(Z. MU. SUNKI II XL lito. Miaja vsak daa ivscer, izimši nedelje in praznike, ter velja p# pa*u prejema* za aiatia dežele za v«e leto 25 K,» pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|nfclfaiO s pošiljanjem ni dom za vse leto 24 K, zar pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tn|s isfttlt toliko več, kolikor znaša poštnini. — Ni ntročbi brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tlaka enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatf — Rokopisi se.ne vračajo. — Uredništvo ta upravmistvo je v Knaflovik ulicah št. 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravntttvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovoUjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari ffc-edtofštva telefon #t. 34. JKczečna priloga: „Slovenski Tehnik" •tetam p* it k. VpravaUtra telefon M. S*. „Tega pa ne!" (Is logaškega okraja.) Nismo ga še doživeli takega presenečenja, kot tisti dan, ko smo izvedeli, da so klerikalci postavili kot kandidata za volilni okraj Logatec-Idrija - Vrhnika - Cerknica — starega Gostinčarja. Kar ostrmeli smo in zastala nam je sapa. Vedeli smo sicer, da so klerikalci v veliki zadregi za sposobne ljudi, saj še . naprej imajo klerikalci v rokah notranjsko državnozborsko zastopstvo. Izkusili smo zadosti bridko, kaj to pomeni, če zastopa kak okraj tako nedelaven, nesposoben in neugleden mož, kakor je dr. Nace Žitnik. A zdaj bi — če se smemo tako izraziti — prišli s konja na psa, če bi postal naš zastopnik v državnem zboru — Gostinčar. „Tega pa neu. Ta klic gre z ozirom na Gostinčarjevo kandidaturo od vasi do vasi. Treba je le dobre volje, treba je le vztrajnega dela in energične in dosledne agitacija in 14. maj prinese Gostinčarju zasluženi poraz Će bi Gostinčar vsled nase brezbrižnosti in nedelavnosti prodrl, nas bo ves svet zasmehoval. Punt v Savlnskl dolini. Po vseh krajih Savinske doline so nabiti velikanski lepaki s sledečo vsebino: Neodvisni kmetje! Vsi na naš veliki kmetski volilni shod v Žalec prihodnjo nedeljo, dne 17. marca t 1. V nedeljo, dne 3. marca 1907, je sklicalo katoliško politično društvo za vran-ski okraj javen shod, na katerem bi se naj bilo odločilo glede izvolitve novega državnega poslanca za nas okraj. Proti volji večine navzočih kmetov m je hotelo skleniti, da nam postavijo zaupniki kmetske zveze v Celju kandidata, pri 'je-mur je bilo spoznati, da kandidat ne bo kmet iz naše srede. Proti takemu vsiljevanju se je ogorčeno protesti- ralo in se je shod breaplodno razšel. Nade kmetsko stališče pa je: K a mil dat* Si M dno vsiliti od nikogar; on mora biti kmet-hme-ljar, katerega mi vsi poznamo in ki si ga bomo mi vsi izbrali. Seveda pa mora biti mož katoliškega prepričanja. Naša kmetska misel mora na dan! Zato skličemo mi kmetje obeh okrajev skupni velikanski volilni shod, na katerem si bo-demo določili kandidata. Taksen v resnici naš volilni shod sklicujemo na nedeljo, 17. marca t. L, ob 3. uri p o p o 1 dne v dvorano gospoda Franca Hodnika v Žalcu. Somišljeniki, agitirajte za naš shod, da bo svet videl, daje tudi v nas kmetih moč! Biti nas mora kot listja in trave. Zatole vkup na shod v Žalec! Dnevni red: Kdo bodi naš kmetski poslanec? Jernej R a d i š e k , posestnik, Franc H a n -ž i č , posestnik, Gustav baron W i t -tenbach, Karel K u m e r , posestnik, Valentin Južna, župan, Ivan A p a t, posestnik, Anton Ranči-g a j , pos., Matija Drobež, pos., Karel Florjan, posestnik, Jožef Debelak, posestnik, vsi v Sv. Jurju ob Taboru. Anton Zakenšek, posestnik v Mariji Reki. J. Brinovc, posestnik, Jakob Mešič, posestnik, Franc S c h a u e r , graščak, Karel Sch\ventner, župan, vsi na Vranskem. Anton Cizej, posestnik, F. C e n c e n , župan, Franc T u r n Š e k, posestnik, vsi v Prekopi. Franc Čakala, župau, A. Vi ran t, posestnik, oba na Gomilskem. Vinceno Brišnik, župan, Franc Plavc, posestnik, Jožef Rančigaj, posestnik, Anton Koče v ar, posestnik, Janez f'izej, posestnik, Anton Plaskan, posestnik, Ivan K r e f 1, posestnik, vsi v BraHlovčah. Josip Sirca, župan, Franc Hodnik, veleposestnik, Franc R oblek, veleposestnik, L Žigan, veleposestnik, Fr. Virant, veleposestnik, Karel Janič, veleposestnik, Vinko V a b i č , veleposestnik, Franc N i d o r t e r, veleposestnik, vsi v Žalen. Franc M a 1 g a j , posestnik, Andrej A n 11 o g a, župan, oba v Go- to vlj ah, Anton Farčnik, Franc Urak, posestnik, oba na Polzeli. Valentin Naprudnik, posestnik, Jakob Janezi6, posestnik, oba v Grižah, Norbert Zanier, veleposestnik v Šent Pavlu v Sav. dol. Anton C v e n k 1, trgovec, Vinko U š e n , posestnik, oba v 3t. Petru ob Savini. Martin O c v i r k, posestnik, I. S t e -fančič, posestnik, F. Turnšek, posestnik, Franc Lešer, posestnik, vsi v Pirešci. Martin Razboršek, posestnik v Arji vasi, Fr. K. Frid-rich, veleposestnik v Petrovčah. Janez P1 a n i n š e k, posestnik, J. K u -d e r , posestnik, oba v Levcu Josip Lipuš, župan v Višnji vasi. Josip J o Š t, župan v Skotji vasi. J. Samec, posestnik v Novi cerkvi. Anton Mahne, posestnik, ložek Kranjc, posestnik, oba v Trnovljah. Anton Fazarinc, veleposestnik v celjski okolici. J. Bizjak, posestnik v Pečo vj u. Martin Stojan, posestnik na Teharjih. Miloš Jamo vič, posestnik in trgovec v Dramljah. Blaž Urleb, župan, Boštjan G uze j , kmet, Jernej Sebic, kmet, Mihael Kuko vič, kmet, Jakob Mastnak, veleposestnik, I ven S o 1 e r, kmet, Jakob Ojstrež, kmet, Janez Ča-ter, kmet, Anton Bergles, kmet, Franc Sen i čar, kmet, Jernej Tre-bovc, kmet, Ant. Zvižaj, kmet, Ivan G o 1 e Š, kmet, Miha Ć a t e r, kmet, Jož. Podgoršek, veleposestnik, vsi pri Št. Jurju ob juž. ž. Kmetje Savinske doline so se, kakor je videti, vzdignili zoper Korošca in njegove duhovnike ter zoper lažikmetsko zvezo. Na oklicu je podpisan celo sam podpredsednik te kmetske zveze, kar pač kaže, da ta zveza ni kmetska, marveč duhovska. Deželni zbori. Gradec, 14. marca. Poslanec dr. Schacherlje utemeljeval svoj predlog, naj se odpravi, oziroma spremeni zakon o poselskem redu. Govornik je dokazoval, da so kmetski posli popolnoma brezpravni in izročeni svojim gospodarjem na milost in nemilost. Kmetski poslanci so hrupno ugovarjali, a ker je govornik čimdalje bolj napadal kmete in kmetske župane, so začeli zapuščati dvorano, tako da sta za predlog glasovala le socialno demokratična poslanca. — Poslanec dr. Ploj je interpeliral deželnega glavarja zaradi spremembe občinskega reda in občinskega volilnega reda, ker so se baje v tej stvari pojavile zadnje Čase težave, da ni mogel priti referat o tem na vrsto. Temu se govornikova stranka zelo Čudi, ker se gre zgolj za naravne in praktične določbe, proti čemur tudi vlada ne more ničesar imeti. — Posl. baron Fray-denegg je odgovarjal kot načelnik občinskega odseka, da odsek točno deluje ter bo kmalu o stvari poročal zbornici. — Posl. dr. Hrašovecje predlagal regulacijo potoka Hudinja pri Celju. — Posl. R o š je interpeliral deželni odbor, zakaj je nameščen na meščanski šoli v Celju za slovenščino ljudskošolski učitelj z omadeževano preteklostjo. Gorica, 14. marca. V včerajšnji seji se je dovolilo za popravo bazilike v Ogleju 4000 K. Na dnevnem redu je bila tudi prošnja ljudskošol-bkih in meščanskih učiteljev za znižanje službenih let in za zaraČunitev stanarine v pokojnino. Poročevalec Falconerje dokazoval iz statistike, da se skoraj vse prošnje za pokojnino vlagajo med 10. in 30. letom službovanja, in da so izmed 459 učiteljev samo trije, ki uživajo pokojnino 401etnega službovanja. Ker je država znižala svojim učiteljem službeno dobo na 35 let ter je tudi več dežel že tako storilo, naj ukrene tako tudi goriški deželni zbor, obenem pa se naj tudi stanarina šteje v pokojnino. Predloga se je vrnila deželnemu odboru v preudarek in poročilo v prihodnjem zasedanju. V današnji popoldanski seji je bil sprejet zakonski načrt o delni spremembi deželnega volilnega reda. Uvede se peta kurija s šest poslanci, a razmerje med narodnostnima se pri tem ne spremeni. Direktne volitve se u vedejo tudi za kmetske občine. Roforma je bila sprejeta v prvem in drugem branju. Brno, 14. marca. Posl. dr. Fi-s o h e r je predlagal ustanovitev čeških LISTEK. tla ledu. (Konec.) Ko je