DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. m CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 11TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Drugo truplo najdeno v močvirju Pennsylvanije. Ali je Betty Gray? Erie, Penna., 10. maja. Pyma-tung močvirje v zapadni Penn-sylvaniji, poznano kot "močvirje, kjer dekleta zginjajo," je danes vrglo na površje okostnjak drugega mladega dekleta v kratkem času. To močvirje so že dolgo vrsto let študirali ekspertni inženir j u Tisoče ton kamenja, skal in jekla so že vložili preko močvirja, da bi naredili pot, po kateri j;e mogoče skozi, toda doslej je močvirje polagoma pogoltnilo vse, kar je človeška roka položila tja. Pred enim mesecem je neki študent iskal kače v okolici, pa je pri tem naletel na žensko truplo, ki je imelo prebito lobanjo, prerezan vrat. To je Zanimive vesti iz življenja naših ljudi sirom ameriških naselbin Z odliko so izvršili višjo šolo Calumetu, Michigan, sledeči slovenski študenti : Thomas Mi-j hič, Ema Gašperich, John in Ana Mlinac in Mamie Lenarčič. V St. Stephen, Minnesota, je Wed kratkim preminula Mrs. Joseph Jahn, rojena Mina Kozel. Zapušča moža in posinovljenca. Manjka je bila rojena leta 1865 v Gorjah pri Bledu na Gorenjskem. Pred 49. leti je prišla s Svojimi starši Simonom in Nežo Kožel in s tremi brati in sestrami v Minnesoto, kjer si je njen °Če postavil dom. Oče ji je umrl Pred kakimi 30. leti. Poleg moža ZaPušča sestro Mrs. Jacob Ru-Par v St. Stephen, brata Andreja Kožel v St. Joseph, Johna Ko-Zel v Aurora in več drugih sorodnikov. Organizacijski kandidati so zmagali Zagovorniki prohibicije so poraženi Država Ohio je volila liberalno pri včerajšnih volitvah. Kandidati, ki so odločno zastopali proti-prohibicijsko stališče, so bili vsepovsod ne samo izvoljeni, pač pa izvoljeni s tako veliko večino, da ni nobenega dvoma, da je večina prebivalstva države Ohio do grla sita prohibicije. Najbolj se to kaže v dejstvu, da je bil od republikanske stranke nominiran kandidat za governer--ja David S. Ingalls, odločen nasprotnik prohibicije, dasi je imel proti sebi dva precej močna Rev. Coughlin je imel do voljenje od škofa New York, 10. maja. Rev. charles Coughlin, župnik cerk-Ve Male Cvetke v Oak Harbor ^ichigan, katerega radio govori o socialnih in finančnih problemih so vzbudili splošno zanikanje po Ameriki, in ki je bil radi teh govorov potem kritizirali od kardinala 0'Donnell, je ^anes dospel iz Calif orni je sem. ^a vprašanje, kaj ima pripombi na kritjlco kardinala 0'Con-je izjavil, da ni umestno, c'a on, kot navaclen duhoven, kritizira višjega cerkvenega dosto-^nstvenika, kot ne more nava-vojak kritizirati generala. Povedal pa je, da je dobil za Vsak svoj radio govor posebno dovoljenje od svojega škofa v ptroitu, in to mu je zadostova-!?• Njegovi radio govori so bi-!' natisnjeni v 600,000 izvodih 1,1 zastonj razdeljeni med ljudi. bilo v osrčju močvirja Pyma-tung. Poleg trupla so dobili tudi konec vrvi. Na lice mesta je tedaj odpotovalo nekaj detektivov !iz Clevelanda, ker se je govorilo, da je truplo najdene ženske od Betty Gray, ki bi morala pričati v Hymie Martin slučjau, ki je bil obsojen v dosmrtno ječo radi umora councilmana Potterja. Vendar se kaj natančnega ni moglo dognati. In ko sta včeraj Wesley Heckler in Norman Es-pey iz Pittsburgha kampirala v okolici močvirja sta naletela na okostnjak, katerega je voda iz močvirja splavila na površje. Policija v Meadville, Pa., je mnenja, da je okostnjak neke Mrs. Elsie Beal, ki je skrivnostno zginila iz svojega doma v decembru, 1928. ■ -o-- Prej zvezni senator, se- Aktivni Židi Clevelandski Židi so tekom ^ega tedna nabrali $50,000 za dobrodelne svrhe. Potrebujejo Se nadaljnih $50,000. Večino-Itla Prispevajo trgovci. Pri tem ^atn pride na misel, koliko slo-^skega denarja gre v enake ti'govine, toda od židovskih dobrodelnih organiacij pa doslej ni prišel en cent za slovenske ^rote. Kam boste nosili denar ? ako težavno je pri nas dobiti |)ar dolarjev za sirote, ko nekaki tako pridno skrbijo, da de-nar vendar ne ostane v naših, sl°venskih rokah! Rojak umrl Poroča se nam, da je v *oungstownu umrl rojak John ludernik, samec. Zapušča dve S(~stri, in sicer Mrs. Terezijo Me-jpč v Struthers, Ohio, in Mrs. , sephine Mežnaršič v Cleve-andu, kot tudi več sorodnikov. daj v boju za sodnika Clanton, Alabama, 10. maja. Bivši zvezni senator Thomas Heflin, katerega so vrgli iz zveznega senata radi nepravilnosti pri volitvah, je bil kandidat za mirovnega sodnika v tem mestu. Obenem je pa kandidiral tudi sin, ki ima. isto ime. Ker je bilo mnogo imen brisanih, nekaj pa vpisanih kot "Junior," se sedaj ne more vedeti, ali je bil oče ali sin izvoljen. Volivni odbor bo moral posredovati. j) J;anjki je bil doma iz štajerske. riporočamo ga v blag spomin ki so ga poznali, sorodni- "°m pa izrekamo iskreno soža-ije! Listnica uredništva .Nekdo. Nam je prav žal, ker lsttio mogli prebrati vašega pi-Ako sami nq znate pisati, ^•ite napisati komu drugemu, prednik ne more rebusov reše ati. Naročnik. Nakup strelca orožja je postavno prepo-e(Jan, kupite pa lahko sekire, °že, britve in enako kolikor ho-.ete- Kam pa mislite iti, v ja-POftsko-rusko vojno? T Zopet doma •h. z bolnice se .je vrnila Ana 1447 E. 53rd St. Nahaja zopet na svojem domu, kjer prijateljice lahko obiščejo. Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so dobi li: Robert Grantwohl in Mary Zalar, oba iz Bedforda, Thomas Kraich, 401 E. 146th St. in |Agnes Slovenec, 14822 Hale ! Ave., Anton Dugach, 14620 We-stropp Ave. in Ana Infalvi, 1199 E. 172nd St., William Potočar, 15624 Calcutta Ave. in Louis Murn, 844 E. 154th St., John Foje, 814 Lakeview Rd., in Josephine Ljubi, 6618 Bliss Ave. Iskrene čestitke vsem novim parom! Slabo za bolnišnice Vodstvo Mt. Sinai bolnice se je pritožilo, da bo moralo odpovedati precej postrežbe, kajti vedno več je bolnikov, ki zahtevajo zastonj zdravljenje. Ker pa zdravila niso zastonj, zdravniki tudi ne delajo zastonj, je ljudem nemogoče postreči. število zastonj zdravljenih bolnikov se je zvišalo v enem letu za 43 odstotkov. Afrikanski škofi Do velikega ropota in vrišča je prišlo na konvenciji afrikan-skih škofov protestantovske sekte, ki zborujejo že en teden v Clevelandu. Z 389 glasovi proti 128 so suspendirali za štiri leta škofa William Vernon iz Arkansas, ker ni odračunal $7,500 njemu v varstvo izročenih. * Trije golf igralci so bili ubiti od strele v Nashville, Tenn. kandidata, državnega tajnika Brown in bivšega governerja Cooper. Isto se je pokazalo tudi pri nominaciji Gilbert Bettmana za senatorja Zedinjenih držav. Bett-man je moker, njegov nasprotnik Taber suh, pa je Bettman zmagal za nominacijo 2:1. Vo-livna poročila sicer niso še na razpolago, in bo vzelo par dni, da se bo znalo za končne številke, toda kar se tiče governer j a je gotovo, da bo republikanec Ingalls proti demokratu White, in kar se tiče senatorja, bo republikanec Bettman proti demokratu Bulkley. štetje glasov oddanih pri primarnih volitvah je skrajnp težavno in počasno. Volivne glasovnice so bile podobne veliki rjuhi, in na glasovnici je bilo stotine imen. Vsaka stranka je imela svoje kandidate, in vse to prešteti ,vzame precej časa. Volivni uradniki so delali pozno da Ines v jutro, ne da bi bili gotovi s štetjem. V prvi vrsti nas bo zanimalo kako je šlo štetje za naše kandidate. Imeli smo tri, in sicer Frank J. Lausche za namestnika delegata predsedniške konvencije v 20. okraju, potem William J. Kennick za državnega poslanca in William Boyd (Boich) za isti urad. Končne številke glasov niso še znane, toda ob zaključku lista so bile sledeče: Boyd ima 3,996 glasov, Kennick 2,955. Po številu glasov je Wililam Boyd, naš hrvatski državljan, drugi na listi, kar se tiče štetja dosedaj. Več glasov kot Boyd je dobil češki kandidat Zoul, ki jih ima 4,-409, dočim je Boyd drugi z 3,-996 glasovi. Tretji na listi za državnega poslane^ je. McNamee z 3,944 glasovi, Čfetrti je Carney z 3,610 glasovi, peti McCluskey z 3,514 glasovi, 'šesti Douglas z 3,300 glasovi, sedmi Lawrence z 3,163 glasovi, osmi Pringle 3,155, deveti Curtis 3,088, deseti Mallisky 2,971, enajsti Wm. J. Kennick z 2,955 glasovi. Končno štetje bo vse te številke seveda znatno spremenilo. Osemnajst državnih poslancev je treba izvoliti, in doslej je Boič na drugem mestu, Kennick na enajstem, torej prideta gotovo oba na glasovnico pri novemberskih volitvah. Frank J. Lausche je v 135 pre- didirali za predsedniške delegate demokratske konvencije, toda so Dili vsi skupaj ne samo poraženi, ampak skoro uničeni. Wittov tandidat za predsedniškega delegata Mills, je dobil 917 glasov, njegov nasprotnik Sweeney pa 3,392. Enako je bilo tudi ko je Wittov pristaš, Richard Mills kandidiral za državnega pravdnika. Dosedaj prešteti glasovi naznanjajo, da je dobil Mills 1410 glasov, demokratski organizacijski