, zavčs, odej, preprog, za->P stiral na valjcih, polknov (zaluzij). Otro-% ški vozički, železna in vrtna oprava, ne-£>■ pregorue blagajnice. (69)
Restavracija „Pri Zvezdi"
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče.
Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje.
(70) F. FerlinC, restavrater.
■a»»M •»■!■* «»—HMHal
aJosBip Reich
Poljanski nasip, Ozke ulioe št. 4 priporoča čast. občinstvu doltro urejeno
kemično spiralnico
v kateri ne razparane in nerazparane moške in ži'iiBke obleke lepo očedijo. Pregrinjala vjprejttio «o za pranje in cieiu v pobarvanje. V barvanji vspre-jeiua se svilnato, bombažno iu mešano btagO.    Barva se v najnovejših modah.
(147)
^*=T=^T=l=^=l=T=l=T=*=T=Q^fS^
T
!
Ii
:
i
Is
ADOLF HAUPTMANN
tovarna |j oljnatih barv,flrnežev, | lakov in kleja
v lastni hiši
v Ljubljani, na Resljevl cesti št. 41.
Filijala: jj
Slonove ulice št. 10—12. !j
SPMAJCAR IVAN
stavbeni in umetni ključar Kolodvorske ulice št. 22
priporoča svoje (l'r>^)
; valčasta zapirala za okna in vrata
i (Rollbalken) «
J Ustni izdelek, prava jt-klena plehovina, 2 i s tihiiu zaporom iu trajnostjo. Popra« 5 » vila v tej stroki ho vBpreJHmljejo ter ■ J   izvršujejo natančno in po nizki ceni. J
••e«t«97>«ao«««i»itMMtttt0
e» • • •
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zalogfa za šivilje.
(164)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦«
♦ e>
♦ Evgenij Betetto t
J tovarna za metlje ♦
J v Ljubljani, Plcrljanske ulica št. 3 J
♦ priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem 2     svojo veliko zalogo vsakovrstnih £
metel j -^a t
^ od najfinejših do najcenejših po najnižjih T 4 cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj X J in franku. (loti) •
♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦^
J. MULLER (168»
fotografično - artistični zavod
v FraneidkaiiMkih iiliciUi Ht. H
priporoča svoj atelier za vsa v fotogra-lično stroko spudajoča dela, kakor : portrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstno podobe, pisnve, načrte itd. Momcntue fotografiju za otroke, po> vekšanja vsake vrste po najnovejših m k 11 m 11 j ;i h. Vsprojenilja vsa v fotografično stroko  upadajoča dela po najnižji ceni.
o»a»
Mčtel »Pri Slonu" |
■
^fflfc        C5-. T6nnies		
		v Ljubljani.
4	jfv	Tovarna za stroje, t           železo ln kovino-livnica.
Vn ))	11<\< lui" kot poiobnon: I ^__flE-^       veo vrate strojev \"L^~                   za lcBorc7-nioo ln 1 f'j*s3ffi                     žage. (144) Provramo cel« naprnvo in Odkrbujo |iiinistro|c iu \^<^*/'. ■li«»tl«' po iiujholjii »fatiiTi, yv -   t±     ^iiiiai *^**^     ^li" ■••lii" <nr.»iin" m 1^^^      "                                \<i<lni» l.nli su	
		
<    Uran & Večaj ►
4 Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice st. 3 ^
^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ a veliko zalogo vsakovrstnih ^
^ pecij in glinastih snovij ^
a kakor tudi ^
^ štedilnikov C
^ iu vseh
to Htrokij spadajočih dol po ^
^ nizkih cenah. (149)
vwwvwvwwv
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano sa koncerte itd. in lepim vrlom. y 1 irj)
= Kegljišča Jo na razpolago. == Uhod je tudi iz Poljskih ulic.
