/
P RI MORSKA
»Parada dela« je pokazala, da smo ita pravi poti; zato še odločneje naprej, v novo tekmovanje za Tita, za Jugoslavijo!
Leto II. — Štev. 34
Ajdovščina, sobota, 31. avgusta 1946
Cena 4.— lire
Ob zahtiučku trimesečnega Titovega tekmovanja
haše ljudstvo je svoje trimeseč-n°, Titovemu imenu posvečeno tekmovanje zaključilo z velikansko pa-ra<j0 dela, katere se je udeležilo nad 0.000 ljudi. To je najjasnejši do-®s’ kako široko je zajelo Titovo tekmovanje primorske ljudi, ki so z de-°m ponovno dokazali svojo veliko iubezen do nove, v ljudski krvi, v ludskih naporih, v ljudskem znoju m žuljih skovane Titove Jugoslavije.
0 končnih uspehih. Titovega tekmovanja se more reči le to, da so edinstveni, da se je ljudstvo predsta-l'! ° s številkami, ki jih človek, ki ni razumel bistva ljudske oblasti, bistva svobodilne fronte, novega odnosa elovnega človeka do dela, ne bi mo-Om nikdar razumeti. In prav te številke, s katerimi je prišlo naše Ijud-slv° Ua Parado dela, govore o tem, a doživlja Primorska preporod, rtra-Vl ljudski preporod, ki ji ga je obu-.a Osvobodilna borba in ustvar-ialn° delo, v katero je ljudske mno-
''ce popeljala naša Osvobodilna ironia.
de govorimo o ljudskem preporo-U’ Potem je premalo govoriti o 1492 obnovljenih hišah, o prekoračenih olovnih normah v vsej industriji, Promaio je govorili o večvrednosti, 4 je dosežena v razmerju 1 :9.81, ar je brez dvoma eden osrednjih Uspehov tekmovanja, ampak moramo govoriti o neštetih delovnih brigadah Kaše mladine, kjer so se kalili novi adri primorskih ljudi, moramo govoriti o preko 4000 pevcih, ki so sku-Pmsko nastopili na Paradi dela, mo-'onio tudi govoriti o tisočerih telovadcih, ki so nastopili v vseh pano-,lah fizkulture. Ta dejstva jasno govore, da primorsko ljudstvo svojega oetvarjalnega dela ni razvilo enostransko, ampak da je prav tako paž-vjo kot gradnji domov, posvetila hkra-u tudi dviganju prosvetnega in fiz-ullurnega nivoja naših ljudi. Obno-1(1 n« Primorskem je v Titovem tek-nmcanju zajela širino, za katero lah-0 rečemo, da pomeni edinstven Ustvarjalni polet 25 let zatiranih Iju-h ki bodo za vsako ceno izbrisali f ednjo sled fašizma iz svoje zemlje, er hočejo skupno z ostalimi narodi Jugoslavije ustvarjali novo domovi* Uo srečnih ljudi, Titovo Jugoslavijo.
*
Titovo tekmovanje nas je navado delati organizirano, poleg tega P« nas je naučilo, da bo treba v bo-°če v to vnesti še več načrtnosti, ker °do potem uspehi še boljši, še lepši' Jasen primer za to je razlika pri elu 'ned okrajema Idrija in Postoj-'la- Idrijski okraj je takoj v začetku ^umovanja pristopil k zbiranju ma-eriala, k pripravljanju materiala, k 'Ur Miran ju delovnih brigad, to se lUavi, da se je lotil tekmovanja res ueganiziruno. Ponekod je vnesel v o organizirano delo še načrtnost, in 'Uto so rezultati brez nadaljnjega še .?ciL Bistveno drugače pa se je lo-! tekmovanja okraj Postojna. Ni po-a!ial dovolj velike pažnje pripravi t^udbenega materiala, formiranju de-0L'uih brigad, ampak je skušal dodi sredstva za obnovo s tem, da so uti v,se mogoče stvari pribili tako zvon obnovitveni davek«. Samo temu ne-fueilnemu postopanju v tekmovanju e treba pripisali, da dobrostoječi po-°Plski okraj ni v Titovem tekmova-, odigral tiste naloge, kakršno bi Po delavoljnosti ljudi in svoji eko-ouislci zmogljivosti inorai odigrali, ospodarsko šibkejši, toda boljše or-unizirani okraj Idrija-Cerkno ga je dr o nino prekosil. Ta primer mora v n 0anWno navodilo našim okrajem odočem tekmovanju. frrufla stvar, o kateri je treba ob h jučku tekmovanja govoriti, je ta, j.8 'so si poedini protiljudski elemen-n ^zadevali z vsemi silami ovirali ttse ljudi v tekmovanju. Danes, ko
sodijo naša sodišča največjim kvi-slingom slovenskega naroda, Rožmanu, Rupniku in ostalim, nam mora biti še jasnejša vloga tistih poedinih protiljudskih duhovnikov, ki so se povezali s fašisti, izdajalci in reakcionarji v coni A z enim samim prozornim namenom: onemogočiti delovni polet ljudstva v coni B. Začeli so zato govoriti proti prostovoljnemu delu. Ogromna večina naših ljudi, ki danes s ponosom ugotavljajo uspehe svojega tekmovanja, svojega prostovoljnega dela, svojega udarnega dela, in če hočete, tudi nedeljskega dela, je v prvem trenutku spoznala v vseh tistih, ki so govorili proti prostovoljnemu delu, svoje sovražnike, sovražnike priključitve JuUjske Krajine k Jugoslaviji, sovražnike ljudske oblasti in torej delovnih množic, spoznala je, da imajo ti protiljudski duhovniki duhovniškega na sebi samo toliko, v kolikor so oblečeni v duhovniška oblačila, in jim je obrnila hrbet. Imamo pa poedine primere, kjer so se naši pošteni ljudje pustili zavarati, pustili premotiti in tako se Črni Vrh ni mogel 25. avgusta predstaviti z rezultati svojega obnovitvenega dela, ker ga skoraj ni imel. Poslušal je reakcionarja, svojega sovražnika. Poleg tega imamo še en naravnost klasičen primer v Idrij-skepi okraju. Cerkno in šebrelje, ki imata enake dèlovne in ekonomske pogoje, sta tekmovanje precej različno zaključila. Vas Cerkno je poslušala bogokletne besede tamošnjega duhovnika, da je greh prostovoljno delati, obnavljati, in zato so obnovili vsega skupaj samo dve hiši, Šebrelj-čani pa so ostro obsodili delovanje tamošnjega duhovnika, ki je govoril proti prostovoljnemu delu, in so do konca Titovega tekmovanja obnovili 45 hiš, reci in piši 45 hiš. V tem je lista velika'razlika, zaradi katere so se spustili v protiljudski boj vsi tisti, ki hočejo našim ljudem slabo.
Zanimivo je, da so v istem času, ko se je ogabna gonja proti prostovoljnemu delu začela širiti iz preneha,terih prižnic, naši ljudje s prostovoljnim, udarnim in če hočete tudi nedeljskim delom, obnovili tudi pre-nekatero župnišče in v celoti obnovili župnišče na Vojskem. Ponavljamo, župnišče na Vojskem so zgradile delovne brigade naših ljudi, župnišče na Vojskem je bilo zgrajeno iz gradbenega materiala, ki ga je pripravilo naše ljudstvo s prostovoljnim, udarnim in tudi nedeljskim delom.
*
Bogate izkušnje Titovega tekmovanja so predvsem naslednje: Ljudsko delo ustvarja »čudeže«. Samo z ljudskim prostovoljnim delom bomo uspeli v najkrajšem času obnovili našo zemljo, samo z ljudskim delom bomo dohiteli to, kar smo v 25 letnem fašističnem suženjstvu zamudili. Samo s tekmovalnim poletom bomo na kulturno-prosvetnem in fizkulturnem področju dosegli lo, po čemer je naše ljudstvo tako hrepenelo, po tem, da bomo imeli zdrava, gibčna telesa, ki bodo z lahkoto delala in ustvarjala, nadalje da bomo prosvetlili vse tiste naše sile, katerim fašizem ni dopuščal spoznati niti materinega jezika, kaj šele znanosti in prosvete bratskih naprednih narodov v svetu, prosvete najširših množic! Poleg tega nam Titovo tekmovanje jasno govori, kdo so naši prijatelji in naši nasprotniki. Prijatelji so samo vsi tisti, ki z nami delajo in nas v naporih podpirajo, vsi ostali pa so naši nasprotniki, pa naj to svojo zločinsko vlogo opravičujejo kakor jo hočejo. Proces proti narodnim izdajalcem je jasno pokazal, in obtoženci so sami priznali, da ni bil »boj za vero« klanje nedolžnih ljudi, posiljevanje deklet, mučenje ljudi, ropanje, požiganje, in danes naši ljudje ponovno govore,da ni »boj. zavero« oviranje ob-
ANGLO-AMERIŠKA LETALA PRELETAVAJO JUGOSLOVANSKO OZEMLJE
.»Politika nasilja" se poslužuje vseh možnih sredstev za borbo proti res demokratičnim državam
JUGOSLAVIJA BRANI SVOJO SUVERENOST
Ni samo slučaj, da angloameriškale-tala preletavajo jugoslovansko ozemlje, da se spuščajo posebno z letališč ob Morganovi liniji daleč v notranjost Jugoslavije. Vlada FLRJ je v preteklem času poslala vladam Anglije in ZDA protestne note glede kršenja suverenosti jugoslovanskega ozemlja, opominjala večkrat, da pomeni samovoljnost odgovornih oblasti in letalcev orožanje miru in sramotenje jugoslovanske samostojnosti. — Odgovorne vlade se niso potrudile, odgovarjale so izogibajoče, s preleti letal vseh vrst pa le niso nehale. Izzivanje je
bilo preveliko, naleti so šli v stotine, in tako je 9. avgusta in 19. avgusta prišlo do znanih incidentov nad ozemljem Jugoslavije. Ameriško letalo, ki je preletelo globoko nad naše ozemlje ih se ni hotelo spustiti na poziv naših lovcev, so pozneje prisili k pristanku. Drugo letalo pa je bilo ob sličnih okolnostih strmoglavljeno.
Na jugoslovanske protestne note ameriška vlada ni odgovorila, pač pa je poslala dve neupravičeni protestni noti, slednja je dobila v tuji javnosti neslavno ime »ultimat«.
PREMIŠLJENA KAMPANJA PROTI JUGOSLAVIJI
Ta kampanja je tako napihnjena, da je povsem zasenčila delo mirovne konference v Parizu. Reakcionarni tisk je začel kot na mig dirigenta, gonjo proti Jugoslaviji. Da se pokaže, kako resno misli Amerika, naj bi vrgli atomsko bombo na Jugoslavijo. Združene države ne smejo oklevati, ter naj uporabijo vojaško silo proti Titovi vladi, ZDA so pripravljene na preizkušnjo sil, ki bi zajele celotno stavbo svetovnega miru. Ameriški ultimat bi lahko torpediral mirovno konferenco v Parizu, tako se izražajo listi. Kampanja prikazuje Jugoslavijo kot krivca, ki jo baje podpihuje SZ in ni ji
mar dejstev in ne mednarodnega prava, ki jasno določa, kaj je in kaj ni kršitev državnega ozemlja. Dokazujejo, da je slabo vreme bilo krivo vseh preletov, ne omenjajo jugoslovanskih protestov, širijo se vesti o splošni mobilizaciji v Jugoslaviji, da so jugoslovanski vojaki streljali na prvo letalo, ko je že pristalo. — Jugoslovanskim vodilnim osebnostim vzdevajo najgrša imena in Jugoslavijo prikazujejo kot napadalca in izzivalca vojnih spopadov. Vsa ta kampanja ni naperjena le proti Jugoslaviji, temveč je hkrati tudi poizkus splošne poostritve in zastrupljanja mednarodnega položaja.
S PRELETAVANJEM NAD NAŠIM OZEMLJEM ' HOČE AMERIKA DOKAZOVATI SVOJO VOJAŠKO MOfr IN STRAŠITI RODOLJUBNO PREBIVALSTVO
Vsi ti incidenti so izzvani namerno, da bi v naprej premišljena kampanja proti Jugoslaviji dobila' hraniva. Maršal Tito je Kv izjavi angleškim in ameriškim novinarjem dejal: Neprestane kršitve jugoslovanskega ozemlja od konca vojne do danes, kljub vsem protestom vlade FLRJ jasno kažejo, da so ta preletavanja namerna. Po našem globokem prepričanju ima letanje zavezniških vojaških letal nad našim ozemljem predvsem namen demonstracije ter dokazovanja vojaške moči, zastraševanja našega miroljubnega
prebivalstva na eni strani in vlivanja poguma protiljhdskim elementom v Jugoslaviji na drugi strani. Preletavanje našega ozemlja ima namen opazovanja tistih področij, kjer so nastanjene naše vojaške enote, preletavanja našega ozemlja na Gorenjskem pa pomenijo samovoljno ravnanje zavezniških pilotov, ki ne spoštujejo suverenosti naše državh, ter preletavajo naše ozemlje brez dovoljenja, da bi skrajšali pot, kakor sami pravijo.
Vse to je bilo potrebno prav v tre-
nutku, ko se je silno dvignil ugled Jugoslavije na mirovni konferenci in ko so bile do kraja osramočene pred mednarodnim javnim mnenjem razne profaši-stične vlade in reakcionarni režimi, kakršni so n. pr. v Grčiji in Degasparijevi Italiji, ki uživajo veliko podporo prav tistih ljudi, ki jim je svobodna in neodvisna in demokratična Jugoslavija trn v peti. Nikakor ni naključje da je prav naša država postala predmet izzivanja raznih okupacijskih poveljnikov iz Italije in Avstrije in besne obrekovalne kampanje ne-le reakcionarnega, temveč tudi pogosto relativno naklonjenega, a zdaj od provokatorjev in relativnih gangsterjev zaslepljenega tiska. Jugoslavija brani tako na konferenci v Parizu, kakor tudi v mednarodnih odnosih, naj-doslednejše izmed vseh osvobojenih dežel resnično demokracijo in demokratičen mir. V središču demokratičnega gibanja Balkana in srednje Evrope, je Jugoslavija. Zato ni všeč izzivalcem spopadov med narodi in zato je bila prav zdaj, ko se na Pariški konferenci razvija borba za pravični mir, borba v kateri imajo pravične zahteve Jugoslavije najpomembnejšo vlogo, izzvana gonja na Jugoslavijo, dd bi izpodkopali njen ugled in oslabili učinkovitost njenih zahtev. Toda to je samo del vse resnice. Kakor je razvidno iz pisanja reakcionarnega tiska, gj[e za poizkuse splošne poostritve položaj^ in zastrupljanja ozračja med narodi. Nikakor ni naključje, da postajajo prav isti tisk in tisti krogi, ki so se še včeraj zavzemali za izolacijonizem V Ameriki in ki so se tik pred vojno navduševali za Chamberlaina, Daladier-ja, Miinchen, Hitlerja in Mussolinija, čedalje glasnejši in poizkušajo porušiti s težavo sezidano stavbo svetovnega miru in Organizacije združenih narodov. — Izmislili so si odvratna, podla in obreko-valna imena za svobodne in neodvisne države, n. pr. »sovjetski sateliti«, medtem, ko si hkrati prizadevajo, da si pridobijo sami satelite po vse širnem svetu. Po zgledu premaganih zavojevalcev se poslužujejo Gobbelsovega načina laži in obrekovanj proti demokratičnim vladam in svobodnim narodom. Na vse pretege trobijo o atomski bombi, o boljševiški nevarnosti in o napadalnih namenih.
JUGOSLAVIJA BO IZŠLA ŠE SVETLEJŠA, KER JE NJENA STVAR PRAVIČNA
Jasno pa je, da Jugoslavija na mirovni konferenci predstavlja vest zasužnjenih narodov, junaška ter svetla zaradi svoje vloge v vojni stoji tudi zdaj pred licem vsega človeštva mirne vesti, mirna in prepričana o svoji 'pravični stvari. — Vsakdo, ki hoče in ki mu tega ni preprečil dirigirani tisk, ki se trudi blatiti Jugoslavijo, lahko zve in se prepriča, da Jugoslavija nikogar ne ogroža in ne želi ogrožati. To ni v njenem interesu in ne v ideologiji, na kateri je zasnovana. — Jugoslavija želi samo eno, da bi bila to, za. kar se je tudi borila — suverena in neodvisna država s prav vsemi pravicami suverene in neodvisne države. Doslej ni storila nič, kar bi ogrožalo suverene pravice kogar koli in tudi ni dopustila, da bi kdor koli ogrožal njene pravice, zato našega ljudstva ne plaši in ne bega ta kampanja, kajti Jugoslavija ni storila nič, kar bi mogel obsoditi kateri koli mednarodni forum.
In končno naj si je ta kampanja še tako srdita, njena podlaga še tako važna in njene pobude še tako hudobne, vemo da so na zahodu — v Ameriki, Angliji in tudi v Franciji — ljudje, ljudstvo, ki ga ne bodo preslepili in ki bo spoznalo vso to nevarnost ter spretno in premišljeno igro proti splošnemu miru in proti neodvisnosti Jugoslavije. Laž ima kratke noge, pravi naš pregovor, — provokacije, obrekovanja in laži, s katerimi obsipavajo Jugoslavijo, ki je junaška, častna
in čiste vesti, bodo padle na tiste, ki jih mečejo, Jugoslavija pa bo izšla kakor zlato iz ognja, še lepša in še svetlejša, zakaj njena stvar je pravična in ta stvar
Objektivni mednarodni opazovalci pišejo, da nikakor ni mogoče smatrati zgolj za slučaj istočasnega ostrega in po okoliščinah neopravičenega pritiska ZDA na Jugoslavijo. Vsi vedo, kako je prišlo do ameriško-jugoslovanskega incidenta. Jugoslovanska vlada se je obrnila na vlado ZDA s protestno noto zaradi nezakonitega preletavanja ameriških letal nad jugoslovanskim ozemljem. Nota navaja, da je od 15. julija do 19. avgusta preko jugoslovanskega ozèmlja preletelo brez dovoljenja 172 letal.
Kako je reagirala ameriška vlada na upravičene zahteve jugoslovanske vlade, da prevzamejo potrebne ukrepe za odstranitev nezakonitih prestopkov, ki kršijo suvernost Jugoslavije? Izkoristila je dejstvo, da so jugoslovanska letala prisilila ameriška letala k pristanku, zato da se je mogla obrniti na Jugoslavijo z ostro noto, kar se do sedaj še ni zgodilo in da je s to noto ultimativno zahtevala izpustitev interniranih potnikov v roku 48 ur. Ameriški listi so soglasno pričeli
je del tistih velikih idealov miru in demokracije, za katere so umirali junaki in trpeli svobodni narodi v vojni proti imperialističnim zavojevalcem.
besno kampanjo proti Jugoslaviji in zahtevali, naj se podvzamejo ostri ukrepi proti zavezniški državi, katere krivda je samo v tem, da je poskušala braniti svoje zakonite pravice. Ameriški listi so celo smatrali, da bo ta incident mogel ovirati delo mirovne konference.
Pariška konferenca morda na žalost gotovih krogov ne bo propadla, ker je bila ultimativna nota ZDA prepozna. — Jugoslovanske oblasti so posadko letala izpustile, še preden je bila nota sprejeta. Samo preudarnosti male države Jugoslavije se je zahvaliti, da se položaj ni še bolj poostril, ostane pa dejstvo, da je velika država izvajala nenavadno surov pritisk na malo državo. Ostane vtis, da je bil ta pritisk v neposredni zvezi z mirovno konferenco in da je imel namen okrniti jugoslovanske pravice pri razpravi o vprašanjih, ki interesirajo Jugoslavijo. Dopisnik nekega ameriškega lista jasno navaja, da je sedanji spor med ZDA in Jugoslavijo v zvezi z vprašanjem Trsta. (Nadaljevanje na 2. strani)
AMERIŠKA ZUNANJA POLITIKA KAŽE TENDENCE UPORABLJANJA »POLITIKE NASILJA«
nove, kratenje avtoritete ljudske oblasti, ampak da je to nadaljevanje zločinske službe fašizmu, s kakršno so začeli klasični slovenski, izdajalci kot so to Rožman, Rupnik in ostali.
*
S lemi izkušnjami se naši ljudje pripravljajo na novo tekmovanje. To tekmovanje ima nalogo predvsem dovršiti vsa ogromna dala, ki jih je načelo Titovo tekmovanje, nadalje ima nalogo obnove naših središč, ima nalogo organizacijskega ojačanja kulturnega in fizkulturnega dela, ki je zajelo tako širino pri nas. Poleg vsega lega mora novo tekmovanje napraviti jasno bilanco treh tekmovanj,
ki se bodo izvršila v letu 1946, in izdelati delovni načrt za leto 1947, ki bo vpošteval vse dosedanje prido-dobitve in izkušnje. Med drugim se postavlja pred nas tudi vprašanje kontrole dela, saj smo naknadno ugotovili, da je v Koprskem, okraju ljudstvo napravilo storitve nekaj milijonov več vredne kot je razvidno iz poročil. Prav tako je Ajdovski okraj napravil za 5 milijonov storitev več kot je to razvidno iz njegovih poročil. Tudi to nam mora biti v bodoče izkušnja, da bomo vsako stvar, ki jo napravimo, tudi vnesli v poročila.
Proglasitev novega tekmovanja pripravljajo naši ljudje za 16. september, to- je za tisti zgodovinski
dan, ko se je leta 1943 Vrhovni plenum Osvobodilne fronte izrekel za priključitev Primorske k združeni Sloveniji. Zato bo temu tekmovanju naše ljudstvo dalo naslov: tekmovanje »Priključitve Primorske k Jugoslaviji«.
Ljudsko delo jasno kaže, da gre naše ljudstvo naprej in da si hoče na vsak način ustvariti domovino srečnih ljudi. Ljudstvo gre naprej in vsak, kdor je pošten, gre lahko z njim, vsak, kdor dela za dobrobit delovnih množic,, je pozdravljen. Kdor pa se bo temu plazu zoperstavil, tega bo plaz zmlel in je vseeno, pod kakršno koli krinko se bo sovražnik naše lepše bodočnosti pojavljal.
ROŽMAN JE VSO SVOJO. CERKVENO AVTORITETO POSTAVIL V SLUŽBO IZDAJE IN MOBILIZIRAL VES SVOJ CERKVENI APARAT V TO, DA SO, POSLUŠAJOČ NJEG GLAS, KLALI, POBIJALI NEDOLŽNE ŽENE, OTROKE IN CIVILISTE. IZDAJALSKI DUHOVNIKI, KI JIH JE NA ZLOČINSKEM DELU ZASAČILA LJUDSKA OBLAST, SO V
POTRDILI: »V BELO GARDO SEM ŠEL PO ŠKOFOVEM NAROČILU, V BELO GARDO SEM ŠEL S ŠKOFOVIM DEKRETOM«
Zločinci in izdajalci slovenskega naroda morajo biti obsojeni pravično
Primorsko ljudstvo pazljivo zasleduje potek procesa proti slovenskim quislingom
Sodni proces proti najpodlejšim izdajalcem, kolovodjem bratomornega boja, organizatorjem zverinskih poko-Ijev, je razkril pred našimi ljudmi vso tisto grdo izdajalsko protiljudsko igro, katero so sovražniki naše svobode zavili pod krinko »borbe proti komunizmu«, Slovenski narod, ki je na lastni koži za ceno toliko in toliko življenj, za ceno toliko in toliko svojega imetja moral preboleti satanski načrt izdajalskega škofa Rožmana in njegovih pajdašev, šele v teh dneh procesa v celoti jasno spoznava naravnost po-živinjeno delo narodnih izdajalcev in njihovih pomagačev. -Krvava bratovščina slovenskih kvlslingov ,si je izbrala za svojo borbo proti ljudstvu parolo »borbe proti komunizmu« zato, da je lahko klala, posiljevala, morila in mučila na najbolj zverinske načiijp poštene ljudi, ki so imeli samo to »slabo lastnost«, da so bili pripravljeni braniti domovino pred tujcem. Ta krvava bratovščina si je izbrala škofijski dvorec za središče, kjer so se kovali peklenski načrti, kako razbiti osvobodilni boj slovenskega naroda, ta krvava bratovščina se je povezala z vsemi, ki jim ni bilo pri srcu, da bi slovenski narod enkrat svobodno zadihal. Tako so se znašli v skupnem objemu »škof« Rožman, »general« Rupnik, »minister« Krek, policijski vodja Hacin in SS-ovski general Rdsener ter domobranski oficir Vizjak in skušali nadaljevati s staro prakso bivše pro-ttljudske jugoslovanske politike, katere rojstvo je naznanila krvava OB-ZNANA.
Sodni proces je odkril pogled v notranjost škofijskega dvorca, je prodrl za zavese generalskih in ministrskih soban in zn temi zavesami smo srečali nujpodlejše policijske sisteme, smo srečali črno roko, smo srečali izdajalce. ki služijo v enem in istem času fašističnemu Gestapu in Inteligence Service-u.
Naši ljudje so se ob teh groznih odkritjih znova zgrozili, saj stoje pred pravico tisti, ki so krivi, da so goreli naši domovi, da so morali naši ljudje v Dachau, da so padali naši partizan-; ski borci, izdani od domačih psov. Borba slovenskih kvislingov ni veljala samo predelom, ki so bili nekdaj v mejah stare Jugolsavije, ampak so izdajalci poslali tudi svoje plačance na Primorsko in s temi zločinci je. Primorsko ljudstvo obračunalo že v času narodno osvobodilne borbe.
Po osvoboditvi pa so prenekateri izdajalci slovenskega naroda pobegnili in danes uživajo v deželah, kjer je angloameriška okupacijska oblas^ polno zaščito. Ne samo to, zdru/Jli so se z izdajalci ostalih demokratičnih dežel in naše četnike in domobrance srečamo v Andersovih trupah.
Nič ni potem čudnega, če prav. primorski ljudje še z večjim ogorčenjem spremljajo potek razprave. Ne samo, da so občutili zločinsko delo bele garde in domobrancev v času narodno osvobodilne borbe, tudi danes morajo biti priča, kako tu poedini belogardisti in domobranci znova sklepajo bratovščino s fašisti v vrstah civilne policije, kako »Slovenski Primorec« kot veren naslednik »Slovenca« in »Slovenskega doma« blati delovno ljudstvo Jugoslavije in. njegove uspehe.
Kdo je pozabil krvava mučenja, kdo je pozabil Dachau, .kdo je poza-
bil na tisoče svežih grobov, kdo more pozabiti, da je treba danes cele dneve popravljati in obnavljati to, kar so nam izdajalci razbili in porušili? In še več! Kdo more danes odpustiti temu, ki proti obnovitvenemu delu še pridiga, ki nadaljuje zločinsko politiko Rozmanovega kova?
Tudi PHmorsko ljudstvo dviga .svoj
glas, ker ne more tega pozabiti, ker bi se obsodilo na smrt, če bi to pozabilo. Tudi s Primorske se čuje en sam zaključek: Sodite jih pr avi č-n o ! Naj ne bo zločin nekaznovan, naša naloga ni bila samo premagati fašizem, naša naloga je fašizem iztrebiti, čc hočemo delovnim množicam res zagotoviti lepše in boljše življenje.
Iz govora zastopnika tožilca Jugoslovanske armade kapetana Vivode
Tovariši sodniki! Po dokončanem dokaznem postopanju na razpravi proti izdajalcem in vojnim zločincem, ki so v največji meri odgovorni za neizmerno trpljenje slovenskega naroda med štiriletno sovražno okupacijo, smatram, da je z obsežnim dokaznim gradivom, popolnim ali delnim priznanjem prisotnih obtožencev, z dokumenti in pričami ter ostalimi dokazili obtožnica potrjena v .celoti, kakor tudi v poedinih točkah obtožbe. Še več! Razprava je ugotovila še niz drugih zločinov, ki jih sicer vsebuje splošni del obtožnice, ki pa so dali popolno potrditev za kazensko odgovornost vseh obtožencev.
Ko danes dajem karakteristiko današnjega procesa, ugotavljam, da so se pred sodiščem znašli organizatorji in izvrševalci neštetih izdaj in zločinov. Na isti zatožni klopi so se znašli general bivše jugoslovanske vojske in slovenski kviz-llng Leon Rupnik poleg nacističnega krvnika in uničevalca slovenskega naroda nacista Rosenerja, poleg odnarodelega političnega predstavnika in izdajalskega emigrantskega ministra Kreka, skupaj z voditeljem izdajalske duhovščine in netilcem bratomornega klanja škofom Rožmanom, skupaj s skorumpiranim izdajalskim oficirjem Vizjakom in krvnikom Hacinom.
Obtoženi so bili na isti liniji, na liniji izdaje lastnega naroda
Čeprav so pri svojem izdajalskem in zločinskem delovanju zaslèdovali vsak posebej svoje posebne interese, so se vendar znašli na isti zatožni klopi, ker jih je družilo Vse isto sovraštvo do lastnega svobodoljubnega ljudstva. Vi, tovariši, ki danes v imenu jugoslovanskih narodov in slovenskega naroda posebej presojate krivdo navedenih obtožencev, sodite hkrati tudi onim zločincem in izdajalcem, ki so se proti lastnemu ljudstvu z njimi povezali.
Kako je mogoče, da so tisti ljudje, iz vrhov bivše jugoslovanske vojske, vodilni ljudje starega jugoslovanskega upravnega aparata, stari vodilni politiki, ki sp se stalno trkali na prsi in govorili, da/jim je za blaginjo naroda, da so ti ljudje postali direktno ali indirektno orožje okupatorja v borbi proti lastnemu ljudstvu? Zvezali so se s fašizmom v strahu, da bi izgubili svojo protiljudsko oblast. Vstali so proti osvobodilnemu gibanju in proti slovenski partizanski vojski samo zato, ker niso hoteli dopustiti, da bi kmet postal gospodar svoje zemlje, ker niso hoteli priznati slovenskim ljudskim množicam demokratičnih pravic, ker niso hoteli dopustiti, da bi si delavec ustvaril človeka vredno življenje, da bi o usodi slovenskega naroda odločalo slovensko ljudstvo samo.
Fašizem je potreboval prav takih ljudi.' Kakor so fašistični osvajalci iskali in našli pri vseh podjarmljenih narodih izdajalce, agente in kvislinge, tako so jih našli pri vseh narodih Jugoslavije in tildi pri nas. Vsak njihov korak je služil koristim italijanskega in nemškega osvajalca. Če je obtoženi Rupnik organiziral fašistom upravni aparat in kvislinške formacije, če mu je pri tem pomagal obtoženi Vizjak, če je obtoženi Rožman podpihoval izdajalsko duhovščino na bratomorno krvoprelitje, če je obtoženi Hacin mučil in moril s svojo črno roko in policijo ter končno, če je obtoženi Krek iz inozemstva vodil in financiral vso to izdajo nad slovenskim ' ljudstvom, so vsi ti zločini šli v prilog fašistični, imperialistični politiki in obtoženega Rosenerja,
ki je imel od Hitlerja nalog, slovenski narod uničiti.
To je obtoženi Ròsener tudi izvrševal. Masovna preseljevanja, deportacije, streljanje talcev, odgoni v koncentracijska taborišča in na prisilno delo, mučenja v gestapovskih zaporih, prisilne mobilizacije, ki jih je, kot je to pokazal dokazni postopek, pri nas izvajal obtoženi Ròsener ob sodelovanju in s pomočjo ostalih obtožencev, so služili temu cilju. Kako to, da so okupatorji našli že takoj v prvih dneh j okupacije prav v teh ljudeh svoje prve in najboljše hlapce in pomočnike?
Ob obtoženem Kreku in obtoženem Rožmanu se razgali politika, ki je vso dobo predaprilske Jugoslavije izdajalsko nosila neodvisnost in svobodo narodov Jugoslavije na trg fašističnih razbojnikov. Ko so istočasno bili v vladi velesrbskih hegemonistov, s katerimi so sodelovali zato, da so se lahko obdržali doma na oblasti, so se v tistem trenutku, ko so začutili fašistični pritisk, začeli povezovati z nemškimi in italijanskimi fašisti v istem namenu. Tako je šel voditelj te politike dr Anton Korošec leta 1940. na Slovaško in pozneje na Dunaj, kjer se je pogajal z nacističnimi agenti. Razprava je pokazala, kako je bivši ban dr. Natlačen dovoljeval nemškim agentom vse privilegije, kako ščitil nemške špijone in peto kolono ter istočasno preganjal proti-fašiste. Razprava je pokazala, kako je obtoženi Krek bil med tistimi ministri, ki so odobravali pristop Jugoslavije k trojnemu paktu in s tem povzročil konec neodvisnosti narodov Jugoslavije. Dalje je pokazala, da je obtoženi Rožman tisti, ki je že desetletja v bivši Jugoslaviji pripravljal pot fašizmu s parolo protikomunistične borbe v organizacijah, ki so stale pod njegovo kontrolo.
Napad fašističnih hord na Jugoslavijo je našel te ljudi pripravljene. Obtoženi Rupnik zapisuje v svoj dnevnik stavek, ki velja za vse obtožence: »Sedaj vem, kaj mi je storiti.« Treba je bilo le podeliti vloge. To se je izvršilo na tistem sestanku med marcem in aprilom 1941. leta, o katerem govori koledarček slo-
venskih emigrantov iz leta 1946, in potrjujeta priči Bičanin in Snoj in to dokazuje vse poznejše delovanje teh izdajalcev. Ko so si na eni strani s tem, da je obtoženi Krek ostal v emigrantski vladi v inozemstvu in s tem, da so poslali svojega predstavnika dr Kuharja in msgr. Gabrovška v Anždjo in Ameriko, zagotovili naklonjenost zaveznikov, stopa del teh izdajalcev v odkrito, del izdajalcev pa v prikrito sodelovanje z okupatorjem, postajajo največja opbra njegove imperialistične in uničevalne politike.
Treba se je vprašati: Kakšen je bil pomen sovražne okupacije in kako je oceniti v zvezi s tem dejanja posameznih obtožencev? Tako nemški, madžarski kot italijanski zavojevalci so zahrbtno in brez vojne napovedi napadli našo državo in okupirane dele slovenskega ozemlja anektirali kot integralne dele svojim državam ter s tem v popolnosti pogazili določila mednarodnega prava. Naše ljudstvo take aneksije ni nikdar priznalo. Naš narod se je skupaj z ostalimi narodi Jugoslavije dvignil v upor in je videl, da leži garancija za njegov obstoj, svobodo in neodvisnost edino v takojšnji oboroženi akciji zoper okupatorja. Načini iztrebljevanja in zatiranja našega naroda, ki jih je okupator uporabljal, so bili tako barbarski in uničevalni, da je moralo proti njim vstati vse, kar ni bilo v narodu gnilega in komur je bila usoda svojega naroda prva dolžnost. Na poziv Komunistične partije Jugoslavije, ki se je že od vsega početka borila proti fašizmu, so se dvignile ljudske množice, delavci, napredna inteligenca in kmetje, ter zgrabili za orožje, tako da je narodno osvobodilni odpor dobil obliko vseljudskega gibanja, ki je v kratkem času zajelo večino slovenskega naroda ter ga mobiliziralo v borbo proti okupatorju.
V tej borbi se je kovalo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in slovenskega naroda še posebej. Kakor je temu pozivu na boj zoper osvajalce takoj v začetku sledila ogromna večina našega ljudstva, tako je to ljudstvo skozi vso dobo okupacije sledilo pozivom in navodilom vodstva osvobodilnega gibanja kot edinemu upravičenemu zastopniku oblasti med sovražno okupacijo. Slovensko ljudstvo si je v borbi gradilo svoje organe ljudske oblasti, ki so od najnižjih narodnih odborov pa preko SNOS-a do Protifašističnega sveta narodne osvoboditve bili prvi v zgodovini njegov resnični predstavnik.
Kakšna pa je bila pot današih obtožencev? Tedaj, ko naše ljudstvo ni priznavalo aneksije, ko se je proti njej bo-
rilo, so sc obtoženci udinjali okupa or’ ter se mu globoko klanjali. Ker je ane . sija že sama na sebi mednarodno pro pravno dejanje, potem je vsako n|CI’ podpiranje — pa če tudi gre, kot v četku pri obtoženem Rožmanu, za * hvalno mašo in lojalno izjavo predstavn kom zavojevalcem — protipravno iO ® daleč bolj izdajalsko, zaradi čpsar ,u obtoženci danes sede na zatožni klopi.
Okupatorja in njegove domače poma gače sta presenetila enodušen odpor > mržnja vsega naroda ter njegova borbena enotnost. Že kličeta obtoženi Krek i dr. Kuhar iz Londona: »Čakajte, m prišel čas!« da bi tako razorožila slovmk sko’ljudstvo, ko je bil okupatorjev tero najhujši in trpljenje slovenskega oar | največje. S svojo parolo čakanja je hote begunska vlada pasivizirati nnrode Jugo slavije, onemogočiti osvobodilno bor > da bi najzavednejši narodni ostali osamljeni in brez podpore široki ljudskih množic in da bi te elemente tem uničila. Na drugi strani pa ni bi o prezgodaj dajati izdajalcem v domovi^ naloga za formiranje oboroženih enot službi okupatorja in izzivati bratomorno vojno. Na ta način so s tem, da so s‘ab1,. narodne sile naših narodov v borbi pro ^ okupatorju, slabili skupne zavezniške na^ pore v borbi proti fašizmu, a vse to nameri, da si tudi preko okupatorja zas* gurajo svoje stare položaje v Jugoslavia Zato se doma pomagači okupatorja v dno tesneje povezujejo z njim ter ut jujejo njegov aparat, dajejo izjave loja nosti in pripravljenosti za sodelovaniej s tem pa razorožavajd borbeno enotnM našega naroda. Tako prvi s parolo »ca kanja«, kakor drugi s parolo »lojalneg sodelovanja« podpirajo okupatorja v n) govi zatiralni politiki, ki je imela dl iztrebiti slovenski narod.	. ,,
Obtoženi Krek, ki je bil preko Va •• kana in svojih zvez stalno povezan I domačimi izdajalci, je dobil takoj tu ^ Ehrlichovo spomenico, ki jo je odobrava in razširjal med emigrantskimi in reakcl onarnimi krogi v inozemstvu, klevetalo obenem resnične borce za svobodo s|o venskega naroda in pa njihove uspeb pripisujoč Draži Mihailoviču, ki ga l skupaj z londonsko vlado ves čas P° piral.	,
Obtoženi Rožman je ves čas, stal 0 strani Ehrlichu, dajoč mu vso pomoč ‘o s svojo cerkveno avtoriteto zlorabila!0 verske obrede, zagovarjal izdajstvo te pozival, da se vrste sodelavcev okupa torja in izdajalcev slovenskega narofl pomnožijo z vedno številnejšimi mladim apostoli.
V najtežjih dneh osvobodilne borbe so izdajalci z Rožmanom na čelu zasadili nož v hrbet lastnemu ljudstvu
AMERIŠKA ZUNANJA POLITIKA KAŽE TENDENCE UPORABLJANJA »POLITIKE NASILJA«
Nmlnlj'evnnje a f. strani.
Diplomatski pritisk ZDA in Velike Britanije na Jugoslavijo (in na Poljsko) kaže v pravi luči odnos anglo-ameriške-ga bloka do malih držav. Ta odnos bo za demokratično javnost vseh držav dober kriterij za ocenjevanje stališča, ki ga zavzemajo države anglo-ameriškega bloka na mirovni konferenci. Poleg tega kaže, pritisk ZDA in Velike Britanije na male družitve na to, da bodo demokratične sile v borbi za mir morale premagati še velike težave.
Ostro stališče, ki so ga zavzele ZDA ob priliki ameriško-jugoslovanskega incidenta, priča o tem, da se v ameriški zunanji politiki vedno bolj pojavlja tenden-
ca o uporabi politike sile. To je popolnoma potrdil tudi predsednik komisije za zunanje zadeve v poslanski zbornici ZDA, Blum, ki je glede ameriške note Jugoslavije izjavil, da je potrebno, da ZDA izvajajo zunanjo politiko iz ostrejših pozicij. Blum ne nastopa samo proti malim državam, ampak zahteva, naj bi se sovražna politika izvajala tudi proti SZ. Govoril je le malo, povedal pa je mnogo. Iz njegove izjave je jasno razvidno, kam usmerjajo reakcionarno-poli-tični krogi v Ameriki politiko ZD, ki je politika diktature in popolnega gospodarstva v organizaciji Združenih narodov, ter spreminja to organizacijo v orodje ameriške politike.
AMERIŠKA LETALA NADALJUJEJO S PRELETAVANJEM JUGOSLOVANSKEGA OZEMLJA
Kako ZDA in Anglija resno jemljejo v obzir suverenost jugoslovanskega ozemlja, je razvidno iz dejstev, da so angleška in ameriška letala tudi po poznanih incidentih brez kakršnega koli dovoljenja ali obvestila preletavala čez jugoslovansko ozemlje. Po novih podatkih je od 10.—20. avgusta preletelo jugoslovanska državno ozemlje 34 lovcev, 57 bombarderjev in 19 transportnih letal
oziroma letal nepoznanega tipa, kar da skupno 110 letal. Samo 13. avgusta je preletelo jugoslovansko ozemlje 33 letal. Dne 16. avgusta jih je preletelo 17. V mednarodnih krogih dodajajo,, da predstavljajo ti preleti nadaljnjo kršitev jugoslovanskega ozemlja, kar se dogaja sistematično in nadaljuje že več kot sedem mesecev.
DEMOKRATIČEN SVET OBSOJA AMERIŠKI IMPERIALIZEM
Na poziv MK KP Anglije so bile prirejene pred ameriškim veleposlaništvom v Londonu velike manifestacije v znak protesta proti ameriškemu stališču do Jugoslavije, zlasti v zvezi z zadnjo ameriško noto.
Delegacija manifestantov, sestavljena
iz sindikalnih voditeljev mestnih svetov je odšla v ameriško veleposlaništvo in izročila protestno izjavo, ki obsoja stališče ameriške vlade do Jugoslavije, ki je v vojni proti fašizmu doprinesla toliko številne žrtve. Delegacija je tajniku veleposlaništva sporočila sledeče: 1. Ali je
točno, da so ameriška letala preletavala v večjem številu jugoslovansko ozemlje? 2. Ali je točno, da sta /bili dve tretjini letal bombnikov in lovcev? 3. Ali je točno, da je jugoslovanska vlada ponovno zaman protestirala proti letanju ameriških letal preko njenega ozemlja?
Delegacija je tajniku veleposlaništva navedla še druge akcije ameriške vlade, ki so v zvezi z ameriškim ultimatom v Jugoslaviji, kar je istočasno v zvezi z ameriškem stališčem v vprašanju Trsta.
Za prihodnji teden je v Londonu napovedan velik protestni miting proti noti ameriške vlade Jugoslaviji.
Začudeno gledapio. Ali gre res za mesec avgust 1946. leta, ali se je res koledar vrnil nazaj v dneve, kp je Hitler podcenjeval in požiral male narode, ko je Gòring takoj zgrabil za pištolo, čim je slišal besedo kultura? Danes podcenjujejo ZDA Jugoslavijo na preizkušeni Hitlerjevski način, odnosno ameriški Go-ringi ne segajo po svojih pištolah, ampak pripravljajo atomsko bombo. Da razsvetlimo ozadje zgodbe o incidentu med Ameriko in Jugoslavijo, lahko uporabimo izjavo nekega predstavnika ameriškega ministrstva zunanjih zadev, ki je\ dejal, da bo stališče ZDA v zvezi z razvojem dogodkov na področju Sredozemskega morja v bodoče še bolj ostro. Torej je ozadje ameriški noti Jugoslaviji težnja ameriškega imperializma po nadvladi v Sredozemlju. Ameriške dolarske milijonarje ne zanima, če je Jugoslavija dala milijon mrtvih, igra politične sile ne pozna morale. Ameriški imperializem, katerega pogled je usmerjen na petrolej na srednjem vzhodu, stremi edino za tem, da v zvezi z Veliko Britanijo doseže nadvlado v Sredozemlju;
Jugoslavija naj bi torej postala žrtev te politične igre, ne oziraje se na to, da se je borila proti skupnemu sovražniku od prvega trenutka, ko je stopil na njeno ozemlje.
Treba je bilo v vsem izdajalskem delovanju napraviti prelom. Obtoženi Rožman prevzame iniciativo. V pjegovem škofijskem dvorcu so neprestano sestanki vodilnih slovenskih izdajalcev. Sprva ugotavljajo tako zvane napake okupatorja in usmerijo njegovo nadaljnje delo, pozivajo ga na internacijo bivših jugoslovanskih oficirjev, povzročijo odvzem radijskih aparatov, povečanje kontrole in uvedbo osebnih izkaznic, odpuščanje in interniranje zavednih slovenskih uslužbencev na železnici, na pošti in drugih uradih. V tem času pa, aktivlzirajo vse svoje tako zvane ilegalne organizacije, ki so jih imeli pripravljene za ta trenutek, zlasti »Slovensko zavezo«. Zanetiti hočejo državljansko vojno, povzročiti hočejo bratomorno klanje.
Takoj moram poudariti, da slovensko ljudstvo ni hotelo državljanske vojne. Se tesneje se je oklenilo svoje Osvobodilne fronte kot hrbtenice osvobodilnega gibanja, še močneje je udarjalo po okupatorju in z njim povezanih izdajalcih. Tako državljanske vojne na Slovenskem nikoli nii bilo, o njej so govorili in si jo želeli oni, ki naj bi jim prinesla osebne koristi. Na Slovenskem je bila le težka in krvava osvobodilna borba celotnega slovenskega naroda proti okupatorju in njegovim pomagačem.
Tako se je začelo žalostno poglavje, ko protiljudski izdajalci na čelu z obtoženim Rožmanom kopičijo izdajo na izdajo, zločin nad zločinom. Vsako sredstvo jim je dobrodošlo v borbi proti lastnemu ljudstvu. Vedno bolj se boje ljudstva, ki ustvarja istočasno v borbi z okupatorjem tudi pogoje za srečnejšo bodočnost.
Obtoženi Krek to izdajo soorganizira, usmerja in ji daje novo vsebino. Iz Londona se čujejo njegove besede:	»Vaša
Razprav« je pokazala, da vodijo niti vseh zločinov k obtoženemu Rožmanu. Obtoženi Rožman je na eni strani vso svojo cerkveno avtoriteto postavil v službo tega cilja, na drugi strani pa je ves svoj carkvani aparat mobiliziral v ta namen. Izdajalski duhovniki, ki jih je na zločinskem delu zasačila ljudska oblast, kakor kaplan Malovrh, Sinkàr, Mi»vec, Križaj, Kern in drugi, so vsi potrdili: »...V belo gardo sem šel po škofovem naročilu, v belo gardo sem šel s škofovim dekretom ,..«
S čim so se ti izdajalski duhovniki ba-vili, pa nam je jasno pokazala razprava. Malovrh — kurir med postojankami in organizator vojaške vzgoje, Volbank —• adjutant, Križaj — črnorokec, ostali zasliševale! in mučilci, vsi pa oboroženi z okupatorjevim orožjem.
Drugi del te duhovščine je po nalogu škofa ovajal, izdajal in vohunil za itali-
pot je pravilna, nadaljujte z njo!« Žveze med obtoženim Krekom in <l0lnl.a). čimi izdajalci, ki se pripravljajo poru"^ lastnemu narodu nož v hrbet, so baš tem času najbolj intenzivne — tedensk0’ Obtoženi Krek potem, ko ga domača k1'" ka neprestano obvešča o vsakem svol® izdajalskem koraku, financira to fz“al_ preko londonske vlade z ogromnimi zne ski. Samo preko švicarskih bank j° j’®! kazoval za teroristične akcije po 50.0° švicarskih frankov mesečno, nadaljnje F1 lijonske zneske pa pošilja preko Vatika' na in drugih poteh, istočasno pa fina0 čira izdajo Draže Mihailoviča in razi'j’l_ v reakcionarnih krogih inozemstva ki® vete o osvobodilnem boju narodov JuŽ0' slavije. Spričo vseh teh dokazov ne n,_°r^ biti nobenega dvoma več, da je obtožen Krek odgovoren za vso izdajo in za v*6 zločine, enako odgovoren kot tisti zločin; ci, ki so, poslušajoč njegov glas, kla1 ■ pobijali in ubijali nedolžne žene, otrok® in civiliste, kakor so nam to nazorno iz' povedale preživele žrtve na tem procesu.
Tako sc je proti slovenskemu narod združilo vse, kar se je narodno odtu)i>o^ kar se je stavilo v službo okupatorja, tistem trenutku izdajalci pozabijo na sVO' je lastne osebne interese, ki so si 'j mnogočem različni, združujejo jih v M cilj — za vsako ceno in z vsakršnim sredstvom uničiti osvobodilne napore svP' jega naroda Okupatorja hujskajo na n0; ve teroristične akcije V Roški ofenzi^1 nastopajo proti osvobojenemu oženili? in partizanski vojski že prve oborožen® bande, organizirane iz škofijskega dvort3' Niso še ugasnili plameni požganih vasi id domov, ni še utihnil jok preživelih sV?’' cev nedolžnih žrtev, niso se še italijanske horde vrnile v svoje kasarne, ko so z® belogardistične tolpe, ki jih je okupal°r' jeva moč posadila na teren, pričele izv»' jati kajnovske zločine.
Obtoženi Rožman jo odgovoren za vse zločine Izdajalskih tolp in podrejenih duhovnikov, kot bi jih izvršil s svojo roko
jansko in belogardistično obveščevaln službo. Sam obtoženi Rožman je sprel6 mal vohunska poročila istočasno t 'je stapom in Hacinovo policijo, ki i® ’l podlagi teh podatkov aretirala, mučila ■ ubijala. Obtoženi Rožman je zato oai voren za vse zločine izdajalskih belož* ' dističnih tolp in podrejenih duhovnico kot bi jih izvršil s svojo roko.
Osvobodilna fronta je pozivala v®i' slovfcpski narod na enotnost. Prav tak pa ni zamudila nobene prilike, da ne obtoženemu Rožmanu že od vsega F0^ četka kazala, da je mesto pravega blo venca samo v vrstah Osvobodilne froni® in ga, kot smo imeli priliko ugotoviti na
razpravi, stalno opozarjala na pogubne posledice njegovih dejanj, ki vodijo * bratomorno borbo. Obtoženi Rožman 1® na vse pozive odgovarjal z novim izdal' stvom. Ce je v gotovih kritičnih momen-(Nadaljevanje na 4. strani.)
Veličasten zaključek »Parade dela« v Ajdovščini
Sončna Primorska, tvoje ljudstvo slavi praznik

Jugoslovanska armada v povorki
življenja, dela in ustvarjanja
, •
Dragi tovariš maršal!
Ajdovščina, 25. avgusta 1946.
Danes, 25. avgusta, je primorsko ljudstvo v centi B, kjer že lahko uživa sadove svoje osvobodilne borbe, v kateri je luko junaško sledilo Vam, tovariš maršal, zaključilo trimesečno tekmovanje v delu in obnovi, ki je bilo posvečeno Vašemu imenu. Prav v tem tekmovanju je to ljudstvo hotelo pokazati vso svojo ljubezen do Vas, tovariš maršal, in do naše skupne domovine, nove, v naših skupnih naporih in žrtvah skovane Jugoslavije. Poleg lega je skušalo dokazati, da se nihče izmed naš Ul voditeljev ne moti, če računa, da so srca neustrašnih primorskih ljudi ojekleneli bunkerji, ki utripajo samo za domovino delovnih ljudi, za našo Jugoslavijo, v kateri bomo dosegli tako srečo in blagostanje, kot so to dosegli bratski ljudje v Sovjetski zvezi.
Z delom, tovariš maršal, uresničujemo to, čemur smo pripravili pot s potoki krvi v času narodno osvobodilne borbe; gradimo svojo deželo, deželo srečnih, delovnih ljudi. Dokaz temu so številke: v dobi treh kratkih mesecev smo vsej naši industriji, ki je bila temeljito izropana od fašistov, presegli delovne norme, obnovili smo nadalje 1492 hiš in poslopij, popravili 306 km cestišč, zgradili 9 mostov, naša mladina se je z dvema delovnima brigadama udeležila dela na Mladinski progi in brigada Janka Premrla Vojka se je ponosna vrnila z nazivom prva udarna brigada. Z našim delom smo ustvarili večvrednost v razmerju 1:9.8 lir, osnovni obnovitveni kredit 27,112.656 Ur smo dvignili na 268,06:1.513 Ur. — Poleg tega smo z neumornim delom dosegli silen razmah kulturno prosvetnega in fizkulturnega dela. Na »Paradi dela* 25. avgusta je nastopilo preko 4000 pevcev v zbornem petju in nekaj tisoč mladih fizkulturnikov v vseh, panogah fizkalture in s tem dokazali, da ustvarjamo na vseh področjih družbenega udejstvovanja.
V teh dneh, ko pregledujemo naše delovne uspehe, stoje pred našim sodiščem v Ljubljani vojni izdajalci in zločinci, ki so nas zverinsko izdajali, pobijali in prodajali z enim samim prozornim namenom, da bi nas, nas Primorce znova uspeli odtrgati od skupne domovine Jugoslavije. Že v času borbe smo mi v teh izdajalcih spoznali najnevarnejše sovražnike naše svobode, že takrat smo spoznali, da pod parolo »borbe proti komunizmu« koljejo naše matere, ki so imele samo to »slabo lastnost«, da so bile poštene Slovenke, posiljujejo naša dekleta, ki so ljubile svojo domovino in pobijajo ter preganjajo naše fante in može, ki so jo branili pred tujci. Naša borba in naše delo je najjasnejša obsodba teh zločinskih kvislingov, ki se niso sramovali udinjati se tujcu, vpreči v svoj voz izdaje naših, pairiotičnih in verskih čustev. Poedini učenci teh izdajalcev govore ludi proti našemu delu. Mi vemo, dragi tovariš maršal, da je napadanje našega plodonosnega dela prav tako zločinsko in izdajalsko, kot je bilo napadanje naše osvobodilne, borb e, zalo Vam danes ljudstvo zagotavlja, da bo sovražnike naše graditve prav tako sodilo, kakor sodi sovražnike naše osvoboditve: to je, sodilo jih bo kot izdajalce, ša usoda, Vam zagotavlja primorsko ljudstvo, tovariš ^ y teh dneh. ko se »za zeleno mizo« odloča na maršal, da pozna ono eno samo odločitev in to je odločitev naše osvobodilne borbe in našega dela, edina pravična rešitev, kateri smo dali vzvišeno geslo, Vaše besede, tovariš maršal: tujega nočemo, svojega ne damo!
Pri tem bomo ostali neomajni.
Živel naš tovariš maršal Tito!
Živela naša domovina nova Jugoslavija!	Prebivalstvo Vzhodno primorskega okrožja.

V Ajdovščini vlada vedno živahno vrvenje, vendar je v petek, 23. avgusta, zvečer pričela silneje utripali naša Ajdovščina, sedež Vzhodnega Primorja. Prihajale so prve skupine ljudi, da se udeležitjo >Parade dela<, praznika, ki si ga je postavilo delovno ljudstvo in ga proslavilo, kot še ni bil proslavljen noben praznik v Vipavski dolini. Udarne
skupine,
wfe$< v/.	' :
^•kulturmce iz cone B s» Mn «.	BSSk’KSSU •.»»-
1113 Parada moči, harmonije, mia- glaviiji, TMu in obnovi so preplavili irli-
dosti in življenja
ce in trg. Tako je kipelo vso noč. Sestavljale so se ekipe, skupine rediteljev, bolničark itd.
Sobota je vstala skupno s tisoči fizkulturnikov v belo-rdefiih in belo-plavih krojih. Reka zdravih mladink in mladincev je razvalovela na stadion, kjer so se ob 7 pričele tekme v peteroboju. Ko-
sale so se mlade moči, lepo razviti mladinci in mladinke so se z zagrizenostjo borili za uspehe, vroči nasmejani obrazi so spremljali sotovarišd pri tekmah v poedmih disciplinah. Tekmovale so skupine in posamezniki. Med tekmovalci je bilo opaziti lahkoatlete. ki so dosegli izredno lepe rezultate. Tekmovanje je potekalo disciplinirano, neprenehoma so se vrstili pred skokom v višino skakači, iz obroča se je suvala krogla, sfaldale so skupine. V ozadju prirodnega stadiona je kraljeval za zelenim drevjem naš očak Nanos. Bobrnate bele pečine so dajale sončnemu dopoldnevu slavnostno lice. Fotografi so lovili momente, res, tega ljubitelj lepih slik ni mogel prezreti.
Medtem pa je Ajdovščina sprejemala nove tisoče gostov, veselo, z zastavami in med petjem so prihajali.
in kako je delala Primorska v Titovem trimesečnem tekmovanju, pričel razvijati in se pomikati proti Ajdovščini, si spoznal eno: Primorska še nikoli ni doživela podobnega veličastja, kjer naj bi delovno ljudstvo stopilo pred svet v taki obliki: Sončna Primorska, tvoje ljudstvo
slavi praznik" življenja, dela in ustvarjanja.
S slikami voditeljev naših narodov tov. Tita, tov. Kardelja in s sliko voditelja delovnih množic celega sveta Stalina se je sprevod pomikal skozi Ajdovščino proti letališču. Sledilo je 28 udarnikov Vzhodnega Primorja. Ljudstvo je vzklikalo našim najboljšim, najpožrtvo-valnejšim. V delovnih oblekah so stopali zagoreli brigadirji — udarna brigada Janka Premrla-Vojka — graditeljica mladinske proge Brčko-Banoviči. Spet mladinska delovna brigada Ivana Gradnika iz Lokev-Čepovana, brigada >Srečka Kosovela« iz Prestranka. Z navdušenjem je pozdravljalo ljudstvo graditelje lepšega in svobodnega življenja. Veriga je nepretrgano drsela' garibaldinci. 5000 fizkulturnikov z morjem zastav, italijanskih in slovenskih z rdečo zvezdo v sredi, narodne noše iz vseh delov Primorja, žive idrijske in begate kraške in impozantne istrijanske.
Torej je vendar res. Manifestira ljudstvo, gleila in uživa ob tej krasoti tudi ljudstvo in ploskajo žuljave dlani svojemu lastnemu ustvarjanju in požrtvovalnosti. Komaj je bilo mogoče zadržati ljudstvo, ki je sililo v sprevod, vsak je hotel naprej, da vidi čim več. Niže ob cesti na častni tribuni so sprevod ogledovali in nagrajevali zastopniki ljudske oblasti in narodne vojske.
Majhen premor. Prihajali so Kosovelove!. S pesmijo. V paradnem koraku v svetlih poletnih uniformah so se bližali vojaki. Ljudstvo ni vzdržalo, kajti korakal je naš ponos, naša vojska, strumno in svečano, kot se spodobi borcem za pravico. Navdušenje je bilo nepopisno, ploskanje in vzklikanje je jemalo sluh. Jugoslovanska armada je zaključila z ekipami posameznih fizkulturnih skupin, z lahkoatleti, plavalci, smučarji in zastavami.
Prihajalo je delo, na vozovih in kamionih prikazano delo prebivalstva cone B v dobi trimesečnega Titovega tekmovanja. Industrija, obrtništvo, zadruge. S številkami prikazano delo je moralo osupniti vse one, ki še ne verjamejo v moč prerojene Primorske, ovrglo je malodušje in vse dvome.
NI NAS MOGOČE PREGAZITI, Ml BOMO ZMAGALI IN MORAMO ZMAGATI
NIHČE NI HOTEL ZAMUDITI PRAZNIKA
Sleherna še tako oddaljena vas je bila navzoča. Nekdo je razlagal: »Vsi smo prišli, doma je vas mrtva kakor takrat, ko so nas Nemci odpeljali.« Grozilo je, da bo množica Ajdovščino odnesla in prestavila hiše, kajti le polagoma si lahko napredoval med morjem ljudi. Varnostni ukrepi niso dovoljevali, da bi tod vozila motoma vozila, množica je bila silno pestra, skupine z orodjem, narodne noše, prihajali so v določene parke prvi vozovi s simboli.
Zvečer in celo noč med 24. in 25. avgustom so prihajale nove in nove množice. Brez dvoma, prišla ie vsa Primorska, staro in mlado. Slišal si narečja Tolmina, tolkli so jo po kraško, vmes
riške ZVU. Mladinci z rdečimi rutami — Garibaldinci iz Trsta. Gorice, Tržiča, Furlanije so potrjevali bratstvo Slovencev', ki je vzklilo in se krepilo v skupni boihi zatiranih italijanskih in slovenskih ljudskih množic. Cona A je spon tano manifestirala, bojne pesmi enih so se mešale z bojnimi pesmimi drugih. Nepopisno navdušenje, veselje, radost, prostost, neuklonljivost, to je bil odgovor vsem strahotam, ki jih nudi delovnim ljudem »srečna demarkacijska cona A«. .
Nihče ni mislil na spanje. Po načrtu bi morale vasi Vipavske doline nuditi prenočišča, oddaljene in bližnje, pa se
je oglašala govorica Koprčanov, f je le vse gnetlo v Ajdovščini. Ni čudno.
2 Sm° uspeli mi z delom, z napori, tevestjo, da gradimo nov svet, novega človeka
pa se
Oni iz cone A so se posebno izluščili iz teh tisočev. Tu so bili končno prosti, tu ni bilo civilne policije, ne »blagohotnega, nepristanskega« zadržanja angloame-
Tu je bilo kakor podnevi, tisoče žarnic, povsod godba, kdo bi odhajal kam ven iz trga, saj jutri navsezgodaj se prične razvrščanje in nato parada.
TUDI »K0S0VELCI« $0 NAS PRIŠLI OBISKAT
Tiitov trg ne more sprejeti več ljudi. Stranske ulice so polne ljudstva. Vsak bi rad videl od bliže naše Kosovelovce, junake, borce, pevce. Nastopili in peli so tako, da jih ne bo mogoče nikoli pozabiti. Vžigali so srca in duše in še in še
so jih klicali na oder. Tak zbor, taki junaki lahko gredo v svet, pokazali bodo sliko nove Jugoslavije, kjer'se gradi bodočnost ne samo gospodarstvu, temveč tudi kulturi, kjer je umetnost živa iast ljudstva.
PRIMORSKA ŠE NI NIKOLI DOŽIVELA TAKEGA VELIČASTJA
Ob cesti proli Vipavi se je formiral
V nedeljo ah 5 je vesela budnica prebudila one, ki se jim je kljub gneči posrečilo kije zadremati, večina je prebila noč brez spanja.
sprevod, prelivale so se vse mogoče barve, .uvrščali so se vozovi s simboli. Ko se je sprevod, ki naj bi pokazal koliko
Sadjarji, orači, sejalci, čebelarji, oglarji, predice, mlatiči, žagarji, gozdni delavci, kosci, Žan j ire, siotine se zlivajo v tisoče, v desettisoče. Delo je bilo prikazano na najbolj učinkovit način. Izredni domisleki, sproščena fantazija, vse to je pripomoglo, da so posamezne skupine razvnele gledalce*z umotvori. Mimo so se pomikale njive, hiše. centrale, lokomotive, ladje, žage itd., vse na vozeh.
Morje ljudstva se je prelilo na letališče, kjer so se vrstili govori in množično petje. V imenu okrožnega SIAU.a, sindikatov in PNOO je govoril tov. Primožič. Pozdravil je častne goste, tovariša podpredsednika vlade LRS dr. Marjana Breclja, tajnika predsedstva SNOŠ-a tov. Lubeja, sekretarja goriške KPJK tov. Babiča, članico TÒOF Seni Jurčevo in Kavčiča, predsednika FZS in ministra financ LRS tov. Poliča, zastopnika JA tov. polkovnika Grugarja. zastopnika VITJA tov. majorja Trboviča, tajnika go-riškega SIAU-a tov. Beltrama in člana 10 SIAU-a za Trst in Slovensko Primorje tov. Regenta in ostale goste. Vsi govorniki so poudarili silno udarniško storilnost delovnega ljudstva, zaupanje v svoje demokratične pravice, v moč in poiet vseh antifašističnih množic. V italijanščini je v imenu MOS-a za Vrst spregovoril tov. Ferlan. V slogi in enotnosti je zmaga delovnega razreda, borimo se za Jugoslavijo, ker tam se dela, ker tam vlada red, ker tam je svoboda in kruh za vse poštene. Množica je odgovarjala: Tito, Primorska te klice, Kardelj, Primorska ti zaupa. V Jugoslaviji se ne govori o atomski bombi,, temveč o miruj obnovi, o izboljšanju gospodarskega stanja naših delovniii množic, naše roke so pokazale svoje uspehe, kakršne vidimo prav danes tukaj. Delovna zavest in požrtvovalnost sta močnejši od atomske energije. Nočemo odmora, dokler traja obnova, so klicale delovne brigade in ljudstvo.
Popoldne je več kot 80 tisoč ljudi napolnilo pobočja in stadion. Za robova folklorna skupina je izvedla dve plesni suiti in bila nagrajena s toplim aplavzom.
Veličastno je izzvenela množična pesem pevskih zborov slovenskega Primorja. Beseda za besedo pesmi o svobodi je kipela iz 3000 grl po dolini. Fizkulturniki so izvedli skupni nastop mladincev in mladink. Ljudstvo je gledalo in uživalo in hitelo. Vsepovsod ponos: to je naša mladina, to so naše moči.
Veličasten nastop vojske ie presenetil vse. Do pasu goli. od sonca zagoreli so borci izvajali proste vaje z orožjem. Ljudstvo ni in ni nehalo s pohvalnim vzklikanjem in ploskanjem. Hoteli bi jih gledati ves dan. V orodni telovadbi je pokazala skupina, zakaj se je lahko uvrstila med svetovne telovadce.
Bodimo odkriti: veliko smo pričakovali, toda videli smo mnogo več. Narod trpljenja ne da več življenja in od svoje prsti niti pedi!
Univerzalni mlin traktorske postaje
m°rske narodne noše v Paradi dela
kulturniki nosijo v sprevodu <iiko maršala Tita
Osrednja zasluga, da je idrijski okraj odnesel prvo mesto v Titovem tekmovanju, je nad vse požrtvovalno delo idrijskih rudarjev
Kakor da bi zasnežilo ljudi, toliko jih je bilo v Ajdovščini
Žfočinci in izdala!:! slovenskega naroda morajo biti obsojeni pravično
(Nadaljevanje z 2. strani.)
tih zaradi vedno bolj naraščaiočej(a poleta osvobodilnega gibanja včasih poko-lebal, je to samo dokaz, da se je svojega izdajalskega početja zavedal, a ven-
dar z njim nadaljeval. Klevetal je plemenito borbo slovenskega naroda «a svoj obstoj, neodvisnost in svobodo, kot borbo proti cerkvi, veri in Kristusu Kralju, kot borbo za komunizem In boljševizem.
Z zavestnim prikrivanjem resnice o osvobodilni borbi so načrtno zavajali ljudstvo v zločin in bratomorno klanje
ToVariši sodniki, vi in ves slovenski narod, ki je ta proces budno zasledoval, pa ste imeli priliko iz ust obtoženega Rupnika in Vizjaka slišati, da so bile te parole samo pretveza, s katero so hoteli slepiti in mobilizirati verne množice za borbo proti lastnemu narodu in njegovim demokratičnim težnjam. Z zavestnim prikrivanjem resnice o osvobodilni borbi, z zavestnim potvarjanjem dejstev so načrtno zavajali prebivalstvo v bratomorno vojno in zločin ..,
Zato so sedanji obtoženci odgovorni za vse one zapeljane in zaslepljene v lastnih vrstah, ki so padli kot žrtev njihovega izdajstva ali pa bežali pred lastnim narodom. Dela belogardistov, duhovnikov in ovaduhov so bila nemškemu narodu na dlani. Njihovo sodelovanje z okupatorjem je bilo odkrito, borili so se z njegovim orožjem, v njegovih formacijah in pod njegovim poveljstvom. Obtoženi Krek in ostala protiljudska klika pa je potrebovala še drugačne ' formacije, oborožene oddelke, ki bi v očeh slovenskega naroda ne veljale kot okupatorske tn katerim bi lahko pripisoval uspehe narodne osvobodilne vojske, kot uspehe tkzv. jugoslovanske vojske Draže Mihailoviča. Kako so se ti oddelki organizirali, kako so bili sestavljeni in kako so se borili proti okupatorju, nam je pokazala ta razprava. Major Novak, odposlanec Draže Mihailoviča je novačil svoje četnike iz belogardističnih postojank po predhodnem dogovoru slovenske zaveze. Kot smo imeli priliko slišati, je te četnike organiziral in podpiral najprej general Gambara, pozneje pa obt. Ro-
sener samo z namenom, da se borijtj proti partizanom in tororizirajo civilno ljudstvo. Bogato oskrbovani z denarjem iz Londona in okupatorjevim orožjem so bili ti kraljevi vojaki dostojni svojih belogardističnih izdajalcev. Obtoženi Krek in organizatorji Mihailovičevega izdajstva v Sloveniji, so odgovorni za one mlade neizkušene rodoljube, ki so imeli voljo boriti se proti okupatorju, a so jih lažne parole zavedle v njihovo druščino. Vse to potrjujejo priznanja obtožencev, priče in dokumenti, ki smo jih slišali na razpravi.
Za obtoženega Kreka, ki je sam ugotovil, da je njegova stvar propadla in da ga čaka z ostalimi pobeglimi izdajalci usoda Belih Rusov, pa je značilno, da je vedno iskal svojih zaveznikov izven slovenskega naroda in proti slovenskemu narodu. Njegova stvar je propadla, ker Pikoli ni bil s slovenskim narodom in ker je svobodoljubno človeštvo na čelu z veliko Sovjetsko zvezo v tej vojni obračunalo z vsemi njegovimi zavezniki. Taka usoda čaka vsakogar, ki bi iskal zaveznikov izven lastnega naroda.
OD TEDNA DO TEDNA
SVETOVNO DEMOKRATIČNO MNENJE PRIČAKUJE, DA BO MIROVNA KONFERENCA USTVARILA TRDEN MIR, REAKCIONARNE SILE PA SKUŠAJO IZRABITI KONFERENCO ZA VSILJEVANJE SVOJE VOLJE DRUGIM
NARODOM.
Mirovna konferenca traja že nad tri tedne. Temeljito delo posameznih komisij kaže, da postajajo vedno aktivnejše sile, ki so zainteresirane v plodonosnem delu konference. Nasprotniki pa skušajo odvrniti pozornost komisij od njihovih glavnih nalog in ustvariti jeklen obroč. Izven konference govorijo o potrebi ukinitve njenega dela v zvezi z bližnjim zasedanjem Združenih narodov. Te intrige politikantov onemogoča načelno in jasno stališče sovjetske in jugoslovanske delegacije ter široke demokratične javnosti, ki pričakuje, da ho mirovna konferenca organizacija miru in garancija varnosti. Nasprotniki mednarodnega sodelovanja pa bi radi izrabili konferenco za organizirano vsiljevanje svoje volje drugim narodom.
Predstavniki povabljenih držav Albanije, Mehike, Kube, Avstralije, Egipta in Irana so izrazili svoje mnenje o načrtu mirovne pogodbe z Italijo. Set' albanske delegacije Enver Hodža je predlagal, da se zmanjšajo vojaške sile Italije in da se v pogodbi določi višina in način izplačevanja reparacij. Kritiziraj je sedanje imperialistično zadržanje grške vlade in je zahteval, da- Albanija sodeluje na konferenci z vsemi pravicami. Sklenili so. da naknadno pozvane države lahko vložijo pismene spomenice.
Politično-teritorinlna komisija za
Tovariši sodniki! Dotaknil se bom še krivde posameznih obtožencev in njihove obrambe. Med razpravo «mo videli, da so izpovedbe obtožencev in druga dokazila potrdila vsako točko obtožbe in neizpodbitno dokazala vsa izdajstva in zločine, ki so jih obtoženci zagrešili. Preko 200 dokumentov, ki smo jih prečitalj na tej razpravi, vsak zase potrjuje in podkrepljuje priznanje kaznivih dejanj obtožencev.
Krek še zmeraj nadaljuje svojo izdajalsko aktivnost proti narodom FLRJ ter zavaja emigrante
Rezultat procesa je neizpodbitno dp-kazal, da je bil obtoženi Miha Krek glavni iniciator in organizator izdaje ter vsega protinarodnega delovanja. Kot član, podpredsednik in funkcionar emigrantskih vlad, ki so «kozi vsb dobo okupacije vodile protiljudsko politiko s tem, da so pomagale Draži Mihailoviču proti narodno-osvobodilnemu gibanju, nosi vso odgovornost v teh vladah, ki so, objektivno vzeto, vse do konca vojne pomagale okupatorju in podpirale vzdrževanje okupacije. Poleg lega, da je v emigrantskih vladah propagiral in financiral izdajo, ki jo je v domovini izvajal Draža Mihailovič, «e j v svetu povezoval z reakcionarnimi krogi in delal za razkroj Jugoslavije, tako da bi odtrgal slovenski narod od ostalih narodov Jugoslavije in ga vključil v antidemokratični reakcionarni blok, ki bi pod firmo borbe proti boljševizmu razbijal v borbi skovano bratstvo med slovanskimi narodi.
V obtoženem Kreku so domači izdajalci imeli vso dobo okupacije svojega vodnika. Z njim «o imeli pisetnsko in radijsko zvezo, na podlagi poročil jim je pošiljal svoje direktive Tako je na eni strani pomagal okupatorju v njegovi uničevalni politiki, na drugi strani pa raz-oroževal narod s parolo čakanja, ki -je pomenila direktno pomoč okupatorju pri uničevanju slovenskega neroda. Obtoženi Krek je v inozemstvu klevetal herojsko borbo narodov Jugoslavije in vse uspehe te borbe pripisoval belogardistično mi-hailovičevskim izdajalcem. V času, ko sta bila okupatorjev teror in izdaja na višku, ie pošiljal v domovino milijonske zneske za (inanciranje izdaje. Zavržen od slovenskega naroda se še sedaj povezuje z najrcakcionarnejšimi krogi, da bi zaviral obnovo in nezadržni polet narodov Jugoslavije ter rušil ustavni red FLRJ. Kljub temu, da ve, da je stvar izdajalske emigracije prooadla za vse čase, obtoženi Krek s svojo brezvestno propagando zadržuje v emigraciji še nadahe one, ki jih je njegova izdajalska politika izvabila iz domovine in šp danes nadaljuje s svojo izdajalsko aktivnostjo ter zato odgovarja še za dva nova zločina: prvič, zavaja emigrante in preko njih poaatpeznikc v domovini na pot brezizgledne zločinske bratomorne borbe in drugič, zbira zaklete sovražnike narodov Jugoslavije, da bi nrcko njih organiziral nov zahrbten na-pn-t na Jugoslavijo.
V domovini je obtoženi Rožman od v^ega začetka okupacije, izkoriščujoč -voj položaj, delal za interese okupatorja in pošiljal podrejeno slovensko duhovščino v izdajstvo in v borbo proti zavednemu slovenskemu ljudstvu. Iz dokumentov, prebranih na tej razpravi, jasno izhaja, da je škofijski dvorec bil center
Italijo je končala diskusijo o uvodu mirovne pogodite z Italijo z. nekaterimi spremembami. Predlogi Italije za nekatere spremembe so bili odklonjeni. Komisija je bila zelo kratka, kadar se je ugotavljala odgovornost Italije, na široko pa se bavi z vprašanji o udeležbi Italije na strani zaveznikov v zaključnem delu vojne. Avstralski delegat je stavil predlog. ki postavlja v isto vrsto premagane in demokratične države, toda sovjetska, ukrajinska in jugoslovanska delegacija so bile odločno proti temu. — Zasedali sta tudi terilorijalno-politični komisiji zn Madžarsko in Romunijo.
Ekonomska komisija je razpravljala o pogodbi z Romunijo. Avstralski delegat je slavil predloge, ki dejansko pomenijo ukinitev reparacij Romunije. Predlog navaja tak način plačevanja reparacij, ki bi bil v prid deželam, obogatelini med vojno na dolarjih in funt-šterlingih, istočasno pa Vodi k ekonomskemu zatiranju v vojni oslabljenih držav. Sovjetska delegacija je odločno nastopila proti teinu predlogu.
Vojaška komisija je razpravljala o Italiji; vodila se je diskusija o postopku.
—	Francoska delegacija je predložila spomenico o spremembi meje z Italijo.
—	Abesinija je predložila spomenico o svojih pravicah do bivših italijanskih kolonij Eritreje in Somalije.
DEMOKRATIČNO LJUDSTVO JULIJSKE KRAJINE SE BORI ZA OSNOVNE ČLOVEČANSKE PRAVICE. ZVU PA PODVZEMA SOVRAŽNE UKREPE
PROTI ANTIFAŠISTOM.
20. in 21. t. m. se je vršila UL P «' nama seja GO Ljudske mladine Slovenije, na kateri je bilo poleg d™» prisotno tudi zastopstvo mladine b ov. “ skega Primorja. Postavili so si <?kvir, načrt dela mladinske organizacije « konec leta. Sklenili so, da bodo posvet pažnjo zJ<K5ti kulturno-prosvetnemu in litično-vzgojnemu delu mladine, notra 1 utrditvi organizacije ter tokmovaniu obvezam, ki morajo postati stalni iiac dela.
V NAPREDNIH DRŽAVAH EVROPE SE GRADI LJUDSKA OBLAST IN JjJjE RODNO GOSPODARSTVO, V DRUGIH DRŽAVAH PA POSTAJAJO REAK CIONARNE OBLASTI VSAK DA' KREPKEJŠE.
V Češkoslovaški «e je vršila vel*» narodna svečanost, na kaleri je l)r^, nik vlade Goltwald poudaril izboljse'j'
viaue uuuwhivi	----J U-Io
nje gospodarskega položaja in re*UK bivanja delegacije v Moskvi, kol problfj«
zbiranja in izdajalskega delovanja kola-boracionističnih elementov Slovenije za časa sovražne okupacije. Njegova izdaja se pričenja takoj po italijanski okupaciji, ko hiti pošiljati Duceju vdanostno izjavo, v kateri izraža svojo lojalnost in pošilja božji blagoslov nad Italijo. Njegovo izdajstvo se nadaljuje z aktivnim delovanjem za pojačenje italijanskega terorja nad zasužnjeno Slovenijo. Culi smo predloge, ki jih izdajalci pod škofovim vodstvom dajejo okupatorju in kjer predlagajo, da se vključi mladina v izdajalske organizacije. Da ni to osamljen dokument, ki prikazuje naipodlejšo izdajo, dokazuje dokument italijanske obveščevalne «lužbe, ki prikazuje, kako je Rožman brez vednosti Visokega komisarja poslal v Rim pismo, v katerem zahteva, naj Italijani že prenehajo z napakami, ki jih delajo s tem, da dopuščajo poslušanje radijskih oddaj in svobodno kretanje bivših jugoslovanskih oficirjev in drugih uslužbencev. Okupator je kmalu zatem pričel internirati oficirje in podoficirje, odvzemati radijske aparate, odpuščati zavedne slovenske uradnike in formirati kvizlinske oborožene edinice. V istem času pa je Rožmanov najožjt izdajalski sodelavec, prof. teologije dr. Ehrlich, predlagal italijanskemu okunatorju ustanovitev vojaških formacij. Pričelo se je združevanje različnih izdajalcev, ki so se rekrutirali predvsem iz »Slovenske zaveze«, kjer šo bili združeni vsi protiljud-ski oblastniki bivših političnih strank. Obtoženi Rožman je organiziral to iz-daio in jo netil preko svoje podrejene duhovščine, izkoriščujoč verska čustvovanja Slovencev. V pomoč okupatorju je bila vsa cerkvena organizacija, saj ji je načeloval in dajal direktive obtoženi Rožman. Spomnimo se le Rupnikove izjave, ki «mo jo slišali na javni razoravi glede domobranskih kuratov, ki so bolje znali upravljati z orožjem kot pa z mon-štranco. Obtoženi Rožman je v svojih govorih, pridigah in pastirskih pismih še bolj netil to zločinsko delovanje s pismeno in ustno propagando. Iz njegovih besed je zvenela le mržnja, ki ni lastna nobenemu drugemu poštenemu in kulturnemu cerkvenemu dostojanstveniku. Ali je sploh mogoče verjeib da ima obtoženi Rožman, ki je sam povzročitelj tega gorja, še pogum obiskati izmučene slovenske žene-junakinje v Hacinovih mučilnicah in jim podeljevati svoj blagoslov?
Ni res, da je slabič, ki se od okolice da vplivati, ni res, da je grešil nad narodom, misleč da deli pravico, temveč je najhujša moralna propalica, ki ie zločinsko razumel Hitlerjev in Gobbelsov nauk izkoriščati najgloblja verska in moralna čustva v borbi proti narodu in osnovnim načelom človečamstva.
PXOO za Slovensko Primorje in Trst je izdal izjavo na neresnične obtožbe primorskega ljudstva v anglo-ameriški noti Jugoslaviji, ki je bila ‘20. t. ni. objavljena y »Glasu zaveznikov«. Nota skuša ustvariti videz, da si ZVU prizadeva nepristransko vladati in hoče obtoževati demokratično ljudstvo cone A, da »pod podpihovanjem iz Jugoslavije« to prizadevanje ZVU namerno ovira. Te trditve so popolnoma neresnične. Vse antifašistične množice cone A so si prizadevale ustvariti pravilen odnos do ZVU, toda ZVU žaljivo prezira vsa ta prizadevanja. Demokratično ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta se danes bori za naj-
osnovnejše demokratične pravice, ZVU pa ne izpolnjuje svoje dolžnosti kot začasni upravnik ozemlja in njeni ukrepi proti antifašistom in zlasti slovenskemu ljudstvu so sovražni. V času, ko v Parizu mnogo govore c> miru, pravici, človečan-stvu in demokraciji, boče ZVU z neresničnim prikazovanjem položaja v coni A varati svetovno javnost.
Tudi na Koroškem skuša deželna vlada v Celovcu z odpustom slovenskih učiteljev likvidirati pouk slovenščine na osnovnih šolah; jugoslovanski fašist Josip Teler pa v angleški uniformi terorizira koroške Slovence.
SODBA PROTI SLOVENSKIM NARODNIM IZDAJALCEM IN VOJNIM ZLOČINCEM NAJ BO NEUSMILJENA TN NEPOPUSTLJIVA, KAKOR SO BILI ZLOČINI OBTOŽENCEV IN NJIHOVO SOVRAŠTVO DO LASTNEGA
LJUDSTVA.
Na vojnem sodišču IV. Armije v Ljubljani se vrši razprava proti skupini narodnih izdajalcev, sodelavcev * okupatorjem in vojnih zločincev Leonu Rupniku, dr. Gregoriju Rožmanu. Krvinu Rtt-senerju, dr. Mihi Kreku, Milku Vizjaku in Lovru Hacinu. Dva od teh, Rožman in Krek, sta v odsotnosti. Obtoženi zločinci so že nekaj dni pred napadom na Jugoslavijo sklenili, da bo del na čelu z Rožmanom in Natlačenom ostal doma in odkrito sodeloval z okupatorjem, drugi ilei na čelu s Krekom pa bo pobegnil v inozemstvo in navidezno sodeloval s proti-hitlerjevskim blokom. Namen te njihove takt live pa je bil, da bi v primeru zmage ene ali druge vojskujoče se stranke za* sigurnli svojo protiljudsko vladavino. "Takoj po zlomu Jugoslavije so tisti, ki so ostali doma, stopili v službo okupatorja ter izrabljajoč verska čustva organizirali kvizlinško belo gardo in tako imenovano »Slovensko domobranstvo« ter pomagali okupatorju z iztrebljanjem našega na-
roda. Izdajalski begunci pa so iz inozemstva podpirali po eni strani kvizlinge v Sloveniji, po drugi strani pa so izvajali izdajalsko politiko begunskih vlad in podpirali Mihajlovičeve četnike. Zagrešili so zločin izdaje naroda in domovine in napravili nešteto vojnih zločinov nad slovenskim narodom v sodelovanju z okupatorjem. Obtoženci so na razpravi priznali svoje zločine. S pričevanjem ljudi, ki so občutili vso slraholo izdajstva in s Čitanjem dokaznega gradiva je bila obtožnica potrjena v celoti, ugotovljen pa je bil še niz drugih zločinov. Zastopnik tožilca JA je v svojem končnem govoru poudaril veliko krivdo obtoženih in je zaključil z zahtevo po pravični obsodbi. Slovensko ljudstvo pa se bo iz procesa naučilo tudi budnosti proti vsem tistim prikritim zaveznikom izdajalcev, ki danes s podtalnim rovarjenjem skušajo rušiti ljudsko oblast, največjo pridobitev narodno osvobodilne borbe.
bivanja delegacije v »juokvi, svi e-— ,, pa je prikazal pomanjkanje delovne e po izselitvi Nemcev. — V Bolgariji ■ vzema predvoiivna kalupa n ja za rPfefe dum 8. septembra vedno večji bolgarsko ljudstvo bo enolno glaern'» za republiko. Tam se vrši tudi rflapr®* proti voditeljem ilegalne fašistične 'e ristične organizacije VMR0. ki je tj orodje notranje in mednarodne reakcij skušala uničiti pridobitve Domovm** fronte. — Tudi v Romuniji se Pr^‘>T. ijajo na volitve v parlament. Deraokra lične stranke so ustvarile skupni blok. reakcija pa se zateka v »histori» stranke«. — V Avstriji se je vršila ferenca Komunistične partije, ki je nj manifeslacija antifašistične enotnosti d lovnega ljudstva in bratstva slovenske?, in avstrijskega naroda: ostro so kritij rali preganjanje koroških Slovencev. ^ Sovjetska zveza je predlagala reviWF Monlreauxske konvencije o črnomorsk ožinah, da se prepreči vmešavanje tuj . držav v ožinski režim. — V sovjetsK okupacijski coni Nemčije je odpravi] na razlika v plačah po spolu.	,
Ukrajinska vlada je poslala Zdru^J nini narodom zahtevo, da Varnostni prouči položaj na Balkanu. Pobu» grške vlade ogroža mednarodni mir 1 varnost, zlasti z izzvanimi incidenti albanski meji. s preganjanjem narodi manjšine v Makedoniji in s priprava za ponarejeni referendum t. septenibr • Pomoč v tem postopanju nudijo Pre j vsem angleške čete in predstavniki-se vmešavajo v notranje zadeve GrciJ • Varnostni svet mora podvzeti ukrepe ^ zagotovitev miru. — Britanska vlada J poslala noto Poljski, k! kaže odkrito ^n’p’ šavanje v notranje zadeve Poljske S'0,., volitev. — Današnja Italija je orodij reakcionarnih skupin, ki špekuliraj®, njenimi problemi zaradi svojih imper*» lističnih ciljev. Komunistična partija H*
...	. .	.	• .	~rtnC <
I levi IV II I II Vlljv*. lavili limon VI IM |/cn n.1-	,
lije zahteva, du se napravi temu koncfj
prav tako so komunisti odločno Pr0 De Gasperijevemu predlogu, da hi ^ rešitev vprašanja Trsta odložila, Franciji zaseda ustavodajna skupšči®* Francoski komunisti dosledno ščitijo terese demokracije: socialistična slrai* (ombra bo odšlo 20.000 novih vojakov Indonezijo.	_	...
pa je v notranji krizi in se je odre» skupnih akcij s KPF. nekatere skup11^ pa zahtevajo celo ofenzivo proti kod1'1' nistom. — Holandska kupuje in P®*1'* orožje zn boj proti Indonezijcem: drr
DELOVNO LJUDSTVO JUGOSLAVIJE Z VELIKIM POLETOM GRADI SVOJO DOMOVINO, IMPERIALISTIČNE SILE AMERIKE PA SKUŠAJO UPORABITI POLITIKO SILE PROTI JUGOSLAVIJI.
Rupnik js tip zločinskega biriča za vsakogar, ki jo zatiral ljudstvo
Obtoženi Rupnik kot bivši avstrijski’ oficir vodi ogorčeno borbo proti srbskim četam, ki so postavljale temelje Jugoslaviji, stopi v jugoslovansko vojsko. V jugoslovanski vojski, znan kot nemški agent, vstopi v ustaško poveljstvo, kier dela načrte za formacijo us-taške vojske. Vso dobo okupacije verno služi italijanskemu in ncrpškemu gospodarju. Ko osvobaja jugosjovanska armada svojo domovino, se udinja reakcionarnim krogom
v inozemstvu in kuje zaroto proti domovini. Iz vsega tega je razumljivo, da ta izdajalec ni mogel najti v našem narodu niti enega samega poštenega zaveznika. Njegovi pristaši so bili le izdajalci iz Rožmanovega kroga, Hacinovi agentje in ovaduhi. Rupnik je tip zločinskega biriča, ki je vse «voje življenje hlapčevski upogibal hrbet vsakemu gospotiarju in hlapčevsko služil vsakomur, samo da je lahko zatiral narod, ljudstvo.
Vizjak je vršil svoje funkcije s polno zavesijo iz sovraštva do vsega, kar prihaja iz ljudstva
Obtoženi Vizjak je bil pristaš obtoženega Rupnika in je postal ’ organizator belogardistično-plavogardističnih formacij. Tako zločinsko delo je nadaljeval tudi po kapitulaciji Italiie in ie zaradi
tega soodgovoren za vse zločine teh kvizlinških formacij. Tudi po begu iz Jugoslavije je nadaljeval svoje delo. Preiskava je pokazala, da ga je okupator
Maršal Tito je obiskal več industrijskih centrov Slovenije in «prejel delavce, kmete in predstavnike množičnih organizacij. Poudaril je, da je odvisno od ljudstva samega, kakšno oblast Ito imelo; če kdo ne dela, ga je treba zamenjati z boljšim, če pa kdo moti, ga Je treba onemogočiti. Poudaril je ludi, da izrabljajo zlasti nekateri duhovniki verska čustva, da bi odvrnili ljudstvo od pridobitev narodno osvobodilne borite. Biti moramo složni In enotni, je dejal, da bomo zmogli vse težkoče.
V teh tednih se vrši prvi redni nabor v Jugoslovansko Armado, ki pomeni prehod iz vojnega stanja v mirnodobno. JA je zrasla v borbi in je prežeta doslednih demokratičnih idej — borbe za svo-
je braniteljica nove ljudske države in vsak Član jugoslovanskih narodov, ki ljubijo svojo armado, je ponosen biti njen član.
Združene dr/.nve Amerike pa izvajajo sedaj oster in neupravičen pritisk nn Jugoslavijo. Kot povod za pritisk izrabljajo takoimenovani »incident« ob preletavanju ameriških letal nad Jugoslavijo. Del ameriškega, angleškega in francoskega tiska je začel besno kampanjo proti Jugoslaviji, zahteva »ostre ukrepe«, grozi z atomsko bombo in pričakuje, da Ito ta »incident-, oviral mirovno konferenco. Namen te kampanje pa je. okrniti na mirovni konferenci pravice Jugoslavije. V ameriški politiki se vedno bolj kaže tendenca po uporabi politike sile.
nm (leniOKraucniii	— ooiwc /.n	............	... ,.......
.bodo narodov, za pravice delovnega ijud-1 List Daily Worker« pa smatra, da je za stva, za bratstvo in enakopravnost tiaro- ozadjem le ameriške politike . igra miti-dov. Tudi sedaj v miru se razvija naprej jonarjev v imperialističnih stlremljenjih in predstavlja kovačnico novih ljudi. JA I za nadvlado nad Sredozemljem.
NEVARNE IMPERIALISTIČNE 7É DENCE REAKCIONARNIH KROG”’ V MEDNARODNI POLITIKI,
Združene države Amerike kažci^ težnje po koncesijah na petrolejskih P0*' ročjih Srednjega vzhoda. Vzrok za to r pomanjkanje pogonskega materiala . ZDA. Iz istega razloga izvajajo ZDA HC obrambne ukrepe in manevre v polar11^ področjih na poteh proti Aljaski-Navzočnost močnih angleških kontingpn tov v Iraku" je v nasprotju z angl®-11! škiin sporazumom. Z izkoriščanjem stav», v petrolejskih okrajih sosednjega Haa izvajajo provokatorsko kampanjo za l,r^ ključitev petrolejskih predelov Irana Iraku in grozijo z vojaško zasedbo lejskih predelov Irana, če bi pretila manjša nevarnost angleškim interesom teh podjetjih.
Ta dejstva nam kažejo, tla nionoP listični kapitalizem, ki rodi novo rialistično napadalnost in vodi k j1®'1' vojnam, še oltstoja. Njegov povojni gratin je ofenziva proti demokrati®1’1 pridobitvam ljudskih množic in P®II<>V]!I0 imperialistična ekspanzija za svetov® gospode tvo anglosaškega imperiali/-1” 'loda sile demokracije In napredka ” čelu s SZ so se v zadnji vojni tako o^C pile, da ne bodo dopustile uresničevani teh reakcionarnih poizkusov.
okupatorja prostovoljno in »o vsa njegova kasnejša dejanja pokazala, kakšne eo bile njegove simpatije do osvobodil» nega pokreta.
Nesmiseln je vsak poskus opravičiti njegove zločine z nekim pritiskom na njega, vršil je svoje izdajalske funkcije s polno zavestjo ter je kot narodni izkoreninjenec sovražil vee, kar je prihajalo resnično iz ljudstva.
Obtoženi Hacin, krvnik in ubijalec zavednih Slovencev za časa okupatorjevega terorja, je v tvoji policijski karieri vedno služil onim, ki so stali svojemu narodu na vratu. Licemerski pobožnjakar in moralni pokvarjenec je v svojem krvavem terorju dosledno izvrševal izdajstvo Kreka, Rožmana in Rupnika. Medtem ko ostali prisotni obtoženci spoznavajo in priznavajo svoja izdajstva in zločinstva, obtočni Hacin svoja izdajstva in zločine taji, čeprav so ti zločini s krvjo zapisani v našem narodu in o njih govori vse naše ljudstvo.
Zadnji obtoženec Rosener Erwin je stal na čelu vsemu oboroženemu in ob-
bogato plačeval da je stopil v službo I vcščcvalnemu fašistična«* aparatu. Raz-
prava je pokazala, da je ta nacistični krvolok vršil množična ubijanja in streljanja talcev, bestialna mučenja po zaporih in množična prisilna izseljevanja. Žato je ubijanje številnih Slovencev spadalo v njegovo dnevno rokodelstvo, za katero je Rosener odgovoren kot na-redbodavec in nadzorni organ.
” Vsi obtoženci so izvršili kazniva dejanja vojnih zločincev, obtoženi Krek, Rožman, Rupnik, Vizjak in Hacin pa.tudi najstrašnejši in najpodlejši zločin »izdajo lastnega naroda«. S tem so izvršili niz kaznivih dejanj po zakonu zoper ljudstvo in državo.
Tovariši sodniki! Obtožencev nc dolžim samo jaz. Tisoči in desettisoči slovenskih internirancev, obsojencev in pregnancev, brezštevilni padli, ustreljeni in do smrti izmučeni Slovenci, množica one-čaščenih deklet in žena, na stotine pomorjenih otrok in.padli borci za svobodo našega naroda obtožujejo z menoj.
Slovenski narod, ki danes v svobodni Jugoslaviji gradi svojo srečnejšo bodočnost, pa ne gleda na izvršene zločine obtoženih izdajalcev samo kot na grozotne
zločine preteklosti. Slovenski ljudje, ”a^ žene in matere in sestre si bodo iz h'»
žene in maicrc in sesire si ouuu procesa pridobili spoznanje, da poleg 0 .
tožencev, ki danes sede na zatožni kl°P| obstojajo še njihovi zamaskirani P°[n0rj niki in zavezniki, ki «o jim pomagal» P njihovem izdajalskem delu in jih ijuds ^ sodišče še ni obsodilo za njihove zloč»”^' marveč poskušajo rovariti proti naši bu ski oblasti, tej največji pridobitvi ”a osvobodilne borbe. Naše ljudstvo bo P, tej razpravi postalo še bolj budno Pr j,j vsem sovražnikom našega naroda, da tako zagotovilo «rečno bodočnost »n .n,t
predek slovenskega naroda. Naša bo storila vse za odkritje vseh onih-
OO Sloma vse za uuKriige vseu -»**- ' še danes skušajo rovariti proti njej, na«j ljudska oblast bo «lala budno na fK0:, proti vsakemu poskusu ponovnega stva in bo vse take izdajalce izroč» ljudskemu sodišču.
Ko zaključujem svoja izvajanja, čam z besedami Kurnikove matere, tolmači misli in želje vsega slovensKeg^ naroda, mnaške matere oadlih iunakoy'le naši borbi, matere ubitih sinov; »Sod» jih pravično!«
1


Pomen in naloge prosvetnih svetov in lizhulturnih aktivov
^rada dela, v kateri je nastopilo “tisoče fizkulturnikov, preko 4000 evcev, je |>oku/.ulu ogromen razmah n. pv?tneHu *'n fizkulturnega življenja runorskem. Ta razmah je rezultat jj |r‘v<Jvalnega dela naših ljudi sumili.
Avariti prosto prosvetno izživljanje, «“»OKočitj naši mladini fizkulturo in .tem omogočiti mladim telesom razvoj ši'l r<(^'	-i0 osrednja parola na-
,. I tjudi na kulturno-prosvetncm in 'ziuilturiiem področju za dobo Titovega tekmovanja. lu to svojo delovno ob-e f° naši ljudje častno izpolnili, ti i?,6 ttledal preko desettisoČ mladih y‘'•Kultur ni ko v in fizkulturnic v spre-'mn. njihov strumni korak, ponosno ^V|gunje čela. kdor je opazoval njiho-1° strumno telovudlx) na stadionu, fezhibne gibe mladih teles, ta je mo-'5 l pravilno preceniti vse ogromno j 0 na rizkulturnem področju, ki gu Je opravilo naše ljudstvo v času treh ttitkih mesecev. Nikdar telovadbe vajena telesa so (Mistala gibčna, mišice t(!c>zne, ° teni nam pričajo rezultati '*kem v vseli panogah fizkulture. (in aJ bo to teka, skokov, košarke, nogo-'•'ta. kolesarjenja itd. Prva ugotovi-£v’ ki jo jt, moral vsakdo napraviti n-. »'Susta, je bila: fizkultura ji' na iimorskem postala last najširših Ijud-I 'u množic, to danes ni več parola,
0	Je danes dejstvo.
, o tem v zvezi pa se pred naše fiz-
1	^Urnike jasno postavljajo nove na-.Ue, ki naj zagotove utrditev in oja-Jiinje tega fizkulturnega razmaha. Pri eni morajo odigrati temeljno nalogo lzkulturni aktivi, ki morajo obogatiti
vse naše vasi, vse tiste tisoče in tisoče naše mladine z vso slikovitostjo fiz-kulturnih panog, to se pravi s tem, s čemer so se nekateri naši fizkulturni aktivi že obogatili. Temeljna naloga naše fizklilturne organizacije je danes organizacijska utrditev organizacije same. to se pravi pritegnitev v organizacijo vseh teh tisočev, ki so požrtvovalno ustvarjali v Titovem tekmovanju' ter jim omogočiti še širše fiz-kulturno izživljanje, pokazati jim še nove oblike fizkulturnega dela, to se pravi vnesti v fizkulturjio življenje slikovitost. Po tem, kar je naša mladina pokazala na fizkulturnem izletu v Ajdovščini, je spet jasno, da še od-daleč ni nasedla reakcionarnim geslom, češ. kaj se bo kmet ukvarjal s telovadbo. saj se dovolj utrudi pri delu. Naši fizkulturniki so dokazali, da dobro vedo, da je zdravemu, pravilno razvitemu telesu nujno potrebna fizkultura, ki ga jača in gradi. Kdor govori proti fizkulturi, ta je sovražnik naše moči.
Poleg fizkulture je treba organizacijsko povezati vse tiste tisoče pevcev in prosvetnih “delavcev, ki so ustvarjali in pripravljali kulturno vsebino parade dela. Pri tem delu morajo odigrati svojo glavno nalogo vaški in kvartni prosvetni sveti, ki morajo okrog izobraževalnih središč še nadalje združevati vse tiste, ki imajo pri prosvetnem delu en sam, jasen, jiošten namen: ustvarjati, delati in se prosvetno izživljati v duhu novega, naprednega, v duhu tega, kar nam je
ustvarila Osvobodilna fronta. Ti prosvetni sveti morajo še nadalje združevati vse prosvetne delavce na vasi, to se pravi prosvetni svet mora še nadalje (iredstavljati, osrednjo prosvetno središče, ki združuje zastopnike prosvetnih društev in vse prosvetne referente naših množičnih organizacij, in iz območja krajevne edinice. Pri svojem prosvetnem delu mora prosvetni svet zasledovati en sam bistveni cilj in ta je organizacijsko povezati vse te neštete tisoče in tisoče naših kmetov! delavcev, naše mladine, naših žena, ki so v kulturno-prosvetnih predpripravah na 23. avgust pokazali tako ogromno voljo do prosvetnega udejstvovanja, ki pa je bilo v preteklosti od fašistov tako neusmiljeno gaženo in kateremu preozke oblike prosvetnega udejstvovanja v prvih mesecih po svobodi niso omogočale pravilnega, širokega razmaha. Naloga prosvetnega sveta je torej ta. da še nadalje skupno nedeljivo ustvarja kulturno-prosvetno žarišče na vasi, da jača izobraževalno središče, naše knjižnice in da ustvarja na vasi domove kulturno-prosvetnega življenja-
Samo če laista prosvetni svet in fizkulturnf aktiv pravilno razumela svoje naloge, bomo lahko razvili to edinstveno ustvarjalno silo. ki jo je naše ljudstvo pokazalo na paradi dela v Ajdovščini. In to moramo doseči. In to bomo dosegli prav zato, ker je to ljudska volja in ker bodo to 'uresničili tisti ljudje, ki so pripravili silno parudo dela — same ljudske množice.
Pripravimo se na „teden zdravstva", ki bo od 15. do 22. septembra
, Zdravstveni oddelek pri Poverjeniku PNOO je izdelal načrt, po kate-eni uaj bi stopili v novo tekmovanje »zdravstvenim tednom«. Doslej smo dveh tekmovanjih opravili veliko 'l jari. Naučili smo se tekmovalnega .'■ki, organiziranega dela, dosegli smo ■len razmah kulturnega in fizkultur-.lega udejstvovanja. Toda fašizem nam zapustil še eno težko sled. to je ■ezdrave razmere. Fašistične socialne Vejice in beda so imele nujno za poledico vrsto socialnih bolezni, pa naj J0 to jetika ali pu cela vrsta zajedal-■ katerih zalego so še pospeševale asistične vojaške edinice. ki niso naj-. »Uj gledale na svojo čistočo. Tako "»amo kot težko posledico teh social-1111 krivic velik procent bolnih ali oslabelih ljudi |>o Istri in ogromne iTedele naselij zasteničenih. Poleg tega vi V Godinih predelih naše Primorske lodala nečistoča tudi kot (»osledica
fašističnih davkov, saj je bilo treba za vsako pobeljeno hišo plačali več davka kot za neočiščeno, saj je bilo treba plačati davek od vsakega okna, od vsakih vrat itd. Ta fašistična zakonodaja je povzročila, da so po nekaterih krajih ljudje celo zazidavali okna. Poleg tega je bilo treba plačati davek tudi od pomožnih zgradb, zato |k) nekaterih naših naseljih ni niti stranišč, niti vodnjakov itd.
»Teden zdravstva« ima nalogo, da prične organiziran in načrten boj proti tem nehigienskim razmeram. Odsek za zdravstvo pri PPNOO je predvidel večje zdravstvene obhode po Istri, pregled in prvo zdravniško pomoč našim ljudem in otvoritev sanatorija v Senožečah. Vendar pa bi akcija ne uspela v zadostni meri. če vsak okraj, vsaka vas ne bi v ta okviren načrt vključila svojega načrtu, zato je nujno potrebno,
da se po naših okrajih takoj organizirajo posebni iniciativni odbori, ki naj izdelajo podrobno načrte za svoj okraj, (Ki temeljiti predelavi razmer v okraju skupno s krajevnimi faktorji. Tako bomo v »tednu zdravstva« po-krenili najširšo akcijo tudi /n beljenje hiš, asanacijo naših vasi, to je postavljanje stranišč, vodnjakov, greznic, borbo proti mrčesu in zajedalcem, kur bomo predvsem |H>spcšili z zračenjem in čiščenjem naših stanovanjskih prostorov. S tem v zvezi je treba, da naše organizacije in naše vasi postavijo obveze, ki bodo vključene v novo tekmovanje, tako d« bomo pokazali, da vodimo borbo za napredek, borbo za" lepši jutrišnji dan res prav na vseh podi ročjih človeškega udejstvovanju. Nuše mladinske organizacije, organizacije antifašističnih žena in sindikatov morajo prevzeti pri »tednu zdravstva« osrednjo nalogo iniciatorja dela.
LJUDSTVO-ZMAGOVALEC NA BRANIKU PRIDOBITEV OSVOBODILNEGA BOJA
Gubčeva brigada slavi četrto obletnico
2. septembra 1942 je bila v gozdu nad Trebelnem formirana udarna brigada Matije Gubcu. Formirana je bila takrat, ko se je končala razbesnela italijanska ofenziva in so množice naših ljudi spoznale pravo lice izvrševalcev Mussolinijevega ukaza, da uničijo slovenski narod in domačih izdajalcev, ki so se udinjali okupatorju, da mu pomagajo pri tem krvavem delu. Spominjati se naših junaških brigad se pravi, spominjati se junakov slovenskega naroda, se pravi, prebirati prve strani junaške zgodovine. Danes, ko brigada in z njo ves slovenski narod in vse množice Titove Jugoslavije proslavljajo četrto obletnico ustanovitve Gub. čeve brigade, borbenega, puntarskega simbola našega naroda, stoje pred pravično sodbo tisti izdajalci, pred katerimi naši borci nikdar niso klonili, katerim so' napovedali za ceno lastnih življenj neizprosen boj. Fašizem je razbit, izdajalski kolovodje sprejemajo pravično kazen, borci Gubčeve brigade pa stoje na braniku naše domovine, na braniku zemlje, ki je na prepogosto posejana z žrtvami najboljših sinov, ki je popisana s srčno krvjo narodov Jugoslavije: Tukaj je Titova jugoslavija.
*®to 1942: lijutlNtvo je fie trdneje zH^rnhilo ah pušk», formirale so se nove brigade
p Italijanska ofenziva so je končala, temagane fašiste so nemo obtoževala črnela pogorišča slovenskih vasi, sveži z jpf '»«jolžne krvi in kriki tisočev — ( «oba. Gonarsa in iz vseli italijanskih .oporišč. Skozi mrtve slovenske vasi * mimo opustošenj h polj pa so spet '>rakali partizani. Fašistični naval jih trl 1 ln°Krel uničiti, njihove roke so še ■oneje držale puško in njihova srca Postata jeklena.
v septembra 1942 so se v gozdu nad j l^oojnem zbrali štirje partizanski bu-(jy oni — dva bataljona Krškega in . » čapadno-dolenjskega odreda. Svoji;
«Pore. so strnili v enega, svoje roke t-vezali v eno pest. Ustanovljena je r- ‘j nova slovenska brigada »Matije I ' “c»*. V začetku je štela 800 mož, .^število v tistih težkih prvih dneh so P.p^dnega boja. Njeni (irvi koraki Pili grozeč opomin fašistom.
(luk* l>rv' dan po svoji ustanovitvi je kr«i QVa brigada doživela svoj ognjeni Uu '	»o Jo z »legijo smrti«, naj-
N ,1 Pnilim izrodkom slovenskega na-«• ^ nadaljnjih hudih bojih z belo-
gardisti se je brigada dobro opremila in oborožila. Njena (Kit jo je prvič vodila v vasi. Gubci ne ImmIo nikdar pozabili Rihpovca in Poljan pri Trebelnem, kjer so v toplih, gostoljubnih domovih preživljali ledene december-ske dneve.
A ni bilo časa za počitek. V Ajdovcu so se vghezdili belogardisti. Cerkev in šolo so spremenili v trdnjavo. V mrzli decembrski noči se je gubčev-ska kolona vila proti postojanki. Bombaši sv se zagnali naprej v juriš, strojnice so zaregljale, zidovi so se zrušili. Navala naših borcev niso vzdržali belogardistični gadje. Nad 70 izdajalcev je svoje izdajstvo plačalo /. življenjem. ' Gubčeva brigada je dokazala, da je vredna imena velikega puntarskega voditelja. Prodrla je v Žužemberk in zaplenila dragocen plen. Ubranila se jc veliki laški ofenzivi na/ osvobojeni Ajdovec. Na božični dan je napadla grad Dob in fašistom postregla z bom-bami in krv jo. Mlada, a že daleč okrog znana in slavna zaradi svojih zmag. je brigada na Trebelnem dočakala
1943: Brigada »Matija Gubca« Je jekle-uela v borbi proti fašizmu:
V
V j, - n«včm letu je rušila brigada so-s '“>ku promet in napadala njegova krir'o18- Koncem januarja je brigarla 'S1'» n« llrvalsko.
j. ratsrtvo našega in hrvatskega na-in .f 10 v »kupnih na)>orih dozorelo P{rye utrdilo in skupaj so Slovenci in Soli1'! "truJeni- prezebli in skoraj * hudem mrazu razbili italijansko
ofenzivo na Zumberuk. Z njegovih krvavih polj je brigad« odhajala šibo! j oborožena in še trdnejša v svoji odločitvi: Smrt fašizmu!
Takoj, ko se je vrnila nazaj v Slovenijo, se je brigada že bila na Gorjancih in v Beli Krajini in izvedla marsikako akcijo na sovražnikov promet. Sredi marca je krenila' v Suho
krajino in napadala številne sovražnikove postojanke. Fašisti so svoj bes iznesli nad revnim prebivalstvom in takrat je Suha krajina (»ostala pogorišče, brez vode in hrane.
Ta čas je tretji bataljon prenašal ranjence vseh enot v bolnico v Kočevski rog. To je bila ena najtežjih poti Gubčeve brigade. Tovarištvo, skovano v borbi, je doživelo svojo veliko zmago: vsi ranjenci so bili preneseni na varno.
Koncem marca só bili vsi nadčloveški na,pori Gubčeve brigade kronani z uspehom. V veličastni zmagi v Jelenovem žlebu so naši borci z drznim napadom pognali v smrt in prepad nad 150 fašistov.
Nato so Gubci bili na Gorjancih, zasedli so Mokronog in šli s prvim topom na Žužemberk. Moč in udarnost brigade se je večala, hrabrost borcev je postala ileprekrxsljiva. Imo »Gubčeva« je vzbujalo strah pri sovražniku, ponos in zaupanje pri trpečih slovenskih ljudeh.
Sredi zanosnih napadov je prišla kapitulacija Italije. Požigalci in morilci slovenskega naroda so bili raz-oroženi in osramočeni. Toda ni bilo časa za zmagoslavje. Brigada je hrabro odbijala nemško ofenzivo in zmagoslavno izšla iz težkili bojev.
Leto 1944: Rešiti ljudstvo spoii. se pravi očistiti postojanke fašistov in lielogarilistov
Blokirala jc Novo mesto in prodrla proti Ljubljani in |»o najtežjih borbah zasedla Dobravo in Žužemberk.
Spet nov (»olet nad belogardistične (»ostojanke, novi napori in nove zmage. Pohod ua Notranjsko, Štampetov
most, mejniki ob katerih se mora vsakdo ustaviti, Ilova gora in okrog Litije. Dolgi pohodi, noči brez spanja. n«l>ori, juriši, pobiti sovražniki, razdrte postojanke.' Vsepovsod, kamor je krenila Gubčeva, je smrt položila roko na fašistično in izdajalsko golazen.
Leto 1945: S skupnimi napori naših hrig'atl je slovenski narod osvobojen r.aklieal: Pozdravljeni, osvoboditelji!
In tako je prišlo leto zadnjih naporov in slavne zmage — leto 1945.
Gubčeva brigada je bila vključena v sestav 1. in IV. armije, ki sta prodirali proti severu. 5. maja je zavzela Kočevje. Drla je za bežečim sovražnikom skozi Ribnico in Velike Lašče, pretočila zadnjo kri nu Orlah in 9. maja proti večeru zmagoslavno vkorakala v svobodno Ljubljano, polno sreče in prekipevajočega veselja.
Tri leta težke, krvave, a zmagoslavne poti Gubčeve brigade so bila končana.
Slovenski narod je bil osvobojen..
Brigada je stopila na pot mirnodobnemu razvoju. Pričela se je graditi, vojaško in politično. Tako kot je prej z zanosom in v jurišu zavzemala, postojanke,'se je z vnemo in udarniško lotila mirnodobnih nalog. V njenih vrstah je zavladala vojaška strumnost, borci so si prisvojili znanje o modernem tehničnem vojskovanju in vestno vršili vojaško službo. Z velikim veseljem je lani proslav-
ljala triletnico na Vranskem, kjer je položila obračun o vsem svojem velikem delu in si zastavila nove. težke in pomembne naloge. Takrat je izšla tudi njena kronika v knjigi: Tri leta borb in zmag Gubčeve brigade.
Kako je brigada preživljala svoje četrto leto, kakšne uspehe je dosegla in koliko obvez izpolnila, pa bomo videli na proslavi četrte obletnice 1. septembra.
Borci delajo, zaposleni («»leg vsakdanjega dela in naporne službe. Nji-hovo, delo se krepi ob misli na slavnega Gubca, puntarskega veljaka in njegove upornike, na veličastna dela Gubcev v veliki osvobodilni borbi, (»od vodstvom maršala Tita. na kri tisočev in tisočev svojih mrtvih tovarišev, ki so za svobodo žrtvovali življenje. Njihovemu spominu zvesti, vemo. da moramo mi. prvoboritelji, svobodni domovini zgraditi srečo in lepo življenje.
Naj živi naša udarna Gubčeva brigada, naj živi naša ljudska jugoslovanska armada!
USPEHI FIZKULTURNIH NASTOPOV IN TEKEM
Deset in desettisočglava množica je preplavila Ajdovščino
Že v večerunih urah 23. avgusta v zgodnjih Urah 24. in 25. avgusta so nepregledne množice ljudsiva iz vse cone A in iz Jugoslavije prenapolnike Ajdovščino. Vse je prišlo, da prisostvuje zaključku 3 mesečnega Titovega tekmovanja, da vidijo veliko »Parado dela, da pozdravijo delavce udarnike in udarniške mladinske brigade.
Goste je pozdravljala prav lepo okrašena Ajdovščina. Neštevilne zastave in velici so bili razobešeni prav po vseh hišah. Na Titovem trgu je došlece pozdravila 4 m velika in 3 m široka Titova slika. Že zunanji pogled Ajdovščine je nudil Vtis, da to kar se godi v Ajdovščini ni le naVaden festival dela, ampak da današnja »Parada dela« oredstavlja triumf prostovoljnega dela in železne volje našega politično visoko zavednega ljudstva, triumf njegove nove, višje, na na-Dne 24. in 25. avgusta se je vršil v Ajdovščini velik fizkulturni zlet, združen z množičnimi nastopi in'tekmami.
Okrožni ljudski peteroboj se je začel v soboto zjutraj ob 7. uri na športnem1 igrišču v Ajdovščini. Zmagovalci petro-boja so naslednji:
Grupa A ženske:
1.	Lemat iz Ajdovščine 47 točk.
2.	Čermelj iz Trsta 45,5 točk.
3.	Šef iz Gorice 45 točk.
Skupni rezultati:	Prvi najboljši je
Trst 252 točk, drugi je Rakek 242 točk, tretje- mesto je dobila Ajdovščina 220 točk.
Grupa B ženske:
1.	Koment Dragica iz Gorice 47,5 točk.
2.	Kofol Polda iz Grgarja 46 točk.
3.	Kofol Vera iz Grgarja 46 točk.
Skupni rezultati: Najboljši Trst 329 točk, drugi Grgar 233 točk, tretji Ajdovščina 227 točk.
Grupa A moški;
1.	Gertner Jože iz II. Bistrice 45,5 točk.
2.	Škrabel Milan iz II. Bistrice 43 točk. Tekmovala je samo ena skupina iz
II. Bistrice 45,5 točk.
Grupa B moški:
1.	Tolgan Marjan iz Trsta 49 točk.
2.	Pavlič Marjan iz Postojne 47.5 točk.
3.	Fili Mirko iz Tolmina 47 točk.
Skupni rezultati: Prva skrpina 270.5
točk, druga Trst 270 točk, tretja Tolmin 254 točk.
Ob 14. uri popoldne so se vršile kolesarske tekme na progi Ajdovščina — Postojna • in nazaj.
Pri teh tekmah so bili zmagovalci:
1.	Šolman iz Zagreba, uporabljen čas 2 uri 15 min., V.%.
2.	Strain Anton iz Trsta, uporabljen čas 2 uri 15 min. 39 s., 'U.
3.	Zofija iz Trsta, uporabljen čas 2 uri 15 min 39 s.,' ’/».
4 Curet iz Trsta, uporabljen čas 2 uri 15 min. 39 s., V,»
5. Tuk iz Trsta, uporabljen čas 2 uri 16 min 39 s, ‘/s.
Kolesarskim tekmam je sledil partizanski marš na progi Ajdovščina, Žablje, Dobrovlje, Cesta, Lokavec, Ajdovščina in to dvakrat. Na tej 31 Jem dolgi progi je bila prva Jug. Armija, ki je uporabila za omenjeno linijo 2 uri 48 min. Druga je bila Postojna, ki je porabila 3 ure 7 min. 11 s. časa. Trst pa je skvalificiral.
Ob 20. uri se je v ipavskem gradu odigral medklubni šahovski brzoturnir. Od 38 dosegljivih točk je Eka dosegla 44 točk, Partizan Ljubljana 40 točk, Gorica 34 točk, Postojna 30 točk, Ajdovščina 24'A, Tolmin 19'A, Koper 19žž,' Idrija 12L».
Popoldne ob 16. uri so se vršile na športnem igrišču v Ajdovščini tekme v košarki. Rezultati so naslednji:
Postojna : Tržič 15:59, Reka : Postojna 47:22, Reka : Tržič 35:31, Ljubljana: Gorica 39:10, Trst : JA 47:20, Trst : Ljubljana 37.12.	\
Ob 20 uri 30 min. zvečer, je tekla štafeta progo Ajdovščina, cesta Lokavec, Ajdovščina, to se pravi 15 krat 400 metrov.
Prva je bila ekipa JA, ki je za omenjeno progo porabila 17 min. 47 s. Drugi pa je bil Trst, ki je uporabil 18 min. 46 s. "/b časa.
V nedeljo so se vršile velike moto-tekme, katerih so sc udeležili tekmovalci iz vse Jugoslavije. Najboljši tekmovalci so:
Turistična kategorija 125 ccm:
1.	Širca Danilo	iz Zagreba	37	min.	9	S.
2.	Krhen	Ivan	iz Zagreba	40	min.	6	s.
3.	Lisac Marjan iz JA Zagreba.
1
Turistična kategorija 250 ccm:
1.	Jakšič	Anton iz Zagreba	52	min.	24	s.
2.	Kaluža	Ivan	iz Beograda	57	min.	44	s
3.	Prigelhof Ivan iz Zagreba.
Turistična kategorija 350 ccm:
1.	Štele Matevž iz Ajdovščine 52 min. 12 s.
2.	Bar Vinko iz Kranja 53 min. 20 s.
Turistična kategorija 300 ccm:
1.	Simčič Rafael iz Ljubljane 52 min. 48 s.
2.	Završnik iz Ljubljane.
Športna kategorija 250 ccm:
1.	Bačič iz Zagreba 55 min. 2 s.
2.	Klinc Rudolf iz Reke 55 min. 29 s.
3.	Preglhof iz Zagreba
Športna kategorija 350 ccm:
1.	Kovačič iz Trsta 48 min. 51 s.
2.	čabraja Stevan iz Beograda 53 min. Is.
3.	Ožanič iz Zagreba
Športna kategorija 500 ccm:
1.	Ing. Vidmar iz Ljubljane 47 min 56 s.
2.	Parič iz JA iz Zagreba 52 min, 11 s.
3.	Rakič ijf Beograda
Stiri tedne mirovne konference
Konferenca se razvija le s pol živo br-zino. Ni in ni mogoče, zaradi različnih predlogov in zahajanja v stran od bistvenega, da bi se konferenca razvijala tako, kot si to žele predvsem majhni in miroljubni narodi, ki hočejo, da se njihova vprašanja rešijo naravnim in pravičnim potom in to čimprej.
Mnogo se je ta teden razpravljalo v teritorijalno-politični komisiji o memorandumu italijanske vlade. Italija in gotove delegacije so se z vso silo trudite, da bi spremenile osnovno besedilo mirovne pogodbe in hotele prikazati Italijo kot nedolžno državo, katero je fašizem
pognal v metež, kot nenapadalno. Uvodni del mirovne pogodbe ugotavlja odgovornost Italije za vojno in poznejše sodelovanje v vojni, proti Hitlerju. Najvešče je zavrnil predlog, da je italijanske katastrofe kriv samo fašizem in jo tako zapeljal k trojnemu paktu, jugoslovanski delegat Aleš Bebler. Že pred režimom fašizma je Italija izvršila večje število provokacij in napadov. V svetovni vojni je šele po zagotovilu, da dobi tuj teritorij in z njim pristop na Balkan, stopila na stran zaveznikov. Italija je bila kriva in ostane. Tekst uvoda k mirovni pogodbi je nespremenljiv in, že tako dovolj prizanesljiv.
ITALIJA NI KRIVA — KDO PA?
Komisija je na svoji seji končno odklonila italijanski predlog, ki vsebuje:
1. da ni napovedala vojne vsem zavezniškim državam (toda vojskovala se je proti vsem); 2. italijanski narod je moral zaradi razvoja vojnih dogodkov vreči fašizem (toda fašizem je bil zrušen pod pritiskom vojnih dogodkov); 3. v memorandumu izjavlja Italija, da je v uvodu mirovne pogodbe »preveč na kratko« opisana doba, ko je Italija stala na strani zaveznikov (vsakdo ve, kako se je sijajno obnašala).
Izmed povabljenih ima brez dvoma največ pravice povedati svojo besedo Albanija, katere predsednik vlade Enver Hodža je orisal vse napore in vztrajnost v borbi proti okupatorju, kar dokazuje, da je obstajal strahovit prepad med junaškim albanskim narodom in med kvis-lingi. Vse to je znano, zavezniki so že 1942. leta izrekli priznanje Albaniji. Ob tej priliki je bil Hodža prisiljen odgovoriti na lažne obtožbe proti Albaniji. — Jasno je spregovoril o Grčiji, ker gotovi krogi, ki ne predstavljajo volje naroda, še vedno smatrajo, da je Grčija v vojnem stanju z Albanijo. Iz vse politike seda-
nje Grčije diha težnja po imperialistični ekspanziji na Balkanu. Iz vsega tega tudi izvir^ vsa perioda spopadov z Albanijo, Bolgarijo in v zadnjem času z Jugoslavijo.
Italija pa nosi veliko odgovornost za izgube in škodo, ki jo je pretrpel albanski narod v teku vojne. Albanija lahko ugotovi, da ji načrt mirovne konference ne daje vseb pravic, ki ji gredo in ne dovoljuje se ji, da bi pogodbo podpisala kot pogodbena stranka. Zato Albanija zahteva, da se ji prizna status zavezniške države.
Albanijo je treba smatrati kot zavezniško silo pri izvajanju mirovne pogodbe z Italijo. Proti Italiji bo Albanija stavila pravične zahteve, da bi ista prenehala ogražati jo, in da bi ji vrnila povzročeno škodo. Albanija bo aktivno pomagala vsem demokratičnim deželam sveta pri upostavitvi pravičnega miru in kolektivne varnosti. V diskusiji o izjavi albanske delegacije je v glavnem iznesel šef ukrajinske delegacije Manuil-ski svoje mnenje in podrl krivične postavke grškega delegata in razgalil položaj v Grčiji. Dokazal, je kam vodijo in-
cidenti na grški severni meji, opozoril na potrebo revizije volilnih spiskov in govoril o referendumu, ki ga forsirajo gotovi elementi, ki hočejo doseči z naglico neke rezultate, sebi v korist.
Kot rdeča nit se vleče razpravljanje teritorijalno-politične komisije za Italijo o uvodu mirovne pogodbe in se bo še vleklo.
Madžarska doživlja isto kot Italija, samo nastopa ,z večjim razumevanjem. Odgovorna je in kriva, ker je pomagala netiti vojno in podpirati os Rim—Berlin —Tokio. Nešteto zločinov so madžarski fašisti izvršili nad Čehoslovaki in Jugoslovani. Jugoslovanski delegat Avdo, Hu-mo je obrazložil stališče Jugoslavije. — Jugoslavija je bila tekom stoletij žrtev napadov madžarskih fevdalcev, ki so stremeli, razširiti oblast do Jadrana. V prvi svetovni vojni je madžarska solda-teska klala po Srbiji, poznejša Hortyje-va politika pa je- državo spremenila v ognjišče nemirov. Jugoslavija s svojimi zahtevami noče poslabšati političnega in gospodarskega stanja Madžarske kot premagane države, ampak nasprotno, želi da ji pomaga pri njenem čim hitrejšem dvigu. Jugoslovanska vlada vodi politika prijateljstva do svoje sosede, ker je prepričana, da samo taka politika lahko okrepi demokracijo na Madžarskem in utrdi mir na tem delu Evrope. Ogorčena borba demokratičnih sil na Madžarskem proti fašizmu, ki hoče danes zopet oživiti pravljico o kroni sv. Štefana, kaže, da obstajajo na Madžarskem demokratične sile, ki ne dopuščajo, da bi se znova pojavila imperialistična politika Hor-tyjeve Madžarske.
Slednjič se je diskusija o uvodu mirovne pogodbe z Italijo zaključila. Opaziti je bilo, da nekatere delegacije skušajo zmanjšati efekt, kadar gre za krivdo Italije in na drugi strani vnesti v načrt čimveč postavk, ki bi Italiji nudile olajševalne okolnosti.
Po zaključku redakcije:
Sodba vojaškega sodišča IV. armade vojnim zločincem v Ljubljani
Ljubljana, 30. avg. Danes ob 9. uri je Vojaško sodišče po eo0' tedenski razpravi izreklo sodbo vojnim zločincem in krvnikom slovenskega naroda.
Obsojeni so:
Bivši general in »prezident« Rupnik na smrt z ustrelitvijo, trajne izgubo političnih in državljanskih pravic in zaplembo celotne imovine!
Ròsener na smrt z obešenjem in izgubo celotnega premoženja!
dr. Rožman na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo IS k1, izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 10 let, zaplembo celotne imovine;
dr. Krek na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 15 1®*' izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 10 let, zaplembo celotne imovine;
Vizjak na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 20 let, izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 10 let, zaplembo celotne imovine;
dr. Hacin na smrt z obešenjem, izgubo političnih in državljanskil* pravic, na zaplembo celotne imovine.
Postojna je sprejela štiri mladinske delovne brigade naših prijateljskih narodov
Izredno redka prilika ee nam je nu- obnovi. Obljubljamo vam, da se bomo še
l ... __ rv. .i • • i _ _ ___i:____ ____.1.1 l m _ __________t rr-, „ i. ;	^ AI 1»;
dila 28.1. m. v Postojni, ko smo mogli sprejeti štiri mladinske delovne brigade, sestavljene iz mladincev in mladink naših
prijateljskih narodov, ki eo delale na
progi Brčko—Banovi«. Te brigade štejejo 120 Poljakov, 200 Albancev, 80 Madžarov in 90 Jugoslovanov - izseljencev v Franciji.
Posebni vlak je pripeljal iz Reke ob 10. uri v Postojno, kjer so jih na postaji pričakovali zastopniki vseh množičnih organizacij ljudskih oblasti, Jugoslovanske Armade ter množica zbranih Postojnčanov. Ob prihodu vlaka je zaigrala pozdravno koračnico vojaško godba, nakar se je razvil veličasten sprevod s postaje na Titov trg, kjer je bil zelo prisrčen in ganljiv sprejem naših tovarišev brigadirjev.
V imenu ljudske oblasti jih je pozdravil tov. Podkrižnik Milan, ki je v svojem govoru poudaril borbo primorskega ljudstva za končno priključitev celotne julijske krajine s Trstom k FLRJ. Prikazal je razliko med cono A, kjer ZVU izvaja fašistične metode zatiranja, in cono B, kjer ima ljudstvo oblast in gradi v tekmovanju Svoje gospodarstvo, za kar je bil najlepši dokaz »Parada dela«. Naročil je brigadirjem, naj poneso iskrene tovariške pozdrave v svojo domovino in naj povedo, česa so se naučili v Jugoslaviji. Tov. Žigon Matjaž jih je pozdravil v imenu primorske mladine. Poudaril je, da prav v teh dnevih, ko v Parizu reakcionarni krogi skušajo razbiti enotnost zaveznikov in vsiliti svojo voljo malim narodom, prav te mladinske brigade z delom dokazujejo enotnost evropskih narodov, zlasti pa še mladine. Pozval jih je, naj še bolj enotno nastopajo v borbi proti reakciji za zagotovitev pravic narodov in trajnega miru v svetu. Tovariš major Sihomat Mirko jih je pozdravil v imenu naše ljudske armade, osvoboditeljice Slovenskega Primorja in branika svobode in neodvisnosti narodov Jugoslavije, ki v svojih vrstah vzgaja nove ljudi v duhu borbe za svobodo narodov in delovnega ljudstva ter za bratstvo in enakopravnost narodov.
Sprejema se.je udeležila velika množica ljudi in mladine, ki je navdušeno vzklikala bratski mladini in nagrajevala govornike z burnim aplavdiranjem. Navzoči so bili tudi naši pionirji v narodnih nošah, ki so podarili komandantom vseh štirih brigad šopke cvetic.
Komandant albanske brigade, tovariš Budželi Camil, se je zahvalil za tako iskren sprejem z besedami: »Prinašam vam pozdrave albanske mladine, belali smo dva meseca in sodelovali z vami pri
nadalje borili z vami. Taki, narodi, ki imajo takega voditelja, kot je tov. maršal Tilo, bodo vedno zmagovali. Toda ni samo tržaško ljudstvo, ki zahteva priključitev k Jugoslaviji. To zahteva tudi ljudstvo vsega Balkana. Trst v Jugoslaviji — to pomeni za nas življenje.« Govor je bil sprejet z viharnim vzklikanjem.
Nato je spregovoril komandant madžarske brigade, tovariš Kurzur Istvan: »Dragi tovariši mladinci iz Postojne! Mi, madžarski brigadirji, vas pozdravljamo in se vam zahvaljujemo za lep sprejem. Posebno nas je navdušilo pri vas bratstvo in edinstvo vseh jugoslovanskih narodov. Še so takšni, ki govore, da Trst in Julijska krajina ne smeta pripadati k FLRJ. Bodite prepričani, da smo pripravljeni boriti se z vami za vaše in naše pravice, kadar koli bo to potrebno. Živelo bratstvo narodov Jugoslavije in Madžarske! Smrt mednarodni reakciji!«
Tov. Malinovskv Stanislav, komandant poljske brigade, je rekel: »Dragi tovariši, meščani Postojne, pozdravljam vas v imenu poljske mladine. Prišli smo na »Mladinsko progo«, da bi vam pomagali pri obnovi vaše domovine. Z lopatami in krampi smo kovali bratstvo in edinstvo med poljsko in jugoslovansko mladino. Skovali smo tudi prijateljstvo med mladino vsega sveta. Navdušeni smo nad delom, ki ga opravljate. Prepričani smo, da .bo vaša domovina kmalu obnovljena. Naj živi edinstvo in bratstvo slovanskih
narodov z vsemi narodi sveta!«
V imenu izseljeniške mladine v Franciji je spregovoril tov. Tone Kukovič: »Prinašam bratske pozdrave od vseh, ki so morali za časa bivših protiljudskih oblasti iti iskat kruha drugam. Tesno smo povezani z našo domovino in se bomo z vsemi silami borili še naprej, dokler ne bo Trst priključen Titovi Jugoslaviji. Veseli smo, da je prišel dan, ko smo se mogli vrniti v svooj domovino na delo »Mladinske proge«, kjer smo kovali bratsko povezanost svobodoljubne mladine sveta. Naj živi naš vodja maršal Tito!«
Nagovore so zbrane množice sprejele z velikim navdušenjem. Doneli so vzkliki: »Hočemo priključitev celotne Julijske krajine k Jugoslaviji!« »Živeli graditelji .Mladinske proge1, »Bratstvo in edinstvo« itd.
Po sprejemu so odšli mladinci in mladinke v sprevodu z godbo na čelu v Postojnsko jamo. Po ogledu jame jim je postojnska mladina priredila kosilo v jamskem hotelu. Nato so zaplesali nekajkrat Titovo kolo, potem pa so odpotovali proti Ljubljani.
Mladi Albanci,-Poljaki, Madžari in jugoslovanski izseljenci sb bili prijetno presenečeni nad prijaznim sprejemom. V pogovoru z našo mladino so obljubljali, da bodo v svoji domovini mnogo pripovedovali o junaški primorski mladini in da bodo še bolj podprli naše zahteve po priključitvi k Jugoslaviji. Prisrčni sprejem kaz. da se v skupnem delu kuje enotnost mladinski delovnih brigad je ponoven dolin prijateljstvo mladine vsega sveta.
^	Lilija Bogomil.
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje izdaja po odobritvi Vojne Uprave J. A. za Juli jsko krajino. Reko, Istro in in Slovensko Primorje in po pooblastilu PNOO za Slovensko Primorje in Trst, ker so odpadli notranji razlogi in da se sprosti blagovni promet, naslednjo
uredbo
o ukinitvi uredbe o notranjem prometu z blagom.
Cl. 1.
Uredba Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje, Oddelka za trgovino in 'preskrbo z dne 8. XII. 1945, št. 9939/1, o notranjem proinetu z blagom se v celoti ukine.
Cl. 2.
trebna navodila, kakšen je postopek i* kaj je vse potrebno, da vložijo zar8®1 priznanja invalidske pomoči.
Iz pisarne invalidske sekcije K-de V. V. področja
Mestni N00 v Idriji naznanja, da !>o ,v novem šolskem letu 1946-47 o tvori en d' razred gimnazije.
Vsi, ki nameravajo ta razred pose' čati, naj javijo to pismeno ali ustmen delegatu gimnazije v Idriji do 10. sep tembra 1946.
Notranji promet z blagom proste prodaje je tako v mejah območja Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje kakor z ostalim ozemljem pod Vojno upravo J. A. prost in neoviran, razen v kolikor ovirajo svobodo prevažanja in prenašanja za posamezne predmete posebne naredbe in navodila, izdana po Vojni upravi J. A., Istrskim oblastim NOO. Mestnim NOO za Reko ali Poverjeništvu NOO za Slovensko Primorje.
Promet z blagom, ki spada pod režim načrtnega razdeljevanja in potrošnje, urejajo posebna določila o kontingentiranju in razdeljevanju.
Cl. 3.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave.
Pismo iz Varšave
Varšava, 24. avgusta.
Mladini okraja Ilirska Bistrica!
Dragi tovariši in tovarišice!
Ob priliki mojega odhoda v bralsko Poljsko vam pošiljam tople in borbene pozdrave v imenu vseh omladmcev brigade ljudske omladine Jugoslavije.
Ko smo zapustili delo na progi in odšli, da pomagamo pri obnovi Varšave, smo po petdnevni vožnji prispeli v prestolnico tega bratskega naroda. Po kratkem počitku smo pričeli z delom pri odstranjevanju strašnih ruševin tega mesta.
Tovariši! Povem vam — ponosen sem, da sem član brigade, Ki je sestavljena iz omladine cele Jugoslavije. Mladina, ki bo in mora pokazati ne samo poljskemu narodu, ampak celemu svetu, da je ponosna, da živi v Titovi Jugoslaviji.
Dragi tovariši in tovarišice! Hotel bi vam še kaj napisati, a bi bilo predolgo in tudi ne morem podrobno opi-
sati svojih doživljajev med potjo in tukaj v Varšavi, zato vam bom oo svojem povratku domov bolj in več pojasnil in povedal.
Ponovno vas pozdravljam in vam želim dosti uspeha na polju obnove!
Za Tita k abnovi!
Vaš tovariš Kalc Ivo.
vojske, ki so že demobilizirani ati pa so v JA, se morajo ponovno javiti pri svojih statističnih odsekih pri OINOO cone »B«. Tam bodo dobili potrebna navodila glede novega invalidskega zakona. Vsi dokumenti, ki so jih imeli do sedaj, so bili samo začasni in tudi invalidska pomoč ie bila začasna. Sedaj pa bodo dobili nove invalidske dokumente In tudi denarna pomoč ie izpreraeniena: dokler tega ne boste uredili, ne boste prejemali denarne pomoči.
Vsi invalidi iz bivše svetovne vojne se morajo tudi prijaviti na statističnem odseku pri OINOO-ri. kakor tudi vdove padlih borcev iz NOV-ske, starši padlih 'sinov in ‘ hčera v vojni, da dobijo po-
Kdor še ni poravnal naroenine, naj to stori eimprej !
RAZGLASI
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje izdaja po odobritvi Vojne uprave J. A. za Julijsko krajino. Reko, Istro in Slovensko Primorje in po pooblastilu PNOO za Slovensko Primorje in Trst naslednji
odlok
o spreinemki odloka o določanju in kontroli cen.
Člen 1.
Člen 9 odloka o določanju in kontroli cen z dne 25. maja 1946, Uradni list Poverjeništva PNOO za Slovensko
★
Invalidi pozor!
Vsi invalidi iz Narodno osvobodilne
Na nižji gimnaziji v Tolminu se h0! do vršili 3. in 4. septembra poprav*1 izpiti za vse razrede Rudi za nižji čajni izpit); 5., 6. in 7. septembra P1?
vatni razredni izpiti za vse razrede;
in 11. septembra sprejemni izpiti za *' razred; 12. in 13. septembra bo vp;*®' vanje za L, IL, UL, IV. in V. razred’ (Dovoljena je otvoritev V. razreda.)
Prošnje (kolkovane lir 30.—) za v51; izpite je vložiti v ravnateljevi pisari do 28. avgusta t. !. Pri vpisu za J- raž' red naj- vsak predloži spričevalo 0 uspešno dovršenem IV. razredu osnova6 šole in potrdilo o rojstnih podatku1-Vsak dijak mora pri vpisu oddati 1-*' polnjeno in kolkovano (Lir 30.—) javo«.
Zaradi počitniške kolonije se So re' den pouk pričel 23. sept. ob 8. uri.v
Vse podrobnosti so razvidne na à0‘ ski oglasni deski.
IZGUBLJENO
V nedeljo dne 25. avgusta f. !. med 20. in 21. uro se je na cesti Št. Vi<l pri Vipavi do Postojne na povratku iz »Parade dela« iz Ajdovščine izgubil
ENA PUCA TEMNOZELENEGA VOLNENEGA BLAGA ZA ŽENSKO OBLEKO0
Poštenega najditelja naprošamo, da sporoči svoj naslov na upravo »Pr®' rad-a«. Št. Peter na Krasu (cona B).
Primorje z dne 4., VII. 1946, kos 13, št. 91, se spremeni in se glasi:
»Kršenje predpisov tega odloka ter prekoračenje oblastno določenih cen se kaznuje, v kolikor ne gre za težje primere, kaznjive po uredbi o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže, kot prekršek z denarno kaznijo do 50.000 lir. Za preiskavo jn izrekanje kazni v primerih prekrškov so pristojni okrajni IŠIOO.«
Sprejem mednarodne delovne brigade na Titovem trgu v Postojni
Člen 2.
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave.
Načelnik oddelka za trg. in preskrbo:
B e r n o t France, 1. r.
Poverjenik: Perovšek France
DOZ
Državni zavarovalni zavod
je zavarovalnica vseh jugoslovanskih narodov
DOZ ZAVARUJE:
DOMAČE GOSPODARSTVO: proti požaru in vlomski tatvinii živino proti poginu in zasilnemu zakolu, posevke proti škodam po toči;
DELAVNICE IN TRGOVINE: proti požaru, vlomu in razbitju stekla;
INDUSTRIJO: proti požaru, poškodbi strojev, zakoniti dolžnosti jamstva, vlomu v blagajnd, chomage,, škodam pri prevozu blaga, škodam na prevoznih sredstvih itd.
■ ijč •:
Vso javno imovino se mora zavarovati pri DOZ-uI DOZ je največja zavarovalnica privatne imovine v Jugoslaviji!
DOZ ZDRUŽUJE sledeče bivše zavarovalnice: Dunav-Con-cordia, Elementar, Zedinjena zavarovalnica, Sava, Assicurazioni Generali, Croatia, Jadranska zavarovalna družba (Riunione Adriatica di Sicurtà), Zadružno zavarovanje, Feniks, Zavarovalni zavod, Slovenije (bivša Vzajemna zavarovalnica), Drava, Ljudska samopomoč,
DOZ ima podružnico za Primorsko v AJDOVŠČINI, Gregorčičeva 32. — Zastopniki DOZ-a so v vseh večjih krajih Primorske.
Dne 17. ;iv.gust;i 1940 sem izgub11 vse dokumente od tovornega avtomobd8 »Bussing Nag« evid. št. 1237. last DK* INDO Herpelie-Kozina in osebno izk®2' nico št. 297. izdano od OK INDO H®!' pelje-Kozina, glasečo se na ime G rop81 Silvo. S tein proglašam zgoraj naveden® dokumente za neveljavne.
Izgubi! sem osebno izkaznico na in1® Gombač Jože iz Brešca št 6. okraj H®r' pelje-Kozina, izdano od OK INOO' v lelU 1946, in jo s tem preklicujem za nev®' 1 javno
Poverjeništvo PNOO za Slovensk0 Primorje, Ekonomat, izjavlja, da ie bi|8 izgubljena »Dozvola za vožnjiK št. 201-motornega kolesa »GUZZI« 500 SP 02G-S tem proglašamo dovolilo za nev®' l javno.
Tov. Senica Ana iz Zazida št. i® izgubila svojo osebno izkaznico št. O®” in jo s tem proglaša za neveljavno. ,.
»Prinjorska borba« khaja tedensko y Ajdovščini. — Urejuje uredniški odbor.