kandidat Frank Cullitan pa 3,-124. Jako hud boj pa se je vršil za nominacijo na demokratskem ti-ketu za okrajnega blagajnika. Organizacija demokratov je postavila kot kandidata William Greenlunda, bivšega podg(jver-nerja. Njemu nasproti je kandidiral demokrat John J. Boyle, ki je bil že enkrat blagajnik. Pred zaključkom lista je imel Green-lund 2,127 glasov, Boyle pa 2,-667. Videti je, kot da bi bil Boyle nominiran, dasi končnih številk še ni na razpolago. Velik prijatelj Slovencev, demokratski kandidat za okrajnega inženirja, McWilliams je z lahkoto zmagal napram svojemu nasprotniku McDerniottu. Slednji je dobil 1,656 glasov, McWilliams pa 2,860. Za koronerja ni imel Poljak Cieslak opozicije. Dobil je 3,542 glasov, znamenje, da so Poljaki kot en mož glasovali zanj. Za izvanrednega kongresma-na v državi Ohio je dobil pri republikancih Bender 4,881 glasov, Herbert 4,041, drugi kandidati ne pridejo v pošte v. Za okrajne komisarje so dobili med i-epublikanci sledeči kandidati glasove: Ely (župan iz Euclida), 5,005, Harris 4,697, Snead 3,369. Zanimivo pa je, da je bil poražen Maschketov republikanski kandidat za državnega pravdnika. Neodvisen republikanec Frey je dobil 3,9551 glasov, Maschketov kandidat Ryan pa 3,420. Med vsemi volivnirni rezultati je značilen poraz Petra Witta in njegovih pristašev. Ko je bil Alfred Smith pred štirimi leti poražen za predsednika, je Peter Witt izjavil, da bo dal priliko državljanom v Clevelandu ponovno voliti za Al Smitha s tem, da se bo on proglasil za kandidata za delegata predsedniške demokratske konvencije. TO je Peter Witt tudi naredil, toda je doživel velik poraz. Po- Naši graduanti Na East Technical višji šoli v Clevelandu bodo v kratkem gra-duirali sledeči slovenski fanti in dekleta: Joseph Adamich, Martin Bartel, Charles Bradach, Anthony M. Brajdich, Edward Bre-zina, Louis A. Cimperman, Joseph A. Crnjak, Stanley A. Er-ibežnik, Stanislav Grum, Edward Judnič, Thomas J. Katosic, Geo. stava pravi, da se mora kandidat za delegata izjaviti za tega ali onega -predsedniškega kandidata. Ker pa Alfred Smith ni dovolil, da bi se njegovo ime rabilo v državi Ohio- kot predsedniški kandidat, je Peter Witt deklariral samega sebe za predsedniškega kandidata in je tako prišel na tiket. Bil je občutno poražen. Peter Witt je po volitvi izjavil, da je vajen porazov. Volitve so pokazale, da so volivci včeraj sledili svojim voditeljem. Z eno ali dvema izjemoma, so izvoljeni vsi organizacijski kandidati. Ako pa je bil kdo poražen pri torkovih volitvah, so bili su-hači. Država Ohio je nekaka zibelj suhačev že od davnih dni. Država Ohio je sprejela prohi-bicijo, še predno je bila narejena v Washingtortu. Drža v a Ohio je bila, prva, ki je potrdila prohibicijo potem, ko jo je kongres upeljal. Toda včeraj so volivci dobro pokazali, da želijo, da ste prohibicija čimprej odpravi. Vsi kandidati, bodisi republikanski ali pa demokratski, ki so napadali prohibicijo, so bili nominirani,' dočim so pristaši suhačev propadli vsepovsod z veliko večino. To tudi pomeni, da bo tako 54 demokratskih kot 54 republikanskih delegatov za predsedniško konvencijo—mokrih, kar bo imelo velik upljiv na konvencijo samo. Delegati so ob vezani glasovati pri platformi j vsake stranke za najmanj za narodno glasovanje za odpravo prohibicije. Podrobne številke o posameznih kandidatih priobčimo jutri, kajti štetje glasov se bo vršilo danes ves dan, in najbrž niti gotovo ne bo. -o- Ameriški konzulat bombardiran na Japonskem Washington, 10. maja. Bomba je bila zagnana včeraj v poslopje, kjer se nahaja ameriški konzulat v mestu Nagasaki. Bomba je bila, vržena iz nekega avtomobila. Konzul poroča, da nihče ni bil ranjen, in da so nastali ogenj takoj pogasili. Nobenega. političnega pomena s6 ne pripisuje temu dogodku. Bombe pokajo v Chicagi med gangeži Chicago, 10. maja. Bomba je bila zagnana v urad, kjer se zbirajo novice o dirkah in gembla nju. Urad se nahaja v 3. nad strepju Congress Savings & Židovski rabinec protestira proti organizaciji židovskih volivcev Cleveland, Ohio. — Pred kratkim se je osnovala v Clevelandu politična liga židovskih volivcev, katere predsednikom je bil izvor ljen Harry J. Karr. Ugledni rabinec Brickner je včeraj ostro protestiral proti taki ligi volivcev. "Slovesno protestiram proti taki ligi in proti onim, ki so jo ustanovili," je rekel Brickner. "Vse zgleda kot organiziranje židovskih glasov. Nikdar prej še nismo imeli "skupine židovskih glasov" in upam, da je tudi nikdar ne bq treba imeti, ko se bodo morali židje Amerike politično v svojih skupinah boriti za svoje državljanske pravice. Kam Silna nevarnost preti Ze-dinjenim državam, ako se nadaljuje brezposelnost Washington, 10. m«ja. Iz vrst organiziranega delavstva je pri-51o danes svarilo, da zna nastati revolta v Zedinjenih državah, ako se zvezna vlada ne loti takojšne rešitve problema nezaposlenosti. Ameriška delavska federacija je danes začela z novim bojem, da, dobi brezposelnim delo. Pred senatnim odsekom za manufakturo je govoril Edward McGrady v imenu American Federation of Labor. Pred omenjenim odsekom se je vršilo zaslišanje glede predloga senatorja Co-stigana, da se razdeli med države in mesta svoto $500,000,000 v pomoč brezposelnim. Pred njim pride Amerika, če se združijo katoličani v svojo ligo, židje v svojo, episkopalisti, metodisti, baptisti in drugi zopet v svojo li-vo, in vsaka liva bo potem skušala spraviti svoje kandidate na površje. Posledica bo, da se bo vnel pravi verski boj, ko bodo pristaši ene skupine napadali pristaše druge skupine radi — vere. Enaka politična skupina nikakor ne more biti uspešna, židje so razdeljeni politično v razne stranke, kot je vsak povprečen Amerikanec. Jaz protestiram proti taki ligi, ker skuša versko mišljenje vcepiti v politiko. Prizadeval si bom, da bom to politično skupino Židov zatrl že v kali, ker nam sicer zna biti v .največjo sramoto." t ., -o- Pes se prikopal do trupla gospodarja so pa govorili v istem odseku številni, zastopniki dobrodelnih družb iz večjih mest, ki so vsi izjavili, da dobrodelne družbe ne morejo več vršiti svojega posla. Medtem je pa gibanje za odpo-moč brezposelnim dobilo ugodna tla v senatu, zlasti med demokratičnimi senatorji. Demokratični senatorji bodo v kratkem sklicali poseben shod, na katerem se bodo posvetovali o podpori za brezposelne. McGrady, dalavski zastopnik, je govoril senatorjem sledeče: "Ako se kaj koristnega ne bo v kratkem zgodilo, in se bo dopustilo, da lakota narašča, tedaj se bodo vrata revolucije odprla na široko, in voditelji Amerike naj si to zapomnijo. Vladna administracija bi morala vedeti, da potrebujemo več kot balaheiranje proračuna. Stradajoči hočejo ne samo podpore, ampak dela in lastnega zaslužka. če se na to ne bo oziralo, tedaj nastanejo resne posledice." Trust banke. Policija je mnenja, da je med gangeži zbruh-nila nova vojna. Ubit ni bil nih če, toda na poslopju je precej škode. Prohibicija ima zopet tri svoje žrtve Scranton, Penna., 10. maja. cinktih imed 280 dobil 2,318 glasov za namestnika delegata predsedniške konvencije, dočim je njegov nasprotnik Tim Long, Amerikanec, dobil 1,786 glasov. Za delegata sta izvoljena šerif Sulzmann in kongresman Sweeney. Sulzmann je dobil izmed vseh največ glasov. Jako značilen je ponoven poraz Petra Witta in njegovih pristašev. Witt in pristaši so kan Lukek, Louis John Novak, Victor John Opaskar, John Petrovič, John J. Polz, Albin Prijatelj, Nick M. Ribich, Rudolph J. Samsa, Angel Sremšek, Ernest Surtz, Frank Turk, Anthony J. Urbančič, Ernest Thomas Vidmar, skupaj 24 naših gradui-rancev na tej šoli. Vsem skupaj, kot tudi njih staršem, prav iskrene čestitke in mnogo uspeha v življenju. Zopet prepeljan Mr. Rudolph Perdan, ki se je: nahajal prej v Charity bolnici,: nakar so ga v svrho operacije, prepeljali v St. Luke's bolnico, I je bil včeraj zopet prepeljan iz St. Luke's bolnice v Lakeside lospital, Hannah Building, kjer bo operiran. Seveda so vsi obiski zabranjeni. Mr. Perdan se nahaja v zelo opasnem stapju. Miller na radio Sinoči je< govoril župan Miller na :WHK radio postaji in prosil, one, ki premorejo kaj, da poiščejo to ali ono delo za brezposelne. "Vsi oni izmed nas," je dejal župan, "ki imajo kak vir stalnih dohodkov, bi morali Poziv k seji članice dr. Collirtwoodske Slo-jvenke št, 22 S.D.Z. se prijazno vabijo, da še udeležijo seje 12. maja, ker prideta dva glavna odbornika, Mr, John Trček in Mr. Ja'rnes Debevec na sejo. Po seji | bo tudi zabava. Zadušnica | Za pokojnim Andy Bates j (Bajt) se bo brala sv. maša pri ,sv. Lovrencu v petek, 13. maja, ob 7. uri zjutraj. Naročena je od rvosedov in prijateljev, ki so cbcntm prošeni, da se iste udeležijo. Po bratovsko temu ali drugemu brezposelnemu pomagati do malega zaslužka." Usmiljeni Merrick Avtomobilist, katerega dobi policist, da je kršil to ali ono.postavo, dobi listek, s katerim mora na glavno policijsko postajo in plačati tam $2.00 kazni. Novi direktor javne varnosti, Fr. Merrick, je pa rekel, da je $2.00 preveč. Deloval bo, da se tudi tukaj "zniža," kot so se znižale Tu so si trije moški tako želeli žganja, da. so navrtali radiator v avtomobilu, v katerem se je nahajal alkohol. Po zavžitju tega alkohola so vsi trije kmalu umrli. Potni listi Zvezni senat je te dni sprejel predlog, da se zviša pristojbina za potne liste na $9.00, in da potni list ne more biti veljaven dalj kot za dve leti. plače. $1.00 bo dovolj. Ropar obstreljen Policist Langley je nevarno cbstrelil nekega mladega roparja, katerega je zalotil v groce-rijski trgovini na 2439 Scovill Ave. štiri kroglje so prevrtale roparjevo truplo. Odpeljali so ga v mestno bolnico, kjer bo najbrž urrirl. Dogovori o stadionu Pogajanja med županom Mil-lerjem in predsed. Cleveland baseball kluba so skoro gotova. Baseball igre se bodo v bližnji bodočnosti vršile na mestnem stadionu. Pogreb šilca Pogreb pokojnega Mathew šilca, ki je umrl preteklo nedeljo, se vrši v četrtek ob 9:30 zjutraj iz hiše, hčere pokojnega na 1174 Addison Rd. Seja čitalnice članstvu čitalnice Slov. Del. Doma se sporoča, da se vrši seja 11. maja v čitalniških prostorih. * 500 oseb je ubil tajfun ob Indijskem obrežju. Ripley, Tennessee, 10. maja. John S. Hendrix je pred dvema tednoma tu umrl. Njegov so-!sed, farmar Smith, je vzel njegovega psa k sebi. Toda pes ni hotel jesti, in pred par dnevi je ; žival zginila. Danes so ga dobili v grobu, kjer je bil pokopan njegov gospodar. Zvesta žival se je prikopala prav do krste, kjer je poginila. --v/-- Mussolini v Rimu je močno zastražen od fašistov Rim, 10. maja. Benito Mussolini je dal podvojiti straže okoli sebe, odkar je slišal, da je bil ustreljen predsednik francoske republike. Ko je včeraj obiskal i neko r?,zstavo, je prišel uro prej 'kot napovedano, in fašisti so z na basanimi puškami zasedli ves I trg pred razstavo. Celo dva mi-jnistra, ki sta hotela v poslopje, sta bila ustavljena. "AMERIŠKA DOMOVINA (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundaya and Holidays JJ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.80 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po po&ti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka I cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act o 1 March 3rd, 1879. No. Ill, Wed., May 11th, 1932 KAJ JE GOVORIL SWEENEY 0 HOOVERJU "Stotisoče družin je že vporabilo svoje žiVljenske prihranke tekom zadnjih par let strašne depresije. Veliko število zveznih uslužbencev je, ki podpirajo danes se druge poleg svoje družine. Po mojert} mišljenju je zločinsko in surovo zatekati se k taki ekonomiji, da se znižujejo plače baš po onih, ki bi morali kot prvi dati vzgled drugim. Mr. McDuffie: "Ali mi govornik dovoli?" Mr. Sweeney: "Dovolim." Mr. McDuffie: "Gospod prihaja iz velikega mesta Clevelanda?" Mr. Sweeney : "Da." Mr. McDuffie: "Ali je gospodu znano, da je njegovo lastno mesto znižalo plače in znižalo stroške?" Mr. Sweeney: "Znano mi je. V prvi vrsti je krivo tega dejstvo, ker je obvezna zadolžitev mestne vlade omejena po državni postavi. Poleg tega pa je temu vzrok, ker moramo plačevati ogromne svote za pomoč brezposelnim, kar vse je povzročila znamenita Hooverjeva prospeilteta. In to nikakor ni vzrok, da bi se morale onim, ki sedaj dobivajo še kolikor toliko pošteno plačo, slednja znižati." Mr. Kvale: "Ai gospod dovoli?" Mr. Sweeney: "Dovolim." Mr. Kvale: "Poročilo pravi tudi, da je mesto Minneapolis znižalo plače. Za informacijo te zbornice naj povem, da je župan mesta Minneapolis brzojavil ekonomskemu odseku kongresa, da se v tem času nikakor ne smejo znižati plače zveznih uslužbencev, in da tudi mesto Minneapolis ne bo znižalo uradniških plač." Mr. Sweeney: "Da, to je mišljenje, ki prevladuje po vsej deželi. Gospod predsednik, imejmo dovolj poguma, da ne gremo in napademo oni razred delavcev, ki si sam pomagati ne more in se ne more braniti pred takimi napadi, kot jih mi nameravamo danes. Oni izmed vas, ki ste glasovali za moratorij Evropi, ki ste glasovali za pomoč bankam, železnicam, zavarovalnim družbam in drugim, boste imeli ogromne' sitnosti, da boste razložili svojim volivcem, zakaj ste glasovali za znižanje pač vladnim uslužbencem. "In vsi oni izmed vas, ki niste hoteli glasovati, da se ublaži sedanja prohibicijska postava, da se dovoli vino in pivo, in bi vlada dobila stotine milijonov dolarjev v davkih vsako leto, boste pač s skrajno težavo morali razlagati, zakaj so se zveznim delavcem znižale njih plače. Vlada bi morala določiti in ohraniti standard življenskih plač za narodne uslužbence. Če se to zgodi, tedaj je lahko mogoče, da bodo industrije prej oživele do standarda, katerega je pokazala država za vzgled. Ako pa vlada, ako kongres tega ne naredi in voli za znižanje plač zveznim uslužbencem, tedaj bodo to industrije posnemale še v večji meri, tako da bo mizerija pri ameriškem narodu popolna. Naj še rečem svojim demokratskim kolegom v tej zbornici, da ni potrebo za vas ,da prevzamete! na svoja ramena bremen izravnanja narodnega proračuna. Deficit, ki se na haja v zvezni blagajni, nikakor niso povzročili demokratski kongresmaniv ker niso odločevali pri vladi. Ta deficit je posledica slabe uprave, nezmožne vlade, in skrajno potratnega vladnega življenja od strani republikanske stranke, ki nače-ljuje vsem aferam našega naroda že zadnjih dvanajst let "Predsednik Hoover ves obupan, ko je zgubil kontrolo vodstva, prihaja sedaj pred nas, da udarimo zveste in lojalne zvezne uslužbence s tem, da jim znižamo plače. Ta problem deficita lahko uravnamo na ta način, da dobimo več denarja od onih, ki tudi več imajo, denarja dobimo lahko dovolj od vina in pive, denar dobimo, ako odstranimo nepotrebne odbore, odseke, komisije in urade, ki tiiso za druzega kot za kradnjo časa in denarja. Ako se pa mora deficit znižati na račun plač uslužbencev vlade;, je to najbolj sramotno znamenje ameriškega naroda in vlade, ki namerava ob beraških plačah svojih uslužbencev životariti naprej. Hm, pa karte so letele po mizah, da bi se bili lahko prišli 'špeglat" vsi marjašarji celega sveta k nam. Mrs. Lausche, naša blagajničarka, je nesla krajcarjev, grošev, zeksarjev, kron, goldinarjev, da ji je ena velika in močna članica morala pomagat. Vse to je bilo v dobrobit društvene blagajne. G. Likar, slikar, nas je pa naslikal. Pravi, da se nas lahko nagledate v njegovem oknu. Tako se torej reče, da vam je ostalim lahko žal, ker se niste udeležile. Prav vam je, zaspanke! In sklenile smo, da se bo to ponavljalo odslej vsako sejo. Lahko torej še popravite, ampak odprtij e ne bo več! Darila so dobile pa druge, jaz nič, sem preslabo igrala. Posebne lepe je podarila naša članica Paulina Stamp-fel. Srečen bo, kdor zadene kaj takega. Oskrbnik SND naj nam pa oprosti, ker smo mu tako raz-vlekle po dvorani. Torej le tako naprej vse tiste, katere ste se udeležile in še ostale, pa magari še kakšna nova, pa bo večkrat luštno, če res v obilnem številu pridemo skupaj. Pričakujemo vas zopet 6. junija pri redni mesečni seji. Za društvo Slovenske Sokolice št. 442 S. N. P. J.: Iva, članica. Maple Heights, O.—Prišla je zopet zelena pomlad. Vsak jo je željno pričakoval, naj si bo star ali mlad, ker v spomladanskem času se vsakomu srce radosti, ko sliši ptičke prepevati in vidi rožice cveteti. Zato se je pa tudi naš direktorij odločil, da priredi tej spomladanski sezoni vrtno veselico ali piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. Da Cleveland, O.—Ja, ja, Sokolice ga pa pihnejo! Zadnji pon-deljek, 2. maja, takoj po končani seji, je bilo nekaj, kar ni vsak dan. Oh, da jih vidite te naše članice! Prišle so oblečene kakor za k maši ali na semenj. In, seveda, tudi ne zastonj, ker zabavale smo se ker prvovrstno, namreč po temle programu: Galon-ček je bil ovenčan s "špago," štrukelj čki z orehi brez zelja, flan-cati so se topili, pa ne v vodi, ampak v ustih. Potica — hm — potica pa taka, da jo ni nič ostalo, še celo zmanjkalo jo je, čeprav je bila eno klaftro dolga in erto široka. Mrs. Likar smo vprašale, kako je potica narejena, pa nam je opisalo takole: "Moj Jože je po "štoru" pogrnil žida-nega papirja in potem ga nama- zal z vsemi barvicami kar jih ima. Jaz pa sem vse stanovanje pcmetla in potresi^ in pridela š-3 malo dišav. Potem smo pa kar tla pri eni strani vzdignili, da se je kar sama zvila skupaj. To je takoi izgledalo, kot kadar smo se otroci v starem kraju s kakega hriba valili. Potem pa hajd v peč s potico, potem pa v S. N. Dom, da se je udeležila redne mesečne seje." Oh, uboga reva, če bi vedela, kaj jo čaka, gotovo bi bila še bolj siva. Bila je namreč po vrhu vsa bela, kot bi bila v sneženem zametu. Ampak dobra je pa bih', dobra, če hoče kdo dobro potico, kar priporočite se Mrs. Likar. Ona je sama iznašla te nove vrste patent, za kar bi tudi zaslužila lepo nagrado. pa bo piknik bolj popolen, so se zavzela tudi društva, ki spadajo pod okrilje našega doma, da bodo delala kar je največ v njih moči, da bo piknik boljši uspeh. Direktorij se vam že naprej zahvaljuje za vaš trud in vam bo ostal vedno hvaležen. Zopet ste pokazali vašo zavest in da želite pokazati, da smo Slovenci kot ena sama družina in da lahko nekaj storimo, ako delamo roka v roki. Lahko bomo storili še marsikaj, ako bomo delali tudi naprej skupno kot do sedaj. Mogoče da mi starejši ne bomo imeli veliko užitkg. za kar se trudimo, toda bodo pa naši otroci rekli, ko nas že več ne bo: "To so nam postavili naši očetje." In lahko bodo s ponosom rekli, da so bili njih očetje Slovenci in jih ne bo sram reči, da so tudi oni Slovenci. Torej cenjeni rojaki in rojakinje iz širnega Clevelanda. ne pozabite priti ven v prosto naravo v nedeljo 15. maja na gori označeni prostor. Res je, da so slabi časi, vendar pa ne smemo obupati, zatorej pridite na piknik, da se nekoliko poveselimo in pozabimo vse nadloge in gorje, ki nas težijo v teh časih. Kar se tiče zabave, vam zagotavljamo, da jo bo za vsakega dovolj, posebno pa za tistega, ki ljubi lepo petje. Tukaj živi mnogo pevcev in Nevvburčani našo naselbino nazivi je j o za peVsko naselbino. Za žejna grla bomo imeli najboljšega od zida. Tistim, ki radi plešejo, bo pa igral dobro poznani orkester Midnite Rangers. Gospodinjski klub se je pa izrazil, da bo postregel z jedili kot zna le maplehajški gospodinjski klub. Na svidenje v nedeljo 15. maja vam kliče direktorij S. N. D. kakor je John Keglovič, Louis' Ferfolia, Frank Cvitko in še nekateri drugi. Sedaj se pa kaže, da bo šel za prvenstvo in nagrado v kontest tudi Anton Suha-dolnik. Videl sem kako s pomočjo John škufceta obziduje svoj vrt in sadi in okopuje in priliva. Kmalu bo imel pol raja tam okoli svoje hiše. Na 82. cesti imajo pa kar neko ligo menda, katere namen je držati vse druge ceste nazaj, kadar se gre za lepoto. Res marljivosti v tem je vse polno in tudi uspehi ne bodo izostali. Ko pa pride poletje in bodo rože in cvetlice v svoji največji krasoti cvetele in krasile vse te prostore, bo marsikdo rekel; "saj bi jaz tudi lahko imel tako lepo okoli hiše, če bi bil spomladi se malo potrudil." Veliko je zanimanja med mladimi za baseball team. Father Frank se zelo trudr, da bi jih djal v vrste in jim pripravil vse potrebno. Upamo, da bodo mladi ta njegov trud tudi upoštevali, zlasti oni, kateri bodo konečno izbrani za igralce in se bodo vselej in povsod obnašali kot dobri in pošteni mladeniči, da bodo v kredit okolici in njih načelniku Father Franko. "A fine sport is one who will always do his best Če verjamete al' pa ne. V soboto popoldne smo se šli na Rožniku farmerje. Ko bi me bile videle naše cenjene čitate-ljice, kako sem bil priden in kako so se mi podale grablje, lopata in motika! Vse je bilo prav kot v starem kraju, samo sence ni bilo, da bi se človek malo oddahnil. Najel sem tri pomagače, moje fante, ki so rekli, da so pripravljeni delat samo za košto. Menda ja! Obljubil sem jim, če bodo pridno delali, bodo vide li prihodnjo zimo sneg. Ker je j ako priporočljivo, da se mladi na nauči koristnega dela, sem vedno gledal taiko, da sem jaz bolj ukazoval in razdeljeval' delo. Eden mora itak biti za for-mana, sem pa jaz to delo pre vzel. Njih delo je bilo tudi, da so mi v roke podajali razno orodje, ker se človek v mojih letih in ki ima vrhutega še popolno ma nepotreben frontporč, bolj težko prikloni. Hišna gospodinja Johana nam je obljubila, da nam prinese dobro malico, če bomo pridni. Polje smo razdelili v dva dela in ko smo s fanti dve uri deba tirali, smo soglasno sklenili, da bomo posejali eno polovico s so lato, redkvico, korenjem, peso; kolerabo in petršiljem, drugo po lovico pa s fižolom, koruzo, re whether things are run to his liking or not, whether he is losing or winning. Be a sport! -o- KOLIKO JE SMRTNIH KAZNI V Zedinjenih državah usmrte vsake tri dni po enega zločinca, toliko jih namx-eč pride povprečno na vso deželo. Frank Sadar, eden naših fantov, se je naveličal bitfsžm. Začel je gledati, kje bi si dobil družico za življenje. Nekega dne, tako mi je pravil, je videl Janeži-čevo Jozefino in ker se mu je do-padla je rekel: "Hallo, baby." Jozefina je bila huda, ker je mislila, da se Frank samo šaliti hoče in ga tudi poznala ni. Toda Frank je prosil za oproščenje tako iskreno, da se ji je konečno kar dopadel. Srečala sta se tu in srečala sta se tam. Vselej sta se "milo spogledala." No, posledica je bila, da je Frank nekega dne prišel k Janežičevim ter prosil očeta in mater za roko Joze-fine. Malo bolj teško je šlo, ker ga še niso poznali. Ko so ga pa spoznali, so mu jo obljubili, in vse zapreke so bile konečno odstranjene ,prav kakor v kaki povesti, in Jozefina sta prišla zadnji teden, da sta sklenila trdno vez zakona pred oltarjem in pred pričami. Oče Janežič so pripeljali nevesto v cerkev ter jo pred oltarjem izročili Franku, da bo od sedaj naprej samo njegova. Frank Janežič, brat neveste, in pa njena sestrična, Ančka želez-nikar, sta podpisala to trajno pogodbo. Novemu paru voščimo vse dobro za celo življenje. Prvo sv. obhajilo za otroke iz šole sv. Lovrenca se bo vršilo 22. maja. Z otroci bodo šli tudi njih stariši. Vsak oče in mati bosta pripeljala svojega otroka pred oltar k Jezusu. Stariši, zlasti ve matere, pomagajte vašim otrokom, da se bodo dobro pripravili. Glede obleke, se letos ne more nič naročati. Nekateri bodo imeli belo oblekco, ki si jo bodo napravili sami. Drugi si jo bodo izposodili. Kdor pa ne more ne eno, ne drugo, naj se zglasi pri sestri v drugem razredu, da se bo na kak način preskrbelo za nje. Razume se, da se bomo mogli v tem oziru obračati le na par prošenj. Otroci iz publik šole bodo šli k prvemu sv. obhajilu po- slabih časih polnih skrbi je v veliko tolažbo človeku, ko se vsaj v duhu more malo razvedriti. "Ma^ rija pomoč kristjanov, prosi za nas!" to je našega ljudstva glas. John Fabjancič iz Prince Ave. je delil pred kratkim cigare svojim prijateljem. Nak, to ni bilo radi kake službe v Washingtonu, ampak radi John Edward Fab-jančič Jr., ki se je vdomačil pri njih. Princ John Edward -hm! to se glasi dobro. Veliko veselje vlada v hiši Frank Novaka na 80. cesti Vzrok? Vzrok je mladi princ Frank Richard Jr. Mr. in Mrs. Louis Godec sta ga spremila v cerkev. Pri Louis Peskarju gor na Garfield Heights se je zglasila mala Patricia Joan. Vsi jo ima jo radi, zlasti pa še grandma in grandpa Peskar. Botra sta bila Joseph in Josephine Perko. Pa tudi Joseph Jajčinovič pravi, da so nekaj takega malega dobili od nekod in zopet je "fant." Paul Edward so mu dali ime. Vsem atejem in mamicam, ki so sami mladi pari, seveda, čestitamo. Bog daj obilo veselja s tem "folkom." John Yeltz je dobil žalostno vest iz Pueble, Colorado, da mu je tam zadnji teden umrl oče, John Jalovec. Pokojni je bil star nekaj čez 60 let in je bival že dolga leta v Ameriki. Naj mu bo lahka ameriška zemlja in sveti mu večna luč. Johnu pa tem potem izražamo svoje sožalje nad izgubo. Prvi piknik na cerkvenih prostorih bo letos v nedeljo 15. maja. Prireja ga družba SI. Nar. Dom iz Maple Heights in vabi svoje številne delničarje in prijatelje na veseli kraj v Maple Gardens. Vse bo v najlepšem re du in zabava bo izvrstna. Toraj v nedeljo zajahajte svojega Hen rija ali pa kakega pegusa in pridite v Maple Gardens. Saj pravimo in bomo to trdili tudi za naprej: Daleč bi morali iti predno dobite toliko vrtov, dreves, grmičevja in rož nasajenih, kakor jih je v naši okolici letos, že zadnjič sem poročal, da zgleda, kot da bo hud boj med nekaterimi tukajšnimi vrtnarji, St. Clair Rifle and Hunting Club Piše A. G. zneje, ko se preneha s šolo tako, da jih bo moč dobiti tudi med j tednom v cerkev za vaje in nauk. j Krasne šmarnice imamo vsak j dan zvečer ob pol 8. Udeležba je! dobra in petje lepo; ne samo kar i poje, ampak vsa cerkev. V teh Prvega maja smo otvorili letno sezono. Navzoči so bili skoro vsi člani in večina njih je pripeljala svoje družine seboj ; tudi mnogo prijateljev našega kluba nas je posetilo. Upam, da so bili s postrežbo vsi zadovoljni ter se v imenu kluba iskreno zahvaljujem tistim, ki so prišli in onim, katerih ni bilo, kajti v resnici nam je vsega zmanjkalo. Obenem se prijazno priporočam slavnemu občinstvu še za drugič ter zagotavljam, da prihodnjič bo bolj preskrbljeno z vsem. To, kar smo imeli zadnjič, je bil samo nekakšen predpiknik ali glavna skušnja. To je bilo nekaj takega, kot imajo pevski zbori pred nastopom. Piknik se bo vršil (mogoče jih bo več kot eden), enkrat to poletje, nekje v Zedinjenih državah. To je vse, kar se sme za enkrat povedati. Pred streljanjem smo imeli sejo, na kateri smo sprejeli v našo sredo John Mihelicha. To je fejst fant in izvrsten mizar. Baje je obljubil, da bo napravil za enega naših muzikantov takšno stolico, ki se ne bo tako lahko prevrnila kot druge. John je tudi pokazal, da ima dobro oko, kajti zbil jih je devet izmed 25, kar je jako lepo za novinca. Druga dva "rekruta" sta bila Matija Klemen J. N. Rogel. Matic se je jezil, da so puške preveč ravne, Gorjanc ga je pa tolažil, da so letošnji golobi bolj trdi. No, pa se je vseeno postavil naš Matija in upam, da se bo drugič še bolj. Jankotu se je pa čudno zdelo, ko so mu potisnili puško v roke, pa jo je sprejel tako nežno kot bi prijel kako važno notarsko listino v podpis. Nikar pa ne mislite, da je ravno tako zelo neroden, saj jih je zbil pet izmed 25. To nikakor ni slabo za začetek. Pravijo, da ni naš Janko po streljanju en teden pobiral nobenega inšuranca, ker ga je preveč roka bolela. Se boš že privadil, Janko! Najbolj ekonomičen se je pokazal Joe Pograjc. Vzel je deset nabojev, češ, da s temi bo dovolj golobov dobil za eno večerjo. Res jih je zadel šest, kar je za enkrat zadostovalo, ker je pečlar. Kot spodaj razvidno nas je vse vrste jagrov: eni dosti go- lobov razbijemo, drugi jih pa dosti prihranimo, kar je seveda v korist blagajne. Toda tisti ki s6 bolj obzirni z golobi, se lahko kosajo, kot smo zadnjič videli, z najboljšim lovcem (pri polni flaši njega). Tako so bi fantje navdušeni, oziroma žej ni, da nam je zaloga sladke kapljice v kratkem pošla. Cast in hvala Hoover ju in njegovi "Blagi preskušnji," suši ali ka ko bi že rekel, da ni prav nobe nega "trubla" dobiti novo za logo. V starem kraju se je zgodilo da je krčmar izpraznil sod, ne da bi pravočasno opazil in ako je hotel drugega nastaviti, je moral klicati financarja, kar je bilo včasih jako zamudno in ljudje so trpeli žejo, posebno če je bila samo ena gostilna vasi. V tej kontri pa ni tako Kdor "ga" ima kakšen sodče v kleti, mu lahko vsak čas in ob vsakem vremenu zabije pipo in . . . vince v majolko kar sa mo curlja . . . Druga vaja bo v nedeljo 15 maja, pričetek točno ob dveh popoldne. Takole smo jih pa zbijali 1. maja: Gorjanc........ 7 Urankar J. ______13 Sietz .. ..........14 Novak J. ______17 Sašel............ 14 Hren_____.:1 17 Papesh - J kjer sem ravnokar vsej al solato in da bo treba sedaj zopet vse nanovo delati in zakaj ne pazl na otroka, da mi dela škodo in da se moti, če misli, da bom jaz se-jal, eden mi bo pa za petami stvar razkopaval itd, itd. Johana pa samo reče: kakšen si! Naj ima otrok svoje veselje!" "Naj ga ima, saj ji ga ne branim, ampak z mojo solato ga ne bo imela-" Potem smo pa napravili kompromis in je naša brhka dečva še kopala in pred menoj, ne menoj. Z eno roko sem sadil t1* žol, z drugo sem pa trdno drža' za njene overalls -t- da ne kakšne pomote. / DOPISI Newburske novice Likovič Joža: Ženitvanjski tolar Sv. Trije kralji so se razšli, njihove romarske stopinje so se zgubile v bleščečem snegu. Le-Pe božične skrivnosti so splahnele v mrazu, Jezus je ostal sam in siroten. Ovčke so so zgubile v mahu. Pri Tomažu so popivali mladeniči, ki so zamudili krščanski nauk. V krčmi je bilo bolj toplo in prijazno. Zvedo se tudi Predpustne novice! "Tomaž! Pritresi že enkrat nierico zelenega. Samo denar bi prešteval ter ga predeval po nogavicah kakor stara skopulja srebrne križavce." Družba mladeničev se je bučno zakrohotala, nekdo je vstal in pritrjevalno potrepljal govorečega po širokih plečih. "Imenitno si ga ugnal!" "žganja!" "Petkrat zelenega?" je nekdo ukazoval in zamahnil s klobukom. "Kaj se boš venomer vsajal in Sodi j al, štefuc," se je končno zganil potrpežljivi krčmar, nagnil trebušasto pletenko ter nalil v^čje čaše, ki jih je varno postavil pred glasne fante. "Pijem za svoj denar!" je zajokal Krevsov štefuc, star pretepač in izzivač. Poželjivo je hlastnil po kozarcu, nagnil glavo m zadovoljno zaprl oči ter z globokimi požirki srkal žgano pijačo. Dolgo se je oteščeval in niižal. Nato je ustnice razvlekel in postavil prazno čašo na mizo. "še enega, Tomaž! Toda zapomni si, da boš natočil pošteno niero, sicer ..." Krčmar je poslušno vzel čašo in točil. Tedaj sta vstopila nova gosta, tiha in spodobna. Izbrala sta si prostor v kotu za pogrnjeno mizo in naročila pijačo. Oblečena sta bila nekam svatov-sko, za žametnimi klobuki se je košatila kita svežega rožmarina. "Tone ima pa danes varha," f« je obregnil štefuc ob mlajšega ,2med onih dveh in mu nagajivo mežiknil. Ker se ona dva nista odzvala njegovemu besedičenju, je stisnil čašo in pil ter zlagoma du-skal. "Sta šla malo po soseski?" se Je zanimal krčmar za prišleca in hitel naravnavati prt. "V Novakijo sva pogledala. Nekoliko je potrebno, predpust Je tukaj,' je pojasneval starejši niož ter predjal dišečo cigaro. "Aha?' je zazeval radovedni krčmar, kakor da se je spomnil nečesa silno važnega. Ko se je Vrnil z vinom in prigrizkom, je Pomenljivo pokimal in poizvedoval dalje: "Se bomo zavrteli, Tone?" Mladenič je v zadregi prijel Prazni kozarec ter ga povrtel v levo in desno. Popravil je klobuk in se skušal izmakniti krč-^a-rjevi radovednosti. "Predpust se je komaj začel. Sredozimci so hudi možje, vse se b° še lahko razdrlo." Krčmar se je zadovoljno po- gladil po rejenem trebuščku, ker je zadel pravo. "Nič se ne obotavljaj, Tone! Kar brez skrbi bodi, Klančarje-va Micika je prava in konec. Kaj pa hočeš še več? Zastavno in zdravo dekle, ljubezen, tisočaki, povrh pa še božja milost! . . . Stari bo primaknil k doti še nekaj jurjev in podrl tiste hraste v Vihrci. Potem vaju pa vržejo enkrat za trikrat z leče." "Tako je! Trčimo!" je pritrjeval Tonetov drug Balanč, star ženitvanjski posredovalec, ki je poznal vse križe in težave nerodnih snubačev ter je s svojo priliznjeno zgovornostjo pregnal marsikatero zadrego. Kozarci so zazvenčali, sreča je začela prekipevati v Tonetovem srcu,, živo se je spomnil Micike. Vse sanje se bodo končno le uresničile! Koliko pomladanskih večerpv je prebil pod njenim oknom. Kos je drobil v deh-tečem češmilju svoj enostavni: Kje si pa bil, kje si pa bil . . . Pozna zarja je sramežljivo rdela za barjem, zlato jabolko vrh zvonika se je tajno blestelo, fantje so se klicali za vasovanje. Kolikokrat je pomagal Klančarje-vim pri spravljanju sena. Znašal je kopice, nakladal in tlačil ter potiskal voz, pred katerim so se svetili v junijskem solncu beli voli. Za kopicami pa se je skrivala Micika, kobilice so poredno skakljale med bilkami, kakor bi mu hotele zastaviti pot do nje. V bukovem gozdu pa se je neprestano oglašala kukjavica, kakor bi preštevala srčne utrip-ljaje ljubečih se src. Vsa zemlja je dišala ter od veselja cvr-čala in žgolela. Bob je cvetel, med plodnimi žiti se je skrival za pridnega kos kruha. Ko so se užgale za barjem večerne zarje, so se v jaških zbudile nočne skrivnosti, cingljalo je, zdaj glasno, zdaj tiho.' Zaljubljena slo-ka se je jokala v hrastovini, ra-kiške senožeti so bile polne opojne vonjave. Bel oblak se je zgrudil nad Krimom, bpžja milost je pršela na Klančarjevo zemljo. Kolikokrat je zaukal, ko se je vračal z vasovanja. Vse to bo ostalo nepozabno! še malo, pa bodo udarili v roke. Enkrat za Miciko, enkrat za ljubezen, enkrat za j ur je . . . Srečna poj deta o Veliki noči preko rakiških senožeti na prvi obisk k domačim. Tone se je malce zaslonel, krčmar Tomaž pa si je mencal roke, ker bo enkrat zopet nekaj več iztočil. Balanč je pridno nalival ter hvalil Toneta, Miciko in njen dom. Krčmar je prisedel nazaj k mladeničem in jim zaupljivo razkril predpustno novost: "Tone in Micika se bosta." Fantje so se nagnili preko mize in poslušali krčmarja. "Na ogledih sta bila! štefuc! Letos boš pa lahko napravil imenitno šrango." "Pa za ženitvanjski t,olar. bomo pili. Tone bo moral odriniti petsto dinarjev," se je nekdo oglašal. "Torej vzela se bosta. Vi pa glejte ..." je dopolnil Tomaž svoje sporočilo in vnovič natočil čaše. Razgreto omizje je zaorilo: "živijo, Tone!" "živijo ženitvanjski tolar!" "Na zdravje!" so zazvenčale čaše, da je pljusknilo vino po mizi. Krevsov štefuc je vnovič dvignil čašo, jo počasi nesel k očem, kakor da se hoče prepričati o žlahtnosti kapljice. Od-gugal se je proti pogrnjeni mi-"zi, za katero sta sedela svata. Hotel je nekaj povedati in povzdigniti razpoloženje. Toda jezik in noge so se mu zapletale, stežka je izjecljal: "Tone . . . Tonček moj . . . Pobegniti nam hočeš, golobček? Toda za slovo nam boš podaril ženitvanjski tolar, petsto dinarč-kov ne bo preveč." Štefuc je milo gledal in krilil z rokami po zraku. Fantje so potihnili in prisluškovali. Balanč je pocukal zamišljenega Toneta in mu pošepetal: "Za pijačo boš moral dati. štefuc te ne bo prej izpustil, dokler mu ne obljubiš." "Pogostil vas bom že, fantje! Saj smo marsikatero skupaj razdrli, ko smo pasli. Toda fantovščina mora biti lepa in poštena, da ne bo zgledovanja. Denarja vam ne bom dal, moram ga nakloniti revežem, naši cerkvi in J9 POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL Kongresnih La Guardia je prinesel pred senat cel kov-ve0 dokazov, kako se je na newyorski borzi umetno dvigalo c'ene raznim delnicam. Pri poslednji besedi se je štefuc nerodno okrenil in izbruhnil: "Ali ga vidiš devičnika! Se že svetohlinsko potvarja in po-božnjaško zavija oči. Za nas seveda nič, farovžu bo pa vse zvalil." "štefuc! Nikar me ne grdi," ga je poskušal zavrniti Tone. Njegov tovariš Balanč je v zadregi vstal in hotel štefuca mirno odpraviti. Toda vinjeni mladenič ga je osorno nahrulil: "Ti, stara strigalica, boš mene učil? Samo žreš in skubeš svate. Domov se spravi, tukaj bom jaz govoril. Tone nam bo plačal ženitvanjski tolar, da bomo pili ter se veselili." Jezno je vrgel kozarec na tla, krčmarju so se naježili lasje, fantje so udarili s pestmi po mizi: "ženitvanjski tolar je naš!" "Petsto dinarjev, Tone!" Hrup je neprestano naraščal, kozarci so grozeče žvenketali. Tone je prebledel, izzivalnost fantov ga je vznemirila. Malec se je zdrznil, ko je začul šklepet črepinj razbitega kozarca, ki jih je pobiral krčmar. "Balanč! Plačajva in pojdi-va. S pijanci ne maram obirati črešenj." "Počakaj! Pametno bi bilo, da jim kupiš Štefan vina, sicer naju ne izpustijo,'' je svetoval premeteni Balanč, ko je premo-tril zagonetni položaj. Skrivaj je naročil krčmarju in naročil pijačo za fante. Ko se je nenadoma znašel pred temi težki Štefan, so za hip umolknili, kakor če prepodiš jato vrabcev sredi prosa, ki se za hip prenehajo kregati, a napravijo nato še hujši krik. štefuc je ošabno po-majal s Štefanom in se udaril na prsa: "Tone je pa le še možak! Toda po ženitovanjski tolar vseeno pridemo." "Petsto dinarjev!" so pritrjevali razposajeni fantje. Vino je teklo od mize. Tone in Balanč sta se srečno prerila v pivsko vežo, kjer sta se oddahnila in oblekla. "Zakaj sva šla ravno v to krčmo, da so me staknili?" je zaskrbelo Toneta, ko sta se spustila v strmino. "Nič hudega ne bo! štefuc rad z jezikom opleta. Še bl^u ne pridejo,' se je oddihoval Balanč in lovil sapo. (Konec prihodnjič) -o- * Izdelava cilindrov kot pokrival je v Angliji popolnoma ustavljena. * Turki so dobili od Rusije posojilo v znesku $8,000,000. Prihranil je samo en s kumi-som napolnjen meh, druge pa je napihnil z zrakom in jih skrbno zadrgnil. Dva izmed njih je privezal na vsako stran konja, da bi ga država na površju, druga dva pa na podnožek kibitke med sprednjima in zadnjima kolesoma, da bi laže plavala nad vodo. To delo je kmalu izvršil. "Ali se ne boš bala, Nadja?" je vprašal Mihael Strogov. "Ne, dragi brat!" je odgovorila mladenka. "In ti prijatelj ?" "Jaz?" je vzkliknil Nikolaj. "Koliko časa že sanjam o tem, da bi kar na vozu plaval po vo di!" Na onem mestu je bil breg sicer precej strm, a vendar pripraven, da pravijo kibitko v vodo. Konj jo je vlekel do vode in kmalu sta oba plavala na površju reke. Tudi Serko jo j«? pogumno rezal za vozom. Potniki so se iz previdnosti sezuli in stali v kibitki. Zaradi mehov jim voda ni segala niti do gležnjev. Mihael Strogov je prijel za vojke in po navodilih Nikolaja ravnal konja v poševni smeri. Posebno je pazil na to, da konj od deročega toka ne bi preveč trpel in se utrudil. Dokler je kibitka plavala z vodnim tokom, je šlo vse po sreči ift že čez nekoliko minut je krasnojarsko obrežje ostalo za njo. Obrnila se je proti severu in že tedaj se je dalo sklepati, da bo prišla na ono stran daleč pod mestom. Toda kaj pa to? Vkljub zasilnemu plavu bi bili prišli čez Jenisej brez posebnih težav, ako bi bil tok reke enakomeren. Toda po peneči se površini reke se je, žal, križalo več vrtincev. Mihael Strogov se je trudil, kolikor je mogel, da bi se jim izognil. Zaman. Vrtinci so kibitko nevzdržno gnali v enega izmed lijakov. Nevarnost je bila velika. Voz se ni pomikal več v poševni smeri proti vzhodnemu obrežju, tudi ni več plaval s tokom, ampak se je vrtel z neznansko brzino in se nagibal proti središču vrtinca kakor jezdec na majhnem okroglem jahališču. Konj je komaj še molil glavo iz vode; vsak hip je bil v nevarnosti, da se zaduši v vrtincu. Tudi Serko je moral poiskati zavetja v kibitki. Mihael Strogov je vedel, kaj se godi. čutil je, da se vrti po krogu, ki se je polagoma zoževal in ki mu ni mogel uiti. črhnil ni niti besedice, želel je samo videti nevarnost, da bi se ji tem laže izognil. Nemogoče! Tudi Nadja je molčala. Z rokami se je prijela za ogrodje kibitke, da ne bi padla, kajti voz se je vedno bolj in bolj nagibal proti središču lijaka. Kaj pa Nikolaj? Ali s eni zavedal resnega položaja? Ali je bil tako brezčuten in malomaren, ali pa tako pogumen, da je preziral nevarnost? Ali mu je bilo življenje brez vrednosti in ga je imel kakor iztočani za "petdnevno bivanje v gostišču," ki ga — hočeš nočeš — moraš zapustiti šesti dan? Bodi si kakorkoli, na njegovem smehljajočem se obrazu ni bilo videti nikake sphemembe. Kibitka je torej plavala v vrtincu in konju so pojemale zadnje moči. Mihael Strogov je hipoma vrgel s sebe obleko, ki bi ga mogla ovirati, in je planil v vodo. S krepko roko je zgrabil konja za uzdo in ga potegnil iz vrtinca. Kibitka je prišla zopet v pravi tok in se je z novo hitrostjo pomikala naprej. "Hura!" je vzkliknil Nikolaj. Kibitka je prevozila glavno strugo reke v dveh urah in je pristala k bregu enega izmed otokov kvečjemu šest vrst niže, kakor je odrinila. Konj je.potegnil voz na suho. Ko je pogumna žival počivala eno uro, so prevozili precej širok otok, porasel s košatimi in veličastnimi brezami, ter dospeli do manjše struge Jeniseja. To strugo so prevozili laže. V njej ni bilo vrtincev, toda voda je drla po njej s tako silo, da je kibitka* pristala pet vrst niže od izhodišča. V celem jo je torej veda zanesla enajst vrst. Ker čez velike sibirske reke še ni mostov, zelo ovirajo promet med posameznimi kraji. Za Mihaela Strogova so bile vse več ali manj usodne. Na Irtišu so Tatari napadli plav, na katerem se je vozil z Nad j o. Na Obu je njegovega konja zadela sovražna krogla in le čudežno je ube-žal konjenikom, ki so ga zasledovali. Skratka: najmanj nesrečen je bil zanj še prehod čez Jenisej. "Vse to bi bilo mnogo manj prijetno," je dejal Nikolaj in si mel zadovoljno roke, ko je stopil na desni breg reke, "ako bi ne bilo .tako težavno!" "Kar je bilo za nas samo težavno, prijatelj," jje odgovoril Mihael Strogov, "bo morda za Tatare nemogoče!" OSMO POGLAVJE Zajec prekriža pot Mihael Strogov je mogel, končno upati, da ima do Irkutska prosto pot, ker je prehitel Tatare, ki so se mudili v Tomsku. Ko bi emirjeva vojska dospela v Krasnojarsk, bi v zapuščenem mestu ne našla prav nobene ladje, da bi se mogla prepeljati na drugo stran Jeniseja. Zaradi tega bi se zakasnila zopet za nekaj dni, kajti le z največjim trudom bi mogli premostiti reko in priti na drugi breg. Carski sel se je od trenutka, ko se je srečal z Ivanom Ogare-vim v Omsku, tedaj prvič čuti) bolj mirnega, ker je smel upati, da ga na potu do cilja ne bo zadrževala nobena nova ovira. Kibitka je prevozila v poševni smeri proti jugovzhodu kakih petnajst vrst in prišla zopet na dolgo cesto, ki je držala čez stepo. Glavna sibirska cesta je, kakor se splošno sodi, vprav med Krasnojarskom in Irkutskom najboljša. Po ravnih in gladkih tleh teko vozovi mirneje in pred pekočim solncem varuje potnike gosta senca smrekovih in cedrovih gozdov, ki rasto ob cesti in se raztezajo do sto vrst daleč. Tu ni več stepe, ki bi segala v neizmerno daljavo, in bi se obzorje stikalo v nebom v velikanskem krogu. Ta sicer bogata dežela je bila tedaj prazna. Vsepovsod zapuščeni trgi in vasi. Nikjer sibirskih kmetov, po večini z značilnimi slovanskimi potezami na obrazu. To je bila puščava, in sicer zato, ker je tako velel carjev ukaz! Vreme je bilo lepo. Zrak se je ponoči že toliko ohladil, da ga je podnevi: solnce le težko ogrelo. Bližali so se pač prvi septembrski dnevi in solnčni lok nad obzorjem se je vidno krajšal. V teh precej severnih krajih je jesen zelo kratka, četudi ne segajo čez 55. vzporednik, ki drži skoz Edinburg in Kodanj. Včasih tu nastopi zima celo kar neposredno za poletjem.- In te prezgodnje sibirske zime so zelo hude. Večkrat se primeri, da živo srebro v toplomeru zmrzne, to se pravi, da mraz doseže skoraj 42 stopinj pod ničlo. Povprečne temperature 20 stopinj pod ničlo so ljudje popolnoma navajeni. Vreme je bilo torej za potnike ugodno. Bilo ni ne viharno ne deževno. Vročina je bila zmerna, noči pa hladne. Nadja in Mihael Strogov sta bila zdrava in sta polagoma pozabila na svoje prejšnje napore. (Dalje prihodnjič) -o- Duhoborci so bili radi nagote obsojeni Nelson, British Columbia, 10. maja. Tu so obsodili 84 moških in 34 žensk, ki so se nagi udeležili parade v javnosti, vsakega na tri leta zapora. Ljudje pripadajo verski sekti duhoborcev. Poznan delavski vodja Thomas preminul Paris, 10. maja. Tu je preminul Albert Thomas, poznani vodja francoskih delavcev, in generalni direktor delavskega cdseka Lige Narodov, odkar je slednja začela poslovati po Svetovni vojni. Naznanilo članice dr. sv. Cecilije št. 37 S.D.Z. so prijazno vabljene na sejo, 11 maja, ob 8 uri zvečer. Obhajale bomo šesto obletnico našega društva. Po seji se bo pa vršila zabava. Torej ste vse prijazno vabljene, da se udeležite te važne seje. Obenem vas moram tudi opozoriti, zlasti nekatere članice, da redno plačujejo. Vse se preveč zanašate, da se bo za vas zakladalo. Vprašam vas, kje bom pa. vzela denar? Ene skrbijo, da imajo redno plačano, druge pa rade odlašajo. Vsem tem bodi povedano, da se odslej naprej za nobeno ne bo založilo iz društvene bljagajne. To je bil strogi sklep zadnje seje. Katera v resnici ne more plačati, naj se zglasi na društveni seji, da se znam ravnati, drugače pa se bom ravnala, kot je sklenila zadnja društvena seja. Katera bo suspendirana, mora krivdo sama sebi pripisati, ne pa društveni tajnici. Upam, da boste vpoštevale vabilo za sejo in opomin, katerih se tiče. S sestrskim pozdravom — tajnica. (111) Slovenska šivilja se priporoča slovenskim ženam in dekletom za izdelavo modernih oblek. Ravno sedaj smo dojili lepe, najnovejše vzorce. Jato poceni. Ivanka Marinček 975 E. 74th St. (114) Hopkins na delu Kot se opazuje iz raznih znamenj, namerava bivši mestni manager in sedanji councilman Wm. Hopkins ustvariti novo politično lokalno stranko. MALI OGLASI Pozor! Strogo opozarjam dotičnega, ki je v noči med pondeljkom in torkom odnesel lepo rožo s front porča.. Dam mu en teden časa, da: prinese rožo lepim potom nazaj. 6822 Edna Ave. V najem se da troje stanovanje po štiri sobe vsako, na 1177 E. 60th St Vpraša se pri A. Zadnik, 9801 Prince Ave. (113) V najem sre da stariovarije, tri sobe in kopališče. Na 673t St. Clair Ave Vpraša se na 6925 St. Clair Ave. (May.ll.14.18.21.) Naprodaj je slovenska mesnica in grocerija. Jako poceni. Zelo ugoden prostor. Pokličite KEnmore 3153. (X) Stanovanja se oddajo eno po tri sobe, eno po štiri sobe, eno pet sob. Jako poceni rent. Vprašajte na 1011 E. 64th St. (xl00) Priporočilo Podpisani vljudno vabim Slovence, da kadar so na potu z avtomobilom v naši smeri, da se ustavijo pri nas. Prevzel sem na 75 Townsend Ave., Norwalk, Ohio, znano restavracijo "Norwalk Inn." Takoj zraven dobite tudi izvrstni Sohio gasolin in olje. Dober prigrizek ob vsakem času. Se vljudno priporočam. A. Gorup 75 Townsend Ave. Norwalk, Ohio (May.4.11.18.) NE ODLAŠAJTE VEČ! Ako želite potovati v staro domovino udobno in v prijetni družbi, tedaj se takoj priglasite za skupno potovanje na parniku BERENGARIA ki odpluje iz New Yorka dne 15. junija. Cene kartam so zelo znižane . . . parnik eden izmed največjih . . . velike prostorne kabine . . . razne ugodnosti za potnike . . . August Kollander spremlja potnike od Clevelanda do Ljubljane . . . nikakih nepri-lik z prtljago . . . nobenih skrbi z potnimi listi . . . nikakih stroškov v New Yorku . . . -Zglasite se takoj pri: AUGUST KOLLANDER COMPANY (Prej J. L. Mihelich Co.) 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu Največji ameriški raketir,Al Capone, je končno za zidov jem jetnišnice, kjer bo sedel dolgih enajst let. čas za povratek. Vedel je namreč, da ne bo Caterino prebil noči v vili, ker ga zanimajo priprave za vojno, a tudi se mu je zdelo, da neke dalekosežne osnove Malipierove malo po malo za-senčujejo črnolaso Grkinjo. Mesece in mesece je skrival ljubosumno svojo ljubico, da ni povedal tega niti najboljšemu prijatelju, a danes ga je vseeno pripeljal s seboj, kakor da mu ni na tem, da bi bil z Bianco sam. Ko je Loredan omenil povratek, se je Bianca tužno ozrla na senco, ki je nastala pod drevesi. Približal se je večer. Netopir je zaprhutal s svojimi kreluti ter obletaval vilo. Veliki, črni črički so vpili na trati. Bianca je pod vila svojo roko pod Malipie-rov laket in, kakor bi slutila zlo, kakor bi jo vznemirjala misel na negotovo bodočnost, se je naslonila na prsa svpjefea dragega;. Tako je zamišljena in' žalostna spremljala oba mladeniča k malemu zalivu, kjer je čakala ladjica. Ponosno dvignjene glave in iskrečih se oči, misleč na slavo in zmago, je Malipiero razkladal Bianci mrzlično delo v ladjedelnicah. Hotel ji je predočiti sliko, kako se strašno koljejo dve vojski, kako teče kri, a izmed tega meteža nosi on zastavo zmage, da jo razvije v slavo republiki. "ffi-Sg Demonstrationr Tem potom vam naznanjamo, da dobite pri nas vedno na.ibol.i- jf šc BJ'S barvo, kakor ludi oj.ic'ih Dutch Boy White Lead, trdega ali V nove vrste metikega, ki rabi manj olja—po znižanih cenah. BARVARSKI KONTRAKTORJI, POZOR! Postbno nizke cene za vas, ki kupite več blaga skupaj. Zglasite X cc pri nas za naše cene, prednp kupite drugje. Y Nc pozabite na našo letno; demonstracijo za BPS barve, ki se vrši V V petek in soboto, 13. in 14. maja ^ Ta dva dneva dobi vsak, ki pride v našo trgovino en vzorec barve brezplačno. (Otrokom se barve ne bo dajalo). In za vsak nakup za $1 in več, dobi vsak listek in če bo srečen, dobi pet galon BPS barve za hišo, drugi pa dobi eno galono najboljšega BPS varniša brezplačne; srečni bo zvedel 9:30 v soboto zvačer. Y Naše geslo js: PRVE VRSTE BLAOO PO NAJNIŽJI CENI! Y Posebno: 10% popusta na vseh barvah in varniših, kakor tudi na čopičih, kupljenih na dan demonstracije, 13. in 14. maja. Y (Dalje prihodnjič.) % Posebno za samo dva dneva LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAŽALEO LEDU IN PREMOGA 1194 E. 167tli St. Pokllčitel KEnmore 4381 Stroj za rezanje trave, št. 16, noži imajo ball bearings, samo..................................................$4.95 50 čevljev cevi za škroflenje, s kolesom, samo_______$4.75 Mrežnata, kombinacijska vrata, 2-8x6-8, samo....$4.95 WILLIAM A. VIDMAR SLOVENSKI ODVETNIK 212-214 Engineers Bid«. Tel. MAin 1195 U R E i 9 do S Pnndeljek, torek, četrtek od 6:30 do 8. in v ; Bfboto od 2 — 4. 6;30 — 8 18735 Chapman Ave. Tel. KEnmore 2307-M Governer Franklin D. Roosevelt, ki ima m nogo upanja, da bo imenovan predsedniškim kandidatom. PRVA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO ENdicott 9559 Odprto vsak dan od 8. do 8. ure. Papeški delegat, kardinal Lauri, ki ga bo zastopal na evharističnem kongresu na Irskem, 22. do 26. junija, letos. Pričakuje se preko enega milijona udeležencev. Postojte, poglejte in poslušajte in izbrali boste enega izmed 1932 Copeland modelov Vi hočete imeti vse udobnosti in priprave, katere je moderno inženirstvo iznašlo, ko si nabavite električno ledenico. Našli boste—vse—v novih 1932 Copeland modelih, katere sedaj kažemo. Našli boste pripravne predmete, katere vam more podati samo Copeland—skupno z vvsemi drugimi v enem kabinetu. Ti novi Copeland modeli so bili zgrajeni z standardom za vašo priročnost—ki odgovarja potrebi gospodinje. Takoj ko boste pregledali Copeland ledenico, boste vedeli, da je to ledenica, ki bo največjega pomena za vas v vašem domu. Tu se dobi model za vsako hišo—od majhnega apart-menta, do velike palače—po raznovrstnih cenah—izvedeli boste, da lahko postavite 1932 model v vašo hišo še jutri—tako majhno vplačilo se takoj zahteva, toliko časa se da za odplačilo ostale svote. Pridite še danes in poizvejte, kakšne prednosti ima ta ledenica. VSE COPELAND LEDENICE SO GARANTIRANE TRI LETA ZBORA "ZARJA" KI SE VBŠI V NEDELJO, 15. MAJA, V S. N. DOMU Pričetek ob 7:30 zvečer PAZITE NA PROGGRAM V PETKOVI ŠTEVILKI ANTON DOLGAN 15617 Waterloo Road MARIJA KUMIČIČ: Zle slutnje Za "Ameriško Domovino" priredil M. V. "Mar je vaš narod pesniški ? \ Je li to mogoče?" r Bianca je tužno stisnila rame- r na ter dejala, da se take pesmi- s ce porajajo v njeni domovini, i kakor bi se rodile v zraku. Po- t javljajo se na ustih naroda, ka- ž kor da jih je veter nabral v noči po gozdovih ali jih nalovil na r morskih valovih, ali kakor da so t prišle z ž,uborenjem potočkov, ki skakljajo z mra.mornatih brd. j Kakor milo cvetje, ki .na skali j širi svoj opojni,vonj, da zazOri v seme, bas tako nastajajo pe- j srni v moji. domovini. Katera 1 roka je uspala to seme?" se za ] gleda Bianca v Loredana ter ča- s ka odgovora. "Srečen narod!" vzdihne Lo- : redan, diveč se na skrivnem j umetnosti mlade pesnice. "V moji domovini že od pradavnih časov neprestano odmeva pesem preko cvetočih poljan, i Edini spomin, ki mi je ostal na mojo domovino, je pesem. Neprestano se oglaša v mojem srcu, sedaj glasneje sedaj tišje." Giovanni Loredan jo je prosil, naj še poje, a ona mu je usli-šala željo. Pevala je narodne pesmi spremljajoč se z narodnim godalom — lutko. Ko je nehala, je Loredan vstal, da, se pošeta v vrtu. Globoko ganjen Biancinega petja ,si je zaželel samote. Med gredicami vsebarvnega cvetja je šel do lavorjevega gozdiča, kjer je spletel iz drobnih vejic venec, da ga po davnem grškem običaju v znak hvaležnosti pokloni oni, ki mu je tako osladila nekaj nepozabnih ur. čim je izginil, je položila Bianca godalo na ka-menito ograjo ter skočila k Mar lipieru, sladko gostoleč: "Dragi moj!" _ Smehljajoč jo je Malipiero ] privil na svoja prsa ter poiskal zopet nje ustne. Bianca je ovila < svoje bele, polne roke okoli njegovega močnega vratu, kakor da < ga ne izpusti nikdar več, za^le- ! dala se mu v oči ter sramežlji- i vo vprašala: "Zakaj prihajaš tako redko k meni ?" Malipiero jo je pobožal po baržunastem licu ter dejal: "Posli, duša draga, posli. Državna služba omejuje mojo svobc^io. Ti veš, da odpremljamo mornarico. Kmalu bom zaplul na Os-manlije. Ne ostaje mi Časa za sladke sestanke." "Za me nimaš časa?" "Nimam, duša, kolikor bi želeli" "A kaj bo z mojimi pesmimi ?" "Vedno bodo odmevale v mojem srcu. Ljubše so mi od veličastnega Dantejeva speva. Tam zunaj jih bom pogrešal." Biancine oči so se orosile, zakrije svojo nežno glavico v, njegova široka prsa, krčevito stisne roko okoli njegovega vratu ter zgšepeta: "Tam zunaj ? Zopet boš odjadral? Grozni, človek, zopet se boš poškropil s krvjo, kakor tedaj, ko si me obranil noža pašinih slug. Tema mi postaja pred očmi, kadar mislim na te vaše strašne vojske!" Bianca se je vsa tresla, a Caterino jo je poljubljal, mireč jo: "Ne brigaj se, zlato, za naše moške posle. Državne ladje ne bi mogla krmiti z milino in ljubkostjo pesmic. Do vsakega nedostopnega vrhu se moramo po-penjati preko grebenov, a tako vspenja-je povzroča znoja in krvi! Raje se raduj z menoj, ker nekaj velikega bom storil za Ve-necijo!" Malipieru so odsevale oči radosti. Medtem ko ji je on božal lica, ki so žarela njegovih vročih poljubov, je dejala ona: "Morebiti imaš prav." Zagledala se je v daljavo preko zelenja; kjer je ležala zavita v meglice Venecija. Med raznolikimi črnimi strehami mra-mornatih palač je stal glasoviti stolp sv. Marka. Bianca je okre-nila nato lice k svojemu prijatelju, iz oči ji je odsevala tajna žalost. "Kaj ti je, angelj? Kaj pomenijo te solze?" jo vpraša Caterino. "Bojim se, dragi, da ti mnogo, mnogo bolj ljubiš slavo nego mene." Malipier^vo čel,o se^gubanči, pa pravi trpko: "Norčica, mar še vedno dvomiš o n)oji ljubezni? Mar si takp hitro pozabila, kar sem storil zate?" ."Nisem, nisem," je dahnila Bianca ter položila, glavo na njegovo ramo. "Se li še spomniš kamena?" "S v e t n i kovega očesa? Da. Oprosti mi, jaz sem še vedno otroška. Ti si storil vse, da rešiš moje življenje, ker me ljubiš .. . Nu, poglej: dokaz tvoje ljubezni, oni čudotvorni kamen, nosim vedno na svojem srcu. Od tu ne bo nikdar izginil!" "Pri sebi ga nosiš? Mar si ponorela?" jo ukori Malipiero. Bianca si brž razpne gornje zapone na prsih, privleče iz nedrij zlato verižico, na kateri je bila obešena zelo mala, umietni-ško iz zlata kovana škatljica. Mladenka jo odpre, a iz nje se zažari prekrasen safir. Položi ga na dlan in, smehljajoč se, ga pokaže .Caterinu: "Glej, ali spoznaš v njem čudodelno svetniko-vo oko?" Malipiero , odgovor i rezko: "Da, da — vendar skrij ta kamen. Preganja me njegov odsev! Mislim, da me je ona stara vedeževalka zapeljala s. svojim prerokovanjem. Ona me je napotila na grdo skrunitev!" "Na skrunitev?" se prestraši Grkinja. "Da, ti si bila že na potu k ozdravljenju, ko mi je ona prisegla, da ti lahko samo svetnikovo oko prinese rešitev." i "Caterino," krikne Bianca. "Mar ti je žal?" ► "Ni mi, ni!" zamolklo odvrne ■ Caterino. Pred očmi je videl i ono črno težko noč. O, nikdar , je ne bo pozabil! Zopet je videl notranjščino cerkve sv. Mar-- cilijana, zavito v neprijetno te-i mico, a skozi to temico je mrko sijala rudečkasta luč, ki je gorela pred oltarjem. Skozi gluho noč je vejal hladen puh. A on, Caterino Malipiero, se je < skrival kakor tat v mraku, plazil se po cerkvi, odgrnil zastor, ] tipal naokoli ter zatipal svetni- i kovo oko. Izza pasa je potegnil ] cjamaščansko bodalo, zadušil. v sebi vsak čut groze ter oskrunil ' kip, izbil mu desno oko . . , Zatem ge je kakor tat izmaknil iz cerkve ter skočil v tujo gondolo . . . Tako se je poigral z usodo, radi njenih čarnih oči in rude-čih vročih usten, s katerim ga je terala goreča ljubezen. Tedaj je bila Bianco napadla huda groznica. V vilo je pripeljal iz Benetk starega zaupnega zdravnika, a vsa njegova znanost ji ni mogla pomoči. Bian-cina bolezen je postajala huja od ure do ure. Caterino se ni ganil od nje — niti v ladjedelnico ni hodil. Nihče ni vedel, kje je, niti Loredan. Z njim je bil samo stari, zvesti Fazzaro. Njemu je odkril jad svojega srca in strah za ljubljeno mladenko. Kadar je Caterino sedel ob postelji bolnice, tedaj je Fazzaro stražil pri vratih. Ako je potreboval Caterino glasnika, da izvrši njegove naloge, ga ni bilo boljšega, nego stari sluga. Nekega dne je stopil iz sobe Caterino, mrk in zlomljen, ter zamr-mral zviestemu slugi : "Fazzaro, OZDRAVIL OČETA REVMATIZMA J. F. Kotrich, zobozdravnik, 934 Center St., soba 706, Chicago, 111., poroča, da njegov oče, ki je trpel na revmatizmu veliko let in je potrošil nad $1,500 z zdravljenjem, je dobil predpis nekega starega zdravnika iz Dunaja, kateri je ustavil bolečine popolnoma. Ker pozna trpljenje, ki ga ta bolezen povzroča, Dr. Kotrich pravi, da z veseljem pošlje vsakomur ta predpis onim, ki trpe na revmatizmu in mu pišejo ponj. Nobenih stroškov in ne obveznosti. na to hišo je padlo zlo." Fazzaro pa ga je začel nagovarjati, naj bi šel k neki stari vedeževalki, h kateri se dan za dnem zatekajo člani prvih bene-čanskih obitelji. Malipiero je sicer dvomil o moči čarovnij, vendar pa je nekega dne tajno privedel vedeževalko k Bianci. Stara čarovnica je dolgo držala v svoji roki grozničavo, vročo levica bolnice, zatem pa se je okrenila k Malipieru, ki je nestrpno stal za njo, in dejala tiho :- "Samo ena stvar lahko prežene bolest . . . svetnikovo oko." "Naj li Bianco peljem v Benetke?" "Ne, nikakor. Ona je pogan-ka. Desno svetnikovo oko pri- ] pravite k njenemu ležišču." 1 "Čarovnica, ti noriš!" je krik- j nil Malipiero. i "Govorim resnico, čisto resni- ; co," je odvrnila vedeževalka. Bianca je čula razgovor, po- j gledala proseče Caterina ter z : nado na ozdravljenje zaprosila: "Prinesi mi oko, da ozdravim!" "Ne zahtevaj, kar je nemogoče!" Bianca je pobledela in tužno šepetala : "Caterino, ti me ne ljubiš! . . . Idi, da umrem! ..." Vedeževalka se je povrnila v Benetke. Eno uro kasneje je šel tudi on. Bianco je pustil pod nadzorstvom Fazzara ter se izgovoril, da mora biti zjutraj v Benetkah radi mornarice. Ono noč je bilo izvršeno bogoskrun-stvo, a tatu v rudečem plašču, onega istrskega ribiča niso našli. Svetnikovo oko je vrnilo Bianci zdravi j a, a oskrunjenje je bilo razkrito šele prilikom slav-nosti v cerkvi. Sedaj je kazala Bianca na svoji dlani ugrabljeno oko, smehljajoč se, medtem, ko je on občutil griz svoje vesti. Bilo mu je, kakor da ne more od onega časa več Bianco tako poljubljati in ljubiti, kakor pa pred oskru-nitvijo svetnika. Neka tajin-stvena senca je legla med nju. Malipiero je vedel, da še je vse mesto zgražalo nad tem bogo-skrunskim dejanjem. Verni Fazzaro mu je pripovedoval, čim se je vrnil iz cerkve. Tudi on sam je proklinjal kletega razbojnika, ki je zakrivil, da se mu grda brazgotina ne more zaceliti. Zaman ga je skušal Caterino pomiriti. Malipiero se je s silo otresel pogubnih misli. Saj bo s svojimi slavnimi čini za Vene-cijo desetkrat poplačal svoje grešno dejanje . . . Bianca spravi safir zopet v zlato škatljico, skrije ga v ne-drih ter se prestrašena zagleda V njegov mrki obraz. On pa jo objame ter pravi: "Duša, niti ne slutiš, da nosiš svojo smrt 3 • seboj! Čuvaj, da nihče ne vidi 1 tega kamena!" "Ne boj se — ni- • komur ga ne pokažem! čuvala ■ ga bom kot najdragocenejši za- ■ klad, kakor dragega moje sre-- če!" "Vreči bi ga morala od sebe, > poganka! Ne pozabi, da živimo ■ v Benetkah in da je udarjena I na vsakega cena, ki se tehta z zlatom. Uteži pa so: izdaja ali uničenje!" Lepa mladenka pa mu položi roko na usta in pravi: "Molči, dragi, molči! Sicer bi morala misliti, da ti je žal, ker si me vzljubil . . . čuj, zdi se mi, da se Loredan vrača/' Po potu se je v resnici vračal Loredan. Prehodil je senčnati vrt vzdolž in počez, ter sedel od časa do časa na kako klopico, da se divi mramornatim umetninam. Ta vila, v bujnem zelenju, ločena po tihih vodah lagune od buke in vretja velikega pomorskega mesta, je bila kakor stvor-jena, da krije v sebi sladko taj-nc( skrite ljubezni. Loredan se je lahkih korakov popel po stopnicah na verando ter položil lovorjev venec, ki ga je splel v vrtu, na Biancino glavo. Ona pa se je temu daru zvonko in prisrčno nasmejala. Vendar pa ji ni bilo ljubo, ko je Loredan — pa četudi nerad — začel opominjati prijatelja, da je 6127 St. Clair Ave. Grdina Hardware KEnmore 1299 Vabilo na KONCERT