V torek, Mrtfk in «ol.i>t. uhaja in »»U* » M"' l,.r» krti p.^iljaoja m. iMan v.-e Mo 8 jI. - k pni IrU . . * ,.  — .
,» ictrt IM» .«,.««.
Pa i
ii« Iflo 10 |l. - k
IA Tal   Ift»   • I   I.     — M
,i '.trt ll«* i  .,   M .
VrfUniitvJ inoprmiiJtv j« »s »tulllrin tritullMii plati) *»■
O/nnnil.i:
/j 1     i in ■ <lrnntopn> vratn ia plačaj«
natirtn« I krat. li-ka Jkral, tlfkt .Ikrat -»ke s« plj.u j«jo p.> pnist.nu.
Z» v«»k tim-k je plu.'.t-kolek (Atemptlj) ,t 30 k.
Ktikopi.i h« ne flollJM, dupiai nuj h« blagovoljno franknjf jo.
Ht. 33.
V  Mariboru iJS. niai'oa 18(>J>.
TeČAj II.
ex ofto.
i.
Ob nobenem rasu ni manjkalo solističnih razsojevaleev, ki so morali zabelo kazati, kar jo bilo črno; sosebno pa so taki modrijanje zmerom pripravni, kader- in kjerkoli scgovori orav no pra v n os t i. In tacim inojstcr-skazam, tacim „objektivnim" razsodnikom so rado, BQ skoraj vselej in povsod na višem mestu verjame in njihovo grete posluša.
Tudi minister llasnerja so taki prijatelji naše narodnosti podučili in mož se je dal menda rad podučiti. In kako nam ta minister uka od samo dobre volje" nič ravnopravnosti ni dal, to vidi vsak; kako nam je od sanic vladno „dobre volje" tudi nc misli dati, kakor jo s sveto pravico zahtevamo in zahtevati moramo: to so naši bralci sprevideli iz odgovora g. Svetcu, kakor ga je llasner dal v državnem -/.boru, in kakor smo ga V zadnji številki v celoti prinesli.
Minister llasner je Sveten povedal, da vladi ne manjka dobro volje težave" premagati, ki se upirajo vresničenju ravnopravnosti. Ali minister llasner je že dober čas minister, mi Slovenci pa nimamo v vsem našem šolstvu| niti drobtine pokazati, kjor bi bila ta vladna dobra volja pokazala se. In Č0 bo tako naprej šlo, še dolgo naprej šlo, nam vsa ta mrtva dobra volja ne bo nič bolj teknila, kakor Bachova slaba volja.
Čo so ozremo po svetu, vidimo, da rodi zgodovina narodnega zatiranja povsod enako prikazen. Poljaki zatirajo Kusine, ker „nimajo še prave kulture in literature," Magjflri pravijo, da nimajo Slovaki in Romani kulture; Francozi, Italijani, Nemci, vsi so enaki. Da celo Danci so poprej ko jo vojska jim vzela oblast nad Šlc/.vik-IIolstajnom resno trdili, da ni zarad ravnopravnost šlezviških Nemcev ničesa želeti, da imajo vse, kar po pameti želeti morejo. Vselej in povsod so si egoizem, sebičnost, samopml-nost, gospodstvo, narodno zatiranje, — znali ogrniti plašč skrbečega očeta, plašć „dobre volje" in dobrovoljnoga v;irstva.
Kaj čuda tedaj, da tudi nam Slovencem že dolgo pridigovajo in vedno v glavo vbijajo, da smo še surovi, ncomikaui , da nimamo kulture, da moramo so čakati narodnjih šol, da smo še politični otroci, da morajo še Nemci po očetovsko za naš napredek in ik.so omiko skrbeti, da nismo doraitil iti nam jeroba treba. In ob enem. ko nam to pripovedujejo, nas hote prepričati da smo svobodni, da imamo avtonomijo, da jim ni samostojnost in „blagost ene narodnosti bolj na srci, kakor druge."   Verjemi to, kdor more,
Slovenec, ki ima srco in oči za narodov napredek , tega nc veruje in---
morda celo gg. Svetec in Toman ne verujeta.
_K«r ni mogoče, tega sc tirjati no more" pravi minister llasner in mi mu pritrjujemo. Vprašanje pa nastane, ali to res ni mogočo, kar mi Slovenci tirjamo. Naloga in sveta dolžnost slovenskih poslancev je , če žo zoper našo slovansko interese osamljeni in, po našem preverjenji, zastonj sede v rajhsrathu, da, ker poznajo žalostno razmero našega naroda, dokažejo g. Ilasnorju, da so ono vprašanje moro zanikati. Naši poslanci morajo vedeti in povedati, da slovenski profesorji morajo po tujih gimnazijah služiti, pri
nas pa tujci uče našo mladino; naši poslanci morajo vedeti, da država kakor mačeha določuje na naših gimnazijah našemu narodnemu jeziku uboge dve —■ in kake dve — uri na teden; naši poslanci morajo vedeti, da nam Slovencem, ne manjka tacili, ki se radi uče in ki bi radi učili v narodnem jeziku, pa vlada prilike no da; naši poslanci morajo g. Ilasncrju pokazati, da dozdaj ni svoje „dobre volje* pokazala niti v ljudski, niti v srednji, temmenj pa v viši šoli. In za boga,, če so dolgo kroniko naših pritoževanj, in lak t, ki smo jih naveli že celo kopico, ogledali in si jo zapomnili, no ho jim težko ministru Ilasncrju dokazati, da do zdaj od vlado nismo dražega pogrešali kakor „dobre volje", in pravične volje. Da, dobra volja, od ktoro je samo en korak do dejanja! 'lega čakamo žo leta in leta, in Bog nam greh odpusti, če nas je skušnja žo tako nezaupne storila, da mislimo in smo skoraj preverjeni, da narodne ravnopravnosti v šoli od tega ministerstva ne bomo e,ele imeli nikdar, da torej do vse denašnjo sisteme nimamo zaupanja. Dokaz, da se motimo, nam bo samo dejanje, nikdar gola, prazna beseda, in prazno obetanje ministra llasnerja.
Neposredne
u.
V Ljubljani 12. marca 1869. — No da se dvomiti, da so uckteri deželni zbori (in med temi tudi deželni zbor kranjski) sedanjemu ministerstvu nepriljubljeni, kar spričuje najbolj cela rešta nepotrjenih velevažnih sklepov dotičnih deželnih zborov. Vendar vlada noče zarad svojo navidezne ustavo- in svobodoljubnosti pa tudi no more kar razpustiti in odpraviti sebi nevšečnilt deželnih zborov brez vsega pomisleka, ker bi jej tako ravnanje pri svobodomislečih evropskih narodih no bilo na slavo. Da bi pa vladi no bilo prav nič žal, ako bi so jej no bilo treba več z različnimi deželnimi zbori ukvarjati, ako bi se mogla iznebiti deželnih zborov, kakor se jo (znebilo magjarsko ministerstvo deželnega zbora sedmograškoga, o tem ni dvoinhe, ker deželni zbori v Cislajta-niji zavirajo centralizacijo, ter lc preživo opominjajo na federativni princip, kteri se z dualizmom, t. j. z nemško-magjarskim gospodarstvom no sklada. Oo se pa vpeljejo neposredne volitve državnih poslancev, bo dunajska vlada v kratkem oproštena deželnih zborov, ker neposredno voljeni državni zbor bi morebiti tekoj v prvi sesiji stavil predlog in sklenil postavo za razpust in prestanek deželnih zborov. Vlada hi navidezno ne ravnala nepostavno in tudi no zoper decembersko ustavo, ako hi na podlagi sklepa državnega zbora deželne zbore razrušila, ker lehko bi rekla, da je to storila po volji neposredno voljenih narodskih zastopnikov.