seveda Vole, stoječ pred njo, kakor sam sveti Alojzij Gonzaga vse svečano obljubil, je prejel svetle kronice in se je se zgovoril, da bode danes v šoli gotovo precej do'go. Potem pa je poln nebeške radosti in blagoslova svetnice-gospodinje odhi-tel po živahnih ulicah tja proti tivolskemu drsališču. Prišedši na drsališče, je kmalu zagledal svetlo, višnjevo obleko gospe trgovčeve. Videlo se je, da gospa še ni kos temu športu : oprezno, z vso pozornostjo je premikala ljubke nožice, se zdajpazdaj plaho ozrla in jadrala zopet počasi dalje. Vole, ves navdušen svete, velike ljubezni ni dolgo premišljeval, naj se ji b* približa ali ne, v njegovem srcu ni bilo nikakega dijaškega trepeta — z mirno gesto in sladkoubrano frazo se mu je tudi posrečilo, da je postal spremljevalec bujne, lepe gospe. Krepko je držal nje tolsto ročico in ako se je dotaknil njenega telesa, mu je kar zažarelo po žilah — težka, edina želja mu je bila — mrak . . Slednjič se je vendar zmračilo in so potonili tivolski gozdiči v težko, trudno, neprodirno noč. Utrujena gospa je zaželela po odhodu in Vole — možato se ji je ponudil za spremljevalca. Gospa je sicer pogledala z nekako kritičnim, Volcu nerazumljivim pogledom, se mahe nasmehnila, a mu vendar dovolila, da jo spremlja. Toda gospod Vole, mene pričakuje še neka družba v Svicariji, menda tudi moj soprog, spremite me torej samo do restavracije." „Prosim, milostljiva, prosim!" a Švicarija se je zazdela Volcu v tem momentu najmanj desetkrat, preblizo. O, kako neizmerno — angelsko presrečen bi bil, ko bi mu dejala: — „ spremljaj te me po večni poti okoli Rožnika v Koseze " A, kaj je hotel! — O tako krasna prilika, kakor nocoj, se mi še pač ni ponudila — nič, objamem jo v parku, saj bode temno je pomislil Vole in stopal tiho poleg nje. pKaj pa ste tako nenadoma utihnili ?" ga je vprašala z nežnim glasom. „Ali ne vem — tako mi je nekako težko. Sam ne vem, kaj mi je — menda — ljubim!" „Ha, ha, za ljubezen ste vendar še premladi — počakajte!" — A med tem sta že dospela do visokih, temnih smrek. „Gospa, jaz vas ljubim — divje!* se je hropeče izvilo iz njegovih prsi in v hipu jo je krepko pri vil v svoj objem in jo hotel poljubiti, a ona je zacvilila kakor ranjena hijena, da se je zazdelo prestrašenemu Volcu — kakor da je zatulilo tam za Rožnikom petnajst divjih levov in odhitel je, kolikor so ga nesle pete. . . Pri gospe je stal že neki Častnik in je ves abegan povpraševal, kaj se je dogodilo. „Ah, nič — one dolge sence sem se prestrašila," in podala mu je desnico. „G ti uboga, moja, zlata piska! čakal sem te po naročilu že v Svicariji, a pravkar sem bil namenjen na led, ako si morda še tam. — O, jaz te tako ljubim, dragica moja — noooj sva sama, saj soprog je odpotoval po opravkih, kaj ne?" „Da, ljubČek!" in dvoje žejnih, drhtečih ustnic je poknilo v sladko pregrešnem poljubu . . . — — „Tristo hudičev! premlad mi pravi!" seje togotil Vole globoko užaljen, korakajoč za Ljubljanico tja gori proti Dachsovi krčmi. „No, spekel sem se, a nič ne de! Denarci dragi, za kamor ste bili pripravljeni, tja ne boste odromali. Saj je pijača tudi lepa reč in goldinar to tudi ni tako veliko se že izplača, ga zapiti. In temna senca je hušknila po ozki Florianski ulici in izginila v hiši, ki nosi slavno ime soproga jezikave krČmari.e * Strahovalcl dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) XXX VH. U svemu si lipa, največ u očima, Ke smetaju mene, tužnoga mladiča. Osobito onda, kad se srite skupa. Gledajuč me š njima, ah ka vela muka: A to da su lipe, kako jagodice, Med čelo postavne, para dvi zvezdice. Obarvice tvoje, na tanko speljane, Bi reč du su zlatnim perom napingane Hrvatsko narodna. Turki so bili vso pokrajino daleč okrog Nikozije popolnoma opustošili. Razdejane so bile vse hiše, raztepena vsa polja, uničeni vsi vinogradi. Ljudstvo je bilo pred Turki zbežalo v gore ali uteklo na drugi koneo otoka. Uresničen je bil pregovor, da še trava več ne rase, kamor je stopilo turško kopito. Nekdaj tako cvetoča pokrajina je bila zdaj podobna puščavi. In vendar sta, držeč se za roko, šla po tej planjavi dva človeka jasnih lio in veselih src, plemič Andrej Kršan in vojvodinja Asunta. Sama nista vedela, meščanskih šol na severnem Morav-akem. Potem se je začelo razpravljati o volilni dolžnosti, ki jo napredni Čehi in socialni demokrat] e pobijajo. L v o v , 14. marca. Naučni odsek gališkega deželnega zbora je razpravljal o predlogu posl. dr. Olesnio-kega za ustan o vite v samostojnega maloruskega vseučilišča, do tedaj pa se naj popolnijo malo-ruske stolice na lvovskem vseučilišču. Odsek ee je izrekel proti maloruskemu vseučilišču, a m al o ruske stolice na lvovskem vseučilišču se bodo brez-dvomno razširjale, ako bo zanje primernih m al o ruskih moči. Nagodbena pogajanja. Budimpešta, 14. marca. Danes se je vršil ministrski svet, ki se je bavil z nagodbo in z dalmatinskim železniškim vprašanjem. V neodvisni stranki je nastalo veliko vznemirjenje, ker se je izvedelo is ministrskega sveta, da se pogaja vlada na podlagi dolgotrajne nagodbe. Poslanci so zahtevali, naj minister Kossuth zapusti ministrski svet ter poroča o dosedanjih pogajanjih svoji stranki. Kossuth je odgovoril, da je znan pristaš samostojne carine, in da še misliti ni, da bi ostala Ogrska preko leta 1917. v sedanj em carinskem razmerju z A v s trij o. Ogrski poslanci, ki so prišli z dežele v Budimpešto, pravijo da je po celi deželi živahno gibanje proti dolgotrajni nagodbi, in je velika nevarnost za neodvisno stranko, ako bi se taka nagodba sklenila. V mnogih okrajih so sklicani ljudski shodi, ki bodo zahtevali samostojno carinstvo, lOletno nagodbo in samostojno ogrsko banko. Dunaj, 14. marca. Dvorni svetnik dr. Gessmann je govoril na velikem shodu o nagodbi z Ogrsko ter rekel, da je malo upanja, da bi se sklenila. Gospodarska ločitev mora imeti za neizogibno posledico državno ločitev, ker je personalna unija nemogoča. Carinski konflikt med Srbijo in Avstro-Ogrsko poravnan? Bel grad, 14. marca. Trgovski krogi so naročili nekaterim poslancem, naj interpelirajo ministrskega predsednika radi carinskega konfl ikta z Avstro-Ogrsko. PaŠie jim je baje nato zagotovil, da nastopijo do konca meseca maja popolnoma urejene razmere med obema državama. Vsled te izjave je mnogo srbskih trgovcev že poslalo avstrijskim in ogrskim tovarnarjem naročbe za mesec junij. Šolski štrajk Poljakov na Nemškem. Bero lin, 14. marca. V pruskem deželnem zboru je v proračunski debati prišel poljski šolski štrajk na razgovor. Posl. Stvchel (Poljak) je izjavil: Šolski štrajk ni nastal iz frivol- kam ju pelje pot, a stopala sta lahkih korakov, noseč v duši tiho svojo srečo. Nameravala sta poiskati varno zavetišče, kjer bi mogla ostati Asunta toliko časa, da pride ponjo Desantič s svojo jadrenico in jo odpelje v Benetke. Spotoma je Asunta razodela Kr-žanu vse skrivnosti svojega življenja, ki so mu v Benetkah delale toliko preglavice in vzbujale v njem največje dvome in najhujše sume. Povedala mu je tudi, kako sta jo Desantič in Piali - paša iztrgala piratom iz rok. Z otoka Avgona jo je Desantič peljal na Ciper. Proveditor v Nikoziji, junaški Dandolo, čigar glavo so Turki nataknili na sulico in jo ponesli s seboj pred Famagusto, je bil pravi stric Asunte Dali Ferro. Pri njem je iskala in dobila zavetja. Tu je hotela počakati, da se vrne Desantič, ki je bil pohitel v Benetke poizvedet, kako je z vojvodo Dali Ferro. A predno se je Desantič vrnil, so prišli Turki na Ciper in začeli oblegati Nikozijo. Asunta ni mogla več uteči in ko so Torki zavzeli mesto, so z drugimi najlepšimi deklicami vred tudi njo namenili za sultanov harem, ter jo spravili na l*djo, s katere jo je rešil Kržan. nih nagibov, temuč je potrebna obramba proti vladnemu nasilstvu. Ha Ogrskem je v kljub madžarskemu uradnemu jeziku s naredbo naučnoga ministra dovoljen nemški verouk z* nemške otroke. Nemška moKteV poljskih otrok je profanacija, ker1 molitve ne razumejo. Govornik je zaključil z zagotovilom, da bodo Poljaki v tem boju vztrajali. Novi italijanski pravosodni minister. Rim, 14. marca. Danes je naznanil ministrski predsednik zbornici, da je kralj imenoval poslanca E manu el a Ornanda za pravosodnega ministra. Izjemni zakoni za Iroe od* pravljeni. London, 14. marca. V nižji zbornici je predlagal nacionalist Ho-gan, naj se odpravijo izjemni zakoni proti Ircem. Predlog je bil s 252 glasovi proti 83 glasom sprejet. Preganjanje Židov na Ruskem. Varšava, 14. maja. V Jelisavet-gradu je nastal po pogrebu umorjenega Člana „črne stotine" splošni pogrom Židov. Čete „črne stotine" hodijo po mestu ter rušijo in ropajo židovske trgovine in streljajo Žide. Mnogo Židov je bilo ubitih. Polioija je preganjanje zatrla, vendar so Židje še vedno zelo razburjeni. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. marca. — Volilni shod narodnona-predne stranko v Ljubljani. Na- rodnonapredna stranka priredi v nedeljo, 17. t. m. ob desetih dopoldne v veliki dvorani „Mestnega doma" shod svojih volilcev, na katerem se bo postavil kandidat za ljubljansko mesto v državni zbor in kandidatje za prihodnje dopolnilne mestne občinske volitve. Somišljeniki narodnonapredne stranke se vljudno vabijo, da se tega shoda v čim največjem številu udeleže ter s tem pokažejo, da je bela naša Ljubljana še vedno krepka trdnjava napredne in svobodne misli. Nihče izmed naših somišljenikov naj ne izostane s tega shoda, pokažimo našim nasprotnikom, da stojimo krepko na braniku za svobodne ideje in da bomo zastavili vse svoje moči, da ostane stolno naše mesto Ljubljana kakor doslej zatočišče svobodne misli, zavetišče slovenstva in napredka! — „SlOVOMC11 je v zadnjem času vzel na piko mestni magistrat ljubljanski in v strupenih svojih člankih izliva žolč nad mestno upravo in obč. svet. Naposled pa se je v svoji ponedeljkovi številki zaletel tudi v župana g. Ivana Hribarja. Nimamo namena zagovarjati ljubljanskega župana g. Iv. Hribarja, ker tega ne potrebuje. Vsakdo ve, in tudi do- Dasi je Kržan poslušal Asuntino pripovedovanje z največjo pazljivostjo in z največjim zanimanjem, je vendar zdaj in zdaj kaj zgrešil, kajti vsak čas ga je prevzela lepota njegove spremljevalke. Kar nagledati se ni mogel Asuntinega obraza, neprestano je občudoval njene velike oči in fine obrvi, mala sladka usta in druge lepote svoje izvoljenke in moral se je resno truditi, da je premagal svoje hrepenenje, objeti Asunto in se napiti njenih poljubov. Zadaj pa je stopal čemernega obraza Tomo. Imel je nalogo, da pazi, če se pojavi kje kaka nevarnost. Izpolnjeval je sicer z vso vestnostjo to svojo dolžnost, in neprestano ro-govilil s svojima samokresoma okrog sebe, dasi ni bilo nikjer videti živega bitja, a godrnjal je vendar neprenehoma in se jezil. Staro njegovo nasprotje do vojvodinje Asunte se je bilo vzbudilo z vso močjo. — Zdaj že sam več ne vem, ali sem še mož in junak ali sem pestunja, se je togotil Tomo, stopajoč aa svojim gospodarjem in ta Asunto. Namesto da bi turike glave sekal in turške denaroe spravljal v svojo torbico, pa moram čuvati nad dvema zaljubljencema. Tako se držita, kakor tioni dopisno, da je pokrivioi blatil nfbia,lfl je neumorno delaven ti * zaradi tega in njegovih vrlih' lastnosti in brezštevilnih zaslug spoštuje vsakdo. Flredbaeiva mu, da ofeoefete davkoplačevalce s tem, đa išla privatne razgovore med uradnim) urami. Kakor reeVmo, ne bodemo ga zagovarjali napram „Slovencu", kajti list je sestavljen iz samih laži in pišejo vanj le ljudje, ki nimajo niti trohice reaniooljubja v sebi, a hočemo le konstatirati, da bi župan Iv. Hribar ne mogel oškodovati davkoplačevalcev s tom, da obravnava privatne zadeve med uradnimi urami za vsoto 150.000 K, če bi to delal par sto let zaporedoma, dočim jih je pa škof Bona ven tur a v tem pičlem času, ko je klanfal prošnjo za odpis davka. Pometajte najprej pred svojim pragom, kjer imate nakupiČenega toliko smrdljivega blata, da tičite v njem do ušes. — »Nižji in vlili atoli". V torek so trigloditi v „Slovencu", v tem z žegni prepojenem popirju, zopet eno uganili. V Florijanskih ulicah ima mestna občina hišico (št. 18), ki je namenjena, da se podere in tjekaj sezida novo šentjakobsko župnišče (Štefetje, popadajte na—hrbet!). Hišica ni tako lepa, da bi hotel v njej stanovati n. pr. dr. ŠusterŠič, ali škof, ali dr. Žitnik, ali kak drugi katoliški „višjeslojevec". Vendar pa se najde dovolj strank, ki so vesele, da dobe stanovanje, ki jih stane na mesec 2 K, ali 2 K 40 v, oziroma 7 K. V tej hiši so se začeli pa, seveda v redakciji „Slovenca", stropi podirati in slap, kakor Niagara, lije na nesrečneže, ki tam stanujejo. — Vsak Ljubljančan ve, da se je led na hišnih strehah letos tako pod opeko vjedel, da je celo po hišah, ki so zidane po vseh modernih predpisih, marsikje prodrla voda skozi nadstropja, ne zmeneč se, ali stanujejo spodaj Šte-fetovi „nižji" ali pa kaki drugi sloji, čudno torej ni, Če je med stotinami hiš taka neprilika zadela tudi hišo št. 18 v Florijanskih ulicah. Toda ta hiša je mestna! Torej so le nasprotniki trigloditov krivi, da je vlaga prodrla strop. Čudno, da Štefetje okrog „Slovenca" niso Še nikoli videli garjam podobnih mokrih lis v dvorani pros vetij enega hotela „Uniona", da niso začeli samega ogorčenja čar-daš plesati, ko se je letošnjo zimo par ur pred koncertom v „Unionovi" dvorani odtrgal izpod galerije težak obok in padel doli, tja, kjer je zvečer stala miza in kjer so zvečer sedeli ljudje. Pa ta obok je bil „katob*Ški", zato se ž njim ne da nič napraviti! — Doslej so trigloditi že zagitirali: „ si oje", smrad, sneg, mokre strope, električno luč. Bomo videli, s čim bodo letos še „bravce-volivce" navduševali. — Udmatski kandidat sa letošnje občinsko volitve je baje, kakor nam je prišlo na uho zopet kovač France Vrhove c. Mož sam ne ve, kako bo nastopil. Govori bi se nikdar več ne hotela izpustiti. No, ta bo lepa. Kaj boljšega bi si bil moj gospodar pač lahko izbral. Vsa taka modrovanja pa je zaključil Tomo vedno z enim in istim refrenom. — Zdaj sva ji z mojim gospodarjem že drugič rešila življenje, pa že drugič ni odrinila ta vojvodinja niti enega groša. To je pa prava gospoda. Dvakrat sem bil zaradi nje v smrtni nevarnosti, pa se mi je zahvalila z praznimi besedami. Ko bi jo bili le Turki odpeljali, prav privoščil bi ji, tej skoporiti vojvodinji. Po več urni hoji je Tomo naposled zagledal hišo, pred katero je bilo več ljudi. Kar kamen se mu je odvalil od srca in hitel je kolikor je mogel, da je dospel do hiše. Tam je izvedel, da leži le kako dobro uro oddaljeno med gorami prostoren gradič beneškega plemiča Mirabella in da je v tem gradiču več rodovin, ki so še pravočasno pobegnile iz Niko-zije. Za dobro plačilo so ljudje kmalu preskrbeli voz in le predpoldnem so Kržan, Asunta in Tomo dospeli pred trdni, med skalami skriti in mogočno zavarovani gradič, kjer so bili sprejeti s toliko večjo prijaznostjo, ker so vsi beguni Asunto dobro poznali. vedno, da kot neodvisni kandidat, vendar boji se, da bi ne imel težko vest, ako postavi klerikalna stranka kandidate. Sicer kriči vedno, da je ns^strašljiv, vendar prepričani smo, da mu bode »kočilo srce v hlače, da bo vrgel puško v koruzo in zbežal. — f aMai shod v Cerknim. Kandidat narodno-napredne stranke za idrijski volilni okraj gosp. Ivan Gruden priredi v nedeljo, dne 17. t. m. ob Štirih popoldne v restavraciji g. Žumra v Cerknici volilni shod. Na shodu se bo g. kandidat predstavil volile em in razvil svoj program. Kot drugi govornik nastopi gospod odvetnik dr. Karel Triller iz Ljubljane. Volilci iz okrajev Cerknica, Idrija, Logatec in Vrhnika, udeležite se tega shoda v Čim večjem Številu, saj je kandidat vaše gore list, posestnik iz vaše srede, ki kot vaš človek čuti z vami in ima krepko voljo, se z vso eneržijo zavzeti ze vaše koristi in posvetiti vse svoje moči blagru in interesom svojih volilcev, ako mu poverite težaven posel, da vas zastopa v parlamentu. Volilci! Vsiljuje se vam z gotove strani za poslanca mož, ki je po izjavi svojih lastnih somišljenikov docela nesposoben za odgovorni posel poslanca, mož, ki ne pozna vaših teženj in katerega tudi vi ne poznate. Vaš okraj je eden najbolj probujenih in zavednih na Slovenskem, v svoji sredi imate dovolj sposobnih mož, ki jim lahko z mirno vestjo poverite svoje zastopstvo v parlamentu, ali ni potem sramota, da se vam hoče vsiliti