TRST, petek 19. aprila 1957 Leto XIII . Št. 94 (3629) DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL,. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Po itn i predal 539 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 26 — Tel. St 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viiine v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravnj 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za V3ak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: Četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . K{) - 1 - Z • 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Popoln uspeh 48-nrne starke v francoskem prei/ozničtirn Spopadi med delavci in policijo v Parizu Novi protesti proti mučenjem v Alžiru Po praznikih se napoveduje obnovitev stavke, ker vlada ni ugodila zahtevam stavkajočih - V ponedeljek odpotuje v Alžir anketna komisija radikalne stranke - Ulove številne akcije alžirske osvobodilne vojske PARIZ, 18. — Drugi dan splošne stavke nad 400.000 delavcev in uslužbencev, ki je povsem omrtvičila železniški in rečni promet v Franciji in ves krajevni Promet v Parizu, se je še bolj občutil, ker so se stavki Pridružili tudi nameščenci mestne čistoče. Poleg tega P® je danes prišlo do resnih incidentov pred poslopjem ministrstva za delo, kjer so sindikati organiziral protestno zborovanje delavcev. V ulici, kjer je sedež ministrstva, se je zbrala ogromna množica delavcev, ki so nosili napise: »Branimo nage mezde.« «E-botna akcija.« itd. Policija je Skušala demonstrante razgnali a malo je manjkalo, da niso demonstranti vdrli v po-s*opje ministrstva. Policija je začela nato demonstrante razsajati z vodnimi brizgalka-mi, toda demonstranti so odgovorili z metanjem kame-“3.6, dokler niso prišla policijska ojačenja. Sele z metalen sol-zilnih bomb se je Policiji posrečilo demonstran-JL5a?®nati. Neredi so trajali ?e°oaj d‘Ve uri. Med spopadi J bilo ranjenih okoli dvajset Policijskih agentov, od kate-“ so večino odpeljali v bol-snico. Ni znano, koliko de-a onstrantov je bilo ranjenih, na^anih pa jih je bilo dva- nia-di tbga incidenta se je “Petost med sindikati in vla-nio Se P°večala. Stavka želez-la a,rjev se je opolnoči konča-stavv a sovor' se. da se bo tinz- gibanje po veliki roz1 ?adaljevalo. Vlada nam- m šc pristala na poviša- reč dik ?lezd’ 'ii §a zahtevajo si-n-Vortu ^''odnevno stavko so ne skupno glavne sindikal-za °rSanizacije: Splošna zve-soo' v a.’. katoliški sindikati, j lalistični «Force Ouvriere« 0 e^tonomistične sindikalne ba aC^6' Prva enot" kal auClja razcepljenih si-ndi-. nih zvez Francije, odkar tov S*a *an’ na °Blast Molle-za a, vlada. Stavki so se imeli dikat tl6S Pr'družiti člani sin-‘a civilni ga zri:-inf *a pre-ku ■ .°?a v zadnjem trenut- le bil sklep preklican. v aradi velikih motenj v pr m ..gospodarskem življenju ženaciie se je včeraj celo zdru-vu« delodajalcev obrnilo na hena! f Protestom proti njeni f;n alpcnosti pri ukrepih za zd in gospodarsko o- j>0]av*jenje. Sindikati pa so Povišanja mezd in plač pu-.Vali tudi, naj nehajo od-*ranati c’e!avce- Cenijo, da je dvna0^0 gospodarstvo zaradi tišk Vne prekinitve želez-*ega prometa utrpelo sko-jar.v vrednosti petnajst mili-Hr £rankov, t. j. 28 milijard . Samo državne železnice jarJ° izgubo okoli pet mili-Vozi,' - ar£i*za v mestnem preidi StVU mo^no vplivala ar ,aa delovanje v tovarnah, V a m v državni upravi. Pfvih jutranjih urah je bi- lo v bankah odsotnih okoli 40 odstotkov osebja. Ta odsotnost se je okoli poldne skrčila na 20 odstotkov, ko so si nameščenci ki stanujejo daleč, pomagali z zasilnimi prevoznimi sredstvi. Posledica stavke v prevozništvu je bila tudi_ ta, da so bile ulice polne pešcev, ki so se le s težavo prerivali skozi nepregledne vrste avtomobilov. Na pariških ulicah je bilo namreč okoli milijon avtomobilov, to je skoraj dvakrat toliko kakor običajno. Pomisliti je namreč treba, da pariška podzemeljska železnica in avtobusi prepeljejo vsak dan šest milijonov oseb. Od teh uporablja 2 milijona in pol avtobuse, 3 milijone tn pol pa podzemeljsko železnico. Zvečer je nudilo mesto dokaj žalostno Sliko. Povsod je polno, smeti, ki so jih ljudje odlagali, ker so stavkali,_ kakor omenjeno, tudi nameščenci mestne čistoče. Ko so po sončnem zatonu zginili z ulic številni avtomobili, je bila slika še bolj žalostna, ozračje pa je bilo težko in v njem se je čutil nekak nemir. V zvezi z dogodki v Alžiru je skupina 174 znanstvenikov in članov učnega zbora na višjih šolah poslalo predsedniku republike odprto pismo, v katerem poudarjajo, da jih je «vrsta izjav, ki_ so jih podale osebe iz različnih krogov in ki potrjujejo mučenja v Alžiru, močno pretresla«. Zaradi tega «zahtevajo od predsednika republike, naj zastavi svoj visok ugled, zato da, če se ta dejanja res dogajajo, se takoj preneha tako nečloveško ravnanje, ki lahko samo škodi ugledu Francije«. Q Alziru so danes govorili tudi na sestanku socialističnih ministrov in voditeljev, ki je bil v hotelu Matignon pod predsedstvom Molleta. Razgovor pa je bil v glavnem posvečen gospodarskemu in finančnemu položaju in se bo verjetno nadaljeval jutri zjutraj. Anketna komisija, k: mora odpotovati v Alžir, pa bo verjetno imenovana jutri ali najpozneje prve dni prihodnjega tedna. Informacijska komisija, ki jo je 10. aprila ustanovil glavni odbor radikalne stranke, pa bo odpotovala v ponedeljek v Alžir, kjer je njen prihod povzročil vrsto protestov med francoskimi desničarskimi in fašističnimi krogi. Poleg tega je zveza francoskih županov v departmajih Alžir, Orleansville, Medea in Cabylia objavila izjavo, ki med drugim pravi, da se zveza «ne pridružuje ponovnim pozivom radia v imenu civilnih in vojaških oblasti«, ki obljubljajo Alžircem, ki bi položili orožje, »da ne bo proti njim nobenega sodnega postopka ter da bodo skupno s svojimi družinami postavljeni pod zaščito francoskih oboroženih sil«. Izjava pravi na koncu, da «se ne sme diskutirati in pogajati se z uporniki, katerih predajo je treba zahtevati v določenem času in brezpogojno«. Zadnje vesti o delovanju alžirske osvobodilne vojske pa govorijo o številnih spopadih s francosko vojsko, pri čemer je padlo 19 francoskih vojakov. V francoskih vojaških krogih zatrjujejo, da je bilo pri teh spopadih ubitih 150 Alžircev. Poleg tega pa so pristaši osvobodilne vojske izvršili celo vrsto sabotažnih dejanj in atentatov ter prizadejali sovražniku velike materialne in človeške izgu-tie. «»------- Določen spored za obisk Cotyja RIM, 18. — Predsednik francoske republike Rene Coty pride 9. maja v Rim na uradni obisk, ki bo trajal sedem dni. Obiskal bo tudi Vatikan. Na obisku ga bo spremljal minister Pineau in številni funkcionarji. Sestavljen je že tudi celotni program za čas do 13. maja zjutraj, dokler bo trajal Cotyjev obisk Italiji, medtem ko se bo nato začel obisk Vatikanu, ki bo trajal do 15. maja. «»------- BEOGRAD. 18. — Z ukazom predsednika republike je bil jugosl, veleposlanik v Moskvi Mičunovič imenovan tudi za veleposlanika Jugoslavije v Mongoliji s sedežem v Moskvi. Po obisku Vorošilova ▼ Pekingu Maocetung je pripravljen sodelovati s Kuomintangom Odgovor s lormoze: „To je navadna propaganda“ PEKING. 18. — Predsednik kitajske republike Maocetung je danes izjavil, da je Kitajska pripravljena v tretjič sodelovati s Kuomintangom. To izjavo je Maocetung podal na kosilu v kitajski prestolnici na čast predsedniku prezidi-ja vrhovnega sovjeta Sz Vo-rošilovu. »Kitajska komunistična stranka je že cvakrat sodelovala s Kuomintangom, je izjavil Maocetung, in sedaj smo pripravljeni sodelovati z njo tretjič.« Kitajski nacionalisti in komunisti so prvikrat sodelovali v letih po 1920, drugič pa med vojno proti Japonski. Po zadnji svetovni vojni pa je nastal dokončen prelom in Čangkajšek je bil nato poražen in se je pod zaščito A-meričanov umaknil na For-mozo. Kakor javlja agencija ((Nova Kitajska«, je Maocetung med drugim izjavil, da ne bo mogla nobena sila na svetu ločiti Kitajske od Sovjetske zveze. Vorošilov pa je med drugim izjavil; «V veliki družini socialističnih držav smo vsi bratje in živimo v pogojih popolne enakopravnosti.« Na zborovanju, ki se ga je udeležilo sto tisoč oseb, pa je vorošilov med drugim izja- vil, da so nedavni razgovori med sovjetskimi voditelji in delegacijami socialističnih držav v Moskvi »privedli do rešitve vseh aktualnih vprašanj, ki se tičejo odnosov med socialističnimi državami« ter da so ((utrdili tabor soc:a-lizma«. Vorošilov je nadaljeval; «Vsi, ki ljubijo mir, ne bodo nikoli pozabili prvovrstne vloge Kitajske za ustavitev imperialističnega napada na Egipt in za likvidacijo madžarske protirevolucije«. Na koncu je Vorošilov omenil sovraštvo ZDA proti LR Kitajski ter napore za vzpostavitev kolonializma na Kitajskem in v drugih azijskih državah. V Tajpehu je predstavnik Kuomintanga izjavil, da so izjave Maocetunga o so(\'lova-nju s Kuomintangom navadna propaganda. V Tokiu pa je predsednik vlade Nobusuke Kiši zavrnil predlog Cuenla-ja, naj bi se Japonska odpovedala vojaškemu zavezništvu z ZDA. zato da lahko pride do izbližanja s Kitajsko. Kiši je izjavil, da njegova vlada ne bi mislila na revizijo pogodbe o medsebojni varnosti z ZDA tudi če bi se Kitajska odpovedala e-naki pogodbi s Sovjetsko zvezo. ■fiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiuiiiiuiuifiiiiiiiiiHiitnMtiiiiiiiuniiiiiimiHHitiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiifiiniiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiinn Tudi v ZSSR bodo nadaljevali z atomskimi poskusi Zorin kritizira zadnji predlog ZDA in postavlja tri svoje predloge Zahodnonemški sindikati odobravajo izjavo 18 znanstvenikov - Zadnja eksplozija v ZSSR je bila ena najmočnejših Ponovna zahteva Japonske o prepovedi nuklearnih poskusov LONDON, 18. — Voditelj sovjetske delegacije v razoro-žitvenem pododboru OZN Va-lerjan Zorin je danes na tiskovni konferenci takole obrazložil sovjetsko stališče o razorožitvi: 1. «Mislimo, da bi zelo važna pobuda za rešitev atomskega vprašanja lahko bila svečana obveznost prizadetih držav, da ne bodo uporabljale atomskega in nuklearnega orožja vštevši atomske izstrelke in atomsko topništvo«. Zorin je pripomnil, da bi se ta predlog lahko takoj izvedel, ker je za to potreben samo sporazum med državami, ki imajo omenjeno orožje. 2. Sovjetska zveza sicer zahteva popolno prepoved atomskega in nuklearnega orožja in uničenje obstoječih zalog, vendar pa je pripravljena u- Združitev socialistov še bolj daleč po odstavitvi Mattea Matteottija Mogoče ho bivši tajnik PSDI ustanovil lastno strujo, vendar je včeraj še glasoval z večino v vodstvu tOa našega dopisnika) ti 18. -tičn Do«,, zaruzitve m mkakega 0(lstrSa ■ elemenla' razen Ba je ra*šia^’*ev Matteottija se bolj V razvoju socia- zsirj] str prepad med obema še j,- ma- Saragatu bo sedaj a»e držati vodstvo stran-^tevi eiBeno k centrizmu. lel aBuje mnenje, da je že-kojjB?dPredsednik vlade ta-stranwe nz^'ščenje v vodstvu ker predvsem zaradi tega, Mat«Se j® da bi stališče ki bilo v korist tistim, 86 io krizo vlade. Seveda 8p0r tudi bal. da bi notranje Vej v stranki Gaitskell pre-VseenDaz''; 0Paz'l jih Bo sicer Priše,°’ ko bo čez nekaj dni tt>va ? 8im. Glavna Saraga-1« »t . b pa je vendarle bi-)e ab>lnost vlade, za katero kot r,'Bravljen na vsako žrtev, k^Zai ‘o ze neštetokrat do- ko gg‘a'B( mokratska stranka pa *« en Bržkone obogatela še s*aVit struio, ki se ji bo po-Vil na čelo Matteotti. Izja- siitdic' ,da se hoče pridružiti včla--al'stom stranke, ki so strUio v CISI- i» UIL: ta •ix ia sociali-da Jtleni ?° naklbnjena soc bi ‘ »družitvi. Računa se ?rem„n1 Pr'ključili Vlgorelli, ai. tr Castellarin in Mar- ie jjj ončr.o ni izključeno, da 8t>0ra„na kongresu prišlo do M ma z levico, tako da a H močna alterna- 5'Von, sredini pod vod- iimc izrecno de- t■s" Mg0- j?aragata in Simonmija. j*l, j * je baje dtain '‘Matteotti ni sam«. *>°slal Ariosto pu je celo feiti »-V°ds'vu pismo, v kate-y*klgrtj5a*uie’ kako je mogoče vl«di , nJpgovo prisotnost v i *iami političnimi ■ °sto nano je namreč, da ■ on'""— nasprotuje Znaj Caltri«ti;u.i0d'odno 1 politiki. -šarit siruia pod vodstvom *Sij» p Mondolfa in Fara-I* že sporočila, da se sicer ne strinja popolnoma z bivšim tajnikom, vendar bi pa mogla pričeti z njegovo skupino koristno diskusijo. Na kongresu bi mogoče levica z Matteottijevo strujo vendarle dosegla večino, zlasti kar zadeva temeljno vprašanje sodelovanja v vladi. Saragatova sredina je namreč sedaj že tako močno pomaknjena na desno, da je skoraj težko zamišljati, da bi ji v tako smer sledile’množice stranke. Seveda pa je tudi vprašanje, kako bodo usmerjeni delegati, ki bodo na kongresu te množice predstavljali. Struja, ki je za socialistično enotnost, je odobrila resolucijo, s katero zahteva opustitev centristične politike, ki kompromitira politično demokracijo. Nadalje zahteva resolucija «po pravici«, kot je rečeno, od PSI dejansko odpoved politiki stalnega sodelovanja s KPI in torej povratek k popolni avtonomiji. Seveda pa bo ta zahteva še naprej popolnoma brezpredmetna, kot je bila doslej, če bo PSDI vztrajala pri centristični politiki. ki v sedanji situaciji pomikanja nazaj onemogoča izpolnitev najosnovnejših zahtev razredne politike. Dolžnost PSDI je torej opustiti tako politiko, izstopiti iz vlade ter preiti odločno na stran opozicije. Sele tedaj bodo nastopili pogoji, pod katerimi bo mogoča socialistična združitev. Poslanec Bonfantini je v neki izjavi dejal, da predstavlja odstavitev Matteottija polom politike, ki jo hoče vodilna skupina še vedno trmasto nadaljevati. Izrazil je tudi prepričanje, da bo kongres obsodil to napako in dal večino levici in Matteottiju. Zvedelo se je tudi, da je vodstvo PSDI danes prejelo šte- deracije in tudi posamezni člani, ki so ogorčeni nad ((malim državnim udarom«, ki ga je izvedel gospodovalni leader tik pred kongresom. V prvih dneh maja se bo vodstvo ponovno sešlo ter tedaj določilo čatum kongresa. Sedaj se zdj, da bo kongres vendarle še junija, čeprav zadnje dni. Verjetno, da bo v Rimu, vendar tudi kandidatura Turina še ni popolnoma umaknjena. , Vodstvo PSDI je danes po Jčončanem zasedanju izdalo poročilo, v katerem se zopet govori o uradnem dokumentu o socialistični združitvi. Pogoji so vedno isti in že znani. Med drugim je tudi zahteva, da si mora PSI zopet priboriti svobodo akcije v občinskih in pokrajinskih upravah, tako da bo iahko sestavila večino s ((pristno demokratičnimi silami«. To pomeni, naj bi se socialisti ločili od komunistov in se priključili demokristjanom pri sestavljanju večine v občinskih in pokrajinskih svetih. Čudno je, da glasuje za tak dokument tudi Matteotti, čeprav z nekaterimi pridržki. Tako je glasovanje v vodstvu zopet dalo rezultat 14:7. Vodstvo PSI, ki je tudi danes zaključilo svoje zasedanje, je seveda te pogoje že gladko odbilo, o čemer ni bilo mogoče dvomiti. Sploh pa so socialisti dali razumeti, da v takem ozračju ni mogoča niti diskusija o združitvi. Preostaja torej kongresu, da izreče zadnjo besedo. Ce pa bo Saragatova struja prevladala, tedaj bo ostal le še spomin na poskuse socialistične združitve; na poskuse, da bi se razbil krog italijanske politične stvarnosti z odstranitvijo nevarnosti ponovnega vilne protestne brzojavke in | 18. aprila, ki pa so propadli. pisma, ki so jih poslale in j fe-| A. P. poštevati stališče zahodnih držav in sprejeti predlog, da se prepoved atomskega orožja izvede v raznih zaporednih razdobjih. 