Komur bi se dozdaj navedeni razlogi no zdeli dosti tehtni, tega morebiti predrami iz prevelike zaupnosti niagjarska politika, ktera ni samo v Trans- ampak tudi v Cislajtaniji inerodajna, kteri nikakor ni vse eno ali obdržć v Cislajtaniji posamezno deželo svojo deželne zbore in košček deželne avtonomijo ali ne. Iz „magyarorszaga" doni na Dunaj centralistična pesem, ktera tudi dunajskim državnikom sna vnema.   No d.i se tajiti , da ima fak-
Narodopisne slike iz našega naroda
III. V i n s ki običaji.
(Dalje.)
Zarad popolnosti te narodopisne sliko si ne morem kaj, da ne bi tudi zlorabo vina ali tega, kar se v vsakdanjem življenji pijančevanje imenuje , omenil. Naš svet je v vžitku vina dosta zmeren, pa poedinoev, pijanccT nahaja se kakor pri drugih tudi pri našem narodu. Čo kteri drugi narod meni, da je čist v tem obziru, damo se radi kainnjati. Vsakter ima svoje hibe, vsakter ima svejo slabosti, pod kožo smo vsi enako krvavi.
Mitologija starega veka nam pripoveduje, da jo zloglasna italijska čarovnica Circo boje tako vino imela, ki je vsakega, kdor ga je pil, v svinjo preobrnilo. Ta nesreča sc jo med drugimi tudi LTisovi druščini pripetila, ki so jo sovražno boginje v področje te čarovnice zapeljalo. Ulis je hoje pravi križ imel, prodno jc svoje tovariše svinstva rešil! Ta pravljica je kaj resničen raitus, zakaj še dan denes jc veljaven. So dan danes ima vino to čarovno lastnost, da človeka, ki mu jo silo delal, v svinjo preobrne. Kazen te ima vino pa šo eno drugo čarovno lastnost, namreč to, da ž njegovopri-pomočjo hromi in kraljevi brez bergelj hodijo in še celo plešejo. V potrditev tega to-le: Znano jc, da so po nekih slovenskih vaseh, posebno V bližini kakšnega slovečega božjega pota, tako zvane beraške krčme nahajajo. „Firbec" — kakor pravi jeziko-piičen Kranjec — gnal me je enkrat tudi v tako krčmo. Bilo je o mraku. Berači so jeli eden po eden v krčmo kapati. Prvi posel vsakega je bil, da je priberaeeno krajcarje seštel, drugi pa, dajo krušne koso, ki jih jc imel polno mavho, razsortul na tri sorto, na belo, zmesno in črno.   Bilo je Rokovo in vspoh beračenja jako povoljen. Na
kruh so žo kupci čakali, pošteni težaki, ki od dnine žive. Ko jo ta beraška borza pri kraji bila, je začel krčmar vino nositi. Vino so ni klicalo, ampak kolikor ga jo krčmar na mizo postavil, toliko se ga jo plačalo in pilo. Česar je šo manjkalo pri tem beračevskem taboru, naime godbe, prišlo jo kmalu. En lajnar v dolgem soldaškem plašči stopi v izbo. Vsi berači, ki so bili žo j precej vinjeni, pozdravijo ga per acclaniationom. Lajnar začno pri peči Ivrtaljko obračati, lajna začne hrepati in kašljati kakor jetičon človek, pa vendar jo šo toliko- sape imela, da so jc moglo plesati. In res, kdor si je mogel brgljo odvezati, odvezal si jih je, in v kotu za pečjo je bila cela berg-iljcvska zbirka. Zdaj se sprimeta in zasučeta en dolg z verižen dedej z eno sloko babo, iu za njima šo več drugih. Lesene noge so vmes po taktu kaj glasno ropotale in cunje so opletale, da je bilo kaj. Jaz konca nisem čakal, I pa toliko rcčein, ako bi bil Dante kdaj kakšen tak beraški ples videl, on bi Iga bil gotovo v svoji božanski komediji naslikal, kajti tak prizor jc ros [infernalen prizor. Jaz ga nikdar ne bom pozabil.
Pijanec bo čuti razžaljenega, čc ga kdo s tem grdim imenom pita, ;on ponosno odvrne, da ni pijanec ampak vinski mož ali pivec in čo je pijan bil, pravi daje bil lc dobre volje. Vino, pravi, ni za žejo, ampak le za dobro ■voljo. Smrekovi veji (na Hrvaškem imajo mesto smrekovo vejo brinjev vršiček), ki nad krčminih vratih visi, pravijo pijančki, da jo sv. Petra brada, ali božji prst, ki jim veleva noter iti. Svojo vedno žejo nečiniurniki s tem opravičujejo, da jo celo Kristusa na križi žejalo! Vsak ogenj, vsak požar soda ugasiti, pijančeva žeja nikdar, in vsak ob tem umrje, ker ni mogel srojc žeje :do dobrega pogasiti. Poglejte ga, tam-le je iz krčme priinajal. 1'odvogo so (mu bile skor prevozke in prag previsok. Kakor ladija, ki jo vihar zdaj na I to zdaj na ono stran nagiblje, ravno tako se on po cesti sem ter tjc ziblje'. Ze bi človek mislil, da sc bo zdaj pa zdaj prekopicnil, pa se vendar opet vlovi in vzdigne. Negotovo stopa kakor sv. Peter po jezeri, ki je premalo zaupanja imel v mojstrove besede. Sam seboj v eno mer godrnja: šmont — pravi -- si se dal tako voljno piti, moraš se še dati voljno nositi.   Zdaj sc
10143685
13
tično magjarsko ininistcrstvo politiko vseh dežel cesarja Franc-Jožefa v svojih rokah. Kar magjarsko ininistcrstvo hoče, to sc zgodi v Trans- in Cislajtaniji — v tem imamo žalibog, že lc preveč skušenj. Mavrsko ininistcrstvo ni trpelo po kronanji avstrijskega cesarja za ngrrskega kralja poprcjš-nih vzajeinnodržavnih avstrijskih ministrov Da krmilo, ter jo pritiskalo na to, <la se izvolijo na podlagi dualizma za neogerskc dežele novi ministri, in zgodilo se jc tako. Magjarsko ininistcrstvo je zahtevalo za vzajemne finančne zadevo trans- in cislajtanskc delegacijo, magjarsko ininistcrstvo ni hotelo več ko :;0% vzajemnih državnih stroškov prevzeti, zatorej so sc morali Čislaj tanci nczinagljivi butari 70"„ vzajemnih stroškov podvreči; magjarsko mini sterstvo je novo postavo o nabiranji vojske na dan spravilo, državni zbor dunajski jc to postavo tudi M Cislnjtanijo sprejel. Zdaj nam pa žuga šc en nov dokaz pogubljivc magjarske VMgamogOČnosti, namreč — razrušitev deželnih zborov v Cislajtaniji po neposrednih volitvah državnih poslancev. Kdor lo hoče, mora prerideti, da magjarskn politika pa to meri, Cislajtanijo kar se da centralizirati, oslabili, posameznim deželam popolnoma roke zve-zati, kakor so jih Magjari sami vsem neniagjarskim narodom pod ogersko krono zvezali, da bi jih lagljc za stvaritev velikega „tnagvarorszagu" vpo trcbljcvali. —- 1'ride sicer čas spoznanja , da nehvaložnost tudi vladam slab sad obrodi, ali za Avstrijo bode boje prepozno.
