58. številka. Ljubljana, v ponedeljek 12. marca XVI. leto, 1883 I uhaja vsak dan sveder, iaitnši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., %m j.k mesce 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo j eden krat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frarkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Gledaliska stolba". D pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Nadaljevaje specijalno debato o državnem pro-račnnu in o finančnem zakonu za tekoče leto, prišla je zbornica poslancev v 9. dan t. m. do odstavka o srednjih šolah in tu unela se je več nego živahna debata. Minister Conrad, ki nam do sedaj še nikdar ni dal povoda, da bi zrli vanj s posebno zaupnostjo, temveč si vedno vestno prizadeval vzbujati v nas kolikor možno živo antipatijo, ostal je tudi pri tej debati dosleden, pokazavši izpod dolgega plašča sprav-Ijivosti in sladkih obljub pravo pravcato konjsko kopito — sedanje vlade, ter pri tem nas potrdil v preverjenji, da dokler on posluje v ministerstvu za uk in bogočastje, smemo se z matematično gotovostjo nadejati vsekdar odločuega odpora pri vseh naših še tako naravnih, še tako opravičenih zahtevah. Dasi tedaj gosp. nančnega ministra dobro poznamo in smo trdno preverjeni, da glavna modrost vlade obstoji v tem, da se dovoli budget, vender bi nikdar ne bili pričakovali porogljivo frivolnih besed, katere je izustil pri tej priliki minister Conrad, rekoč o Tonklijevej resoluciji, da je vladanemore smatrati resno. Naše opravičene želje, izražene v omenjenej resoluciji, so tedaj ministru Conradu le šala, burka v parlamentarnem predpustu! Dobro za -vrnil je sicer Conrada gosp. dr. Vošnjak, a desnica obnašala se je v obče tej izjavi nasproti prehladno, kakor sploh pri vsej tej debati nesmo imeli prilike občudovati zborniške večine „eisernen Ring", kajti ne glede na to, da je na desnici več poslancev manjkalo, tudi sicer ni šlo vse, kakor bi moralo, in jako nepovoljno učinkuje na vsacega, da ao se vse resolucije zopet povrnile nazaj v odsek. Glavna misel Conradovega govora je ta, da srednje šole, kakeršne so že v Krtaijskej, za druge slovenske pokrajine neso možne in da so v tej zadevi razen deželnih zborov, deželnih zastopov, jedino kompetentne le deželne šolske oblasti. Po tej argumentaciji bilo bi naravno, da, ker sta deželni šolski svet Štajerski in koroški našim zahtevam dijamen-tralno nasprotna, bi mi slovenskih paralelk na Štajerskem in KoroSkera nikdar ne doživeli. Za Conradom oglasil se je vitez Moro, trdeč, da je Tonkli-jeva resolucija za Koroško odvisna, kajti v Koroškej sta dve popolni gimnaziji v Beljaku in v Celovci, spodnja gimnazija v Št. Pavlu in realka v Celovci, vkupe 29 razredov s G70 dijaki, mej katerimi je le 57 Slovencev, tedaj bi bila izpeljava resolucije predraga, da vrhu tega na gimnaziji v Celovci slovenščino poučuje rojen Kranjec, ki je pa v prvem oddelku moral pričeti pouk v nemščini, ker dijaki slovenske narodnosti, prišedši na gimnazijo, slovenskega učnega jezika razumeli neso. Tu je g. Moro sam jasno objavil, kako je stanje v ljudskih šolah na Koroškem glede slovenščine. Grof Coronini skliceval se je na svojo pred 9 leti predlagano resolucijo, po katerej naj bi se na materinščino Italijanov in Slovencev v Goriškoj ozir jemalo, katera resolucija bila je v premenjenej obliki tudi vzprijeta, a po vladi ne izvedena. Sedaj so druge razmere. Takrat reklo se je, da slovenski jezik nema dovolj učnih sredstev, ta ugovor je vlada sama uničila z znano naredbo za Kranjsko. Zavzema se na dalje za italijansko prebivalstvo v CJoriškej, se povoljno izraža za Tonklijevo resolucijo in trdi, da prebivalstvo živahno želi znanje nemškega jezika, ter konečno priporoča svoj dostavek k resoluciji. Za njim govorili so naši poslanci dr. Vi tez i C, dr. T o n k 1 i in dr. Vošnjak, katerih govore priobčimo po vrsti v prihodnjih listih. Politični razgled. HotranJe dežele. V Ljubljani 12. marca. Razmotrivajoč generalno debato avstrijskega državnega zbora o budgetu pravi „Noidd. Allg. Ztg." na koncu: „Generalni*, debata o budgetu nehala je, kakor se vidi, s političnim, govorniškim in moralnim uspehom vlr.de. Mnogi poslanci, ki bo lansko leto še vzpored z levico zanikavuli vladi budget, glasovali so danes za prehod v specijalno de-bnt.o. Iz velikega „ govorniškega boja", kateri je opozicija tako gromeče napovedala, odnesla ni levica drugih znamenj zmage, nego nekaj pušic, ki jej trdno tiče v mesu". Poročali smo že o škandalih, ki so se godili na li<»ii)«'r«ii iifiiiMlto-iiacIjonaliilti vse-učilisčnikov dunajskih v spomin Wag-ner-ju. Pri tej priliki je bil navzoč tudi nek na-varsk Bburšw, katerega je pri odhodu spremilo do severnega kolodvora mnogo dijakov s Schonerer-jem na čelu, vsi s plavicami na prsih, ter mu zadnji pri slovesu podal velikansk šopek plavic, češ, naj one govorč, kar on izustiti ne smo. — „Politik" pripoveduje, da bodo te nerednosti imele svoj konec pred kazenskim sodiščem, .ledni pravijo, da se je storila objava proti Schonerer-ju na temelji §. 