H
i
i
4
4
I
1
stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur g
lijnbljaaia (142) ;>
l^niiiiJHka ceitta št. 7 In 14 priporoča svojo bogato zalogo klepar- t% akcija dela. Izdeluje vsa v njegov t. obrt spadajoča dela v mostu in n n I deželi. IzvrAcvatidj lesenih, cement- K nib in klejnlh. streh. Zaloga strel< r ue^a laka, le8Ueg;a i-oiuenta iu kleja. Na $ prasitolj strelovodov po novi sistemi. £
Ćast mi je naznanjati, da Mm prevzela po smrti mojega moža Frana Toni
koviišUo obrt
katero bodem nadaljeva' ročam za vsa v to stroki i/.kili cenal
UllOrillB uradnike c. kr. drž. le- I leznic, jtrivaf. železnic, kakor tudi
11
II za c. In in kr. vojsko izdeluje pod mM pisaneo po najpovoljoejših cenah ;
tudi preskrbuje vso zraven spaila-joče predmete, kakor Nabije, meče, klobuke aa parado, /.late obrobke itd. Civilne oprave izdelujejo se po najnovejši faonui. Angleško, francosko iu tuzemsko   robo ima  na skladiščil.
P. Casermann <15*)
krojač za civilne oprave in uniforme.
Vizitnice
krmfe^ firmo
k
priporoča
„Narodna Tiskarna".
Pivovarna J. Auer-ja
Gledališke ulice.
Isvrslno filvo Insine^ii Izdr.lka. I»rl>-iiii» tleleujMka, lirvataka in črna iMlraka vinu. Priznano dobra
jedila. \ < lik, zračen vrt s steklenim Salonom iu kegljiščem. Točna iu cena postrežba«
(404) 1 ?. -A-vtor, pivovar.
Ivan Somnitz
(prej Fr. Pettauer) urar o. kr. priv. Južne železnice Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18
priporoča svojo
veliko zalogo ur.
■»oprave se lavranjejo hitro ln dobro. (68)
Podobe
umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda"
(Ant. Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Železni kar)
dobivajo bo na Icartort-pevplrji, tiskane
komad po 20 kr.
v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan u in pri clruzih knjigo-tržcih.
pogoji-
1. ) Pri teh javnih dobavnih obravnavah se bode oziralo samo na pismene ponudbe. Narejene morajo biti po priloženem formalarji in imeti kolek za 50 kr. za polo. Zapečatene ponudbe imajo zgorej omenjene obravnavne dni vsaj <lo lO. ure dopolnilne doiti pri dotičnih c. in kr. vojaških oskrbovalnih magacinih (točka XVII. zvezka pogojev), na poznejše ali v brzojavni obliki došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponudbi cen ina postavka v številkah in pismenih ne ujemala, velja p os tave k v pismenih za pravi. Vsakej popravi v ponudbi pridejati ima ponudnik svoj podpis.
2. ) Natančneji pogoji se lahko pri komi intendanciji, potem pri političnih okrajnih oblastvih in deželnih gospodarskih društvih kornega področja, pri dotičnih c. in kr. preskrbovalnih magacinih ogledajo, kjer leže nalašč za to obravnavo zvezki pogojev z dne" 1. septembra 1893 na ogled. Zvezki pogojev dobe se proti plačilu 4 kr. za tiskano polo pri vseh c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih, na željo tudi po poŠti.
3. ) Vsak ponudnik, izvzemši podjetnike v pogodbeni zaveznosti stoječe, popolnem preverjene in obravnalni komisiji znane kot zmožne in zaupne, ima, ne oziraje se na njegovo kavcijo o zmožnosti in zadostnem premoženji za prevzetje navedenega podjetja dobiti soliditetno in zmožnostno spričevalo in sicer, če ima protokolovano firmo, od trgovske in obrtne zbornice, sicer pa od pristojnega političnega oblastva prve instance, katero spričevalo ne Bme biti nad 2 meseca staro in ima na prošnjo podjetnika pri trgovskej in obrtnej zbornici, oziroma političnem oblastvu vsaj v dan pred obravnavo doiti dotičnomu c. in kr. vojaškemu preskrbovalnemu magacinu. Posledice kake morebitne zamude zadevajo vsekako le podjetnika.
