CKLJE, 17. FEBRUARJA 1972 — ŠTEVILKA 7 — LETO XXVI — CENA I DIN NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE- ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC POGUMNO, KONKRETNO Kako naj delavci postanejo resnični nosilci odločitev? Ka- ko bomo zagotovili pogum- nejše, konkretno uveljavlja- nje XXI. in XXII. ustavnega dopolnila? Kaj pomeni be- sedna zveza samoupravna ek- spanzija, o čemer je prejš- nji teden govoril Stane Kav- čič v republiški skupščini? čeprav prihajamo že v dru- go razdobje ustavnih spre- memb, ki naj utrdijo razred- no in demokratično bistvo našega političnega sistema, pa smo nekako preveč mla- havi in plašni pri uresničeva- nju XXI. in XXII. dopolnila Je že res, da mora biti kon- kretno uresničenje sprejetih dopolnil povezano z iskanjem in obravnavanjem novih re šitev. Vendar pa bi bila nad- vse dragocena že prva razčle- nitev sedanjega stanja. Kakšne izkušnje imajo v delovnih organizacijah pri do- polnjevanju starih samo upravnih aktov z ustavnimi dopolnili? Zanimivo bi bilo spodbuditi medobčinski sin- dikalni posvet sekretarjev OZK večjih delovnih organi zacij na celjskem območju o tem, kako so se v posamez nih delovnih sredinah lotili uveljavljanja ustavnih dopol- nil. Povejmo to kokretno, ja- sno. V zadnjih mesecih izredno mnogo razpravljamo o polo- žaju delovnega človeka, o krepitvi samoupravljanja. Be- sede in stališča so premalo. So šele spodbuda. Kdo je zdaj na potezi, če ne samoupravni organi, vodstva in politični dejavniki v delovnih organi- zacijah? V vsaki konkretni delovni sredini. Posebej moramo izpostaviti Vlogo sindikatov, ki bi morali biti med najsmelejšimi po- budniki konkretnega razprav- ljanja o dopolnjevanju samo- upravnih dokumentov. Ni po- trebno, da čakamo. Kaj- ti lahko se nam zgo- di, da bodo odšle ustavne razprave mimo nas. Zaradi naše nepripravljenosti ali ne- sposobnosti, da ustavne re- šitve in njihovo vrednost sproti preverjamo v našem delovnem okolju. Morda je prav zaradi po- vedanega toliko pomembnej- ša uvodna beseda Staneta Kavčiča v republiški skup- ščini. Kajti izrečene misli obvezujejo tudi našo vlado, da bo v direktnih srečanjih 2 najodgovornejšimi samo- upravljalci zahtevala dosled- no razčiščevanje dileme ali ~~ ali. Saj vemo, da nekateri Odločno postavljajo gospo- darsko rast pred razvoj samoupravnih odnosov. In za njih obstaja ali — ali. In če združimo to stališče, Ustavno razpravo z dopol- nili, pa našo prakso, potem Vemo, da moramo odločnej- še tudi v samoupravno refor- ^o. Ne le v gospodarsko. J. Volfand Žalec BOJ PROTI RAZLIKAM 9 Vprašanje socialnega razlikovanja je treba načeti pri izvoru in onemogočiti, da bi se ta problem v bodoče sploh še pojavil. O Člani občinskega sindikalnega sveta v Žalcu so enoglasno sprejeli akcijski program z zahtevo, da je treba zadevo prevetriti tudi za nazaj. • Uspešen izid bitke bo mogoče ob pogumnejši anga- žiranosti sindikata, ob večji politični zrelosti vodstev sin- dikata in ne nazadnje ob ustrezni politični zaščiti nosilcev tega boja. Na nedavni razširjeni seji plenuma občinskega sindikal. nega sveta v Žalcu so pod vodstvom predsednika Venče- slava Satlerja obravnavali probleme socialnega razliko- vanja v občini 2alec. Osrednji prispevek k raz- pravi je aal podpredsednik občinsike skupščine Jože Jan, ki je v svojih tezah za obrav- navo problema najprej nani- zal temeljne vire socialnih razlik. Te razlike ustvarja različen položaj posameznih dejavnostmi v procesu družbene reprodukcije ter s tem razli- čen položaj skupin in posa- meznikov. Razlike ustvarja tudi različnost psihičnih in fi- zičnih sposobnost? posamez- nikov, nadalje različni proiz- vajalni odnosi, v njih pa raz- lično razpolaganje s pogoji, sredstvi m rezultati dela. Različne so tudi možnosti med slo;i prebivalstva pri po- rabi družbenih dobrin Razli- čne so "-tartne možnosti pri pridobivanju znanja ter s tem ustreznih mest v družbeni de- litvi dela. Močan '/pliv pa imata budt zasebna lastnina in sistem delovanja. S podatki je .Jože Jan do- kumentiral neenakopraven položaj '^čine kot celote v slovenski družbi. Občina spri- čo specir'čnosti go.spodarstva ustvarja nhinjši družbeni pro- izvod, manjšo akumulacijo, po vsrv.n tem tudi manjše osebne d;.^hodke, kct so po- vprečni cosežki v Sloveniji. Znotraj občine predstavlja področje razlik gospodarska struktura pretežno kmetijske občine, v industriji pa vrsta delovnih oiganizacij z nizko organsko sestavo proizvodnih sil, zlasti v panogi tekstilcev. Nad i>6 Odstotkov zaposlenih v občini so nekvalificirani de- lavci, v.šie in visoko izobra- ženih pi je komaj po en od- stotek. Socialne razlike v novejšem času p)večuje krrdicna poli- tika bank, zlasti Ljubljanske banke, knr je značilno za vso celjsko rf-gijo in za žalsko ob- čino prav tako. Čeravno zajema občina za zadovoljevanje družbenih po- treb izredno visoko stopnjo (5 odstMkov) od osebnih do- hodkov ptebivalstva, ti do- hodki potreb ne pokrivajo in se morajo občani zatekati k posebnim virom. Kot sc sa- moprispevek, družbeni dogo- vor itd. Razlike v občini se povečujejo med centri in po- deželjem, zlasti pa v dohod- kovnih .'•azponih, ki v istih kvalifikacijskih strukturah dosegajo razmerje od 1 do 3.5, med najvišjim in naj- nižjimi osebnimi dohodki pa celo razmerje 1 proti 6. Da, v nekaterih primerih celo 1 proti 10. V občini je proti koncu lanskega leta bilo še vedno 12 odstotkov a'.i MG za- poslenih z manj kot 1 000 di- narjev mesečnega osebnega dohodka. Dodaten vidik in temelj za razpravo je bilo poročilo Službe d:"ižbenega knjigovod- stva, ki ga je podala Zofka Cvenkova. 2al to poročilo za- enkrat š^ ni analitično obde- lano, vendar navzočim ni bilo težko tudi iz suliih številk spoznati huda neskladja in ugotoviti žarišča neupraviče- nega socialnega razhkovanja. Mnogi so zelo ostro prisluh- nili, ko so bila imeiiovana njihova podjetja v zvezi s trošenjem sklada skupne po- rabe, dnevnic, kilometrine, potovanji v tujino itd Člani plenuma so v dolgo- trajni in L.redno ostri razpra- vi sprožili še druge vidike so- cialnega razlikovanja Na pri- mer v ocanovanjski politiki, dodeljevanju kreditov itd. Iz- postavili s; primere, da mno- gi gradijo razkošne vikende, bivajo pa v družbeno še ved- no subvencioniranih stanova- njih. A ni jih malo, ki imajo bore malo upanja na izbolj- šanje stanovanjskih razmer. Ko so govorih o očitnih krivicah, neupravičenih razli- kah, so morali ugotoviti, da so večinoma vsi primeri v skladu 5- Sčtmoupravnuni akti. Zgodi se, da samr upravljale! pritrjujejo mahinacijam pre- livanja oc-ebnih dohodkov v oblike dnevnic, kilometrin, češ da je to gospodarnejše, cenejše za F>odjetje, Seveda so na koncu burne razpra/e sprejeli tudi sklepe in program, kako neupravi- čenim razlikam čim prej spodrezati korenin«^. Med de- javnike 'jčinkovitega spopada so seveda šteli večjo angaži- ranost s.-ndikalnih vodstev, predvsem komunistov v njih, zlasti pa večjo idejno-politič- no oboroženost. No, in kljub temu so predlagali, da bi mo- rali nosilci takih spopadov dobiti tudi večjo podporo, uživati določeno zaščito, kar dokazuje, da glede tega tudi v žalski občini niso brez trp- kih izkušenj. 1 JURE KP..\SOVEC Predmetni učitelj FRANC CENTRIH iz Griž je že četrto leto predsednik Delavsko prosvetnega društva Svobode Žalec. V Svobodi delajo številne sekcije, in sicer dva pevska zbora, lutkovna sekcija in dve dramski sekciji. Svoboda je med najboljšimi v občini. (Foto: T.Tavčar) KRITIČNO RAZPOLOŽENJE Po konferenci občinske or- ganizacije Zveze mladine Ce- lje, na kateri je celjska mla- dina sprejela dokument o novi programsiki usmeritvi, je prete^klo pet mesecev. V tem obdobju smo si mladi znotraj Zveze mladine prizadevali uresničiti zastav- ljene cilje in akcijske pro- grame. Nadaljujemo z reor- ganizacijo ZM v enotno mla- dinsko gibanje, v katerem bo našel vsak mlad človek svo- je mesto in kjer bo lahko zadovoljeval svoje in druž- bene interese. V kratkem času po konfe- renci je ZM že marsikatero cd zastavljenih nalog uresni- čila. Pričeli smo »z družbeno- političnim usposabljanjem in v ta namen organizirali več seminarjev za mladino osnov- nih šol, politično šolo, pre- davanja ipd. Sodelujemo s pripadniki JLA (obiski v de- lovnih organizacijah, športna srečanja in proslave — kviz tekmovanja). Na novo je bil ustanovljen koordinacijski center za delo marksističnih krožkov na šolah. Dobro p>o- tekajo priprave na Našo be- sedo 72, organ/Lzirali pa smo tudi okroglo mizxD »mladina in kultura«. Imeli smo več posvetov o samoupravljanju na šolah, o vključevanju mladih v SLO, o aktivnosti odbornikov, o učencih, o položaju dijaških domov in o razvijanju tra- dicij NOB. Prav tako smo razipravOraili o aktivnosti mladine v delovnih organi- zacijah, šolah in krajevnih skuipnositih. Ugotovili smo, da imajo aiktivl Zveze mladine v cmenjenih sredi- nah premalo podpore subjek- tivnih sil. Odločili smo se za redno kcntaktiranje ter obi- skali 22 delovnih organizacij, vse šele ih šest krajevnih skupnosti. Na novo smo u- stanovili i>et aktivov Zveze mJadine v delcvnih organiza- cijah. Usitanovili smo Mladin- ski center, ki z:družuje vse specializirane mladinske or- ganizacije v občini. Izdali smo prvo številko mladinske- ga lista OSVIT v 5.000 iz\-o- d:iii. Vso sivojo pozomosit in spodobnost pa smo posvetiU pripra-ram na referendum za samoprispevek. Na seminarju v januarju smo se z mladino iz delov- nih organizacij dogovorih za akcijo 30 Ob, kar pomeni, da želimo mlade usposobiti za delo v samoupravnih orga- nih. Evidentiramo kadre za volitve v letu 1973. Prav taOco so bile v tem času konfe- rence mladine v delovnih or- ganizacijah in šolah, kjer je mladina kritično spregovorila o dogajanjih okoli sebe. To nas obvezuje, da se še učinkoviteje organiziramo in opozarjamo na napake in probleme ter j.ih poizkušamo v sodelovaniju z vsemi dejav- niki tudi odpraviti. V. KRANJC urednikove mize Sporočilo vam, dragi bralci, v Laškem. V nedeljo pripravlja na- še uredništvo, Novi tednik in Radio Celje, javno radijsko oddajo v Laškem. Ob 10.30 bo začetek v Domu Dušana Poženela. Upam, da bo naše srečanje prijetno in zabavno. Na 6. strani začev.jamo, kot smo obljubili, intervju s predsedni- ki delavskih svetov. Danes lahko preberete razgovor s predsednikom delavskega sveta v LIK Savinja. Razumljivo je, da smo se tudi spomnili tega presnetega Pusta. Na 15. strani smo mu odstopili kar celo stran. Zal nam je, ker v so- boto nismo mogli posneti kozjanskega karnevala. Zaradi neke čudne odločitve kozjanskih pustnih problemov nismo mogli videti, zal. Igra Naše vprašanje — vaš odgovor kaže, po vaših kuponih, da radi sodelujete. Prvo snidenje v našem uredništvu je bilo spet pri- srčno. Vprašanja pa menda niso pretežka. Ali ne? In še to — pri nagradni igri lah.ko nalepite kupon kar na dopisnico in pošljete. VAŠ UREDNIK NOVI TEDNIK Št. 7 — 17. februar 1972 ^JBnetne nesreče | trčil je v zapornico SLAVKO LIPOVSEK, 36, iz Pernovega pri 2alcu, se je peljal z mopedom proti Vranskem. V Medlogu je v bliži- ni cestno železniškega križišča zapeljal na levo stran ce- ste in Po petnajstih metrih vožnje trčil v betonski podsta- vek zapornice. Pri tem je z glavo udaril v železno kon- strukcijo. Zapornice so bile v trenutku nesreče odprte. Za- radi pretresa možganov in drugih poškodb so mopedista odpeljali v celjsko bolnišnico. nenadoma preko ceste MAJDA MLINARIC, iz Grušovelj, je vozila z osebnim avtomobilom iz Vojnika proti Celju, ko je v bližini tovarne EMO nenadoma stekla preko ceste SILVA SENEGAČNIK, iz Celja. Voznica jo je zadela in zbila po cestišču. Sene- gačnikova je dobila pri neareči laižjo poškodbo. pristal je na dvorišču VINKO FONDA, 30, iz Spodnjih Gorč 3, je v nedeljo zjutraj vozil z osebnim avtomobilom po cesti III. reda Rakovlje—Gomilsko proti domu. Na preglednem in bla- gem ovinku ga je začelo zanašati. Zapeljal je na levo stran ceste, kjer je trčil v betonski steber vrtne ograje tn ga izruval. Avtomobil Je vrglo preko žive meje na dvo- rišče stanovanjske hiše vozaiika. Kljub temu, da je bilo vozilo popolnoma zmečkano, saj je škode za 40.000 dinar- jev, vozniku ni bilo nič. z mopedom v ograjo AVGUST ŠKOBERNE, 41, iz Radeč, se je peljal proti Zidanemu mostu z mopedom in tu trči! v zidano ograjo ob cesti. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobil lažje poškodbe po glavi. Povedal je, da mu je pripeljal nasproti neznani voznik osebnega avto- mobila, ki ni zasenčil luči. Nesreča se je zgodila v ranih jutranjih urah. pešec in avtomobil LOVRENC KOVAČIC, 61, iz Arje vasi 10, je hodil po desni strani ceste v Arji vasi proti Velenju. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom OTMAR HLAČAR, 22, iz Zabukovce in ga zadel. Zaradi težkih poškodb so Kovači- ča prepeljali v celjsko bolnišnico. Hlačar je po nesreči povedal, da je vozil s hitrostjo 30 do 35 kilometrov in da je pešec omahnil pred avtomobil. nova žrtev prometa Iz celjske bolnišnice so sporočili, da je umrl MAR- TIN VERDELJ, ki se je kot kolesar hudo poškodoval v prometni nesreči v zadnjem tednu januarja. nesreča pri srečevanju STANE BRINOVEC, 29, iz Celja, je z osebnim avto- mobilom zaustavil pred spuščenimi zapornicami na Ipav- čevi ulici v Celju. Nasproti je prišla skupina pešcev, ki je prečkala progo, ko so se zapornice dvignile. Pri sreča- vanju je voznik zadel pešca JOŽETA LUBEJA s Ceste na Dobravo, ki se je pri tem laže poškodoval. umrl v bolnišnici Ob zaključku redakcije smo izvedeli, da je v celjski bolnišnici umrl zaradi hudih poškodb v prometni nesreči LOVRENC KOVACIC iz Arje vasi. S CEUSKE TRŽNICE Prvič v tem letu je bila celj- ska tržnica v preteklem ted- nu obilno založena in je spo- minjala na spomladanske ali letne čase. Morda zato, ker je bilo na irgu že velika znanil- cev pomladi, cvetic, mačic, te- lohov, zvončkov in rosja. Pri- jetno je bilo sprehoditi se po lepo založeni tržnici, ki je s kupi prinesenega hrena doka- zovala, ia smo v pu.stnem ča- su. Hren e bil sicer drag_ po 5 dinarjev za kilogram, zato pa je oilo že moči kupiti prvi regrat po 15 do •?0 dinarjev. Domači indič so pr-dajali po 20 dinar i'3v. Po isti ceni je bil tudi n'Otovllec, beli radič, »ljubljanski« po 36 dinarjev za kilogram pa je bil tako iskan, da povpraševanje zanj ni prenehalo. Manjkalo je tu- di dalmatinske zelene solate po 7 do ^ dinarjev, precej pa je bilo špinače po 15 do 20 dinarjev. Tudi korenčka po 4 in peteršilja po 8 dianrjev je bilo dovolj. Cvetačo so proda- jali po o din, kislo zelje po 4 in repioo po 3 dmarje. Tudi čebule je cnlo dovolj po 4 di- narje, tižola tudi ni primanj- kovalo, bil je po 9 din, krom- pirja je bilo prav '•ako dovolj po 1,20 do 1,50 din. Jabolka so imela različno ceno. Od 2 do 3 dinarje za kilogram. Ve- liko je bilo na trpra mlečnih izdelkov in jajčk Ta so bila po dinar. Skrajni ia je že, da bi pro- store jeljHike tržnice razširili, kajti Dla^a prihaja vedno več in tudi kupcev, ki so zado- voljni 2 '-'sakim blagom, je vedno manj. Tržni inšpektor je zato upravičeno zaskrbljen, ker še v;^dno ni rešeno vpra- šanje skladišča, prihaja pa spomlad, ko je na trgu naj- večja ponudba, ni pa prosto- rov, da r,i prip>eljano blago spravili. Z. S. CELJE 21 dečkov in 19 deklic LAŠKO 1 deček SLOVENSKE KONJICE 2 dečka in 2 deklici ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček CEUE Poročilo se je sedem pa- rov, od teh: TOMISLAV MA- JER in ANA TEREZIJA PE- TANCIC, oba iz Celja; MI- LAN JEKL, Zadobrova in DANICA SINKOVIČ, Košni- ca; RADOVAN POLJANŠEK in MARIJA ŽABOTA, oba iz Celja. LAŠKO IVAN FAJDIGA, delavec, Lai'iše in AVGUŠTINA LAH, poljedelka. Rečica. REČICA OB SAVINJI J02EF BIDER, Dol S" ha, 27, kmetovalec in DAVARI- NA VAČOVNIK, 24, delav- ka, Poljane; JOŽEF PLANO- VŠEK, 29, delavec, Trnovec in MARIJA NOVAK, 24, stro- jepiska. SLOVENSKE KONJICE VLADIMIR MERNIK, 22 in ZDENKA FERME, 18, oba iz SI. Konjic; JOŽEF HREN, 23, Zlakova in IVA- NA HREN. 20, Črešnova; JANEZ HROVAT, 29 in JU- STINA SEVŠEK. oba iz Pla- nine na Pohorju; JOŽEF DE- ČAR, 35 in MARIJA KAVČ, 28, oba iz Gorenja pri Zre- čah. CELJE LOVRO MRČUN, 69, So- tensko; MARIJA ANŽLOVAR, 84, Celje; IVAN GAJŠEK, 30, Babna gora; MARIJA PIKL, 48, Volog; MARIJA MEDVED, 64, Štore; FRANC KAMENŠEK, 63, Bukovžlak; RUDOLF SERNEC, 55, La- ško; MARIJA JERAŠA, 77, Celje; ANTONIJA LEDINEK, 75, Ravne; MARIJA PREG- LEJ, 47, Celje; MARIJA CO- VNIK, 76, Celje; MARIJA ŠKET, 83, Zg. Drevenik; AN- TON PINTER, 63, Celje; JO- ŽICA GABER, 27, Ljubečna; FRANČIŠKA KRANJC, 77, Gornji grad; TEREZIJA GO- LJAT, 69, Celje; KAROLINA MUNDA, 89, Škofja vas. GORNJI GRAD KRISTINA PIRC, roj. U- govšek, 75, kmetica. Gornji grad. L.4ŠKO RUDOLF ZUPAN, 75, upo- kojenec. Laško; JERA JAN- CIC, 78, kmetovalka, Prose- niško; JAKOB OPREŠNIK, 72, kmetovalec. Male Breze; ALOJZ CERNEC, 75, upo- kojenec, Radeče; ŠTEFAN CAJKO-ŠEŠERKO, 67, upo- kojenec, Radeče; VIKTOR RAZPRGAR, 87, upokojenec, Radeče; JANEZ SENICA, 70, soc. podpiranec, Cumovec; MARKO SENICA, 63, upoko- jenec. Globoko; JAKOB PO- LJŠAK, 68, kmet. Blatni vrh; RUDOLF ZALOKAR, 66, upo- kojenec, Lahovgraben. REČICA OB SAVINJI JOŽEF SLAPNIK, 60, upo- kojenec, Šentjanž. SLOVENSKE KONJICE JOŽEF ŠTABEJ, 70, Pole- ne; AMALIJA KUKOVIČ, 86, SI. Konjice; KARL KAMPUŠ, 80, SI. Konjice; KARL GO- RUCAN, 83, SI. Konjice; JA- KOB STRMŠEK, 64, Žiče; LJUDMILA PIRH, 83, Vita- nje; ŠTEFAN KOTNIK, 77, Vitanje in FRANC ZIDAN- ŠEK, 88, Suhadol. ŠMARJE PRI JELŠAH MATEVŽ COLNARIČ, 71. Stojno selo; AGNES PLAV- ČAK, 80, Žahenberc; MATI- JA CATER, 83, Zadrže; JA- NEZ MLAKAR, 68, Polžanska vas in JANEZ VIDOVIČ, 61, Zadrže. ŽALEC ANTONIJA ROTER, 74, go- spoidinja, Šentrupert; ANTO- NIJA KOTNIK, 72, dr. upo- kojenka. Letaš; FRANC SRE- DENŠEK, 90, preužitkar, Po- nikva; ANA KOPRIVA, 70, kmetovalka, Petrovče; MARI- JA KORUN, 75, dr. upoko- jenka, Kaplja vas; ALOJZ ZAJC, upokojenec, Šempeter, in JOŽEF CIZEJ, 28, orod- ni ključar, Latkova vas. UNION: 17. februarja še italijanski barvni film »Po- zabljeni revolver aš« od 18. do 21. februarja ameriški barvni film »Z gla- vo skozi zid« od 22. febru- arja dalje jugoslovanski bar- vni film »Bitka na Neretvi« METROPOL: 17. februarja še jugoslovanski barvni film »Balada o krvoločnem« od 18. do 21. februarja francoski barvni film »Um kraljuje« od 22. februarja dalje jugoslovanski barvni film »Moja nora glava« DOM: do 20. februarja francoski barvni film »Vrv in kolt« od 21. do 23. febru- arja nemško-romunski barv- ni film »Bitka za Rim« — I. del. DOBRNA: 19. in 20. febru- arja jugoslovanski barvni film »Bitka na Neretvi« SLG četrtek, 17. februarja ob 19.30 uri Horvath: »Figaro se ločuje« za IV. mladinski abonma in izven Petek, 18. februarja ob 19.00 uri Eliot: »Umor v ka- tedrali« — gcstovanje v Slo- venskih Konjicah Sobota, 19. februarja ob 19.30 uri »Umor v katedraili« za izven abonmaja. Vstopnice so v predprodaji dve uri pred začetkom. Ponedeljek, 21. februarja ob 11.30 in 19.30 uri »Figaro se ločuje« — gostovanje v Murski soboti« Torek, 22. februarja ob 19.30 uri »Umor v katedra- li« za VI. mladinski abon- ma in izven Sreda, 23. februarja ob 17.30 uri »Figaro se ločuje« za 3. šolski abonma. proste kapacitete Popolnoma je zaseden tu- ristični center Golte, Planin- ski dom v Logarski dolini je zaprt do 10. marca. Povsod drugje na celjskem turistič- nem področju so še na voljo prenočitvene kapacitete, sicer pa priporočajo rezer- vacije za konec tedna in za večje skupine. žičnice in vlečnice Redno obratujejo velika gondolska žičnica, sedežnice in vlečnice na Golteh, vleč- nici na Celjski koči in Svetini (kadar je dovolj snega), prav taiko tudi vlečnice v Gornjem gradu, Lučah in Ljubnem ter v Libojah. kopalni bazeni Vsak dan sta odprta ler- maLna bazena na Dobrni in v Laškem ter pokriti bazen v Velenju. razstava v Likovnem salonu je do 26. februarja odprta razista- va krajin skupine slikarjev celjskega pododbora DSLU. dežurna lekarna Do sobote, 19. februarja je dežurna Nova fliekama, Tamšičev trg 11, od sobote, od 12. ure dalje pa lekarna Center, Vodnikova 1. Žslec MOLK NE REŠUJE VPRAŠANJ občinska skupščina v žalcu o de- lu komisije za vloge in pritožbe Med komisijami žalske ob- činske skupščine se dobro Uveljavlja tudi komisija za vloge in pritožbe, četudi je njeno delo vezano na števil- ne zunanje dejavnike, ki