Iz domače politike. Narodna skupščina se bo sestala dne 15. januarja. Skupščina bo odstopila finančnemu odboru proračunski predlog za leto 1936-37. V času, ko bo razpravljal finančni odbor o proračunu, se bo skupščina pečala z zakonskimi osnutki, ki se nahajajo v razpravi pri skupščinskih odborih. Gre za osnutke zakona o prekrških, trgovinskega zakona in zakona o gospodarskih zadrugah. Vsi ti zakonski osnutki bodo sprejeti do konca januarja. V prvi polovici meseca februarja pride na skupšeinski dnevni red državni proračun v načelu in v posameznostih. Nov radikalni večernik v Ljubljani. V soboto dne 28. decembra je začel izhajati v Ljubljani nov večernik, ki se imenuje »Slovenski dom« in bo zastopal stališče JRZ. Nov list urejujejo v istih prostorih kakor »Slovenca«. »Slovenski dom« bode izhajal vsak delavnik. Mesečna naroČnina _naša 12 Din. Urednik je pa Jože Košiček. Politične novice iz drngih držav. NEVAKEN POLOŽAJ FRANCOSKE VLADE. Francoski ministrski predsednik in zunanji minister Laval se je za enkrat komaj izmotal iz zagate. Že parkrat smo pisali, kako sta skovala francoski miniski predsednik in zunanji minister Laval ter bivši angleški zunanji minister Hoare v Parizu pogoje za mir v italijansko-abesinski vojni. Po teh predlogih bi bili zmagoviti Abesinci skoro ob polovico cesarstva. Radi pariških mirovnih točk v korist Italiji je odstopil angleški zunanji minister in ga je nadomestil A. Eden. Ne samo angleška parlamentarna večina in javnost, ampak tudi Prancozi niso zadovoljni z Lavalovim nastopom proti Abesiniji. V francoski skupščini je bilo stavIjenih več interpelacij, ki so zahtevale od Lavala, da se mora pred celokupnim parlarnentom opravičiti. V francoski zbornici je preživljal Laval zadnje dni hude čase in komaj mu je uspelo, da je zaenkrat še preprečil odstop svoje vlade. Vsa francoska pa tudi mednarodna javnost je z največjo napetostjo pričakovala izid bojnega glasovanja dne 28. dec. raed Lavalom in nasprotniki njegove zunanje politike. Razprava o Lavalovem nastopu proti Abesiniji je pričela 27. decembra popoldne z obširnim Lavalovim govorom. Nadaljevala se je 28. decembra ves dan in je dosegla v večernih urah, ko se je Laval ponovno pral, svoj višek. Levičarske skupine so se ostro zaganjale v Lavala z očitki, da je povzročil s svojim oklevanjem za ali proti poostritvi sankcij naprara Italiji splošno nesigurnost v Evropi. Razprava o Lavalovi politiki je bila parkrat tako burna, da je moral predsednik zbornice sejo prekiniti. Pri zaključnem glasovanju je dobil Laval 43 glasov večine, pa tudi ta zmaga ne bo brez posledic. Vsi govorniki radikalno socijalistične stranke, ki ima v vladi več ministrov, so nastopali v govorih proti Lavalu. Iz takega precej odločnega protinastopa sklepajo, da bodo sapustili radikalno-socijalis.i.ni ministri Lavalovo vlado in izzvali krizo. Tudi po časopisnih zatrdilih je postal položaj Lavalove vlade nevzdržen. Belgijski kralj kot posrednik. Belgijski kralj Leopold III. se je pripeljal zadnje dni že drugič v London. Vse trdi, da po sreduje kralj Leopold III. radi napetosti med Anglijo in Italijo. Belgijski vladar je svak italijanskega prestolonaslednika, ki bo v doglednem času zasedel italijanski prestol. Leopold bi rad pomagal sorodniku, da bi ne prišlo do popolnega preloma med oberaa precej si nasprotnima velesilama Anglijo in Italijo. Kedaj pričakujejo spremembo položaja med Italijo, Anglijo iii Abesinijo? Do sredine januarja ni pričakovati, da bi prišlo do novih poskusov mirne poravnave spora med Italijo in Abesinijo. Angleški poslanik v Rimu je namreč odpotoval na tritedenski dopust v London. Kedo vse bo stal ob strani Angležev, če bi bili napadeni? Smo že poročali, kako je razposlala Anglija: Španiji, Jugoslaviji ter Grčiji nujno vprašanje, če bi bile na njeni strani za slučaj napada na njo od strani Italijanov v Sredozemskem morju? Omenjene države so odgovorile povoljno. Sedaj sta sporočili Angliji tudi Poljska in sovjetska Rusija, da ji dasta za slučaj napada na razpolago letalstvo. Z navedenimi ukrepi in zagotovili je vse ukrenjeno za poostritev sankcij napram Italiji. Na Angleškem bodo osnovali posebno ministrstvo za obrambo vseh pokrajin, ki spadajo pod Veliko Britanijo. To novo ministrstvo bo skrbelo za čjra skladnejše sodelovanje ministrstev za vojsko, mornarico in letalstvo in naj bi vzdrževalo zveze z vladami angleških dominijonov (Kanada, iužna Afrika in Avstralrja) v zadevah, ki se tičejo skupnih vojaških in pomorskih koristi Velike Anglije. Domače novice. Smrtna nesreča. Blizu postaje Drnje v okolici Koprivnice na Hrvaškem je padel na železniški progi 131etni Ignac Gerinčič iz Peteranca. Ravno v trenutku, ko je hotel fant vstati, ga je povozila smrtno lokomotiva, ki se je vračala v Koprivnico iz madžarske postaje Gyekenesa. Že drugi roparski napad na istem mestu. V Tržič sta se odpravila iz Pristave za božične praznike Anton Belihar in Le-< gat Stanko. Tik pred Debevčevo vilo sta planila iz gozda dva neznanca in zahtevala denar. Napadenca tolovajev nista ubo-< gala in radi tega je dobil Belihar zabod-* ljaj v roko. Prihajajoči ljudje so pregnali roparja, ki sta si poiskala zatočišee v bližnjem gozdu. Opisani roparski napad je drugi v bližini Pristave. Prva je bila izropana za 300 Din učiteljica Grom. — Orožniki so z vso vnerao na delu. Vlom v krojaŠko delavnico. V Mariboru v Cankarjevi ulici je bilo vlomljeno jned kosilom v krojaško delavnico g. Kosija in Stuheca. Neznanec je prišel v delavnico s ponarejenimi ključi ravno ob času, ko se je podal lastnik in njegovi pomočniki k obedu. Z vlomilcem je izginila skoroda vsa zaloga manufakturnega blaga za deset oblek. Vlomilec je imel za tatvino komaj deset minut časa. Škoda znaša 10.000 Dia. Sporočilo zasledovanega vlomilca in tolovaja. Na jesen lanskega leta so v Mariboru komaj in komaj spravili pod ključ nevarnega vlomilca in dolgo iskanega tatu Košanjca. Tovariš omenjenega Pajman iz Studencev je po aretaciji Košanjca pobegnil preko meje. Pajmanov brat se nahaja v mariborski moški kaznilnici. Temu je pisal od naše oblasti zasledovani iz Strassburga na Nemškem in mu je javil na karti, da se mu tamkaj prav udobno godi. Nesreča pfi sankanju. V Studencih pri Mariboru je padla llletna Ana Kladnik pri sankanju tako nesrečno, da je dobila pri padcu pretres možganov. Težko poškodovano so oddali v bolnico. Praznih rok v zapor. V Št. Pavlu pri Preboldu je hotel izrabiti neznanec polnočnico za vlom v župnišče. Ko je odšel gospod župnik in služinčad v cerkev, je začel svetiti krog glavnih vrat v župnišče z električno svetilko neznan in lepo oblečen moški. Svetlikanje z lučjo je opazil orožniški poveljnik in je vprašal tujca, kaj da išče ob taki uri. Izgovarjal se je, da bi rad govoril z neko Miciko, ki služi pri župniku. Orožnik sumljivcu ni verjel, ga je vzel seboj in ko so ga preiskali, so našli pri njem vlomilsko orodje. Aretiranega so odpeljali v zapore v Celje, kjer bodo že dognali, kedo in odkod da je. Smrtna nesreča mornarja v noči. V Šibeniku je v noči smrtno ponesrečil narednik kr. mornarice Vinko Debevec, sin vpokojenega vlakovodje iz Ljubljane. SluŽil je pri mornarici že deset let. V noči je ob priliki izmenjave straže po nesreči padel v morje in je utonil, dasi je bil eden najboljših plavačev. Krvav spopad se je odigral na Štefanovo na Dravskem polju. 301etni posestniški Anton Kurež iz Hajdoš se je podal v sosedno vas Skorba. Med potjo je krenil v krčmo in je sedel nasproti skupini popivajočih fantov. Kmalu so si bili v laseh. Kurež je potegnil nož in je prizadjal več ran 201etnemu posestniškemu sinu Ivanu Zajšek. Pretepači so ostavili krčmo, pa so se med potjo ponovno spoprijeli, ker so se hoteli znositi nad Kurežem, ki je ranil Zajšeka. Od vseh strani ogroženi se je branil, vendar je obležal nezavesten v mlaki lastne krvi z 18 zabodljaji. Kureža in Zajšeka so spravili v bolnico v Ptuj. Kureževo stanje je brezupno. Dobrota je sirota. Ta stari rek je mol*al občutiti na lastnem telesu trgovski potnik, ki je opazil na Štefanovo zvečer V Ptuju na dravskem mostu gručo prepirajočih se fantov. Potniku je uspelo, da 3*e izvabil iz opasne sredine kolovodjo iz Hajdine, ki je vihtel celo sekiro. Odpeljal a je v krčmo na kozarec vina, da bi se vročekrvnež pomiril. Ko sta zapustila gostilno, je z vinom pogoščeni Hajdinčan zabodel potnika in gostitelja v levo roko, da se je moral zateči v bolnico. Prireditve. Zg. Polskava. Na apiošno željo občinstva ponovi Izobraževalno društvo »Skala« nadvso pričakovanje lepo uspelo igro »Rožmarin« še enkrat dne 6. januarja, na Kraljevo, ob treh popoldan v dvorani g. Cizel na Zg. Polskavi. Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Dramatični odsek Katol. prosvetnega društva vprizori v nedeljo, 5. januarja ob treh popoldne v šoli najnovejši igrokaz »Grunt«. Sv. Bolfenk pri Središču. »Janez iz Visokega« ali »Ljubavi cvet je zamorjen«, dramo s petjem v osmih slikah, priredi Katol. prosvetno društvo Sv. Bolfenk pri Središču v nedeljo, 5. januarja ob šeatih zvečer v bolfenski šoli. Vclenje. Igrslska družina Proavetnega društva v šmartnem pri Velenju vprizori dne 5. in 12. januarja lepo božično igro »Gobavi vitez«. Velika Nedelja. Na dan av. Treh Kraljev, dne 6. januarja ob treh popoldne ponovi tukajšnje bralno društvo igro »A njega ni...« Še smrtni slueaji. Sv. Barbara v Halozah. Pri nas smo imeli dva veličastna pogreba. Umrl je r_amre. komaj 16 let stari Ivan Gabrovec, sin peka. Pogreba se je udeležilo nekaj sto šolarjev, učiteljatvo ter ljudske množice. Poalovilne besede je govoril domači g. župnik. — Dne 23. decembra smo spremljali na zadnji poti 18 letnega Antona Šmigoc. Rajni je bil Marijin družbenik. Poalovilne besede so govorili kmečki fantje, ki so rajnemu zapeli tudi žalostinko. Oba mladeniča naj počivata v Gccpodu, preoatalim naše aožalje! Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Na štefanovo smo ga izročili materi zemlji. Komaj 21 let je bil star Franc Fras iz Sp. Gasteraja. Izvrsten fant, Marijin družbenik, član apoatolstva in fantovske Katoliške akcijo, vnet delavec pri prosvetnem društvu kot njegov knjižničar, agilen agitator za dober tisk, naročnik mnogih knjig in .aaopisov. Polno omaro jih je imel, že vnaprej plačanih. Pri tem pa tih in miren, a vendar odličen značaj in jeklen v svojem verskem in narodnem prepričanju. Komu bi ae ne tožilo za njim? Dolga vrsta fantov in drugih ga je spremila k večnemu počitku. Pevski zbor mu je zapel tri ganljive žalostinke. G. župnik pa ga je priporo.al zlanti fantom v zgled in posnemanje njegovih odli.nih lastnosti. Dal nam Bog mnogo, mnogo takih f a n t o v in še bo sloveneka domovina imela tudi mnogo značajnih m o ž ! Svetl Trije kralj, ob Črnem jezeru. Tukaj je umrl mož neumorne delavnosti g. Globovnik Florjan, bivši župan obfiin«. Kot. Bil je prava alovenaka korenina z zelenega Pohoria. Njegova živl.enjska pot ni bila z rožan.i postlana, zato pa polna zaalug za cerkcv in občino. Izmed vseh županov minulega časa je bil najodličnejši. Bil je vešč gospodar. Svoje gospodarstvo je uredil in vodil po naukih, ki jih je pridobil iz knjig in .asopisov. Mnogo let je bil naročnik »Slovenskega gospodarja« in drugih katoliških listov. Podari. je cerkvi krarrno cerkveno okno pri velikem oltarju s podobo presv. Srca Jezusovega in veliko vsoto denarja za veliki oltar ter za zvonove. Bil je blesteč govornik na vseh zbo« rovanjih. Spoštovala ga je tudi višja oblast. Kako je bil priljubljen, je pokazal pogreb. V obilnem številu je bilo zbranega ljuds.va iz domače in aosednjih župnij, na čelu šolaka mladina in zastopniki občin. V slovo sta mu govorila g. župnik Panič Jožef in g. šolski upravitelj PavliC. Cerkveni pevci pa so mu zapeli žalostinko. Svetila blagemu in zaslužnemu rajnernu večna luč! Zg. Poiskava-Sele. Dne 26. decembra, na šte-' fanovo smo izro.ili materi zemlji v naročje prid-* nega učenca 1. razreda coemletnega Karleka Medved. Zavratna pljučnica mu je iznenada, v dveh dneh, pretrgala mlado življenje. Bil je sin edincc obče spoštovane Medvedove hiše v Selah. Spavaj sladko, dragi Karlek, ki si sc tako veselil Jezuščka v jaslicah! Poklical te je k Sebi ravno pred aveto nočjo, da ae raduješ pri Njem na veke v nebesih. Staršem in ostalim ter hiši Medvedovi, kamor zahaja že dolga leta »SIovenski goapodar«, pa izrekamo iskreno sožalje! Zavodnje. Na štefanovo je umi-1 v Iepi "tarosti 80 let trden posestnik Tomaž Stropnik, po domače Prednik. Bil je s avojo še živečo ženo ra-' dodaren dobrotnik domače cerkve in župnije. Stalno je bil naročnik našega lista, naaprotno časopisje ni imelo doatopa v njegovo hišo. Ob vaeh volitvah je atal stanovitno in zver.to na' riaši strani, daai obdan od omahljivcev in nasprotnikov. Bog mu bodi plačnik za vsa dobra dela. Dopisi. Zavodnje. Na štefanovo je bila poročena tu« kajšnja trgovka Ana Jagodič s šoferjem Francem Pučko. Priči cta bila šolski upravitelj g< Drovenik in pekovaki mojster g. Delopat. Bilo srečno! Sobota. Starešina tukajšnje finančne kontrole g. Toš je bil te dni premeščen v Zagreb. Vestnemu In dobremu predstojniku podrejenemu uracTništvu, iskronemu prijatelju vseh poštenih Iju- di, kličemo ob slovesu arečni »Zbogom!«. Igral- na družina iz Ljutomera je igrala pri nas »Revizorja«, ki je tako sedaj že drugič na nažem odru žel rplošno pohvalo. Prvič so namreč igrall »Revizorja« leta 1923 dijaki tukajšnje gimnazije zelo dobro pod odlično režijo tedanjega profesorja soboške gimnazije g. dr. Fr. Sušnika. Vendar pa, če primerjamo ono in secianjo predstavo, bomo videli, da je dijaštvo igralo z ljubeznijo, dočim amo sedaj te pogrešali. Sicer pa so se igralci potrudili in zadovoljili občinstvo, ki je bilo rea številno. Splošno lahko rečemo, da ja Gogoljev »Revizor« žel veliko uspeha. — Ob pregleclu letnega dela aoboške občinske uprave smemo trditi, da je zelo dobra, zlaati če pregledamo vse ogromno delo, ki se je, kljub gospodarski krizi, izvratno por.re.ilo. Tako vidimo, da je občina napravila: 1. načrt za regulacijo Sobote; 2. kupila se je Pozanerija; 3. krški marof se je preuredil v airotišnico; 4. izgotovljeno in oddano javnoati je bilo mestno kopališče na Ledavi; 5. izvršena je bila kanalizacija Kolodvorske ulice; 6. izvršila se je regulacija puconskcga potoka; 7. dosežen je bil samoupravni petl razred gimnazije v Soboti; 8. vrše ae pripravljalna dela za zgradbo moatu čez Ledavo in za zgradbo moatu čez Muro na Petanjcih; 9. zasigurana je zgradba »Delavakega doma« v prihodnji spomladi itd. Koliko že pa je bilo narejenega podrobnega dela, o katerem ve aamcn občinska uprava. V tjplošnem lahko poatavimo podjetnost in pridnoat aoboške občinake uprave za zgled vaem posameznim občinskim edinicam. Veaeli smo, da napreduje naša preatolica Slovenske krajine! — Dne 21. decembra je priredil »Meščanaki dom« v Soboti božičntco za revne otroke v atari kavarni g. Faflika.