Štev. 52
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
30. decembra 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je domá 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Dragim naročnikom, širitelom, düševnim i vrednostnim podpornikom!
Gda nam je čast, Vam, z punim božim blagoslovom podeljeno blaženo veselo novo leto želeti, vam naznanjamo sledeča:
1. Cena Novin bo doma kak lani 20 Din; ali hodile bodo največ samo vsako drügo nedelo na štiri strani. Če pristopi 2500 novih naročnikov, za te peneze je damo na štiri strani vsaki hip. Če pa nede teliko novih naročnikov, bar bi lehko bilo i li ščejo poštüvani naročniki vsako nedelo na štiri strani meti „Novine,“ bodo koštale na leto 30 to je treseti dinarov. Širitelje, dajte nam glas do 15 januara, kak ljüdstvo žele i naznanite nam dosta novih naročnikov.
2. Meseca januara vsaki naj plača bar polovico naročnine, če je pa li mogoči, celo. Sirote radi počakamo.
3. Ka bomo mogli sirotam dati pali brezplačno Novine, prosimo dobra srca, da se jih spomenejo i bar nam v té namen pošljejo vekšo naročnino posebno oni, kim na lastni naslov hodijo Novine. Že naprej vsem srčni jezerokratni „Bog plačaj !“
Opravništvo „Novin“.
Od praga nazaj i naprej.
Vsaka hiža ma prag, a ma ga tüdi vsako leto. Zadnji den leta je njegov prag. Na njem vmerje staro leto i narodi se novo. Ravnotak se godi na tom pragi kak na korininom peni bodisi lelije, bodisi regine ali drüge rože, lajnski pen vmerje, izpod njega pa žene novo mladiko korenje za novo cvetje, za nove borbe, za novo veselje ali mogoče joč. Ka bo z mladike pognane, što bi znao naprej povedati? Kakše bo novo leto, je skrito vsem ljüdem. Odkrito je samo edno: negotovost, nestalnost, minljivost. — Pa glejmo z praga najobprvim nazaj! Volili smo to leto. Narod je malogda bio tak navdüšen, tak eden kak letos. Tri ministre je vrgo slovenski narod, ar je spoznao, ka ne iščejo njega, nego sebé. Lažljive stranke je pogazilo naše ljüdstvo i ne se dalo premotiti ni s strašili ni z dari. Negda je „föszolgabirov“ meo najvekšo privlačno moč pri kortešaciji; letos je v okrajnom glavari narod gledao samo uradnika, ki bi zobstom agitirao za vladno radikalno stranko i bi dobo za odgovor ne kruglice, nego zavrženost. Narod je sit praznih obljüb, delo šče viditi. Zvolo si je ljüdi, ki so ž njegove sredine, da se borijo za njega. Ne njim je trbelo zlatoga teleta i plesalcov okoli njega, Mojzeša, vodnika, i ž njim čüteče vojake je šteo meti v parlamenti, ki se ne zastopijo nikoga, nego do gučali za narod proti krivici, se
to dopadne komi ali nej. Narod je čakao od te borbe velke pravice i je ešče čaka. čakao je autonomijo i jo ešče čaka. Borba je trpela komaj polleta, v tom kratkom časi, ar je Radičova stranka ne prišla na pomoč, radikalna vladna pa svojo dano reč pojela, ka de se pogajala za autonomijo — pravim v tom kratkom časi, 24 poslancom ne bilo mogoče priboriti autonomije, ar je proti njej i radikalna i demokratska i socialistična i Pucljnova kmetijska stranka, z Nemci i z macedonskimi Törki vred. Te stranke najmre majo okroglo dvesto poslancov. Stošestdesetosem jih pa more glasati za autonomijo. Z Radičevci vred pa je okroglo komaj 110 glasov bilo za autonomijo. A on prišo nej, zato se za autonomijo ne dalo več napraviti kak niže omenimo i bič neednakosti je pa ne samo dale, nego ešče bole mlato po naših hrbtaj kak dozdaj. Kuluk, povišana zemljarina i dohodnina, vojaški terhi, dragi štemplni itd. so svedok, ka nas je bič radikalov bole pokao kak ešče dozdaj. I pokao bi nas stokrat bole še, če naše stranke ne bi tam bilo. Neštetokrat je ta preprečila terhe nemeravane v zakonskih predlogaj, štere bi vlada zglasala, če ne bi naših ljüdi tam bilo. Štemplni bi dragši bili, dača bi ešče vekša bila, vojaški terhi bi nas bole težili, če naše stranke ne bi bilo. Borila se je ta proti vsem krivicam, glasala proti vsem krivičnim terhom i z svojim nastopom, čeravno nej dosegnola autonomije, a dosegnola je to, ka se vladna stranka maja. Minister za ministrom odstopa ali bukne, kak se pri nas pravi, i tabor tistih, ki so za autonomijo, je vsaki den vekši. Sprevidijo vnogi iz radikalne i demokratske stranke tüdi, ka država v toj formi, kak je, ne more obstati, nego more se pokrajinam dati vekša sloboščina. To z drügimi rečmi pomeni: more se dati autonomija. Z polletnov borbov je zato naša stranka dosegnola to, ka naši politični nasprotniki sami previdijo, ka se centralizem mora odpraviti i mora mesto dati autonomiji. Vekšega uspeha 24 ljüdi ne moglo dosegnoti i vekšega tüdi nega. Gda že tisti priznajo potrebo predelanja ustave, ki so prisegali na njo, te na pragi staroga leta z ponosom i z vüpanjom lehko pravi naša stranka svojim volilcom: v novom leti ešče več dosegnemo.
— Z borbov za autonomijo, za naše pravice prestopimo v novo leto. Namen naš de to, ki idemo naprej po toj poti, štera nam je že teliko zmage prinesla. A k tomi, da več dosegnemo, je dvoje potrebno: stanovitnost i vüpanje. Stanovitnost v borbi od strani naših poslancov i vüpanje, stalno vüpanje našega ljüdstva. Ka se tiče borbe naših poslancov, se vüpamo, ka z božov pomočjov stanovitni ostanejo i je ne premami vso bogastvo radikalov — vüpanje volilcov v srečen izid njihove borbe pa naj novo leto ešče bole potrdi. Se vüpa narod, istina, a sleparje, krivični agitatorje drügih strank ga za svoje dobičke plašijo. Ne dajte se plašiti! Ki saga, nema prav i je slab. Položite svoje vüpanje vu Vsegamogočnoga
i ž njim okrepite borbo svojih poslancov, prle ali sledkar pride stalna zmaga, puna pravica, velika sloboščina. A ar so to velike reči, trebe dosta včiniti za nje. Na ednom ogoni ne zraste vagon pšenice. Plügi moro biti zato posejani. Tak je tüdi z borbov naše stranke. Dajmo njej veliko zavüpanje v novom leti, ka nam pribori velike pravice.