za poslanca neznan človek, ki je velika duševna ničla in kakor njegovi pro-tektorji sami priznajo, absolutno nesposoben za poslanca! Vaša Čast, volilci, zahteva, da preprečite sramoto, da bi vaš zavedni, probujeni okraj zastopal v državnem zboru človek, ki bi bil v zasmeh vsemu parlamentu! Zato pridite vsi na shod v Cerknico, in povejte glasno, da takšnega človeka ne marate za svojega poslanca, marveč da hočete poslati za svojega zastopnika v parlament moža svojega zaupanja, ki biva v vaši sredi in pozna križe in težave kmetskoga in delavskega stanu bolj kakor kdo drugi — gospoda Ivana Grudna! — „Narodna stranka za Štajersko11 ima v nedeljo, dne 2 4. t. m. ob desetih dopoldne v Mariboru občni zbor svojih zaupnikov. Na tem shodu se bo sklepalo o tem, kako naj stranka postopa pri prihodnjih dr-žavnozborskih volitvah. — Napredni kandidat v brc-iiiko-sevnlikem okraja. Včeraj je imela „Narodna stranka za Štajersko" shod zaupnikov na Zidanem mostu. Shod je bil izredno mnogobrojno obiskan. Govoril je med drugimi tudi predsednik „Narodne stranke" dr. Kuko ve c. Shod je soglasno postavil za kandidata naprednih slovenskih kmetov in delavcev g. Fer d a Roša, veleposestnika v Hrastniku in župana trboveljske občine. Klerikalni kandidat v tem okraju dr. Benko-vič bo vsekakor imel napram Rošu zelo težavno stališče in je skoraj gotovo, da bo pri volitvah propadel. To pa privoščimo dr. Benkoviču iz vsega srca! — „Narodni rsdikalec" dr. Benković. „Narodni List" piše: „Veliki „narodni radikaleo" dr. Ben-kovič je v zadnji, t. j. 8. številki „Posavske Straže" dal natisniti inserat nemČurskega trgovca z lesom Ant. Falesohinija, brata brežiškega nemČurskega župana Gustava Falesohinija. Čudno je pri tem poleg drugega to, da Faleschini inserata ni naroČil. „Posavska Straža" ga je z naznanil, ki jih on razpošilja, prepisala in postavila v list. Pa zakaj? Ker je novi trgovec z lesom, gospod Miha Balon, pri j atelj narodne stranke in mu hoče „radikalna" „Posavska Straža" s tem škodovati!" — Tak je narodni radika-lizem dr. Benkoviča! Sioer se pa ni čuditi, takšnega „narodnoga radikalizma" se je pač naučil takrat, ko je bil konoipijent pri „največjem živečem Slovencu", dr. Šusteršiču, ki je tako zelo naroden, da še ni svoj živ dan Žrtvoval niti vinarja v slovenske narodne namene in ki ni niti član „Slovenske Matice"! — Narinarskl škofijski ordinarijat razpošilja slovenskim Župnim uranom v svoji škofiji nemške blankete. Lavantinska Škofija je slovenska, škof je, — vsaj pravijo, da je — Slovenec, vendar ordinarijat z imenovanim pošiljanjem ukazuje podrejenim duhovnikom nemško uredovanje. Zdaj so na vrsti blanketi. Ko se ti udomačijo, pridejo na vrsto nemške matrike! — Zahteve štajerskega ztči- teljztva. Načelnik finančnega in naučnoga odseka v štajerskem deželnem zboru grof Sturgkh je obljubil včeraj deputaciji učiteljstva, da bo deželni zbor po mogočnosti ustregel njihovim zahtevam. Pred vsem se s viša začetna plača od 1000 na 1200 kron, nadalje se več Šol pomakne v višji plačilni razred. — Plače Štajerskim deželnim uradnikom in učiteljem deželnih srednjih ŽOl se zvišajo s 1. aprilom t. 1. tako, kakor so se zvišale državnim uradnikom in učiteljem. V ta namen izda dežela letos 46 089 K — K blamaži heilovskik profesorjev v Celovcu se nam še poroča: Vsa javnost še živi pod vtiskom zadnjega procesa, v katerem se je odlikoval predsednik Nadamienzki s spretnostjo, dr. Uranič pa s temperamentom in ki je pojasnil škandalozne razmere na celovški realki. Človeku se lasje jezijo, ko bere vse podrobnosti o početju nekaterih profesorjev, ki so po pismeni maturi v svojem „Bierschwefluu vpričo dijakov svinja-rili ter smešili z naravnost nečuveno breztaktnostjo svoje lastne kolege in — sebe. Dr. Uranič je v svojem izbornim pledojerju z bengalično lučjo osvetlil gaile razmere na srednjih šolah sploh, posebno pa se celovške hajlovce s svojimi profesorji, za katere so se tako „vlekle" in blamirale — „Fr. Stimmen". Še vsem je v spominu ona divja gonja, ki sp jo vpri-zorili lani zojer slovenskega saplenta ti pred celim svetom razkrinkani profesorski bratci realski in pribijemo naj zdaj, da so se tedaj ti isti pseudo-pedagogje v svojem glasilu „Freie Stimmen" hvalili z besedami: „K eine Anstalt Karntens hat einen SO dOUtSChon Lehrkorper. wie die Realschule.a Mi pa pristavljamo: „Auch keinen so niedri-gen!a Vso svojo nizkost so pokazali v tej znani gonji, a to, kar so počenjali z ubogim dijakom Pogačnikom in njegovim junaškim bratom, presega vse meje. Pokazali so se kot tip tistega dela srednješolskih profesorjev, ki se zdijo samim sebi kot nekaki polbogovi, katerim se upa približati navaden zemljan v podobi skrbnega očeta ali brata dijakovega le s svetim strahom in trepetanjem. Ti polbogovi so razkrinkani in z njimi njihovi zavezniki — tista nemškonacijo-nalna klika celovška, kateri vedno bolj zmanjkuje tal in od katere izhaja vsa gonja zoper vse, kar je slovensko ; ljudstvo se obrača tudi v Celovcu vedno bolj od nje ter jame gledati tudi v Slo vencu enakovrednega Člana koroške družbe. V tem oziru se je že marsikaj izpremenilo, in čim več takih škandalov in bla-maž iz hajlovskega tabora pride ua dan, tem boje tudi za — Slovence . . . Mi pa pribijamo besede profesorjev v listu „Fr. Stimmen* z dne 15. avgusta 1906: „Keine Anstalt Kiirntens hat einen so d e u -tsohen Lehrkorper wie die Realschule." Heil ! — — Izvirni ..SlOVCnec". Nekateri intimni prijatelji in Častilci bivšega ogrskega ministra Kristoffvja so mu priredili dne 13. t. m. na Dunaju slavnost. In „Slovsnčev" poročevalec je seveda bil takoj med intimnimi, tako da je mogel „Slovenec" včeraj prinesti izvirno poročilo „Slovencu* z Dunaja. Ta izvirnost pa ima le to napako, da se popolnoma krije s poročilom v graški „Tagesposti", ki so jo seveda imeli v „ Slo vence vem" uredništvu že včeraj zjutraj. Prav iste presledke kakor v „Tagesposti* je delal tudi „SlovenČev" „ iz vir ni poročevalec", kjer je „Tagesposta" govor dobesedno citirala, citiral ga je tudi „izvirni poročevalec" v „Slovan- -cevem" uredništvu. No, katoliškim baokom se lahko uatvezijo le vse drugačni medvedi. — Is pisarne slovenskega glodsliJtil Noooj se uprizori prvič v sezoni Gounodova opera „Faust" kot ČAftni večer basista g. Betetta. Naslovno vlogo poje g. pL Rezu-n o v. Margareto ga. S k a 1 o v a, Me-fista g. Betetto, Valentina gospod Ourednik. Marto gca. Ueissova, Siebla goa. Prochaikova, Bran-derja g. Bukšek. — V nedeljo sta dve predstavi. — „Akademija". Piše se nam: V nedeljo zvečer bo predaval v Mestnem domu dr. I s o K r š n j a v i, profesor zgodovine umetnosti in kulture na zagrebškem vseučilišču, od 1891—1896 hrvatski minister (oddelni predstojnik) za bogočastje in nauk. Govoril bo o kulturnem delovanju frančiškanov v slovenskih in hrvatskih deželah. Kršnjavi je znan vsakomur, kdor ee briga za umetnost in kulturno zgodovino, znan pa tudi političarju; saj je Kršnjavijev odločni nenadni nastop za starčevičanstvo zbudil pozornost daleč na okrog. Nas zanima Kršnjavi kot odliČnjak na polju umetnosti. Kršnjavi je osebnost, jaka individualiteta, ki daje impulz«. V „Kolu hrvatskih umjetnika," ki ga je letos izdala „Matica Hrvatska/ je napisal uvod; iz njega spoznaš obzorje in umetniško individualnost Kršnjavijevo. „Še noben Nemec ni napisal dobre estetike, ki bi zbrala v dobro pregledno celino vse rezultate novih teženj na tem polju;" prednost daje Kršnjavi italijanskim in francoskim estetičarjem. „Ne vem, ali še pridem do tega, da napišem estetiko : ali ko bi mi to še bilo mogoče, raziskoval bi brez ozira na vse, kar je pisano — kakor Mantegazza — svoja estetska čuvstva, pa bi jih skušal prikazati sistematično." Že v deških letih se je živo zanimal za umetnost cerkveno (na pr. baš za frančiškansko cerkev v Našicah) in za umetni obrt (za lončarstvo!). Na Dunaju se je vrgel na proučavanje umetnosti kakor „gladan vuk na plen." In ta »glad ga je gnal dalje v Mo-nakovo in v Italijo, v Benetke in v Rim, kjer je otvoril (1873) svoj atelier ter v družbi s Strossmaverjem, ki je takrat tudi živel v Rimu, pripravljal nastanek hrvatske umetnosti; po Strossmaverjeveni prizadevanju se je ustvarila zanj