78. Številka._ Ljubljana, v petek 6. aprila. XXVII. leto, 1894. SLOMŠKI MOD Iskaja nsak dan ive«er, iaimli nedelje in praznih*, ter velja po pot ti prejeman sa avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., za jeden ■■•ser 1 gld, 40 kx. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ta četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu St. J2. Upravni« tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari. Košutov pogreb. Slavnoati pri pogrebu poavarjenega Slovana Košuta obujajo prav čudne misli pri avstrijskih državljanih. Kaj nam je pričakovati od tacili sodržavljanov, ki nam kar naravnost povejo, da Ko-Sutov program 8e ni dognan in ne dosežen ? Možje prvaki, ki so pri Košutovem pogrebu govorili, so nam to kar brez ovinkov povedali 1 Govornika Justh in Herman, ki ats govorila na grobu revolucionarja KoSuta, sta naglašala, in sicer prvi: „da se bo narod, ki danes pokopuje moža velikana, spominjal tega moža, ko se bo zoperstavil tiranski samovolji, ko bo treba za domovino kri in življenje žrtvovati;' drugi s klicem v grob: Bt i bodeš zopet vstal, ko bo bila ura odločitve." Košut, ki se je uprl proti Avstriji ter je odstavil habsburško dinastijo, ni se dal nikdar pomiriti in nikdar se ni hotel vrniti v bvojo domovino, dasi so Madjari od Avstrije vse dosegli, kar jim je bilo mogoče dati. Poskus sedaj v Ogerski vladajoče stranke, preprečiti, da bi ne bilo prišlo do tacih govorov, ter doseči, da bi se bil pogreb vršil v tistih mejah, ki se spodobijo za priljubljenega domovinca, ne da bi ne Žalil dinastični čut, ta poskus prouzroči I je le silovit upor, kateremu se je umaknila vlada s tem, da je Košutovcem prepustila celi teren, tako da so pokopavali in demonstrovali kakor bo hoteli 1 Toliko vpraSanj se usiljuje pri teh razmerah Človeku, da skoraj ne ve, katerega bi se najprej lotil! Nehote se tudi usiljuje misel, da se z Madjari tako politikuje, kakor se ravna z otrokom, kojemu ■o šteti dnovi življenja. Dovoli se mu, kar si zaželi ! Kdo mej nami, ki je 50. leto doživel in se količkaj pečal a zgodovino in politično mogočo konstelacijo v Evropi, kdo, vprašamo, bi bil pred 40 leti veroval, da takrat, ko se bodo jeli v Evropi ■arodi konsolidirati, ko bo Italija zjedinjena, cela Nemčija postala jedao cesarstvo, ko se bodo tudi Slovani jeli zavedati svojega svetovnega poklica, kdo bi bil veroval, da se bodo takrat postavili na ■oge tudi Ogri ter silili v prve vrste? V prvo vrsto silijo tisti Madjari, ki na celem svetu nimajo nobene narodnostne zaslombe, ki so zaman poslali celo ekspedicijo v Kino in Himalajske hribove, da bi tam poizvedel!, od kje da so doma ter morda od tam LISTEK. Šolska slika. Srbski spisal L. K. Lazare vio. Preložil J. P. Planinski. 1 (Dalje.) — Nekaj bi imel govoriti s starejšimi ljudmi, pravi pop. Ženska mu bito poljubljati roko in odhajajo druga za drugo kakor goske skozi vrata. — Bratje! reče pop, vi vsi veste, kako me je Bog blagoslovil in kako sem mu moral plačati za svoje znane in neznane grehe. Vsi mol£6 Niti sesti si ne upa nihče. Tudi pop stoji, a siva brada mu vsak hip zaigra. — Bratje, pravi, ostal sem, kakor vidite, sam samohran s tem črvom. Tako je božja volja, bodi mu slava! Ali dete je treba negovati. Kaj naj jaz star in slaboten ž njim? Zopet vsi molče in zadržujejo dih. — Nebeškim pticam je dal Bog drugačno moč in pote, a človeku ostaje pamet in kristijannko srce. Zopet molk, nihče ne ve\ kako bi pričel, kako pripeljali seboj kaj prvotne, neskvarjene hunske krvi, da bi se okrepili, da bi ne ginevali od leta do leta, kakor je to statistično dokazano. To so ravno isti Madjari, ki v svojem glavnem mestu, v najkrasnejših ulicah, nimajo ne jednega hišnega gospodarja, ki bi bil pristen OgerI Tam gospodarijo samo židi, kateri so sploh jedina zaslomba celemu Vo^erskenjpt šovinizmu! Vprašamo: Kak kulturni ele ment so bili Madjari za Evropo? Niso li zdihovali pod turškim jarmom, dokler jih niso rešili drugi narodi in v prvi vrsti Slovani? In s čim tekmujejo dandanes z drugimi narodi na znanstvenem in kulturnem polju? Mar si upajo napraviti razstavo, s kakoršno so presenetili Cehi ves svet? Še jedenkrat ponavljamo, da se nam vidi, da ima Evropa Madjare za hirajoče dete, kateremu privošči vbe dobro pred smrtjo. Io naravnost povemo tudi, da vsi govori, ki so ae govorili ob priliki Košutovega pogreba, niso na nas naredili druzega utiša, nego tega, da so Ogri obupali nad bodočnostjo, da s Košutom pokopujejo tudi svojo kratko Blavo! Kajti le obup se zamore izražati na ta način, kakor sta se izražala govornika Justh in Oton Herman. Niti jeden govornik ni slavil bodočnosti, le nazaj se je vsak oziral, in žaloval, da je umrl mož, ki ni še vsega dosegel, kar je nameraval. Madjari sami na sebi se nam torej ne vidijo tako straini, kakor se delajo, ne bojimo se njih uporov in mirno bi pričakovali ure v kateri menijo, da bodo oni odločevali usodo naše države. Toda prečuditi se ne moremo našim oficijozom takraj Litve. Ne jedno oficijozno.glaBilo nima primerne graje za tako postopanje, kakoršno je kazala ma-djarska drzovitost pri Košutovem pogrebu. Mimogrede in površno se kritikujejo kruti govori, katere smo čuli. Koalicija molči in odpušča komu? — recimo naravnost — zavezniku! Ne vidimo našim sodržavljanom Nemcem v srce in nečemo soditi o tem, koliko jih je užalilo protidinaBtično početje Madja-rov, nas Slovence, ki smo z veliko žrtvijo pomagali udušiti Košutovo nakano, nas žali madjarska oholost in preznačilna za nas je drastična priza-nesljivost naših nemških sodržavljanov proti Madjarom. Nemci nimajo graje proti slaviteljem protidinastič-nega Košuta !__ bi ga tolažil, kaj bi mu rekel? — Pop vzravna glavo in pogleda po vseh: — Je li ono teško selu? — Bog ne daj! odgovore" Beljaki. Ne govori tako, ako veruješ v Boga! Akeentije Smiljanić stopi iz srede : — Ako je Tvoja volja, pop, in Tvoj blagoslov, najmimo mu dobro dojnico ali pa ga dajmo kaki omoženi ženski, da ga preživi, dokler ne bo moglo samo jesti. Ta bip se odprć dveri in Ikooija, vsa umazana od sob d, prinese dete v naročji. — Jaz, pravi, jaz ne dam deteta od sebe, ako storite ne vem kaj z menoj. Mene je pokojnica prosila, naj ga čuvam in pazim. — Pa vzemimo Ikonijol pravijo seljaki. — Dobro I reče pop. Ali detetu treba prsij. Stanoje Gluvić se sramežljivo zrine naprej: — Da mi ne zameriš Ti, pop, in vi, bratje, vi vsi veste, da je moja gospodinja pred dvema mesecema porodila. Dajte meni dete in Ikonijo, dokler je ono še za prsa I Negoval je bom kakor svoje! — Ako je s Tvojim blagoslovom, pop, jaz pravim, tako je dobro, reče kmet. Državni zbor. Na Dunaji, 4. aprila. Danes se je začela generalna razprava o državnem proračunu. Zanimanje zanjo ni bilo posebno veliko, jedino Šukljejev govor je vzbujal v Nemcih pozornost, v slovanskih krogih pa največjo indignacijo, ker je tega govora tendenca nizko sumničenje. Sodi se, da se zaključi generalna razprava že v soboto. Začetkom seje vpraša posl. dr. Brzorad načelnika odseku za volilno reformo, kdaj misli odsek sklicati na sejo, ko se je vender posvetovati o volilni reformi grofa Taaflaa, o osemnajstih inicijativnih predlogih raznih poslancev in vrh tega še o nekaterih predlogih glede* neposrednih volitev v kmetskih občinah. Potem se je začela generalna debata o državnem proračunu, za katero so se oglasili con tra: Pacak, Župnik Weber, dr. Schlesinger, Hoch, dr. Kramar, Faoderlik, dr. Herold, dr. Kaizl, dr. Va-šaty, dr. Samanek, Per (i, dr. Gregorec; pro: Kaltenegger, Ciani, Šuklje, dr. Foregger, dr. Menger, Vahnjaoin, Zaleski, Vošnjak, Kaiser, Prade, Fux, Schwab. Posl. dr. Pacak je konstatoval, da bo Madjari te dni proslavljali KoBsutha kakor kakega kralja, kar bi bilo moralo avstrijske državnike prepričati, da je preteži Ogerske zoperstaviti protitežo, in sicer s tem, da se zadovolje narodi tostranske državne polovice. Madjarom ne zavidamo njihove sreče, prikrivati si pa ne smemo, da prevladujejo nemadjarske narode na Ogerskem in da je politična premoč Ogerske napram naši državni polovici prevelika. Kaj bi se bilo v Pragi zgodilo, da so se tam primerile take demonstracije kakor v Pešti? Ako vidi mladina, kako bo plačujeta 1. 1848 in 1865 dokazana lojalnost in pa nelojalnost, ali se je potem čuditi, Če izvaja iz tega naravne konsekvence? Nezadovoljnost z razmerami na Češkem je kriva, da bo množe* vrste radikalcev. Razmere na češkem karakterizuje najbolje ta le anekdota. V neki krčmi se pritožujeta goBta, da je pivo slabo. Prvi pravi jezno ,SakramenBky krčmardrugi pa ga tolaži in pravi „ Ide me na procbazku (sprehod/. Policija zapre oba, ker bo predsednik sodišču v pravdi zoper — Bodi z božjim blagoslovom! Ikonija bo vrne v sobo. — Se nekaj! pravi pop. Človek je smrtio, a čas smrti mu je neznan. Naš greh je, ako umre vpričo nas živih nekrščena duša. Jaz želim, da krstimo dete, predno ga dam iz hiše. — Da ga krstimo! pravijo seljaki. — Kdo mu bodi kum? Mej seljaki se vname hrup, ali mahoma pristopi Ninko Vi loti 4: — Ako Ti je po godu, oče, pa se pokumiva! Tako je narod, hvala mu, mene izvolil. Pop se trikrat poljubi ž njim. Potem poneso dete v cerkev, katera se napolni naroda. Tako se je dete krstilo in dali so mu ime Marija. Ko ga zopet prineeo v hišo, prinese Mičo iznova rakije. Prvo kupico podil kumu Ninku. On prime kup'co, sname kapo in vstane, a tudi seljaki nehote vei povstajajo in snimajo kape. Ninko prične: — Kume moj in oče, srečna Ti bila Marija in najino kumstvo! Dal Bog, da pričakaš od nje vse dobro in radoBtno; da Te tolaži in streže pod starost, da se dičiš in ponosiš ž njo, kakor se narod Omladince piše Krčma?, in ker se preiseJnik kaz. sodišču piše Prochazka. Koalicija ima namen ohraniti sedanje razmere, ki ao posledica najtrjega centralizma in negacija narodne jednakopravnosti. Koalicija ukazuje, da se nobena stvar ne srne razvijati, in je zategadelj državi nevarna. Ministeriki pred« sednik je pred kratkim rekel, da ne pozna češkega vprašanja. Minister, ki tega vprašanja ne pozna, bi se moral postaviti v muzej, kjer se branijo kurijo-zitete. Katerih principov se pa ministerstvo prav za prav drži, Plenerjevih ali Wtndischgraetzovih? Koalicija je proglasila krivico za permanentno, mi pa hočemo krivico odpraviti, vsem narodom priboriti jednakopravnost in splošno volilno pravico. Koalicija je temu nasprotna in zato ostanemo proti njej v opoziciji. — Posl. Kaltenegger je navajal pritožbe kmetovalcev, govoril zoper prostost ženiti se, in očital vladi, da tira kmetovalce v socializem, ker zanje ničesar ne stori. — Posl. Fran Weber je dokazoval, da ee godi sedaj katoličanom in Slovanom v Avstriji jako slabo. Slovani morajo molčati, plačevati in vojake dajati. Češkega naroda večina sicer molči, zato pa godrnja manjšina toliko glasneje. Z davki, katere plačujejo Slovani, se napravljajo nove puške, podpirajo ban-kerotoa podjetja in olepšavajo nemška mesta. S Slovani se ravna kakor s heloti. Dunaj in liberalci hočejo vse, kar imajo narodi dobrega in najboljša Btvar je pač denar. C.n h se je reklo „Justitia re-gnorum fundamentum", sedaj pa se pravi „C.mlitio cisleitaniae detriinentum. — Posl. baron Ciani se je potegoval za avtonomijo Trentina, poslanec dr. SchleBinger pa je korenito pobijal način valutne regulacije rekši mej drugim doslovuo: „Piener in Wekerle sta ministra židovskih financierjev in ne delata za državne koristi. Regulacija valute je po židovskih finaučuikib storjena nesramna prevara".— Posl. Šuklje je rekel, da stoje Slovenci na stališči mirntga čakanja in da so pripravljeni, podpirati koalicijsko politiko. Neke prijazne izjave, katere je vlada storila v proračunskem odseku, obujajo U|>aoje, da ne bo nasprotna interesom slovenskega naroda. Razburjenost, katero je obudilo vprašanje o Celjski nižji gimnaziji v gotovih krogib, je neopravičena. Na tej gimnaziji je 63 odstotkov vseh dijakov slovenske narodnosti. Takozvana razburjenost nemškega prebivalstva na Spodnjem Štajerskem ni nikak argument. Mej Slovenci hočejo jedni, in ti imajo še večino, da se ohrani narodna iodividu-valnost /. nzirom na vkupne državne interese in da ae širi zapadna kultura, drugi pa stoje na stališču celokupuosti Jugosiovauov iu gledajo, kar je morda bolj naravno, čedalje bolj proti vzhodu. Koalicija ima nalogo, podpirati prve. Vprašanje o volilni reformi sodno Slovenci povsem trezno, ker jim splošna volilna pravica u» more škodovati. Priporočati pa splošne volilne pravice ni in to iz socijalnih uzrokov. Srednji stan ui dovolj trden, pri vseh simpatijah za proletarijat pa je pomisliti, da ta ni nositelj kulture. Nobeden dosedanjih predlogov o volilni reformi ni priporočljiv. Združiti vse tiste, ki nič nimajo, v posebno kurijo, bi bila velika politična hiba. Hoheu-vvartov predlog je v principu dosti dober, sicer pa nevaren. Boj /a imetje se začne kmalu; preprečiti ga ne moremo, zato skrbimo, da ne pride do katastrofe. — Posl. llocb govoril je v češkem jeziku diči in ponaša s Tebuj, a vse v zdravji in veBelji za dolgo in ua mnogo. — Amen, da Bog da! odzovejo bo tiho seljaki. Vsem se je postreglo z rakijo, potem so nekaj šepetali mej seboj in Ninku Vilotić gre prvi v sobo, kjer je bilo dete in mu potisne pod glavo zlat. Za njim kmet, za kmetom Akuentije Smiljanić, a za njima vsi ostali po redu in starešinstvu, in vsak obdari dete. Ko se vsi zvrste, našteje Ikonija dva cekiua v zlatu in štiri in pol v srebru in drobiži; novce dene v robec pa jih da popu : — Na, shrani ; to je Marijino ! Potem vzame dete v naročje in je nese popu, da je poljubi ; potem odhajata z Glivicam na njega dom. Tudi ostali eeljaki se pozdravijo s popom in odido, a on ostane sam, kakor buIiu drevo, in na srce mu pade. tuga. Dolgo se ie upiral srcu, da ne bi „erdil Bjga", ali starost ga je premogla. Z obličjem pade na posteljo, kjer je včeraj še rajnica ležala in bridko za-plaka. Solze izpirajo črne mitih, polne počeno srce. Razbita iadja utone in nič več s^ ue vidi. In le san še stvarja iz polomljenih kosov nejasne slike. (Dalje p rili.) zoper vladno postopanje napram Čehom, posl. dr. Foregger pa je trdil, da ni Slovencem na tem, da dobe" v Celji nov učni zavod, ampak da bi uničili nemStvo v Celji. Razprava se je potem ustavila in ko je le grof Fran Goronini interpeliral, zakaj se si lokalna železnica Gorica-Ajdovščina postavila mej tiste, katerih zgradbo je še letos osigurati, zaključila se je seja. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 6. aprila. Zaupnica grofu lfohetnvarttu „Obzor" pravi o zaupnici, da se ne post a v I j a na narodno stališče, nego na konservativno: av tem leži velika pogreška, celo greh. V Kranjski ne bi smela biti druga nego jedna slovanska stranka s patrijotičnim ciljem, da zajamči narodu proti nemščini njegovo narodno eksi-stencijo in njegova politična prava. Ća ne jedino • tega stališča pa imajo Slovenci z njega vsaj najprej in poglavitno soditi delovanje Hohenwarta Kaj je grof Hobenvvart storil za slovansko stvar? Ničesar: on je celo zadnji čas, po volitvah 1. 1885, slovanski stvari sploh, slovenski pa posebej škodoval. Njegova politika je največ kriva, da ie nastal za vse Slovane tuli nepovoljni današnji položaj. Privrženci zaupnice se postavljajo na drugo stališče. Zan e so ljudje nezaupnice, ljudje »Slovenskega Naroda" radikala, liberalci, rusofi'i. V čem obstoji njibov radikalizam, tega ne vemo, ako bo radikalizem ne imenuje odločna obramba narodnih pravic iu odbijanja vsakega pogajanja z onimi, ki strežejo po naši glavi „ L bara lei1* so, ali v pravem zmislu te besede. Lbaralci so, v kolikor so privrženci liberalnih institucij in sploh novodobnih politiških prostosti), brez katerih nt priti do narodnih pridobitev niti jih vzdržati. To je najbolj zdravi liberalizem, kateri si moremo misliti : liberalizem, ki ne samo da ni v protislovji s krščanskim naukom, nego ž njim v soglanji, ki celo iz njega izvira. Zato je velika krivica „Sloveacerib" ljudij, če mislijo, da morajo in smejo v imeni vere in konservativnih krščauakih nazorov ustati proti liberalizmu tistih, ki se zbirajo okolo .Slovenskega Naroda" — proti nezaupničarjem. O rusofilstvu pa nečemo govoriti, ker je to predbaci vanje presmešno. .....Rusofilizem — to je grdo orožje oeprijateljev vseh Slovanov. Ako Slovenci nimajo vzrokov, da z narodnega stališča pošljejo, grofu Hjheovvartu zaupnico, tako ga mmajo niti fer konservativnega stališča, z onega stališča, katero zmatrajo privrženci zaupnice za srščansko. S kom se je združil U »henvrart, s kom je sklenil koalicijo? S tako zvanimi nemškimi liberalci, s protivniki vseh političnih liberalnih institucij, kadar gre za Slovane, a privrženci krivega „liberalizma", ki misli,, da je „liberalno", žaliti krščansko svest. Ne samo, da se je ž njimi koaliral, nego on je oče koaliciie, katero je osnoval, samo da prepreči tisti načrt volilne refirme, ki bi bil Slovencem pomagal. Vsi zakoni v Avatriji, proti katerim se pritožujejo katoličani, so delo on h ^liberalcev", s katerimi en je konservativni grof koaliral. Za narode, kateri kakor slovenski še nimajo narodne eksi-stencije garantirane — nima delitev v radikalce, liberalce in konservativce zmisla. Vsi patri joti morajo sestavljati jedno kompaktno stranko, ki se bori za narodna m politična prava narodova pod egido svobod« in svobodnih institucij. Avstrijski anarhisti. V Nahodu na Češkem slavil je židovski tovarnar Mauthner svoj 60. rojstni dan. Anarhisti ao Hvoja čutila proti njemu izrazili s tem, da so v njegovi tovarni nastavili bombo, ki pa na srečo ni eksplodirala. — Iz Lvova ae poroča, da so v Prže-mislu našli na hodniku ondotnega grško-katoliškega poslopja bombo Uzigalica je še tlela in le pogumu služabnikov, ki so jo ugasnili, se je zahvaliti, da se ni primerila nesreča. Viianje države. Novo srbsko ministerstvo. Berolinski list »VoBsische Zeitung" pravi, da bode Nikolajevid gotovo razveljavil ustavo, razpustil skupščino in prouzroči! take razmere, kakeršne so bile koncem Avakumovićevega vladanja. Kri bode tekla ua vseb koncih in krajih Srbije. Simić ni hotel kršiti ustave in je zato moral odstopiti. Novi finančni miniBter je že jedenkrat preBkrbel Srbiji veliko svoto, s katero se ie pa samo Milau okori-etil. Tako bo tudi sedaj Že Milanova navzočnost v Srbiji ie nevarna srbskim financam. Pričakovati je nevarnih homatij. Radikalci so organizovaoi in oboroženi in vse baze, da postane razkralj Milan Se grobokop dinastije Obreoovićev. Anarhisti. V sredo primeril se je v Parizu zopet velik atentat. Nepoznan dinamitard vrgel je skozi okno elegantne restavracije Foyot blizu OJeonovega gledališča izvrstno narejeno bombo, ki je eksplodirala, prouzročila velikansko inaterijeino škodo in nevarno ranila vtč oseb, mej temi socialističnega pisatelja Taillada. Natakar je bil najhuje ranjen. To je sedaj tekom Štirih mesecev že šesti veliki dioamitni atentat. Policija pri vsi svoji pozornosti teh atentatov ae mora preprečiti. Tudi o storilcu tega najnovejšega atentata ni sledu, pač pa je Londonska policija ulovila anarhista Meunierja, dolgo zasledovanega storilca atentata na Pariško kavarno Very. Dopisi. Ia Trnja, 28 marca. [lav. dop.] (Raznoterosti). Današnji dan je kaj poseboega za našo vai. Vse dela in dela; vse hiti. Nekateri vozijo z vrba sv. Trojice kamen za novo cerkev. Tam, kjer je v starodavnih časih Martin Krpan svojo sol razkladal, Um kjer je pretepal „iblajtarje", ravno tam naklada se danes kamen za novo cerkev. Spodaj pod sv. Trojico pripravljajo za apnenico, malo naprej vidimo tlačene, ki kopljejo brinje za nje kurjavo. Streljaj naprej lomijo kamne Kastavci, blizu tam delajo kamnoseki. A to še ni vse I To stran vasi je zopet polno domačih delavcev, ki kopljejo vodnjak. Pred nekaterimi leti namreč uložili so Trnjanje po tukajšnjem g. učitelju prošnjo na deželni zbor za podporo k napravi vodnjaka. Isto leto bila je prošnja ugodno rešena in pozneje določilo se je 300 gld. podpore. Deželni odbor je letoB to svoto zvikšal na 500 gld. Visoka vlada prihitela je potrebnim prebivalcem tudi v pomoč, ter jim dovolila iz državne blagajne tudi 500 gld. Vsak vaščan je za to hvaležen. Če B »g da, kmalo bodemo imeli vodo, katere smo do sedaj tolikanj stradali. Poglejmo še malo naprej. Tam na golem „Selevci" vidimo vse črno delavcev; ti pa sadijo mlade borovce, čez 300 delavcev dela od zore do mraka, kajti nič manj, kot 470 000 mladik imajo zasaditi. Delali bodo 3 do 4 tedne. Tudi to je velika pridobitev; posebno naši potomci bodo tega veseli. Kaj hočemo večjega napredka? Ča pristavim Še, da imamo novega podžupana, da smo dobili nabiralno poštno skrinjico, da se šolska oblast resno bavi za napravo dvorazred-nice, povedal sem vse in nam kmalo ne bo druzega primankovalo, kot — denarja -K Domače stvari. — (Županstvo mestne občine v Črnomlju) nam naznanja, da je mestni zastop izrekel zaupanje poslancu Šukljeju radi njegovega delovanja v korist Bale Krajine v obče in črnomaljskega mesta posebej. Pristavlja se pa, da se to zaupanje ne ozira na „politično" delovanje, temveč jedino le na tisto delovanje, ki se tiče Belokranjskih železnic. Ker ee je pa poslanec Šuklje v proračunskem odseku — ia to mora njegov najboljši prijatelj pripoznati — preslabo obnašal, ne čutimo v sebi poklica, da bi priobčili v listu dotično izjavo Črnomaljskega županstva. — (Občni zbor „Glasbene Matice".) Kakor je bilo svoječasno objavljeno, ima jutri, v soboto dne 7. aprila ob 7. uri zvečer .Glasbena Matica" v društvenih prostorih izreden občni zbor, na katerem se bode sklepalo o spremembi društvenih pravil. K obilni udeležbi vabi odbor. — (O a o b u e vesti.) Novoimenovani škof Krški moDsignor Andrej Š t e r k je odpotoval na Dunaj, da položi prisego v roke cesarja. — Carinski blagajnik Mib. Kerševani imenovan je višjim car. ofici jalom v Trstu, oficijal Josip F i a 1 a car. blagajnikom in praktikant O. Katic kontrolnim asistentom pri užitninskih uradih ob užitn. črti v Trstu. — (Poročil) se je dne 4. t. m. v Ptuju gospod Karol P le i we is, notarski kandidat v Ljubljani, z gospodično Olgo Plojevo, hčerjo znanega narodnega odvetnika v Ptuj i. čestitamo 1 — (Kranjska hranilnica) v Ljubljani imela je včeraj svoj redni občni zbor, v katerem se je mej drugim votirala za dobrodelne in občekoristne zavode skupna vsota 51.480 gld. Za eventuelno zgradbo nemškega gledališča v L j u b l j an i se je postavilo 20.000 gld. v resor v o. Za praznovanje 751etnice hranilnice se je za večje humanitarne akte določila vsota 150.000 gld. V vodstvo bil je voljen vladni svetnik Jos. D ral k a. — (Orožne vaje.) Orožne vaje za pehotno rezervo in dopolnilno rezervo vršile se bodo letos v treh dobah, katerih vsaka bode trajala trinajst dnij. Prve orožne vaje vršile se bodo za rezervo od 30. aprila do 15. maja, za dopolnilno rezervo od 21. maja do 2 junija. Drugi dve orožni vaji vršili se bosta v jeseni. Za četrti pijonirski batalijon v Ptuji določile bo se orožne vaje rezervistov za dobo od 23. aprila do 5. maja. TopniČarski polki imeli bodo v dobi od 23. aprila do 14. julija pet do sedem orolnih vaj. — (Domači nad kipar g. Subić) napravil je za farno cerkev pri Sv. treh kraljih na Vrhu podobo sv. Jožefa, katera se je preteklo nedeljo s primerno cerkveno slavsostjo blagoslovila. Soba meri 1 10 m in je stala okolo 90 gld. — G. Subić ima zdaj naročilo izdelati za isto cerkev tudi kip Matere Božje roženvenske, kot glavno podobo za jeden ondotnih stranskih oltarjev. — (čudno navado) vpeljali so kolesarji izmej prostovoljcev 27. pešpolka. Za vozarjenje ne zadostujejo jim namreč samo ceste, temveč poslužujejo se celo potov, kateri so namenjeni samo peScem. Tako je bilo videti pred nekaj dnevi dirkati jednega imenovanih gospodov po glavnem drevoredu; včeraj bilo je moči opazovati druzega, vozečega se po peš-" poti proti spodnjemu Rožniku. Kompetentna oblastva naj bi gledala v interesu sprehajalcev na to, da bi se jednaki dogodki več ne ponavljali. — (Zaradi snaženja uradnih prostorov) bodeta mestno knjigovodstvo in mestna blagajna 9. in 10. t. m. strankinemu prometu zaprta. — (Tamburafikim zborom!) Družba sv. Cirila in Metoda ima na prodaj še ne dva meseca rabljeni bas (berde) k tamburicam, ki ga ji je daroval bivši tamburaški zbor čc. Mariborskih bogoslovcev. — (Dolenjska železni ca) mej Grosupljem in Novim Mestom se bode odprla ob določenem Času. Prvi vlak na tej progi bode vozil menda že dne 31. maja in pride trgovinski minister in več odličnih gostov. Za prvo nedeljo po otvoritvi, to bi bilo torej dne 3. junija, pa je napovedan izlet Ljubljanskega „Sokola" v Novo Mesto. — (Delavsko bralno društvo v Idriji) slavilo bode svojo desetletnico dne 4. in 5. avgusta 1894. Natančen program objavil se bode pozneje. — (Iz Logatca) bo nam piše: V jedni zadnjih številk „Slov. Naroda" poročal je neki dopisnik, kako da pojema logaško društveno življenje, odkar se je okrajno Bodišče zmanjšalo. Da je bila ta trditev neutemeljena, pokazal je letni občni zbor žennke podružnic* sv. Cirila in Metoda, ki se je vršil dne 1. aprila t. 1. v gostilni pri Riharji v Gor. Logatcu. Iz poročila g-e tajnice povzamemo, da je podružnica štela v pretočenem letu 50 udov in sicer 3 usUnovnice in 47 letnic. Ker se je prejšnja pred sednica gospa Gruntarjeva preselila v Ribnico in ker je tudi ostalim odbornicam potekel čas njih odboro-vega delovanja, volil se je nov odbor in sicer: Predsednica: gospa Josipina Tollazzi, predsednice namestnica gospa Marija Ribnikar. Zapisnikarici: go-Bpica Mirni Tollazzi in gospa Amalija Majdič; bla-gajničarici pa gospici Frančiška Riharjeva in Ivanka Arkova. Izmej raznih nasvetov omenjamo le nasvet, da se priredi letošoje leto s pomoč jo moške podružnice veselica v dobrodelni namen — kdor pozna požrtvovalnost novih odbornic, upa, da bode podružnica Še nadalje tako krepko vztrajala in da se bode število udov še podvojilo. — (Nova ljudska šola) (za silo) ustanovila se je ravnokar na Vrhu nad Idrijo in se bode v kratkem vršila na slovesen način nje otvoritev. Pouk bode oskrboval ondotni farni upravitelj č. g. Jan. N jeman i ć. — (Drug za drugim.) V Celji napovedala je zopet nemška firma konkurs. Tako gredo drug za drugim, se li bodo pa odprle oči Celjskim nem-fikutarjem, da nehajo s svojim nasilstvom, to je drugo vprašanje. Kmalu bi bil konec njihovega terorizma, da so vsi slovenski okoličani, ki večinoma drže po konci vse te trgovine, odločno zavedni. — (Volitev župana v Ptuj i) se ne more vršiti, ker se nemški občinski odborniki tako prepirajo mej saboj, da ne morejo priti do sporazum ljenja. — (Ptujsko učiteljsko društvo) bode praznovalo dne 14. maja 251etnico svojega obstanka in tem povodom izdalo tiskano poročilo o svojem delovanju. — (Gledališka predstava) Št. Pavelskih diletantov v Savinjski dolini na kuriut stavbenega zaklada za novo župno cerkev, ki je bila v nedeljo, je sijajno uspela in imela nepričakovan gmoten uspeh. — (Tržaške novice.) List .Edinost" preselil se je s početkom tega meseca iz dosedanje tiskarne Dolenčeve, kjer je izhajal od početka v A m a 11 i j e v o tiskarno v via Zonta. — V Ricmanjih se je osnovalo pevsko in bralno društvo „Slavec". Pravila so se že odposlala v potrjenje. Društvo šteje že 70 udov in se pevci prav marljivo* vadijo. — Slov. Čitalnica Tržaška priredi jutri dne 7. t. m. .gledališki večer" v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Glavna točka vzporeda bode operica „Pylades brez Oresta", dalje bode veseloigra v 1 dejanji, točke aa glasovir itd. — Veselica pevskega društva „Hajdrih" aa Prošeku je bila jako dobro obis kana in se je prav dobro obnesla navzlic nekaterim neprilikam. Po pevskem in dramatičnem delu je bil ples. — Pevsko društvo „Danica" na Kontovelju priredi dne 29. t. m. veselico s petjem, gledališko igro in plesom. — V Trst došel je pred nekaterimi dnevi japonski prestolonaslednik princ Joribita Ko matsu. Od tam naredil je izlete v razne kraje, mej drugim tudi v Postojinsko jamo, o katere krasoti se ni mogel dosti bvalno izreči. — Ravnatelj Lloy-dove tiskarne in izdavatelj .Triester Ztg." gosp. E. Otto je praznoval te dni 501etnico svoje tiskarske obrti. — Dne 3. t. m. je dospel v Trst kovčeg, v katerem je defravdant Contento izročil svoji soprogi v Genovi 25.000 gld. poneverjenega denarja, ne da bi ona vedela, da je denar poneverjen. Kovčeg ne je deponiral pri Bodišči. — (Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaji) prejelo je zopet darov. Darovali so: Vč. gosp. Marko T o m a ž i č , vikarij v Konjicah 2 gld., si. hranilno in posojilno društvo v Ptuj i 10 gld., g. Cr.l Klima (Čeh), disponent tvrdke Barthel & Co. na Dunaji 2 gld. 20 kr. V zadnjem večeru slov. kluba na Dunaji pa so darovali gg.: prof. Jos. Stritar 5 gld., dr. Josip Jelene, zasebnik 5 gld, Fr. H u b a d , češ. kr. profesor 3 gld., Job. S t u r m , c. kr. profesor 5 gld. — poslednji vsi na Dunaji. G. prof. Stritar je izven svojega daru društvu poklonil 20 izvodov svoje muze v nemškem jeziku „Etvas von Peter Eiosam". Te knjižice se je koj razpečalo 16 izvodov v slov. klubu za 5 gld. 60 kr. Prodajal se je izvod po 30 kr. G. D H r i b a r iz Celja je dal 1 gld. Iskrena hvala vaem 1 — ( O p r o s t n i večer na čast prof. dr. BreBztvenszkemu.) V nedeljo dne 8. t. m. imsjo Zagrebški veeučiliščniki pogovor, na kak način naj bi se sijajno poslovili od svojega priljubljenega prof. dr. BresztvenBzkega. — (Novo gledališče v Z a g r e b u.) V konferenciji, ki je bila v Bredo pod predsedstvom bana rešilo se je konečno vprašanje, kje se bode gradilo novo gledališče. Vse prizadevanje nezavisnih meščsnov, da se gradi gledališče v sredini mesta, bilo je zaman. Zmagala je stranka, ki se klanja vladi in banovim nazorom. Pokazalo se je, da bo bila vsa poizvedovanja zadnjega časa le nekak „pesek v oči". Kakor je bilo že skoro za gotovo misliti naprej, stalo bode novo gledališče nn nepriklsdnem vseučili-škem trgu B«u je izrekel, da se njemu zdi to naj-pripravnejši prostor, dodal pa je, da „hoče stvar še prespavati", ker ni njegov običaj, da ee o važnih stvareh odloči takoj. Ugiblje se, kaj je hotel ban reči s tem in ali ne misli morda vso zgradbo zopet zavleči ? r Slovenci in Slovenke I ne s&bite družbe sv. Cirila in Metoda 1 *v-— ----4 Razne vesti. * (Zima v Italiji.) Iz Aqude v Abrucih se poroča dne 2. t. m., da že dva dni zaporedoma sneži v mestu in v okolici. Več železniških vlakov je obtičalo na progi vsled silnih žametov. Termometer kaže 12° mraza. * (Oropana pošta.) Mej Petrovo in Rui-pojano v Marmaro8-Szigetskem kumitatu na Oger-skem napadli so našemljeni lopovi poštni voz in odnesli vreče, v katerih so bila denarna pisma. Škoda se ceni na 3000 goldinarjev. * (Dragocena najdba.) Pod klopjo nečega vagona navadnega vlaka francoske proge Cliebv-Odeou našel je sprovodnik črno usnjato torbico, v kateri je bilo za 150000 frankov bankovcev, a nobene karte ali kakega druzega znamenja o izgubi-telju. Pošteni sprovodnik je najdeno vsoto oddal policiji. * (Grozen d e t o m n r.) V Nizzi zasačil je neki trgovec svojo deklo, ko je ravno razmesarila z zobmi svojo novorojeno dete, katero so našli mrtvo in grozno razgrizeno. * (Dvojen samomor v železniškem k upe j i.) V kupeji prvega razreda na postaji Mont* paroasse na Francoskem našli so te dni mrtvo mlado dvojico, ki se je usmrtila zaradi nesrečne ljubezni. S početka se je mislilo na zločin, a uašla sta se I dva revolverja in pisma, ki bo vse pojasnila Književnost. — .Ljubljanski Zvon" je prinesel v svoji četrti številki zopet mnogo zanimljivoga in skrbno izbranega gradiva. Izmej spisov pripovedne vsebine se nadaljujejo povesti .V Zali", spisal dr. Ivan Tavčar, „Svatba na Selih", spisal Pod-goričan, in .Očetov greh", spisal Janko Kersnik, izmej spisov poučne in znanstvene vsebine pa „Novi Rm in ostanki starega Rima" spisal prof. Rutar, „Herondovi mimiambi", spisal prof. R. Perušek, „Iz domače zgodovine", spisal prof. Ivan Vrbovec, iu „Sketove čitanke I.—IV.", spisal prof. V. Bežek. Nova sta povest „Obljuba" iz peresa Pavline Pajkovein potopis „Tri dni ob Sprevi", spisal Job. Mantuani. V pesniškem delu čitamo dve pripovedni pesmi: „ Peronov žrec", zložil A. Aškerc, in „Po pogrebu", zh žil prof. J. Stritar; z manjšimi liriškimi doneski so zastopani: A. Funtek, Rastislav, Davorinov in J. Š „L:stek" prinaša poleg drugih beležek dva glasbeni poročili iz peresa K. H flmeistra in književno poročilo iz peresa dr. V. Oblaka. — Vidi se torej, da so tudi pri najnovejši številki .Ljubljanskega Zvona" sodelovali izborni književniki. — „Argo", Zeitscbrift fttr krainisebe Landes-kunde, ima v št 3. to-le vsebiuo: Reiseskizzen aus Italien; — Die Gradišča in Krain; — Die Folsen-burg Lueg in Innerkraio; — Die Lueger Grotte; — E;ne Vereiossitzung in Laibach im J. 1694; — Die Privilegien der Stadt Stein. — „Prosvjeta" ima v št. 7 to-le vsebino: Tri ljubavi. Iz mladenačkih uspomena Josipa Kozarca. Pagat ultimo. Pripovieda Ladislav Z. Ladanjski. Proljetna pjesma. Spjevala Eojuškiujs. Mani me se. Spjevao Ioni Meštari. Iz daljine. Spjevao Tugomir Alaupović. Povratak lastavica. En-glezki uapiaao Graot Allen. Čari ljubavnoga žara. Pripoviest D. V. Grigorovića. Prevadja M. Lovren-čević Tri dana u Varšavi. Napisao K. II Na dnu mora. Spjevao Tugomir Cetinski. Na izvoru. Poljski napisao Henrik S.eukiew.cz PrevAO S. Sušnik. Hrvatski zemaljski arkiv. U spomen stopetdeset-godišnjice njegova obstanka. Piše E nitij Liszow*ki. U spomenik jednoj gospodpci. Piesma od I. Trn-skoga. Pred prvom pričefći. Maštanje, f Mihalj Hormk. Liatak. Zagonetke, odgonetke Zadaći za igraća šaha. Oglasi. — Slike: Pred prvom pričešću. Proljeće; Povratak Ustavio*. Krakovsko predgradje u Varšavi. Sigismundov stup i stolna crkva. Saski vrt sa dvorcem. Drvored Ujasdova. Dvorac La-zienki. Varfisvn i most preko Visle. Maštanje, f Mihalj Hćrnik. Selj'ikinja Is Lužice. Dunaj 6. aprila. Surnničenje v Šuklje-tovem včerajšnjem govoru, kojega se sramujejo celo ožji tovariši njegovi, obračajo današnji veliki časopisi kakor orožje proti Slovencem sploh. Danes je pri proračunski razpravi govoril prvi in to z velikim efektom Mladočeh Krama?, drugi Vošnjak. Doktor Gre-gorec žalibog ne pride v generalni debati na vrsto, da bi koj posvetil Sukljetu. Dunaj 6. aprila. Nemški cesar pride sem v petek duć 13. t. m. in ostane do 15. t. m. kot gost cesarjev. Praga 6. aprila. Dolgoletni vodja Nemcev na Češkem, dr. Fran Schmevkal, umrl je včeraj popoludne po daljši bolezni. Pogreb njegov, katerega se udeležita kot zastopnika levičarjev finančni minister Plener in grof Kuenburg, bode v nedeljo. Beligrad 6. aprila. G^rašanin izjavil je včeraj v glasilu napredue stranke, da bodo on in somišljeniki podpirali novo ministarstvo. Radikalni listi groze z uporom in pravijo, da bo Nikolajević moral še prej odstopiti nego Simić. Tudi liberalci niso zadovoljni z novo vlado, dasi se večina ministrov sme prištevati k tej stranki. Benetke 6. aprila. Kralj Umberto, kraljica in dva ministra dospeli danes ob 2. uri sem. V/piv jem je bil velečasten. Jutri zjutraj pride cesar Viljem, za čegar vzprejem se delajo velikanske priprave. Pariz 6. aprilu Storilca atentata na gostilno Fojot policija še vedno ni zasledila. Dve suiimi osobi sta bili zaprti a zopet izpuščeni. Vsi listi prinašajo srdite članke zoper anarhiste. Ranjence obiskal je včeraj minister Ravnal. Bratje Sojkolll Zopet je posegla bl^da smrt v naše vrste. Včeraj preminil je naoagloma brat Fran Škofič. Da mu izkažemo zadnjo bratsko ljubav, udeležimo se sprehoda korporativno z zastavo v društveni obleki s plaščem. — Zbiramo se jutri ob 5. url popoludne v .Narodni čitalnici*. ITa zdar! Odbor. Listnica uredništva. Gospoda dr. N. Kotniku v Ljubljani. Ti nam pifiete list ter se jezite nad nami, da smo pisali o Trtnikovem koncerta, će8, da je ta mož, ki je s slovensko pomočjo prišel v Nemce, pregrešil se proti takta, ko je sredi bele Ljubljane v koncertni svoj program postavil v e C nemSkih točk, nego slovenskih. In sedaj nam piSete zabavi j ivo pismo, da ste Vi — dr. Nace Kotnik — druzega mnenja, in da ste pred vsem mnenja, ,,da finost ni bila nikdar močna stran ,,Narodovih matadorjev" in da mora biti malo morale v sedanji redakciji". Oprostite, dr. Nace Kotnik, da se finost i pri vas, ki živite itak s celim svetom v prepira, ne bodemo učili. Vsaj je pismo, koje ste nam pisali, dokaz, da ste, če je niste pisali morda v pijanosti, človek, ki niti najmanjšo finosti ne pozna. Sicer pa Vas dobro poznamo. Vi rogovilite in napravljate hrup vselej takrat, če menite, da se Vaši prvi ljubici, blagi nemščini, kaj zalega godi. Nam vsem je Se dobro v spominu, kako nesramno ste Vi — slovenski mož — agitovali proti jedno« jezičnim napisom Ljubljanskim! Kar pa narodnjaki zahtevajo. Vam je vse „slovenski Šovinizem". VaSe izbruhe — pri koncertu ste po pravi tolminsko-gorjanski navadi iz lože se drli nad „revolver-žurnalistiko" — pozna cela Ljubljana, ali pripeljite nam samo dva resna moža, ki bodeta te izbruhe resnimi smatrala, potem plačamo vsakemu tisočak! Ker ste sami želeli, da bi se Va&ega „groma" spominjali v listu, se je to zgodilo. Verujte pa nam, da si Štejemo le v čast, če ste Vi, Nace Kotnik, z nami nezadovoljni! Listnica upravništva. Z ozirom na nekatere reklamacije naznanjamo, d a nam jo 5 t. 7 4. B S lov. Naroda" popolnoma p o SI a. Umrli so v Eijubljaiil: 4. aprila: Marija pl. Renzenberg, zasebnica, 76 let, Resljeva cesta fit. 12. — Frane Krempel, umirovljeni glavni davkar, 72 let, Marije Terezije ceata št. —. V deželni bolnici: 3. aprila: Jernej Puhar, gostač, 73 let. 4. aprila: Franc SuSnik, gostač, 24 let Meteorologično poročilo. i Čas opazovanja Stanja barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo kfo-kiina v mm. 5. aprila 7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer 738-8 mm. 737 0 tam. 787-3 ■■. 6 4* C 17 0» C 114« C si. vzh. si. vzh. al. vzh. obl. d.jas. d. jas. 0-00 ur. Srednja temperatura 11*8*, za 3-4" nad normalom. JD-ULIia^S-^SL *bOX2ZS6L doć 6 aprila t 1. Sknpni državni dolg v notah.....98 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 98 J Avstrijska zlata renta.......119 . Avstrijska kronska renta 4°/#.....98 „ Ogerska slata renta 4°/u......118 . Ogerska kronska renta 4°/0.....96 Avstro-ogerake bančne delnice . . Kreditne delnice....... London vista......... Nemftki drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 10 frankov......... Italijanski bankovoi...... C. kr. cekini . . ...... 55 35 20 05 20 05 1014 357 124 61 19 9 43 5 70 10 21 91V, 55 88 Bogu Vsemogočnemu zazdelo se je v Njega nedoaelnem aklepu naloga iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda Frana Škofiča trgovskega pomočnika danes ob 5. uri popoludne, previđenoga s svetimi zakramenti za umirajoče, v 38. letu njega dobe, p > dolgem bolehanji poklicati na oni boljši svet. Truplo dražega pokojnika bode v soboto dne 7. aprila popoludne ob polu 6. uri v hili žalosti na sv. Petra cesti It. 32 svečano blagoslovljeno in na to pokopano na grobiiči pri sv. Krištofu. Zadulne sveto maše služile se bodo v farni cerkvi pri sv. Petru. V Ljubljani, dne 5. aprila 1891. Josip Škofi«, usnjar, oče. — M »rij« £kofl£, mati. — Josip Škofič, c. kr. sodni pristav, Alblo Škofič, brata. — Ivanka Škofi*, sestra. (»86) C. tr. glavni raviateljilvo avitr. drl zelenic. Izrod iz voznega reda "*rol?awTn.s>s;sv odL 1. olctoloro. 1893. Haatopno omenjeni prihajam in odhajalnl omI omačoni ao » mr«ttnJnwmmtHmm *o#m. Sradojaavropaki oaa J« krajnamn 6*aa t L.Jub-Uut aa 1 minuti naprej. Odhod ls Iajmbljaae (jas. kol.). Om 19. uri S mit*, po noH oaebnl Tlak ▼ Trhli, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaenafeete, Ljubno, Dunaj, č«a Bolithat v Auaaee, Iaohi, Gmiindeo, Bolnogratl, Lend-Oaatein, Zeli n* Jeseni, Stavr, Lino, Ba> dejeTloe, PUenj, Marijin« vare, Kger, FrancoTs Tare, Karlore Tara, Prag«, Draidane, Dunaj tub Amatettan. Ob 7. ari OS min. mjutroj oaebnl vlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Oa> loreo, FranaenafMta, Ljubno, Dunaj, 6ea Selathal t Solnograd, DuaaJ Tia Amatetten. Ob 11. mri 50 mita. dopoludtui oaebnl Tlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Celovea, Franianafeate, Ljubno, Dunaj. Ob «1. uri 90 min. popoludne oaebnl Tlak t Trbli, BeUak, OeloTeo, Souograd, Len.l Oaatein, ZeU na Jeiern, Inomoit, Bregnlo, Ourih, GenaTO, Paria, Line, Iachl, BndejeTioa, Plaenj, Marijina Tare, Kger, Franoor« vara, Karlore Tara, Prago, Draidana, Dunaj ria Amatetten, Prihod v/ Iajabljano (joJ. kol.). Oh 3. uri 33 min. mfutroj oaabnl vlak a Dunaja Tla Amatetten, DraaV dan, Prag«, Franoorih TaroT, Karlovih rarov, Bgra, Marijinih varov, Planja, Budejeria, Bolnograda, Idnoa, Starra, Iaohla, Omundena, Zella na Jeceru, Lend-Oaateina, LJubnega, Beljaka, OelOTOa. Franienifeat«, TrbUa. Ob 11. tri 97 min. dopoludn« oaebnl Tlak ■ Dunaja ria Amatetten, Draidan, Prag«, Francorlh TaroT, Karlovih varor, Kgra, Marijinih ▼arov, Planja, Budejevlo, Bolnograda, Iaohla, Omundena, Idnoa, Stejra, Pariaa, Geneve, Curlha, Bregnioe, Zella na jeaeru, liand-Oaatelna, Ino-moata, LJubnega, Celovca, Pontabla, Trbiia. Ob S. uri 33 mtn. popoludne oaabni Tlak ■ Dunaj«, LJubnega, Beljaka, Celovca, Franianafeate, Pontabla, Trbiia. Ob 9. tari 97 mtn. mvečer osebni Tlak ■ Dunaja, LJubnega, Beljaka, Co> lovca, Pontabla, Trbiia. Odhod ls LJubljane (juž. kol). Ob 3. uri 93 min. •jutru) V Kočevje. „ 19. ,, ©O „ opoludne n n ,r 9. t, io ,, aMS) n * Prihod ▼ LJubljano (inž. kol.). Ob 8. uri IO min. mjutrmj ia Kočevja. „ 1. r, Ol n popoludne „ „ m 3. so Ob Odhod ls LJubljane (dri. kol./ 7. uri 19 min. mjutrnj t Kamnik. a 9. „ 03 „ popoludne „ „ ■ m SO m mvoier „ „ Prihod v LJubljano (dr2. kol.). OS O. uri 31 min. mjutrnj ia Kamnika. „ 11. w 13 H dopoludne „ •t s. SO ,, (4—76> Otročji vozički trajno in jako solidno izdelani po smešno nizki cen Kiti. 5.50 komad in vise priporoča Fr. Stampfel (357-6) LJiil>lJtmn, Kongresni trjjf (Ton hol le) (Kočevska domača obrt). BBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBBBB« Štev. C128 Volitveni razpis. (387) V zmislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daie na znanje, da se bodo letošnje dopolnilne volitve občinskega »veta vršile kakor običajno v mestni dvorani« in da bode volil: ilne f«. aprila III. volilni raasređ, dne I M. aprila II. volilni razred, dne 90. aprila Me volilni razred« vsak dan od W.—1*. lire dopolnilne. Ako bo treba ož|e volitve, vršila se bode dan po prvi volitvi, to je dne 17., oziroma 19. in 21. aprila, tudi od 8.—12 ure dopoludne v mestni dvorani. Izstopijo letos aledeči gospodje občinski svetovalci, in sicer: a) od III. volilnega razreda: Mliiiic JfsTatiJa« SKiipanele Filip. Kltnlls. Jernej t b) od II. volilnega razreda: Hribar Ivan« Pire CaiiiNtav, Žagar Harol t c) od I. volilnega razreda: f«lo|rola Ivan * ffirasselll Peter. dre Stare »I o nI p. Velkovrlm Ivan* pa 4 Voliti bo torei III. in II. volilnemu razredu po 3, I. volilnemu razredu člane občinskega sveta. V Ljubljani, doc 16. marca 1894. Zupan: Grasaelli. „Kupuj pri kovaču, a ne pri kovačku!" veli star pregovor. To velja po vsi pravici o mnjrm etabliageraentu, kajti le tako velika pro-dsjalnles, kukerfina je moja, ima vuled trga, da kupuje j»ko miio^o blu^H, ki ga plaču ju Hproti v gotovini, in valed drugih ugodnih ukolS6in minimalne atro&ke, ki so potem v prid tudi kupcem. l»rH/