Govor nar. poslanca, g. Jožefa Klekl, dec. 5. na 7. seji narodne skupščine od sekvestriranih veleposestev v Prekmurji.
Gospodje narodni poslanci! Dovolite mi, da v kratkih potezah gučim od sekvestriranih veleposestev na našoj severnoj meji v Prekmurji i to iz toga namena, da pokažem na nekorektnosti i nepravilnosti, štere se tam vršijo s prošnjov i zahtevov, da dotični g. ministri na hasek države i našega prebivalstva te nekorektnosti i nepravilnosti odpravijo.
Prvo sekvestriarno imanje, od šteroga ščem gučati, je posestvo grofa Festeticsa. Te veleposestnik ma v Prekmurji samo mali deo svojega imanja. Vekši deo leži prek Müre v Medjimurji. Meni je čast pitati gospoda ministra pravde, jeli je istina, da je z toga nad 15 jezero oralov obsegajočega imanja odpravljen sekvester? i jeli je istina, de je odajna pogodba za to posestvo že odobrena? (Dr. Krizman: Istina je!) i da to zemljo z maksimumom od jezero plügov, šteri maksimum je določen v gospodarsko-kulturne namene, čakovska posojilnica odava plüg tü i tam celo po 20 jezero dinaraj? (Ivan Vesenjak: Čüjte gospodje, kak se trži. Franjo Žebot: Gospodi ministri to nej znano!) i jeli je istina, da za čakovskov posojilnicov stoji nekša bečko-peštanska banka, štera je posestvo küpila i nosi vö z orsaga dohodke na rovaš našega kmeta i maloga človeka? (Medjimurski siromak zdaj niti z arende ne dobi zemlje, küpiti si je pa ne more. Vr.) Vsi spoznalci razmer znajo, da stvar tak stoji, ar čakovska posojilnica nema teliko penez, da bi intereš mogla plačati svojim vlagatelom. Ona zato ne zmožna küpiti 15 jezero oralov zemlje. Za tov posojilnicov stoji zato omenjena bečko-peštanska banka. Čast mi je pitati g. ministra pravde, ali je pogodba s tov bankov odobrena i pod šterimi pogoji? Jaz tü omenjam zahteve našega okraja gledoč na imanje, štero leži v Prekmurji pri krajih Bednja, Laze, Mürišče, Malakocija, šteri kraji so že vse včinoli, da bi se zdrüžili v edno občino, štera bi deo odavajoče se zemlje krvavo potrebüvala za šolo, pokopališče itd. Ti kraji neso dobili ničesa, čeravno so zahtevali od veleposestniške zemlje v gornje namene. Dejstvo je, da se ta zemlja prodaja, ar sem to od samih küpcov zvedo, ki to zemljo pogajajo, a g. minister pravde pa ne se pobrigao, da bi se pri toj odaji zagovorili interesi našega maloga človeka, da bi se te rešo vsakoga vkanjenja i da bi se gledalo na naše krajevne potrebčine. (Dale.)
2
NOVINE
30. decembra 1923.
NEDELA.
Med Božičom i Novim letom. Evangelium sv. Lukača II. 33—40. Sv Simeon proroküje, ka Jezuš bo znamenje, šteromi de se protigučalo a tüdi vstanenje tih pravičnih, Marijino düšo pa meč prebodne. Jezušek je pa raso, pravi te evangelium v milosti tüdi, ne samo v letaj, pred Bogom i ljüdmi. On je vsikdar bole kazao svoje božanske jakosti i nas je s tem navčo, da mi tüdi moremo den od dneva postati popolnejši vu düši tak, kak smo starejši vu letaj. Pred vsem pa moreta rasti v nas dve najvekšivi jakosti: Ljübezen do Boga i do bližnjega.
Ljübézen do bližnjega.*)
Jaz mislim, da bi morali bogatci skrbno pozvedovati za takše in bi njim moralo biti v veselje, či bi njim mogli pomagati. Te dni sam čteo od dühovniškoga zavoda v Rimi, od kolegija Germanika, ki je bio tüdi meni drüga očetna hiša, da je bio na tom da se zapre. Pa s kakšim srcom naj zapro predstojniki zavod, ki ma v svojoj 500 letnoj zgodovini zapisano, da je vzgojio do leta 1905—5955 svetnih dühovnikov, 527 redovnikov, od teh 35 opatov, 425 püšpekov i— ka je šče več — 15 dühovnikov, ki so vmrli v slüžbi poprijetoga betega, i 10 mantrnikov, od šterih sta že dva svetiva. Že sv. Ignacij, ustanoviteo zavoda, je pravo, da bi se raj dao odati, kak pa da bi zavod zapro. I tak so govorili zdaj predstojniki. Zato so odredili za zavod nabiranje podpor po celom sveti. — Ravno tak dobro bi bilo, či bi nabirali po vesnicah za stradajoče betežnike. Bogati ljüdje bi naj prevzeli skrb za betežnike, za ednoga eli pa več! — Te betežnik je moj, bi pravo, na priliko eden bogatin! — Te pa te je moj, bi pravo drügi. — Za toga bom skrbo jaz, bi pravo tretji. i štrti . . . Bogatini, začnite z delom, organizirajte! Moj Bog, ka vse dnesden organizirajo! Kelko starih stvari! I dostakrat, kda mislimo, da organiziramo dobre reči, organiziramo v istini samo svoje razveselüvanje, svojo dobičkaželnost, svojo častiželnost, svojo gizdost! . . . Zakaj ne bi organizirali teda dobrih del smilenja? Za betežnike, za siromaške, nesrečne betežnike? Či je organizacija dobre stvari za nas, kak pravi püšpek Fanehaber, osmi sakrament, bi takša organizacija v istini bila: kak iz sakramentov večni — bi tekeo iz nje časni blagoslov za siromake . . .
Kda pa tak ne moremo pomagati — či ne moremo obiskati betežnikov z dari te zemle, eli či betežniki toga ne potrebüjejo, — ka naj potom včinimo? Ah, obisküjmo jih bar s tolažbov svojih vüst, s smileno v rečjov! To je že dühovno delo smilenja — pa zakaj ga ne bi povedali tüdi tü, posebno šče ar dobra reč, tolažba, da moč teli. Ah, i kak potrebüjejo betežniki tolažbo. I, častiti poslušalci, či ne moremo i ne znamo več tolažiti sami — skrbimo, da pride k betežniki v pravom časi On, ki se imenüje Bog vse tolažbe i ki od sebe samoga pravi: Kak človek, ki ga njegova mati tolaži, tak bom vas tolažo. O, velka krutost je müditi se pri betežniki s sv. zakramenti! Zakaj se müditi? — Eli zato, ar bo potom včasi smrti O, vi nespametni, nevörni lüdje. Ka zato bo
včasi smrt, či pride v hišo Bog živlenja? O moderni ljüdje, kje je vaša istinska lübezen do bližnjega, do siromaškoga betežnika, do vašega lastivnoga očo, matere, brata, sestre, do vašega betežnoga deteta? . . .