312., drugi §. 314., tretji, da zavoljo motenja javnega miru, Četrti zopet, da zaradi veleizdaje. Mogoče je tudi, da je več pregreškov spojenih. Ona dijaška društva „burševu, ki so se udeležili« komersa, se bodo baje razpustila. Akudemični senat hoče postopati z vso ostrostjo pri tej zadevi. Na vsak uačin se bode pričela disciplinarna preiskava; ker je pa že mnogo d Makov na počitnicah in hoče rektorat dočakuti policijske akte, se bode moglo še le po velikonočnih počitnicah o tem odločno sklepati. — Nemško-avatrijsko bralno društvo d i j a 3 k o j e po Ji -c i j a zavoljo dogodkov pri W a g n e r - j e v e m komer s u že razpustila. Pri generalnem zboru nemške čitalnice na tehniki prouzročili so somišljeniki Sehonerer-jevi, tako zvana germanska stranka, tak škandal, da sta društvena pokrovitelja, profesorja pl. Hauff in dr. Iiziha odložila svoja dostojanstva in izstopila iz društva. Zbor se je preložil, predno ga je navzočni komisar mogel razpustiti. — V nanje države. ■limiti dvor preseli se za postnega časa v Gačino. Slavnosti kronanja v Moskvi ne bodo trajale dlje nego osem do devet dnij Dvorno ministerstvo izrazilo je željo, da naj bi zastopniki tujih vlastij tvegali se naprave posebnih svečanost.ij v Moskvi; te bi se dale eventuelno napraviti v Petrogradu. — LISTEK. Junak našega časa. (Roman M. Lermontovu posl. J. P.) Pečorinov dnevnik. II. Knežna Marv. 2G. junija. (Dalje.) — Nikakor ne, gospod doktor! bodite brez skrbij; jaz se jim kar tako ne podam. — Kaj hočete storiti? — To je moja tajnost. — Le glejte, da ne boste izgubljeni . . . pomislite: na šest korakov! — Doktor, čakal vas bodem jutri ob štirih, konji bodo pripravljeni ... z Bogom! Do večera sedel sem doma, zaprt v svojej sobi. Prišel je strežaj klicat me h kneginji, a ukazal sem mu reči, da sem bolan. Dve je ura po noči ... a še nesem zaspal . . . Dobro bilo bi, da bi se malo naspal, da bi se mi ne tresla roka. Sicer pa na šest korakov zadeti ni težavno. A! gospod Grušuicki! vaša goljufija se vam ne bo posrečila . . . Premenila bova uloge: sedaj bo prišla na me vrsta čitati strah na vašem lici. Vi mislite, da bom jaz kar tako postavil svoje čelo . . . a mi bomo žrebali ... in takrat . . . takrat . . . kaj če bi bila njemu sreča mila V Če me zapusti zvezda sreče ... Ni se bati, bila mi je že dolgo verna. A kaj ? če umrjem, izguba za svet ne bo velika; saj je meni samemu dolgčas. Jaz sem kakor človek, ki se mu zdeha ua plesu, in samo zato ne gre domov, ker še ni prišel voz. A kadar je voz pripravljen ... z Bogom! . . . Ko premišljujem svojo preteklost vprašam se nejevoljen: Zakaj sem se rodil? Zakaj sem živel V . . . Bil sem pač za kaj višjega odločen, ker čutim v sebi neizmerne sile .... A jaz nesem Uganil, zakaj sem poklican, udal sem se zapeljivim, pustim in nečiinernim strastim; iz njih plavža prišel sem trd in hladen kakor železo, a utratil sem na veke plamen plemenitih hrepenenj — boljši cvet življenja. In kolikokrat igral sem že od tistega časa rolo sekire v rokah usode. Kakor šiba padal sem na glave nedolžnih žrtev, često brez jeze, a vselej brez pomilovanja .... Moja ljubezen nikomur ni prinesla sreče, ker jaz nesem žrtvoval ničesar za one, katere sem ljubil: ljubil sem zase, za svojo zabavo; skušal sem le zadovoljiti Čudno potrebo svojega srca; poželjivo požiral sem njih čuvstva in njih nežnosti, njih veselja in njih radosti — a nikoli se nesem mogel nasititi. Kakor lačen in utrujen človek zaspi od onemoglosti, videč pred seboj najboljša jedili in vina, z veseljem požira darove svoje domišljije in zdi se mu, da mu je bolje: a kadar se prebudi — sanje izginejo .... čuti podvojen glad in obupanje. Jutri morda umrjem ... in nikdo ne bo ostal na zemlji, ki bi me bil ume! po polnem. Jedni imeli me bodo za boljšega, drugi za slabšega, kakoršen sem bil v resnici . . . Jedni poreko : bil je vrl mla-deneč, drugi — bil je pravi malopridnež. Niti prvi 4 gld. — kr. 1 . 50 „ ~ n 35 „ 3 „ — n 1 „ 20 „ - „ 30 , 1 » 20 „ - „ 30 „ as „ - 5 n - 2 „ 50 — » 70 1 w 50 — . 40 so „ — 1 „ 50 - n 20 2 n -5 n — 1 „ 50 3 „ 50 3 „ 60 20 50 40 nike zavoljo podpisa dolžnega pisma a 50 kr...... 25. jan. Predložitev šolskega računa pro 1879 ..... Prepis, papir, kol. in eksp. 5. marca. 6 opominjevalnih pisem na o! čine a 50 kr. . . . 10. marca. Predložitev šolskih zamud........ Prepis, pop. kol. in eksp. . . 13. marca. Naznanilo okrajnemu glavarstvu....... Prepis, pop. kol. in eksp. . . 17. marca. Dolžno pismo sestavil Pota za legalizovanje .... 26. marca. Prošnja zavoljo koro-boriranja dolžnega pisma . . Prepis, kol. pop. in eksp. . . Prošnja za obrok obč. hranilnici Prepis, pop. kol. in poštnina . 24. aprila. Sestavljenje neke uloge zavoljo obč. Podvince . . . 2. maja. Več potov zavoljo lega- lizovanja........ 4. maja. Prošnja za koroboriranje dolž. pisma....... Prepis........ 15. maja. Popravljena uloga . . 21. maja. Prošnja za intabulacijo 1. junija. Sestavljenje aktov . 16. julija. Poročilo k Št. 493 17. julija. 6 občin k plačilu opomnil 21. sep. 2 dopisa na mestno in meuiško župnijo zavoljo oznanila, zadevajočega šolskega sluge- službo..... ... 2 oznanila....... 12. oht Sestavljenje proračuna pro 1881 ....... 8kratni prepis in 8 pisem . . 6. nov. Predložitev šolskih računov in računov zidanja, zadevajoč občino Kicer, okrajnemu zastopu........ 7. nov. Pismo g. Šribel-nu 10. nov. Pismo g. Schweigl-nu o zaključku seje . . . . . . Prepis, kol. eks...... Pismo šolskemu vodstvu. . . Intervencija zavoljo stanja šolskega poslopja...... Sestavljenje računa zadevajoč zidanje ......... Prepis......... Sestavljenje stoškovnika . Prepis......... to je skupaj svotica 154 gld. 7 kr Te peneze je g. načelnik tudi prejel, vsaj se nikdo ni drznil dru. B. ugovarjati! Predstojeći znesek dr. B. ni zaslužil, tudi mu 60 70 30 70 2 1 50 60 po vsej pravici in resnici ni šel, torej ga bode moral, ako ga krajni šolski svet toži, vrniti, ker ga je po krivici v žep utakuil. Pa kaj je to proti ogromni svoti, katero jo dr. B. v teku svojega 6 letnega službovanja kot „rechtsconsulent" tukajšnje hranilnice izgubil! Mož se je očitno izrazil: „unsere (deutschlibe-rale) Pflicht ist es, den Bauer zu Grunde zu richten", in posluževal se je prav marljivo tega svojega izraza, in ako so naše nekdaj bogate Haloze, bivša lastnina našega kmeta, zadnja leta popolnoma na beraško palico prišle, pripoznati moramo, da gre tu zasluga v prav velikej meri dr. Brezniku. In ta je bil malik naših nemčurjev, torej tudi ti ne zamorejo dosti bolj biti. „Willst du wisaen, wer du bist, sage wer dein Umgang ist." In tako ljudstvo hoče z našimi novci gospodariti? Ti ljudje so v istini „liberalni" za svoj žep in tacih ima naša nemčurska klika na razpolaganje. Dobro je, da se mi taka fakta dobro zapamtimo; vsaj se njihovo navajanje pri mnozih prilikah potrebuje. Kaj porečete vi lisjaki v Celji k vašemu bivšemu ljubljencu in soboritelju zoper „vindišarje* in k navedenim faktom? To guljenje t. j. neopravičeno guljenje, — kajti dr. B. je zastopal humanitetni zavod — je večja pregreha, kakor pa dr. Kaminskijeva, kajti zadnji ni nikogar v nesrečo spravil, a prvi je celi ptujski okraj tako rekoč na beraško palico spravil in, ako mož želi, navedemo mu tudi v tej zadevi v nebo upijoča fakta. Proč tedaj z nemčurskimi hinavci, farizejskimi renegati, kajti ti so nesreča vseh nesreči Domače stvari. — (Presvitli cesar) daroval je občini Vrbovo pri II. Bistrici 200 gld. za zgradbo šole. — (Znanstveno predavanje.) Včeraj čital je gosp. profesor Senekovič „0 uplivu gozdov na klima". To jako zanimljivo in poučno sestavljeno berilo je dan danes, ko se z gozdi jako brezozirno ravna, posebno umestno in želeti bi bilo, da se kmalu natisne. Kljubu slabemu vremenu bilo je vender blizu 70 poslušalcev, mej katerimi tudi gosp. dež. predsednik VVinkler. — (Čitalnična društvena „beseda"), ki bi imela biti 18. t. m., odložila se je — zaradi priprav za V. Vodnikovo slavnost — na čas po Velikonočnih praznikih. — (Volitev v okrajni zastop Celjski) ustavilo je namestništvo v Gradci brzojavno. Pa vsaj ne zaradi tega, ker imajo V trgih in mestih in ▼ kmetskih občinah Slovenci večino? — (Za pogorelce v K oš a ni) daroval je presvitli cesar 600 gld. Pri dež. predsedništvu v Ljubljani in pri okrajnem glavarstvu v Postojini nabralo se je do sedaj 235 gld. 30 kr. Vrhu tega daroval je gosp. Josip Lavrenčič v Postojini za vsa-cega pogorelca 30 desak. — (nVrtecu, časopis b podobami za slovensko mladino,) prinesel je za mesec marci j naslednje poučno-zabavno berilo: 1. Laž- „Agence Havas" poroča iz buljrar«ko prestolnice, da je sy no d odstavila metropolita v Sredci, M i le ti j a. Miletius se je podvrgel temu izreku ter prostovoljno odšel v Monastir. Ministerski predsednik S obole v pozval je metropolita pred-ae, hotcč braniti ga proti ukrepu synoda, a on mu je odgovoril, da zamore le na povelje syuoda zopet vruiti se. Prestolonaslednik ang-loški. princ Wa-leski imenovanje nemškim f e 1 d maršalom. „Times" razpravlja v dolgem uvodnem članku, da je to imenovanje velikega pomena in da dobi že večjo važnost kot znamenje popolnega soglasja nemške in angleške politike. Bismarcknvo visoko stdiače da je zadnje čase Angležem mnogo nslug napravilo v marsikaki diplomatični zapietki. Sovražniki Nemčije so tudi nasprotniki Anglije in narobe. — Na drugem mestu razpravlja „Tnnes" nevažni pomen podonavskega vprašanja, ker da je izgubila Donava vsle i železnic skoro ves trgo-vinsk pomen. —V sobotnej seji konfernce imela se je podpisati pogodba, katere ratifikacija bode trajala tri tedne. Piihoduji mesec sestane se evropski podonavski ko misij on k prvej seji na podlagi nove pogodbe. Dopisi. Iz JPftuJa 10. marca. [Izviren dop.j (Dr. Kari Bresnig, bivši ptujski župan, na zatoženej klopi.) Je li mar ta mož tako imenitna oseba, da hočemo o njem v našem dnevniku pisati? Ne, ni imenitna oseba, ali še pred par meseci je nosil zvonec po našem mestu in slušalo je tega rmoža" vse naše „liberalstvo". A pred zadnjo občinsko volitvijo odprle so se vender našim meščanom oči, — nikdo se ni brigal za njega in zdaj ga obsojajo njegovi bivši pajdaši tako, kakor smo ga mi od nekdaj obsojevali, kajti v njem smo videli človeka-farizeja iu pravega renegata. Znal se je toli časa bi)niti našemu meščanstvu, da si je napolnil žepe, potem pa z Bogom v južne dežele z novci, katere je izgulil od našega ubozega Halozami. Navedeni farizejski renegat je bil leta 1880. ne le župan ptujskega „nemškega" mesta, temveč tudi načelnik krajnega šolskega sveta slovenske šole! Pravijo, da dvema gospodoma ni mogoče ob jed-nem služiti. Dr. Bresnig pa je vender to prav dobro razumil, kar je ravno iz predstojećega razvidno, in zato se je hvalisal: „ich stehe an der Spitze einer „deutschen" Stadt umi einer slovenischen Schule!" Načelnik ali sploh ud krajnega šolskega sveta biti je častno mesto, katera mesta se imajo brezplačno opravljati. (Dež. p. od 8. februvarja 1869. §. 22.) Toda dr. B. bil je, akopram jurist, druzega mnenja in zaraeunil si je mej družim kot načelnik krajnega šolskega sveta slovenske šole za 1. 1880 Bledeče: 4. jan. 1880. Pismo g. Francu, za doposlanje nekega računa . . — gld. 80 kr. Prepis........ — „ 10 „ Pop. kol. eksp. in poštnimi . . — „ 10 n 7. jan. pismo g. Franc u. . . — n 60 „ Prepis, pop. kol. in eksp. . . — „ 10 „ 12. jan. 8 vabil na obč. predstoj- niti drugi ne bodo imeli prav. Življenje res nt toliko truda vredno; a vender živiš — iz radovednosti: vedno pričakuješ kaj novega .... Res smešno in žalostno ob jednem. Poldrugi mesec sem že v trdnjavi. Maksi m Maksimu' šel je na lov . . . jaz sem sam, in sedim pri oknu; sivi oblaki zakrivajo gore, soluce vidi se skozi oblake kakor rumena pega. Mrzlo je; veter cvili in maje okna . . . Dolgčas mi je! . . . Sedaj jamem nadaljevati svoj dnevnik, ki so ga bili pretrgali izredni dogodki. Prečital sem poslednjo stran: smešno! —Mislil sem umreti; a nesem mogel: izpil še nesem čađe trpljenja, in sedaj čutim, da bom še dolgo živel. Vsa preteklost mi je še jasno in živo v spominu ! Ne jedne črte, ni jedne sence pokončal ni čas. Dobro se še spominam: tisto noč pred dvobojem nesem zatisnil očij. Pisati nesem mogel: polastila se me je bila skrita razburjenost. Nekaj časa hodil sem po sobi gori in doli, potem se pa ušel in odprl roman Walter-ja Scott a „Šotlandski Puritanci", ki je ležal na mizi; nekaj Časa čital sem po sili, potem sem se pa tako zamislil v to čarobno pripovedovanje, da sem pozabil vse drugo . . . Zdanilo seje. Moji živci so se pomirili. Pogledal sem se v zrcalo: na mračnem in bledem obrazu videlo se mi je, da nesem spal; oči pa, dasi malo mračne, blesketale so se mi živo in ponosno. Velel sem osedlati konja, oblekel se in hitel v toplice. Ko sem se skopal v hladnej vodi, čutil sem, da so se mi povrnile duševne in fizične sile. Izstopil sem iz banje svež in vesel, kakor bi se pripravljal na ples. Zdaj pa naj še poreče kdo, da duša ni odvisna od telesa! . . . Ko sem se vrnil, našel sem že pri sebi doktorja. Oblečen je bil v sive jahaške hlače in arha-luk, na glavi imel je pa čerkesko kapo. Zasmejal sem se, ko sem zagledal tega majhnega človeka pod to veliko kapo, njegov obraz že sicer ni bil vojnišk, a zdaj bil je še daljši kakor po navadi. — Zakaj ste tako otožni ? rekel sem doktorju. — Mar niste že stokrat z največjo ravnodušnost j o pomagali ljudem na oni svet? Mislite si, da imam žolčno mrzlico; morda ozdravim, morda da umrjem, to in drugo se lahko pripeti; glejte na me, kakor na bolnika, katerega bolezni ne poznate — in vaša radovednost vzbudila se bo do najvišje stopinje; na meni zdaj lahko delate važna fizijologična opazovanja . . . Čakanje silovite smrti, — mari ni to prava bolezen ? Ta misel obodrila je doktorja; bil je zopet vesel. Sedla sva na konja. '^aer prijel se je z obema rokama za uzdo, in oaje^aila sva hitro — imela sva kmalu trdnjavo in vas za seboj; prišla sva v ozko sotesko, po katerej se vije pot polza-raščena z visoko travo, iu presekana na večjih mestih z gorskimi potoki, katere sva morala prebresti — v veliko obupanje doktorju, kajti njegov konj ustavil se je vselej sredi vode. Ne pomnim jasnejšega in lepšega jutra! Solnce pokazalo se je ravnokar izza zelenih hribov, njega prvi žarki, ki še neso mogli premagati ponočnega hlada, napravljali so na me prijeten utis; v soteBko njivi prijatelji (pesen). 2. Krepost ne pozna maščevanja (povest s podobo), 3. Sreča in Nesreča (povest). 4. Izgubljeni vol (povest). 5. Molitev (povest s podobo). 6 Opeharjen kmet (kratkočasnica) 7. Spužva ali goba. 8. Vrabec in konj (basen). 9. O^erska krčma ali „czardau (s podobo). 10. Krško (zgodovinsko-mestopisn: obrazec). 11. Karol Veliki in kovač. 12. Lov na veverice. 13. Drobtine, kratko časnice, skakalnice in slovstvene novice. — (Trtua uš) razširja se, k«?kor je razvidno iz gospodarstvene priloge „Slov. Gospodarja", neprestano in silovito. L^ta 1880. bilo je v Brežiškem odgovori, da misli, da nalašč nobeden ni na to deloval, da bi se zvonik podrl, da je bila tedaj božja volja, da se je tako zgodilo in da je on bil tudi gotovo vreden, da ga je Bog kaznoval, Če vender le malo. Bevk je moral znati, da ni vse pravilno. Najprvo je rekel, da naj delavci ne gredo na zvonik, pozneje pa je nasprotno ukazal. Ko je Bevkov sin klical, naj gredo delavci z zvonika, ni ničesa povedal, da preti nevarnost, a v obče je bilo že prepozno. Priča Tone Birk, 26letni čevljar, ki je delal okraji po tej nadlogi okuženih 42 vinogradov v ob j pri stavbi cerkve, bil je tudi vrhu zvonika. Že v segu 5 oralov 461 □ sežuje*. Leta 1881 pa že 291 vinogradov z 59 orali 6535 □ sežnji, a leta 1882 pa 652 vinogradov s 147 orali 686 sežnji in če pojde tako naprej, bode Bizelsko kmalu un čeno. Najhuje zadete so občine Kapela, Stara Kas, Vit marska Vas in Brezje. Mislimo, da vlada premalo stori tej grozovitej nezgodi nasproti. Ugovor, da Hrvati proti trtnej uši nič ne store, ue zdi se nam pravi uzrok razširjevanja, kajti v hrvatskih listih imamo večkrat priliko čitati, da se na Hrvatskem trtna uš ne le nič ne širi, temveč celo gine. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Rizan (Risano) 11. marca. Od 43. peš-polka ubila je včeraj strela na Golem Vrhu dva moža, 2 težko, 8 pa lahko ranila. Baden-Baden 11. marca. Ruski državni kancelar knez Gorčakov umrl danes zjutraj ob 4. uri. Pariz 11. marca. Policija razgnala je brez upora vse večinoma iz radovednežev obstoječe tolpe, ki so se popoludne nabrale pred mestno hišo in na „Place Trone." Kakih 15 demonstrantov zaseženih. Atene 11. marca. Komundorus umrl. Pokopan bode v torek ob državnih stroških. Zrušenje nove cerkve v Bohinjskej Bistrici. (Konec.) Prične se sedaj zaslišavanje prič. Prvi je Janez Dolar ki je zletel prav z vrha zvonika, ko se je isti zrušil. Zasut je bil mej šuto na pokopališči in klical pomoči. Prišel je jeden čio rek, a ni mogel pomagati; še le pozneje, ko jih je došlo več, izvlekli so ga iz razvalin. Priča pravi, da je Bevk Že znal, da stvar ni v redu, kajti rekel je, da ne bode zidal več, Če ne bode šlo po njegovem. A dasi je Bevk isti dan, ko se je zrušil zvonik, rekel, da naj nikdo ne gre na stolp, je pozneje vender ukazal, naj gredo delavci na zvonik. Priča dospel je na vrh, a komaj je nekaj časa delal, klical je Bevkov sin: „Vse doli", in ko je on še iskal svoje orodje, žlico in kladivo, podrl se je zvo nik. Zlomil Bi je roko in tudi noge so mu bile zelo poškodovane. Ležal je celi mesec, sedaj mu je ne koliko bolje, a še zmirom je za delo nerabijiv. Ko ga predsednik vpraša, ali tirja kaj odškodovanja, jutru delal je gori, potem prišel h kosilu (zajutreku), po kosilu pa 86 je vrnil zopet k delu na vrh zvonika. Bevk bil je malo prej, ko se je zvonik zrušil, tudi gori in že prej zjutraj bil je govor, da je ši-povnik počil; o nevarnosti pa ni bilo govora. Ko je 3evkov sin klical, bilo je že prepozno. Priča pal je z vrh zvonika v cerkev. S prva ni vedel kje je, a ko je začul plat zvona, zdramil se je. Na glavi bil je teško poškodovan in še zdaj trdi, da teško dela, ker je bil 28 dnij bolan in je še zdaj ves pobit. Ljudje so govorili, da je zidanje slabo in nepravilno, n že prejšnjo zimo so rekli, da se bo podrlo. Bevk pa ni rekel ničesa. Ko ga predsednik vpraša, toliko zahteva odškodnine, zahteva 100 gld. Priča Franjo Rabič, posestnik v Bohinjskej Bistrici, bil je tudi na mestu, ko se je cerkev zrušila. Bil je ravno isti dan „na tlaki". Reklo se mu je, da mu ni treba iti na zvonik, nego naj zbira opeko. Pridružil se mu je Tolar, ki je že na zvoniku bil in povedal, da so delavce dolu gonili, ker zmirom pesek odletava. A pozneje se je reklo, da je le treba iti na zvonik. Tolar ni hotel iti in premišljeval je, ali bi šel ali ne. Ko se je tako leno pomikal proti zvoniku, zagleda kaplana Jeralo ; zbal se je, da bi ga ne videl brez dela: kar pade prvi kamen. Vrglo ga je do „zagrada" (sakristije), iz katere je izlezel po vseh štirih, nepoškodovan na prosto. Ljudje so že prej govorili, da zidanje ne bode stalno. Celo gospodje iz Trsta, ki so prišli gledat jezero, rekli so, da se bo cerkev podrla. Izvedenca v stavbenih zadevah, gg. c. kr. nad inženir F. Ziegler in stavbeni mojster g. Treo, jako obširno izpovedujeta, zakaj se je zrušil zvonik iu pripisujeta v prvej vrsti se ve da uzrok prešibkim kamnenim stebrom, katerih moč tudi po Bevku proti načrtu izpeljani podporni obok ni mogel pospešiti, ker ni bil pravilno sezidan. Stavba, pravi izvedenec g. Treo, delala se je bedasto, predrzno in vrhu tega brez vsega načrta in vodstva, tako da so se kazali že davno opomini, da je stavba slaba in se je bati zrušenja. Priča Leopold Bock), inženir pii kranjskej in dustrijaluej družbi, izpoveduje jako komično. Vsak stavek prične priča, Nemec po rodu, s „zura Bei-spiel", „Naturlichu, kakor kak nekdanji feldwebel ali korporal. On se je jako zanimal za to stavbo in jo čestokrat ogledal, čudil se pa, da se je najprej zidalo brez uradno odobrenega crteža, potem pa ne po uradno potrjenem načrtu. Govorilo se je, da če se bode pri birmi streljalo z mož na rji, se bode cerkev podrla. C. kr. inženir Grim pa mu je rekel, (to so besede priče ad verbum): „Ich bin froh, dass ich die Leitung des Baues zuruckgelegt, es wurde nicht nach meinem Plane gebaut und ich vvusste, de *s dte Kirche einstiirzen wird.u (Občno začudenje poslušalcev.) Spodnji kamneni stebri bili so dovolj močni, kajti jeden teh stebrov ostal je, dasi je vsa peza zrušenega stolpa padla nanj, popolnem cel, le zgornji so bili preslabi. Priča Matija Ažman, kamnosek, v istini pravi prouzročitelj nesreče s svojimi toliko ponujanimi stebri, pravi, da je njegov svak Ambrožič napravil novi načrt s kamnenimi stebri, da bi bilo lepše; g. c. kr. inženir Grim pa je rekel, ko je prišel k njemu in vprašal, bodo-li kamenitni stebri pezo držali: „Je že dobro, pa g. župnika pozdravite.* Grim pa je že prej vedel, da stebri ne bodo zidani, nego kamneni, pa ni rekel ničesa. Dr. MoBche vpraša c. kr. inženirja G rima, kaj si je mogel g. župnik Mesar misliti, ko ni Grim odgovoril na dva pisma žnpnikova, če je Ažman sporočil : „ Je že dobro lu Grim molči! G. župnik Meear opomni, ko bi bil dobil odgovor, ravnal bi bil drugače. Priča dr. Mencinger, takrat odvetnik v Kranji, zanimal se je kot rojen Bohinjec za stavbo. Že prej je priča govoril s c. kr. inženirjem Grimom in ta mu je rekel, da Be ne dela po črteži. Ko je Šel dr. Mencinger obiskat svojo mater v Bohinj, malo dni pred katastrofo, ogledal je tudi novo zidano cerkev in izrazil napram Bevku in g. župniku svoje pomisleke, a Bevk je odgovoril: „Inženirji naj gredo —, vse je dobro zidano". Ko je dr. Mencinger povedal pozneje g. c. kr. inženirju Grimu, kaka je stavba, rekel je slednji: „Potem ni tako nevarno, kakor se je bilo bati". Priča Tomaž Walter, inženir, ki je bil z Grimom v jednem uradu, pove, da mu je bil Grim naročil, naj izračuni moč kamenenih stebrov, in ko je priča i/javil, da so prešibki, rekel je Grim, da se bode itak odpovedal vodstvu stavbe. Predsednik Kapretz: „Gosp. Grim, ako Bte položili svoje mesto kot nadzorovatelj stavbe, bila bi vender vaša sveta dolžnost, povedati reBnieo, zakaj to storite, ali c. kr. okrajnemu glavarstvu t Radovljici, ali g. župniku Mesarju." Grim molči. Priča Janez Rabič, posestnik v Bistrici, pravi, da je vse nesreče v prvej vrsti kriv Ažman, on je silil kamenene stebre. V obče so govorili ljudje, da je vse preslabo zidano, g. župnik pa je odgovarjal, da že mojsttr ve, kaj dela. C. kr. okrajni glavar g. Dralka iz Radovljice pove večinoma vse to, kar je v zatožbi in v teka obravnave omenjeno. On je izvrševal naročila višjih oblastij iu silil g. župnika naj dobi tehnično izobraženega moža za nadzorovanje stavbe. Ko je Grim odložil, priporočal je g. stavbenega svetovalca Potočnika, a ta ni hotel ali mogel prevzeti. Se ni prihajal svit mladega dne; zlati solnčni žarki osvetljevali so le skalne vrhove, ki so viseli na obeh straneh nad najinima glavama; gostolistnati grmi, ki so raBtli v njih globokih razpokah, posipali so naju pri najmanjšem vetru s srebrnim dežjem. —-Nikdar še nesem bolj ljubil prirode, kakor to jutro. S kakšnim veseljem gledal sem rosne kapljice na širokih listih divje vinske trte, ki so se lesketale pri soinčnih žarkih v tiBUČerib različnih barvah! Radostno zrl sem v met*' io daljavo! Pot je bil vedno ožji, skalnate stt,^ j »edno strmejše in strašne j Ae, na konci videlo se je, kakor bi se bile stisnile skupaj. Jezdila sva dolgo molče. — Ali ste Že spisali svojo oporoko? vprašal zne je h krati doktor. — Ne! — Kaj pa, če bo3te ubiti? — Naj se dediči sami poravnajo. — Ali nemaš nobenega prijatelja, kateremu bi rad poslal poslednji pozdrav za slovo." Zmajal sem z glavo. hotel — Ali ni ženske na svetu, kateroj bi zapustiti kaj za spomin? — Vi hočete tedaj, da bi vam razkril svoje srce? . . . Glejte, jaz nesem več v onih letih, da bi povedal pred smrtjo ime svoje ljubice, ali pa zapustil svojim prijateljem šop pomadiziranih ali ne-pomadiziranih las. Ko mislim, da bom moral kmalu umreti, mislim samo na se; nekateri pa Še tega ne store. — Prijatelji, ki me že jutri pozabijo, ali pa kar je še hujše, ki se po mojej smrti izmislijo o meni Bog ve kake neumnosti; ženske, ki bodo objemale druzega in me zaničevale, samo da bi se ue zamerile njemu: — Bog z njimi 1 Iz viharjev življenja odnesel Bem samo nekaj idej — pa nobenega čuvstva. Davno že ne živim s srcem, a z glavo. Izpra-šujem in preiskujem svoje lastne strasti in postopke z veliko radovednostjo, a brez sočutja. V meni sta dva človeka: jeden živi v polnem smislu te besede, drugi pa premišljuje in presoja prvega; prvi se bo morda Čez jedno uro poslovil na veke od vas; a drugi . . . drugi? . . . Poglejte doktor, tam le na onej skali na desni vidijo se nedoločno trije ljudje. Ali so to najini nasprotniki? Pognala sva konja. Pod skalo bili bo že v grmovji privezani trije konji; mi dva sva tudi najina privezala tam in odšla sva po ozkej stezi na kraj, kjer je pričakoval naju Grušuicki z dragonskim stotnikom in nekim drugim sekundantom, katerega so klicali za Ivana Ignatjeviča, njegovega rodovinskega imena ne vem. — Mi vaju čakamo že dolgo, rekel je dra-gonski stotnik z ironičnim smehljanjem. Izvlekel sem uro in mu jo pokazal. Iu opravičil se je, da njegova ura prehiteva. Nekaj minut trajalo je neznosno molčanje; naposled se je pa obrnil doktor k Grušnickemu. — Jaz mislim, rekel je, — dasi sta oba i«-rekla, da se hočeta biti iu tako zadostiti terjatvam čaBti, — bi se vender dal vajin prepir mirnejše poravnati. — Jaz sem že pripravljen, lekel sem. (Daljo prib.) Ko se je prebrala dolga vrsta raznih dopisov in aktov, sklene predsednik obravnavo in prično se govori državnega pravdnika in zagovornikov. Državnega pravdnika namestnik trdi, da je zatožba po polnem opravičena. Kratko rečeno, prevzel je Bevk delo, kateremu ni bil nikakor kos, g. župnik Mesar umešaval se je v stavbene zadeve, katerih ni razumel, c. kr. inženir Grim pa je nepravilno zanemarjal svoj posel. Zatorej c. kr. drž. pravdnik nasvetuje, naj se obsodijo vsi trije za-toženci. Zagovornik Grima, dr. Suppan, zanikava krivdo svojega klijenta odločno in trdi, da ni bilo treba Grimu povedati, zakaj odloži vodstvo. Grim bil bi lahko kratko rekel: meni se ne dopada nos Bevke, ter odložil svoj posel. Grim ni hotel z večkratnim potovanjem oškodovati stavbeni zaklad. V obče pa je odgovornost njegovega klijenta Grima že nehala, kajti dve leti je že preteklo, od kar več ne nadzoruje. G. dr. Mosche v jako obširnem in izvrstnem zagovoru brani g. župnika Mesarja, ki je delal po svojem najboljšem prepričanji le na korist stavbe. Da je bil slabo poučen, je krivda tistih, ki so imeli nalog, ga o tem poučiti, kako in kakim potom pravilno in postavno postopati. Zagovornik tedaj pričakuje, da bode sodišče, ozirajoč se na faktične od-nošaje, g. župnika oprostilo. Ne manj dovršeno in v stavbenih zadevah res strokovnjaško zagovarjal je g. dr. Zamik Bevka. Slikal je Bevka, človeka-zidarja, ki si je kot samouk pridobil mnoge vednosti, kateri pa ni bil tak strokovnjak, da bi se mu izročila tako teška, s toliko odgovornostjo zvezana stavba. Bevk delal je kot navadni zidarsk polir za 1 gld. 40 kr. plače na dan in za druzega nič. Kako bi tedaj on bil odgovoren za posel stavbenega mojstra! Svojemu poslu je zadostil, več pa se od njega ni moglo in se ne more zahtevati. Zatorej nasvetuje zagovornik dr. Zarnik, da ni treba, kakor pri požaru „Uingtheatra" na Dunaji, iskati žrtve, nego naj se njegov klijent Bevk kot nesreče nekriv osvobodi. Razsodbo po dva dni trajajočej obravnavi smo že priobčili. Zahvala. Slavni odbor „Narodno Sole" v Ljubljani blagovolil jo tnkajinjej šoli mnogo različnega šolskega .blaga darovati, in sicer: Lepopisnic, risank, spianic, ploščic, kamenčkov, peres, držal, svinčnikov in piv nega papirja. V imenu istinito uboge učeče se mladino — vsled Badnjega požara še tem nboinejle — podpisani Imenovanemu ■lavnemu odbora /.a ta Ijudomili dar izreka riajprisrencjšo zalivalo, želeč, da Hog nakloni So vedno več dobrotnikov društvu „Narodna šola"! Vodstvo dvorazredne ljudske iole v Koiani, t dan w. maroa 18H3. Andrej Legat, nadučitelj. Tujci s 10. marca. Pri M Ion u : Ileutsch z Dunaja. — p], llogner iz Celovca. — Dr. Gartoer h Maribora. — Valentimizi iz Vidina. — Englhofcr iz Kamnika. Trzin* cene v IJiibljauf dne 10. marca t. :. Pšenica, bektolirer . . Bet, „ . . Ječmen „ Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, . . . Koras&j „ . . Leča „ (J rab „ . . Fižol „ . . Kio»i'pir, 100 kilogramov Maslo, kilogram . Mast, „ Špeli frifion „ „ povojen, „ Surovo maslo, r Jajca, jedno..... Mirko, liter..... (Jovrjo meso, kilogram Telečje Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokos........ Go'ob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . ■ mehka, - - . . gld. i kr. 64 20 9 23 H7 20 08 .MS (><> 75 8r> 2 8 66 48 48 30 4;') 16 94 96 80 XD-u.3aa,3s3s:sL borza dne 12. marca. Papirna renta.......... 78 gld. 2f> kr. Srebrna renta .... ..... 78 p 50 Zlata renta.......... 97 „ 70 „ 5°/0 marčna renta......... 92 „ 95 „ Akcije narodne banke....... 831 „ — „ Kreditne akcije........ 311 „ 20 London . ....... 119 n 85 „ Srebro .......... — „ — „ Napol............ 9 „ 49 V, „ C. kr. cekini. ...... . 5 n 64 „ Nemške marko ..... 68 „ 66 „ 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 118 , 75 „ Državno srečke iz 1. 1864. 100 „ 167 „ — „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 97 „ 65 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 „ 25 „ n 4°/0...... 88 „ 75 „ „ papirna renta f>70..... 86 „ 95 „ 5n/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 „ — „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 114 „ 25 m Zemlj. obč. avstr. 4Va°/0 zlati zast. listi . 116 „75 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 99 „ 50 „ Prior, oblig. Ferdinandovo sov. železnice 104 „ 75 B Kreditne srečko......100 gld. 170 „25 „ Kudolfove srečke.....10 „ 20 „ 75 n Akcijo anglo avstr. banko . . 120 „ 117 „50 „ Tranimway-drnšt. velj. 170 gld. a. v. . 226 „25 „ zalogi Ivana Giontinija v Ljubljani je ravnokar izšla (145—3) Žalujočega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da jo vsemogočnemu Bogu dopadlo, našo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater itd., gospo Jero Slovša, roj. Koman, mesarico in posestnico, danes dopoludne ob 1f4 na 7., v 52 letu njene starosti, po dolgi in hudi bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, pozvati na oni boljši svet. Truplo predrage umrlo se bode preneslo dne 18« marca ob 4. uri popoludue, iz lastne biše št. 41, Poljanska cesta, na pokopališče sv. Krištofa. Sv. maše za ranjco se bodo brale v cerkvi sv. Petra. Drago ranjco priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 11. marca 1883. Franjo Slo vda, soprotr. Janez, Avgust, Valentin, sinovi. Elizabeta Pacher, no. Slovša, Albina, hčeri. Jožef Pacher, zet. Matevž in Marijana Koman, starini. (i50) hiazglas. OskrbniStvo graščine na Križi daje v svojem in v imenu posestnikov na desnem bregu reke Bistrice v Duplici na znanje, da se bo stavba jezii na desnem bregu Bistrice pri Duplici stavbenemu podjetniku oddala. V to svrho bode obravnava o ponudbah m minuendo dražbo dne MiiSca 1**13. dopoludne od 9. do 12. ur« v Duplici (pri Kamniku), in sicer v hiši Franceta Škefie-a, po domače „Kru lovca". Vsak podjetnik, ki hoče pri tej obravnavi licitirati, ima pred početkom obravnave položiti 100 gld. varščine. Dotični stavbeni črtež bode pri obravnavi na ogled in gu vsakdo lahko tudi prej pri graščinskem oskrbniku na Križi ogleda. Križ, dne 0. marca 1883. Matija Vilčnik s. r., {1411—1) graščinski oskrbnik. Reolna razprodaja. Zaradi preselitve iz svoje dosedanje prodajalnice sem primoran v času od 1. do 20. maroa po jako znižanih oenah razprodajati svoje bogato založeno blago, obstoječe V papirnih izdelkih, albumih, mapah, miizikalijah, galanterijskem blag«, kupci jskih knjigah in noticah, spisih za mladino, slikanih in molitvenih knjigah, pisalnem orodji za pisarne in solo, slikah z oljnim liskom, fotografijah, crnilah itd. itd. (121—e) Karo] Till v Ljubljani, poleg Hradecky-jevega mostu. Milica Polka (frangaise) spomin 125 letnice Vodnikovega rojstva uglasbil "Vlctor Parma. Cena 40 krajo., s poŠto 42 krajo. Pri naročbi iesterih izvodov se jeden navrže. \ Za zdravljenje v — jeseni in po zimi7"i#| Proti protinu. -ov l»r li trganju. Vspeh izboren. antiarthritični, antirheumatični kri čistilni čaj 1* Skazan T T Učinek ? T — • kot siguren. | | izreden. I I -• mm •- Mojnarodna n\etuvna razstava 1879. Nidncv Hors concurs. Mejnarodna svetov na razstava 1880. Mel-bourn-ska zlata svetinja z diplomo in specijalnim priznanjem. Frana Wil]ielm-a, lekarnarja v Neuukiruhcii-u (N.-Oest.), rabil se je uže mnogokrat in z vsestranskim vspe-hom za protin, trganje, ZMStarane dolgotrajno bolezni, vedno gnojeće se rane, spolno in kožne bolezni, ogrco po životu al licu, hraste, sifilitičre otekline, nabasanje jeter in vrance, hemorojide, zlatico, hude živčno bolečine, mišične ali členske boli, ž lodčen krč, zaprtje vetrov in trebuSja, težavno uriniranje, poluoije, slabosti, belo pri ženskah, škrolelji*, bezgavke in druge bolesti. Knjižica o zdravilskib vspehih zadnjih 12 let franco in gratis. Zavitki so razdeljeni v osem ščepcev po 1 gld.; kolek in zavijanje 10 kr.; dobi so pii Fran fVilhelm-u, lekarnarji v Neunkirchenu (N.-Oest.) Osiguraj se, da ne kupiš ponarejatve, ter glej na znano znamko, ki so v več državah postavno varovano. Ta čaj prodajejo: ~V L jiil>l juni : Peter LfiNHnik; v Postojini: Ant. Leban, lekarnar; v Škof jej Loki: Kari Fabiani, lekarnar; v Kranji: K. Šavnik, lekarnar; v Metliki: Fr. Wacha, lekarnar; v Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekarnar; v Kamniku: Jos-Močnik, lekarnar. (> Za zdravljenje v "spomladi in po leti. \m\ Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in neproHežno zoper neslaat đo jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihne-nje. kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja petek in pseno in slez, zoper zlatenioo, g*njns ln bljuvanje, da glava ne boli (če fifvirn bolečina iz žeiodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glll-VUll /.:« logu : Lekar C. llrw