pa po navadi ne kažejo preve- like zavzetosti za sodelovanje in s tem za reševanje pre- mnogih človeških vprašanj. Zato ni naključje, da ostaja komisija večkrat osamljena pri obravnavanju problema- tike. Navzlic temu je dosegla lepe rezultate in čedalje več je občanov, ki se obrača v prve vrsti nanjo, številke na- mreč govorijo, da vloge in pritožbe, ki jih prejema ob- činska komisija za vloge in pritožbe, stalno naraščajo in da je vse manj tistih prime- rov, ko se ljudje za reše- vanje svojih problemov ob- račajo na višje forume. Tako je komisija samo lani obravnavala 90 pisme- nih vlog in pritožb, referat za prošnje in pritožbe pa je sprejel 344 strank. V tej sta- tistiki so značilni še drugi podatki. Tisti, ki govorijo o vsebini vseh teh zahtev. Še vedno so na prvem me- stu vloge in pritožbe, ki se nanašajo na prispevke In davke. Zanimivo je, da te vloge prednjačijo že dolgo vrsto let. Na drugem mestu so stanovanjske zadeve, tem pa sledijo premoženjsko pra- vne zadeve, gradbene in ko- munalne, socialne, delovna razmerja itd. Tudi ta vrstni red pove veliko in morda bi ne bilo napak, če bi ga dali odgovorni v občini v te- meljito obravnavo. Lanske vloge in pritožbe glede prispevkov in davkov so bile v glavnem vezane na zmanjšanje obveznosti za- radi velike suše. Pristojni so večino tašnih vlog ugodno rešili. Komisija pa se večkrat srečuje tudi s problemi, ki bi jih lahko rešili v delov- nih kolektivih. Tu so naj- pogostejši stanovanjski pro- blemi. Clanl delovnih skup- nosti se obračajo na občin- sko komisijo potem, ko v lastni hiši ne morejo rešiti svojih vprašanj. Analiza teh primerov pa je nekajkrat o- pozorUa na malomarnost, saj se je zgodilo, da so mnogi referenti v kolektivih »poza- bili« dati vloge pred organe samoupravljanja. Ko je o teh primerih na seji občinske skupščine v Žalcu govoril predsednik komisije za vloge in pritožbe, Jože Pilih, in jih tudi ostro obsodil, je dejal, da pač mnogi misli- jo, da tudi molk rešuje ne- katera \T)rašanja. Toda pra- ksa govori drugače! M. B. Slovenske Konjice DALI KRI V LOČAH Prva krvodajalska akcija na območju Slovenske Konji- ce je bila pred kratkim v Ločah. Zaradi odlične propa- gande in uspešnega prikaza pomena te akcije se je odda- janju krvi odzvalo 92 občanov, med njimi je bilo veliko tudi kmetov. Za ponovno tovrstno akcijo so se dogovorili za 8. sep- tember t. 1. V. L, §t. 7 — 17. februar 1972 NOVI TEDNIK 3. stran ELKROi-LE SINDIKAT # Med posebne probleme nekaterih kolektivov v mozirski občini je šteti tudi dejstvo, da med zaposlenimi ni članov Zveze komunistov in zaradi tega v kolektivih nimajo aktivov ZK. Medtem ko sta v Gradbeniku na Ljub- nem in v Smreki v Gornjem gradu vsaj po dva komunista, pa na primer v Elkroju Mozirje ni niti enega. # Elkroj pa je sploh poglavje zase. Kolektiv, ki šteje preko 280 zaposlenih, katerih polovica je mlajša od 25 let, poleg aktiva ZK nima niti aktiva Zveze mladine in ker sta v podjetju menda le dva borca, razumljivo, tudi organiza- cije ZB NOV nimajo. Preostane torej le še sindikat. Tega pa k sreči imajo. je nujno, da jo imamo — zvezo komunistov Prav gotovo tu dileme ni tn je biti ne more! Res je, da je delovna organizacija dosegla in dosega lepe gos- podarske rezultate. Res pa je tudi to, da se ob tem ši- rijo politično škodljive in ne- sprejemljive parole — češ saj tudi brez komunistov gre. še več, problem dobiva večje razsežnosti, pa se mno- si dosežki v občini pripisuje- Anton ,\cman jo strukturam, v katerih ni članov ZK. Tudi kolektivi, ki so dosegli lepe uspehe, se morajo zavedati, da žive v skupnosti, kjer ima ZK toč- no odrejeno mesto in vlogo in da brez njenega aktivne- ga angažiranja na vseh po- dročjih, tudi njihovih uspe- hov ne bi bilo, pa čeprav na vodilnih mestih v teh delov- nih organizacij praviloma ne sedijo člani Zveze komu- nistov. Sindikat je edina družbe- nopolitična organizacija, ki deluje v podjetju. Kdo je torej v Elkroju nosilec boja za uveljavljanje demokratič- nih samoupravnih odnosov? Kdo je protagonist boja zo- per tehnokratizem in druge negativne pojave, si niso tu- ji niti kolektivom, kje' ima- jo močne partijske organi- zacije? Odigrava to vlogo sindikal? ANTON ACMAN, predsednik delavskega sveta meni takole: »Razlog, da ni- mamo' v podjetju orgainzaci- cije ZK. je morda v tem, da delavci ne vidijo vidnega vpliva komunistov na življe- nje. Ce bo delavec videl, da organizacija lahko vpliva tu- tudi na reševanje njegcvih osebnih problemov, se bo vanjo tudi vključil. Morda smo mi starejši boljš] komu- nisti kot mnogi, ki so v Zvezi komunistov. Pri nas ima pač večjo vlogo sindikat in ne morem reči, da je nuj- no, da jo imamo — Zvezo komunistov, ker so gospo- darski rezultati dobri.« direktor je dobil namig .. . S takšnimi pogle.li, še zla- sti, če tako mislijo tudi dru- gi, se kaj bistvenega pač ne bo premaknilo. Pa se mora! Draga Puncer Aktiv ZK kolektivu je potre- ben. To so med drugim tu- di pokazali lanski dogodki, ko so se odnosi med zapo. slenimi precej zaostiili. Ko- lektiv je mlad, tudi samo- upravljalskih izkušenj mu manjka, saj večina izhaja iz kmečkih družin. Ravno zara- di tega pa so družbeno po- litične organizacije tem bolj potrebne in samo sindikat nikakor ne zadošča če pa, potem je to edinstven sindi- kat daleč naokoli in zasluži posebno priznanje. Brez ustrezne pomoči od zunaj, posebno s stram ob- činskih vodstev prav gotovo ne bo šlo. Medtem ko bo verjetno še precej časa tra- jalo, da bo v kolektivu zaži- vel aktiv ZK, pa mora mla- dina takoj stopiti v akcijo. Tudi občinski komite! Le kje je bil doslej, da je tako sta- nje sploh dopuščal in ni po- segel v nevzdržne razmere že prej? Mladinska organiza- cija bi lahko veliko pripo- mogla k reševanju posamez- nih problemov. Seveda — če jih v podjetju ima]o. Če jih ni, kot m nekaterih politič- nih organizacij, potem pa je itak skoraj vse v redu. DRAGA PUNCER, tajnica sindikata je povedala takole: »Aktiv ZK bo prav gotovo treba ustanoviti. Enako tudi organizacijo mladine, čeprav je problem v tem, ker se mladi zgodaj poročajo, po- tem pa ne delajo voč v mla- dinski oiganizaciji. Sindikal- ni odbor je imel lani šest se- stankov, pogrešamo pi-i tes- nejše sodelovanje občinske- ga sveta. Direktor je menda dobil namig, da bo le treba ustanoviti te organizacije.« morda je komu odgovarjalo . . . Sindikat na tistih šestih sestankih, po podatkih, ki jih imamo na voljo, ni go- voril o problemih samo- upravljanja, odnosih in dru- j gih za delavce pomembnih zadevah, če odštejemo raz- pravo o novem pravilniku za delitev osebnih dohodkov, temveč o stvareh, ki nikakor ne kažejo na to, da se lah- ko pohvali s kakšno revolu- cionarnostjo in s podobnim. O tisti večji vlogi, ki mu jo pripisujejo nekateri, bi kar težko govorili, čeprav pa mu nedejavnosti ne kaže očitati. In 'kaj sodi o problemu politični sekretar komiteja občinske konference ZKS Mozirje, MATEVŽ POŽAR- NIK? Takole pravi: »Aktiv ZK v Eltcroju morajo ustano- viti brez odlašanja. Jasno pa je, da bo moral vmes poseči komite. Mislim, da sc v ko- lektivu m.ladi, ■ ki sodijo v ZK in bodo vanjo tudi stopi- li. Za začetek bo potrebno pridobiti vsaj pet, šest čla- nov, potem bo vedno lažje. Z mladimi ni v preteklosti nihče delal. Morda pa je ko- mu to tudi ustrezale? Usta novitev aktiva. V Elkroju je ena izmed prvili nalog partije v prihodnjoiri obdob- ju. V drugih delovnih orga- nizacijah bo šlo lažje, poseb- no v obratu Gorenja.« Tudi v drugih kolektivih ni dosti boljše. Razlika je le v tem, da sta ponekod vsaj po ] dva čla.na ZK, okoli katerih z vztrajnim delom ne bo tež- ko ustvariti trdnih političnih jeder. Dokler pa tega ne bo, ostaja le GLIN kot edini ko- lektiv, kakršnega bi morali irneti povsod. za zaključek II. konferenca ZKJ je spre^. jela akcijski program,v ka- terem med dmgim piše: »Vse naše revolucionarne izkušnje nas navajajo na sklep, * da moramo krepiti vodilno idej- nopolitično vlogo, odgovor- nost in akcijsko sposobnost ZKJ enotne revolucionarne demokratične organizacije ju- goslovanskih komunistov. To potrjujejo tudi zadnji dogod- ki in najnovejše izkušnje.« Stane Kavčič, novi pred- sednik slovenskega izvršnega sveta: »čim bi dopustili, da nam stihija, aU bolje rečeno opoirtueizem — vsili »ali-ali« (ali razvoj samoupravnih od- nosov v delovnih organizaci- jah ali gospodarska rast in ekspanzija), bi s tem začeli odipiraitii vrata socialniim, po- litičnim in navsezadnje tu- di goispodarskim pretresom. Modrost ih zrelost zavestnih polifrJčnih sil bo torej pred- vsem v tem, da navidezno protislovje preprečim-ivalci sodelovali s samoprispevkom. Obnova pogorele šole je bila začetek. Elektrifikacija vasi in vseh, tudi najbolj oddalje- nih hribovskih kmetij, pred- stavlja najobsežnejšo akcijo kraja. Izgradnja vodovoda, le- Luče v snegu to dni kasneje kanalizacije, temu pa je sledila postavitev TV pretvornika. Pr/i v obči ni so kupili šolski avtobus (mimogrede, odslužil bo in kliče po novem!), nato pa re- šilni avto, katerega usoda še sedaj ni vsem čisto jasna No, tudi mrliški voz je bil kup- ljen s samoprisi>evkom. Avto- mobil pa so dobili tudi vaški gasilci, ki pa so potrebovah tudi novo brizgalno in dobili so jo. Brez javne razsvetljave seveda ni šlo, pa so jo nape- Ijah. Mladina je dobila šport- na igrišča, letos pa še smučar- sko vlečnico. In kot da tega ni dovolj, so se lotih še dveh akcij, ki sta v polnem teku. Asfaltiranje ceste v Podvolov- Ijek (občani bodo prispevali preko 50 starih milijonov) in asfaltiranje vseh vaških ulic in uličic, od glavne do zadnje, mimo pragov in hlevov ... Krajevna skupnost, vsa dru- štva in družbeno politične or- ganizacije imajo skupen cilj, iste težnje: činihitrejši na- predek in razvoj kraja. In re- či je treba, da rezultati ne izostajajo. »Pri nas je pač tako,« mi je po sestanku dejal Bogo- mir Supin, duša elektrifika- cij skega (in še kakšnega ka- sneje) odbora, »če da občina TONE POLJANŠEK: Peka imamo, peka nimamo. Kako dolgo bo to še trajalo? Nuj- no moramo ukrepati: ALBIN RIHAR: Poštne vre- če prenašam kot mačka mla. de. Bomo v Lučah kmalu dobili novo pošto. Cas bi bil! milijon, jih bomo v Lučah v nekaj dneh imeli deset!« Pa še res je! O tem so se pre- pričali mnogi in tudi jaz. težave in načrti So pa problemi, ki jim tudi Lučani niso kos. Pekama je že eden tiikih. Pek pride, pek gre. Kruh je, kruha m. »Vse kaže da bonio morali s samo- prispevkom postaviti novo, pa stanovanje za peka, potem bo pa za vse večne čase mir,« je nekdo zaključil to razpravo. Pokopališče v samem sredi- šču vasi je poglavje zase. Pet- najst let ga že selijo, pa je še vedno tam. Kaže, da so tudi mrtvi solidarni, zato zadeva nikamor ne gre. Procka nji- va menla odgovarja, tako za- trjujejo nekateri in menda je tudi že dokumentacija ureje- na, pa z'>pet nič. N'j pokopa- lišču pa po\-rhu vsega vlada še stiska in nekega dne res ne bo več prostora, O, pa kopališče jih tudi "žu- li. Tista »pogruntacija«, v ka- tero so na Lučnici »zabili« ne- kaj starih (takrat še dokaj trdih) milijonov je šla dobe- sedno po vodi. Namesto ko- pališča nad jezom je rezul- tat vsega nekoliko več\a mla- kuža pod njim. To pa je tudi vse. Bazen bo treba postavi- ti. To je jasno. Edini prostor .pa je Hočevarjeva njiva. Pa še pohiteti bo treba, če ne bo nekdo kar čez noč tam hišo postavil, ko je pa taka stiska za lokacije ... Pa ambulanta. »Nič druge- ga ne kaže, kot da bomo po- stavili majhen zdravstveni dom. Pa še stanovanje za zdravnika, pa ga bomo dobili,« je vzkliknil Zotler pričan, da bi ljudje za to čisto gvišno prispevali. Saj bi imeli potem svojega doh- tarja, tako pa dela krajevna ambulanta samo dvakrat na teden, pa še ta bo morala ven, ko bodo pri Majdetu menda čisto vse prezidali in »prerih- tali«. Turizem je že od nek- daj pomemben vir dohodkov. Na široko sili v dolino. Kdor odlaša, tK' zamudil, se kesal. šola rab: telovadnico, učil- nice pa komaj ute,gnejo prez- račiti, KO se menjujeta izme- ni. Občani so tudi za to že zbrali nekaj milijonov, ki ča- kajo na posebnem žiro raču- nu, nekaj pa so obljubili pri- makniti tudi borci, kajti na- mesto novega spomenika naj bi postavili pri šoli pomnik — telovadnico, v avli pa spo- minsko ploščo. Odlična ideja, samo izpeljati je bo treba! Po prioriteti so druge šole drugod še bolj potrebne po- pravila, zato ne čakat;... Še in še bi kazalo zapisati, pa ne bom. Urednik se bo ta- ko jezil zaradi prostora, pa še kdo bi kaj rekel . . govorijo, pa dejanja ... 01>ižeite luče in prepričajte se! BERNI STRMCNIK Naši znanci FERČI MILER Brežice so bile takrat mejna postaja in tovori niso potovali čeznjo samo v smeri fronte na jugo- vzhodu, marveč tudi o- bratno smer. Nemški vo- jaki, zlasti pa oficirji in gestapovci so na zasede- nih ozemljih ropali za raj h in seveda tudi za svoj račun. Pošiljali so svo- jim družinam pakete, od dragocenosti, oblačil, do trajnejše hrane itd. No, ti paketi so iz Brežic po kanalih ilegalcev izginjali na Kozjansko. Največ Je tega zvozil Jože Vratič s konjsko vprego do Pisec. Skupina v Brežicah, med njimi seveda dobro infor- mirani Ferči Miler, je bi- la pravcata oskrbovalna baza. No, v nedogled se Nemcev tudi ni dalo vleči za nos, zato je morai Fer- či junija 1944 pobrati šila in kopita ter po najkrajši poti mrkniti v hosto, kaj- ti za petami mu je že go- relo. Najprej je partizanil v tretji četi tretjega bata- ljona v kozjanskem odre- du, sledil je premik na Dolenjsko, kjer je zbolel na ledvicah in se zdravil spet na Kozjanskem v bolnišnici na Bohorju. Na zimo štiriinštiridesetega je bil dodeljen propagandne- mu oddelku okrožja in delal v partizanski tiskar- ni »Anton Aškerc« v Pa- nečah. Potem se je zgo- dilo tisto, kar imenuje Ferči za smolo. V začetku februarja, ko so ravno ti- skali brošuro »Borba na- rodov zasužnjene Jugosla- vije«, so jih presenetili Nemci in vžgali po bara- ki, v kateri je bila tiskar- na ter na mestu ubili se- dem borcev. Od udarca bombe, ki ga je zadela v glavo in k sreči ni eksplo- dirala, je Ferči obležal v nezavesti in se zavedel zunaj v snegu obkoljen s sovražniki, baraka pa je bila v ognju. Začelo Se je vse znova. V gestapovskih zaporih v Trbovljah so ravnali z njim vse prej kot v ro- kavicah, zlasti ko so od- krili, d& je bil že v Maut- hausnu in da ga tam niso naučili lojalnosti. Namesto hitre smrti pred puškami so mu namenili mučilnico v taborišču Dachau, kje ie do osvoboditve mora' "'elati do kolen v vodi. kjer so bile psovke po gostejše od grižljajev in udarci z bičem in kunda- kom gostejši od zmerja- nja in psovk. Ko so Američani osvo- bodili jetnike, se je Ferči bolj okostnjak kot živ člo- vek najprej moral zateči v bolniško oskrbo in je šele junija prišel spet do- mov. Tokrat zares svobo- den^ vendar zresnjen, pre- izkušen, ko da so minila desetletja od takrat, koje Malo fotografij ima Ferči IMilcr. Ena najbolj dra- gocenih zanj pa je tale iz dijaških let. Na sliki so celjski gimnazijci. V sre- dini prve trojice je Karel Destovnik-Kajuh, ob njem na desni znan čadnikar Pahor, doma iz Radeč, v ozadju na skrajni levi pa Ferči. stopil pred maturitetno komisijo na celjski gim- naziji. (se nadaljuje) St. 7 — 17. februar 1972 NOVI TEDNIK 5. stran Pisinabrakev honorar Rad bi vedel, ali ste izbrane odgovore za rub- riko — Kar mislite vi, objavljamo ml — honori- rali ali ne? Odgovor: Smo. Za od- govor smo namenili 10 dinarjev. ubogi dobjan- ski otroci Doma sem iz tistega kraja Kozjanskega (sedaj živim v Šentjurju), od koder se dobjanski otroci v^ak dan vozijo v. novo šolo na Planini. Lani de- cembra je bila nova šol- ska stavba dokončana in uresničeno je bilo pre- šolanje dobjanskih otrok v šolo na Planini. Sedaj morajo otroci vstajati ob peti uri zjutraj in preho- dijo dolgo pot v trdi te- mi, snegu In mrazu. Ne- kateri imajo zelo daleč do avtobusa. Tisti, ki so zasnovali načrt za grad- njo šole, bi si morali teren bolje pogledati. Pre- malo so upoštevali težak položaj učencev in njiho- ve napore, ki jih morajo premagovati v tej znmi. So pa še druge težave. Ceste so zelo slabe, zato avtobus, fci pripelje iz Celja na Planino, večkrat zamuja Sedaj, v zimi, pa avtobus včasih niti vozil ne bo zaradi snež- nih zsametov Otroci pa morajo kljub temu zgo- daj vstajati in zunaj na mrazu čakajo, kdaj bo pripeljal avtobus. To za otroke ni lahko. V šoli bodo utrujeni, učitelji pa od njih vseeno veliko aa- htevajo Celo take reči, ki jih v življenju ne bodo nikoli pK>trebovali — de- kleta morajo izdelovati iz lesa samokolnice. ptičjo hišico in podobno. Tudi knjige v šoli prehitro menjavajo. Kozjansko je itak revno m ljudje ne zmorejo veliko. Vprašanje je tudi, kako se lahko po teh slabih cestah 70 otrok poleg os- talih potnikov vozi samo v 1 avtobusu z Etobja na Pla- nino. Mislim, da bi mo- rali imeti otroci svoj šol- ski avtobus. Lahko se nam reč zgodi nesreča. Upam, da se bo ta problem lah- ko rešil. Hilda Lokovšek, Šentjur kritika sprevodnika 2e neicajkrat so bili kritiziram ali pohvaljeni Izletnikovi šoferji in sprevodniki Zal moram napisati kritiko Prav je za me je pograbila 2. fe- bruarja 1972. ko sem do živela tak neprijeten odnos Izletnikovega spre- vodnika. Mislim na spre- vodnika v avtobusu, ki pelje na progi Imeno— Celje in pride v Vrbno ob 5.35 zjutraj Zaradi njego^-e mailomamosti ali objestnosti, ker ni hotel obstati, sem morala peš v službo iz Celja na Teharje Poprej pa sem ga rotila m prosila, naj na Teharjih vendarle u- stavi. Ab so nekaten šoferji in sprevodniki res nekaki »grofje«, ki delajo kar hočejo? Silva CJologranc, Vrbno žrebanje V zadnji številki ste objavili izid nagradnega žrebanja Tkanine. Prese- neča me, da so bih za žrebanje upoštevani samo kuponi do številke 52261. Kaj pa se je zgodilo s kuponi do 240.000? Saj je skoraj nemogoče, da ne bi bil izžreban noben ku- pon med številko 52261 in številko 240.000? Sam imam namreč precej ku- ponov okrog številke 239.500. Prane Kovač Radeče pri Zidanem mo- stu. Odgovor: Kaže, da je mogoče. Naš novinar je bil pri žrebanju navzoč in je po- vedal, da so bili v bobnu sreče prav vsi kuponi. Toda — sami vidite. ne bo sonca 2e več let sem naroče na na Novi tednik in pro- sim za pojasnilo. Hišo imam tik ob robu gozda. Pod hišo je travnik, ki ga namerava lastnica pogoz- diti. Zanima me, ah ima lastnica travnika pravico zasaditi drevje čisto do moje meje, saj bi bila v tem primeru moja hiša kmalu popolnoma obdana z gozdom. In nič več ne bi videla sonca. Pavla Strašek, Podlog 22, Planina pri Sevnici Odgovor: Lastnica na- pravi s svojim travnikom seveda tisto, kar hoče. Ne bo pa prav in niti preveč sosedsko prijazno, če bo travnik tako pogozdila, da boste ob sonce. Zato sto- pite k nji in se lepo po- menite. Saj vendar pozna- te tisti pregovor o lepi besedi, ki . . . o kulturi Toliko stvari človek sre- ča, ob katerih se je treba globoko zamisliti, in ena od teh je vsekakor kultu- ra — tako zelo širok po- jem. Vem, kako jo ljudje kljub visoki civilizaciji vrednotijo in to je zelo boleče. Na eni strani mor- da nevednost, ravnoduš- nost ali celo omaloževa- nje, na drugi stram pa morda nekdo, ki mnogo ve, čuti, vendar tega ne ma dajati drugim. To je seveda ena izmed mnogih misli m upam. da se bo med takšnimi ljudmi le našel kdo, ki se bo mor- da malce zresnil ob vseh prispevkih, ki so bili ob- javljeni v tedniku pod na- slovom človek in kultura, Tea Sušeč, Celje, Skvarčeva 13 Odgovor: Veseli me, da vas je priznanje presene- tilo in spodbudilo. Ce ima- te kaj, kar pošljite. Ko bomo prebrali, pa se bo- mo odločili. ni šel glasovat Sramota, da naš sosed ni šel prejšnjo nedeljo glasovat. Celo posebej so ga vabili, a m hotel, češ da ga noge bolijo. Mislim, da je to grdo, saj se je zlagal, čeprav ni bil za samoprispevek, pa bi lah- ko šel vseno glasovat. Pro- sim, da o tem pišete v ča- sopisi. L. J. Celje Odgovor: Kakor vidite, imen in priimkov vaših sosedov, ki niso glasovali, nismo objavili. Nikogar ne moremo prisiliti, da gre volit ali glasovat. Vo- liti — to je človekova dr- žavljanska pravica in dol- žnost. Ce pa tega vaš sosed ni tako občutil, po- tem upajva, da bo po tem vašem odmevu drugače začel razmišljati. kaj pomenijo... Prosim, da prihodnjič objavite, kaj pomenijo čr- ke a, b, C v nagradni igri Naše vprašanje — vaš od- govor. Bralka iz Velenja Odgovor: Črke a, b c pomenijo, da imamo tri možne odgovore in da mo- rate eno izmed črk obkro- žiti, tisto, za katero mi- slite, da pomeni pravilni odgovor. Pri kuponu I se je pravilni odgovor skri- val pod črko C. Razume- te? pozdrav v švico Prosim, da mi pošiljate vaš tednik. Vaših novic sem zelo vesel. 