V ednoj uradniškoj hiši (družini) so pravili gotovoga dneva prijateli, ki je dosta zahajao v hišo: Dnes vam moramo pokazati svetišče našega doma. I pelali so ga v sobo, v šteroj ešče je nigdar prle nej bio. Tam notri je ležala neozdravlivo betežna mlada hči drüžine.
     Svetišče hiše da je betežniška soba? Eli je ne to nora miseo? Pa eli je ne svetišče tisti kraj, kde se Bogi polagajo na oltar daritve trplenja.? I eli ne moremo mi darüvati tam Bogi svojih daritev djanske, smilene lübezni? O, le pomislimo, kak podoben je betežnik Kristuši trpečemi! Na zvüna ne ga več lepote na njem i na znotra je njegova düša žalostna do smrti pravijo od Kristuša. Ah istina, s Kristušom sam pribit na križ, lehko pravi betežnik. Gledajmo tede v vsakom betežniki Kristuša trpečega i njemi skažüjmo ljübezen! Amen.
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Kapela Sv. Ane v Boreči je zvone dobila. Borečka Sveta Ana, kak mnoge drüge kapele, je vu svetovnoj bojni zgübila svoje zvone, šterih zgübo je ne samo Boreča čütila, nego okolica tüdi. Naj se ta zgüba nadomesti, sta si dva dobriva borečkiva kmeta Ficko Vendel cehmešter i Sukič Janoš na sebe vzela velko skrb za spravlanje zvonov. I kama bi se obrnola lejko z vekšim vüpanjom za pomoč, či ne k našim vrlim, treznim i delavnim amerikanskim Slovencom. Tak sta v Ameriko poslala pismo, štere vsebino so domači z plebanoš tüdi preporačali i v njem svoje poznance oprosila za nabiranje penez na zvone. — I naši vrli Slovenci so njeva prošnjo ne odbili, nego v svojoj čüdovitnoj dobrotivnosti so lejpo šumo penez prinesli vküp. V Pittsburghi sta poberala peneze Pasičnjek Jožef iz Boreča i Sukič Jüri iz Martinja i sta nam poslala 114 dolarov 25 c. Iz South Betlehema nam je pa prišlo po nabéranji Kozar Števana iz Boreča i Šinko Ferenca iz Skakovec 118 dolárov. Z stem álmoštvom je nikak tri štrti tálov (¾) stroška na zvone poravnani grátalo. Tak je z čista naravno, ka sta zvona na stalen spomin te napisek dobila: „Dár amerikanskih Slovencov na diko Bogi.“ Našo zahválnost do amerikanskih Slovencov smo ešče na te način vöpokazali, ka smo za nje Bogá molili te, gda se je v türmi opravim zazvonilo z zvonami. Amerikanski Slovenci za vašo dobroto do nas bodite od nas srčno pozdravleni. Vi ste nam z vašov darovitnostjov veselje napravili, zato dober Bog naj dolzbriše vaše skuzne britkosti i z veseljom napuni vaše srce tüdi, vi ste nam priliko dali, da se ni eden med nami nede mogo spozabiti z vsakdanešnje molitve, na štero do ga zvoni opominali z svojim glasom, záto vam pa želemo i prosimo od dobroga Boga, da se v vsej vaši zadevaj i nevolaj včasi na Bogá zmislite i Njega prosite
za pomoč, štero vam naj vsikdár delij i vas tak naj potoláži. Da ešče ednok srčno hválo izgovorimo Vam amerikanski naši dobročinitelje, te se tüdi s zahválnim srcom spomenemo iz vsej naših drügi dobro činitelov, šteri so nas ali z penezi ali pa na drügi način, vu zadevi zvonov pomagali. Naj vas dober Bog vse blagoslovi i B. Devica Marija naj vsikdar zvami ostane z svojov obrambov. Blagoslavlanje zvonov — eden vága nikak 163 kgr, drügi pa 120 kgr. — se je vršilo dnéva 18. novembra 1923. Kak žmetno je čakalo lüstvo na teva zvona, je vöpokázalo s tem, ka si je že par dnevov naprej prizadevalo v slovesen stališ postaviti okolico i znotrašnji del te velke, glasovitne i starinske kapele. Borečke i martinske vrle dekline so vso svojo znanost ponücale vu njenom okrašenji. Oltár je bio napunjeni z mnogoštevilnimi naturalskimi korinami i harmonično razdeljenje tej mnogih korin na tom visokom oltari je do dna srca človeka na pobožnost genolo. Prostor pred kapelov je tüdi svetešnji grato. Vse je bilo ne samo z vencami lepo opleteno i okinčeno, nego tüdi prav dobro notri vtálano, zato se človeka pogled nad tov krasotov prijetno páso. Posebno pa zvona sta bila z preveč priküplivimi umetnimi korinami okrašena, zato ne čüdo, ka so ednoj deklini skuzé tekle iz oči, da je vidla, ka korine, trüd njenih rok dolstrgajo iz zvonov i je tak vlečejo gor vu türem. Zvona so blagoslovili g. Kühar Alojz domáči g. plebánoš vu drüštvi g. Ficko Karola markovskoga administratora. Ka so slavnost vu velkoj meri povekšavale v belo oblečene z vencom opletene dekline, dosta ljüdi iz sosednih far, posebno pa g. Ficko Károl administrator, domačin z svojim dobro premišlenim cerkvenim govorom, vu šterom so prav dobro pokazali, ka je vera brezi dobrih del mrtva brezi dobrih del nam ne spravi zveličanja, nam ne trbe potrdjavati ali iz srca pridoči bogplati njim z veseljom povemo.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je na prošnjo županske zveze za Slovenijo razveljavila svojo naredbo, s šterov je naročila davčnim uradom, ka napravijo občinam sezname za kuluk izven uradnih vör i samo proti primerni nagradi. Z ednim je odredila, ka morejo davčni uradi v bodoče takše sezname v uradnih vörah brezplačno napraviti.
Lepa podpora za „Novine“. G. Škafar Jožef, trgovec V Beltincih, je sto dinarov podpore poklono „Novinam“ ka bi vekše mogle shajati. — Da bi bar jezero takših Škafarov meli, bi Novine ne samo velike lehko ostale, nego ešče na „Martinišče“ bi lehko lepo šumo v kraj dale. Žalibog ne samo ka podpore na Novine, — ve je niti ne prosimo, Bog nas čuvaj toga stopaja — nego še naročnine na stotine naročnikov ne plačalo na l. 1923. Dobro zarazmite, 20 Din. ne so zmogli. Pa te nam davčna oblast ešče dohodnino navrže na duge.