Zdaj si pa pogledimo neposredne volitve državnih poslancev nekoli ko šc od druge strani. Kaj bi imele take volitve posebno dobrega na sobi V Ali sc bode ž njimi državni blagajnici kaj denarja prihranilo'.-' Kaj šc! Ali bodo mar volilei in gosposke monjopravila,monj potov,monj stroškov imeli? Tudi ne, ampak šc več, ker te volitve hi bile nove, dosedanje bi pa tudi vse ostale. Kaj bi pa vendar neposredno voljeni državni poslanci narodom po magali? Njihovi zagovorniki pravijo, da bi poneposredno voljenih državnih poslancih vlada bolj natanko izvedela potrebe in želje ljudstev, ker neposredno voljeni poslanci bi izmed svojih volilcov naravnost v državni zboi prišli, po njih bi bila vlada v neposredni dotiki narodi! — Na tako govorjenje človek nc ve, kaj bi odgovoril, ker resnica jc ravno narobe temu! V deželnih zborih imajo sedaj dežolnodržavni poslanci najlepšo priliko, prepričati so o mislih in zahtevali BVOJegn naroda, to lefako sprieiije celo predsednikov zvonček v deželnem zboru. Po deželnih zborih in po deželnodr-žavnih poslancih, ktere celi deželni zbor izmed BVOJe Brede voli, vlada prav natanko izve" želje in potrebo dežel in narodov*), ali žalibog, da vlada na želje ia znhtovanja narodov no posluša in narodovih potreb noče pripoznati. Čo jc vladi res kaj inar za to, da golo resnico izve, ktero ji le pošteni, domači, narodni poslanci povedati morejo in hočjo , kako bi sc namreč moglo željam in potrebam narodov zadostiti, kako pa je to, da se ravno vlada deželnih in državnih narodnih poslancev najbolj ogiblje in boji V Kdo more tajiti, da ni res tako? Cela krnljostvn m provincije lehko to spričujejol — Oni ki se za neposredne volitve državnih poslancev poganjajo, so šo nikdar niso narodno skazali, njih namen jo ravno nnsproton njihovim besedam. — Vsakemu volieu je gotovo prej mogoče . včasih v domaČ deželni zbor pogfe dat priti, kjer se lehko z deželnimi in dežrliio-državniiui poslanci snidc, ter se o njihovem vedenji in o njihovih poslanskih zmožnostih lehko sam prepriča. Neposredno voljeni državni poslanci bi pa ne imeli te priložnosti, ker bi se deželnih zborov ne vdeloževnli. Deželne in deželno-državne poslance skoraj cela dežela osobno pozne.. neposredno voljenih državnih poslancev bi pa v domači deželi le malokdo poznal, in o njih delavnosti za domačo deželo in za korist države bi le po časopisih morebiti kdo kaj izvedel, Ler gotovo je lo malo takih volilcov, ki bi mogli v državni zbor na Dunaj svoje poslanec opazovat in poslušat budili. Kje bi lela torej vodna neposredna dotika z volilei? Deželni zbor je učilnica poslancem za državni zbor, deželnim poslancem je veliko laže iz  svoje srede prave može v državni zbor
*)  Ako so poslanci m ožjo , iln itnnjo pogumu dovolj govoriti zu svoje deiele iti narod! - Vreiln.
vlovi za plot, pa opel godrnja: če se je morala trta na kol vpirati, ko ,je| grozd rodila, kaj se ne bi vino plota držalo. Narodni pregovori pravijo, da pijance nikamor pota tako dobra ne naide nego opel nazaj v krčmo, in da se preje ne preobrne, prodno se v grabo ne zvrni'. V krčmi je najraji, in Bioer zato, ker so v krčmi, kakor v cerkvi, \si ljudje enaki. O veronnuku ve najbolje tisti evangelij, v kierem se čudež v Kam Galilejski pripoveduje. Naša slovenska frazeologija pravi o hudem pijanci, da bi še matere božje doto zapil, če bi mogel, da pije kakor božja tnavra, da njegovo črevo nima dna, in šo več drugoga, kar če hi povodni, mi naši mlajši kritiki, Ki so, kar so estetičnega čuvstva tiče, prava slovenska joiinosse doreo. ne bi radi prizanesli. Kna narodna pripovedka pripoveduje o nekem mlinarji, ki je bil tak hud pijance, da je v malih letih mlin in vse kar god je imel zapijuckal. Njegova pesem je bila tista, ki pravi: Kar kol imamo — vse prodamo, in za sladko vince damo itd. Nasledek jc bil, da je mlin prišel na boben, mlinar pa na kant. Enega dno seže v žep, pa ne ošlata ne enega okruglica več. Gorečica ga gori in doli dere po požiralniku, rad bi si jo z merico starega v doljcno predele poplahnil, pa ne glešta groša več. Kaj jo storiti drugega nego se k vodi ponižati. S prva, kader jo jc pil, so se mu oči nabreknile, in debelo je gledal kakor žaba. pa nazadnje sc je vembir-lc privadil, saj so jo šo bojo cigan na batino privadil. Pozneje ko jo do prepričanja prišel, da je voda še bolji božji dar nego vino, jo večkrat izdihnil in dejal: o jaz nesrečnež, ko bi bil poprej vedel, kako je voda dobra, šc denes bi lahko mlin imel.
Grji pa od pijanca je pijanka. Pregovor pravi : ni seno za goske. ni vino za ženske, Slovenska dekleta ga malo pijejo, sramujejo se, očitno pred ljudmi veliko piti ga. in če že kupico prime, sc od mize proč obrne, in tri-četirikrat požre. Kranjska nevesta ga samo toliko kušnje, da žnabljič malo va-nj pomoči. Zene ga že raje cuzijo in sicer naj raje na skrivaj, ker se za sramoto ima, če se reče; ta in ta ga rada pije. Vseh vernih duš dan,   pravi narodni koledar, jc ženski dan, in ta dan še žensko rade
voliti, kakor hi bilo to volilcem pri neposrednih volitvah za državni zbor. In sc eno vprašanje so mora tukaj staviti, namreč: za kter zbor bi sc imeli izvrstneji, sposobneji možjo voliti, za deželni ali za državni? Ktere zadeve so za posamezne dežele inienittieje, deželne ali državne? Kranjska dežela pošilja le šesti del števila deželnih poslancev v državni zbor; čo se tedaj prigodi, da se izvoli v deželni zbor kter nesposoben nevreden poslanec, to še ni taka nesreča, ker je med celim številom vendar šc dosti zmožnih mož v deželnem zboru, in deželni zbor, ako vestno ravna, ne pošlje nesposobnih poslancev v državni zbor. Če bi sc pa pri neposrednih volitvah državnih poslancev nevredni, nezmožni možje volili , bi so zarad majhnega števila državnih poslancev škoda nc dala poravnati tako, kakor pri šestkrat tolikem številu deželnih poslancev.
Ne zdi sc mi treba, šo nadalje dokazovati, da bi bilo neposredno volitve državnih poslancev ne lo za nas Slovenco, ampak tudi za vse drugo narode in tudi za Nemce na vsako stran škodljive. Če so imajo neposredne volitve poslancev vpeljati, naj se vpeljejo za deželne zbore, nikakor pa nc za državni zbor. Ali čemu bob v steno metati! — Neposredne volitvo državnik poslancev so namenjene proti Slovanom , in Slovani smo pod sedanjim ministarstvom že vsega navajeni in na vso pripravljeni, dokler bo vladalo.   Dokler bo!
Ozir ud zadnjo čase slov. politike.
(Daljo.)
t ^
Mi Slovenci in Slovani Bploh, kakor smo že večkrat z Uusijo vred v djauji pokazali, smrti Avstrije ne želimo, marveč pravimo, da, čo bi tudi sedanja Avstrija kedaj razpadla, ne bi poprej miru bilo, dokler se no bi na njenih razvalinah nova federativna država napravila , naj hi se žo Avstrija ali kakor si bodo imenovala. Mi torej z opozicijo svojo lo to nameravamo, da hi sc Avstrija ali prav za prav v njej gospodujoči Nemci in Magjari vsem tistim svojim „histeričnim" pravicam, ki so drugim narodom historične krivice, odpovedali. Mi želimo, da hi Avstrija še vek za vekom živela in cvetela in ravno zarad tega, ker to želimo, želimo tudi, da bi so v takovu federativno državo predelala , kakoršna jo v vzhodni Evropi tako neobhodno potrebna, da bi se če tudi sedanja Avstrija razpade, na razvalinah njenih z avstrijskimi Nemci ali brez njih prej ali pozneje gotovo povzdigniti morala. Ako avstrijski Nemci na razpad Avstrije špekulirajo, ako jim misli slovenskega „ rojaka" Kromerja po glavi blodijo, da si bodo pruski pikelhavharji po mogočem razpadu Avstrije tudi Slovenijo, Istro in Dalmacijo osvojili, ter lc ne sicer bogate, pa silno važne, primorske dežele pruski Nemčiji kot južni Slezvik-IIolstoin priteknili, delajo kakor sem že drugje omenil , raačun brez krčmarja, ki jim so no bodo, ako Bog da in sreča junaška , nikdar uresničil , čo bi tudi Nemčija kakor ribniški Velikoneinec trdi, svojega zadnjega moža in poslednjo kapljo krvi a to postavila. Slovenci bomo narodno avtonomijo in svobodo kot pošteni Avstrijani v Avstriji iskali, doklerkoli bo Avstrija stala. Ako pa Avstriji zarad krive politike nemških ali nemškomagjarskib pijonirjev prej ali poznej odklonka, iskali si bodomo narodno samostojnost v zvezi z našimi jugoslo-vanskimi sorodniki. Zvesti smo si, da ako bi utegnili 1'rusi tudi Slovenijo in Dalmacijo za seboj „als ein dienendes glied" pod pruske pikelhavhe vleči, ne bi za zainostojnost našo zoper Prusa le naše, ampak tudi drugo puško govorile, kterih je še nokoliko več, ko pruskih. Tudi českomoravske dežeio si 1'rusaki z lepa nikdar osvojili ne bodo. Če bi jim so pa vendar kedaj posrečilo češko kraljestvo s surovo silo podvreči, bi so kmalu prepričali, da českoslovanska kri ni voda in da si s češkim kraljestvom šo toliko pomagati nc hi mogli , ko nekdaj Avstrija z lomhardo-heneškim kraljestvom. Razen tega pišejo vsi češki organi, da, če bi kedaj  v tako stisko prišli, jim no bi
tnalo   naločcjo.   V čem   ima   ta   običaj   svoj   koren   in   svoj pomen mi
znano.
Vinsko pijanstvo pa še ni najhuje. Človek se opijani šo drugih Stvari. Mladenič sc vpijani ljubezni, ter so jo časi, če mu jo prilika ugodna tako naloee na deviških ustnih, dn jo nazadnje za vse drugo slep in gluh. On plešo skozi življenje kakor pijana muha. — Koscu mož so vpijani česti-lakomnosti, in da se te slaščice do kraja navžije, mu časi ni nobono sredstvo prevmazano, nobeno prenenioralno, samo da mu pribavi polni bokal časti in dostojanstev. Najhuje pijanstvo je pa, kakor naš narod pravi, če so kdo kruha vpijani, t. j. če ga prevzetnost napuhne. Po vsakem pijanstvu kolikor toliko glava boli, kader se človek strežne; po nobenem pa no tako, kakor po pijanstvu kruha. Kdor se tega pijanstva strežno, ta po izgubljenem kruhu še vse bolj javka, nego jo mlinar javkal po zbohnanem mlinu.
Naše proste ljudi bi jaz pa šo iz nekega posebnega obzira svaril, varovati sc kolikor mogočo vpijanjonja, in sicer iz tega obzira, kor je pijanstvo velik neprijatelj našega materinega jezika. Naš kmet, kader ga lo količkaj v glavi ima, govori vso druge jezike : nemški, laški in magjarski, samo slovenski nc. Bil sem enkrat priča sledečega prizora. Bilo je na Št. Vidovo in v župni,sv. Vidu posvečeni cerkvi, veliki obletni shod. Fajmoštcr je povabil, kakor je žo navada ob takih prilikah, razen drugo gospode tudi vso četeri cerkvene očete na obed. Učitelj, jaz in ti četirje irhasti možje smo sedeli kot dii minorum gentium skupaj na dolnjem koncu mize. Nas kmet, ki ga delo zmerom za obe dve roki lovi, mora vsak dan zgodaj vstajati, in celo noči to vkrasti kardanu daljine manjka; on mora! žlico iz roko — pa posel v roke -- ubijati se ves božji dan za ljubi vsakdanji krušec. Ta naš kmet tedaj pravi, da je to po gosposki, če sc zjutraj po spanji še malo v postelji poleži, in po kosilu šo malo pri mizi posedi. Tudi mi smo kakti gospoda po obedu še malo pri mizi posodeli. Gospoda na gorenjem koncu mizo si jo po obedu z gosjimi peresi zoho trobila, mi na dolenjem smo [>ft i" - kupico gledali.  Na gorenjem koncu je gospoda kavo pila, mi na do-
trebalo šo le pomoči iskati in prositi, ampak do so zdatne pomoči tudi brez prošnje že naprej gotovi. Tako bi avstrjski Nemci, in med Čehe in Poljake v-nej/.deni nemški Šlezaki lehko sami v jamo padli, ktero ('ehom kopajo. Še hujo utegnilo bi so po razpadu Avstrije Magjarom goditi , kajti prišel bi dan plačila za to in ono starodavno historično krivo. Kruha- in gospodova-irvželjnosti pijani Nemci (zlasti dunajski) in Magjari bi torej z razpadom Avstrije največ sami sebi škodovali. Zato so ti hegemoni slepi do kraja, ker no vidijo, da sami pod seboj vejo sekajo, ker se nočejo po izgledu Švajce in svobodno severne Ameriko ravnati, ampak venomer takovo pravice in privilegije za se zahtevajo, in kot „salus rei publicao" z nezaslišano teroristično energijo branijo, ktcic so drugim narodom največa krivica, in poleg kterih Avstrija cveteti in nobeno ministarstvo izhajati no moro in nikdar izhajati no bo moglo, razen če bi čarati znalo.
Takovo historično pravo. ktero pa ima v sedanji podobi komaj v nrekuoijah od 1. 1848 in 181!) nokaj mršave historično podlage, je raztrganje \vstrije na dve državi, ktero si v ravno tisti strupenski in zdaj s sladkorjem navideznega liberalizma potrošeni politiki srečo in blagostanjo iščete, v ka-koršni si ga jo poprej centralistična Avstrija v svojo največo škodo iskala Ako bi Magjarom na obstanku Avstrijo kaj ležeče bilo, ne bi bili nikdar tolikega razdvoja zahtevali, niti vZalitaviji magjarske centralizacije, ki ni nič druzega, ko niagjarski Šmerlingijanizem, vpeljavati jeli, ker s tem kažejo, da niso za las bolji od nemških centralistov , kterih so so komaj lcšili, ki svoj nemški Šmerlingijanizem šo zmerom kot zlato tele časte, (ter ga prav pridno kujejo z neko sila težko, na videz liberalno materijo, da bi mogli ž njo gospodom onega stanu, kteremu so Slovani pri zadnjih volitvah več zaupali, ko nemškim ali ponemčenini birokratom, prav liberalno vrat zaviti 'ali jih vsaj prav liberalno v blato pogaziti) in ki so se v poslednjem času toliko poboljšali, da osrečevanja no silijo več vsem avst. Ncnemecem, ker vsled poravnanja z Ogri tega več delati ne smejo, ampak da zdaj le šo Cehom, Poljakom, Dalmatincem in Slovencem veljajo besede: »ptiček jej ali umri". Očevidno je torej, da so pravo zadeli tisti .hudourniki," kteri so prorokovali, da dualizem nc bodo Avstriji velikih smrtnih ran zacelil, ampak jih le s svotlim, pozlačenim papirjem zakril, in da poravnava z Ogri ako je Nemci in Magjari kaj skoro v federativnem smislu no popravijo, ni nič druzega, ko testament Avstriji. — Ako Ogri niso več Avstrijani, kakor se babajo, ampak le Ogri, smejo tudi Čehi, Poljaki in Slovenci reči, da niso Avstrijani, in ime »Oesterreicher" skrčilo bi se lo na prebivalce »Krzherzog-thuina", kajti, ko jo po vpoljanji ustave po vsej Avstriji šo nemški build V gospodu zaspal, nehal jc ves razloček med Ogri in tako imenovanimi „ Krb-landor", ktero so postalo to, kar je Ogorsko, torej so no morejo nič bolj ali nič monj k Avstriji prištevati, ko Ogorsko. Kar so Klapkinim rojakom dopušča , so tudi vselej lojalnim Slovanom v greh šteti no more. Toda kam pridemo po tem potu ? Vsak državljan, ki z Avstrijo pošteno misli, ga ob-žaljuje, ker vidi da pelje v gotovo pogubo.
Čo bi z Avstrijo pošteno mislili, hi Magjari , ki so so toliko habali, da so žalostno iniuolost z zagrinjalom pozabljivosti zakrili , ako bi hoteli v smislu teh besed res pošteno ravnati, za svojo dolžnost in »zvvangslage" spoznali: žalostno nasledke krive nemško politike, iz ljubezni do skupno avstrijske domovino s Slovani vred dobrovoljno sprojeti ter se nc krcmžiti, in svojo lastne pogačo zahtevati, temveč so šo lo prav živo potegniti za »vsi enako bremena, vsi enake pravice." Še veliko nespametnejo od Magjarov ravnali so pa v poslednjem času Slovaki, ogerski Rusini, Srbi, Romani in hrvaški Magjaroni , ki so se dali Magjarom v dualizem zapeljati z obljubo malih davkov. No lo zato, ker so ravnanje Magjarov ne vjema z obstankom Avstrije, ampak ker jo očitno, da gospodujoči Magjari razdelujejo in bodo razdeljevali dokler se bo dalo, tudi male davke tako, da ho v primeri največ nemagjarska grba trpela. In če tudi ne ; čo tudi bi jim Magjari zares po primeri šo manjše davke, ko sami  sebi preskrbeli, jim se Nemagjari no
bi smeli zavoljo tega slopo podvreči, marveč možato jim reči: »Kar ste vi, to smo nn;" mi imamo pravico braniti so vsake krivico ravno tako in ravno tam, ko vi; ako smo sami zaso preslabi, ako potrebujemo pomoči, opiramo se raji na Čehe in druge slovansko brate naše, kteri z nami pošteno mislijo: vi z nami ne mislito pošteno, če bi nam tudi v resnici k najmanjšim davkom pripomogli, ker hočete v plačilo za to na potlačeni narodnosti naši svojo veliko Magjarijo zidati ; mi smo to, kar sto vi ; čo bi so pa pred vami v prahu vili in iz vaših rok kot kako posebno radost v svojo največo škodo prejemali to, kar prav lehko sami ali s pomočjo svojih sorodnih bratov dosežemo, bili bi malopridnemu psu podobni, ki molči, in tatu v hišo pusti, če mu lo kos kruha v gobec hiti." — Tako hi bili morali govoriti, tako se vesti Slovani in Romani onstran Litavo potem, ko bi bil nemški absolutistični in u-stavni centralizem bankrot napravil, in gotovo ne bi bili nikada tako daleko zagazili v pogubo svojo. — Naj vendar skušajo po novih volitvah poravnati, kar so po starih zakrivili. —■
Šo uespamotneje od revnih Slovakov ravnali so pa nesrečni Poljaki, Rusini in Sloveuci. Poljaki dali so so Nemcem na dualistično limanieo zapeljati, ko jim so zviti nemški lovci nekaj lepega od obširne avtonomijo in supremacijo čez Rusino čivkali, Rusini so se dali zapeljati, kor jim so usmiljeni Nemci obetali reihsrathovo pomoč zoper zatirajoče jih Poljako, — Slovenci .... no vem zakaj ; lo pa vem , da so s Poljaki in Rusini vred Nemcem pomagali trmo Magjarov uresničovati, iz starodavne Avstrije Cislaj-tanijo in Translajtanijo narejati in z davki preosloženi Cislajtaniji še večo lavke napravljati, pa no v dosego narodne ravnopravnosti, ampak v ohran-jenje in zavarovanje nemško supremacije. Zavoljo tega bili so slov. drž. poslanci od očeta nemškomagjarskega dualizma očitno pohvaljeni in z obljubo karlovsko-ljuhljansko-trebižke železnico obdarovani, ktera železnica so bi že tako napraviti moralo, ako jo potrebna; čo pa potrebna ni, ali čo sc nc bi splačevala, jo še delati ni treba. Res da so bodo Slovenci, ako so ta žolez-eiea napravi , prav lehko v Blod vozili zdravit si svoja od tlačenja k zidu polomljena rebra, ali to je presneto žalostna tolažba. (Daljo prih.)
lenjem smo si pa mesto kavo ueipiivalent v vinu izprosili. Knjmoštor ni bil skoporad, dal je vina nositi kolikor smo ga le poželeli, in gotovo ga je raz-memo na dolenjem koncu mizo dobro še enkrat toliko poteklo, nego na gorenjem, kakor da bi se bili skušali med seboj ! Učitelj siromak je bil vina sestradan, cerkveni očetje so pa tudi malo kdaj toko zlato kapljico v povži-tek dobili. Posebno pa eden cerkvenih očetov ni mogel vina videti, kakor maček slanine ne. Kaj se zgodi V Za malo časa je začelo našemu cerkvenemu očetu vino preglavico delati. Do zdaj smo so vse skozi lepo po domače razgovarjali. Na pok na skok pa naš cerkveni oče v nemščino loputne. Vzeme polno kupico, pa gre korajžno goro k domačemu fajmoštru, postavi kupo pred njega, ter začno od besedo do besedo tako-le blesti: „No gospod er forar trinks bnjn! — Donim nit trinks bajn! — FerHuft! — Trinks!" Celo društvo je v tak homeričen smeh vdarilo, da se je vsa soba tresla. Meni sc je pa mož smilil. Gotovo je bil drugi dan ves poparjen in zbegan, ko so mu povedali, kako so je pri obedu vladal, da jo gospoda fajmoštra tikal in šo celo klel.
Nemški filozofi so šo marsičesa izmislili. Tako jo ne davno neki A Bastian v Berolinu v svojih možganih to izmislil si, da no mislimo mi, ampul proizvod nekega drugega, ki nas za mislotvorenje samo kot nek kaluj vpotrebljava. In ko jo Bastian to iztuhtal, jo naprej vso mojo misli v to vpičil: kdo jo ta, ki mesto nas v nas notri misli? Tudi to je našel, (nemški lilozot čo hočo vse naide,) ter rekel da Kosmos v nas misli. Našo misli vse tedaj od Kosmosa in od promen v njeni odvisne. S tem se da prav lahko vsa odgovornost za naša dejanja in nehaiija od nas pa na tega go spoda Kosmosa odvaliti. Enaka jo s pijanstvom. Pijanec jo samo kalup, 1 kterem vino kot hud duh razsaja, neon, ampak vino iz njega govori. Ni on za to odgovoren, kar vinjen počenja, ampak vino, ali po Bastianovi teoriji čo se hoče, Kosmos. (Daljo prih.
Politični razgled.
V zadnjih sejah poslansko zbornice jo bila postava o doželui brambi na dnevnem redu. Kdo bi mislil, da bi mogla ta vojaška stvar vzbuditi v zbornici strahove pred federalizmom in narodnostmi , kteri so se to sesije tako skrbno izogibali. In vendar so se vzbudili! Dotičnoga odbora večina hoče po ministerski želji vso deželno hrambo nekako utopiti v stoječo vojsko in jo izročiti neodgovornemu armadnemu zapovoljniku, oziroma generalnim komandom, seveda osrečiti jo tudi z nemškim zapoveljnim jezikom. Manjšina hoče deželni hrambi ohraniti nekoliko narodne samostojnosti in jo rešiti eentralizujoče vojaške uniforme. Manjšina hočo dež. hrambo po narodnostih in geograiičnih razmerah ruzdeliti v H distriktov, ti bi bili: Gali-eija in Bukovina; češka; Moravska in Šlezija; Dolenja in Gorenja Avstrija-s Solnograško vred; Štirska in Koroška; Kranjska, Goriška, Istra in Trst; Dalmacija. — Narodni zapoveljni jezik — pa državni zbor! Schindler je komaj slišal prvo besedo, že jo zakričal — linis Austrijao ! in razlagal, da le šo avstrijska misel more vojake navdušiti in armado ojačiti. Toman ga je tolažil s staro novico, da jo pred vsem treba spravo z vsemi avstrijskimi narodi. Skeno je svetoval, naj so preide v vsej osnovi na dnevni red. Mi-nisterska večina ni mogla lepe prilike izpustiti iz rok in je pokazala, da jo bolj ministerska, nego sami ministri, in bolj vojaška, kakor kterikoli general z najvišim in najtrjim zavratnikom. Z 81 proti 59 glasovi se jo potrdil ladni prodlog. — Scbindlerju na njegovo »avstrijsko idejo" včeraj - enkrat pošteno odgovarja »Tagespošta". Vsakako je gotovo , da abstraktna avstrijska ideja v armadi zastopanih elementov ne more navdušiti. Zlasti zato no, ker ti elementi pojma »Avstrija" večidel niti ne umejo. Z vojnim krikom: „Za Avstrijo!" ni dandones niti ono kompanijo v ogenj spraviti. Slovanski vojak tirja, da so postopa ž njim kot s Slovanom, nemški hoče ostati Nemec, Oger pak Oger. Narodna deželna hramba nima v sebi nobene nevarnosti, in ko hi jc kaj malega imela, ima za to mnogo mnogo drugih prednosti. Narodnosti naj se v armadi umetno ne zatirajo, ampak goje in podpirajo, saj jo narodno čutjo oni element v armadi, ki dajo moč in navdušenje vsaki vojski." A to pridigovati sedanjemu državnomu zboru — jo pridiga gluhim in slepim!
Ministra Taaffe in Pl o nor sta poklicana k cesarju v Trst. Sklepati so ima o tržaški ladijestaji.
Poslanec Monde je hotel sam staviti predlog zarad neposrednih volitev v drž. zbor. Med svojimi tovariši ni dobil potrebnih '20 podpisov! Iz tega izvira dvojno: Ali državni zbor nima zaupanja svojega nemškega javnega mnenja: potem naj so no bahari nemštvo s tem zaupanjem in z osko dotiko med volilei in poslanci! Ali pa je kričanje nekterih društov, zborov in zastopov po neposrednih volitvah tako abotno , da ga zaničujejo celo »zaupni možje" in »voditelji" teh kričačev! Kdor vč, naj nam stvar tolmači drugače
Vladika S tro ssm a y o r je bil te dni med potjo v Djakovar na Dunaji, in jo izročil škofovski konferenciji promemorijo, potem pa naravnost zopet odpotoval.
Mestno svctovalstvo praško jo sklenilo peticijo do Njegovega Veličanstva v zadevah šolskega nadz o r n i š t v a. Zadnji stavek obširne peticije se glasi: »Vašo c. kr. apostolsko Veličanstvo naj blagovoljno zaukaže visoki vladi, da se v porazumljonji z mestnimi zastopniki izdela osnova statuta za srenjsko šole praške, in da se osnova vzeme v postavno obdelovanje, do tje pa naj se ne izvršuje postava 8. febr. t. 1. o šolskem nadzorovanji v mestu Pragi, ali pa naj se vsaj preskrbi, da so srenja praškega mesta brani v svoji postavni pravici do samoupravljanja s svojim premoženjem in svojimi zavodi, da bo smelo in moglo samo odločevati  proračun za šolsko namono
in dotične srenjskc prikladc. in so mu tudi ohrani presentarija učiteljev." — Dunajski časniki so polni žolča prot tej peticiji.
Prostor našega lista nam do zdaj ni dopuščal priobčiti sestavek' kterega jo župan g ras koga mosta javnosti i/točil glede neposrednih volitev. Pridržujemo si pravico o pismu odiirnejl govoriti. Za denes pa naj objavimo le nekterc prezauimivc in podučljive stavko iz pisma . o ktorem se pač mora reči, da jc naiv no ,aus der Sehule g(-(h\viit/.t.u ,Ako vpcljamo neposredne »olitfe", pili g. Frank, „žrtvujemo" (Nemci) parlament, ki jc bil do zdaj vos naš. U Nemcev, ki so d«) zdaj v večini, postali hi Nemci, ki bi morali biti v manjšini, in iz tega hi nastala za našo nemško kulturo f?f), /a našo svobodo neizmerno velika nevarnost. Mi Nemci bi postati svoji lastni izdajalci, kova. i svoje lastne nesreče!" Pa naj pridejo šc fliifl in niže sodnije, naj pridejo gospodje dižavni pravdniki, naj pridejo uradni in prostovoljni ovaduhi in naj nam skušajo dokazati, da Nemcem ne gre za ne mik o supremacijo, kjerkoli t javnem življenji svoj nemški palce ganejo!
Nedavno so bili nekteri časniki raznesli »upanje«, da ho grof An-draši spodrinil grofa l'.eusta in stopil na njegovo mesto. Zdaj prinaša „Dobatte* kakor pravi, od „prav češčene" in »popolnoma veri' vredne" strani „razjasnilo", v kteiem se pripoveduje, da je eden čeških »agitatorjev" zadnjič na Dunaji z Andrnšijcm govoril, in je ta rekel Cehu : »Zahvaljujem se Vam, da me nc nahajati' na pravem mestu: ali eno odkritosrčnost za drugo. Bojim se, da se bo z menoj ravno tako godilo, kakor v znani prav-Ijioi Žabam, Ittorim jo Jupiter, ko so bde s svojim kraljem nezadovoljne, štorklje za kralja postavil. Meni se zdi Bcuat š<S preveč prizanesljiv in pomirljiv. Jaz bi Z vso svojo močjo — pospravljal." »(lorrespondenz" na to pravi, da sicer ne v6, s kakovimi ..agitatorji" se Andraii peča, da pa jo ta agitator gotovo bil žaba, če sc je predrznil v imenu češkega naroda reči, da bode Andrašijevo državno kancelarstvo pomoček za splošno pomirjenje. Ceski možje, ki imajo v narodu upliv in veljavo, vedo in vidijo, kaj je naredil ravno grol A. v trojodini kraljevini, v vojvodini in na Erdeljskem, in njih »željo" se ravnajo po tem.
Po Ijski poslanci neki nimajo nič upanj,n da bi se gališka resolucija rešila še v sedanji sesiji, ker si ministarstvo no ve nobenega sveta. Poljski časniki pripovedujejo, da hi poljski poslanci , ko bi z resolucijo nič biti ne moglo, prosili, naj poslane zopei Ooluhovski namestnik! Pod Bolnoem je res vsaka bedarija mogoča!
Srbski vladni list „Jedinstvo" krepko zagovarja pravico knježevino sib,ko, da sme sama za-sc sklepati kupčijske pogodbo s tujimi vladami in pravi med drugimi: „Tursko kupčijske pogodbo so nam izsezale našo kupčijske in obrlnijsko moč, tako da smo bili na svojih tleh, v svoji hiši služabniki tujcev. Tujci so si prisvojili ves dobiček našega dela, mi srno si služili komaj vsakdanji kruh. Z onimi nepostavnimi in nepravičnimi pogodbami so nam bile roko zvezano. To je bilo za nas tom nadložneje, ker Turčija od nas nima ničesar tirjati, razen letni tribut. Srbe jo nadalje selo razkačilo, ko so izvedeli, da noče Turčija vzhodno železnice napraviti po Srbiji, da bi jo tako odločila od svetovne promete. »Vidov-I>an" pravi, da se sicer ta namen no da izvršiti, da ga bo pa Srbija na vse moči ovirala, ko bi ga Turčija vendar-le izpeljati hotela. Cas bi bil, da bi se res Srbija  začela kot polno letna obnašati  in   po  tem ravnati.
Med pruskimi in francoskimi vladnimi listi se jo vnel zdaj še nedolžen boj s peresi in črnilom. Zlasti se kaže nevolja v pruskih časnikih. Vendar se menda za zdaj še ni nič resnega bati. Saj vesta Napoleon in BUmark, da je izid prav dvomljiv, ker je Prancija toliko močna, kakor Prnsija. llismark razen tega še ni gotov, ali bi mu južne nemške države hotele pomagati, ko bi sc hoj vnel; Napoleon pa bo vsaj toliko čakal, da so dovrše splošne volitve na Francoskem. Iz nasprotno nezaupnosti menda za ta trenotok druzega ne izvira, nego da ste oho državi od pete do glave oboroženi in ena na drugo prežite in čakate — ugodne prilike, da si skočite v lase.
Komaj sc jc pogroznila ena konfr encija v pozabljivost, že pripravljajo prepostrežni diplomati drugo. Telegram namreč 10. t. m. poroča iz Bruselj a: Kakor naznanja „Indop." se je sešlo denes ministersko svo-tovalstvo, da se posvetuje o nasvetih francoskih in njenih tirjatvah, naj sc Bnide zarad hclgiškega železniškega vprašanja konferencija v Parizu.
1/ L is abo n c sc brzojavljn : Vojvoda Montpensicr jc neki izrekel, da si ne ho prav nič prizadeval priti na spanj s k i prestol, da pa krono sprejme, ko bi ga volila kaj prida večina, ker noče da hi iz njegove volitve izvirala državljanska vojska: pač pa želi, da bi bila začetek nove ere, v kteri bi vladal mir, blagostanju in svoboda.
Razno stvari.
(Mariborske gimnazijo profesorji), med kterimi jo — mimogrede omenjeno — sedem Slovencev, so te dni odposlali prošnjo do ministarstva in drŽ. zbora, da se jim plača poviša. Mi smo sicer vselej zastopali zmanjšanje državnih stroškov, in tako znižanje davkov. Na drugi strani pak smo vselej povdarjali važnost šole in imenitnost dobre materijalne podstavo učiteljstva (ljudskih in srednjih šol), kot prvega laklorja za pravi ljudski napredek. Torej moremo lc želeti, da bi vlada, ako spozna, kar bi morala, da ni gromada bajonetov niti ohranjevanje »omejenega podložni-škega uma" njen namen, bolje za šolstvo skrbela. Koliko starih ministrov, generalov, raznih svetovalcev itd. imamo, ki sami ne vedo zakaj potezajo tisoče in tisoče iz državno kase. Učitelj pak, ki jc delavec v najblažjem pomenu, ki jc graditelj boljšo p; Vjdnosti, ima dostikrat slabšo materijelno stanje, nego človek, čegnr delavnost se ne razteza dnlcč črez njegovo individualnost.
Iidfttelj in odgovorni vredni* Anton TomAl*. LnamUdi
* (Vsoučiliščo v Zagrebu) se bo tako-lo vredilo : 1. Dose-danja četveroletna pravniška akademija sc spremeni v takulteto pravniški! in državnih vednosti, 2. Filozoličua fakulteta dobi za zdaj filologično, zgu-dovinsko in filosofićno stolico, 9, sedanje bogoslovsko semenišče se spremen, v teologično fakulteto, t. za prihodnjo medicinsko fakulteto se ustanove za zdaj le stolici za porodoslovje in živinozdravihtro. Deželni zbor je ob enen, naložil deželni vladi, nnj izdela in zboru predloži osnovo o organizaciji vseučilišča in o tem, kako so bodo plačevali njegovi stroški.
(Dr. Uicger v Parizu) mnogo občuje z veljavnimi osebami in kakor se piše češkim listom, jo podrl žc marsiktero grdo presojo o svojih rojakih, kterih se jc bilo po Dunajskem »pressbureau" in po drugih Slovanom toliko sovražnih časnikih po tujem ukoreninila.
* (.Berne Oricntale") se imenuje politični časopis, kterega j« bil s početkom lanskega leta v Dencdkah jol izdavati g. Rigondaud , francoski pisatelj, čegar ime sc jc po Avstriji razznanilo tekoj v početku magja-ronskega gospodarstva na Hrvaškem. G. Kigondauda so bile namreč hrvaško ohlastnije iz deželo pognale, ker jo v francoskih listih hrvaško razmere objektivno in resnično pretrosoval, kar jo kakor znano cis — in trajislajtan-ikim liberalcem velik trn v peti. „Piev. Orient." si jo postavila nalogo ino-stranski omikani svet seznaniti s Slovani sploh, posebno pa s zadevami na vzhodu. Delo sicer ogromno in težavno, a ravno tako potrebno, saj jo znano, kolika tema v teh zadevah še leži celo nad omikanim francoskim in angleškim svetom. Zdaj jo prestavil g. izdatelj svoj list na Dunaj, kjer izhaja dvakrat na mesec, a se bo s časom še povekšal. V 1. teh listov se ponuja bralcem prav zanimivih predmetov. Naj omenjamo lo obširnega temeljitega članka o vzhodnem vprašanji, o Fuadpaši in njegovi politiki, o Japanu in Suec-kanalu, dopise iz Zagreba, Peito in Aten in mnogo drugih stvari. Kakor so nam jc naznanilo, prinašal bi list tudi splošne članke in poročila o Slovencih in njih zadevah, ko bi se našlo domoljubno pero, ki bi jih opisavalo. Pisati bi se smelo tudi V nemškem ali slovenskem jeziku. Pri listu zdaj sodeluje tudi drugi znameniti publicisti. Sem ter tjo bomo tudi mi priobčili kteii članek, da morejo naši bralci sami soditi o početji, ktero bi bilo tudi med Slovenci vredno duševne in materijalne podpore.
"(Prejšnjemu doželncinu poslancu vitezu A. Ga rili old iju) sc jc idrijsko mestno svetovalstvo v posebnem pismu zahvalilo za njegovo prizadevanje v zadevah idrijske šolo in volilnih pravic idrijskega mesta.
* (D o 1 e n j o - K r a n j s k a železnica) ni sprejeta v osnovo železniške postave , ktero je kupčijski minister predložil državnemu zboru.   Zaslugo nekterih mož torej  tudi glede železnic niso tako v nel»o
vpijoče! —
* (Herc en), znani ruski politični pisatelj, ki jo dolgo v Londonu, kasneje v Svajci izdajal ruski časopis, je, kakor so zadnjo čase pravili nekteri časniki, prosil ruskega biskupa Rajevskegn, da bi mu pri ruski vladi izprosil dovoljenja, da bi se smel zopet vrniti v Rusijo. Petrbg. Ztg." zdaj pripoveduje, da je le Ilercenov sin. ki jc profesor fisiologijc na vseučilišči \ Florenci, prosil ruske vlade dovoljenja, da bi sc smel nekoliko časa prikazati v Rusijo, da bi poravnal denarne razmere svojega očeta, ki ima na Ruskem velika posestva.
* (Most čez Savo.) Sevniška (Lichtcnvvald) srenja je prosila pri deželnem odboru štirskem podpore, da bi si napravila most čez Savo na Kranjsko. Deželni odbor je poslal prošnjo kupčijski in obrtnijski zbornici, da tudi ta pove svoje mnenje o tej prošnji. Zbornica je storila hvalevredni sklep in priporočala deželi podporo sevniške prošnje. Do zdaj od Litijo do Krškega ni bilo nobenega mosta čoz Savo.
* (Okrajno zastopništvo) v Brežicah je sklenilo peticijo do državnega zbora, naj bi so vpeljale neposredne volitve in pomnožilo število drž. poslancev. Res čudno, da ti gospodje nimajo boljega dela. Zakaj neki slavno zastopništvo ne prosi, da bi so popravila čez mogočnost slaba postava o okrajnem zastopu! Ilic Rhodus!
* (D b r z o r - Z o i t u n g) jo nehala izhajati, in jo mesto zadnjega lista svojim naročnikom in drugim dobrovoljnim prejemnikom poslala svoj — »partezettel". — Kabla jej cajnica!
: (V Sv. Martinu) na Ogorskem jo 1.'!. t. m. vojaš o na poveljo magjarsko gosposke šiloma odprla sobano sljvaške Matico in se tam samo-vlastno ustanovilo. —
* (Kak o s o g odi p r i v o 1 i t v ah naOgerskem) kaže ta le dogodba. k t. m. je hodil kandidat Deakovo stranko z imenom Bartal po vaseh. Z njim jo hodila cela procesija njegovih prijateljev. V istem okraji so postavili levičnjaki svojega kandidata nekega Laslo, pri kterem so je bilo ravno tako cela truma zopet njegovih udanih zbralo. Obe procosiji se srečati, vsaka svojomu kandidatu živio! klico in naposled so stopo, eni po druzih planejo s palicami in banderi, tako, da jo eden (oče petero otrok) mrtev ostal, dvajset jih je broz zavednosti na mestu ostalo. Več izmed poslednjih je na smrt ranjenih.
DmiajftksB borza od 17. marca.
Enotni drž. dolg v bankovcih 62 II. 76 kr. Kreditne akcijo 298 ti. -»Okr.
5/, metalike« obresti v maji inriov. — ti. — London  121 U. 30 kr.
Enotni drl. dolg v srebru  70 ti. 40 kr. Srcliro  121 11 76 kr
1860 drž. posojilo 10! ti. 90 kr. Cekini  5 11. 8". kr. Aken« narod, banko 730 (1. — kr.
V užitni družbi
se bodo 20. marca t. 1. oh 10. uri dopoldne v kojniški kasarni v Mariboru prodajali
11111 z i k a I n i i n s t r u m c n t i
nekdanje godbe 14. husarskega polka.
Zapisnik in popis instrumentov more vsakdo videti v Janžičevi tiskanici. l»r. Jože Voši.jak in <lr„Kl. "        Tiskar I al u a.al S