4. ) "Vsak ponudnik, ki nima pravice do oproščenja, mora zagotoviti svojo ponudbo s 5°/0 varščino od vrednosti vse za oddajo določene množine. Varščina se ne sme pridejati ponudbi, temveč se mora s ponudbo v posebnem kuvertu tako odposlati, da varščino opravičenec lahko prevzame, ne da bi odprl zapečateno ponudbo. Varščini je pridejati tudi njena specifikacija, ravno tako se mora varščina v ponudbi specifikovati. Občine so ulaganja varščine in kavcije vsekako oproščene in se kakor tudi kmetijska društva in producenti posebno opozarjajo na razpisano zakupno preskrbovnnje vojaških potrebščin. Ti imajo prednost pri jednacih ponudbah pred drugimi podjetniki. Producenti morajo svojim ponudbam priložiti spričevala dotičnih gospodarskih korporacij v svojem okolišu, v kojih je potrjeno, da so zares producenti in da je vsa ponuđena količina njihov proizvod, če niso ti podatki brezdvomno znani dotičnemu vojaškemu oskrbovalnemu magacinu. Producentom se more oproščen je ulaganja varščine in kavcije dovoliti le za predmete, katere sami proizvajajo; izjaviti pa morajo v ponudbah, da za spolnjenje prevzetih zavezanostij jamčijo s svojim premoženjem, Na ponudbe, v katerih se izgovarja ponižanje kavcije, ki se ima po predpisih uložiti, se ne bode oziralo.
V Gradci, dne 28. avgusta 1893.
5. ) Skupne ponudbe, to je ponudbe, v katerih se izgovarja, da se prevzame oskrbovanje kakega predmeta le, če se hkratu dobi oddaja jednega ali več drugih predmetov ali oddaja predmetov za več postaj, dopuščajo se le: za predmeta kruh in krma v postajah, kjer se potrebuje krme le za deset konj. Pa tudi te skupne ponudbe smejo se staviti le za jedno postajo s konkurenčnimi kraji.
6. ) Oddajati ima se predmete neposredno onim, kateri jih imajo pravico dobivati. Za prevažanje predmetov v konkurenčne kraje mora se v zmislu točke XVII. zvezka pogojev staviti posebno ponudbo, ker sicer bi se zmatralo, da je prevažanje obseženo že v ponujenih cenah. Pri jednacih ponudbah za prevažanje ima ponudba onega, ki je dobil zakup, prednost.
7. ) Posebno se še opozarja na premembe člena VII. in VIII. zvezka pogojev za oddajo, s katerima se določa držanje in plača za rezervno zalogo moke za pecivo in ovsa.
8. ) Ponudniki se odreko, da ne zahtevajo, da bi se vojna uprava glede izjave o vzprejetji ponudbe morala držati v § 862. občnega državljanskega zakonika, potem v članih 318 in 319 avstrijskega trgovskega zakona, določenih obrokov, v katerih se je izjaviti, če se vzprejme ponudba.
9. ) Oddaja kruha in ovsa ima se praviloma vršiti od 5 do 5 dnij. Če krajevne razmere in interes čete brez večjih troškov za vojaški erar dopuščajo, morajo se razpisani dobavni obroki za oves raztegniti na 10 do 15 dnij.
10. ) Kruh oddajati morajo načeloma peki. Kruh se ima izdelovati iz ržene moke v štrucah po 2 porciji po 1400 gramov. V postaji Gradiška izdelovati je kruh od 1. junija do konca septembra 1894 iz mešanice iz l/, pšenične in x/a ržene moke, v vseh drugih mesecih pa iz 1/3 pšenične in a/, ržene moke, kateri je na vsak meterski stot zapečene moke pridejati še 140 g kumina. Poleg ponudbe za zakup kruha bodo se vzprejemale tudi ponudbe za izdelovanje kruha iz erarične moko po civilnih pekih in se morajo v poslednjem slučaji glasiti ponudbe za plačilo za peko od meterskega centa popečene moke vštevši sol, drva in svečavo.
11. ) Cene za zakup staviti se imajo doštevši užitnino in druge davščine: od porcije kruha a. 840 in od porcije ovsa a 3360g. Ob jednem se tudi vzprejemajo ponudbe za ječmen in debeljačo, katera je eventuvelno oddati do '/s one količine, do katere sega potrebščina ovsa.
12. ) Zakupniki so izključeni od olajšav železniškega vojaškega tarifa. 13) Vojaška uprava pridržuje si pravico, da sme oddati kake
morebitne razpoložive zaloge mej pogodbeno dobo.
14. ) Moštva vojaške oskrbovalne uprave ni moči dajati zakupniku v pomoč, dokler ne izide drugačna določba.
15. ) Vsak ponudnik ima v svojej ponudbi izrecno izjaviti, da se podvrže določbam za to obravnavo pripravljenega zvezka pogojev z dne 1. septembra 1893. Ponudbe, ki obsegajo krajšo nego 14dnevno zavezanost, se odklonijo.
C. in kr. intendancija 3. voja.
Dpravna komisija c. in kr. vojaškega preskrbovalnega magacina.
P*ojriu(11)erii formular.
pisanec izjavljam s tem vsled razglasa štev. 6793 Gradec z dne 28. avgusta 1893, da hočem oddajati zakupnim potom za zakupno postajo ____________......____________.....___________ s konkurenčnimi kraji
porcijo kruha a   840 gr po - reci:
„      ovsa   a 3360 gr po __________ kr. reci:
ječmena q po____gld. reci:
debeljače q po____gld. reci:
za čas od 1. januvarja do konec decembra 1894, preskrbovanje prehodov po točkah .... zvezka pogojev preskrbovati in za ponudbo jamčiti s priloženo ___varščino ........________ gld._______kr. obstoječo iz--..............--.......-..............................
Nadalje se zavezujem, če dobim zakup, vsaj v 14 dneh po uradni objavi dopolniti varščino v lOodstotno kavcijo in dajem vojaški upravi pravico, ko bi to opustil, da sama to dopolnitev izvede s pridrževanjem zakupnega zaslužka.
V ostalem se podvrženo razen pogojev naznanjenih v razglasu tudi pogojem, ki se nahajajo v zvezku pogojev z dne 1. septembra 1893, napravljenem za razpisano razpravo.
Kakor vidno iz priloženega odloka _________________v____se bode moje solidnostno in zmožnostno spričevalo neposredno odposlalo vojaškemu
preskrbovalnemu magacinu.
L, dne ... . 1893. I- J« stanujoč v I.
Formular za kuvert ponudbe.
C. in kr.	
vojaškemu preskrboval«	
Ponudba vsled razglasa	
št. 6793 za zakupno ob-	Z.
ravnavo z dne .................—	
60 kr. kolek
Jaz pod-
D5^-$1/../C
vozički
jako elegantni, fini in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan i d sicer v vseh barvah, kakor rudeće, modru, aivo in olivno po 6, 7, 8, 9, 10 gld. in višje po vaaki ceni do 30 gld. — Največja zaloga najlepših trikolesnih ŠtefaniJa-vozlfikov za sedeti s streho in brez  strehe po
7 gld. in višje. (327—27)
F. VVisian
sedlar
v Ljubljani, Rimska cesta št. 11
priporoča svojo zalogo gotovih
JLandauerjev", koleselnov in na pol pokritih yoz
in Izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najlepšem slogu in nizki ceni.
(758—«;
Kdor hoče uživati  dobrot fetliuo  prave — uu na
pol sežgane in pouku« imujočc
Kneipp-ove sladne kave
naj   kupi   le ..ono   v  riMlcoili   fitiriogel jnatih zavo'fh bratov Olz  z varstvenima zuaiukauia Milk« in ponev. — Ca se primeša
Oelz-eva kava
kije [.riznano najboljši in nsijizdatneifli priiuesck navndui kavi, dobi se »tiri* vit, cenena in hranilna kaviua pljuča, ki daleko preoegn bobovo kavo,  ki  nima ro-
il.llli-   VI ■• dll' ■■•! ' .
Bxatj© Olsp Bregenz,
otl p reč. g. župnika Kneipp-a jedino pooblaščena tovarna za Kneipp-ovo Hladno (967—27) kavo v AvHtro-OgerHki.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah s kolonijalnim blagom.
Edvard Battistella
špediter v Vidmu (TJcliiie)
ima razne vrste finih
l>c> ipajiliaEjI e^ena.
Eazpošilja le v originalnih sodih; na zahtevanje se
pošlje tudi za poskušnjo. (859—3)
C
Najboljše vrste piva
tt sodili in stefelenicali
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah. (182—80)
Zaloga piva
prve Graške delniške pivovarne
~v*£jt^ v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. rrNa plamene poizvedbe odgovarja se nemudoma in frankovano.
j    Feliks Toman
j kamnoseški mojster v Izubijani, Resljeva cesta št. 26
ima skladišče
izdelanlli piramid
I iz nAJlepSega,  najtršega temnega Bijenltn in grnuitu ter se priporoča za I izdelovanju najmanjših nagrobnih kmueuov, kakor tudi najfinejših umetniško izdelanih
nadrobnih Mpomeiilkov.
Prevzema vBa (783—G)
stavbena in umetniška kamnoseška dela
katera su kot doslej po nizki coni najfinejše izdelujejo. V zalogi ima in prodaja
robne kamene in kocke iz granita
za tlak trotoarjev in hišnih vhodov, narejene po predpisanih merah mestnega stavbenega urada, katera se po najnirji ceni dobivajo v vsaki množini.
tapecirar,       Xjj\a."kjlja*xii, Šelenburgove ulice.
W~ Priznano najcenejši kraj za kupovanje otročjih vozičkov !
novo izumljeni prekomorski prašek
ugonablja prav sigurno: Sčurko, molje, stenice, bolhe, žoharje, mahe, mravlje, preiloke, ptlojo priioe, sploh vso žuželke.
Dobiva se pristen povsod tam, kjer so nahajajo Andelovi plakati. Tovarna in razpošiljalnioa pri j". ^ 2>TIDE]Xj-tj.t drogerija „pri črnem psu", v Pra^i.
(784—5) II11-o% u ulicu wt. 1».
Pristni prašek se dobiva v LJubljani pri Albinu SUčar-Jl, Dunajska cesta St. 9.
! Razprodaja!
Zaradi preselitve, ki se vrfii v kratkem, prodaiam (889—2)
po znatno znižanih cenah
Proseč muogobrojnega poseta
z velespoštovanjem
FRAN ČUDEN, mar
Slonove ulice
pozneje
Glavni trg, nasproti mestni hiši.
Solidne, zložno, močne in čudovito cenene
vsako vrste ponuja
piva iranjsla tvornica
za upogneno pohištvo samo iz napo-jenega masivnega lesa
Josipa Verbie-a
v Bistri, pošta Borovnica.
L-
(845—23)
L. Luser-jev obliž za turiste.
(■olovo  in liilro upli-vaj oče  sredstvo proti kurjim nrcNoni, /ulj« 111 mi pod-plutih, petah 111
V.-liko
(itn;' m trdim praskam kož«
priznalm
Dobiva se v lekar-ah.
V*
pisem jo na ogled v
lavni nipoiiljaloici: L.Schwenk-a lekarna
(302)
Moklliiig-DunaJ.
Pristen samo, će imata navod in ohliž varstveno ztaiiiko in podpis, ki je tu zraven; torej naj so pazi zavrne vse manj vredne ponaredke.
Pristnega imujo v I.jnb-1 lani J. Swoboda, U. pl. Trnkoczv. G. Piceoli, L. Grečol; v Rudoliovcni S. pl. Kladovič, P, 1 laiku; v Kniniilku .1 Močnik; % Celo vol A. Egger, W. Thurm\vald, J. B rtiba-cher-, v Ilreanli A. Aich-ingur; v Tr^n (na Koroškem) C. Menner; v it« ij.iUo F. Sobota. Dr. E, Kumpf; v Gorici <>. 11. Pontoni; v Wol Uerga A. II .■! v Ii.ru-1111 K Savni k; v Kail-«oiil C. E. Andrien; y Idriji Josip Warto; v llndovlflci A. Uohlek; v *'eiji J. Kupferscbmld,
*    mm      m    mm      mm mm      m^mjr^jjjf      »J» »■»»■^—»'J1;.—^ . ?
i
I
1
i T
I
goldinarjev
stane pri meni en modroc na peresih (Federmatratze). Ti modroei ho solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 80 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so h finim afrikoui tapecirani in močnim plHtneniui cvilhom preoblečeni ter 10—15 let nobenili poprav ne zahtevajo. ffmV Pri naroČilih z dežele naznani naj so vselej iiutimnin mera postelje v uotranjl I ncl. ~W — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modro«; na peresih, je pač neumestno kupovati malovrodue nadomestke, kateri pravemu namenu, imeti dobro poitelju, ne ustrezajo.
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4.
in zavodov popust od cene.
ANTON OBREZA, tapecirar
Lastnikom hotelov, vil, kopelij
t
Rt
i
m
I
Žicaste zimnice za vsako postelj vadne velikosti po >-< |fl<i. OO **o z afrikom tapeciraue iu s cvilhom preo po i.t Kld. (714
1
m
sljo na- Hi Ulov; M Dhločonu fi|
A./+3.:^^B
CHOCOLAT MENIER
! Največja tovarna na svetu \
Vsak dan se proda: (4—25)
50.000 kilo.
Dobiva se v vseh špecerijskih, delikatesnih prodajalnicah in kondltorijah.
(247) PRAN CHRISTOPH-ov <16>
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnoatlj in jednostavnoga rabljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe      v vseh zalogah.
Dobiva se v Izubijani pri fran christoph,
rif A*KTTT T TI C1 V "M A "NTTST TT izumitelj in »edini izdelovatelj pristnega IV AJN U    ljUOJiJVlAJNJN - U.    Bvetlega laka za tla, PRAGA & BERO LIX.
slovečo
Podpisanec si usoja javiti velecenjenemu p. n. občinstvo, da je prevzel
restavracijo in kavarno
pri g. Deklevd in da bode imel v saloni pivo Is najstarejše*, I. Ihih. uHtnnuvljene kranjuke pivotarae v Mensjisn v mulcih In »tekle-nicali, katero oddaja gg. gostilničarjem tudi po znižani ceni.
Točil bode pristna vipavska, dolenjska, hrvatska in i struk h vina ter stregel s Izbornimi uorlduil in mrzlimi jerilll.
Priporočujoč se za mnogobrojni pose t
(776--tt)
z velespoitovanjem
SLAVIJA
44
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
zavaruje
človeško življenje
po vseh kombinacijah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Členi banke „Slavije" imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende, katera je doslej iznašala po 10%, 20%f 25% in Jcdno leto celo 49%.
Za škode izplačala je doslej banka „Slavija" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih iondih more ae meriti z vsako drugo zavarovalnico.
Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje (193—15)
primere s
1. Miha Delničar iz St. Vida nad Ljubljano zavaroval se je dnč 15. oktobra 1873 in jo umrl dnč 11. avgusta 1874. Uplačal je 30 gld. HO kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavije* 1000 gld.
2. Josip ZanoAkar, df žolni oficijal v Ljubljani, zavaroval se je dne JO. aprila 1874. Do svoje smrti dnč 22. februvarja 1876 uplačal je 125 gld. 28 kr., banka „Slavija" pa je dedičem njegovim izplačala 1000 gld.
3. Henrik grof AVunnhraud v Konjicah zavaroval se je dne 15. marcija 1875 ter je do svojo smrti dno 15. marcija 1877 uplačal 1188 gld.; dediči njegovi pa so od banke „Slavije" prejeli 6000 gld.
4. Anton Ahčin, župnik v Begunjah, zavaroval se je dnč 1. avgusta 1870. Po smrti njegovi dne 17. julija 1861 izplačala je banka „Slavija1* kapital 1OO0 gld., dasi je bilo uplačaue zavarovalnine le 364 gld. 9K kr.
5. Janez Verbič, načelnik postajo na Rakeku, zavaroval Se je dne 5. aprila 1878; umrl pa je dne 25. novembra 1883. V tej dobi uplačal je 174 gld. % kr.; banka „Slavija" pa je izplačala dedičem njegovim 10</0 gl/i.
6. Luka s ilnt. trgovec in posestnik v Št. Petru na Notranjskem, zavaroval se je dne 30. januvarja 1882 za 1.1 >■ * gld. Do svoje smrti dne 17. junija 1881 uplačal je 215 gld. 52 kr. iu banka „Slavija*4 izplačala jo rodbiui njegovi ves zavarovani kapital.
7. Dr. Ivan Pitamic, odvetnik v 1'ostojini, zavaroval so je dne 10. novembra 1882. Do svojo smrti dne 9. oktobra 1891 uplačal je 3159 gld.; banka „Slavija" pa je dedičem njegovim izplačala 6O00 gld.
8. Simon Matejčič, župnik v Starem Pazinu, zavaroval so je dno 10. januvarja 1892 in jo umrl že dno 25. februvarja istega leta. Dasi je uplačal le 7 gld. 4'J kr., izplačala jo banka „Slavija" ijegovim dedičem 1000 gld.
9. Petar Itogovič, župnik v Lunu na otoku Rabu, zavaroval je duč 15. maja 18*1* svojim trem nečakinjam, Milici, Brni in Andjeliji Miletičovim, po 500 gld. doto. Na to mvurovanjo uplačal je do svoje smrti dnč 28. februvarja 1891 168 gld. 88 kr.; banka „Slavija" pa bode vsake) imenovanih deklic, ko doživi L", leto, izplačala 500 gld., tedaj vboiu trem 1500 gld.
10. Josip Perko, učitelj v Smibclu pri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu 1000 gld. dote. Do svoje smrti uplačal jo 25 gld. 53 kr.; banka „Slavija" pa bode sinu njegovemu, ko doseže 20. leto Bvoje starosti, izplačala 10O0 gld.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje rado volj no
generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani
v lastni hiši, Gospodske ulice st. 12.
w
Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
z ukusom bobove kave.
Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreči kvarnemu nživanjn nemeSane ali z surogati mešano bobove kave in da je moč prirediti mnogo *l aunejA", poleg tega *«lrnveJAo in tecnejsn kavo. — Neprekosena kot prlntesek k navodni bobovi kavi. (417—20)
Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike.
Osobito se je čuvati slabih posnemovanj. Ilobivit se povsod — </a kile po 25 kr.
Frvo ril «3» t o
kjer se dobivajo brezhibna, ubrano se glaseča, najsolldneje Izdelana
Ivan Gross, Inomost.
(Ustanovljeno 1. 1832)
Tirolske oltre Prlm 'specijaliteta) po gld. 8'—, 12—, 16'— itd. Tirolske koncertne ali elegljske citro (specijaliteta) po gld. 12*—, 16*—, 18 — itd.
Tirolska lesena ln slamnata glasbila po gld 3-50, 4.50, 6—, 10*—.
Tirolske gitare (specijaliteta) po gld. 3-HO, 4-50, 550, 7 — itd. Oooarlne (pristno italijanske) po 60 kr., 70 kr., 90 kr. itd. Ustne harmonika (Knittlinftke s Brebrnim glasom) po 50 kr., 70 kr. do gld. 6*—. Harmonika (najmočnejši usnjati mehovi) po gld. 31—, 5*5), 10* — , 30—. Trobila (le najboljše kakovosti) 8 srebrnimi  obroči, najelegantneje opremljena itd. po tovarniških cenah. (777—8) Za vsako glasbilo popolno Jamstvo. Bogato i 1 ust rovan i katalogi se nosljajo zastonj  in poštnine prosto. — Izvrstne šole za vsa glasbila. — Največja zaloga cerkvenih muzikalij.
Adresuje naj  se: 0~ol3.atra.33. Gross, Innsbruck.
Na cesarja Jožefa trpu.
Karla Gabriela
velilri svetovnoznani
panoptikum in anatomiški muzeji
■V Velikanska razstava
umetnin, ki se doslej tu še niso videle, in sicer ceroplastiških. (Iz voska), slikarskih in kiparskih in iz tvorilne mehanike.
Najnovejše, kar  se je doslej podajalo v tem genreu.
Priznano največja
in najbogatejša razstava te vrste, ki potuje po svetu.
frj  Več Kot lOOO številk. W$
Razstava je v nalašč za to zgrajeni, v«-Č kot 600 kvadratnih metrov obsežni lopi terpjoj čarobno razsvetljujo kakih 5*00 plinoviti luci).
Odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer;
Panoptikum pristopen je za gospe, gospode in otroke, anatomični muzej pa le za odrasle osebe. (839—15),
V«ak J0^hr     » Vstopnina:
terek   m   petek:   Pg-'^aSiJB     SaJgU^-Jl    /a  panoptikum  20 kr..
p O p 01 TJLđ.XiO
(isvzeuisi praznike) je ta anatomični oddelek
zj^olj za dame
otvurjen.
otroci plačajo lO Ur., za oba oddelka iu za poaebni kabinet 30 kr., vojaki do narednika plačajo IS kr.
Ivana Fajdige
rudarsko in rudninsko podjetje ^
v Kamniku
poživlja lastniko onih zemljišč, v katerih se nahajajo kakorinoga koli imena mineral s ko t vari no, bodisi postavno varstvo uživajoče kovine (ako so tudi ob jeduem lastniki prostokopov), kakor tudi tako, ki npndajo v nižjo vrsto kemično-tehnič^ne uporabe, da se, ako bo želijo tem potem gmotno okoristiti, prijavijo na moj gori imenovani naslov. Uzorci pošiljajo se frankovano v množini po 2—5 kil. Da bo prihrani nepotrebno dopisovanje, blagovoli bo naj takoj kolikor možno natančne opise razmer, v katerih bo nahajajo tvarine, prijavam priložiti.
(771-6)
Ivan Fajdiga.
Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip NoII i.
Lastnina in tisk BNarodno Tiskarne".