Podružnica udruženja vojnih invalidov v Beltincih naznanja svojim kotrigam, da obdrži svoj redni občni zbor v Lipovcih št. 3. zdaj v nedelo, 30. dec. Pridite punoštevilno. Ki ne plačao Članarine, naj jo prinese ravnotak i fotografijo, ki jo še nej.
Na našo železnico. M. Sobota—Ljutomer —Ormož je v treh zadnjih mesecaj dano 17 milijon dinarov.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
„Zakaj“ — a
„Zato, ár si püsto k sebi človeka i si z njim gučao, ne da bi ti povedao glasilo (parolo).“
„Što pa pravi, da mi ni povedao? Jaz toga nesam pravo !“
„Povedao je, povedao . . . prav do mene je prišo i na glas povedao: Nomen imperatorum (ime cesarjev).
„Kaj je pravo?“
„Nomen imperatorum.“
„Numen imperatorum (božanstvo vladarov) je bilo glasilo,“ se zadere Korvin nad njim ves srditi.
„Nomen ali numen (nomen-—ime, numen pa božanstvo) je pa znan vse edno, mislim jaz; O eli u ta edna slova je znan ne dosta razločka. Ve pa meni tüdi pravijo Armenij, pa sem vendar Herman — ali to te ne vse edno? Što bi pa poznao vaše jezikovne razločke do pičice?“
Korvin je bio sam na sebe čemeren, ár je vido, da bi boše opravo s kakim zabitim Rimlanom, kak pa s tem močnim divjakom, tühimom.
Rad bi znao, kak se boš izgučao pred vladarom“ njemi dene, ár tüdi znaš, da se casar ne da špilati i za norca držati.“
„O ka se pa te reči zadeva, sva pa oba v kaši. (Korvin obledi pri toj reči, ár spozna, da je istina) ví si morate kaj izmisliti, da mene rešite,
če ščete rešiti sami sebé. Vej je casar vas postavo za odgovornoga za ... tisto, na ka že je ... desko !“
„Istino govoriš prijateo! Jaz povem, da te je cela banda napadnola i bujla. Le zapri se za nekaj dni v svoj dom, ne bo ti menkalo ne jestvine ne pijače, samo da se ta reč malo pozabi!“
Vojak je pa odišeo i tak napravo, kak njemi je velo Korvin. Prle, itak je odišo iz trga, je šče vse na okrog pogledao, če bi šče kde najšo kakšno sled. Skoro poleg stebra je ležao nožek, šteroga je že nindri vido, tak se njemi je videlo. Skrbno ga shrani i odide, da napravi novi prepis casarkoga razglasa.
Nekaj dni nato je Tibera vrgla na breg mrtveca, vojaka panonske kohorte, šteromi se je poznalo, da je bio vmorjeni.
Lüdje so mislili, da je v pijanosti spadno v vodo i se neso nikaj več brigali za njega; ali to več bi naj bole znao raztolmačiti Korvin sam.
Različna tumačenja.
Proti jütri so vzeli lüdje od svej strani na trg, da bi videli i šteli strašen, že dugo zapreteni razglas; kda so pa desko najšli prazno, so se začeli puntati. Ništerni so občüdivali pogumnost i kurajžo krščenikov, štere so prle imeli za bojazlivce; drügi so se čemerili nad nesramnostjov, i ništerni so se norčevali nad casarskimi slüžabniki, šteri so bili odgovorni za razglas, ár se njim je kaj takšega pripetilo. Po celom varaši i po vseh šetališčaj i je ne bilo drügoga guča, kak samo od toga. Tüdi v Antoninovih toplicaj je sedela drüžba i se je pogovarjala od toga dogodka; bili so fiškališ Skaner,
Prokul, Fulvij i modrijan Kalpurnij, ki je nekaj brskao po starih knigaj.
„Kakšna čüdna dogodba je s tem casarskim razglasom“ se oglasi nekak.
„Povejte raj kakšno hüdodelstvo proti blaženim casarom, je djao Fulvij.“
„Eli ne ste čüli, da so panonskoga vojaka najšli mrtvoga, ki je pri razglasi stao na straži, pravi Prokul; dvajstisedem ran je meo na teli od noža, izmed tej dvanajset takšij, štera je edna zadostna za smrt.
„Ne istina, ne — “ S samov comprnijov se je zgodilo, pa ne s silov (močjov) pravi Skaner i nato nadaljüje.
„Dve ženski sta se približale k vojaki, te je svojo spico vrgeo v edno, da njoj je šla skoz tela i se je potom zašpičila v pesek, ženski pa ne bilo nikaj. Nato zgrabi za sablo i mlati po drügoj i zgodilo se je kak, da bi po kamenji mlato . . . niti mignola ne, samo na vojaka je sipala nekšo stvar i vojak je zleto v lüft i spadno na streho bližnje hiže. Zajtra so ga najšli spečega na strehi. Eden mojih prijatelov je sam vido lestvico naslonjeno, po šteroj so ga vzeli dol.
„Čüdno, kaj ... čüdno,“ Kakšni nenavadni lüdje so krščeniki se jih več oglasi.
„Jaz pa toga nikaj ne vörjem“ pravi Prokul. „V comprniji nega takšij moči; pa mi tüdi nejde v glavo, zakaj bi tej zapüščenci več znali i zamogli, kak drügi ljüdje, ki so bolši od njih. Kalpurnij, odložite knigo i nam povejte, jeli je mogoče, to kaj nam pravi Skaner, ali pa ne!
Dale,
30. decembra 1923.
NOVINE
3
Carinske konference do se vršile vsaki mesec v M. Soboti. Prva se je 11. dec. Otvoro jo je z jedrnatim govőrom g. upravnik Pirc. Namen teh konferenc je, da občinstvo spozna carinske predpise, ka je jako važna stvar. Gda se bo konferenca pali vršila, se pravočasno naznani. -— Od svoje strani samo odobravati moremo te konference i oprosimo naše vodilne trgovske kmečke, i delavske ljüdi, da se radi vdeležijo teh konferenc.
Dvovlastniki morejo meseca januara pri svojoj carinarnici vložiti prošnjo, da se njim pali prizna dvovlastniška pravica. Tiskovine za to prijavo se dobijo na okrajnom glavarstvi v M. Soboti i v D. Lendavi. (Okr. glav. št. 9096/1).
Imenovanje učiteljic. Višji šolski svet je imenoval Szép Margito, učiteljico za Dolnjo Lendavsko drž. ljudsko šolo, Belovič Vilmo za r. k. ljudsko šolo v Čentibo.