2elim, da mami že v prvem prihod- njem tedniku pošljete moj pozdrav. Ivan Ašenberger, Welschland Strasse 438, 4922 Butzberg Švica Odgovor: Upam, da sem vas prav razumel. pravočasna dostava Zahvaljujem se vam, da Novi tednik res točno do- bivamo. Poglejte, do na-s je neverjetno mnogo dlje kot pa do krajev v Sa vinjski dolini in vendar prejmemo v Miinchen ted nik že v četrtek ali pa v petek. Iz Ljubljane ga go- tovo pošljejo pravočasno Morda pa je na poti kaj narobe. Vsem, ki nam za- gotovijo tako hitro dosta vo, se prisrčno zahvalju- jem. Enako tudi družim na Otoku, ki nam je Novi tednik naročila. Res — časnik je najlepša pK>ve- zava z domovino. Zofka Vrečko, Miinchen naše vprašanje Poslala sem kar cel list, ker ne vem, ali velja, če hi poslala samo kupon. Antonija Drofenik Odgovor: Zadostoval bi le kupon z odgovorom. obletnica Prosim, če IZ teh mojih skromnih vrstic sestavite priložnostni članek, da bi se spomnih te nelepe 30. obletnice okupatorjevega divjanja po naši zemlji. Slavica Stor, štore 171 Odgovor: Naš novinar Ju- re Krašovec bo malo pre- oblikoval vaš dopis. dopisnik Gripa mi je preprečila, da se nisem mogel ude- ležiti sestanka z dopisni- ki. Ali mi lahko pismeno sporočite, kaj ste se do- govorili? Mihael švent. Klane 27, Dobrna Odgovor: Bomo. frankolovski klub Mladi na Frankolovem ob večerih nimamo kam. Edina zabava nam je te- levizor, ki ga pa p>ovsod žal nimajo. Nekaj družab- nega življenja si poiščemo v gostilni Turist, vendar je juke-box mnogokrat po- kvarjen, biljard pa prav tako. še pred dobrim le- tom je prostovoljno gasil- sko društvo Anton Bezen- šek uprizarjalo igre v dvo- rani, ki pa je sedaj ro- mamo več »Turist« je dvo- rano preuredil v sobe za turiste, Frankolovčani pa imamo sedaj le še majh- no dvorano. Ob sobotah imamo ples, žal pa so re- zervacije zelo drage. Za- to bi zeleh, da bi na Frankolovem organizirali družabno življenje. Potre- bovali bi televizor, mag- netofon, gramofon in še kaj. Zal pa so to samo naše sanje... Edi Blazinšek, Frankolovo Odgovor: Prijetno je va- še pismo. Ni vam vseeno, ker nimate mladi družab- nega življenja. Zakaj si ga ne organizirate? Imate aktiv zveze mladine? Kul- turno komi«?'O? Organizi- rajte se in začnite z de- lom. Potem tudi za sred- stva ne bo problem — če boste res aktivni. In še predlog — v uredni- štvu imamo kup odpadne- ga papirja. Odstopimo vam ga, da boste imeli za začetek. V sodelovanju s šolo in krajevnimi or- ganizacijami pa najprej ustanovite mladinsko or- ganizacijo ali kulturno društvo, če vas zanima bolj kulturna dejavnost. spet o učiteljici v 6. številki Novega te- dnika je nekdo napisal članek o učiteljici, ki po- učuje prvi in drugi raz- red na osnovni šoli v Rad- mirju. Uredništvo članka v celoti ni objavilo, am- pak je pozvalo Radmirča- ne, naj 'se pogumno ogla- sijo in napišejo, kako je v resnici z vso zadevo. Pi- šem v imenu staršev, ki ceni požrtvovalno delo u- čiteljice in se ne strinjam s člankom, ki je bil objav- ljen. Morali bi se zave- dati, da manj grešijo stro- gi starši m pedagogi kot pa popustljivi. Znano je, da učiteljica radmirske osnovne šole že peto leto poučuje kombi- nirano dva razreda. Nje- ni učenci pa potem zelo dobro napredujejo. Mi- slim, da smo ji dolžni za- hvalo za njen trud, ne pa, da jo kdo obrekuje. Kdor ima z otrokom težave, naj uvidi, da je edina rešitev v tesnem sodelovanju med starši in učitelji. Ce kdo misli, da se mu je zgodila krivica, naj se pritoži na ravnateljstvo ali pa se naj pomeni z učiteljem, ne pa, da takoj kar javno obrav- nava svoje težave Mimica Jurjevec Juvanje 11, Ljubno ob Savinji, 63333 ali je res? Ko sem prinesel domov 6. številko Novega tedni- ka, je moja žena takoj iz- rezala kupon 2 za nagrad- no Igro Naše vprašanje — vaš odgovor. In tako mi je pokvarila »telefonsko zvezo« v rubriki Sosed so- sedu. Bil sem seveda pri- zadet, vendar pa je res, da so mi vaša vprašanja zelo všeč. Zanima me tu- di, koliko nas je Sloven- cev v domovini, če nas je kar v celjski regiji 220.000. Pa še to bi rad zapisal, da v rubriki Kar mislite vi, objavljamo mi, niste ob- javili najboljših odgovo- rov. Po »ovinkih« me za- nima, zakaj niste objavi- li odgovora, da dobro ve- do, kaj je umetnost, pri Sloverkijavinu, ko znajo ta- ko dobro krstiti vino v kleti. Pa brez aamere. Ivan Udovič, Teharjev, Vrhe 43 Odgovor: Pri nas nič ne zamerimo, še posebno ne stim zvestim bralcem, ki so objektivni pri oceni tednika in jim nI vseeno, kakšen časnik »delamo«. Slovencev nas je takole približno milijon sedem- stotisoč. V celjski regiji pa toliko, kot smo na- vedli. To so podatki zavo- da za napredek gospodar- stva v Cel.ju. Med odgovo- ri v rubriki Kar mislite vi, objavl,iaino mi pa smo izbirali po naši preso,fi. To pa najbrž pomeni, da lah- ko o kakovosti nagra.ienih odgovorov različno razmiš- Vjamo. samoprispevki Rad berem vaš časnik m tudi ugaja mi, le o samoprispevkih preveč pi- šete. Nisem proti samo- prispevkom, saj vem, da moramo biti solidarni in da si moramo pomagati. Na ta način bomo tudi hitreje napredovali. Mi- slim pa, da bi morala za- t30 tudi občinska skupšči- na bolj pomagati obča- nom. Tukaj, pri nas v Lo- gu pri Rogatcu smo res siromašni in ljudje revno živimo. Nimamo cest, če ni dežja, ni vode, lani pa smo si luč sami nape- la, šmarska občinska skup- ščina nam ni nič poma- gala, čeprav smo jo pro- sili. Sedaj od nas zahte- vajo samoprispevek. Ko bo vse končano, pa ne bo nihče prišel v naš kraj. Nismo proti samoprispev- ku, mislim pa, da hi mo- rala tudi skupščina bolj prisluhniti željam obča- nov. , Ivan Kobale, Log pri Rogatcu Odgovor: Kako je bilo z vašo konkretno akcijo in dogovori med vašim krajem in občinsko skup- ščino, ne vem. Res pa je, da sodi šmarsko območje med nerazvite kraje in je torej razumljivo, da Log verjetno ni edini kraj, kl bi nujno potreboval več družbene pozornosti. Spri- jazniti se moramo, da ni- smo tako bogati, da bi lahko uredili in rešili vse naenkrat. Ali drugače — trosimo lahko toliko, Icot imamo. Samoprispevld so v prvi vrsti solidarnostna akcija — letos bomo ure- dili šole v tem kraju, čez tri leta v drugem. In po- dobno. Tako se morate tudi pri vas pogovarjati. Celjsko območje je v zad- njih nekaj mesecih doka- zalo izredno solidarnost in pripravljenost za hitrejši napredek. Ta resnica naj vodi tudi vas, ko se bo- ste odločali. Soglašamo pa z vami, da bodo morale tudi občinske skupščine ustvarjati vse boljše kon- takte z občani. sklad — da ali ne? v 2. številki Novega ted- nika je naš bralec Polde Bevc predlagal, da bi naš časnik ustanovil solidar- nostni sklad za pomoč so- cialno najrevnejšim, V re- dakciji smo se odločili, da za mnenje povprašamo vse bralce Novega tedni- ka. V načelu z idejo so- glašamo. Ce se boste bral- ci odločili, da solidarnost- ni sklad ustanovimo, po- tem bomo preko časnika izbrali posebni upravni odbor, ki bo v sodelova- nju z občinskimi centri za socialno delo letno dva- krat ali trikrat razdelil po- sameznikom, družinam ali najrevnejšim krajem na našem območju večji del zbranih sredstev. Dragi bralci, kaj menite? Pišite nam. UREDNIŠTVO Poizelčani, ne kazite svoje kulture na ta način, zlasti ne zato, ker je v tej liiši otroški vrtec. Kar Janezek v mladih letih vidi, bo v starosti delal prav tako. Ni- karte! Naučimo jih drugače! T. Tavčar 6. stran NOVI TEDNIK St. 7 — 17. februar 1972 HVALA VAM ZA „DA"! v nedeljo, 6: februarja, sem se zbudila zelo zgo- daj, prej kol po navadi, še vsa zaspana sem pomi- slila ria datum: šesti februar je. V trenutku sem bila budna. Spomnila sem se, da bodo danes naši starši glasovali za samoprispevek. Volišča So odprli zelo zgodaj. Semkaj pa so po leg drugih prišli tudi pionirji. Eno izmed mnogih i^olišč je bilo tudi na naši šoli. Ze prej smo se vsi pripravljali na referendum o samoprispevku. V šoli smo risali risbe in pisali spise. Izdali smo tudi številko »Mlade Hudinje«, v kateri so bili spisi učencev o referendumu. Tudi jaz sem napisala spis in narisala risbo. Po tihem sem vseskozi upala, da bo referendum uspel. Toda. to še ni bilo uresniče- no. Vrtci, šole, prizidka in telovadnica, vse to je bilo še v rokah občanov. Vsega tega sem se spomnila v nedeljo, 6. febru- arja, ko sla odšla na volišče tudi očka in mamica. Vedela sem, da bosta glasovala »za«, toda kako se bodo odločili še ostali očetje in matere? Ali se bo- do odločili za? In če se ne bodo, potem je ves naš trud zaman. Vse te misli so se mt podile v glavi. Nedelja je hitro minila in že je tukaj ponedeljek. Očka me zbudi, preden gresta z mamico v službo. Vsako ju- tro pa mi očka prinese tudi tranzistor. Ta dan je še posebno glasno igral, da sem bila kar jezna. Toda pozneje mi ni bilo več žal. Med poročili je bila tudi vest o celjskem referendumu. Takrat sem zvedela veselo novico. - Referendum je uspel. Le malo staršev se je od-, ločilo proti. Starši so glasovali za nas, za lepšo; bodočnost otrok. ] Hvala vam, očetje in matere, za vaš DA! MOJCA PUSTOSLEMŠEK.] 7. C osn. šola »Franjo Vrunč« \ Hudinja — Celje i NAJMLAJŠI ŽRTVI V SPOMIN Dvanajstesu lebiuarja letos je poteklo se- demindvajset let od Iraiikolovskega zločina. Naši ljudje ga ne bodo nikoli pozabili. Te vrstice pa naj veljajo spominu najmlajše žrtve med stotimi. Najmlajša žrtev zločina v Frankolovem je bil Franc Razdevšek, star komaj sedemnajst let, iz Po- nikve pri Žalcu. Ra.sel je v družini, ki je kmalu po okupaciji začela sodelovati s partizani. Tako je tudi Franc odšel med partizane. Najprej je bil sprem- ljevalec mladinske aktivistke za šaleško okrožje. Pozneje se je priključil štirinajsti diviziji. Bil je član tistih enot četrte operativne cone, ki je osvo- bodila Gornjo Savinjsko dolino. V začetku 1945. leta je sovražnik izvedel močno ofenzivo na osvobo- jeno območje. In prav ta ofenziva je bila za mla- dega Franca u.sodna. Ujeli so ga nad Dobrovljami in odpeljali v celjski stari pisker. Prišel je partizanski napad na Dorfmeistra. Nemci .so se odločili za hudo maščevanje. Sto za enega. Prišli so v stari pisker in izbrali sto jetni- kov, med njimi tudi sedemnajstletnega Franca Raz- dev.ška. Dvanajstega februarja so kamioni drveli iz Celja proti Konjicam. Ustavili so se pri Stranicah, ob ja- blanah, ki so rasle ob cesti. Tu so jih devetindevet- deset obesili, enega pa na begu ustrelili. Franc je bil najmlajša, po vrsti štiriinštirideseta žrtev. Lah- ko bi rekli, da je bil še otrok. Tuda rablji niso spraševali, koliko je bil kdo star. Umrlo je sto nedolžnih življenj. Vsako leto so na obeh grobovih talcev v Stra- nicah spominske svečanosti. Tako je bilo tudi let-os. NADA DRAŽNIK intervju ČAS ZA KONFERENCO SAMOUPRAVLJALCEV KH^KST I*()TI:K(), predsednik centralnega delavskega sveta v kolektivu »LIK S.-VVINJA«, ,je član tei;a kolektiva že 18 let. Nečkrat zaporedoma je bil izvoljen v delavski svet, pred šestimi leti mu je potekel mandat predsednika upravnega odbora, zdaj pa ,je že četrto leto na čelu de- la\skega sveta v podjetju. Je obratovodja delovne euote na žagi, za seboj pa ima srednjo delovodsko šolo za les- no stroko. V .škofji vasi ima hišo. Star je 17 let In ima dve hčerki. Razgovor Je potekal t njegovi pisarni. Bila sva sama in razen vodje kadrovske službe, Irene B(Mičina. ki je najino srečanje »aranžirala«, ni za intervju nihče vedel. NOVI TEDNIK: Malce ne roden dan za razgovor o res- nih stvareh. Saj sva za od krito besedo, čeravno je pust ni torek? ERNEST POTEKO: Seveda sem zato. Brez maškarade' NOVI TEDNIK: V »Savinjv^ imate centralni delavski svet Torej imate tudi delavske sve te po obratih oziroma delov- nih enotah. Koliko jih je in kakšne so njihove pristojno- sti? ERNEST POTEKO: Imamo šest delavskih svetov v pro izvodnih enotah, sedmi pa je novejšega datuma, v upravi podjetja. Ti sveti obravnava- jo proizvodne plane, njih re- alizacijo, analiziranje finanč- ni uspeh enote in seveda tu- di vse druge zadeve od spre jema in odpusta delavcev naprej. NOVI TEDNIK: Kakšna je materialna osnova teh sve- tov? Imajo samostojni obra- čun in s tem v zvezi tudi ne- posredno odločitev pri delit Vi dohodka? ERNEST POTEKO: Ne, sa- mostojnega obračuna enote nimajo. S tem pa ni rečeno, da nimajo odločilnega vpliva na delitev v podjetju, zlasti pa na delitev osebnega do- hodka, čeravno le-tega dolo- ča enoten stimulacijski pra- vilnik. NOVI TEDNIK: Ali misli- te, da obratni delavski sveti še niso dorarli tudi tej na- logi-> ERNEST POTEKO: Sem in tja je opravičljiv občutek, da niso dorasli. To je odvis- no od razgledanosti in pri vrženosti članov. Nekateri, si- cer zelo pridni delavci, zla- sti s kmetij, se še vedno pre- malo čutijo tudi upravljalce. Seje imamo navadno po o- pravljenem delu in precej jih je, ki Se jim hudo mudi. Pre malo jih zaniiiia, kaj bo s podjetjem jutri. Nočem pa s tem reči, da pri nas ne bo mo prej ali slej tudi svetom v delovnih enotah morali da- ti tudi materialno podlago sa- moupravljanja. Enkrat mora- mo to storiti. Saj smo o tem v zadnjih letih že velikokrat govorili. Ta prehod pa bo zahteval večjo upravljavsko, strokovno, predvsem pa po- litično zavest, da bi samo- upravljanje ne temeljilo le na delitvi, marveč tudi na do- brem gospodarjenju. NOVI TEDNIK: Omenili ste politično delo. Lahko tr- dite, da dajejo politične or- ganizacije, predvsem sindikat, samoupravnim organom poli- tično platformo za delo? ERNEST POTEKO: Moram reči, da je to le preporedek primer. Odločitve delavskega sveta bi bile v razgibani po- litični dejavnosti mnogo laž- je, odločitve bolj čiste. Gra- diva za seje dovolj zgodaj razdelimo, zato bi lahko sin dikat pogosteje na seji nasto- pal s svojimi stališči, mnenji in stališči. NOVI TEDNIK: Na čigavo pobudo ste pri vas razprav- ljali o sindikalni akciji 1.000 dinarjev najnižjega osebnega dohodka? ERNEST POTEKO; Res, to je bila pobuda sindikalne or- ganizacije, spodbuda pa je bila tudi posredna v kolekti- vu samem, ob konfliktu oko li dohodka v obratu p>ohišt va. Moram pa reči. da še nimamo doseženega minimu- ma, še imamo (xsnovno po- stavko pri 9G0 dinarjih. NOVI TEDNIK: So osebni dohodki pri vas javni? ERNEST POTEKO: Imamo javno razgrnjene postavke. Tudi mesečna izplačila lahko vidi vsak, od dohodkov naj- nižjih do najvišjih kategorij. NOVI TEDNIK: Obtovnava delavski svet vprašanje tro- šenja sklada skupne porabe,' vprašanje kilometrin, dnev- nic, potovanj v tujino? ERNEST POTEKO: Da, vsaj dvakrat letno, ob pol- letnem in ob letnem obra- čunu. NOVI TEDNIK: Kdo pri vas podpisuje potne naloge direktorju? ERNEST POTEKO: Pa ne, da mi nastavljate zanke? To je moja dolžost. NOVI TEDNIK: Še nekaj, brez zank seveda. Kdo vse je iniciator vaših sej in vpra- šanj, ki jih na delavskem svetu obravnavate? ERNEST POTEKO: Ce vse- eno kam merite, vam povem, da v meni ne boste odkrili predsednika, ki za sejo in njeno vsebino zve iz vabila. Centralni delavski svet, ki šteje 29 članov, ima svoje predsedstvo, ki pripravlja gradivo za seje, zbira pred- loge, naroča službam potreb- ne analize in dokinnentacije. Pobude so večstranke. Po eni strani zakoniti predpisi sami silijo službe, da predlagajo delavskeanu svetu svoje stva- ri v obravnvo. Na delavski svet pa s predlogi prihajajo tudi obrati, skupine delavcev, organizacije v podjetju in tu- di posamezniki, da -ne govo- rim o prošnjah, ki prihajajo Od zunaj. NOVI TEDNIK: Ste komu- nist, član ZK Od leta 1948. Povejte, vam dejstvo, da ste član ZK, pomaga pri oprav- ljanju vaše funkcije. ERNEST POTEKO: Samo to, da sem član gotovo ne. Pač pa to, kar kot komunist v organizaciji pridobim, ko- likor mi pomaga k večji in širši razgledanosti, pomaga izluščiti bistvo problemov tn mi je v idejno oporo, to pa mi pomeni neprecenljivo po- moč. Pa ne samo aktivnost v ZK. Tudi v sindikatu in dru- gih organizacijah. NOVI TEDNIK: Imate ka- kšno misel, ki bi Jo dodali najinemu pogovoru ? ERNEST POTEKO: Imam: poglejte koUko stvari se je nakopičilo. Uresničevanje u- stavnih amandmajev, sam.o- upravnih .sporazumov, vpra- šanja socialnega razlikovanja, reforma, stabilizacija, polo- žaj delovnega človeka, obči- ne v celoti — ali niso to za- deve, ki so dozorele za sklic II. konference samoupravijal- cev v občini ? JURE KRAŠOVEC V Velenju so pred kratkim zgradili nov gasilski dom. Sedaj morajo opremiti še notra- njost doma in potem bo pričel služiti svojeniu namenu. Dela pri izgradnji je izvajalo gradbeno podjetje Vegrad iz Velenja. Foto: T. Tavčar SEMINARJI Medobčinski svet ZKS Celje bo v pr,h:>dnjih tednih orga- niziral voč seminarjev na o.snovi ;) 'ograma idejnopoli- tičnega usposabljanja za ka- dre na ccJjskem območju. V torek, -priliodnji tedon, se bo- do zbrali \ Velenju ravnatelji in sekretarji organizacij ter aktivov ZK osnovni>i šol iz vseh osmin občin v regiji. Na enodnevnem seminarju jim bo j aktualnih idejno političnih iialogah na področ- ju vzgoje r izobraževanju go- voril Milan Kučan, o učitelju kot oblikovalcu politične kul- ture in o vprašan,m kadrov- ske politike v šolstvu bc pre- davala M-;ena štiftei-jeva, o metodah idejno političnega dela rav.T-i^^elja v šolskem ko- lektivu pa Emil Roje. Medob-rnski svet ZKS Ce- lje bo pncravil še seminarje za predse.lnike delavskih sve- tov in '/.H r^vvnatelje ter sekre- tarje ZK rrednjih šol. obrazil DERNAČ Deset let bo minilo, kar je stopil na pot gostinske- ga delavca. Deset let, ki So prežeta z uspehi tudi na drugih področjih, saj je Ivo Dernač v Braslov- cah poznan kot dolgoleten javni družbeno politični delavec. Kljub temu, da je nekatere funkcije odlo- žil, pa so mu druge še vedno ostale in rad jih op- ravlja. Pravzaprav je rojak z Dolenjskega, pa vendar po mamini plati iz Braslovc, kamor se je na mamin dom preselil pred 37. le- ti. Do pred deset let je delal samo na kmetiji, po- tem pa je izpopolnil sro- jo izobrazbo. Najprej je končal aranžersko šolo, nato PO- še večerno go- stinsko in se v gostinstvu tudi zaposlil. Seveda pa je kot gostinski delavec moč- no povezan s turizmom tn turističnim društvom v kraju še posebej. Dolgo časa ga je tudi vodil, cim sva spregovorila o kraju, že je pripovedoval načrte podjetja, ki bi se rado združilo z močnejšim partnerjem, da bi lahko vložil kaj več v nekate- re važne objekte v kra- ju. Vsa pozornost seve- da velja objektom na je zeru, kjer bo treba še marsikaj opraviti, tako po gostinski kot po turistič- ni plati. Na Braslovče je navezan in ne bi jih mogel zapu- stiti. Rad ima ta čudo- viti kraj, prav tako pa tu- di ljudi. Moti ga le to, da so Braslovče v zadnjem obdobju malo stagnirale. Prepočasi se razvijajo. To je škoda, ko pa imajo ta- ko čudovito lego. Prepri- čan je, da bi lahko še vec dosegli, da bi kraj lahko še bolj napredoval. Stacio- narnemu turizmu ne obe- ta posebnega razvoja, za- to pa se bo po njegovem tembolj razvijal prehodni turizem, pri čemer bo je- zeru seveda treba posveti- ti vso možno pozornost. Kljub obilici dela pa še vedno najde dovolj časa, da se posveti družini, si- novoma in svojemu ko- njičku, šahiranje je že 20 let njegova osrednja ra- dost in zabava. Kraljev- ska igra štiriinšestdesetih polj mu nudi obilo raz- vedrila in zabave. Ne od- reče pa se tudi smučanju, poleti pa obožuje dolge sprehode. Tudi TRIM kar- tonček ima in če le more navsezgodaj jx)telovadi, preden se prične delovni dan poln zanimivosti, živč- nosti, živčne napetosti in včasih tudi jeze. Še ena stvar je. ki ji posveča pre- cej svojega prostega ča- sa — kino. že od vsega začetka vodi kinosekcijo pri prosvetnem društvu. Skrbi za repertoar in vse ostalo. Vsi delajo zastonj, zato pa ga tembolj boli, če se najde kdo, ki bi lahko pomagal, pa raje sa- mo kritizira. Včasih pa še neupravičeno povrhu. Tu- di to ga moti, da se o mladih bolj sliši, kot pa se vidijo rezultati njiho- vega dela. Idealizem je močno upadel in včasih se mu kar neumno zdi, ko se peha po sejah in sestan- kih, drugi pa lepo doma sedijo in si mislijo svoje. Toda, ne more iz svoje kože. Deloven je bil ved- no in takšen bo tudi ostal. B. Strmčnik §t. 7 — 17. februar 1972 NOVI