3. Sovjetska vlada predlaga, naj se vprašanje atomskih in nuklearnih poizkusov loči od splošnega vprašanja razorožitve in naj se reši neodvisno od njega. «Vsaj začasna prekinitev poizkusov, je izjavil Zorin, bi prispevala k popustitvi mednarodne napetosti in bi utrdila zaupanje med narodi. Bila bi hkrati prvi korak k prenehanju atomske oboroževalne tekme«. ((Sovjetska zveza je pripravljena obvezati se, da ne bo uporabljala atomskega in nuklearnega orožja, je izjavil dalje Zorin, in besedo imajo sedaj ZDA in Velika Britanija. Sporočilo prizadetih držav v tem smislu bi prispevalo k rešitvi atomskega vprašanja in splošnega vprašanja razorožitve ter bi hkrati zelo ugodno vplivalo na mednarodni položaj«. Zatem je Zorin kritiziral, ne da bi ga naravnost omenil, zadnji ameriški predlog za uvedbo sistema nadzorstva, zato da se prihodnja proizvodnja atomskega materiala uporabi samo v miroljubne namene. »Očitno je, je dejal, da ločiti vprašanje u-stavitve proizvodnje atomskega materiala za vojaške namene od prepovedi atomskega in nuklearnega orožja in izločitve tega orožja iz državne oborožitve pomeni, da se hoče preprečiti rešitev atomskega vprašanja v celoti in da se nočejo sprejeti zakonite težnje miroljubnih narodov«. Zatem je Zorin izjavil, da spričo tega, ker niso ZDA in Velika Britanija sprejele sovjetskih predlogov za dokončno ali začasno prekinitev a-tomskih poizkusov, mora Sovjetska zveza nadaljevati svoje poizkuse, da poskrbi za svojo varnost. Ni pa hotel potrditi ali zanikati vesti, da so te dni bili v Sovjetski zvezi termonuklearni poizkusi. Nato je Zorin omenil sovjetske predloge za zmanjšanje vojaštva in konvencionalne oborožitve v dveh zaporednih razdobjih do leta 1959, ter je poudaril, da je Sovjetska zveza vedno nasprotovala ((teoretičnemu razpravljanju« o vprašanju nadzorstva, ker bi s tem odpadla za države obveznost, da sprejmejo učinkovite ukrepe za zmanjšanje oborožitve in prepoved atomskega orožja. »Nadzorstvo, je zaključil Zorin, mora slediti in ne priti pred katero koli odločitvijo na tem področju«. Medtem je ameriška komisija za atomsko energijo javila, da je bil 10. aprila v Sovjetski zvezi nov atomski poizkus in da je šlo za «eno najmočnejših eksplozij« v sedanji vrsti poizkusov. Predsednik komisije za atomsko energijo Strauss je izjavil, da je zadnja eksplozija bila povzročena v Centralni Aziji na področju, kjer so bili že prej atomski poizkusi. V Tokiu je predsednik japonske vlade Kiši izjavil v parlamentu, da Japonska od--oino zahtevj prepoved poizkusov z atomskim orožjem. Pripomnil je, da je japonska vlada poslala razorožitve-nemu pododboru OZN noto, s katero zahteva kot prvi korak k popolni prepovedi teh poizkusov, naj se poizkusi v-naprej javijo. Tudi znani filantrop in no-sitelj Nobelove nagrade za mir dr. Albert Schweitzer je izdal proglas vsemu svetu, v katerem opozarja na nevarnost izžarevanj atomske bombe. Proglas bo čimprej poslan raznim državam sveta. V Duesseldorfu pa je sindikalna zveza za Zahod. Nemčijo sprejela resolucijo, s katero odobrava poziv 18 atomskih znanstvenikov proti a-tomski oborožitvi. Sindikalna zveza poudarja, da je na svojem lanskem kongresu že zahtevala prekinitev termonu-klearnih poizkusov in Izdelovanja atomskih bomb ter dodaja, da bo 1. maja psiiovno in vztrajno zahtevala, naj se atomska energija uporablja samo v miroljubne namene. «»--------------- General Hijari načelnik vojske v Jordaniji AMAN, 18. — Po dolgem razgovoru med kraljem Huseinom in predsednikom vlade Kalidijem so sinoči sporočili, da je bil gen. Ali Hijari imenovan za načelnika glavnega štaba jordanske vojske namesto generala Nuvar- Rankovicevo poročilo na plenumu SZDLJ Zunanjepolitični odnosi FLRJ Ustaljenost gospodarstva Jugoslavija ne more prilagojevati svoje politike tujim šablonam - Danes bo plenum razpravljal o ženskem vprašanju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Pod predsedstvom predsednika republike maršala Tita se je začelo danes na Brionih zasedanje plenuma SZDLJ, na katerem je o političnih in organizacijskih vprašanjih podal poročilo Aleksander Rankovič. Omenil je najvažnejša in najaktualnejša vprašanja zunanje in notranje politike in nekatera organizacijska vprašanja zveze, ki šteje danes nad pet milijonov članov, oziroma 46,37 odstotkov volivcev Jugoslavije. Rankovič je poudaril, da politika jugoslovanske vlade odgovarja ne le interesom Jugoslavije, temveč naporom vseh naprednih sil v svetu, da se ohrani mir in razvijejo konstruktivni demokratični od nosi in sodelovanje med narodi. Rankovič je izjavil, da je Jugoslavija v beograjski deklaraciji jugoslovanske in sovjetske vlade videla ne le priznanje pravilnosti svoje borbe za enakopravne odnose, temveč tudi (zdravo osnovo za bodoči prijateljski meddržavni in medpartijski razvoj odnosov. Prav tako so člani Socialistične zveze v o-bisku predsednika Tita, Kardelja in Popoviča lani v Sovjetski ‘ zvezi videli potrdilo za pričakovanje, da se bo našla najboljša pot za plodno sodelovanje, da bo nastopila doba razumevanja in nevme-šavanja v notranje zadeve in sodelovanja v interesu socializma in miru v svetu. Toda uspešni razvoj jugoslovansko - sovjetskih odnosov so z raznih strani merili izključno z ozkim blokovskim merilom v smislu; ali je kdo v bloku ali ne, kar pomeni vse ali nič, in to takoj, sicer bo prepozno. «Mi smo vedno poudarjali, je dejal Rankovič, da sodimo tako zaradi naših državnih kakor zaradi širših interesov miru, da so blokovska merila prekoračena z mnogo širšo potrebo sveta, da so bloki postali ovira in so nevarnost za miren razvoj. y času, ko bi moral svet najti pot za mirno koeksistenco 'n izvršiti globoke spremembe v blokovski organizaciji vojaškega, gospodarskega in političnega sodelovanja, če se želi izogniti katastrofi, nima Jugoslavija razloga, da bi opustila tendence sodobnega razvoja. Potemtakem, je poudaril Rankovič, ni Jugoslavija odgovorna za iluzije nekaterih, da bo Jugoslavija »opustila oziroma morala opustiti« svoje stališče«. «Z druge strani so nekateri zahodni krogi normalizacijo odnosov s Sovjetsko zvezo o-cenili najprej kot opuščanje samostojne politike Jugoslavije, zatem pa kot razbijanje ja, ki je zbežal v Sirijo. Ge- . , neral Habes Majali pa je bil I vzhodnega bloka in so si iz- imenovan za pomočnika načelnika glavnega štaba. Hijari velja za Huseinovega pristaša, medtem ko je bil Nu-var naprotnijc Huseinove politike. Negotovost glede Nu-varjeve odstavitve je trajala več dni zaradi tega, ker so v vojaških visokih krogih nasprotovali njegovi odstavitvi. mislili geslo o «nacionalnem komunizmu«. To geslo so povzeli nekateri na Vzhodu in ga ((teoretično obdelali« kot ((marksističen argument« oziroma kot blago, čeprav inozemskega izvora, za notranjo potrošnjo. Eni in drugi so na Jugoslavijo gledali s stališča lastnih interesov, a ne s sta- lišča realnega pomena jugoslovanskega stališča za mir v svetu in mednarodno sodelovanje. Razumljivo je, je poudaril Rankovič, da Jugoslavije ne more prilagojevati svoje politike tujim pogledom in šablonam«. «Ko se kljub soglasju o vrsti bistvenih vprašanj meddržavne in mednarodne politike v Moskvi ni doseglo popolno soglasje o nekaterih važnih ocenitvah stanja in o razvojnih smereh zlasti v mednarodnem delavskem gibanju, ker je Jugoslavija o-stala na svojem izvenblokov-skem stališču, se je začela gonja proti Jugoslaviji. Na sodelovanje Jugoslavije z zahodnimi državami na načelih enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve so začeli gledati kot na ((izdajstvo« načel proletarskega internacionalizma in solidarnosti socialističnih čržav. Takoj po vrnitvi jugoslovanske delegacije iz Moskve se je nepričakovano začelo sistematično kompromitiranje mednarodne politike Jugoslavije ter jugoslovanskega državnega družbenega življenja-Gonja se je posebno zaostrila v času dogodkov na Poljskem in na Madžarskem. Jugoslavija je pozdravila uspešne spremembe na Poljskem, ker sodi, da vse to, kar se je dogodilo na Poljskem, odgovarja interesom poljskega ljudstva in socializma.« ((Jugoslavija je morala reči, da so dogodki na Madžarskem bili v prvi vrsti izraz spopadov nekaterih teženj množic ljudstva, ki se je borilo za svoj socialistični razvoj in za spoštovanje njegovega narodnega gospodarstva, in tistih sil v madžarski družbi, ki so temu leta in leta nasprotovale in se trudile, ca svojemu ljudstvu vsilijo vsebino in oblike življenja, ki jih ljudstvo za nobeno ceno ni hotelo sprejeti,« je poudaril Rankovič. »To dejstvo se ne more zmanjšati z dejstvi, da so istočasno reakcionarni elementi skušali te dogodke izkoristiti v svoje namene. To, da ljudje, ki so bili odgovorni za tako stanje na Madžarskem, niso spoštovali niti e-lementarnih interesov in tradicij madžarskega delovnega ljudstva, ni moglo preprečiti spopadov, ki so po 23. oktobru zavzeli ekstremne oblike, ker se niso našle notranje sile, da jih rešijo z demokratičnimi in socialističnimi sredstvi. Namesto da se tako mnenje Jugoslavije razume kot mirna iskrena zaskrbljenost za blaginjo socializma in miru. so to vzeli za povod za razširitev in zaostritev gonje, ki je zajela jugoslovanska ideološka lltllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllHIlIllillllllillllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllillttllllllllllllllllllltlinillllllllulltlllllllllllllllltllllllllllllllUfllllMIIIIIIMIIMIIIIIII Prva angleška ladja pluje danes skozi Sueški prekop Angleži so «začasnoi> sprejeli egiptovske predloge Ugodne novice o reševanju sueškega vprašanja Sastroamidjojo za konferenco držav Afrike in Azije SUEZ, 18. — Prva anglešlka ladja, ki bo plačala Egiptu tranzitno pristojbino za plovbo po Sueškem prekopu, je prišla danes popoldne v Suez. Gre za 3.o04-tonsko ladjo «West Breeze«, ki bo jutri plula po kanalu proti Severu. V londonskih poučenih krogih izjavljajo, da bo Velika Britanija «začasno» sprejela egiptovske pogoje za plovbo, britanskim paroplovnim družbam pa bo dala navodila, naj ob vsakem plačilu pristojbin tudi protestirajo in naj si pridržujejo pravico glede dokončne lastnine plačanih zneskov. Medtem pa je skupina britanskih konservativnih poslancev, ki pripadajo «sueški skupini«, predložila v spodnji zbornici resolucijo, s katero poziva vlado, naj ne »zmanjša svojih naporov, da pride do rešitve, ki naj bi spoštovala načela carinske konvencije iz leta 1888 in načela, ki so bila sprejeta lanskega oktobra v Varnostnem svetu«. Medtem je v Wa-shingtonu predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da se razgovori med ameriškim poslanikom in predstavniki e-giptovske vlade nadaljujejo. Sef političnega kabineta predsednika Naserja pa je danes v Kairu sprejel sovjetskega poslanika, zatem pa indijskega poslan.ka, katerega je sprejel tudi zunanji minister Favzi, Agencija za Srednji vzhod pravi, da so v_ diplomatskih krogih optimistični glede možnosti, da v prihodnjih dneh prispejo ugodne novice v zvezi s sueškim vprašanjem. Agencija dodaja, da sedaj ni govora, da bi to vprašanje predložili Varnostnemu svetu, ker je večina držav, katerim so ZDA to predlagale, bila proti. V Parizu pa so z nezadovoljstvom sprejeli sporočilo predsednika Eisenhowerja, da za sedaj ni govora, da bi zadevo predložili Varnostnemu svetu. Ponovno so napori Francije, da bi skupno z Veliko Britanijo pridobila ZDA za svoje stališče, doživeli neuspeh. Nezadovoljstvo in raz-jarjenost se zrcali tudi iz pisanja desničarskega tiska. Medtem pa objavlja Naserjev prijatelj, novinar Keikel, v listu #Akher Saa« članek, v katerem poziva ZDA, naj revidirajo svojo politiko do Srednjega vzhoc a, preden bo «arabski nacionalizem prisiljen začeti proti njim bitko za življenje in smrt«. Zatem obtožuje Keikel ZDA, da so med zadnjo jordansko krizo kovale zaroto v upanju, da spravijo na oblast Zahodu naklonjeno vlado, ki bi sprejela Eisenhowerjevo doktrino. List obtožuje dalje ZDA, da so prevzele mesto Velike Britanije na Srednjem vzhodu in da vodijo enako «politiko izdajstva, katere namen je deliti arabski svet in poraziti mladi arabski nacionalizem«. Zatem pravi list, da se A-rabci iskreno želijo ((izogniti bitki za življenje ali smrt«, in se pri tem sprašuje. »Toda kaj naj napravimo, ko se nam bitka vsiljuje?« Zatem poudarja, da želijo Arabci nadaljevati svojo politiko pozitivne nevtralnosti, in se sprašuje, ali bodo lahko «ostali nevtralni do SZ, če bodo prisiljeni stopiti v borbo proti ZDA«. DJAKARTA. 18. — Bivši predsednik indonezijske vlade Sastroamidjojo je predlagal nujno sklicanje druge afriško-azijske konference. Sastroamidjojo, ki je pred dvema letoma predsedoval v Bandun-gu konferenci afriških in a-zijskih držav, je izjavil, da morajo v sedanjem položaju v svetu afriške in azijske države znova poudariti svoje stališče do svetovnih političnih vprašani. Omejitve za diplomate v Moskvi MOSKVA, 18. — Sovjetske oblasti so začasno ukinile tujim diplomatom in dopisnikom v Moskvi dovoljenje za potovanje izven prestolnice. Sovjetske oblasti niso dale nobenega pojasnila o vzrokih tega ukrepa. Nekateri poslaniki, ki so nameravali odpotovati v centralno Azijo, na Kavkaz, na Krim in v Ukrajino, so bili pozvani, naj ochod odložijo. MOSKVA, 18. — Danes je odpotoval iz Moskve s svojo družino dosedanji ameriški poslanik Charles Bohlen, ki Izjava dr. Bartoša o Pavelicevih zločinih BEOGRAD, 18. — Jugoslovanska vlada je prepričana je izjavil danes na tiskovni konferenci državni svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve dr. Bartoš, da bo sedanja argentinska vlada dokazala, da se ne strinja z ravnanjem prejšnjega režima, ki je odbil zahtevo Jugoslavije za izročitev Paveliča. Bartoš je izjavil, da je jugoslovanska vlada že leta 1951 zahtevala od argentinske vlade izročitev, toda argentinska vlada je odgovorila, da Pavelič ni v Argentini, in da oblasti ne vedo. kje je. Poleg tega je argentinska vlada sporočila, da zahteve Jugoslavije ne bi mogla izvršiti tudi v primeru, da bi Pavelič bil v Argentini, ker Argentina ni podpisala z Jugoslavijo konvencije o izročitvi in 'ker ne prizna nuern-berških načel. 16. aprila je jugoslovanska vlada izročila argentinski vladi obtožnico o-krožnega sodišča v Zagrebu ki temelji na jugoslovanskem in argentinskem kazenskem zakoniku, t. j. dolži Paveliča samo tistih zločinov, ki se ne morejo označiti za politične. Jugoslovanska vlada je želela s tem olajšati argentinski vladi in sodišču postopek. Istočasno je Jugoslavija sporočila argentinski vladi, da prizna recipročnost Argentini v primerih zločincev. V odgovoru na številna vprašanja novinarjev je Bartoš opozoril na jugoslovansko in argentinsko zakonodajo in na mednarodne predpise, ki so v soglasju z jugoslovansko zahtevo. Obtožnica, k-i je bila izročena argentinski vladi, navaja med drugimi zločini Paveliča, da so po njegovem osebnem nalogu organizirali številna taborišča, v katerih so sistematično zapirali Srbe in 2ide. Na njegov oseben ukaz so požgali v okraju Krapina tri vasi in pobili vse prebivalce. Ko je zbežal iz Jugoslavije, je Pavelič odne- je bil štiri leta pipslanik v i sel s seboj 12 zabojev zlata. SZ. Imenovan je bil za po- en zaboj dragocenosti in ve-slanika v Manili. iliko število zlatnikov. pojmovanja ter družbeno in gospodarsko življenje. Vse, kar je jugoslovanskega, se je ponovno označilo za revizionistično, oportunistično, za izdajstvo socializma in istočasno so Jugoslaviji podtikali, češ da hoče vsiliti svojo pot črugim. Jugoslavijo so začeli prikazovati kot razbijalca enotnosti mednarodnega delavskega gibanja. Z vsemi sredstvi so hoteli diskreditirati zlasti jugoslovanski gospodarski sistem, delavsko samoupravo in komunalni sistem ter dokazati, da je Jugoslavija na napačni poti.« Rankovič je v zvezi s to gonjo posebno omenil ravnanje Albanije, njenih voditeljev in tiska, ki niso le popolnoma pozabili na skupno borbo Albanije in Jugoslavije v pretekli vojni, na pomoč, ki jo je Jugoslavija dala Albaniji po vojni, ter na o-brambo njene suverenosti in nedotakljivosti, temveč so se začeli grobo vmešavati v notranje zadeve Jugoslavije ter napadati njeno suverenost in ozemeljsko celovitost. Na vse te napade je Jugoslavija mirno odgovarjala, ker ne želi zaostriti mednarodnih in meddržavnih odnosov. Jugoslavija vidi v beograjski in moskovski deklaraciji še vedno osnovo za mecsebojno plodno sodelovanje z vsemi državami. Nikoli ni postavljala nobenih drugih pogojev za razvoj sodelovanja. O dogodkih na Srednjem vzhodu je Rankovič poudaril, da vidi SZDLJ v njih izraz stremljenja narodov tega področja. da se osvobodijo ostankov tujega gospostva. Podržavljenje sueške družbe je Jugoslavija ocenila kot zakonito dejanje, kot del zakonitega zgodovinskega razvoja borbe egiptovskega ljudstva proti kolonialnim ostankom. Jugoslavija danes z zaskrbljenostjo gleda na nekatere nove pojave politike velikih sil, ki menijo, da je potrebno «praznino», ki je nastala, izpolniti z novimi vplivi. Rankovič je pripomnil, da se mir na tem področju lahko zagotovi samo, če se tem narodom pomaga, da u-trcijo svojo politično in gospodarsko neodvisnost. V zvezi z razvojem dogodkov v Aziji je Rankovič ugotovil, da je obnavljanje azijskih držav pozitivno vplivalo na splošno stanje mednarodnih razmer. Ugotovil je ugoden razvoj odnosov s Kitajsko in je izjavil, da bo Jugoslavija storila vse, da se ti odnosi razširijo in poglobijo. Jugoslavija je prav tako v preteklem letu na osnovnih načelih svoje politike razvijala koristno sodelovanje z zahodnimi državami in meni, da je to v obojestransko korist. Jugoslavija pozorno spremlja delo konference za razorožitev v Londonu in sodi, da so pogoji za uresničenje konkretnih sporazumov. SZDLJ Se bo tudi v bodoče zavzemala za aktivno sodelovanje z vsemi narodi Vzhoda in Zahoda Precejšen del svojega referata je Rankovič posvetil dosedanji aktivnosti Zveze na notranjem in gospodarskem področju. Ugotovil je, da so bili lansko leto vzpostavljeni bolj ustaljeni qdnosi v gospodarstvu, da se je povečala proizvodnja, zunanja trgovina in življenjska raven ljudstva. Posebno se je zadržal na vprašanju razvoja kmetijstva in socialističnega preporoda vasi. Bocoča kmetijska politika, ki bo prišla do izraza v perspektivnem načrtu, bo zagotovila pomembna sredstva za razvoj kmetijstva in zadružništva ter be dala pobudo za široko sodelovanje samostojnih kmetov s socialističnimi kmetijskimi posestvi, kar bo vse prispevalo k povečanju kmetijske proizvodnje in vzpostavilo socialistične odnose na vasi. Rankovič je dalje govoril o kulturno-prosvetni in drugi aktivnosti organizacije ter o nekaterih organizacijskih vprašanjih. Popoldne je plenum nadaljeval delo z razpravo, v kateri je sodeloval tudi maršal Tito, Jutri bo plenum nadaljeval dele. Na dnevnem redu je poročilo o nadaljnjem izboljšanju položaja žensk, B. B. Moranino obsojen na dosmrtno ječo FLORENCA, 18. — Danes se je končal proces pred prizivnim porotnim sodiščem proti • Francescu Moraninu, poslancu KPI ter bivšemu podtajniku v ministrstvu za državno obrambo. Moranino, ki se nahaja ze dlje časa v inozemstvu, je bil ze obsojen na 30 let ječe zaradi obtožbe, da je kriv smrti petih partizanov. Prizivno sodišče pa je prvotno obsodbo spremenilo ter dodalo kot obtežilno okoliščino še čl. 112 kazenskega zakonika, češ da je šlo za več kot pet oseb. Obsodilo je torej Moranma na 28 let ječe za usmrtitev petih partizanov ter na 25 let za ustrelitev dveh žensk in skupno na dosmrtno ječo. Ta kazen pa se mu po zakonskih olajšavah spremeni X 10 let ječe. PRIMORSKI DNEVNIK 19. aprila 1957 Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura 14, najnižja 8,4, zračni tlak 1016,7 pada, vlaga 52 odst., temperatura morja 11,7. Vreme danes: Spremenljivo, s pooblačitvami; temperatura ostane v glavnem nespremenjena. Tržaški e vni Danes, PETEK, 19. aprila V npr ek Rmia Jelka .. petek, Ema, Jelka Sonce vzide ob 5.14 in zatone ob 18.56. Dolžina dneva 13.42. Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 8.45. Jutri, SOBOTA, 2». aprila V. sob., Teodor, Božo Nov razplet v zvezi s krizo občinskega sveta pan do n in dem a prih okrist odnj jai S nsk 1 odbor i odsto niki pili Poročilo o sestanku pokrajinskega odhoi Krščanske demokracije in njenih svetovalci ra sv po sinočnjem sestanku pokrajinskega odbora Krščam ske demokracije z demokrist-janskimi svetovalci je bilo objavljeno sledeče poročilo: kSinoči se je sestal pokrajinski svet Krščanske demokracije skupno z občinskim vodstvom m s skupino demo-kristjanskih svetovalc-v in je razpravljal o sklepih oreisi-nočnje seje. Na sestanku le bilo skienie no, da bodo župan :n demo-kristjanski odborniki na osnovi sklepov političnega vodstva podali ostavko na seji občinskega sveta, ki bo 26. aprila. Glede na to, da ima demo-kristjanska skupina v občin-skem svetu relativno večino, je njena dolžnost, da poskrbi za nadaljnje učinkovito delovanje občinske uprave. Zato je bilo sklenjeno, da bo Krščanska demokracija v mejah politične usmeritve stranke in svojega občinskega programa napravila vse poskuse za takšno rešitev, ki naj zagotovi dosego njenih smotrov.# To pomeni, da bo na seji občinskega sveta, ki bo 26. t.m., celoten občinski odbor skupno z županom podal o-stavko. S tem bo dejansko zaključena prva faza krize tržaškega občinskega sveta, ki traja že več kot mesec dni, in sicer od začetka marčne stavke uslužbencev Acegata. Zaradi tega sta sedaj možni samo dve rešitvi: 1. ponoven poskus demokristjanov, da obnovijo tristransko koalicijo in da predlagajo nov občinski odbor, ali pa da poskusijo sestaviti enobarvni demokristjanski odbor; 2. opustitev vsakega nadaljnjega poskusa za sestavo novega odbora in prepustitev občine prefekturnemu komisarju, kar bi pomenilo nove upravne volitve. Pričakuje pa se, da bodo demokristjani poskusili sestaviti enobarvni odbor, če ne bodo mogli ponovno pridobiti svojih dosedanjih sopotnikov za sestavo novega odbora. Zato se tudi vedno bolj vztrajno širijo govorice, jo zaradi odklonilnega stališča vlade glede ureditve pokojnin pomorščakov, ki so bili uslužbeni pri bivši avstro-ogrski mornarici. Glede doplačila pokojninskih prispevkov pa upokojenci poudarjajo, da s svojimi revnimi pokojninami ne morejo kriti velikih dajatev, ki jih določa zadevni zakon. Zaradi tega zahtevajo, naj država dodeli primeren prispevek in s tem pomaga tistim maloštevilnim starim pomorščakom iz avstrijske dobe, ki so še živi, a prejemajo najnižje pokojnine. Odpusti v podjetju «Lucky Shoe» v luki Po mestu se vedno bolj širijo govorice, da so v podjetju «Lucky Shoe», kjer izdelujejo slamnate in platnene copate, na dnevnem redu odpusti v velikem številu. Nekaj delavk so baje že odpustili, v najkrajšem času pa nameravajo odpustiti veliko število delavcev in delavk. Podjetje zaposluje do sedaj približno 250 delovnih moči, ki si skromno, toda kolikor toliko zagotovljeno služijo vsakdanji kruh. Zaradi tega bi pomenili novi odpusti velik udarec za precej družin v našem mestu. Spričo tega zahteva nova Delavska zbornica CGIL, da se takoj skliče sestanek na uradu- za delo, da se zadeva razčisti ter da se zaščitijo interesi prizadetih delavcev in delavk. šuje vprašanja, saj bi se v tem času morale nekatere ladje že vrniti in postajajo na ta način dvomljivi že določeni odhodi ladij. Izid volitev v podjetju Selveg Kakor je bilo najavljeno, so bile včeraj in predvčerajšnjim v podjetju Selveg volitve nove upravne komisije-Včeraj so po štetju' glasov sporočili iziče: volilnih upravičencev je bilo 124, in sicer 75 delavcev tep 49 uradnikov; med delavci je nova Delavska zbornica dobila 88 glasov, stara Delavska zbornica CISL pa 59; med uradniki je CGIL dobila 3 glasove, CISL pa 45. V novi notranji komisiji bo torej CGIL imela 1 predstavnika delavcev, CISL pa enega predstavnika delavcev in enega predstavnika uradnikov. Priprave za letošnji prvi maj Velika ljudska tudi letos na stadionu «1. maj» Pomembna pridobitev za tržaško pristanišče Nastopile bodo folklorne skupine iz mesta in okolice ter brežanska godba - Vse prošnje so že bile vložene Kot vsa leta doslej, tako bomo tudi letos svečano proslavili delavski praznik 1. maj. Pri Neodvisni socialistični zvezi je bil že pred časom ustanovljen odbor, ki bo poskrbel za popoldansko proslavo na stadionu «Prvi maj» te je že vložil vse potrebne prošnje, ki so potrebne ob takih prilikah. Na stadionu bo letos velika ljudsika veselica s pretežno zabavnim programom. Zvedeli smo, da bodo nastopile folklorne skupine iz mesta in okolice, godba iz Brega, dolinski kvartet ter neki zabavni orkester. Na stadionu bodo postavljeni kioski, ki bodo založeni s pijačo in jedačo ter odprti do 24. ure. Stari i-n mladi bodo lahko plesali ob zvokih godbe ali orkestra, za otroke pa bo tudi poskrbljeno, saj se bodo lahko po mi!i volji naigrali v nalašč zanje pripravljenih kioskih. Na programu bodo seveda tudi priložnostni govori, Neodvisna socialistična zveza pa bo za to priliko izdala poseben plakat. Skoraj bi pozabili omeniti, da bo stadion okrašen, tako da bo kar najbolje vplival na razploženje ljudi, ki bodo prav gotovo v velikem številu prihiteli na popoldansko veselico. Člani in somišljeniki Neodvisne socialistične zveze se bodo kot člani sindikatov udeležili dopoldanske manifestacije. ki jo bo organizirala nova Delavska zbornica. SE O REPATICI Zaradi oblakov je nismo videli Včeraj repatice «1956 H» nismo mogli videti, ker so nebo pokrivali gosti oblaki. Repatica bo vicna še ves maj; pojavljala se bo vedno više na nebu in zahajala ved-' no pozneje. Najbliže bo zemlji prihodnjo nedeljo. Tudi pri tržaški zvezdami nismo mogli ničesar zvedeti, ker je njen ravnatelj, prof. L. Martin, odpotoval v Neapelj s svojimi sodelavci, kjer bodo mogli verjetno bolje opazovati pojav. Ko se bo vrnil bo poročal, kaj je videl iz zvezdame v Capriju, ki je podružnica zvezdam v Freiburgu in v Stockholmu. ■HiiiiiiiHiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimmtiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiimitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nesramno ravnanje upravne komisije Acegata V JAVNIH SKLADIŠČIH Povečanje prometa v prvih treh mesecih Pomorski promet tržaških Javnih skladišč je v prvih treh mesecih tekočega leta dosegel 716.025 ton in so v pristanišče pripeljali od januarja do marca 566.396 ton blaga, odpeljali pa 149.629 ton. Ti podatki se nanašajo samo na promet Javnih skladišč in da "bo Krščanska demokracija torej ne upoštevajo prometa na prihodnji seji občinskega I lesnega pristanišča, dovoza sveta predlagala sestavo demokristjanskega odbora z izključno upravnim programom. Obenem pa demokristjani še vedno trdijo, da ne bodo iskali podpore ne na skrajni levici ne na skrajni desnici. Zdi se torej, da še vedno računajo na posredno ali neposredno podporo nekaterih skupin v občinskem svetu. Po našem mnenju pa je ta njihova ocena preveč optimistična, ker je znano, da so manjše skupine v občinskem svetu vezane na svoj določen politični program. Kar se tiče leve opozicije, demokristjani ne morejo računati na njihovo podporo, ker so vse levičarske skupine že izjavile, da so pripravljene podpreti občinski odbor samo v primeru, da bi izvajal napreden, socialen in gospodarski občinski program. Hkrati pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da bi bili v primeru predložitve enobarvnega odbora v opoziciji tudi socialdemokrati in republikanci. Socialdemokrati so že izjavili, da v sedanjem položaju ne bodo sestavljali občinskega odbora skupno z demokristjani in da zahtevajo razpis novih volitev. Zato demokristjanom ne bi ostalo drugega, kot da bi sprejeli glasove skrajne desnice oziroma fašistov in monarhistov. Samo na ta način lahko enobarvni demokristjanski odbor ostane pri življenju. Pri tem pa ni rečeno, da so vsi demokristjanski svetovalci navdušeni za sodelovanje s fašisti. Nenehno poudarjanje na sedanjih predkongresnih skupščinah, da ne bodo sodelovali ne s skrajno levico ne s skrajno desnico, pomeni, da se nočejo vezati s komunisti niti s fašisti. Iz tega sledi, da mnogi demokristjanski svetovalci ne bodo mogli kar tako sprejeti sodelovanje s skrajno des-nico. Zaradi tega bi tudi enobarvni demokristjanski odbor zelo težko dobil večino glasov. Potemtakem ne preostaja drugega, kot da se tudi demokristjani sprijaznijo z novimi volitvami. «»------- Zahteve pomorščakov Včeraj je bilo zborovanje upokojenih pomorščakov na sedežu sindikata zadevne stroke v Ul. Zonta. Na zborovanju, katerega se je udeležilo veliko število upokojencev, so po živahni diskusiji o svojih vprašanjih prizadeti upokojenci soglasno odobrili resolucijo, v kateri zahtevajo, naj pristojna ministrstva čimprej poskrbijo, da se bo izvajal dogovor, ki je bil sklenjen 24. januarja t- 1. glede pokojnin in zdravniške oskrbe. Glede pokojnin se upokojenci tudi pritožujejo zaradi zavlačevanja in počasnosti dela zadevne komisije, ki bi morala proučiti in določiti izboljšanje pokojnin, ki so do sedaj nezadostne. Upokojeni pomorščaki zahtevajo, da pristojne oblasti čimprej sprejmejo minimalne zahteve, ki jih je predložila njihova zveza, ter protestira- premoga in rud za potrebe ILVA in prometa s surovim mineralnim oljem ter bencinom in drugimi izdelki tržaških čistilnic Promet prvih treh mesecev je bil za 36.271 ton višji kot v istem razčobju preteklega leta, čeprav je bil promet v marcu izredno nizek, v marcu so se namreč občutno znižale količine pripeljanega masovnega blaga: železne rude, premoga, starega železa in žitaric. Le malo ugodnejši bo po vsej verjetnosti promet v a-prilu, čeprav za sedaj še ni mogoče izreči dokončne sodbe o razvoju prometa v prihodnjih dneh. Brodarje predvsem skrbi vprašanje prevoza skozi Sueški prekop, odnosno vprašanje plačevanja odškodnine za prehod ladij. Tudi odložitev plačevanja za deset ali petnajet dni ne re- Komisija predložila i/ podpis sporazum s spremenjenim besedilom Sindikalisti se seveda niso pustili ujeti v nastavljeno past in pogajanja se bodo morala ponovno pričeti Kakor smo včeraj poročali, so se predsinočnjim končala pogajanja mec' predstavniki obeh s ndikatov in člani u-pravne komisije Acegata glede izvajanja sporazuma, ki je bil dosežen 27. marca po 24 dneh stavke uslužbencev tega podjetja. Pogajanja so se začela v ponedeljek, predvčerajšnjim pa so trajala ves dan do večera, ko je bil v glavnih obrisih dosežen sporazum glede odpravnine, dopustov. mezdne izravnave, odtegljajev za dneve stavke in povezave z vsedržavno kolektivno mezdno pogodbo u-službencev in delavcev električne stroke. Včeraj dopoldne bi morali obe stranki podpisati dokončno besedilo sporazuma, toda sindikalni predstavniki so kar ostrmeli, ko so pregledali in večkrat prečitali pripravljeno besedilo, ki bi ga morali podpisati. Ponoči so v nekaj urah nastale velike spremembe, ki dajo resno misliti in so dovolj slabo spričevalo za sedanjo upravno komisijo Acegata. Tako ravnanje upravne komisije bo brezdvomno močno razburilo vse uslužbence Acegata in bo lahko dovedlo še do novih zapletljajev. Besedilo sporazuma je namreč vsebovalo bistvene spremembe in ne odgovarja dogovoru, ki je bil sad dolgih in napornih pogajanj. Vrnili smo se tako nazaj in je zdaj ostalo vse pri starem. Od Fernetičev do Velikega Repna Repentaborska za svoje cestno V kratkem bodo razširili in asfaltirali cesto proti zgo-niški občini - Brezposelnosti ni - Vprašanje strelišča V teh dneh je pod Repen- nega domačina. Kamnolom, taborom zelo živahno. Izpod cerkve skozi ves dan odmeva brnenje vrtalnih strojev, ki rijejo v skalo na ovinku ceste, ki vodi od Furlanove gostilne na Tabor. Ko bo ovinek razširjen in tlakovan z granitnimi kockami, bodo vso cesto asfaltirali, kar bo brez dvoma mnogo pripomoglo k razvoju tujskega prometa. Ker smo že začeli s cesto, naj omenimo, da je bilo na dražbi oddano delo za popravilo in asfaltiranje ceste, ki vodi iz Velikega Repna proti Zgoniku. Delo je prevzelo podjetje Milič 'n bo veljalo okoli 10 milijonov lir. To je zadnji obrok in ko bo ta cesta dokončno asfaltirana, bo repentaborska občina ena iz med redkih, če ne edina, ki bo imela vse ceste prekrite z asfaltom. Naj že sedaj omenimo, da bo cesta za promet zaprta, brž ko se bodo začela dela. Podjetje Milič je prevzelo tudi popravilo že asfaltiranih cest Fernetiči-Col ter Veliki Repen-Opčine. Ta dela bodo veljala skupno 4 in pol milijona lir, vendar bodo morali s tem denarjem popraviti tudi nekaj odtočnih kanalov v Velikem Repnu in ob nekaterih cestah. V najkrajšem času pa bodo na dražbi oddali delo za popravilo oziroma razširitev nekaterih preostrih ovinkov, za kar bodo porabili 1 in pol milijona lir, enaka vsota pa je bila odobrena za popravilo občinske hiše, šole in otroškega vrtca. Medtem ko je bila v januarju in februarju brezposelnost v občini precej občutena, sedaj menda ni več brezposel- ki ga je najel Caharija. dela s polno paro, isto velja za Petrovico in ostale kamnolome. Povsod so v glavnem zaposleni domačini, razen pri Sonzognu, ki je najel nekaj ezulov, vendar le zaradi tega, ker ni mogel cobiti domače delovne sile. Pri Selad sta zaposlena le dva delavca, ki v glavnem sadita in vežeta drevje. Občinska kopalnica je končno opremljena z vsem potrebnim pohištvom m v najkrajšem času bo slavnostna otvoritev. Točen dan otvoritve bo najavljen v časopisju. Ni izključeno, da se bodo otvoritve udeležili najvišji predstavniki oblasti. Gostilničarji na Poklonu se pripravljajo na novo turistično sezono. 2e sedaj, ko je lepo vreme, imajo precej gostov. Pri Furlanovih bodo zgradili veliko pokrito garažo, v hotelu «Kras» pa urejujejo prostoren vrt, na katerem bo prostora za več sto gostov. Iniciative repentabor-skih gostilničarjev so brez dvoma vse hvale vredne, posebno če pomislimo, da ima repentaborska občina precejšen del dohodkov — posredno ali neposredno — prav od domačih gostiln. Končno naj še omenimo, da je strelišče nad Velikim Repnom iz dneva v dan zasedeno. Kadar ni vojakov, pridejo policisti in tako gre že mesece naprej. Kmetje kar naprej tožijo, občina je že večkrat intervenirala, vendar brez uspeha. Prav bi bilo, da bi prizadeti kmetje naslovili resolucijo vojaškemu poveljniku. ki bi moral v tej zvezi nekaj ukreniti. Glede izplačila odpravnin pred upokojitvijo je sprememba v tem, aa hoče upravna komisija upoštevati samo leta stalne službe. Osnova bi sicer ostala nespremenjena (12 tridesetin), toda uslužbenci bi bili zelo prizadeti, ker jim ne bj šteli leta pred stalno namestitvijo. V začasnem sporazumu 27. marca so določili 76 milijonov lir za izplačilo odpravnin, po tem predlogu pa bi zadostovalo le približno 40 milijonov lir. Gre torej za razliko nad 36 milijonov lir, ki bi šla v škodo uslužbencev. Poleg tega so včeraj sindikalni zastopniki zagledali v besedilu novo določbo, s katero bi se morale sindikalne organizacije obvezati, da ne bodo do aprila 1960 predložile nobene zahteve normativnega niti ekonomskega značaja. To je po našem višek nesramnosti. Sindikalne organizacije bi torej morale za cela tri leta prepustiti uslužbence na milost in nemilost upravne komisije, ki ne kaže nobene resnosti in volje, da bi upoštevala upravičene zahteve in interese svojih u-službencev. Razen omenjenih sprememb so v besedilu tudi druge pa-tstif, zlasti glede izlravnave plač, ki so jih sindikalni zastopniki pravočasno zapazili in bi škodovale nekaterim u-službencem. Spet bodo torej morali začeti znova. Sindikalni zastopniki so izjavili, da bodo vso zadevo podrobno proučili, dokler se ne začnejo ponovno pogajanja. To pa ne bo mogoče pred prvo polovico maja, ker se bo šele tedaj lahko vrnil v Trst predstavnik Zveze občinskih podjetij inž. Urbinati. Konkurenca Genove Pod predsedstvom genovskega župana poslanca Vitto-ria Tartusija je bilo včeraj v Genovi v palači Tursi zasedanje predstavnikov občinskih uprav iz Lombardije, Piemonta in Ligurije, na katerem so razpravljali o ukrepih za zaščito prometa genovskega pristanišča in zlasti na 6 pomorskih progah. Tudi na včerajšnjem sestanku so zahtevali okrepitev genovskih pomorskih zvez PIN z Afriko in južnoazijskimi deželami. V ta namen so sklenili ustanoviti med pokrajinski odbor, ki naj bi vplival na centralne oblasti, da bi upoštevale genovske zahteve. To je že drugi sestanek predstavnikov treh pokrajin, do katerega je prišlo na pobudo genovskih gospodarskih krogov, zato da bi okrepili pomorske proge državnih pomorskih družb proti Afriki in Aziji. Očitno je, da skušajo rešiti to vprašanje na škodo tržaškega pristanišča, saj državne pomorske družbe ne morejo dobiti ladij drugje kot da jih premestijo iz Jadranskega v Tirensko morje. Porast tatvin v preteklem mesecu Število tatvin se v našem mestu veča iz meseca v mesec. V februarju število aretiranih tatov ni doseglo niti 100. medtem ko so policijski organi v preteklem mesecu spravili za zapahe koronej-skih zaporov kar 166 ljubiteljev tuje lastnine. Na drugem mestu pa imamo pijance in tudi proti njim so postale policijske oblasti precej neusmiljene sicer ni nobene škode, ker je med 67 osebami, ki so jih aretirali zaradi pijanstva največ nepoboljšljivih vinskih bratcev. V ostalem pa je število aretiranih oseb za kršitve raznih členov zakona zelo majhno: največ jih je bilo pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb kot posledica prometnih nezgod (18), njim pa sledijo prosjaki (15). Zanimivo je, da so v preteklem mesecu prijavili sodišču tri osebe zaradi nenamernega umora (prometne nesreče,) 12 o-seb zaradi poškodovanja tuje lastnine, 11 zaraci nezakonitega prisvojevanja tujega blaga ter kar 6 ljudi (turški mornarji) zaradi trgovanja z mamili. Ostale osebe pa so bile a-retirane zaradi ropa (2), posilstva (1), pretepa (4), zaradi žaljenja, ogražanja in uporabe sile proti javnemu funkcionarju (10), zaradi groženj (7), zaradi žalitve in obrekovanja (10), zaradi ilegalnega izvrševanja zdravniškega poklica (3), zaradi izdajanja čekov brez kritja (7) itd. Poleg aretacij oseb na podlagi zapornih nalogov in tiralic so agenti kvesture in komisariatov javne varnosti kaznovali 1387 ljudi z globami, medtem ko je poseben oddelek za zaščito morale priprl dve prostitutki; 220 so jih zdravniško pregledali, 1 pa so izgnali. Novo 15-dnevna proga Trst-Pirej - Istanbul Avstrijci dosegli sporazum s sovjetskimi oblastmi za plovbo po Donavi - Nevarnost za tržaško pristanišče Turška pomorska družba j Črnega morja in vzhodnega (cDenizcilik Bankasi TAO», ki | dela Sredozemskega morja. vzdržuje pozimi mesečno red- no pomorsko zvezo mec Ja dranskim morjem in Istanbulom, bo v kratkem uvedla poletno 15-dnevno progo. Po vsej verjetnosti proge jeseni ne bodo ukinili, tako da bo na njej odplula zadnja ladja 3. januarja. Na progi bo vozila moderna ladja «Ege», ki ima 6042 ton nosilnosti in ki razvija brzino 15 milj na uro. Ladja lahko sprejme 600 potnikov v luksuznih kabinah ter kabinah prvega in drugega razreda. Poleg tega lahko nanjo nalože 1300 ton blaga. Ladja bo odplula iz Trsta na otvoritveni vožnji 26. a-prila, in sicer na progi Trst, Benetke, Pirej, Izmir, Istanbul. Nato bo ladja odplula 10. maja. 24. maja, 7. in 21. junija in tako naprej do januarja 1958. Ta pomorska proga je za tržaško pristanišče zelo pomembna, saj zaledne države vzdržujejo vedno tesnejše stike z državami, mimo katerih vozi omenjena moderna ladja. Iz tega razloga na tej progi tudi ne manjka tovorov. Na progi iz Jadranskega morja prevažajo razno blago, industrijske izdelke, opremo, stroje itd. Pri povratku pa ladja pripelje suho sadje, zmrznjene ribe. bombaž in razno blago grškega in turškega izvora. Z Reke pa poročajo, da bodo ustanovili posebno pomorsko družbo, ki se bo ukvarjala s svobodno (tramp) plovbo. Predvidevajo, da bodo tej novi družbi dodelili tovorne ladje, ki jih je imela doslej «Jugolinija»: «Sabac», toPodgo-ra», (Lošinj«, «2užemberk», «Vranjič», (Solin# in «Herce-govina». Kasneje pa ji bodo dodelili še druge ladje tipa »Drvar# in parnika «Sutje-ska» in «Split». Do te razdelitve je prišlo predvsem iz gospodarskih razlogov, ker se «Jugolinija» u-kvarja predvsem z vzdrževanjem rednih pomorskih prog in kdr obstajajo bistvene razlike pri vzdrževanju in proračunih za redne proge v primerjavi s svobodno plovbo. Iz Avstrije poročajo, da je avstrijskim oblastem uspelo doseči poseben sporazum s sovjetskimi oblastmi, za obnovo' plovbe po Donavi. Avstrijci so že prej sklenili podobne kp.arazume z ostalimi podonavskimi državami, tako da bodo lahko odslej plule avstrijske rečne ladje vse do izliva Donave v Crno morje, ker so sovjetske oblasti odobrile plovbo tudi po predelu, ki je pod njih oblastjo. Rečna plovba po Donavi bo lahko predstavljala resno nevarnost za naše pristanišče, če ne bo razpolagalo z zadostnim številom ladjevja in če ne bo izpolnilo ostalih u-pravičenih zahtev Avstrije in drugih zalednih držav. V tej zvezi so namreč zelo pomembne vesti o načrtih, da bi tudi Avstrijci ustanovili svoje ladjevje, ki bo vozilo po Donavi in ki bo nato lahko vozilo po morju do pristanišč Več takih ladij so že zgradili Madžari in so pokazale praksi ugodne uspehe. Nezgoda na delu Santu Kralju iz Trebč št. 31 se je včeraj med delom v kamnolomu v Repentabru pripetila precej huda nezgoda, ki ga je prisilila, da se je zatekel po zdravniško pomoč v bolnišnico. Delavcu se je namreč spolznil iz rok ročaj škripca, ki se je začel z vso silo vrteti v nasprotno smer, pri čemer ga je večkrat oplazil po levi nogi. V bolnišnici so Kralju ugotovili precej globoko rano na nogi, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 9 dneh. Urnik pošt 21. in 22. aprila Dne 21. in 22. aprila bodo poštni uradi delovali po naslednjem urniku: v nedeljo 21. bo veljal za vse prazniški urnik, v ponedeljek bodo vsi uradi za korespondenco, to je za prejemanje in razpečavanje pošte in brzojavk delovali samo dopoldne. Osrednji brzojavni urad bo pa kot običajno deloval nepretrgano. Izlet CGIL v Zagreb Ob priliki mednarodne nogometne tekme Jugoslavija-Italija priredi nova Delavska zbornica CGIL izlet v Zagreb. Kdor se namerava udeležiti izleta, naj pohiti in naj se takoj vpiše na sedežu nove Delavske zbornice v Ulici Zonta 2, soba št. 1 (tel. 236-75 ali 239-98). Pri vpisu je treba prinesti dve lastni fotografiji. Stroški za vožnjo z avtobusom ter skupni potni list znašajo 3650 Jir; vstopnina na srednje tribune 1800 lir, večerja, prenočišče in zajtrk v hotelu pa 2000 lir. Iz Trsta bodo odšli izletniki 11. maja ob 14. in bodo dospeli v Karlovec ob 19., kjer bodo prenočili; naslednji- dan bodo odpotovali ob 7.30 v Zagreb, kamor bodo dospeli ob 10.30, odšli pa ob 18. in dospeli v Trst 13. maja ob eni po polnoči. iiiiililmiMiiiiiuniiiiiuiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiHiiiiiiitiiiiitmilif Izpred prizivnega sodišča Potrjena obsodba vozačev zaradi nenamernega umora Oba obtoženca bosta morala tudi plačati povečane sodne stroške 29. novembra 1953 je prišlo na križišču Trga Cella in Drevoreda Duodo v Vidmu do hude prometne nesreče, ki se je končala s smrtjo komaj 25 let starega Italica Zuccarelli- ia- Zuccarelli se je vozu na motornem kolesu, ki ga je šofiral njegov znanec Luciano De Sanctis iz Vidma. Ker je bil drugi sedež vozila umazan, sta se oba potnika usedla na prvega, zaraci česar je širili tudi na Turrisija, ki se je moral 4. maja 1955 zagovarjati skupno z De Sancti-som pred videmskim kazenskim sodiščem. Na podlagi dokazov, s katerimi je bila krivda potrjena, so ju spoznali za kriva in ju obsodili na 4 mesece zapora ter na plačilo sodnih stroškov, stroškov odvetnika zasebne stranke in tudi na povračilo povzročene škode, katere višino pa bi moralo bil šofer prisiljen premakni- j določit: civilno sodišče. Z raz. ti se naprej, ker pomeni, da J sodbo je sodišče priznalo sa- je bil praktično na bencinskem rezervoarju. Vrhu tega se Zuccarelli ni poslužil opore za noge, kar je morda tudi posredno povzročilo nesrečo. Kljub nerodnemu položaju obeh je De Sanctis vozil s precejšnjo hitrostjo in to na zelo prometnem križišču. To pa ga je drago stalo, kajti mladenič je iznenada opazil pred seboj vojaški avto in kljub temu, da je sunkovito zavrl, ga je zaneslo naprej, medtem ko je Zuccarelli odletel vznak in padel na tla, pri čemer je udaril z glavo cb trdi tlak. Šofer, ki je treščil v zadnji blatnik avta, je zavozil še nekaj naprej in se nato zvrnil na tla, vendar se je padec končal zanj brez posledic. Takoj po Zuccarellijevi smrti so organi prometne policije uvedli preiskavo in že med zasliševanjem očividcev je bilo jasno, da pade krivda zaradi nesreče tako na De Sanctisa, ki je prehitro vozil, kakor tudi na šoferja vojaškega avta 26-letnega kaplarja Giovannija Turrisija iz Belvedere (Siracusa). Vojak je namreč vozil kljub ovinku po sredi ceste in s tem tuci presenetil De Sanctisa. Spočetka so poklicali na zagovor pred sodišče samo De Sanctisa. a kasneje so obtožbo nenamernega umora raz- mo Turrisiju pogojnost kazni brez vpisa v kazenski list. Proti obsodbi sta oba vložila priziv, vendar tudi na drugi razpravi nista dosegla ničesar: prizivno sodišče je namreč potrdilo prvotno razsodbo ter oba obsodilo še na plačilo povečanih sodnih stroškov. Precs. Zerboni. tož. Castel-lano, zap. D’Andri, odv. zas. stranke Venuti iz Vidma, o-bramba odv. Campeis iz Vidma in Pacia iz Trsta. Neznani razlogi starčkova obolenja Nekaj minut po 14. uri so sprejeli na I. zdravniškem oddelku 61-ietnega Pietra Vale-sija s Trga Cavana, čigar stanje je zelo resno. Sicer niti zdravniki se ne vedo, kaj mu je pravzaiiav, ker moz ne govori in venomer le bruha. To bi lahko bile posledice zaužitja kakega strupa, vendar do sedaj tega se ni mogoče trditi. Moža so že v omotičnem stanju našli na zidu pri stavbi št. 1 v Ul. F. Severo in so ga nemudoma odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, medtem ko so karabinjerji s Kolonje uvedli preiskavo. Za sedaj se zdravniki niso hoteli izjasniti o prognozi. Glasbena Malica Slovensko narodno gledališče v I ralu V terek 23. jn v sredo 24. aprila 1957 ob 21. uri v Avditoriju v Trstu PLANINSKA ROŽA opereta v treh dejanjih Besedilo in glasba: RADOVAN GOBEC Dirigent: OSKAR KJUDER Režiser: MODEST SANCIN Osebe: Katja Silvana, filmska igralka - Elvira Piščančeva; Miran Svetlin, operetni pevec - Renato Kodermac; Kazimir Kalan, gledališki ravnatelj - Stane Starešinič; Stanislav Ciril Dobrovik, dirigent in skladatelj -Jožko Lukeš; Ervin Ga-bernik, režiser - Stane Raztresen; Melita njegova žena - Leli Nakrsto-va; Izidor, gledališki sluga - Silvij Kobal; doktor Pravnik, odvetnik - Modest Sancin; oskrbnik planinske koče - Danilo Turk; Tone, kmečki fant - Aleksij Pregare; France kmečki fant - Dušan Jazbec. Turisti, gledališki igralci, odrsko tehnično osebje, plesalke in plesalci. Dejanje se godi danes. Scenograf: J02E CESAR Zborovodja: SVETKO GRGIČ Baletni mojster: ADRIJAN VILLES Inspicient: Ivo Kuferzin Sepetalka: S. Raztresen Prodaja vstopnic od petka 19. aprila dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338 ter eno uro pred pričetkom predstav v Ul. Roma 15-11. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. aprila 1957 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 8 o*ei>, poroke pa ni bilo nobene, UMRLI SO: 75-letna Mana Bassa, 69-letna Anastasia Ventu-rm por. Mlcaillsin, 45-1«ni Gladimo Bradetlch, 46-letna Arina Furlan por, Buttl, 77-letni Pietro Postogna, 77-letna Antonia Zor-nada vd, Bensi, 59-letna Anna Alborghctt.i por. Brili, 64-letni Giovanni Cotlga. SNG za Tržaško ozemlje V nedeljo 21. aprila 1957 ob 17. uri v dvorani na stadmnu « Prvi maj », Vrdelska cesta 7 NA NOČNIH POTEH drama v treh dejanjih Spisal: RENATO LELLI Prevedel: prof. IVAN ŠAVLI Režiser: J02E BABIČ Scenograf: inž. arh. NIKO MATUL V ponedeljek 22. aprila ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah VROČA KRI komedija v perih slikah Spisal: JOHN PATRICK Prevedel: JANKO MODER Režiser: N. GABRIJELCICEVA Scenograf: J02E CESAR MLADINA IZ SALEZA priredi TRADICIONALNI JAVNI PLES na velikonočni ponedeljek 22. t. m. Vabljeni so vsi ljubitelji plesa in prijatelji dobre domače kapljice in kra-škega pršuta. Mladina iz Saleža IZLETI Prosvemo drušivo idiade Pregare« priredi na velikonočni ponedeljek izlet v Sovodnje pri Goric-!. Natančnejša navodila glede izleta dobite v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29, kjer Je vpisovanje vsak dan od 19. do 20. ure. LJUDSKA PROSVETA Prosvetno društvo »Rade Pregare#, odsek za tamburice, vabi vse, ki se zanimajo za glasbo, da se vpišejo v tamfouraSki zbor. Pouk brezplačen. Vpisovanje vsak dan od 19.30 do 20.30 v društvenih prostorih v Ul. R. Manna:-29., Ker je število mest omejeno, svetujemo, da pohitite z vpisom. NOČNA SLUŽBA LEKARN (v aprilu) Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al-la Maddalena, Istrska cesta 43; Pizzul-Cignoia, Korzo ltalia 14; Croce Azzurra, Ul. Commercia-le 26. RADIO PETEK, 19. aprila 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Dva Ha-endlova koncerta; 12.00 U vitaminih; 12.10 Brahms: Tragična uvertura, op. 81; 12.22 Mozartova nabožna glasba; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Čajkovski: Tema m variacije iz suue št. 3 v G-duru; 13.30 Mozart: Kvartet v A-duru; 13.38 Vivaldi: Kon- cert v A-duru za godalni orkester; 13.53 Glasba za klavičem-balo; 17.30 Cherubmi: Kekvijem v c-molu; 18.20 Henry P ur celi; Sakona v g-molu; 18.30 Predavanje: ((Zgodovina Kristusovega križa«; 18.38 Beethoven: Kvartei v c-molu op. 18 št. 4; 18.55 Ha-enuei; Zvesti pastir, suita; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Saint-Saens: Simfonija št. 3 v c-molu; 19.55 Grieg: Zadnja pomlad, op. 34; 20.00 Šport; 20.06 Glasba za orgle; 20.30 Duhovne pesmi; 20.45 Postna razmišljanja; 21.00 Richard VVagner: «Parsifal», opera v 3 dejanjih, prvo dej.; 23.00 Chopinovi nokturni in im-promtuji; 23.30 Schubert: Kvartet v d-molu. T R S T I. 11.00 Bazzini: Kvartet št. 3 za godala; 11.30 Operna glasba; 12.10 Simfonična glasba; 15.20 Marcel-lo: Sonata št. 1 v E-duru za flavto in čembalo; 16.45 Brahms: Koncert St. 2 v Es-duru; 21.00 Simfonični koncert. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00. 7.00, 7.15. 13.30. 14.15, 15.00. 19.00, 22.00. Poročha v Italijanščini: 6.30. 12.30, 16.30, 17.50, 19.15, 23.00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes koledar; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Tisoč in en takt... pisan spored orkestralne In solistične glasbe; 14.30 Beležke radijskega reporterja; 14.40 Vedre melodije; 15.10 Nabavna glasba; 15.25 Pohorski fantje Igrajo in pojo; 15.40-16.00 Spored iz Ljubljane; 16.00 Ritmi in popevke; 16.40 Simfonični lik Irvlnga Berlina; 17.15 Operni odlomki; 1845 Zunanje-politični pregled; 18.00-19.00 Spored Iz Ljubljane; 19.00 Pojeta Riea Loreno in Olaudlo Bernardini; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.) m, 282,1 m, 212.4 m Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. 11.00 Za dom In žene; 11.10 Dopoldanski operni koncert; 12.00 Nekaj narodnih in poskočnih melodij; 12.40 Klavirske etude F. Liszia ln F. Chopina; 13.15 Pisan spored zabavnih melodij; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Poljski pesnik Tadeuš Rozewicz; 16.00 Mojstri koncertnega dela — VVilheltn Furtvvaengler; 17.10 Športniki, pozor!; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.15 Slovenske narodne pesmi poje-t* mariborski moški in ženski komorni zbor; 18.45 Tedenski zu-nanje-politični pregled; 20.00 Izbrani listi iz programske glasbe (z razlago) . Franz Liszt: Orfej; Nikolaj Rimski-Korsakov: Šehe- rezada; 21.00 Reportaža; 22.15 Plesna glasba. TELEVIZIJA 17.30 Zena in dom; 18.15 Film ((Junaki brez slave«; 21.00 Dokumentacij; 21.15 Paul Claudel: ((Oznanjenje«. KINO D Ezcelsior. 16.00: ((Judežev poljub«. Zgodba Judeža lškarjota. Fenice. 16.00: «Pepote» s Pabli-tom Calvom In Antoniom VI-com. Nazionale. 16.00: ((Italija K2«. Film o italijanski alpinistični ekspediciji na Himalajo. Filocirammatico, 16.00: »Divizij* Folgore« z E. Manni jem, L Padovamjevo in E. Tozzijem. Grattacielo. 16.00: ((Peter Pan m njegove dogodivščine«. Tech™-color. Walt Disney: »Dežela medvedov#. Supercinema. 16.00: Danes in jutri «Tunika». Fox film v tecn-mcolorju. Richard Burton I” Jean Simmons. Arcobaleno. 16.00: «Zelena čarovnija# v Ferranlacolor. Astra Rojan. Danes zaprto. Capitol. Danes zaprto. Cristallo. 16.00: (cMarcellino, kruh in vino« s Pablitom Calvom. Alabarda. 16.00: «Naša Gospa IZ Fatime«. Tecbnicolor. VVarner Bros. Arlston. Danes zaprto. Armonia. Danes zaprto. Aurora Danes zaprto. Ideale.' 16.00: »Cigan«. TechM- color Metro. Donna CorcoraOi VVard Bond in Frances Dee. Impero. Danes zaprto. t Italia. 16.30: «Odikar si odšla«, Jones, Joseph Cotten, John Bžr-rymore. S. Marco. 16.00: «Peplno in Vio- letta«. Kino gledališče ob morju. IS-®" ((Rigoietto#, Tito Gobbi, Mn« Pagliughi in M. FillipescM- Moderno. 16.00: «Talizman KitaF ske«, R. Reagan in Rhond« Fleming. . Savona. 16.00: ((Obleganje Fort Pomta«, Ronda Fleming. Viale. 16.00: ((Sin človeka« Lu* film. Vitt. Veneto. Danes zaprto. Belvedere. 15.30: ((Sedem grehov očeta«. Technicolor. Mauric Chevalier :n Delia Scala. Marconi. 16.00: ((Velika Pre®rnj da«. Nevarne pustolovščine ‘J Tihem oceanu in v AvstraliF- Massimo. 15.30: «Sin človeka«- Jutri »Safari«. ,, Novo cine. 16.00: »Fabiola«, Morgan in Hency Vidah . Odeon. 16.00: ((Najmanjša predstava na svetu«. Technicolor. Radio. 16.00: «Veiiko upanje«- Folco Lulli ln Louis M3xwei» MALI OGLASI O KRZNA, vizon, perzijaner, bober, bobrček. Najnižje cene. ObiščU nas! Prost ogled. Zrliotto, u*-Milano 16, tel. 29-374. oglase natočite pri nas lahko kar telefonifno na št. 37338 ali 93808 Oglasil se bo nato Pr| vas naš zastopnik. Ir' vam bo pomagal s strokovnim nasvetom in prevzel naročilo. Uprava (Primorskega dnevnika« Take « p i r h e >», okrašene z narodnimi moti' vi, ki so vse nekaj drugega, kot oni okičeu1 z zlatom in srebrom, dobite v TR2ASKI KNJIGARN1 Ulica sv. Frančiška $ Tel. 37338 ŠIVALNI STROJI Velika izbira novih in z8*1" ljenih — zelo ugodne ce°e Uredimo pošiljanje v katero koli smer Podjetje , UELPONTE PIETRO >r' Trst, Ul.Timeus 12, tel 9027*1 Vsem prijateljem In Zinancem naznanjamo žalostno vest, da nas je včeraj zu vedno zapustil haj ljubljeni JOSIP MERLAK vtar 71 let Dragega pokojnika bomo spremili k zadnjemu počitku danes ob 17. uri iz hise žalosti v Skednju. Ul. Soncini 72. Užaloščeni sestri Slava In Angela In nečaki Skedenj, 19. aprila 1957 mmmm im&'r PRIMORSKI DNEVNIK — 3 19. aprila 1957 PO OSVOBODITVI CIPRSKEGA O, © « X ® ° X ® • ntaiuja - Orcija -1 ura ja Grški tisk: je v glavnem ugodno komentiral najnovejši ukrep britanske vlade, namreč osvoboditev nadškofa Ma. kariosa. Ker v tem vidi uspeh grške vlade, ki je — spričo dejstva, da so Združeni narodi priporočili sporazumno rešitev ciprskega vprašanja — v teh poslednjih diskusijah o-krepila svoj moralni ugled. V nasprotju z grškim tiskom pa so turški listi napadli britanski sklep, poudarjajoč, da po njihovem mnenju predstavlja uvod v nove razgovore med Londonom in ciprskim nadškofom, kar o-stro nasprotuje turški tezi, namreč, da se razgovori o bo. dočem statusu Cipra morajo voditi le med bivšim lastnikom tega otoka — Turčijo — ■n sedanjim lastnikom, Veliko Britanijo, v najslabšem Primeru pa na tristranski konferenci, na kateri bi sodelovala tudi Grčija, toda le kot eden izmed partnerjev. Z drugimi besedami: golo dejstvo, da je ciprsko prebivalstvo Pretežno grške narodnosti, ne ki smelo dati Atenam nikakršnih posebnih pravic v diskusiji. Ta turška kritika najnovejše britanske politike do Makariosa, ki je bila v začetku le splošna, postaja vedno bolj otipljiva, ker je postala tudi predmet živahne diplomatske dejavnosti v Ankari, kjer se razni britanski Poslaniki razgovarjajo s predsednikom turške vlade Men-deresom. Kljub temu, da ni naoč točno oceniti neposred-nega stališča turške vlade, se rdi, da Turki zamerijo Londonu, da je osvobodil Makariosa v trenutku, ko se je rdelo, da bodo uničili EOKO in da bi se v takem primeru rnogli vršiti razgovori o Ci- pru na drugačni osnovi. Toda pravi razlog za turško razočaranje je verjetno v sledečem zaključku: s svojim novim stališčem bi britanska vlada, če bi se tega stališča držala še nadalje in bila pri *em dosledna, mogla odpreti vrata takemu razvoju ciprskega vprašanja, ki bi doka-ral nesmiselnost dosedanjega turškega stališča v zvezi z britansko politiko okrog bagdadskega pakta. Turški tisk je ze podčrtal, da London ne bi smel pozabiti kako aktivna 1® bila turška podpora Veliki Britaniji na treh konferencah muslimanskih članov bagdadskega pakta po izbruhu v°ine, to je po angleško-fran-eoski intervenciji na Bliž-ujem vzhodu. Ce bi se sedaj stvari razvijale v novi sme-bi to za Turčijo pomenilo da le bila zgrešena njena ce- °tna politika poslednjih let v okviru bagdadskega pakta. Vendar pa b-i bilo prezgodaj reči, da je Velika Brita-n‘ia sedaj sklenila enega zaveznika v ciprskemu vpraša- nju zamenjati z drugim. Ni 'kakršnih znakov, da bi bili Pred neposrednimi razgovori ed Makariosom in Londo-®m; niti ni glasov, da bodo akariosu dovolil-i vrniti se ,a ^Per. Zaradi tega se zdi, akor da bi z osvoboditvijo Mak, tariosa — ne glede na to, so s tem korakom pomiri- svotovno javno mnenje skušali doseči, da bi turško-grški odnošaji zašli v novo krizo, ki naj bi še bolj potrdila «nujnost» britanske prisotnosti na otoku. Medsebojno nezaupanje dejansko obstaja, ker niso 'e Turki tisti, ki se boje neke diplomatske izolacije, ampak se tudi Grki boje, da bi Turčija v tej zapletenem položaju mogla organizirati {(frontalni diplomatski napad«, ki bi prišel do izraza zlasti tako, da bi se ciprsko vprašanje povezalo z vprašanjem turške manjšine v Traciji, ki je bila dokončno dodeljena Grčiji po lousanski pogodbi, to je po pogodbi, ki je potrdila britansko pravico do Cipra. Del grške javnosti smatra, da bi v primeru, da se crprski status spremeni, Ankara mogla zahtevati revizijo klavzule o Zapadni Traciji. Turčija sicer uradno zanika, da bi imela take namene. V tem zapletenem položaju pa se zdi, da vse stranke razmišljajo tudi o svojem bodočem stališču v primeru, da bi se odnošaji občutno poslabšali in da bi bilo treba predložiti kompromis. Turčija ved. no pogosteje lansira zamisel o razdelitvi Cipra na dva dela, na grškega in turškega, kar ni lahko izvesti, ker je prebivalstvo Cipra zelo pomešano. V Grčiji ta zamisel nima javnih pristašev. Toda Grčija je očitno proti nepotrebni zaostritvi ciprskega vprašanja, taki zaostritvi, ki bi ji odvzela prve in še neznatne plodove prve majhne zmage. Zaradi tega se v izjavah nedavno osvobojenega nadškofa Makariosa pazljivo poudarja vse tisto, kar kaže na njegovo pripravljenost na nadaljnje razgovore. Kakor je eden od vodilnih grških listov Katimerini pisal nedavno v uvodniku, ki je bil posvečen bližnjemu prihodu Makariosa v Atene, bi bilo neprav-ilno, če bi se vzaradi neke brezciljne propagande nepamirlji vosti (na koga se to nanaša?!) in tujega hujskanja riskiralo ono, kar se je že doseglo v ciprskemu vprašanju» V nadaljevanju -izraža list upanje, da bo nadškof zadostno moder, da bo našel skupno linijo z grško vlado. V tem je moč videti priporočilo temperamentnemu ciprskemu politiku, da naj upošteva zapleteni položaj grške vlade, ki ne bi hotela s takim zadržanjem posredno podpirati Ankaro pri njenem dokazovanju, da so Atene tiste, ki, skupno z Makariosom, baje blokirajo rešitev in pomirjenje v odno-šajih med obema deželama, kakor tudi v odnošaj-in med tema dvema deželama m Veliko Britanijo. Pri tem diplomatskem sporu med tremi državami se nekako potiska v ozadje tisti element, k-i je dejansko poklican, da vpliva na rešitev ciprskega vprašanja v večji meri, kakor je položaj okrog Cipra samega. Ta element pa je stanje na otoku samem. Tu dejansko še ni nič jasno: ni jasno, ali se bo pojavil lord Radcl-if, ali neki drugi s predlogi, ki bi jasneje podčrtali jamstva razvoja v smeri samo uprave in samoodločbe; ni jasno, ali bodo ukfnili izredno stanje; n-i jasno, kaj bo napravila EOKA, in kaj nameravajo ukreniti z njo. Njenim voditeljem in pristašem so sicer ponudili, da morejo neovirano zapustiti otok. Toda to je vprav tisto, kar bo najtežje sprejela organizacija, ki se je borila za samoodločbo. Ali London pričakuje, da jo bo na to pozval Makarios? Y vsakem primeru bi bilo najbolj bistveno, če bi se zbližala gledišča o bo-bočnosti otoka. V trenutku, ko bi se to zgodilo, bi tudi BOKA prenehala biti resno vprašanje. Zvezda repatica «Arend - Rowland» ali 1956/H, ki so jo odkrili novembra lani, se približuje naši Zemlji. Vidna bo že jutri v zgodnjih večernih urah, štiri dni pozneje, t. 1. 24. t. m. pa Jo bomo mogli opazovati vso noč (če nas spanec ne bo premagal!). Ma sliki pa vidimo repatico HHalley», ki se je pojavila 18. maja 1810 0 LETOŠNJEM POMLADANSKEM MEDNARODNEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU V znamenju dviganja življenjske ravni Namen tega velesejma je omogočiti vsem jugoslovanskim podjetjem, ki proizvajajo izdelke za široko potrošnjo, da pridejo v stik s trgovskimi podjetji, ki poznajo potrebe, želje in okuse potrošnikov OB 20-LETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Doba velikih borb in zmag Mednarodni velesejem daje Zagrebu vedno večji značaj glavnega jugoslovanskega trgovskega mesta in pomembnega mednarodnega gospodarskega središča. To se ne izraža samo na velikem jesenskem mednarodnem velesej- mu, Id je že itak ena od velikih evropskih gospodarskih manifestacij, ampak tudi v pomladanskem velesejmu, ki je letos prvikrat dobil mednarodni značaj. Pomladanski velesejem ni-ma velikih manifestacijskih 'UiiiimnimiiDHiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiii Drobne Neki indijski krm t iz po-^aJine Dang je visok že 2.2 > Pa še kar naprej raste. Za-Iamiv° Je, da je dosegel ta n» z osemnajstimi leti nor-a no višino, potem pa je ne-. rn° zbolel. Ko si je spet °Eel, je začel naglo rasti. 4» »{t sjs tuf0^ovski geografski inšti-ha ^°*°nčno izdelal doslej JPopolnejši in najnatančnej-p ietnljevid Sovjetske zveze. , av'i°. da je ta zemljevid et*a'° slehernega kotička stv ‘ ^ *a namen so znan-g en'k' proučevali ozemlje-jelajetslte zveze vsa povojna g . * -k * vili1 duhovni so obja- hih' b°do poslej v cersve- «r aolah poučevali tudi ples da ^ an^ r°B», seveda zato. v 1 Privabili v te šole čim- mladine. Nekateri verski s,°Pniki so postali tudi sami p- - Vfiga ča^**1 “cerkvenih plesnih te-lev« . fant Pridigar. p * * * rrvo ^navdušeni propagntorji no-modnega plesa. Enega h plesnih tein *v» °biskuje dve sto deklet di ^\0V’ Piesne vaje pa vo- pisano reklamo so v enajstem stoletju pred štetjem že Egiptu. '»tleli P*šim "je I)l°‘^icah so ponujali suž-je ' Brva tiskana reklama pa ijj,na Platnicah knjige, ki je a leta 14ro v Strassbourgu. y >li i|i >|i Ma Severnoamenškii državi kot'ne S° uvecš 1 i v vseh šolah Hje oijvezen predmet šofira-da avt°m°bilov. Zanimivo je, cih levilo trčenj pri učen-drasll^nofio nliie kot pri o- O^.jo 1 saJ znaša to razmerje y . * * * rr,eri nski modi se lahko pri-doi* tole- da postanejo ne- je ne risbe otroške domišlji-rittl*?Z()nski krik mode. Neka vilaS*a modnn hiša je pripra-j6 , n°Ve kroje iz tkanin, ki Vali nar'sal vzorce — ži- dsda c*'tance in otroke — o,.,'11'1®1'' osemletni učenec °vn« tol«. Maketa novega zagrebškega velesejma na levem bregu Save ......................... iiiimiiiiiiiniiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiii SPOMIN, KI JE ZA STROKOVNJAKE UGANKA Bourdet nič ne pozabi V Grenoblu v Franciji živi starček, ki bi bil prav gotovo zelo dober kandidat za znano televizijsko rubriko «Odnehaš ali nadaljuješ«, kaj. ti 82-lelni bivši kmet Fran-cois Burdet ima to «smolo», da ne more ničesar pozabiti. S tem pojavom so se v zadnjem času začeli ukvarjati tudi strokovnjaki, ki bi radi pojasnili nenavaden pojav. Leta 1874 se je v mali savojski vasi blizu znametih toplic Aix-les-Bains rodil Fran-cois Burdet. Ze kot deček v osnovni šoli je kazal izredno nadarjenost in njegov učitelj je odkril, da dečkov: možgani povsem drugače funkcionirajo kot možgani o-stalih tolarčkov. Deček si je namreč zapomnil vse, kar je videl, kar se mu je povedalo in kar je prebral. Tudi za u-čenje je bil zelo navdušen in z 11- letom je že obvladal vso učno snov. Zato je učitelj svetoval dečkovemu očetu, naj ga pošlje v višje šole. Toda oče na to ni pristal, pač pa j® izjavil, da otrok že zna dovolj, kar je potrebno dobremu kmetu in ga vzel iz šole. Ta dečkova posebna odlika se je kmalu razvedela tudi po okolici in mnogi bližnji in tudi daljni sosedje so hodili k njemu, da bi jim delal račune ali pa odgovarjal na zapletena vprašanja, katerih sami niso mogli razvozlati. S tem se je njegov sloves vedno bolj širil in mladi Fran-cois je postal nekak svetnik pri raznih dogovorih in pogodbah. Okoliški ljudje so mladega Francoisa jemali s seboj, ko so hodili na primer k notarju ali na kake javne urade, kjer so sklepali pogodbe. Pred podpisom vsake pogodb so mlademu Francoisu pogodbo prebrali in že je pozneje prišlo v zvezi s pogodbo do kakega spora ali prepira so enostavno poklicali mladeniča, ki jim je kar na pamet navajal posamezne si-tate iz omenjenih pogodb ali celo vse pogodbe, in na koncu dajal celo svoje mnenje o sporu. Ze prej smo rekli, da je o če zadržal sina na posestvu, da bi mu delal, toda Fran-cois je ves svoj prosti čas prebil v branju in ker ni ime! nikogar, ki bi mu svetoval, kaj na bere, in ker ni imel na razpolago nobene knjižnice, je čital pač vse, kar mu je prišlo pod roko in to šol-ske knjige, cenene romane, življenjepise, tehnična, zgodovinska in ostala dela, revije, časopise in celo vozne rede. Čeprav ni bral po nekem sistemu, je zanimivo to, da izredno dobro pozna vso'zgodovino in predvsem še zgo- dovino Evrope. Francois Burdet ne pozna le vseh mogočih zgodovinskih datumov in rodovnikov plemiških in kraljevskih družin, ampak tudi vse mogoče biografske nadrobnosti raznih znamenitih ljudi iz številnih zgodovinskih obdobij. Ko ga je nekoč neki zgodovinar vprašal, kje je staknil neko podrobnost, mu je Burdet gladko povedal naslov zgodovinske knjige, ime izdajatelja in dodal; «To boste našli na spodnjem delu 13'* strani«. In ko je zgodovinar pogledal v knjigo, se je prepričal, da je res. Drugi primer. Ko je nekega dne Burdet na občini prečita! seznam prebivalcev svojega kraja, je znal na pamet ime, priimek, leto, mesec in dan rojstva vseh svojih jOO sovaščanov. Pred šestimi leti pa se je danes že staremu Francoisu Burdetu pripetila huda nesreča in od tedaj ne more več hoditi. Nedavno ga je obiskal tudi urednik grenobelskega dnevnika in se krepko začudil, ko je ugotovil, da Burdet ve vsebino vseh številk časopisa. Poleg izrednega spomina se stari Francois Burdet lahko pohvali tudi s t.*n, da ga v vsem njegovem dolgem 85-letnem življenju še nikoli ni bolela glava. zahtev. Njegov značaj je o-sredotočen izključno na raz stavo jugoslovanskih m tujih proizvodov za široko potrošnjo. Za Jugoslavijo in za njen notranji trg je to velikega pomena. Ne smemo pozabiti, da so osrednje jugoslovanske oblasti v poslednjih dveh letih začele z načrtno gospodarsko politiko za dviganje življenjske ravni prebivalstva. Za dosego tega cilja pa ne zadostuje samo, da nakazujejo kredite določenim podjetjem za zvišanje proizvodnje potrošnega blaga m za povečanje uvoza predmetov široke potrošnje. Pri izboljšanju življenjske ravni je zainteresirano vse prebivalstvo. To pomeni, da se morajo gospodarske ustu-nove in podjetja, ki se u-kvarjajo s tem vprašanjem, seznaniti z najrazličnejšimi okusi potrošnikov, z dejanskimi potrebami notranjega trga in predvsem s potrebo po drobnih potrošnjih predmetih, ki jih na pr. gospddin ja v kuhinji, ali pa kmet v hlevu nujno potrebujeta. Hkrati pa se danes ni mogoče izogniti napredku in mehanizaciji, ki z neverjetno hitrostjo osvajata vsakdanje življenje mestnega in podeželskega prebivalstva. Po ogledu letošnjega mednarodnega zagrebškega po-mladanskega velesejma lahko trdimo, da so organizatorji poskusili doseči ta cilj: Omogočiti vsem jugoslovanskim podjetjem, ki proizvajajo predmete široke potrošnje, da dosežejo na tem velesejmu medsebojen neposreden stik., da se seznanijo s potrebami, željami in okusi trgovskih podjetij, ki so v stalnem stiku i potrošniki, da primerjajo svoje izdelke z drugimi domačimi proizvodi in zlasti še, da primerjajo njih kakovost, obliko in lepoto izdelave s tujimi razstavljenimi predmeti. Poleg tega pa nudi velesejem tako domačim, kot tudi inozemskim razstavljavcem priložnost za ugodne kupčije. V okviru velesejma je bila organizirana tudi mednarodna razstava znanstvene in strokovne knjige. Na tej razstavi sodelujejo poleg Jugoslavije tudi Francija, Japonska, Madžarska, Poljska, Romunija, Sovjetska zveza in ZDA. V posebnem paviljonu pa je tudi mednarodna razstava tiskarskih strojev ter opreme za tiskarsko in grafično industrijo. Ta razstava ima za Jaugoslavijo in za tuje razstavljavce še poseben pomen, ker je bil v Jugoslaviji pripravljen obširen načrt za obnovo izrabljenih in zastarelih strojev in naprav tiskarske in grafične industrije. Posebno pozornost so organizatorji velesejma posvetili tudi jugoslovanskemu obrtništvu, ki slovi v svetu po svojih umetniških ročnih izdelkih. Poda najveejo množično privlačnost pa predstavlja velika modna revija, ki je vsak dan v dopoldanskih in popoldanskih urah v ruskem paviljonu. Ob prijetnih zvokih malega orkestra se na velikem odru vrstijo ženski in moški manekeni, ki prikazujejo zadnje novosti jugoslovanske tekstilne, konfekcijske in usnjarske industrije Zanimanje občinstva za to revijo je zelo veliko, saj ji prisostvuje na tisoče gledalcev. Priznati moramo, da so organizatorji modne revije zadeli v živo s svojim progra- mom, ker se niso omejili samo na nekatere bolj luksuzne obleke, ampak so se odločili za najširše razkazovanje jugoslovanskega tekstila ter zelo okusnih, čeprav preprostih in cenenih oblek. To velja tako za ženske, kot tudi za moške modele. Za dokaz, da ima zagrebški mednarodni pomladanski velesejem vse pogoje, da se v bodoče razvija v prav tako pomembno gospodarsko in razstavno manifestacijo, kot je jesenski velesejem, bomo navedli le nekaj podatkov. Na tem velesejmu je zastopanih skupno 976 jugoslovanskih podjetij, ki razstavljajo 4.180 vrst proizvodov. Iz inozemstva pa so prišla podjetja iz 10 držav, in sicer: Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije, Cehoslovaške, Velike Britanije, Vzhodne Nemčije, Švice, Nizozemske, Lichtensteina in Švedske, Velesejem je bil otvorjen v novih prostorih, kamor se je že lani preselili jesenski mednarodni velesejem. Do sedaj so zgradili samo del novih paviljonov. tUjub temu pa so ti prostori ogromni. Dela za zgraditev vseh objektov, ki so v načrtu, se še nadaUujejo. Do otvoritve lanskega jesenskega velesejma je bilo zgrajenih pokritih in odkritih razstavnih prostorov, upravnih zgradb, stužnostnih zgradb in skladišč za skupno 73.124 kvadratnih metrov. Do otvoritve sedanjega velesejma pa je bil zgrajen še paviljon V, ki meri skupno 10.500 kvadratnih metrov. V načrtu imajo še gradnjo 21.000 kvadratnih metrov pokritega in 18.000 kvadratnih metrov odkritega raz. stavnega prostora. Poleg tega pa urejujejo notranje poti, parke, mesto za parkiranje avtomobilov in vse druge javne objekte, ki jih potrebuje tako veliko razstavno mesto'. SLAVKO STOKA «»------- EVROPA SE POGREZA Ze nekaj let ugotavljajo skandinavski geografi, da se njihove obale počasi pogrezajo, isto pa so ugotovili tudi Nemci za pokrajine ob Severnem morju. Tam se viša vodna gladina v petih letih za centimeter. Hkrati vedo geografi, da se višajo afriške obale. iiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiuiiiiiiiitimiiiiiitliitiiiliiiitiimiiiiituimiiitiiitiiiiiiiiiim POUK 0 JEZIKU uZmago je odnesel« pravimo, kar pa ni pravilno. Reči moramo: »ZMAGAL JE». Bo bil priden NI PRAVILNO; Ivan bo bil priden. Sedaj bo bil doma. Ce bo toliko nesla bo -bila trudna. Kar pridi, boš videl, da bo bilo zabavno! PRAVILNO JE: Ivan bo priden. Sedaj bo doma. Ce bo toliko nesla, bo trudna. Kar pridi, boš videl, da bo zabavno! * * * NI PRAVILNO; Naj gre kdo drugi, jaz ne morem. Odkar ima službo, je ves drugi. Zakaj si vzel drugi robec? Ze prvi dan je vse opravil, zato je že drug dan odpotoval. PRAVILNO JE: Naj gre kdo drug, Jaz ne moreni. Odkar ima službo, Je ves drug. Zakaj si vzel drug robec? Ze prvi dan Je vse opravil, zato Je ze drugi dan odpotoval. DRUGI Je vrstnm števnik in ne nedoločni zaimek. Zato je DRUGI za prvim (ne D R U G). Prvi naj sede in piše, drugi naj gre z mano, ostali pa lahko greste domov. Nobeden DRUG (ne DRUGI) ne pojde z mano. * * * NI PRAVILNO; Zdravnik je ponesrečeno žensko kmalu ozdravel. Čeprav je bil Jaka že čisto na koncu, je le ozdravil. PRAVILNO JE: Zdravnik je ponesrečeno žensko kmalu ozdravil. Čeprav je bil Jaka ze Cisto na koncu, je le ozdravel. Ozdraveti ozdraviti Pred dvajsetimi leti, v noči med 17. in 18. aprilom 1937. so se v samotni kmečki hiši — na Cebinovem — na strmem pobočju Planine nad Zagorjem sestali delegati važnejših partijskih organizacij Slovenije. Med temi so poleg drugih bili tudi Edvard Kardelj, Miha Marinko, Franc Leskošek, Stane Žagar, Lojze Hochkraul, Albin Vipotnik, Janez Marentič, Ignac Tratar, Oskar Kovačič, Vence! Perko in drugi. Komunistična partija je bila vse od leta 1924 prepovedana in tedanje jugoslovanske oblasti so jo stalno preganjale in skušale vsako njeno dejavnost zatreti. Zato je bil ta sestanek strogo konspirativen, kljub temu pa so bili sklepi, ki so bili sprejeti na tem sestanku — ki je bil hkrati ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije — izredno pomembni, posebno zaradi znamenitega manifesta, ki ga je KP Slovenije ob tej priliki naslovila na delavce in delovno ljudstvo, skratka na vse Slovence. Ta manifest je pravilno ocenil predsednik izvršnega sveta Slovenije Miha Marinko na drugem kongresu KP Slovenije 1948, ko je rekel; «Se danes, po desetletnih izkušnjah z zadovoljstvom beremo ta manifest in ne moremo nič bistvenega popraviti glede na takratno politično situacijo. Ocena situacije, prikaz preteče nevarnosti in borbe, na katero poziva slovenski narod, so naravnost preroški: kasnejši razvoj jih je potrdil. S to analizo stanja in programa, za katerega so se partijski kadri i vso doslednostjo borili na vseh področjih, se je partiji na široko odprla pot ne le do delavskih množic, ampak do kmetov, naravnih in nujnih zaveznikov delavskega razreda, do vseh, ki jih je tiščal jarem nacionalnega zatiranja, do resničnih rodolju bov, ki so želeli mir in nacionalno neodvisnost...«. Ta osnovna načela so KPS omogočila pridobivanje zaveznikov tako med kmetskim prebivalstvom, kot med meščani in razumniki. V perspektivi nalog, ki so jo čakale, pa se je KPS takoj lotila organiziranja legalnih organizacij in predvsem Kmečko-delavskega gibanja in nato še Zveze delovnega ljudstva, to se pravi dveh organizacij, ki sta tedaj v Sloveniji zajeli vprav vse tiste množice, ki so bolj ali manj odkrito sledile komunistični partiji in ji tako omogočale tudi javno delovanje v političnem dogajanju Slovenije. Zato se ni čuditi, da je KP, ki je sicer bila v ilegali, razvila izredno široko dejavnost in v zadnjih letih pred vojno dajala že nekak značaj vsej politični dejavnosti v deželi, ter dobesedno prevzela nase vso skrb za borbo proti vsem nevarnostim, ki so tedaj pretile že v samem obstoju slovenskega ljudstva. Kako pa je bilo mogoče KP v tako kratkem času napraviti tolikšen korak, doseči tolikšen uspeh? Predvsem je treba posebej poudariti izredno vnemo in požrtvovalnost vseh komunistov, ki ‘ so svojo dejavnost, svoje poslanstvo vršili ne glede na žrtve, nič manj važna pri tem in pri poznejših uspehih pa niso načela, ki jih je predsednik Izvršnega sveta Slovenije Miha Marinko orisal takole: ((Bistvena značilnost, ki je bila odločilna za uspehe Komunistične partije Jugoslavije za zmago v osvobodilni vojni; za prepletanje in preraščanje osvobodilne vojne v zmagovito ljudsko revolucijo, je v tem, da vodstvo partije mar-ksizma-leninizma ni jemalo kot dogmo, da znanstvenih leninističnih ugotovitev zakonitosti družbenega razvoja v epohi imperializma in socialističnih revolucij ni jemalo kot šablono, da se ni ravnalo po črki, marveč po bistvu tega nauka«. Dvajset let, ki nas loči od ustanovnega kongresa KPS, je kratka doba, vendar je polna izrednih, da, zgodovinskih dogodkov. Lahko bi jo razdelili- na nekaka tri obdobja in to na leta priprav, od leta 1937 do leta 1941, o čemer smo že govorili, na obdobje slavne narodnoosvobodilne borbe in revolucije, ki je dovolj poznana, ter na obdobje po zmagi; na obdobje gradnje socialistične družbene ureditve v Sloveniji in Jugoslaviji. Naslednje obdobje je zelo lepo očrtal dr. Jože Potrč, ki je med drugim zapisal: «Se nobeno komunistično gibanje ni ustvarilo toliko novih demokratičnih organov in oblik državnega družbenega in političnega življenja kakor ZKJ, katere sestavni del je ZKS. Delavsko gibanje nobene dežele ni navezalo toliko stikov v duhu resničnega inter-nacionalizma z gibanji drugih dežel, ne glede na vsa ideološka nasprotja, kakor vprav ZKJ oziroma ZKS... V svetovnem delavskem gibanju je e-dinstveni nosilec ideje komunističnega manifesta ZKJ, ki se bori za sodelovanje, ki naj temelji na popolni enakopravnosti, ki izključuje vsak samozvani monopolizem v vprašanjih socialnega napredka. Sama potisnjena v neenakopravni položaj in prisiljena ali propasti, ali pa se boriti in se še bolj opreti na ljudstvo in se tako boriti za demokratične odnose med socialističnimi državami, je prevzela ZKJ med dvema blokoma na svoja ramena o-gromno breme borbe za enakopravnost vseh držav. Izpostavila se je masivnemu pritisku obeh blokov in v zgodovini delavskega gibanja nezaslišanim poskusom izoliranja, klevetanja, provokacijam in težkim grožnjam. V teh najtežjih časih je ZKJ začela razvijati- socialistično demokracijo, nove organe in inštitucije, kakor jih družba doslej še nikjer ni razvila... Zveza komunistov je prevzela nase novo odgovornost kakor je nobeno gibanje, ki je na oblasti, ne pozna, vsaj v toliki meri ne, namreč odpovedala se je monopolu vodstva, ki izvira iz državnih funkcij. Zato pa uporablja nove demokratične metode borbe za vodstvo. ZKJ si je pridobila v NOB silno avtoriteto ker je v praksi, v vsakdanji borbi za ohranitev nacionalne neodvisnosti, bratstva,, enotnosti in enakopravnosti jugolovanskih narodov pozneje pa pri obnovi in vprav posebno v borbi za storilnost in standard ter z odpravljanjem napak torej z dejanji to avtoriteto zaslužila«. HEISENBERG In OTTO HAHN dva od 16. nemških znanstvenikov, ki so se uprli, da hi Nemčija izdelovala atomsko bombo. Prvi vodi sloviti Max Piackov zavod, drugi pa je prvi razbil Jedro uranovega atoma — Oh, naše lepe šahovske partijej PRIMORSKI DNEVNIK 19. aprila 1957 iz TRZICA Uspešno nadaljevanje stavke v CRDA Prihodnji teden sestanek med sindikalisti in parlamentarci V torek 23. aprila bo ob 17.50 v dvorani tržiškega županstva sestanek med predstavniki sindikalnih organizacij in parlamentarci, na katerem bodo poistkali vzroke, ki so dovedli ravnateljstvo CRDA do tako nepopustljivega stališča, ki resno škoduje gospodarstvu Tržiča in njegove okolice. Včeraj se je z uspehom nadaljevala «verižna stavka«, ki je trajala štiri ure. V njej so sodelovali delavci številnih oddelkov, ki so zaposleni pri gradnji ladij. Prihodnja štiri-urna stavka bo v sredo 23. aprila. ♦»------- Umrl je podžupan prof. Di Gianantonio Včeraj so pokopali 42-letne-ga prof. Maria Di Gianantonia. podžupana iz Gorice. Sodeloval je v raznih ustanovah in bil predsednik novinarskega krožka. V prejšnjih občinskih upravah . je bil odbornik za javno vzgojo, sedaj pa je bil podžupan, vendar se zaradi bolezni ni udeležil nobene se- Vprašanje triiške stavke na sinočnji pokrajinski seji Svetovalci leve opozicije in KD pozvali odv.Culota k posredovanju Izključitev predstavnikov levice iz posebne komisije za davčne prizive Na sinočnji seji pokrajinskega sveta, ki se je pričela šele ob 20.30, so razpravljali o dveh važnih vprašanjih, in sicer o zavrnitvi izvolitve treh stalnih članov in treh namestnikov davčne komisije, ker naj bi bila izvolitev po mnenju prefekture v nasprot. ju z zakonom. Svetovalci leve opozicije so predlagali pritožbo proti odločitvi prefekture na državni svet, češ da predstavlja poseg v pokrajinsko delovanje. Svetovalec Bolletto (KPI) je rekel, da se po prejšnjih volitvah, ko sta bila v komisijo izvoljena dva predstavnika leve opozicije (KPI in PSI), ni zgodila nobena katastrofa V primeru, da bi pokrajinski odbor ne sprejel njihove zahteve, to se pravi, d* .ne bi hotel ponovno vključiti dveh predstavnikov levice v omenjeno komisijo, ne bo glasoval v znak protesta. Predsednik pokrajine odv. Culot je nato dal na glasovanje predlog, naj se izvedejo nove volitve in izvolijo novi člani. Predlog je bil sprejet z večino glasov. Vsi svetovalci leve opozicije so zapustili dvorano v znak protesta. Glasovanja so se vzdržali trije svetovalci, med njimi tudi Botegaro (KD) in odv. Sfiligoj (SDZ). Izvolili so tri člane in tri namestnike, med katerimi ni nobenega predstavnika levice, kar pomeni, da ne bo v tako važni komisiji, na katero meščani naslavljajo prizive zaradi krivične odmere družinskega in drugih davkov, predstavnika levičarskih strank. Ko je bila izčrpana ta točka dnevnega reda, je spregovoril svetovalec tov. Mila-din Černe, ki je rekel, da električni varilci v Tržiču stavkajo že 45 dni. Ze na seji pokrajinskega sveta od je sedanjega občinskega sveta. ................. mn... Več procesov včeraj na preturi Obsodba soseda, ki sl Je asa eno noč sposodil avtomobil Na zatožni klopi tudi svakinja, ki je vsako noč streljala v strop, da bi se polastila stanovanja - Pogojna kazen pijancu, kije zmerjal sorodnico Včeraj je bila na goriški preturi vrsta manjših procesov, ki so prikazali tudi tisto plat življenja meščanov, ki je javnosti več ali manj prikrita. Goriški zdravnik Paolo Netz-band je bil 17. oktobra lanskega leta zjutraj nemalo presenečen, ko je ugotovil, da pred njegovo vilo v Ul. del Colle 11, ni več avtomobila «Lancia Aprilia«, katerega je kot običajno prejšnji večer pustil na ulici- Takoj je odhitel na policijo, da prijav: tatvino vozila, toda med poročanjem je na sedež policije prihitela njegova hčerka, ki je prinesla veselo novico, da je «Lancia Aprilia« zopet doma. Zdravnik in uslužbeni policist sta takoj odhitela v Ul. del Colle in res našla vozilo nepoškodovano. Le pri vratih so bili opazni sledovi o-rodja, ki ga je neznanec u-porabil, da je lahko vlomil v vozilo ter se odpeljal na izlet. Vse je kazalo namreč, da je prevozil približno 40 km. Zdravnik je bil zadovoljen, da je zopet prišel do vozila, in proti neznancu, katerega je policija začela iskati, ni hotel vložiti tožbe, toda policijski organi so morali o-praviti svoje delo. Kmalu so izvedeli, da je soseda dr. Netzbanda omenjenega jutra opazila izginuli avtomobil v Drevoredu D’Annunzio. Za volanom pa da je sedel njej dobro znani 33-letni Alberto Alonzio iz Ul. del Coile 10, ki je bil po vsej okolici znan kot postopač in delo-mrznež. Na izpraševanju je Alonzio najprej zanikal tatvino, končno pa je priznal, da si je hotel avtomobil sposoditi le za nekaj ur in ga potem vrniti, kar je tudi storil. Toda ta njegova izjava ga ni rešila kazni, ki mu jo je včeraj prisodila gori-ška pretura, ki ga je obsodila na pet mesecev in 17 dni zapora, plačilo 3.564 lir globe in poravnavo sodnih stroškov. * * * Pogojno je pretor dr. Fabiani včeraj obsodil 27-letne-ga Raffaella Glessija iz Ul. Giustiniani 45, o katerem smo poročali pred dnevi. Glessi, ki je na zdravljenju v sanatoriju v Ul. V. Veneto, je prejšnji dan začasno zapustil bolnišnico in po obisku več gostiln odšel k bratu, kjer se je vnel med njim, bratom ter svakinjo hud prepn. Prišlo je do zmerjanja in pretepanja, tako da sta morala zakonca Glessi poklicati leteči oddelek goriške policije, ki je Raffaella spravil na varno. Ce se bo obsojeni vnovič prekršil bo moral plačati 1.500 lir globe, ki so mu jih včeraj prisodili. * * * Kako daleč privede sovraštvo tudi med sorodniki, nam je pokazal včerajšnji proces proti 60-letni Francesci Bru-mat, vdovi Berlot iz Ul. Čampi 17, katero je tožila njena svakinja 62-letna Maria Sta-gnel, vdova Berlot, ki stanuje v istem poslopju. Svakinji se po izjavi Marie Stagnel prepirata skoraj ves dan in to že dolgih 29 let, od kar je preminil mož Stagne-love, odnosno brat Brumalo-ve. Pokojnik je svojo dediščino poklonil ženi in to naj bi sestro, ki prebiva v pritličju hiše, katero mora deliti s svakinjo, tako razkačilo, da je začela od prvega dne nesrečno vdovo nadlegovati, da jo je slednja morala že večkrat prijaviti orožnikom. Tožiteljica Maria Stagnel je med drugimi obtožbami navedla, da svakinja, ki stanuje v pritličju vsako noč nekaj po polnoči strelja v strop z otroškim revolverjem z namenom, da bi nesrečno žensko preplašila in jo spravila iz hiše. Nekega dne naj bi svakinja tudi polila zelenjavo v vrtu s strupom, drugič pa naj bi pokvarila dimnik, da ni mogla zakuriti štedilnik. Vrsto takih in podobnih dejanj naj bi zakrivila Brumatova. ki je na policiji in včeraj na procesu vse obtožbe zanikala. V svojo obrambo je izjavila, da je njena svakinja Maria Stagnel duševno bolna in že več let misli, da jo ljudje posebno pa sorodniki zasledu- jejo in se je hočejo iznebiti. Toda vsi ti ugovori Bruma-tove niso rešili obsodbe. Pretor jo je spoznal za krivo in jo obsodil na 16 580 lir kazni, ki jih bo morala obsojenka plačati, če bo v petih letih storila ie kakšen prekršek. «»-------- Huda nezgoda mladeniča v Solkanu Zelo nesrečno se je za 20-letnega Josipa Golio iz Ul. Randaccio 22 zaključil izlet, ki ga je predvčerajšnjim naplavil v Solkan. Golia je bil že skoraj blizu bloka na Sve-togorski cesti, ko je nenadoma izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil v obcestni jarek. Pri tem se je hudo u-daril v glavo, da so morali obmejni stražniki poklicati rešilni avto Zelenega križa, ki je mladeniča odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so ponesrečencu ugotovili verjeten prelom lobanje in več manjših poškodb. Nenadna slabost Včeraj ob 11. uri so poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa na Svetogorsko cesto, kjer je 52-letni Štefaniji Cermac iz Kala pri Kanalu, ki je prišla s propust,-nico v Gorico, nenadoma postalo slabo. Bolničarjem je izjavila, da želi domov, zato so jo odpeljali do obmejnejit bloka na Svetogorski cesti, kamor so nato poklicali jugoslovanski Rdeči križ. Požar v poslopju židovske skupnosti Gasilci so ob 19,30 pogasili požar v poslopju št. 17 v Ul. S. Giovanni. Poslopje je last židovske skupnosti. Požar je nastal v dimniku v prvem nadstropju in se razširil tudi v drugo nadstropje. Zgorelo je nekaj tramov in 1 kvadratni meter stropa. Skoda znaša 25 tisoč lir. 7 30. marca je bila sprejeta resolucija glede hude škode, ki jo je stavka povzročila pokrajinskemu gospodarstvu. Pozval je predsednika, naj pojasni položaj in naj posreduje v sporih. Po predsednikovih besedah, da ne ve povedati nič novega, je svetovalec Pecorari (KD) rekel, da je vprašanje v slepi ulici. Za njim je spregovoril Bergamas (KPI), ki je rekel, da je ravnateljstvo odreklo delavcem izplačilo poviškov za 25 milijonov lir, pri tem pa povzročilo v tovarni več stotin milijonov lir škode. Tudi on je pozval predsednika odv. Cu-lota, naj posreduje v imenu pokrajinskega sveta. Ministrstvo za delo zahteva od delavcev, naj ^redo na delo, ker se bodo šele potem lahko pričela pogajanja. Govornik je rekel, da nihče ne more jamčiti delavcem, da se bo ta obljuba spoštovala, Zavrnil je trditve svetovalca Pecorarija, da ni izhoda iz sedanjega položaja: izhod je, samo v priznanju pravičnih zahtev delavcev. Odv. Sfiligoj je nato zahteval izvedbo zakonodaje, ki naj razširi člen ustave, ki govori o pravicah državljanov do dela. Svetovalec Botegaro iz Tržiča (KD) je rekel, da dela odv. Sfiligoj velika vprašanja, v resnici pa da gre le za sindikalni spor, katerega rešitve ni mogoče zavlačevati. Po vzgledu svetovalcev Černeta in Berga-masa je pozval predsednika, naj posreduje v sporu. Na koncu je Bolletto izrazil začudenje, kako je mogoče, da uradu za delo po tolikem času ni uspelo sklicati prizadetih strank. Izrazil je prepričanje, da bi se vprašanje rešilo, če bi kdo osebno poskrbel za omenjeni sestanek. Za primer je navedel posredovanje generalnega komisarja v Trstu Pala-mare, ki je po 70 dneh neke stavke poklical predstavnike obeh strani na pogajanja, s čimer je odločno prispeval k rešitvi mezdnega spora. S tremi otroki pobegnila v Jugoslavijo Pogojno kazen 2 meseca zapora in 10.670 lir globe je včeraj goriška pretura prisodila zakoncema Italu Rozziju in Liljani Komelj, por. Rozzi, ki sta 14. oktobra lanskega leta pri mirnskem pokopališču pobegnila s tremi otroki (od katerih je najstarejši i-mel osem let) v Jugoslavijo. Do tega dne sta Rozzijeva prebivala v Albinu pri Bergamu, toda ker se mož ni mogel zaposliti, sta zakonca odločila, da odideta v Jugoslavijo, in sicer v Šempeter, od koder je doma žena. Tostran meje sta imela srečo in ju nihče ni opazil, toda na drugi strani ju je zasačil obmejni stražnik, ki je vseh pet družinskih članov odpeljal v Solkan. Tu so Komeljevi dovolili, da je z otroki odšla na materin dom v Šempeter, moža pa so vrnili v Italijo. Dva meseca kasneje se je k možu vrnila še žena z otroki. Zara-. di ilegalnega prehoda meje so ju seveda obmejni policijski organi prijavili sodišču. De Zerbi odpotoval v Rim Na prefekturi se je v sredo poslovi od svojih sodelavcev prefekt de Zerbi, ki je odpotoval v Rim, kjer bo šef gabineta Tognijevega ministrstva za državne udeležbe. Z njim je odšel tudi dr. Tito Biondi, ki bo funkcionar de Zerbijevem uradu v Rimu. «t»------ Odprti bloki v Benečiji S 15. aprilom so ponovno odprli bloka na Kalu mi v To-polovem za mali obmejni promet. Od 15. pa do konca aprila pa bodo dovolili prehod dvolastnikom čez blok pri Klobučarjih v občini Dreka. Javni lokali za praznike odprti tri noči Goriška kvestura obvešča, da bodo lahko v soboto, nedeljo in ponedeljek javni lokali s prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač v goriški, tržiški in gradeški občini lahko odprti vso noč, v ostalih občinah ^>a tri ure dalj kako navadno. IZ SOVODENJ V ponedeljek povratni turnir namiznega tenisa V ponedeljek 22. aprila ob 9. uri bo v prosvetni dvorani v Sovodnjah povratni namiznoteniški turnir med ekipo društva Rado Pregare iz Trsta in ekipo iz So vedenj. Nadarjenim sovoden jskim igralcem namiznega tenisa želimo čim boljši uspeh. «»------- Financa odkrila mrežo Financi je uspelo do kraja izpeljati uspešno akcijo, s katero je razkrila na široko razpredeno mrežo tihotapcev, ki so cigarete prejemali ’z Švice in Jugoslavije. Ugotovljeno je, PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Soranzo, Kor-zo Verdi 17, tel. 28-79. da je bilo v zadevo zapletenih nad sto oseb, ki so pretihotapile več ton blaga, katerega vrednost se suče okoli nekaj milijard lir. Vse se zdi, da je voditelj skupine bivši trgovec iz Pole Giuseppe Negrini, ki je že okoli deset let v Trstu V Gorici naj bi mu pomagal 42-letni Rolando Marra, ki ima vilo v Ul. Luzzatto v Gorici. Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu; 0.15 (D), 6 (A), 6.57 (A), 7.40 (D), 8.11 (A), 8-40 (D), 10.54 (D), 14 (A) 15.48 (A), 16.57 (DD), 18.18 (A), 20 (A), 21.24 (D), 23.28 (D)”. Proti Vidmu; 4.40 (DD)*, 5.22 (A). 639 (A), 7-57 (A), 9.06 (DD), 9-36 (D). 10.55 (A). 13.03 (D), 14.01 (A), 15.53 (A), 17.26 (D), 1908 (A), 20.02 (D), 21.25 (A), 2256 (A). PRIHODI: Iz Trsta; 5.19 (A), 6.35 (A), 7.53 (A), 9.04 (DD), 9 34 (D), 10.51 (A). 13.02 (D), 13.57 (A), 15.46 (A), 17.24 (A), 19.05 (A), 1958 (A), 21.20 (A), 22.54 (A). Iz Vidma; 0.14 (D), 4.22 (D)*, 5.58 (A), 6.55 (A), 7.39 (D), 8.09 (A), 838 (D), 10.52 (D), 13.58 (A), 1547 (A), 15.56 (DD), 18.15 (A), 19.59 (A), 21.22 (D), 23.26 (D)»*. * V veljavi od 28. junija do 9. septembra; ** vozi samo ob delavnikih in praznikih do 9. septembra. Športni dnevnik Fiorentina v finalu pokala evropskih prvakov Fiorentina-Crvena kljub boljši igri Jugoslovanov Razmerje v kotih 5:2 za Crveno zvezdo dokazuje terensko premoč Pri Fiorentini zadovoljila le krilska vrsta in vratar OdEovornl urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk' zavod ZTT • T** oooooaooooaoooooaooooo^oooofoooooooooooooaooooooooooooooooooaoooosooooooooiaaaaooooooonnonoooocooooooaoooooooooooooooooooooooooooooaoonooooooooooooooaooooocooonoonoocsooocionoononnonooc gostov (Od našega posebnega poročevalca) FLORENCA. 18. — Povratna nogometna tekma za pokal evropskih prvakov, ki je bila danes v Florenci med Fio-rentino m beograjsko Crveno zvezdo, sc je končala neodločeno 0:0. Fiorentina, ki je v prvem srečanju v Beogradu po srečnem naključju zmagala z 1:0 se je tako kvalificirala v finale tekmovanja, ki bo prihodnji mesec v Madridu. Pred 7C.000 gledalci, med katerimi je bilo tudi večje število Jugoslovanov, sta se Holandskemu sodniku Schipper-ju predstavili enajstorici v naslednjih postavah: Crvena zvezda: Beara; Tomič, Zekovič; Popovič, Spajič, Tasič: Sekularac, Mitič, Co- kič, Kostič, Rudinsk'. Fiorentina: Sarti; Magnini, Cervato; Chiappella, Orzar, Segato; Julinho, Gratton, Vir-gili. Montuori, Prini. Crvena zvezda je z ofenzivno igro povsem nadigrala Fio-rentino, ki je od vsega počet-ka igrala zaprto, pogosto tudi s šestimi branilci. Toda delno zaradi odlične obrambe domačih, delno pa zaradi neučinkovitosti rapadalcev, Crvena zvezda svoje terenske premoči ni mogla realizirati. Njena terenska premoč, ki je bila često tudi posledica odlične kombinatorne igre, je prišla posebno do izraza v drugem polčasu po zaslugi prizadevnega Mitiča, izredno nevarnega Kostiča in mladega Seku-larca. Fiorentina je imela nekaj priložnosti za gol le v prvem polčasu, ki pa sta jih Virgili in še bolj Montuori zapravila na kar najbolj banalen način. Najboljši pri Zvezdi so bili Mitič, Sekularac, Tomič in Kostič, pri Fiorentini pa Chiappella, ki je varoval Ko-stiča, Segato, Gratton in Sarti. Beara je v vratih odlično posredoval, v drugem polčasu pa je skupno z branilcema in krilci celo pomagal napadu. Igra je bila že od vsega po-četlka zelo hitra in že v prvih minutah sta Virgili in Montuori zgrešila cilj. Okrog 15 sta zaman poskušala srečo Julinho in Frini, nato pa so Jugoslovani po perfektni kombinaciji Mitič-Sekularac-Rudin-ski s strelom poslednjega nevarno zaposlili Sartija. Sledila sta dva izmenična kota, ki sta ostala neizkoriščena, v 18’ pa je v protinapadu Cokič zgrešil ugodno priložnost, pri čemer ga je nekorektno oviral Chiappella. V nenadnem protinapadu je morat Beara intervenirati na Julinhov strel, toda pri tem se je laze poškodoval krilec Tasič, ki je moral za nekaj minut zapustiti igrišče. Po hitri izmenjavi med Montuonjem in Virgilijem ter po strelu poslednjega, se je zopet vrgla v protinapad Crvena zvezda, pri čemer je celo Beara zapustil svoja vrata in skoraj s tričetrtine igrišča bodril svoje kolege. Toda ze v tistem trenutku se je moral naglo vrniti med drogove da je z vliko intuicijo pa tudi s precejšnjo dozo sreče Prestregel neradni Virgilijev strel. Proti koncu polčasa je tempo igre nekoliko popustil. Chiappella in Orzan sta uspešno odvrnila nekaj napadov gostov, med katerimi je bil posebno nevaren Kostič. Razmerje kotov v prvem polčasu 3:1 za Crvedo zvezdo. Drugi polčas se je začel s strelom Virgilija tik nad prečko. Crvena zvezda je reagira- la s Kostičem, toda Sarti je točno posredoval. Takoj nato sta Mitič in Rudinski pripravila lep predložek Cokiču katerega itrel pa je šel mimo vrat. Jugoslovani so poslej v absolutni terenski premoči in silovito pritiskajo na vrata Fiorentine. Najprej dosežejo prosti strel z roba kazenskega prostora, nato izsilijo kot, dvakrat zaposhjo Sartija z ostrimi streli z leve, toda prodreti ne morejo. V protinapadu bi kmalu dosegli gol domači. Tudi naslednje akcije domačih pred vrati Crvene zvezde je obramba, v kateri se je odlikoval z avtoritetno igro Tomič, uspesno zavrnila, nato pa so gostje spet prešli v napad, ki je z redkimi preslediki trajal do konca igre. Toda akcije Crvene zvezde so postajale vedno bolj zmedene, vedno manj organično povezane, kar je le koristilo obrambi domačih, ki ni izbirala sredstev za očuvanje rezultata, ki je zanje že pomenil zmago. V protinapadih sta še nekajkrat Virgili in Prini pokazala popolno realizatorsko nesposobnost, kljub temu, da je bil Beara spričo naprej pomaknjenih branilcev in halfov le slabo zavarovan. Koti v drugem polčasu 2:1 za Crveno zvezdo. Crvena zvezda je kljub neodločenemu rezultatu zadovoljila številne gledalce. Pokazala je igro dobre nogometne šole. RBZ TRENING TEKMA Vojaki-Sampdoria 3:1 GENOVA, 18. — Vojaška nogometna reprezentanca je v trening tekmi premagala kombinirano enajsterico Sampdo-rie z rezultatom 3:1 (1:1). Vse tri gole za vojaško reprezentanco je dosegel Pivatelli v 4’ prvega polčasa ter v 13’ in 26' drugega polčasa. Gol za Samp-dorio je r.osegel v 40’ prvega polčasa Giordano. Reprezentanca je dominirala od začetka do konca. Najboljši so bili Masiero, Robotti, Ronzon in Cacciavillani, Pivatelli pa se je izkazal kot odlični realizator. iiiiimitiiiiiiitimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiH Kolesarska dirka po Siciliji Ciampi prvi Emiliossi še Cainero izgubil drugo mesto Etapa brez napetih trenutkov RAGUSA, 18. — V tretji etapi kolesarske dirke po Siciliji, Etna - Ragusa, je zmagal Silvano Ciampi, ki je 154,700 km dolgo progo prevozil v 4.13’35” s povprečno hitrostjo 35.810 km na uro. Emi-liozzi, kj je prišel na cilj deseti, je ohranil rumeno-rdečc majico. Zavrha Etne se je vsa skupina spustila po precejšnji strmini navzdol in na letečem cilju v Paternu, 32,100 km po startu, je bil prvi Martini. Po nekaj kilometrih sta pobegnila Ferrari in Martini, katerima se je pridružilo še nadalj-nih sedem kolesarjev, tako da so poslej bili v vodstvu Filip-pi, Scudellaro, Ciampi, Martini, Miserocchi, Pezzi, Ferrari, Crespi in Calvi. V predmestjih Catanie so imeli ubez. niki tri minute prednosti pred glavnino, toda med Catanio in Lantini so zasledovalci zmanjšali razliko, ki je v Len-tini znašala 2’40”. Pred Fran-cofonte so Sabbadini, Bottec-chia in Fini zapustili glavnino in se pognali za prvimi, toda Fini je kmalu odnehal in tako sta ostala le dva, ki sta 112 km po startu bila za ubežniki le se za 1’17”, glavnina pa 2T2”. V tem trenutku pa se je od glavnine odtrgal E-miliozzi in se sam podal za pobeglimi. Po nekaj km se mu je pridružil še Tossato. 30 km pred ciljem je Emiliozzi dosegel svoj namen s tem, da je ulovil Bottecchio in Sabbadi-na. Do poslednje vzpetine ni prišlo do nobepih sprememb. Na strmini proti Ragusi je potegnil Miserocchi, toda ostali so vzdržali njegov 'smpo in le kakih 1500 m pred ciljem so zaostali najprej Scudellaro in za njim Sabbadini in Pezzi, 500 m pred ciljem je potegnil Ciampi, ki si je pridobil 100 m prednosti kar mu trgal vrvico na cilju. V kratkih razdaljah so prihajali ostali. Vrstni red v tretji etapi je bil naslednji: 1. Ciampi Silvano 4.13’35”, 2. Calvi Carlo z zaostankom 30”, 3. Miserocchi, 4. Ferrari, 5. Martino Alfredo 40”, 6. Pezzi Luciani, 7. Scudellaro Tran-quillo, 8. Sabbadini Alfredo 1’30”, 9. Tosato Mario, 10. E-miliozzi Alberto, itd. Splošna klasifikacija po 3. etapi: 1. Emiliozzi 15.2P28”, 2. Sabbadini 2’13”, 3. Cainero 4’, 4. Barale Germano 4’31”, 5. Miserocchi 7’42”, 6. Pezzi 7’47 ’ 7. Dante 8’04”, 8. Pellegrino Armando t>’34”, 9. Martini 8’35” 10. Cassano 9’20”. LAHKA ATLETIKA Program nastopov ital. lahkoatletov RIM, 18. — Koledar Italijan ske lahkoatletske zveze za letošnjo sezono obsega naslednje nastope: 22. in 23. junija v Bukarešti troboj ženskih reprezentanc Romunije, Italije in Češkoslovaške; 6. in 7. julija v Turinu ali Milanu mednarodni poletni miting; 27. in 28 julija v Bruslju mednarodni šesteroboj (Belgija, Italija. Nemčija, Francija, Holandska, Švica); 25. avg. v Franciji dvoboj Francija - Italija (mladinci); 25. do 30. avg. v Milana olimpiada gluhonemih; 5., 6., 7. n 8. sept. v Prizu mednarodno univerzitetno prvenstvo; 6., 7. in 8. sept. v Parizu mednarodno niško vojaško prvenstvo; 21. in 22. sept. v Franciji ženski troboj Francija - Italija - Madžarska; 28. in 29. sept. v Trstu dvoboj Italija - ‘Ivica; 12. NOGOMET Italija v polfinalu mladinskega turnirja FIFA MADRID, 18. — Današnji rezultati mladinskega nogometnega turnirja FIFA: Italija-Turčija 1:1, Ceškoslo-vaška-Belgija 2:0, Francija-Romunija 2:0, Avstrija-Ho-landska 5:1, Poljska-Madžar-ska 2:0, Spanija-Zah. Nemčija 1:1, Grčija-Anglija 3:1. Tekmi med Španijo in Nemčijo je prisostvovalo 70.000 gledalcev. trstni red v posameznih skupinah: Skupina A: 1. Italija 3, 2. Turčija 3, 3. Vzh. Nemčija 0, Skupina B: 1- Španija 5, 2. Zah. Nemčija 3, 3. Poljska 3, 4. Madžarska 1. Skupina C: 1. Avstrija 6, 2. Holandska 4, 3. Grčija 2, 4. Anglija. Skupina D: 1. Francija 4, 2. Romunija 4, 3. Češkoslovaška 4, 4- Belgija 0. V polfinalnih tekmah, hi bosta 21. aprila, se bodo sr6* čale Italija in Španija ter Avstrija in Francija. Finalna tekma bo 23. t.m* zvečer. «»------- Trening kandidatov FLORENCA, 18. — Člani italijanske nogometne reprezentance razen onih, ki so nastopili v tekmi proti Crveni zvezdi, so danes dopoldne trenirali dobro uro na občinskem stadionu. Poleg atletskih vaj so si izmenjavali žoge Firma-ni in Muccinelli, Pandolfini in Ventun, Frignani in Galh ter Bernasconi in Fontana. Zelo intenzivno sta trenirala vratarja Lovati in Buffon. DOSEŽEN SPORAZUM Charles k Juventusu LEEDS, 18. — Med angle* škim klubom ((Leeds United« in Juventusom je bul dane? dosežen sporazum o prehodu nogometaša Johna Charlesa h Juventusu. Pogodba bo podpisana v Turinu in podrobnosti o njej se niso bile objavljene. Predsednik angleškega kluba Bolton jr le izjavil, da b0 Charles igral za svoj klub še v preostalih treh prvenstvenih tekmah in nato se v štirih tekmah na turneji Leeds* po Holandiji. * * * DUNAJ, 18. — Prihodnje nogometno srečanje med Avstrijo in Jugoslavijo bo 15. sept-A reprezertanci se bosta P0-merili v Beogradu, B reprezentanci pa na Dunaju. P°^ vratni tekmi sta predvideni za 14. sept. 1958. * * # BUDIMPEŠTA, 18. — Disci plinska komisija madžarske nogometne zveze je suspendirala za 6 mesecev naslednje igralce mladinske nogometne reprezentance, ki se ostali v inozemstvu: Liptak, Nemef' Kovacs, Metesz, Makay, Szol-nok, Pali, Kerestes, Szalay i° Pazmandi. « * « NOVI SAD, 18. — V zaostali tekmi 21. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva 3e danes pripravil Zagreb velik6 presenečenje z zmago nad Vojvodino z rezultatom 4:2 v N°" vem Sadu. Vse štiri gole za Zagreb je dosegel Dvornič V Beogradu sta lokalna rl- in 13. okt. v Rimu mednarod-je zadostovalo, da je prvi pre- ni jesenski miting. vala Partizan in Radnički »* grala nedoločeno 0:0. TENIS MONTF.CARLO, 18. _ N* mednarodnem teniškem turnirju v Montecarlu je Francoz Haillet izloči Italijana Siro'° s 7:5, 6:2. GE0RGES SIMENON 3. Maigret in njegov mrtvec Detektivska zgodba | ♦Pridi in povej, kaj je bilo!» ♦Gre za nekega posebneža, gospod komisar. Človek srednje postave, s površnikom, sivim klobukom in črnimi čevlji. Kot strela je priletel v točilnico ,Pri beaujolaiskem vinu’ in stekel naravnost k telefonu, vmes pa je vpil: .Dajte mi, kar hočete!’ Skozi steklena vrata je gospodar videl, kako maha z rokami. Potem, ko je vstopil oni drugi klient, je zopet stekel iz telefonske celice in se pognal na cesto, ne da bi popil, kar je naročil; tudi rekel ni nobene Obrnil je tja proti Trgu Saint-Michel.« «In oni drugi?« ♦Tudi ta je bil manjše postave, dobro razvit, temnih las.> «Si našel stražnika na Trgu Chatelet?« ♦Da. Bilo je res. Neki človek s površnikom, ves zadihan in razburjen, se je obrnil nanj, mahal z rokami in ga prosil, naj pnme nekoga, ki ga zasleduje, a ga v množici ljudi ni znal pokazati. Stražnik bo tudi to navedel v svojem poročilu.« ♦Prav. Sedaj pa pojdi na Trg Vosges, v tobakarno na vogalu Ulice Francs-Burgeois!» ♦Razumem, gospod komisar!« človek majhne postave, v svetlem površniku in s črnim klobukom pa zelo maha z rokami — samo to in nič drugega niso vedeli o njem. Maigret je stopil k oknu: iz uradcv so vrele trume in se razlivale po kavarnah, barih in restavracijah. Ves Pariz sije od radosti. Kadar je februarja že tako prijetno, se ljudje kar vnaprej veselijo pomladi, še časniki bodo gotovo pisali o znamenitih kostanjih na Bulvaru Sait-Germain, ki se bodo vsak čas razcveli. Maigret je poklical pivnico Dauphine. «Halo, si ti Joseph? Tu Maigret. Mi lahko prineseš dve veliki in nekaj nadevanih kruhov? Da, zame, zame...« Nadevanih kruhov še ni bilo, ko je telefon znova zabrnel. Telefonistu v centrali je bil naročil, naj ga nemudoma zveže, če bo še telefoniral. Zdaj ga Je spoznal po glasu. ♦Halo!... To pot upam, da sem jim ušel. Morda so me pa le zgrešili.« «Kdo ste?« ♦Ninin mož. Pustiva to! Vsaj štirje me zasledujejo, da o ženski niti ne govorim. Nujno je, da pošljete koga do mene. In...» Na mah je utihnil in ni povedal niti, od kod telefonira. Maigret je vprašal v glavno telefonsko centralo: telefonsai poziv je prihajal iz restavracije «Pri štirih narednikih« na Bulvani Beaumarchais, nekaj korakov od Bastilje. To ni bilo tako daleč od ♦Tobakame Vosges« in lahko je bilo slediti beganju tega človeka. Brezglavo beganje človeka v površniku, zdaj sem, zdaj tja, zmeraj v isti mestni četrti. «Halo, Janvier? Mislil sem si, da si še tam!« Maigret mu je telefoniral v «Tobakamo Vosges«. «Teci v restavracijo ,Pri štirih narednikih’! Da, kar s tistim taksijem.« Potem se Ninin mož celo uro ni več oglasil. Nihče ni vedel, kaj je z njim. Končno zopet telefon. Neki nov glas: ♦Halo? Ali imam čast govoriti z gospodom komisarjem Maigretom? S komisarjem Maigretom osebno? Tukaj natakar kavarne Birague v Ulici Birague. Poklical sem vas, ker me je prosil neki klient...« ♦Koliko časa je od tedaj?« ♦še ni četrt ure. Moral bi vam bil takoj telefonirati, pa je medtem prišlo do streljanja.« ♦Majhen človek v površniku?« , «Natanko tak. Skraja sem mislil, da gre za šalo... Ta človek je bil zelo razburjen, in je neprenehoma pogledoval na ulico. Čakajte, kaj mi je že naročil? Aha! Dejal mi je, naj vas opozorim, da bo skušal speljati zasledovalca k .Bastiljskemu topu’, tisti pivnici na vogalu Bulvara Henri IV. Veste, kje je? Hotel je, da koga čimprej pošljete tja. Še nekaj! Vi boste morda razumeli. Rekel je natanko tole: .Sedaj me zasleduje nekdo drug, tisti visoki, rdečelasec, ta je najhujši...’ * * * čez deset minut je Maigret stopil v pivnico ♦Bastiljski top«. Kot veter se je pripeljal s taksijem. Ta pivnica je bila velika in mirna. Vanjo so hodili povečini stalni gostje, ki so tu obedovali po stalni ceni ali pa naglo, kar stoje kaj zaužili. Maigret je iskal človeka s svetlim površnikom, potem se je ozrl po obešalnikih v upanju, da tam najde svetli površnik. «Slišite, natakar!« Vprašal je vseh šest natakarjev, blagajničarko in gospodarja. Nihče ni videl tistega človeka. Potem je sedel v kot pri vratih, naročil pivo in si natlačil pipo. čakal je. čez četrt ure se mu je zahotelo obloženega kruhka. Skozi vrata je gledal ljudi, ki so hodili mimo. Ob vsakem svetlem površniku se je zganil. Toda ni jih bilo malo, saj je ta dan že tretjič rosilo, čeprav je bilo nebo večinoma jasno. Bile so pač pomladne rose, za katere se človeku zdi, da padajo izpod jasnega neba. Stopil je k telefonu: ♦Halo! Tukaj Maigret. Ali se je vrnil Janvier? Pokličite ga! čuj, Janvier, vzemi brž taksi ih pridi k 3astiljskemu topu’! Da, da, danes se bomo nahodili po lokalih... čakam te. Ne, nič novega.« Kaj za to, če je človek s svetlim površnikom prevarant. Bo že videl! Maigret je pustil agenta za stražo pri ♦Bastilj-skemu topu«. Sam se je dal zapeljati nazaj v urad. Malo verjetno, da bi bil Ninin mož umorjen popoldne, ker se je ogibal zakotnih ulic, zatekal se je v polne lokale in hodil po zelo prometnih ulicah. Kljub temu je Maigret vprašal pri oddelku za nesreče. ♦če dobite obvestilo, da je nekoga s svetlim površnikom zadela kakšna nesreča, oziroma da se je s kom stepel, mi b telefonirajte.« Zapovedal je tudi, naj mu pustijo na razpolago policijs avto. Morda je bilo vse to že smešna natančnost, a ni hot ničesar zanemariti. Sprejemal je stranke, kadil pipo, podtik ogenj v kaminu, a niti za hip ni prenehal pogledovati sko okno kdaj pa kdaj je celo očitajoče ošinil z očmi telefon, je trdovratno molčal. ♦Mojo ženo ste poznali,« mu je dejal neznanec, ko mu prvič telefoniral. Zdaj si Maigret napenja možgane, da bi spomnil, ali se je res kdaj seznanil s kakšno Nino. Prec žensk s tem imenom je poznal. Ene se posebej spominja, *e ie, z ”j° seznanil pred leti; ta je imela bar v Cannesu je bila že priletna pa je navsezadnje morda že umrla. TU neka daljna sorodnica njegove žene se imenuje Albina in vsi kličejo za Nino. ♦Halo! Komišar Maigret?« Ura Je bila štiri popoldne. Čeprav je bilo še svetlo, je im Maigret zeleno luč na mizi. «Tukaj poštni urad št. 28 v Ulici Fanbomg Saina-DeI1 Oprostite, če vas motim. Morda gre le za neko potegavščin pred petimi minutami je bil pri okencu za priporočena P'SI? neki človek. Bil je zelo razburjen, ves iz sebe, tako izjavi uradnica Denfer. Neprenehoma se je oziral. Uradnici je P kazal neko pisanje in dejal: ,Ne sprašujte me ničesar, s tako ne bi razumeli. Oddajte brž po telefonu to sporočilo '• komisarja Maigreta.’ Nato je odhitel in se zgubil med množit Gospodična Denfer mi je prinesla pisanje in ga imam Pr< seboj. Glasi se takole: .Nisem mogel priti k ♦topu«.’ Ali ra^ mete, kaj hoče s tem povedati? Zame je to španska vas. N daljnjega stavka ne morem dobro prebrati, menim, da P}' tole: ,Zdaj sta dva: mali temnolasec se je vrnil.’ Saj P‘: .temnolasec’ ali kaj? Halo! Potem piše: .Zatrdno vem, da 11 hočejo umoriti še danes. Poskušal se bom pretolči do Vaše! urada, a ne vem, če bo šlo. Opozorite agente!...’ To je vse. ( želite, vam prinese listek poštar. Kar s taksijem? No, dobi toda prevoz gre na vaš račun.« /Nadaljevanje sledi)