Za doktorski pregled po odredbi ministerskoj (št. 324.) plačajo uradniki, gda se uradno preiščejo, 60 dinarov. To ide vsem, ki so v državnoj slüžbi.
Zakaj je Koroška raj glasala l. 1920. okt. 10. za Austrijo, kak za Jugoslavijo? List „Prerod,“ šteri izhaja v Ljubljani i se bori za prepotrebno treznost i pošteno oponašanje med Slovenci v 6. št. l. 1923. poda trojo sliko, iz šterih vsaki v Boga vervajoči človek lehko sklepa, zakaj je verno slovensko ljüdstvo ne glasalo za Jugoslavijo? Etak zgledajo te slike: 1. „V cerkvi miné popoldnešnji nedeljski blagoslov. Ljüdje se sipljejo z cerkvi. Slaboveren slovenski vučiteo stoji pred cerkevjov i pita one, ki prihajajo z cerkvi: Ali je komedija že dokončana.“ 2. Lepa letna nedelja. Po vesi je precesija z Presv. Olt. Svetstvom. Najsvetejše je postavljeno na začasni oltarček, popeva se evangelium i deli se blagoslov, čisto v bližini pa sedi s klobükom na glavi civilno oblečen slovenski uradnik s svojov gospov.“ 3. „Jugoslovenski uradnik pride k vernomi slovenskomi kmeti i ga pita: Ali vi verjete, ka vam „pop“ pripovedava v cerkvi? — Kmet kak veren katoličanec se zna da pritrdi. — Uradnik: Ali verjete, da je Kristuš Bog? —-Kmet: Kak pa da, ve je z čüdami to posvedočo i od mrtvih stano. — Uradnik: Ali ste ga vidili? — Kmeti je bilo zadosta. A te se je tüdi odločo, kak bo glasüvao. Izjavo je: Za takše ljüdi pa jaz ne bom glasüvao.“ Če bi v Prekmurji bilo glasanje, ne bi spodobni zroki naj več glasov spravili za Madjarsko?
Bakovci. Dne 21. decembra popoldne ob 2. vöri je zgorela hiša Štefana Horvat. Krüh so pekli i so se saje vüžgale.
  Kupšinci. Nemec Jožef, 63 let star oča, je te mesec december pokazao svojima sinoma i sosedom vlase, s šterimi so se njegovi sinovje Števek i Vinci rodili. Prvi se rodio l. 1894, drügi pa. l. 1895. vlasje so beli bili kak belo svilo. — Kak se vidi, vlas ne postane samo na glavi seri, nego v papiri tüdi pa tü ešče hitrej.
Daleč smo prišli. Uduženeje vojnih invalidov je objavalo v Novinah članek, ka se je pri Deutschi prek policijske vöre kartalo i nieden orožnik ne opazo i gorjavo. „Naš Dom“ piše, ka je ta objava Novin malenkost. Mi pa pravimo: Zakon zagovoriti, če je od te nejmenše reči samo guč, je veliko delo. Da če dovolimo zakon v malom prelomiti, nemamo juša zahtevati, da se vu velkom te drži. Kama pa brez zakona pridemo?
Klerikalni klub je prej pritiskao na g. Šiftara piše „Naš dom,“ ka je tak te ne vüpao ostati pri radikalaj, nego nazaj stopo k krščanskoj stranki. Ta trditev „Našega doma“ popolnoma izmišljena. G. Šiftar, ne da bi njemi što reč pravo, šo sam v Beograd, odkrio celo delo, kak so ga radikali šteli küpiti, dr. Korošci, predsedniki kluba i té niti na klubovoj seji ne dao od té reči več razpravljati, ne da bi klub pritiskao na g. Šiftara. G. Šiftar je spoznao, da so laži, z šterimi so ga nešterni radikali lovili i zato kak poštenjak je odbio njihove ponüdbe. To so njemi celo lagali, ka ga njegovi pajdašje poslanci zametavajo, sovražijo, na njega nikaj ne dajo. On gda vidi, z kak grdimi sredstvi ga ščejo dobiti, celo gda je zvedo, ka njemi ešče peneze ščejo dati, je póvrgo mešetarsko bando i ostao za koj ga je naše ljüdstvo zvolilo.
„Stopo je v radikalno stranko, ka bi dobro včino našemi kraji“ piše od g. Šiftara „Naš dom“. G. Šiftar ne potrebüje zagovora od socialistov, ki so bili pomagači radikalov, zdaj so pa celo k njim prevrgli. To ob prvim na gornjo trditev. Obdrügim pa čast nam je pitati gospode okoli „Našega doma“, kakše dobrote bi mogo što prinesti od radikalov v naš kraj potom, ka so radikali letos delali. Zvišali so dačo na zemljo na šestkratno, dohodnino za 30%, zglasali so kuluk, i strašne vojaške terhe, podignoli so takse, monopol, k propasti so pripelali posojilnice maloga človeka, slovenske i horvacke oficire so vrgli na ceste, sirotam so vzeli zemljo itd. Povejte, boži ljüdje, če bi se par mostov i poti napravilo v Prekmurji se zna
ka za naše peneze, bi to našemi narodi proti gornjim terhom zdaj pomagalo? Bodimo pravični i pametni.
Dosta dače je v orsagi zato, piše „Szabadság“ ar je dosta klerikalnih poslancov. Hartner zato piše tak, ar je dosta otrobov v njegovoj posestvi.
Država.
Dragi razbojniki. Ar šče v Čarnoj gori zdaj nega mira pred razbojniki, je sklenola vlada povišati cene za glave razbojnikov. Tak se plača tistomi, ki Razpopoviča, Ničeviča, Bosoviča buje, zgrabi, eli pomaga, da se spravijo s sveta, 100.000 dinarov za vsakoga. Drügi so cenjeni po 30 jezer dinarov.
Peški krog sveta. Te dni se je müdio v Zagrebi Henrik Schäfer (Šefer), ki potüje krog sveta. Pred dvema letoma se je namreč vadlao s predsednikom nekše ameriške drüžbe, da prepotüje v 6 letaj vso zemlo i napravi najmenje 55 jezer km. Či Schäfer spuni svojo oblübo, se njemi splača 200 jezer dolarov. Potüje že 2 leti i med tem je napravo 21 jezer km. V Zagreb je prišeo z Taljanskoga, od tam bo pa šo v Belgrad, potom v Carigrad.
Automobilska nesreča. Na cesti Rišanje —Nikšič v Čarnoj gori se je prevrgeo avtomobil. V njem je sedelo 11 peršon. Vse so ranjene, ena je mrla.
