Leto LXXV^ St. 77 Spfđfripiie In abbonamenfo postala Poštnina plačana v goto vini LJubljana* torek 6« aprila 1943*XXI Cena 50 cent« M UPtUVAi UUBUAMA, žastoputvo mm tmjmmmm to Kngevtne Omom PtTBBLJGlTA 1TALIANA 8. A*, NILalfO E25CL.USIVA UNIONB PCBBUCITA la pvbbtkdta dl ft&Baaa A-, MILANO Udejstvovanje topništva in izvidnic v Tunisu italijanska podmornica na Atlantika potopila dva par* nika — Bombardiranje pristanišč v Boni — 16 sovražnik letal sestreljenih <;ia\i.i >tan italijanskih Oboroženih StT 3e objavil 5 aprila nrLslf^dnje 1045. vojno poročijo: V TuniMi delovanje topništva in izvidnikih skupin, Italijanske in nemške letalske sknpim" «»o bombardirale pristaniške naprave v Beni in večkrat zaporedenca mipadle sovražno zaledje ter zažgale ne kaj deset iuotomTl vozil. Včeraj je bilo uničenih 12 sovražnih letal, 8 v bojih, 4 pa po protiletalskih baterijah. letala so v bližini Inke Bou*r*e torpedom 8000 tonski trgovsk Nemška zadela s pomik. Neapelj^ te so bili Sirakuza, Palermo tn Oarlofor-vcVraj predmet sovražnih letalskih napadov, ki so v prvih dveh mestih povzročili škodo znatnega obsega na javnih »n zasebnih poslopjih. Beleži j o 220 smrtnih žrtev in 387 ranjenih v Neaptfo, 4 mrtve in 20 ranjenih v Si raku/i. 12 mrt-i ih in ranjenih v Carlefortiju. — V zrakn nad Neapljom sta bili sestreljeni 2 sovražni letali, dva izmed bombn kov, ki so se udeležli napada ua Carloforte, je profile-talsko topništvo zbilo v morje v bližini Mereuredd njo. Naša podmornica, ki operira na Atlantiku pod poveljstvom ladijskega poročnika Bjosacttfja Marija iz Imperije, je potopila jfr§ki 8000 f nski pamik »Gramieos«, ki je bil natovorjen s piritom. namenjenim v Anglijo, in 3000 tonski angleški parnik »Celtie. Star«. V akciji proti sovražnemu konvoju v vzhodnem Sredozemlju, k) smo jo navedli v poročilu št. 1044. z dne 4. aprila t. L, so se odlikovali naslednji piloti: kapitan Rever Alfredu z Dunaja, narednik-vodnik Gi-nntoli Alberto iz Florence, narednik Fedi Giiido iz Pistoje in narednik Ca. rti ni Gio-vann iz Marseilla. Zmagovita akcija torpedmh letal pred Tebrukcm S sredozemskega oporišča, 5. aprila;, s. (Od posebnega, poročevalca agencije Štefani). Dne 3. L m. ob 11.30 je odeek torpei-nih letal z nekega, oporišča v vzhodnem Sredozemlju izvedel zmagovito akcijo, ki je bila navedena v poročilu št. 1044. Akcija se je izvršila kakih 15 km severno 00 pristanišča Tobruk, do kamor so prispela ofenzivna izvidniska letala navzlic slabemu vremenu, ko so zagledala konvoj, sestavljen iz 4 OOOtonske petrolejske ladje, neke manjše petrolejske ladje in ene oborožene stra-žne ladje. Kljub najsilovitejšernu protiletalskemu odporu konvoja, so se naš j torpedna letala taikoj vrgla proti cilju in istočasno z dvema torpedoma zadela večjo ladjo, ki se je razklala na dvoje pred očmi naših letalcev. Torpedo je bil spuščen iz najnižjega poleta, tako da bi bila kmalu granata sovražnega topa, ki je eksplcdirala v morju, zaleta letalo voditelja eskadre. ki se mu je pa vendarle posrečilo oetati v zraku in doseči letališče po huiii borbi s slabim vremenom. Ici je trajalo ves čas poleta. Pomen italijanske vojne mornarice Madrid, 5. aprila s. Rimsk: poročevalec Hsta »Arriba« piše v zvezi z novimi imenovanji na visoke položaje v italijanski mornarici, da utegnejo biti ta imenovanja pomembna v zvezi s tuniško bitko in njenim verjetnim razvojem Če bi za itaijansko brodovje napočila ura boja pi.-e list, se bo to brodovje odločno izkazalo v vsej svoji moči. tako po hrabrosti svojih voditeljev kakor svojih mornara jev Prsi. ki o tem prav nič ne dvomijo, so Angleži. Navdušen3 sprejeta zastava junaškega polka U dine, 5. aprila s. Naše mesto je z mogočnimi manifestacijam; sprejelo zastavo 8 planinskega polka divizije »Julia«. Zastava jc bila odlikovana z zlato svetinjo v vojn- z Grčijo in je na boljševiskem bojišču vodila planince k novim junaštvom. Xa postaji so se zbrale vse oblasti na čelu s prefektom zveznim tajnikom in poveljnikom obrambe Na trpu pred postajo pa se je zbrala ogromna množica, ki je nnvdu-šieno vzklikala, ko se jc prapor, ki so mu bile izkazane vojaške časti, v častnem spremstvu pojavil na trgu. Tudi po glavnih ulicah mesta vse do vojašnice 8. planinskega pHka so se vrstile navdušene manifestacije Duce o pomenu španske vojne Predgovor za knjigo, posvečeno spominu v Španiji padlih Italijanov Rim, 5 aprila s. Duce ic napisal za knjigo ^ V >nV nr»"*«"»fivor »Plemeniti in sveti trud, ki se mu je posvetil oče iiC.ro el svo- ix\z v tej knjip, ki ne vsebuje le seznama slavnih imen. ttmveč predstavlja obenem zgodovinsko listino največje važnosti, kajti sleherno ime je v njem dokaz najvišjo žrtve. Španska vojna jc biLa za italijanske legionarje zares vojna za zmago deala: osvoboditev Španije in Sredozemlja sleherne boljševiške grožnje. Franona Španija je v tej srditi borbi odkrila svoje velike trad:cio* nalne bojne in domovinske vrline in s tem. da je rešila samo sebe, je rešila tudi evropski zapad in razblinila nesrečno Ljeninovo preroko-\anje. Dogodki teh zadnji let ki 90 se začeli skoraj takoj po zakliučitvi španske vojne so spomine nanjo nekoliko zabrisali Toda dovolj je. ako se nanjo povrnemo vsaj za hip da spozna* mo. da tudi tedanja votna ni b:la državljanska vojna v nacionalnem smislu te besede temveč rejna v evropskem in svetovnem smislu. V razvrstitev vejsk se je mešala razvrstitev idej m režimov Na splošno je bila vojna med fapraznik dela«. Razstava italijanskih slik v Zagrebu Zagreb, 5 aprila, s. V prest--rib. s-EnitaD6-nitiM>vo ofenzivo, proti sovražni :>h>vhi pij*« list >Zw61fuhrblatt«, da je prvi lord adh miralitete Alexander, očitno z aiuucnom, da bi pomiril angleško javnost glede potopitev, zabeleženih v mesecu marcu, ani*-tral za potrebno, da javi, da se jc v z.,sinjih 8 mesecih celokupna trg- • vinska tonaža Velike Britanije povečala z;i najm.uuj 2 milijona ton navzlic vsem pol«»pitv.im, le jih je javil sovražnik. Ta izjava, pripominja nemški list, Je vzbudila v Londonu m v vsej Veliki Bi ni ji največje presenečenje, zla^t misli, kako britanski pomorski ■trukovi i« ki opisujejo sedanji položaj ru n^»rju. Za optimiste bi torej morala biti vojna po Alexandrovih trditvah že dobljeni. Pesi-misti pa se ne zadovoljujejo raziskujejo registre in leta« poixx:i;i »h t»-žhc -Donadson line J^it«) , v G hi si iz teh p«xiatkov ustvarjajo mnenj.1, Id jo povsem nosprotno tistemu, k, bi g.* g-leSi dražvniki hoteli trositi kot pr. l.i/.lMMia, 5. aprila, s. Portugalski pamik ^Fooa-- je rešil 9 brodolomeev z neke an-g-losaške ladje, ki Je hila tOfpađhana btim Ma.ie.ire. Rumunija slavi Ducejevo letalstvo Pirmetnbna prsslava 20 letnice italijanskega letalstva v Bukarešti — Italijansko-rumunsko bratstvo Bukarešta, 5. aprila s. S tovariško slovesnostjo je rumunsko letalstvo na pobudo državnega podtajnika za letalstvo proslavilo 20-letnico italijanskega letalstva. Slovesnost se je izvršila na letalL-ču v bližini Bukarešte, k: je bilo okrašeno z m-munskimi in italijanskimi zastavami. V kjer se povsod pokriva s slavo in vzbujal občudovanje zaveznikov ter spoštovanje in strah sovražnikov Govornik ie nato po* veiičeval itaujansko-rumunsko brautvo r orožju in dejal, da so Riuvmrai, kj s<» \x*~ nosni na svojo preteklost tn dcupni izvev z Italijani, srečni, da se fašističm: Italija ozadju slavnostnega prostora so b.le po- i in njeno letalstvo borita ramo ob rami z stavljene tri ogromne slike Duceja, Anto-nesca in Hitlerja. Razen oddelkov nmnui-^kega letalstva so se slovesnosti udeležile kadre in letalsko-pomorski oddelki, ki so v Bukarešti, ob- Sovfetski rcorazi na finskih bajisčih Heisinki, 5. r.priia, s. Finsko uradno ojno poročilo pravi: Na Karelskem bojišču zvidniiko delovanje na cbeh straneh. Na '.redujem odseku istega bojišča ie bil za- mjen sovjetakj oddelek, ki je napadel nekatere prednje finsl:o postojanke ob podpori topniškega o^r.ja in metalčev bomb Zavrnjen je bil po kombiniranem nastopu finskega topništva in n^hotrv Sovražnik je Dnsrtil na terenu pelovico evoiih efektivov. Na srednjem odseku bojišča na ožini Aimus je bil >dbit peskus eovražne^ra na- ' kovanja z izgubami. Finske letalsko sile so bombardirale m obstreljevale s strojnicami feelezn ško na->rave in sovjetafie avtomobilske kolone v sovražnem zalodju. Sovjetska letala so snmljeno preletela -balo finskega zaliva, i je protiletalska cbiamba zvrnila vse vapadalee. enem pn se skupina italijanskih pilotov, ki se bore na vzhodnem boj:šču, z eskadro italijanskih lovcev, ki jo je povabila na obisk rumunska vlada. Slovesnosti so se udeležilj podprecLsednik vlade prof Mihael Antone^cu. min'ster narodne obrambe Pantaziu. državni podtajnik za letalstvo general Janescu. italijanski poslanik in poveljnik Italiianskih Oboroženih sil na ru-skem bojišču general Rampolli. Predstavniki oblasti so si ogledali obo-o/.ene čete in oddelke italManskih in ru-munsk:h lovcev Nato je general Janescu spregovoril navdušene besede, s katerimi ie poveličeval italijansko letalstvo. Dejal ie med drugim da je pomen te obletnice v tem da se slavi rojstvo fašist enega letalstva kot prve letalske armade na svetu, u stvar i ene po latinskem geniju Duceia n orsanrzirane kot samostojne armade, ki ie sposobna voditi ofenzivno voino tako na kopnem kakor na moriu in sploh kjer koli zahtevajo vojn- cilii močno akcijo. Govornik ie nato podal zeodovino fašističnega letalstva in opozoril na letalsko delavnost Duceja Prikazal je slavne etape čudovitega vzpona italiinn-kee-a letalstva, njegove 7.mace in njegova prvenstva, njegovo ude-""ežbo v abesinski in španski vojni ter sodelovanje v sedanji vojn. v kateri so italijanska krila navzoča oovsod: v AfrikJ, na Balkanu v Sredozemlju, na vzhodu. Japansko - ntandžukufsko sodelovanje Hstnjrking:, 4. rniila. s. Obisk generala ' letal Izvršile dne 2. t. m. letalske napade To j a vzbuja še nadalje veliko navdušenje in splošno pritrjevanje v- vsem Man^žu-kuu. Splošno mnenje je, da bo obisk predsednika vlade te velike države in zaveznice imci močne odmeve v odnosih med ol>ema narodoma. Ici s?e bodo še bolj poglobili Guverner Hsingkingra V.vnhujben je v izjavah Sastopnlkom tiska dejal d se mora I Fukien. Mandžukuo za J^'oj napredek v pr\*ih de- Toki«, 5 setletjih svojega življenja zahvaliti predvsem plemeniti podpori Japoncev. Mandžukuo sam pa se z vsemi sila»mi tiudi. da bi dal svoj zdrav doprinos k ureditvi novega reda na prostoru Velike vzhodne Azije. Or :sk generala Toja. je izjivil guverner, je napolnil z veseljem vse mandžursko prebivalstvo, ki se n-adeja^ da bo Mandžukuo j postaj veliki arzenal in velika žitnica Japonske. Toki.-, 5. aprila, s. Predsednik japonske vlade To jo fc je dan^s vrnil v Tok o \z ffvb-jega obiska v H^inking-u v Mandžuriji, kjer se je mudil nekaj dni. na sovi-ažna oporiš«»a v pokrajini Junan, pri čemer so piazadejale velike izgube sovražnemu letalstvu. Iz drugega vira se doznava, i a so japonski letalci izvršili več napadov na razna strateška središča v pokrajini Kckijang. Nadaljnje japonske eskadre so bom bnr d iraJ e Pije nov v pokrajini aprila, s. V mesecu marcu so japonske oborežene sile. ki operirajo v pokrajini Pijang-si. zaposlile v boju kakih 30.000 Kitajcev, ki so pustili na terenu 1.758 mrtvih in več sto ujetnikov. Tudi ja-pcnsfci vojni plen je znaten. Sodelovanje filipinskih katoličanov z Japonci Uspešne japonske vojne operacije na Kitajskem Kanton, S. antiia. s. Po poročilih iz cungfctaga ao močnr !*np4nc »rjorw4oh Manila, 4 apr s. V razeoveru z zastcpni-kam agencije Domei je apostolski delegat na Filipinih mnsgr Guglelmo P?anj izjavil, da hoče katoliška cerkev v tej dobi obnove na Filipinih aktivno sodelovati v splošnem interesu z japonskimi oblastmi Katoličani, je pripomnil Piani, so hvaležni japonskim voja^m oblastem za njihovo plemenito postopanje S katoliško RiKTtunijo za rešitev Evropo pred temnunl .silami in smrtjo. Svoi govor je zaključil s ponovnim! izrazJ prepričanja v zancsljr-vo zmago Ln s pok Ioni tvami Viktorju Env~ nuelu III. in Benitu IfliMMJiitiju kot ustanovitelju slavnega italijanskega letalst\ i. General Rampolli se je v svojem odg(»" voru zahvulil za lepe besede in je izn* l občudovanje italijanskih letalcev za hra» bro rumunsko letalstvo, v katerem ie toliko junaških italijanskih učiteljev. Sledila je nato predaja odlikovanj t» vojaško hrabrost, ki jih je rumunska vi da namenila italijanskim letalcem, ki se! bore na vzhodnem bojišču. Profesor Mihael Antonescu je izročil vsakemu izmed letal cev, začenši z generalom Rampollr jem. odlikovanja in diplome, ki izpričujejo hvaležnost in občudovanje irimurfcpkega naroda za slavne uspehe fašističnih modrih kril v zraku nad Rusijo. Slovesnost, ki je potekla v ozračju po-oolnega duhovnega bratstva, se je zakljur čila z vrsto smelih poletov eskadre lov cer pod rjoveljstvom majorja Foschinija. Ita-» lijanski letalci so se nato podali pred spomenik rumunskim letalskim junakom, pred katerega so v navzočnosti predstavnikov oblasti, kj so sodelovali pr: slovesnost.?, položili venec iz cvetja kot poklonitev italijanskega letastva slavnim padlim ru-munsldm letalcem. Caatafl Seta ie nata izvršila mimohod pred podpredsednikom vlade prof An ton esc om, kateremu je stal ob strand poveljn;k italijanskega letalstva na vzhodnem bojišču peneral RampolH. Kafmeje je v vojaškem krožku v B'T-karešti v navzočnosti članov vlade, zn-stopnikov Oboroženih sil, italijanskega zastopstva in zbranega občinstva preda vil general Rampolli o 20-leurci italiianrske^a letalstva. Predavanje je želo veliko odo„ bravanje. Sledilo mu je predvajanje neka terih zanimivih dokumentarnih filmov o vojnem delovanju in oi'ffanizaciii it^ilf« janske^a letalstva Tudi ti farni SO vzbudili občudovanje. Albansk0'bslg3?ska razmejitev Soffla, 5. aprila, s. Sporazum ki ic H! trt dni podp:san v Tiran: po bolgarskem generalu Bojdevu, poveljniku 5. bolgarske armade, \m armijskomu generalu Da Ima z zu se nanaša na razmejitveno črto med Bolgarijo in Albanijo, obenem pa ureja odstop kraja Pečani ki leži ob Ohridskem jezeru, z v&em odpadajočim ozemljem Bolgarijj ter postavlja mejo preku samega Ohridskega jezera. Glavni obrisi tega sporazuma so bili dogovorjeni že ob pfiliki ob* ijca Filova v Rimu julija 1941 ko jc bilo po Ducejevi volji in v duhu prijateljstva, ki spuja Bolgarijo z Italijo in Albanijo, sklenjeno, da se da zgodovinskemu ohr dskemu mestu večji prostor da b' si tako za jamčil njegov gospo^ darski razvoj Razgovori, ki so se zaključili a >edanjim spcTazumom. so se vodil i v duh« prisrčnega prijateljstva in medsebojnega so-c^rkvijo in za pomoč, ki jo mid'jf> v v=eh pri- ulasja, ki označujeta dobre odnOM nwd obema meTih. I Jr/avama in nrb vojskami. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD*. 6 aprila 1943-XXT. ^tcv. 77 Navodila Visokega komisarja civilnim komisarjem pokrajine Včeraj ob 10. dopoldne je imel Vtrokt komisar v vladni palači raport s civilnimi komisarji pokrajine ob navzočnosti Pod-prefekta dr. Davida in drugih uradnikov 'isokega komisarljata. Po pcroč lih posameznih civilnih komisarjev o njihovih področjih so se prouče- vala razna zanimiva vprašanj* Uvijanja v pokrajini s posebnim ozirom na prehrano, na izpolnjevanje naredb glede prehramb-nega reda, na poljedelsko proizvodnjo ter na podporno delo. Raport se je začel tn končal s pozdravom Duceju. SPORT: lliertnežasiski tabletenisti najboljši Bsgataj je znava zmagal v glavni konkurenci Skupno s Foženeictn sta zmagala tudi v skupini dvojic Ljubljana, 6. cprlla K uspehom, ki so jih dosegli Hermežani v soboto n nedeljo v tekmovanju moštev in mešanih dvojie, so včeraj pridružili "ove, važne zrnate. Zanje sta zaslužna oba najboljša Hermežana Bogataj in Požele!, ki sta šeie sedaj pr.šla v pravo formo in ki sta premagala vse svo}e nasprotje. Tako si je Hermes včeraj priboril -» zmago med poedinci seniorske A kate-->rije in zmago v turnirju moških dvojic. v~">ehi Bogataja in Poženela so skoro pr-re vnetljivi, si j smo v nedavnih poročilih o •^nirjih letošnje zime vedno naštevali ■•ed zmagovalci popolnoma druga imena. "\?!ično se je popravil sedaj zlasti Pože-d. ki je na tem turnirju igral zopet najmanj tako dobro kakor tedaj, ko se je nenadoma noiavil v tekmovalni dvorani " prejenet:! vse. Tehničn: rezultati včeraj zaključenih disciplin so: Scniorji. kategorija A: III. kolo: Bradeško—Zavašnik TI 2:0, Maran—Zv. Keržič 2:0, Medved—Košak 2:1, Meden—Pozenel 0:2, Bogataj—Podobnik 2:0, Gabrovšek—A. Strojnik 2:0, Re-cek—Bajec 2:1 in R. Strojnik—Mlakar 2:1. IV. kolo: Bradeško—Moran 2:0, Pože-nel—Medved 2:0, Bogataj—Gabrovšek 2:0 in R. Strojnik—Recek 2:0. Finale: 1. Bogataj 3 točke. 2. Poženel (oba Hermes) 2 točki. 3. Strojnik R. (Mladika) 1 točko in 4. Bradeško (Korotan) 0 točke. Senior j i. kategorija B: III. kolo: Krečič—Gregorčič 2:0, Jankovič—Košak 2:1. Padovan—Bajt 2:0, Grege!—Breznik 2:0, Sajovic—Mlakar 2:0, Florijan—Golmajer 2:0, Meden—Zavašnik I. 2:0. Sede j— Podobnik 2:0. IV. kolo: Krečič—Jankovič 2:1, Grege!— Padovan 2:0. Sajovic—Flori jan 2:1, Me-aen—Sedej 2:0. V. kolo: Krečič—Gregel 2:0, Meden— Sni o vic 2:0. Finale: Krečič—Meden 2:0. Krečič se je pojavil v tekmovalni dvorani po daljšem odmoru. Zaenkrat še ni dosegel svoje nekdanje igre, vendar se našlo izboljšuje, tako da bo že na prihod-niih turnirjih zopet eden glavnih stebrov Mladike. Gospodje v dvoje: III. kok>: Subert in Zavašnik—Zavašnik I. in II. 2:0. Recek in Tršinar—Flori jan in Zavašnik 2:0, Bogataj in Poženel—Gre- gorčič in TJlčar 2:0, Bradeško fn Gabrovšek—Roman in Štefan Strojnik 2:0. IV. kolo: Bogataj in Poženel—Subert in Medved 2:0, Bradeško in Gabrovšek—Recek in Tršinar 2:0. Finale: Bogataj in Poženel—Bradeško in Gabrovšek 2:1. Mladina, kategorija A: III. kolo: S. Strojnik—Jankovič 2:1, Meden—Dular 2:0. Potočnik—Novak 2:0, Mlakar—Košak 2:0. IV. kolo: S. Strojnik—Meden 2:1, Potočni-—Mlakar 2:1. Finale: Štefan Strojnik—Potočnik 2:1. Koledar letošnjega nogometnega prvenstva Po nedeljski odločitvi bo igrala Tobačna tovarna v prvem. Mladika pa v drugem razredu ljubljanske nogometne zveze. Ker so bili termini za posamezne tekme in pari že določeni in izžrebani, izgleda sedaj popolni koledar letošnjega nogometnega prvenstva takole: 11. aprila: Mladika—Zabjak in Hermes —Tobačna tovarna. 18. aprila: Korotan—Vič in Mars—Ljubljana, 2. maja: Vič—Mladika in Hermes—Ljubljana, 9. maja: Korotan—Zabjak in Tobačna t ovarna—Mars, 16. maja: Mladika—Korotan in Hermes —Mare, 23. maja: Vič—Zabjak in Ljubljana—Tobačna tovarna. Povratne tekme: 30. maja: Zabjak—Mladika in Tobačna tovarna—Hermes, 6. junija: Vič—Korotan in Ljubljana— Mars, 20. junija: Mladika—Vič in Ljubljana— Hermes, 27. junija: Zabjak—Korotan in Mars— Tobačna tovarna, 4. julija: Korotan—Mladika in Mars— Hermes, 11. julija: Zabjak—Vič in Tobačna tovarna—Ljubljana. Prvenstvo bo trajalo torej natacno tri mesece. Skoda, da je žreb določil tekme glavnih kandidatov za zmago med seboj že na začetne termine in bo tako konec manj zanimiv. Ker pa upamo, da le ne bo potekalo vse tako. kakor kaže račun na papirju, se nadejamo, da bo sam razvoj prvenstva prevrgel to nerodnost žreba in napravil prvenstvo zanimivo od začetka do konca. Postni paslastki na trgu — polži Zdaj so polži na jbsljSi, d n kler Se prezimujejo v svojih hišicah Ljubljana, 6. aprila. Ljudje smo krivični sami sebi pa še polžem posebej; polž velja le za prispodobo počasnosti, a veljati bi moral v resnici za simbol dobrega teka — v prenesenem pomenu, seveda. Ce polž ne more teči, pa tem bolj tekne tistim, ki ga znajo primerno čislati. Zdaj, v času velikonočnega posta, bi moral; vsa i poznati postne po-slastke, če si jih že nočemo privoščiti. Kaj bi govorili le o ribah in rakih! Ribe prav za prav niti ni o prava postna dobrota, ker jih radi jemo vselej, kadar nam jih pač ribiči ponudijo, razen tega so tudi preveč vsakdanja jed; poslastek se sme ime-i revati le jed. ki lahko pride na mizo nekajkrat na leto in samo v enem letnem času. Ne, polžev res ne smemo uvrščati med ribe! Slabo uslugo pa napraviš ljubiteljem polžev, če zapoješ hvalnico tei postni poslastici. »Polžarii« sami niso hoteli nikdar preveč glasno hvaliti polžev; da so polži Izredna poslastica, ena izmed tistih jedi, ki si jih človek želi še na smrtni postelji, je moralo ostati skrivnost. Kaj bi bilo, Če bi vsi čislali polže! Najbrž bi pojedli še višnjegorčkega polža. »Polžarji« bi se morali odpovedati najboljši jedi, ki prekaša vse domače in mednarodne dobrote, od kranjske klobase do dunajskega in pariškega zrezka. Toda polži so zdaj tako aktualni, da jih res ni mogoče zamolčati. Posvetiti jim je treba posebno tržno poročilo. Na trgu polže prav lahko spregledaš. Včasih so jih prodajali med drugimi postnimi dobrotami. Ce si bil malo kratkoviden, se ti je zdelo, da so v vrečah ali košarah naprodaj školjke ali celo orehi. Polže namreč prodajajo v hišicah, v razliko od žab, ki so že skoraj povsem pripravljene, da jih vtakneš v usta — kraki, ki jih je treba le še ocvreti. Polža je pa treba prej še izvabiti iz njegove h:š:ce. kar je posebna kuharska umetniia. Zdaj prodajajo polže včasih na trgu med zelenjavo. Toda tega ne smete razumeti napačno* Ne prodajajo jih Laed salato kot cevirke. temveč prodajalec se uvrsti med prodajalke zelenjave s svojo vrečico, polžev seveda ni naprodaj toliko kakor n. pr citron ali čebule. Polžev zdaj ne »gojimo«, čeprav bi to baje bilo priporočljivo kakor smo nedavno čitali Včasih so jih baje redili v nekaterih samostanih, da so se oskrbeli dobro s postnimi dobrotami. Polžev ni toliko, da bi jih lahko nabral kdo" koli in kjer koli. Sicer pa tudi vsak polž tudi ni dober; tistih malih, ki nam spomladi grizejo fižoi. ne nabiramo temveč le obiramo. Polži kot postna jed so debeli kakor hrenovka, a če bi bili takšni kot žlinkroti ali štruklji. bi bili menda še boljši. Polžev ne gojimo, nabirati jih je pa vendar treba, kajti sami ne prilezejo na trg. Zdaj še uživajo sladko zimsko spanje v svojih hišicah, ki jih jih ne more nihče zarubiti in jih ne kratko malo deložirati iz njih. Pred zimo se polž »zaliže« v svojo hišico, ko se je skril v grmovju pod listje v zemljo. Včasih je zemlja še zmrznjena, ko so polži najboljši. Iskanje polžev je nekoliko podobno iskanju diamantov, ali vsaj lažje ni mnogo. Prodajalec polžev na trgu mi je pokazal opraskane roke: praska pri praski, da je bila roka vprav črna od krast. Z grebljico moraš grebsti pod ograjami, trnjem, robidovjem, črnim trnom in akacijo. Nabiralec kleči ter se plazi po kolenih, kakor da opravlja pokoro. Včasih je mnogo več truda kakor polžev Polži pač niso lesnika, da bi se nakupičili v grmovju. Povsod niso ugodni pogoji za njihov razvoj in razmnoževanje. Će bi jih »gojili«, bi jih bilo več. Tedaj bi skrbeli tudi za njihovo hrano in bi jih zavarovali nekoLiko pred njihovimi naravnimi sovražniki Delo nabiralca polžev ni posebno dobro poplačano. Med vsemi poslasticami so polži menda zdaj najcenejši. V soboto so bih" na živilskem trgu po liri 6 hiš-c. Šestkrat šest je 36, kar je menda dovolj za postni obed, da po njem pozabiš na post. Sami polži seveda ne priromajo na mizo. Najbolj se baje prileze hren. Nekateri pa polže tudi »faširajo«; to je baje dobrota nad dobrotam in gastronomska umetnost ne bo ustvarila nikdar več nič boljšega. — To je bilo treba povedati zdaj, dokler so polži najboljši. Ko jih bo izvabila pomlad (in ne krop) iz hišic, bo že prepozno; v svoji ljubezenski dobi polži niso sladki. Se nekaj tednov morda, potem se pa bomo morali odpovedati tej največji postni dobroti. Da ne boste obžalovali, če boste zamudili edinstveno priliko na leto! GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 6. aprila, ob 18.30: Prava ljubezen. Red Torek. Sreda, 7. aprila, ob 18.30: V Ljubljano Jo dajmo. Red A. Četrtek, 8. aprila, ob 18.30: Veliki mož. Red Četrtek. Petek, 9. aprila: Zaprto. B. Bracco; »Prava ljubezen.« Dialog v treh dejanjih. Dejanje se godi danes 1. v velikem hotelu. 2. v krčmi. 3. v spalnici zakonskega para. Osebe: Helena — V. Ju-vanova, Hugo — Jan. natakar — Verdc— nik, krčmarica — Kraljeva, šofer — Košić. Režiser: J. Kovic. OPERA Torek. 6. aprila: Zaprto. Sreda 7 aprila, ob 18. uri: Janko in Metka Red Sreda, četrtek 8 aprila ob 18 uri Bfadana* Butterfl? Premiera. Red Premierski Petek, 9 aprila: Zaprta Sobota, 10. aprila, ob 18: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 2 lir navzdol. Nagrade za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Petni in Frančiški Slov-ša v Vrzdencu, zakoncema Koienc Antonu in Karolini, Srednji Globodol, in zakoncema Pucelj Jožefu in Stanislavi v Orlakl o priliki rojstva dvojčkov nagrale po 600 hr. Violinski virtuoz G. Ciompi v Ljubljani Sinoči |c nastopil s prodornim uspehom v veliki „Prima linea" Izšla je nova, 22. številka letošnjega letnika gL»siia ljubljanske zveze borbenih fašijev. Uvod* nik je posvečen Madžarski kot izredno važne. mu činitelju v boju proti boljševiškemu prodiranju na zapad, krajši člantk na prvi strani se bavi s sestankom zaveznikov v Casablanki, nadaljnji sestavek pod naslovom »Klic iz gozda« pa obravnava znpetno oživljenje partizanske propagande, ki sedaj naslavlja 6\oje pozive slovenskemu ženstvu, naj priteče na pomoč komunistični stvari. Druga stran lista prinaša več-i; člantk o italijansko-nemškem doprinesu k evropski omiki, istotam je tudi sestavek o komunističnih grozodejstvih na področju Balkana Naslednja stran je določena za društvena obvestila, za sport in za dopise v raznih vojaških zadevah, četrta pa vsebuje izčrpne podatke o delu in-razvoju Gilla v naši pokrajini Tudi ta številka ima tedaj pestro "vsebino, ki jo oživlja se cel niz zanimivih slik. Razveljavljene živilske nakaznice Prehranjevalni zavod Visokega komisarja za ljubljansko pokrajino sporoča: Ugotovilo se je, da je zmanjkalo iz paketa, poslanega občini Gradac (Črnomelj), 11 celih navadnih živilskih nakaznic za mesec april in sicer št. 134.211 do št. 134.221, ki niso izpisane in so brez pečata. Te živilske nakaznice so neveljavne, na kar posebno opozarjamo vse trgovce in gostinske obrate, ki so dolžni prijaviti pristojni oblasti vsakogar, ki bi predložil katero Izmed teh nakaznic. Ponovno opozarjamo trgovce tn gostinske obrate, da ne smejo sprejemati samih odrezkov, ki so od nakaznic že odrezani. organizacij bivših jugoslov* vojnih invalidov Ker je sedanji odposlanec za nadzorstvo organizacij bivših jugoslovanskih vojnih invalidov podpolkovnik Josip Bramo zapustil svoje sluz* beno mesto v Ljubljanski pokrajini, je imenoval Visoki komisar za nadzornika organizacij bivših jugoslovanskih vojnih invalidov podpolkovnika Alojza Seracchiolija. Ta odločba je bila objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Odpiranja in zapiranje trgovin Da se odpravijo nesporazumi glede vprašanja odpiranja in zapiranja trgovin v poletnem času, objavljamo dobeselno naredbo Visokega Komisarja št. 174 z dne 2. IX. 1942, Služ. list št. 74, z dne 16. IX. 1942/ XX. ki določa naslednje: 1. ČL 2 A prodajalnice: trgovine oblačilne stroke, pohištva, papirnice, knjigarne in trgovine z mešanim blagom, morajo biti odprte od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30. 2. Trgovine z živili in prodajalni ce premoga tn drv od 8. do 12. in od 15.30 do 18.30 v zimskih mesecih, od 16. do 19. ure v poletnih mesecih. 3. Trgovine s sadjem in zelenjavo od 6.30 do 12.30 in od 15. do 19. 4. Prodajaj niče kina ha in mlekarne od 6.30 do 20. ure. 5. Prodajalnice peciva, steSčic in piškotov ol 8. do 20. ure. 6. Mesnice od 6.30 do 11. ure. 7. Prodajalnice rastlin In cvetja od 8.30 do 12.30 in od 15. do 20. ure. čl. 12 za poletne mesece veljajo meseci april—september- za zimske pa oktober— marec. Z gornjim pojaaBSam se razveljavlja, prvotno pojasnilo glede odpiranja in zapiranja trgovin v poletnem času. Ljubljana 6. aprila. Po učinkovitem, lepem nedeljskem koncertu % tukajšnji frančiškanski cerkvi, na katerem so sodelovali » prepričljivim izvajanjem prisrčnih, tehtno zgrajenih sladb dr K m o v c a, L M a v a, S. Premrla in M T o m c a izvrstna sopranistka Nusa Kristanova, odlični basist Tone Petrovčič in orgelski mojster Fr. Kanizi j F r i c e 1 j. smo imeli snovi priliko spoznati vrhunsko reproduktivno umet* nost slovečega italijanskega violinskega virtuoza G. Ciompija ki se je odr*ai povabilu Glasbene matice m prispel v Ljubljano skupno s svojim mojstrskim klavirskim spremljevalcem Francem Vergantijem Ob kle* nem. bleščeče izdelanem slogu Ciotnpijeve violinske interpretacije, ki uspešno pronica v bistvo tematično, slogovno se tako raznolikih sk!adb. smo občudovali široki format ki ga pcfctavlja v ospredje evropskih violinskih vir-tuozov. Za svoj snočnji koncertni nastop si je izbral skladbe, ob katerih je lahko povsem izčrpal svoje podajalne možnosti ter zmožnosti v vsej njihovi razsežnosti o zaslišanju odbora za les pri Pokrajinskem korporacijskem svetu, ustanovljenega z naredbo o proizvodnji, in razdeljevanju tehničnega lesa z dne 25. marca 1942-XX.. izdal naredbo za dopolnitev naredbe o maksimalnih cenah za stavbeni in m'zarski les. Ta naredba je objavljena v »Službenem listu i 3. t. m. in je na dan objave stopila v veljavo. Členu 2. naredbe z dne 26. junija 1942-XX. o maksimalnih cenah za stavbeni in mizarski les se doda tale odstavek? Za nadrobno prodajo smrekovega in je-lovega žaganega lesa dobre kakovosti za posebno uporabo po spodaj navedenih vrstah se znotraj pokrajine določajo naslednji pribitkj oziroma odbitki: Dolžina 4 m, širina od 8 cm navzgor, debelina 10 do 60 mm: tržna vrsta I. pribitek 25% na temeljno ceno: tržna vrsta II. pribitek 10°'n na temeljno ceno; tržna vrsta III. odbitek 8/« od temeljne cene; oporečno blago odbitek 15°V Tako pri prodaji na debelo kakor tudi pri prodaji na drobno se cdmerja, če bi bilo treba uporabljati po prednjem odstavku aH po predp;sih členov 1. in 2. naredbe z dne 26. junija 1942-XX. več pribitkov ali odbitkov, znesek vsakega pribitka ali odbitka po temeljni ceni kakovosti »monte« Iz pokrajine Gorizia — Ljudsko gibanje. V gorizijski občini je bilo 29. marca sedem rojstev in pet snu*tnih primerov. Poroke ni bilo nobene. — Umrl je gostilničtr in posestnik Vlad-ko Križnic v Canalu d" Isonzo. Pokojnik je bil vrl podjeten mož. ki je užival vsepovsod ugled zaradi svoje gospodarske preudarnosti. — Sestanek m°ž Katoliške akcije. V prostorih gorizijske katoliške akcije so se zbrali člani zlruženj mož kat akcije, da praznujejo god svojega patrona. Spregovoril je predsednik nslškofijske kat. akcije Mario Rossi, za njim pa pod asistent don Rgazzi, ki je vspodbujal navzoče k delom laičnega apostola. Iz Hrvatske — Smrt narodnega junaka polkovnika Jure Franeetiča. Ustaški polkovnik Jure Francetič je umrl v boju proti upornikom junaške smrti. Hitler ga je po smrti odlikoval z železnim križcem II. stopnje. Poglavnik dr. Pavelič je sprejel te dni v svojem dvoru Francetičcvo rodbmo. Nemški poslanik ter predstavniki italijanske vojske in fašistične stranke so izrazili Poglav^ nikii sožalje ob smrti narodnega junaka polkovnika viteza Jure Francetiča. Poglavnik je pa odlikoval pokojnega junaka z zlato kc lajno. — Odlikovanja. V okviru svečanega spre j ama je izročil Poglavnik dr. Palevič v navzočnosti nemškega poslanika Sieg-frieda Kascha, zunanjega, ministra dr. Mladena Lcrkoviči, državnega tajnika generala Vilka Begiča visoka odlikovanja nemškim in hrvatskim častnikom, ki so sodelovali v hcrbali proti upornikom,. Odlikovani so bili na hrvatski strani minstra in državna svetnika nž. Ivica Frkovič in dr. I>o-vTo Sušič z velikim redom krone kralja Zvonimirja z zvezdami in meči, general G juro Iser in polkovnik Gjojič z redom krene kral;a Zvenim1" rja I. stopnje s hrastovim listom, polkovnik Simič z veliko srebrno Poglavnikovo bolajno, polkovnik Ivo Stipkcvič z železnim trolistom III. stopnje z meči in podpolkovnik Ante Matic z redom krone kralja Zvonimirja III. stopnje s hrastovim listom. — Ustanovitev pravnike zbornice. V Zagrebu je bila ustanovljen:! pravniška zbornica odnosno hrvatsko državno zastopstvo mednaredne pravniške zbornice. Za predsednika je bil imenovan protonotar in čuvar državnega pečata dr. Mirko Puk, za podpredsednika pa šef cddelka v državnem svetu dr. Matoja Belič. Med člani upravnega sveta je več vseučilških profesorjev, advokatov in sc dnikov. Tajnik državnesra zastopstva je advokat dr. Rudolf Bedenk. —1453 visokOgolcev. Na hrvatskih visokih šolah (v^šja pedagoška šola. trgovska šela, umetnostna akademija in glasbena visoka šola) ie vpisanih zdaj 1453 slušateljev in sicer 875 študentov in 578 študentk. Učnih moči je na teh šolah 153. Med slušatelji je 58 inozemcev. — Hrvatska Številka bolgarske revije. Bolgarski mesečnik »Dom in Svete je posvetil zadno številko Hrvatski, Hrvatom ter hrvatsko-bolgarslrm stikom. Posebno številko je uredila s:proga bolgsrskega ministra v Zagrebu Vera Mečkarova s sodelovanjem soproge hrvatskega ministra v Sofiji Lize židovec. Pcsebna številka bolgarske revije je nov dokaz bolgarsko-hr-vatskega kulturnega sc delovanja. — Zagreb Ima 6668 visokošolcev. Hrvatska univerza s vojimi 8 fakultetami bogo-slovsko. pravno, tehnično, farmacevtsko, medicinsko, filozofska, poljedelsko-gozdar-sko in \-etcrnarsko ima letos 6668 slušateljev, od teh 5199 moških in 1469 žensk. P~ narodnosti je 5949 Hrvatov. 339 Bolgarov, 149 Nemcev in 231 pripadnikov drugih narodov. Po veroizpovedi je 5675 rimokatoli-kov, 100 grkokatolikov, 354 muslimanov, 458 pravoslavnih. 65 evangelikov in 16 ^tare katolikov. Zagrebška univerza ima 125 redn'h in izrednih profesorjev, 119 pogodbenih in honorarnih. 34 docentov. 4 strokovne učitele ter 146 asistentov in Buplen-tov skupaj 431. Upravnega osebja ima 326. — Zagrebčani pridno chdelujejo zemljo. Tudi v Zagrebu 90 se letos ljudje z v?o vnemo oprijeli obdelovanja zemlje, še nikoli ni bilo prodanih toliko semen kakor lete S. — Hrvatska pianistka na Finskem. Na Finsko je od potovala te dni znana hrvatsk-v p:anistka prof. Melita Lorkovic. ki je priredila tam več koncertov. To f| že drugo njeno gostovanje ns Finskem. — Odkup In zatnentava rabljenega tek-st Inega bliura. Minister narodnega gospodarstva prof dr inž. Josip Bslen 1e izdal naredbo o odkupu ln zamenjavi rabljenega tekstilnega blaga. Ob nakupu tekstilnega blaga je treba trgovcem izročiti dohrčene Irolične rabljenega tekstilnega blaga. čutijo Handlovi vplivi Glasba, ki se manifestira v omenjeni sonati, prev/ame človeka p<»-polnoma, kaže pa rudi zunanje učinke Ciompi jo je izdelal do poslednje tehnične ter izra/no podrobnosti. V prvem stavku, ki kaže dosto* janstveno glasbeno širino, so vzbujal: zanimanje med drugim koloraturni motiv; Zatem no se divili slavnim variacijam And.inta ki se najprej bleščeče razvijajo in ki prehajajo v tretji ter četrti variaciji v nežno m nekako sferično preoblikovanje teme Sklepni Presto se odlikuje z očarljivimi plesnimi podobami, ki se prehitevajo v prijetnih zvočnih učinkih. Ob tej neprekosljivi sonati, ki je pr\a med violinskimi sonatami vseh mojstrov, se je razodevala tudi veličina virtuoznepja iz\ajalca in je bi! rudi pianist V e r r; a n t i postavlen pred nelahke interpretacijske naloge saj pripada v tej veličastni sonarni skladbi klavirju skoraj enakovreden delež. Oba umetnika sta pokazala vzorno zamišljeno in odlično izvedeno soigro. Uvodoma smo uživali ob V i v a 1 d i j e-vem Koncertu v D.duru (op. 3), ki je zgrajen po značilnih glasbenih vzorih njegove dobe. Med Iskra Bnanutka uvodnega in sklepnega stavka se vrtnja *- pla spornost Andantina. Veliko, preizkušeno znanje terja J. S. Bachov Preludij s fugo v g-moJu«. Toda Ciompi je dokazal, da je virtuozno dorasel tudi zahtevnim violinskim skladbam bacbovske vrste. Impresionistična skladba R. Principa gozdovih Renona« je pričarala prei nas bujno sliko gozdnih prelesti. F. Chopine vem u Nocturnu (poslednje d»ilo) je virtuozni izvajalec izvabil vso nepopisno milino in sferično za.^anjanost. l'trinke melosa evropskega jugovzhoda smo razbira'i ob »Bagatelli* I. S car! a tescu ja, ki jo je napisal v nimuaskem ljudskem slogu. Namestu Pngnninijevih »UtripOSN je izvajal ob sklepu V i e u x t e m p s o v o »Poljsko balado«, ki 70 je zasnoval avtor v domisleku širokih spevnih glasbenih h-i nij ter svojskih zvočnih menjav. Številno občinstvo, ki je veliko filharmonično dvorano dodobra napolnilo, ie odličnemu violinskemu vtrtuacu tovilo vzk' -kalo, pa tudi njegovemu imenitnemu spremljevalcu. Ciompi ie prejel ler> šr>pek. Večer glasbenega užitka so počastili s svojo navzočnostjo ekse. arma<>i p veli-nik general Gambara ter IteviUti predstavniki oblnstev in gtaabeno kulturnih ustanov. Ploskajoče občinstvo je Ciompi ob zaključku še razveselil z dodatkom primerne Paganinijevo ' ' fbe. — Hrvatska ima 2236 Industrijskih prijetij. Po najnovejših rtatistirmh podatkih ima Hrvatska zdaj 2236 industrijsk h fod-jetij. Od teh olpade na kmetijstvo 5R4 aH 26.12%, na lesno industrijo 454 rdi M S<> na javne in industrijske električne centrala 237 aH 10.33%, na rudarstvo 131 rli 519%, na kemično industrijo 121 ali o.r>.Y , , na kcnnnsko industrijo 120 aH 5.37%, na usnjarstvo in krznarstvo 33 aH 1.47'; , na papirno industrijo 25 ali 1.12% . na matfil« urgično 16 ali 0.71%, na drugo panoge pa 46 aH 2.06%. — Športniki za zimsko pomoč. Hrwit$tk1 športniki so nabrali v marcu za zimsko pomoč 1.205.000 kun. <3ef cztf ?ca KOLEDAR Danes: Torek, 6. aprila: Celestin. Srkst E, DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kjer prepirata se dva... Ura kemije. Kino Sloga: Odesa v plamenih. Kino Union: Idealist Jakob. D t; Z i K N i LEKARNE Danes: Mr. Lenstek, Resi jeva ce=rta 1; Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko motar, Vič, Tržaška cesta. Imminente al Čine UNION V kratkem v kinu LUX FIIM prt dvaja fi 5 direffo d r e ž i i TISAMA GSSBEV delizioso t h p okusni čo| LASSATiVO DEPURATIVO DIGESTIVO KI MEHČA . ČISTI IN POMAGA PRHAflJAT! I 0 60 IA SC4T01A l 0 '5 IA IftfJ CON 4 OCSI l 0 60 $KAUA l 0 7J lAVeiCh S 4 DOMMI ! mmmmmmm Stcv. 77 Stran 3 Spominu Franje Tavčarjeve ob peti obletnici Ljubljana, 6. aprila. Dne 19. februarja je minilo 20 :et odkar se je za večno poslovil od svoje bele Ljubljane njen bivši župan dr. Ivan Tavčar V ta spomin je bila v izložbi knjigarne Tiskovne zadruge njegova slika in ob njej vaza s cvetjem. Postajali smo pred izložbo, gledali obrazno sliko, mislili nanj in na njegovo soprogo gospo Vi-soško, kateri je posvetil »Visoško kroniko«. Dne 7. aprila pa je peta obletnica njene smrti n v naših srcih oživlja spomin na to veliko ženo svojega časa in na njeno delovanje. Srce gospe Franje je bila zlata struna ki nikdar ni utihnila, vedno je zvenela v ljubezni do bližnjega, ki je potrkal nanj in ga prosil tolažbe in rxrmovi. Na gospo Franjo so se obračali ljudje vseh stanov in vseh starosti, za katere ni imela usoda božajoče roke. temveč !e trdo pest in udarce. Vsakogar je razumela, vsakomur je zvenela zlata struna njenega srca. S svojo milobo je blažila in zdravila bolesti in težnje, ki jih prinaša življenje. Gospa Minka Murnikova je bila prva naša žena. k? je zbrala ekrorr sebe žene in dekleta, da bi vzajemno delovale na področju dobrodelnosti, prirejale prireditve v ta namen, zbirale darove, nabavljale perilo, obleko in obutev revni deci in podpirale onemogle ubožce. Po smrti gcwpe .Minke Murnikcve leta 1S°4 je prev/cla vodstvo njena mlada sodelavka gospa Franja. Na temelju, katerega je postavila gospa Mumikova. je gradila njena učenka dalje. Delo je prilagodila duhu časa. ki je za» htevalo vedno več sodelavk, in to iz vseh slojev. Dobrodelnost je združilo nase ženstvo v skupno delovanje, strnilo vrste in ga povezalo med seboj. Kazne nasvete iz vrst sodelavk je upoštevala in iz mestnega središča so se dobrodelna društva razširila tudi na deželo. S svojim orgaTV.zjtrrnim vodstvom se je vedno rav= nala po dejanskih razmerah in uveljavila vsako zamisel in pobudo, ki je razmahnila področje. Pozneje so vzporedno z dobrodelnim dru» ŠtvOtn nastajala nova društva, katerim je na-čelovala in kjer je bila gospa Franja s svojimi z\cstimi sodelavkami, tam je bil vedno najlepši uspeh. Njena vedra podjetnost je bila neumorna in njeno delo ni nikdar počivalo. V spo-nrn so nsm premnogi cvetlični dnevi za dija* ško kuhinjo, za podpiranje visokesolcev, mate. rinskj dnevi, zbiranje darov za božičnice. kamor je polagalo naše ženstvo mnogo časa in truda. Vodila je tudi v združenju svojih sodelavk veliko delavnost za pomoč slepcem, invalidom in osirotelim otrokom predsedovala je bolniškemu društvu Jozefi^ča in tudi Deč* jemu in Materinskemu domu. Vsa dela usmiljenja, ki jih je izkazovala gospa Franja od svojih najmlajših let skozi vse svoje življenje, ta dela tvorijo poglavje zase Najvišja čast, ki je dosegljiva za meščana ali vašcana, je izvolitev za poglavarja občine, Tn čast je dosegel njen soprog dr. Ivan Tavčar, ki je po Ivanu Urbarju zasedel županjski stol 1912. leta in vodil mestno občino skozi vso svetovno vojno. Odvetnik ki je p>sal knjige o pravu, deželni in državni poslanec, pisatelj-klssik je bil mož žene, kateri je bila dana najvišja čast, ki je ženi v občini mogoča. Izvoljena je bila za častno meščanko mesta Ljubljane, a to že po smrti dr. Ivana Tavčarja. Pred niis ma ni bilo in tudi v daljni bodočnost^ ne bo zakonske dvojice, ki bi dosegla take odl;ke in časti. Gospa Franja se je živahno zanimala za kulturne delavce in jih tudi dejansko podpirala. S krogom svojih sodelavk je prinašala bolnemu, mlademu pesniku Dragotinu Ketteju pomoč in se udeležila z njimi njegovega pogreba dne 27. aprila 1899. Te/ko ji je bilo. kakor vsem drugim, za 2^ietn:m, mnogo obetajočim talentom, za pesnikom preosnovateljem našega soneta. Ove leti za Kettejem je umrl njegov prijatelj Josip Murn Aleksandrov v starosti 22 let. Aleksandru je bila ?o?pa Franja zelo naklonjena. Na cvojem domu je prirejala literarne sestanke in po navzoč-nih zvedela za riija!:a Murna — pesnika. Povabila ga je v svojo gostoljubno hišo, kjer je bil potem reden gost. Pozneje mu je tudi izprslovala ustanovo za Studije na Lhinaju. Na Visoko je bil Aleksandrov večkrat povabljen, kjer se mu je če zrahljano zdravje zbolj^alo. Gospe Franji je posvetil več pesmi, ki so z mnogimi drugimi v rokopisu v arhivu Tavčarjevih. Vse do prerane smrti, tega značilnega pesnika kmeC-kega življenja dne 18. VI. 1901. r> je bila njegova usoda pri srcu in pomagala mu ;e vedno. Ivan Cankar je bil kot dijak stalen gost v njeni hiši in še drugih, ki se uveljavljaj? v slovenski književnosti in umetnosti. Vse svoje življenje se je zanimala za kulturno gibanje, za delo. razvoj in napredek prosvetnih delavcev in vesela je b:la uspehov celote in posameznih moči. Bila je z njimi v osebnih zvezah in v dopisovanju. V svojih pismih je bila Iskrena in kar je bjla njena glavna lastnost, odkritosrčna. Leta 1937. sem ji pisala in potožila, da nimam uspehov, kar mi ubija veselje do dela. Dovršene rokopise za izdajo knjig predlagam založništvom, a povsod dobim odgovor, da je vsled časovnih razmer zastoj. Omenila sem. da me vsi moji življenj, ski brodolom' ne bolijo tako, kakor ti neuspehi. Pisala sem: >Vrgla bom pero daleč proč od sebe in nikdar več ga ne bom prijelr. v roko Sicer na se bo prav nobene škode, ako mala peresarica izstopi iz vrste.« Ob odgovoru sem se sama zdela ko učenka pred učiteljico, ki ji daje nauke, da se bo poboljšala: »O. le peresa, ne \t roke, saj Imate talente ko malokdo, pridno jih izkoriščajte, da Vas bomo veseli. Nikomur ne gre vse po želji in volji. Trenutni neuspehi naj Vas ne plašijo, bo že prišel čas, ko jih boste dosegli. Ali ne bi napisali povest za mladino? Mnogo ste delovali kot učit ljlca in ne bo Vam težko izbrati snov za veselo, zabavno in živahno pripovedovanje. S kakšno prijetno deklico hodite po svetu, recimo, da ji je ime Biba, ki roma in gTe in opišite njene doživljaje. To kar zahtevam od Vas in želim, da oj v tem delu In m tem delom vsaj za čas pozabili svoje življenjske brodolome, katere vzdržno orne. njate in ki zasenčijo vsako Vase pismo. O Vaših brodolomih se nikdar nisem bala za Vas, ker sem vedela, da boste prebrodili razburkane valove tudi takrat, ko ni nobene rešilne bilke. Vedno ste s svojim pogumom in svojo odločnostjo kljubovali usedi m d oscgli trdna tla pod seboj. Križ je s tako sanjarko ko ste Vi, zasanj-no v tisti idealni svet, ki je prav vedno z dejanskim življenjem v popolnem nasprotju. Vsaka malenkost Vas vrže :*z tira. Uravno- vesite svojo notranjost in pozabite na vse kar Vas razdvaja in bon. Prav vsak človek doživi mimogredoče neuspehe. Kam bi prišli, ako bi vsakdo ob njih obupal in prenehal s svojim delom? Vse se popravi, pozabi in preboli, edino to kar nam vzame smrt ne moremo nikdar več popraviti, nikdar pozabiti In nikdar preboleti. Ob teh vrsticah me je speklo in zabolelo v srcu. Spomnila sem se besed gospe Franje, kl jih je rekla pesnici ge. Mar? Lamutovi, ko jI je dala svojo sliko s posvetilom ln zahvalo za pcčastilno pesem v *Jutru« ob proslavi sedem desetletnice. »Mo^ prva bolest je bila smrt mojega moža.« To prvo, edino in zadnjo bolest je nosila v svojem srcu petnajst let in jo nikdar ni prebolela. Njeno, od te bolesti raz-boleno srce se je umirilo ko jo jo njem štirje sinovi položili ob stran njenega življenjskega tovariša. Utihnila in izzvenela je zlata struna njenega srca. S smrtjo gospe Franje je premnogim umrlo vse in danes, ob peti ob letnici njenega odhoda v večnost, se dviga iz čustva hvaležnosti iskrena molitev pro*i nebu za mir in pokoj njen i plemeniti duši Najblažjemu srcu — najblažji spomin! Mara Tavčarjev* DNEVNE VESTI — Umrl je senator Martin Franklin. V Rimu je umrl grof Albert Martin Franklin, Kr. veleposlanik in senator. Pokojnik je bil med najbolj znanimi, najbolj vidnimi osebnostmi italijanske diplomacije. Drž. podtajnik za zunanje zadeve eksc. Bastianini je pokojnikovi vdovi osebno izrazil svoje globoko sožalje. — Otvoritev fašističnega muzeja v Neaplju. Neapelj je dobil svoj fašistični muzej, k* Je bil nedavno urejen skupno z vojnim muzejem. Fašistični muzej je dobil svoje ime po Avreliju Padovaniju V novo otvorjenem fašističnem muzeju so zbrani dokumenti o razvoju neapeljskega fašizma od leta 1920 pa do najnovejšega časa. -— Italijansko-švicarski trgovinski odno- šaji. V navzočnosti švicarskega opolnomo-čenega ministra v Rimu dr Petra Vielija je bila te dni pod predsedstvom comm. Adolfa Tschudija glavna skupščina švicarske trgovinske zbornice v Italiji. Skupščina se je vršila v Milanu. Predsednik je pozdravil novega opolnomočenega ministra dr. Vielija, ki je Drvič na službenem obisku v Milanu, nadalje generalnega konzula Brennija in generalnega tajnika dr. Humma. Nato je izčrpno poročal o plodo-noEiiem delovanju omenjene zbornice v preteklem letu. Ob sklepu je izrazil ^ dr Vieli svoje zadovoljstvo spričo zbornične vzgledne delavnosti in je očrtal italijansko švicarske politič-no-<*ospodarske in trgovinske odnošaje. Naloga švicarske trgovinske zbornice v Italiji je. da te odno-saje čim bolj utrdi in poglobi. — Vzorna delavnost Italijanske akademije. Iz Rima poročajo: V svojih rednih sejah v marcu, ki so bile na Kr. Italijanski akademiji, so akademik: posameznih razredov nadaljevali z obravnavanjem sporeda razdelitve akademskih nagrad, ki bodo sporočene na javnem zasedanju dne 21. aprila, v razredu moralnih ter zgodovinskih znanosti je razpravljal Karol Anti o izvoru grškega gledališča. Zatem so predavali akademiki Avgust Manzini. Guido Mazzoni in Friderik Paletta o raznih znanstvenih izsledkih. V razredu fizikalne, matematične in prirodoslovne vede pa sta razpravljala akademika Gian Alberto Blano in Anton Carreli o svojih najnovejših znanstvenih dognanjih. — Zlata svetinja v spomin junaško padlemu topniškemu podporočniku. Zlata svetinja je bila podeljena v počastitev spo--mina podporočnika Julija Ribolija iz Ca-stellona pri Cremoni, ki se je bojeval proti sovražniku do poslednjega srčnega utripa. Srebna svetinja ie bila podeljena v spomin podporočniku Guidu Paloti iz Forlija ter višjemu kaporalu Salviju Fel-liniju iz Novellare. — Na polju slave sta padla Alojz Ra-mati iz kraja Bovisio Masciago in padalec Aleksander Santambrogio iz Mede. Oba sta se odlikovala na bojiščih. — Junaška smrt. Na tuniškem bojišču je umrl junaške ?mrti letalec Guido Pe-gori iz kraja San Felice. Pokojnik je izšel iz fašijskih mladinskih organizacij. Zapušča ženo in otroka. — Papežev nečak s« je ponesrečil. Kakor poročajo iz Arezza, je bil prepeljan v bolnišnico v Foikanu markiz Ivan Gerini-Pacelli, nečak papeža Pila XII., ki se je pri nesrečnem padcu poškodoval na desni rami. — Telickl-trojčki. V kraju Villa Cognen-to pri Modeni je povrgla krava v hlevu rx>sestnika Alda Molmarija tri teličke, ki so vsi ostali pri življenju. Slični primeri BO precej redki. Vsi trije telički so dobro raščeni in vzbuja io zanimanje številnih vaščanov. ki si jih Drihaiajo osledovat. — SanJe so ji nanovedale smrt moza, ki Je ob njem vso noč spala. Iz Castelfranca Veneta poročajo o nenavadnem dož:vljaju j mlade žene. ki je šla zvečer soat skupno s svojim 33ietn"m možem Beniammom P]l:carpijem. Ponoči je imela razburljive sanje. Sanjala je. da io kliče umirajoči moz na pomoč. Vznerrrrliive sanie so io prebudile, prižgala je luč in pričela klicati svoie^a moža. ob katerem je vso noč snala. Prijela ea je za desnico, ki pa ie bila neeibna. Zaman ga ie klicala, da bi ea zbudila. Spoznala je. da ie mož mrtev. Zdravnik je dognal, da je umrl zaradi srčne kapi. Pokojni Policarpi zapušča globoko žaluiočo vdovo in štiri otroke. — Sreconosne loterijske številke. Dne 3. anrila t. I. so bile izžrebane sledeče lote-riiske številker Bari 50. 29. 3. 63 in 13 Florenca 7. 71. 43. 5, 76. Genova 87. 4. 80. 28 in 53. Milan 89. 19. 50. 75 in 90 Neapelj 67. 71. 3. 27 :n 68 Palermo 18. 69, 60, 79 in 46. Pim 80. 24. 49- 10 in 42. Turin 30. ao. 12. 81 in 31. Benetke 82. 83, 58, 36 in 39. — Nove zanimive izkopanine v Herku-lanu in Amalfiju. Pri izkopavanjih v Her-kulanu je bil odkrit te dni kipec Iz grškega marmorja, predstaviiaioč dečka Erosa, sviraiočepa na liri. Hrbet in glava sta nopolnoma ohraniena V Amalf;ju se nadaljujejo restavracijska dela in je bila odkrita staroslavna amalfijska stolnica. Razen tega so bile izkopane tud' druge starinske zanimivosti — Umetnost v Oalmaziii Posebni do-oolniliv vostnik za Dalmaziio ki ea izdala agencija »Ag*t«, poroča: Na pobudo zarskega odseka Zavoda za faš. kulturo je bil organiziran poseben ciklus predavanj o dalmazdjski umetnosti. Namen omen le- nega cikla predavanj je bil prikazati razvoj, bogastvo dalmazijske umetnosti od rimskih časov do današnjih dni. — Poletni ribolov v Dalmaziji I. 1943. V Službenem listu dalmazijskega guberni-ja je bila objavljena odredba, ki urejuie poletni ribolov ob dalmazijski obali za 1. 1943. V vodah zarskega in spalatskega pjdročja je dovoljen nočni ribolov od 24 aprila do 8. oktobra. V vodah cattarske pdkrajine bo dovoljen poletni ribolov v skladu z ureditvijo ribolova v področju Bocche. Razen tega bo dovoljen, kakor poroča agencija »Agit*, pomladni nočni ribolov od 25. marca do 14. anrila ter jesenski ribolov od 17 oktobra do 6 novem Ljubljanski kinematografi KINO UNION - TELEFON >Svojo knjigo sem sežgal.. .. Ko sem jo pisal, nisem še poznal življenja Začeti moram znova .. .< Idealist Jakob V glavnih vlogah: Marina Bertt, Tina Lattanzi. Massimo Scrato, Andrea CliecchJ itd. Predstave dnevno ob 15.30, 17.30 in 19.30; ob nedeljah in praznikih pa še matineja ob 10.30 uri Al.no MATICA rELEKO.n jj-tj Dnevno ob 17.30 in 19.30 odlična muzikalna veseloigra z baritonistom Gino Bechijom v glavni vlogi. Operetne arije in najnovejše popevke! Soigralci: Carlo Campaninf, Irasema Dilian, Paolo Stoppa Kjer prepirata se dva Dnevno ob 13.30 AHda Vali in Andrea Checclii v ljubki igri iz dekliškega internata Ura kemije Novo! KINO SLOGA Novo: Ne zamudite ogledati si najlepše delo slavne pevke Marije Cebotari v velefilmu Odesa v plamenih V glavni viogi še Carlo Ninehj in Rul>i Dalma. Film nagrajen na zadnji kinematografski razstavi v Venezii. Predstave od danes dalje ob 14.. 15.50, 17.40 !n 19.30 IZ LJUBLJANE —Ij Včeraj najtoplejši dan doslej v t-em letu. čeprav je bilo včeraj zjutraj še ob- bra. Razvoj ribištva ob daimazijski obali I čutno hladno, saj je minimalna tempera je bil doslej predmet številnih ukrepov j tura znašala —1.2", se je vendar popoldm in odredb s strani dalmazijskega guoemi-ja, ki si zelo prizadeva za njegovo preureditev in povzdigo. Dosedanji uspehi so bili zadovoljivi z vidika povečane proizvodnje. — Pomembno delo o furlanski srednjeveški umetnosti. Furlanski odsek Kr zastopstva za domovinsko zgodovino treh Venezij je pripravil objavo pomembnega umetnostnega dpla. ki izid* t p dni. Naslov te dragocene publikacije je: »Furlanski spomeniki od IV. do XI. stoletja.« Zasluge gredo pri tem prof. Karolu Čecchel-liju, profesorju krščanske in srednjeveške arheologije na rim?kem vseučilišču, ter avtorju številnih umetnostnih publikacM ter piscu nedavno izišle knjige o rimskih cerkvah. Namen dela »Furlanski spomeniki od IV. do XI. stoletja« je predvsem prikazati umetnostno bogastvo furlanske zemlje. Tako je posvečen prvi zvezek zgodovinsko slikovitemu Cividalu. Drugi zvezek se nanaša na umetnostne spomenike Aquiieje, Genove in Grada. Eden od nadaljnjih zvezkov vsebuje dragoceno zgodovinsko umetnostno gradivo Reghene, Udina in Zugiia Carnica. V pomembnem delu so ovekovečeni spomenOti, katerih zgodovinska in umetnostna pomembnost priteguje zanimanje arheologov vsega sveta, saj so starinska furlanska tla posejana s spomeniki, ki so edinstvenega pomena ne samo za spoznavanje umetnostnih dragocenosti Italije, ampak tudi Evrope in Vzhoda. Omeniti je predvsem slavno lan-gobardsko svetišče v Cividalu. Vse te dragocenosti so bile predmet intenzivnega študija evropskih arheologov in umetnostnih zgodovinarjev. Prvi zvezek, ki je posvečen cividalskim umetnostno zgodovinskim pomembnostim, obsega nad 300 strani. Drugi zvezek bo natisnjen že to leto in pride v prodajo 1944. Italijansko časopisje objavlja izčrpna strokovna pohvalna poročila ob izitju prvega dela pomembne umetnostno znanstvene publikacije. — Lombardska hranilnica za poljedelstvo. Za cilje poljedelskega pospeševanja je naklonila Hranilnica lombardskih pokrajin znatno vsoto treh milijonov lir. — Nesreče. Od sobote do včeraj so bili sprejeti v ljubljansko bolnico naslednji ponesrečenci. Ignac Pajk, 50-letni čevljar Iz Višnje gore si je pri p^dcu zlomil levo rogo. — Amalija Vclk. 37-letna poštna uradnica iz Ljubljane, se je s steklom vrezala v desnico. — Nikolaja Korošca. 20-letnega sina htšarja iz Bizovika, je brat po nesreči sunil z drogom v obraz ter ga ranil. — Fr. Krenos. 50-letni posestnik iz Zaloga, se je pri padcu ranil na desni negi. — Alhmo štrukljevo. 30-letno ženo kočarja iz Črnomlja, je krava sunila v oko. Tnserirai v „Slov. Narodu41 ne tako ogrelo, da je bil včerajšnji dan doslej najtoplejši v tej pomladi. Maksimalna temperatura je d»seg'a 19.3°. Tako zelo se je ogrelo, ker je bilo lopoldne mirno in jasno, popoldne je pa solncu pomagal greti še jug. Kljub močnemu jugu je ostalo nebo povsem jasno. Malo je bilo oblačno ponoči. Jug se je ponoči unesel in zjmraj je pihal sever. Davi ob solnčnem vzhodu je bilo malo oblačno, potem so se pa oblaki zopet povsem razpršili. Minimalna temperatura je znašala 2.4°. Zračni tlak je zelo p« pustil, za celih 5 mm od včeraj, a kaže, da se je davi zopet ustalil ter da bo vreme še ostalo lepo. —lj Za stare onemogle Ljubljančane je ga. Marija Zaje, trgovka v Stritarjevi uli-cj St. 6 podarila 100 L v počastitev spomina ge. Marije Crnagoj-Franzl, lekarna Bohinc, Rimska cesta 31. je pa za stare Ljubljančane v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici podarila 1000 L v počastitev spomina mr. phr. Janka Ko-ritzkega. Mestno županstvo tzreka dobrotnikom mestnega zavetišča za onemogle najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastitev rame z dobrimi deli! —lj Obrtniki, ki so zaprosili za dojelitev bencina in petroleja, naj takoj dvignejo nakaznice pri Pokrajinskem svetu korpo-racij v Beethovnovi ulici št. 10, ker bodo sicer nakaznice zapadle. —lj Sadjarska in vrtnarska podružnic^ Ljubljana I priredi v sredo 7. t. ni. ob 18.30 v dvorani Kmetijske družbe na Novem trgu 3 specialno predavanje z naslovom »Krompir in fižol, njih saditev in gojitev«. Predaval bo g inž. Ivan Zaplotnik. člani in gostje vabljeni. Z Gorenjskega — Življenje in umiranje. V cerkljanski občini je bilo v marcu rojenih 6 otrok, umrli so pa Ivanka Z^gar, Ana Mušič in Marijana Teran. V Kamni gorici sta se poročila Alojz Bratina ln Terezija Šolar, umrla sta pa Ana Golmajer iz Sp. Lipnice in Marija Cerne roj. Mulej, ki je bivala zadnje čase v Radovljici. Stara je bila šele 28 let in umrla je kot žrtev materinstva. Bilaa je urdnica pri dež. svetu v Radovljici in soproga viš. orožniškega straž-mojstra Franca Cerneta. — Oddaja klavne živine. Prel vojno živinoreja na Gorenjskem ni imela izključno lastne gospodarske podlage, temveč je bila deloma navezana na 'kupljeno krmo. Kmetovalec nič ne prihrani, če živino slabo krmi, temveč sd sam škoduje. Bolje je imeti manj živine in to krmiti dobro, kakor pa več živine slabo krmiti. To velja zlasti za krave. Na to so bili opozorjeni kmeto- valci sadnje dni, ko je povpr«*^e\ cnjje pa živini na Gorenjskem veliko. — Jubilej kamniškega slikarja Koželj*. Znani kamniški slikar Maks Koželj, ki je razstavil svoja dela na umetnostni in obrt-n irazstavi v Kamniku, je praznoval te dni 601eUiico rojstva. Rdeč! križ poroča V Poizvedovalnem uradu Italijanskega Rdečega križa, avtonomna sekcija v Ljubljani, Via Anelia Rea *Gosnosvetska cesta 2 II, naj se med uradnimi urami od S.30 do 12 javijo: Diz Ivan. Je v lava* Zdenko. Mastnak Ana. odvetnik To^. Franjo, strojni ključavničar Zupan Anten; dalje osebe. Ju so poslale p3kele našle Injim: Velde Al"jz, Sever Franc, ircxii-^J ~>~. - - — . Fečnik Jože. HoCevar Ivan. Boh Franc. Muster Jc>e. 7 JTlnV*« PC - - ' v-dic Stanislav. Vi.lic Anton. Fink Franc. Marinč Martin. Kafri Adolf, Zupančič, fivaj-ger Franc. Peterle Alojz. Peršm Gabrijel, cvrnie Franc, Zalar Matic, Arko Anton, Bpreicer Ana, Starusa Ivan, Staniša J^že, r.Iamilovič Avgust. Paketi za vojne ujetnike civ. internlran-ce, konfinirance m jetnike v zaporih ae sprejemajo od 5. aprila t. 1 Ualje vsak delavnik pa nastopnem redu (za prejemnike z začetnimi grkaml imen): pondeljek: A, F, C, C; torek: D. E, F, G, H; sreda: I. J. K, L: četrtek: M. N, O, P; petek; R. 5, a. T: sobota: U. V. Z. Z. — č*as sprejema od pol 9 do pel 12 in od pol 4 do pol 6. ob sobotah samo o.l pol 9 do pol 12. Radio Lfubljana BREDA, 7. A 1*1 JILA IMS XXI. 7.30: Lahka glasim. H.00: Napoved či — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošč«. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved Časa — Po. ročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Orkester vodi dirigent Gallino. 13.4">: Operna glasba, 14 00: Poročila v ltaHjanflc3ni, it.io: Orkester O-tra vodi dirigent Barzizza. 1 <.30: Koncert Tria Emona. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved t ila v itali- janščini. 17.1o: Koncert kitarista Stanka Preka. 17.35: Godalni orkester vdi dirigent Angelo. 19.00: ■ Govorimo italijansko« —- poučuje prof. dr. Stanko Lchll, 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in nap. vi. 20.00: Napoved časa - Poročila v italijanščini. 11».43: Pesmi in naprvj 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih degod-kov v slovenščini 20 40: Radio za diužujio. 21.25: Devet Beethovnovih simfonij: Simfonija št. 5 op. 67 — vodi dirigent Her-bert von Karajon. 22.00: Operetna ^Ja^ha na ploščah. 22.10: Orkester pesmi vodu dirigent Angelini. 22.45: Poročila v Italijanščini. I 31 7\ DARMOL II miglior lassativo mjboljše odvajalno srodstvo NALI OGLASI KLOBCCARNA •PAJR« vam strokovno osnaži, preobilka ln prebarva vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. —• Se priporoča Rudolf Pajk, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38, Miklošičeva cesta 12 /nasproti botela Union), STARO GUMO in gumaste odpadke plača najbolje >Meta-liat nasproti Delavskega doma. TRAJNO ONDVLACMO s Šestmesečno garancijo v modernih frizurah vam napravi »Salon Merlak«, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 76. INSERIRAJ v »Slov. Narod«1 Grande vendita fisarmoniche Velika prodaja harmonik ModelU 194S-XXI Modeli 1943-XXI La SOC ITA LIANA NOTA D'ORO đi OSMO (Aneona) avvisa I'affezionata Clientela che sono pronti i nuovi modelli »Italiac e »Impero« 1943. Ai primi acquirenti la NOTA D'ORO offre a prezzi speciali le seguenti 300 fisarmoniche: obvešča svoje drage stranke, da so izgotovljeni novi modeli »Italia« in >Impero« 1943. Prvim kupcem nudi NOTA D'ORO po posebnih cenah sledečih 300 harmonik: N. 200 mod. ITALIA, 34 N. 100 mod. IMPERO. 41 tasti, gumbov, tasti, gumbov. 60 120 bassi, basov, bassi. basov. vod ln glasov vod ln glasov 2«—4« 3" ""8% 1 rejf • per za per za I* 1000 I* 2600 Nei prezzi suddetti e compresa 1'elegante e robusta C U S T O-DIA in fibrone nero. fabbricata appositamente da una delle primane V a 1 i g e-rie Ttaliane Inviare Timporto con Tordina-zione. unitamente a questa in-serzione. alla V omenjenih cenah jo vključena elegantna ln trpežna ŠKATLA iz črne fibre, Id Jo posebej izgotavlja ena vodečih italijanskih toiv barskih tvornle Po5!jIte znesek z naročilom skupaj s tem oglasom tvrdki AtodtUo »ITALLA« <*onna terodinunica — Tastiera >rerettata ta gilamuue — Voct dj ortt tonalit* to 2« C a 4a — •^oodi di bctulla ~ Deco -tzionJ crotnate — Garaosža 3 ion- Modri »11AUA« Aerodinamična oblika — Tastatura Patentirana tx alumictia — Močan Slu t 2. to 4. - Dno » betule sveiiti primerno pažnjo. Železo je rastlinam neogibno potrebno Čeprav =umu v izredno majhnih količi-• .ah. je železo rastlinam vendarle nepo-všno. Za prehranjevanje rastlin, za delo- vanje njihovih najvažnejših prehranjevalnih organov, zelenih (listov) in neželenih. ■ železo neobhodii: potrebno. Mlade raat-ime, ki j:h goj'mo v hranilni vodni razto-:-.r. i brez železa. kn;aJu leagirajo na po~ in:ui jkanje. Vidni pojav pomanjkanja železa pri ?a»t-Iinah je Lako i.:ienovima bledičnost «1» kF,rr<>7.;». (-in se pomanjkanje železa uveljavi, postanejo šo rastoči listi bledični ali i mnonozcloni. ;zgube svojo živo zeleno Bivo. Barvno izpieminjanjo se stopnjuje tako daleč, da so končn- Tsti jmežno beli. V rastlini se ne tvori več listno zetenfo ali klorofil. Kakor so pri: zal: poskusi znastvenikev, je mogeče rasti in ^-*o blecVč-nost o7dra\iti s pravočasnim dovajanjem železa, če kanemo v hinnilno raztopino nekaj kapljic ze*e razredčene železne razto-I ;ne v oblik' galice ali železnega kloiida. ozelenijo listi pri ugodni temperaturi znova v cekaj dneh. Učinok železa na bledične rastline je mogeče opazovati še jasnejše, če napišemo s čop "tem Damočenim v razredčeno raztojvno že omenjenih železmh soli na liste kakšno črke ali oesedo. čez nekaj časa ozelenijo listi na namazanih me»t;h in na njih se pozna črka ali napisana beseda. Želez je na namrszan-h mestih pron:kniiio v celice jn povzročilo tvorbo zoler.ila v klo-ofilnih zmeih. Za ta poskus so primerni zlasti rahlo mrežast'" list*, na primer sončnic. Ce želimo doseči, da bi postale rastline v vodni razt-pini brez železa bledične. moramo raztopino sestaviti zelo skrbno, ker jim zadostuje za tvorbo zelenila že izredno majhna količina železa. Paziti moramo pri sestavljanju, da preprečimo dV/-*top vsem snovem, ki bi mogle vsebovati tudi najmanjše količine železa. Pojav bledičnosti pri rastlinah v naravi Zanimtfvo je, da tvorijo izkaljene rastlinice raznih rastln (graha, kapusa, turšč;-ee, navadnih buč, navadne grašice itd.l, čeprav fjtoje v raztopini biez železa, običajno prve liste zelene. To jim je m goče :«tto. ker vsebuje seme nekaj železne rezerve, ki jo je dobilo od rastline matere, šele, ko je ta porabljena, so novo zrasli li-*ti klorotični. Zelenil-, ki je za prehran je-\anje rastlin velike važnosti, se ne tvori več, rastlina propada, in končno preneha živeti, če ji skušamo pomagati z dovajanjem železa, kakor smo opisali zgoraj, ozelenijo občajno najprej listna rebra, ozelenijo mladi, še rastoči listi, med tem ko razvijejo stari klorotičm listi le malo zelenila več, ker so zato izgubili že tvorne sposobnosti. Bledičn st pa ni pojav, ki go je izzval samo znanstvenik v svojih laboratorijih, temveč ga lahko pagest'"* vidimo tudi v naravi, če opazujemo v drevoredu divjega kostanja natančneje poedina drevesa, najboljše tako, cia se postavimo tesno ob deblo in gledamo vzdolž njega v cirevesn ) krono, bomo naredko zagledali med štev:l-nimj ozelenelimi vejami tudi talce, ki nosijo belkaste ali popol . rna bele liste. Ta pojav je pogost zlasti pr! starejših kestanjir. V največjo nevoljo vrtnarjev je pogosto bledična rucb' ena napriljuhnejsih vrtnih cvetlic, hortenzija. Neredko obeli za klorozo njivski slak. ki rase po m nog1 h njivah. Strokovnjaki so sest " li posebno listo rastli- ki na naših vrtovih rade obcle za bled čn stjo Med te i- t. ne spadajo: nekatere vrste hrastov, osladov ali medvejk, kostanjev, magnolij lobinij ah nepravih akacij, jelk, počkra.ščnjc in tudi nekatere ]<*nčnico. Vzroki bledičnosti rastlin Presenetljivo je. da se pri rastlinah, ki žive v zenalji, sploh pojavlja bledičnost. Saj zadostuje za tvorbo zelenila že najmanjša količina železa in ga je toliko vedno v zemlji. Ce se bledičnost kljub temu pojavi, so za to odločilni razni vzroki. Mogoče je, da je železa v zemlji dovolj, da pa ni raztopljeno in ga zato rastline ne morejo usvajati. Cesto povzroči netop-ljivost železa v zemlji apno. Pogosto se opazuje bledičnost na hruškah in breskvah, ki kot spalima drevesa rase j o ob hišnem zidu. Povzroča jo malta na v zemlji se nahajajočem zidu. ob katerem rase-jo drevesne korenine. Mogoče je tudi, da rastlina aLi nekateri njeni deli bolehajo, kar preprečuje usvajanje ali asimilacijo železa. Motnje so lahko v koreninah, v sok prevajajočih delih stebla ali v posameznih vejah in vejicah. Klorozi je podvržena v nekaterih krajih tudi vinska trta. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da je glavni vzrok prevelika vlaga v apnem zemlji. Ta povzroča v okolici korenin pomanjkanje kislin in koreninsko gnilobo. Z drenažo, rahljanjem zemlje, plitvim krčenjem in uporabo kratkih potaknjencev nastopamo v takih primerih uspešno proti bledičnosti. Končno se lahko pojavi kloroza tudi na j zdravem drevju, če prenaglo rase in se njegovi poganjki tako naglo podaljšujejo ! ter listi tako naglo tvorijo drug za drugim, j da dovedeno železo ne zadostuje trenutni večji potrebi. Tak pojav je mogoče opazovati na drevju, katerega krona je bila I med zimskim poč'tkom otrebljena in je pomladi naglo poganjala. Kako zdravimo bledičnost Iz povedanega bo lahko vsak vrtnar povzel, kako se obvaruje nastopanja bledičnosti v določenih primerih. Zanimalo pa ga bo tudi, kako že nastopivšo bledičnost zdravimo. Mnenje, da je najučinkovitejše zalivanje bledični h rastlin z razredčenimi raz- topinami (1:100) železa, m popolnoma pravilno. Železo zadrži namreč vrhne plasti zemlje in sploh ne prodre v globlje. Strokovnjaki priporočajo, da zdravimo bledične rastline z dovajanjem zemlji v bližini korenin obolele rastline železnih soli v trdni obliki, in sicer deloma v debelejših, deloma v drobnejših zrnih. Pri tem postopamo na poseben način, ki ga v okviru tega članka ne moremo opisati. Klorozo je pri sadnem drevju mogoče zdraviti rudi s škropljenjem listja z razredčeno raztopino železne galice (na 1 liter vode 1 g železne galice). Ta sol ne ozdravi samo kloroze, temveč \mliva ugodno tudi na tispevanje sadnega drevja in na tvorbo sadja. Škropiti moramo pred solnčnim zahodom, da kapljice ne izparijo. temveč da jih rastlina vpije. Prej so znanstveniki domneval L da vsebuje listno zelenilo samo železo. Ta domneva pa se je izkazala za preuranjeno. Res je železo za tvor j en je zelenila potrebno. Izkazalo pa se je tudi. da je železo prav tako potrebno neželenim rastlinam (na primer gobam). Ta ugotovitev je vodila do pravilnega sklepa, da pomanjkanje železa moti pravilno delovanje žive rastlinske substance, to je protoplazme ali pratvoriva, ki ga vsebuje vsak najmanjši sestavni del rastline, vsaka celica. Kloroza zato ni neposredna posledica pomanjkanja železa, temveč rezultat teh motenj in šele samo simptom bolnega stanja pratvoriva. Poleg kloroze poznamo pri rastlinah še druge pojave, ki so ji delno podobni. Ne smemo jih zamenjati. Gre za etioliranje in panaširanje. O etioliranju govorimo tedaj, ko rastlina obiedi zaradi pomanjkanja svetlobe. Panaširane rastline pa ka-raktezirajo lisasti oziroma pisani listi, ki so deloma zeleni, rumeni ali beli in podobno. Za panaširanje še ne vemo, kako nastane in kaj ga povzroča. Tnniško bojišče: sovražni tanki uničeni v nedavnih bojih epidemij. Ob maksimu sončnih peg se pa poveča ta odstotek na 20, odnosno na 50. ( S podobnimi raziskavanji se je pečal tudi , nemški fizik Mewes, ki se je zanimal v ■ zvezi s sončnimi pegami tudi za najvišje ali najnižje stanje vode. Solnčne pege vplivajo na človeka Zanimiva dognanja ruskega psihofizika čijevskega čudna sredstva prsti streti V starih časih se ljudje niso bali ?amo strele, temveč Še bolj grmenja. Zato so vedno r^rnišljali o sredstvu, ki bi jim pomagalo učinkovito zavarovati se proti streli in gromu. Mogočni rimski cesar Au-gustus se je posebno bal neviht. Končno je nekdo na njegovem dvoru odkril učinkovito sredstvo proti streli in gromu, namreč kožo morskega psa, Cesar si je dal napraviti plašč iz kože morskega psa in nosil ga je ob vsaki nevihti. Mislil je, da ga bo plašč obvaroval vsake nevarnosti in nesreče. V nekaterih krajih starega rimskega cesarstva so uporabljali ljudje kot zaščitno sredstvo proti streli mehurčke, v katerih imajo strupene kače strup. Pastirji so nosili take mehučke na klobukih in če je prihrumela nevihta, so se zatekli pod visoka drevesa. Ce je vendarle treščilo v drevo, so ljudje govorili, da so bogovi kaznovali s strelo pastirja za njegove grehe. prihaja namreč v pljuča in kmalu /-*Cne razjedati človeku zdravje. Vaquarez ie pred dvema letoma napovedal boj navadnemu prahu. Postavil si je skromno kolibo ter se preskrbel z živili in pitno voda Oboje je dobil z ladij, ki so odvažale dragoceno gnojilo. Toda mož v boju ni vrrdr-i žal, moči so mu po dveh letih odpovedal* in zdaj so ga morali odpeljati z otoki. Bl je že ves izčrpan in skoraj slep. Zdravnik: nimajo dosti upanja, da bi mu mogli rešit življenje, ker ima že močno razjeden^ pljuča. Rolo zlato pelikanov mu je iznoA-jedlo zdravje. Na soncu so opazili zvezdoslovci v začetku letošnjega leta izredno veliko skupino peg. Združene so bile v čudno obliko. Tri sončne pege približno v velikosti naše zemlje so tvorile pravilen trikotnik. Sončne pege so omenjali že v 13. in 14. stoletju kitajski zvezdoslovci. Peiuancem so bile pa znane že v času Inkov. Opazoval jih je pa šele Galilei leta 1610. z novo odkritim daljnogledom. Njegovo delo so nadaljevali pozneje jezuitski pater Chri-stoph Schreiner. Johann Fabrichis in Anglež Gariot. Tudi ti so z daljnogledi opazovali na soncu pege in potrdili to. kar je bil ugotovi: Galilea leta 1610. Sončne pege; obsegajoče 80 do 150.000 kvadratnih kilometrov so ogromne votline na površini ognjene sončne uble. Zvezdo-slovec Schwabe je na podlagi nad 200 let trajajočih opazovanj drugih zvezdoslovcev leta 1843. ugotovil, da se pojavljajo sončne pege periodično in sicer vsakih 11 do 12 let in da dosegajo v tem času svojo najvišjo in naj nižjo mejo. Po točnih ugotovitvah trajajo časovni presledki med enim in drugim minimum sončnih peg 9 do 15 let. Srednji časovni presledek pa znaša 11.25 let. Opazovanja in raziskovanja so tudi pokazala, da je naraščanje sonči vi h peg po minimu znatno hitreje od pojemanja po maksimu. Celo v času maksima se sončne pege ne pojavijo na vseh delih sončne površine. Protj obema tečajema so naj redkejše, naj-Sostejše pa severno in južno 15 do 20° od ekvatorja. Preko 20 stopinj zopet pojemajo in nad 30 0 postajajo zopet redkejše. Sonce nosi pege na svojem kroženju okrog osi seboj. Pri opazovanju pege na njenem kroženju ekrog fx>nčne osi se da določiti čas kroženja sonca približno na 26 milj. Kako pa nastanejo sončne pege? Zvezdoslovci si glede tega še niso povsem na jasnem. Postavili so več teorij, ki lahko veljajo vse za pravilne, toda dokaza o Pravem izvoru sončnih peg še nimamo. Znanost si prizadeva pojasniti ta naravni pojav in pri tem ari pomaga z vsemi sredstvi Praški profesor Zenger trdi. da so sončne pege posledice kro*enja planetov Jupitra, Saturna in Urana okr. 2 sonca Izmed teh treh planetov potrebuje Jupiter za svojo po tokrog sonca približno 12 let, torei to-Tko kolikor znaša orein'i ča.^>vni prispe- vek med enim in drugim maksimom sončnih peg. Sončne pege pa vplivajo tudi na našo zemljo. Ze kmalu po njihovem odkritju je bilo to ugotovljeno. Tako ie Riccioli leta 1651 izrazil domnevo, da utegnejo biti vremenske spremembe na zemlji v zvezi s učnimi pegam L Tudi Gerschel, ki je odkril planet Uran. je domneval, da so sončne pege v zvezi z vremenskimi oojavi na zemlji. Tudi moderna znanost ne oporeka vpliva sončnih pes na zemljo. Zdaj vemo. da prihajajo z izžarevanjem iz vesoljstva ogromne energije na zemljo in da zavzema v tem pogledu sonce kot središče po njem nazvanoga sistema eno prvih mest. Ne samo, da je sonce regulator dnevnega in letnega časa, po katerem se ravnajo ljudje, živali in rastline, temveč prihajajo od njega tudi drugi vplivi. Znano je, da pomeni vsak maksimum sončnih peg maksimum ogljenih zublje v in protu beranc, iz česar nastane močnejše izžarevanje sonca. In električni vrtinci in magnetični viharji ogromnih obsegov dosežejo našo zemljo, čeprav gre za 150 milijonov kilometrov dolgo pot. Posledica električnih vrtincev na soncu so napetosti v naši atmosferi, ki jih smatrajo učenjaki za povzročitelje vulkanskih izbruhov, velikih poplav, epidemij in naraščajoče umrljivosti. Praški profesor Zenger je dokazal, da so vsi viharji na zemlji solarnega izvora in da povzročajo električne izpraznitve na soncu v medplanitarni prostor v le-tem ciklonalna premikanja, in da so torej veliki viharji, severni sij, cikloni in električna in magnetična neurja učinki erupcij in drugih izrednih pojavov na soncu. Po najnovejših opazovanjih naj bi taki pojavi na soncu vplivali tudi na ' magnetno iglo. Prav tako spravljajo uče- j njaki motnje v radijskih oddajah in sprejemih v zvezo s kozmičnimi vplivi. Motnje se pojavljajo periodično in so v zvezi s kroženjem sonca okrog njegove osi. Ritem sončnih peg vpliva tudi na ljudi na zemlji. To so pokazala raziskovanja ruskega psihofizika Čijevskega leta 1904. Ta ruski učenjak je s svojimi raziskavanji in opazovanji dognal, da se pokažejo v 2400 letih človeške zgodovine ob minimih sončnih peg samo 5 r/c večjih izprememb v mentaliteti ter religioznih in psihopatičnih Prekletstvo »belega zlata44 Na enem izmed neobljudenih otočkov pred obalo republike Peru in Cile se je naselil nedavno Portugalec Alfredo Va-quarez. Moderni Robinson si je b?i vtepel v glavo, da bo zbiral belo zlato, obstoječe iz blata milijonov pelikanov, živečih na otokih. Kmetovalci v Cile in Peru visoko cenijo ta naravni gnoj, ki ga pa nihče noče zbirati. Kdor ga namreč hoče zbirati, mora računati s tem, da mu bo življenje prikrajšano za nekaj deset let. Tekoči prah Notranja kolonizacija v Bolgariji Roko v roki s smotreno agrarno pol za zagotcAitev prehrane gre v Bolgariji št rokopetezna nrtninja kolonizaciJHka. pol-tika, ki Je dosegi* v prvem letu razveself ve uspehe. Bol^ar-ja doslej spk>h še ni p\ znala politiki- B&8eljevaaja prebivalcev n«. rodovitni zemlji. Doslej so se naseljeva* ljudje v Bolgariji S:imo ra razdeJjtrnih komunalnih p;ljih. Ker pa komunalne sem-ljiške posojtti »komj ;*pl<>h m na razp*>- lago. je biio trobi to kolonizacijsko politiko zaključiti. Zdaj je vzela drAav.. koloni zacijsko politiko v svoje roke. 2e bivši km-" tijFki minister Bagrjanov jo predložil sobranju osnutek za_k >na o notranji kohmizi*-cij\ ki gro za tem. da se prec rjijo voi-.k-ledTre, na katerih se bo naselilo kmečko prebivalstvo. KRATKO VESELJK — Gospodična Mira. ali bl bflo vasem. oč^-tn po volji, če bi postaj njegov ast* — Mislim, da bi sra to r*-!r> vese j H3o.. . Njega vesele vedn«» misoroto« *tws i ri kakor monr Križanka št* 55 Besede psmenija: Vodoravio: 1. postaja ob prog« Ljubljana—Trieste. 9. mesto v Bački, 15. pripadnica afriške države, 16. neprijazen, jezen, 17. predlog, 18. srbsko moško ime, 19. grški junak pred Trojo, 20. izvor, začetek, 21. grška boginja 22. ribja jajca, 24. reka v Zapadni Indiji, 28. obrežna jezera ob morju (Benetke!), 30. pristaš stranke, ki se je udejstvovala v Franciji za časa revolucije, 32. plin, 33. veznik, 35. francoski skladatelj, 36. računska enota v višji matematiki. 37. krojaška potrebščina, 38. večerni ali jutrnji nebesni pojav, 39. izobčenje, prokletstvo. Navpično: 1. vsakdanje, naiven, puhel, 2. obljubljati, 3. narodni odpadnik, 4. nadležna žuželka, 5. bolgarsko mesto ob Donavi, 6. začetnici neznaneevega imena :n priimka, 7. bajeslovni letalec, 8. sveto-oLsemska oseba, 9. igralna karta, 10. koristen, uporabljiv, 11. rx>\n^suiska mera, 12. vrsta kraškega vina. 13. veznik, 14, vr->ta užitnih kostanjev, ki rastejo v južnih ieželah, 16. lepo vedenje, 17. zanikana oblika pomožnega glagola. 20. šaljiva zgod- bica (v dialektu). 23. če je strupena, je nevarna, 25. podzemska hodnika, 26. go sposka hiša, 27. otrok, 29. italijanski spo* reik, 31. predplačilo, 34. erbij. 36. vezntf RE^ITKV KRIŽANKE *T. 54. Vo d o r a v n o : 1. Kum, 3. Rabar, 7. TV-sa, 10. USA, 12. Krna, 1^. onemti. 14 noc 15. mik, 17. koran, 19. tona, 21. Edi. Iran, 25. la. 26. Unec, 27. ta. 28. Ivan 31. re, 32. osel, 34. la, $& veke. 3«. imenik, 37. vaja. 38. za, 39. Amon, 41. so 42. Aron, 44. ve, 16. oder. 18. že, 50. I**ei 52. Rif, 53. kava. 95. 9. Ana, 10. učen. 11 Anica, 16. Iravad 18. oda, 20. nos. 22. ffc 1 ivoe. 24. rikar. 2.. leno, 26. ulani, 29. vom. 30. Nin, 31. re* 32. Oka, 33. evo. 38. Zor in, 40. csa, 4^; rok, 45. Erato, 47. Bffal 1N žara, 49. p\n, 51. Sava, 53. kan i vik, 55. dna, 56 ako, 57. ara. [ GEORGEtt OHNET D. 47 PRODAJALEC STRUPOV ROMAN Viharno ploskanje je zaglušilo njegov glas. Kakor skozi meglo je videl, da so vsi njegovi prijatelji vstali in stopili s šopki v rokah k njemu, čutil je, da mu je Claniiron ovenčal glavo z mirto, ki jo je bil strgal z lestenca. Zaman se je otresal cmame, ki se ga je polaščala. Alkohol je bil že zopet posta1 njegov gospodar Posrečilo se mu je premagati nenadno telesne slabost, vstai je in kakor da se mu je hipoma zmešalo je pozabii na ves strah, na vse obljube. — Če naj bo to zadnja skupna pojedina, naj bo vsaj temeljita! — je vzkliknil In z nesigurno roko je segel po vrsti po vseh čašah, polnih različnih vin, ki jih med obedom niti opazil ni bil, m pil je v naglih duških. Njegovi prijatelji so pa navdušeno vzktikali: — Ah, stari prijatelj, zdaj vidimo, da si bil in ostaneš naš vodja? Sicer pa, česa bi so bal. Ura je Sele dve. Do večera se boš lahko še pošteno na-spal. Ne, tvojega samskega stana ne bomo poko- pali, temveč ga sežgemo. Prinesite punča! To bo svečana razsvetljava. V ozračju, zatemnenem z dimom cigar, so se zasvetili plamenčki ruma, modri in beli so švignili kvišku, padli nazaj in znova oživeli v obliki ognjenih jezikov. Kristijana je bila obšla neka čudna besnost. Zdelo se je, da se njegov ukročeni razum še upira zmagoviti strasti, toda kos ji ni bil več. Med prešernim smehom je Kristijan razlival goreči punč po prtu. Prt se je vnel, skledice s kompotom s pokale. Takoj so morali poseči vmes natakarji, da bi ogenj ne zajel še pohištva. Vznemirjeni res ta vrat er je pri-hitel pogledat, kaj se godi. Toda zdelo se je, da je Kristijan pijan še bolj, kakor je bil v najbolj burnih dneh. Strast se je bila nakupičila v njem v dneh treznosti in zdaj je s tem večjo silo bruhnila na dan. Vertemousse ga je hotel pomiriti, toda Kristijan je zalučal vanj steklenico, ki se ji je njegov prijatelj komaj umaknil in ki je razbila zrcalo za njim na tisoč koščkov. Obenem je Kristijan počil v histeričen smeh, ki mu je skrivil obraz in spačil usta tako, da se mu je že na obrazu poznalo, da mu je vzel alkohol vso razsodnost - — Pazite, da ne bo nesreče! — je zamrmral Longin. — Takoj napravimo temu konec, — je odgovoril Clamiron cinično. — Ko bo ležal pod mizo, mu niti na misel ne bo prišlo, da bi koga izmed nas ubil. Clamiron je pograbil srebrn pladenj, napolnil čašo s vročim punčem in jo postavil pred Kristijana. Z drhtečo roko jo je Kristijan dvignil in jo pove-šene glave molče izpraznil do dna. Prestrašeni nad svojim zločinom so ga prijatelji obstopili. Kar je zakričal: — No, vi, lopovi, zakaj pa ne pijete? Kaj se je zgodilo z vami? Gledate me kakor bik nova vrata. Ce smo že zaceli piti, se ne bomo ustavili na pol poti. Glej jih no, kako nedolžne se delajo! Saj z likerji sploh še nismo začeli! Naj takoj p rine so Vernierovega kraljevskega z žoltim trakom. Danes moramo izkazati čast najboljšemu izdelku našega doma. Ste slišali, natakar? In ko se zaskrbljeni natakar niti gani! ni, je Kristijan kriknil: — No, kaj spite0 Le čakajte, jaz vas že prebudim! Pograbil je dve steklenici, razbil eno ob drujro. potem je pa začel s srebrnim pladnjem razbijati po vrsti vse čaše in med divjim rezanjem je hotel prevrniti še mizo, pa so mu odpovedale moči. Zamolklo je vzdihnil in omahnil v naslanjač. Oči so mu postale steklene od pijanosti in glava mu je kimala od desne na levo. Nesrečnež ni več vedel, kaj se godi z njim. V naslednjem trenutku so se odprla vrata salona in na pragu se je pojavila Etiennetta Dharielova v črni obleki, s čipkami na kostanjevih laseh, nekoliko bleda, toda mirna in samozavestna, — Ah, vas smo pa res pogrešali na naši pojedini, — ji je dejal Longin trpko. — Glejte, v kakšnem stanju je ta nesrečnež! — No, zdi se mi, da j* bem srvl aa zakonsko zvezo, — je odgovorila Etiennetta posmehljivo. — Kaj pa nameravate zdaj storiti s tem vzornim Se ninom? — Vrag naj me vzame, če vem, — je odgovoril Vertemousse. — Tu ne more ostati, domov ga p* tudi ne moremo odpeljati. — Mirno in prijateljsko »mo se zabavali, — je pripomnil Clamiron, — on je pa vedno v vsem pretiraval, saj ga poznate. — Pomagala vam bom, če hočete, — je dejala Etiennetta. — Spravite ga doli v moj avto. Odpeljem ga k sebi na dom in poskrbim, da se iztrezni — Nikoli nismo dvomili, da ste mu dobra prijateljica, draga Etiennetta! — Kajne? Da, tako se maščujem za vso sramoto, kar mi jo je Kristijan nakopal. Vražji plamen ji je švignil iz oči — Stopim naprej, da naročim šoferju, kar je treba. Sledite mi___In če mi njegova rodbina niti zdaj ne bo vsaj malo hvaležna, bom za vedno ozdravljena in nikoli več se ne bom ukvarjala * dobrimi deli. — Kar pojdi angel. — je zamrmral Clamiron. — In če ti bo kdaj potrebno moje pričevanje, da si res plemenita, ti bom rade volje na razpolago. Prijel ie Kristijana pod roko, LonHn ga je prijel z druge strani in z združenimi močmi sta ga odvlekla iz salona. Vertemousse mu je potisnil klobuk na glavo in tako so ga odvlekli tega živega mrliča, ki so se noge kar šibile pod njim in ki sploh ni vedel, kje je. Odvlekli so ga po stopnicah doli in ga položili v a-v-to. Dre ju je Josip ZapaaW — Za Narodno Fran Jemn — Za inaeratni de) Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v L jablan*