na vseučilišču stolica zgodovine umetnosti in kulture. Skrb za umetnost ga je približala Khuenu, :ako da je postal pozneje 1891. sek-cijski šef za nauk in bogočastje: kot v^ak je dvignil umetniško delovanje in sme se reči, da je zgodovina hrvatske umetnosti najtesneje spojena z njegovim imenom Iso Krš javi, rojen v Našicah v Slavoniji 1845, je napisal celo vrsto študij ; za poznavanje njega samega in novejše rvatske umetnosti utegne biti najznačilnejši „Pogled na razvoj hrvatske umjetnosti u moje doba" v lanskem „Kolu." Poudariti je. da pozna Kršnjavi kakor nemško tako tudi romansko, posebe Italijansko kulturo ter je temeljit poznavalec Danteja in njegove „Božanske komedije." Kulturno zanimanje ga je privedlo celo na Norveško, da :am prouči ustroj ljudsko-naobraže-valnega dela. — Redni občni zbor „Gremija trgovcev v Ljubljani" se je vršil včeraj popoldne v mali dvorani „Mestnega doma." Zborovanje je otvoril načelnik g. Knez, ki je pozdravil navzoče, posebno obrtnega inštruktorja g. dr. Blodiga ter predstavil oblastvenega zastopnika magistratnega svetnika g. Seska. Pri spominu na umrlega člana Lo-zarja in Ivana Seuniga so se zboro-valci v znak sožalja vzdignili s sedežev. Zapisnik zadnjega občnega zbora se je preČital in odobril. Poročilo o delovanju gremija preteklo leto je podal tajnik, magistratni asistent g. Svetlin. V začetku leta bilo 148 članov, koncem pa 142. Pomočniški zbor gremija je štel 31. dec. 1906 472 Članov (332 moških in 140 ženskih) Hlapcev in drucrih uslužbencev je bilo konci leta 178 (156 + 22). Gremiju je pripadalo 130 učencev in praktikantov. Odbor je imel 8 sej. Došlo mu je 420 dopisov. Bil je en občni zbor. Nato je poudarjal poročevalec, da nekateri Člani gremija ne vpoštevajo določil obrtnega reda in zadružnih pravil glede učencev, ki jih ne pošiljajo redno v šolo. To je grajati, ker učeuci morajo dobiti potrebno izobrazbo, v kar so prisiljeni in zavezani po obrtnem redu in gremi-jalnih pravilih. Obrtne nadaljevalne šole, ustanovljene za vajence, ne zadostujejo zahtevam trgovskega stanu, zato si je gremij ustanovil sam svojo šolo, katero vzdržuje z ogromnimi stroški, da se trgovski vajenci za svoj prihodnji poklic primerno izobrazijo. Ker gre gremij svojim članom kolikor mogoče na roko, sme pričakovati od njih, da tudi oni store svojo dolžnost glede učencev, ker bi moral sicer upotrebiti stroge predpise obrtnega reda in zadružnih pravil. Vsak učenec, ki je zadostil pogojem oz. predpisani učni dobi, mora dobiti učno spričevalo ; oni učenec, ki je dovršil gremij aln o trgovsko lolo a dobrim uspehom, dobi učno pismo. Letos so' se Srijavili gremgu le 4 udenoi, ki so o bili učno pismo. Ker se v novem obrtnem reda, ki stopi v veljavo avgusta t. L, zahteva tudi za trgovski stan dokaz usposobljenosti, bo za one učence, ki doslej niso zahtevali učnega spričevala od svojega gospodarja, jako neprilično, Če se bodo hoteli samostojno etablirati. Gremij bo o tem obvestil pismeno vse gospodarje, ki imajo učenoe. Kakor vsako leto je tudi preteklo obrnil gremij vso pozornost na gremij alno šolo. Za njo je da'a mestna občina letnega prispevka 1000 K, trgovinska in obrtna zbornica 300 K. Carinska filijalka na tukajšnji glavni pošti se je dosegla po mnogem trudu gremija, dasi je to na vse zadnje samo malenkost. Misel na povečanje skladišča na državni železnici v Sp. Šiški je gremij opustil, ker se je izvoz po gorenjski železnici zmanjšal vsled nove železnice. K zborovanju, ki se je vršilo 24. in 25. maja na Dunaju in ki je prerešetavalo vprašanje o spremembi postave za konsumna društva in pridobitne zadruge, je gremij poslal samo obširno poročilo in statistične podatke o konsumnih društvih in pridobitnih zadrugah v slovenskih deželah. Gremij pristopi centralnemu zastopstvu vseh trgovcev in trgovskih društev na Dunaju po vzorcu zveze industrijcev, agrarcev in delavstva. Prošnji „Merkurja,u naj gremij deluje na to. da bi vse javne in privatne trgovske Šole poklicale k sklepnim skušnjam tudi praktične trgovce, da bi prišel v te šole bolj praktičen duh, se je odgovorilo, naj „Merkur" dela na uresničitev te ideje. Spomenico društva tvrdk s kolonijalnim blagom na Dunaju glede sedanje eksportne akademije v višjo trgovsko šolo z značajem vseučilišča je odstopilo načelstvo tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici s prošnjo, naj jo podpira. To poročilo se je odobrilo. Računski zaključek izkazuje za leto 1906. 650J K 47 h dohodkov in 6014 K 65 h stroškov. Med dohodki je posebej omeniti: obresti vrednostnih papirjev 1846 K 92 h, doklada članov za 1905 1420 K, knjižica Kranjske hranilnice 760 K 17 h, posojilo 1700 K. med stroški pa: plača osobju 2606 K 60 h, šola 2124 K, 31. dec. 1!>06 v gotovini 485 K 82 h. Premoženjsko stanje izkazuje 51.116 kron 82 h, torej za 247 K manj od L 1905, kar je nastalo vsled padle vrednosti vrednostnih papirjev. Ker so pregledniki našli vse knjige in račune v redu, je bil od g. Goloba predlagani absolutorij načelstvu soglasno sprejet. Za skupni primanjkljaj 2300 kron se je določila doklada po 15 K na vseh 142 članov. Pri sledečih volitvah so bili v razsodiški odbor iznova izvoljeni: gg. Ivan Korei«.-čan in Rohrman, ki sta po žrebu izstopila, za namestnike pa gg. Karel Seunig, Anton okof (mesto umrlega Ivana Seuniga; in Fran Stupica. Pri slučajnostih se je sklenilo sledeče: Trgovskemu društvu „Merkur" se dovoli 400 K podpore, tvrdkama Ivane Treo in Karo-line S c h i ff e r kot trgovinama s kurivom, se dovoli izstop iz gremija, ker se snuje obrtna zadruga za mesto Ljubljana, tvrdkam Deghenghi, Grassi in I. &St. Tauzher se pa ne dovoli, ker so pred vsem trgovine z lesom. Trg. društvo „Merkur" je prosilo gremij, naj deluje na to, da ne bodo nekateri člani imeli preveč učencev, pomočniški zbor gremija je pa želel, naj se določi v gremijalnih pravilih natančno število vajencev. K večjemu naj bi bili trije. Na ti dve želji je opomnil tajnik, da ima 50 članov vajence, 4 člani so jih imeli neopravičeno preveč. Načelstvo bo gledalo, da se to ne bo več dogajalo, sedanjih preveč-učencev se pa ne more vreči na cesto. Ko pride v veljavo novi obrtni red, se bo na izrednem občnem zboru razpravljalo glede vajencev. G. dr. Blodi g je pojasnil določilo o novem obrtnem redu glede učencev. Drugi predlog pomočniškega zbora je šel nato, da bi se odpiranje in zapiranje trgovin vršilo ob gotovih urah; za trgovine z jestvinami se želi za letni Čas odpiranje ob 7. zjutraj, zapiranje ob 8. zvečer, po zimi ob 7. zjutraj in ob 7. zvečer, za vse druge trgovine pa za vse leto odpiranje ob polu 8. zjutraj in zapiranje ob 7. zvečer. Predlogu občni zbor ni mogel ugoditi, ker je taka ureditev mogoča le potom dež. zakonika. K stvari sta govorila S ker-binc, ki se je kot delegat pomočniškega zbora zavzemal za predlog in g. Kavčič, ki je stavil predlog, naj se gremij informira pri vseh svojih Članih, kakšno stališče zavzemajo proti temu, da se spozna, ali je potrebna večja utesnitev delavskega časa ali ne. Ta predlog je bil sprejet. Prebral se je nato poziv gremija dunajskih trgovcev, naj bi se ljubljanski tovariši ui.rli zvišanju telefonskih pristojbin. Priloženi cirkular je obsegal razne načine, kako se lahko oškoduje postno upravo, ne da bi trgovec pri tem trpel kako ikodo. Gremij odpošlje na trgovinsko ministrstvo resolucijo, v kateri ne le da protestira proti zvišanju telefonskih pristojbin, ampak zahteva celo, da se morajo te znižati v pospešitev razvitka prometa. Po izčrpanem dnevnem redu ae je g. načelnik zahvalil vsem udeležencem, zlasti pa gosp. dr. Blodigu za navzočnost pri zborovanju in je zaključil. — Popravek« V včerajšnjih dnevnih vesteh je v opazki pod črto pri tisku pomotoma izostal stavek, vsled česar je smisel pokvarjen. Opazka se ima glasiti: Govorečim o Darwinu, Haecklu itd. so Štefetje okrog „Slovenca" nekoč zamenjali fosilno živahno trilobita s pojmom „troglodit", ln Is obok ustvarili besedo „tri-fjtodit", ki se torej lahko vzame za terminus technious za „ katoliškega učenjaka-. — NOVO drnitvO- Ustanovila se je „Splošna organizacija zdravnikov na Kranjskem v varstvo njihovih gospodarskih interesov". — Podčastniki tnka|inlo gar-nlslle prirede v ponedeljek, dne 18. t. m. v „kazinskem salonu", družbin-ski večer, združen z vojaškim koncertom. Začetek ob 8. uri. — „Narodna čitalnica" v Skotjl Loki priredi v društvenih prostorih dne 17. sušca v proslavo Simona Gregorčiča ljudski koncert. — Gledališkega odseka »Jeseniškega Sokola" priredi v nedeljo, dne 17. marca v dvorani gostilne pri „Jelenu" na Savi deveto predstavo. Uprizore se „Legijonarjiu. — Postojnski ditetantje prirede dne 19. marca na praznik sv. Jožefa v korist družbi sv. Cirila in Metoda v „Narodnem hotelu" v Postojni Čarobno igro v 3. dejanjih: „Lumpacij Vagabund". Začetek ob pol 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri. Predprodajo vstopnic je prevzel drage volje gosp. G. Pikel, župan in predsednik Ciril Metodove podružnice. — Za opeklinami le umrl 51 ,- letni Franc Batistič v Ivanjem selu pri Cirknici. Padel je v kotel, v katerem se je kuhalo za prašiče. — Umrl je v Rakovniku pri Št. Rupertu na Dolenjskem posestnik M i-hael Zupančič. Naj v miru počiva ! — Is Velike Loke pri Trebnjem- Vsakdo ve, kolikega pomena za vsak kraj je gasilno društvo. — To so spoznali tudi naši možje. — Vkljub vsemu delovanju nasprotnikov in sovražnikov blagra občine, je sklical dne 10. t. m. na Veliki Loki „Ustanovni odbor prostovoljnega gasilnega društva" občni zbor glede izvolitve odbora. Zborovalo se je v gostilni g. Alojzija Šlajpaha na Veliki Loki. Volitev se je izvršila v najlepšem redu, ter so bili izvoljeni: za načelnika: gosp. Alojzij Slajpah, veleposestnik in gostilničar na Veliki Loki; za podnaČelnika: gosp. Ivan KlemenČiČ, posestnik iz Velike Loke; za blagajnika: gosp. Alojzij Gliha, posestnik iz Velike Loke; za tajnika: g. Alojzij Bukovec mL, trgovec na Veliki Loki; za odbornike: gosp. France Bizjak, posestnik iz Šiovca, g. Ivan B u k o v e c, posestnik in gostilničar iz Mrzle luže, gosp. Alojzij Mežan, veleposestnik iz Korenitke; za odbornikova namestnika: g. Alojzij Bukovec star., veleposestnik iz Velike Loke in gosp. Anton Raznožnik, posestnik in gostilničar na Veliki Loki. Da se je to ustanovilo, se imamo zahvaliti g. Alojziju Glihi, posestniku na Veliki Loki, za kar mu srčna hvala! S ponosom poudarjamo to izvolitev, pri kateri je velikega pomena to, da se je vodstvo tega prepotrebnega društva izročilo možem naprednega duha, katerim je mar le blagor občine in okolice, čestitamo na tej izvolitvi ter želimo, da bi društvo z ono energično voljo, s katero je bilo ustanovljeno, tudi napredovalo in v to — pomozi Bog!!! Somišljeniki. — Smrt pri delu. V premogo- kopu v Trbovljah je padla na rudarja Franca S m o d i Č a tolika plast premoga, da so ga mrtvega izvlekli na prosto. — Nemška graščina v slovenskih rokah. Ptujska slovenska posojilnica je kupila na dražbi Kaiser-jevih zemljišč graščino Ptujska gora za 6 8.000 kron. Posestvo meri več nego 100 oralov in je bilo sodno oenjeno na 89 444 kron. Posojilnica je torej dobila graščino v svoje roke pod jako ugodnimi pogoji, namreč za 19.000 kron pod cenilno vrednostjo. — Občinsko talnlštvo opravila inpulfc Zdolšek v S t. Jorju ob TabOrUf sedaj, ko se vršijo predpriprave za državnozborske volitve. Dobri gospod je na svoje stare rame prevzel težko breme sestavljanja imenika volilnih opravičencev in imenik ispo in skrbno izvršen izročil občinskemu tajniku v prepis. „To so en fajn gospod". Želeti bi seveda tudi bilo, da gospod župnik v svoji priznani dobrodušnosti prevzame tudi druge tajniške nadloge n. pr. fihpose. Sicer pa ne vemo, kaj se vse stori, da ubožčku tajniku olajša posle, saj le ni vseh dni konec. Samo, če ne smrdi to po Korošce vem receptu o sestavljanju imenikov iz matrik? Tedaj bodemo pa rekli: Hand weg von der Buttsn! — ¥ Oorn|em gradu je umrl posestnik in gostilničar g. Josip Mikuš, odbornik tamkajšnje ^Posojilnice." Pokojnik je bil v najširših krogih, zlasti na štajerskem dobro znan. V njegovi hiši je bila več nego 15 let nastanjena „Čitalnica," katere član in odbornik je bil pokojnik mnogo let. Pred leti, ko se je pričelo napredno gibanje v Gornji Saviuski dolini, je bil MikuŠ med tistimi redkimi možmi, ki se ni bal odkrito pokazati svoje napredno mišljenje, dasi je nato duhovščiva jela ščuvati proti njegovi gostilni, zlasti ker je bil v njegovi hiši vedno razpoložen „Slovenski Narod." Bodi pokojniku blag spomin! — „Mariborski Sokol" ima v ponedeljek, dne 25. sušca t. 1. ob 5. uri popoldne v „Narodnem domu" ustanovni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Slovenci, udeležite se polnoštevilno ustanovnega občnega zbora novega „Sokola". — Šaleška čitalnica v Šoštanju priredi na svojem odru velike dvorane hotela „Avstrija" na velikonočni ponedeljek popoldne ob 3. uri narodni igrokaz „Divji lovec" s petjem v štirih dejanjih. Za tem sledi bogati program proste zabave. Zvečer po odmoru plesni ven-ček. Sodelujejo izborni igralci iz Maribora in šoštanjska „Narodna godba" na lok. Ker prihajata v Šoštanj dva vlaka od obeh strani popoldne ob 2. uri ter odhajata zvečer ob 71/41 je popoldanska predstava jako ugodna za slavno občinstvo od obeh strani. — Za opeklinami le umrla v Št. Petru pri Gorici 7letna Emilija Si lic, ki je prišla preblizu ognja in se ji je vnela obleks. — Utonil je v Soči pri Dolgi njivi na Goriškem 261etni Josip Brane iz Gozda pri Kranjski gori. Hotel se je prepeljati Čez vodo, a je vanjo padel. — Kap je zadela v Trstu 77- letno upokojenko Eleonoro Paveš. Našli so jo v njenem stanovanju ležečo z obrazom na tleh. Poiar. Pri Barkovljah pri Trstu je pogorelo v torek okoli 8000 m-travnikov. Zažgala je iskra iz lokomotive. — Ustrelil se je vojak Ivan Sumrak iz Pulja v Trstu s službeno puško. Bi je takoj mrtev. Sumrak se je končal, ker se mu ni več ljubilo nositi vojaške suknje. — Ženo |0 ustrelil. Pred tržaškimi porotniki se je vršila od ponedeljka do včeraj razprava proti 351etnemu Antonu Cillo iz Raba, obdolženemu zločina uboja, izvršenega dne 16. novembra 1906 v Trstu na lastni ženi Amaliji roj. PušiČ. Amalija in Anton Cillo sta bila ločena. Dne 16. novembra je Cillo želel videti otroka in je poslal nekega dečka k ženi s prošnjo, naj mu ga pošlje. Ker ni hotela žena ustreči tej njegovi želji, se je odpravil in šel sam v ulico delle Beccherie, kjer je stanovala žena. čakal je na ulici, da je žena prišla tja z deklico Polli, ki je nosila malega sina Egidija. Cillo je stopil za njima. Dohitel je ženo ter deklici vzel otroka iz naročja. Žena se je obrnila k njemu in zahtevala, naj jej da otroka nazaj. On pa tega ni hotel storiti. Amalija je vpila nad njim, naj jej da otroka. Nato je potegnil iz žepa revolver ter ustrelil proti njej. Zgrudila se je na tla in tam obležala brez zavesti, on je pa dal otroka neki ženski ter zdir-jal naprej. Končno je bil ustavljen ter pripeljan na redarstvo, kjer je povedal ves dogodek ter izročil revolver. Amalija Cillo je bila ranjena v glavo. Prenesena je bila v mestno bolnišnico, kjer je poldrugi mesec pozneje umrla. Cillo, ki je z ženo grdo ravnal in imel intimno razmerje z blagajničarko svoje trgovine, je bil obsojen na 5 let težke ječe. — „Z lopato je udaril11. V poročilu izpred sodišča pod tem naslovom v 60. številki našega lista je bil naveden Jožef Hauptman kot nadzornik, popravljamo to v toliko, da je Hauptman mestni delavec. — Pogreša seže meseo dni 70- letni posestnik Pavel UljanČiČ iz Gornjega Zemona hiš. št. 37 na Notranjskem. Navedenec je visoke postave, podolgastega obraza in sivih las ter je slaboumen, vsled Česar tudi rad kaj izmakne. Kjer bi se pojavil, naj se o tem takoj obvesti njegov sin Pavel ali pa županstvo v Jablanioi pri Postojni. — Tudi 171etna plavolaska Amalija Schleterjeva je začetkom tekočega meseca iz K ufs teina nekam sumljivo izginila. Pravila je, da bode šla s nekim baronom v London, vsled česar je opravičen sum, da jo je neznanec od vedel v kako hišo pohotnosti. — aVrotOvan je bil znosi tat Silvester Zajeo iz Dola, o katerem smo včeraj poročali, da je pobegnil ispod policijskega nadzorstva in ki je gospe Bizjakovi poneveril 18 K. — Nolsvshp gibanje. Včeraj se je odpeli al o z južnega kolodvora v Ameriko 60 Slovencev in 25 Hrvatov. V Heb je šlo 70, v Inomost pa 8 Hrvatov. 21 slovenskih tesačev se je odpeljelo na Ogrsko, 200 laških zidarjev in opekarjev na Dunaj, 300 pa v Budimpešto. — lagnbljono te najdemo reči. Neki gospod je izgubil srebrno toba-čnioo, vredno 18 K. — Neka gospodična je izgubila tem no zel en o denarnico , v kateri je imela okoli 9 K denarja. — Pravnik g. Ivan Majerle je našel večjo vsoto denarja in jo oddal na magistratu. — »Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. — Današnji list ima prilogo g. Frana Čudna, trgovca v Ljubljani — „ Kolesarjem". * Najnovejše novice. Eksplozija na francoski o kl opni ci „Jena". Nesreča se je zgodila, ker se je sam vnel črni smodnik, ki ga je bila prevelika zaloga na ladji in tudi shramba ni bila v predpisanem stanju. Na vse to se je oblasti že davno poprej opozorilo, a niso ničesar ukrenile. — Izmed 40 hudo ranjenih, jih je v bolnišnici zopet umrlo 12, a tudi za ostale ni nič upanja, da bi ozdraveli. Na ponesrečeni ladji so našli 98 strašno raztrganih trupel. Vseh trupel so našli dosedaj 103. K pogrebu pride tudi predsednik republike Fallieres — Strajk pekov je izbruhnil na Dunaju. Nad 7000 pekovskih pomočnikov je ustavilo delo. — Krvavi boji vBelgradu. Ko je včeraj hotelo 150 delavcev priti v tovarno za sladkor, da bi vkljub štrajku delali, sprejela jih je straža štrajkujočih z revolverji. Vnel se je boj, v katerem so bili trije delavci ubiti, pet jih je pa ranjenih. Štrajku -joči so vzeli ubite s seboj ter prirejali po mestu viharne demonstracije. — Strahovit vihar je razsajal na otoku Madagaskar. Mesto Ma-nandjarv je skoraj popolnoma porušeno. — Zaradi najdenih bomb v politehniki v Petrogradu je odpuščen ravnatelj knez Gagarin, proti celemu akademiČnemu senatu pa je uvedeno kazensko postopanje. — Močan potresni sunek so imeli v noči 13. t. m. v Sarajevu. — češka hranilnica vPragi je naklonila povodom predstojeČega 60-letnega cesarjevega jubileja 1,200 000 kron za stavbo cenih delavskih stanovanj. — Za glavnega ravnatelja Češke hipotečne banke je izvoljen mladočeški posl. dr. Blažek. * Buska cenzura proti Tolstemu« Kakor poroča „Novoe Vremja" zaplenila je ruska cenzura najnovejše Tolstojeve brošure „0 prosveti, vzgoji in pouku"; „Mojemu bratu, kmetu": „Zadnje sredstvo"! Vsa ta dela se po sodnem izreku uničijo. * Čudna kazen. V londonskem zavodu „Eton College" je upeljal rav natelj novo kazensko delo. Učenci, ki so zaradi česa obsojeni, da morajo prepisovati, delati morajo to z levo roko. S tem se hoče doseči dvoje: izuriti levico ravnotako kakor desnico, obenem pa tudi povzdigniti delovanje leve strani možgan, ker je flziologično dokazano], da se vsled izključne rabe desne roke zanemarjajo možgani na levi strani. * Kuropatkinova knjiga in Japonci. Ko je izšla nedavno Kuropatkinova knjiga o rusko-japonski vojni, si je dal japonski Časopis „Hodži Simbun" glavno vsebino knjige brzojavno sporočiti ter je napolnil celi list. Za brzojavko je plačalo uredništvo par tisoč rubljev. Vse japonsko časopisje ostro obsoja Kuropatkinovo knjigo. * Ministrova opera« V kraljevem gledališču v Lisaboni se je pela opera „Amore e perdizione", ki jo je uglasbil bivši mornarični in minister zunanjih del A r r o y o. Predstavi je prisostvovala cela kraljeva rodbina ter je izborno uspela. * Vozovi za tenitvanlsko potovanje. Angleška Midlandska železnica je uvedla na svojih železnicah posebne vozove za ženitvanjsko potovanje. Sredi voza prvega razreda je oddelek s samo dvema sedežema ter je od hodnika s posebnimi vratini ločen. Baje se taki vozovi izborno izplačujejo. * Oroinika preslepili. Iz Pariza poročajo, da je zasledil na posestvu grofa Maka Mahona neki orožnik tatu. Tat je bežai, a orožnik ga je šel zasledovat. V mestecu Monter gu je srečal avtomobil in prosil dotične, ki so sedeli v njem, da bi dovolili voziti se ž njimi v smeri za tatom. Ti so bili s predlogom zadovoljni, a orožnik se je smejal od ve- selja, da dobi tatu. Potoma pa je ■poznal, da se vozijo v drugo smer, nekam proti Parizu, in ko je pogledal natančneje, je spoznal tik sebe tatu. Ob zori so prispeli v Pariz, tam pa so tatje zapodili orožnika iz avtomobila, a sami so se peljali hitro dalje. * Kako Madftarl agitira jo aa madžarsko armado. Te dni so poročali madžarski Časopisi iz Szolnoka, da se je pri 68 polku ustrelil novinec Habrom, ker se ni mogel naučiti nemščine, in mu je neki podčastnik rekel, naj se ustreli, ako se ne more nemščine naučiti. Poslanci neodvisne stranke bodo baje stvar spravili pred državni zbor. Cela stvar pa je brez-dvomno izmišljena, ker ravno 68. polk je izključno madžarski, pri katerem niti mlajši častniki ne znajo dosti nemško, a izmed podčastnikov — razen računskih — sta zoala leta 1892. le dva narednika nemško. Danes pa je nemščine veščih najbrže še manj pri polku. * Vcii/i škandal v Ameriki. Nikolaj Hoveroje obelodanil v havanskem časopisu nDiariou, da je ameriško-španska vojua delo podkupljenih ameriških senatorjev. Iz dokumentov je razvidno, da je .ameriški senat bil podkupljen od Estrada Palme leta 1897., naj se napove Španski vojna. Senatorji so dobili v obligacijah 185 milijonov, ki se izplačajo, kadar postane Kuba neodvisna. Leta 1S99. je bil zopet sklenjen dogovor med Palmo in senatom za nadaljnih 230 milijonov. Nekateri senatori so baje dobili po 5 milijonov za govore v prilog vojni. * 114 let stara. V hiši 302 East Broadway v New Vorku je umrla gosda Fannie Schlachetova v starosti 114 let. Pokojnica je bila rojena predno je Geo. Washington prenehal biti predsednik. Kojena je bila v Budimpešti. Njen oče je živel 118 let in njena mati 101 leto. Njena edina hči, katero je imenovala ^babv", je umrla pred dvema leti v starosti 82 let. Pokojnica je prišla v Ameriko pred 15 leti. Kdina njena želja je bila, da bi dlje časa živela, nego njen oČe. Govorila je angleško povsem gladko. Telefonska in Brzojavna poročilo. Dunaj 15 marca. LetcšDJi cesarski manevri, katerih se udeležita tretji in peti voj, se bodo vršili na ozemlju med L;ub ljanc. Gorico in Celovcem Na manevre pridejo cesar, nadvoj veda Fran Ferdinand in nadvojvoda Evgen. Dunai 15. marca. Tukajšnji diplomatiČni krogi so jako vznemirjeni zaradi umora bc lgarskega ministrskega predsednika. Sodijo, da se zgodi na Bolgarskem pre-memba sistema, kakor po smrti Stamu ulova. Dunaj 15 marca." Včerajšnja baisse na tukajšnji borzi je danes končana in so se knrzi zepet dvigcili. Dunaj 15 marca. Stavka pekovskih pomočnikov je splošna, toda za občinstvo malo občutljiva, ker je dovolj kruha v zsl< ga h in mojstri sami pečejo navadno pecivo Budimpešta 15 marca. Kossuth je imel vSzegledu govor o nagodbenih pogajanjih. Izjavil je, da je za čas po 1. 1917. mogoče gospodarsko porazumljenje med Ogrsko in Cis-litvansko samo s pogojem, da postane Ogrska samostojno carinsko ozemlie. Petrograd 15. marca Davi ob 5 8/4 se je udri strop dvorane, v kateri zboruje duma. Zahvala. Vodstvo .Slov. M»tU«- j« blagovolila noslatl bralnemu drnltva „Tabor* aa Loaioat lepo Število k ratnih knjig ▼ dar, aa kar se imenovano društvo tom potom hvaležno oa|-topleje zahvaljuje. L. o sic«*, dno 13. maron 190 \ Odbor. Umrli so v Ljubljani. Dne 10. marca: Andrej Dragar, kurjač v. p. 68 let. Na zavrtih 1 Kap. Dne 11. marca: Magdalena Krek, šivilja, 72 let. Krojaške ulice 4 Srčna hha. — Ana Vaserhelv, mestna uboga, 72 let. Karlovska cesta 7, Ulcera ventriculi et. intest. Dne 13. marca: Ivan Dime, delavec, 36 let, Radeckega cesta 11 Mvelitis trau-matica. V dežel ni bolnic i: Dne 9. marca: Josip Alič, hlapec, 29 let, Nephitis acuta. Dne 10. marca: Karol Žgajnar, delavec, 16 let, legar. Dne 11. marca: Avgust Aplenc, steklo-brusec, 17 let, davica. — Štefanija Vovk, sirota, 10 let. Jetika. Dne 12. marca: Marija Oman, dekla, 24 let. Appenditis acuta. Borzna poročila. L(.M|auka v.-editna banka v LJubljani v Uradni kurzl duo. borze 16 moren 1907. 9 majska srebrna renta * « avtrr. kronska ranta. . „ zlata » . . •fraka kronska renta . *•/, 9 zlata !•/, posojilo del. Kranjske **/•*/■ posojilo mesta Spljet K/tV« . - Zadar **/»•/• bon.-herc. železniško posojilo 1902 . . . r>/, taška del. banka k. a. *k - • . * l*st pisma gal. det. hipotečne banke . . pest kom. k. o. s 10*, pr...... aatt pisma Innerst hranilnice..... zast. pisma ogr. etntr. dei. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obi. ogr. lokalnih ie-leznic d. dr. ... obl. češke md. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... t*s P«or. dolenjskih že!. . h t prior. jui. žel. kup. '/tVi SračO«. fcreCk- cd 1. 1800"it . • • , od 1. 1864 .... . Hiške ...... . sam. krse. I. emiri**; • . n. , 9 egrske kip. banke . , srbske a fre. 1«V~ , turške...... ^asilika sr*«M . . . kreditne 9 ... •oo moške m ... Ozkovske 9 * . . ljubljanske • . . . » V31 r. rdeč. fcriaa m ... Dgr. , m - m • • - 3udolfovc . ... Salcburske , » • . Dunajske kom. m ... UtlMM, ht^ne železnice ..... Državne železnice .... \vstr.-ogrske bančne dala.. \vstr. kreditne banke . . Ogrske . . . . ćtvnostenske . . . »remogokop v Mešan (Brini) Alpinske montan . . . . iraške zel. M. ar. . . . 31ma-Muraoy4 rrbovetjske ^v5tr. oroana tevr. Danar Bla« iS SI H 99 06 10o - •j lOCi'0 98 90 99 10 116 70, 11690 94 60! 94 8 1 112 66! 112-85 98 b( > U9 60 104 6C ) 101 *>u 99 8* 1 100 N - i 99'bt i 100 r 5 99 11 ► 100 75 99 3C ► 99 75 j lOCr— 100 BO 106*90 1C6 90 100 — 101 - 100-- 100 fO 100-— 100 20 100-- 100 ^0 1 100- 101- 99 90 98 7& 99 7f» 306 80 307-80 99 60 100'fO lb? 26 154 25 266 — 2*7 — 199 76 20 75 269 50 279 50 2V3 283 249 — 259 97 106- 183 50 18*50 21 80 23 30 438 — 448 - 80 - 90 92 - 101 - 06 - 61 70 46 75 47 75 26 75 28 75 66- 60 84 60 90 60 49o — 500 — 144 ?,0 145 50 671 — 672 - 1775 — 1-85- 678 60 679 50 80< — 804 — 214 — 245 - . 736- 737 - 602 10 603 10 2666 676 - 669 55 66« »55 272 50 273 — 643 - 646 - 137 — 138 - 11-3* 11-40 19 1 19-16 2362 23 60 »4-10. 8*-l5 117-80 U8- 96 3is 96 55 263 2-64 4 R4; h* Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, oziroma brat, stari oče in tast, gospod Mihael Zupančič posestnik v dne 14. t. m. ob polu 5. uri zjutraj v 80 letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče,) po kratki bolezni preminul Pogreb dragega rajnega bode v soboto, dne 16 t m. ob 7. uri zjutraj v St. Rupertu. 912 Sv. maše za nepozabnega pokojnika se bodo brale v šentrupertski farni cerki. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Rakovnik, dne 14 marca 1907. Franc Zupančič, sin — Marija Majcen roj Znpanclć, hči. — Alofilf Zupančič, brat — Ignacij Majcen, zet -r Vnuki in vnukinje. (Brez vsakega drugega obvestila.) Slama v balah so po nizki ceni prodaja. Jttartinova cesta 10. »«47 — 5 dva vajenca sprejme tak« j Fran Belič, kovaški mojtfter, Trlaska cesta 79 LJnBlJana. o i iS ur Lst»^ojjje>no leta h*42. ^ £rKCSl .K SUKAKJA «J ^ HAriSOV m GRBOV , f |BR/1Tiq EBERL r*u<> Telefon R. 154. - Sitne oone v Budimpešti- Dne 16. marea 1907. Tormln. ^fteniea on april . sc 50 kQ K 7 63 „ oktober ... ftO n „ 7 86 ?i H april .... 60 . . 671 Koruza m maj . . . m 60 „ m 6*24 „ jnlU . . . . „ 60 „ n 6-3S Dra april . 50 . , 7 65 2'/3 h cene.ie MeteorolojKno poročilo. Viatna nad morjem 06*3 Srednji zrarni Ua> 736 l) mm g I Čaa ^ O p A 7,0 S I vanJa Vetrovi Nebo 14. 15 9. 6V. 7. sj. 'i. pop, 130 7 7343 736 i 1 2 sr. szahod > oblačno -B 9 ; ared. svzb ; oblačno 5 4 sr. svsh del. janno Srednja včerajfiiua temperatura: 11' dot nile: 3 3°. Padavina v mm 0.3. Po noči okoli 10. ure je padlo nekoliko snega. A*> ^ W w w Posteljno perje in pi oprano in osnaženo 7*kS od 35 hr. naprej 807—1 prodaja C. I. Hamann v Cfubliani. v w w w V iss Carry odlikovano tetovirana lepotica. Od nedelje, 17. marca t. L naprej ▼fdeti Taak dan ▼ lokalu Pred škofijo št. 19 od 9—12 dopoldne - In od 2—9 zvečer. iL7 i Peoonl ata napreda] | in motorna iolesa aistema Pach, prvi 6 HP. (2 eilio dra) skoraj nov, dragi 3 H P. tndi dobro (ftlraDJen. 91 o—1 Natančneje se iive i o ogleda pri Karla Camernlkn, Dunajska cesta štev. 9. V soboto, 16. marcu 1.1. velik LjablJ društvene godbe Začetek ob poluosmih. Vstop prost. Gospodje fn domet Velikansko skrivno sred tro in pa-iasal« na obudite v IJn heini pri obeh spal k se raspeli'j* diskretno za 3 K ▼ inamkak pod am-«o 14. Za aaro^itpv zatU»«,tnje dolgost 883 A>tzpo6iijanje po p«»¥B«tju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neogaiaj"<*e rad zam^niam Prostovoljna prodaja. V konknrzno maso zapaičine po umrlem Francetu Kočarju z Jesenic spadajoče špecerijsko in drug o blago, ceojeoo ua 1121 K 55 v, proda se OB bloc Daiboljserua poDaduiaa. § 1. Konkurzna masa ne jamdi ne za kakovost ne za množine prodanega blaga. § 2. Sprejemajo se ponudbe črez, za in pod sodno cenilno vrednosti«. 3. Ponudbe je pošiljati podpisanemu oskrbniku konkorine mase dO dne 24» Baroa t L in priložiti 10°/# ponujene cene kot varščino. Oakrbnia kon-kurzne mase daje tudi vsa pojasnila. § 4. Vsak ponudnik je toliko čaia vezan na svojo ponudbo, dokler ne doki obvestila ali je njegova ponodba sprejeta ali ne. § 5. Po obvestilu o sprejeti ponudbi pa mora nemndoma plačati vso pa nodbeoo ceno v roke oskrbnika konkurzne mase. 875-? Kranjska gora, dne 10. marca 1907. Janko Hudovernik. c. kr. notar kot upravnik konkarzae nase. Pura ljubljanska čelika žsalnica kave Karel Planinšek Uubllona, Dunajska cesta. o o o o O o o o o o o Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava : izvrstna kakovost, naiboljAi aroma, krepkega oknsa. Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-znanejse zmesi. - - - .......... Prodaja Iz higijeniških posod za kavo. 3936 20 kr- srvatrUoko tj£ aVžavna lalazntoev Izvod iz voznega reda. Veljaven osi sin« 1. oktobra 1906. leta. B LfuMJana t ni. ftaLi T-sn ijutra) Osebni vlak v smeri: lestnka, Oorica c. kr. dri. žel., Trst c. kr. drž. iol., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. r-17 ijutra). Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice, Kočevja. H-30 pr« 'p.'dno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. iel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. .l*oe popoidnt* Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice. Kočevje. 4 oo popmd^e. Osebni vlak v smeri- Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. Žel.. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Ounaj zahodni kolodvor. f-om zveAer Osebni vlak v »meri: Novo mesto, Kočevje. 7 se zvoaor. Osebni vlak v smeri: Trbii. to-aa ponooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Oorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žoi. Beljak, bi osa ost. Monakovo. aekoa v Ltnbllano Jni, toL: r-OO ijutrai. Osebni vlak It Trbiža. zjutraj Oaebni vlak Iz Novega mesta, Kočevja. a»sjteei Une* li iS prodpolslno. OsetMii vlak is c. kr. drž. Žel., Trbiža, Celovca, Prage, Dunaja sahodni kolodvor. a-aa popoidno Osebni vlak is Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4*SO popoldne. Osebni vlak ic Metala. Celovca, In o mosta, Monako vega, Beljak« Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. ari. t e-3B iv« oer. Osebni vlak iz Strasa-TopU. Novega mesta, Kočevja S 46 zve6er. Osebni vlak Iz Prago, Uaci. Dunaja jui. žel, Celovca, Beljaka, TrbUa Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c kr. dri. asi n-s* po n odi. Oaebni vlak la Poertabife. Trbiža, Trsta c. kr. d. i., Gorice c sr. a. I Odhod Is LJubljana dri. kalestreri 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 8*oe popoldne. MeSani vlak v KasmtSk. 7 IO svoAor. Mešani vlak v Kamnik. tO 4a oonodi Mešani vlak v Kamata, v oktobru in le ob nedeljah ta Bohod w Ljubljane ara. • 4» zjutraj. Mešani vlak is Kai lO-ee p ©dpoidne Mešani vlak is ••IO zvoOor. Mešani vlak is Kamnika, •■aa p on odi. Mešani vlak Iz Kamnika. v olrtobru in le ob nedeljah in pi (Odhodi in dohodi so nasnačessi v evropejakem domu) C. kr. ravnateljstvo drla? ni h železnic ? Trsta. ff Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica ▼ SPUSTU. 8tritar|e¥0 nllce it 2. 12 31 Podružnica v CELOVCU. i)wv.vwvt BHsvtsstn ta sywmi Slsnasatnl WkšL ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom. Dovoljuje predujme na arečke In druge vrednostne papirje. Zamenjava valute In dlskontuje kulantno devize v laikih lirah. VlOfO aa kB|ltloe in tekoči račaa obrestuje od dne vloge do dne vsdiga po 41/, %• Rentni davek placa banka sama. novce po dnevnem kurzu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o Pustoslemiek. Lastnine in tisk .Narodne tiskarne11. 0