Nova kniga. Učitelski dom v Maribori je založo „Narodne pravljice iz Prekmurja.“ Pravlice sta priredila Kontler i Kompoljski. Kniga se dobi pri založništvi i košta vezana 15. nevezana pa 10 dinarov.
Ponarejüvalci penez zgrableni. Pred kratkim so v Zagrebi zgrabili vekšo drüžbo ponarejüvalcov penez i švercarov. Eden od njij je skočo skoz okno i se jako poškodüvao.
Svet.
Avtomobili (motori) v Ameriki. Prvoga julija toga leta je bilo naračunenij 13 miljonov avtomobilov.
Kelko koštajo volitve na Angleškom. Nekše angleške novine pišejo, da koštajo volitve okoli pol dva milijona funt šterlingov (okoli 10 milijard dinarov). Tej penezi so se ponücali za agiteranje.
Zanimiva štatistika (račun). Nekši modrijan, je zračuno, da potroši navaden moški v celom živlenji, či se včaka 70 let, okoli 230 centov krüha, 1800 kil. mesa, 15.000 bilic i spije 23.000 litrov tekočin.
Zapovid za vničenje vseh verskij i bogoslovnij knig v Rusiji. Kak poroča „Ruskulta“, je sovjetska vlada izdala zapovid, da se morajo vse knige, ki nasprotüjejo dühi i cilom komunizma, odstraniti iz vsej knižnic i trgovin po celoj Rusiji, posebno pa verske i bogoslovne.
Domača politika.
Zemljoradniška stranka, v šteroj je tüdi bivši poljedelski minister, g. Pucelj, je grdo napadnola na seji finančnoga odbora slovensko dühovščino. Njeni poslanec je vüpao celo to kosmato laž na svetlo dati, ka je prej na Slovenskom teliko popov, ka je vsaki osmi človek pop i ka njim trebe vzeti popovsko slüžbo i je spraviti v pisarne za uradnike. — Ste čüli že, boži ljüdje, vekše bedarije? Znate, ka to pomeni, ka je vsaki osmi človek pop? To, ka vsaki sto farnikov ma ednoga dühovnika, törjanska fara jih tak ma sedemdeset, beltinska osemdeset nedeljska pet, bedenička sedem itd. Vidite, kakše norije znajo ljüdje povedati? Pa prej za uradnike bi šli popi. Ednok je ženijo, drügoč za uradnike pošiljajo ravno tisti, ki zahtevajo, naj se uradniki zrečijo, ar jih je predosta i ki zakone branijo tistim, ki dece ne bi mogli prehraniti. — Pač norcov je dosta, dober Bog njim pa daj pameti.
Finančni odbor, čeravno so se že 15. dec. začele parlamentarne počitnice, je preminoči tjeden meo še seje, na šterih je bio sprejet proračun raznih ministerstev.
Kuluk v Srbiji. Člen 24. proračunskih dvanajstin za mesec oktober-november-december se etak glasi: „Ministri za zgradbe se odobri kredit treseti milijon dinarov za dela v mesecih oktobri, novembri i decembri t. l. da se popravijo te državne ceste: Beograd—Šabac, Beograd— Ralja—Mladenovac—Milotovačka—Reka; Milotovačka—Reka—Topola—Kragujevac—Kraljevo; Kraljevo—Raška; Valjevo—Osečina; Osečina— Loznica; Užice—Vardište; Užice—Čajetina; Vranje—Korlovac—Bosiljgrad;	Peč—Čakor—
Andrijevica; Štip—Veles in Golubac—Dobra— Donji Milanovac.“ — Kak vsaki razmeti človek vidi, nega tü guča od kuluka, nego od naše dače celoga orsaga, z šterov se popravljajo ceste v Srbiji. I mi pravimo, naj se popravljajo, vsaki narod naj ma dobre ceste — a da bi se samo tam popravlale, mi bi se pa na vednakoj
cesti premetavali, ar so takše jame na njej, to pa že neide. Proti tem krivicam se je borila naša stranka, proti tem je glasala, zato je teliko kriva pri radikalaj i njihovih bivših zaveznikaj, demokrataj i samostojnih. — Kak se iz toga člena vidi penez, šteroga bi plačali mesto kuluka, bi odromao na pot, po šteroj več ne more nazaj priti. Vsaki naj se zato za delavca da pisati gor pri kuluki i nej ka dá odküpnino. Na leto ednoga delavca da samo, ki nema od stodinarov vekše vednake porcije. Ne na vsaki den ednoga delavca, nego na vseh sedem dni ednoga delavca. Pa pri nas, gde so goste vesnice, niti telko ne bi prišlo na ednoga. Zato najčednej je, zapisati se samo za delo ne pa ka te delavce dolslüžili. Delavec ostane doma, odküpnino pa dobi beogradska centralna kasa, štero ne razmi te slovenske reči: „ka sam ti notri plačao, dajnazaj.“
Demokratska stranka se rüši. Svetozar Pribičevič, bivši minister je vöstopo ne toti še iz stranke, nego iz glavnoga odbora stranke. Dve sküpini sta v njej, edna Pribičevičova, štera je za dozdajšnji centralizem i drüga Davidovičova, štera bi bila za neko autonomijo. Naši slovenski liberalci, dr. Žerjav, dr. Kukovec itd. držijo vsi z Pribičevičom, Slovencom neščo pripoznati sloboščine, autonomije.
Svetovna politika.
Grško. Tam se je zgodila važna izprememba. Pri volitvaj, štere so se pred kratkim zvršile so dobili večino republikanci pa venizelovci. Ar je med venizelovci tüdi dosta poslancov, ki čütijo republikansko, je skoro gvišno, da postane Grčija republika. Po volitvaj je mela vlada sejo i na toj seji so sklenoli, da opotijo krala, naj odide do tečas iz države, dokeč narodna skupščina ne sklene, ali bo Grčija nadale kraljevina, ali pa republika. Krao se je nato podao po ladji na Romunsko k svojemi testi. Na leto prej dobi 1 milijono drahem penzije ali krüšnoga. V našem Belgradi bi radi bili, či bi krao duže ostao, zato so se nekaj vmes vtikavali, nego grški politiki se za to ne brigajo. Je prav, ka ma sosid sosidi zapovedavati kak naj vertiva na svojem dvorišči.
Veselo novo leto vsem našim kupcom. Ivan Markovič, D. Lendava.
Tisztelt vevőmnek boldog újévet kívánok. Markovlcs János, üveg- és pórcellán-kereskedő D. Lendava.
Razglas.
Oddajalo se bode po znižanih cenah na javni dražbi drva i les. Mesto plačila v gotovini jemalo se bode tüdi žito. Prednost imajo interesenti agrarne reforme.
Javna dražba.
Sredo, 2. januarja 1924. ob 9. uri dopoldne se odda hraste v Berikah.
Četrtek 3. januarja 1924. ob 9. uri dopoldne izdelana drva i stoječi les v Vučji gomili.
Petek, 4. januarja 1924. ob 9. uri dopoldne izdelani les i les na panju pri potoku v Šalamoncih.
Soboto. 5. januarja 1924. ob 8. uri. dopoldne izdelana drva i les na panju v Mačkovcih.
Pondeljek; 7. januarja 1924. ob 9. uri dopoldne stoječe hraste v Mlajtincih.
Upr. sekvestr. veleposestva Szapary
v Murski Soboti.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
ODA SE LES
stoječi z zemlov vréd ali pa brez zemlé samo posekati i stara cimprana hiža pri
Lovenjak Janoši v Prosečkojvési Štev 4. pošta Mačkovci. Prekmurje.
4
NOVINE
30. decembra 1923.
Krščanski mir.
piso: Hari Leopold ev. bogoslovec.
Tak mislite, ka vam nikaj ne fali, ali či svoj žitek gledate, to bodete vidli, ka je vaše srce tak čarno, tak preveč kmično kak noč, da mesec ne sveti, v šterom srci vsikdar nevoščenost i greh kraljüje. Či vaše vüsti to pravijo, ka vse mate, te v vašem srci edna neznana (žica) ete reči nese v vaša vüha: ti slab človek bogme nikaj dobroga neimaš. Gledajmo globše v to delo. Od koga visi vaš mir? Lehko od vašega dobroga činenja, od vašega srca, ali od zvünskoga srečnoga vüpanja? O te se bogme vsaki den lehko preobrnejo, najbole ljübleni cajt ednok najbole bridek postane, če svojo blaženost na vüpanje zidate. Ešče i jaj vam, če se je ne notri poklonila kmična noč, či ednok viher goristane, šteri je že ne daleč, či pride vaša starost, da že va stari svet ne bode poštüvao, da že vas ne bode nüco, či ednok po vas pride smrtni kosec i vaše telo ljüdstvo v cintor sprevodi, kde bode velika tihoča kraljüvala, vašo düšo pa Bog pred sebe pozove, ka začnete te vi brezi znotranjega düševnoga mira? Te bodete previdli, ka ste sami sebe znorili, ali že bode kesno.
Zato, Pobožni Krščeniki, paščite se i bodite na pomoč svojim bližnjim, nesite njim z čistim srcom i dajte njim spoznati Boži mir, šteri je vekši od vsakoga znanja takšega mira ete svet ne more dati, ali vzeti vam ga tüdi ne more, ar vam ga je Bog dao i te mir vam bode blaženost spravo. Te Boži mir samo tisti dobi, što čisto srce ma i što vsikdar na Boga misli, što Jezuša zapovedi ne samo z vüstami i z rečmi, nego z vsakim svojim delom zdrži. Takšega človeka Bog nikdar ne nja na sebe, nego potrošta ga, da je žmeten njegov križ i šče na smrtnoj posteli. O idite vö na vsako pot i pelajte te nevörne, nepravične na ednako, na Božo pot, roko njim dajte, zovite je k sebi i v štero hižo te notrišli, mir bode tam naveke.
II.
Zvün Božega mira ešče je etoga sveta, med ljüdmi stoječi mir, šteri samo v čistom srci kraljüje. Gledajmo mi tüdi na to, naj mir bode med ljüdmi, živmo v miri med sebom i spravmo mir tam, kde ga nega.
Ništerni ljüdje to pravijo, kak morem jaz z drügim v miri živeti, či on to nešče? To je vse edno, naj drügi greh dela, vi lagoje z dobrim nazaj plačajte, što mir išče, on se ne zboji od najvekši zadevov, on zna, ka v pravičnoj ljübeznosti takša Boža moč kraljüje, štera ešče to lagoje srce miri, on ve, ka je mir v ljübeznosti Boga, on zna, ka je nepravičnost bolše od drügih zatrpiti, kak drügim včiniti,
Pitate dale, kak naj jaz mir gorzdržim, či mene čest i moja düšnavest na to truca, ka naj jaz sodim? Jaz vam to pravim, sodte one šteri so soda vredni, ali pri sodi naj ljübeznost kraljüje, ar Bog tüdi v ednoj roki orožje i v drügoj ljübeznost nosi. Pokažite, ka ljübite našega najvišjega Gospoda, ne bojte se od drügih ogrizavanja, stojte močno, kak pečina, kak prvi krščeniki, či je Bog z nami, što proti nam „Si Deus pro nobis, quis contra nos.“ Ali so takši ljüdje, šteri za veliki dobiček dolzatajijo Boga, ali tej nigdar ne bodo vidili nebesa.
Ljüdje so nikdar ne v miri živeli, da je Jezuš krščansko maticerkev nastavo, te so židovje i poganje tüdi preganjali krščenike i keliko ljüdi je moglo nedužno smrt gorivzeti. I dnes tüdi to vidimo, ka svet, ljüdje neščejo v miri živeti z bližnjimi, z sosedi svojimi, zato ar so vnogi ljüdje tak nevoščeni, ka se njihovo srce veseli, či drügoga nesreča, križ goripoišče. Več mesti v držini tüdi nega mira, nego bitje i kreganje.
I zakaj se to godi, ka je tomi glavi zrok? Glavni zrok tomi, ka v držini nega mira, je nevörnost i pitvina. Pitvina ne samo düšo mori, nego telo tüdi na nikoj spravi. Kelko ljüdi je, šteri v nedelo, da bi v Božo hižo mogli iti, te v Šatana hižo, v gostilno ido, te ne ka bi svojo deco dobro včili, nego lagojo peldo njim kažejo. Poglednite tistih starišov deco, šteri so alkohola robi, deca je takšna, kak roditelje, ar sad ne spadne daleč od dreva. Krščeniki! obüdite se i bodite nazaj k Bogi, šteroga ste zapüstili i dostakrat ste ga zatajili. Hodite nazaj vi, hüdi sinovje i hčeri, i proste Boga, naj vam odpüsti vaše velike grehe. Či bodete poštüvali Boga i sami sebe, či te molili Jezuša Kristuša, te bode mir kraljüvao med vami naveke.
Tak mislim, ka z etoga spoznamo, kak trno, kak preveč trbej mir na etom sveti, zato vsi na to gledajmo, ka si naj mir spravimo. Iščemo i zdržimo mir, blaženi so oni, ki ljübijo mir, pravi Jezuš, ar se oni zovejo za Božo deco, blaženi so oni, ar oni najvekši kinč majo, šteri mir so apoštolje tüdi nazveščavali v našega zmožnoga Boga i v Jezuša Kristuša imeni. Oni blaženi
morejo biti, ar je njihov gospod mira kralj i njihov orsag je mira orsag. Jezuš je zato prišo na ete svet, ka naj mir spravi etoga sveta ljüdstvi s svojov krvjov, s svojov smrtjov i s svojim goristanenjom od mrtvi.
Prekmurski dijak.
Sestanek prekmurskih dijakov.
V soboto, dne 20. decembra t. l. predpoldan ob 9 h. se vrši v Beltincih v šoli sestanek vseh prekm. dijakov, ki so v dij. zvezi. Ker se bodo na sestanku obravnavale stvari, ki so važne za vse, zato prosim vse dijake in dijakinje, da se sestanka udeležé.
Dolžnost vsakega je, da sodeluje pri delu za skupnost.
V slučaju zelo slabega vremena (če bo malo deževalo, ali snežilo nič ne škodi) se preloži sestanek na pondeljek (31. dec.)
Mogoče je, da se zborovanje zavleče prek poldan, zato naj prinese vsak kaj malega s seboj, da ne bo „kruleto in trebuho . . .“
Pridite vsi!
K. F.
Gospodarstvo.
Cene silja doma.
Pšenica       100  kg.       K.    1000—1200.—
Žito	„     „	   „	 1000.—
Ječmen	„     „	„	 1000.—
Oves	„	„	„	900.—
Kukorica        „	„	■ „	900.—
Cene živine.
Govedina	1	kg.	K.	100.—
Teletina	„	„	„	120.—
Svinjsko meso        „	„	„	100.—
Mast	„    „		„  180.—
Slanina	„	„	„	160.—
Zagrebečka borza dne 27. decembra 1923.
Amerikanski dolar 1 dolar	K 346.—
Austrijska krona 100 K	K —.50
Čeho-Slov. krona 1 K	K 10.18
20 kronski zlat	      K 1200.—
Francoski franc 1 frank	K 18.70
Madjar. K 100 (nova em.)	K	1.—
Švic. fran. 1 fr                                    K 63.50 Talijanske lire 1 lira		  K 15.28
Zürich:
Dinar 100 Din.	Sv. frcs 6.50
Pošta.
Činč Jožef. Petanci. Poslao si nam 13/I 97 Din. 50 par i 18/VII. 215 Din. Ar je više poslano, prosimo odgovor v kakši namen je poslano. Mogoče je ovih širitelov naročnina ali ešče kaj za štero leto? P. Szeredy. Dobrovnik. V obilnosti je s tem plačana naročnina za l. 1923. Hvala lepa. Eden siromak je za višek brezplačno dobo to leto naš list. M. Vinčec. Chicago 2043. W. Van Buren Str. Dinarov, 415 dobili. Najlepša hvala. Radi bi pa znali jeli je to tüdi Ros Štefana naročnina? Prosimo, razložite to pošiljatev. Talaber J. V. Dolenci. Dobite prošeno, če se dobi tam delo, gotovo je to ne.
Mali Oglasi
Srečno, veselo novo leto želim vsem svojim odjemalcem! Anton Klemenčič trgovec z mešanim blagom, vinom in pivom, Beltinci.
Srečno, veselo blaženo novo leto želem vsem svojim odjemalcom, prijatelom i znancom Škafar Jožef, trgovec z usnjom, v Beltincih.
Veselo i zdravo novo leto voščim vsem svojim odjemalcem! Albin Sagadin, trgovina usnja i špecerije v Beltincih.
Klepec Pavel in sinovi iz Beltinec vsem svojim odjemalcom žele srečno od Boga blagoslovleno novo leto. 
Blaženo novo leto žele svojim küpcom Kralj Vekoslav, pekarna v Beltincih.
Pekovski majster Franc Dečko v Beltincih veselo novo leto žele svojim odjemalcom.
Čeh in Gašpar, trgovina v M. Soboti svojim küpcom žele blaženo novo leto.
Blagoslovleno novo leto žele „Slovenska knjigarna“ v M. Soboti svojim odjemalcem.
Hotelir Dobrai v M. Soboti vsem svojim obiskovalcom blaženo novo leto žele.
Brata Šiftar v M. Soboti trgovina na veliko srečno novo leto žele svojim küpcom.
Veselo novo leto svem odjemalcom. B. Cimerman, delikatesna trgovina v M. Soboti
Blaženo novo leto vsem obiskovalcom. Sidonija Novak, slaščičarna v M. Soboti.
Brata Kühar, trgovina z mešanim blagom, v M. Soboti, žele svojim odjemalcom blagoslovleno novo leto.
Veselo novo leto vsem našim küpcom. Prekmurska tiskarna v M. Soboti.
Ivan Peterka, trgovina z železninov v M. Soboti, žele svojim odjemalcom srečno novo leto.
Krüha. vina, vsega do vole, düšnoga zveličanja pa največ žele predsedništvo i tajništvo SLS za Prekmurje v tom novom leti vsem kotrigam Kmečke zveze!
A. Hirschl, trgovina z gotovimi oblekami v M. Soboti žele blagoslovleno novo leto svojim odjemalcem.
Veselo novo leto vsem odjemalcom. Brata Brumen, trgovina z meš. blagom v M. Soboti
Veselo blaženo novo leto želim vsem svojim poštüvanim odjemalcom Kocet Ivan, trgovec z mešanim blagom v Črensovcih.
Vsem cenjenim obiskovalcom i poznancom želi srečno novo leto. Ludovik Vukan, Centralna Kavarna D. Lendava.
Tisztelt vendégeimnek és ismerőseimnek boldog uj évet kívánok. Vukan Lajos, Központi Kávébáz, D. Lendava.
Veselo in srečno novo leto žele vsem svojim cenjenim odjemalcom, prijatelom i znancom, pa prosi za nadalno naklonjenost.
Trgovina Peter Osterc
v Beltincih.
Na prodaj
je v Mali Polani hiša i več zemljišča v Nemčovi njivi i senožati pokojnega krčmarja Ivana Poredoš. Kupci naj se obrnejo na
advokata dr. Viljema Némethy v Dol. Lendavi.
Zavolo obnovitve obrata včasik odam
kompletno mlinsko žagalno šker i okrožno žago
(cirkular)
Oda se tüdi kompletna mlinska šker, stoječa iz: 1 duplinski, 2 enostavna valeka, 2 par kamla, cilindri, vzvleki (Zufzugi) i transmision. 
Šker je ešče v obrati pri: ANTON MAITZ mlinar v SOTINI p. Rogašovci.
Gostilna hiža z pohištvom, 2 štali, magazin, ograd, šume, pole, se zavolo žmetnoga betega oda po nizkoj ceni. V gostilni, šteroj dobro ide, je tüdi trafika. Što jo šče küpiti, naj si jo pride gledat k
Stojko Boltižari, gostilničari, Peklenica 24. pri M. Središči, Medjimurje.
Podpirajte Novine!
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava