Oožk O vi» .'mL' I U 931 krst,. prilog. poštnina plačana V gotovini. Leto m, štev. 279 LJubljana, četrtek J. decembra 1931 Cena 2 Din Ljoravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Teieton št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. InseratnJ oddelek: LJubljana, Selen-burgova ui. 1 - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Teieton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 78 180 VVien St 105 241 1 H - ' [ 1 - s m Naročnina znaša uiesečno 25 — Um, za inozemstvo 40— Din- Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon ŠL 3122 3123. 3124. 3325 in 3126. Maribor: Aleksandrovs cesta 13 Telefon it 2440 tpoooči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telet it 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oslasi po tanfu Flandinova misija v Londonu Možnost trancosko angleSKega gospodarskega zbli- žanja ! PROSLAVA 1. DECEMBRA Po vse! Jugoslaviji in tudi v inozemstvu so se vršile velike patri' jotične manifestacije Pariz, 2. decembra sj. Francoski finanč- • • = svoiega »izleta« v An- m minister se je s »LS maSZ SMi^ ii Jeg o v o ^>o to vanje brez vsakega služben*-SI znlčaja. Toda, čim je Flandin prispel v fondci -a je že povabil angleški zunanji minfster str John limon na večerjo, katere sta se udeležila tudi angleški finančni minister Nevdlle Chamberlain m trgovinski Sstor Runciman. Tako se je Fiandmov noset hinoma izpremenil iz prijateljskega športnega obiska v važen politično-gospo- darski sestanek. . Med Francijo in Anglijo je nastalo namreč zelo neprijetno razmerje, odkar je Anglija uvedla zaščitne car,ne ter s tem občutno prizadela francoski fevoz v Anglija Flandm^va naloga je zato bila, da to težko ozračje razčisti in si potom osebnih razgovorov napravi lastno sodbo, na kakšni novi podlagi b, se dalo ustvariti novo zdravo -nspodarsko razmerje med Francijo in Anglijo. Iz parlamentarnih govorov v Londonu se da namreč razbrati, da Anglija ne namerava ostati pri sedanjih carinskih odredbah, temveč misli uvesti nov zasoitm carinski sistem z maksimalno in no tarifo in temu odgovarjajočimi^ trgovinskim,: pogodbama, kakor ga imajo sedaj skoraj vse države v Evropi. Toda v tem primeru bo treba sedanje franeosko-angle-ške gospodarske odnošaje popolnoma preu- " ' Francija je torej začela zelo spretno potom svojega finančnega ministra sondira,ti teren za novo gospodarsko politično akcijo dočim so se vse druge države zaenkrat omejile na diplomatske note. Tako je nemška vlada pooblastila svojega poslanika Neuratha, da začne »prijateljska pogajanja« z angleško vlado in da prouči, ali m r koliko nove carine kršijo obstoječe trgovske pogodbe med obema državama. Angleške zaščitne carine namreč zelo ograza-jo nemški izvoz v Anglijo, ker gre za ce-lih 12% celokupnega nemškega nzvoza v Veliko Britanijo Tudi belgijski poslanik je dobil nalog, naj sporoči angleški vladi, da nove carine resno škodujejo belgijski volneni, sv.Mni in stekleni industriji, holand-sfti minister pa jo je opozoril , da se angleško blago še vedno brez vsake carine uvaža v Nizozemsko. Samo Z edin j ene države so opustile prvotno nameravani protest m nameravano 50% zvišanje carine na vrednost uvažanega blaga dz Anglije, ker se je izkazalo, da je zaradi novih carin prizadet samo 1-5% celotnega ameriškega izvoza v Anglijo. Minister Flandin pa se ni razgovarjaJ pamo o francosko-angleških trgovinskih odnošajih, temveč se je izčrpno pečal tudi 7, ostalimi še nerešenimi angleškimi gospodarskimi vprašanji, ki so velikega po- mena tudi za Francijo. Razpravljalo se je med drugim o problemu nemških reparacij in nemških privatnih dolgov, zlasti pa o stabilizaciji funta. Nenadni padec funta je porazno vplival tudi na francoske finančne kroge, ker so francoske banke, ki imajo v 6vojih blagajnah velike množine angleških vrednostnih papirjev, utrpele zopet velike izgube, kar je imelo za posledico tudi padec delnic franooskih bank na pariški borzi. Angleški službeni krogi se sicer tolažijo, da je ta padec samo prehoden pojav, ter si ga tolmačijo na ta način, da je angleška trgovina pred uvedbo carin naročila ogromne množine blaga v inozemstvu, katero je treba sedaj plačati, za kar pa zaradi velikega obsega na,ročil primanjkuje inozemskih deviz. Vendar trdijo dobri poznavalci današnjih angleških razmer, da je pravi vzrok iskati v nezaupljivosti angleških mas do funta, ki se kaže posebno v tem, da kupujejo An» gleži vse, kar jim pride pod roko, zlasti pa nepremičnine, kar je naraven pojav v dobi inflacije in ta.ni, kjer stoji denar pred temno nego tov osta-o. Francija ima kot veleizvoznica in velika angleška uipnica sama velik interes na tem, da preneha trajna nestalnost angleškega denarja, ki onemogoča vsako pravilno kalkulacijo. Z ozirom na to je baje minister Flandin -<4o ponudil Angležem stabilizacijsko posojilo, seveda le, če bi Anglija bila obenem pripravljena dati kake protikoncesije v carinski tarifi. Angleži j bi pa zopet želeli, da v tem primeru tudi | Francija prekliče 6vojo dodatno 15 odst. carinsko doklado, s katero je odgovorila na angleške zaščitne carine. zf!asti pa, da naj ukine carino na angleški premog, ki je silno oškodoval angleško premogovno industrijo. Izvoz v Francijo je namreč padel za nič manj kot mil j on ton premoga. Francoski finančni minister se je razgo-varjal z angleškimi državniki sicer kot popolnoma zasebna oseba, vendar so njegovi razgovori rodili ta uspeh, da se je ipokazala možnost francosko-angleškega gospodarskega zbližanja. V to svrho bo v najkrajšem času pohitel v London za finančnim ministrom še francoski trgovinski minister Rollin, ki bo začeta pogajanja nadaljeval. Angleška vlada najbrže ne bo imela po-ipolnoma gluhih ušes za francoske predloge. Koncem januarja namreč zapadejo ipodporni krediti Francoske bamke v znesku 15 milijonov funtov, ki bi v primeru, da jih Francija ne bi hotela podaljšati, tzanesli še večjo zmešnjavo v že sedaj tako težavni angleški finančni položaj. Po-lleg tega pa obstoja na obeh straneh iskrena želja, da se na vsak način prepreči carinska vojna med obema državama ter da se mirnim potom uredijo sedanja gospodarska nesoglasja. Odgoditev indijske konference Delo konference bo nadaljeval v Indiji poseben izvršni odbor - Manjšinsko vprašanje v Indiji je ostalo nerešeno London, 2. dec. d. Po dvomesečnem zasedanju je bila včeraj zaključena druga indijska konferenca, ki je bila odgodena na nedoločen čas. Na zadnji sej" je Macdonald prečital poslanico kralja, ki naproša delegate, naj ne ■izgube poguma zaradi velikih težkoč v njihovi nalogi. Kralj izraža željo, naj bi velike indske skupnosti še nadalje hodile po poti sodelovanja .in mirnega razpravljanja svojih vprašanj. Sedanja vlada vztraja na zagotovilu, da bo preneše.na odgovornost na osrednjo in pokrajinsko zakonodajo Indije z gotovimi jamstvi gtlede na finančne in nekatere druge obveznosti ter manjšine v prehodnem času. Macdonald je poudarjal, da se priznava slej ko prej pristaša vseindske državne zveze in da bo vlada skušala storiti vse za odstranitev težkoč, ki se pojavljajo proti uresničenju tega načrta. O neuspehu konference se po njegovem mnenju ne more govoriti, ker prekaša doseženo najbolj optimistična pričakovanja. Macdonald je nato .predlagal, naj se ime- Nov padec angleškega funta Francija pripravljena za sporazum z Anglijo o novem valutnem režimu Tudi Nemčija uvaja uvozne prepovedi za angleško blago Pariz, 2. decembra s. Angleški funt se je od včeraj zopet popravil in se na današ-borzi učvrstil. Londonska deviza se je držala na tukajšnjih trgih mnogo boljše kot v Londonu, kjer je znašal tečaj pri otvoritvi 82.625. Trenutno se še ne da reči, ali se je današnje izboljšanje izvršilo s posredovanjem s francoske sitrani. Dobro stališče angleškega funta se je preneslo tudi na trg z vrednostni,mii papirji. Pariz, 2 decembra, d. Na včerajšnji borzi je znašal zaključni tečaj funta 84.375. Močni padec angleške devize v zadnjih dneh je pričel sedaj resno vznemirjati tudi francoske finančne in gospodarje kroge. Francoska banka je izgubila pri svojem imetju funtov, ki ga ceni jo na 7 -mili« jard frankov in je bilo v njenem tedem-kem izkazu še vedno navedeno po starem tečaju (funt šterlingov — 124 frankov) nad 30 odst Tudi mnogi francoski uvozniki so imeli znatne izgube. Pariz, 2. decembra. AA. Glede na nenadni padec funta sodijo v tukajšnjih finančnih krogih, da bo trgovinski minister nuje izvršni odbor konference, kn bo zboroval nadalje v Indiji ter ostal v »vezi z vlado. Tudi dosedanji odbori konference naj bi nadalje razpravljali v Indiji, pozneje pa naj bi se delegati vnovič sestali h konferenci, da končnoveljavmo .prouče celotni načrt. Doslej nerešeno manjšinsko vprašanje naj bi čimprej uredili Indi sami, ker bi bila drugače vlada prisiljena, da ga sama začasno uredi. Gandhi je v imenu vseh delegatov izrekel ministrskemu predsedniku zahvalo ter pristavi,!, da bo ponovno proučil Macdonaldove iizjave z namenom, da popolnoma spozna njihov smisel, če bo prišel do mnenja, da se pota Indije in Velike Britanije križajo. ga ne bo mogla zadeti nobena krivda. Macdonald je nato ,ponovno povzel besedo ter je zlasti apeliral na Gandhija, naj hodi po poti sporazumevanja in sodelovanja, da omogoči avtonomno vlado v Indiji. Nato je konferenco odgodil za nedoločen čas. Delegati so se poslovili v najboljšem razpoloženju. Rollin odpotoval v London, da se definitivno dogovori o pogojih za čim tesnejše finančno-trgovsko sodelovanje med Anglijo m Francijo. Francoski veleposlanik v Londonu De Fleuriau še nadalje konferira s pristojnimi angleškimi krogi, s katerimi je konferi-ral že finančni minister Flandin za svojega bivanja v Londonu. Gre za stabilizi* ran je angleških kreditov, pri čemer bi francoska vlada in francoski finančniki dali Angliji podporo pod pogojem, da da angleška vlada gotove koncesije za francosko uvozno blago. Fleuriau je obvestil angleškega zunanjega ministra Simona, da bi bila Francija pripravljena sporazumeti se z Anglijo o novem valutnem režimu. Berlin, 2. decembra. AA. Zaradi stalne« ga padanja funta in zaradi angleških carin namerava nemška vlada uvesti uvozne prepovedi za naslednje angleške proizvode, premog, tkanine, platno, šivalne stroje, bombaž. Beograd, 2. decembra, r. Prestolnica je včeraj dostojno proslavila naš največji nacionalni in državni praznik, praznik uediajenja. Vse mesto je bilo v zastavah. Beograjske ulice, ki jih je pobelil prvi sneg, so imele prav praznično lice. Okrog 9. dopoldne so meščani vseh veroizpovedi hiteli v svoje cerkve, da prisostvujejo svečanim službam božjim. Glavna svečanost se je vršila v Sabornj cerkvi, kjer je opravil molitve patrijarh Varnava ob veliki asistenci duhovščine. Cerkev je bila nabito polna. Pred glavnim oltarjem je bil na desni prestol za Nj. Vel. kralja in kraljico, ki sta med navdušenimi ovacijami občinstva prispela ob pol 11. v cerkev, kjer je že bila zbrana celokupna vlada s predsednikom generalom Živkovičem na čelu Navzoč je bil tudi celokupni diplomatski z>bor, vsa generaiiteta in admiraliteta, uradništvo ministrstev ter mnogoštevilni predstavniki vojaških in civilnih oblasti, raznih korporacij in društev. Po cerkvenem opravilu je imel patrijarh \arnava kratek nagovor, v katerem je podčrtal pomen narodnega praznika in prosil blagoslova za uspešen razvoj Jugoslavije v korist kralja, naroda in države. Ko sta Nj. Vel. kralj in kraljica zapuščala cerkev, je godba zaigrala državno himno, občinstvo pa je prirejalo vladarski dvojici na vsej poti do dvora viharne ovacije. V maršalatu dvora so se ves dan vpi» savali v dvorno knjigo najrazličnejši predstavniki diplomatskega in konzularnega zbora ter mnogoštevilni beograjski meščani. Svečane službe božje so se vršile tudi v katoliški, starokatoliški in protestan-tovski kapeli ter v sinagogi :n džamiji. Beograjsko Sokolstvo je proslavilo narodni praznik 9 krasno uspelo akademijo. Akademije so se udeležili tudi zastopniki kralja, predstavniki vlade in zastopniki mnogobrojnih kulturnih in nacionalnih organizacij. Navdušene ovacije kralju in državi v Zagrebu Zagreb, 2. decembra, r. Tu se je že na predvečer državnega praznika razvila po mestu velika manifestacijska povorka, ki so se je ud dle žil i zlasti akademska orala d i-na, narodno delavstvo in meščanstvo. V povorki so korakale tri *od>be. Manifestan-ti so prirejali navdiuše^e ovacije Nj. Vel. kralju in Jugoslaviji. Slišati je biio tudi ostre vzklike proti narodnim izdajalccm in neprijateljem naše države. Včeraj so se vršile v vseh cerkvah svečane službe božje ob navzočnosti najvišjih predstavnikov civilnih in vojaških oblasti. Opoldne je ban savske banovine sprejemal čestitke. Zvečer se je vršila zabava zagrebškega So* kolstva v vseh prostorih hotela »Esplana-de«c. Zabava je odllično uspela. v Splitu Split, 2. decembra r. Za trinajsto obletnico narodnega uedinjenja je bilo mesto praznično okrašeno. Zjutraj se je vršila budnica, nato pa so se pričele cerkvene svečanosti v posameznih cerkvah. Ob 11. dopoldne se je vršila svečana seja sokolske župe, kateri je prisostvovalo najuglednejše občinstvo. Mestni župan je odposlal v imenu vsega prebivalstva vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. v Južni Srbiji Skopi je, 2. decembra r. Ob veliki udeležbi prebivalstva je vsa Južna Srbija svečano proslavila včerajšnji narodni praznik, posebno Skoplje. Po službi božji se je vršila v Sokolskem domu svečana seja sokolske župe, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki oblasti, župni starosta Rade Ubanič je imel lep nagovor o pomenu 1. decembra. Ob 11. dopoldne je ban žika Lazič v banski palači sprejemal čestitke. V zetski banovini Cetinje, 2. decembra r. Proslava 1. decembra se je vršila po vsej zetski banovini zelo svečano. Pri proslavi so sodelovala vsa sokolska, nacionalna in Kulturna društva, tako da se je razvila res v pravi narodni praznik. V večjih krajih so se vršile poleg svečanih cerkvenih svečanosti tudi sokolske akademije in narodne zabave. Bratska manifestacija v Pragi Praga, 2. decembra, h. Včerajšnji jugoslovenski držav, praznik se je razvil v Pragi v veliko manifestacijo nerazdružljivega bratstva med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Poleg predavanja v radiju je priredil jugoslovenski poslanik dr. Grisogono v prostorih poslaništva svečano recepcijo, ki so se je udeležili mnogoštevilni člani jugoslovenske kolonije brez razlike političnih naziramj in prav tako mnogi prijatelji Jugoslavije iz čeških krogov. Pri sprejemu so bila zastopana vsa ministrstva, razni uradi ter razne kulturne, gospodarske in politične organizacije. Recepcije se je udeležil tudi novi pravoslavni škof Grdanički, ki je bil nedavno izvoljen za škofa v Podkarpatski Rusiji ter udeleženci ekskurzije ljubljanskega držav-aega konzerva torij a pod vodstvom svojih profesorjev Ravnika in Osterca. Dijaki bodo ostali nad teden dni v Pragi, kjer bodo proučevali glasbeno življenje. Zvečer so priredile združene organizacije JČL, Kola, dijaške organizacije »Jugoslavije« in Jadranske straže pod pokroviteljstvom poslanika dr. Grisogona in pri-matorja dr. Baxe v veliki Smetanovi dvorani v Obeonem domu svečano akademijo. Na akademiji sta bila kot zastopnika predsednika republike navzoča kancelar dr. Šamal in general Blaha, minister za narodno obrambo Viskovskv, notranji minister dr. Sla vik ter močna deputacija jugo- slovenskega pehotnega polka iz Bencšova. Najboljša točka programa je bila klavirsko izvajanje ljubljanskega glasbenega profesorja Ivana Noča. Vsi današnji listi iposvečajo včerajšnji proslavi jugosloven-skega narodnega praznika obširne članke. Koncert v Olomucu Olomouc, 2. dec. Tukajšnje pevsko društvo »žerotin« je skupno z odborom češko-slov.-jugoslov. lige in sekcije Zveze čsl. častnikov v Olomoucu priredilo snoči v dvorani mestne redute velik koncert v proslavo- jugoslovenskega državnega praznika in 10-letnega vladanja kralja Aleksandra I. Na odlično uspelem koncertu je imel slavnostni govor predsednik olomouške Csl.-jugoslov. lige, znani delavec za naše kulturne in posebej še literarne stike g. dr. Bohuš Vybiral. Ostali program je obsegal izključno jugoslovenske točke. (Baranovič, Dugan, Grgoševič, Krstič, Hatze, Hubad, Lisinski, Adamič in J. Gotovac.) Mešan zbor »žerotina« je zapel Hubadovo »Gor čez jezero«, orkester Filharmonije pa je izvajal Adamičeve »Ljubljanske akvarele«. Prireditev je stala v znamenju iskrenih in pre-srčnih simpatij do Jugoslavije, ki jih je Olomouc pokazal že ob mnogih prilikah. Slavje bratstva in uedinjenja v Brnu Brno, 2. decembra. Proslava jugoslovenskega narodnega praznika v Brnu je vsako leto svečanejša in gotovo že ena najlepših v vsem inozemstvu. V soboto zvečer je bila slavnostna predstava v deželnem gledališču. Po obeh državnih himnah je izpregovoril g. dr. Jan Lenfeld, profesor veterinarska visoke šole, starosta Druge sokolske župe, ki je znan po svoji aktivnosti v češkoslovaških legijah. Temperamentnemu govoru je sledila Kovaroviceva opera »Na starem be-lišču«, katere besedilo je posneto po povesti Božene Nemcove >Babicasc. Dirigiral je A. Balatka. Višek svečanosti pa |e bila v nedeljo dopoldne slavnostna akademija v Besednem domu, ki jo je oddajal brnski radio. Predsednik ČJ-lige prof. inž^ V. Hlavinka je govoril v imenu lige in še 14 drugih korporacij. Sledila je Šeborjeva predigra opere ^Preprečena svatba« in Dvorakov Slovanski p!erali sprejeti nizke cena ameriških ponudb. MOGOČNA PROSLAVA NARODNEGA PRAZNIKA V SLOVENIJI Pomen narodnega In državnega praznika 1. decembra se je tako močno ukoreninil v slovenskih srezih, da že ni več občine in fare, kjer se ne bi proslavil ta pomembni dan. Tudi letos je seveda z najlepšim zgledom prednja-čila Ljubljana, a njej ob bok so s? krepko postavila ostala na6a mesta, trgi in narodno zavedne vasi. Iz mnogih krajev smo že včeraj prejeli številna poročila o lepih, učinkovitih slavjih. Tekmovale so šole z mično Izbranimi sporedi, a vsepovsod, kjer je jugo slovensko Sokolstvo ustvarilo svoje postojanke, je bila proslava še tem le>ša in pomembnejša. Praznik uedinjenja nam je postal pravi praznik drža.ljanske sloge in nedeljene iskrene ljubezni do domovine! Praznovanje v Ljubljani Praznik uedinijenja je bil letos svetal in izredno svečan Že v ponedeljek popoldne so zapfepolale 6 hiš v mestu trobojni-ce, zvečer pa je bilo oddano z Gradu 21 topove k iih strelov. V lepem jutru prvega decembra je bila vsa Ljubljana s predmestji vred v svečanem okrasju. V pravoslavni kapeli v vojašnici Vojvode Mišica je ob 9. zjutraj opravil bla* godarenje prota g. Budimirovič. Prisostvovali so gg. ban z drugimi zastopniki javnih uradov, general Popovič z oficirskim zborom, župan dr. Puc in ostali predstavniki raznih avtonomnih oblastev G. prota je opisal pomen državnega praznika v krasnem domoljubnem govoru, iz katerega posnemamo: Trinajsto leto je že poteklo odtlej, ko je dobil 1. december svoje najsvetlejše mesto v naši novi zgodovini in postal tako državni m narodni praznik. S 1. decembrom 1918 je bila manifesti,rana enodušna volia složnostj vsega našega tro-imenega naroda s svečano proklatnacijo uedinjenja pod m-očrvm vodstvom naše proslavljene narodne dinastije Karadjor-djevičev. Divjala je svetovna vojna skoro po vsej evropski celini, — nismo bili krivi mi. Toda. nikdar nismo obupali 'n se strašili žrtev. V naših dušah je vzniknU samo en vse objemajoč občutek. Bila je to ljubezen do svobode in do naše rodne grude Doživeli smo svoj veliki petek in preživeli našo narodno Golgoto, a prišel je praznik našega vstajenja in edinstva. Sledili so še drugj zgodovinski dogodki in popolnoma na* je zedinil šele z odločno in krepko gesto naš veliki kralj Aleksander. Važni so trije datumi v letih 1929/1930: 1. januar. 3. oktober in 6 september. V r.azivu naše lepe države Jugoslavije je simbolizirana težnja našega naroda in davna ideja popolnega državnega in narodnega edinstva O čemer 6o sanjali naši naivečji in najboljši sinovi, za to sedaj dolgujemo hvalo našemu ljubljenemu vladarju. S tem. da se pooebei še poklonimo vsem borcem, ki so se žrtvoval, za svobodo in uedinjenje domovine, se moramo letočano počutiti ponosni in veliki v volji, da nadaljujemo delo svojih velikih prednikov. Ob 10. je pel v stolnici Te deum g. Škot dr. Gregorij Rožman ob številni asistenci. Svečanega obreda so se udoežiLj ban dr. Marušič. podhan dr. Pirkmajer, komandant mesta general Popovič. župan doktor Puc z občinskimi svetniki, predsednik v iS* jega deželnega sodišča dr. Rogina, rektor dr. Šerko, velik zbor ostalih predstavnikov in množica vernikov Pred cerkvijo je bila postavljena častna četa vojakov ter je igrala godba dravske divizije. " Zvečer je bil po mestu vojaški mirozov. V povorki, ki jo je otvorila vojaška godba, so korakale množice nacionalnih Ljubljančanov, posebno še mladine. Ljubljanska šolska mladina se je dopoldne udei'.ežila 6vojih šohkih maš, nakar se je v vsakem zavodu vršila proslava z izbranimi sporedi, obsegajočimi predavanja, petja in deklamacije. Na akademiji Ljubljanskega Sokola Predvečer praznika Uedinjenja. V veliki dvorani Uniona se zbira velikanska množita ljudi vseh starosti. Mladina je prva Starejši ljudje med njo kar izginjajo. In morda je marsikomu malo čudno pri srou. ko vidi povsod okoli sebe toliko mladih, živih oči. Galerije in stojišča so nabito polne. Nazadnje še prazne sedeže zasedejo eiegaro&ne dame in gospodje. V prednjih vrstah sede zastopniki političnih, prosvetnih in vojaških oblastev. Vsi so zbrani. Ura je osem. Sokolski večer se pričenja! V močnem ritmu preplavljajo veliki prostor zvoki stare slovenske koračnice: »Naprej zastave Slave!...« Izza zaves prikoraka na oder najmlajša četa krepkih S okolice v kakor en mož Za en trenutek se ustavi — in že je sredi svojega, že nekaj let znanega bojnega plesa, ki se z upornimi, zdaj bojno razpoloženimi, zdaj otožno mehkimi gibi čudovito zliva z znamenito Jenkovo pesmijo. To je bil uvod večeru, ki dela Ljubljanskemu Sokolu, zlasti pa mladim naraščaj-n::kom zaradi vzornega podajanja, vso čast Mladi borci so odkorakali z odra med viharnim ploskanjem. Zaslužili so polno priznanje. Naraščajnikom so sledili člani s konjem. Za njimi je nastopila ženska deca s prostimi vajami. Drzni skoki članov čez konja so na mah osvojili vse gledalce. Vsak skok posebej ie bil deležen odobravajočega ploskanja In uprav zanimivo je bilo opazovati ljudi, zlasti mladino, kako pravično in s kako ostrim pogledom je ocenjevala vsakega člana posebej. Ali, je že tako, otroci so pričeli — in otroci so bili zmagoviti. Tako je pravl- Ko so na oder prikorakale deklice v svojih zelenih oblačilcih, so bile sprejete s takim navdušenjem, da so zardevale kar po vrsti. Vendar, ko se je oglasil klavir, so se postavile v pozor, kakor da ni bilo okrog njih nikakega sveta Proste vaje so izvajale s tolikšno ljubeznijo, da v dvorani ni bilo čutti najmanjšega šuma. Mlada kri je zmagovala... V večeru je rasla prav zaradi te mladine slovesnost k višku, katerega morda nihče ni oričakoval. To je dokaza! zlasti moški naraščaj v četrti točki s »Pesmijo vojakov« iz Gouno-dovega »Fausta«. Podobnih stvari si še želimo. Kompozicij je dovolj. Le bati se je, da ne bi bile preveč podobne — kompoziciji po Jenkovi: »Naprej ..« Za tem moškim naraščajem, za Fau-stom«. ki je bil nekak višek vsega večera, V so prišli na vrsto — vendar! — starei-ši člani, močni, sivolasi rn bradati možje s paVcami v rokah. To je vzbudilo zlasti med mladino precej dobrodušnega hihitanja, pa tudi odra- sli se veselih nasmeškov niso mogli ubraniti. — Ob zvoku klavirja so, kakor bi hoteli pokazati, da tudi oni še marsikaj znajo, izvajali svoje vaje s palicami z vprav dostojanstveno vzornostjo. V njihovih gibih je bilo toliko sveže moči, da so vihar navdušenja zaslužili v prav isti meri kakor mladina. Moški naraščaj se je v skokih čez mizo imenitno odrezal. Zlasti najmlajša dva sta ugajala. Kakor sta pritekli in se z vprav otroško eleganco iz stoje prevrgla na brzine, ju je že vnaprej čakal zmagoslaven sprejem. Drugi del večera je bil bolj umetniški. Gospa Pavla Lovšetova je z vsem svojim pevskim darom zapela z nenavadno ljubkostjo štiri slovaške narodne pesmi Za svoje izvajanje je prejela med gromo-vitim ploskanjem od Sokola šopek rdečih rož. Drog. V dvorani je tišina. Vse z napetostjo pričakuje. Na gledalce zre vrsta čla nov krasno oblikovanih letos mirno, kakor v mislih potopljena. Veletoč. Skoki iz veletoča na tla. Premiki v stoji. — Gledalcem zastaja dih Zdaj pa zdaj se začuje ženski vzklik. — Ne, vse poteka srečno. V vrsti stoje znani tekmovalci s pariške olimpijade. In za vzklikom, za vsakim napetim pričakovanjem se dvigne proti njim, ki so mirni in skoro mrki. navdušenje, glasni klici, gromovito ploskale. Ko so odkorakali se navdušenje nekaj časa ni moglo poleči. Šele mladina, ženski naraščaj, »dva.najstorica« in moški narašča i »devetorica«, sta spet pomirila razburjenje; in slednjič članice. Da, zlasti članice, k; so v močnem rdečem mraku izvajale svoj ples z rdečimi lamoijoni v rokah. V;2er so zaključili člani s telovadnim plesorr (Scherzo) po Mendelssohnu. Ves drugi del večera je kazal nepričakovano višino sokolskega dela za narod. Otroci, moški in ženski naraščaj, člani in članice so storili vse kar je bilo v njih močeh. Tako je bil sokolski večer pred Prvim decembrom visoko vreden velikega praznika. ^a Taboru Izredno lepo so proslavila praznik uedinjenja sokolska društva. Že v ponedeljek zvečer se je vršila izredno lepo uspela večerna akademija Ljubljanskega Sokola, o kateri poročamo posebej. Na praznik . sam je zavladalo izredno živahno življenje v domu Sokola I. na Taboru. Sokolska družina se je skoro korporativno udeležila proslave. Dvorana je bila slavnostno okrašena, balkon ie zagriniala troboinica z državnim grbom, pred omizjem sta stali zastavonoši s članskim in naraščaiskim Drapo-rom. Ko je nekoliko po 10. odigrala godba državno himno, je starosta inž. Ladislav Bevc otvoril svečano sejo in v izbranih besedah očrtal pomen 1. decembra in namen sokolske proslave , tega našega največjega praznika. Spomnil se je tudi umrlih bratov in sester. Nadalje je označil odno-šaie med Sokolstvom in državo. Po krasnem nagovoru je. prečita! br. Iskra pro-gramatično sokolsko poslanico prvega pod-staroste SKJ br. E. Gangla. Br. starosta ie nato zaobljubil novi naraščaj in zaključil svečanost z razdelitvijo diplom članstvu in naraščaju, priborjenih na vsesokol-skem zletu v Beogradu in pri župnih tekmovanjih. Zaprisega novega članstva se je vršila na praznik dopoldne tudi v telovadnici Narodnega doma. Telovadnica je bila polna občinstva in prijateljev sokolstva. Svečanost so počastili čsl. konzul inž. Ševčik. podkonzul Cihelka, polkovnik Novakovič. g. Ribičič za prosvetni oddelek banske uprave ter predstavniki raznih narodnih organizacij. Na goste ie naslovi! lep govor starosta br. Kaizelj, ki je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju in starosti SKJ prestolonasledniku Petru, kar je izzvalo v dvorani živahno navdušeniet Slednrč ie tajnik br. Ahčin prečital savezno poslanico. Lepa svečanost Sokola III. Prav prisrčno in slovesno je proslavil praznik 1. decembra Sokol III, ki je v kratkem času svojega obstoja zbral v svojem okrilju že lepo število sokolsko mislečega občinstva v severnem delu našega mesta. K proslavi, ki je bila napovedana za 11. uro dopoldne, se - je zbralo toliko članstva, naraščaja in dece, da so bili društveni prostori, ki jih ima začasno pod gostoljubno streho 16. artiljerijskega polka, mnogo pretesni. Zlasti razveseljiva je bila udeležba dece, ki jo je prav zato br. starosta v svojem otvoritvenem govoru še posebej pozdravil. Svečanost je otvoril točno ob 11. starosta br. Danilo šaplja. ki je najprej ugotovil sklepčnost imenoval za zapisnikarja br. Pleterška in Jazbeca, za overovstelja pa br. dr. Novaka in Sadra, nakar je pozdravil vse prisotne, v prv- vrsti zastopnika bana prof. Ferjana, zastopnika komandan- Lepe bele zobe z istočasno odstranitvijo neokusno barvanega zobnega obložka pridobite z stalno uporabo dobre Chlorodont-zobno paste L z prijetno osvežujočim mentol okusom. Tuba Din. 8.—. ta mesta polkovnika Jovanoviča in oficirje 16. artiljerijskega polka, ki so mnogi tudi navdušeni člani ln podporniki Sokola m, končno pa sporočil tudi pozdrave župana dr. Puca, ki je opravičil svojo odsotnost, ker je bil zadržan drugje. Starosta je v lepih besedah očrtal pomen praznovanja 1. decembra in ko je nazdravil prvemu Sokolu naše kraljevine Nj. Vel. kralju, so se mu pridružili vsi prisotni z živahnim vzklikanjem. Društveni pevski odsek je pod vodstvom br. Marolta zapel x>Božp pravde«, tajnik br. Pleteršek pa je prečital spomenico I. podstarešine SKJ br. E. Gangla. Društveni prosvetar br. Blagajne je podal nato kratek. a zanimiv zgodovinski pregled teženj slovanskih narodov glede na niihova sodobna stremljenja čemur sta sledili pri-godni deklamaciii naraš<*ainika Nikolaia Zdravje in naraščainice Milke Berce. ki sta izzva'a živahno odobravanje, dočim ie pevski zbor pel pesem »Slovenec. Srb Hrvat«. Po lenem naerovoru br. staroste ie sledila prevedba naraš^aia v članstvo in njegova slovesna zaririsega. kakor tud! zaprisega ostalih nov;h članov Povdarit.i ie treba da ie bdo ob tej priliki zapriseženih nad 100 novih članov kar ie ia«en dokaz kako leno se n*zviia Sokol TTT in kako zelo so mu potreb"' več,i dmStvpni prostori da h? mogel svoje delo razvijati v polnem obseeu. Po zakHu^nem govoru br sta-mste. ki se ie zahvalil nrpHvspm za u^pip^ho ofi-hiplnirn nrprlrtavnikom in v{ ip t>o7rvsl v^p k vztra-inpjrm rlpln iga urp^nMoila pokol-oilipv ip dpv^lf' Tihrtr Ta-n^l 4p pocsin •oHei tmhoJiii«. <5 čimer ie bi^a lepa slav-nost 78VHn«*ena. Ta Tvnciava ie hna na^pnši doVaz. da vt5i r>n5 RoU-nl v ho^j^flislfcm ok^aiu v •nr^lrn rnp-' e-rfMn r^n na T>**oTpm potu in da bo ^^o^n lepe uspehe Pri Sokolu IV. Sokol Ljubljana IV. je slavil 1. dccem-ber v telovadnici IV. mestne ljudske šole na Prulah. Prisostvovalo je nad 500 ljudi, da je bila prostrana telovadnica nabito polna. Točno ob 15. je otvoril starosta br. Zebal Franjo slavnostno zborovanje in pozdravil odlične goste, tako polkovnika Cve-jiča, obč. svetnika Likozarja, učiteljstvo in druge. Ko je zaključil lepi govor, je vsa dvorana zaorila v navdušenem vzklikanju. godba 40. polka pa je odigrala narodno himno. Nato je načelnik br. Antosiewicz prebral spomenico SKJ Društveni prosvetar br. Skubic Jaki je v krasnih besedah orisal pomen 1. decembra. Sledile so deklamacije dece in naraščajnikov in vsi so bili za svoja izvajanja viharno aplavdira-ni. nakar je br. starosta prešel k najslav-nostnejšemu delu proslave, k zaprisegi 106 sester tn bratov, kar jasno dokazuje, da se Sokol Ljubijana IV. širi in močno napreduje. Po zaprisegi je pozval br. starosta vse nove sestre in brate, kakor tudi vse ostale, da se resno in z veseljem oprimejo dela v telovadnici in varujejo sokolsko disciplino tudi izven nje. Članstvo naj štedi. da bo udeležba na zletu v Pragi čim veličastnejša Zborovanje je zaključil br. starosta z zahvalo za naklonjenost br. županu dr. Pucu, br. Likozarju, br. polkovniku Cvejičn ter vsenu učiteljskemu zboru, ki naj naši mladini vcepi v srce narodni ponos in samozavest Med vso proslavo je neumorno svirala godba 40. pešpolka, ki je s svojim sodelovanjem posebno dvignila pomen in ua^pd proslave. V Ma^boru Maribor 2. decembra. Tako veličastno kakor je Maribor proslavil letošnji praznik uedinjenja. se že ni vršila proslava mnogo let Že na predvečer so bile mnoge h'še v državnih zastavah, na praznik na ie bilo le redko poslopje, ki ni v*vesilo zastave. Sokol se ie prioravil na svečano proslavo z vel:čist.no akademijo, ki se je vršila že na predvečer slavnostnega dne v Unio-nu- Akademiie so se udeležili oPcijelni zastopniki oblastev in uradov kornoracij ter ogromna množica narodno zavednega meščanstva Akademiia Sokola Maribor Matica ie potekla v nrazničnem razmnožen ju '"n je v vseh slojih naredil* naig1obli; vtis Jutro narodnega pravnika se je rodilo v lenem zimskem soncu Že z.godai je bilo v ulicah po mestu nenavadno živahno šolska mladina se ie zbra'a no mašah v dvr>r*.Tv»h svoHh zavodov s profesorji in uč'+elii Vr šila so se predavan ia o pomenu narodnega pr*v*mka SteviVie dfldamaciie ;n recitaciie Ob tvol 0 se ie zbral na rotovštem frgu obrtniški narašrai in številni narodno zavedni mojstri in pomočniki. Ob 9 uri se je vršila za obrtniški naraščaj služba božja, po maši pa se je mladina zbrala v dvorani Združne gospodarske banke. Slavnost je otvoril predsednik obrtniškega društva g Tvan Kvas O pomenu državnega praznika in narodne svobode ie govoril sreski šolski nadzornik g. Ivan Tomaž^č. za niim 'e'v globoko zasnovanem govoru govoril o istem predmetu gojenec III letnika obrtno nadaljevalne šole. Prežeta novega duha in novih misli je obrtniška mladina zapustila slavnostno dvorano. Ob 11 se je v veliki dvorani Narodnega doma zbralo članstvo sokolskega društva Maribor Matica Po uvodnih deklamacijah in svečanem nagovoru staroste brata dr Boštjančiča. je sledila zaobliuba noveea rlanstva. 242 po številu, pred častitljivim soVolskim praporom. Ob 11 ie bilo v stolnici slovesno cerkveno opravilo Škof dr. Andrej Kari bi ;e ob as;stenci pomožnega škofa dr Tomaž:ča in drui?e duhovščine pel »Te Deum«. Zahvalni s'užbi božji so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter vel'ka množica občinstva. Pred stolnico sta stali dve četi domačega pešpolka s polkovno zastavo, četa goiencev inženierske podčastniške šole in četa diiakov inženjercev. polnoštevilno pa so bili zastopani tudi rezervni častniki. O^oMne se je vršila tradicionalna prireditev SK Maribora: Tek ved in jen ia skozi mesto na cilj k trgu Svobode, kjer se ie •zbralo številno občinstvo. Ob 20 se je vršil v Narodnem gledališču novinarski koncert, ki so mu med drugimi ■prisostvovali zastopniki oblastev, uradov, mestne občine, raznih korporacij in organizacij. Navzoč je bH kot zastopnik banske uprave baneki svetnik dr. Poljanec, kot zastopnika okrožnega inšpektorja pa oba STeska načelnika dr. Ipavic in Makar. mestni župan dr Lipold. podžupan Golouh in številno občinstvo Nastopili so pevski zbori Glasbene Matice pod vodstvom prof Mirka. »Drave« pod taktirko g. Horvata. »J«drana« pod vodstvom g. Laha in »Maribora« pod vodstvom g. Gašpariča S^K točke sta izvajala ob spremlievanju g. Mirka gdč. Udovičeva in ga. SIkaričeva ter'gg. Sanc n in Neralič. Po novimars-kem koncertu se ie vršil večer Narodne odbrane v vseh prostorih Uniona. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani. Mednarodni novinarski kongres v Atenah Atene, 2. decembra AA. Zastopnik grških novinarjev v Haagu Daskalakis je predlagal, naj bi bil prihodnji kongres mednarodne zveze novinarjev v Atenah za velikonočne praznike. Kongres bi trajal 5 dni ter bi bil zaključen po starem običaju v Delfih. Po kongresu bi bile za udeležence prirejene ekskurzije po vsej Grčiji. Varšava, 2. decembra h. Davi je prispel v Varšavo jugoslovanski zunanji mi-'nister di Marinkovič v spremstvu svoje soproge, dalje ravnatelja politične sekcije v zunanjem ministrstvu Caroviča, šefa kabineta Kovačeviča, ravnatelja trgovske sekcije dr. Pil je. tajnika zunanjega ministrstva Pavloviča in poljskega poslanika v Beogradu Guntherja. Na kolodvoru je pozdravil ministra poljski zunanji minister Zaleski v spremstvu več visokih uradnikov zunanjega ministrstva Sprejema so se dalje udeležili člani jugoslovenskega poslaništva v Varšavi češkoslovaški poslanik Gir-sa. predstavniki poljsko-jueoslovenske novinarske antante ter številni člani jugoslovenske kolonije v Varšavi. Ob 11.30 je bila v zunanlem ministrstvu podpisana pogodba o ureditvi znanstvenih, literarnih in šolskih vprašani za obe državi. Razen tega so bile izmenjane ratifikacijske listine o ooljsko-iugoslovenski pogodbi iz 1. 1927. Vsi poHski listi so posvetili obisku dr. Ma-rinkoviča dolge članke, v katerih nagla-šajo pomen tega obiska za utrditev medsebojnih odnošajev. Varšava, 2. decembra. AA. Jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič je dal zastopniku poljske brzojavne agencije intervju o poljsko-jugoslovenskih odnošajih. Zastopnik »Pata« je vpraša] dr. Marinko viča: »Kakšno svrho, gospod minister, ima vaš prihod na Poljsko?« »Moj prihod na Poljsko,« je odgovoril dr. Marinkovič, »ie nova manifestacija vzajemnega prijateljstva med Poljsko in Jugoslavijo, ki izvira ne samo iz našega skupnega porekla in etničnega sorodstva, nego tudi iz paralelnosti naših interesov in stremljenj. Moj obisk je bil določen že ob priliki podpisa pogodbe o prijateljstvu, vendar smo ga morali odgoditi zaradi nepričakovanih dogodkov. Danes se izpolnjuje naša tedanja obljuba.« »Gospod minister,« je nadalje vpraša! poljski novinar, »kako se ]e dozdaj manifestiralo sodelovanje obeh držav v Društvu narodov in v bloku agrarnih držav južne iz vzhodne Evrope?« »Sodelovanje naših držav,« ie odgovori! jugoslovenski minister, »se je dozdaj manifestiralo v paralelnem nastopanju v vseh vprašanjih, ki so prišla pred Društvo narodov. To skupno stališče je dovedlo do skupnega nastopa v Društvu narodov tudi z drugimi prijateljskimi državami, kadar je šlo za probleme, ki so se posebno tikali interesov naših dveh držav. Glede skupne akcije Poljske in Jugoslavije zunaj Društva narodov pa nai omenim kot posebno pomembno delo na organiziranju bloka agrarnih držav, ki je ze-!o važen činitelj za naše zbližanje.« Nato je zastopnik »Pata« vprašal: »Ali se dosedanje kulturne zveze med obema državama ugodno razvijajo in ali igra pri tem turistika pomembno vlogo?« »Mislim,« je odgovoril dr. Marinkovič, »da so kulturne zveze bile in tudi ostanejo najpomembnejša spona med obema narodoma. Poljska zgodovina je inspirirala našega velikega GunduKča. poljska romantična doba pa ie tako v idejah, kakor tudi v čuvstvovanju zarezala globoke sledove v iugoslovenski književnosti. Drago mi je, da lahko ugotovim, da vlada zelo veliko •dejno delovanje poljsko - jugoslovenskih iruštev na Poljskem in v Jugoslaviji za vzajemno -spoznavanie in zbliževanje naših držav. Društva na Poljskem uživajo pri tem veliko podporo poljskega javnega mnenja. ki mu rad priznani izredne zasluge za i *e dosežene uspehe na tem noliu. Prinom- I CIKORI7A niti moram, da je tudi čedalje večje število poljskih turistov, ki posečajo Jugoslavijo, kar ie že obrodilo blagodejne sadove.« »Kakšni skupni interesi vežejo obe državi v sedanjem času?« jo vprašal poljski novinar. »Naši skupni interesi so splošnega značaja in ne lokalnega,« je odgovori! dr. Marinkovič. »Obe državi stojita na stališču, da ie treba ohraniti mir in konsolidirati razmere ter razviti in podpirati mednarodne ustanove, ki naj okrepe in zagotove mir in brezpogojno spoštovanje ter lojalno izvrševanje prevzetih mednarodnih obvez, pogodb, konvencij itd. Naposled je vpraša! poljski novinar jugoslovenskega zunanjega ministra: »Ali obstoji možnost, da bi se povečala trgovska izmenjava blaga med obema državama, in ali ie pričakovati, da se v bližnji bodočnosti sklenejo nove kompenzacij' ske pogodbe med obema državama?« »Možnost zvišanja trgovske izmenjave blaga med obema državama obstoji.« je odgovoril g. dr. Marinkovič. »Proučujejo se načini, kako naj se ta izmenjava blaga izvede pod najboljšimi pogoji in kako naj se sistematizira. Pri tem je potrebno, da se čimprej reši problem tranzitnega prometa, zlasti glede izvoza poljskega blaga na Sredozemsko morje. Naj še pripomnim, da sta obe vladi vzajemno izdelali besedilo konzularne in kulturno-prosvetne konvencije, ki bosta v najkrajšem času podpisani. Na ta način bo načelno in pravno rešeno veliko število perečih vprašan]. Toda razen podpisov in odredb v teh pogodbah je še mnogo važnejše stremljenje, ki ie te pogodbe ustvarilo kot plod nezlomljive volje na obeh straneh po čitn tesnejšem sodelovanju in čim intimneišerr zbHžanju — in to stremljenje je treba posebno naglasiti.* Dr. Marinkovičev začasni namestnik Beograd, 2. decembra p. Za namestnika zunanjega minisera za dobo njegovega bivanja v inozemstvu je imenovan trgovinski minister dr. Kosta Kumanudi. Pogreb nadškofa dr. Sedeja Gorica. 2. dec. d. Truplo pokojnega goriškega nadškofa dr. F. B. Sedeja so položili na mrtvaški oder v nadškofijski kapeli. Na tisoče vernikov iz vse goriške pokrajine roma k pokojnemu nadškofu, da se pokloni niegovim manom. Pogreb se bo vršil jutri ob 9. dopoldne. Udeležili se ga bodo škofje Nogara iz Vidma, Fogar iz Trsta in Pederzoli iz Pu-Ija. Krsto bodo nesli v goriško stolnico, kjer se bodo izvršili svečani pogrebni obred1'. Goriškega nadškofa bodo ookopali na Siveti Gori. Prof. Ferrari iz Trsta je truplo pokojnega nadškofa balzamiral. Ljubljana, 2 decembra, d. V stolnici se je vršil danes ob 10. svečani rekviem za pokojnim goriškim nadškofom dr. Sede-jem. Žalne svečanosti v stolnici se je udeležilo izredno številno občinstvo, po večini naši rojaki iz Primorja ter zastopniki raznih domoljubnih organizacij. Žalno svečanost je opravil škof dr. Gregorij Rožman s številno asistenco. Vremensko poročilo Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, mestoma vedro. Vreme hladno in stalno. — Dunajska vremenska napoved za četrtek: Vreme se bo močno preobrnilo. V nižinah pretežno oblačno, megleno in hladno. Srečke so dospele! za II. razr.drž. razr. loterije Obnovite si jih najkasneje do 10. decembra. Po tem roku prodamo neobnovljene srečke drugim interesentom, žrebanje se bo vršilo 15. in 16. decembra. Zadružna hranilnica r« z« z o« z«, Ljubljana, Sv« Petra c. 19 Dr. Marinkovič c vzajemnosti med Poljsko in Jugoslavijo Intervju našega zunanjega ministra zastopniku poljske brzojavne agencije * Maši kraji in ljudje Irma Polakova - umrla Na ljubljanskem opernem gledališču je zaplapolala črna zastava in je v dekorativno slikovitost 1 -decembersk ih trobojnic vrgla senco smrti. Jugoslovenska Talija je izgubila eno ovojih najpopularnejših služabnic: v ponedeljek zvečer je v Zagrebu podlegla kapi slavna pevka in igralka Irma Polakova. Ljubljana in Zagreb sta si v glavnem delila njeeno umetnost in slavo. V obeh me-(Kfcith je smrt Irme Polakove vzbudila žive (spomine na njene nepozabne kreacije, na njeno petje in igro, ki sta se včasih zdeli Bieprekosljivi. Irma Polakova jc bila iz (Ljubljane, kjer se je rodila 1. 1876. kot hčerka 1 abijanijevih. Pod streho ljubljanskega geladišča je že zgodaj začela svojo ngralsko karijero. Bila je ena onih resnično imnetnAških osebnosti, ki ne strpijo nikjer sdrugje, dokler se ne prerijejo v svoj pravi iambijen.t. Tako je tudi Irmo Fabijanijevo s 15 letom potegnilo v operni zbor, od-rtod pa v dramo, kjer je pokojni Borštnik Baslutil v njenem temperamentu igralski rfalent velikega formata. V naših tesnih razmerah se mlada igralka ni mogia takoj 'razvijati v smer. ki ji je bila notranje najbližja, marveč je nastopala v drami, operi so opereti in igrala najrazličnejše vloge. L. 1894. je dosegla prvi velik pevski uspeh z naslovno vlogo v »MamzelI Nitoehe«. V Ljubljani se je občinstvu izredno priljubila in je uživala tako popularnost kot le redkokatera domača igralka. Sloves, ki si ga je bila pridobila v prvih letih svojega pevskega razvoja, je segel na Dunaj in tu so jo angažirali kot prvo operno subreto v Karlovem gledališču. L. 1901. pa jo je povabilo zagrebško gledališče v prestolnico Hrvatske. Poslej se ime Irme Polakove omenja pretežno le v zvezi z zagrebškim teatrom. Tu je dosegla svoj višek, tu je njena popularnost prekosila slavo vseh drugih pevk. Irma Polakova je bila ena sama. edinstvena. Značilno je, da se je njenemu igralskemu temperamentu najbolj prilagodila opereta —• ta lahna, vedra, zabavna forma gledališke umetnosti, ki pa jo je Irma Polakova za se, za svoj o osebno uemtnost jemala zelo resno in zaradi tega vtisnila sleherni vlogi pečat umetniške p repr ičev akios ti. V oneretnih partijah je Polakova dosegla v igralskem in pevskem pogledu virtuoznost, ki se lahko primerja največjim evropskim imenom. Zaradi tega so bile operete s Po-Jakovo prvovrstna atrakcija in so polnile gledališče tudi tedaj, če je Polakova žc •dvajsetič zapovrstjo pela isto vlogo. Vendar se Irma Polakova ni omejila na operete; rada je nastopila tudi v opernih vlogah, ki so se prilegale njenemu temperamentu in okusu. Mnoge teh vlog so še v dobrem spominu Ljubljančanom, saj je pokojnica vedno rada zahajala v svoje rojstno mesto in izpreminjala s svojim nastopom posamezne opere ali operete v gledališke dogodke, o katerih je govorilo vse ■mesto. L. 1927. je morala Polakova stopiti v pokoj. A mirovati se ji ni hotelo: v Cankarjevem »Pohujšanju v dolini šenitflor-jamski« se je pod Nučičevo režijo zopet vrnila na deske, to pot kot dramska igralka. Poslej je nastopala v raznih dramah, po večini kot komična starka. Še pred tedni je imela lep uspeh v Molnarjevi »Dobri vili«. Smrt, ki je prišla naglo in prezgodaj, je sedaj ugasnila to bogato življenje iffi prisilila ognjeviti temperament Irme Polakove k večnemu mirovanju. Padla je zavesa. Tudi zdaj prinašajo vence in šopke, toda diva ne ve več zanje: to so poslednji dokazi hvaležnosti in simpatije. Irma Polako-va je mrtva, a njeno ime in delo bo živelo š" dalje v zgodovini jugoslovenske gledališke umetnosti. Težnje in potrebe prekmurskih kmetovalcev Važen posvet sreskega kmetijskega odbora v Dolnji Lendavi Dolnja Lendava, 2. decembra. Za zasedanje sreskega kmetijskega odbora, ki se je vršilo v soboto, je spričo hude krize vladalo veliko zanimanje. Prisostvovali so tudi namestnik sreskega načelnika dr. Hrašovec, narodni poslanec g. Haj-ciinjak in član Iranskega sveta g. Litrop. Predsednik inž. Mikuž je obravnaval v svojem poročilu smernice, kako naj se vrši kmetovanje v teh razmerah in je priporočal zaradi pomanjkanja denarja in visoke obrestne mere uvedbo naturainega gospodarstva v kmetijske obrate. Posestnik mora kriti večino svojih potrebščin z lastnimi pridelki ali pa s pridelki, ki jih lahko prejme od svojih sotrpinov po zamenjavi blaga. Zamenjevalna kupčija po edinih kmet-ških pridelkov pa bi se morala organizirati V zadrugah in društvih, ker le po tej poti bi se lahko posestniki osvobodili škodljivega prekupčevanja in pokazali vsem, da v kmetu še ni izumrla ona sila, volja in moč, ki je v stanu tudi v najslabših časih ohraniti dru/ini to, kar je podedoval po svojih starših. V interesu narodnega gospodarstva pa je, da to kmetsko samopomoč podpira država, banovina in vse ostale javne kor-poracije, ker le v vzajemnem podpiranju se bo uspešno pobijala gospodarska kriza, ki tare naš podeželski živelj. Iz teh razlogov so se poslali na najvišja mesta predlogi in spomenice, v katerih se prosi za ugodno rešitev perečih zadev, in sicer: Davki na zemljišča naj se sorazmerno s ipodcem cen kmetijskih pridelkov znižajo iz enostavnega razloga, ker je danes čist! katastrakii donos veliko manjši, kakor je bil ugotovi'en v letu 1928 s cenami, n. pr. za pšenico 2.80. za rž 2.50, za koruzo 2 Din itd. Iz istega razloga naj se tudi znižajo banovinske doklade na neposredne davke. Ker se je uvedel obvezni kuluk za vzdr-?avanje javnih cest. naj se znižajo cestne doklade. Kuluk se lahko odsluži z delom, lahko se ga pa tudi odkupi z 10 Din za vsak delovni dan. V večji meri naj se nadaljujejo regu.la- ;ska dela na rek: Muri in na drugih poto-k h v srezu Dolnja Lendava, kar bo pripo- moglo našemu gosto naseljenemu prebivalstvu do zaslužka. Monopol na prodajo pšenice im pšenič-nih mok, kakor tudi ostalih žit naj se v dravski banovini ukine, • ker prebivalstvo banovine uvaža v svrho prehrane 865.000 stotov krušnega žita, kar odgovarja znesku 112,000.000 Din. Razlika med monopolno in tržno ceno gre torej v breme siromašnega kmetskega ljudstva. Istotako naj se odpravi v mlinih mletje enotne moke. Trošarina na vino naj se zniža. Trošarine na doma pridelane in povžite naravne pijače naj se popolnoma ukinejo. Dolgoročno brezobrestno državno posojilo se naj dovoljuje posestnikom, ki so se zadolžili v času slabe valute, odplačujejo pa danes dolg v dobri valuti, in pa onim posestnikom, ki so obubožali brez lastne krivde. Narodna banka naj odpre dovolj kredita našim Zadružnim zvezam, da bodo v stanju dajati dovolj denarja podeželskim denarnim zadrugam v svrho omogočeni a dviga vlog in najetja cenejšega posojila za vzdrževanje kmetijskih gospodarstev. Podpira naj se zadružništvo pri vnovčevanju in pri medsebojni zamenjavi kmetijskih pridelkov. Carina na kmetijske potrebščine, zlasti na umetna gnojila, stroje in orodja naj se takoj odpravi Po vsej državi naj se za vsako banovino ustanovijo kmetijske zbornice. Za precepljevamje šmamice naj se določijo večji zneski, da bo ta akci;a v interesu vinogradnikov čim prej uspela. Pri posestnikih v srezu vlada občutno pomanjkanje drv in tehničnega lesa, zaradi tega naj se kupoprodajna pogodba med vele posestvom Dolnja Lendava in križev-sko imovno občino razveljavi. Prispevki za vodno sadrugo naj se znižajo ali odpravijo in vsa ta dela naj se izvršujejo s kulu-kom zainteresiranih poljedelcev pod vodstvom državnih inženjerjev. Dovoli naj se dovolj kredita, da se zemljiška knjiga in kataster uredita, ker je pri današnjem stanju katastra pravilno plačevanje davkov zelo otežkočeno. Izven teh predlogov se je razpravljalo o mnogih drugih zadevah, kakor o prireditvi tečaja za domače tkalce, o medsebojni podpori posestnikov in malih obrtnikov, o prispevkih za občinski kmetijski sklad itd. Odobril se je tudi računski zaključek za leto 1930. Ob zaključku se je predsednik inž. Mikuž zahvalil vsem članom za stvarno razpravljanje o omenjenih zadevah ter je prosil g. sreskega načelnika kakor tudi g. narodnega poslanca Hajdinjaka za njuno podporo. Dr. Gušič, stvaritelj filma Durmitor Ljubljana, 2. decembra. Nocoj se je predvajal prv krat film domačega hrvatskega izvora, ki predstavlja pokrajino vzhodne Črne Gore okoli vrhunca črnogorskih brd Durmitora. Glavna zasluga na tem delu gre dr. Branimiru Gu-šiču, ki ga predstavlja naša slika. On je po poklicu zdravnik-asistent na kliniki za grlo, ušesa in nos v Zagrebu. Porablja pa vsako prosto uro v znanstvenem raziska« vanju najbolj odročnih predelov Jugoslavije. G. Gušič pozna vse potankosti visoke Like, darje Dinare in Mosora nad Splitom, pa Bijokova. kier mu je v silni burji zmrznil njegov najboljši prijatelj pokojni prof. Mandesj. Zadnjih pet let se je dr. Gušič posvetil črnogorskim brdom in nazadnje celo Pro-kletiju. Ob neprimernem sr.mozatajevanju, ki ga slovenski turist v naših gorah, napolnjenih z mnogimi planinskimi kočami, vobče ne pozna, jc prišel v te^ne 6tike s črnogorskim pastirjem, preštudiral natanko njegovo življcruje in vsakdanje delo in nam pripravlja o tem razpravo, ki bo vsekakor prva te vrste. Iz bornih lesenih koč našega človeka na jugu je reši! nešteto kosov stare, deloma že zavržene narodne noše in jih spravil v etnografski muzej v Za« grehu. Ob priliki lanskega kongresa slovanskih geografov in etnografov je ta njegova zbirka napravila zelo globok vtis. Danes premiera i Nabavite si takoj vstopnice v predprodaji! — Posetite takoj Elitni kino Matica I Novinarski večer v Unionu Po mrzlem in sončnem dnevu jasen zimski večer. Prvi deeember. Dan slave in spomina na veliko delo, ki je bilo dopolnjeno pred trinajstimi leti. In prav ta veliki dan je tudi praznik novinarjev, tistih tihih, anonimnih delavcev, ki so v veliki meri pripomogli k uedinjenju jugoslovenskega naroda in k nastanku velike, svobodne jugoslovenske države. Spomin na ves tisti veliki trud v preteklosti obuja leto sa letom slovanska pesem. Tiha, otožna, uporna in bojevita pesem slovanskih narodov. • V veliko unionsko dvorano hite trume ljudi. Hite na novinarski koncert. In dvorana je premajhna, ta dvorana, ki je tako redkokdaj polna, je pre:najhna, in tudi vsi stranski prostori ne morejo več sprejemati velikega pritoka narjda, ki hoče proslaviti veliko delo v preteklosti. Zdi se, da bo se vsi združili v enega samega človeka, v eno veliko srce, ki ve, ki čuti vse skrivnostno dogajanje med narodom v preteklosti, a ki se zaveda tudi velikega pomena drobnega, vsakdanjega dela naših novinarjev in našega časopisja. * Ura je osem. Ljudje so se pomirili, čez nekaj časa zavlada svečana tišina. Z odra zadoni državna himna. Kakor da se dviga mogočen, silen val, vstaja človek pri človeku. Zatem pa zaplavajo po dvorani mehki, otožni zvoki ruskih narodnih pesmi. Orkester Sloge igra. Ljudje postajajo zamaknjeni. Za orkestrom je nastopil pevski zbor Grafike, za njim Slovenski kvintet, ki je s svojim sijajnimi glasovnimi močmi tri-umfiral. Drugi del koncerta 30 izpolnili mali Miroslav Viher, kvintet pevskega zbora »Ljubljana« in pevski zbor »Ljubljanski zvon«. Ko je stopil na oder mali Miroslav Viher, so ljudje v trenutku v napetem pričakovanju potihnili. Kaj bo on, ta mali deček napravil iz Griega? Ali mu ne bo pretežak? — O, ne — Miroslav se je po uvodnih zvokih klavirja z elegantno, samozavestno kretnjo dotaknil svojih strun —1 in pesem je zazvenela po dvorani, kakor da je gosli igral velik, že zelo velik človek. Ljudje so stopali na prste, nihali z glavami sem in tja, vse je hotelo videti Klub zagrizenih sovražnikov žensk vabi vse enako misleče na ustanovni občni zbor! I malega umetnika, ki je z zadovoljnim otroškim nasmehom vodil lok po strunah svojih gosli. — Moral je dodati še eno skladbo. Navdušenja Ji bilo ne konca ne kraja Za njim je nastopil kvintet »Ljubljana«. Na programu je imel dve pesmi, moral pa je še dve dodati. Večer ie zaključil pevski zbor »Ljubljanskega zvona« z učinkovito Gotovčevo pesmijo »Mi smo barbari«. Koncert je trajal polni dve uri in pol. * Ob enajstih se je začela prosta zabava, resnična vsenarodna zabava. Omamni vonji. Zrak je nasičen z vsemi mogočimi umetnimi dišavami. Ljudem rde lica. Na velikih tleh unionske dvorane je glava pri glavi, črne obleke gospodov med sinjo, rdečo rožnato in belo svilo dam. čudovit je pogled z galerije. Vse se vrti. maje sem in tja — kakor rahel tok se premika velikanska množica plesalcev počasi v krogu po dvorani. Godba neprenehoma igra, ljudje zdaj pa zdaj zaploskajo, vzklikajo — želni plesa in zabave, in pozablje-nja težkih dni. * V stranskih prostorih pa vlada svojevrstno življenje tistih, ki jim ni toliko do nlesa, kakor za domač prijeten pomenek ali pa za dobro kapljico in okusen prigri-f zek, vse pe prav zmernih cenah ... In vse bi bilo prav — le ko bi dvorana »Uniona« in njem stranski prostori ne bili premajhni. Rudolf Kreeal. Vse te glavne izsledke na polju etno- grafije in tudi opazovanja izrednih prirod-nih lepot je strni1 dr Gušič nazadnje z velikimi stroški, brez vsake podpore od strani poklicanih, v filmu, ki se te dni kaže našemu občinstvu. Pni vsem tem delu mu je požrtvovalno pomagala tudi njegova soproga, ki je profesorica na ženski gimnaziji v Zagrebu, in pa znani dunajski toto-amater g. Koranek. čigar sliko smo objavili v nedeljo Dr. Gušič je po poreklu potomec ene izmed znanih dvanajstih starih hrvatskih družen, je pa, kakor vidimo iz vsega, demokrat in ljubitelj priro-' de v najplesmenitejšem pomenu besede. V Ljubljani mu želimo mnogo uspeha! Ivan Caharija f Nabrežina, 2. decembra. Ob veliki udeležbi ljudstva iz Nabrežine in vse sosedščine ter znancev in prijateljev iz vseh bližnii:h in daljnih kraiev .so danes pokopal; veleuglednega podjetnika g. Ivana Caharijo. Ivan Caharija se je rodili 1864 v Nabrežini. Družina je bila že tedaj znana daleč po svetu. Pokojnik je b*:l po zgledu svojih prednikov še posebno podjeten in si je pridobil bogate nabrežinske in repentaborske kamnOome. pozneje tudi kamnolome na dalmatinskih otokih. Ustvaril si je poslovne zveze z vso Evropo, z Egiptom in celo z Ameriko. V Nabrežini je imel ve-leposestvo. Gaharijeva hiša je od nekdaj slovela po močni narodni zavesti. G. Ivan Caharija se je pred vojno požrtvovalno in a g i! no udej.stvoval v javnem življenju. Bil jc več let predsednik nabrežinske Čitalnice in podpornik raznih društev tudi še po vojni. Več let je v Nabrežini župan oval. Z darežljivo roko je pomagal vsem, ki 60 se obrn^i nanj. Pokojnik je zapustil soprogo Ano rz znane Pertotove družine, sinova Slavka in Mirka, ki vodi sedaj podružnico podjetja v Zagrebu in pet hčera, od katerih so tri poročene, prva z odvetnfikom dr. L M. Čokom, druga z načelnikom pri železniški i Danes premiera prvega zvočnega filma, v katerem debutira Wlctx (paCCenfserg sloviti dunajski komik, čegar igra se da primerjati z igro in umetnostjo Charlie Chaplina Heinz Ruhmann ? Fritz Griinbaum j Dopolnilo Foxov zvočni tednik. Predprodaja vstopnic od 11. do K? '-'- v i pol 13. ure. v • Predstave ob 4., /48 in 9*4 zv. mmmmk ■-•v;,-•v'' Elitni kino Matica "V* '„ fr-r Telefon 2124. T** 1 yp direkciji v Ljubljani g. Ivanom Deržičem in tretja z dr. Tojo Višrtjevcem v Zagrebu. Zaslužnemu možu bo ohranjen trajen spomin. Lgledni družini izrekamo naše najgloblje sožalje! Tatinski par z obilnim plenom Orožniška patrulja iz Škofiji Ljubljana, 2. decembra. Orožniška patrulija iz Škofljice je imela v ponedeljek ponoči izredno srečo. Bilo je okrog 3. zjutraj, ko sta orožnika zapa« ztfa na cesti v bližini vasi skrivnosten par, mladega moškega in mlado žensko, ki sta potiskala pred seboj majhen voziček. V vozičku, ki je M pokrit, je od časa do časa zakokodajsalo. kar je še bolj podžgalo radovednost orožnikov, da sta 6e podvizala in kmalu dohitela par z vozičkom. Ustavila sta ju ter vprašala, kaj vozita. Ženska je bila bolj zgovorna kakor moški in je hitela pripovedovati orožnikoma, da pelje na trg v Ljubljano nekaj kokoši, češ, da jih v Ljubljani dražje proda, če jih pripelje bdi j zgodaj... Orožnika pa ženski kakoT tudi moškemu nis^a kar gladko verjela. Preiskala sta vsebino voza, v katerem sta našla celih trinajst kekoši, poleg tega pa jc imela ženska povezane še štiri kokoši v predpasniku. Orožnika sta pozvala neznani parček na stanioo, kjer je prišlo do izčrpnejšega razgovora. Neznani par je skušal še nekaj časa lagati in tajiti, kmalu pa sta se oba vdala in priznala, da se zoveta: moški France Brecelj. 28 let 6tat, bivši čevljar, doma iz Ajdovščine v Primorju, ženska pa Sava Grdenova. stara 23 let, oha stanujoča v Ciglafljevi ulici 17 v Mostah. Izpovedala sta, da sta bila vso noč na lovu za kokošmi v okolici Šmarja, na Sapu in sosednjih vaseh. Nalovila sta sedemnajst kokoši in pokradla povirh tega še ice je ujela zanimivo dvojico različno perilo ter druge vrednostne predmete. Naposled sta sc popolnoma vdala v usodo in izpovedala, da sta 6e pečala s tatvinami kokoši že od lanskega leta ter pckradSa v okolici Brezovice, v Štepanji vasi ter po vaseh na Dolenjskem skupno precej nad 100 kokoši. Prodajala sta jih na ljubljanskem trgu najraje ob sredah ia sobotah. Poleg tega je priznal Brecelj, da je nekoč poleti prišel k Sv. Neži v okolici Tr« žiča, kjer je vdrl v neko hišo in odnesel v odsotnosti domačih več denarja in še različen plen. Orožnika sta naslednji dan odpeljala tatinsko dvojico v zapore v Ljubljano, obenem pa obvestila policijo, nakar eo varnostni organi preiskali tudi stanovanje čednega parčka v Ciglarjevi Ulici. Preiskovalni organi 60, prišedšj v stanovanje, kar ostrmeli. Tamkaj niso našli samo živega blaga, kakor kokoši, par zajčkov ter drugo živad, temveč tudi velikansko zalogo razne moške in ženske obleke, perila in drobnjarije. Brecelj je posedoval šest kompletnih oblek, več su-ken j, površni kov in drugih kosov oblek e. Slava pa je bila pravcata dama in je razpolagala s sila pestro garderobo. Imela je osem raznih oblek, več plaščev, perilo z najrazličnejšimi monogrami itd. Vsa ta obleka je bila seveda ukradena. Tatinski par pa je imel v zalogi tudi različno zlatnino, celo zbirko prstanov, uhanov in verižic. Kje in kod sja v teku mesecev kradla France in Slava, bo dognala še"e v velikem obsegu razpredena preiskava. Pevski zbor učiteljic gre na turnejo Ljubljana, 2. decembra. Po zgledu sveftovnoznanih ženskih zborov moravskih in praških učiteljic so se osamosvojile tudi naše učiteljice in si ustanovile samostojen pevski zbor. Zbor je odsek UPZ, ki deluje pod okriljem svoje stanovske organizacije JUU. S samostojnim koncertnim programom se bo predstavil ženski zbor naši javnosti na pevski turneji v bližnjih dneh. V nedeljo bodo nastopile naše učiteljice ob 20.30 v Kar-lovcu v Zorinem domu. nato v ponedeljek ob 20.30 v Petrinji v Hrvatskem domu, v torek (na praznik) pa bo ob 14.30 koncert v Črnomlju v Sokolakem domu. Ta nastop se bo vršil v korist bednih prebivalcev pasivne Belo Krajine. Zvečer na praznik bo ob 20.30 še koncert v Novem mestu v So-kc/skem domu. Razen večernih koncertov se bodo vršile tudi matineje za mladino, da ee tudi šolska mladež seznani z biseri naše mladinske pevske literature. Nedvomno je, da bo tudi ta turneja UPZ v bližnjih dneh utrdila priznani sloves našega vodilnega zbora, zlasti še samostojnega ženfkega zbora, ki je ena_ prvih organizacij te vrste v vsej naši državi. Pogreb Frana Slanca Litija, 2. decembra. Komaj leto dni je minilo, odkar so prenesli iz Slančeve hiše mater in gospodinjo go. Alojzijo, že so se v torek popoldne spet zbrali pred hišo številni oogrebci. da spremijo na pos'ednji poti odličnega litijskega tržana g Franca Slanca. Žalni sprevod ie otvorila litijska osnovna šola. nato Sokolstvo z br. žu/onim tamikom Flegar-iem. bana je zastonal sreski načelnik g. Podboj, navzoč je bil tudi narodni poslanec za litijski srez g. Mrovlje. bivši litijski nadučitelj v pokoju g. Andolšek vnet pokojnikov sodelavec, načelstvo Zveze slovenskih zadrug, člani Kmetijskega hranilni- Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrgani b črevih. abcesih. sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v orsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno priletno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. škega in posojilniškega konzorcija ter številno prebivalstvo Litije in okolice. Zlasti številno so bili zastopani gasilci iz Litije, Šmartna, Zavrstnika, Kostrevnice in Ja-blanške doline. S pokojnikom so izgubili nad vse naklonjenega podpornika. Gasilci so tudi nosili 44 vencev in šopkov. Seveda so spremile g. Slanca na poslednji poti tudi druge narodne organizacije s svojimi prapori na čelu. Ob prižganih cestnih svetilkah se je pomikal neobičajno dolgi sprevod skozi Litijo na pokopališče. Po molitvah je izprego-voril litijski župan br. Lajovic v imenu Sokolstva, ki mu je bil pokojnik iskren oče in zgleden brat. Šmarski župpn in predsednik SPD g. Fcrdo Tomazin pa je očrt al pokojnika kot kremenitega narodnjaka in prijatelja matere narave. Ko so se mu oddolžila s poslednjo žalostinko pevska društva — iskrenost slovesa je povečal še mladinski pevski zbor litijske osnovne šole, ki je zapel: Vigred... — so se sklonili nad krsto odličnega narodnega moža in gospodarja društveni prapori v zadnje slovo. DVA NOVA MODELA Allegrg sestavljena v en aparat, kamen in usnje za brušenje. Rezila se brusijo na eno ali na dve ostrini. Omogoča se brezhibno britje Ponikljan Din 210.— črn Din 155.— NEVERJETNO POENOSTAVLJEN Priprava za brušenje se obrača z bliskovito brzino, obvladajoč kamen in tudi jermen za ostrenje. Dobiva se v vseh parfumerijah, drogerijah, nožarnah in ostalih prodajalnah te stroke. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Miklavževa in Božična izbera za gospode: Trenchoati, suknje, obleke in modne potrebščine za dame: Prekrasne večerne in dnevne toalete ter plašči izredne lepote šika. Fran Luki©, Stritariev« nI. S Domače vesti ♦ Naročnikom »Jutra«. Danes smo priložili položnice vsem. ki so v zaostanku z naročnino in jih prosimo, naj jo poravnajo že prve dni meseca decembra, da upravi ne bo treba več terjati in da lahko pripravi vse potrebno za letni zaključek. — Upravništvo »Jutra«. ♦ Spremembe v državni službi. Z odlokom m mi s tra za trgovino in industrijo sta po potrebi službe premeščena iontroiurja mer Ljubomir Bjelica od sreskega nsčel-stva v Ljubljani k sreskemu načelstvu v Novem mestu. Anton Macinger pa iz Ce-!Jja K sreskemu načelstvu v Bečkereku. ♦ Nezaposleni inženjerji in arhitekti naj fce do 15 t m. pismeno prijavijo na naslov: Udruženie jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, Novi trg 1. Prijave so potrebne zaradi pregleda in v svrho smotrenega pobijanja nezaposlenosti. Prizadeti naj navede; ime, pri.Ime>k, rojstni datum m kraj, sedanje stanovanje, kdaj in kje je dovrši! visoko šolo, stroko, morebitni specijalno smer stroke, dosedanje službe z navedbo časa in položaja, morebitne pogoje za namestitev. Ta poziv velja onim nezaposlenim naslovljencem, ki fco paši državljani ali pa tukaj bivajoči ne-državljani jugoslovenske narodnosti. ♦ Pravilnik o pogodbenih poštah. Z novim pravilnikom o pogodbenih poštah je institucija državnih pogodbenih pošt dofi-nitivno postavljena na rentabilno podlago. Vse pogodbene pošte so razdeljene v št;ri razrede, od katerih ima prvi razred drve skupini, ostali pa vsak po štiri skupine. Plače pogodbenih poštarjev se bodo odslej ravnale po teh razredih in znaša najnižja 7.400 Din, najvišja pa 24.000 Din na leto Enako se tudi določajo prispevki uslužbencev v pokojninska fond. Tudi delovni čas je urejen po teh razredih. Za ustanovitev pogodbene pošte je treba najmanj 35.000 letnih edinic. Državne pošte, toi imajo manjši promet, se po novem pravilniku spremene v pogodbene pošte in obratno. Po nov-gm pravilniku bi država imela od pogodbenih pošt na leto približno 27 milijonov Din dobička. + Poroka. V Ljubljani se je poročil g. inž. Josip M a s t n a k z gdč. Vido Z a r n i-kovo. hčerko okrožnega zdravnika dr. Toma Zamika iz Zagorja. Mlademu iparu naše čestitke! ♦ Novo treznostno glasilo. Nedavno se Je ustanovil v Celju poseben konzorcij »Jutranja zarja« z namenom, da organizira v dravski banovini med najširšimi sloji mečno treznostno akcijo. Te dni je izšla v Celju TTva številka lista »Treznost«, ki bo glasilo omenjene organizacije, v katerem bodo propagatorji treznostnega gibanja organizirali v prvi vrsti delavstvo in mladino, obenem pa bo list tudi glasilo skavtov in espe.rantistov. Glavni vodja vsega pokreta je agilni prijatelj našega malega človeka, upokojeni profesor celjske gimnazije in novoizvoljeni poslanec laškega okraja g. Alojzij Pavlič. List »Treznost« 'se v prvi številki med drugim tudi obrača na vse pridobitne kroge s prošnjo za podporo v denarju in oglasih. V listu sta tudi dva članka o skavtizmu in esperantu. List bo mesečnik Ln stane naročnina letno 10 Din. ♦ Vremenska poročila z dežele. Včeraj zjutraj je bilo vremensko stanje naslednje: Bohinjska Bistrica —5 C, oblačno snega 25 cm; Kranjska gora —10 C, jasno, snega Zvočni kino Ideal Senzacija za vso Ljubljano! Gostovanje najslavnejšega svetovnega pevca, znanega pod imenom »irski slavček« John Mc. Cormac poje v filmu (Pesem moje duše Takega pevca še niste culi in ga zopet kmalu ne boste čnli; zato kupite takoj vstopnice, če nočete priti ob neizmeren užitek! Predstave ob 4., % 6.. V28. in 9.! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke ta iznačbo kraja pomenijo: l ča* oDazovanJa 2 stanje barometra. 3 temperatura 4 relativna vlaga ? %. S smer & crzma »etra 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin 8 padavine v mm — Temperatura: prve fttevilke pomenijo naj-vlSjo druge najnižjo 2. novembra 1931. Ljubljana 7, 774.9. -1.2, 76, NE2, 10, _ Maribor 7, 775.5, —5.6. 82, tiho, megla, —, — Zagreb 7, 775.5, —1.4, 89, El, 10, _ — Beograd 7, 776.6, —10.8. 82. tiho, 0, —, — Saraievo 7, 776 1, —11.0, 84, S4. 0, —, _ KuimtVT 7 765.2. 6.2. 65. NE1, 1, —, — Split. 7. 766.9. 5.8. 29, NNE1. 1, _ Rab 7. 770.3. 4.9, 36, tiho, 0, _, _ Ljubljana —1.0, —1.8; Maribor 0.8, —5.6; Zagreb 1.6, —1.4; Beograd —2.5, —11 6; Sarajevo 0.0, _11.5; SkopVje 1.0; Split 9 8 Solnce vzhaja ob 7.18. zahaja ob 16.20. Luna vzhaja ob 23.40, zahaja ob 12.46. 35 cm; Jesenice —5 C, jasno; Tržič —3 C, oblačno; Kamnik —2 C, oblačno; Maribor —4 C, oblačno; Dravograd —5 C, oblačno, snega 5 cm; Ljutomer —4 C, oblačno; Celje —1 C, oblačno; št. Janž na Dolenjskem _1, megleno; Novo mesto 0 C, oblačno; Kočevje —3 C, oblačno; Rakek —3 C, oblačno. Mnogo snega je zapadlo v snežniških, čabarskih in kočevskih gozdovih Snežni meteži so zlasti okoLI čabra in Delnic, kjer že 2 dni neprestano sneži. ♦ Novi grobovi. Po daljšem bolehanju je v torek umrl v Ljubljani g. Leopold E g-g e r, železniški revident v p. Pokojnik je bi,l splošno znana osebnost, osobito cenjen kot prvovrsten ornitolog in velik ljubitelj prirode, kar je bilo v lepem skladu z njegovim plemenitim značajem. Pogreb bo jutri ob 14. iz Bohoričeve ulice 33. — V ljubljanski bolnici sta umrli gdč. Marija Mencejeva, katere pogreb bo danes ob po' 16., in ga. Marija Kasteliceva, upokojenka tobačne tovarne, ki jo pokopljejo pol ure pozneje. — Na Kapeli pri Slatini Radencih je umrl včeraj zjutraj g. Andrej Smodiš, računski svetnik v p. Pokojnik je po gimnazijskih študijah v Mariboru daljšo dobo služboval v Bosni. Zelo so ga spoštoval' vsi nekdanji sošolci in številni prijatelji. Poznal je vsa zdravilna zeMšča, a sebi žal ni mogel najtn leka in je odšel prerano v grob. Njegovo smrt obžaluje vse radensko prebivalstvo. Pogreb bo j neobvezno! \snnr. "Čuden d« t'tla 0«afe«for za Prešernova 1. Pallenberga, komika, o katerem govori posebno zadnja leta pol sveta. V filmu »Dober grešnik« je Pallenberg odprl vse registre svojega znanja, duhoviti so njegovi domisleki. sočni dovtipi in naravni neprisiljeni humor, nadvse ga pa karakterizira izvrstna mimika. Pokaže se nam kot avto-krat v rodbini, kot hirokrat in pedanten fiVster v uradu, drastičen je v baru, kamor ga v naročje črne plesalke zanese usoda Publika se izvrstno zabava In soglasno sodi, da je to v itak izbranem repertoarju kina Matice eden najboljših filmov letošnje zimske sezone. u— Abonenti Elitnega kina Matice naj nemudoma danes in jutri obnove abonma in si nakupijo vstopnice za mesec december. Spored v decembru je vodstvo kinematografa že opetovano objavilo in je na vpogled v ravnateljski pisarni. u— Klavirski koncert slovite rtfanJstke gdč. Liliane Dobri-Htristove iz Sofije bo v Filharmon.Ični dvorani v ponedeljek 7. t. m. Gdč. Dobri-HTrstov Je hčerka bratskega bolgarskega naroda ter nastopi v ponedeljek pr^ič v našli sredi. Izbrala si Je velik klavirski program. Izvajala bo Beethovnovo sonato <*p. 110, Debussyjevn,h 7 preludi-jev in Ohoninovo sonato v H-molu. Kritike, ki jih Je prejela o sedanjih svojih koncertih, so izredno laskave in zelo hvalilo njeno izvrstno klavirsko igro bodisi v tehničnem pogledu kakor tudi v pogledu prednašanja. Na koncert opozarjamo predvsem tudi naše narodno ženstvo. Predprodaja po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. Danes druga predstava alpinskega filma ,Durmitor* ob 19% uri v kinu Ljubljanski dvor. — Vstopnice od 15« do 21. ure pri blagajni kina Ljubljanski dvor. — (Telefon št. 2730) 15153 u— 10-letnica Kluba esperantistov v Ljubljani. Ki'n.b vabi občinst/vo in espe-rantiete k slavnostnemu občnemu zboru, ki bo ob priliki 10-letnice kluba v nedeljo 6 t. m. ob 10. v dvorani Delavske zbornice. Esperantska razstava, ki bo prirejena v dvorani! Delavske zbornice ob tej priliki, bo nudila cenjenemu občinstvu vnogled v esnerantsko gibanje v Jugoslaviji in po svetu. Ogled od 11.—18. Vstop vsakomur orost. Zvečer ob 20. v nedeljo priredi klub slavnostni večer z zelo pestrim sporedom v dvoran" De'aivske zbornice. Po sporedu bo igrala godba »Zarja« dn bosta prosta zabava in ples. Cenjeno občinstvo in espe-rantilsti vabljeni! Vstopnina 5 Din za osebo. u_ Dobava bencina za mesto. Mestno načelstvo bo oddalo na javn! mime.ndo (zmaniševalni) dražbi dobavo ca 24.000 kg (prvovrstnega bencina za potrebe mestnih uradov .In podjetij. Dražba se bo vršila 15. t. m. ob 10. v prostorih mestnega ekono-mata, Mestni trg 27, I. nadstropje. NatanS-nejšti pogoji se dobijo v mestnem ekono-matu proti povračilu stroškov. u— Popoldanski gospodinjsko-kuharskl tečaj se prične 10. t. m. ob 15. Vršil se bo dvakrat na teden vsak torek in četrtek. Piraktičn! pouk v kuhinji bo v zvezi s teo-_____ MIKLAVŽEV PLES v Kazini DANES OB 20. URI. 15152 V soboto, 15. decembra MIKLAVŽEV VEČER Ljubljanskega Sokola v Narodnem doma za mladino ob 16., za odrasle ob pol 21. uri, Jazz godba. 15138 PLES. bbe^e LTHiUKI LJUBLJANA - PALAČA VIKT0RIA TO JE ZNAMKA OBLE-KE TISTIH DAM IN GOSPODOV. KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETIRANIH IZDATKIH NajcenePa gospodinska knjiga Je »PRIPRAVLJANJE MLEČNE HRANE" od 6t Humekove. Vsebuje 103 recepte z& pripravljanje mlečnih jedi to tri popoln«? brezmesne Jedilnike. Zahtevajte Jo po knji garnab ali pa pri Centralnem mlekarskem društvu v LJubljani. 1380S Ovomaltine bi morali jemati za zajtrk matere, otroci, re-konvalescenti, ljudje v starejši dobi življenja in vsi oni. katerih organizem potrebuje okrep-čila, da more odoleti vsem tegobam vsakdanjega dela. Zdrava krepilna hrana Ovomaltine vsebuje v svojih topljivih zrncih najžlahtnejše snovi slada, svežih jajc, svežega mleka, katerim je zaradi boljšega okusa dodan kakao. Na zahtevo pošljemo vzorec brezplačno. Cena male škatljice Din 16.—. Dobiva se povsod. Dr. A. Wander, d. d., Zagreb. OVOflALTIlE daje moč. retičniini predavanji v šoli (skioptične slike). Pouk bo obsegal tudi urejevanje ia razvrstitev jedfil na krožniku (aranžira-nje), pokrivanje miz in serviranje Prijave sprejema, odnosno pojasnila daje vodstvo dT. Krekove meščanske gospodinjske šole v Zgornji šiški. u— Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor« obvešča vse rojake in prijatelje, da je zaradi smrti goriškega nadškofa in drugih nepredvidenih dogodkov opustilo prireditev Miklavževega večera. Svečana akademija v počaščenje spomina Simona Gregorčiča ob 25-letnici smrti bo r nedeljo 13. t. m. ob 20. v veliki dvorani Union a. Sodeloval bo pomnoženi orkester »Sloge« pod vodstvom g. H. Svetela. Drevi članski sestanek s predavanjem s eki-optečnimi slikami. u— Jugoslovenski ženski savez poziva članice vseh ženskih društev, da se gotovo udeleže koncerta g. Hristove v ponedeljek 7. t. m. v Filharmonični dvorani. u— Akademija maturantov TSš se bo vršila v ponedeljek 7. t. m. v Trgovskem domu. Po akademija ples. Igra Sonny-boy-jazz. Začetek ob 20 uri. Občinstvo najvljudneje vab tJ.mO; u— Najnovejša mladinska knjiga. Ribi-čičeva »Mihec in Jakec«, se dobi p.ri upravi Mladinske Matice v Frančiškanski ulici 6. I. nadstropje, desno. u_ Miklavžev večer priredi Sokolsko društvo »Ljubljana IV« v soboto o. decembra v veliki dvorani Mestnega doma za mlaiino točno ob pol 18., za odrasle pa ob 20. s plesom. Vabljeni ste vsi! Odbor. u— čajanka SO Preporoda. V soboto bo v Trgovskem domu Preporodova čaianka. Za zabavo je obilno poskrbljeno. Pevske točke! Ples ob steklenicah! Razna tekmovanja itd. Kdor se bo hotel oteščatt, se bo lahko poslužil dobro založenega buffeja. Vodi g. mojster Jenko. Igrra priznani »Odeon jazz«. Začetek točno ob 20. Vsi, kl vam je do dobre zabave, vljudno vabljeni! n_ Miklavž na Taboru. V soboto bo na Taboru običajno vsakoletno Miklavževanje ob pol 16. za otroke s primernim sno-redom, ob 20. za oirasle s plesom. Darila se sprejemajo v soboto ves dan od 10. dopoldne do 20. Darila se oddajajo na Taboru, vhod nasproti vojašnice. ii Miklavževanje Sokola II. v Kazini se bo vršilo v soboto 5. t. m. Pričetek za mladino ob 17., za o^Tasle ob 20. DajrJa se snrejemak) .Isti dan od 10. do 11. in od 15. dalje v Kazini. Pozivamo starše, da ob tej priliki obdarijo svojo mladino, kakor tudi odrasle, da se obdarijo med seboj. Sodeluje »Jon.ny jazz«. u_ Miklavž pride tudi letos k Ljubljanskemu Sokolu v Nar. dom, in sicer v soboto 5. t. m. Ob 16. bo obdaroval mladež, zvečer ob pol 21. pa odrasle. Po obdaritvi ples. Darila se. sprejemajo v petek od do 12. in od 15. do 19., v soboto pa ves dan. Vhod z Bleiweisove ceste. u_ Društvo brivskih in frizerskih pomočnikov (pomočnic) obvešča svoje člane (članice), da ne bo sestanka drevi, temveč 10. t. m. v Do'avski zbornici, na kar se članstvo opozarja. Odbor. DREVI JADRANOVA ČAJANKA, n— Tragedija mladenke. Ob prilik.; nočne racije v Kolodvorski ulici je policija prijela včeraj ponoči tudi 23-letno Vlasto K., ki se je zadrževala v nekem lokalu r Kolodvorski ulici. Aretiranko so spravili na stražnico, kjer pa je nenadoma povž'ia struoen prašek in kmalu nato omedlela S stražn:ce so takoj telefoniiraii po reševalni avto, ki je obunanko prepeljal v splošno bolnico. Tu so ji nemudoma izprili želodec in se je kandldatinja smrti, ki je razen strupenega praška pogoltnila tudi oar kopirnih svinčnikov, kmalu zavedla Pri mladenki, ki je popolnoma zapuščena, so našli pismo na nekega Lojzeta, od katerega se poslavlja in pravi, da je življenje zanjo brez vsakega pomena. u— Za »Pomožno akcijo« so darovali člani k^gijaškega kluba »100 X moč« pri Brezovšku ob priliki razhoda 410.50 Din. Vivant sequentes! u_ Darilo. Gdč. Marija Grošljeva je za glad-ujoče poklonila 100 Din od n red stave v radiu Denar hrani naša uprava u— Samomor posestnice na Ilovici. Na l!ovici se je v torek "-on- = r^stru^iia z lizolom 23-letna posestnica Marija Mei-ce-jeva. V njenem stanovanju jo Je našel okrog 13 v - pokradel pri strojarju in usnjarju Marčiču v Slovenski Bistrici več sirovih in strojen,Ih govejih 4n telečjih kož v vrednosti 15.000 dinarjev Aretiranec Je delno priznava tatvino pri Marčiču m pravi, da je odpiral delavnico s ponarejenim ključem. Izročili so ga sodišču a— •z bioskopov. Grajski kino: Od danes, do vik L;učno petka s Trni na Volsl«. Po romann »Vstajenje« grofa L' l\>.s.tpg.i Union tomo: Izbor na veseloigra »Za dolžino nosu« Siegfried A-rno, EJrast Verebes, Lucie English. Iz Celja ZA MIKLAVŽA IN BOŽIČ e_ Koncert CPD v Celju. Celjsiko pevsko društvo je priredilo v torek 1. t. m. zvečer v veliki drp,-)>p r noie S nrpcpi flobrn d.inam%0 in rutino ni pa še homogen Težišče zbora je v izvrstnih basih, oa tudi soprani in alti se uveljavijo, dočim so tenorii ore-šibki. Po uvodnih besedah profesoria g. Pabjančiča o u edin jen lu je mešani zbor za-->el najorei državno himno, nato so sledile ostale uesmi. Solisti so se tudi lepo potrudili. V seda.nVh razmerah zasluži Ce^sko ->e*vsko društvo priznanje za kulturno delo, ki ga vrši kliub oviram v času. ko je idealizem tako redek. e_ Sokolski smučarski tečaj za začetnike bo v četrtek točno ob pol 19. v mestni telovadnici. Prinesete smuči s seboi! Prvri skupni zlet celjskih sokolskih smučarjev bo v nede'.V> 6. t. m. na Celi&Vo kočo e— Lutkovna predstava v Celju. V no-nedeliek 7. t m. ob 20. nriredi mariborsko sokolsko lutkovno gledališče v celjskem ?leda'nščr predstavo »Faust«, ki je namenjena v prv.I vrsti odraslim. V torek 8. t. m. ob 16. pa istotam »Snegulčica« za mladino. e_ Poravnajte sokolsko naročnino! Sokol je razposlal opomine onim bratom in sestram, ki so še v zaostanku s članarino, s prošnjo da jo poravna'o do 15. decembra. Članstvo se še posebej opozarja, da se bodo vsesokolskega zleta v Pragi mogli udeležiti le oni. ki so vstopili v orga.nrza-"i.io najnozneie do 31. decembra 1931. in da enkrat črtani člani za dobo enega leta ne morejo biti ponovno sprejeti. e_ Upokojeno učiteljstvo lz Celiš in okolice bo 5m°lo red,ni sestanek v soboto t, m. popoldne v gostilni »Pri mostu« na Bregu. e— Smrtna statistika v novembru. V Celju je umrlo v preteklem mesecu skupno 35 oseb. od teh 31 v javni bolnici, 4 pa v mestu. .. e— Iz polici iske torbe. Predvčerajsnnm je celjska mestna policija aretirala kar štiri brezposelne delavce, in sicer 29 letnega Ivana Hr„.barja ta 29 letnega Al. Gor-šeta iz Ljubljane, 23 letnega Antona San-kov.lča iz Vodic in 27 letnega Ivana Povhe-ta iz Dola pri Hrastniku Zadnja aretiranca sta nujno osumljena vlomov v trbovelisko občinsko oisarno in znano Fortejevo gostilno _ Sodišču je bil izročen 30 letnri bivši zavarovalni agent Ivan Durfeld iz Kočevja, ki je kljub temu, da n.I b.5l tamkaj že daivno več v službi, v imenu »Vzajemne pomoči« v Ljubljani zavaroval na nienih tiskovinah neko deklo v Celju za 40.000 Din. neko drugo služkinjo v Mariboru za isto vsoto Obe služkinji trpita škodo 120 Din. — Zaradi žepne tatvine je bila aretirana 36 letna Katarina Grebenarjeva iz Sombora. — Na cesti med Celjem in Ljubljano sta bili z nekega avtomobila 30 novembra izgublieni dve rezervni avtomobilski kolesi — Najdena je bila na cesti med Mesttajem ta Rogaško Slatino svinjska koža. e_ Požar. Na državni praznik popoldne je nastal pri posestniku Florjanu čehovi-nu, po domače Cenelju, v Tremarjah pri Celju okrog 15. požar, ki je uničil kozolec. Ogenj je omejilo celjsko gasilno društvo. To 1e že v dveh letih deseti požar pri istem posestniku. e_ Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. poslednjič zivočno opero »Fra Diavolo« Iz Kamnika ka— Pri gradbi smuške skakalnice, ki se bliža koncu, sodelujejo tudi naši smučarji s kulukom, ki bo pospešil dogotovi-tev. Dela so zaenkrat zaradi snega že malo otežkočena. Pretekli teden so si skakalnico ogledal, strokovnjaki iz Ljubljane gg. dr. Berce, Pelan inž. Bloudek m vsi so se prav pohvalno izrazili o njej. Iz Kranja r— Elitni plesni tečaj zaradi zasedene dvorane danes otipa ie. Prihodnji bo jav-ljen. Iz Hrastnika h— Kako bi se pomagalo našim steklarjem. Tvrdka Zedinjene tvornice 6tekla v Zagrebu ima steklarne v Hrastniku, pri Sv. Križu blazu Rogaške Slatine, v Straži pri Logatcu, v Paračinu v Srbiji im v Da-ruvaru. Poslednja že dalje časa počiva. V zadnjem času pa jc podjetje ustavilo zaradi pomanjkanja naročili obrate v vseh steklarnah razen pri nas v Hrastniku. Pa tudi pr; nas, kjer je obrat omejen na 6e» dem šihtov v štirinajstih dneh, že mislijo na nadaljnjo omejitev. Tako žalostna, je usoda naših stek'arm in steklarjev. Po drugi strani pa prihaja boljše in cenejše ^teklo iz inozemstva v državo. Prj tem dejstvu se človek nehote vpraša, kako morejo ino-zemci kljuib uvozni carin, boljše blago ce-naje prodajati kakor domače tvrdke, ki imajo po vrhu še razne ugodnosti Potrebno bi bilo da bi se naše tvrdke zadovoljile z manjšim dobičkom, saj morajo biti tudi stdkilarji zadovoljni z manjšim zaslužkom. Iz Ptuja j— Prvo gostovanje mariborskega gledališča v letošnji sezoni bo v Ptujn v ponedeljek 7. t. m. Uprizorila se bo Anzengruber-jeva komedija s petjem in godbo »Slaba vest«. j— Kazenski odelek okrajnega sodišča v Ptuju že dobiva od okrožnega sodišča v Mariboru glede na sipremembe ta dopolnitve h kazenskemu zakonu spise ki spadajo po novi spremembi v kompetenco okrajnih sodišč. Kazenski oddelek je doslej sprejel Trenchcoate, suknje usnjene suknjiče čavničar, in njegova žena Helena iz Maribora. Na p0g« in »Oggc 360—380; >2« 340—360; »5« 305-315; >6« 255—265: »7« 190—200: »8« 122.50 — 127.50 Otrobi: baški in sremski 85 - 90: banaški 80 - 85. 1 + Budimpeštanska terminsk* borza (2. t. m.) Tendenca čvrsta, promet živahen. Pšenica: za marc 13.64 — 13.66, za maj 14.50 do 14.52; rž: za marc 15.43 — 15.46; koruza: za maj 16.70 — 16.72. ŽTVINA + Živinski sejem v Ljubljani (2. t m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 142 konj, 48 volov, 85 krav, 27 telet m 128 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 9 konj, 20 volov, 26 krav, 10 telet in 58 prašičkov. Kupčija na sejmu je bila slaba, ker ni bilo kupcev in so cene deloma popusti!e za nadaljnjih 50 par. Za kg žive teže noti-rajo (v oklepajih cene na zadnjem sejmu) s voli I. vrste 5 — 5.50 Din (5.50 — 6), IL vrete 4 — 5 Din (4.50 — 5), III. vrste 3 do 4 Din (3.50 — 4), krave debele 4 — 4.50 Din (4 — 5). krave klobasarice 2 — 3 Din (2 — 3), teleta 4.50 — 5.50 Din (5 — 6). Prašički so se prodajali po 80 — 100 D>tn komad. + Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 2287 glav, od tega 166 iz Jugoslavije, 193 iz Madžarske in 205 iz Rumunije. Glede na nove določbe glede do?ona na trg. k: je vezan na dovoljenje centralnega urada za promet z živino, je bil dogon inozemske živine slab. Pri mirnem prometu se ja prvovrstna živina prodajala po čvrstih starih cenah, ostala živina pa se ie .pocenila za 5—10 groSev. N« svinjski sejem v torek je bilo pripeljanih 14.682 komadov svinj, od tega 2602 iz Jugoslavije. 2704 iz Poljske in 3440 iz Madžarske. Promet je bil v početku živahnejši, pozneje pa je popustil in so cene mesnim svinjam nazadovale za 5 do 10 gTosev. cene pitamm svinjam pa za 5 do 8 grošev. bave vodnib zasunkov. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 9. decembra ponudbe glede dobave 1500 kg bencina, 3000 kg tračnikov. 1000 kg vijakov, raznih barv. krede, terpentina itd. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 10. decembra ponudbe glede dobave hrastovih pragov in borovih tramov. A. PRESKER Sv* Petra cesta 14 I J « Rekorden obisk novinarskega koncerta Zanimanje za letošnji koncert je bilo tako ogromno, da nad tisoč ljudi ni dobilo več vstopnic — Navzoči so bili najodličnejši predstavniki naše javnosti Vsakoletni novinarski koncert v Ljubljani tvori višek in zaključek proslave prvodecemberskega narodnega praznika v Ljubljani, ob enem pa nekako neoficijelno otvoritev ljubljanske zimske sezone. Novinarji delajo za vse sloje in vse stanove naroda, zato se jim tudi vsi radi odzovejo, umetniki in glasbene institucije s sodelovanjem, vsi drugi z obiskom. Spored je zato vedno zanimiv, obisk vedno gromen in novinarski koncert spada že mnogo let mea najmogočnejše prireditve v Sloveniji in v vsej državi. Letošnji obisk pa je bil naravnost rekorden; ako bi bili unionski prostori še enkrat večji, pa bi bili tudi polni. Sedeži so bih »si iddani že dopoldne, a tudi vsa stojišča že več ur pred pričetkom koncerta. Mnogo nai tisoč ljudi se je moralo vrniti, ker ni bilo več vstopnic. Dvorana je bila nabita, da ne bi mogel nihče več v njo in da so stali ljudje še po hodnikih in stranskih dvoranah. Kakor je novinarsko delo splošno narodno in novinarstvo po svojem bistvu demokratično, taka je bila tudi množica, ki se je zbrala na koncertu. Zastopani so bili vsi sloji in vsi stanovi, najvišji predstavniki oblasti in najodličnejši reprezentanti ljubljanske družbe, vsega našega javnega življenja, pa zastopniki vseh gospodarskih panog, vseh krogov meščanstva, izredno veliko število oficirjev in seveda v velikem številu naša mladina. Ta splošnost in demokratičnost prireditve in udeležbe se je odražala tudi v zunanji sliki; poleg fraka in smokinga si videl priprosto obleko iz konfekcijske trgovine, poleg dragocene ženske večerne toalete priprosto, a okusno oblekico, ki si jo je sama sešila mlada tvor-niška delavka ali živahna prodajalka. Seveda niti od daleč ne moremo navesti vseh reprezentantov državnih in samoupravnih korporacij ter najrazličnejših organizacij, ki so bile zastopane na koncertu. Državno upravo je zastopal ban dr. Drago Marušič s podbanom tir. rirkmajerjem, načelnikom prosvetnega oddelka Mazijem, ibanskima svetnikoma Mencingerjem in Se-nekovičem ter večjim številom drugih uradnikov. Zadržanega divizijskega komandanta je nadomestoval general Djoka Popovič s polkovnikom Radovanom Jova-novičem; od višjih oficirjev smo videli še polkovnika Ljubo Novakoviča in podpolkovnika Jakliča. Sodne oblasti so zastopali predsednik višjega sodišča dr. Rogina, višji drž. tožilec dr. Graselli z drž. tožilcem dr. Ogoreutzom in večjim številom sodnikov, univerzo rektor dr. šerko in več univerzitetnih profesorjev, mestno občino župan dr. Puc z mnogimi občinskimi svetniki in magistratnimi uradniki, konzularni zbor generalna konzula Rainaldi in Orsini-Rosenberg, konzula Ševčik in Neuville, pod-konzul Cihfelka, honorarna konzula Hieng in dr. Dular in nekateri konzularni uradniki. Koncertu sta prisostvovali ministrova soproga ga Kramerjeva in dvorna dama ga. Tavčarjeva, novzoče pa so bile tudi gospe soproge skoro vseh predstavnikov. Navzoči so bili dalje bivši pokrajinski namestnik in poslanik minister Ivan Hribar, generalni tajnik Zbornice za TOI narodni poslanec Ivan Mohorič, narodni poslanci Mravlje, prof. Pavlič, Pustoslemšek in dr. Jlape. predsednik Zveze industrijcev Drago-tin Hribar, železniški direktor dr. Borko, za poštno direkcijo dr. Lamut, finančni direktor dr. Povalej. predsednik Zveze gre--raijev Kavčič, predsednik notarske zbornice dr. Kuhar, odvetniške zbornice dr. ži-rovnik. zdravniške zbornice dr. Rus in in-ženjerske zbornice inž. šuklje, direktor Narodne banke dr. Gregorič, direktor Drž hipotekarne banke Bulajič, gen. direktor Kreditnega zavoda Tosti, direktor Poštne hranilnice dr. Vidmar in mnogi drugi zastopniki denarnih zavodov, predsednik Glasbene, matice dr. Ravnihar. Matej Hubad in lepo število naših skladateljev in umetnikov med njimi Adamič, Kogoj, Lajovic Prelo-vec. gdč. Majdičeva, Kovač itd., predsednik Hubadove pevske župe dr. švigelj predsednika oblastnega in krajevnega odbora Rdečega križa dr. Krejči in dr. Fettich ravnateljica Mladike ga. Zemljanova itd.! i,td. Seveda ta seznam ne more biti popoln' ker je bilo v ogromni množici občinstva nemogoče opaziti vse predstavnike. O koncertnem sporedu poroča posebei nas koncertni referent. Kakor vedno je bil tudi letos zanimiv in pester, glavno točko zanimanja pa je tvoril nastop malega violinskega umetnika Miroslava Vi- fcerja iz Celja, ki je žel izredno buren aplavz. Pri prosti zabavi, ki je tvorila drugi del novinarske prireditve in združila v prijateljskem razgovoru udeležence koncerta je neumorno in v splošno zadovoljstvo igral novi jazz-orkester r Sloge r. v veliki meri je njegova zasluga, da je ostala tudi plesna publika najboljše volje, čeprav je vla- ZA priporoča tvrdka IGN. ŽARGI bogato zalogo raznega zimskega perila, kakor dala v dvorani tudi >ri plesu silna gneča. Plesni red je določil naš znani plesni mojster g. Jenko, ki je vodil tudi obligatno četvorko. Ker v dvoranah ni bilo dovolj prostora, so gostje zasedli tudi vse restavracijske prostore, mnogi pa so se zatekli celo v kavarno. Bifeje v dvoranah so oskrbele požrtvovalne in novinarjem naklonjene ugledne tvrdke vinska veletrgovina Stepič, delikatesna trgovina Javornik, slaščičarna Petriček in cvetličarna Cotič. Z izbornim blagom ter nizkimi cenami so zadovoljile vse občinstvo in na ta način še okrepile svoj renome, a tudi renomč novinarskih koncertov, ki so se tudi glede zabavnega dela vedno odlikovali po tem, da so bili gostje vsestransko zadovoljni. Menda ni treba še posebej omenjati, da je ves večer potekel v najlepšem redu in v prijetni harmoniji. Zaključujemo s prisrčno zahvalo vsem, ki so 3 svojim sodelovanjem in s svojo veliko udeležbo vnovič pokazali, da cenijo pomen slovenskega časopisja in požrtvovalno delo naših novinarjev. Koncertni spored Samo Novinarsko udmženie se more pohvaliti, da na njegovih prireditvah sodelujejo društva in osebe, ki jih je v tako pestri vrsti sicer kaj težko združiti. Tako je včeraj otvorilo slavnostni koncert Narodno že-lezničarsko glasbeno društvo »Sloga« svojim orkestrom, zaigravša najprej državno himno, nato pa osem ruskih narodnih posuli v zelo interesantni instru mentalni obleki ruskega mojstra Ljadova. Orkester je vodil sSlogin« dirigent g. Heribert Svetel. Ruske narodne pesmi so žele hrupno in zasluženo pohvalo. Za orkestrom je nastanila »Grafika« pod vodstvom gosp. A. Grčib-niinga v odlični formi, sveža in čvrsta ter zapela Adamičeve ; Završke fante« ter težkega Foersterievega »Spaka«. Tudi pri izvajanjih »Grafike« razigrana publika ni štedi Ia z viharnimi aplavzi. Venec zmage pa je odnesel slovenski vokalni kvintet, ki je s svojima dvema točkama (Fibichova >Ti'na noč« in Saivnov sTehtni vzrok") moral dodati kar dve skladbi, a še tedaj ga je publika nerada pustila z odra. V drugem delu je mali violinist Miran Viher iz Celja zaigral Griegovo sonato op. 13, v kateri je pokazal v resnici presenetljivo muziklnost, uprav čudežno tehnično in prednašalno znanje. Malemu, izredno nadarjenemu dečku obetamo največje upe vzbujajočo prihodnost. Prav izvrstno ga je pri klavirju spremljala ga. Mira Sancinova. Malemu virtuozu je sledil pevski kvintet »Ljubljana« ter izredno občuteno zapel Jerebavo »Pelin rožo«, dalje Prelovčevo skladbo ?/Zapoj mi pesem, deklo« ter moral dodati na s>piošno viharno željo še narodno pesem. Koncert pa je zaključil Prelovec s svojim mešanim pevski zborom »Ljubljanski Zvon«. Nastopil je zbor v impozantnem številu, močno izdi-seipliniran in zapel Pavčičevo skladbo »Ce rdeče rože za nad e sneg« in užigajočo, krepko kompozicijo Gotovca »Barbari mi smo!« V tem znamenju jucoslovenskega glasbenega izraza se ie slavnostni koncert res prav slavnostno končal ter zapustil močan, dolgo trajajoč naileoši spomin. Našim novinarjem moramo k sijajno uspeli prireditvi srčno čestitati. —f. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 četrtek. 3.: Dve nevesti. D. Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5.: Zapravljivec. Premijera. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20 četrtek. 3.: Dežela smehljaja. B. Petek, 4.: Zaprto. Sobota. 5.: Viktorija in njen huzar. E. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 3. in 11 lz drame. Golarjevi »Dve nevesti« se ponovita drevi za red D. Zasedba kakor pri premijeri. Raimundov »Zapravljivec« je delo, ki si je v resnici osvojilo vse odre pa tudi vso gledališko publiko. Desetletja m desetletja je stalno na repertoarju, saj je napisano za vse. Vsebina globoko občutena, pravljična, je vsekdar našla polno poslušalcev. Po presledku tolikih let pride v soboto »Zapravljivec« zotpet na slovenski oder v popolnoma novem Albrechtovem prevodu. V dejanja so vpleteni originalni glasbeni vložki, katere bodo peli: ga. Medvedova, g. Debevee in g. Kralj. Režija je Debevčeva. Prva repriza Leharjeve operete »Dežela smehljaja« l>o drevi za red B v operi. Delo je imelo pri premijeri zelo lep uspeh. Posamezne uloge so izvrstno zasedene, tudi Golovinova režija je zelo posrečena, polna dobrih in lepih režijskih domislekov. Izvrstne so tudi bflletno toč-ke. Miklavževa prireditev v drami. Kakor vsako leto. pride tudi letos v dramo Miklavž. Prireditev bo v nedelio ob 15. Ker are tu za obdarovanje najrevnejših šolskih otrok, prosimo vse p. n. tvrdke, trgovine itd. in zasebnike, da po možnosti podpro to d-.ibrolelno akcijo uprave našega gledališča. Dobrodošel ie vsak dar, najbolj pa obleka in obutev. Darila naj se pošiljajo v dramsko gledališče ter oddajo pri vratarju. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Četrtek. Ptičar. C. Petek. 4.: Zaprto. Sobota. 5. ob 15.: Rdeča kapica. Premijera. Otroška predstava. PTC.TSK0 GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Ponedeljek, 7.: Slaba vest«. Gostovanje mariborskega gledališča. Velik uspeh ge. Zlate Gjungjenac - Gavel-love v Zagreba. Minule dni je v zagrebškem gledališču gostovala z velikim uspehom ljubljanska operna pevka ga. Gjungjenac-Gavellova. Nastopila je kot Koštana v Ko-njovičevi operi. Članek o pisateljn dr. Ivana Lahu ob priliki njegove petdesetletnice dne 9. t. m. je priobčila revija »Življenje in §vet« v svoji najnovejši številki, ki izide ta teden. Članek je opremljen z jubilantovo sliko. Hrepenite li po mirnem in pokojnem spanju? — Pijte ALPINAC - ČAJ Šport Tek uedinjenja Na državni praznik je priredil ASK Primorje tradicionalni tek skozi Ljubljano, »Tok uedinjenja«, ki je v vsakem oziru uspel. Konstatirati moramo najprej zadovoljivo dejstvo, da so se tudi športniki spem* nili ene najvažnejših življenjskih načel točnosti. Tehnična stran prireditve je bi!a brezhibna; sodniškemu zboru pod vodstvom g. Slamiča je stal ob strani cel kader kontrolnih sodnikov, rediteljev- članov kolesarske sekcije prireditelja in vod koiesar-jev-vojakov, stavljenih na razpolago po znanem športnem poborniku, g. podpolkovniku Jakliču. Prireditvi sami so dali slavnosten značaj ban dravčke banovine g. dr. Marušič, župan mesta Ljubljane g. dr. Puc iu general Popovič kot pokrovitelji; Sckoli-tekmo« valci so s prvim nastopom na lahikoat-lctslki prireditvi, prirejeni po športnem klubu, privedli v nadvse razveseljivo prak-60 sodelovanje med Sokolom in lahko atletskim savezom; ljubljanske renomi.rane tvrdke Alpina, Eberle, Goreč, KrispcT in zasebnik pod psevdonimom »Riba« so z nakksnitvijo krasnih daril pokazale veliko razumevanje ideali nega stremljenja naših 6pontnikov. Tudi v športnem oziru ie prireditev uspela v polni meri. Nismo sicer letos na startu videli tekačev izven dravske banovine, toda z malimi izjemami je star t aii a elita naših dolgoprogašev. Poleg obeh zmagovalcev, Krevsa na dolgi in Ogrina na kratki progi, ki sta bila svojim eotekmo-valcecn v vsakem pogledu nadmočna in prišla na cilj sveža in v lepem finishu, so se pojavili novi, mnogo obetajoči talenti, predvsem SokoC Kovačič Leo iz Stražišča, in Kamničan Bručan. Paziti bo treba, da se ti talenti ne pokvarijo, kakor so 6e pri nas dosedaj mnogi, zlasti dolgoprogaši. Sam start in cilj prireditve so s svojo navzočnostjo počastili zastopnik g. bana g. dir. Maycr, komandant kolesarskega bataljona in predsednik Juji. Kot Saveza, g. podpolkovnik Jaklič in mnogi delegati ljubljanskih organizacij. Gros tekmovalcev sta na start poslala ljubljanska kluba Ilirija in Primorje, videli srno pa v Ljubljani prvič tekače iz Domžal od SK Domžale ter Sokola Straž i-šče pri Kranju in Slov. Javornik. Razveseljiv je tudi po dolgih letih start Hermesa, ki je začel resnejše gojiti lahko atletiko. Na dolgi progi (dolžine okoli 5 km), ki je vodila po vsem mestu iin preko ljubljanskega Gradu, je nastopilo 12 tekačev, ki 60 se plasirali naslednje: 1, Krevs Ivo (Pr.) 17:19.3; 2. Kovačič. Leo (Sokol Stražiščc), 17:19.6; 3. Bručan Josip (IL), 17:27.8; 4. Ilovar Janez (IL), 17:55; 5. Senčar Leopold (IL), 18:10; 6. Jamar Viktor (Sokol Slov. Javornik) 18:50.8. Sledili so Majhenič, Osterman, Senčar (vsi Ilirija), Gregorc (Primorje), Skušek( ŽSK Hermes) in Čad (Domžale). Poudariti je treba, da je večina tekmovalcev dosegla boljše rezultate, kakor lani. Na kratki progi (dof-žine Okoli 2700 m) je sigurno in z veličini naskokom zmagal talentirani junior Primorja, Ogrin Franc, v času 9:11.8; sledijo mu Glavnik Ludvfk (II.) 9:35.4, Hitti Marjan (II.) 10:00.6. Žor* ga Aleš 10:20 min, Tručl Ciril 10:20.1, Zidar Zvonko 10:20.2 in dr. Kiowsky (vsi Primorje) 10:39.1; vrstni red tekmovalcev je zaključil Završan (II.) v času 11.40. Oba zmagovalca sta 6i priborila krasna prehodna darila bivšega b^f a dravske banovine. . g. inž. Serneca oziroma privatnika g. Ribe, dočim so drugo in tretje plasirani na obeh progah v splošni klasifikaciji} bili obdarovani s krasnimi darili prej omenjenih ljubljanskih tvrdik Popoldne je prireditelj izvršil 6večano razdelitev daril v restavraciji Zvezda. Prireditev je osebno počastil burno pozdravljen ban dr. Marušič. ki je čestital zmagovalcem in jim osebno izročil pribor jena dariila. Prireditev so zaključili s krasnimi nagovori na zbrano športno mladino pokrovitelj g. ban in predsednik prircditelj-skega kluiba g. nač: Sarvcan. Opazili smo med ostailimi znane športne voditelie, g. podpolk. Jakliča predsednika SK Iliri'e, g. dr. Dularja, pokrajinskega predsednika Koturaškega saveza g. Gorjanca, delega-tinjo TKD Atene, go. prof. Jclončevo in delegata ŽSK Hermesa. Prijateljski derby na državni praznik Letošnjo jesen je Ml »prijateljski der-by« že parkrat napovedan, pa ga je slabo vreme še vsakokrat preprečilo. Na državni praznik pa se je srečanje le ostvarilo, kluiba sta postavila v borbo po dve garnituri. V splošnem je treba ugotoviti, da to »prijateljsko srečanje« nj doseglo svojega namena. Pač sta rezervi predvedli nogomet, ki mu gre po stilu igre in po pofca-zanem znanju ocena »prav dober«, zato sta pa prvi moštvi igrali vso igro izredno ostro, kakor da bi bilo šlo za bogve kako prvenstvo, v enem razdobju, kratkem sicer, so se pa poedinci dali zavesti stra« stem, ki niso v sklada s pojmi o dovoljeni fairnessi, in ki vsaj v prijateljskih borbah niso običajne Precejšnji ded krivde gre na sodnikov rovaš, ker ni znal pravočasno avtoritativno poseči vmes. Primorje rez. : Ilirija rez. 4 : 2 (3 : 2). V obeh rezervnih moštvih je nastopil v glavnem naš izbrani nogometni naraščaj. Moštvi sta dali zelo inteligentno igro, prepleteno z lepimi kombinacijami. Nekateri igrači so se odražali z dobro tehniko. Igra je bila skoraj vzorno fair in nas lahko navdaja z najboljšimi nadami za bodočnost. Rezultat je ree!en. Sodil je g. Lukežič. Ilirija : Primorje 2 : 1 (2 : 0). Ilirija: Jakšič, Janko, Berglez; Pogačnik, Varčič, Belak; Ice, Sandi, Svetic, Košak, Pipan. Primorje; Jančigaj: Svetic I, Hassl, Jug II, Slamič, P i šok IL, Zemljak, Franci, Svetic II, Jug I, Uršič. Moštvi sta nastopili z deloma novimi močmi, odnosno v spremenjenih postavah, gotovo pa je, da sta obe strani postavili v borbo najboljše razpoložljive moči. Obe moštvi sta zaigrali v dobrem stilu in se je gibala igra na višini, kot je moštvi v svojih zadnjih nastopih običajno nista dosegli Kljub težkim tiom so se predvajale lepe in koristne kombinacije, tudi je bilo dovolj prilik, da so poedinci pokazali svoje tehnične sposobnosti in vrline. Povsem homogeno ruj bilo niti eno niti drugo moštvo. Ilirija ima v ožji obrambi zelo solidno formacijo. Jakšič je zelo dober vratar, edino ranljivo mesto ima v nag nji en ju, da igra za publiko; dokler gre brez hujših posledic, ni to nobena nesreča. Halfj so bili v drugem polčasu tako izmenjani odnosno pregrupirani, da je moštvo prav za prav igr®!o vsak polčas z drugo srednjo linijo. Ona iz prvega polčasa je bila gotovo vsaj za polovico" močnejša od druge, čeprav je Varčič postregel s prav š:bko igro. Glavni nedostatek iKri« ianskega moštva je baš v tem. da že dolgo nima za eksponirano mesto srednjega hal-fa na razpolago primerne in kvaliteti drugih ustrezajoče moči. Stranska krilca sta v prvem polčasu dobro držala krili, nasprotni napad je le po sredi lažje pridobival na terenu. V drugem počasu pa so halfi na vsej črti popustili, in tedaj so se napadi PTimorjanov valili vse pogostejše in nevarnejše — do ožjega obranubnega zidu. Napad je v prvem polčasu dobro prodiral. kombinacije so bile tudi na ofeo lepe. Taktika naoredovanja po krilih je obrodila dobre plodove in je sploh povezanost in razumevanje med n a pa d cm in .srednjo vrsto v zvezi s koristno igro napada izdelala dominantno igro belo^zelenih v drugih dveh tretjin ah prvega polčasa. V tem kvintetu ni držal koraka Sandi, ko pa je v drugem po'času Doberlet zamen'al Pipana, je ohromela še leva plat napada. Izkazal se je Svetic kot vodja napada, vsekakor bolj od svojega brata, ki je vodil. nasprotni napad. Moštvo Primorja je po četrturni igri, v katerj se je zdelo, da bo mašinerija dobro funkcionirala, močno popustilo. Preveč je bjlo vrzeli, da jih nasprotnik ne bi po nekaterih potezah izvohal. To sta bila predvsem Oba stranska krilca, zlasti Jug liki svoji nalogi nista bila dorasla. Tudi Slamič je precej grešil, v prvi vrsti z nepotrebnim igračkanjem iin netočnim podajanjem. Napad je na ta način našel le rahlo oporo v ozadju in ker se tudi sam iz sebe ni mogel povzpeti do posebnih akcij, se dolgo ni hotelo izoimiti nič pametnega iz take ofenzivne igre. V napadu je bil edini Jug polnovreden igrač, toda tudi ta je, sicer izredno priden in požrtvovalen, mnogokrat trosil svojo bogato zalogo energij v brezplodne podvige. L~ršič je bil nepravilno zaposlen in zato nenevaren, Svetic je ubral za vodjo napada zgrešeno taktiko. Franci je igral četrt ure, potem ga ni biJo več, Zenujak pa je desni half. V obrambi je Svetic opravil veliko delo, zlasti v prvem polčasu. Na levi je imel vsak polčas po enega partnerja in je v drugem polčasu imel v svojem tovarišu večjo oporo. Jančigaj bi ne bil sam sebi podoben, če si ne bi bil privoščil par napoik: drug,' gol ga je enostavno presenetil, sicer bi bil .moral žogo držati. V drugem polčasu se je popravil in se povzpel do dobre fonne. . Igra je bila skoro ves čas zelo temperamentna, zelo ostra, za par trenutkov tudi surova. K temu jc še dodati, da leži kr-iv; da za ta pojav poleg sodnika tudi na nekaterih nedoraslih razgrajačih, ki so s ščirvanjecn prav za prav vse povzročili. Ko pa so utihnili, se je tudi na igrišču razburjenje poleglo in je igra potekala v lepem redu. V peti minuti izkoristi Košak napako Juga II. in plasira v levi kot, 1 : 0 za I. Napori P. se podvojijo, tempo igre je močan. Ilirija prevzema čedalje bolj iniciativo, v 30. nvin. streli ja Svetic presenetljivo iz 25 m in žoga obtiči, 2 : 0 za I.; I. prevladuje do konca. — V drugem polčasu pregrupacije poedinih delov, poleg že omemjendh: Hassl gre na krilo, Zemljak v halfa. Jug II. za branilca. Ta zasedba je znatno boljša. Kmalu v začetku karam-bol Jug-Belak, Belaka nadomesti Unter. Stnulc! Smučarske drese kroji po meri iz nenad-kriljivega lodna najceneje tvrdka Drago Schivab, Ljubljana V tem razdobju precej svirova igra. ki se op par minutah pjteče. P osvaja premoč v polju, sicer pa je igra odprta. V 31 nun. nesporazum med obrambo in Jakšičem, Oršič je na mestu in pošlje v mrežo: 2:1 za I. Tempo se malo vnese, proti koncu je pa zopet živahen. Napad I. močno pritiska in prevzame proti koncu iniciativo. Samo še par kotov in konec; koti 10 : 6 za I. Sodnik g. DO'inar objektiven, 6lah v presoji foulov, ne avtoritativen. Sicer dober. Mariborski smučarski klub priredi smu-ške tečaje za začetnike in izvežbane pri »Pohorskem Domu« (1030 m) na Pohorju (dostop iz Mar bora in postaje Hoče 2 in pol ure). V vsakem tečaju, ki traja sedem dni, se vrši ločeno strokovni pouk za začetnike in za izvežbane. Prvi tečaj traja od 25. XII. 1931 do 1. I. 1932. drugi od 1. I. 1932 do 7. T. 1932. Člani bodo imeli tekom sedmih dni prvovrstno prehrano (zajtrk, kosilo, južino in večerjo), udobno prenočišče v celodnevno zakurjenih sobah (na razpolago topla in mrzla voda); .teoretičen in praktičen pouk potom strokovnega smuškega učitelja; v domu komfort, električna razsvetljava, radio, kopalnica itd. V gornji vsoti je všteta tudi pri-ja-vnina in učnima za celi tečaj. Prijave se sprejemajo za nrvi tečaj do 20.. za drugi, tečaj do 25. XII. t. 1. Prijava se lahko odpove najkasneje pet dni pred začetkom tečaja. Prijave sprejema ustmeno ali pismeno: »Mariborski smučarski klub«, urama Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8. — Program kluba za sezono 31/32 obsega sledeče prireditve: Omenjena tečaja, katerim slede v slučaju ugodnih snežnih razmer tečaji v Mariboru ter tečaji r Sv. Lovrencu na Pohorju januarja meseca. I>rfc 17. jan. 1932 smuška tekma za klubovo prvenstvo na Ruški koči; dne 24. jan. 1932 smuška tekma na daljavo 50 km s startom in ciliem Ruška koča za prehoden pokal tvrdke »Meinel-Hcrold«. Ta tekma obeta postati ena naiinteresantnej-ših prireditev o naši državi, ker bodo zbrani na startu naši najboljši smučarju Februarja in marca meseca krmarske vožnje in izleti na Pohorje. Urško. Peco, Kozjak in spomladi na Alpe. — Smuk!!! Smučarji TSK Slovana imajo drevi ob 20. pri Sokolu. I. nadstropje, svoj običajen sestanek, na katerega imajo priti vsi dosedaj prijavljeni: vabljeni pa so tudi nečlani in začetniki, ki sc nameravajo priglasiti. ŽSK Hermes. Danes obvezna seja upravnega odbora v prostorih gostilne Zvezda v šiški. Točno ob 8. Obenem obvezna seja plesnega odbora, zlasti gg. Vrečko in Lozar. SK Svoboda (Ljubljana). Drevi ob 10. reden članski sestanek vseh aktivnih nogometašev radi nedeljskih tekem in zimskega treninga. Ob 20. odborova seja. Vsi odborniki gotovo! Kolesarska sekcija ASK Primorje vabi vse svoje člane na sestanek v soboto 5. t. m. ob 20. v prostorih hotela »Miklič«. Ker se bo sklepalo o važni zadevi, prosi odbor sigurne udeležbe. Aktualno predajanje. V sredo 9. t m. ob 30. v dvorani Delavske zbornice zanimivo predavanje Samičarskega kluba Ljubljana o smučarstvu z nad 100 krasnimi skioptičnimi slikami. Predavanje je za vse smučarje kot tudi za začetnike zelo poučno in aktualno. Vstopnice se dobe tudi v predprodaji pri g. Lojzetu šmucu v Selemburgovi št. 6 in v trgu g. J. Goreč v palači Kreditne banke. OD MIKLAVŽA DO B0ZICA DIN l5Q-m- din m-m- D/N tU- 88 - ZA VASE OTROKE C. Schmldl: 25 Nesto mrtvih v Jukatanu Parim »Pa .ne da bi se rdeči nepridiprav pcmorčeval iz nas? To si bo zapomnil!« Dick je bil med tem po istem načinu zbudil Freena. Mornar se je jezno godrnjaj a pobral na noge. Prvo, kar je videl, ko je vstal, je bil šopek. Osuplo je buljil na cvetlice. »Nu!...« Videl sem, da moram poseči vmes, zakaj Joeja je zdaj res grabila jeza. »Nikar se preveč ne razburjajte,« sem rskel kar moči neprisiljeno, »saj vsi vemo, da sta bila po dogodkih včerajšnjega dne prav tako utrujena kakor vsak izmed nas. Zaspala sta, nu, kdo hi vama mogel zameriti! Dick si je dovolil z vama majhno šalo. Sreča je, da nam Indijanci niso sovražni.« Zbudili smo ostala. Tudi oni, zlasti pa Viola, so brli presenečeni, ko so zagledali Indijanca spet med nami. Med tem, ko sta mornarja pripravljala čaj, kakor po navadi,, sem se obrnil k Indijancu. »Hvala Hluniju, da je sfcražil namestu nas. Kaj nam ima povedati?« • »Chac MooJ, gospodar smrti, ni hotel vašega pogina. Kazik Hunac čel mi je ukazal, naj vas vodim, dokter ne najdete tega, česar iščete, in se ne v mate v mesto ob morju.« Težko breme se mi je odvalilo od srca in takoj sem povedal ostalim, kaj pravi naš rjavi prijatelj. Pogledi vsih so se zdaj pri- jazneje uprli v Indiijanca in tudi njegov negibni obraz je postal nekoliko mehkejši, ko je nadaljeval: »Moji beli prijatelji naj se podvizajo. Še danes bodo prišli v Xlba'lbay.« »Moji beii prijatelji!...« Zdaj je bilo vse dobljeno. V zaščiti rjavih gospodarjev tega pragozda smo bili varni pred vsako nesrečo. Živčna radovednost me je gnala, da sem pospešil zajtrk, kar sem le mogel. Še danes nam je bilo priti v Xibalbay, skrivnostno »mesto mrtvih«, kakor bi rskel po naše. Danes je bil nemara dan najvažnejših dogodkov v tej čudni pustolovščina. Tudi ostalim je bilo videti, da jim prigrizek ne tekne tako kakor po navadi. Jedli so kar stoje, med pripravami za odhod. Previdno vodeč konje za seboj, smo se spustili po strmem bregu piramide; Hluni je stopal pred nami. Takrat se nikakor nisem mogel pohvaliti, da bi bil dofber poznavalec Indijancev, a toliko sem videl, da Hluniju lahko z mirno dušo zaupamo. V moje začudenje ni krenil proti kraju, kjer je pot, po kateri smo bili prišli, zavijala dalje v gozd, ampak nas je peljal za kakih pet sto metrov dalje proti jugu, najprej po gostem grmovju, nato pa po gričevitem, redkem gozdu, ki se je šele čiz nekaj časa zgostil. »Moji beli prijatelji ne smejo več jahati po stari poti. Zavedla bi jiih bala v p -gubo. Hluni pozna bližnjico.« Seveda! To je bilo tisto! Vse premalo sem mislil na to, da prežijo na nas sovražnvki! Ali je bilo mogoče, da je b?l Ned tak lopov? Nenadoma smo obstali pred hosto, ki je bila videti neprodirna in nad katero so štrleli vrhovi papajevcev, palm, pandam in vola-daj. Hluni i3 razgrnil veje m pokazal se je nekakšen listnat predor. v katerem ie bilo ravno prostora za moža, ki je stal pokoncu. Raz-jahali smo in krenili vanj, vodeč konje za seboj. Ko sem se ozrl po tovariših, sem videl, da nekatera roka živčno stiska samokres. Tema nas je obdala v gosto zaraščeni divjini. Razločno izho-jena pot je vodila čedalje bolj navkreber. Cez pol ure se je jela spuščati irizdol; in čim globlje smo prihajali, tam bolj so se razmikala debla in grmovje. Nedvomno smo bili prešli dakaišen greben. Majhen potoček je tekel po dolini, v katero smo nazadnje prišli. Nato je prišel spet grič in spit dolinica, po kateri smo stopali skoraj uro. Zdelo se mi je, da zavijamo vse bolj in bolj proti jugu, namestu proti jugozahodu; a na nekem ovinku sem uganil, da se naš Maja ogiblje gričev, ki bi preveč utrudili ljudi in živali in po katerih je bila pot gotovo tudi prenaporna. Poldan nas je našel v najgostejšem pragozdu. A že po enournem oddihu nas je Hluni spet vzdignil na pot. »Sence se daljšajo,« je r;kel, »in do cilja je še dolga pcrt.« Popoldne sem jahal zraven Viole; zdelo se mi je, da ji niti sfilna vročina niti napori, kakršnih gotovo ni bila vajena, ne mučijo prehudo. Tudi meni vročina ni mogla vzeti dobre volje. Cilj in uspsh sia bila blizu! »Ali ste srečni, Viola? Ali ste zdaj zadovo^jn; z menoj?« sem jo vprašal. »Nikoli še nisem bila nezadovoljna z vami, Štefan, je odvrnila s tahim nasmeškom. »Jutri bo Kamil pri nas. Potem bomo gledali, da se pr;j ko mogoče vrnemo iz te nevarne zaklete dežele.« »Domov,« je rekla s toplim glasom. »Da, domov. Pošteno se že veselim mehke pernice.« Viola se je glasno zasmejala. Cenjena gospodinja, zapomnite si, takole izgledajo pravi zavitki dr. Oetkerja! pecilni prašek ?«••.*<*.« t! Uri Jflter-ilf Ca bo?ete da Vam v tct- ti!<-i kolači in pecivo bo ; po želji, zahtevajte pri trgovcu Dr. Oetker.jov peci!-: ni prašek >Backin«, !;akt>r : tudi Dr. Oetkerjev vanilinov ' sladkor in nadomestilo jajc jBactamid«. — Jamči za ; uspeh svetovna mamka | j Dr. Oetker*, tanajditelj 'i pecilnega praška. Bresplai-1 ne recept.ne knjHttce dobite > pri Vašem trgovcu. 15: ti Ali ste že naročnik • slovenske ilustrovane te* denske revije »življenje In svet"? Najlepše darilo za naše malčke je knjiga. Sledeče knjige dobiš vezane s poštnino vred za 100.— Din Levstik Vladimir, Deček brez imena in druge zgodbe. Milčinski F., Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice, g orli Ivo, Bob in Tedi, dva neugnanca Filip Dom. Kako so se vragi ženili. Milčinski. Zgodbe kraljeviča Marka. Zmaj Jovan, Kalamadariia. Waschtetova lika. Pravljice. Zmaj Jovan, Pisani oblaki, šorli Ivo, V deželi Čirimurcev. Knjige se naročajo v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Šelenburgova ulica 3. Cene cepljenim trtam znižane! Po Din 1.20 za komad nudi Ia. selekcionirane cepljene trte najboljših trsnih sort, cepljenih na razne podlage. UPRAVA BANOVINSKE TRSNICE IN DREVESNICE V P E K R A H, pošta LimbuS. 14177 Postani In ostani član Vodnikove družbe! MiMavžu dobavlja kot NAJCENEJŠI DOBAVITELJ Madieaparate in radiepetrebšiine ospert gramofone od cenenih do luksuznih, ki so na višku razvoja gramofoni je, ter plošče v največji izberi. Smuči ter vse druge potrebščine za zimski šport Fotoaparate._ Miklošičeva cesta 34. Dalmatinova ulica 3 Ali si že č^n Vodnikove družbe? 15142 Naznanjamo tužno vest, da je naša srčno ljubljena mati, stara mati, teta in tašča, gospa MARIJA KASTELIC upokojenka tobačne tovarne v torek, dne 1. t. m., po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 3. decembra ob 4. uri popoldne ' iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 1. decembra 1931. Občina Ljubljana Mostni pogreba! tavod 14176 Zahvala Za izraze iskrenega sočustvovanja ob izgubi naše ljubljene KARLE bodi izrečena vsem najsrčnejša zahvala! Posebno se zahvaljujemo gg. duhovnikom iz Št Vida, tovarišem in tovarišicam, krškim pevcem, muljavskim gasilcem, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so spremili pokojnico na zadnji poti. Folje, dne 1. decembra 1931. Fr* SaiUeC 1 Mestni pogrebni »vod Občina Ljubljana Globoko užaloščeni naznanjamo žalostno vest, da je naša srčno-ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična MARIJA MENCEJ v torek dne 1. t. m. po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 8. t. m. ob y2 4. nri popoldne iz mrtvašnice v splošni bolnici na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. decembra 1931. FRANC, MATIJA, LOJZE, MATEJ, bratje JERCA ZRIMC, roj. MENCEJ, sestra — In ostalo sorodstvo Miklavž je priromal slaščičarno Petriček Aleksandrovi cesti palača „Dunav" kjer je razstavil najboljše, kar zmore slaščičarska umetnost. 15159 •M S u Gnetli €>s*anfci za površne suknje in obleke ped ceno •Atitcfauc, ^ Šftefu", JCfuhKatta Zahvala i V imenu vseh sorodnikov javljamo pretužno vest, da je naš nepozabni, ljubljeni soprog, oče, brat, stari oče, gospod Smodiš Andrej računski svetnik v pokoju i v sredo, dne 2. decembra 1931 ob 2. zjutraj po truda-polnem nesebičnem življenju za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 4. decembra ob pol 3. popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Kapele — Slatina Radenci, dne 2. decembra 1931. MARIJA SMODIŠ, soproga — Inž. ALBIN SMODIŠ, sin — HELENA KLOBASA roj. SMODIS, sestra — KATICA SMODIŠ, sinaha — EMILIJA SMODIS, vnukinja, nečaki, nečakinje in drugi sorodniki. Oglasi v „Jntru" imajo siguren uspeli' Ob veliki nesreči, ki nas je zadela s prerano smrtjo našega dobrega papana, gospoda Franca Slanca so nam bili v tolažbo zelo številni izrazi sočustvovanja. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so prišli od blizu in daleč in so skupaj z nami spremili blagega pokojnika na njegovi poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, zastopniku g. bana sreskemu načelniku g. Podboju, litijskemu učiteljstvu in vsej šolski mladini, zastopstvu ljubljanske sokolske župe, Sokolskemu društvu Litija — Šmartno, gasilskim društvom iz Litije, šmartna, Zavrstnika, Kostrev-nice in Jablanške doline, zastopnikom Zveze slovenskih zadrug, načelstvu Kmetskega hranilni-škega in posojilniškega doma, »Lipi« iz Litije in »Zvonu« iz šmartna, ki sta počastila spomin rajnkega z lepimi žalostinkami. Prav tako našo iskreno zahvalo še litijskemu pevskemu šolskemu zboru ter obema govornikoma br. Lajovicu in g. Tomazinu. Končno se tudi zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov. Vse pa prosimo, da ohranijo pokojnika v blagem spominu. Litija — Celje, dne 2. decembra 1931. Rodbini Slane — Dr. Hubad tSIST Tovarniška prodaja narejenih oblek znamke ^ po originalnih tovarniških cenah in sicer: ..TIVAR Obleke za otroke Din 110, 120, 130, 140, 150, 170, 180, 200, 270.- Za dečke Din 200, 240. 260, 290, 300, 330.— Zimski plašči za otroke Din 250, 350, 380.— Moške obleke Din 240. 290. 340. 390, 480, 580, 660, 750.— Moški zimski plašči Din 270. 370, 440, 470, 540, 570, 640, 750.— Moški Hubertus plašči proti dežju Din 320, 340.— Otroški Hubertus plašči proti dežju Din 200, 260, 290.— Lovski Din 270.— Hlače Din 90, 140, 150, 170.- IVAN KOS, družba z o. z«, Ljubljana Izvrstna izdelava. — Cene brez konkurence. — Blago dobro. — Solidna postrežba. Samoprodaja ,,TIVAR" oblek Sv* Petra cesta 23 in Celovška cesta 63. KRANJ, GLAVNI TRG 101« Iz življenja Japonci v Mukdenu in sveta Dela za predor pri Anversi Delo in trpljenje velikega moža Nedavno je umrl na Dunaju, kakor smo kratko poročali, znameniti rentgenolog prof. Holzknecht. Razvoj tega slavnega učenjaka je obenem razvoj mlade vede. Genialnost enega moža je v desetletjih ustvarila to, kar bi sicer morda šele v enem stoletju dozorelo. Holzknecht je napravil korak naprej k omiljevanju in zdravljenju bolezni. Profesor Holzknecht pa je ta korak poplačal s svojim življenjem ... O njegovem delu in trpljenju poroča v pravkar izišli številki ilustrirane tedenske revije »življenje in svet« dr. Mila Kovač, specialistka za rontgenologijo v Mariboru. K dogodkom na Madžarskem Predor pod reko Escaut (Skalda) bo služil za promet pešcev in vozil. Slika kaže enega izmed vhodov v predor. Vidijo se ogromni betonski obodi, ki bodo tvorili stene .predora Kitajci čitajo razglase japonske zasedbene oblasti Julius Gombos, madžarski vojni minister, ki je dal aretirati mnogo oseb, med njimi tudi bivše vojake, ki so baje pripravljali državni prevrat Smrt šahista Takacsa V Anverzi je umrl »dunajski« šahovski mojster Takacs, rodom iz Madžarske. Prilastek »dunajski« se ga je prijel zaradi šahovske šole, ki jc je zastopal. Debutiral je 1922, ko se je udeležil velikega šahovskega turnirja. Dasi ni tedaj popolnoma uspel, se je vendarle prerinil v ospredje. Poslej se je udeleževal velikih mednarodnih turnirjev posebno na Angleškem. 1928 je v Hastingsu dosegel prvo nagra-go. Premagal je mnogo šahovskih mojstrov, ki so ga imeli za veliko nado v kraljevski igri. Toda že takrat je kazal mladi Takacs nedvoumne znake pljučne je-tike. Zaradi nje se je moral kmalu odtegniti javnemu delovanju in opustiti udeležbo pri šahovskih turnirjih. Preselil se je v Anverso, kjer je telesno propadel, dočim je duševno ostal do zadnjega svež. Za-vratni morilki je podlegel pripravljen na smrt. Šolsko dekletce na olimpijadi 11-letna Megan Taylor bo zastopala Anglijo v umetnem drsanju na olimpijadi, ki se bo vršila že v par tednih Katastrofalen požar v Bologni Mestna opera v Bologni je postala žrtev katastrofalnega požara, ki je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah na odru in ki so ga ljudje opazili šele tedaj, ko se je bil razširil že na vse poslopje. Gasilcem pa se je le posrečilo, da so rešili operno dvorano, dočim je zadnji del gledališča z odrom popolnoma pogorel. Uničene so bile scene-rije za štiri opere in električna oprema, ki so jo bili dogotovili preteklo poletje. Stvarna škoda presega 6 milijonov lir: velika je tudi umetniška škoda, ker bodo predstave za vso zimsko sezono prekinjene, žrtev požara so postala tudi številna glasbila, ki so jih bili pustili v orkestru po večerni generafni skušnji. Vzrok požara bo kratki stik. Gledališče ~tal velik gospod. Koliko je morilec uplenil svoji žrtvi, se ne da ugotov;ti. Domnevajo, da je imel umorjeni pater pri sebi precej denarja, kajti odkar je prišel v samostan, kjer ie preživel pet let, je prejemal redno precej visoko pokojnino od vojvode Beaufortske-ga, katerega otroke je instruiral v bližini Karlovih Vaiov. Smrt »Sherlocka Holmesa znanosti« V Londonu je umrl znani angleški učenjak sir David Bruce ob istem času, ko so pokopavali njegovo ženo. Bruce se je proslavil zlasti s proučevanjem mikrobov in vzrokov tropskih bolezni. Zaradi njegovih izsledkov v tem področju so mu nadeli ime »Sherlock Holmes znanosti«. Bat'a kupi angleški zrakoplov »R 100« Tomaž Rat'a je vprašal te dni na angleškem poslaništvu v Pragi, po katerih pogojih bi mu angleška vlada prodala 6voj zrakoplov »R 100«. ki ga hoče demontirati, kakor smo poročali te dni. Če b!i se ta kupčija izvršila hi Bat'a uporabljal zrakoplov za hitro prevažanje čevtljev, ki jih izdelujejo njegove tovarne. Ta prevoz bi 6e vršil samo podnevi, da bi sc možnost nesreč zmanjšala na minimum. Ameriška »ljudska justica« Nepristranski odbor iz znanih osebnosti južnih držav ameriške Unije je objavil te dni poročilo o ameriški linčarski justici. Po tem poročilu je bilo od 1889 do 1931. torej v 42 letih linčanih 3693 ljudi, na leto povprečno 88. Niti enemu izmed linčanih zamorcev ni bilo zakonito dokazano, da je bil kriv pregreška. zaradi katerega ga je ljudstvo obsodilo na smrt, večina jih je bila brez dvoma nedolžnih. Poročilo ne pristavlja nobenih komentarjev, številke same pa govore dovoli razločno o eni največjih sramot ameriške kulture. V angleški armadi so odpravili jeklene čelade, s čimer hočejo prihraniti okoli 60 milijonov dinarjev. Obzirni vlomilec. Registrira na blagajni, koliko Je »dvignil«. Iz uredniškega koša Zaplan. Možak iz okolice je prišel v me-« sto, da bi dal svojega malega sina operirati. Proden je stopil na kliniko, je odšel v neko gostilno na čašo vina. Ko je spil nekako polovico, je pozval natakarico :n ji dejal: »Sedaj moram 6vojcga fanta odvesti na kliniko. Nato se vrnem. V znak. da ee res vrnem, sem popil samo po'ovico vina.« Vsak dan ena ^ette malim oglasom s Ženitve, dopisovanja, naznanita tc oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja, vsaka beseda L— Din Pristojbina za Utro S.— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za Utro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. /e plačatt i« pristojbino 2.— Din Prit ttojbine je v poslat i obenem t naročilom Čekovni račun pri Poštni hranilni* v Ltuhlfanl UMI — Telefor ttevilka 2492 3492 iVaiiore malih oglasov dobite takoi po izidu tista o podružnicah .Jutra' 9 JMofiboru, m C«lf«, v Aforem me*tM, m TŽrbocboh tn m {Jesenicah, ki sprejemajo tndi naročila na maie otjfase in inserate. Službo dobi Čevljar, pomočnika 7a mešano delo sprejme takoj Franc Prek, Brest 30 pošta Ig-Studenec pri Ljub Ijani. 57348-1 Čevljar, pomočnika za fina zhita in Šivana dela. posebno za gojzarice sprejme takoj Iran Hafner t Škof ji Loki. 57215-1 Služkinjo Btaro 1-S—35 let, vajeno vseh hišmih del, sprejmem takoj proti plači po dogovoru Nagi o v v oglasnem oddelku »Jutra«. 57217-1 Čevljar, pomočnika dobrega delavca sprejme takoj Ignac Grašič, Kranj — Savsko predmestje. 51205-1 Uradnico simostojno, pridno in zanesljiv«, lepega obnašanja, z znanjem knjigovodstva H strojepisja. sprejmem s 3. februarjem. Oferte pod rTradnica 3364« aa oglas, oddelek »Jutra«. 57204-1 Mlinarja samostojnega delavca sprejmi m takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 572iU-l 2 čevljarska pomočnika dobro izveihana sprejme takoj Tvan Kmet, čevljar, Jedert nad Laškem. 57214-1 Kinooperaterja t Ustnim aparatom, išče »Sokol« v Sevnici. Samci imajo prednost. Ponudbe <3d 15. decembra Sokolu v Sevnici. 57221-1 Planirerje in brajterje iščem za iadelavo kovanih lopat in motik. Samo prvorazredni delavci naj pošljejo ponudbe z navedbo plače na naslov: J-jgoslo-vt-nsko Rudolf Mosse 3. d., Zagreb, Jelačičev trg 5 — P"d Šifro »Kovač za gotike«. 57075-1 Frizerko dobro izurjeno takoj ali pozneje »prejme salon Do-baj, Maribor, Gosposka S8 57105-1 Vilado natakarico i- "tbujem za provincijal-£■■> p-ometno mesto. Plača r>> i;»o?obno3ti. Ponudbe s .= ': o na r i slov: Vaso Mir-čf'ič. Narodna kavama — Podravska Slatina. 57108-3 Štajerka marljiva, skromna in zdraha. vešča vseh hišnih del, ?-, I dobro govori nemško, nai se pismeno ponudi na •:a='ov: E. Grgitrič. Skrad. Gorski kotar, Savska banovina. 57107-1 Poslovodjo sp-etnega — za delavnico ir -.staže, specializiranega po možnosti v arvijaitični k nsfcrukciji, sprejme podjetje za izdelovanje aeTO-Tvmov »Breguet« v Kraljevo. V postev pridej-o le jugoslovenski državljani. 57053-1 Boljši brezposelni g.-podični nndim lep za-s: ižek. Ponudbe t naslove m poslati na «sr!asni od-di>ek »Jntra« .pod značko »Ljubljana«. 57274-1 Frizersko vajenko sprejme takoj Franc Lobo-tc-i:, Borštnikov trg št. 4. 57288-1 Oroško vrtnarico * znanjem nemščine — s spričevali — iščem za deco 1 in 3 let. Ponudbe pod š;,ro »V L>ubljani« na r«ri. oddelek »Jutra«. 57:508-1 Strojno veziljo sprejmem. Naslov v ogla«. "Metku »Jutra«. 57:144-1 Službe išče Gospodična r večletno pisarniško praksa. išče službo. Naslov v egi.isnetn oddelku »Jutra«. 57259-2 Mlad oženjen par brez otrok, išče službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57212-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, mlajša moč izučen v večji trgovini, išče službo s 15. decem brom. Vprašanja je našlo viti na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Trgovski pomočnik 15. december«. 57222-2 Občinski tajnik z večletno prakso, zmožen slovenskega, deloma nemškega jezika in strojepisja, želi pre meniti službo občinskega tajnika. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 57213-2 Opekarne! Obratovodja žet: prementt službo. Naslov » oglasnem oddelkn »Jutra«. 53727-2 Pridno služkinjo iz Kočevja, izvežbano v hišnih poslih in enostavni kuhi, kar najtopleje priporočam, radi selitve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 57088-2 Postrežnica vajena hišnih del, ki bi pospravljala tudi pisarne, išče mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 5(265-2 Trgovski pomočnik izurjen v galanterijski in mešani stroki, pravkar prišel od vojakov, išče nameščanje v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilcn«. 57270-2 Dekle pridno in pošteno, išče za ves dan službo postrežniee M-i-nka, Ljubljana, K.otni-kova ulica 8. 57281-2 Dekle z dt~ele sredniih let, ki zna tudi nekoliko kuhati, želi dobiti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57301-2 Mlad fant s primerno šolsk-o izobrazbo, želi kakršnokoli zaposlitev. Naslnv v oglasnem oddelku »Jutra« 57341-2 Trg. pomočnica želi službo v kaki konfekcijski ali drugi trgovini. Gre tndi za blagajničarko v mesto. Naslov v ogias. oddelku »Jutra« v Ljubljani. 57342-2 Trg. sotrudnik vešč vseh panog trgovske in usnjarske stroke, vojaščine prost, .pošten, z večletnimi referencami, želi preme-niti sedanjo službo v kako večje podjetje. Gre tudi Vot skladiščnik. Cenj. ponudbe pod šifro »Zanesljiva moč 26« na podružnico »Jutra« v Mariboru. j.-T-l.i O .7 Potniki Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino za m-nufakturtH) blago. — Ponudbe na oglasni oddelek »-Jutra« ped šifro »Fiksum in provizija«. 5289.-5 Francoščino in nemščino privatno poučuje strokovna učiteljica. Dopise pod šifro »Temeljit« n» oglas, oddelek »Jutra«. 57092-4 Poučujem nemščino in instrtiiram vse srednješolske predmete. — Ponudbe na naslov: Ante Novak, akademik, univerza 57387-4 Nemščino matematiko in opisno geometrija poučuje arhitekt po 10 Din na uro. Poljanska cesta 13/IU — levo. 57297-4 Zaslužek Zastopnike sposobne in agilne, za prodajo radio-aparatev in potrebščin, sprejme za vse večje kraje večje jugostov. radio podjetje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Radio-zaslužek«. 57.172-3 Otroško posteljo tz vložkom in posteljo za služkinjo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57276-6 Iščemo zastopnike ki so dobro vpeljani pri privatnih strankah, za prodajo dežnih, trenc-hcnat in usnjenih plaščev, za vso Slovenijo. — Ponudbe na oglas, oddelek j Jutra« pod »Zastopnik 909«. 57070-5 Trgovski potnik ki že potuje po dravski banovini in želi postranski zaslužek, dobi zastopstvo pri podjetju za izdelavo pogrebnih potrebščin. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Postranski zaslužek«. 57271-3 Radio Radio-aparat tricevni, zvočnik in drugo poceni prodnm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 57237-0 Štiricevni radio na električni priključek, poceni naorodai v Rožni dolini, cesta VIII/29. 57258-9 Avto, moto Auto Isotta-Frascini osemcilindereki, zaprt, se-demsedežen, skoro nov, poceni naprodaj. Del kupnina »e lahko plača v deželnih pridelkih. R. Schenk, Sušak. 57171-10 Ford avto poltovorni, v dobrem st«. nju, po ugodni ceni prodam. Na ogle-d v garali Stupica, Ljubljana, Slomškova ulica.. 57105-10 Potnika sposobnega, za parfunierij-ske in kosmetične predmete. za vso Siovtffiijo sprej rnemo takoj proti visoki proviziji Gospodje, ki so vešči stroke eteričnih olj in esenc, imaio prednost. Ponndbe pod »Parfumerija« na oglas, oddelek »Jntra« Pouk Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 —■ Zahtevajte informacije. 57164-4 ČAMERNIKOVA šoferska šola Ljabljana, Daaajska e. 36 (Jugo Auto) telefOD 2236 Prva oblast, koncpg^jonlrana Prospekt 15 zastonj — pi 5it.» ponj! 251 £dgar Rice Burroughs- Tarzan, kralj džunglr V tistem prvem letu dni so velike opice večkrat napadle Greystokea. A zdaj ni iel nikoli več z doma, ne da bi vzol puško in samokres s seboj. Utrdil je bil kočo in napravil na vrata več močnih zapahov, tako da se jima ni bilo več bati zveri, ki so zdaj pogreto strašile po okolici. Ariel 500 c.m» O. H. V., v brezhibnem stanju, radi odhoda lastnika naprodaj 7,a 0000 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 57262-10 Kupim Suhe gobe kupuje po Din 55—55 kg po kakovosti — ter lepa namizna jabolka razpošilja peter š e t i n a, Radeče. 231-7 Iščemo tvrdko ki bi nam mogla st«1i>o nabavljati večje množine vseh vrst 1: enih zamaškov Ponudbe na oglas, o-ddelek =Jutra« pod »Zamaški«. 57080-7 2 ponvi za praženje (R&stpfannen) v premeru 82 cm in kotel za destilacijo v velikosti ca 2.000 litrov vsebine, kupimo. Ponudbe « natančnim opisom pod mačko »Priložnost 2&4S« na oglasni oddelek »Jutra«. 57203-7 Pohištvo Moderno opravo za jedilnico in ppalnico poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 57234-12 Spalnica dobro ohranjena poceni! naprodaj v Gorupovi nI. 20, pritličje. 56723-12 Puhasto perje Sisto. čohano. kg po 48. Din, druga vrsta kg po 38 Din. čisto bol o gosje kg po 130 Din ln Cisti puh kg po 250 Din raz poSilja po poŠt. povzetju L. BROZOVIČ, ZAGREB. Hica 82. 22-6 2 črpalki (Flagelpumpe) št. 1 in št. 5 v brezhibnem stanju poceni prodam. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 57285-6 Zaprto stolnico (barako) poceni prodam. — Na ogled v Zvezdi, poleg vremenske hišice. 57305-6 Lepe jaslice sv. družine, pastirčke in ovčice dobite letos najceneje pri M. M i h o t i č u v Ljubljani, Seleburgova ul. 57307-6 Gugalni konj po zelo nizki c«ii naprodaj v Rožni ulici štev. S91I. 57310-6 Oglejte si Miklavževo razstavo in razprodal najrazličnejših ročnih del na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubi ;a-ni. Novi trg 4/1, ki so dne 3., 4. in 5. t. m. Razstava bo odprta vselej od 8. do 12. in 14 do 18. ure. 57329-« Kapital 10.000 Din posojila proti visokim obr-estim, porokom ali vknjižbi na nepremičnine, iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Varno 5«. 5731.1-16 100—150.000 Din posojila iščem na prv-o mestno vknjižbo le.pe trg. hiše, vredne 300.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurno vloženo«. 57220-16 Družabnika s potrebnim kapitalom išče veič&k — tujec. specljaUst v plettlnt ln tkalnl stroki, ki tudi že poseduje lepo ln po polnoma urejeno tovarno. Toaadevne dopise na ogl. odd. »Jutra« pod Slfro »Družabnik«. 56908-16 Vzorno posestvo z velikimi poslopji, elektr. lučjo in silo, telefonom itd. ter lepo in prostorno stanovanjsko hišo (vilo) z gospodar, poslopjem, velikim vrtom itd., v okolici Maribora prodam za Din 650.000 — radi drnžinskih razmer. Pojasnila daie po sostnik Franc Podlipnik. Tezno 97 pri Mariboru. 56775-20 3 parcele na Mirju po 600 in 670 m*. 4 Din 6-5. 100 in 120 za m5 proda »Posest«, Miklošičeva cesta št. 4. 57161-20 Hiša t 2 stanovanji, vrtom, sadovnjakom naprodaj. Potrebno samo 47.000 Din — tudi na kniigo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57336-20 Lokali Dva lokala na prometnem kraju oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5712i5-!9 Pletarno nogavic kompletno urejeno, s stroji na električen pogon, vslt-d odhoda iz Maribora ugodno prodam. Potreben majhen kapital. Osigurana ek-sistenca. Lokal zelo poceni. Pojasnila daie Valjak, Maribor, kino »Union«. 57072-19 Dobro mesarijo prodam s 1. januarjem. — Ponudbe na - poovalc« sprejmem. 57174-15 Dijaške sobe Sostanovalca (fliiaka) sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasmem oddelku »Jutra«. 57236-22 nje Mesarijo s klavnico, prodajalno in ledenico, novozgrajeno oddam v najem. Naslnv da gospod H e r g o, Maribor. Tovarniška ulica štev. 26. 57245-17 Stanovanje sobe, kuhinje in shrambe, z elektriko in vodovodom takoj oddam v Slapnjčar-jevi ulici 0, Selo-Moste. 57277-31 Najmodernejše kartotečno pohištvo »KARTOTEKA« Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1 Telefon 33-38- 297/8 Vrednote Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab Černe — juvelir Ljubljana, Wolfovs ulic« 8 77 Oblačila Plašče za zdravnike laborante, brivce itd., jopiče u natakarje, pek«, mesarje, kuharje vn sorodne obrti, izdeluj« po meri aajboljie C. I. Hamsnn ▼ Ljubljani, Moetni trg »t. f> 53253-13 Kožuhovinast plašč aiv, ia 900 Din naprodaj v Nuaski ulici štev. 19/11. 57266-13 Spalno opravo tiovo, hrastovo in orehovo politirano za 52nn Din proda Ferdo Primoži*. Trnovski pristan št. 4. Ljubljana 57142-12 Spalnico dobro ohranjeno kuipim ali vzamem v najem. — Potrudim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cena«. 57253-12 Prodam Železen štedilnik naprodaj n* Frankopa-nski cesti 20,71. 57225-6 Otroške igrače gledališče lutk »MSrklin«, zračno puško in železno peč »Heros«, izvrstno ohranjeno, proda-m. Naslnv v oglasnem oddelku »Jutra« 57233-6 Otroške smučke diobro ohranjene prodani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57238-« Posteljno odejo (fi!*) kracno ročno dele, 2.25 X 8.50 m, lepo bo- Kčno darilo, poceni proda Hoffer, Maiibor, Taborska ulic* 4/1. 57338-6 Črna moška suknja dobro ohranjena, za srednjo postavo (dijaka) naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 57292-13 Hišo z gostilno prodam, ali pa oddam gostilno v najem. Vselitev mogoča takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »400«. 57233-20 Parcelo na Bledu kupim. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lega«. 57243-30 Večje število parcel naprodaj med kolodvorom ln državno cesto v St. Vidu. Poizve ee: Tehnični biro, Ljubljana, GradlSče 13, telefon 2796. 56987-20 Stavbni prostor ca 20.000 kv. metrov, na lepem, solnčnem in Idealnem kraju v večjem Industrijskem mestu ca Gorenjskem prodam. — Tozadevne ponudbe pod »Redka prilika 156« na ogl. odd. »Jutra«. 56907-20 Lepo hišo vlsokopritlično, ItirisUao. vanJako, t velikim balkonom, dobre urejen«, v bližnji periferiji Ljubljane nnodarn 500.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 07*99-20 c c C t C liti 1 ic==f i LLi Stanovanje sobe, kuhinje in priMkHn oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57206-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in drugih pritiklin takoj oddam v Staničevi ulic! 17. 57243-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam majhni družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 57234-31 Stanovanje sobe, kuhinje ln pritiklin oddam na najlepšem kraju v ZeJeni jami, Zvezna ul. žt. 23, Moste. 57256-21 Stanovanje 3 sob, kuhinje in vseh pritiklin oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 57261-31 Stanovanje 3 sob. kuhinje in pritiklin •oddam po zmerni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57.136-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v novi hi?i oddam 8 .1. februarjem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57278-21 Lepo stanovanje 2 sob i.n kuhinje takoj ed. da Doviak, Rožna dolina, cesta IV/23. 57280-21 Stanovanje moderno, 2 »ob in pritiklin s plinom, v novi vili oddam s 1. januarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 57387-31 Prazno sobico mesečno, « posebnim vhodom, v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 57240-33 r Sobo s separatnim vhodom in elektriko oddam enemu ali dvema gospodoma na Rimski cesti 17. 57230-23 Kot sostanovalca sprejmem boljšega gospoda Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57229-23 Opremljeno sobo sredi mesta oddam s 4. decembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 57227-23 Za 200 Din lepo opremljeno sobo takoj odda Fatur, Večna pot 7. 57326-23 Opremljeno sobo event. s souporabo klavirja oddam 2 osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 57109-23 Stanovanje sobe in kuhinje oddam v Stojah št. 140. 57372-31 Stanovanje Folm&no in moderno, 3 sob. kuhinje in kopalnice, išče profesor brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Čimprej«. 57296-21 Stanovanje podstrešno, obstoječo iz 2 s-ob in kuhinje, blizu glavnega kolodvora takoj oddam proti mesečni najemnini 350 Din in odškodnini 1000 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5729S-31 Stanovanje •suho in eolnčno, sobe in kuhinje takoj oddam v Zg. Šiški, Kosovo polje *t. 193. 57347-31 Stanovanja Stanovanje t sobe. kuhinje in pritiklin v sredini mesta ali v bližini išče mirna gospa s 1. februarjem ali še preje. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Snaga in mir«. 56763-31/a Majhno stanovanje eno- ali dvosobno s pritiklinami iščem e 1. februarjem ali preje. Cenjeme .po-nt,dbe na oglasni oddelek »Jutra« p(/'i »Ortrmn«. 57257-31/a rrtj Trrsob. stanovanje v centru ali bližini iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj stanovanje«. $7309-21/a Kam pa,kam 7 Vino čez ulico črno ln belo, liter 9 Din priporoča vinska klet Sv. Petra c. 43. 57000-18 Sobo odda Opremljeno sobo s posebnim vbodom, elektriko i«i parketom oddam S ali S gospodom, z vso oskrbo ali brez. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« 57231-23 Preprosto sobico oddam takoj aa Resljevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«. 57207-23 Opremljeno sobo takoj oddam v Ro&ii ulici •št. 19. 57316-83 Lepo sobo s hrane po smerni ceni oddam na Borštnikovem trgu št. J/I. 57317-23 Sostanovalca Sprejmem takoj T Ulici na grad št. 7. 37318-23 PODRUŽniCS BEOGRAD C 6 L J E CRIKVtniCA KA fc LOVAC ICRAGUJEVAC LJ U B NAD A fTl A RIBO R m U P. S K A SOBOTA novi V R B A S O S I J i K 'SARAJEVO SKOPLJ £ S O m B O R S P L I T S U B O TI CA S U $ A K Mlrnir V R. $ A C V U KOVA R ZAGREB Lepo sobo opremljeno, oddam solidnemu stalnemu gospodu. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 57335-23 Tivoli V vili oddam lepo, solnčno, separirano sobo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 57333-23 Sostanovalca v lepo in čisto sobo s posebnim vhodom, elektriko in hrano takoj sprejmem za 150 Din tedensko na Sv. Jakoba trgu štev 5/II. Vprašati med 9. in 13. uro 57331-33 Opremljeno sobo takoj oddam gospodu na Poljanskem nasipu >t. 8/1. 57104-33 Sobo z 2 posteljama lepo opremljeno, i. posebnim vhodom in elektriko takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 97206-88 Gospodični oddam sobo s poset>n;m vhodom takoj ali s lo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57251-33 Lepo sobo z vhodom iz stopnjic, oddam oa Sv. Petra cesti 64 57363-23 Sobo za 2 osebi z vso oskrbo po 800 Din oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57249-33 Gospodično sprejmem kot sostanovalko z vso oskrbo za 600 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«._ 57350-23 Mesečno sobo prazno ali opremljeno, v sredini mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 57252-23 Sobo krasno opremljeno za eco osebo, ali neopremljeno, za zakonski par, z vso oskrbo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57279-23 Sostanovalko poceni sprejme gospodična na Žabjeku št. 11. 57275-23 Sobo čisto in gorko, v bližini n.nfven« oddam s 15. dec. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 57273-38 Sobo r centru mesta oddam is pisarna. — Istotam oddam tndi sobe gospodični. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 57S4S-23 Zračen kabinet z zajtrkom oddam pri ban-ski irpravi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 57345-23 Sostanovalca sprejmem s hrano ali brea Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57291-20 Lepo sobo v centru mesta takoj oddam samo boljšemu gospodu. Sv. Petra cesta 21/1. 57294-23 Sobico s separatnim vhodom oddam z» 100 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57300-23 Sostanovalca sprejmem na stanovanje in hrano na Starem trgu 37. 57152-33 Veliko sobo lepo opremljeno, s stekleno steno "deljeno v dva prostora, med. seboj veza na, na Mestnem trgu oddam eni ali dve»» solidnima, zdravima in stalnima ro6podičnama srednjih let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57306-33 Sobo lepo opremljeno oddam i>a Taboru sodidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57314-33 Filatelija Za Božič nudim! Vsaka znamka drugačna! 100 bavarskih 18 Din, 100 poljskih 9 Din, 50 ruskih 9 Din, 25 »Saargebiet« 10 Din, 50 Tvflrtenbcrškib 12 Din. 100 belgijskih 15 Din 100 čeških 10 Din, 1000 raznih 40 Din. Poštnina posebej — denar vnaprej. Cenik zastonj. Izidor Stci-ner, Zagreb. Zrinjski trg št.. 14. 57076-39 Dopisi Diskrecija Dvignite pismo v oglas®em oddelku »Jutra«. Nujno. 57211-24 P. Moj zlati — pridem ▼ sredo. Tvoja P. 57210-24 Mimogrede Določi sestanek Ti. Najsrčnejše pozdrave. 57315-34 Resna temnolaska v svetlorjavem klobučku, ki se je peljala 2. dec. ob 10. dopoldne v avtobusom Vevče proti Ljubljani, naj sporoči sestanek pod »Pesem moje duše« na •oglasni oddelek »Jutra«. 57-339-2-1 Profesionist v državni službi, 32 let-star, plemenitega značaja, želi znanja s premožno gospodično ali mlado vdovo, v svrho ženitve. Dopise na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Profesionist«. 57334-25 Glasbila Pianino 7. železno konstrukcijo, ■prav dobro ohranjen, kupim. Ponudbe * navedbo plačilnih pogojev na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Dobra firma«. 57309-36 Gramofon dobro ohranjen, s ploščami kupim za otroški zavod. Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«. 57232-26 Kovčeg-gramofon r tovrsten, s 90 ploščami 25 cm, 7 ploščami a 30 am velikosti, vse skoraj novo (prodam radi smrti za polovi&no ceno. Ponudbe na oglasni odde-Iek »Jutra« pod »Prvovrsten grajnofon« 57346-26 Phonola-Hupfeld vzgrajen v Pianino Hu-pfeld, brezhibno ohranjen, poceni naprodaj. Cenj. ponudbe pod »HH. 50« na ogl. odd. »Jutra«. 56587-26 Trivrst. harmoniko dobro ohranjeno kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57260-26 Pianino-harmonika srebrna jazz-Drompctta, alt saxofon, violina. tolkala ter koncertna Drompetta i.n Flugelhorn v najboljšem stanju ugodno naprodaj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Jazz« 57368-26 FHanino in črn kratek klavir oba skoraj nova ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 57289-26 Živali Istrijanski brak bale barve, z rumeno liso n* glavi vn križu, ge je iz gubi! »a lovu v Jevnlc: Najditelj naj ga proti do bri nagradi vrne na naslov Berdajš Vladko, Sava pri Litiji. 57098-27 2 gospoda ali gdč. z ali brez oskrbe spreimem kot sostanovalca v btižini univerze in obrtne šole. — Za ogledati od % 2. pop. naprej. Naslnv v oglasnem oddelku »Jutra«. 57311-23 Sostanovalko z t s o o«krbo sprejmem. Klavir na rszpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57S12-23 Sobo opremljeno ali prazno oddam ▼ sredini mesta, ter sprejmem sostanovalko uradnico v krasno sobo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 57326-23 Sobe išče Sobo s s »pari ran hn vhodom, najraje v pritličju iščem s 15. decembrom. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod značko »Lepa soba«. 57335-23/a Prazno sobo Sisto, suho in solnčno, s posebnim vhodom, najraje v Rožni dolini, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iilro »Cena. 15. december«. '57254-23/a Sobico v Wftel Tabora, kolodvora tli na Sv. Petra cesti itte uradnica, ki plača 360 do 850 Dia. Ponudbe pod šifro »Za takoj« na oglas, oddelek »Jutra«. 573S0-83/a Jazbečarje Foxterrierje čistokrvne mladiče ter že dresirame, z rodovniki — prvovrstnih lovskih star šev proda Lambert., Ljubljana, Gradišče štev. 17. 57200-27 Kanarčke izbome harcerje-vrvivce po 150 Drn samce in 50 Din samice, ali 175 D;n par prodaja II. Subič, Dalmati nova ulica 10/11, desno. 57327-21 Stroji Teichertov stroj si nabavi lahko vsak začetnik — ker ga plača v obrokih do dve leti. Glavno zastopstvo: Gledališka ulica 12. 375/1-29 Kroj. šivalni stroj za 1300 Din prodam: Sredina št. 12, pritličje. Poizve se med ^ 8. ia 10. uro dopoldne. 57255-29 Fotoamaterji! Razvijanje, kopiranje, re-tuširanje itd. Vam najceneje in najsoVdneje napravi foto Iludnik, Celovška cesta 43. — Prepričale se! 56892-30 Informacije Izjava Podpisani Ciril Miculinič, železničar izjavlja, da ni pla-čn-ik za od kogarkeli napravljene dolgove br'i moje vednosti in podpisa. Ciril Miculiuič, železničar, Ljubljana, Korj-tkova u'i<-a št. 34. 57347-31 Razno Telefon 2059 flM|Premog suha drva ^^gaftnflt. Bohoričeva K. C Kupujte Ie najboljše domače čevlje 3 znamk« Tovarn* TRŽIČ Prodajalna Ljubljana Sv. Petra cesta 20( Zimske suknje (plašče) cele ostanke od metrov 2.60 do 2.S5, fina češko blago, prejšnja cei>a 560 Din, sedaj celi ostanek za 265 Din dobite pri Commerce d. d.. Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 3 prro nadstropje. 14:181 Ohrt Ce ie nisi nesel neti takoj povečat sliko, katera rab» m Miklavža, k Foto Turist: Lojze Bmvc Šelenburgova 6/1, U TI jo izdela v kakrBni barvi želiš res solidno in ceno. Poskusi!!! S56-S0 športne, modne in * smučarske čepice, zimske čepice in klobučke ter copate za dečke in deklice, dalja moške in ženske nogavice, štrapac, dobite najceneje pri Iv. Gogala •Jesenice, poleg droge-* rije Peharc. 14290 Namizno jabolka po Din 2.30 dobit* pri GOSPODARSKI ZVEZI v Ljubljani 14180 Naiaovela slolmska r** letna Sdezaa cela frak- lična »loftjiva postslia • lapeciranim madracom — erafitičaa za vsak« kila. otele, za putnfač« as«' be in nočaa sioibs. Stana Dia 3K.—• Raspoii. ljam poitom ia isltsai-com po povzeti«. M EEES Lesena' slulintka patent* na ' zel« • praktična slol-Ijira, postela a lapccirs-■im madracom.. — Slim Dia spatjnL patent fotelj stane dih 1300 Lietfesluhl prekliče« za letanje • in sedeči«. Sla« «« pi« ta.— P« len imam Cisto hsno peri« ki po K« 41— čisto bela (cilc kg po Dia IM— ia «sl< puh kg po Dia »M—■ L BROZOVIČ. ZAGREI niča u. n. ZELO UGODNO! Žepne robce, nogavice, rokavic«, svilen« prtičke, srajce, kombijie4e, prodaja ta Miklavta COMMERCE d. d. Tavčarjeva ul. 3, prvo nadstropje. 14355 # •Vaf dobe za MiGlavža ttt za fScztc fcai* fffff |C t1€tf1jubŠ& / VUctdin.sfic knjige * Uevitnimi Mami t Janko in Stanko Sinko Debelinko Prigode porednega Bobija JMiiuJiljljll) Princezka Zvezdana Prigode gospoda Kozamurmka ra£a rej. Mallcr. Marija rop Jtutar (Dr. Jvan Marija €e£, Jvan Dcriic, dr. (Vi i novec sinab>- zetje. Marica, (Belica, Jljuhica, Save, Marjan, Mire, Mebejia vnuki in vnukinje. Ljubljani.