TEDNIK 7. stran Panem et circenses (Kruha in iger) Minilo je leto in praznovali smo svoj kulturni praznik. Ničkoliko besed Je bilo iz- govorjenih v čast največje- mu slovenskemu pesniku dr. Francetu Prešernu, spomin- jali smo se njegovega dela in neprecenljive vrednosti le- tega. Govorili smo tudi o svojih dosedanjih kulturnih prizadevanjih in o tem, kako bo jutri. In komu je kultura v resnici namenjena. O vsem tem je že Ivan Cankar Jiapi- sal lepo število iskrenih in bolečih besed. Kaj naj to po- meni? Torej so prizadevanja ostala. Torej kultura le ni raztrgan roka^t narodovega oblačila, je svetal oltar po- nosa in zavesti?! Največ pa je bilo izrečenih besed na račun kulture in delavskega razreda. Dajmo delavcu kulturo, približajmo mu to najvišje in rmjsvetlej- še! Letos je bil v Celju kon- cert v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Vstop- nica je veljala starega jur- ja. Na prste bi lahko pre- štet delavce v dvorani, ki imajo eno plačo pa veččlan- sko družino. Pravzaprav jih sploh ni bilo in jih še dolgo ne bo. Njim je najprej za kruh. pa potem za igre. Približajmo predsednika Tita v pisani besedi delov- nemu človeku. Izda je ču- dovita knjiga, toda velja 450 dinarjev. Malo bo tistih, ki bodo z is'crenostjo segli po knjigi. Najmanj bo tistih, ki si bodo knjigo resnično že- leli — delavci. Knjiga naj pride v sleher- ni dom, knjiga prosvetljuje človeka! Biti mora seveda, dobra. In koliko stane danes dobra knjiga? Toliko stane, da je namenjena samo dolo- čenemu sloju ljudi. Primanj- kuje nam žepnih, cenenih izdaj, da bi jih lahko res vsakdo kupil. Izložbe se pol- nijo s faksimiliranimi izdaja- mi, šarlatani in snobi pri mizarju posebej naročujejo posebno mizico, na kateri bo ležala Bohoričeva Biblia in JO bodo vsi obiskovalci hiše lahko takoj videli Bo- gate knjižne opreme vpliva- jo na visoke cene. študentje in dijaki pa morajo biti naj- večkrat zadovoljni kar s po- gledom na izložbeno okno. Neprecenljivo vlogo igrajo knjižnice. Te resnično lahko po zmerni ceni približajo knjigo človeku, slehernemu, ki jo potrebuje. Toda namen je. da knjiga pride y dom, da bo sestavni del našega življenja. Nikakršna nevar- nost ne obstaja, da jo bo iz- rinila televizija. yidEti je, kot da so Se nekateri na to zanašali. Toda temu ni tako. In ta o je ob prazniku marsi- katera beseda padla na ne- plodna tla. Bila je pač želja, niorda samo parola in mar- sikdo je ob njej celo zaklel. Slovenski kulturni prostor je še zelo neenoten. Na eni strani se gredo teoretiki vi- soko teorijo filozof i f-t!, ria drugi strani pa nekdo ne nore priti do najosnovnejših dobrin — do knjige, do gle- dališke predstave, koncerta itd. Prav gotovo bi se veljalo Ob trenutku prazničnega obe- ležja zamisliti nad tem, ko- ^^ko ima od kulture tisti, ki je namenjena. Drago Medved Nagrada režiserju Režiser Slovenskega ljudskega gledališča v Celju Franci Križaj je prejel nagrado Prešer- novega sklada za režijo Elliotovega Umora v katedrali Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku so bile podeljene Prešernove nagra- de in nagrade Prešer- novega sklada. Med na- grajenci je tudi Franci Križaj. Dobil je nagrado Pre- šernovega sklada za režijo drame angleškega pesnika T. S'. Elliota »Umor v katedrali«. Omenjena predstava je do- segla pri občinstvu izreden usipeh. To pa potrjujejo be- sede, ki jih je izrekel režiser sam, ko smo ga pobarali za nekaa smo videli že na mnogih razstavah. Morda bi iz tega lahko zaključili, da nekateri avtorji ne sodeluje- jo na tej razstavi z najbolj- šimi deli. Zato bo še posebej zanimi- va za vse spremljevalce li- kovne umetnosti v Celju naslednja razstava — tako po tematiki kot po izboru. Viktor Povše: Breg Iz dnevnika SLG v soboto, 19. februarja, bi morala biti zadnjikrat uprizor.je- na trikrat nagrajena predstava letošnjega celjskega reptn-- taorja, EUiotov UMOR V K.\TEDRALI. Predstava na.f bi bila v počastitev slovenskega kulturnega praznika in umet- nikov nagrajencev. V zadnjem trenutku smo zvedeli, da ,je hudo zbolel nosilec glavne vloge Sandi Krošl in zato pred- stava odpade. „Kje si, moj dom?" TaJc naslov bo nosila nova velika plošča narodno—zabav- nega ansambla Borisa Terglava in Vokalnega kvarteta »Vaso- valci« s pevko Danico Ramšak iz Šempetra. Plošča bo izšla čez nekaj dni, na njej pa bo 12 skladb tega ansambla. Ansambel igra že več let, v zadnjem času pa je postal znan tudi izven Savinjske doline, saj je nastopil že na tele- viziji, radiu, pa tudi dve plošči je že posnel. Tako se fantje iz Šempetra počasi in vztrajno vzpenjajo v vrh slovenske na- rodne-zabavne glasbe Kot je povedal vodja ansambla Boris Terglav, se prav sedaj pripravljajo na samostojen nastop na televiziji. T. Tavčar h koncertne dvorane; V sredo, 23. februarja bo gostoval v Celju za IV. abon- majski koncert slovenski komorm ansambel »Collegium musicum«. Ta odlični ansambel je v kratkem času dosegel že ne.kaj odličnih uspehov, med drugim tudi v Gradcu, kjer je kritika njihov nastop ocenila z naslovom »Veliko znanje in visoka tonska kultura« V ansamblu sodelujejo Igj'r Ozim, že leta eden najpo- membnejših violinistov, Boris Campa — odličen flavtist, Drag^o Golob, kateremu oboa lepo in polno zveni, violon- čelist Vlado Požar in pianist Janko Šetinc. Poleg naštetih sodeluje še mezzosopranistka Eva Novšak - Houška, ki navdušuje s prijetnim, polnozvenečim glasom in očarljivo osebnostjo. Koncertni spored zajema skladbe baročnih mojstrov Purcella, Sammariinija, J. S. Bacha in H.indla. Poleg večernega abonmajskega koncerta ob 19.30 bo Col- legium musicum nastopil istega dne še ob 11.30 in 17,30 v koncertih za mladino. Sicer pa koncertna poslovalnica pripravlja v tej sezoni še gostovanje odličn^a basista Miroslava Cangaloviča — 29. marca ter nastop amatrrske-ga orkestra glasbeaae šole pod vodstvom Valterja Rateja._______ 8. stran NOVI TEDNIK Št. 7 — 17. februar 1972 KAKO KRUTA JE fTAROSt IZGNALA STA JO IZ STANOVANJA, SIN IN SNAHA-OTROCI OBRNEJO GLAVE, KO SREČAJO MATER- STARKA NI HOTELA UMRETI, MILIJONČEK IN POL PA V TUJ ŽEP Starost. Jesen življenja. Začetek konca. Vedno počasnejši tek krvi po žilah. Odmiranje celic. Tresoče roke. Zgubana lica in medlo utripajoče vene. Rjave lise na zgaranih rokah, na obrazu, hrbtu. Poapnenje žil. Moten in voden pogled oči. Nagi- banje k otroškemu vedenju. Zamerljivost. Spomini. Spomini. Moja in tvoja usoda. In čeprav si star, si mlad, ko pogledaš na svoje otroke, na tiste, ki prihajajo za tabo. Vsakogar čaka to zadnje življenj- sko obdobje. In ko si star, se tako rad spominjaš, čeprav ved- no teže, vsega od rojstva naprej. Zavesa pade na odru življenja, ko smrt zatisne utrujene oči. Častitljiva je starost, spoštovani so beli lasje. Naj bi bili! So? »baba je prašiča!^ Prišla je Jožefa Rc-zar v dnevno sobo doma počitka v Loki pri Zidanem mostu z za- čudenjem - v očeh. Obisk? Kdo bo mene obiskal? Kljub dvainosemdesetim letom je stopala krepko, odločno .-n brisala '•cke v predpasnik, se trenutek poprej je lupila krompir v kuhinji. Zdravo je delo, kljub poznim letom. Pet otrok in mrtev mož že od 34. leta. Vse to je že za njo. In še marsikaj drugega. Imela je lepo trisobno sta- novanje, ko je vzela k sebi sina z ženo. Samostojna je bi- la, z dobro pokojnino. Sama si je kuhala, večkrat pa na- redila tudi z.a njiju. Dobra je bila. Veliko je delala, čeprav ji ne bi bilo treba. Potem se je začelo. »Iz stanovanja me je spra- vil, baba ga je pa potem pro- dala. Baba je prašiča!« V nemočni jezi so se skrci- le starkine pesti. »No, on je še kar v redu, ona je pa prašiča. Izkorišča- la me je, kolikor le mogla. Sama sem kuhala, sedaj i>a pravi, da me je hranila. Ko sem ju vzela na stanovanje, sta se razširila kakor jež pri lisici. Čudovito gosje perje sem dala v »pojštre«, vse je pokradla. Hudo je bilo, ko je mož umrl. Sama sem osta- la z otroki, naredila vse, da bodo preskrbljeni, sedaj pa takole. Saj sin ni tako hudo- ben. Ona je vsega kriva.« Ljubezen do sina ni mogla mnreti, kljub vsemu, kar ji je naredil, čeprav pod ženi- nim vodstvom. , In tako je morala v dom počitka. V Lo- ko. Lepo ji je tu, v družbi je, pa vendar to ni pravi dom. V teh dneh pa jo' je zadel še drug udarec. S pokojnino ne m )re plača- ti oskrbovalnino v domu. Le nekaj starih tisočakov bi bilo še potrebno ha mesec. In sin? Z njim se mora tožariti na sodišču, ker noče plačati za njo — za mat2r. Nekaj borih tisočakov za žensko, ki te je rodila, za zgubano ma- ter, v katere gubah je zarisa- no tudi tvoje otroštvo, sin. »Hvala bogu, da imam še enega sina. .Pa otroci tistega, ki je umrl, me tudi obišče- jo.« ' Vrnila se je k lupljenju krompirja. Med svoje vrstni- ce, k vsakda^njim Ofpravilom in Jože Stanič majhnim prepirčk^mi. Pove- dala je še, kako je Micka spravljala jabolka v svoj žep. »Rekla sem ji, da to ne -sme. Pa pravi: ti jih pa te- daj, ko nihče ne vidi. Ti pre- kleti gobec, ti, kak') bi jo osipala.« Panika 2gankova je med drugimi še mlada, šestinšti- rideset jih ima, prisodil bi ji pa več. V manjših in krajših časovnih presledkih ima silo- vite živčne napade. »ja, starše pa moraš imeti rad!« »Dalala sem v jami, v rudni- ku, ženske nismo hotele dol, potem so nam pa rekli, da moramo. Služba je služba. Šla sem.« Nato nekega dne počilo. Ostale so zbežale, F;:nika pa je obstala kot pribita. Strah ji je okoval noge. Padla je pod vozičke. Počeno lobanj- sko dno in druge hude po- škodbe. In Fanika po tistem ni bila nikdar več Fanika. »Morala sem v Vojnik na zdravljenje. Trije otroci in mož so ostali doma. Mlajša dva sem imela z možem, dru- gega že prej. Ko bi vi vedeli, kako je hodil k moji materi in prosil zame. Ljubim jo, je rekel. Zdaj, po nesreči pa me je pustil. Bolno, u'>ogo. Od- šel je k drugi. Nič ne rečem, da bi me pustil zaradi »kur- barije«, ne, zaradi bolezni' me je pustil,« Nima svojih dohodkov. Za- njo plačuje občina. Je ena najbolj delovnih žensk v do- V uruzui luireje niuie čas .. . mu. Dnevno počisti štiri stranišča in šest kopalnic. Sama h>če delati. Vsi jo hva- lijo. Fanika naredi tako, da je vse kot iz škatlica. Ponos- na je in hkrati trpi. Nekdo drug plačuje zanjo, ona pa je imela moža. Invalidske po- kojnie ni dobila, mirda ni znala urediti vse potrebna »Starejši sin študira v Lju- bljani. Ta me ima rad Pri- de k meni. Tudi na onadva se spomnim, ampak onadva na- me ne. On, mož, j-, je na ščuval, se ko sem bila do- ma, on pa že pri drugi, smo se srečali na cesti. Obrnila sta glave. Otroka. Nista me hotela poznati.« Preveč •razburjena in pre- mtočna je bila v Ustem trenutku, da bi zajokala. Po- vprašala sem jo po njeni ma- teri in če jo je ona imela rada. »Ja, starše pa vend^ir mo- raš imeti rad,« mi je odgo- vorila z velikim začudenjem, Kožarjeva mati je imela pi- sano kmečko mto trdo zave- zano pod brado. Srrah jo je bilo, ko sva prišla k njej. Motne, plave oči so gledale spi-va nezaupljivo. Stara usta, že skoraj brez zob, so govorila tiho, s strahom. Kaj bo z menoj, je vpraševala s pogledom in z vsakim gibom roke. Pa ji nihče rič noče. vsaj zdaj ne. Ko je odhajala, je znova vprašala, kaj bo z njo. To pot z besedami. Tež- ko smo ji dopovedali, da bo vse v redu. Tu je na toplem, med oriiaznimi liudmi ki Dom v Colu pri Zidanem mostu naredijo vse, da bo še dalj živela. kot da ^em jo vp-asal nekaj najbolj nemogočega. »mislila sem, da meje odpeljal umret!« v dom je prišla lani Ne- dolgo tega je še živela na svo- ji domačij i. Pokojnino je do- bivala po možu. Ni zapravlja, la. Pri sedeminseiemdesetih ni imela za kaj. Neko,2;a dne pa jo je k sebi povabila sestra. Pripeljal se je njen mož, si jo dobro ogle- dal in odpeljal k sebi na dom, Z njim sta romali tudi dve hranilni knjižici z milijo- nom in pol starih dinarjev prihrankov. »Kje mesec, samo nekaj dni sem bila tam. nato pa me je odpeljal v... Dali sf) me v sobo, kjer je bila na postelji velika mreža. Tedaj sem mi- slila, da me je pripeljal sem umret. Zakaj nisem smela bi- ti pri njih, ne vem. Zdaj sem tu.« Doma je bilo pri Kožarjevih nekoč deset otrok. Tri njene sestre so še žive, eden od bratov je bil ubit kot talec. Nikogar ni k njej na obisk. Ostala je sama, popolnoma sama na svetu. »Večkrat'mi je omenila, da je imela hranilni knjižici, če- prav to ni moje delo, sem se odločil, da se pozanimam za to,« je pomagal pri pripove- di prijazni ravnatelj doma JOŽE STANIČ. Sestavil je pi- smo in ga poslal možu njene sestre. V roku osmih dni... je bilo zagroženo v pismu, že pred iztekom roka je pri- šel in prinesel v aktovki de- nar in knjižici. Milij.>nček in pol. Jezen, razburjen Ln z očitkom, kako strogi ste, je vrgel vse na mizo. Denar .so .shranili v depozitu doma. Zo- pet je njen. Kje je nusel zgodbe? Morda je nekdo pričakoval, stara'bo tako kmalu umrla, mi bomo pa spravili denar. No, temu se ni ljubilo čakati. Pa ven- dar Kožarjeva mati ni hotela umreti. Tri kratke zgodbice iz živ- ljenja oskrl)Ovancev v domu počitka v Loki pri Zidanem mostu. Vsa imena — ru/en ravnateJjevega seveda — so izmišljeiia. Ne zaradi otrok ali sorodniliov, zaradi starih ženičk. V izredno lepo ure.fe- nem domu v I^oki je 146 oskrbf>\:uicev. Zgoill»e neka- terih so še bolj /.Tiostne, zgodbe drugih bolj običajne. Vse pa nam dajo i^iisi'«.]. Vsakdo se približuje dnevom pričakotanj-i padca zavese i'i nihče s' ne želi, da !•> z njun bilo kot z 'ožefo, i-mlko iili Kožar;*^vO materjo i>troci smo in su rši. In naš' idn.- ci boilo vt^rši. Stari himiu in naj l,io la starost .';isln.i, top- la, vpseia Kijub kiuicti. Tcks.L Mil \N SKMC^R Foto: DR\(,0 IVlfiaM^iJ V dnevni sobi; št. 7 — 17. februar 1972 NOVI TEDNIK 9. stran Njihovo življenje je materinstvo LETO ŽALOSTI: 1941 Pravzaprav, naslov ne bi smel biti takšen. Roditi in vzgojiti deset otrok z ljubez- nijo in samoodpovedjo je več kot življenjsko delo matere. Zato takšen naslov ne potr- juje preživetega trpljenja v popolnosti. Opozarja pa na fragment usode in življenje je en sam mozaik tega. Dobre pol ure hoda od 2e- gra živi Ana Jazbinšek. Na Planinskem vrhu. Todo ne stanuje v tisti hiši, ki sta jo z možem Melhiorjem postavi- la leta 1900, ko sta se tudi za vse večne čase vzoI.h pred oltarjem. Primožila se je s Prevorja, kjer se je rodila v letu 1832. Rodila je deset otrok. Najprej Videk 1903, tri leta kasneje Miha, čez štiri leta Lojzek, pa Marija 1914, 1918 se je rodila Julka in po enem dnevu umrla, dve leti pozneje je zavekal .Janez, pa Cilka, zd njo Franček, pa spet dve leti za njim Tonček in zadnji Stanko, ki danes stanuje z družino v hiši z ma- terjo. Tisti časi so že daleč. Pri hiši so redili nekaj živine, v glavnem pa živeli od tistega, kar je dala zemlja, ki pa tam ni najbolj bogata z darovi. Kljub temu pa so bili otroci vedno siti, kajti nekaj koru- ze, pšenice in krompirja je le bilo. Uvodoma sem ome- nil, da nismo prišh v hišo, ki sta jo z možem postavila pred dvainsedemdesetimi leti. Ko je pri nas vihrala vojna, So prišli pozimi ustaši in hi- šo zažgali kot tudi vse ostale hiše po bližnjih rebreh. Toda to je v letu 1941 bilo za Ano zadnje gorje. Še prej so bih v hiši Nemci in odpeljali tri sinove — (Tiho ,. -ančj- , m Janeza. Odpeljali so jih v mariborske zapore. Mati Ana Ana Jazbinšek jih nikoli več ni videla Do- bila pa je po pošti tri poslo- vilna pisma, pisma sinov, ka- terih kri je pordečila sive za. p>orniške zidove. P>t3m je prišla še vest, da je padel sin Tonček, imela ga je naj- raje. Bil je mobiliziran v nemško vojsko. Na zidu sem opazil tri spomenice. Mihovo, Frančkovo in Janezovo. Nem spomin, ki je zapisan na ob- ledelem, ob robeh že porja- velem papirju. V materinem srcu pa je čist iti neizbris- Ijiv. Zima je bila in diužina je ostala brez strehe. Umak- nih so se v gozd kajti tudi sosedom so ustaši pognali rdeče peteline na strehe. Oče- ta ni bilo več. Same ženske, mati Ana ter hčerki Marija in Cilka so prijele za delo in same postavile novo hišo na istem mestu. V njej smo se- deli in med pogovorom srkali žganje. Mati Ana ima zdaj dvanajst vnukov in vsi jo radi obišče-- jo. Največkrat se zbero vsi skupaj, ko ima mama god — takrat tudi marsikaj prinese- jo. Sama pravi, da ima slabe oči, toda časopis še vedno bere brez naočnikov, čeprav bo letos avgusta naložila de- veti križ. Tudi v Celje se še rada odpravi, samo poleti, zdaj je pot pregrda. Najvažnejša pa je ljubezen, ki je v njej ostala. Pa tudi sama pravi, da so bili vsi otroci vedno dobri in pošteni in rada jih ima vse po vrsti. Cas se je stekel, zunaj je mrak pogrnil črni Oiašč čez razvejano pokrajino Poslovi- h smo se od Jazbinškove ma- me z obljubo, da ji pridemo voščit stoletnico. Preden smo se izgubiU v blatno reber je dala vnuku Slavku svetilko, da bomo lažje hodili DRAGO MEDVED NIKOLI NI BILO LAHKO Poti re dni niso najbolj pri- merne za hojo — blato in brozga si podajata roke, son- ca pa že ne vem kdaj nisem videl. Prav zdajle, ta hip, ml je posijalo skozi okno, prav sedaj, ko pišem te vrstice o Neži Gajšicovi, materi desetih otrok, ki sem jo obiskal pred nekaj dnevi in ki mi je poto- žila, da ji nikoli ni bilo dobro. Skozi blato sem se pomi- kal proti Kompob.m, kjer v hiši številka 34 živi žalostna mati Neža skupaj s sinovo ženo in dvema vnukinjama, ki sta mi po dolgem naprezanju le naklonili nasmeh, tisti na- smeh, <.\ razsvetljuje vdovske dni matere Neže. Sedeli smo v kuhinji, mala triletna Jerica in Dorica, ki se s svojimi 'devetnajstimi mese- ci kakor žogica še kotali po tleh, pa sta radovedno gle- dali v »strica«. Pravzaprav ta- le posel o materah z devetimi otroki ni nič kaj prijeten. Razgrinja rane in boli, ljudi postavlja pred težka leta, spo- minja jih na tisoče težkih ur, na vse tis o, kar vsi radi po-' zabimo, a je vendarle še kako prisotno v nas. Mati Neža, sedemdeset jih bo imela kmalu ni zdrava, marsikaj ji greni življenje. Kmalu po vojni ji je konj ubil moža — brcnil ga je v prsa, ko je spodaj v železarni prevažal odpadke. Ostala je sama z desetimi otroki, brez pokojnine, orez vsega. Pa ven- dar, živeti je bilo treba Naj- starejši je bil takrat star šestnajst let, ostali pa tako kot p>ovsod — eden za dru- gim. V žciezami so plačali samo pogrebščino in stvar je bila opravljena. Zgixiilo se je leta 1947. Potem j-^ umrla še hčerka, ki je delala tam, kot pokojni Neža Gajšek oče, v železarni. Neža je trpe- la, tiho, v sebi, tako kot znajo matere z mnogimi otroki, in solze so se prelile v dušo, ki je tožila za hčerko in možem. Otroci so odrasli, se pože- nili in se razkropili po svetu. Ne daleč SiCer, a vf^ndar. Sko- raj vsi so v bližini matere, a le redkOi5:daj pride j iO domov. Za godove. Kot povsod. »Nič p no a nisem imela ni- koli. V pnd svetovni vcjni so pobrali brate!. Morala sem bi- ti doma in garati kakor črna živina. Porem sem se oženila in začela se je bitka z otroki. Prišla je druga vojna, z njo pa gorje, nič manjše kot dru- god. Po vojni pa moževa smrt, hčeriiina smrt, prebija- nje skozi življenje in bolezen. Res, nikoli ni bilo nič prida to življenje.« Tako je govorila Neža, vnu- kinje pa so se kakor mucki kotalile po tleh Nenadoma se je Dorica spomnila, da bi bilo dobro, če bi jo stara ma- ma vzela na kolena in je vztrajno silila proti njej »Težko j C dvignem, ker me vse boli,« mi je vrgla tja proti kotu, kjer sem sedel. čisto na koncu, ko sem se že odpravljal nazaj v blato, je dejala, še vedno resna, brez nasmena ves čas, s težki- mi potezami, ki jih je risalo življenje. »Komaj sem rodila, že sem šla na njivo. Ležanja nisem poznala, pa četudi bi ga, ga nisem smela « Dorica m Jerica tega nistt razumeli. '1 udi jaz ne in na - brž tufli nikoU ne bom. Nikoli najbrž no bom do](^) vztrajno- sti in ljubezni in vsega, vsega, ki sili ce ijudi v trpljenje in odpoved, i^arkoli napišeš, vse je premalo, človeku zmanjka barv za to pisano paleto živ- ljenja. MST ŠOŠTANJSKI PRAZNIK otvoritev prizidka pri osnovni šoli »bibe ročka« v šoštanju Med govorom ravnatelja šole, Matjaža Natcka, na proslavi v osnovni šoli »Bibe Ročk« v Šoštanju. , (Foto: MB) »Med borci za pravice de- lovnega ljudstva zavzema v Šaleški dolini pomembno mesto Blaž Rook-Silvo, znan med ožjimi znanci z doma- čim imenom Biba. Rojen je bil 11. novembra 1914. v šoš^nju, ustreljen pa je bil kot talec 6. marca 1942. v Mariboru. Med tema letni- cama je razgrnjeno življe- nje revolucionarja, ki je de- loval v prelomnem obdobju sodobne slovenske zgodovine in je svoje življenjsko delo potrdil tudi s smrtjo.« Tako je med drugim na- pisal France Filipič v prilož- nostni brošuri o Šoštanju, tamkajšnji osnovni šoli, ki nosi ime po Bibi-Rooku in Napotnikovi galeriji, ki je izšla ob otvoritvi prizidka osnovne šole ter v počastitev slovenskega kulturnega praz- nika. Hkrati s tem pa so po- častili tudi 195. letnico os- novnega šolstva v Šoštanju. In ko je o novi pridobitvi govoril ravnatelj šole, Mat- jaž Natek, je dejal, da je tu- di nov prizidek s štirimi svetlimi učilnicami, velikim prostorom za najrazličnejšo uporabo, rezultat razumeva- nja delovnih, ljudi šaleške doline za šolstvo, za vzgojo in izobraževanje mladega človeka. Tudi ta dela so opravili s sredstvi krajevne- ga samoprispevka in razimie- vanjem delovnih organizacij. »Imamo srečo,« je poudaril Matjaž Natek, »da živimo v kraju, kjer ima delovni člo- vek posluh za šolstvo.« Dela pri šoli še niso kon- čana. Zdaj čaka okolica, v prihodnjih letih pa naj bi dobili še telovadnico, šola z več kot 600 otroki jo nujno potrebuje! Osnovna šola »Bibe-Rooka« je tako dobila druge pro- store kot šolsko knjižnico, kabinete itd. Še večji uspeh pa se kaže v tem, da bodo lahko uveljavili enoizmenskl oziroma eno in pol izmenski pouk! Vrh tega bodo v po- poldanskem času nudih v prostih učilnicah varstvo ti- stim otrokom, ki so zaradi zaposlenosti staršev prepuš- čeni samim sebi. Gre pa še za en praznik in uspeh, ki je vezan na delo in žiivljenje tega šolskega kolektiva. Pod to streho je namreč Napotnikova galeri- ja, ki prav letos praznuje deseto obletnico. Pridobila Si je velik ugled in zbrala 184 umetniških del. »Kot vidite,« je ob koncu dejal Matjaž Natek, »sta za nas to častitljiva in lepa jubileja, ki nas obvezujeta, da svoje delo izboljšamo.« Otvoritev prizidka pri os- ncnni šoli »Bibe-Rocka« v Šoštanju so združili s pro- slavo slovenskega kulturnega praznika in nastopom pev- skega zbora, recitatorjev in pianistke. Za Šoštanj, osnovno šolo »Bibe-Rocka«, za mladino in delovne ljudi je bil ta dan velik praznik! M. Božič Žalec HOČEMO KLUB Medtem, ko so v Celju mla- di ustanovili že tretji klub, v Žalcu mladina še nima poseb- nega prostora, kjer bi lahko preživela prosti čas Žal se vse večkrat zatekajo v »igral- no« sobo gostišča Hmeljar, kjer trosijo denar in nekorist- no zapravljajo proste ure. Prav zato je mladinski aktiv Žalca dal pobudo, da bi adap- tiraU ^radbo v bližini občin- ske skupščine in v njej ure- dili center specializiranih or- ganizacij in Mlad. klub Ža- lec. V tej zgradbi bi našli svoj prostor planinci, tab(/miki in Počitniška zveza. Želja mla- dih je, da bi že letos pomla- di začeli z obnovo, zaklju- čili pa prihodnje leto. Predvi- devajo, da bi bilo potrebnih približno 3D0.0(K) dinarjev. De- nar bodo skušali mladi zbrati s samostojnimi prireditvami, s pomovjjo delovnih oigsniza- cij, računajo pa tudi, da bo svoj delož primaknila občin- ska skupščina Žalec. Da je potreba po mladin- skem klubu zelo realna, do- kazuje p'catek, da se dvakrat tedensko — za to so dobili dovoljenje — zber? preko 50 mladih <; klubu dnižbeno p>o- litičnih oj-ganizacij v Žalcu. Klub oziroma zgradba speci- aliziranih organizacij ne bo pomenila samo priost^ra, ka- mor bi lahko mladi zahajali in se zaoavaU na organiziran način, -impak tudi poživitev dela nekaierih organizacij, ki vključuje!) mladino in prav zaradi pomanjkanji prostorov delajo ^odno slabše. M. S. POŽARNIK - SEKRETAR Matevž Požarnik Na zadnji seji občinske kon- ference Z"KS Mozirje so čla- ni konference izvolili tudi no- vo občinsko vodstvo. Poleg komiteja m pomožnih teles so izvohli tudi novega politične- ga sekretarja, in sicer Matev- ža Požat-nika. Matevž Požarnik se je rodil leta 1926 v Novi Štifti.^ Po po- klicu je gozdarski tehnik, za- poslen pa je kot strokovni tajnik samoupraTOih organov zasebnih lastnikov gozdov pri GLIN Nazarje. Član ZK je od mar .-a 1946. Vsa leta po vojni je aktivni družbenopo- litični delavec in je v tem času opravljal vrsto pomemb- nih političnih in ja-vnih funk- cij. Ob izvolitvi smo ga pov- prašaU, k. terim problemom se bo po njegovem mnenju morala ZK v mozirski občini v prihodnje najbolj posvetiti. Takole je odgovoril: »Osnov- no vprašanje, ki mu bomo po- svetih '.so pozornost, je po- mladitev naše c-ganizacije. Pritegniti moramo čimveč mladih v ZK. Druga naloga je v tem, da si bomo prizade- vali čimprej ustancviti akti- ve ZK tudi v tistih delovnih organizacij, kjer jih doslej še nim-amo. Vse sile bomo po- svetili uveljavljanju smernic zadnjih partijskih srečanj, posebno šf, sklepom II. seje konference ZKJ.« Novemu političnemu sekre- tarju želimo obilo uspehov pri opravljanju te naporne in odgovorne naloge. petnajst let klubov ozn Celjska mladina, kd je vklju- čena v 33 'dubov OZN, bo le- tos praznc^fvala petnajstletnico delovanja. Letos bodo pripravili semi- nar za usposabljanje kadrov, ki bi naj delali v klubih OZN, izšle pa ^^>do tudi Informaci- je štev. 2, ki prinašajo U Tantovo poslanico mladini, programske smernic? za VIII. skupščino klubov OZN Slove- nije, zapis o novem sekretar- ju Organizacije zdniženih na- rodov m drugo. Predsednica klubov HELENA NOVAK je povedala, da so sp,'-ejeli kon- kretne akcijske programe za delo klubov. Pomembna nalo- ga prog/iima je ustanavljanje I klubov ' delovnih organizaci- 1 jah in na terenu, saj dosedaj \ klubi delujejo samo na osnov- j nih in srednjih šolah. V. K. mladinski klub na hudinji Pred dnevi so se na lastno pK)budo s^jtah mladinci v kra- jevni skuonosti Hudinja. Tu dosedaj se niso imeli mladin- ske organizacije V nekda- njem ({ostišču »Gm.ajnica« so si uredili mladinski klub, ki je zasedaj še skromno oprem- ljen, vendar bo izdatno služil svojemu namenu. Zanimivo je, da imajo v klubu peč, katero ogrevajo :■> kurjavo, ki jo pri- nesejo od '-■'oma. Na sestan- ku mladih so bili tudi pred- stavniki OK ZMS Celje in Mladinskega kluba, .ki so Hu- dinjčanom obljubili polno po- moč. Trenutno obiskuje klub trideset mladincev in mla- dink, si so za predsednika kluba izvolU FRANCA BRA- TINO, dijaka Tehniške šole. od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od RIN mini reportaža MNOŽICA SKRBI Ko smo povprašali za malo šolo v Šmarju, so nam dejali, da jo za zdaj še ni, bo pa kmalu odprta in sicer ji bo dveri odprl v tej težki šmarsko- šolski situaciji pravkar zgrajeni otroški vrtec. In ko smo si še ogledali s tra- movi podprt in prazen razred (prazni- na ga dela še bolj grozljivega in povr- hu še v spodnji šoH situacija prav tako kliče po rešitvi), nam ni preostalo dru- gega, kot da prisluhnemo staršem, ki so obloženi s skrbmi prišli povprašat za svoje otroke. Z blatnimi čevlji, v dolgem črnem pla- šču, že malce osivela, je mati s Koz- janskega tožila drugi materi in ji razla- gala skrbi, ki so jo pripeljale v šolo povprašat za sina. »Prvo leto mi hodi najmlajši sin v šolo, pa vidim, da ne zna nič računati, že pol leta se uči, pa ne zna računati niti do pet. Saj vem, da je nova matematika nekaj novega, pa vendar mora biti računstvo še ved- no najvažnejše. Tako pa govori o neki množici števil, o možičkih, ki se spre- hajajo v neskončnost, pa o jabolkih, ki jih je nešteto. Najhuje pa je to, ker fantu ne morem ničesar pomagati, za- to sem tudi prišla povprašat, kako je s fantom v šoli. Pa pravijo, da je kar dobro in zdaj sem malo potolažena. Učitelji že vedo, kako je prav in upam, da se bo fant toliko računstva naučil, da ga bom poslala lahko na trg. In za- bičali so mi, da ne smem fanta uči- ti po svoje. Ubogala jih bom, saj vem, da najbolje mislijo. A ta množica števil in učenosti mi ne gre v glavo . . .« Druga mati je vedela povedati, da ima fanta v petem razredu, pa jo je skrbelo, kako je z njim in je za to prišla v šolo. »Tako čudno muhast je zadnje čase postal, kar nekam bulji in je odsoten. Mi pa imamo doma toli- ko dela, pa ga komaj pripravim, da kaj naredi. V šoli sem zvedela, da bi fant rad s šolanjem nadaljeval, pa se doma ni še nikoli izrazil. Najbrž ve, da bo treba doma poprijeti za delo, ker so že vsi odšli od doma. Tako tež- ko mi je zdaj ... Njega čaka drugačno življenje kot njegove sestre in brate, ki prihajajo domov iz tujine čedno ob- lečeni in s tranzistorji v rokah. Fant sluti, kako bo, če bo ostal doma...« Dvoje skrbi, dvoje velikih skrbi za otroke. Prva mati se ne znajde v mno- žici števil, druga misli, da mesi črn kruh za svojega zadnjega otroka. Skr- bi pa prekriva mreža nestkanega pre- diva, ki se vozlja, razreši pa spet za- vozlja in se ji pravi — življenje. Z. s: AKCIJA KOZJANSKIH DELAVCEV o posvetu o kozjanski cesti, ki je bil lani na Prevorju, smo v našem časopisu že poročali. Te dni pa je občinska skupščina Šmarje pri Jelšah prejela pismo 311 delavcev- vozačev s Kozjanskega in priporočilo občinske konference SZDL Šentjur pri Celju, s kate- rim se prizadeti delavci obračajo na republiško konferenco SZDL in republiški svet sindikatov Slovenije. Izvršilni odbor republiške konference SZDL je pred dnevi o tej vlogi razpravljal na posebni seji in je sklenil, da zaprosi upravni odbor Cestnega sklada Slovenije, da skupno s komisijo izvršnega sveta za manj razvita območja v SR Sloveniji prevzame pobudo za delovni razgovor zastopnikov prizadetih občinskih skupščin in občinskih konferenc SZDL, po katerih območjih poteka ta cesta. Na ta način naj bi našli skupno rešitev problema, ki že nekaj let razburja Kozjansko. MST ODRED NE BO POZABLJEN Prejšnji teden se je v Krškem sestal stalni od- bor Kozjanskega odreda na posvet s predstavniki domlcilnUi občin ter s predstavniki občinskih odborov ZZB NOV. Prisotni so največ raz- pravljali o izdaji posebne publikacije o Kozjanskem odredu, ki naj bi bila pripravljena za tisk do konca leta 1974. Stroške tiska in vsega ostalega pa naj bi pokrile vse ob- čine, ki imajo domicil nad odredom. Precej de- la za publikacijo, ki bo bnela značaj obširne knjige, je že opravljene- ga, mnogo materiala zbra- nega. Ideja o takšni ak- ciji ni nova, a je skoraj vedno znova propadla, čeprav je bUo doslej pre- gledano že nad tisoč pet- sto dokumentov, ki se na- našajo na zgodovino od- reda, po občinah pa so zbrani obsežni materiali v obliki topografij. Nekaj gradiva je bilo že objav- ljenega v raznih publika- cijah, dnevnem časopisju in ob slovesnih prUožno- stih. Kljub ogromnemu delu ne moremo govoriti o drugem kot o fragmen- tih, ki so še daleč od prave in zaključene zgo- dovine Kozjanskega odre- da, zato bo nedvomno treba še veliko dela in volje, da bo načrt reali- ziran. Na posvetu so se dome- nili, koliko bo vsaka ob- čina prispevala za stro- ške, ki jih bo zahtevala knjiga o zgodovini odre- da. Rečeno je tudi bilo, da bi del stredstev, ki naj bi jUi občina dala v skupni sklad, prispeva- le tudi kulturne skupno- sti, saj končno zgodovi- na spada tudi v njene pristojnosti. Letošnja centralna pro- slava Kozjanskega odreda naj bi bila letos na Pla- nini, organizirali pa bi jo skupaj z Zvezo mla- dine Slovenije, ki bi pre- vzela organizacijo parti- zanskih pohodov. To je bil končni sklep posveta v Krškem, ki se ga je udeležil tudi nekdanji ko zjanski komandant legen- darnega odreda Marjan Jerin, sedaj predsednik odbora. MST mali intervju^ Vprašanje: Milan Seničar Odgovarja: Milan Bratec Kdor dela z mladino ali v mladinsk'h vrstah prav goto- vo pozna MILANA BRATCA, .sekretarja občinske konferen- ce Zveze mladine v Celju, Pozna ne samo zaradi njego- vega dela, ampak t-udi zaradi stalne ž ;!je pomagati vsako- mur, ki je tega potreben. Po- vabili smo ga v naše uredni- štvo, da bi nam odgovoril na nekaj vprašanj o svojem delu. »Milan, ali je d^lo mladin- skega funkcionarja težko?« »Mislim, da ni težko, pod po- gojem, Č3 človek dela z vo- ljo in veseljem.« »Sklepam, da ti delaš tako. Vseeno me zanima, i-,akaj volja in veselje do mladinskega dela?« »Že ze- lo zgodaj sem pričel delati v mladinskih vrstah. Tu je ve- liko ljudi, mladih ljudi. Me- nim, da človek pr; takšnem delu ostaja večno mlad.« »Na takšno dc-io so vezane tudi številne ?eje. Imaš rad se- stanke?« »Mislim, da ni člove- ka, ki bi imel sestanke rad, so pa nL'jni. Za sestankom mora biti podana ootreba, ee te potrebe ni, je izguba časa.« »V našem časopisu smo pred nedavnim :::astavili trem mla- dim vprašanje ,Kai zamerite starejšim' pa so nam nekateri zamerili. Kaj bi ti odgovoril na to vprašanje?« »Povedal bom odkrito. Preveč ugodno- sti daje j-) mladim hkrati pa jim posvečajo premalo skrbi.« »Kakšne so ugodnosti, ki si jih omenil?« »Velik del mlade generacije ima tisto, kar nuj- no rabi zr. življenje. D.anes družina da. e otroku vse, kar more, premalo pa ga vzgaja za življenje in bedi nad njim. Morali bi — glede zamere — ustvariti večje možnosti za organiziT-ano preživljanje pro- stega časa.« »Kaj je na tem naredila občinska konferenca mladine v Celju?« »Tri bistve- ne stvari, & pomenijo premik v tem. To so: center šolskih športnih društev, ki mora nujno čimprej začeti z delom, drugo je mladinski center, ki bo pomenil nov razmah spe- cializirar.ih dejavnosti in tret- je je zveza za rekreacijo in oddih. Pri njenem ust£navija- nju tudi sodelujemo.« »Kaj ste hoteli z mladinskim časo- pisom O.svit?« »Želeli smo pri- bližati deji-vvnost, probleme in poglede mladih širšemu krogu ljudi ter izboljšati obvešče- nost v naših vrstah.« »Kaj so. diš po izzidu prve številke. Je dosegla omenjeni namen?« »Mislim, da noben li.«t v svo- ji prvi številki še ni dosegel svojega namena.« »Koliko šte- vilk bo potem še potrebno?« »Kljub provokativnenn vpra- šanju odgovor: po treh števil- kah bo (^svit iz otroške do- be.« C£UE evropa k emoni Na torkovem referendumu se je kolektiv hotela Evropa Celje odločil, da se pripoji k podjetju EMONA Ljubljana. Od 67 članov kolektiva jih bilo za pripojitev kar 66. Vskekakor lahko sedaj ži- vimo v pričakovanju, kako se bo pripojitev najbolj znanega in najstarejšega hotela v Ce- lju v prihodnosti odrazila na gostinsko turističnem razvo- ju celjskega območja. šarac v celju v torek dopoldne je v dvorani doma JLA v Celju govoril generalpodpolkovnik in sekretar komiteja konfe- rence ZK za JLA, DŽEMIL ŠARAC. Zbranim starešinam celjskega gamizona in komu- nistom je govoril o 21. seji in II. konferenci Zveze ko- munistov Jugoslavije ter o nalogah komunistov v arma- di. LAŠKO i prešernov dan rimskih šolarjev čeravno je kolektiv šole v Rimskih Toplicah zadnje tedne s šolarji vred sredi živahnih predreferendumskih priprav, so slovenski kultur- ni praznik proslavili kot le malokje v tej občini. V dvo- rani vojnega zdravišča so pod vodstvom slavistke JOŽICE GRIČARJEVE nasto- pili z izredno uspelim recita- lom Prešernovih najboljših stvaritev. Recital je sprem- ljala živobarvna osvetljava prizorišča, obogatena > s pro- jekcijo diapozitivov. Na pri- reditvi sta sodelovala otro- ški zbor in moški zbor »Svo- bode« pod vodstvom JULIJA GORICA. »rimski vrelec« ob referendumu šolarji osnovne šole v Rimskih Toplicah pripravlja- jo šolsko glasilo »Rimski vrelec«, kakršnega so izdali že lani, le da bo sedanji po- svečen predvsem samopri- spevku oziroma bližnjemu referendiimu. Otroci pišejo šolske in domače naloge o stari šoli, stiski in težavah v nji, seveda pa z obilico nestrpnega pričakovanja tu- di o novi šoli, ki jo gradijo v Ogečah. Pišejo o svoji poti v šolo in domov, o živlenju v šolo in dotmov. o življenju zanimivih dc^odkih. razgrajaške maškare Gostinsko podjetje »Savi- nja« v Laškem je za pustno soboto priredila pustno za- bavo in nanjo povabila predvsem maškare. No, ma- škar je bilo bolj malo, vsaj dobrih in zares smešnih ni bilo, zato pa so si predvsem mladi gostje privoščili dru- gačno pustno zabavo, da so uničili malone vso ptistno dekoracijo v gostišču, da so potrgali okraske, prepiikali balončke, tako da za pustni torek nd ostalo prav nič. Nekateri so si podstavljali celo sttole, da so dosegli previsoko obešene balončke. Že tako je v Laškem malo zabavnega življenja, nič čud- nega pa, če jih bo še manj, ko si bodo prireditelji pre- mislili še kdaj organizirati kaj podobnega. 2ALEC banka tudi v preboldu Poslovna enota celjske po- družnice ljubljanske banke v Žalcu bo kmalu razširila mre- žo tako imenovanih pomož- nih enot. V kratkem bodo namreč odprli takšno enoto tudi v Preboldu. Uredili jo bodo v poslopju domačega gasilskega doma. Za Prebold in tamkaj.šnje ljudi pomeni ta korak izred- no pridobitev, saj bodo po- tlej mnoge denarne posle opravili kar doma in ne bo jim treba več hoditi v Žalec. Sicer pa je treba povedati še to, da so tudi preboldski gasilci pokazali veliko razu- mevanje pri rešitvi tega vpra- šanja. na taboru za šolo V nedeljo so se sesta- li člani za izgradnjo nove osnovne šole na Taboru. Mednje sta prišla tudi podpredsednik občinske skupščine Jože Jan in sekretar občinske konfe- rence SZDL Ivan Robič. Dela za graditev no- ve šole so v teku. Ker pa v predračunu za to gradnjo ni bilo predvide- nih sredstev za opremo šole, so se na seji do- govorili o akciji za zbi- ranje sredstev. Kežijski odbor za graditev nove šole na Taboru vodi MU- Jio^ fftKUnCiL____. sprejem za kul- turne delavce Predsednik občinske skup- ščine občine Žalec Joško Rozman je v okviru sloven- skega kulturnega praznika sprejel in pogostil skupino 40 kulturnih delavcev, med katerimi so bile zborovodje in drugi zastopniki društev in javnega življenja. V krat- kem kulturnem programu so sodelovali učenci žalske o- snovne šole in glasbene šole. S svojimi deli so nastopili tudi nekateri umetniki, ki ' ži-vijo in deila-jo v občinifli Žalec. m SLOVENSKA KO^fJICE " sindikalni svet o delovnem programu Predsedstvo sindikalnega sveta je na letošnji prvi raz- širjeni seji obravnavalo pred- log delovnega programa, ki ga je predložila posebna de- lovna skupina. V njem so za- jete naloge sindikalnih orga- nizacij in njihovega članstva za prihodnji dve leti. Poseb- no pozornost v njem so po- svetili samoupravljanju, go- spodarjenju v delovnih orga-, nizacijah, delitvi osebnega I dohodka, socialnem razliko-; vanju in izobraževanju de-| lavcev. Na seji so sklenili, ] da bodo predlog programa predložili v dokončno potrdi- tev na seji sveta, ki bo v pe- tek, 18. februarja. Posamezne komisije pa bodo od tega ča sa pripravile svoje delovne programe in konkretne akci je. regres 300 din člani predsedstva občinske- ga sindikalnega sveta so na zadnji razširjeni seji spre- jeli tudi proračun za leto 1972 in hkrati sklenili, da je treba skupaj s kulturno skup- nostjo in političnimi organi- zacijami že zdaj misliti na proslave za prvi maj. Skleni- li so tudi predlagati delov- nim organizacijam, da bi za regres pri letošnjem dopustu namenili v sklad skupne po- CELJANI PONO V ponedeljek je izbirna ko- misija jugoslovanskega fe- stivala sodobne izvirne dra- me v Novem Sadu izbrala sedem gledališč med njimi tudi Slovensko ljudsko gle- dališče iz Celja kot edinega letošnjega udeleženca iz Slo- venije. Izbrani so NORCI, zgodovinska igra 1963, ki jo oa 3>iNm ao — aiios oa 3>iNia ao — btios oa 3>iNia ao — aiios oa 3>iNia ao — 3iios oa 3>iNia ao — 3iios oa 3>in 1^ pO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE ~ OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO na zaposlenega delavca Ijmanj 300,- dinarjev, kjei tega ne bo mogoče dose * jg vodstvo sindikata me- no da je treba to zaposle r^'pravočasno pojasniti. KOMEMORACIJA V STRANICAH v nedeljo je bila v Stra- jcah komemoracija ob gro- talcev, ki so bili na gi-inski način mučeni leta J45 Vsako leto je bila po- astitev padlih v okviru ob- irskega praznika Slovenskih onjic, letos pa so se odlo- jli za spominski dan, ker J, občinki prazaiik pre?sta- lli na poletni čas. Občinska skupščina je pre- krbela prevoze iz Sloven- kih Konjic, po že ustaljeni tevadi pa je pripravila tudi Dčastitev za svojce padlih ilcev. NAD 90 KRVO- DAJALCEV Kot vsako leto je bila tu- i letos v Ločah krvodajal- ca akcija. In kot vedno Dslej je bila tudi letošnja deležba izredno lepa. Ekipi e je ja-vilo več kot 90 obča- Dv, med njimi tudi precej metov. Krvodajalska akcija v Lo- ah je uspela; največ zaslug i to pa je imela krajevna rganizacija Rdečega križa. ŠMARJE PRI JELŠAH ITOV MUZEJ TUDI NA KOZJANSKEM Občinski praznik občine marje pri Jelšah, 9. septem- er, dan, ko je bilo osvobo- ino Kozje, nameravajo v bčini proslaviti s svečano tvoritvijo Titovega muzeja hiši Ane Kolar, predsedni- Ofve tete. Hišo bodo odku- ili, muzej NOB v Ljubljani a že zbira in pripravlja gra- ivo, ki ga bodo prenesli v lilo, ki stoji nedaleč od odsirede. Na hiši, kjer se je maršal Bčkrat zadrževal, namerava- ) odkriti spominsko obelež- i, upajo pa, da bo do občin- skega praznika dograjena tudi cesta, ki so jo začeli graditi lani s pomočjo jugo- slmanske ljudske armade. Cesta bo šla mimo muzeja, ki bo na ta način do.stopen širši mnofcici obuskovalcev. V občini se bodo dogovo- rili z mladino, da bo na dan otvoritve in občinskega praz- nika pripraivila več pohodov, katerih končni cilj bo Pod- sreda — Titov muzej. KMEČKO IZOBRAŽEVANJE Ker je že od nekdaj znano, v sedanjem času pa narav- nost nujno, da mora dober in napreden kmet nekaj zna- ti, se je Kmetijski kombinat Žalec odločil za načrtno izo- braževanje kmetov. V občini Šmarje pri Jelšah že nekaj časa tečejo posebni tečaji, razdeljeni na dvoje preda- vanj, predvsem v popoldan- skem in večernem času. Te- čaji so skoraj v vseh večjih krajih občine. Na teh tečajih predava- telji seiznanjajo prisotne s pravilno in donosnejšo pre- skrbo živine, oskrbovanjem vinogradov, ribezovih nasa- dio\\ pridelovanjem krme, skratka z vsem, kar naj bi kmet moral vedeti in znati. Strokovnjaki, ki predavajo o različnih panogah kmetij- stva, pa kmetovalce sezna- njajo tudi s perspektivnim programom razvoja kmetij- stva v občini, ker v kombina- tu menijo, da kmetje mora- jo vedeti, kakšna bo njihova prihodnost. SPOMENIKU LEPO OKOLJE Spomenik padlim borcem v Šmarju pri Jelšali je eden najlepših v občini, četudi je že star. Lahko bi rekli, da je njegova okolica lepo in pri- jetno urejena. Zadnje čase pa šmarčane motijo veliki svitki žice za beton, ki se valja za živo mejo, ki krasi okolje spomenika. Svitki žice nikakor niso najprimernejši okras spomeniku in mislim, da ne bi bilo potrebno veliko trudii, da žico premeste 'kam drugam. Menda je združenje ZB NOV Šmarje pri Jelšah nekoč že opomnilo podjetje, čigar je železo, naj ga od- strani. ZLATA POROKA Minulo soboto sta 50 let skupnega življenja, zlato poro- o, praznovala Ana Sredenšek, rojena 1897. leta v Mozirju, I Gvidon Sredenšek, rojen 1894. leta v Grižah. Sedaj že Bč kot 20 let stanujeta v Založah pri Polzeli. V zakonu sta nela tri otroke. Dva sinova sta padla v vojni, hčerka pa i še živa. K temu jubileju jima čestita tudi uredništvo fovega tednika. Foto in tekst: T. Tavčar NO NA STERIJENEM POZORJU napisal Dušan Jovanovič, 'ežiral p>a Zvone šedlbauer. 3 delo je bilo v Celju upri- Tjeno kot druga letošnja 'emiera (krstna uprizori- V) in sta ga tako publika ikor kritika izredno ugod- > 'sprejeh. Celotni izbor le- šnjega Sterijinega pozor j a iže na precejšen odmik od prejšnjih literarno estetskih iskanj in daje prednost iz- razito, gledališkim tekstom in njihovim uprizoritvenim iskanjem, je skratka potrdi- tev čiste gledališkosti. Festi- val bo letos bržčas že v me- secu aprilu, SLG Celje pa pojde v Novi Sad že četrtič v Svoji zgodovinii. „SE IMAMO KAR RADI..." Tako je rekla PAIN- KRET TEREZIJA, mati osmih otrok. Družina sta- nuje v graščini PLEVNO nad Gotovljami. 2e na prvi pogled dobiš vtis, da Ivan in Trezika Painkert dobro gospodarita. Mati Terezija pripove- duje: Poročena sva tri- najst let in v tem času se je rodilo devet otrok, eden je umrl, starejši je na moževem domu na Hrvaškem, sedem pa jih čivka okoli mene. In brž našteje imena: Jože, Zin- ka, Drago, Božiča, Rudi, Marjan, Martina, Rozika, Ivan pa je umrl. In so kar pridni, morajo kar pomagati, če hočemo, da v redu živimo. Mož dela v podjetju FERRALIT v Žalcu in zasluži nekaj čez sto starih jurjev, otroških dodatko\- pa je za okoli 80 jurjev. S tem živimo. Zredimo še kakega pra- šiča. Mož je strašno pri- den. Po šihtu si še zme- raii najde kako delo, da ni treba kupovati drv, pa v tavrh tudi greva. Z vodo pa je križ. Na Ple-vni ni vode. Pa nas je šestnajst strank, okoli 50 ljudi, vo- de pa ni. Pridejo od sta- novanjske, obljubijo, da bodo uredili rezervoar in črpalko, precej bi tudi sami prtispevali. Pa so same obljube. Vidite, ta- ko je danes: eni se v -vinu litapljajo, mi pa še vode nimamo, čakamo v vrsti kot med vojno na kruh. Da enkrat prinesem vedro vode, se zamudim skoraj eno uro. Pa toliko nas je v družini. Prati je treba skoraj vsak dan. Potem se še stranišča in odvoidne oevi Eamašijo in imamo s higieno resne težave, še dobro, da je bosta naokoli. Sicer pa, kaj bi jamrala, saj še kar živimo. Nekaj dobimo od sorodnikov. Za no\o leto je dalo nekaj perila za otroke sociahio skrbst-vo. In pa varčni moramo biti. Vsako stvar je treba prav obrniti, vsak dinar tri- krat zasukati, predno ga ven daš ... Marjan se oglasi: »Mama, kaj bomo južinah?« In dvigne po- krovko. »Danes pa bo tvoja južina,« pove mati Terezija. »Zabeljen fižol in kislo zelje. O, jedo pa kar radi. Zdra-vi so še tudi, pa še v šoli nekam kar rinejo... Ja, pa -ve- seli smo tudi radi. Veste, smo iz takih krajev doma. Jaz sem iz Desternika pri Ptuju, mož pa iz Pregra- de na Hrvaškem. Sva oba iz rodovitnih družin. In smo skoraj vsi šli po sve- tu. Ko pa pridemo sku- paj, popijemo kozarec domačega in smo dobre volje. Na hudo pa res ne smemo kar naprej misliti. Tako je življenje, kaj hočemo. Eni se kopljejo v milionih, drugi se bori- mo za vsak dinar, za ko- šček kruha,« je končala skrbna mati osmih nedo- raslih otrok — Terezija PAINKRET s Plevne Šempeter ONESNAŽENE VODE Pretekli teden so se na rednem občnem zboru sešli člani Ribiške družine Šempeter. Zbora so se polee domačih članov udeležili tudi predstavniki ribiških družin iz Celja, Velenja in Mozirja. Poro- čilo o enoletnem delu je podal predsednik družine Karel Polutnik. Iz poročila je razvidno, da ima društvo 324 aktiv- nih članov. Od tega je kar 56 mladincev in pionir- jev. Člani družine pa imajo poleg zabavnega dela, to je ribolova, tudi številne dolžnosti in najvažnejša je vlaganje mladic v reke in potoke. Tako so v pre- teklem letu vložili kar 84.000 postrvinih mladic, 15.000 lipanov ter okrog 1.500 mladih ribic — šarenk, podustov in krapov. Vrednost tega zaroda znaša nad 50 tisoč dinarjev. Poleg tega pa so odlovili nad. 20.000 ribic raznih vrst in jih vložili v revirne vode. Ribolov je bil v preteklem letu uspešnejši kot prejšnja leta. Nalovili so precej več salmonidov, postrvi in drugih rib, medtem ko so pri ciprinidili presegli lanskoletni ulov za 76,6 odstotka. Problem, ki tare ribiče in tudi druge ljubitelje narave, je onesnaženje naših vod. Najbolj onesna- žujejo vode tovarne, imeli pa so tudi več primerov namernega onesnaženja in celo zastrupljanja. Drugi problem je krK'olov, ki ga skušajo zatreti z budnim varovanjem. Ko so ugotovili, kaj so storili, kaj bi lahko storili in katere probleme so rešili, so si postavili tudi plan dela za tekoče leto. Med najpo- membnejše spadajo tele naloge: redna skrb za podmladek, odlov v Strugi, izboljšanje organizacije v mladinski sekciji, organiziranje raznih ribiških tekmovanj ter skrb za fimvečjo čistost vod. Ob koncu so si udeleženci ogledali še filme o odlovu in vlaganju rib. T. Tavčar MOJ, TVOJ, NAŠ ALI ČEGAV PRAZNIK Kako neopazno bi minil 8. februar, če ne bi bilo televi- zijskega prenosa podelitve Prešernovih nagrad in nekaj osrednjih kulturnih proslav v večjih mestih. In seveda tudi v Celju. Pa vendar smo na ta dan praznovaU svoj osrednji praznik, slovenski kulturni praznik. S kakšnim hruščem je minil Pust in kako so se nanj povsod pripravili? Koliko bomo govorili in koliko slavili mesec pozneje, 8. marca? Mnogo, mnogo bolj kot smo ta mesec. Pa vendar je pome- nil 8. februar praznik kulture našega naroda. Praznik, ki za vsak narod toliko pomeni. Naša kulturna dediščina in naš sedanji kulturni trenutek, če je neopazno minil ta dan v mestih, kako je bilo šele drugod, v malih krajih. So praz- niki resnično samo tisti, ki so prosti dela in lahko ob njih samo veseljačimo? Kaj vam je pomenil slovenski kulturni praznik? S takšnim vprašanjem smo odšli med občane Ta- bora pri Vranskem. MARJANA LESJAK, učite- ljica: »Osebno mi je sloven- ski kulturni praznik pomenil veliko. Z možem sva šla na osrednjo prireditev v Celje. Sama proslava me je zelo navdušila. Še naslednji dan sem na šoli govorila o njej. Mislim, da Slovenci posveča- mo premalo pozornosti naše- mu kulturnemu prazniku, ču. titi bi ga morali tudi v naj- manjših vaseh. Tako bi se dvigala naša kultura in za- vest. V razredu sm.o veliko govorili o tem prazniku. MARIJA HUDEJ, vodja podružnične šole Tabor: »Pri- družujem se Marjaninim ob- čutkom. Žal je slovenski kul- turni praznik med preprosti- mi ljudmi na podeželju pre- malo znan, lahko bi rekla — neznan. Vendar bi praznova- nje takšnega dne moralo pro- dreti tudi v vasi. Tako pa je vse, kar nosi obeležje praz- nika, le na šoli, ko posveti- mo temu dnevu uro ali dve. IJANKO KOBALE, vodja dramske skupine pri PD I. Cankar, Tabor: »Meni je Ipraznik mnogo pomenil, saj sem star dramski delavec Ljudje vedo za 8. februar, Ivendar ne pomena več toliko kot nekoč. Včasih so bile vsaj velike šolske proslave. Narod Ise je zaprl sam vase, pred televizijske sprejemnike in v arvbomobile. Ni več tako, kot Ije bilo. To se vidi tudi v delu kulturnih dništev. MARIJA ŽIBRET, kmetij- ska tehnica: »Sp>omnim se še na dni, ko sem bila še v šo- li. Tedaj smo z recitacijami in proslavami resnično p>o- častili ta dan. Sedaj, ko si v službi, težko začutiš, zaradi obihce dela, utrip takega praznika. Mladinska organi- zacija bi lahko za tak dan naredila več, kot je. In sploh je tod okoli vsepremalo kul- turnega življenja. Preveč smo odmaknjeni od kulturnih cen- tro\ ■ FRANC URANJEK, vodja IPE kombinata Hmezad, Ta- bor: »Odkrito povedano je bil dan takšen kot vsi drngi. De- Ilovni dan. Vse, kar je bilo, je to, da sem spremljal od- dajo na TV. Delo vedno bolj (onemogoča, da sodelujemo v kulturnem življenju. Menim, da zato človek v bist-vu po- Istaja revnejši. Ne vem, kaj je bilo v Taboru za ta dan. Mogoče je bik) kaj. Res ne I vem.« Tu in tam je čuti — delo je tisto, ki nas toliko veže, da ne moremo še kaj drugega. Je to res? Kdaj smo prej po- znali proste sobote, 42-umi delovni tednik? Ali pa je res to, kot je ugotovil Janko Kobale, da se zapiram.o vase, v svo- je materialno bogastvo, tekst: M. Seničar slike: B. Strmčnik la 00 — 3iios 00 aMNia oo — aiios oo 3>fNia oo — aiios oo 3>iNia oo — aiios oo i>iNia oo — aiios oa 3>iNia ao 12. stran NOVI TEDNIK St. 7 — 17. februar 1972 Frankolovo DINAR NA DINAR Marta in Jana nimata z delom v hranilnici nobenih pr^lavic. Pionirski odred osnovne šo- le Frankolovo je v šolskem letu 1970/71 na pobudo celj- ske banke ustanovil šolsko hranilnico. Pionirji so bili zelo navdušeni nad takšno obliko varčevanja, saj so vla- gali vsak dinar, ne da bi za- to dobivali obresti. Te se namreč stekajo v korist pi- onirske organizacije na šoli, njeni člani pa so veseli, da lahko prispevajo skupnosti. Vsak pionir lahko dvigne de- nar, kadar hoče, mnogi pa ga porabijo na koncu k ta za šol- ski izlet ali na začetku nove- ga šolskega leta za šolske knjige. Delo v pionirski hranilnici opravljajo pionirji sami. Pi- onirkam MARTI SODIN, GRETI VRZDOVNIK, JANI ŽNIDAR in SILVI MED- VED gre delo dobro izpod rok. Njihovo poslovanje pa požrtvovalno nadzoruje men- torica ŠTEFKA ŠTOR, učite- ljica na osnovni šoli, ki že dolga leta »živi« s pionirji in jim žrtvuje svoj prosti čas. E. C. KRSTNI NASTOP šaleška folklorna skupina je doživela svoj krstni na- stop v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Sicer deluje že p>et mesecev. Glas- bo :n ples skupine vsklajuje Janez Kraševec, sicr pa za sam ples skrbi inž. Trampuš, za glasbo pa prof. Marin. Svoj prvi nastop so opravi- li kar doma, v velenjskem domu kulture. Drugega so imeli v Šoštanju. Povsod so plesali in igrali v nabito pol- nih dvoranah. Skupina ima 40 članov, od katerih je dobra polovica ple- salcev. Tamburaška sekcija skupine je delala že pred voj no, pa se je pozneje razšla. Zdaj so spet skupaj. Poleg tamburašev se v sestavu ogla- šajo še štirje klarinetisti in harmonikar. Skupina ima zelo pester se- stav pa tudi spored. V njenih Vodja šaleške folklorne skupine vrstah so gimnazijci, inženir- ji in drugi. V svoj delovni načrt so vključili tudi prire- janje družabnih večerov. BORIS MLINAR ODPOVEDANE SUE Vsi ki so bili vabljeni na sejo izvršilnega od- bora SZDL v Celju in na sejo krajevne organizacije SZDL v Marij agradcu pri Laškem so še pravčas dobili sporočilo, /^a seji 15. februarja odpadeta. Sklicateljem bi se utegnilo zgoditi, da bi prišli na seje razni maharadže, striptizete, princi, kavboji, kajti 15. februar je namreč bil pustni torek. Najbrž nista bili edini organizaciji, ki sta spregledali ta pomemben praznik. LE 40 LOVNIH DNU CELJSKI RIBIČI SO ZBOROVALI i V nedeljo so se člani celj- ske ribiške družine zbrali na rednem letnem plenumu. To je bil obračun uspešnega de- la v preteklem letu, mimo tega pa so sprejeli delovni program za letošnje obdobje. Člani družine so lani do- segli izreden lovni uspeh, saj so ujeli 13.000 kosov rib več kot leto dni prej oziro- ma 19.918 komadov v skup- ni teži 6.900 kg. In prav v tem podatku leži vzrok, da so glasovali za zmanjšanje števila lovnih dni v Savinji, da bii obdržali stalež rib na sedanjem nivoju. Odslej bo- do lahko v Savinji lovili le 40 dni v letu. Prav tako so ugotoviU, da so bile vode najmanj trikrat močno zastrupljene; škoda zaradi tega pa je okoli 35.000 ND. Zato bodo pro- siU občinski skupščini v Ce- lju in Slovenskih Konjicah, da sprejmeta stroge ukrepe za zaščito vode. Na plenumu so podelili priznanja najzaslužnejšim članom. Tako so diplome in znak zasluge v ribištvu do- bili; Stnani Naib, Avguštin Požek, Milan Trbovc, Ivo šuligoj, Rudi Puikl, Jože Sto- jan, Štefan Miholič, Franc Mlinšek in Pavel Kuzman. Podelili pa so tudi častno članstvo in to Ervinu Belaku starejšemu ter Francu La- mpretu. Oba sta že nad 50 let aktivna ribiča. KARL ŠMAUC ZBOR REZERVNIH STAREŠIN Nekako tako so ugotovili na nedavni seji Zveze voja- ških rezervnih starešin v Šmarju pri Jelšah. Do svojega dela so bili kritični, vendar poudarjajo, da bo treba v orgariizaciji marsikaj spre- meniti. Menijo, da delajo preveč le posamezniki, ki so zato preobremenjeni, večina pa mirno in neprizadeto sto- ji ob strani. Organizacije ni čutiti v občinskem prostoru, pa tudi disciplina in zavest nista na najboljši ravni. Pospešiti bo treba delo od- borov pO večjih krajih, raz- viti bo treba strelstvo, v de- lo organizacije pa pritegniti vse specializirane organizaci- je. Vsekakor bo treba najbolj misliti na mladino, saj je na- vsezadnje mladina tista, ki bo pri splošnem ljudskem od- poru lahko nudila največ ob primernem izobraževanju in dobrem vodstvu. Med važnejšimi sklepi je ugotovitev, da se bo treba bolj povezati z armado ih dati partizanskim enotam več- ji poudarek in upoštevati res- nost teJi formacij. Akcija splošnega ljudskega odpora mora biti zakoreninjena med ljudmi, mora postati last vseh. Januš Goleč Siromak Andrej je že poskrbel, da se je govorilo ob shodih pri vseh šte- vilnih pilštajnskih podružnicah o njegovi darežljivi gospodarici — kapita- nov! Emi. gmihelska nedelja leta 1573 je bila za pilštajnski trg velikanski tabor slo- venskih in hrvaških kmečkih vernikov obeh spolov. Hrvati onstran Sotle se niso mogli načuditi, ker se ni znašel nihče od go- spode nad podložniki iz območja obsotelskih štajerskih graščin. Glavnih in vodilnih hrvaških borcev za staro pravdo niso le pobili, pobesili ter jih žive spekli in sežigali na grmadah, celo njih žene, deca in sorodniki so postali le sužnji pobesnele gospode, da — počasni mučeniki, katere so trpinčili čisto po nedolžnem. Zagorski seljaki so bili enoglasnega mnenja: turško robstvo ni in ne more biti strašnejše od grajskega! In vendar je Turčin mohamedan, ki je naščuval po svoji veri na morijo trpinčenje; graščak pa celo — kristjan! Štajerski romarji so pojasnjevali Hrvatom, da spadajo gradovi ob ob- mejni Sotli pod škofovsko oblast. Posestniki škofje kažejo razimievanje za kmečke težnje. Prav zaradi tega, ker ne trpijo cerkveni dostojanstveniki odira- nja in zatiranja kmečke raje, se menjavajo tako pogostoma najemniki škofove posesti. Za zadnji upor se ni zmenil nobeden od škofovih zaupnikov. Nobeden ni hitel z orožjem nad puntarje in tudi po nesrečni bitki pri Št-Petru ni navil tlačanskega ali desetinskega vijaka. Najemnik gleda, da le količkaj iztisne iz grunta ter gozdov dolžno najemnino, škof sam zahaja le redkokdaj v obso- telske kraje, usoda kmeta tod še ni prehuda. Čeprav se tlačan ne sprehaja po izobilju, vsaj glede osebne svobode ni vkopan v grajske verige. Po glavni službi božji in po izmenjavi mnenj o položaju po zatrtem puntu tostran in onstran Sotle so navalili štajerski in posebno še zagorski romarji na Pištelakovo gostilno. Vsakdo se je potrudil, da bd videfl vsaj od daleč junaško nevesto kapitana, ki je bil duša vstaje in je prelil zanjo mučeniško kri. V celi kmečki punti pa se je našla le ena, kapitanova Pavla vredna zaročenka — pil- štanjska Ema. Ni mu stala le ob strani v verigi ter prepričanje za zmago stare pravde, borila se je z mečem v roki za seljaško svobodo in je bila bičana za odrešenje iz grajskega jarma. Zagorci so pozdravljali Emo kot boginjo. V posebno čast in odlikovanje si je štel oni zagorski kumek, kateremu je stisnil dekliški angel roko, ga lepo pogledal ali celo prijazno nagovoril. šmihelsko nedeljo leta 1573 so praznovali na Pilštajhu pozno v noč v zna- menju najožje bratske vzajemnosti med Slovenci in Hrvati. Prvi so tolažili, drugi so bili na romanju potolaženi in so se vračali na svoje več kot skromne domove v zavesti, da bo posijala tudi njim vsaj zora znosnosti, če že ne svobode! Stari Andrej je bil na večer šmihelske nedelje tako ganjen od te božje kapljice, da je jokal, pa zopet ga je nekaj pičilo, da se je kregal sredi trga sam s seboj in robantil v noč, da je zmagala stara pravda po njegovih načrtih in napovedih. Kaj pa kovačnice in orožarne ob Bistrici v Lesični? Po Pavlovem odhodu na ptmt za kmečko svobodo je samevala glede industrije Lesična precej časa- Odšli in razkropili so se vsi pomočniki In delavci domačini. Nekateri so se bali- morebitne zmage pjane kmečke osvete, drugi so se udeležili vstaje in so padli kot najbolj borbeni bojevniki na obsotelski ravni pri št. Petru. Lesičke kovačnice so bile dolgo v zakupu celjskih grofov. Njihov vrhovni gospodar je bil celjski okrožni poveljnik Schrattenbach. Zvedel je, da bo ubral za prihodnost glede mojstrov, pomočnikov in strokovnih delavcev povsem dru- gačne strune. Vsi so mu svetovali, naj pošlje v tako važen obrat popolnoma tuje ljudi, ki bodo tamkajšnjim domačinom tujci po jeziku, če kmet ne bo razumel kovača in ta ne njega, bosta navezana drug na drugega le glede ne- obhodno potrebnega, spoprijateljila se pa ne bosta. Iz tega razloga so priromali lepega dne v Lesično trije nemški delovodje ter nad 20 ključavničarjev in kovačev, tudi Nemcev. Delovodje so bili bratje šlander, izbomi orožarji in nji- hovi potomci bivajo še danes v okolici št. Petra pod Sv. gorami. Z vsemi doma- čini so bili prijazni, postrežljivi in so popravljali kmečko gospodarsko orodje izven delavnih ur. Delo v kovačnici je iaredno oživelo. Celjska gospoda je pri- hajala z vedno novimi ter večjimi naročili, da ba napolnila skladišča orožja, ki je moralo biti pripravljeno za odbijanje neprestanih turških manjšin in večjih navalov in roparskih vpadov. Z nastavitvijo Nemcev v Lesični je imel Schrattenbach toliko prav, da res niso sklepali pobratimij s Pilštajnčani. Bili so bolj ponosni. Če je kateri zašel v kako trško krčmo, je sedel ter pil sam zase. Nemec je ostal tujec in to je bilo po volji celjski gospodi. Ko je odrinil kapitan Pavel šterc 3. februarja iz Lesične na vojni pohod, ga je spremljalo pet dobro oborožonih Pilštajnčanov na konjih. Petorica je tvorila kapitanovo osebno stražo. Od teh spremljevalcev so padli štirje pri št. Petru, ujet je bil kapitanov trobentač Matija Toplišek iz Dobležič. Iz Celja je bil poslan z drugimi ujetniki na dolgi verigi v Gradec. (Se nadaljuje) št. 7^17. februar 1972 NOVI TEDNIK 13. stran Komentar GRADNJA TELO- VADNIC v šolski telesni vzgoji je M v zadnjih letih naprav- ljen ogromen kvaliteten pre- mik. Ta ugotovitev velja tudi za ožje celjsko področje. Na- daljni napredek pa je v mno. gočem odvisen od izboljšanja materialne baze in strokov- nih kadrov. Materialna baza za izvaja- nje pouka telesne vzgoje in razvijanja pestrega dela v šolskih športnih društvih je bila pred leti prav siromašna. Z Vse večjim vrednotenjem brez dvoma pozitivna posle- šolske telesne vzgoje, ki je turi, zaključki in sklepi zve- dica resolucije o telesni kul- znega in republiškega pro- svetno-kulturnega zbora, pa se je v zadnjih letih tudi na celjskem področju marsikaj obrnilo na bolje. Ustrezni prostori so brez dvoma osnova za izvajanje pouka telesne vzgoje in razvi- janja svobodnih dejavnosti na tem področju. Na podro- čju Zavoda za šolstvo, orga- nizacijske enote Celje, je 50 razvitih osnovnih šol. V zad- njih letih je bilo zgrajenih in opremljenih 8 telovadnic, še vselej pa je 30 osnovnih šol ali 60 odstotkov brez telovad- nic! Srednjeročni pro,gram razvoja šolstva pa predvide- vajo v osmi občinah bivšega celjskega okraja do 1. 1977 iz.:^radnjo 20-tih telovadnic. Tako bi po 1. 1977 ostalo le še 10 razvitih os. šol ali 20 od- stotkov brez ustreznih pokri- tih prostorov za pouk telesne vzgoje. Omeniti velja, da so ti programi realni, ker se potrebna 'sredstva za te gra- dnje že zbirajo ob izglasova- nih samopri-spevkih. Tako bo- mo v občini Celje dobili 4 nove telovadnice, v laški 2, v šentjurski 1, v šmarski 3, v velenjski 3, v konjiški 2, mozirski 1 in žalski 4. Že v 1. 1972 bodo zgrajene telovadnice v Šmartnem ob Paki, Rimskih Toplicah in v Celju pri novi posebni šoli, adaptirana (močno raz- širjena s centralno kurjavo) pa pri II. osnovni šoli v Slov. Konjicah. Ob takšnem tempu izbolj- šanja materialne osnove te- lesne vzgoje na osnovnih šolah lako pričakujemo še nadaljne izboljšanje in kva- liteto dela tako pri rednem pouku kot pri delu v ŠŠD. Kakšno pa je to stanje - na srednjih strokovnih in po- klicnih šolah? O tem pa več v prihodnji številki našega tednika. K. JUG SMUK PROTI VRHU? uspehi mladih celjskih smučarjev Na smučiščih nad Slovenj- gradcem je bilo pretekli (eden državno pivenstvo v .»smuča- nju za mladince in mladinke. Že kar na začetku moramo napisati, da so celjski smu- čarji dos-^Tli zelo lep uspeh. O tem pri'..'ajo uvrst'tAe, kijih od smučarjev Celja na podob- nih tekmovanjih v zadnjih le- tih nismo bili vajeni. Na pivam mestu moramo omeniti i\jarka Meinariča, ki si je v vtleslalomii )^prismu- čal« jdLcno tretjo mesto, medtem ko sta bili v isti di- sciplini v konkurenci mlaj- ših mladink Jezernikova še- sta, Ivončarjeva pa osma. Ne- koliko manj uspešni so bih Celjani ii igi dan v slalomu, ko je bila .tezernikova diskva- lificirana, -.očnarjeva in Mež- narič ita z isedla sedmi mesU, Cetina je bil petnajsti. Izkazale so se tudi pionirke na repu'>liškem prvenstvu na Trct,ji v i'ržavi — 'VTarko IMež- narič Krvavcu, kjer pa so zaradi slabega vremena izvedli zgolj slalom. Tudi tu so bile po pr- vem teku Lekmovalke Celja ze- lo uspešne, saj so bile vse štiri med prvo de^-eterico. V drugem t^^ku pa je Jugova padla, Jezernikova je bila di- skvalificirana, medtem ko sta Prelogova in Dvoršekova za- sedli 4. oziroma 9. mesto. Vsekakor dajejo zadnji re- zultati coliskih smučarjev slu- titi, da S) po dolgih letih tu- di v 'vvaU*eti prišli dokaj vi- soko, kar pa jim seveda po- stavlja .spet nove palf)ge, da bodo stik s kvalitetnim vrhom obdržali tadi pozneje v član- skih konkurencah To pa bo mogoče le ob trdnem delu vseh mladih smučarjev in se- veda trenerja Petra Kopinška. Naš razgovor mm SKUPNO DELO Tehnični sekretar OZTK Žalec .'\di Vidma.jer (desno), daje navodila predsedniku TVD Partizana Ivanu Kolerju. Foto: T. Tavčar Za razvoj športa v Savinj- ski dolini in posebno v Pre- boldu ima nedvomno Adi Vidmajer doma iz Prebolda, ki je zaposlen kot predme-, tni učitelj telesne vzgoje na prebolski osno-vni šoli pre- cej zaslug. Zaprosili smo ga za razgovor ter mu za- stavili nekaj vprašanj. Kako dol.?o se že ukvar- jaš aktivno s športom? S športom se aktivno uk- varjam že od leta 1955. Tvoji najboljši športni do- sežki do sedaj? Najboljše rezultate sem dosegel pri atletiki. Leta 1960 sem na državnem pr- venst-vu v Beogradu dosegel drugo mesto v metanju kla- diva, leta 1965 pa sem' bil član ekipe Kiladivarja, ki je osvojila naslov ekipnega dr- žavnega prvaka. Kot sekretar OZTK Žalec gotovo veš kaj je potrebno urediti na vašem športnem področju? Nujno je, da bi se vsi predstavniki vseh športnih društev sestali (na podro- čju OZTK Žalec jih je 42) in se dogovorili za enoten plan dela, saj bi s tem lažje re- ševali finančne težave, ki ta- rejo OZTK Žalec. To pa bi dalo tudi boljšo kvaliteto športa v Savinjski dolini. Imate probleme z vaditelji in trenerji? Vsako leto razpi.šemo ra- zne seminarje za vaditelje in trenerje ter pošljemo razpi- se društvom, vendar se ma- lo kdo javi. Tako je s ka- dri postal resen problem, ki ga ne bomo mogli zlahka rešiti. In finančno stanje? Od Skupščine občine Ža- lec smo letos prejeli samo 90 tisoč din, lani pa 120 ti- soč din. S temi sredstvi bo- mo morali izvesti občinska prvenstva in jih še razdeli- ti med 42 društev. Foto in tekst: T. Tavčar TRIM SMUK Pri s tem i/polnilo enega izmed pogojev za športno TUIM značko. Med prvimi sta bila tudi predH^hiik Občinške.ga sindikahiega sveta Ivan Kramer in direktor Izlet- nika I evko Pere. Sicer pa progo, ki je odjjrta vsak dan o I 15.39 do 17. ure v soboto ;rr nedeljo pa od 10. do 12. ure pridno uporab- ljajo iu'M razne .sindikal- ne p Mlvužnice za izvedbo internih tekmovanj kot predpripravo za občinsko nl^icahio prvi^n.slvo. ki bo M. in 25. t. m. na Gol- teh. <*S PRESENEČENJE V OBČ. STRELSKI LIGI Celjski strelci so pričeli s tradicionalno občinsko strel- sko ligo v streljanju z zračno puško. Letos nastopa kar šest desetčlanskih moštev. Prvo kolo je prineslo že prvo pTCsenečenje. Lanskoletni pr- vak Celje je komaj tretje. Marljiva vrsta EMO (prej Tempo) se je resno priprav- ljala za start in v prvem kolu dosegla rezultat 2539 krogov ter povedla. Kovinar iz štor je drugi 2529, Celje pa tretje 2486. Sledijo: Avto Celje 2137, Celje II. 1960. Med posamezniki je vrstni red sledeč: štrajher (EMO) 270, Dečman (KO) 270, Ver- ber (EMO) 269, Petrovič (EMO) 268, Seršen (CE) 266, Hočevar (EMO) 264, Jager (CE) 262, Dobovičnik (CE) 261, Vanovšek (EMO) 259, Brečko (KO) 259. Drugo kolo je na sporedu 25. in 26. februarja v što- rah. jk letalci vabuo šele inilna in sneg tta prisi- lila letalce celjskega Aero klu- ba k počitku. Dmžabno življe- nje se je preselilo v klubske prostore,' k;er že kujejo na- črte za liovo sezono. K še večjim uspehom bo vsekakor pripomoglo novo jadraino le- talo tipa' Trener, ki ga bodo nabavili. Seveda bodo v klubu tudi letos priredili tečaj za začetnike - jadralce, tako bo klub dal široke možnosti mla- dim, da spoznajo vso lepoto in skrivnosti tega špjrta. Zato celjski letalci že sedaj vabijo ^'■se, ki jih ta šport zanima in Y' se mu radi p)o- svetiU, uai se zglasijo v klub- ski pisarni v Levcu. MlSde bo- do začeli usposabljati za sa- mostojno letenje /e m.eseca marca. J. H. Športne vesti hokej na ledu Tudi v četrtič so morali celjski hokejisti priznati nad- moč nasprotnika. Slavija iz Ljubljane je bila tudi v ne- deljo mnogo boljša od domačinov. Gostje .so zanagali 14:4 (3:2, 8:0, 3:2). Srečanje je odločila druga tretjina. Go.stje so izkori- stili v.se priložnosti za gol, kaznovali najmanjšo napako domače obrambe in v borih štirih minutah do.segli v dru- gi 'tretjini kar pet golov. To je popolnoma imičilo doma- čine, ki so le v prvi tretjini nudili močan odpor. V moštvu Celja .so razočarali prav vsi. Videli smo pov- prečno igro, brez borljenosti in ostalih hokejskih vrlin, škoda je, da niso nastopili mlajši igralci, ki bi imeli 'to- krat priložnost za pridobitev rutine. Sicer pa je Slavija trenutno daleč najboljše moštvo v kvalifikacijah za po- vrnitev v prvo ligo. Zadetke za Celje so dosegli — čretnik, Vrtov,šek, Ko- lenc in Lesjak. Do konca prven.stva sta na programu še dve tekmi. V soboto gostuje Celje v Beogradu proti Cr- veni zvezdi, v zadnjem kolu pa je v Celju srečanje Oelie— Partizan. jk atletika ^ Prvi starti celjskih atletov v novi sezoni so bili že dokaj uspešni. Na manjšem mitingu v dvorani Kladivar- ja je dobro formo pokazala Pečetova, ki je dosegla na 60 m ovire čas 9,0, v skoku v višino 160 cm in v teku na 60 m 7,9 sek. Isti čas je v tem teku dosegla tudi Pavšerjeva. Dobra dosežka med moškimi sta bila Kocu- vanov z rezultatom 6,8 na 60 m in Vivodov skok v višino 203 cm. Na manjšem mitingu v Novi Gorici pa se je izkazala predvsem Kastelčeva, ki je vrgla disk preko 39 metrov. eg KEGLJANJE Pričelo se je letošnje mcštveno republiško prvenstvo v kegljanju. Ekipa Celja je v prvih dveh kolih gostovala v Ljubljani in na kegljišču »Maksa Perca« zasedla s 7032 keglji četrto mesto, na kegljišču »Saturnusa« pa z re- zultatom 6789 kegljev prvo. Sicer pa so posamezniki do- segli naslednje izide —, prva tekma: Kranjc Štefan r:43, Vanovšek 927, Druškovič 895, Lubej 881, Orešnik 871, Ti- -sovec 851, Grum 840 in Kranjc Marjan 816. Druga tekma: Druškovič 910, Lubej 893, Vanovšek 864, Tisovec 3.'v2, Kranjc Štefan 851, Gram 831, Kranjc Martin 862 in Le- šek 787. J. L. Na .štiristeznem kegljišču v Žalcu pa so odigrali prvi dve koli žen.ske lige. Tu so kegljavke Kovinarja štore podrle v soboto 2414, v nedeljo pa 257a kegljev. Prvič so v tej ligi nastopile tudi kegljavke Žalca, ki so prvi dan podrle 2400, dru,gi dan pa 2315 kegljev. Odličen rezultat je v ekipi Kovinarja dosegla Ludvigova 470 kegljev, pri žalčankah pa Stamperjeva 437 kegljev. T. ^T. nogomet Nogometaši Kladivarja so že pričeli s svojo sezono. Po uspešnem treningu v mesecu januarju so v nedeljo igrali proti najboljši slovenski vrsti v drugi ligi — Muri. Srečanje je bilo na Skalni kleti in preko 400 gledalcev je kljub dežju videlo lep nogomet. Celjani so igrali zrelo, mnogo je k temu dodal Hribernik, in dosegli uspeh. Igrali so neodločeno 3:3 (1:2). Zadetke za Kladivar so dosegli Reberšek (dva) in Koblencar. Srečanje pa je vodil zelo dobro Goleš iz Ce\;\a. jk V srečanju proti Muri se je težje poškodoval napadalec čerenjak, ki že lansko jesen ni nastopal. Kljub dobro iz- peljani operaciji leve noge, mora ta igralec ponovno v bolnišnico. Samo s ponovno intervencijo bo lahko nada- ljeval no.gometno udejstvovanje. jk Uprava Kladivarja je letos dala izredno možnost .svo- jim navijačem. Vsi tisti, ki bodo nabavili člansko izkaz- nico Kladivarja bodo za 10 din lahko gleiTali brezplačno vse tekme v enem mesecu. S tem želi uprava Kladivarja pridobiti v svoje vrste stare prijatelje tega športa v na- šem mestu. Prva tekma pa nam je že pokazala, da bomo letos videli mnogo boljši nogomet kot v pretekli sezoni. šah v tekmovanju šahovske Interlige so celjski šahisti do- segli nov uspeh. V dvoboju z ekipo Styrie iz Graza so zmagali 6:2 in tako še naprej ostali v odst-vu pred ekipo zveznega ligaša Maribora. V kolikor bi Celjani zmagali tudi v četrtem kolu v Grazu proti ekipi Puch bi imeli precejšnje možnosti za osvojitev prvega mesta, kar bi bil pa prav gotovo eden največjih u.spehov celjskega šaha. V tekmovanju šahovske podzveze so odigrali četrto kolo: Rog. Slatina : Žalec 3:1, Velenje : CŠK II 2:2, Šent- jur : Cinkarna 2,51,5. V vodst\'u sta Rog. Slatina in Šent- jur z 10 točkami. Pertinač odbojka Celjski odbojkarji marljivo vadijo za prve nastope v spomladanski ligi. Žal pa pri dekletih Partizana Gaberje ni vse tako kakor bi moralo biti. Trener Peter Vipotnik nam je zaupal, da dekleta ne hodijo redno na vadbo in temu primerni bodo tudi rezultati. Nekaj mladih tek- movalk sicer vadi, starejše tekmovalke pa so v zadnjem času popolnoma popustile pri vadbi. Ali to pomeni, da so že sedaj prepustile prvo mesto Fužinarju in drugo im- sto Jesenicam? j^ smuč.* Občinskega prvenstva Osnovnih šol občine Žalec v ve- leslalomu se je udeležilo preko 120 mladih smučarjev. Pri pionirjih je v ekipni konkurenci zmagala Osnovna šola Žalec pred Preboldom, Šempetrom, Petrovčami, Bras- lovčami, Grižami, Vranskim in Polzelo. Pri pionirkah pa prav tako Žalec, pred Grižami, Preboldom, Petrovča- mi in Braslovčami. T. Tavčar 14. stran NOVI TEDNIK Št. 7 — 17. februar 1972 ;POg|eJmp naa^ Dtlegati iii prtdbtaviiiki v Združenih narodih niso samo suhoparno zresnjeni, diplomatsko uglajeni in navidez brez- osebni ljudje. Tako je pred leti sedela v ameriški delegaciji nekdanja filmska zvezdnica Shirley Temple, danes pa za imenom afriške države Ugande sedi črna lepotica Elizabet Toro. 29-letna pravnica. Elizabet je hči nekdanjega kralja Ugande Georga Davida Rukida tretjega, ki so mu Angleži dali tudi plemiški naslov. Po njegovi smrti je bila z vojaškim pučem kraljevina uki- njena in princesa Elizabet se je z ostalimi potomci znašla v eksilu v Angliji, kjer je študirala pravo, hkrati pa kot fotomodel in manekenka služila denar za študij in prešiv Ijanje. Ko je prevzel oblast general Idi Amin, je poklical pregnane člane kraljevske družine v domovino in jim določil državne službe. Tako je Elizabet Toro, princesa iz 400 let stare kraljevske hiše, postala vodja ugandske delegacije v Organizaciji združenih narodov. Proslavila se je s svojimi nastopi proti rasni dislcriminaciji. Sicer pa tudi s svojo prikupnostjo v palači OZN zanje simpatije zase in za del človeštva svoje barve Fant m imel svoje ideje. Pobral jo. je iz časopisov o nekem gospodu Oocperju, ki je lani z debelim svežnjem dolarjev pobegnil in uspel. Charles LaPoit je ravnal ravno tako. Bil je med 67 potniki v letalu DC 9 v Las Vegasu, ko je kapitan letala samo še čakal na vzletno do- voljenje. Grivasti fant z mak- sikanskimi brki pod nosom je stopil k stevardesi in ji za- upno povedal, da je v podol- govatem paketu pod njegovo roko dinamit, ki ga bo ne- mudoma aktiviral, če mu ne ustrežejo. Zahteval je 50.000 dolarjev, dve padali, letalsko čelado, vse skupaj pa čim hitreje. Hlot ^e sporočil komandne- mu stolpu, da pač nima na- mena poleteti s takim pri- smodetom na kro -u leta- la. Svet )vali so mu, naj po- čaka, kajti gusarju bodo že- ljo izpohuli, če bo izpustil iz letala potnike. In »-es. Poslali so v letalo 50.000 doiarjev, dve padali in pilotsko čelado. Brkač, ki se ves čas lil ločil od svojega dolgega paketa, s' je oprtal padali, nadel čelado, dovolil potnikom, da so izstopili. Potem je ukazal pilotu, naj vzleti. J_.etela sta od Las Ve- gasa čez Skalno gorovje in kakšnih 120 kilometrov od Denveria, kjer bo čez štiri leta prinodnja zimska olimpi- ada, je LaPoitu moral pilot odpreti v rita v repu in zmi- kavt se je s 50.000 dolarji vr- gel v gl^Dino. Charles je si- cer Karlek, toda zračni rop si je predstavljal kot kak Jane- zek. Ko je padal, je že pilot sporočil koordinate odskočne- ga mesta Hip za tem sta že švigali nad padajočim gusar- jem lovski letali in ko je tre- ščil ob T.^a, si je neroda zlo- mil še n ;go, da so ga poli- caji obkolili že dva kilomet- ra od kiaja odskoka na zem- ljo, kajti v čelado so m.u po- prej vgradili miniaturno sig- nalno napravo, ki je vabila šerife naravnost k dlju. Mla- di zračni gusar je v jezi vr- gel policaiem svoj sveženj de- narja, s ^caterega so pred iz- ročitvijo seveda skrbno pre- pisali vse serijske številke in se predal. Zaradi bolečin je komaj čakal na rešilni avto, ki je zaradi reda zapeljal v kaznilniško bolnišnico v Den- ver. Na "liki vidimo zračnega gusarja brez lastne domišljije po zdravniški intervenciji na vozičku, ki so ga prevzeU agenti FBI v svoje varstvo. Nekje na .^vetu se nek gospod Cocper slc;dko smeje in str- ga korenček triindvajsetletne- mu Charlesu, ker je brez do- voljenja posnemal njegov »patent«. Iz tedna v teden LAŠKO ZDRAVI- LIŠČE ČAKA ZELENO LUČ Zdravilišče Laško ima zagotovljen kredit Jugo- banke, ima izdelane na- črte za rekonstrukcijo zdraviliških objektov in njih razširitev. Graditi bi morali začeti že lani, ven- dar so zadeli Ob oviro. Plačati bi morali partici- pativne obresti za 20 let naprej, česar pa ne zimo- rejo. Zdaj čakajo na zele- no luč v obliki nove ured- be, ki jim bo težave omi- lila. KK ŽALEC V NEPRIJETNEM SEZNAMU Zveziii zavod za kontro- lo cen je objavil dolg se- znam pK>djetij, ki so pre- kršila odlok zveznega iz- vršnega sveta o zamrznitvi cen. Med nekaj slovenski- mi podjetji, ki so uvršče- na v ta seznam, najdemo tudi Kmetijski kombinat Žalec. Ni zapisano za kakšne proizvode in kakš- no količino gre. VIKENDAŠKA OBČINA OB SAVINJI Na nedavni seji plenu- ma sindikata v Žalcu je bilo povedano, da v tej občini stoji 120 vikendov, gotovjh in v gradnji, za 60 nadaljnjih pa so vložene prošnje za gradnjo. Da ne bo pomote — vsi ti vikendi in prošnje ns zadevajo ob- čane žalske občine, zelo veliko jih gradijo ali želi- jo graditi tudi Celjani in drugi iz Slovsrn^e. PIRANSKI NAČEL. NIK JOŽE ČASAR PRED SODNIKI Spotakljivosti okoli afe- re načelnika za gospodar- stvo v piranski občini Jo žeta Casarja se bližajo e- pUogu. Obtoženi casar je sedel pred sodnike in se v svojih izjavah že prvi dan zapletel v protislovja. NEKVALIFICIRANE PONEVERBE IN ZLORABE Nekam čudno se slišijo ugotovitve iz Kraljeva, da je med 55 povzročniki zlo- rab, poneverb in ponareja- nja v škodo družbenega premoženja precej takih, ki so zasedali položaje ra- čunovodij in knjigovodij, a imajo le ljudsko šolo. To bi mogli razumeti tu- di tako, da so premalo kvalificirani za prestopke, ki so jih povzročili?! KAJ LAHKO POMENI STO ODSTOTKOV Mirne duše bi lahko za- pisali, da je bilo v tre- nutku uničeno cedotno ci- vilno letalstvo v novi dr- žavi Bangia deš. Pred dne- vi se je namreč zrušilo edino potniško letalo, ki ga je ta država piremogla" in ubilo se je vseh pet članov njegove posadke. Laiiko si zamislimo, v ka- kšnem stanju je gospo- darstvo dežele, po katen je še pred tedni divjala vojna in ki pO števiiu pre- bivalstva nekajkrat prese- ga Jugoslavijo. ŽEBELJ NA GLAVO je zadel v razpravi na razširjeni seji sindikalne- ga plenimia v Žalcu F±iANC JEZOVNIK, ki je med drugim dejal: »Pri nas v Sloveniji i- mamo izredno koncentra- cijo kapitala, predvsem je to Ljubljanska banka, hkrati pa izredno široko decentralizacijo solidarno- sti, ki se odraz* v zbira- nju sredstev za objekte družbenega standarda s samoprispevki občanov.« medštirimkmk^ Draga tovarišica, težko se spravim k pisanju, ker moje vsakodnevno orodje ni pero, ampak oblic in meter. Prav gotovo ste uganili, da sem mizar, torej obrtnik, ki se ubada z mnogoterimi težava- mi, še povem vam, koliko sem star — 22 let mi je in sem že pomočnik. Tako je že čas, da se ogledam za dekle- ti in celo poizkusil sem že to. Vzgojen sem strogo, na- božno, v duhu kavalirstva in to mi je danes pri mojem osvajanju deklet samo v na- poto. Parim sem se že prib- ližal na nežen, počasen na- čin, ij govorjenjem najprej, šele potem sem jo upal po- božati. Dve dekleti sta se mi kar &:n€jali in mi dobesed-' no pokazali, da na ta način ne bom daleč prišel. SeElaj začenjam že dvomiti vase in v svoje sposobnosti in mi- slim, da sem prenežen. Po- vejte mi, ali je moja pot do deklet pravilna ali pa je bo- lje tako kot opravi bik? Mizar Jože Dragi Jože, vidim, da poznaš in veš tudi za drugo osvajalno taktiko, zato si me spravil v zadrego, ker če bi ti odsvetovala tvo- jo, bi mislil, da ti priporo- čam drugo. Pa ni tako! To sta le dve skrajnosti, vmes pa je še veliko nians In ob- lik. Res si imel smolo, ker si naletel na dekleti, ki sta bili bolj navdušeni za hitri postopek. Kljub temu pa je še veliko deklet, ki se tvo- jih nežnosti ne bi branile. Kdaj jih boš prekoračil, to je tvoja stvar, predolgo pa le ne odlašaj, da se ti ne bo pri dekletih spet kaj za- taknilo. Uberl srednjo pot, ki je najboljša, vodijo pa te naj čustva in ljubezen. Pa veliko sreče! Nataša 25 let mi je, pa sem še vedno popolnoma sama. V službi seim v pisarni, ■ kjer osem ur na dan presedim s starejšo tovarišico. Nato se odpravim domov, si skuham, popoldne pa kaj čitam ali delam po sobi. Zvečer le- žem zgodaj spat, čeprav ne morem spati. Nisem lepotica, vendar, tudi grda nisem. Samokritično rečeno — sem nekaj povsem povprečnega. Kljub temu p>a si ne morem dobiti fanta. Imam televizijo in včasih gledam, kako je porsod ljubezen. Le jaz jo nimam. Večkrat žalostna u- gasnem in premišljam o tem. Kaj naj naredim, kako naj dobim fanta? Marta Draga Marta! Ste že v letih, ko bi laliko bili h«3j družabni, kakor opisujete. Da sva si na ja- snem — fanta tudi v bodoče ne bo, če so vsi vaši dnevi takšni, kot ste napisali. Kaj pa sorodniki, /nanci, prijate- ljice? Ne hodite nič na obi- ske? Ne greste nikdar v ki- no, gledališče, skratka tja. kjer se ljudje spoznavajo med seboj in ustvar.iajo dalj- še ali kraj.šc medsebojne zve- ze. Nikakor ne smete obupa- ti Jn se še bolj zapreti v svojo sobico. I^e rodki so. ki dobijo tisto, kar želijo, na itrožniku. Morda ste premalo družabni, to pa prav zato. ker ne zahajate v družbo. SI- cer pa ,]€ danes, ko so žen- ske zelo emancipirane. še ve- liko moških, ki bi želeli bolj tiho dekle. Igor Ženin vsakdan O PRIČESKI če smo iepo p>česane, se bolje p ičutimo. To je stara resnica. Skladna ureje- nost naš-^ zunan.osti nam skoraj vedno pomaga prema- gati negotovost, zadrego in s labo voljo. Tudi navijanje las doma, zvečer pr.iden ležemo, ne bo nič pomagalo, ker pač nismo frizerke in bodo taki, slabo naviti lasje padli - ohlapne kodre, Ki bodo p.»pustili ta- koj, ko ■. /do dvakrat poteg- nile glavnik skoznje. Kaj r-ii->ko torej storimo, da bomo ohranile pričesko do naslegnjega obiska pri fri- zerju? 1. Izberimo si svojo frizer- ko! Tako, ki bo znala prislu Imiti našim željam in potre- bam. Se bolje bo, če se spo- razum emo z dvema;, tako ne bomo vodno odvisne samo olojster ceremoniala .Štefan Žvižcj j^ spretno krniavil svojo besedno barkico sko- zi vsesplošno veselje in mno- žico mask. .Množica Celjanov se je vsula iz uradov, tovarn, skratka od povsod, da bi videla celjsko pustno slačenje, ki je po mnenju nekaterih bilo temeljito. Žalčani si v bližnji prihodnosti želijo tudi termoelektrarne, zato so ,}o pokazali tudi v sprevodu skozi Žalec. Karneval v Žalcu je nedvomno imel tudi posebnost glede dinarja. Na posnetku vidimo dinar z dolgim vratom, ki ga tokrat vozi viličar. Veselo karnevalsko razpoloženje so skozi fotografski objek- tiv ovekovečili; MUenko Strašek. Tone Tavčar in Rudi Po- gorele C»'l.jski perpetuum moblle se je vrtel kot še nikoli in nekdo za hrbtom je dejal: »Bogsiga- vedi. kako dolgo se bo še vrtel?« Vodovod na Kozjanskem .je v Cel.fe res pri.šel. kdaj pa bo »»a Kozjansko, je zaenkrat še vprašanje. In ker je gotovost J>ač gotovost, so ga, takšnega kakršen je, Kozjanci raje pri- li^ijali pokazat Celjanom. se že vsi slačimo, zakaj se ne bi še za pusta, sploh pa. če gre za slačenje in razgaljen je naših grehov. Celjani so se slekli do konca. 16. stran NOVI TEDNIK Št. 7 — 17. februar 197J MED NEBOTIČNIKI PIŠE IN RIŠE MARJAN BREGAR 4 18. Sto inženirjev v dvorani se preseda pred risalnimi desliami, se praslia za ušesi in vrta po nosu Konstrulc- torji so to, dragi bralci! Njihov šef živčno stopa po dvorani in robanti: »Mo< žgani so se vam skisali, kujoni! Samo še tri dni časa ima* mo, pa še nič niste spacali...« Zares! Na risalnih deskah je videti načrte vesoljskih vozil — in vsi ti načrti so debelo prečrtani. Šef se je zdajci mrko ustavil ob oknu in se zazrl na- vzdol. Zrl je tako sekundo, dve — in nenadoma poskočil ob oknu in se treščil po čelu! »Glejte! Rešeni smo!« je za- tulil. Vemo, dragi bralci, kaj je stalo pod oknom na dvo- rišču. Paradižnikov Kabrioiet! Vanj se je zagleda šef. V naslednjem hipu je sto inženirjev, in šef pred njimi, preskakovalo stopnice tovarne. Prihrumeli so na dvorišče in obstopili Paradižnika ob avtu. Pritekel je tudi generalni direktor. »Tole vozilo nam boste odstopili!« je dejal generalni. št. 7 — 17. februar 1972 NOVI TEDNIK 17 stran PRIJELI SO TATU S postaje milice v Žalcu so sporočili, da so are- ' tirali 16-letnega N. N. s Kal pri Ponikvi, ki je . osumjen treh vlomov. Tako se je zopet za nekaj : časa končala neslavna pot mladega storilca. ' Osumljen je vloma v osebni avtomobil SLAVKA BEŠENSKEGA, doma iz okolice Krapine. Avtomo- ' bil je bil na parkingu v Celju. N. N. je odnesel iz vozila za približno 5.O0O dinarjev gotovine in raznih i predmetov. i Mladenič bi naj vlomil tudi v prostore obrtnega i podjetja Kreator v Celju in odnesel raznih oblačil < v vrednosti 2.000 dinarjev. • Na Silvestrovo pa bi naj obiskal stanovanje i JOŽKA ROZMANA v Celju in ukradel za 5.000 di- I narjev najrazličnejših dražjih predmetov. VLOMILCA STA ^ SE NAJEDLA Čedalje pogostejši cilj vlomilcev na celjskem | območju so postale šole, ker so najmanj zavaro- \ vane. Res pa je tudi, da so veliki optimisti tisti, j ki upajo, da bodo na šolah našli kaj dragocenega. \ Gre za manjše vsote, ki jih ukradejo prav *;istim j ki že tako ali tako nimajo denarja. J Pretekh teden sta neznana storilca najprej vlo- mila v osnovno šolo v Braslovčah in nato še na Polzeli. Povsod sta razmetala predale v tajništvu i šole in ravnateljevi pisarni. Na prvi šoli sta ukradla ■ 710 dinarjev na drugi pa 700, Na Polzeli pa sta obiskala tudi šolsko ktihinjo, j kjer sta se najedla salam in kruha. ] V noči ponedeljka na torek je iz dosedaj nežna- ,; nega vzroka izbruhnil ogenj na stanovanjski hiši, kombinirani z gospodarskim poslopjem, last AN- TONA OČKA v Rogatcu. Ogenj je uničil ostrešje, seno in razne premic- i nine. Požar so gasili domači gasilci, škodo cenijo i na 50.000 dinarjev. ■ ČRNI BEZEG — SAMBUCUS NSGRA l. črni bezeg je 3—8 metrov visok grm ali drevo, ki ima spodaj svetlo rjavo, višje zgoraj pa pepelnatosivo raz- pokano lubje, ki je pone- kod tudi bradavičasto pik- často. Olesenele, s strženom napolnjene vejice nosijo ve- like, peoljate, temnozelene, nasprotne liste, ki imajD jajčaste ali tudi napiljene lističe. Beli do rumenkasto- beli cvetovi so zbrani v plo- ščate kobule, iz katerih se razvijejo sprva zelene, kas- neje pa značilne črne, drob- ne jagode. Rastlina cveti od maja do junija ter s svojim cvetjem in posebnim, zelo močnim vonjem poživlja sončne po- seke, robove gozdov, poleti pa daje ponekod na vrtovih tudi prijetno senco. Črni bezeg spada med po- membne zdravilne rastline, saj je pri njem zdravilno vse: luibje, lističi in cvetovi. Stari ljudski izrek pravi, da je bezeg tako zdravilen, da se moramo odkriti, če gre- mo mimo njega; zato je dobro da vemo kaj in kdaj kaj nabiramo. Lističe nabi- ramo v marcu in aprilu, ker vsebujejo zdravilno snov sambucin, heterozid sambu- ingrozid, precej rudninskih soli, solne kisline, sladkor- jev. Vse to vspodbuja delo- vanje znojnic in ledvic ter tako pospešuje odvajanje ra- ličnih strupenih presnovkov, ki so se nabrali v člove- škem telesu med zimo. Ta- ko čaj iz bezgovih lističev krepi in čisti kri in tako pomaga slabotnim ljudem, ki jih je zima utrudila. Ko pa bezeg prične cve- teti med majem in jimijem, je njegova zdravilna moč povdarjena v cvetju. Nabi- ramo cele kobule in jih po- sušimo v senci. Cvetovi so zelo dragoceni ter jih držijo tudi v. lekarnah, pod ime- nom Flores Sambuci. Vse- bujejo precej eteričnega ulja, sa-ponine, čreslovine, smod- nate izvlečke, sluzi, razne or- ganske kisUne, rudninske snovi itd. Vse te snovi so zelo učinkovite ter pospe- šuejjo potenje, mehčajo tr- do sluz ter tako olajšujejo izkašljevanje. Zato pijemo čaj iz bezgovega cvetja te- daj, ko se moramo dobro in hitro spotiti, zlasti če bo- lujemo za prehladom, oron- hitisu, gripi, začetni pljuč- nici. Čaj pripravimo tako, da vzamemo pest posušene- ga cvetja na pol litra vode, zavremo in pustimo stati, da se oladi. Pijemo ga oslad- kanega z medom, ki zdravil- ne učinke bezga ojači., Zdravilno je tudi lubje in sicer samo srednja, zelena plast, ki vsebuje precej zdra- vilnih snovi. Vendar moramo biti pri uživanju čaja in lub- ja previdni. Le male količi- ne (dva grama na skodeli- co) so zdravilne in olajšuje- jo izločanje vode ter deluje- jo lahko odvajalno če pa bi vzeli večjo količino, nam bi bilo slabo, s hudo drisko, bruhanjem in hudim vnet- jem prebavnega tra^^a Konec avgusta pa dozorijo jagode, ki vsebujejo veliko zdravlnih snovi, jabolčno ki- slino, čreslovine. grenčine, eterično olje, sladkor in kup vitaminov. Med njimi je naj- več vitamina BI, ki je važen sestavni del encimov, ki u- rejujejo normalen potek šte- vilnih kemičnih procesov v človeškem organizmu. Poma- njkanje tega vitamina oov- zroči hudo obolenje, imeno- vano beri-beri, kjer človek ima hudo vnetje živcev ter kmalu popolnoma propade. Jagode nabirajo in jih su- šijo ter suhe namočijo v dobro žganje, ki dobi tako poseben, žlahten okus; ali pa jagode stisnejo v sok in ga pijejo pozimi, ko ni dru- gega sadja, ali pa iz njih napravijo celo vino, po po- stopku, ki ga rabijo za pri- pravljanje medice. Bezgovo vino pospešuje prebavo in dviga dobro počut-e. B. JAGODIC Celje msm Letos mineva 25. leto od ustanovitve organizacije Ljudske teimike v Celju. Zgo- dovina Ljudske tehnike se za- čenja z letom 1946, ko smo začeli na razne načine pristo- pati k industrializaciji in me- hanizacije naše porušene in- dustrije. Od vsega začetka deluje v Celju p^d okriljem občinske- ga sveta Ljudske tehnike 12 samostojnih društev in več specializiranih društev s pre- ko 600 čir.ni. Doseženi so lepi uspehi z'aoti pri izvenšolskem tehničnem pouku za mladino, pri ustanavljanju primernih delavnic ' krajevnih skupno- stih, dalje pri formiranju modelarskih, fotokino in RTV krožkih ter pri obliko- vanju telmične vzgoje naše mladine. Omeniti pa moramo, da društva Ljudske telinike na področju Celja dosegajo iz- redne uspehe pri novatorstvu, izboljšavi tehničnih izdelkov v podjetjih, nadalje pri re- konstrukciji, znanstveno raz- iskovalnem delu, izobraževa- nju kadrov in pri prototip- ski dejavnosti. Večkrat so zlasti dosežki na prototipski dejavnosti presetljivi. Zato je dejavnost organizacije Ljudske tehnike v zadnjih le- tih dosegla lepe rezultate ka- tere pa žal niso znali posre- dovati naši javnosti Razna predavanja v društ- vih posluša nešteto članov kolektivtjv, ki so želim stro- kovnega izpopolnjevanja, šte- vilni novi izdelki pa so plodo- vi teh učencev, ki že prevze- majo delo v organizacijah LT iz generacije v generacijo. Občinski svet LT si jo v le- tošnjem letu, ob prazniku, zadal naloge, da organizira modernejši tehnični pouk v celjskih šolah, da pripravi s pomočjo foto-kino klubov DLT v Celju fotorazstavo umetniške fotografije. Pri- pravljajo tudi razstavo tehni- čnih izdelkov šolskih in druž- benih oddelkov LT. Da bi lahko celotni pro- gram pri Občinski zvezi dru- štev LT izvedli, pozivajo, da se v Občinsko zvezo vključi- jo še naslednja celjska pod- jetja: LIK Savinja, Celje, Cestno podjetje Celje, Cesta- Kanalizacije Celje, Etol Ce- lje, Plinarna-vodovod Celje, Ključavničar Celje, Toper Ce- lje, Avto Celje, Elektro Ce- lje, Ingrad, Izletnik in druga podjetja. J. K. FANTAZIJA NA TEKSTILU Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije in občinski svet Celje sta v pone- deljek ob 17. uri pripravila Celjanom prijetno presenečenje. Priredilta sta razstavo pod naslovom FANTAZIJA NA TEKSTILU, katere avtorja sta AMALIJA HRIBAR in NANDE LESJAK. Oba avtorja se že dolgo let ukvarjata z malo znano uporabno umetnostjo — roč- nim slikanjem na tekstil. Na razstavi so razstavljeni unikati obeh avtorjev, Amalija Hri- barjeva pa je prikazala še nekaj vzorcev za industrijsko izdelavo. Razstava pomeni veliko obogatitev za celjski kulturni prostor, zlasti zato, ker so tovrstne razstave pri nas redke. O srečanju z ustvarjalcema bomo v našem tedniku še pisali. Zahvaljujemo se obenem vodstvu Muzeja revolucije v Celju, da je dal na razpolago j svoje prostore. Z. S.' sosed sosedu ROŽE BOLE Vsak dan hodimo drug mimo drugega, se pozdra- vimo ali pa tudi ne, si na- klonimo nasmeh ali pa le premaknemo ustnice. Vsakdo pač nosi svoje te- gobe skrite, zaprte »sedem kamric« globoko in ne pusti nobenemu blizu. Ta- ko so naši obrazi vsak dan enaki, več ali manj odvis- ni od naše volje, »kamric« pa ne kažemo. Kje pa! Na robu mesta živi v de- lavski hišici, ki jo je s trdimi žulji prigaral njen mož, nekoč rudar, vdova. Sama. Izgubila je sina naj- prej, mladega, lepega si- na tik ob koncu vojne. Po neumnosti, je rekla. Ker je »lezel« za odhajajoči- mi Nemci, pa se je eden obrnil in ga še za slovo »jliknil«. Mož je tako ža- loval za njim, da ga je kmalu pobralo. Ona pa je ostala. Sama in njene ro- že. Da rože. Začela jih je je gojiti zato, da je kra- sila grobove svojih naj- dražjih. Cisto iz potrebe, ker cvetja ni imela s čim kupovati. Vse bolj in bolj jih je sadila s srcem, ne- govala in se seznanjala z rožami. Postala je taka mojstrica, da je zaslovela daleč naokoli. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni je bila paleta njenega vr- ta pisana kot pavje perje. Dvesto tulipanov, vse vr- ste vrtnic, dalij pisan kup, pa tja do zahtevnih ne- treskov, čarobni svet rož Jo je vedno bolj osvajal, ona pa se je počutila kot čarodejka med njimi. Dokler ni (da ne bi bilo nikoli tega dokler) prišla komisija in preko njene- ga vrta trasirala cesto. In- špektor, ko se je pribli- žal njenemu vrtu, in videl vso bogastvo barv in lju- bezni, ki je rožam poma- gala rasti, ni mogel po- vedati, zakaj je prišel. Zenici ni hotel ukrasti nje- nega sveta in v njenih očeh postati kriv. Odšel je in starica ni zvedela nič. To liko hujši pa je bil potem udarec, ki je prišel s po- što. Odločba, suhoparna odločba, da bo preko par- cele te in te tekla drugo leto cesta, ženica je od- brzela k sosedu, da ji vse razloži. Zrušila se je vase in tiho odšla. Pa je še eno leto sadila rože in jih še z večjo radostjo negovala. Dalije so zacvetele še mogočneje, vrtnice so bile bohotnejše kot katero koli leto doslej. Z ljubeznijo jih je ogledovala in se jim nasmihala. Vsak teden pa jih je natrgala poln naro- čaj in jih odnesla na gro- bova. Njene rože, za nje- na najdražja. Pred mesecem pa so prišli s traktorjem in njen vrt, pravtako sosedovega in še nelcaj drugih preora- li. ženica ni odšla iz hi- še, ni se postavila pred traktor tako kot soseda, češ preorajte še mene, če mi že jemljete zemljo. Ostala je v hiši in legla. Po tednu dni je vstala in ne da bi pogledala na opu- steli in preorani vrt, se je napotila k zdravniku. Bolelo jo je tako čudno okoli srca, je razlagala v čakalnici, potem pa je po- tiho dodala, da so temu krive rože. Rože? Ljudje so prisluhnili, ko je pove- dala svojo zgodbo in pra- vilno našla zvezo med ro- žami in njo. Rože bole, ščipajo pri srcu in mi ne dado spati, je razlagala, še huje je to, da jih bom morala zdaj kupovati. .. Grobova mojih dveh bosta pač malo manj okrašena kot doslej. Ne morem ra- zumeti vse to, ne morem in ne morem, da so mi vzeli najdražje na svetu, kar mi je še ostalo .. . Kdo naj razloži starki, da je življenje sestavljeno iz cvetočih in trnjevih rož, in negovanih mladik in divjega vresja? Da prve klonijo hitreje kot druge, vse pa sestavljajo naše življenje in ničesar ne moremo izvzeti. Ne vrt- nic ne trnja. V knjigo spoznanj je starka zapisala še eno modrost. Zdenka S. Slov. konjiče NADOMESTNE VOLITVE Volici Mariborske in škal- ske ceste so na nedavni kandidacijski konferenci raz- pravljali o kadrovskih pri- pravah za nadomestne vo- litve odbornika v občinski zbor občinske skuii">iščine. Predlagani so bili trije obča- ni, eden je kasneje odstopil, na kandida.tni listi pa sta ostala Tone Gosak, ki je za- poslen v lesno-industrijskem obratu v Slovenskih Konji- cah, in Lidija Tajnikar, mla- dinka iz industrijskega kom- binatta Konus. Volilci bodo novega odbornika voMli v nedeljo, 5. marca. V. L. KAJ BO Z GOSTINSKO ŠOLO? CELJSKA GOSTINSKA ŠOLA NIMA POGOJEV ZA DELO — RE. ŠITEV JE V GRADITVI NOVE vtem ko odpira uvedba kra^ jevnega samoprispev.-La v celj- ski občini lepše vidike za reši- tev najauj.iejših prostorskih problemov osnovnega šolstva in otroškega varstva, ostaja v srednjem šolstvu 2e kopica nerešenih vprašanj. V ta okvir poleg ostalih sodijo tehniška šola, šolski center za blagovni promet, gostinska šola, peda- goška gimnazija itd Med vsemi temi bolečimi ranami jo rana gostinske šole najbolj odprta. Šola dela v prostorih, ki so bili zgrajeni za vse drugo prej kot za šolo. Ta neprimernost ima svoj od- mev v celotnem delu. In prav zaradi tega, zaradi prostorov, celjska gostinska šola doslej še ni dobila verifikacije. Vrh tega nima p>ogojev, da bi tak- šno potrdilo dobila letos ozi- roma na začetku prihodnje- ga šolskega leta, ko bi ga morala imeti. Kaj t.>i.'ei? šola ne bo dobila priznanja m po vsem tem tudi ne bo smela začeti z delom. Morda ji bodo pristojni repu- bliški organi dovohli delo pod takšnimi pogoji še za kakšno leto, morda tudi dve, toda s tem problem ne bo rešen. Tako se samo po i;ebi vsi- ljuje '/praSanje, kako bo z iz- obraževanjem gostinskih de- lavcev? Kako bo s skoraj 500 mladimi, ki so bili vpisani na tej šoli ob začetku letoš- njega šolskega let-i"? Gre pa še za drj.go vpi^ašanje! Primer namreč dokazuje, da so investicije v gostinske ozi- roma turistične kadre pri nas zapostavljene, da tako ali dru- gače vlai'amo v objekte, za ljudi, ki bi naj v njih delali in skrbeli, da bi bile naprave kar najbolje izkoriščene in obiskane, pa ni več denarja. Kam pU've naše gostinstvo, kam turizem? Lahko bi rekli, da gre za enostran.>ko reše- vanje tiste veje gospodarske dejavnosti, ki postaja tudi v naših krajih čedalje močnejša in privlačnejša. To pa je j rizem! Glede na dosedanjo p rak je očitno, da bodo morj prve korake za rešitev vpi sanja napraviti gostinski Oi roma turistični delavci sal in se po zgledu trgo^'ce\' o ločiti za .sofinanciranje gra nje nove šole. Druga rešite morebitna adaptacija, skors da ne prihaja v poštev, k( bi pomen;la še vedno le poI( vično rešitev vprašanja. O tem je tekla razprava t5 di na zadnji seji celjske;!;a p( dročnega s.-rokovnega odboj za gostinstvo tn turizem, kj< so med drugim imenovali k( misijo, ki bo vodila akoi za rešitev prostorskega pr blema celjske gostinske šol Morda š-i to — časa za 1 ni veliko in zato bo morai biti pripravljenost zlasti i strani gostinstva in turizix večja kot je bila doslej. Gi stinska šola kliče r,i nomo< M. BOŽI ZIMSKA RAZGLEDNICA S KOZJANSKEGA (Slika je posneta ob cesti Podsreda—Bif^trica ob Sotli) ŠTIRJE V KOMBIJU S STARIM AVTOMOBILOM PO EVROPI Piše: Branko Stamejčič Malo trdi so sicer bili in v temi je vanje padlo tudi nekaj dračja, a kljub temu so bili najbolijši makaroni, kar sem jih kdajkoli je- del. Vse je bilo lepo i" čudovito, če se ne bi pri odcejanju tako hudo po- paril. Pa saj ni važno! Glavno, da smo bili siti. Naslednji dan je mi- nil brez večjih razbur- jenj, če seveda odšteje- mo to, da se nam je po- kvaril menjalnik in nismo mogli več uporabljati druge prestave. Cork se ni kaj dosti razburjal, le nekoliko bled je postal, ko nas je na avtocesti prehitel tovornjak s pri- kolico, in ko je videl, da šofer med vožnjo bere časopis. Kupili smo si kniha in špirita in ni- smo bili več lačni. »Gremo pogledat kape- lico?« je naslednji dan predlagali Cork. in šli smo! V prvi prestavi smo vozili v hude klance, pa budi to je imelo svoje prednosti. Čorku sploh ni bilo treba tistavljati, ka- dar je moral kdo »luilat«. Pokrajina, po kateri smo se vozili, je bila ču- dovita. Vsepovsod okoli nas so bila preikraiSna jezerca in vsaj nam se je zdel ta del Avstrije naj- lepši. Nenadoma smo v temi pred seboj zagledali rdečo luč. »Ustavi, čork!« smo vsi v en glas zakričali. »Zakaj?« je nedolžno vpira- šal. Takrat pa je tudi sam zagledal policaja ob cesti. Pravi čudež je bil, da mu je uspelo ne po\'o- ziti neprevidnega policaja, ki ni vedel, s kom ima opravka in se je tako ne- previdno postavil na ce- sto. Naleteli smo na za- sedo, ki je pregledovala tehnično sposobnost vozil Pajo je v mislih že štel preostale pare, midva z Mefom pa sva v en glas naštevala: »Stop lučke, druga prestava, guma, luči,' ki svetijo vsaka v svojo smer, slabe zavore.« Še danes ne vem, kaij vse je Cork povedal poli- cajem. Vem le, da nas sreča tudi tokrat ni izne- verila in da smo se &pei izmazali brez kaizni. Kaipelica je bila prav taka, kakršno smo zapu- stili po prvem dnevu naše poti, le obcestni kamen, ki smo ga izruvali, je bil spet postavljen na svoje mesto. Ostanek poti smo prevo- zili v tea: