CELJSKI TEDNIK
št. 19 - leto XLVI - Celje, 14. V. '92
Cena 80 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Zločin mori
Luterje
Mati mladoletnega osumljenca
umora: »Marsikaj slabega je
storil, vem... Ampak to, nad
osemdesetletno starko... Ne,
pri zdravi pameti tega že ni
mogel storiti.« Reportaža o
umoru v Luter j ah na strani 16.
Foto: Edo Einspieler
AKCIJSKA
PRODAJA
oken TERMOTON
od 12. do 23. maja
92
20% popust
za gotovino
sa JELOVICA
Celje, Božičeva 3
tel. 063/25-881
Gredo
Celjaniie
po ziato?
Kegljaško reprezentanco Slovenije bo na
19. svetovnem prvenstvu v Bratislavi za-
stopala popolna ženska ekipa Ema. Novi
tednik reprezentantke predstavlja na stra-
ni 12.
So se utapljali
tudi v obljubah?
Do grla v vodi zaradi poplavljenih posojil. Vro-
čo temo, ki jo
podžiga voda,
boste našli na
strani 7.
Foto life
se vrača
IZ VSEBINE:
v Celju:
servis RTV aparatov Oprešnik
Miklošičeva 2, Celje
tel. 063 27 738
Mediji
»časopis je tvegan in zafrkantski posel!«
pravi Denis Kuljiš, urednik hrvaškega ted-
nika Globus. Stran 16.
Ocena tedna
Janez Lampret o delu novinarjev na Celj-
skem. Str. 9.
Politični cirkus
Kramberger show v Celju. Stran 3.
Tema tedna
Celje med amputirano komuno in pokra-
jinsko metropolo. Stran 6.
AVTO-SERVIS
BRANCE
Laško, tel. (063) 731-282
Smo pooblaščeni
prodajalec
in serviser vozil:
TAS-VW-AUDI
Obiščite naš
AVTOMOBILSKI SALON
v Laškem.
Ponujamo tudi
ŠKODE.

............
Z UREDNIKOVE MIZE
Med stisko in lažlo
Lepo jutro je bilo, ko s&m pri vogalu stare hiše zagledala
drobnega fantiča s šolsko torbo na ramenih. Stal je tam,
obsijan z jutranjim soncem. Izgubljeno, kot da nekaj pri-
čakuje. Nasmehnila sem se njegovi sončni podobi in že
pozabila nanj. >^Gospa,oc je tik pred vhodom v našo hišo
spet pritegnil mojo pozornost njegov glas. Ko sem pogle-
dala v njegove velike, temne oči, je nadaljeval: »Mi lahko
date 20 tolarjev?« Kot običajno sina sem ga vprašala, za
kaj jih potrebuje. »Rad bi si kupil žemljico,« je odgovoril.
Revček, pomislim, in sežem v denarnico.
Dober teden kasneje me je fantič prestregel blizu avto-
busne postaje. Kot prvič nisem slišala njegovih korakov,
naenkrat je bil poleg mene s vprašanjem: »Gospa, mi
lahko date 20 tolarjev?« Nadaljevanje je bilo enako kot
prvič, le v denarnico nisem segla. Fantič z velikimi blešče-
čimi očmi je tudi tokrat potreboval denar za žemljico. Iz
otroka, ki si pred šolo želi kos kruha se je spremenil
v pobalina, ki lahkovernežem pobira denar. Pa ni bil
videti nič drugačen kot ob prvem srečanju.
Z ljudmi, ki prosijo pomoči, se srečujemo na cesti,
prihajajo na naša vra ta. Nikoli ne vemOi kdo je pomoči res
potreben in kdo nas zlorablja. Mi pa bi radi pomagali
sočloveku v nesreči. V Času, ko je toliko bede okoli nas, bi
se radi nekako odkupili za svojo večjo srečo. Pa nas
mučijo dvomi.
Nekoč, ko je bilo prosjačenje prepovedano, nam je bilo
lažje. Prosilce smo lahko mirne duše napotili na Rdeči križ
ali na centre za socialno delo. Tam so jim že pomagali in
naša vest je bila čista. To pot imamo tudi danes, celo
izbira tistih, ki pomagajo, se je s Karitasom povečala.
Samo da vsi skupaj ne morejo pomagati v zadostni meri
vsem in vsakomur. Ampak če bomo mi pomagali njim, bo
tudi njihova pomoč z^egla. Le tako se lahko izognemo
tveganju, da v svoji naivni dobrosrčnosti podpiramo
goljufe. Tiste, ki svojo bedo in nemoč skrivajo za zidovi,
botno pa vseeno morali sami najti.
MILENA B. POKLIČ
V Velenje pribežaii z dvesto dojenčici
Govorice, da begunci prejemajo žepnino, so lažne
Letošnji teden Rdečega kri-
ža je v znamenju begunske
množice z območij bivše Jugo-
slavije, kjer di\'ja vojna. Na
celjskem območju je bilo po
podatkih občinskih organiza-
cij Rdečega križa v začetku
tedna prijavljenih že nad 3500
beguncev iz Bosne in Hercego-
vine, nad sto pa jih je še ostalo
iz Hrvaške. Od prvomajskih
praznikov se je število ljudi, ki
bežijo pred morijo v najmlajši
evropski državi, kar podvojilo.
Po vseh občinah je med begun-
ci kar polovica otrok,
Z oskrbo beguncev imajo veli-
ke skrbi zlasti v velenjski ob-
čini, kjer so v začetku tedna
našteli nad 2100 beguncev iz
BiH, po neuradnih podatkih
pa naj bi bilo še od 800 do 1000
neprijavljenih. V treh velen-
skih zbirnih centrih je našlo
začasno pribežališče blizu pet-
sto beguncev, med njimi kar
dvesto dojenčkov.
V Velenju tako kot v drugih
občinah regije, potrebujejo
vsega: od vsakovrstne osnovne
opreme za otroke do različne-
ga spodnjega perila za odrasle,
nogavic, poletnih oblačil, naj-
različnejših higienskih po-
trebščin (pralnega praška,
šamponov, ženskega intimne-
ga pribora, mila, toaletnega
papirja, zobne paste...), po-
steljnino, odejo, jogije ter se-
veda hrano za begunce pri
družinah. Družine, ki so spre-
jele begunce, so se težko prebi-
jale skozi vsakdan že brez
njih. Dosedanja mednarodna
pomoč je komaj omembe vred-
na oziroma kasni ter je kot
kaolia v morie. K sorodnikom
na celjsko območje pa prihaja-
jo novi prebežniki tudi s kriz-
nih žarišč Hrvaške.
Povsod v regiji izdatno po-
maga Rdečemu križu Karitas
(še zlasti učinkovito sodelujejo
v mozirski in žalski občini, pa
v Velenju, Celju in Rogaški
Slatini), pomoč pa zbirajo med
drugimi tudi Svobodni sindi-
kati velenjske ter mozirske ob-
čine, celjska Zveza prijateljev
mladine in krajevni odbori
mozirskega Rdečega križa.
Z najrazličnejšo pomočjo so se
še zlasti izkazali Zgomjesa-
vinjčani.
Veliko solidarnosti je prav
tako v celjski občini, kjer je
bilo v torek prijavljenih 650
beguncev iz Bosne, od tega 130
v celjskem republiškem zbir-
nem centru. V Celju računajo,
da bo stala oskrba 130 begun-
cev v tem centru približno
2 milijona tolarjev na mesec.
Veliko beguncev iz BiH je
našlo začasno pribežališče
v manjših občinah: v Šmarju
kar tristo, v Mozirju in Žalcu
po 150, v Laškem 89, Konjicah
Med občani je precej soli.
darnosti z ljudmi v hudi stisl^
Tako je, na primer, trgovinj
Medved iz Škofje vasi darova,
la Rdečemu križu dobre po|
tone živil ter večjo količino
novih oblačil. Rdeči križ
pripravil za nakupovalce zbi.
ralno akcijo s posebnimi koša.
ricami po vseh trgovinah
v celjski občini ter v vseh ij
celjskih osnovnih in srednjU
šolah.
60, v Šentjurju pa le trije. Na
območju so še zbirni centri na
Golteh v mozirski občini tet
v šmarski v Rogaški Slatitij
(dva) in na Boču.
BRANE JERANKO
Javnost je v zadnjem času pre-
senetilo (zdaj večkrat ja\Tio
preklicano) poročilo RTV Slo-
venija o razmeroma visoki
žepnini, ki naj bi jo dobili be-
gunci iz Bosne, pri čemer so
nam v Rdečem križu Slovenije
ter še v občinskih organizaci-
jah zatrdili, da begunci ne pre-
jemajo prav nobenega denarja.
Beguncem v zbirnih centrih
pomagajo z dvema toplima
obrokoma dnevno, otrokom
s tremi, ter z možnostjo nujne-
ga zdravstenega varstva.
Nova imena - tretjič
Celjski iz\TŠni svet je v torek
sprejel nov osnutek odloka
o preimenovanju, ukinitvi in
spremembi območij nekaterih
ulic v Celju. Gre za že tretji
poskus v zadnjih mesecih, ki
pa ga je tokat pripravila nova
6-članska komisija pod vod-
stvom Silvestra Drevenška.
Kot so na seji poudarili člani
komisije, gre predvsem za
kompromisni predlog, ki vse-
buje le dvanajst preimenovanj,
pa še to gre večinoma za vpra-
šanje nekdanjih imen. Tako
naj bi v Celju najprej spreme-
nili imena naslednjih ulic - Zi-
danškova bi se preimenovala
v Gosposko, Čuprijska v Ra-
zlagovo, Vrunčeva v Županči-
čevo, Ulica Moše Pijade v Stri-
tarjevo, Ulica VIII. črnogorske
brigade v Staro Dečkovo, Ki-
dričeva v Rogaško, Ulica 29.
novembra pa naj bi bila v bo-
doče razdeljena na dve ulici,
na Kosovelovo in Brodarjevo.
Nova imena naj bi za zače-
tek dobilo tudi pet trgov. Tom-
šičev trg bi postal Glavni trg,
Trg V. kongresa Mestni trg,
Trg svobode Grajski trg, s tem,
da bi se Šlandrov trg preime-
noval v Trg svobode, Titov trg
pa bi postal Krekov.
Seveda bodo zadnjo besedoo
tem, ali tako predlagani osnu-
tek odloka sprejeti ali ne, zo-
pet imeli poslanci občinske
skupščine, ki bo o novih ime-
nih ulic in trgov odločala 25.
maja. Kljub opozorilu člana
komisije profesorja Jožeta
Marolta, da morajo s predla-
ganimi spremembami soglaša-
ti tudi stanovalci, izvršni svet
posebnih razprav o tem ne bo
organiziral.
JANJA ŽIVULJ
Ne bodo nas ločevali!
Celje je proti temu, da bi ga razdelili na štiri občine
čeprav morda res ne gre za
širjenje državnega birokrat-
skega aparata, so predstavniki
celjskih krajevnih skupnosti
in občinske skupščine v pone-
deljek zavTnili predlog iz tez
za zakon o lokalni samoupra-
vi, da bi celjsko občino razde-
lili na štiri občine - Celje, Što-
re, Dobrno in Vojnik.
Predstavnike krajevnih
skupnosti je v ponedeljek skli-
cal celjski župan Anton Roječ,
da bi spregovorili o tezah za
zakon o lokalni samoupravi, ki
je že na mizi republiškega iz-
vršnega sveta. Roječ je že na
začetku poudaril, da teze po
njegovem bistvu ne izboljšuje-
jo sedanje organiziranosti in
učinkovitosti občin, odpirajo
pa vrsto dilem. Po njegovem bi
v primeru, če bi teze uporabili
za sprejem zakona o lokalni
samoupravi, dobili fantastično
razvejan upravni aparat. Po-
vrhu niti ustava niti drugi za-
koni še ne opredeljujejo ob-
veznosti države in lokalnih
skupnosti do zdravstva, šol-
stva in podobnega, zato mora
zakon o lokalni samoupravi
določiti tudi to. Obenem, je
poudaril Anton Roječ, ta čas
že razmišljamo o dajanju kon-
cesij za komunalna dela v lo-
kalnih skupnostih. Če ne bomo
poprej ustrezno zaščitili inte-
resov občanov, se zna zgoditi,
da bodo komunalne usluge
kasneje postale bistveno
dražje.
Silvester Drevenšek, član
celjskega izvršnega sveta, je
bil nekoliko drugačnega mne-
nja. Po njegovem teze ne omo-
gočajo razmaha birokracije,
saj naj bi tudi v sosednji Av-
striji imeli po občinah večino-
ma neprofesionalne župane, ki
se le nekaj ur tedensko ukvar-
jajo z lokalnimi vprašanji.
Na ponedeljkovem pogovo-
ru o bodoči organiziranosti
občin v Sloveniji so predstav-
niki krajevnih skupnosti veči-
noma delili županovo mnenje.
Tako je Franc Petaver iz KS
Center dejal, da so teze v na-
sprotju z nujnostjo bolj ekono-
mičnega organiziranja občin,
predstavnika krajevnih skup-
nosti Dobrna in Trnovlje pa
sta poudarila, da si pri njih ne
znajo predstavljati, kako naj
bi razmeroma revne podežel-
ske ali primestne lokalne
skupnosti kot samostojne ob-
čine financirale svoje komu-
nalne potrebe.
BRANO PIANO
KOMEN"riRAMO
Skupščinski samomor
S temi besedami je predsednik slovenske skupščine
dr. France Bučar želel zdramatizirati razpravo v ustavni
komisiji, ki je odločala o tem, kako naj bi volili ministre
v vladi novega mandatarja dr. Janeza Drnovška. Del čla-
nov komisije je namreč menil, da bi bilo treba pred glaso-
vanjem spremeniti poslovnik skupščine, da bi ta bil
v skladu z novo ustavo, čemur pa je Bučar nasprotoval, saj
je >>sprememba poslovnika zelo pomembna in zahtevna
naloga, ki je ni mogoče opraviti čez noč« in da je tudi
doslej v skupščini veljal obstoječi poslovnik.
Odločanje o tem, kako potrjevati ministre, ki jih pred-
laga mandatar, je samo še eno v nizu proceduralnih pasti,
ki se v želji po »maksimalni demokraciji« lahko sprevržejo
v labirinte in dolgotrajne strankarske trike. Odločitev, da
poslanci ministre vendarle volijo v svežnju z navadno
večino je najbolj razumna kajti po sedanjem zakonu
o vladi imamo res preveč ministrov, da bi volili vsakega
posebej in da bi ob vsaki »namišljeni aferici« mandatar
moral kot advokat hoditi v skupščino.
Demokracija, ki zaradi poveličevanja oblike zanemari
vsebino je kontraproduktivna. S konstruktivno nezaup-
nico je padla cela vlada, zakaj ne bi cela vlada bila tudi
izvoljena? Italijanske vlade na primer padajo kot hišice iz
kart, vendar se prav tako zlahka tudi postavljajo nove,
z novimi in starimi ministri. In Italija spada med sedem
najbolj razvitih držav na svetu in z njihovo demokracijo je
vse v najlepšem redu. Pri nas pa se premier, ki ga odsta-
vijo niti posebej ne sekira, ker to še ne pomeni, da bo
zaradi »demokratičnih postopkov« tudi zares kmalu odšel
iz vladne palače. Še en dokaz, da čimprej potrebujemo
zakon o vladi.
ROBERT GORJANC
Obveznice občine Šmarje
Po zgledu razvitega tržnega gospodarstva, kjer so občinske
obveznice ena najzanesljivejših naložb, se za to obliko odloča
tudi občina Šmarje pri Jelšah. Pri tem računa predvsem na
lastne turistične in druge prednosti, na katere bi javnost opozo-
rili na marketinški način.
Odločitev o izdaji občinskih obveznic je že sprejel šmarski
izvršni svet, zadnjo besedo pa bodo rekli poslanci občinske
skupščine. Kot je povedal predsednik šmarske vlade, Marjan
Aralica, bi obveznice izdali predvidoma do konca junija, a naj-
prej bi naročili projekt porabe pri izkušeni instituciji. Tako bi
z obveznicami v skupnem znesku deset milijonov mark tolarske
protivrednosti in z odplačilnim rokom desetih let lahko pospe-
šili občinski gospodarski razvoj. Šmarske obveznice bi obresto-
vali z deset odstotno letno stopnjo, zneske letnih obrokov bi
plačevali iz proračuna, lastniki pa bi imeli več ugodnosti. Med
temi omenjajo prednosti in popuste pri odkupu občinskega
premoženja in plačevanju najemnin ter možnost uporabe obvez-
nic za plačilo obveznosti do občine. V primeru preoblikovanja
lokalne samouprave bi premoženje občine razdelili po ustrez-
nem ključu, kajti za izplačilo obveznic bi jamčili tudi z nepre-
mičninami v lasti občine.
BRANE JERANKO
Brez odloka
Šentjurčani bodo lahko še naprej po svoji volji prepevali
himno »Slovenec sem«, pa tudi grb in zastavo bodo lahko
uporabljali tako kot se jim bo zahotelo oziroma kot se jim bo
zdelo primerno.
Čeprav so v občini o uporabi mestnih simbolov že pripravili
ustrezen odlok, ga poslanci občinske skupščine na zadnjem
zasedanju niso hoteli sprejeti. Menili so namreč, da je nesmi-
■selno omejevati svobodo uporabe simbolov, povrhu vsega pa še
kaznovati vse tiste, ki se predpisanih pravil igre ne bi držali.
JŽ
Nove različice starega problema
Ohraniti rimski tabor s čimmanj žrtvami za dolino In ljudi
o bodoči trasi avtoceste skozi Savinj-
sko dolino je doslej znano le to, da se bo
morala izogniti nekdanjemu rimskemu
taboru med Ločico in Bregom na Polzeli.
Kje natanko bo tekla cesta, se bodo
prav kmalu dokončno odločili na mini-
strstvu za promet, kjer so tudi izdelali
dve različici nove trase. Če bi obveljala
beseda Žalčanov, bi bodoča avtocesta
potekala dober kilometer južneje od tra-
se, predvidene že pred petnajstimi leti.
Obe možnosti nove trase sta šele v fazi
idejnega projekta. Ena se rimskemu ta-
boru izogne za 100 metrov proti severu in
se po kakšnih treh kilometrih ponovno
približa prvotni trasi, druga pa gre proti
jugu, torej proti Ločici. Pri prvi različici
bi trasa terjala veliko žrtev, saj posega
v naselje Breg pri Polzeli, kjer bi morali
porušiti najmanj 12 stanovanjskih hiš,
pod to traso pa je tudi že postavljen pli-
novod. Zato se v Žalcu bolj navdušujejo
za drugo različico, ki je celo nekoliko
krajša od prve predvidene trase. Če že
moramo dati zemljo, pravijo, m pri obeh
možnostih gre za približno enako površi-
no, naj cesta poteka vsaj tam, kjer bo za
ljudi in za dolino najmanj boleče.
Južna različica predvideva spremembo
odseka avtomobilske ceste za osem kilo-
metrov. Predlagana trasa se pri naseljih
Podlog odcepi na jug in se na staro traso
priključi zopet pri naselju Zakl. Žal bi p"
tej različici cesta razdelila Zgornje i"
Spodnje Grušovlje, šla pa bi tudi skozi
Ločico ob Savinji, kjer bi morali poruši^
dve stari stanovanjski hiši. Vendar p^
ima tako predlagana trasa tudi precej
prednosti. Bila bi manjši tujek v okolju
saj bi večinoma potekala v globokih oko-
pih, omogočila bi tudi lažjo izvedbo kri-
žanja ceste Šempeter-Polzela z železni-
ško progo, za lokalni promet pa bi poH
priključka na avtocesto pri Sentrupertu
zgradili še enega v bližini Ločice pri Pol-
zeli.
JANJA ŽIVUlJ
Ugodnejši potek avtoceste od prvotno
načrtovanega je predviden tudi na ob-
močju Vranskega. Projektanti so se odlo-
čili, da bi kot en pas bodoče ceste upora-
bili že obstoječo magistralno in ob njej
zgradili še preostala dva. S tem bi ohra-
nili kmetijstvu celotno ločiško polje in
kmetije pri Prekopi.

št. 19 - 14. maj 1992
3
S posluhom za bolnike
CeUskI zdravstveni tiom pNpravUen na samostojnost
slovenski zdravstveni zavo-
ji se že lep čas, še posebej pa
pO 1. marcu, pripravljajo na
spremembo organiziranosti
y skladu z novo zakonodajo.
I*Jamesto javnega zavoda
Zdravstveni center Celje bo
predvidoma s 1. julijem zaži-
velo več samostojnih zavodov:
bolnišnica ter zdravstveni do-
niovi v posameznih občinah.
Kot nam je povedal primarij
0jag. dr. Brane Mežnar, sedaj
Še predstojnik organizacijske
enote, so v Zdravstvenem do-
mu Celje na bodočo samostoj-
I nost dobro pripravljeni. Ker so
vedeli, da njihova bodoča
ustanoviteljica, občina Celje,
v letošnjem proračimu nima
predvidenega denarja za inve-
sticijsko vzdrževanje in opre-
mo, so uredili vse, kar je bilo
mogoče.
V celoti so odpravili posledi-
ce poplave in uveljavili novo
organizacijo dela kot zametek
bodočega zavoda. Očitno
uspešno, saj poslujejo brez iz-
gub in lahko zagotavljajo de-
lavcem celo nekoliko višje pla-
če, kot jih terja kolektivna po-
godba.
»Bolniki spremembe organi-
ziranosti ne bi smeli čutiti. Pri
nas se bo marsikaj celo izbolj-
šalo: zaradi naše želje in trž-
nih potreb, saj si bodo lahko
bolniki sami izbirali zdravni-
ka in zdravstveno ustanovo,«
pravi dr. Mežnar. Sprva name-
ravajo nadaljevati s sedanjimi
dejavnostmi in še naprej raz-
vijati, kar je še posebej dobro
- na primer urgentno službo in
mladinsko zobozdravstvo, ki
sta na zavidljivi evropski rav-
ni, ter dvigniti kakovost de-
javnosti, s katerimi se še ne
morejo ponašati. »Kasneje, če
bomo videli, da se katera iz-
med dejavnosti pokriva z inte-
resi in ponudbo drugih, tudi
zasebnikov, jim bomo omogo-
čili opravljanje te dejavnosti
tudi v naših prostorih, če jo
bodo lahko opravljali bolje in
ceneje.«
Kljub razpadu Zdravstvene-
ga centra Celje bo sodelovanje
med posameznimi zavodi osta-
lo, oziroma se bo še izboljšalo,
saj bo temeljilo na interesih.
Še zlasti velja to za stike z bol-
nišnico. Zdravstveni domovi
so se že dogovorili, da bodo
ustanovili skupen servis, ki bo
skrbel za administrativna in
finančna dela. Pričakujejo tu-
di strokovno koordinacijo ter
skupen nastop navzven.
MILENA B. POKLIČ
Celjski zdravstveni dom na-
Bierava s 1. julijem prilagoditi
delovni čas potrebam pacien-
tov. Zagotovili bodo, da bo
vsak zdravnik enkrat tedensko
dostopen tudi v popoldanskem
času, uvedli pa bodo tudi si-
stem delnega naročanja. Kdor
bo na primer imel izbranega
zdravnika, se bo lahko pri
njem naročil za obisk ob dolo-
čeni uri. Poleg tega bodo sku-
šali popestriti ponudbo z nad-
standardnimi storitvami. Uve-
sti nameravajo protibolečin-
sko ambulanto, akupunkturo,
masaže, morda vodeno aero-
biko ...
Dobili manj kot so pričakovali
Tudi France Popit ni več v SDP, pa Sergei Kraigiter, pa...
Vlado dr. Janeza Drnovška
bodo prenovitelji v parlamen-
tu podprli, pa čeprav niso po-
vsem zadovoljni s svojimi mi-
nistrskimi stolčki v njej, je
prejšnji teden v Žalcu v tam-
kajšnji občinski matični knjiž-
nici poudaril predsednik SDP,
dr. Ciril Ribičič.
Prenoviteljem je sicer naj-
bolj pomembno to, da bi bila
vlada uspešna in da bi jim bila
tudi programsko čim bližja. Je
pa res, pravijo, da Drnovšek
vsaj na kadrovskem področju
ni izpolnil tega, kar je obljub-
ljal. Prenovitelji pričakujejo
enakopraven vpliv njihovega
poslanskega kluba na obliko-
vanje temeljnih programskih
ciljev vladne politike. Ne glede
na vse to, pa so pričakovali
pomembnejše ministrsko me-
sto v vladi, pri čemer so raču-
nali med drugim tudi na pra-
vosodje.
Ribičič je govoril tudi o ide-
ji, ki je že nekaj časa prisotna,
češ da bi bilo pametno, če bi se
stranka razpustila. To po nje-
govem ne bi bilo sprejemljivo,
saj šteje več kot 25 tisoč čla-
nov, ki so socialdemokratsko
usmerjeni, mnogi pa si še ved-
no želijo njen vpliv. Znanja, ki
ga šteje ta stranka, ni mogoče
razporediti v druge stranke in
SDP ni moteč dejavnik za raz-
voj demokratičnih procesov.
Na vprašanje, kako gleda na
to, da bo opozicija doslej moč-
nejša kot je bila, je Ribičič de-
jal, da je to pozitivno, saj do-
slej ni imela pomembnejšega
vpliva na odločitve. Bolj po-
membno bo, kako bosta v po-
ziciji sodelovala bivša opozici-
ja in del bivšega Demosa.
Dr. Ciril Ribičič je povedal
še nekaj zanimivih podatkov.
Med drugim to, da so prenovi-
telji podprli kandidaturo Mar-
ka Voljča za ministra za go-
spodarstvo ali finance in to, da
že nekaj časa niso več člani
SDP ljudje, kot so na primer
France Popit, Sergej Kraigher,
Roman Albreht in mnogi dru-
gi, ki so krojili našo usodo
v znamenitih sedemdesetih le-
tih. Za vstop v to stranko pa se
odloča vse več mladih.
JANEZ VEDENIK
Bavčar in Janša bosta orubiia Slovence
Novi sliow Ivana Krambergeria v Celju
Predsedniški kandidat Na-
rodno domovinske stranke,
Ivan Kramberger je prvi začel
predvolilno kampanijo, čeprav
še sploh ni znano kdaj bodo
nove volitve. Med prvimi po-
stajami za nabiranje volilnih
glasov si je »dobrotnik iz Ne-
gove« prejšnji četrtek izbral
mesto ob Savinji. Po tradiciji
je »Krambi« ostal sam sebi
zvest in je brez ovinkarjenja
seciral vse kar hodi in leze na
slovenski politični sceni.
Za novo vlado dr. Janeza
Drnovška je dejal, da je Slove-
nijo vrnila v komunizem in da
se bomo zaradi tega zamerili
Evropi, prvi dokaz tega pa naj
bi bil odstop nemškega zuna-
'ijega ministra Hansa Dietric-
Jja Gensherja, ki je po Kram-
Oergerjevem mnenju največ
storil, da je Slovenija postala
''mednarodno priznana neod-
visna država. Peterle bi po
njegovem moral ostati do kon-
ca, novo vlado je označil za
nesposobno, po njegovem
mnenju si ministrsko mesto
zasluži samo kmetijski mini-
ster Jože Protner, direktor Vi-
naga iz Maribora.
» Najbolj ostro je Kramberger
napadel Janšo in Bavčarja, ki
da razsipno obnavljata vojaš-
nice in opremljata svoje služ-
be, čeprav sta obljubila, da za
vojsko in policijo ne bo šlo ve-
liko denarja, medtem pa imajo
drugi Slovenci komaj za preži-
vetje.
Kot nepravičnosti v sloven-
ski družbi je navedel primere
nekdanjega direktorja Elana
in Grubeličevo ženo, ki da
imata na račun lumparij svoji
firmi. »Krambi« meni, da je
veliko tovarn pred propadom,
vprašal pa je, zakaj morajo na
čakanje samo delavci in reve-
ži, zakaj ne bi šel na čakanje
tudi šef sindikata. Kot primer
priviligiranosti je očrnil tudi
Klinični center, ki da je bil sa-
mo »totenkamra« za Tita in
Kardelja in da bo poskrbel, da
bo tam namesto viška, 7000
ljudi, zaposlenih samo 5000 in
da bodo imeli reveži prednost
pri zdravljenju. Napovedal je
tudi, da bo za reveže, če bo
izvoljen za predsednika, usta-
novil sklad v višini 200 tisoč
DEM.
Napadel je tudi zahteve po
centralizaciji in egoistično
Ljubljano in še nekaj glavnih
akterjev v slovenski politiki:
za Kučana je dejal, da ne more
biti predsednik, saj je majhen
in miren in da nima nič razen
hiše v Murgljah, on pa da ima
kapital, gostilno in mercedesa,
za Bučarja je dejal, da je pre-
star, on pa da je še sposoben in
da lahko dela otroke, večino
politikov pa je ocenil, da so
preoblečeni komunisti.
ROBERT GORJANC
Po zaključku redakcije je STA
posredovala vest da je zbor Do-
movinske narodne stranke kot
najvišji upravni in politični or-
gan stranke sprejel odločitev, da
stranka ne bo več sodelovala
^ Ivanom Krambergerjem.
V sporočilu za javnost je vodstvo
t>ONS-a zapisalo, da je do pre-
kinitve sodelovanja prišlo zato,
ker se politika Ivana Kramber-
gerja ne sklada s politiko, ki si jo
Je stranka začrtala v svojem pro-
Ki^mu in zaradi nekorektnega
•odnosa Ivana Krambergerja do
domovinske narodne stranke.
»Krambi« je povedal, da se
ga direktorji izogibajo, kot na
primer direktor Cinkarne, ki
se mu je skril na stranišče. Ker
ga je začelo dušiti in da bi mu
rešil življenje, se ga je usmilil
in je odšel.
Več j(ot politični i(omeiiijant
Najbrž najbolj nekonvenci-
onalni politik ta čas v Evropi
nas bo znova zabaval ob voli-
tvah, ki bi naj bile predvidoma
oktobra. Zelo naivno pa je lah-
ko prepričanje, da bomo ob
»dobrotniku iz Negove« doži-
veli še en poceni cirkus, potem
pa bo vse po starem, ko se bo
Krambi spet vozil v rdečem
bugatiju in prodajal svoje
knjige.
Ivan Kramberger že dolgo ni
več samo »dvomi norček« slo-
venske politične scene, ki na-
bira simpatije s prostaško go-
vorico in zafrkavanjem svojih
morebitnih predsedniških
protikandidatov. Dokaz, da se
je tokratnih volitev lotil resno
in sistematično, niso njegovi
govori, kjer seveda nismo pri-
čakovali, da bi jih »obogatil«
z resnimi argumentacijami. Če
bi posegel v svojo originalnost
in prislovični imidž bi se takoj
na začetku sam pokopal.
Kramberger je »veliko« storil
že s tem, da je ostal sam sebi
zvest. Kajti, za njegovo vide-
nje »nacionalnega interesa« se
je povečalo število odjemal-
cev: v deželi Kranjski je vsak
dan več obubožanih, frustrira-
nih, obupanih, nevrotičnih,
pesimističnih in nihilističnih
glav, ki svojo življensko stisko
ob visokih cenah, slabih pla-
čah, penzijah in socialnih na-
domestilih in strahu pred iz-
gubo delovnega mesta, lahko
blažijo z nekaj cinizma in
spremljanjem političnih ko-
medij.
Njegova napoved »zaneslji-
vo bom prišel v drugi krog« ne
zveni enako utopistično kot
druga - da »bo njegova stran-
ka druga ali tretja po številu
glasov« v parlamentu. Morda
toliko sedežev »domovinci« res
ne bodo osvojili, zelo velika
verjetnost pa je, da bodo prišli
v parlament in da tam ne bodo
samo za okras. V splošnem
vseevropskem obračanju na
desno je Narodno domovinska
stranka, kljub »nenavadnosti«
njenega prvaka, sestavni del
tega gibanja, katerega glavni
val bo tako ali drugače oplazil
tudi slovenski politični pro-
stor. Za Krambergerja je v vo-
lilni tekmi zelo pomembno, da
ne nastopa sam, ampak da za
njim stoji resna stranka, ki bi
naj po njegovih besedah štela
že 14.500 članov. Ni zanemar-
ljivo tudi to, da je Kramberger
za svojo volilno kampanjo na-
menil pol milijona nemških
mark in da jo je tudi prvi
začel.
Vsekakor pa Kramberger na
volitvah ostaja vsaj tisti, ki bo
pomembno odvzemal glasove
drugim in potem odločal komu
jih bo dal.
ROBERT GORJANC
SVET MED TEDNti^M
Integracijska
politika Hansa
Dietricha
Genscherja
Napovedan odstop nem-
škega zunanjega ministra
Hansa Dietricha G^enscher-
ja je v novejši nemški zgo-
dovini dogodek, ki bi ga po
odmevnosti lahko primer-
jali le z odstopom socialne-
ga demokrata in nekdanje-
ga kanclerja Herberta
Frahma alias Willyja
Brandta pred osemnajstimi
leti, po pomembnosti in
upajmo ne tudi usodnosti
pa z nedavno združitvijo
Vzhodne in Zahodne Nem-
čije. Genscher bi bil prav-
zaprav lahko metafora za
sintezo modeme Evrope, je
eden tistih Nemcev, ki so se
rodiU na Vzhodu, svojo po-
litično misel pa razvijali na
Zahodu in imeli zato pri-
ložnost pravilnega razvime-
vanja enotnega prostora
Stare celine, za katerega se
zdi, da je edina možna
evropska alternativa.
Marsikateri opazovalec
nemške diplomacije bi ver-
jetno ob naštevanju zaslug
odstopljenega nemškega
zunanjega ministra opore-
kal s trditvijo, da se Gen-
scher nikdar v svoji politič-
ni karieri, naj gre za spora-
zume med bivšimi vojaški-
mi nasprotniki, temelje
združene Evrope ali odpi-
ranje proti Vzhodu, ni
spomnil ničesar, kar nista
pred njim vedela že Schell
ali Brandt. Toda nobenemu
od njiju ni uspelo storiti ni-
ti ene velike politične pote-
ze, ki je Genscherju ne bi
znal izboljšati ali do konca
razviti. Prav zaradi teh
sposobnosti ga nekateri še
pred njegovim dejanskim
sestopom s politične scene
že odrivajo s prizorišča
z velikimi besedami, ki so
ponavadi rezervirane za
zaslvižne veteraine, ki odha-
jajo v pokoj. Toda Gensc-
her je v resnici še daleč
pred upokojitvijo. Zaen-
krat kaže le, da je izbral
najugodnejši trenutek za
umik z odra svetovne di-
plomacije in z obetajočimi
besedami oznanil, da se bo
po zunanji združitvi poslej
kot poslanec liberalcev po-
svetil notranjemu združe-
vanju Nemčije. Verjetno ni
nikogar, ki bi podvomil
v njegovo sposobnost in
pripravljenost za takšna
dejanja. Njegova fizična
moč in vzdržljivost sta na-
mreč že postali pregovorni.
Ko se je Genscherju sredi
sedemdesetih let, v času
vladavine Walterja Schella
odprla pot v zunanje mini-
strstvo, je bila Evropa še
razdeljena, njena politika
pa pod močnim vplivom
hladile vojne. Govorimo
o času, ko je bila politična
moč socializma vsaj še na
videz enakovreden partner
zahodnemu kapitalizmu.
Zvezna republika Nemčija
se je v prvi bojni črti spo-
pada med velesilama bra-
nila pred grožnjami
z Vzhoda, Genscher pa je
v takšnem neugodnem po-
litičnem trenutku začrtal
nemško zunanjepolitično
strategijo popuščanja na-
petosti in začetek dialoga
med nasprotnima politič-
nima svetovoma. V nada-
ljevanju takšne poti se je
kot prvi minister kakšne
zahodnoevropske države
zavzel za sporazum, s kate-
rim bi se Vzhod in Zahod
odrekla uporabi nasilja
v mednarodnidh odnosih.
Z današnje perspektive,
ki političnim opazovalcem
bi moralo biti danes že vsa-
komur jasno, da je politika
vse prej kot splet sentimen-
talnih čustev njenih akter-
jev, velja spomniti, da je
jugoslovanska kriza, tako
kot perestrojka Genscherju
le pomagala pri postavlja-
nju smernic nove Evrope in
da je njegova veličina prav
v tem, da je prvi spoznal,
da Balkan ni njeno slepo
črevo, ampak njen sestavni
del.
Piše: ERIKA REPOVŽ
št. 19 - 14. maj 1992

Pomladanski obrtni sejem
Deseti pomladanski obrtni
sejem bo letos že tretji sejem
v organizaciji Zavoda Golo-
vec. Na skupno 7200 m^ raz-
stavnih površin se bo pred-
stavilo 164 razstavljalcev iz
Slovenije, Italije in Avstrije,
četrtina od njih pa bo svoje
artikle tudi prodajala. Sejem
bo vseboval 7 segmentov, ki
se povezujejo v celoto, in si-
cer: Keramika, steklo in por-
celan, Novosti za trgovino,
Človek in prosti čas, Bio,
Ideja, Ve za otroka ter Blago
in široka potrošnja.
S podobnimi prireditvami
želijo organizatorji Celju za-
gotoviti status sejemskega
mesta za obrt, zato bodo več-
ji poudarek namenili prodaj-
no-komercijalnim dejavno-
stim. Pripravili bodo še vrsto
spremljajočih razprav in po-
svetov, ki bodo vsekakor pri-
tegnile veliko obiskovalcev
sejma, saj bo predstavljena
paleta programov o vlogi
Slovenije na področju turiz-
ma, podjetništva, inovacij in
industrije, velik pomen pa
pripisujejo osveščanju posa-
meznika v raznih oblikah
zasvojenosti (kajenje, alko-
holizem in narkomanija).
Tudi za družabni del sej-
ma je dobro poskrbljeno.
Vsak dan od 16.30 do 20.30
ure bo igrala živa glasba, za
najmlajše bo na voljo manjši
lunapark, dnevno pa bo še
žrebanje vstopnic, ki bodo
seveda nagrajene. Ker želijo
privabiti čim večje število
obiskovalcev, so cene vstop-
nic dosegljive za vsak žep.
Dnevna vstopnica bo stala
100 SLT (dijaki in študenti
imajo popust), stalna 300
SLT, skupinska do 10 oseb
pa 30 SLT.
PRIMOŽ ŠKERL
Konec gospodarske krize?
Po preživetju ztiai zmerni optimizem
v šmarski občini na različ-
nih ravneh ugotavljajo, da so
zadnji dve krizni leti prebro-
dili razmeroma uspešno, pri
tem pa nekateri gospodarski
pokazatelji kažejo, da se go-
spodarska krivulja umirja ali
celo obrača navzgor, V večini
vodstev podjetij je po lanskem
preživetju že zmerni optimi-
zem in če ne pride do nepriča-
kovanih zapletov, bi se »nor-
malno« stanje iz zadnjih ted-
nov nadaljevalo.
Občinska vlada se je odloči-
la, da bo v mesecu dni pripra-
vila posebno poročilo o stanju
gospodarstva, za izhodišče pa
bodo pogovori v podjetjih in
ne zgolj statistični podatki
SDK. Kritično stanje sloven-
ske kovinskopredelovalne in-
dustrije je v šmarski občini
manj obremenjujoče, ker sta iz
te panoge le manjša Ikom in
Ipi, v drugih gospodarskih pa-
nogah pa imajo veliko naročil,
prav tako v pomembni Ste-
klarni.
V šmarski občini pa so manj
zadovoljni zaradi nevzpod-
budnih deviznih tečajev, ki te-
pejo njihove dobre izvoznike.
Terjajo stimuliranje izvoza,
kar je mogoče tudi brez spre-
membe tečajev. V občini
Šmarje, ki je bila s svojim tu-
rizmom vselej ena najuspeš-
nejših v Sloveniji, so obetajoči
tudi zadnji podatki iz odlično
zasedenih zdravilišč Rogaška
Slatina in Atomske Toplice.
Pričakujejo uspešno turistično
leto. Precej težav pa je v po-
djetjih Emkor v Rogatcu ter še
zlasti v Bistrici ob Sotli, kjer
se zanima za naložbo norveški
partner.
Zadnje mesece se je v občini
ustavilo tudi naraščanje brez-
poselnosti, bojijo pa se junija,
ko bodo mnogi mladi zaključi-
li šolanje.
BRANE JERANKO
KOMENTIRAMO
Liberalizacija
aii omejitve
Nacionalna gospodarstva so bila vedno odvisna od
ukrepov države, čeprav je vseskozi obstajala težnja po
odpravi ali vsaj njihovem korenitem zmanjšanju. Brez
državnih vajeti bi poslovanje potekalo v anarhiji, s prena-
petimi pa ne bi moglo zadihati.
Sedanje razmere v Sloveniji so dokaj nejasne. Kažejo se
že manjši žarki svetlejše prihodnosti, vendar po drugi
strani še vedno ostajajo rane preteklosti, ki smo jih morda
v zadnjih letih še bolj odprli.
Ob zamenjavi vlade običajno nastopi krajši period
negotovosti, ki se nikakor ne sme zavleči. Tisti, ki novega
mandatarja bolje poznajo, lahko hitro ugotovijo, iz katere
»šole« prihaja in kaj nam je v prihodnjih mesecih pričako-
vati. Ker so se devizne rezerve še pod staro vlado začele
povečevati, je tudi verjetnost nadaljnega povečevanja zelo
velika, toda v začetku bo treba uvesti zelo omejevalno
monetarno politiko, ki bo zadevala tako količino denarja
v obtoku kot plače. Obrestne mere tolarskih vlog se bodo
povečale, povpraševanje po devizah in njihova cena pa
zmanjšale. Davčna politika bo bolj obremenila neproduk-
tivno porabo, kar bo porabo na splošno omejilo, tako da
lahko do večjega zagona pridejo sredstva akumulacije.
Kajpada bo podobnih ukrepov še ničkoliko. In če jih na
kratko povzamemo, potem ugotovimo, da bo država navz-
ven dosti trdnejša kot je to danes, vendar bomo navadni
državljani v morda še večjih finančnih stiskah. Je že tako,
da vsaka dobra stvar nosi s seboj tudi kaj slabega in manj
priljubljenega. Dr. Janez Drnovšek je ljubitelj šok tera-
pije, čeprav dolgotrajnejše zdravljenje ekonomije večkrat
prinese boljše, predvsem pa celovitejše rezultate. Žal je
naše gospodarstvo že na tisti točki, ko potrebuje hitre in
učinkovite pozitivne impulze, saj zajezitev, kakršno
imamo sedaj, ne more dolgo trajati in kaj hitro se lahko
znova znajdemo v hiperinflacijski spirali, kar bi bilo
pogubno, s tem pa bi si še otežili položaj in agonijo morda
podaljšali v nedogled.
PRIMOŽ ŠKERL
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Podjetje Kopros - Impex
d. o. o. iz Pivke nudi uvožene
majice s kratkimi rokavi
v sedmih barvah in petih veli-
kostih. Informacije: tel. 067/
21-254 (Emil Vuga)
-	Podjetje IMP Elektro-
monter d. o. o. iz Ljubljane nu-
di izvajanje elektroinštalacij
šibV_ga in jakega toka ter
_aergetike na objektih vseh
vrst. Dela prevzamejo v celoti,
vključno z materijalom ali pa
samo izvedbo kot kooperant.
Informacije: tel. 061/182-351
(Zlatko Plačko, Janko Novak)
-	Podjetje LKI - Lesonit iz
Ilirske Bistrice nudi proizvod-
ni prostor površine cca.
2000 m^, višine 10 m, primeren
za industrijsko dejavnost.
Opremljen je z infrastruktu-
ralnimi in energetskimi prik-
ljučki večje moči. Informacije:
tel. 067/81-241, 41-241 (Flor-
jan Hrvatin)
-	Podjetje CDR (Konstru-
iranje, Kovinski izdelki) iz
Maribora nudi izdelavo serij-
skih izdelkov za potrebe hi-
dravlične, pnevmatske in rez-
ne tehnike. Izdelki so lahko po
standardih ali risbah naročni-
ka. Vsebovani materijah so je-
klo, aluminij, mesing ali umet-
ne mase. Rok izdelave je 30 do
45 dni po naročilu. Informaci-
je: tel. 062/304-736 (Drago Ce-
star)
-	Podjetje Neim d. o. o. iz
Kopra nudi usposabljanje de-
lavcev, preddelavcev in delo-
vodij na področju livarstva,
prašnega lakiranja ter mehan-
ske obdelave s CNC stroji. Od'
pravijo tudi vse tehnološke
probleme na teh področjih, pr
manjših projektih pa vam vsf
podprejo še s sistemom usmer-
jene inovativne dejavnosti ir
logistike. Informacije: tel. 066/
21-106, 36-574 (Mihaela La-
ha j nar)
-	Proizvodno podjetje Du-
ral d. o. o. iz Slovenj GradcJ
nudi proste kapacitete na av-
tomatski liniji za elektrosta-
tični način barvanja s prahoir
(za razne kovinske predmete)
Maksimalne dimenzije obde-
lovancev	s(
1000 X 100 X 100mm.Informa(
je: tel. 0602/42-449 (Boštjai
Karner)
povpraševanje:
-	Nizozemsko podjetje išče
zastopnika za prodajo avto-
mobilov pod ugodnimi pogoji.
Informacije: tel. 856-920 (OZ
Velenje - Božo Lednik)
-	Podjetje ESO p. o. PC
Montaža iz Velenja povprašuje
po proizvajalcih ali ponudni-
kih plinskih cistern ali posod
za podobne namene volumna
2 do 5 m^. Cisterna mora vzdr-
žati 25 barov preizkusnega
tlaka, cisterne ali posode pa so
lahko rabljene. Informacije:
tel. 853-312 (Franc Perčuh)
Vse podrobnejše informacije
dobite na Centru za informa-
cijski sistem pri Gospodarski
zbornici Slovenije na telefon
061/150-122, interno 290, 292
in 293 ali direktno 215-631
(Tanja Lončar).
BAROMETER
Benečani v Velenju
Pred dnevi se je v Velenju
mudila delegacija združenja
malih in srednjih podjetij iz
Benetk, ki jo je vodil direktor
dr, Flavio Tomaello. Gostje iz
Italije so se s predstavniki ve-
lenjske območne gospodarske
in obrtne zbornice pogovarjali
o navezavi poslovnih vezi med
slovenskimi in italijanskimi
podjetji. Obravnavali so pred-
vsem možnosti glede sovlaga-
nja in skupnih naložb, proiz-
vodnje pri nas za italijanske
kupce in trgovinske menjave.
Kot so poudarili člani delega-
cije, je pri njih za vlaganje ka-
pitala v slovensko gospodar-
stvo veliko zanimanja, vendar
je zaradi nerešene zakonodaje
na področju lastninjenja po-
djetij in tujih vlaganj še precej
zadržkov. Kljub temu bosta
obe zbornici, velenjska in be-
neška, pozvali svoje člane, naj
pripravijo predloge za kon-
kretno sodelovanje.
Veliki pohod na
Zahod
v celjskem EMO si vse bolj
zagotavljajo spoštovanje in
upoštevanje zahodnih kupcev.
Za letos načrtujejo, da bodo na
ravni celotnega holdinga pro-
dali na tuje kar za 25 milijo-
nov dolarjev izdelkov. Sodeč
po prvih rezultatih jim bo to
tudi uspelo, saj je marca samo
Posoda ustvarila za 1,4 milijo-
na dolarjev izvoznih poslov,
pa tudi sicer sta družbi Posoda
in Kontejner razprodali izdel-
kov že za vse leto. Emo je letos
precej povečal tudi uvoz vhod-
nih surovin. Ker je domača
pločevina draga, je ne kupuje-
jo več v jeseniški železarni,
ampak jo raje uvažajo.
Z republiško
pomočjo
šentjurska podjetja in obrt-
niki so na razpis za dodelitev
sredstev iz sklada za demo-
grafsko ogrožena območja pri-
javili letos za več kot 500 mili-
jonov tola^ev novih naložb.
Na republiško pomoč upajo
v podjetju Alpos, kjer načrtu-
jejo tri naložbe, v mesarstvu
Yurij, kjer želijo posodobiti
klavno linijo, že od lani pa ča-
kajo na sredstva iz sklada tudi
v podjetju Meja. Ker je občin-
skih programov več kot bo re-
publika mogla dati sredstev
(če bi hotela namreč ugoditi
vsem podjetjem in obrtnikom,
bi samo šentjurska občina do-
bila okrog 200 milijonov tolar-
jev), bodo v izvršnem svetu
najverjetneje morali sestaviti
prednostno listo novih naložb.
Hranilnica Agrina
v torek je bil v Novem Celju
ustanovni zbor Hranilnice
Hmezad Agrina d.o.o. Hranil-
nico, pri kateri gre pravzaprav
za preoblikovanje pred štirimi
leti ustanovljene Agrinine
Hranilno-kreditne službe, je
ustanovilo šest podjetij in
šestnajst posameznikov, usta-
novitveni kapital pa znaša ne-
kaj več kot 4,4 milijona tolar-
jev. Hranilnica bo pričela po-
slovati takoj, ko dobi soglasje
Banke Slovenije, oziroma naj-
kasneje s 1. julijem, njena po-
slovna politika pa bo naravna-
na predvsem na zbiranje hra-
nilnih vlog in tudi depozitov,
ukvarjala pa se bo tudi z me-
njalniškimi posli. Že letos na-
merava hranilnica na svojem
območju odpreti tudi poslovno
enoto.
CEUSKISEJM
-SEDEM SBMOV V ENEM!
-VSE ZA OTROKA, BIO SEJEM, NOVOSTI
ZA TRGOVINO, SEJEM KERAMIKE,
STEKLA IN PORCELANA,
ČLOVEK IN PROSTI ČAS, SEJEM IDEJA,
SEJEM BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE
-BOGAT ZABAVNI PROGRAM
!! DNEVNO ŽREBANJE VSTOPNIC i!
Sejem najugodnejših nakupov
□□□msa
GaBDaBD PUBEIK tVSnUA
Tečaj šilinga
v tem tednu:
8,00 SLT
PO CEM SO DEVIZE?

Tečaji deviznih valut na dan 13. 5, 1992
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacija
dobite pri Centru za Informa'
cijski sistem Gospodarski
Zbornice Slovenije, telefof
(061) 150-122 interno 290, 292.
293 ali direktno 215-631.
št. 19 - 14. maj 1992
5
Bimljani pišelo Kučanu
$e vedno nerešena usoda tamkajšnjega zdravilišča
slaba volja in jeza sta med
lirajani Rimskih Toplic vedno
večja. Vzrok je še vedno nere-
šeno vprašanje nadaljne usode
zdaj zapuščenega in praznega
zdravilišča, ki ne daje tistega,
Itar bi lahko. Dnevi in meseci
tečejo, pogovori, zlasti pa pis-
ni dialogi, na relaciji občina
Iraško - ministrstvo za obram-
bo, pa se brezuspešno nadalju-
jejo.
Rimljani so takšni situaciji,
Ici ne vodi nikamor, priprav-
ljeni narediti konec. Začeli so
s pismom, ki so ga ta teden
poslali predsedniku predsed-
stva R Slovenije Milanu Kuča-
nu, sicer vrhovnemu poveljni-
ku slovenske vojske. Med dru-
gim so po daljšem uvodu tudi
zapisali:
»Namenoma smo govorili
o zgodovini, da bi vam s tem
predstavili probleme oz. krivi-
ce, ki jih je kraj doživljal. Še
posebej pa sedaj v teh kriznih
časih, ko od tega zdravilišča
nekaj pričakujemo in zato
apeliramo, da se o teh zadevah
temeljito pogovorimo. Kajti
želimo imeti svoj vpliv na raz-
plet dogodkov, želimo v teh
objektih zaposliti svoje kraja-
ne, ter iz tega iztržiti dohodek,
ki bi delno zacelil 50 letne
rane.«
Pismo je podpisal predsed-
nik sveta KS Rimske Toplice
Jakob Podpečan. informacijo
pa je dopolnil vidno jezen
predsednik skupščine občine
Laško Miloš Veršec:
»Zdravilišče je prazno in nič
ne daje, 120 ljudi pa je doma in
že skoraj leto dni dobiva pla-
čo. Ministrstvo je najprej zah-
tevalo 25 tisoč DEM mesečne
najemnine, zdaj zahteva 15 ti-
soč, kar je tudi še vedno preve-
liko. K meni vsak dan hodijo
krajani in prosijo za pomoč.
To ni nobeno gospodarstvo!
Postavili bomo poslansko
vprašanje, v torek načrtujemo
zbor Turističnega društva, na-
to pa zbor krajanov. Že okto-
bra bi lahko bil v Zdravilišču
evropski simpozij zdravnikov
fizikalne terapije. Kličejo me,
kaj smo naredili, mene pa je
sram odgovoriti, da še nič. De-
nar se pelje mimo nas. Prejšnji
teden smo se pri namestniku
obrambnega ministra Bogata-
ju pogovarjali dobri dve uri pa
ni iz tega bilo nič. Saj vemo, da
ima delo z begunci, vendar mi
tudi ne moremo čakati v nedo-
gled. Upamo, da bo oster pro-
test zalegel in da se bodo stva-
ri premaknile.« TONE VRABL
Protest
člani Turističnega dru-
štva iz Rogaške Slatine
protestirajo proti izbiri
možne lokacije za gradnjo
skladišča nizko in srednje
radioaktivnih odpadkov
v Halozah, ki so v nepo-
sredni bližini zdravilišča in
bodoče večje turistične re-
gije med Rogaško Slatino,
Vonarjem in Podčetrtkom.
Nobena strokovna obra-
zložitev jih ne more prepri-
čati, da takšno odlagališče
sodi sem. Če bi Republika
Slovenija to odobrila, bi to
pomenilo, da se zavestno
odloča za propad turizma.
J. V.
Polepšana vojašnica
Celjska vojašnica dobiva novi, polepšani videz. V rumeno preoblečena fasada vojašnice bo
mnogo bolj prijetna za bivanje prve generacije slovenskih vojakov, ki se že lahko usposabljajo
v svoji državi in bo še bolj zabrisala spomin na nekdanjo Jugoslovansko armado, ki s tem objektom
ni posebej gospodarno in skrbno ravnala.	Foto: EDI MASNE C
Šentjur ho pravo mesto
V Šentjurju so začeli graditi tržni center - Za lepšo podobo mesta se Je občina
zadolžila za 27 milijonov tolarjev
Vodilni možje v Šentjurju,
gotovo pa jim pritrjuje tudi
večina Sentjurčanov, so pre-
pričani, da bo njihovo mesto
dobilo svojo pravo podobo šele
z mestnim jedrom. Zgraditi ga
nameravajo na celotnem ob-
močju severno od železnice,
kjer bo poleg že obstoječe po-
slovne stavbe podjetja Alpos,
mestno središče predstavljal
tudi nov tržni center.
Delavci velenjskega Vegra-
da so pred dnevi že zasadili
prve lopate in pričeli z ureja-
njem zemljišča za bencinsko
črpalko ob magistralni cesti
Celje-Rogaška Slatina. Dela,
s katerimi so sicer začeli neko-
liko kasneje kot so načrtovali,
saj so za izgradnjo tržnega
centra morali prižgati zeleno
luč tudi v občinski skupščini.
bodo končali v osmih mesecih.
Tržni center bo pravzaprav
večnamenski objekt z več kot
1600 kvadratnih metrov po-
kritih poslovnih površin. Tri
četrtine prostora bodo zasedle
manjše prodajalne in lokali, ki
naj bi Šentjurju pričarale po-
dobo trgovskih središč v sta-
rejših mestnih jedrih. Osrednji
del tržnice bo 450 kvadratnih
metrov skupnega prostora, ki
bo namenjen javnim prodaj-
nim površinam za stojnice, po
potrebi pa bo služil tudi za
prireditve. V tržnem centru
bodo, kar je gotovo vredno
pohvale, poskrbeli tudi za in-
valide. Zanje bodo postavili
posebno dvigalo, ki jih bo vo-
zilo do prvega nadstropja.
Celotna naložba bo po prvih
izračunih veljala okrog 178
milijonov tolarjev. Večji del
sredstev bo zagotovil izvajalec
Vegrad, ki bo 153 novih po-
slovnih prostorov zgradil za
trg, globoko v žep pa bodo mo-
rali seči tudi v Šentjurju. Ker
v letošnjem proračunu nimajo
potrebnih 44 milijonov tolar-
jev, se bo občina z najemom 27
Proračunski
kolač
Na zadnji seji šmarskega iz-
vršnega sveta so popravili le-
tošnji občinski proračun, ki bo
znašal skupno 420 milijonov
tolarjev. To je za 26 milijonov
več kot pred uskladitvijo z do-
govorjeno letošnjo javno po-
rabo.
Z dvema novima postavka-
ma nameravajo finančno pod-
krepiti naložbe v družbene de-
javnosti ter ustanovno vlogo
y Hmezadovo banko Žalec in
šmarsko hranilnico. 2 milijona
tolarjev več bodo namenili za
najnujnejše vzdrževanje os-
novnošolskih zgradb, za amor-
tizacijo 1 milijon, za vrtce 650
tisoč za njihovo investicijsko
Vzdrževanje ter 1 milijon 350
tisoč tolarjev za bruto plače.
2a socialno skrbstvo namenja-
jo v popravku proračuna 300
tisoč tolarjev več, 2 milijona za
opremo zdravstvene postaje
Logatec, en milijon za zdrav-
stveno zavarovanje brezposel-
•^h ter 500 tisoč za vzdrževa-
l^je športnih objektov. Z mili-
jon tolarji bodo lahko sofinan-
'^irali obnovo kulturnih spo-
''^enikov. V proračunu bodo
'Namenili milijon tolarjev tudi
^^ osebno podjetniško sveto-
^^nje. BRANE JERANKO
PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE
Adžiču Nobelovo nagrado za mir
če je kaj presunljivega v tu-
kajšnjih odmevih ob odstopu
načelnika jugoslovanskega ge-
neralštaba Blagoja Adžiča, ra-
zrešitvi poveljnika 2. vojaške-
ga območja Milutina Kukanj-
ca s sedežem v Sarajevu in
upokojitvi 38 generalov, po-
tem je to dejstvo, da jih nihče
ne obsoja zaradi strahot vojne
v BiH (in prej na Hrvaškem
oziroma v Sloveniji), rušenja
mest in vasi, ubijanja nedolž-
nih ljudi ali že prave povodnji
beguncev, ampak zato, ker so
bili premalo odločni, ker so
privolili v umik svoje vojske iz
štirih sedaj že samostojnih
nekdanjih jugoslovanskih re-
publik. Že Adžičev predhod-
nik Veljko Kadijevič je bil
pred odhodom pod navzkriž-
nim ognjem kritik, ker ni v 48
urah rešil »nesporazuma«
v Sloveniji tako kot se spodobi
za peto vojaško silo v Evropi
ali pa preprosto z raketami zru-
šil Zagreba in pokazal, kako se
tem rečem streže.
Slovit vojaški komentator
Miroslav Lazanski je recimo
nemudoma napisal, da je bil
Adžič »jastreb« v toliko, ker se
je le deklarativno zavzemal za
»ostrejše ukrepe in metode«,
toda vselej se je sprijaznil
milijonov tolarjev posojila
dolgoročno zadolžila.
Z novo podobo Šentjurja je
povezana tudi drugačna ure-
ditev prometa. V nadaljevanju
tržnega centra proti železnici
bosta namreč sčasoma zrasla
še večji parkirni prostor in no-
va avtobusna postaja, s čimer
naj bi v mestu odpravili stalne
prometne zamaške ob magi-
stralni cesti, do leta 1994 pa
naj bi na tem prostoru zgradili
še težko pričakovano šentjur-
sko obvoznico.
JANJA ŽIVULJ
s položajem, kadar takšni
ukrepi in metode niso bili
sprejeti. Razrešitev Kukanj ca
pa je po mnenju Lazanskega,
ki piše za Politiko, posledica
katastrofe in strahot, ki naj bi
jih preživel konvoj JA med
umikom iz sarajevskega po-
veljstva, dejstva, da je med
Kukanjčevim »poveljevanjem«
v Sarajevu porušeno že skoraj
vse, kar je vrednega v tem me-
stu pa vrlega komentatorja še
najemanj gane.
Se bolj grozljivo pa je dej-
stvo, da so Lazanski, in njemu
podobni, v večini in da se bo
Sarajevčanom, Mostarcem in
mnogim drugim morebiti še
kolcalo po Adžiču. O tem naj-
bolj zgovorno pričajo poročila
z bosanskih bojišč le nekaj dni
po odhodu 40 generalov. »Mo-
star je pred osvoboditvijo« so
zapisale v torek Večemje no-
vosti v naslovu enega takih
poročil, v katerih seveda nik-
jer ne omenjajo, da je imelo to
mesto po popisu iz leta 1991 le
19% srbskega življa. Podobna
»osvobajanja« so doživeli (in
verjetno še bodo) že mnogi bo-
sanski kraji, enako kot samo
nekaj mesecev poprej nekatera
mesta na Hrvaškem. Sarajevo
in Mostar pa le še nekaj dni
ločuje od usode - Vuko-
varja ...
Se lahko nadejamo takšne-
mu absurdu, da bodo Bosanci
molili Boga, naj se uresniči
pred dnevi izrečena (brezup-
na) grožnja upokojenega Mar-
ka Negovanoviča, sicer srb-
skega obrambnega ministra,
da so tisti, ki so odstavili njega
in njegovih 39 kolegov, s tem
dejanjem pridobili »40 ogorče-
nih sovražnikov«? Ali pa, da
bodo predlagali, naj dobi Ad-
žič Nobelovo nagrado za mir?
Grozljivi so namreč slavospevi
mlademu generalmajorju dr.
Vuku Obradoviču, ki naj bi bil
po mnogih mnenjih na čelu
»mladoturkov«, glavnih po-
budnikov te najnovejše čistke
v armadnih vrstah. Dovolj je,
če se spomnimo, da je »mlad,
izobražen in odločen« Obrado-
vič sedel v prvih vrstah usta-
novnega kongresa ZK - Giba-
nja za Jugoslavijo in da je ena-
ko kot drugi radostno ploskal
na tem »zgodovinskem« sho-
du. Da ne omenjamo njegovih
»slovitih« tiskovnih konfe-
renc, ko je bil še tiskovni glas-
nik generalštaba, ki jih tukajš-
nji mediji še vedno tako pogre-
šajo ...
ŠTEFAN NOVAK
C^ CZ I d
O in In!tz
NA SONČNI STRANI ALP
NOVI VLADI NA POT - Ko
se je Delov rotacijski stroj že
začel vrteti, so skoraj hkrati
poslanci v slovenski skupšči-
ni začeli razpravljati o Dr-
novškovih (novih in starih)
ministrih. Napovedi so bile
take, da so poznavalci poli-
tičnih razmer pri nas stavili
2:1, da je Slovenija na sicer
»nesrečno številko 13« (13.
maja) naposled le dobila no-
vo vlado.
Eno od odločilnih mnenj
pri glasovanju o novi vladi je
bilo stališče ustavne komisije
skupščine RS, da naj mini-
stre volijo v svežnju, pod-
predsednike (dr. Jože Puč-
nik, magister Viktor Žakelj
in magister Herman Rigel-
nik) pa posamično. Stališče
je logično, saj je prava vloga
mandatarja za sestavo nove
vlade omogočena samo, če
ima proste roke (kolikor jih
pač ima glede na sporazum
in kupčkanje med strankami
nove koalicije) pri izbiri svo-
je ekipe. Vsakršna drugačna
odločitev postavlja predsed-
nika vlade v vlogo koordina-
torja; to pa ni tisto, kar je
želel dr. Janez Drnovšek.
MLADOST SKAČE ČEZ
VODO - Ponedeljek je v po-
litičnem življenju Slovenije
prinesel še en preobrat. Ivan
Oman, prvak Slovenske
kmečke zveze (po novem do-
datno še Ljudske stranke) je
dokončno odstopil. Še hujši
udarec za Omanovega zeta in
naslednika na čelu SLS inž.
Marjana Podobnika pa je, da
je Ivan Oman prestopil h krš-
čanskim demokratom in bo
tam skrbel za kmete oziroma
za vse tiste, ki so nezadovolj-
ni s takšnim razpletom
v nekdanji Slovenski kmečki
zvezi in so zvesti kmečkemu
stanu.
Podobnikova Slovenska
ljudska stranka (gre za ne-
kakšno krajo imena, je ocenil
Alojzij Peterle, predsednik
krščanskih demokratov) je
doživela še en udarec: »pra-
va« Slovenska ljudska stran-
ka, ki že desetletja obstaja
v tujini - vanjo so vključeni
predvsem tisti, ki so leta
1945 pobegnili v tujino in
njihovi potomci - je sklenila,
da se bo združila s Sloven-
skimi krščanskimi demokra-
ti. Kaj-lio zdaj delala Podob-
nikova »Slovenska ljudska
stranka«, ki se ne bo mogla
izogniti notranjim pretre-
som, je vprašanje. Na mladih
svet stoji, sicer pravimo, ne
smemo pa pozabiti tudi na
rek, da mladost skače čez vo-
do, tam, kjer je most. Se je to,
slednje zgodilo Marjanu Po-
dobniku in je podcenil vpliv
očeta lastne žene med slo-
venskimi kmeti? Ne glede na
Omanov prestop bi se spodo-
bilo, da bi SLS (s sedežem
v Ljubljani) nekdanjega
predsednika razglasila vsaj
za častnega člana in se mu na
ta način vsaj delno oddolžila
za vse, kar je bil doslej storil
za uveljavitev stranke, od
slovenske pomladi 1990 na-
prej, ko je bil Oman izvoljen
tudi za člana predsedstva
RS.
NEMŠKI ZGLED - Nem-
ško podjetje iz Wiesbadna je
tri dni pred rokom končalo
obnovo vzletno-pristajalne
steze na letališču Ljubljana,
ki so ga ostala slovenska po-
djetja, ki so se razburjala,
zakaj je tuje podjetje dobilo
izvedbo 50 milijonov DEM
vredne naložbe. Pri posebnih
delih so nam očitno Nemci še
zmeraj lahko za zgled.
ZDRAVNIKI PROTI MI-
NISTRU - Slovenski zdrav-
niki so se spustili v pravo go-
njo proti Janezu Kopaču,
kandidatu za ministra za fi-
nance. Delegati slovenskih
zdravnikov, teh je 4.280, so
na svojem kongresu »izrekli
nezaupnico Janezu Kopaču«
in napisali celo protestno pi-
smo zoper njega na številne
naslove, od Milana Kučana
in Franceta Bučarja do vodij
poslanskih klubov.
In kaj je »zagrešil« Janez
Kopač? Samo to, da si je drz-
nil govoriti o zdravstvu, da je
potratno, da ni gospodarno
organizirano. Po Kopačevem
mnenju - kot strokovnjak za
finance se je poglobil tudi
v odprta vprašanja zdrav-
stva, česar po mnenju zdrav-
nikov očitno ne bi smel nare-
diti - je preobsežna mreža
zdravstvenih domov; dežur-
na služba je, žal, mnogim
zdravnikom služila kot do-
datek k skromni plači; nego-
spodarna je organizacija le-
karn; nekateri oddelki v po-
sameznih slovenskih bolniš-
nicah so nepotrebni. Čeprav
imamo v Sloveniji za tretjino
večjo prispevno stopnjo za
zdravstvo kot v bogatih dr-
žavah, je izredno število de-
lovnih dni izgubljenih zaradi
bolniških - leta 1990, na pri-
mer, je bilo zaradi bolniških
izgubljenih 15 milijonov de-
lovnih dni oziroma je bil na
dan vsak deseti delavec
v bolniški. Ob vseh teh nego-
spodamostih pa zdravstvu
celo ostaja 5 do 15 odstotkov
sredstev prostih, ki jih poso-
ja na finančnem trgu, trdi
Janez Kopač. Tega strokov-
njaka za finance so s podatki
podprli slovenski zdravniki.
Očitno ne tisti, ki so Kopača
na kongresu v Mariboru
»raztrgali«.
PRENOVITELJI GREDO
V BOJ - Stranka demokra-
tične prenove se je odločila,
da ima- dovolj usihanja sa-
mozavesti med članstvom,
zato bo ubrala taktiko aktiv-
ne polemičnosti in politične
napadalnosti. V pripravi na
volitve, čeravno so še zelo
daleč, je stranka pripravila
programski razglas, ki je ve-
liko bolj napadalen, kot so
bili dosedanji dokumenti.
Dosedanjim oblastnikom
prenovitelji - ti so pred le-
tom dobili kot opozicijska
stranka tri ministrske stolč-
ke, torej toliko kot sedaj oči-
tajo, da se je »pod firmo nove
demokracije sprožil velikan-
ski plaz recikliranih starih
ideoloških in političnih od-
padkov, nemorale, kraje,
grabežljivosti, nepoštenega
prilaščanja, sprenevedanja
in lažne demokratičnosti, vse
to pa brez pretirane politične
dostojnosti, povsem pa s po-
manjkljivo nacionalno odgo-
vornostjo«. Po mnenju vod-
stva SDP se ni treba »moto-
viliti z levo-desnimi oprede-
ljevanji«. »Če je levo tisto,
čemur rečemo poštenost in
pravičnost, potem smo skraj-
na levica; ob tem priznava-
mo, da je ena največjih civili-
zacijskih iznajdb Kristusovo
odpuščanje, kajti nasilje lah-
kos stopnjuje le nasilje... Ne
bomo se pustili odpravljati
z očitki o petinštiridesetletni
preteklosti, ki je nismo za-
krivili mi, kajti zgodovina je
neštetokrat pokazala, da
v preteklost izgine sam, kdor
druge vanjo tišči,« so zapisali
prenovitelji v razglasu.
Vpliv tega je tudi, da se je
na zadnji seji predsedstva
SDS^eden od vodilnih takole
izrazil: Hvala Bogu, da smo
se rešili Peterletove vlade...
Piše Vlado Šlamberger
Št.19 - 14. maj 1992
16'
Med amputirano komuno
in pokrajinsko metropolo
AN je oa tega vprašanja odvisen razvoj mesta ott Savinji
v času razprav o preobliko-
vanju teritorialno-političnih
enot v Sloveniji in sprejema-
nju nove lokalne samouprave,
kot jo predvideva ustava Re-
publike Slovenije, je vse več
razprav tudi o vlogi Celja
novi situaciji«. Kakšna je per-
spektiva še vedno tretjega naj-
večjega slovenskega mesta,
pred leti izredno močnega in-
dustrijskega središča, ki pa je
z gospodarsko krizo in razvo-
jem postindustrijske družbe
izgubil to svojo »primerjalno
prednost«? Ali je Celje kot re-
gijsko središče samo namišljen
geografski pojem, ki »nara\Tio
združuje nekaj podobnih in
medsebojno privlačnih podro-
čij« ali pa je v takšni teritori-
alni »ureditvi« tudi kaj funk-
cionalnega in koristnega?
Sicer pa je razprava o regi-
jah danes zelo modema tema
in je aktualna tudi v mnogo
širšem pomenu. Z vidika med-
narodnih odnosov je danes
med strokovnjaki s tega po-
dročja in sociologi, ki se uk-
varjajo z razvojem različnih
skupnosti izredno aktualna te-
ma »Evropa regij.« Razprave
o regijah (ali pokrajini ali
okraju, odvisno pač za kakšen
kontekst gre) vseskozi spod-
bujajo protislo\'ja, ki jih pri-
naša dnižbeni razvoj »sodob-
nega časa«: gre za vprašanja
kot so odnos med centralizaci-
jo in decentralizacijo, centrom
in periferijo, policentrizmom
in a\-tonomijo. osamosvaja-
njem in podrejanjem, med po-
sameznikom in globalno druž-
bo, med enakostjo in raznoli-
kostjo, asimilacijo in segrega-
cijo itn.
Z vsemi temi vprašanji se na
nižji ra\'ni ukvarjajo tudi
v Celju, ko gre za odločanje
o tem ali naj iz ene celjske ob-
čine nastanejo štiri nove (Ce-
lje, Vojnik, Dobrna, Štore). Ali
ima Celje kot »regijski center«
kakšno perspektivo, lahko Ce-
lje funkcionalno in »psiholo-
ško« povezuje več občin (La-
ško, Velenje, Žalec, Mozirje,
Šentjur, Šmarje, Slovenske
Konjice), če se Celje samo cepi
kot občina in se ob tem drobijo
občine, ki naj bi spadale v t.i.
celjsko regijo?
Ali je regija
namišljen pojem?
V literaturi zasledimo, da je
regija teritorialna enota, ki se
na določen način razlikuje od
okoliških območij, pri čemer je
temeljno načelo, da so teritori-
alne enote čimbolj homogene
in se hkrati čimbolj razlikujejo
od drugih (homogene ali uni-
formne regije). Uveljavila pa
se je tudi druga temeljna kon-
cepcija regije, ki ne izhaja iz
podobnosti določenih elemen-
tov v prostoru, temveč iz nji-
hove medsebojne povezanosti
(nodalne ali fimkcijske regije).
Pri tem gre še zlasti za poveza-
nost na relaciji med središčem
in njegovim gravitacijskim za-
ledjem, kar se izraža v mobil-
nosti ljudi in dobrin, ki se
z razvojem tehnologije, pro-
meta in drugih komunikacij
širi prek ozko lokalnih ok-
virov.
Slovenski sociolog dr.
Zdravko Mlinar, ki se je kot
proučevalec razvoja lokalnih
skupnosti zelo uveljavil tudi
v svetu, v svoji knjigi Proti-
slovja družbenega razvoja po-
stavlja vprašanje ali je regija
sploh objekti\'na, realna enota
ali je le »sredstvo za razloče-
vanje območnih značilnosti«
ali rezultat uporabe postopka
prostorske klasifikacije? Meni,
da ni mogoče kar tako odgovo-
riti z da ali ne, če regija pred-
stavlja tudi dejansko prostor-
sko družbeno enoto, čeprav
obenem trdi, da regija ne more
biti samo metodološki pripo-
moček. Po njegovem mnenju je
treba regijo obravnavati z vi-
dika razvojnih procesov, kar
pomeni, da gre za dialektiko
med nastajanjem in mineva-
njem, kar ni le abstraktni filo-
zofski princip, temveč je raz-
poznavna v našem vsakda-
njem življenjskem okolju.
Mlinar regionalizem opre-
deljuje kot idejno usmeritev in
družbeno gibanje, ki postavlja
v ospredje vse tisto, s čimer se
uveljavlja posebna identiteta
in samostojnost določene regi-
je. Pri tem gre lahko za prese-
ganje lokalizma ali centraliz-
ma, lahko pa tudi za prehite-
vanje ali zaostajanje za dejan-
skim družbeno-prostorskim
povezovanjem, kar se pra\ilo-
ma odraža v konfliktih. Glede
na konkretno situacijo in raz-
mere lahko regionalizem dobi
progresiven ali konservativen
značaj, meni Mlinar.
Kompleksi in
Iconilikti
Konflikti oziroma napetosti
med Celjem kot domnevnim
regijskim središčem in »peri-
fernimi občinami« pa so vselej
bile. Danes, v izrazitem trendu
osamosvajanja na občinski
ravTii in zahtevah po centrali-
zaciji na nacionalni, so ta na-
sprotovanja še bolj očitna. Ve-
liko občin zahteva, da doho-
dek, ki ga ustvarja delovna si-
la iz določene občine v Celju
ali v drugi občini »v večji meri
prihaja nazaj«, da skupne
zdravstvene in druge storitve
poslej samostojno opravljajo
v občinah. Pripravljanje nove
zakonodaje o lokalni samou-
pravi je bila reakcija na očitne
osamosvojitvene težnje posa-
meznih občin, vendar ne samo
občin, marveč tudi delov ob-
čin. Najbolj očiten primer tega
v celjski regiji so razhajanja
med Šmarjem pri Jelšah in Ro-
gaško Slatino, ki je kot turi-
stični center in kraj z močno
industrijo (Steklarna, Kors)
ter intenzivnim demografskim
in prostorskim razvojem, bila
vsebolj »zakompleksana« za-
radi podrejanja manjšemu
Šmarju, ki je središče občine.
»Psihološko« se je ta kompleks
najbrž še povečal, ko je Roga-
ška Slatina postala mesto. Ta
primer zato lahko nazorno
opozori, da je »regionalna pri-
padnost« še bolj ohlapna in
sporna kategorija.
Sicer pa Mlinar tudi pravi,
da so vprašanja, ki zadevajo
regionalizem, ostala le pred-
met zdravorazumskega reše-
vanja. Po tej plati imajo težnje
po osamosvajanju in deregi-
onalizaciji v teh časih zelo ve-
like ovire, pa tudi svojo logiko.
Kriza celjskega gospodarstva,
ki se s težavo tehnološko preo-
blikuje za potrebe in dinamič-
nost postindustrijske družbe,
odpuščanje delavcev, dragi
prevozi na delo, slabe promet-
ne zveze (avtocesta), ustanav-
ljanje firm v domačih občinah
ne gredo v prid razvoju centri-
petalnih sil v odnosu »gravita-
cijskega zaledja« do Celja.
Po drugi strani pa je zelo
veliko vprašanje, če se »odce-
pitev in cepitev« občin eko-
nomsko splača. Glede tega so
mnenja zelo deljena. Po eni
strani zagovorniki osamosva-
janja trdijo, da bo to zmanjša-
lo stroške in število »profesi-
onalnega birokratskega ka-
dra«, drugi pravijo, da se bo to
povečalo. Kot meni mag. Sta-
ne Vlaj, svetovalec za lokalno
samoupravo v skupščini Repu-
blike Slovenije bodo finančne
posledice uvedbe lokalne sa-
mouprave znane, ko bodo iz-
peljali celotni ustavni koncept
novega organiziranja funkcij
državne uprave in na drugi
strani lokalne samouprave.
Z gotovostjo pa je mogoče pri-
čakovati, trdi Vlaj, da bo
vzpostavitev lokalne samou-
prave dolgoročno pomenila
zmanjševanje stroškov države,
saj se te funkcije v veliki meri,
za razliko do zdaj, prenašajo
na neprofesionalne funkci-
onarje na eni strani, upravTii
podsistem lokalne samoupra-
ve pa bo zaradi svoje teritori-
alne in populacijske zoženosti
deloval z bistveno manjšimi
stroški, saj po njegovem, veliki
sistemi pogojujejo vrsto dejav-
nosti, ki v majhnih sistemih
niso potrebne.
Partnerstvo in ne
patemaiizem
Kakorkoli, Celje ima tudi po
novi ustavi in tezah za sistem
lokalne samouprave v Slove-
niji, pogoje, da (p)ostane sre-
dišče »širše lokalne skupnosti«
(pokrajine, regije), v katero se
povezujejo posamezne občine.
Kot piše Vlaj, pokrajina skrbi
za graditev in vzdrževanje ko-
munalnih, energetskih, pro-
metnih in drugih infrastruk-
tumih objektov, za graditev in
vzdrževanje objektov in za de-
lovanje služb na področju
družbenih dejavnosti (šolstvo,
kultura, zdravstvo, socialno
varstvo ipd), ki so pomembne
za razvoj regije in niso del ob-
veznih nalog republike na teh
področjih. Poleg tega lahko re-
gija prevzame del nalog iz dr-
žavne pristojnosti kot so var-
stvo okolja, urejanje prostora
(regionalni prostorski plan,
naravne in kulturne dediščine,
prometa in zvez, preskrbe, tu-
rizma in gostinstva.
Pri prenosu teh državnih
pristojnosti na regijo (s središ-
čem v Celju) je treba upošteva-
ti, da se zagotavlja ustrezen in
enakomeren gospodarski, kul-
turni in socialni razvoj pokra-
jine, da se upoštevajo interesi
republike v odnosu do pokra-
jin in občin, da republika
omogoča večjo dostopnost ter
decentralizacijo upravnega
odločanja in zagotavlja učin-
kovitost upravnega delovanja.
Celje kot središče takšne po-
krajine ima vse možnosti za to,
čeprav bo nekatere še potreb-
no znova »usposobiti«. Celje
ima potrebne institucije, in-
frastrukturo, geografsko lego,
tradicijo itn. Vendar Celje ne
more več postati regijsko sre-
dišče na principu načel kul-
turne revolucije »vsi v mesta«
in vse v mesto iz mesta pa nič
ali malo. Celje ne more postati
regijsko središče, če bo po eni
strani kritiziral Ljubljano za-
radi centralističnih pritiskov,
obenem pa v regiji prevzemal
njeno vlogo.
Od posluha za hitrejši druž-
beni razvoj in posebnosti ob
čin in delov občin, ki jih ne b(
obravnaval kot oddaljene en
klave, marveč kot gospodar-
sko, finančno, kulturno, soci
alno, turistično ekološko ena
kovredne dele, bo Celje lahk(
samo pridobilo. Celje mor;
v razvoju do »svojih« občii
razvijati odnos partnerstva ii
ne patemalizma in pokrovi
teljstva. Še najmanj pa igno
ranče, kajti, še noben center n
mogel živeti brez močnega za-
ledja, saj tudi če ga je »izkoriš-
čal« je moral imeti kaj za izko-
riščati.
ROBERT GORJANC
Zelo tipičen konflikt, kar je
tudi bilo predmet socioloških
raziskav, je bil konflikt med
Velenjem in Celjem, ki je z ne-
godovanjem gledalo na »ek-
spanzijo« rudarskega mešata.
Podobno je bilo tudi v odnosu
Celje-Žalec. Vedno so tlela na-
sprotovanja, ki pa so bila za-
radi političnih in ideoloških
razlogov »neaktualna tema-«,
ko je šlo za prilivanje in odli-
vanje dohodka v zvezi z mi-
gracijsko delovno silo, ki se je
od vojne naprej v glavnem va-
lila v mesta, kot je bilo Celje,
za razumevanje zgodovinskih,
geografskih, gospodarskih in
demografskih značilnosti po-
sameznih občin, prav tako je
vselej šlo za probleme glede
urejenosti skupnih zdravstve-
nih in socialnih storitev, izo-
braževanja, telefonije, veteri-
ne itn.
Savinja v objemu Avstrijcev
Naravi prijazna sanacija Savinje pri Ljubnem - Izifušnje
zahoda za siovenslie reiie
Na Ljubnem so v ponedeljek
predstavili projekt sanacije
struge in brežin Savinje, pri
kateri uporabljajo le naravne
materiale - kamen in les - iz
naravnega okolja Zgornje Sa-
vinjske doline. Avstrija, ki je
za pomoč dolini po poplavi že
prispevala poltretji milijon ši-
lingov, tako pomaga Sloveniji
pri uvajanju naravi prijaznega
urejanja vodotokov.
Mitja Bricelj, namestnik re-
publiškega ministra za ureja-
nje prostora in varstvo okolja
je ob predstavitvi dejal, da mi-
nistrstvo že več let plodno so-
deluje s Koroško deželno vla-
do in da gre pri projektu pač
za smiselno nadaljevanje so-
delovanja. Projekt vzorčne sa-
nacije šeststotih metrov Savi-
nje v kraju Trbiž pri Ljubnem
so pripravili avstrijski stro-
kovnjaki v sodelovanju z ljub-
ljanskim Vodnogospodarskim
inštitutom, v celoti pa ga izva-
jajo avstrijski vodarji oziroma
delavci podjetja Hermagor.
Pri sanaciji ne uporabljajo be-
tonov ali železobetonov, tem-
več le les in kamen, ki ga je
najti na širšem območju Zgor-
nje Savinjske doline. Tak na-
čin naravi prijaznega posega-
nja v vodotoke je že dobro de-
setletje uveljavljen v Avstriji,
Nemčiji in na Nizozemskem.
Poleg tega, da pomeni učinko-
vito zaščito pred povodnijo,
tudi bistveno izboljšuje pogoje
za uspevanje živalstva in rast-
linstva na območju, kjer je
uporabljen.
Mitja Bricelj je zagotovil, da
bodo na takšen način sanirali
še okoU deset odstotkov celot-
nega vodotoka reke Savinje,
kasneje pa tehnologijo in pri-
dobljene izkušnje uporabili
tudi pri sanaciji drugih slo-
venskih rek. Za slovenske vo-
darje bo v kratkem v Zgornji
Savinjski dolini pripravljen
tudi seminar, na katerem naj
bi se pričeli usposabljati za
v Sloveniji nov pristop k sana-
ciji rečnih strug in brežin.
Ponedeljkove predstavitve
na Ljubnem so se ob Mitji
Briclju in podpredsedniku
skupščinske komisije za varo-
vanje okolja Vanetu Gošniku
udeležili še predstavniki Vod-
nogospodarskega inštituta
Slovenije, Fakultete za arhi-
tekturo, gradbeništvo in ge-
odezijo pri ljubljanski univer-
zi, celjskega Nivoja in celjske
Območne vodne skupnosti.
BRANE PIANO
Laščani za
razvoj
Izvršni svet občine Laško
je poslal Ministrstvu za pla-
niranje Republike Slovenije
devet zahtevkov za pomoč
pri gradnji objektov na de-
mografsko ogroženih območ-
jih. Med zahtevki prevladu-
jejo razvoj lokalne telefonije,
ceste, vodovodi in elektrika.
Skupni zahtevek je 186,5 mi-
lijona tolarjev.
Pri razvoju lokalne telefo-
nije gre za pomeben objekt
v Brezah, Jurkloštru in Vrhu
s predračunsko vTednostjo
208 milijonov tolarjev, od te-
ga naj bi R Slovenija prispe-
vala 61 milijonov tolarjev.
Načrtujejo tudi telefonijo
v KS Vrhovo, kjer naj bi bil
delež republike 10 milijonov
tolarjev.
Med cestami je najpo-
membnejša Laško-Tovsto
-Rifen gozd, ki je nadomest-
na za prevoz v Celje v prime-
ru, če je iz kakršnega koli
vzroka zaprta magistralna
jcesta Celje-Laško v Tremar-
jih. Tu naj bi republika pri-
spevala 17 milijonov tolar-
jev. Med cestami je še odsek
Trobni dol-Blatni vrh z 11-
milijoni.
V programu so štirje vodo-
vodi; v naselju Zidani most
(gornje gosto naselje Vila)
s petimi milijoni, Radeče
-Vrhovo s šestimi, Blatni
VTh-Tevče (Trije studenci)
s kar 69 milijoni in v Brezah
s petimi milijoni tolarjev.
Za trafo postajo in vse, kar
sodi zraven, pa bi v Jurklo-
štru potrebovali 1,5 milijona
tolarjev.
TONE VRABL
Ogroženi letos uspešnejši?
Za letošnji natečaj po zakonu o spodbujanju razvoja demo-
grafsko ogroženih območij je šmarska občina prijavila sloven-
skemu ministrstvu za planiržmje predloge, za katere so v občini
določili prednostni vrstni red. V bistvu gre večinoma za »stare«
predloge z lanskega, prvega takšnega natečaja.
V Šmarju dajejo prednost naložbam v gradnjo magistralnega
vodovoda Šmarje-Rogaška Slatina-Rogatec ter nadaljevanju
izgradnje telefonskega omrežja v haloškem delu šmarske občine
- za Dobovec, Stojno Selo in Donačko goro. Posebno pozornost
dajejo tudi obnovi asfaltirane ceste med Železnim, gradom
Podsreda in Osredkom. Prijavili so tudi izgradnjo blizu dva
kilometra strme ceste Žahenberc-Log v haloškem delu, ureditev
ceste med Kozjem in Lazami na Vetmiku, ter še več asfaltiranj
po krajevmih skupnostih. Obmejnemu Dobovcu bi pomagali še
z vodovodom in ustreznejšo oskrbo z elektriko s slovenske
strani. Prijavili so tudi dokončno ureditev kanalizacije v Podče-
trtku.
B.J.
Več narave
y našem okolju,
vam ponuja
podjetje
Podjetje za
obdelavo in
vgradnjo
naravnih
kamnov.
Izdelava okenskih polic, stenskih in talnih oblog, stopnic, zunanja
ureditev (fasada), notranja oprema (kuhinje, šanki, kopalnice).
MOŽNOSTI KREDITNEGA ODPLAČEVANJA
POSEBNA PONUDBA: MARMORNE in GRANITNE PLOŠ-
ČICE, POLICE in TLAKI!
KAMEN, Lava 1, Celje, tel. 38-349
št. 19 - 14. maj 1992
71
So se utapljali
tUdI v obljubah?
Hudo ie, ko od obljub ne ostane ničesar drugega kot težave
Po katastrofalnih poplavah meseca no-
vembra leta 1990, ki so močno prizadele
prebivalce v Gornji Savinjski dolini, je bilo
izrečenih kdo ve koliko obljub o tem, kako
bodo pomagali ljudem. Od takrat je prete-
klo že precej časa, očitno pa je od obljub
ostalo kaj malo. To med drugim občutijo
tudi tisti ljudje, ki so se odločili in vzeli
posojilo pri Ljubljanski banki Splošni ban-
ki d. d. v Velenju oziroma mozirski poslovni
enoti. Obljubljali so jim ugodne kreditne
pogoje, čez noč pa se je njihovo upanje raz-
blinilo.
Še do nedavnega so tisti, ki so dobili deni-
mo 50 tisočakov posojila, plačevali mesečne
anuitete v vrednosti 1513 tolarjev, obrestna
mera je bila 50 odstotna, doba vračanja pa
pet let. Od prejšnjega meseca znašajo me-
sečne anuitete že 6048 tolarjev. To pomeni,
da so se povečale za skoraj 400 odstotkov.
Razočaranje je veliko, marsikdo takšnih
zneskov niti ne bo mogel plačevati. Med
mnogimi, ki so se na osnovi obljub odločili
za najem kredita, je tudi Miran Uratnik iz
Mozirja.
Štirikrat več Icot doslej
Miran Uratnik nam je takole pripovedo-
val: »Mesec dni po poplavah nam je banka
ponudila dolgoročni kredit za obnovo ob-
jektov, ki so bili poškodovani po poplavah.
V pogodbah je Ljubljanska banka zapisala,
da se posojila ne bodo revalorizirala, pri
tem pa so bančni uslužbenci posebej po-
udarjali, da so dobili posebna sredstva za ta
posojila od republike. Na te obljube so da-
nes pozabili. Je sploh normalno, da moramo
sedaj plačevati štirikrat več, kot še pred
mesecem dni?! Ali bo na te stvari sploh
reagirala mozirska občina in kaj na to pra-
vijo v vodstvu mozirske krajevne skup-
nosti?«
O tem smo najprej povprašali predsedni-
ka mozirske občinske skupščine, Andreja
Presečnika. Povedal nam je, da pogodb ni
videl. Po njegovem mnenju se je banka
Ustrašila inflacije, ki je sredi lanskega leta
nevzdržno naraščala in se je zato odločila za
spreminjajočo obrestno mero. Rade Rakun,
predsednik mozirske krajevne skupnosti in
direktor Komunale, sicer pa občinski
skupščinski poslanec, je na zasedanju zbo-
rov občinske skupščine postavil delegatsko
vprašanje o tem problemu in velenjska
Ljubljanska banka je kmalu poslala odgo-
vor na delegatsko vprašanje.
Prvi odgovor
LB iz Velenja
V tem odgovoru piše, da so začeli odobra-
vati posojila za sanacijo posledic poplav
decembra 1990. leta in to po ugodni 30 od-
stotni letni obrestni meri. Zaradi nepred-
vidljivih inflacijskih gibanj so tudi za ta
posojila v pogodbah zapisali določilo
o spremenljivi obrestni meri. 30 odstotna
obrestna mera je veljala do 1. junija 1991.
Od takrat naprej pa so porastle cene na
drobno za dobrih 137 odstotkov. Cena poso-
jil je tako krepko zaostajala za rastjo drob-
noprodajnih cen. Kakšna je izguba vredno-
sti glavnice, se vidi tudi v primerjavi marke
po uradnem tečaju in po vrednosti na črnem
trgu. V odgovoru na delegatsko vprašanje še
piše, da se banka natančno zaveda, da ob
visoki inflaciji ne bi bilo možno več poveče-
vati mesečnih anuitet, saj bi postali posoji-
lojemalci kreditno nesposobni. Zato so se
odločili za revalorizacijo posojil z delnim
pripisom revalorizacijskih obresti. Tako se
ohranja realna vrednost posojil po 31. juliju
1991, hkrati pa se mesečna obveznost za
vračilo giblje v okviru tretjine mesečnega
osebnega dohodka. Vzroke za večje mesečne
anuitete je torej treba iskati v inflaciji in
realnem upadanju osebnih dohodkov, ne pa
v obrestih.
Takšen odgovor je Ljubljanska banka po-
slala v začetku letošnjega leta, ko so se
mesečne anuitete v primeru tistih, ki so do-
bili 50 tisoč tolarjev za dobo pet let, poveča-
le za okrog 250 tolarjev in so znašale 1736
tolarjev. Kot smo že zapisali - odslej znaša-
jo 6048 tolarjev. Andrej Presečnik pravi, da
so od banke želeli odgovor na ponovno po-
stavljeno delegatsko vprašanje, vendar ga
doslej, kljub mnogim intervencijam, še niso
prejeli.
Se je banka ustrašila
inflacije?
Tisti, ki so prejeli posojila, si sedaj za-
stavljajo mnoga vprašanja. So se spremenile
anuitete zato, ker so banke brez denarja, ki
naj bi ga dobile od gospodarstva? Ali naj
prizadeti ljudje potem, ko so jih bančni
uslužbenci prepričevali, da vzamejo posoji-
la, odslej naprej živijo in delajo zgolj za
Ljubljansko banko, Splošno banko d. d. Ve-
lenje? »To je sramota za banko, ki živi, od
varčevalcev,« pravi Miran Uratnik. Banka
naj dokaže, da obstojata dve vrsti posojil:
tista, s spremenjeno obrestno mero in tista,
ki se jim obrestna mera ne menja. Zato
imajo prizadeti bojda tudi dovolj dokazov.
»Po razgovoru z banko pred dnevi sem izve-
del, da banka za odpravo posledic poplav,
oziroma za vse ta posojila, ni dobila s strani
republike nikakršnega denarja. Očitno smo
nasedli velikim obljubam v imenu humani-
tarnosti.«, meni Uratnik.
Franc Žemva pojasnjuje
Po svoje je pravzaprav čudno, da odgo-
vorni v mozirski občini kar nekaj časa niso
mogli prejeti dodatnega odgovora Ljubljan-
ske banke, pa čeprav vedo, da problem mar-
sikoga žuli. Vse zaplete pojasnjuje za Novi
tednik, Franc Žemva, pomočnik direktorja
Ljubljanske banke d. d. Velenje.
»V zadnjih mesecih leta 1990 ter januarja
in februarja 1991 smo zaradi težkega lik-
vidnostnega položaja v banki intenzivno
obravnavali samo posojila tistim občanom,
ki so utrpeli škodo na stanovanjskih objek-
tih ob poplavah. V ta namen smo odobrili
6 milijonov 125 tisoč SLT posojil po 30
odstotni letni obrestni meri in z najdaljšo
dobo vračanja deset let. Najnižji znesek po-
sojila je bil 50 tisoč SLT. Sam postopek
pridobitve posojila smo poenostavljali, saj
so občani predložili samo zapisnik krajevne
skupnosti o škodi ob. poplavah ter zemljiško
knjižni izpisek.
S 1. avgustom 1991. leta smo v bankah
zaradi visoke stopnje inflacije začeli izvaja-
ti revalorizacijo posojil za stanovanjsko iz-
gradnjo z delnim pripisom revalorizacijskih
obresti k glavnici. Mesečna anuiteta se ta-
kratni spremenila, ker je obstoječa glede na
realno obrestno mero zadoščala za poplači-
lo realnih obresti in dela revaloriziranega
dolga. Realna obrestna mera je letno znaša-
la 14 odstotkov in je trenutno tudi najnižja
realna obrestna mera za stanovanjska poso-
jila. Za ilustracijo naj povem, da znaša se-
daj 24 odstotkov.
Od junija 1991 do aprila letos je ostala
mesečna anuiteta nespremenjena. V tem ča-
su, ko se je zaradi revalorizacije povečala
nominalna vrednost posojila, se je doba od-
plačevanja zmanjšala. Sam izračun meseč-
ne anuitete pa izhaja iz stanja dolga 31.
marca letošnjegaleta in preostale odplačilne
dobe po posojilni pogodbi. Kljub revalori-
zaciji se ni ohranila vrednost posojila, kar
lahko znova dokažem s primerjavo z urad-
nim tečajem nemške marke.«
In kakšen je nauk iz vse te zgodbe? Pred-
vsem ta, da v trenutkih velikih človeških
stisk in tragedij ne gre verjeti obljubam kar
tako v en dan. Obljuba sicer dela dolg, žal
pa bodo, kot vse kaže, morali tokrat dolg
poravnati tisti, ki so poslušali zgolj obljube.
Preden pa se odločite za najem posojila pri
bankah, je najbolje, da vam posojilne po-
godbe pregleda kakšen odvetnik, kajti čle-
nov v pogodbi je najmanj osemnajst in
v vsakem se lahko skriva kakšna past, zara-
di katere vas lahko še kako boli glava.
JANEZ VEDENIK
Posojilo 50.000 SLT iz decembra 1990. leta
znaša 7.142,86 DEM. 31. marca 1992 je stanje
dolga 116.781,70 SLT, kar je 2312,05 DEM pri
odplačilu posojila na deset let. Mesečna anu-
iteta je znašala takrat 1.192 SLT, kar je bilo
170,28 DEM, sedanja mesečna anuiteta pa je
3.811 SLT, kar je 75,45 DEM.
Rade Rakun, predsednik KS Mozirje: »Za
problem vem in v skupščini sem o tem po-
stavil tudi delegatsko vprašanje. Mislim, da
so ljudje v trenutni stiski prehitro verjeli
banki. Čas mineva, na mnoge obljube pa so
prenekateri pozabili. Upam, da se bo stvar
sčasoma uredila v obojestransko zadovolj-
stvo.«
Andrej Presečnik: »Že nekajkrat smo Ljub-
ljansko banko v Velenju zaprosili za doda-
ten odgovorna zastavljeno delegatsko vpra-
šanje, vendar ga še nismo prejeli. Pogodb
nisem bral, zato stvari do podrobnosti ne
poznam. Kolikor imam informacij, pa ni
bilo dodeljeno večje število posojil.«
NOVO pri SPEKTRU
Tovarniška 35, Celje
telefona: 063/38-711, 38-656, fax: 063/38-493
Računalniški inženiring
Alarmno-varnostni sistemi
Računovodske storitve
Trgovina
Oddelek »AVTOMOBILI« nudi cenjenim strankam ugoden nakup
osebnih vozil znamk OPEL, FORD, FIAT in HONDA.
KONKURENČNE CENE^ DOBAVA TAKOJ^ PRODAJA TUDI NA LEASING.
Ogled vozil in informacije pri SPEKTRI, Tovarniška 35, Celje,
tel. 38-711, 38-656.	^^^	^^^ RAZOČARALI!
št. 19- 14. maj 199?
8
Akord v ritmih Straussa
Na drugem tematskem kon-
certu revijskega tamburaške-
ga orkestra Akord smo minulo
soboto našli razvedrilo in za-
bavo v odlomkih iz dunajskih
operet, v valčkih in polkah du-
najskega idola Johanna
Straussa mlajšega. Kot pevca
solista sta na koncertu nasto-
pila Dunja Spruk - sopran in
Marjan Trček - tenor. Vse iz-
vajane skladbe, razen skladbe
Janka Gregorca, je za orkester
Akord priredil dirigent Matjaž
Brežnik.
Dirigent Matjaž Brežnik je
z izborom tokratnega koncert-
nega programa pred mlade
(srednješolske) inštrumentah-
ste postavil visoke izvajalske
zahteve. Johann Strauss je
imel darove, ki bi mu jih lahko
zavidal marsikateri resnejši
skladatelj. Nadarjenost za me-
lodijo je bila brez primere,
njegova ritmična domiselnost
neizčrpna, imel je zdrav obču-
tek za inštrumentacijo in očar-
ljivo je znal ustvarjati različna
razpoloženja in občutja. Šte-
vilni izvajalci so njegova dela
že neštetokrat izvajali v vseh
mogočih zasedbah, tako je bila
omogočena	poslušalcem
v dvorani primerjava s tokrat-
no zasedbo. Zahtevni ritmični
obrazci in hitri tempi so trd
zalogaj, a so ga mladi izvajalci
skupaj z dirigentom kar
uspešno premagovali. Zane-
sljiva je bila violinska igra in
igra tamburic. Barva orkestra
bi pridobila z večjim številom
trobil. Prav tako je bilo pres-
kromno število izvajalcev
v tolkalih. Pevca solista sta
celjski publiki dobro znana.
Tenorist Tomaž Trček se je
predstavil že na enem prejš-
njih koncertov skupaj s tam-
buraškim orkestrom. Sopra-
nistka Dunja Spruk je z Akor-
dom sodelovala prvič. Njena
imenitna pevska tehnika je kot
vedno pmogočila bleščeče iz-
vajanje, ki je poželo velik
aplavz. Mene osebno je motilo
pevkino izvajanje v nemškem
jeziku, čeprav so na ljubljan-
skem odru ta dela postavljena
v slovenščini.
Revij ski tamburaški orke-
ster Akord se bo v letošnji
koncertni sezoni predstavil še
dvakrat: skupaj s pevskim
zborom Tehnik 22. maja
v dvorani Narodnega doma in
s tretjim tematskim koncer-
tom opernih arij v mesecu ju-
niju.
DRAGICA ŽVAR
Čeiist in
pianistica
Zadnji letošnji abonmaj-
ski koncert v sezoni Zavo-
da za kulturne prireditve
vsaj po imenih nastopajo-
čih in popularnosti sporeda
ni napovedoval preveč pri-
vlačne prireditve. Nastopi-
la sta namreč čeiist Ciril
Škerjanec in pianistka
Mojca Pucelj. Če je prvi že
priznan umetnik svojega
instrumenta, pa pianistka
Pucljeva šele začenja svojo
umetniško kariero.
To pa je bila glasba
H. Ecclesa in Beethovna
v prvem delu ter Schuma-
na, L. M. Škerjanca in Cho-
pina v drugem delu. Odlič-
na kreacija čelista, dogna-
na v prefinjenosti interpre-
tacije je poslušalcem vedno
znova odkrivala velikega
slovenskega mojstra vio-
nčela. Nič manj prefinjeno
je s svojo korektno sprem-
ljavo čelista dopolnjevala
pianistka, ki ji tudi slab
klavir ni preprečil, da bi
bila enakovreden član in-
strumentalnega dua. Dog-
nana je bila zlasti v zadnji,
Chopinovi glasbi. Večer je
izzvenel v čudoviti melodiji
iz »Labodjega jezera«, le-
pemu zaključku letošnje
koncertne sezone.
EG
Zreče pojo
v nedeljo bo v Zrečah že tradicionalna prireditev Zreče pojo,
na kateri bodo nastopili vsi, ki v tem kraju prepevajo, od
najmlajših pa do najstarejših. V programu se bodo predstavili
štirje otroški in trije odrasli zbori, kot gostje pa bodo nastopili
še pevci mešanega pevskega zbora Mato iz Črne na Koroškem.
Na prireditvi, ki se bo pričela ob 18. uri v večnamenski
dvorani Dobrava, bodo bivšemu direktorju zreškega Uniorja
Marjanu Osoletu podelili naziv častnega meščana Zreč. Za to so
se v Zrečah odločili predvsem zaradi njegovih izjemnih zaslug
za hiter in vsestranski razvoj njihovega mesta.
Podobice iz
moiitveniica
Ob letošnjem svetovnem
dne\'u muzejev, 18. maju, bo
Pokrajinski muzej Celje pova-
bil v goste zasebnega zbiralca
kulturne dediščine, Janeza
Mavriča iz Gornjega grada.
Janez Mavrič je po poklicu
sicer kvalificiran mizar, slu-
čajni ogled muzeja v Škofji
Loki leta 1979 pa ga je navdu-
šil do te mere, da se je odločil
zbrati in ohraniti še obstoječe
gradivo, ki bi pričalo o prete-
klosti njegove rojstne Zadreč-
ke doline. V nekaj več kot de-
setih letih mu je uspelo ustva-
riti pestro in bogato zbirko
najrazličnejšega gradiva - od
lončevine do kropivčkov, od
možnarjev do razglednic, foto-
grafij, »bogkov«, kmečkega
orodja in še kaj.
Enako pisana kot zbirka je
tudi pripoved o njenem na-
stanku. Označujeta pa jo ne-
verjetna zbirateljska vztraj-
nost in popolna predanost ci-
lju njenega ustvarjalca.
Janez Mavrič zbranega bo-
gastva ni obdržal zase. Od leta
1980 naprej je pogosto raz-
stavljal, zadnjič v lanskem le-
tu, ob proslavi 850 letnice
ustanovitve benediktinskega
samostana v Gornjem gradu.
Del zbirke je Janez Mavrič
s pomočjo krajevne skupnosti
in podjetja Smreka preuredil
v stalno razstavo in je v graš-
činskem stolpu na ogled vsem,
ki zaidejo v Gornji grad.
V Pokrajinskem muzeju
v Celju pa bo na ogled izbor
podobic, ki so, kot pravi Go-
razd Makarovič, »najbolj zgo-
den pojav masovne umetnosti«
pri nas. Skrbno shranjene
v molitvenikih, nalepljene
v skrinjah ali uokvirjene na
stenah, so se kot drobne umet-
nine ohranile dc današnjih
dni.
Razstava bo odprta do 31.
maja.
R. FUGGER-GERMADNIK
Dian, polna glinastih sanj
Otroci iz šentjurskega vrtca so pod mentorskim vodstvom Mihele Jezernik že kar mali umetniki.
V tem njihovem svetu imietnosti jih podpirajo tudi starši, ki jih pripeljejo na likovno kolonijo, kakor si
jo je domislila Mihela, po poklicu sicer vzgojiteljica, ki pa se je pred časom odločila za drugačno,
samostojno pot, po kateri zdaj z veliko ljubeznijo in znanjem vodi tudi šentjurske šestletnike. Ti
v likovnih delavnicah resnično uživajo in znajo marsikateri material po zaslugi učruh uric tudi dobro
uporabiti.
Pred nekaj dnevi je imela skupinica takšno likovno delavnico v Pokrajinskem muzeju v Celju,
v tamkajšnjem etnološkem oddelku. Pod strokovnim vodstvom kustodinje Rolande Fugger Germndnik
si je skupin otrok najprej z velikim zanimanjem ogledala stare izdelke iz gline in po njih skušala preliti
skozi svoje dlani še lastne likovne sanje. Otrokom je to ob pomoči Mihele dobro uspevalo in glinamol se
je mehko vdajal pod njihovimi rokami. Nastala je posoda različnih vrst in oblik, nastajali so tudi drugi
predmeti, ki so jih potem otroci odnesli domov, v dar svojim staršem in za spomin na likovno delavnico,
v katero pravijo, da bodo z veseljem hodili še naprej. Mihela Jezemik pravi, da je delo s temi otroki
prijetno, da so ob eni takih priložnosti že ustvarjali v galeriji Mozaik v Celju in da bodo v prihodnje še
gostovali in spoznavali nove likovne tehnike in materiale.	MP
Mladi zbori v Zagorju
To, kar je Celju Mladinski pevski festival, je Zagorju
Revija mladinskih pevskih zborov. Letošnja bo 15. in 16.
maja v delavskem domu v Zagorju ob Savi.
V dveh dneh se bo predstavilo šestnajst otroških in mla-
dinskih pevskih zborov iz vse Slovenije. Z našega območja
bodo v Zagorju prepevali trije zbori, in sicer otroški pevski
zbor glasbene šole F. K. Koželjski Velenje, pod vodstvom
Manje Gošnik-Vovk, mladinski pevski zbor 3. osnovne šole
Celje pod vodstvom Sonje Kasesnik in drugega dne še
mešani mladinski pevski zbor Srednje tehniške šole iz Celja
pod vodstvom Dragice Žvar.
Prireditev pod geslom: Glasba, naša ljubezen, naj pevcem
bo spremnica zvesta, organizira Zveza kulturnih organizacij
Slovenije skupaj s Slovensko pevsko zvezo in Svet revije
mladinskih pevskih zborov Slovenije, Zagorje ob Savi.
Strokovna žirija bo na reviji ocenjevala tehtnost pro-
grama, prepričljivost izvedbe in tehnično pripravljenost
zbora. Mladi pevci bodo s svojimi nastopi počastili več kot
stoletno tradicijo zborovskega petja v Zagorju ob Savi.
MP
ZAPISOVANJA
...........................................................................................................................um
Kmalu nasvidenje
Kot je gotovo, da je novi
mandatar postal dr. Janez Dr-
novšek, vsaj toliko je gotovo
tudi to, da se bo z ministrstva
za kulturo odselil eden največ-
jih herojev Peterletove vlade
in obenem (po javnomnenjskih
raziskavah in ne ravno slučaj-
no tudi po mojem mnenju) da-
leč najnesposobnejši in ideolo-
ško ter nazorsko obremenjeni
bivši ali nekdanji, kakor hoče-
te, minister dr. Andrej Capu-
der. Čeprav še prejšnji teden
Borut Suklje kot njegov na-
slednik ni bil uradno potrjen
s strani slovenske skupščine,
pa smo ga na tem v resnici zelo
nehvaležnem mestu že lahko
slutili, saj ga je ob zadnjem
Capudrovem dejanju (beri
sprejemu Slovenskega Mla-
dinskega gledališča ob vrnitvi
z južno-ameriških gledališč
festivalov v Kolumbiji in Ve-
nezueli) tja postavil Capuder
sam; ko je trobentil o »nečast-
nem« puču, ki je doletel njega
in Peterletovo vlado je »ek-
spresivno«, kot bi temu dejal
Jacques Derrida, preko medija
globoke razočaranosti in uža-
Ijenosti nehote predčasno
ustoličil socialističnega pod-
prvaka, sicer pa še vedno mi-
nistrskega kandidata.
Kako razumeti to Capudro-
vo potezo? Ali gre za končno
spregledanje, se pravi za spoz-
nanje lastnih zmot in upajmo
še popravljivih dejanj ali pa
gre v resnici zgolj za umik, ki
bo imel kot posl^ico pridobi-
vanje večje moči in s tem po-
sre^o tudi možnosti za pono-
ven naskok izgubljenega stolč-
ka? Žal je edini možni odgovor
tisti, ki narekuje neskončno
negotovost. Z drugimi beseda-
mi, o končnem Capudrovem
spregledanju oziroma spozna-
nju lastne nesposobnosti lahko
precej dvomimo, zakaj človek,
ki je v celoti prevedel Danteja,
če omenim zgolj to resnično
veliko delo, je prav gotovo
spregledal že prej; bliže resni-
ci bo najbrž tisti odgovor, ki
pravi, da se je Capuder spre-
nevedal iz preprostega razloga
strankarske pripadnosti oziro-
ma iz lojalnosti bivši vladi ali
Peterletu kot predsedniku
stranke, kateri je tako fizično
kot »duhovno« pripadal tudi
dr. Capuder; in da je v dogovo-
ru s stranko svoje mesto počasi
že predal svojemu nasledniku,
to nekako obelodanil, in s tem
najavil svoj ponoven prihod:
»Če mislite, da ste se me za
vedno znebili se hudo motite.
Moje seme je že globoko pose-
jano in že se kažejo prve klice.
Ko bo plod dozorel se spet vi-
dimo.«
Glede na dejstvo, da je Dr-
novšek kot novi mandatar le
začasna rešitev in da je takšna
tudi vlada lahko Capudra in
njegovo razmišljanje jemljemo
še kako, zelo zares. Oblast ni
prostor, kjer bi se človek lahko
učil. Nasprotno, mesto uka in
nabiranja izkušenj je v opozi-
ciji, ali kakor je zapisal fran-
coski poststrukturalist in člo-
vek, ki je dobršen del življenja
posvetil teorijam o parlamen-
tarnih demokracijah ter boju
za oblast, Jean Baudrillard:
»Sleherna nova oblast je
spretnejša od prejšnje; ker se
je učila na napakah bivše, teh
napak ne bo ponovila. Naredi-
la pa bo drugačne, takšne, ki
jo znajo stati tudi oblasti.«
Če prenesemo njegovo raz-
mišljanje v slovenski kulturni
prostor ali na slovensko poli-
tično ali strankarsko prizoriš-
če, potem je jasno, da se bo
Drnovškova vlada obdržala za
dlje časa (namreč, nobena vla-
da in noben minister ni stalni,
temveč gre le za začasno funk-
cijo, »začasno bivališče« kot bi
dejali junaki mlade slovenske
literature) le v primeru sko-
rajšnjih volitev, se pravi čim-
prejšnjih volitev. Nenehno od-
laganje volitev bo splavilo ta-
ko njih kot Drnovška; in seve-
da Sukljeta. Drugače poveda-
no: odlaganje volitev ali zavla-
čevanje bo omogočalo širjenje
maneverskega prostora opozi-
cijskim strankam, kar lahko
ima za posledico novega Pe-
terleta in novega Capudra. Če
že kdo drug ne, si vsaj precej
zavožena slovenska kultura
tega v nobenem primeru ne
sme privoščiti. S spravljanjem
slovenskega duhovnega blaga
v neke imaginarne »kulturne
modele« je treba prenehati en-
krat za vselej. Tiste prej ome-
njene Capudrove kali pa je
treba uničiti tako manifesta-
tivno kot tudi libidalno, če si
pri vsem tem pomagamo še
s Freudom.
Piše Tadej Čater
Osmanska
eksotika
v Sloveniji in širši sred-
njeevropski javnosti odme-
va velika razstava turgerij
na ptujskem gradu z naslo-
vom Srečanje z Jutrovim,
v Muzeju grafične umetno-
sti Rogaška Slatina pa pri-
pravljajo razstavo »Eksoti-
ke osmanskega cesarstva
na grafičnih listih«. Olja na
ptujskem gradu se imenit-
no dopolnjujejo z dragoce-
nimi grafikami iz izjemne
slatinske zbirke, ki jo je
podaril zbiralec Kurt
Miiller iz Švice. Med dra-
gocenostmi iz grafične
zbirke bodo zbujala poseb-
no pozornost mesta turške-
ga imperija, vsakdanje živ-
ljenje in noša, portreti veli-
kašev, zemljevidi, vojaške
karte, prizori iz bitk, vse
v različnih tehnikah. Otvo-
ritev razstave v Rogaški
Slatini bo v torek, 19. maja,
ko bo razstavljene drago-
cenosti predstavil tudi go-
spod Kurt Miiller, pričaku-
jejo pa nastop Musice ca-
merate.
BJ
Pevska revija v Laškem
Konec minulega tedna je bi-
la v Laškem 19. revija pevskih
zborov iz vse občine. Pevci in
pevke so doseženo raven poka-
zali v jedilnici laškega zdravi-
lišča, ki je ob župnijski cerkvi
in prizoriščih na prostem edini
prostor za takšno in podobne
vrste prireditev v Laškem.
Akustika je v omenjenem pro-
storu zelo slaba, pri množici
pa zrak zaduši j iv. Če so okna
odprta, vdira hrušč železnice
in ceste v program. Tako ver-
jemimo, da v Laškem kulturno
življenje hrepeni po kultur-
nem domu, ki je že vrsto let
v prenovi.
Deset zborov se je pomerilo,
od teh en ženski, en mešani in
vokalni sestav-oktet. V devet-
najstih letih je ob peščici od
revije starejših zborov precej
novih, kakšen je tudi izginil
s prizorišča, prevladujejo pa
že od nekdaj moški zbori.
Sprehod z očmi po obrazih
zborovskih vrst razveslejuje
z videzom pomladitve, kar po-
meni, da ima v tej občini zbo-
rovsko petje svoj jutri. Izredno
pomembno pa je, da se je dose-
danjim preiskušenim zborovo-
djem priključila še četvorka
mladih šolanih glasbenikov, ki
prav tako obetajo tej vrsti pet-
ja spodbudni vidik za bodoč-
nost.
Kako so peli?
Po ploskanju občinstva - le-
po. Strokovno presojo pa je za
gotovo opravila medobčinska
komisija.
J. KR.
Celje, od 29. do 31.5.1992
št. 19 - 14. maj 1992
9
Kje so novi novinarji?
Janez Lamprei: »Nisem napadel novinariev, le ocenil sem iih!<
Janez Lampret, celjski in republi-
ški poslanec in predsednik celjskih
^ščanskih demokratov, ni zadovo-
ljen z delom novinarjev Novega ted-
nika in Radia Celje. Zanimalo nas je
zakaj in kaj bi po njegovem bilo tre-
ba spremeniti.
2e od samih začetkov svoje poli-
tične aktivnosti pred dvema, tremi
leti občasno javno spregovorite tudi
o medijih, aktualnem javnem obveš-
čanju. Zakaj se vam zdi to tako po-
trebno?
Predvsem zato, ker je za delo vsa-
ke politične stranke, torej tudi naše,
izredno pomembno, da pride njeno
delo med ljudstvo, da ljudje vedo,
kaj stranka počne. Naše delo namreč
ni samo sebi namen, gre tudi za pri-
dobivanje članov z dejanji. Naše de-
lo mora torej biti javno, ljudje mora-
jo biti o njem čimbolje obveščeni.
To verjetno ni sporno. Slovensko
novinarstvo se rado pohvali, da je
pred volitvami leta 1990 dobro odi-
gralo svojo vlogo pri obveščanju jav-
nosti o programih političnih strank,
njihovih liderjih in podobnem. Kako
\1 ocenjujete tisto obdobje, pred-
vsem vlogo medijev?
Kar se tiče Celja, predvsem Radia
Celje in Novega tednika, moram re-
či, da smo takrat veliko objavljali in
da naši prispevki niso bili korigira-
ni. Mislim, da je bilo takratno ob-
veščanje objektivno in da so potem
volilni izidi to tudi potrdili. V tistem
predvolilnem obdobju smo dobili
primeren prostor v obeh medijih,
enako pa tudi na ostalih lokalnih
radijskih postajah na našem ob-
močju.
Iz vašega angažiranja v zadnjih
mesecih pa izhaja, da očitno niste
več zadovoljni z delom sredstev ob-
veščanja v Sloveniji in še posebej
v Celju.
Res je. Naj omenim samo medijsko
gonjo proti Peterletovi vladi v zad-
njem letu, proti krščanski demokra-
ciji in bivšemu Demosu. To kaže na
to, da je šlo za namensko gonjo in
trditev podkrepljuje dejstvo, da je
bil cilj dosežen. Prišlo je do zrušitve
Peterletove vlade. Tisti, ki so bili
nekoč na oblasti, očitno niso prebo-
leli, da so oblast izgubili. Vso krivdo
za sedanje razmere v Sloveniji pripi-
sujejo Peterletovi vladi, mi pa težko
popravljamo težave, ki so se nabrale
prej v dolgih letih vladavine tako
imenovane avantgarde. Ker pa je
miselnost ljudi omejena s petinštiri-
desetletno komunistično vzgojo, tež-
ko prodiramo z drugačnimi idejami.
Zahodna miselnost se nas nekako ne
prime.
Vi torej menite, da lahko sredstva
obveščanja pri tem odigrajo zelo po-
membno vlogo?
Da. Ljudje medije precej upošte-
vajo. Nekateri celo vse, kar je napi-
sano, vzamejo za sveto resnico. V bi-
stvu pa pri nas pravih neodvisnih
medijev ni. Tudi novinarji, ki so si-
cer sposobni, so skozi petinštirideset
let delali drugače in se zdaj težko
prilagajajo novim časom, težko je
spremeniti miselnost. Kajti tudi sam
moraš misliti drugače, če hočeš dru-
gače obveščati.
Verjetno pa vam ni neznano, da je
imelo mnogo no\inarjev zaradi svo-
jega pisanja v prejšnjem režimu te-
žave z oblastmi ali s partijo. Tudi
tukajšnjih, celjskih novinarjev.
Vem. V manjših krajih po Sloveni-
ji, kjer imajo še staro vodstvo, do
tega še vedno prihaja.
Govoriva malce o vaših pobudah
v zvezi z obveščanjem v Celju in
regiji. Predlagali ste, da bi skupšči-
na občine Celje nekako uveljavila
svoj vpliv nad novinarsko hišo NT-
RC.
To ni bilo tako mišljeno. Dobil
sem določeno informacijo, na osnovi
katere...
Kakšno informacijo in od koga?
Viru sem obljubil, da ga ne bom
omenjal. Vedel sem, da je ustanovi-
telj NT-RC bivša SZDL in moja tr-
ditev v poslanskem vprašanju, da
naj se preveri, če je ustanovitelj ob-
čina Celje, je bil lapsus. V resnici
sem želel le, da bi celjska skupščina
obravnavala obveščanje NT-RC. Za-
kaj to ne bi bilo sprejemljivo? Saj to
ne bi bilo nikakršno vmešavanje
v samo delo medijev, temveč le ne-
kakšen celovit prikaz obveščanja.
Konec koncev imamo tudi v republi-
ški skupščini komisijo za informira-
nje. Moja pobuda torej ni napad na
novinarje.
Ob vašem angažiranju v zvezi
z javnim obveščanjem imate tudi
konkretne predloge. Med drugim se
zavzemate za redne verske oddaje
na Radiu Celje.
Mislim, da je to izredno pomemb-
no. Skoraj vse lokalne radijske po-
staje - vem za Koroški radio. Radio
Šmarje, v Zasavju - imajo oddaje za
vernike. Ne vem, zakaj tega ne bi
imeli tudi na Radiu Celje. Po popisu
prebivalstva je tri četrtine Sloven-
cev vernih. Ni treba imeti oddaj
vsak dan, kakšnih deset minut ob
nedeljah pa bi bilo prav.
Ali medije ocenjujete tudi v sami
stranki Slovenskih krščanskih de-
mokratov?
Seveda. Pogovarjamo se predvsem
o tem, kako bolj prodreti v medije.
Žal je med nami premalo pišočih
ljudi, nekaj pa tudi takšnih, ki so
časopisom že kdaj kaj poslali, pa jim
niso objavili. Ampak to se bo izbolj-
šalo.
Ste vi osebno ali morda celjski od-
bor vaše stranke kdaj razmišljali
o tem, da bi v Celju veljalo ustanovi-
ti še kakšen medij, morda časopis ali
radio?
Ne. Osebno pa mislim, da je Celje
medijsko dovolj pokrito. Imamo ča-
sopis in radijsko postajo, tako da
v teh časih nizkega življenjskega
standarda kakšen tretji časopis ali
radio ne bi bilo smiselno ustanavlja-
ti. Le to, kar imamo, bi moralo biti
bolj kvalitetno. V tem smislu, da bi
bilo zadoščeno vsem, tudi potrebam
političnih strank. Ne bi bilo napač-
no, če bi naprimer Novi tednik in
Radio Celje tedensko odmerjala do-
ločen prostor in radijski čas stran-
kam. Seveda enakopravno in vsem
enako. Ta prostor bi stranke upo-
rabljale za lastno obveščanje jav-
nosti ...
V razvitih demokracijah takšnih
oblik komuniciranja strank z jav-
nostjo ne poznajo. Stranke imajo le
možnost, da plačajo objavo svojih
sporočil kot komercialnih oglasov.
Ne, to je nekaj drugega.
Vaši predlogi me spominjajo na
pogoje novinarjenja in urejanja me-
dijev v starem političnem sistemu.
Takratni DPO-ji so dostikrat šteli
koliko vrstic je kakšen časopis obja-
vil o tem ali onem občinskem komi-
teju. Ali dopuščate možnost, da se
dandanes redakcije otepajo podob-
nih predlogov prav zaradi slabih
spominov?
Morda. Toda moji predlogi niso
usmerjeni v to, to bi mejilo na cen-
zuro. Govorim le o tem, da morajo
vse stranke biti enakopravno prisot-
ne v medijih, da lahko javnost ob-
veščajo o svojem delu. To bi se dalo
izvajati na dva načina. Da stranka
povabi novinarja in ga seznani z za
javnost pomembnimi zadevami, ali
pa stranka preko svojih dopisnikov
redakciji pošilja članke. In da potem
ti članki niso s strani urednikov ko-
rigirani ali pa še huje, da urednik
k člankom ne pripisujejo ostrih, ne-
potrebnih opazk. Meni se je to že
večkrat zgodilo. K sreči tega ne vza-
mem za zlo, bolj za reklamo.
Menite, da bi se vaše predloge da-
lo realizirati?
Seveda. Saj ne gre za kakšno ob-
vezo ali pogoj. Tu ne gre za reklamo,
ta se posebej plača. Gre zgolj za ob-
veščanje javnosti. Poglejte, tudi Ra-
dio Ljubljana ima redno oddajo
z naslovom Pogovori s poslancem.
Nekaj takega bi bilo dobrodošlo tudi
v Novem tedniku ali na Radiu Celje.
Toda RTV je ustanova nacionalne-
ga pomena in njeno obvezo, da del
radijskega in televizijskega časa od-
stopa političnim strankam bodo re-
gulirali tudi predpisi. NT-RC pa ima
bistveno drugačen status.
Nekaj podobnega bi moralo velja-
ti tudi za NT-RC. Saj je očitno, da
celjskih poslancev ljudje ne poznajo
dovolj. Ne vedo, kaj kot posamezni-
ki v celjski skupščini počnejo, kakš-
ne predloge imajo.
Kolikor mi je znano, takšne odda-
je niso preveč poslušane. Radio Celje
pa je izrazito odvisen od dohodka, ki
ga posledično prinaša poslušanost.
Enako je z Novim tednikom, ki živi
samo od prodaje časopisa in oglas-
nega prostora v njem.
Obveščanje o delu kakšne stranke
si predstavljam nekako tako, kot ta-
le najin pogovor. Saj novinarji ste
prisotni na zasedanjih celjske
skupščine, ampak dobro bi bilo ob-
javljati tudi pogovore s posamezni-
mi poslanci, ki dostikrat po svoje
gledajo na aktualne probleme, ki
ljudi zelo zanimajo. Recimo o obvoz-
nici jug v Celju, o onesnaženi indu-
striji, o referendumu o zaprtju Cin-
karne in podobnem.
Vi torej trdite, da NT-RC o tem
premalo obveščata.
Premalo o pobudah posameznih
poslancev. S tem bi morali biti lju-
dje bolje seznanjeni, da bi se o posa-
meznem poslancu na naslednjih vo-
litvah vedeli odločiti. Ali je med za-
upanim mandatom kaj delal in
kako.
Mislite, da je najin pogovor kaj
prispeval k temu, da bodo ljudje več
vedeli o tem, kaj dela in misli posla-
nec Janez Lampret?
Upam, da.
BRANE PIANO
Ko iščemo v sebi človeka...
Roševi dnevi - srečanje mladih literatov s celjske regije
Prejšnji četrtek so imeli mladi literati iz celj-
skih osnovnih šol čisto svoj dan. Zgodili so se
Eoševi dne\i. Gre za sedaj že tradicionalno
srečanje, ki sta ga osnovna šola Frana Roša in
četrta osnovana šola iz Celja letos pripravili že
sedmič. Srečanje pripravijo vsako leto spomla-
di - v času zaljubljencev, rožic, ptičkov, prvih
pesmi...
Letošnji Roševi dnevi oziroma Rošev dan, je
bil pester. Mladi literati, ki so na srečanju
sodelovali, so si najprej ogledali Rimske Topli-
ce in domačo hišo Antona Aškerca - Aškerče-
vino, ki je sedaj, ko je obnovljena, čudovit cilj
innogih izletnikov. Skozi Rimske Toplice,
Aškerčevo življenje, delo in njegovo domačijo,
le mlade literate vodila profesorica Božena
Orožen.
Po vrnitvi v Celje, kosilu v CID-u in »psihič-
fii pripravi na zaključni del srečanja« v celj-
skem mestnem parku, so mladi literati v od-
delku za študij celjske knjižnice predstavili
^oja dela. Sledila je podelitev enakovrednih
'Nagrad in razglasitev najboljših literarnih del
^šolskem letu 1991/92. Prve tri enakovredne
'Nagrade (gledališki abonma za sezono 92/93),
prejeli: Tina Blazinšek z 2. osnovne šole
Celju za pesniško zbirko Iskanja... rast...
življenje, Alenka Blazinšek, učenka 5. razreda
^Osnovne šole Frankolovo za zgodbico z naslo-
^onn Psiček Timi se predstavi in pa Katarina
^kaza z osnovne šole Frankolovo za pripoved
^ naslovom Ne, nikoh - zgodbico o tem, kako
^^ s sestro in sestrično preživela noč v šotoru.
In kaj so mladi literati, potencialni up in
leber slovenske književnosti nekoč v prihod-
^'^sti, povedali ob zaključku srečanja?
Tina Blazinšek o svojih pesmicah in pesniški
^oirki: »Te moje pesmi so nastale na podlagi
mojih razmišljanj in čustvovanj... Razmišljam
o življenju, prijateljstvu, ljubezni in vseh dru-
gih najstniških problemih. Pesmi pišem najra-
je zvečer, ko sem najbolj sproščena. Sicer pa
igram tudi na flavto in zato sem mogoče malo
bolj... poetična duša. Največ razmišljam
o življenju. Ne morem razumeti, zakaj nekateri
ljudje živijo tako lepo, drugi pa trpijo... Pa
smo vseeno vsi ljudje...«
Škoda, da si katerega od vprašanj, o katerih
razmišlja najstnica Tina, kdaj ne postavijo po-
litiki, generali... Vsi tisti veliki in resni možje,
ki krojijo usodo sveta, narodov in vsakega po-
sameznika ...
Jerneja Krajnc iz 4. osnovne šole v Celju pa
takole razmišlja o puberteti:
»Hm, ali je lahko biti pubertetnik? Da in ne.
Pubertetnik. Smešno se sliši. Mnogo ljudi si
pubertetnika ali najstnika zamišlja kot otroka,
ki je z mislimi že v odraslem svetu, kot otroka
z mozoljčki, ki se ogleduje v ogledalu in premi-
šlja, ali je njegov nos širši kot včeraj. Nekateri
si najstnika zamišljajo kot nekakšnega pun-
kovca z vijoličastimi lasmi, ki se podi po di-
skotekah, kot da hoče izgnati samega hudiča iz
sebe. Saj ne rečem, da takšnih mladostnikov
ni, ampak mnogo je tudi drugačnih...«
Poleg takšnih razmišljanj smo na srečanju
slišali tudi izpoved fantiča, ki je skupaj s prija-
telji našel in skril zalogo streliva, utrinek iz
življenja v internatu (pisala ga je deklica z os-
novne šole Glazija, ki ji je internat že devet let
prvi dom), pa pripovedi o raznih dogodivšči-
nah, ki se lahko zgodijo samo tistim, ki se
strogo držijo pravila, da je »mladost norost«...
Pobuda za takšno prireditev, je vsekakor
vredna vse pohvale. Dobro organizirano sreča-
nje že od vsega začetka služi svojemu namenu.
Mlade spodbuja. Otroci, ki ljubijo knjige, ki
ljubijo slovensko besedo in znajo svoja razmi-
šljanja z njo tudi izraziti, se med seboj spozna-
vajo, izmenjujejo izkušnje...
Zaskrbljujoče pa je to, da na predstavitvi del
in na podelitvi nagrad mladim literatom, ni
bilo niti enega gledalca. Ni bilo nikogar z Zve-
ze kulturnih organizacij, nikogar s Sekretari-
ata za družbene dejavnosti, pa čeprav so bili
povabljeni... Sodelujoče so prišle poslušat sa-
mo njihove mentorice — slavistke.
Ob tem se seveda postavlja logično vpraša-
nje. Se »veliki« ljudje zanimajo samo za velike,
resne in odrasle zadeve? Samo za tiste, ki piše-
jo in govorijo o politiki in o tem, da ni denarja?
Mnogo stvari se da narediti. Če je volja.
Mnogo zanimivih stvari se dogaja. A treba jih
je najti... In sploh - a mladih resnično nihče
več ne razume? Ali pa morda nihče več ne
razume čara in skrivnosti besede, ki je in je
vedno bila naša? Slovenske besede.
NINA-MARUŠKA SEDLAR
Foto: TONE ŠKERBEC
Avtorice najboljših treh literarnih del na Rosevih dnevih 92: Tina Blazinšek, Katarina
Skaza in Alenka Blazinšek
št. 19 - 14. maj 1992
110
Več ljudi - večja zmeda
Različni pogleai na razvoj ilializnega oililelka v celjski bolnišnici
Prihodnji mesec bodo v celjski bolnišni-
ci zabeležili 20-letnico dialize. Kot pravi
predstojnik oddelka za nefrologijo in nu-
klearno medicino docent prim. dr. Franc
Fazarinc, ki je imel v preteklosti največji
delež pri razvoju tega oddelka, pa je bil
ta klub uspešnemu strokovnemu razvoju
v bolnišnici vedno neke vrste kamen spo-
tike. Zanj ni bilo nikoli pravih prostorov
ne dovolj kadrov. Bo prihodnost dru-
gačna?
Lahko bi bila, saj zamisli pa tudi prvih
korakov k njihovemu uresničevanju ne
manjka. Žal pa niso novosti vsem odgo-
vornim enako ljube - vsaj iste ne. Ena
izmed njih je razbremenitev prenatrpa-
nega dializnega oddelka z ustanavlja-
njem »limited care« oziroma omejene
oskrbe izven bolnišnice - Celju in Zre-
čah. Docent Fazarinc, ki sicer tej obliki
ne nasprotuje, meni, da bi bilo za bolnike
bolje, če bi limited care uredili v bolniš-
nici. Ekonomska dobrobit takšne oblike
po njegovih besedah ne oddtehta stro-
kovnih zapletov. Sploh pa bi bila uredi-
tev dislociranih oddelkov za limited care
po njegovih besedah le na videz ekonom-
sko upravičena, saj so stroški za slabo
plačan kader pri nas neprimerno nižji
kot v tujini, pa tudi prevozi bolnikov ne
bi bili zastonj.
Poleg uvajanja alternativnih dializnih
metod in krajšanja običajnih dializ z no-
vimi filtri, vidi docent Fazarinc precejš-
nje prihranke v ponovni uporabi filtrov.
Ta metoda je uveljavljena v Ameriki,
kjer vsak filter z vmesnim čiščenjem
uporabijo 4,5 krat. Zdravnik na dializi
prim. dr. Marjan Močivnik pa pri tem
opozarja, da je v Ameriki kar 25 odstotna
umrljivost, medtem ko je v deželah, kjer
se niso odločili za ponovno uporabo fil-
trov, (na primer na Japonskem) samo
9 odstotna: »Vsi dializni centri, ki dajo
kaj nase in na bolnike, se temu izogiba-
jo,« pravi.
Iskanje alternativnih rešitev je v Celju
zadnje čase pospešeno predvsem zaradi
prostorsko nemogočih razmer sedanjega
dializnega oddelka, ki je prisiljen oprav-
ljati dialize tudi ponoči. V nočnem času
so bolniki brez zdravniškega nadzora,
zato docent Fazarinc terja od vodstva
bolnišnice, da nemudoma zagotovi de-
žurstvo za dializo in nefrološki oddelek.
Mag. dr. Aleš Demšar zagotavlja, da bo-
do v vodstvu skušali čimprej najti reši-
tev, ki pa je seveda povezana tudi s pri-
stankom financerja.
Osrednji problem vsekakor ostaja pro-
stor. Medicinska komisija, v kateri do-
cent Fazarinc ne sodeluje, se je odločila
za selitev dialize v novo bolnišnico,
v trakt C 3. Docent Fazarinc je prepri-
čan, da je taka rešitev neustrezna, saj bi
s tem dializo in radioizotopski laborato-
rij postavili na neprimerno mesto, v spe-
cialistično-ambulantni del. »Predlagal
sem, da bi premestili fizioterapijo v klet-
ne prostore novogradnje, v njene sedanje
prostore pa bi se lahko brez večjih pose-
gov in stroškov razširila dializa.« Očitno
s tem ne bo nič, saj mag. Demšar zago-
tavlja, da kletni prostori za fizioterapijo
niso primerni, prim. Močivnik pa, da bi
se v tem primeru dializa samo razširila,
še vedno pa bi delovala v neustreznih
prostorih. Vsemu navkljub pa doc. prim.
dr. Fazarinc verjame: »Če bi bilo več
dobre volje in elastičnosti, bi se lahko vse
rešilo.«
MILENA B. POKLIČ
Pomembnejše razbremenitve dializne-
ga oddelka je po mnenju docenta Faza-
rinca mogoče pričakovati od peritoneal-
ne dialize, ki jo bodo pričeli uvajati že
konec tega meseca. Na zahodu je v to
obliko pomoči zajetih 25 odstotkov bol-
nikov, ki potrebujejo dializo. Izvajajo jo
bolniki doma, brez dragih aparatur,
osvojiti pa morajo zahtevne higienske
navade. Prim. dr, Marjan Močivnik ob
tem poudarja, da zahteva ta metoda ena-
ko strokovno usposobljenost in stalno
dostopnost zdravnika kot klasična di-
aliza.
Javna dela na Šmarskem
s pomladjo so oživela lani oktobra začeta javna dela
v šmarski občini. Iskalci zaposlitve z Obrtno komunalnim
podjetjem odstranjujejo najopaznejša črna odlagališča
odpadkov pri Rogaški Slatini, v sodelovanju s samosta-
nom Olimje urejajo okolico pomembne turistične točke,
z Nivojem pa čistijo brežine Ratanskega potoka in Olimš-
čice.
S celjskim Cestnim podjetjem končujejo pogovore, da bi
sredi maja začeli urejati robove magistralnih, regionalnih
ter lokalnih cest šmarske občine, z domačim Centrom za
socialno delo pa še za pomoč na domu. S tem bi zmanjšali
pritisk na prenapolnjeni domači dom upokojencev in
omogočili starostnikom, ki so potrebni le manjše pomoči,
da bi ostali doma. Pomoč na domu je bila uvrščena že med
lanska javna dela, vendar pa zaradi težav v Centru za
socialno delo niso izpolnila pričakovanj. Na gradu Pod-
sreda so za letos naknadno prijavili urejanje okolice. Pri-
čakujejo odgovor ministrstva za delo.
Čeprav udeleženci javnih del prejmejo 70 odstotkov
povprečne plače redno zaposlenih, regres za malico in
prevozne stroške (kar plačata zavod za zaposlovanje in
občinski izvršni svet), je med brezposelnimi malo zanima-
nja za javna dela.	B.J.
Vesela šola v Žalcu
Na občinskem tekmovanju Vesele šole je nastopilo 76 učence
od četrtega do osmega razreda. Naloge so bile zelo zahtevne, r
republiško tekmovanje Vesele šole pa so se uvrstili nasleii
učenci: iz četrtega razreda Iztok Pižom iz podružnične osnovi
šole Andraž, Alenka Prevolnik iz podružnične OŠ Orla vas i
Saša Rizmal iz OŠ Šempeter, iz petega razreda Katarina Škel
iz OŠ Prebold in Tjaša Furman iz OS Petrovče, iz šestega Mil
Nemevšek iz OŠ Prebold, iz sedmega Renato Pulko iz OŠ Šen
peter in iz osmega Svit Koren iz OŠ Žalec. Republiško tekmovi
nje Vesele šole bo 31. maja v Ljubljani.	rj,
Paka buri šempetrske ribiče
Pred kratkimm so člani Ri-
biške družine Šempeter izved-
li volilno delegatsko skupšči-
no. Na njej so razpravljali
o onesnaženosti voda, vlaga-
nju rib, očiščevalnih akcijah,
o Paki kot največjemu onesna-
ževalcu Savinje v njihovem ri-
bolovnem revirju, stanju Letu-
ške struge in varstvenih po-
tokov.
Z Ribiško družino Mozirje
so dosegli dogovor, da se meja
med družinami pomakne po
toku navzgor tako, da je sedaj
meja most na cesti Šentrupert-
-Mozirje v Letušu. Revir Lož-
nico pa so izročili v upravlja-
nje mladinski sekciji, kjer lah-
ko sedaj mladinci samostojno
ribarijo. Oba revirja Savinje
21. in 22. pa se glede ribolov-
nega režima združita, tako, da
je v celotnem vodotoku, s ka-
terim upravlja RD Šempeter,
dovoljen ribolov tudi na
plovček.
Precej časa so namenili tudi
ekologiji, predvsem onesnaže-
vanju voda in obalnih obmo-
čij. Izdelali so tudi popis ones-
naževalcev voda v žalski obči-
ni in ga poslali ustreznim or-
ganom SO. Največji problem
onesnaževanja pa predstavla
reka Paka. Od katastrofalnega
pogina rib leta 1983 se ni nič
spremenilo na boljše. Voda
v Paki je vsak dan slabše ka-
kovosti in sedaj teče že bela od
apna in pepela. Od izliva Pake
v Savinjo je rib vse manj. Pri
reševanju tega problema so sa-
mi člani šempeterske družine
nemočni, so ugotovili na kon-
ferenci.
Ukrepe predsedstva RD
Šempeter za zmanjšanje in tu-
di začasno ukinitev ribolova
v določenih vodah in odsekih,
zaradi katastrofalne poplave
leta 1990, so zaradi intenziv-
nega vlaganja in povečanja
matičnih jat ukinili in ponov-
no so v letošnji sezoni uvedli
40 lovnih dni.
F. PONDELAK
Na volilni konferenci so izvo-
lili novo vodstvo RD Šempe-
ter. Predsednik je ing. Venče-
slav Bauer, podpredsednik
Ivan Žohar in sekretar Alojz
Agrež.
Srečanje mladih tehnikov
Na OŠ Peter Šprajc-Jur in na OŠ Ljube Mikuš in njeni okolici je bilo letošnje srečanje mladi
tehnikov žalske občine. Nastopilo jih je več kot devetdeset iz devetih osnovnih šol. V posamezn:
panogah so prva mesta zasedli: v tekmovanju z letalskimi modeli, ki je bilo na letališču Leve
Dejan Nožak (Petrovče), v tekmovanju z avtomobili na električni pogon Mitja Mali (Braslovčt
v konstruiranju z elektronsko zbirko - reševanje problema Grega Herman (Prebold), v informi
tiki - programska oprema Sašo Živanovič (Polzela^ v izdelavi izdelka iz lesa z uporal
električnega orodja Niko Potočnik in Izidor Povše (Žalec 1), v ekologiji Alenka Končina
Sabina Muratovič (Prebold), v spoznavanju proizvodnega procesa in sestavljanje konstrukc
z zbirko Fischer Jure Verdev (Polzela), v tel^ovanju z raketnimi modeli (rakete s padalor
Gregor Slokan (Braslovče), v izdelavi in spuščanju ploščatih zmajev Uroš Derstvenšek (Žalec 1
v tekmovanju z ladijskimi modeli, kjer je nastopilo na letnem bazenu v Preboldu kar ;
nastopajočih, Elvin Amautovič (Žalec 2) ter v predstavitvi in zagovoru električne ali elektronst
naprave Matjaž Kočevar (Braslovče). Na sliki: Pri izdelavi zmajev.	T. TAVČA
V spomin
Tomo Hudoletnjak
s tolikšno plemenitostjo
in humanostjo, kot se je
v življenja ljudi v Šaleški
dolini in širom po Sloveniji
zapisal TOMO HUDO-
LETNJAK, zdravstveni
delavec in humanist, je
prežetih le malo ljudi. Sko-
raj pol stoletja je bil v služ-
bi za ohranjanje zdravja in
življenja ljudem v Tovarni
usnja Šoštaij ter kasneje
pri Organizaciji Rdečega
Križa Velenje. Njegovo živ-
ljenjsko poslanstvo pa je
bilo nad delom, duhovna
nadgradnja te plemenite
osebnosti.
Ko je družini dajal polet
in gradil prijazen dom, je
bil nepogrešljiv partner
v gasilskih organizacijah,
steber gasilstva v Šoštanju.
Znanje in vedrino duha je
delil s telesno prizadetimi,
nepogrešljiv tudi v Društvu
invalidov Velenje. Kot lju-
bitelj narave je bil prijatelj
planincev, lovcev in drugih
ljudi, s katerimi je navezo-
val pristne, prijateljske sti-
ke. Pri organizacijah Rde-
čega Križa v Sloveniji je
pomenil TOMO HUDO-
LETNJAK pionirja in ne-
uničljivega organizatorja.
na delo katerega seje veza-
la ogromna organizacija.
Vse življenje je posvetil
ljudem, sočloveku, prijate-
lju in vzgoji mladega rodu
za zdravo in srečno življe-
nje. Od nas je odšel prav
v trenutku, ko bi si s sed-
mimi križi oddahnil in iz-
koristil lepa, vitalna leta.
Mnogi skupaj ne bomo
zmogli nadaljevati dela in
ljubezni do bližnjega, ki je
bila njegov življenjski žar.
V zahvalo in spomin pa bo-
mo poskrbeli za življenje
ideje humanisti, ki jo je
vzgojil in nosil v srcu.
Organizacija
Rdečega Križa
in prijatelji
S. 0. s. organizatorjem
gimnazijskih obletnic matur
Poročali smo že, da bo 6. junija v Celju
srečanje vseh generacij gimnazijcev. Zvečer bo
prireditev v dvorani Golovec v Celju, dopoldne
pa bodo atletske igre na štadionu v Celju.
V okviru prireditve bo v Likovnem salonu na
ogled razstava Celjska gimnazija od ustanovi-
tve do danes, izdali pa bodo tudi zbornik
z enakim naslovom.
Že v sredo, 27. maja, pa bo v SLG Celje
srečanje vseh dijakov, ki so v minulih petnaj-
stih letih sodelovali v francoskem krožku, ki
ga na celjski Gimnaziji vodi profesor Slavko
Deržek. Predstavili bodo tudi odlomke iz naju-
spešnejših del.
Za prireditev 6. junija si organizatorji želijo,
da bi v dvorani Golovec pripravili omizja po
letnikih mature. Zato v agenciji Tema, v Gre-
gorčičevi 5a v Celju, pričakujejo organizatorje
gimnazijskih obletnic matur, da bi dvignili
vstopnice za prireditev ter jih razdelili so-
šolcem.
Evropski kulturni dnevi
Na OŠ Polzela so pripravili imenitno prire-
ditev za starše pod naslovom Alpe-Donava-
Jadran. Pomeni nadaljevanje Evropskih kul-
turnih dni, ki jih je razpisala Evropska hiša
Maribor. Ta dan so na šoli odprli novo garde-
robo, ki je nastala ob pomoči Tovarne nogavic
Polzela in Garant Polzela iz opuščene kurilni-
ce. Po prireditvi so bili starši in krajani poval
Ijeni na degustacijo testenin, ki so jih priprav
li učenci šole skupaj s podjetjem Žito LjubljJ
na. Evropski kulturni dnevi so pod pokrov
teljstvom Izvršnega sveta Skupščine občii
Žalec.	T.'
Dan šole že trinajstič
v Bistrici ob Sotli so v petek že trinajst
proslavili dan šole na OŠ Marije Broz. Tu
tokrat so pripravili šahovsko simultanko,
sta jo z otroci igrala Franci Pešec ter Fran
Gazvoda. Po simultanki so pripravili otroci
krajši kulturni program ter si ogledali ig
Županova Micka, ki jo je zanje uprizorilo t
striško kulturno društvo.
Osnovna šola Bistrica ob Sotli še vedno nc
ime po Mariji Broz in ga bo, po besedah ravn
telja, Jožeta Uršiča, tudi v prihodnje. Za to
se odločili po pogovoru z učitelji, krajani
starši otrok, ki obiskujejo šolo. Pri tem jih
vodila misel, da politika ne sodi v šolo ter da
njihova šola, na račun imena, v minulih let
marsikaj pridobila.
Tečaj radioamaterjev
Radioklub Celje pripravlja tečaj za radi'
amaterje E razreda - za delo na UKV območi
144 in 432 MHz.
Tečaj se bo pričel 18. maja ob osemnajst
v prostorih Radiokluba Celje (Titov trg 3/1^
trajal pa bo predvidoma do 11. junija. Stevil
tečajnikov je omejeno na 10 kandidatov, str'
ški tečaja pa so 3 tisoč SLT.
Na Brezah brez
vode
v nedeljo, 10. maja, so imeli
na Brezah nad Laškim, svet
kraje\'ne skupnosti, na kate-
rem so obravnavali vrsto pere-
čih problemov.
Eden največjih problemov
za krajane Brez je trenutno
oskrba z vodo, saj so brez vode
že nekaj več kot štirinajst dni.
Za to krajevno skupnost, ki je
pretežno kmetijska, je to velik
problem že zato, ker ne morejo
biti brez vode ne ljudje in ne
živina. Že nekaj časa poskuša-
jo tudi z asfaltiranjem ceste
proti vasi Konjice, vendar brez
posluha občine in udarniških
ur prebivalcev, slednje tudi le-
tos ne bo izvedljivo.
Tudi s telefonijo se ukvarja-
jo že lep čas. Na 850 prebival-
cev imajo le en sam telefonski
priključek. Individualni zne-
sek 3.500 DEM za telefonski
priključek, ki ga je določila
občina in PTT, pa je za to kra-
jevno skupnost, kjer kmetje
večinoma niso zaposleni ali pa
so navadni delavci, previsok.
Ob koncu so obravnavali še
predlog za občinsko priznanje
2. julij. Za svoje ustvarjalno in
dolgoletno delo naj bi ga pre-
jelo Kulturno društvo Trobni
dol.
MOJCA MAROT
Št.19- 14.maj 1992
111
Sv. Fortunat na Gradu Tabor
Kolektiv gostišča Grad Ta-
bor v Laškem, ki je zadnja štiri
leta v sklopu Pivovarne Laško,
je prve dni maja dobil doslej
najvišje mednarodno prizna-
nje za svoje vsestranske kvali-
tete, ki ga zdaj uvrščajo med
naše reprezentativnejše to-
\Tstne objekte. V Budimpešti
na Madžarskem so podelili
tradicionalne nagrade red
Sv.Fortunata, torej reda, ki je
nadnacionalno, rasno, versko
in politično nevtralno združe-
nje humanistično mislečih
ljudi.
Gorazd Šetina iz Pivovarne
Laško je takole objasnil red
Sv.Fortunata: »Skupnost
Sv.Fortunata so ustanovili le-
ta 1901 v Parizu, leta 1979 pa
so v Nemčiji v Mainzu registri-
rali društvo, ki razpolaga s še-
stimi redovniškimi provinca-
mi: Nemčijo, Avstrijo, Italijo,
Slovenijo, Madžarsko in Hr-
vatsko. Deluje v 26 evropskih
in izvenevropskih državah in
je v posvetovalnem članstvu
pri ekonomsko-socialnem sve-
tu Združenih narodov. Iz Slo-
venije so v vodstvu tega reda
med drugim Štefan Špilak, Ja-
nez Milčinski in dr. Bogataj,
kateremu gre tudi zasluga, da
smo to priznanje dobili. Slu-
čajno je povsem neznan zašel
na Grad Tabor in ker mu je
bilo všeč, se je še večkrat vrnil.
Potem se je odločil in napisal
predlog, ki se je spremenil
v nagrado.«
Franci Podkoritnik je vodja
ekipe na Gradu Tabor: »Pred-
nost tega priznanja je, da se ga
ne da kupiti in da ti ga lahko
tudi odvzamejo, če se v svoji
ponudbi poslabšaš. Priznanje
velja za dobo desetih let. Lah-
ko ti ga torej odvzamejo, če pa
se še poboljšaš obstoja mož-
nost, da dobiš priznanje še en-
krat. Mi si bomo prizadevali
za slednje.«
In kako bodo to na Gradu
Tabor v Laškem uresničili?
»V petek, 15. maja, začenja-
mo s poletno sezono in polet-
nim menujem jedi, ki jih bomo
pripravljali tudi pred očmi go-
stov. Za bolj resne obiskovalce
bomo imeli pet poletnih graj-
skih prireditev, za veselejše pa
ob koncu tedna živo glasbo.
Začeli bomo z ansamblom Ve-
ter iz Hrastnika, ki bo v petek
ob 19. uri predstavil svojo
tretjo kaseto. Na priznanje
smo ponosni, treba ga bo z de-
lom upravičiti.«
TONE VRABL
Plakat o dobri drži v Lašicem
Minuli teden je bila v la-
škem zdravilišču majhna sve-
čanost. Višja terapevtka Maj-
da Anžin je predstavila nasle-
dek svojega dolgotrajnega raz-
mišljanja o tem da tudi pri do-
bri in zdravi drži bolje okvaro
hrbtenice preprečiti, kot dol-
gotrajno zdraviti.
Za kaj takega ni nikoli prez-
godaj, začeti je treba pri otro-
ku: doma, v vrtcu, šoli... Kaj
storiti, pove plakat, prikupno,
nevsiljivo, ne žugajoče. Nastop
otrok iz razreda Anice Bregar-
jeve je v skeču ponazoril eno
pravilo, kako nosimo šolsko
torbo. Urico seznanitve s pro-
blemom, kako do dobre drže
priti tudi s plakatom so prijet-
no popestrili mladi izvajalci
ob kitarah in klavirju, stro-
kovno mnenje o plakatu-pri-
pomočku pa dr. Aleš Demšar,
višja fizio trapevtka z univer-
zitetnega zavoda za rehabili-
tacijo Alenka Primožič in dru-
gi. Bili so tam kolegi Anžinove
iz vse Slovenije, iz zdravilišča.
Vabljenih Laščanov je bilo
malo, pač skladno s pregovo-
rom, nihče ni prerok s vojem
kraju.
In čemu tak podarek »na-
vadnemu« plakatu?
Samo malo se spomnimo,
kaj so pri osveščanju ljudi sto-
rili podobni plakati v boju
proti tuberkulozi pred vojno,
kaj za nego zob pri otrocih...
Vsak napredek je razveseljiv,
če prvi korak stori domač člo-
vek - še posebej.	J. K.
Šest Kelcčevih dnevov
v ponedeljek so se v Celju pričeli Kekčevi dnevi. Prireditev, ki
jo organizira Društvo prijateljev mladine Celje, je nadaljevanje
majskih prireditev, ki so jih za otroke pripravljali prejšnja leta.
Kekčevi dnevi zajemajo vrsto dejanosti, ki malčke navdušujejo.
Večina prireditev je v otroškem oddelku celjske knjižnice. Vsak
dan se vrtijo Kekčevi filmi, na ogled so Kekčeve razstave, danes,
v četrtek ob 10. uri, pa bo ura pravljic, imenovana »Kekčeve
vragolije«.
Vrh Kekčevih dnevov bo v soboto ob desetih pred blagovnico
Metro v Celju. Takrat za otroke pripravljajo zabavni kviz,
predstvo Studia za ples »Igen« Celje, Kekčeve vragolije, pa še
nekaj skrivnosti.
Na Društvu prijateljev mladine so obljubili, da se bodo potru-
dili, da bodo Kekčevi dnevi postali tradicionalna prireditev,
namenjena vsem najmljašim Celjanom. Z nekaj sreče, volje in
denarja, pa se bodo Kekcu in Mojci naslednje leto pridružili še
Rožle, Bedanec, pa teta Pehta...	N M s
Tečaj igre ge
v Centru za interesne dejavnosti v Celju bo od torka dalje
tečaj miselne igre za dva, ki se imenuje go. Stara je več kot štiri
tisoč let, njena domovina je na Daljnem vzhodu, kjer je še vedno
zelo priljubljena. Igralec se ob igri uči samostojnosti, drugač-
nega načina mišljenja ter spoznavanja nasprotnika. To naj bi
mu pomagalo tudi pri premagovanju vsakdanjih težav. Tečaj, ki
bo vsak torek ob 19. uri, je brezplačen.
Ob tednu Rdečega icriža
Ideja Mednarodne organizacije Rdečega križa je ideja med-
sebojne pomoči, govorica razumevanja za sočloveka v nesreči
ne glede na razlike med ljudmi. Za idejo pa je treba storiti
nekaj več, prostovoljno prispevati svoj delež kot je to naredil
Švicar HENRY DUNANT pred skoraj 130 leti.
Henry Dunant, človekoljub in sposoben organizator je prvi
znal zbrati okrog sebe krog vplivnih prijateljev in somišljeni-
kov, ki so si zastavili osnovni cilj svojega življenja: prizadeva-
nje, da bi ljudje po vsem svetu ne trpeli! Seme, ki so ga
zasejali, s katerim so potrkali na vest vsega človeštva, je
v vseh teh letih bogato obrodilo. Danes je v veliko družino
Rdečega križa s sedežem v Ženevi včlanjenih nad 250 milijo-
nov ljudi v 147 državah sveta.
Proti nesrečam človeštva se borijo tako z nudenjem pomoči
(zbiranje in pošiljanje osnovnih dobrin, za preživetje, organi-
zacija medicinskih uslug...) kot s pridobivanjem vodstev
držav, da bi se držale skupnih dogovorov - konvencij
-	o humanih odnosih med vsemi ljudmi v različnih situacijah.
v dolgih letih svojega delovanja je Mednarodna organiza-
cija Rdečega križa odvrnila marsikatero nesrečo in olajšala
prenekatero bolečino. Ob tem si je nabrala ogromno izkušenj
predvsem na področu premagovanja množice razlik, s kate-
rimi se je srečevala povsod po svetu. To ji je uspelo zato, ker se
je držala osnovnih pravil, ki so jo pri njenem delu spremljale
skoraj stoletje in pol. Pravil in načel, ki jih lahko danes
strnemo v 7 osnovnih pojmov:
HUMANOST, ki izpričuje neomajno razumevanje do člo-
veka in vsega živega; NEPRISTRANOST, NEVTRALNOST in
NEODVISNOST, ki izpričujejo skrajno doslednost organiza-
cije Rdečega križa pri nudenju pomoči ne glede na etične,
verske in kakršnekoli druge razlike; ne glede na to kateri
strani pripada trpeči ob oboroženih spopadih; PROSTO-
VOLJNOST govorio prispevku posameznika, s katerim je pri-
pravljen v vsakem času, če le more, priskočiti na pomoč;
ENOTNOST in UNIVERZALNOST pa izpričujeta vso širino
idej in nazorov ter dejavnosti velike družine članov Medna-
rodne organizacije Rdečega križa. Muslimanske države so
v skupnem dogovoru s članicami obdržale svoj izvirni znak
-	rdeči polmesec.
V vseh letih dejavnosti Rečega križa in Rdečega polmeseca
so tudi otroci po vsem svetu neštetokrat priskočili na pomoč
sočloveku v nesreči in stiski. Slovenci nismo pri tem nobena
izjema.
Za ženske po štiridesetem letu
v hotelu Evropa v Celju je
bila minuli teden predstavitev
kozmetične kolekcije Quenty
forty, za nego obraza po štiri-
desetem letu. Za slovensko tr-
žišče so jo izdelali po licenci
nemškega podjetja Bayer
v Bayer Pharmi v Ljubljani.
V prihodnjih nekaj letih načr-
tujejo še proizvodnjo kozme-
tične kolekcije za ženske po
petdesetem oziroma šestdese-
tem letu.
Predstavitve v hotelu Evro-
pa so se udeležile predvsem
prodajalke kozmetičnih izdel-
kov ter kozmetičarke s Celj-
skega, kolekcijo Quent forty
pa je predstavila dermoesteti-
čarka Lili Carsten.
Lili Carsten je poudarila, da
je kožo potrebno negovati vse
življenje. Da bi preprečili pre-
hitro staranje, pa je obraz tre-
ba pričeti negovati, ko ženska
dopolni približno 25. let. Okoli
40. leta nastanejo najvidnejše
spremembe na koži, zato je ta-
krat potrebno pričeti uporab-
ljati kozmetične proizvode, ki
vsebujejo pravšnjo mero kola-
gena in elastina. Kvalitetna
kozmetična sredstva vsebujejo
tudi ustrezno kisel ph faktor
(pet i pol) ter ultravijolični
faktor, ki kožo varuje pred
škodljivimi vplivi sonca.
In še droben nasvet Lili Car-
sten ženskam, ki imajo težave
s suho kožo. Poleg hidratantne
kreme uporabljajte še vodo.
Ker je tekoča precej umazana,
si kupite navadno, negazirano
vodo v plastenkah, s katero si
zjutraj umijte obraz ter si na
mokrega nanesite hidratantno
kremo. Bojda je koža potem
bolj sveža in napeta.
Lili Carsten so v Celju za-
stavili tudi vprašanje, kako je
s kozmetičnimi preparati, ki
vsebujejo liposome. Te namreč
zadnje čase pogosto reklami-
rajo. Lili Carsten odgovarja:
če so liposomi glede na odstot-
ke v nekem kozmetičnem iz-
delku nizko zastopani, je uči-
nek ničen. Šele če jih je vsaj 60
odstotkov, imajo pravi učinek.
običajno pa so takšne kreme
precej drage. Dodala je še, da
se kvalitetni kozmetični pre-
parati razlikujejo od slabih tu-
di po tem, da proizvajalec na-
tančno zapiše sestavo kozme-
tičnega proizvoda ter doda tu-
di podatek v koliko odstotkih
so zastopane posamezne sesta-
vine. NATAŠA GERKEŠ
PLANINSKI KOTIČEK
Spomenilc
Frischaufu in
Kocbelfu
Lani septembra ob zaključ-
ku obnovitvenih del Frischau-
fovega doma na Okrešlju smo
lahko v slavnostnih govorih in
v neformalnih pogovorih sliša-
li, da je pravzaprav krivica,
kako Fran Kocbek, niti Johan-
nes Frischauf, v Savinjskih al-
pah nimata spominskega obe-
ležja, čeprav bi se po njunem
življenjskem opusu za sloven-
sko Planinstvo lahko uvrščala
takoj za Aljažem in Kugyjem.
Tudi zato v Planinskem dru-
štvu Celje resno razmišljajo,
da bi se lotili akcije za posta-
vitev spomenika obema vrlima
planincema, pri čemer imajo
v mislih dve lokaciji: ena bi
bila takoj na začetku Logarske
doline, diTiga pa ob Domu pla-
nincev, za kar se v vodstvu
društva bolj ogrevajo.
Akcija se začne in konča pri
denarju, ki bi ga bilo treba
zbrati za približno 50.000
DEM. To pa je za planinsko
društvo izjemno zahteven za-
logaj, sploh pa je vprašanje,
kako bi se na to pobudo od-
zvali eventualni sponzorji, na
katere planinci vsekakor mo-
rajo računati. Je pa prihodnje
leto prav primeren jubilej, na-
mreč 100-letnica Savinjske
podružnice slovenskega pla-
ninskega društva, odkritje ta-
ko zaslužnima planincema,
kot sta Kocbek in Frischauf pa
bi bila lahko primerno simbol-
no dejanje. MITJA UMNIK
Mladina in gore
Mladinska komisija in mla-
dinski odsek PD Nova Gorica
organizirata 15. maja v Novi
Gorici 4. republiški kviz »Mla-
dina in gore«. V prvem delu
tekmovanja bodo ekipe pisale
test na temo »Orientacija«, po-
poldan pa bo finalni del - ori-
entacijski tek. Letos se bo med
seboj pomerilo 28 ekip.
Odprto Orlovo
gnezdo
Od jutri, petka, 15. maja,
dalje, bo za planince in pla-
ninke v tej sezoni odprla svoja
vrata tudi planinska postojan-
ka Orlovo gnezdo v Logarski
dolini. Od 1. julija dalje pa bo
odprt Kocbekov dom na Koro-
šici. Planinsko društvo Celje
vas vabi, da ju obiščete.
MOJCA MAROT
Celjski planinci se bodo le-
tos lotili temeljite sanacije
Kocbekovega doma na Koroši-
ci, ki je v tem letu ne bo mogo-
če končati. Največji problem
je z zimsko sobo, ki jo sneg
zametava enkrat z ene, drugič
z druge strani.
Zlata medalja za poročno pogačo
Na Ptuju, na veliki republiški razstavi dobrot, narejenih
v domačih kuhinjah, so podelili priznanja. Lep uspeh sta dose-
gla zakonca Milena in Slavko Kozmus iz Paneč 3 pri Jurkloštru,
ki sta na razstavi sodelovala drugič in tudi že drugič dobila
zlato medaljo za posebej okrašen kruh imenovan »poročna po-
gača«.
To nam je sporočila Jožica Krašovec, ki je v laški občini
kmetijsko gospodinjska svetovalka: »Uspeh Kozmusovih je
toliko večji, ker sta ob dvakratni osvojitvi zlate medalje dobila
še poseben znak za kakovost, to pa pomeni, da lahko ta kruh
doma pripravljata in prodajata. Mi ga bomo poskušali ponuditi
tudi na laškem gradu Tabor, kjer imajo poročne obrede.«
T. VRABL
Preimenovanja
Tudi v Šentjurju so se dokončno odločili, da bodo, vsaj za
začetek, dali nova imena tistim mestnim ulicam, ki sedaj preveč
spominjajo na bivšo Jugoslavijo, na proslulo bratstvo, pa tudi
na NOB. Komisija za preimenovanje ulic, trgov in naselij je
pripravila tri različice preimenovanj, v občini pa so se odločili
za tisto, za katero bo treba odšteti najmanj denarja.
Že v kratkem bodo v občini pripravili o^ok, s katerim bodo
Titov trg preimenovali v Mestni trg. Ulico bratstva v Maistrovo,
Efenkovo v Trubarjevo, Ulico XIV. divizije pa v Prešernovo. Nič
več ne bo tudi Ulice Užičke Požege, saj jo bodo, tako kot je
predlagala komisija, priključili Ulici Dušana Kvedra.	jž
Polzelani Polzelanom
DPD Svoboda Polzela pripravlja za soboto, 16. maja ob 20.
uri, v prostorih Doma Svobode Polzela kulturno zabavno prire-
ditev Z zgovornim naslovom Boljša je domača gruda, kot pa tuja
zlata ruda. Nastopili bodo otroci iz vrtca, mladi glasbeniki,
vokalne skupine Adoramus, Lastovka, nonet Osnovne šole Pol-
zela in Fantje na vasi, harmonikaši, plesna skupina, ansambel
Pabna, solopevci, tamburaški orkester, gledališka skupina in
drugi. Tudi ta prireditev je v sklopu kulturnih prireditev, ki jih
Svoboda Polzela pripravlja pod skupnim naslovom Polzelani
Polzelanom.	T. T.
SVET OSNOVNE ŠOLE LAVA
Celje, Pucova 7
razpisuje dela in naloge:
1.	ravnatelja
2.	pomočnika ravnatelja
Pogoji:
Kandidati morajo izpolnjevati vse pogoje, ki jih določa 137. člen
Zakona o osnovni šoli in 16. člen Zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja ter 69. člen statuta šole.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
v 8 dneh po objavi razpisa. O izidu bodo obveščeni v 8 dneh po
imenovanju.
Št. 19- 14. maj 1992
112
Celje, Celje, Celje
KegUaško reprezentanco Slovenije bo na 19. svetovnem prvenstvu v Bratislavi
zastopala popolna ženska ekipa Ema - začetek v nedeljo, dekleta prvič v torek
Le redko se zgodi, da popol-
na klubska ekipa na svetov-
nem prvenstvu zastopa držav-
no reprezentanco in prav to bo
značilnost ženskega dela 19.
svetovnega prvenstva v keg-
ljanju, ki se bo v nedeljo začelo
v Bratislavi.
Tanja Gobec, Mira Grobel-
nik, Marika Kardinar, Biserka
Petak, Jožica Šeško in Ljuba
Tkalčič - to je udarna šesterka
celjskega Ema, ki bo skupaj
z Ljubljančanko Tončko Ur-
bane predstavljala žensko re-
prezentanco Slovenije. Poseb-
nost, ki nikakor ni rezultat na-
vijaških odločitev selektorja
(in celjskega trenerja) Lada
Gobca, pač pa dejansko raz-
merje moči v slovenskem žen-
skem kegljanju. Ekipa Ema že
več kot pet let v domači kon-
kurenci ni izgubila dvoboja,
lanskega oktobra je prav
v Bratislavi osvojila drugi na-
slov svetovnih klubskih prva-
kinj in vse od prvega nastopa
Eve Ludvik in Sonje Ocvirk na
svetovnem prvenstvu v Bolza-
nu 1970 ni noben naslednji
šampionat minil brez celjske-
ga zastopstva.
»Ekipa je uigrana, toda se-
zona neprekinjeno traja že 10
mesecev in vse so že zasičene
s kegljanjem, zato se zadnje
tedne s poškodbami otepajo
Karidnarjeva, Petakova in
Gobčeva,« je razpredal misli
Lado Gobec, tokrat v vlogi re-
prezentančnega trenerja, in
nadaljeval: »Naš osnovni cilj
je uvrstitev med prvo šesteri-
co, ki nam bo na naslednjem
prvenstvu ob spremenjenem
načinu tekmovanja omogočal
nastop v skupini A. Med dvoji-
cami in v posamični konku-
renci je veliko odvisno tudi od
znanja in navdiha, kolajna pa
tudi od kančka sreče.«
Na svetovnih prvenstvih
morajo biti kegljišča popolno-
ma nova. Slovaki so ga uredili
v zimskem štadionu Ružinov
in postavili enak oder kot je
bil na zadnjem prvenstvu pred
dvema letoma v Innsbrucku.
»Proizvajalec je v obeh prime-
rih enak: Funk. Na montažnih
kegljiščih je zelo pomembna
temperatura zraka, saj niha-
nja vplivajo na plastiko. Glede
na karakteristike kegljišča
v Innsbrucku lahko pričakuje-
mo mehke steze, ki zahtevajo
močan in do konca izpeljan lu-
čaj,« pravijo v našem taboru.
Pred odhodom
zadržane
Celjske reprezentantke so
bile pred odhodom v napove-
dih zadržane. Vse izjave bi
lahko strnili v eno: »Pomem-
ben bo nasatop v ekipnem delu
prvenstva, preostali tekmova-
nji sta zdaj še v ozadju.« In
kakšne so športne »osebne« iz-
kaznice reprezentantk?
Marika Kardinar: nastopila
je na zadnjih petih SP, vselej
osvojila kolajno in je s 480 po-
drtimi keglji iz Munchna 86 še
vedno svetovna rekorderka.
Ljuba Tkalčič je nastopila na
treh SP (78, 80, 82) in pred
desetletjem v Luzernu osvojila
dve zlati kolajni. Jožica Šeško
in Tanja Gobec imata po eno
udeležbo na SP: prva tudi zla-
to kolajno, Gobčeva pa srebr-
no. Biserka Petak in Mira Gro-
belnik sta debitantki, a obe sta
že bili na mladinskem SP, na
katerem je Grobelnikova
osvojila bron.
Celjsko kegljanje na
SP
Na članskih svetovnih pr-
venstvih je doslej nastopilo 10
kegljavk, ki so osvojile 7 zla-
tih, 6 srebrnih in 3 bronaste
kolajne. Najboljše uvrstitve:
1. Magda Urh, Janja Marine
(dvojice, Dunaj 76), Metka
Lesjak (ekipno, Brno 82), Joži-
ca Šeško, Marika Kardinar
(ekipno, Budimpešta 88), Ma-
rika Kardinar, Sonja Mikac
(ekipno, Innsbruck 90).
2.	Eva Ludvik (ekipno,
Split 72), Magda Urh, Janja
Marine (ekipno, Dunaj 76),
Magda Urh (ekipno, Luzern
76), Tončka Pečovnik, Tanja
Gobec (ekipno, Ljubljana 82).
3.	Eva Ludvik (dvojice, Bol-
zano 70), Marika Kardinar,
Sonja Mikac (dvojice, Inns-
bruck 90).
4.	Marika Kardinar (kom-
binacija, Innsbruck 90).
5.	Eva Ludvik, Magda Urh
(ekipno, Eppelheim 74), Tonč-
ka Pečovnik (ekipno, Munchen
86), Sonja Mikac (posamezno,
Innsbruck 90).
6.	Janja Marine (ekipno,
Mangalia 80), Sonja Mikac
(kombinacija, Innsbruck 90).
7.	Eva Ludvik (ekipno, Bol-
zano 70), Magda Urh (posa-
mezno, Dunaj 76), Magda Urh,
Janja Marine (dvojice, Luzern
78).
8.	Eva Ludvik (posamezno,
Eppelheim 74), Tončka Pečov-
nik (dvojice, Munchen 86), Jo-
žica Šeško, Marika Kardinar
(dvojice, Budimpešta 88).
9.	Janja Marine (posamez-
no, Dunaj 76), Marika Kardi-
nar (posamezno, Innsbruck
90).
10. Janja Marine (dvojice,
MangaUa, 80).
V nedeljo in ponedeljek bo
ekipno tekmovanje moških,
v torek pa žensk. Slovenske
kegljavke bodo nastopile po
naslednjem razporedu: 8.10
-	Šeško, 9.00 - Grobelnik ali
Tkalčič, 10.40 - Urbane, 14.00
-	Gobec, 15.40 - Kardinar,
17.20 - Petak. Prvenstvo žen-
skih dvojic bo v petek, posa-
mična finala pa v soboto.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Jožica šeško
Mira Grobelnik
Ljuba Tkalčič
Tanja Gobec
Marika Kardinar
Biserka Petak
Svetovna elita pod konjiškimi koši
Danes bodo v Termah Zreče
kandidati za slovensko in hr-
vaško olimpijsko košarkarsko
reprezentanco začeli s pripra-
vami za nastop na kvalifika-
cijskem turnirju, ki bo sredi
junija v Španiji, obenem pa se
na konjiškem koncu tudi zače-
nja teden košarkarskih »vele«
dogodkov.
Za uvod bo od petka do ne-
delje na Rogli trenerski semi-
nar za vse strokovnjake, ki bo-
do v naslednji sezoni vodili
slovenske košarkarske prvoli-
gaše. S predavanji bodo sode-
lovali Mirko Novosel, Petar
Skansi, Slavko Tminič, Brane
Dežman, Zmago Sagadin, Ser-
gej Ravnikar in Iztok Rems.
Vrhunec bo seveda sreda,
20. maj, in prva uradna tekma
slovenske in hrvaške košar-
karske reprezentance, ki bo
v konjiški športni dvorani ob
19.30 uri. Za Slovenijo bodo
igrali Zdovc, Hauptman, Vil-
fan, Mirt, Daneu, Mičunovič,
Brodnik (branilci), Gole, To-
vornik, Gorenc, Horvat (krila),
Kotnik, Djurišič, Bačar in Ali-
begovič (centri), za Hrvaško
pa Petrovič, Perasovič, Cvije-
tičanin, Alanovič, Gregov
(branilci), Kukoč, Komazec,
Mršič, Naglic, Kelečevič (kri-
la), Rada, Vrankovič, Tabak,
Sobin in Šarlija (centri).
V predtekmi se bosta ob
17.30 uri pomerili selekciji
slovenske vlade in parlamen-
ta, med prekinitvami pa se bo-
do predstavili plesni pari sku-
pine Pingi iz Maribora, ki so
pred kratkim zmagali na sve-
tovnem pokalu, ter akrobatski
košarkarji Žabe iz Ljubljane.
Ž. Z.
HAN^rama
Nogomet
Slovenska liga
34. kolo: Publikum - Koper
1:0 (0:0), strelec: Pevnik; Ste-
klar - Rudar (V) 4:2 (3:0),
strelci: Neskič 2, ValeK, Zdovc
za domače, Goršek, Cvikl za
goste. 35. kolo: Rudar - Zagor-
je 2:0 (1:0), strelca: Goršek,
Muslimovič; Ljubljana - Pu-
blikum 3:0 (2:0), Gorica - Ste-
klar 1:0 (1:0). Vrstni red:
Olimpija 54, Maribor 52, Izola
46, Gorica 39, Naklo, Koper
38, Ljubljana 37, Mura. Svo-
boda 35, Slovan, Rudar (V),
Publikum 33, Steklar 32, Za-
gorje, Potrošnik, Primorje 30,
Nafta 28, Rudar (T) 26, Med-
vode 19, DomžalelS, Jadranl4.
II. slovenska liga
21. kolo: Kovinar - Dravinja
1:1 (1:1), strelec: Brezenšek; P.
Hmezad - Veržej 0:2 (0:1).
Vrstni red: Železničar 30, Dra-
vograd 28, Dravinja 26, Tur-
nišče 25, Korotan 24, P. Hme-
zad 22, Kovinar 21, SI. Gradec,
Pohorje, Veržej 20, Impol 18,
Pekre, Rače 16, Središče 8.
MNZ Celje
17. kolo: E. Šmartno - Kovi-
nar 7:0, Papirničar - Svoboda
1:1, CR Krško - Hrastnik 1:1.
Vrstni red: E. Šmartno 31, Pa-
pirničar 21, CR Krško 16,
Hrastnik, Kovinar 13, Svobo-
da 8.
Rokomet
Pokal Slovenije
Moški: polfinalni turnir
v Trbovljah - 1. kolo: P. Laško
-	Preddvor 36:15 (20:7), strel-
ci: Šafarič 7, Leve 6, Pungart-
nik 5, Novak, Jeršič, Franc,
Čater 4, Tomšič 2; Velenje
-	Rudar 20:18 (10:9), strelci:
Plaskan 5, Voglar 4, Šeško 3,
Čater, Ocvirk, Vrečar 2, Kre-
jan. Cvetko 1; 2. kolo: P. Laško
-Velenje 19:15 (11:10), strelci:
Leve 6, Pungartnik 5, Šafarič,
Šerbec, Novak 2, Jeršič, Čater
1 za P. Laško, Voglar 8, Ocvirk
3, Vrečar, Šeško 2 za Velenje;
Rudar - Preddvor 34:19
(20:11); 3. kolo: P. Laško - Ru-
dar 15:20 (7:11), strelci: Pun-
gartnik 4, Leve 3, Šafarič,
Franc, Čater 2, Lupše, Jeršič 1;
Velenje - Preddvor 38:23
(19:12), strelci: Čater 13, Kre-
jan 7, Plaskan, Ocvirk 5, Vre-
čar, Cvetko 3, German, Vogler
1.	Vrstni red: Rudar, P. Laško,
Velenje 4, Preddvor 0.
Ženske - četrtfinale: Krim
-	Žalec 29:25 (21:12), strelke:
V. Dolar 10, T. Dolar, Kline 4,
Kučera 3, Golob 2, Čmak, Pe-
tek 1.
Slovenska liga
Moški - 25. kolo: Kamnik
-	Eurodas 13:21 (7:7), strelci:
Novak 8, Vešligaj 6, Begovič 3,
Ocvirk 2, Leskovšek, Lubej 1.
Vrstni red pred zadnjim ko-
lom: Eurodas 41, Dobova 40,
Šešir 38, Krško 36, Grosuplje
28, Črnomelj 26, Ormož, Rade-
če 23, Krog 22, V. Nedelja,
Kamnik, Dol 18, Izola 10, Mo-
kerc 8.
BasebalI
Slovenska liga
5. kolo: Ježica - Celje 28:2.
Vrstni red: Golovec 10, Ježica,
Zajčki 6, Ježica ml. 4, Gunclje
2,	Celje, K. lisjaki 0.
Ribolov
Območna liga
1. kolo - Velenjsko jezero: 1.
Velenje, 2. Paka Šoštanj, 3.
Celje, 4. Šempeter, 5. Laško, 6.
Vogla j na Štore.
Šah
Žalec - memorial Franca
Lužnika in Ivana Otavnika:
Žagar 11, Cerikovič (oba Vel)
10, Kolobar, Primožič, Zalez-
nik (vsi Žal) 9.5.
Prvenstvo Celja: spomla-
danski del - moški: Sugros
ŠF?®RTNI
KOLEDAR
Petek, 15. 5.
Rokomet
Celje: Eurodas-Krško (26.
kolo I. moške lige, 18).
Sobota, 16. 5.
Balinanje
Velenje: Vegrad-RLV, Vele-
nje-Žalec (5. kolo območne li-
ge, obe 15.30)
BasebalI
Celje: Celje-K. lisjaki (7. ko-
lo slovenske lige, 16.)
Nogomet
štore: Kovinar-Papirničar,
Brežice: Svoboda-CR Krško,
Hrastnik: Hrastnik-E. Šmart-
no (18. kolo MNZ Celje, vse
16.30).
Rokomet
Trbovlje: Rudar-P. Laško
(prva polfinalna tekma pokala
16.5, Železnica, Zlatarna 15.J
Cinkarna 11.5, Žična 10.5
Zdr. dom 8, Kovinotehna 6.5.
Odbojka
Prvenstvo Celja: spomla-
danski del - moški, I. liga: Vi-
zura 14, Nivo 10, Kovinoteh-
na, Remont 8, Klima, Aero 6
LB 4, Kamen 0;
Ženske - I. liga: Old Girls 16
STŠ 14, GA Petan 10, Cetis
Klima 8, LB 6, Mes 4, Dobrm
2, Gala 0; U. liga: Triglav 16
Kovinotehna 14, SDK 10, Zdr
dom, Merx 8, III. OŠ 6, Carina
Gradiš 4, Intereuropa 0.
Nedelja, 17. 5.
Balinanje
Rogaška Slatina: območn(
prvenstvo dvojic, od 9. ure.
Judo
Koper: pregledna tekma, d
11. ure. Trst: mednarodni tur
nir za pionirje in mladince.
Nogomet
Celje: Publikum-Mariboi
Rogaška Slatina: Steklar-Ko
per, Naklo: Naklo-Rudar (3fi
kolo SNL)-Slovenske Konjice
Dravinja-Zelezničar, Dravo
grad: Dravograd-P. Hmeza*
(22. kolo II. SNL, vse 16.30).
Sreda, 20. 5.
Košarka
Slovenske Konjice: Sloveni
ja-Hrvaška (prijateljska tek
ma olimpijskih reprezentanc
19.30).
Nogomet
Ljubljana: Slovan-Publi
kum, Ljubljana-Steklar, Velf
nje: Rudar-Potrošnik (37. kol'
SNL, vse 16.30).
Rokomet
Celje: P. Laško-Rudar (p^*
vratna polfinalna tekma pok^
la Slovenije, 19).
S porazom med prvoligaše
Rokometašice Žalca so z vsemi desetimi zmagami osvojile 1. mesto v vzhodni slovenski ligi in
pred tednom dni v domači dvorani v boju za nasldv prvaka SRL izgubile z mlado ekipo
ljubljanske Olimpije, zmagovalcem zahodne skupine, z 21:24 (6:13). Gole so dosegle: Kline 9,
V. Dolar 5, Kučera 4, Golob 2, Petek 1. Obe ekipi bosta v prihodnji sezoni igrali med najboljšimi
slovenskimi ekipami, saj bo super liga razširjena na 12 ekip, ki bodo razdeljene v dve 6-članski
skupini. Končni vrstni red ženske SRL-vzhod: Žalec 20, Drava 13, Lisca 9, Krško-Senovo 7,
Branik ml. 6, Velenje ml. 5. na sliki članska ekipa RK Žalec: pomočnik trenerja Vlado Kline,
Brigita Petek, Barbara Jelen. Saša Šimek, Mateja Šimek, Laura Čmak, Tanja Pilih, Tanja Dolar,
trener Aleš Filipčič (stojijo), Sergeja Kline, Vanja Dolar, Franja Mohorko, Olga Kučera in Nina
Golob (čepijo, z leve).	Foto: TONE TAVČAR
Št.19 - 14. maj 1992
13
Cuk na olimpiado!
Celje je v petek dobilo prve-
ga športnika, ki je izpolnil
mednarodno normo za nastop
na igrah 25. olimpiade v Bar-
celoni. Podvig je na evropskem
prvenstvu v j udu uspel 2 9-let-
nemu Štefanu Čuku, ki je s 5.
mestom v lahki kategoriji do
65 kg dosegel največji uspeh
v kaneri.
»Po treh zaporednih zmagah
proti reprezentantom Grčije,
Španije in Andore sem v polfi-
nalnem dvoboju proti Franco-
zu Camparguju vodil, vendar
je domači judoist zmagal
z iponom. V borbi za 3. mesto
sem se pomeril z Netovom, ki
me je januarja premagal na
svetovnem pokalu v Pragi. To
je bil pravi dvoboj na vse ali
nič, v enem tveganih prijemov
pa me je Bolgar prehitel za de-
setinko sekunde in s kolajno ni
bilo nič,« je neposredno po vr-
nitvi svoj nastop komentiral
Cuk, ki ga je v Parizu glasno
bodrilo celotno vodstvo celj-
skega kluba Ivo Reya. Vsi dru-
gi slovenski reprezentanti,
med njimi tudi Marjan Fabjan,
so izpadli že v 1. kolu.
Golovec: EP
s korejskim
navdihom
Dvorana Golovec je bila dva
dni prizorišče 3. ekipnega
evropskega prvenstva v ETA
stilu starokorejske borilne
veščine taekwondo (v prevo-
du: bojevanje z rokami in no-
gami), ki bo v najbolj razširje-
ni A^F verziji v Barceloni
drugič zapored v demonstra-
cijskem programu olimpijskih
iger. Med več kot 100 tekmo-
valci iz šestih držav so imeli
v obeh konkurencah po priča-
kovanju največ uspeha Nizo-
zemci. Slovensko zastopstvo
so večinoma sestavljali tekmo-
valci iz Maribora (še pred tre-
mi leti so v svetovni vrh sodili
borci iz Zreč, kjer pa je taek-
wondo skoraj povsem zamrl),
bera pa so tri bronaste kolaj-
ne.
Foto: EDO EINSPIELER
Bencina trener
Publlkuma
v torek je prišlo do no-
ve zamenjave na nogo-
menti klopi Publikuma.
Zaradi slabih rezultatov
je vodstvo kluba odstavi-
lo Stanka Božičevica, no-
vi trener pa je Janko Ben-
čina, ki je pozimi zapustil
klub in odšel v Žalec.
Sprememba je tudi urad-
ni prihod Tomislava Pro-
sena, ki je postal tehnični
direktor. Žalski drugoii-
gaš se je zaradi nenadne-
ga odhoda Benčine znašel
v škripcih in v nedeljo bo
na klopi trener mladinske
ekipe Ciril Naprudnik, ki
nima ustrezne A licence,
vodstvo kluba pa je tudi
kaznovalo tri igralce.
Z. Z.
Mladinke Kladivarja na ekipno EP
Na ekipnem mladinskem državnem prvenstvu v atletiki
je v konkurenci osmih ženskih ekip zmagalo zastopstvo'
celjskega Kladivarja (na sliki), ki bo septembra v Torinu
nastopilo na finalu ekipnega evropskega prvenstva. Na
tovrstnem tekmovanju so Celjanke zadnjič nastopile pred
šestimi leti.
Rezultati: Mladinci - 100 m: 1. Rojšek 11.42, 200 m: 6.
Rojšek 24.38, 400m: 6. Švegler 53.49, 800m: 7. Pangerl
2:06.80, 1500m: 3. Kolar 4:21.38, 3000m: 1. Srebot
9:09.75, 5000m: 3. Mikeln 17:05.23,110m ovire: 2. Cankar
15.40, 400m ovire: 8. Bračič 63.28, 2000 zapreke: 2. Ste-
iner 6:15.83, višina: 10. Svet 175, daljava: 1. Cankar 696,
troskok: 3. Svet 12.62, krogla: 2. Stepišnik 14.15, disk: 5.
Stepišnik 34.64, 4 x 100 m: 2. Kladivar 45.91, 4 x 400 m: 5.
Kladivar 3:38.97, ekipno: 3. Kladivar; mladinke - 100m:
3. lenko 12.58, 200m: Matul 30.66, 400m: 2. Lenko 56.89,
800m: 4. Jurčak 2:24.31, 1500m: 1. Pungaršek 5:02.50,
3000m: 2. Šolar 11:04.44, lOOm ovire: 5. Bezjak 16.56,
400m ovire: 2. Kranjc 62.43, višina: 2. Valant 161,
daljava: 1. Bezjak 574, troskok: 3. Vilant 11.57, krogla: 4.
Žnideršič 9.98, disk: 6. Žnideršič 27.52,4 x 100 m: 2. Kladi-
var 49.70, 4x400m: 1. Kladivar 3:57.54, ekipno: 1. Kla-
divar.
UGODNA PRODAJA
V INDUSTRIJSKI
PRODAJALNI
od 15. 5.1992 do 15. 6.1992
POLEG 15% POPUSTA ZA GOTOVINSKO
PLAČILO VSEGA NAŠEGA BLAGA VAM
NUDIMO ŠE NASLEDNJE UGODNOSTI:
- brezplačna dostava do 100 km pri
nakupu DEMIT fasade \/ kompletu nad
150 m^
-	NOVO
LEPILO ZA PLOŠČICE tlmfix
maloprodajna cena kg 20,50 SLT
-	AKCIJSKA PRODAJA:
10 kom. VODNI SKUTER
cena za kom. 64.000 SLT - možnost plačila
s tremi čeki
INFORMACIJE:
Industrijska prodajalna TIM Laško
Telefon: 063/731-123 Int. 218
Um - vaš partner pri varčevanju z energijo, irotfo...
BARVNI TV "GORENJE" FINE LINE	47.777,00 SLT-
PRALNI STROJI "GORENJE" 060	51.091,00 SLT
VRTALNI STROJI "ISKRA" VN 508T	9.282,00 SLT
BETONSKI MEŠALCI "LIV" 120 I	32.369,00 SLT
OPEKA "MODUL" 6/1 KRjŽEVCI	30,90 SLT
MALTIT ANHOVO - VRECA.	349,00 SLT ,
KERAMIČNE PLOSCICE - ZE OD	277,00 SLT/m
ZA VSAK GOTOVINSKI NAKOP V VREDNOSTI NAD 6.000 SU
KUPCEM, KI PLAČAIO PO PREDRAČUNU IN PREDLOŽIJO
5. IZVOD VIRMANA ODOBRAViO ŠE 10% POPUST!
VSE BLAGO PA J^ SEVEDA MOŽNO KUPIJI
TUDI NA POTROŠNIŠKO POSOJILO ALI NA CEKE
POD IZREDNO UGODNIMI POGOJI lil
št. 19 - 14. maj 1992
14
O identifikaciji radijske postaje
Zaradi tržne logilie in lionliurence se raznolilfost med radljsliimi postajami
izgublja
Zaradi dveh \'zrokov sem
zadnje čase spet začel temelji-
teje razmišljati o identifikaciji
radijske postaje. Najprej sem
intenzivno prisluškoval Mur-
skemu valu, nato pa čez vi-
kend naravnaval sprejemnik
na več postaj na celjskem sliš-
nostnem območju.
V primerjavi z Murskim va-
lom ima naš radijski program
bistveno večji komercialni
imidž, ki se ne kaže zgolj v go-
stoti reklam oziroma reklam-
nih spotov, ampak temu imid-
žu služi tudi radijska kontakt-
nost - posebne kontaktne od-
daje, ki smo jih leta 1990 raz-
vili v tako imenovane Mavrice,
ponujene v programskem loku
med 11. in 13. uro. Kljub moč-
nemu komercialnemu imidžu
našega radia, ne zaostajamo
v skrbi za radijsko avtentič-
nost, čeprav imamo na Celj-
skem manjše možnosti za ra-
dijsko avtohtonost, kot jo ra-
dij cem Murskega vala daje
slovenski »prakanton o dobrih
ljudeh« - Prekmurje.
Za Murski val velja, da je
priljubljen in avtentičen radio,
ki ima svojo identiteto, da ne-
guje vse radijske novinarske
zvrsti in, da je vpet v aktualna
dogajanja Prekmurja. Poleg
tega podreja svoj glasbeni
imidž panonskemu glasbene-
mu melosu. Je pa po mnenju
vodilnih ljudi še vedno prema-
lo profiten, da bi ob treh ured-
ništvih, madžarskima radij-
skem in časopisnem ter ob slo-
venskem Vestnikovem, mogel
zaživeti samostojno dohod-
kovno življenje.
Glede moje druge, v uvodu
omenjene izkušnje, pa naj po-
vem, da sem bil pravzaprav
presenečen, saj sem pri treh
radijskih postajah, ki jih do-
bro slišimo v Celju, doživel ne-
kaj podobnega kot »srečanje
s samim seboj« - namreč s po-
dobnim programom, kot ga
ponuja tudi naša radijska po-
staja: neposredno javljanje iz
neke trgovske hiše z nagrada-
mi za poslušalce in izbiranje
številk za melodijo po lastnem
okusu.
Ponuja se torej razlaga, da
radijska reklama razbija ra-
dijsko identiteto, zaradi kate-
re so poslušalci izrazito lojalni
do svoje lokalne radijske po-
staje. To pa so izkušnje, ki so
jih v svojem razvoju doživele
vse zahodne komercialne ra-
dijske postaje: zaradi vse večje
komercializacije, internaci-
onalizacije s satelitskimi pre-
nosi in multimedialnosti, se
kriza identitete nadaljuje in
poglablja. Po Johnu Keanu
(Mediji in demokracija) je mo-
del javnih medijev vse od na-
stanka bolehal za to krizo za-
radi nerešenega vprašanja fi-
nanciranja.
Po fazi izrednega razmaha
konkurenčnosti med radijski-
mi postajami se je zgodilo, da
so raznolikosti med njimi za-
čele izginjati, ker so se začele
vse bolj podrejati reklamnim
agentom v borbi za dohodek,
prof it, skratka: vse so začele
ciljati v isto ciljno skupino po-
slušalcev.
Komercializacija radijskih
medijev je na pohodu tudi pri
nas, pri tem pa z naročnino in
državno podporo podprti slo-
venski javni radio - RTV Slo-
venija še lahko maha z zasta-
vo, »da ves čas obvešča vse lju-
di« in ne priznava neizmerne
možnosti »naravnega monopo-
la« nad spektrom frekvenc
v mejah določene nacionalne
države.
Vse druge radijske postaje,
zlasti lokalne in regionalne,
smo bolj ali manj komercialne
postaje, ki sicer lovimo ravno-
težje med javnim in komerci-
alnim, pri čemer je vprašanje,
kaj tvori »dober« in »kvalite-
ten« medij kontroverzno vpra-
šanje, kot je po mnenju svetov-
no znanih radijskih direktor-
jev ta čas radijski rating - po-
slušanost nepredvidljiva stvar.
Vsak ima seveda svoj občutek,
tako za kvaliteto kot posluša-
nost, pa tu in tam kakšno ana-
lizo, ampak neizprosno dej-
stvo je, da si vsaka radijska
postaja v konkurenčnem boju
z ostalimi in z drugimi mediji
prizadeva odrezati čim večji
komercialni kos tržne pogače,
pri čemer je v stalnem strahu
zaradi izgube lastne identite-
te. Ve se, da je vse manj časa za
novinarske radijske eksperi-
mente, kajti tržni diktat je vse
hitrejši, intenzivnejši in trši.
Tudi domače radijske loge
in dobrave vse bolj prevzema
spretna - tržno usmerjena de-
finicija modela javnih medi-
jev, da »vsakdo, ki v skladu
z zakoni kake države zagotav-
lja kako storitev, ki jo javnost
želi, in si njeno ceno lahko pri-
vošči, zagotavlja javno stori-
tev«. S prejšnjo definicijo
v skladu je namreč mnenje trž-
nih medijskih liberalcev, ki
domnevajo, da so občinstva
suvereni potrošniki in da je
edini uspešni kazalec kvalitete
njihov vzorec izbire, to je stop-
nja popularnosti časopisov,
radijskih in TV programov.
Kdor ignorira takšno protržno
retoriko kvalitete je naiven.
Zato je vprašanje, kako zadr-
žati vsebinsko identifikacijo
radijske postaje in lojalnost
poslušalcev, izjemno zahtevno
in terja od radij cev vsakodne-
ven ustvarjalen in predvsem
inventiven pristop.
MITJA UMNIK
KUMARICE
Žulji naši
vsalfdanji
Kaj žuli malega človeka
Vprašanja volilne zako-
nodaje prav gotovo ne. Tu-
di nova občinska organizi-
ranost in regionalizacija
sta zaenkrat še premalo
otipljivi, da bi jima posve-
čal pozornost. Še manj ga
brigajo parlamentarne in
strankarske zdrahe. Žulijo
pa ga ceste, parkirišča, ne-
urejena stanovanja, golobi
v mestu... stvari, ki jih do-
življa sleherni dan in nepo-
sredno vplivajo na njegovo
vsakdanje bivanje. Takšen
poduk je iz vprašanj naših
poslušalcev v torkovi do-
poldanski oddaji lahko
povzel tudi celjski župan,
gospod Anton Roječ. Časa
je bilo kar premalo, da bi
lahko odgovoril na številna
takšna in podobna vpra-
šanja.
Seveda ni župan tisti, ki
bi lahko reševal takšne po-
samezne primere ali našel
odgovore na vsa vprašanja.
Ko smo na novo zastavljali
naše torkovo dopoldne,
smo najprej imeli v mislih
predvsem to, da bi poslu-
šalcem omogočili neposre-
den stik z najodgovornejši-
mi ljudmi na najrazličnej-
ših področjih našega skup-
nega življenja in dela. Po-
kazalo pa se je, da je stik
prav tako ali pa še bolj ko-
risten za tistega, ki v našem
studiu odgovarja. V proce-
durah visoke politike člo-
vek kaj hitro izgubi stik
z banalnimi malenkostmi
vsakodnevnega življenja in
tudi takšna oddaja je pri-
ložnost za osvežitev spo-
mina.
Zato upamo, da bodo
torkove oddaje služile
v korist boljšega življenja.
SKRATKI
Naši zunanji sodelavci, torej
tisti »brez ključa« so kamne, ki
so jih prej metali v okna, sedaj
zamenjali za čudovit gumb. Ko
pritisnejo nanj, se jim po čudežu
odprejo velika vrata, ki jih vodi-
jo v skrivnostne votline naše hi-
še... Ker pa so posredovalci med
pritiskom na gumb in pravljici
po modelu »Sezam, odpri se« na
ši tehniki - ki so včasih tudi sla^
be volje - se vse skupaj vedni
vendarle ne izteče take
gladko...
Škratki ne vedo, kaj bi z infor
macijo, da so v nekaterih cvetlic
nih posodah pognale prave prav
ca te gobe. Ne ve se še, ali gre Zi
užitne, ali neužitne. Bog ne daj
da bi šlo celo za strupene!
Tehnični urednik NT Franji
Bogadi se je izjemno angažira
pri ribiškem pikniku ob Šmar
tinskem jezeru. Škratki upajo
da se bo poslej bolj spravljal m
ribe kot nanje. Za asistenta mi
bo Robi Gorjanc, če ga bo dragi
seveda pustila...!? Sicer pa ji
Robija mogoče videti vsak dai
na zelenem biciklu, s katerim si
prevaža na relaciji KS Hudinji
in KS Center Celje
Urednica Nada Kumer inten-
zivno oblikuje radijsko novinar
ska jedro, razmišlja o poživitv
programa (baje je spet preveč re
sen), izdaja navodila tržni služb
in spikerjem in se ukvarja ši
z drugimi, za RC škrate nečedni
mi posli, v prostem času me(
službenim časom pa tudi kaj po
moderira. Pa ni čudno, če se tud
odg. urednik Mitja Umnik kda
spozabi z napovedovanjem
Škratki se dostikrat sploh n
znajdejo.
Sreda bo športno obarvana
Prihodnjo sredo bomo radijski program podaljšali do predvi-
doma 21. ure, na svoj račim pa bodo prišli predvsem ljubitelji
športa. Iz dvorane Golovec bomo namreč neposredno prenašali
drugi polčas povratne tekme polfinala rokometnega pokala P.
Laško - Rudar, naša ekipa pa bo tudi v Slovenskih Konjicah na
prijateljski košarkarski tekmi olimpijskih reprezentanc Slove-
nije in Hrvaške. V športno sredo Radia Celja bomo uvrstili tudi
poročila s kegljaškega SP v Bratislavi, nogometnih tekem 37.
kola slovenske lige ter druge športno obarvane prispevke.
Vprašajte Romana Matka
Torkova dopoldanska oddaja je s celjskim županom Antonom
Rojcem uspešno štartala. Naslednji gost v našem studiu pa bo
predsednik laškega izvršnega sveta Roman Matek. V torek, 19.
maja, med 9. in 10. uro bo gospod Matek odgovarjal neposredno
na vprašanja poslušalcev.
Zato ne odlašajte - vprašajte!
Ob tem vas vabimo tudi, da nam pišete in predlagate, kateri
gost ali katera tema bi bila še zanimiva za vas, poslušalce. Če
nimate telefona pa lahko zastavite vprašanje v pismu.
REVIZIJA RUMENEGA CE
5000 DEIVI dO mavrice
Ne glede na to, da je vsak
teden iz različnih umazanih
nagibov zaštihan kakšen mo-
del, ki pač izpade iz konteksta
medmafijskih bojev oz. je re-
zultat le-teh, bodo kronisti
najnovejše zgodovine teroriz-
ma v Celju poglavje o bomba-
ških procesih zagotovo priče-
njali z Majolko kot prvo posta-
jo nevarno izgubljenih kovč-
kov. Zgolj preventivna akcija
policistov, pirotehnikov in
hrabrih očividcev je pravšnji
razlog, da si nekdo prisluži
Oskarja za domišljijo. Morda
kar kompletna dopoldanska
ekipa natakarjev. Nagradi bi
se reklo »Anjin kovček«, pode-
ljevalo pa bi jo Združenje vi-
deopiratov - oddelek za doma-
če thrilerje.
Nekoliko bolj mavrično jo je
odnesla neka pojoča stevarde-
sa, ki naj bi jo med prvomaj-
skimi nageljni zmasiral mla-
doletni skinhead. Glavokožca
je sicer potem korektno pre-
barval njen spremljevalec, za-
varovalni agent. Vendar je di-
rekcija skinheadov v Rume-
nem CE vest demantirala,
pravzaprav ni prevzela odgo-
vornosti za omenjeno akcijo.
Na vprašanje, če bi ta obrita
organizacija prebutala kakš-
nega občinskega, odbornika za
5000 DEM, je njen tiskovni
predstavnik Robi vehementno
zamahnil s slušalko. Ne.
Celje je po tej plati še vedno
oaza miru. V Ljubljani in Ma-
riboru poslance neprimerno
bolj tepejo. Nekateri to tudi
zašpecajo policiji, drugi pa ne,
ker jih je strah, da bo policija
odkrila, da lažejo ali pa so celo
mazohisti. Odkar je Mileta Še-
tinca ponoči zbudila molotov-
ka je moderno biti politična
žrtev. Tega se najbrž zavedajo
tudi tisti strankarski sinovi, ki
jim pada reiting.
Domači politični terorizem
je še v povojih. Miha Brejc in
njegovi fantje tudi brez hono-
rarcev obvladujuejo sceno. Ta-
ko je primer Šetinc še vedno
v fazi preiskave. Po mojih po-
datkih je glavni osumljenec
znan slovenski zeliščar. No,
v nekaterih thrilerjih iščejo
storilca vse do konca filma,
gledalec ne ve, kdo to je, če-
prav je osumljencev kar nekaj,
na koncu pa se izkaže, da je
grešnik nekdo, ki se do t. i
razkritja v filmu sploh ni pojS'
vil. Ali pa je ves čas nosi
masko.
5000 DEM ni drobiž. Taki
se je na koncu oddaje, žal pre-
pozno, oglasil mladenič in ton
skega tehnika povprašal, kog^
je treba prebutati za ta denat
Če bi mene, bi vsaj vedel, koH
ko sem vreden. In če bi po teli
še za isto vsoto sesul gospodi
soimenjaka, bi bil že kar pO
čaščen.
Torej, kandidati za nagrada
»Anjin kovček 92« bodo vsi, ^
najkasneje do Božiča prijavif'
kakšno podtaknjeno bombo
Ta seveda ne sme biti pravB
Slovesna podelitev bo zveč^
v Majolki, stregla pa bo dopo^'
danska ekipa genijev.
«
e
oa I
i) \
■v. i
FOTOLIK - Muzejski trg 8
tel. 063/27221
FOTOGRAFIRANJE: ateljejska fotografija, komercialna fotografija, repro-
dukcija, reportaža, reklamni diapozitivi, storitve za amaterje
TISKANJE: prospekti, brošure, poslovni obrazci, formularji, eno in več-
barvne tiskovine, etikete, letaki in offset lepaki, knjige, sitotisk, knjigovez-
nica, NO-neskon obrazci
PRODAJA: fotografski material, potrebščine in fotoaparati. Proizvodnja
razglednic, značk, obeskov za ključe in leporel ter albumov.
Fotollk - generalni pokrovitelj »Foto llfea«
»Foto life« ponovno v Novem tedniku
Dragi bralci in drage bralke v NT RC tudi
letos nadaljujemo z akcijo »Foto life«, ki je
lani naletela med bralci fotografi na velik
odmev. Zato smo šli pri načrtovanju letošnje
akcije še korak naprej, saj akcijo širimo tudi
v naš novi barvni mesečnik »Tednikova peti-
ca«. Nagradni sklad bo temu primerno boga-
tejši.
Vsak teden bomo nagradili po eno fotogra-
fijo, ki bo objavljena v Novem tedniku. Avtor
bo dobil barvni film, brezplačno razvijanje
enega filma in 36 fotografij. Izbrali bomo tudi
fotografijo meseca, ki bo objavljena v tedni-
kovipetici in primerno nagrajena. Ob zaključ-
ku akcije bomo izbrali fotografijo leta. Zma-
govalec bo prejel fotoaparat svetovno priz-
nanega proizvajalca, poleg tega bomo pode-
lili še devet fotografskih paketov preseneče-
nja. Tako kot lani bomo tudi letos pripravili
razstavo najuspešnejših fotografij in fotograf-
ski happening, kjer bodo lahko izbranci foto-
grafirali. Kaj in kako naj ostane skrivnost,
vsekakor ne bodo razočarani.
In kaj pričakujemo od vas dragi fotografi in
fotografinje? Tema letošnje akcije je »Življe-
nje mojega kraja«, kar je hkrati prispevek NT
in RC k vseslovenski akciji »Leto turizma.«
Posnetki naj bi prikazovali življenje krajev.
ulic, mest prebivalcev, krajino, floro in fauno,
eksterierje in interierje, v vseh letnih časih.
Ocenjevala se bo originalnost posnetka, teh-
nična dovršenost, celotni estetski izgled in
turistična zanimivost V žiriji, ki bo ocenjevala
posnetke bodo: Mole Gabriel-Fotolik Celje,
Vojko Rizmal-Foto Rizmal in Edo Einspieler
NT&RC.
Želimo vam veliko uspeha in dobre foto-
grafije in ne »pozabite, da je tema letošnje
akcije izključno »Življenje mojega kraja.«

etcea.
POTORIZmOL
Kardeljeva 20
63 310 Žalec
Tel./fax: 063/713-970
063/711-256
-	FOTOGRAFIJA ZA DOKUMENTE: že v 5.
minutah (popusat za učence, študente, družine)
-	ATELJE
-	KOMERCIALNA FOTOGRAFIJA (povečave do
1 m X 2m)
-	FOTO VIZITKE
-	TRGOVINA S FOTOMATERIALOM
ZA VSE VAŠE FOTOGRAFSKE POTREBE
POSKRBI »FOTO RIZMAL«
POKROVITELJ »FOTO LIFEA«
Št. 19- 14. maj 1992
15
Zloraba imena
Pavle Križnik
v 18. številki Novega
tednika smo med Odmevi
objavili pismo bralcev Iz-
najdljivost direktorja Ko-
munale II., ki je bilo podpi-
sano z imenom Pavla Kiiž-
nik-Obu. Bralcem sporoča-
mo, da je bilo ime gospe
Križnikove zlorabljeno.
Prava Pavla Križnik-Obu
nas je po objavi poklicala
in nam povedala, da ni na-
pisala tega pisma ter da tu-
di nima samo hčere in sina
temveč dve hčeri in sina.
Ker smo že pred objavo
preverjali obstoj osebe
z imenom Pavla Križnik-
Obu v Celju, lahko zatrdi-
mo, da dveh oseb s tem
imenom ni in si je torej
brezvestni avtor, ki v pi-
smu govori o svoji pošteno-
sti, sposodil njeno ime. Na-
mesto človeka, ki ne pre-
more toliko osebnega do-
stojanstva in minimalne
poštenosti, da bi pismo
podpisal s svojim imenom,
se gospe Križnikovi opra-
vičujemo v uredništvu.
PREJELI
SEO
Odgovorno do
mladih
Zadnje čase pozorno opazu-
jem, kaj se v teh vse prej kot
prijaznih časih dogaja z mla-
dimi. Vse več je videti tavajo-
če, brezvoljne in potrte mladi-
ne. Iz dneva v dan pa je mogo-
če slišati tudi nove primere, ki
jih mladi počno, najbrž v naj-
globlji stiski, obupu ali nemo-
či, kot so samomori, umori,
posilstva in mamila, če našte-
jem samo najbolj ekstremne
primere. Zatiskati si oči pred
vsem tem pod pretvezo, da gre
za sodobne civilizacijske izpa-
de in stranpoti, je milo rečeno
neodgovorno.
Osebno menim, da mora
vsaka državna oblast, kakor
tudi ustrezne paradržavne in-
stitucije na take probleme za-
dovoljivo odreagirati, navse-
zadnje je mladina zrcalo druž-
be, kakršna je. Zato dajem po-
budo, da ustrezni zakonodajni
organ občine obravnava tudi
problematiko mladih. Predla-
gam, da tudi izvršni svet v ok-
viru obstoječih upravnih orga-
nov odpre urad za mladino, ki
se bo ukvarjal s specifičnimi
vprašanji in problemi mladih
ter koordiniral delo za to pri-
stmnih organov.
Ze res, da problemi mladih
niso nič drugačni od proble-
mov in interesov družbe nas-
ploh, so pa gotovo vredni po-
sebne pozornosti. Zato priča-
kujem ustrezen odziv vašega
organa. Svojo pobudo naslav-
ljam neposredno na državne
organe v občini, ker ne želim,
da bi dobila kakšnokoli stran-
karsko obarvanost, saj so ome-
njeni problemi preobčutljivi,
da bi jih prepuščali prestižu
teh ali drugih političnih barv.
JOŽE ARTNAK,
občina Šentjur
Slovenija
- članica
»neuvrščenih«?
Ne, hvala!
Veliko upravičenega raz-
burjenja povzroča gornji na-
slov, ki pa ima na žalost kar
nekaj resnice. Pred kratkim pa
je bilo celo uradno objavljeno,
da namerava Slovenija skupaj
s Hrvaško zaprositi za član-
stvo v druščini, za katero smo
vsi mislili na Dan osamosvoji-
tve, da je to pač nesrečna pre-
teklost.
Zanimivo je, da se naš »turi-
stični« zunanji minister dr.
Rupel nahaja blizu Balija, kjer
naj bi bilo prihodnje zasedanje
teh »neuvrščenih«. Verjetno je
že tudi sklenil z njimi kakšne
kupčije. Več kot očitno je, da
se začenja novo poglavje RE-
balkanizacije slovenske zima-
nje politike. Včlanjenje Slove-
nije v društvo »neuvrščenih« je
le prva faza. Kako je to mogo-
če? Na tem mestu je premalo
prostora, da bi navajal vsaj
delček fenomena »neuvrščeno-
sti« iz naše polpretekle zgodo-
vine (vse neumnosti g.Broza,
ki jih je prirejal raznimi dikta-
torji, teroristi in drugimi na
naš račun). Ali se sedaj to po-
navlja? Svetovne polarizacije
je konec, zato mi ni jasno, ka-
ko je mogoče, da se vse to do-
gaja, kdo vse to vodi? Kaj je
z nami Slovenci, da to dopu-
stimo, kje je parlamentarna
komisija za zunanjo politiko?
Ali so bile junijske žrtve za-
stonj? Kdaj se bo nehalo »kol-
cati« g. Kučanu po bivši Jugo-
slaviji, dr. Drnovšku pa po Be-
ogradu? Očitno se vse obrača
nazaj - zato bo potrebno zau-
staviti - preprečiti predvsem
neobalkanizacijo Slovenije in
ne - desnice!
GREGOR URANIČ
SNS ZA ŠTAJERSKO
S kolesom
v Galicijo
Sem dolgoletni naročnik
Novega tednika in m z vese-
ljem tudi prebiram. Časopis je
vedno boljši. Pravo preseneče-
nje pa je nova mesečna priloga
Tednikova petica, katere vse-
bina je pestra in je škoda vsa-
kega izpuščenega stavka. Za
pravo presenečenje je poskrbel
tudi vaš fotoreporter Edi Mas-
nec, ki je v zadnji Tednikovi
petici, pod gornjim naslovom
tako izčrpno in natančno po-
slikal panoramo našega mir-
nega kraja, za kar smo njemu
in vam hvaležni vsi Galičani.
Tisti, ki časopisa nimajo naro-
čenega, so si ga sposodih od
soseda.
Res je lepa naša Galicija.
Lepa in še slovesna povrhu bo
tudi v nedeljo, 21. junija, ko bo
naš kraj obiskal mariborski
ordinarij škof gospod dr-
. Franc Kramberger, ki nam bo
blagoslovil 2 bronasta zvono-
va v teži 1.100 in 700 kg, izde-
lal pa ju je žalski Feralit. Ta
praznik bomo slovesno prosla-
vili. Na to slavje vabimo tudi
vse okoliške prebivalce, gasil-
ci, turistično društvo in še kdo
pa bodo poskrbeli, da ne boste
ne žejni in ne lačni.
Kdor želi, se lahko po lepi
asfaltni cesti poda v dober ki-
lometer oddaljeno idilično vas
Zavrh pri Galiciji do gostišča
Pri Janezu, ki ga je pred krat-
kim odprla prijazna gostilni-
čarka Marija Potočnik in kjer
ste vedno prijazno, solidno in
poceni postrežem. Svetujem
vsakemu obiskovalcu, naj ne
pozabi obiskati naše lepe in
mirne Galicije in da ne pozabi
stopiti do Zavrha. V centru va-
si je lep gasilski dom, urejena
avtobusna postaja in navse-
zadnje še prijazno gostišče Pri
Janezu, ki je odprto vsak dan.
Škoda je le, da na križišču,
kjer so pritrjeni kažipoti za
Hramše, Galicijo, Šmartno
v Rožni dolini in Zavrh, še ni
reklamne table za zgoraj ome-
njeno gostišče.
JOŽE PODVRŠNIK, Galicija
Goljufi med
iskalci pomoči
To je dognal naš savinjski
šofer. V njegov kraj so prišli
prosit za najrazličnejšo po-
moč: obleka, obutev, denar,
seveda z lažnimi potrdili. Po-
udarjali so, da naj bodo daro-
vani predmeti kar najbolje
ohranjeni. Nabrali so za poln
kombi.
Taisti šofer si je napisal re-
gistrsko številko in vse odten-
ke barv kombija. Kombi je
spremljal - imel je vožnjo
v nek kraj na Hrvaškem. Kom-
bi se je večkrat ustavil, kjer so
srednje stari moški in ženske
spet kaj dodali. V Ptuju so se
ustavili, okrepčali, nato pa na-
ravnost v Čakovec. Tam so
v kratkem času postavili velik
šotor in razstavili vse v Slove-
niji naprošeno.
Glasno, kakor imajo tam do-
li navado, so ponujali skoraj
nove predmete po dokaj viso-
kih cenah v markah.
Mladi šofer je tekel na mili-
co. Najprej ga niti poslušali
niso, potem pa je zagrozil, da
bo poklical notranje ministr-
stvo. Takrat pa so vzeli zares.
Vprašali so ga, v katerih krajih
v Sloveniji so »nabirali«. On
pa jih je naplahtal, da je kom-
bi vseskozi sledil, da je javil
uredništvu »Večera« in vsem
postajam policije in da lahko
iz tega pride velika afera.
Skoraj vse so aretirali, dva,
trije so pobegnili, šofer pa je
moral pokazati osebno legiti-
macijo. Kaj so storili z areti-
ranci ne ve, kakor tudi ne, kaj
so naredili z nabranim
blagom.
Zato, državljani, bodite po-
zorni. Vse, kar mislite oddati,
darovati, nesite na krajevni ali
pa na občinski Rdeči križ.
DRAGO KUMER,
Gotovlje
izmenjava
vzgojiteljic
Grevenbroich
- Celje
z mestom Grevenbroich
v Nemčiji imamo Celjani že
nekaj časa prijateljske in tudi
poslovne stike. In ker se te vezi
še razpletajo in poglabljajo,
sem bila kot vzgojiteljica iz
vrtca Anice Čemejeve, na po-
budo g. Silvestra Drevenška
povabljena, da se pridružim
potovanju v Nemčijo, kjer bom
lahko spoznala zahodno
evropski utrip življenja, pred-
vsem pa utrip živahnosti, po-
dobnosti in razlik, v enem iz-
med vrtcev v mestu Greven-
broich. Tako sem bila pred-
hodnica izmenjave obiskov
vzgojiteljic med Nemčijo in
Slovenijo - Celjem.
Naša gospa ravnateljica Ana
Četkovič-Vodovnik se je z go-
sti iz Grevenbroicha že v me-
secu marcu odgovorila za iz-
menjavo izkušenj in dela med
vzgojiteljicami iz Nemčije in
Slovenije. In sicer nas bo nekaj
vzgojiteljic iz Celja meseca
septembra odpotovalo v Gre-
venbroich za približno teden
dni. Tam se bomo vključile
v delo vrtcev, oziroma se pove-
zale s tamkajšnjimi vzgojite-
ljicami. Za tem bodo vzgojite-
ljice iz Grevenbroicha prišle
v naše vrtce in delale z nami.
Tako si bomo izmenjale izkuš-
Nadaljevanje na 18. strani
Avtorjem
pisem!
Objavljamo samo pi-
sma znanih avtorjev - pi-
smo mora biti podpisano
s polnim imenom, priim-
kom in naslovom, če ima-
te telefon, pripišite še
njegovo številko, da vas
l^ko po potrebi pokliče-
mo. Za vsebino v celoti
odgovarja avtor.
Obseg je omejen na 45
tipkaniJi vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
skrajšali. Pri tem bomo
poskrbeli, da vsebina ne
bo okrnjena. Uredništvo
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA p.o.
ŽALEC
ODLIČNO
OBRESTOVANO ZAUPANJE
Obrestne mere v MAJU:
-	56% letna obrestna mera za
hranilne vloge na vpogled (3,84
mesečno)
-	88,8% letna obrestna mera za
depozite nad 30 dni (5,54 mesečno)
-	94,3% letna obrestna mera za
depozite nad 90 dni (5,79 mesečno)
Za hranilne vloge jamči DRŽAVA SLOVENIJA!
In ne pozabite, kako si lahko olajšate nakup:
Z BLAGOVNO DENARNO KARTICO HKS
Informacije:
Žalec, Hmeljarska 3, tel. 063/714-251
Celje, Miklošičeva 7, tel. 063/24-120
§t.l9- 14.maj 1992
»Časopis je tvegan
in zafricantslfi posel!«
Tako pravi Denis Kuljiš, glavni In odgovorni urednik naiboU nakladnega hrvaškega tednika Globus
Vojna na Hrvaškem je
povzročila številne žrtve.
Tisoče človeških, miljarde
dolarjev materialnih, stoti-
soče beguncev. Kot v vsaki
vojni, so tudi v tej nekateri
videli svojo priložnost, voj-
nih dobičkarjev ni mogoče
iztrebiti. Vojna pa je imela
tudi take, za katere ne velja
ne pr\'o ne drugo.
Zagrebški tednik Globus
je časopis, ki za razliko od
drugih, tudi bolj znanih hr-
vaških časopisov in časni-
kov, ni propadel ali prišel
na rob preživetja. Kako so
se uspeli obdržati in napre-
dovati na neusmiljenem
časopisnem tržišču, pripo-
veduje glavni in odgovorni
urednik Denis Kuljiš.
Globus je neke \Tste fe-
nomen. Brez osebne tradi-
cije je v letu in pol postal
časopis z največjo naklado
na Hr\'aškem.
Samo na prvi pogled ni-
mamo nobene tradicije.
Toda ljudje, ki smo se zbra-
li, da naredimo ta časopis,
delamo skupaj že dvajset
let. Ta ekipa je, z majhnimi
spremembami, delala Po-
let, potem Start, ko je bil
najbolj nakladen časopis
v bivši Jugoslaviji (več kot
200 tisoč izvodov). Potem
smo spoznali, da se v dr-
žavni režiji ne da ničesar
več narediti, zato smo po-
iskali privatne investitorje,
ki so vložili denar za neod-
visni časopis. Mislim, da
smo v časopisu zbrali naj-
boljše ljudi, ki so trenutno
na zagrebškem, pa tudi na
hrvaškem tržišču novinar-
ske delovne sile.
Kaj je razlog, da je Glo-
bus dobil tako široko pu-
bliko, na drugi strani pa
propadajo časopisi, ki so
bili institucije, kot na pri-
mer Start, pred bankrotom
je tudi Vjesnik.
Problem je zelo enosta-
ven, kajti v okoliščinah ne-
privatiziranega gospodar-
stva ni mogoče uspešno de-
lati. Državni časopisi so
propadli, ne samo na Hrva-
škem. Imeli smo to pred-
nost, da Globus ni niti
v javni niti v državni lasti
in da lahko zato veliko bolj
svobodno pišemo in tudi
veliko bolj poslovno dela-
mo. Naš uspeh temelji na
tem, da smo bili najhitrejši
in da smo na začetku, ko
smo bili še majhni, najmanj
jedli in najbolj delali. To je
zelo enostavno.
Globus deluje resno, pa
tudi senzacionalistično.
Kako je to mogoče uskla-
diti?
Ko smo začeli ustanav-
ljati časopis, smo imeli
v mislih, da bi bil najbolj
podoben Startu, ukvarjal
naj bi se s širšimi družbeni-
mi fenomeni, kulturo, me-
diji in tako naprej. Potem
se je zgodila vojna in veči-
no ljudi ni zanimalo nič
drugega kot politika. Zato
smo se hitro preusmerili.
Kar zadeva senzacionali-
stično podobo, to je naš
trik: dolge in dolgočasne
tekste, ki jih objavljamo in
ki jih tudi sam komaj pre-
berem, opremljamo tako,
kot da gre za tabloid, kot
da gre za Bild. Mislim, da
nikjer v svetu ni primera
takšnega časopisa.
Veliko najbrž pri tem po-
maga kompjutrska tehno-
logija.
Zelo smo se trudili, da jo
čim prej osvojimo. To smo
storili z zelo skromnimi
tehničnimi sredstvi, z ne-
profesionalnimi »mašina-
mi«, nekatere smo celo iz-
delali doma. Šele v zadnjih
nekaj tednih smo komple-
tirali minimalno opremo
v Mackintoshu. V povezo-
vanju resnih tekstov in
senzacionalnih naslovov
smo v začetku šli na »kri-
žanje«: maksimalno smo se
oprli na Vjesnik v pripravi
masovnega sloga, samega
teksta, in opremljali v naši
redakciji pri nas. Tega prav
tako nihče na svetu ne dela.
Gre za kombinacijo malega
in velikega, za pravzaprav
zelo originalno razmi-
šljanje.
Kako si pri vas zamišlja-
te koncept neodvisnosti?
V kakšnem odnosu ste do
oblasti? Zdi se mi, da je
Globus bil v pravem času
dovolj protisrbski, pa
hkrati tudi ne preveč hr-
vaški.
Mi smo neodvisni po na-
ravi stvari, ker »imamo sa-
mi sebe«. To je ključni po-
goj neodvisnosti. Ne verja-
mem v neodvisnost, ki ne
temelji na ekonomski ne-
odvisnosti. Ne morete biti
neodvisni v glavi, pri tem
pa vam plačo daje država,
kako javno podjetje ali ne
vem kdo. Vsi se želijo ime-
novati neodvisni. Tipologi-
ja neodvisnosti je zelo eno-
stavna. Privatni časopisi
imajo možnost, da so neod-
visni. Ljudje, ki v njih de-
lajo so lahko odvisni, lahko
pripadajo vladajoči ali
opozicijski stranki, politič-
ni interes je lahko zanje
pomembnejši od" novinar-
skega. Druga kategorija so
časopisi, ki so se do neke
mere oddaljili od državne
lastnine, kot na primer
Slobodna Dalmacija v spli-
tu in skupina listov Arene
v Zagrebu, kjer je po sta-
rem Markovičevem zakonu
začeta, vendar ne končana
pretvorba lastnine med za-
poslene. To vendarle daje
ljudem, ki so tam zaposle-
ni, neko določeno mero ne-
odvisnosti. Tretja vrsta pa
so časopisi, ki izhajajo
v državni ali javni režiji,
med njimi pa je prav tako
lahko razlika. Danas, na
primer, v hrvaški vodi opo-
zicijsko politiko, so pa ča-
sopisi, ki takšne politike ne
vodijo. Privatni časopis, ki
ne vodi neodvisne politike,
je na primer Glasnik HDZ.
Mi nismo neodvisni v tem
smislu, da bi pripadali eni
stranki ali nekemu spektru
opozicijskih strank niti ni-
mamo namena, da bi rušili
oblast in da bi bili v tem
smislu opozicija. Pri nas je
tema vse, kar se dogaja.
Dejstvo je, da je največ tem
iz sfere oblasti. Zaradi tega
nas morda doživljajo kot
opozicijo, vendar smo
v zadnjem času imeli nekaj
člankov, ki so dvignili veli-
ko prahu, zadevali pa so
vodilne opozicijske stran-
ke, na primer hrvaško na-
rodno stranko Savke Dap-
čevič-Kučar. Prepričan
sem, da mi ne bi imeli no-
benega kredita, če bi jutri
oni prišli na oblast. Naša
edina stranka so bralci. To
je najboljša politika časo-
pisa, ki resnično želi biti
neodvisen.
Kako bi v Hr\'aški oceni-
li stopnjo demokracije z vi-
dika medijske svobode?
Hrvaška oblast je sprejela
tudi zakon o cenzuri.
Uvedba zakona o cenzuri
je bila zelo slaba propa-
ganda za hrvaško oblast.
Vendar, kolikor vem, se za-
kon nikoli ni uresničeval,
razen enkrat. Zakon pa so
res uvedli v času vojne, ko
je obstajala objektivna po-
treba, da se kontrolira pre-
tok informacij, ki zadevajo
vojaške stvari. Vendar ni-
koli ni bila uvedena infra-
struktura strokovne kon-
trole takih informacij, zato
smo cenzuro morali pojmo-
vati po svoje. To je bilo po-
polnoma zgrešeno po mo-
jem mnenju. Pritiski na
javna glasila so veliko bolj
subtilni in »gredo okoli«.
Nedajanje ali skrivanje in-
formacij je najbolj mila
oblika, potem so še najra-
zličnejši pritiski davčne in
ekonomske politike, da ne
omenjam najpomembnej-
šega instrumenta države,
monopola nad tiskarnami
in distribucijo. Svoboda ti-
ska je zelo kompleksna
stvar. Največkrat se misli,
da je to tisto, ko vas zapre
policija, ker ste napisali
nekaj neprimernega. To je
primitivna oblika onemo-
gočanja svobode tiska, ki
ne obstaja nikjer več
v Evropi, potem ko je padel
komunizem. Druge oblike
so veliko bolj nevarne.
Takšni pritiski so na pri-
mer na Danas. Ali tudi na
vas izvajajo podobne pri-
tiske.
Mislim, da je to, kar se
govori o časniku Danas,
mit. Danas je zelo dobro iz-
koriščal pozicijo domnevno
ogroženega časopisa. Koli-
kor vem, so celo dobili de-
nar od vlade in so pod ne-
posredno zaščito ameriške
ambasade v Beogradu, ki je
pokazala neskriti interes
za ohranitev tega časopisa,
ker se jim je zdelo, da sta
Vreme v Srbiji in Danas
v Hrvaški zaloga demokra-
cije. Po njihovem mnenju
naj bi to bila opozicijska
časopisa. Mislim, da ni ta-
ko. Danas je enostavno
preostanek iz bivšega ob-
dobja, pomenil je opozicijo
trdi komunistični liniji
z vidika mehke reformi-
stične, socialistične linije.
Oblast bi ga lahko že tisoč-
krat uničila in brez njene
podpore bi propadel. Poleg
tega ne smete pozabiti, da
je v Hrvaški vladi narodne
enotnosti in da imajo v njej
zelo pomembno vlogo mi-
nistri, tudi podpredsednik
vlade iz SDP, ki so še iz
prejšnjega obdobja blizu
ljudem in načinu razmi-
šljanja iz
za oblast p^,
memben, tij
je okoli 20
bralci so g^j
velikega jav
zaradi tega t
sprotno, kof
koracija d,
bode.
Koliko je
vo slovenski
ko se Globus
veniji?
Za nas j
izredno zan
zato, ker je t
zaslužimo ^
najbolje pr
venski list \
slim, da f
8 tisoč izi
smo vložili
slovensko t
biti samo g
za naše »|
ampak za s;
Koliko Iji
nih v Globu
30 stalno
nanjih sodt
naše ekspai
trikrat pre
smo se usta!
tuacija spr
ustanovili d
li nov ciklu
S kakšnii
začel Globu
Začeli sm
nim kapital
alnim kred
ga je vzel r
v specifičn
s pogodbo C
delovanju z
djetij v okv
so vložili k
delih Vjesni
stribuciji. i
ni bilo mog(
Vjesnik še i
poslovanju
dajatelji. N
velikega p
vzame den
Takrat je
milijon ma
pogon čas(
potrebovali
več. Danes
malokdo t<
vložil tolik(
tvegan, tež
ski posel, k
Globusu
ko padla na
jo že preko
pa je nekje
Kje je vzroi
Prvi vzrol
hovit padec
zmanjšanje
sov na četrl
obstojalo pi
ma. Mi smo
bili, medte
časopisi izg
Samo Večer
bodna Daln
držala na 5
kih svojih
klad. Večin
polnoma pr
Politični
enkrat noi
tem, ko se b
in ko bodo
volitve. Kaj
uredniško
busa?
Ne bi se
oceno. V S
Hrvaškem s
normalne ir
volitve, kot
ne bomo vtt
ne bo situai
aktualna ol
do te mere, <
nastop vseh
nih sil in
brez kakršr
ska in kontr
ca vojne in
litične oblaS
potrebe, da
izvirni konc
noben način
ideologije tt
sti do politi
oblasti. Tor
naprej na f'
kritiziramo
mo, da je si'
mo tako, k"
New York T
nemo v čaS"
vemo, tiskaj
ROBi
Denis Kuljiš, glavni in odgovorni urednik Globusa, se je
rodil leta 1951. Absolviral je lingvistiko in sociologijo na
Filozofski fakulteti v Zagrebu. Delal je v vseh pomemb-
nejših hrvaških časopisih (Polet, zunanje politična redak-
cija Vjesnika, Danas, Studio). Eno leto je bil na specializa-
ciji v ZDA. Njegovo najbolj produktivno obdobje je bilo
v času, ko je bil pomočnik glavnega in odgovornega ured- "
nika Starta (1988-1989), takrat je bil Start najbolj nakla-
den časopis v bivši Jugoslaviji. Potem je bil leta 1990
soustanovitelj privatne firme Media Press, kije bila začet-
nica Globusa, danes pa ga izdaja delniška družba Globus
International.
Posebnost Globusa je originalen design, ki spominja na tabloidne časopise. Vendar
vsebina vedno ne ustreza bombastičnim naslovom, pri Globusu gre za posrečeno raz-
merje resnega in senzacionalnega, čeprav to po novinarski teoriji skorajda ni mogoče.
V časopis so uvedli tudi neke povsem nove kategorije, kot so izdelava psihorobotov
političnih osebnosti, delovanje ekspertnih (vojaških in političnih) teamov in izrazito
forsiranje ekskluzivnosti, imidža in zvezdniškega sistema tako med akterji časopisnih
člankov kot med samimi novinarji.
Št.19 - 14. maj 1992
16, 17
Po Zločinu je Luterje
zajel sirih
Maii osumljenca umora: ^»Marsikaj slabega je storil, vem... Ampak to, nad
^osemdesetletno starko... Ne, pri zdravi pameti tega že ni mogel storiti
Umor osemdesetletne Uršu-
le Šolinc, za katerega so kraja-
ni v Luterjah pri Ponikvi izve-
deli tretjega maja letos, še
vedno buri duhove. Vprašanje,
ki si ga ljudje zdaj neprestano
postavljajo je: Zakaj? Morilca-
f sokrajana poznajo vsi, saj je
bil njihov bližnji ali daljni so-
sed. Kakšnega ugleda v kraju
res ni užival, a da je storil ne-
kaj tako okrutnega... Prepro-
sto ne morejo razumeti.
Med ljudi v vasi pa se je zdaj
vgnezdil tudi strah. Bojijo se
dneva, ko se bo storilec vrnil
in pri tem ne razmišljajo, da je
za storilce takšnih kaznivih
dejanj odrejen sodni pripor.
Če pa ljudje že verjamejo, da
storilca še vsaj nekaj časa ne
bo na spregled, se bojijo tiste-
ga nedoločenega dne ali leta,
ko se bo vrnil na prostost. Zato
se zdaj skrbno zaklepajo - za
vsak primer.
Je šlo za
maščevanje?
Odpravimo se v Luterje in se
ustavimo pri najbližji sosedi
umorjene Uršule Šolinc.
Oseminsedemdesetletna Mari-
ja Jerebinšek je zaradi slabega
zdravja v glavnem priklenjena
na posteljo. Tudi ona živi v ne-
prestanem strahu in pod moč-
nim vplivom minulih dogod-
kov. Pokojno Uršulo pozna
odkar pomni. Kakšna je bila
ženska, ki je ves čas živela sa-
ma v svoji majhni hišici, neko-
hko odmaknjeni od naselja, jo
vprašamo.
»Soseda Urška je bila zelo
pobožna ženska. Vsako jutro
smo jo videli, ko je šla na Po-
nikvo k maši, kakšno uro ho-
da od tod. Kljub visoki starosti
jo je po cesti mahala kot srna.
Pred Veliko nočjo sem jo še
videla, potem pa nič več. Spra-
ševali smo se, kam je odšla, in
ugibali, če je morebiti obiskala
svojo prijateljico v Mariboru
in se pri njej zadržala. Lahko
si predstavljate, kakšen šok je
bil za nas vse v vasi, ko smo
tretjega maja izvedeli, da je
umorjena, da je v vodnjaku le-
žala mrtva celih štirinajst dni.
Ženska, ki jo je našla, je naj-
prej prihitela k nam, potem pa
je šla do najbližjega telefona
in poklicala na policijo. Polici-
sti so sicer vedeli, da se je
z Uršulo nekaj hudega zgodilo,
niso pa je mogli najti in tudi
storilca ne. Tri noči po tistem,
ko smo izvedeli za umor, sem
sanjala samo o Urški. Dan in
noč pa sem živela v strahu
pred morilcem, saj takrat še
nismo vedeli, kdo jo je ubil.
Pravzaprav me je še vedno
strah. Kaj, če se vrne...«
Je imel storilec kakšen ra-
zlog za dejanje, ki nima opra-
vičila, vprašamo Jerebinškovo
mamo.
»Urška ni bila nikoli poro-
čena, za moške se ni niti zme-
nila. Jih pač ni marala. Je pa
postajala vedno bolj čudaška,
tako da sosedje k njej nismo
radi zahajali. Vedno ji je kaj
zmanjkalo, krivi pa smo bili
sosedje, ki naj bi ji kradli ali ji
nagajali. Preveč sumnjičava je
bila, mislim, da je bila zelo
bolna na živcih. Zato je bila
najraje sama. V sredo smo jo
na Ponikvi pokopali. Tako
strašne smrti si res ni zasluži-
la. Vem, da je Slavči kot otrok
hodil k njej in ji pomagal pri
delu, velikokrat ji je pomagal
krmo sušit. Pred kakšnima
dvema mesecema pa se je za-
čelo v vasi govoriti, da je Ur-
ška javila na policijo, ker jo je
Slavko ponoči napadel. Mogo-
če se ji je hotel zdaj maščevati,
ker ga je prijavila in ker je
moral na sodišče...«
'»Pri zdravi pameti
IcaJ talcega ni mogel
storiti...«
v hiši osumljenega storilca
se pogovarjamo z njegovo ma-
terjo. Hipoma jo oblijejo solze,
vsa se trese, z močmi in živci je
pri koncu. S svojim sedem-
najstletnim sinom je imela si-
cer pogosto težave in skrbi,
a zločina mu niti v najbolj mo-
rečih sanjah ne bi mogla pripi-
sati. Neštetokrat na dan se
vpraša: Zakaj je to storil, za-
kaj se je spravil nad osemde-
setletno starko, zakaj...? Br-
ska po spominih, išče možne
razlage za sinovo dejanje, ki je
z zdravim razumom skregano.
Boji se srečevanj s sosedi,
spremlja jo sramota.
Umor se je zgodil na veliko-
nočno nedeljo ponoči in do če-
trtega maja je bil fant doma.
Se je v tem času kako drugače
obnašal?
»Takrat nisva z možem nič
posebnega opazila, zdaj, ko
bolj razmišljam o tem, pa se
spominjam, da se je držal bolj
zase, da je veliko časa prebil
v kopalnici in na stranišču. Si-
cer pa se je vsak dan kam od-
peljal z motorjem in nikoli ni
hotel povedati, kje je bil. V po-
nedeljek, četrtega maja zjutraj
sva šla z možem na avtobus,
sin pa je takrat še spal. Ko sva
se popoldne oba z istim avto-
busom vrnila domov, pa sva
pred Urškino hišo zagledala
policijske avtomobile. Ko so
naju policisti zagledali, so pri-
šli naravnost k nama. Slavko
je med tem že odšel. Bil je
osumljenec, saj je pred krat-
kim Urški že hotel hudo storiti
in policija je bila s tem sezna-
njena.
Sta se starša s sinom kdaj
pogovarjala o nasilju nad Ur-
ško, saj je vendar zelo nena-
vadno, da sedemnajstletnik iš-
če spolno potešitev pri osem-
desetletni starki, nas je še za-
nimalo.
»O tem sem se hotela z njim
pogovoriti, a je molčal ali pa
mi je kakšno grobo zabrusil.
Za to dejanje sva z možem iz-
vedela šele potem, ko je dobil
poziv od sodišča, kjer je pisalo,
česa je osumljen. Razpisana je
bila tudi že sodna obrav-
nava ...«
Je bil fant kje zaposlen,
s čim se je ukvarjal, s kom se je
družil?
»Pred mesecem dni je dobil
od obrtnika, pri katerem je de-
lal, odpoved, ker menda ni bilo
dovolj dela. Pa tako rad je ho-
dil na delo in sosedom je rad
pomagal pri kmečkih opravi-
lih. Ne, delomrznež ni bil.
V kakšno družbo je zahajal, pa
ne vem, tudi ne vem, da bi se
kdaj družil s kakšnim dekle-
tom. Ni imel kakšnega stalne-
ga prijatelja...«
Zanimalo nas je še, kako je
fant preživljal otroštvo in ko-
mu se je v občutljivih letih
odraščanja sploh lahko za-
upal.
»Kot otroka so ga večinoma
vzgajali moževi starši, ki pa so
mu dajali veliko potuho. Ce je
kdaj kaj ušpičil, sta ga ščitila,
ga zagovarjala. Nikoli ni bil
kaznovan. Doma pa mu tudi ni
nič manjkalo. Pogovarjali pa
se nismo veliko, saj nama ni
nikoli nič zaupal. Ko smo sedli
za mizo, da bi se o čem pogo-
vorili, je tisti hip vse obljubil,
potem pa se je na vse obljube
požvižgal. Zadnje čase pa mu
sploh nisva bila več kos. Mar-
sikaj slabega je storil, vem, da
je tudi kradel. Očeta je tudi že
fizično napadel, ampak to...
nad osemdesetletno starko...
ne, pri zdravi pameti tega že ni
mogel narediti. Raje bi sama
umrla, kot pa da je moj sin
nekaj tako strašnega storil. Iz-
vedela sem, da je imel tisti čas,
ko se je skrival v gozdu, pri
sebi britvice in vrv. Se je hotel
ubiti?«
Pri Urškini zaupnici
Pokojna Uršula Šolinc je ra-
da zahajala samo k eni hiši
v Luterjah, k Lavbičevim, kjer
se je često zaupala Anici, ki
smo jo tudi obiskali.
»Urška je bila res čudaška,
sumnjičava, a hudobna v res-
nici ni bila. Edino meni je za-
upala tisto, kar se ji je zgodilo
pred približno dvema mesce-
ma. Ko se je nekega dne, ko se
je vrnila od maše, spet oglasila
pri meni, je naenkrat začela
jokati. Potem je začela pripo-
vedovati o tisti noči, ko je po
molitvi zaspala in ko je začelo
pod njeno posteljo nekaj škri-
pati. Postelja se je nato začela
tresti, v temi pa je slišala čud-
ne glasove. Segla je pod blazi-
no in prižgala baterijsko sve-
tilko. Pred njo pa se je pojavil
sosedov Slavko, katerega na-
men je bil očiten. Nekaj časa
se mu je upirala in ga rotila,
naj jo pusti pri miru. Fant je
odnehal in odšel z besedami:
Lepo vas prosim, Urška, ne
povejte o tem nikomur. Urška
je res teden dni molčala, ko pa
je o tem dogodku pripovedo-
vala meni, sem ji rekla, da mo-
ra zadevo prijaviti policiji, kar
je tudi storila. Sicer pa je
Slavko že pred tem dogodkom
nekajkrat trkal na Urškina
vrata, a mu ni hotela odpreti.
Videla je tudi, ko se je skrival
za drevesom in opazoval njeno
hišo. Samo meni je Urška o teh
stvareh pripovedovala...«
Predolgo je ni bilo
na obisk
Pot nas je vodila še v Ponik-
vo, k Mariji Rižnarjevi, dva-
inosemdesetletni ženici, ki se
je z Urško srečevala skoraj
vsak dan. Njuno prijateljstvo
se je začelo plesti pred davni-
mi desetletji, ko ju je združila
pljučna bolezen oziroma bol-
nišnična soba. Urška se je pri
prijateljici Mariji nazadnje
oglasila na velikonočno sobo-
to, ko je šla od maše. Nasled-
nje dni jo je Marija vsak dan
pričakovala, a Urške ni bilo na
jutranjo kavico in prigrizek.
To se ji je zdelo vse bolj čudno,
zato je tretjega maja zvečer
naročila svoji gospodinji, Su-
zani Žagarjevi, naj se z avtom
odpelje v Luterje in pogleda
ali povpraša, kaj je z Urško. Je
Urška tudi svoji najboljši pri-
jateljici kaj zaupala?
»Ne, o tem dogodku mi ni
nikoli govorila. Velikokrat je
bila razburjena, ko me je obi-
skala in že kar obsedena je bi-
la z mislijo, da ji ljudje želijo
vse hudo. Jaz pa sem jo znala
vedno umiriti in potem je bila
vsa blaga. Zakaj je o tem hu-
dem dogodku molčala, pa lah-
ko le ugibam. Mislim, da je to
pred mano skrivala zato, ker
me ni hotela prizadeti. Mogoče
jo je bilo tudi sram govoriti
o tem. Ko sem jo enkrat vpra-
šala, zakaj v njenem življenju
ni bilo moškega, mi je odgovo-
rila, da je poročena s Kri-
stusom ...«
Suzana Žagar iz Celja go-
spodinji bolni in slabotni Ma-
riji Rižnar. Ko se je tretjega
maja Suzana z avtomobilom
odpeljala v Luterje, ni mogla
niti slutiti, kaj bo tam doživela
in videla.
»Ne vem zakaj, ampak kar
neslo me je naravnost k vod-
njaku, nekaj deset metrov
stran od Urškine hiše. Mogoče
me je tja vodil čuden vonj. Po-
gledala sem v vodnjak in za-
gledala truplo v njem. Bila je
Urška, videla sem njeno glavo.
Opazila sem, da ima na sebi le
kratko belo majico. Takoj sem
vedela, da gre za umor, videla
pa sem tudi značilno sled, ki je
vodila od hišnih vrat k vodnja-
ku. O občutkih raje ne bi govo-
rila, bilo pa je strašno. Zbrala
sem toliko moči, da sem šla
telefonirat na policijsko po-
stajo in počakala na prihod
šentjurskih policistov...«
Kazenska ovadba
Osumljeni storilec je v pone-
deljek, četrtega maja, odšel od
doma in se skrival v bližnjem
gozdu. Tam so ga naslednji
dan našli in prijeli policisti in
kriminalisti celjske Uprave za
notranje zadeve. Osumljenega
sedemnajstletnika so s kazen-
sko ovadbo privedli k preisko-
valnemu sodniku celjskega
Temeljnega sodišča.
V kazenski ovadbi, med dru-
gim, piše, da je osumljeni S. O.
prišel 19. aprila okoli dveh po-
noči do hiše oškodovanke Ur-
šule Šolinc (rojene leta 1912)
v Luterjah 22. Najprej je tolkel
po vratih, da bi priklical oško-
dovanko. Ta je vrata odprla,
nato pa je S. O. planil v notra-
njost hiše. Ko se mu je žrtev
upirala, naj bi jo zadavil in jo
odvlekel do vodnjaka in jo vr-
gel v štiri metre globoko vodo.
Da bi zabrisal sled dejanja, je
vhodna vrata zaklenil z notra-
nje strani, splezal ven skozi
okno, nato pa ključ odvrgel
v vodnjak. V vodnjak je zmetal
tudi oblačila, ki jih je imela
pokojna Uršula Soline tisto
usodno noč na sebi.
Osumljenemu bo sodilo so-
dišče za mladoletnike, zato bi
bila v tem trenutku vsakršna
laična (ob)sodba preuranjena.
Sicer pa je francoski filozof in
pisec Voltaire že pred dobrima
dvema stoletjema zapisal tole
modrost: Naša dolžnost je, da
smo do živih obzirni, mrtvim
pa dolgujemo samo resnico.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
Najbližja soseda, Manja Jerebinšek, še vedno živi v strahu
Anica Lavbič: »Storilec ima
na vesti že več hujših kaznivih
dejanj in res ne vem, zakaj ni
nihče še pravi čas kaj
ukrenil...«
sem videla zapečateno
Urškino hišp, sem šla narav-
nost k vodnjaku...« je pove-
dala Suzana Žagar
Na travnatem hribčku blizu hise je vodnjak, kamor je storilec
odvrgel truplo
^J^rje 22, skromen dom Uršule Šolinc, ki je bila najraje
^ družbi s Samoto
št. 19 - 14. maj 1992
18
Nadaljevanje s 15. strani
nje in verjetno bo vsaka nekaj
pridobila na svoji strokovno-
sti. Ob uresničevanju strokov-
nih ciljev pa se bodo gotovo
razvijale in utrjevale tudi pri-
jateljske vezi, ki so pomembne
za naše odpiranje v Evropo.
Upam, da sem svojo nalogo,
s pomočjo g. Drevenška kot
vodje potovanja in prevajalca,
v treh dneh bivanja v Nemčiji,
opravila kar dobro.
Profesionalno me je najbolj
zanimalo, kako je v Nemčiji
organizirana institucionalna
predšolska vzgoja. Ugotovila
sem, da je vzdušje v nemških
vrtcih prav tako dinamično
kot pri nas. Tudi urejenost vrt-
cev in delo sta zelo podobna
našim vrtcem. Le v organiza-
ciji bivanja otrok v njih je ne-
kaj razlik, ki pa so posledica
drugačnih potreb in možnosti
dnižin zavoljo evropskega de-
lovnega časa, ekonomskega
standarda, možnosti skrajša-
nega delovnega časa mater
ipd..
Obisku vrtcev se je pridruži-
lo še mnogo vtisov in informa-
cij. Srečali smo se z nadžupa-
nom mesta Grevenbroich, go-
spodom Bemrathom, ki nas je
toplo in prijazno sprejel. Ogle-
dali smo si kulturno zgodovin-
ske znamenitosti, njihove in-
stitucije, kot so: srednja šola
za me^cinske sestre, zavod za
socialno in mladinsko proble-
matiko. Tudi tu je stekel dogo-
vor za naslednjo izmenjavo
med učenci srednje šole za me-
dicinsko osebje.
Ljudje iz tega industrijsko
in zgodovinsko dokaj bogate-
ga mesta, po številu prebival-
cev in velikosti delno podob-
nega našemu Celju, so nas lepo
sprejeli. Bili so prijazni, gosto-
ljubni, najbolj veseli pa so nas
bili tamkaj živeči Slovenci, ki
jih ni malo.
Toda trije dnevi zelo dina-
mičnega dela, posvetov in sre-
čanj, ki so bila vodena po nji-
hovem programu, so hitro mi-
nili. Poslovili smo se z željo, da
bo naše skorajšnje snidenje
v Celju, z izseljenci že v mese-
cu juniju, z vzgojiteljicami pa
v septembru, obrodilo sadove.
NUŠA REBERNIK
Ohranjanje imen
uiic,
poimenovanili po
XiV. diviziji
Pododbor XIV. divizije za
regijo Celje je na svoji seji
sprejel sledeče stališče glede
preimenovanja ulic, ki nosijo
ime po tej partizanski enoti:
Pohod XIV. divizije ima
v svoji osnovi dve dimenziji:
človeško in vojaško. Tu želimo
spregovoriti o človeški dimen-
ziji. XIV. divizija je v svojem
času predstavljala neomajno
ljudsko vrednoto. Ne glede na
ideološko opredeljenost sim-
bolizira željo po svobodi, de-
mokraciji, najvišjo mero člo-
večnosti, tovarištva in je sino-
nim človeškega trpljenja slo-
venskega naroda.
Danes, ko v naši družbi ize-
načujemo vse žrtve 2. svetovne
vojne, ne vidimo nobenega
sprejemljivega razloga, da bi
spomin na 350 mrtvih Sloven-
cev izničili.
Nasilna smrt, žrtvovana za
neke ideale, ima svojo ceno in
vrednoto, ne glede na ideologi-
jo in stopnjo demokracije. Ni-
smo proti novim poimenova-
njem ulic in trgov ter šol, smo
pa proti gonji in strankarske-
mu nestrpništvu do vsega, kar
je vezano na osvobodilni boj
našega naroda. Pri tem želimo
poudariti nujnost selekcije in
kritične presoje, kaj spremeni-
ti in kaj ohraniti. Ali ste pri
odločitvah vključevali tudi
zgodovinsko stroko? Bilo bi
normalno. Ali je pri teh odlo-
čitvah sodelovala Zveza bor-
cev? Bilo bi zaželjeno.
Vsekakor smo trdno prepri-
čani in globoko v sebi verja-
memo, da slovenski narod, slo-
venski volilci niso za ukinjanje
imena ulic po XIV. diviziji. In
še čisto nestrankarski, neide-
ološki, s preteklostjo neobre-
menjen pomislek.
Ali smo v tem trenutku res-
nično tako bogata družba, da
si lahko privoščimo vse te
stroške, ki jih takšna nova po-
imenovanja zahtevajo.
Vprašajte to armado neza-
poslenih Slovencev, vprašajte
to tisoče tistih volilcev, ki so
lačni in na meji človeku do-
stojnega življenja.
V želji, da bomo našli skup-
no rešitev in da ohranimo
medsebojno spoštovanje, pri-
čakujemo sodelovanje ter
takšne načelne rešitve, ki bodo
za vse Slovence sprejemljive in
vredne človekovega dostojan-
stva.
Predsednik pododbora
XIV. divizije
JOSIP
TOPLIKAR-MIRKO
ODMEVI
Kdo je kriv? II
Odgovor na odprto pismo g.
Ane Einspiler generalnemu di-
rektorju SRC Golovec
Če se Vam je na maturant-
skem plesu Vaše mlajše sestre
v Športnorekreacijskem cen-
tru Golovec resnično dogodila
neprijetnost, ki ste jo opisali,
v kar dvomim, mi je resnično
žal. Ni mi tudi všeč, da ste
nedokazani pripetljaj želeli
obelodaniti na tako oster na-
čin v odprtem pismu, brez da
bi se predhodno kakorkoli
drugače obrnili na obtoženega
generalnega direktorja ŠRC,
ki je za vso zadevo prvič slišal
iz časopisa.
Oseba, na katero bi se lahko
obrnili in ji izrazili svoje neza-
dovoljstvo, sem tudi jaz, di-
rektor d.o.o. WEISS. V po-
djetju so poleg mene redno za-
posleni le še trije delavci. Za
redarsko službo, kakršno smo
opravljali na omenjenem ma-
turantskem plesu, honorarno
zaposlujem mlade fante, ki jih
predhodno podrobno poučim
o njihovih pravicah in dolžno-
stih. Doslej sem s svojimi fanti
opravljal redarsko službo na
desetih maturantskih plesih in
na nekaterih takšnih priredi-
tvah kot je Praznik piva in
cvetja v Laškem ipd. Povsod
so bili naši najemniki z oprav-
ljenim delom zadovoljni, zato
enostavno ne morem verjeti
da bi se tokrat zalomilo.
Na maturantskem plesu Va-
še mlajše sestre sem redarskc
službo zagotovil z desetiin
fanti, med katerimi je bil tud:
eden neslovenec, ki mogoče re<
ni obvladal slovenščine, kai
Vas je tudi očitno zelo motilo
Nihče od deseterice mi opisa-
nega dogodka okrog dodatne-
ga zaračunavanja vstopnine n
potrdil, česar ne jemljem ko,
lažno solidarnost, temveč jin
verjamem na besedo.
Ker je tudi meni poznanj
organizacija redarske službf
na podobnih prireditvah v tu-
jini, Vam lahko zagotovim, dj
naše delo za njimi ne zaostaja
Prepričan sem, da je obleka
obnašanje in splošni vtis, ki gi
moji fantje zapustijo pri go-
stih, podoben tistemu, ki g<
porajajo Vaši »uglajeni, šar-
mantni in krepki možje«, k
opravljajo takšno delo po sve
tu. Siguren sem tudi, da o{
kandidatov za redarsko služb(
ne zahtevajo akademske izo-
brazbe.
G. Einspiler, če je Vaš slal
glas o mojih delavcih sege
v deveto vas, se bom skupa
z njimi potrudil, da bo odmei
o našem dobrem delu sege
v deseto.
DUŠAN WEISS
direktor d.o.o. WEIS5
CELJSKI SEJMI ■ ZAVOD SRC GOLOVEC
m POMLAUmKI SEJEM GOLOVEC '92
oi 5. io 215.92
sejem ugotinih nakupov, presenečeni in zabave.
Vsak dan vas bodo zabavali znani celjski
ansambli od 16.30 do 21.30 ure
in
izžrebana bo vsak dan ena vstopnica -
nagrada - praktična.
Otroška modna revija, plesne točke,
luna park in druge zanimivosti.
Št.19 - 14. maj 1992
19
•	V ponedeljek, 4. maja
zvečer se je neznanec steg-
nil ob Cesti na Ostrožno.
Ker je komajda še dajal
znake življenja, so bili mi-
moidoči zaskrbljeni in so
poklicali na policijo. Poli-
cisti so res tam našli mali-
gansko dotolčenega Štefa-
na Š. iz Celja. Poskrbeli so
za njegov prevoz v celjsko
bolnišnico, saj je bil revež
zares potreben zdravniške
pomoči.
•	Naslednji dan pa so spet
poklical zaskrbljeni obča-
ni, ki so povedali, da se je
v Ulici 8. črnogorske briga-
de zleknUa ženska. Polici-
sti so zadevo vzeli zelo res-
no, a je ležeča gospa med
tem že vstala in jo mahnila
novim dogodivščinam na-
proti.
•	V torek ponoči je za in-
tervencijo prosila Vlasta,
ki je povedala, da je njen
Roman prišel domov naž-
gan, da jo je nažgal, zaradi
česar je morala zbežati
pred njim. Možiček Roman
bo šel k sodniku za pre-
krške.
•	V sredo zvečer so celjski
policisti izvedeli, da se na
Titovem trgu mlatijo. Res
je bU tam pretep, za kate-
rega je odgovoren vrli Na-
ser B. s svojimi kompanjo-
ni. Razgreta druščina se je
zakadila v Aleša M. in
Branka J.
•	Isto sredo zvečer je pija-
ni Tonček tepel svojo Dra-
gico, ki dobro ve, da se iz
Tončkovega sovražnega
objema lahko izvleče le
s pomočjo mož v modrem.
Zato je poklicala na poli-
cijsko postajo in s tem po-
slala grobljana k sodniku
za prekrške.
•	Resen spor lahko pov-
zročijo tudi video kasete.
Ata Peter je v petek po-
poldne hotel gledati Kre-
menčkove, sinček Peterček
pa se je navduševal nad
erotično video produkcijo.
Spor so zgladili policisti, ki
so sprtima sorodnikoma
svetovali ogled filma Ne jo-
či, Peter.
•	V petek popoldne je pred
vhodom v A banko v alko-
holnih rožicah obležal Jože
L. Policisti so ga nežno
zbudili in mu povedali, da
ogroža javni r^ in mir. Ta
spanec ga bo stal sodnika
za prekrške.
•	V soboto, malo pred pol-
nočjo, so poklicali iz celj-
ske bolnišnice. Povedali so,
da se je tja po pomoč zate-
kel Anton K., ki ima zlom-
ljen nos. Po nosu ga je
mahnil njegov svak Teodor
B., ki bo moral na sodišče.
M. A.
Pričala tudi Obalileva žrtev
Sojenje preloženo za nedoločen čas
Na Temeljnem sodišču Celje, enoti
v Celju, se je v sredo, 6. maja nadalje-
valo sojenje Adelu Obaliju in Robertu
Zriliču, ki sta junija lani izvedla rope
na bencinskih servisih v Šentrupertu,
v Rupi na Hrv^aškem in v Trebnjem.
Pri teh ropih je obtoženi Obali s strel-
nim orožjem ubil dva Petrolova de-
lavca, delavec zagrebške Ine pa je bil
hudo telesno poškodovan.
V nadaljevanju sojenja so bile za-
slišane nekatere priče, med njimi Le-
opold Pšeničnik iz Velenja, ki je sku-
paj z obtoženima načrtoval rop
v Šempetru, a je kasneje od načrta
odstopil. Po njegovem pričevanju je
bila ideja o ropu Zriličeva, vsi trije pa
so se dogovorili, da pri ropih ne bodo
uporabljali hladnega orožja. Omenje-
no črpalko so si šli dvakrat ogledat,
po ogledih pa so naredili načrt, po
katerem naj bi Pšeničnik pobral de-
nar, Obali in Zrilič pa naj bi opravila
vse ostalo. Na vprašanje Obalijevega
zagovornika, kdo bi moral poskrbeti
za črpalkarja v Šentrupertu, je Pše-
ničnik odgovoril, da je bil za to zadol-
žen Zrilič, Obali pa naj bi mu, po
potrebi, priskočil na pomoč.
Pričal je tudi Vinko Podbregar,
Petrolov delavec na servisu v Šentru-
pertu, in govoril predvsem o okolišči-
nah, ko je v jutranji izmeni našel svo-
jega sodelavca Igorja Pražnikarja
mrtvega.
Kot priča je nastopil tudi Anton
Raspor, delavec na bencinskem servi-
su v Rupi, v katerega je Obali tudi
streljal, a je preživel. Na sodnikovo
vprašanje, ali bi v sodni dvorani lah-
ko prepoznal storilca, je Raspor po-
kazal na Obalija. Na vprašanje Oba-
lijevega zagovornika, ali v Rasporju
prepozna žrtev, je Obali dejal, da se
ne spomni, da bi ga bil kdaj videl.
Predsednik senata, sodnik Milko
Škobeme, je prebral tudi izvedenska
mnenja profesorja Jožeta Lokarja in
grafologa Boruta S. Pogačnika. Po
Lokarjevem mnenju Obali ne kaže
znakov kakšne duševne bolezni, da so
njegove inteligenčne sposobnosti do-
bre, da ne navezuje prisrčnih med-
človeških vezi ter da je njegovo do-
življanje egocentrično. V Obalijevih
čustvenih reakcijah so močno izraže-
ne mazohistične težnje, ki se lahko
v določenih okoliščinah spremenijo
tudi v sadistične. Profesor Lokar
v svojem mnenju tudi dopušča mož-
nost, da bi se Obalijevo sedanje stanje
lahko razvilo v psihično bolezen.
Obalijev zagovornik je na sojenju
senatu predlagal nove sodne izveden-
ce, saj močno dvomi v nepristran-
skost profesorja Lokarja. Predlagal je
komisijo kot kolektivni izvedeniški
organ, člane pa naj določi dekan Me-
dicinske fakultete v Ljubljani. Pred-
lagal je še, da naj kot izvedenec sode-
luje tudi Borut S.Pogačnik v vlogi
psihoterapevta. Obalijev zagovornik
je še predlagal, naj sodišče opravi po-
izvedbe o izposojenem avtomobilu, ki
naj bi ga obtoženi Zrilič, pred ropom
na servis v Trebnjem, namerno po-
škodoval, da bi Obaliju preprečil na-
daljnja dejanja.
Predlogom Obalijevega zagovorni-
ka je nasprotovala namestnica te-
meljnega javnega tožilca, Marinka
Čakš, a se je senat po posvetovanju
odločil, da predlogu Obalijevega za-
govornika ugodi. Zagovornik obtože-
nega Zriliča pa je predlagal nepo-
sredno zaslišanje izvedenca-psihiatra
prof. dr. Lokarja ter zahteval poročilo
o nekaterih dogodkih, ki so povezani
s priporom obeh obtoženih v celjskih
Zaporih. To poročilo naj bi odkrepilo
Zriličevo trditev, da se je Obalija bal
in da se ga še boji. Zaradi teh predlo-
gov zagovomkov je bilo sojenje pre-
loženo za nedoločen čas.
MARJELA AGREŽ
PROMETNE NfZGODE
Kolesarka umrla
v ponedeljek, 11. maja se je
ob 14.20 uri pripetila nezgoda
na Cesti na Ostrožno v Celju,
v kateri je ena oseba umrla.
Iz smeri Ostrožnega je proti
Pucovi ulici vozila osebni avto
Ines Paradižnik (25). V bližini
Obrtnega združenja jo je v
desnem ovinku pričelo zana-
šati, zato je zapeljala na levi
vozni pas preko zelenice in ko-
lesarske steze, kjer je trčila
v kolesarko Karolino Lubej
(67), ki je bila na mestu mrtva.
Mladoletnik za
volanom
Na magistralni cesti, izven
naselja Prekopa, se je v četr-
tek, 7. maja zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri sta bila dva
udeleženca hudo telesno po-
škodovana, gmotna škoda pa
znaša približno 900 tisoč to-
larjev.
Iz smeri Vranskega je proti
Gomilskem vozil osebni avto
i 7-letni S. M. iz Prekope.
V bližini gostilne Čvan je za-
pelji desno na lokalno cesto,
tam vozilo obrnil in zapeljal
nazaj v smeri magistralne ce-
ste. Pri vključevanju na magi-
stralko je iz smeri Vranskega
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 46-letni Janez Koz-
mus iz Celja. Vozili sta trčili,
hude telesne poškodbe pa sta
utrpela voznik S. M. in njegov
sopotnik, 26-letni Marko Somi
iz Prekope.
Trčila v otroka
v petek, 8. maja popoldne,
se je pripetila nezgoda na lo-
klani cesti v naselju Podkraj
pri Velenju. V nezgodi je bil
hudo telesno poškodovan
otrok.
Voznica Anka Srebotnik
(40) iz Podkraja je vozila oseb-
ni avtomobil po lokalni cesti
proti Podkraju. Pri stanovanj-
ski hiši Podki-aj 26 ji je z desne
strani po dovozni cesti po
klancu navzdol pripeljal kole-
sar 9-letni otrok T. J. iz Pod-
kraja. Voznica je zavila v levo,
da bi preprečila trčenje, a ji to
ni uspelo. Otroka so, hudo te-
lesno poškodovanega, prepe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Trčil v hrib
v nedeljo, 10. maja popold-
ne, se je pripetila nezgoda na
lokalni cesti v naselju Zagrad
v Celju. Ena oseba je bila hudo
telesno poškodovana, materi-
alna škoda pa znaša okoli 30
tisoč tolarjev.
Iz smeri Zagrada je proti Polu-
lam vozil neregistriran osebni
avtomobil 18-letni M. K. iz Pe-
čovnika. Ko je v Zagradu pri-
peljal v desni ostri ovinek^ ga
je na mokrem cestišču pričelo
zanašati, tako da je zapeljal
s ceste in trčil v vznožje hriba.
V nezgodi se je hudo telesno
poškodoval sopotnik, 19-letni
Sebastjan Zupan iz Celja.
Zaletel se je
v ograjo
Minulo nedeljo zvečer se je
pripetila nezgoda na lokalni
cesti, izven naselja Galicija.
Ena oseba je bila hudo telesno
poškodovana, ena lažje, gmot-
na škoda na vozilu in ograji pa
znaša okoli 80 tisoč tolarjev.
Po lokalni cesti je iz smeri
Celja proti Galiciji vozil oseb-
ni avtomobil 31-letni Drago
Lešnik iz Celja. V desnem ne-
preglednem ovinku ga je zane-
slo v levo, kjer je nekaj časa
vozil po bankini, nato pa ga je
zaneslo v desno, kjer je trčil
v odbojno ograjo. Voznik se je
v nezgodi hudo telesno poško-
doval, lažje poškodbe pa je
utrpel njegov sopotnik, 29-let-
ni Bogdan Štraus iz Celja.
M. A.
mini KRIMICI
Navijaški !uj-play
Po sredinem nogometnem
derbiju v Ljubljani, so se ma-
riborski navijači med potjo
okoli 22. ure ustavili v gostišču
Brinovec v Čepljah pri Vran-
skem. Pripeljali so se z dvema
avtobusoma.
V gostilni so si dajali duška
z nasilniškim obnašanjem in si
vzeli pravico, da si sami točijo
alkoholne pijače. Iz hladilni-
kov so pobrali.domala vso je-
dačo, za nameček pa so z miz
pokradli prte. Nato so se, ne
da bi poravnali račune, odpe-
ljali ter lastnika lokala oško-
dovali za več kot 20 tisoč to-
larjev.
Policisti iz Žalca so si ogle-
dali kraj dogajanja, njihovi
kolegi iz Slovenskih Konjic pa
so en avtobus z »vrlimi« navi-
jači ustavili v Tepanju. Drugi
avtobus so policisti ustavili
v Hočah.
Kovček je bil le
pozabljen
v četrtek, 7. maja dopoldne
so na policijsko postajo pokli-
cali iz gostišča Majolka v Pre-
šernovi ulici v središču Celja.
Tam so našli zaklenjen kov-
ček neznanega lastnika in po-
sumili, da bi bil lahko v notra-
njosti kakšno eksplozivno
sredstvo. Policisti so lokal ta-
koj spraznili in za kratek čas
zaprli vse dohode na ulici
v bližini gostišča. Strokovnjak
za protidiverzantsko zaščito je
sumljivi kovček odprl in ugo-
tovil, da ni nevaren.
S sekiro nad hondo
v noči na 8. maj se je nezna-
ni storilec znesel nad osebnim
avtomobilom honda civic, ki je
bil parkiran v Nušičevi ulici
v Celju. S sekiro je presekal
pokrov motorja in s tem last-
nika B.A. iz Celja oškodoval
za okoli 120 tisoč tolarjev.
Cinkarna Grafika v plamenih
v soboto, 9. maja je ob 10.45
uri izbruhnil požar v skladišču
PE Grafika celjske Cinkarne,
ki je povzročil veliko material-
no škodo.
Glavna prostora skladišča
v izmeri 400 kvadratnih me-
trov sta bila polna surovin in
drugih materialov. Po izjavah
očividcev je požar izbruhnil
v osrednjem delu ostrešja, od
koder se je, zaradi vetra, hitro
razširil na celoten objekt.
V prvem delu skladišča je
ostrejše zgorelo v celoti, v dru-
gem pa se je povesilo do tal.
Zgorela so razna barvila, kisli-
ne, pigmenti, pvc embalaža in
grafični preparati. Ogenj je
uničil trimesečne zaloge enote
Grafika. Zgoreli so tudi štirje
viličarji, med gašenjem pa se
je hudo telesno poškodoval ga-
silec celjske poklicne gasilske
brigade, 39-letni Danijel Ka-
menšek iz Celja.
Požar je gasilo 200 gasilcev,
delavci Zavoda za socialno
medicino in higieno pa so
opravili meritve onesnaženosti
zraka, ki pa ni bil prekomerno
onesnažen. Gasilci so med ga-
šenjem zavarovali odtoke, ta-
ko da tudi do onesnaženja vo-
da ni prišlo.
Na kraj dogodka so prišli tu-
di preiskovalci celjske UNZ,
ki so po dveh dneh dela ugoto-
vili, da je požar nastal na elek-
trični napeljavi za osvetljeva-
nje skladišča, ki poteka pod
stropom objekta. Tam so na
električnih vodnikih našli
kratkostične sledove. Podrob-
nejše preiskave pa potekajo še
v laboratorijih Ministrstva za
notranje zadeve v Ljubljani.
Zaenkrat je ugotovljena le
škoda na materialih oziroma
zalogah. Ta znaša okoli 80 mi-
lijonov tolarjev, škoda na ob-
jektu in napravah pa še ni
znana.
M. A.
Foto: EDI MASNEC
Strela zanetila požara
v neurju, ki je divjalo minulo soboto, je strela udarila v dva
objekta in povzročila veliko materialno škodo.
Najprej je strela udarila v gospodarsko poslopje, last Andreja
Drovenika v Tlakah pri Rogaški Slatini. Udarila je v severni del
ostrešja zidanega hleva in kritega s salonitnimi ploščami.
Domači so takoj pričeli reševati živino in mehanizacijo.
Zagorelo je celotno ostrešje z okoli tremi tonami sena. Materi-
alna škoda znaša okoli milijon tolarjev, ogenj pa je gasilo 49
gasilcev.
Skoraj istočasno je zaradi udara strele zagorelo gospodarsko
poslopje, last Jožeta Laha v Srževici. V požaru je zgorelo
ostrešje, krito s salonitnimi ploščami in tona sena. Materialna
škoda znaša okoli 150 tisoč tolarjev, pri gašenju ognja pa je
sodelovalo 39 gasilcev.
M. A.
Incident v šoli
Do fizičnega obračunavanja med dvema moškima je prišlo
v ponedeljek, 11. maja v avli osnovne šole na Hudinji v Celju.
V šolsko avlo je tega dne ob 13. uri prišel D. C. iz Celja. Tam se
je vnel prepir med njim in A. Š., s katero je nekoč živel v skup-
nem gospodinjstvu. V spor se je nato vmešal D. G. iz Celja, ki
zdaj živi z A. š. Moška sta nato začela s fizičnim obračunava-
njem, pri tem pa je D. C. prijel za nož in D. G.-ja porezal po
prsih, ramenu in spodnjem delu vratu. Žal so bili priče dogaja-
nja tudi nekateri šolski otroci.
Krvava meja
Kriminalisti UNZ Celje so s kazensko ovadbo izročili preisko-
^valnemu sodniku osumljenega J. P. iz Prapreč pri Vranskem.
Osumljen je poskusa umora.
V torek, 5. maja zvečer naj bi se osumljeni J. P. na travniku, ki
meji na soseda B. P. iz Prapreč, s sosedom-mejašem spri, jabolko
spora pa naj bi bil večletni spor zaradi meje.
B. P. naj bi pred torkovim dogodkom na travniku zabil v zem-
ljo količek, osumljeni J. P. pa naj bi ob količku postavil karton,
na katerega je narisal mrtvaško glavo. Na obračun s sosedom se
je osumljenec pripravil tako, da je sosedu naročil, naj se v torek
ob 19.30 uri pojavi na spornem mestu, da bi se pogovorila glede
meje. J. P. je s sabo prinesel koš, v katerega je skril brzostrelko
iz časa 2. svetovne vojne ter večje število nabojev. Ko sta se
sprta mejaša srečala na spornem mestu, je osumljeni J. P. zgra-
bil za brzostrelko in B. P.-ja ustrelil. Od dveh izstreljenih nabo-
jev ga je eden zadel v bedro. Hudo poškodovani B. P. se zdravi
^ celjski bolnišnici.
M. A.
št. 19 - 14. maj 1992
120
Št.19 - 14. maj 1992
21
Ni pravice na svetu
Trije možje v čolnu smo se
izkrcali brez ribjega plena,
vendar osveženi in pomirjeni
od prirodnih lepot, ki jih nudi
jezero tistih nekaj ur, ko vstaja
dan. In tako je mineval ta tež-
Ico prepoznavni teden skoraj
prehitro, saj so mi astrologi
napovedali izboljšanje finanč-
ne situacije, a seje izkazalo da
se tudi zvezde in planeti radi
pohecajo na račun tega ali
onega fičfiriča. S prebiranjem
laičnega poglavja o dementii
praecoK nisem bil najbolj za-
dovoljen, zato svojo akutno
zaskrbljenost pripisujem
predvsem bosansko-hercegov-
ski drami in tragediji tamkajš-
njih ljudi, ki jo spremljam iz
dneva v dan, iz ure v uro, pri
tem pa si ne morem kaj, da se
ne bi počutil tako frdamano
nemočnega. Potem pa ponava-
di pride tisti vikend, ko se zgo-
di nekaj rokenrolskega, kar da
človeku blagi občutek, da le ni
sam v tej brozgasti godlji, ki jo
mešata bolana politična ambi-
cija in brezobzirna lakomnost
v službi neozdravljive bolezni,
znane pod imenom prestiž. In
zgodilo se je.
Druga sobota v maju je bila,
ko me je stiskalo v grlu kot da
grem k maši, ko sem vstopal
v tisti Kljub in me je ob brez-
vezni segrevalni muziki minil
še tisti kanček veselja, ki mi ga
je uspelo pretihotapiti mimo
stražarjev. Maloštevilna,
a prav štajerska zaguljena
družinica, ki se je zbrala, je
pričala, da nas z velikimi teža-
vami vendar vztrajno zatirajo,
pri tem pa je najbolj tragiko-
mično to, da zraven mislijo, da
so frajerji. Pa je eden takšnih
frajerjev abotno in brez domi-
šljije poskušal zdolgočasiti tu-
di ostale z glasbeno ponudbo
iz njegove menze, da se mi je
že skoraj zasmilil.
Non finire mai s svojim na-
stopom niso dobili objektivne-
ga prostora, kot osrednji dogo-
dek večera, okoli katerega bi
se moral vrteti spremljevalni
program. Niso kazali razoča-
ranja, ampak so grenko in
spretno razvozlavali domišljij-
ske vozle, ki so se jih lotili to-
krat pred bolj ali manj doma-
čim občinstvom. Pesmi, ki iz
preprostih pripovednih pasaž
in jazzističnih prehodov nena-
doma in goreče zdirjajo v četr-
to dimenzijo, je bilo dobro sli-
šati po zaslugi sposojenega oz-
vočenja in Mičotove tankočut-
ne spretnosti ozvočevalca. Če
že moram reči, da so dobro
igrali, pa moram zabeležiti še,
da je bilo petje precej razma-
jano, čeprav me to ni motilo.
Brez aplavzov so zrinili svoj
program, ko je tisti frajer, ki se
je tudi med koncertom neu-
spešno trudil zbujati pozor-
nost, takoj po koncu na prizo-
rišče zabrisal ročno bombo iz
svojega baje tako slavnega
opusa.
Pa smo se potem v glavnem
pobrali težneži v Žalec, kjer so
imeli metalski koncert in Žele-
zobeton so dobro žgali v dosti
bolj prijaznih okoliščinah in je
migotal žur. Še bom prišel, saj
se dela dobro in poceni, pro-
gram pa privablja veselo ob-
činstvo. Zaug!
I
I
5
Festival
aifustične giasbe
'92
žalski občinski odbor Mla-
dih liberalnih demokratov or-
ganizira 19. in 20. junija festi-
val akustične glasbe. Ker so
podobni festivali v Žalcu pred
leti že bili, gre tokrat za neke
vrste obujanje tradicije in
hkrati skrb za možnost glasbe-
ne predstavitve glasbenikov in
skupin v našem kulturnem
prostoru.
V petek bodo nastopih pn
nas že znani glasbenih, svoj
glasbeni repertoar pa bodo
predstavili na prostem. Glavni
del festivala bo v soboto zve-
čer v dvorani Hmezad v Žalcu,
kjer se bodo predstavili različ-
ni glasbeniki s približno pol
urnim programom po lastni iz-
biri.
Razpis za prijave na festival
začne veljati takoj in traja do
1. junija 1992. Kandidati naj
pošljejo svoje prijave na na-
slov: Občinski odbor Liberal-
no-Demokratske stranke Ža-
lec, Ulica Ivanke Uranjek 6,
63310 Žalec. Vsi prijavljeni pa
morajo izpolnjevati naslednje
pogoje: Izvajalec oziroma sku-
pina mora igrati akustično
glasbo, predložiti mora kaseto
z glasbo izvajalca ali skupine,
fotografijo ter točen naslov iz-
vajalca oziroma skupine. Or-
ganizacijski odbor bo tri dni
po preteku roka za prijavo ob-
javil nastopajoče na FESTI-
VALU, vsem udeležencem pa
bo organizator povrnil tudi
potne stroške, topel obrok in
pijačo. Festival bo promoviran
tudi v sredstvih javnega ob-
veščanja in vsakdo izmed na-
stopajočih bo kasneje prejel
avtorizirane fotografije, ki jih
bo lahko promoviral na svoji
tržnih izdelkih.
A. LEDNIK
Izvedeli smo v Kopru
v Kopru je Založba kaset in
plošč RTV Slovenija pripravila
letošnjo podelitev »Zlatih kaset«
tistim pevcem in skupinam, ka-
terih kasete so prodali več kot 10
(srebrne) ali 20 tisoč izvodov
(zlate in platinaste). Podeljenih
je bilo šest zlatih in 17 srebrnih
odličij, medtem ko sta platinasti
odličji dobila Zlatko Dobrič in
Slovenija na barikadah (video
kaseta).
* * *
Iztok Jelačin, direktor festiva-
la MMS 92 je povedal, da bo le-
tošnji 15. festival prvič tri dni in
sicer od 23. do 25. julija v Porto-
rožu. Prvi večer bo retrospektiva
uspešnic z vseh dosedanjih festi-
valov, drugi večer bo predstav-
ljenih 16 novih melodij, tretji ve-
čer pa bo prvič mednarodni z na-
stopom dvojic iz držav Italije,
Avstrije, Nemčije, Madžarske,
Čehoslovaške, Hrvatske in Slo-
venije. Zadnja dva dneva bo slo-
venska televizija direktmo pre-
našala.
♦ ♦ »
Med dobitniki srebrnega od-
ličja so bili tudi člani ansambla
Čudežna polja iz Maribora, ki
letos slavi 20 letnico obstoja. Več
promocijskih koncertov bo od
oktobra dalje, ko bo izšla tudi
njihova nova kaseta z vsemi do-
sedanjimi uspešnicami. Čudež-
nikipa po besedah Slavka Kova-
čiča pripravljajo tudi preseneče-
nje - povratek v klasični ročk.
Nastopili bodo na Veseli jeseni,
verjetno tudi v Portorožu ter na
proslavi ob 20 letnici Vala 202.
Res, pravi Čudežniki...
* * *
»Naj« pevec v Sloveniji Zlatko
Dobrič je ob sprejetju platina-
stega odličja med drugim neka-
ko obupan povedal: »Čeprav mi
lani mediji niso bili naklonjeni,
sem zaradi sprejema pri poslu-
šalcih uspel. Njim gre zahvala za
to priznanje.«
* * *
Največja showmana pa sta bi-
la tako kot že skoraj dvajset let
Tomaž Domicelj in Andrej Ši-
frer Kar sta naredila, je »sede-
lo«. Brez njunega humorja in pe-
smi bi bilo v Kopru dolgočasno.
* * *
Tudi na koprski prireditvi ni
Šlo brez Celjana v vodilni vlogi,
to pa je tokrat bil Ivo Umek,
odgovorni urednik ZKP RTV
Slovenija. Ta založba ima zdaj
^va svoja glasbena butika v Ma-
riboru in Kopru. Kdaj ga bo ime-
^a še v Celju? »Leto dni sem iskal
dovoljenja, pa jih nisem dobil,
^otem sem obupal in pozabil. Bi
pa Celje nekaj takšnega potrebo-
valo, krasen prostor pa bi bil
v Mestnem gradu, ki ga obnav-
ljajo.«
» » »
Med narodnjaki sta dobila
Priznanje samo Franc Mihelič in
ansambel Slovenija. Vodja sled-
^j^ga, Jože Galič, seje prireditve
udeležil in jo takole komentiral:
»Priznanje smo dobili za kaseto
Te moje male orglice, čeprav smo
kaset z Božičnimi pesmimi pro-
dali daleč več. Pa je tudi kaseta
izšla pri ZKP...«
* * *
Po priznanja so prišli vsi razen
dveh: Iztok Mlakar (zlato odličje
za fenomenalne štorije in baldo-
lije) je imel obveznosti v novogo-
riškem gledališču, katerega član
je. Vlado Kreslin (srebrno odličje
za kompaktno ploščo) pa je sne-
mal gradivo za nov projekt.
TONE VRABL
Dober dan!
Dovolite, da pride tokrat morje k vam. Imamo izredno priložnost, da v teh dneh predstavimo najugodnejše
pogoje za letovanje na slovenski obali. V goste prihajajo turistični delavci iz hotela Belvedere, ki imajo na
idilični legi med Izolo in Strunjanom v posameznih bivalnih enotah skoraj 300 ležišč. Ob hotelu je tudi teniško
igrišče, diskoteka in več bazenov, ki bodo pomenili užitkov vredno igrišče na vodi.
Še posebno se vam splača v teh dneh pokukati v agencijo DOBER DAN zaradi popustov, saj boste pri
takojšnjem plačilu lahko uveljavljali kar 15% popusta, vaš otrok pa bo s popolno oskrbo letoval brezplačno.
Morda pa boste letovali brezplačno tudi vi, saj pripravljamo veliko nagradno igro, kjer je vaša edina dolžnost,
da izpolnite kupon ter ga pošljete oz. oddate v agenciji. Izžrebali bomo deset lepih nagrad, od letovanj do
izletov.
Žrebanje bo v Hotelu Žalec v soboto, 16. maja 1992 ob 21. uri, kjer bo tudi zaključek PRIMORSKE KUHINJE
hotela BELVEDERE. Pozabavali se bomo ob zvokih znane skupine 777 iz Reke.
v agenciji DOBER DAN bodo turistični delavci Slovenskega primorja z veseljem odgovarjali na vaša
vprašanja v četrtek, petek in soboto.
Bodite pozorni na rumeno bel MINIBUS z napisom DOBER DAN, MORJE, ki prihaja med vas iz Slovenskega
primorja in vas brezplačno vabi na panoramsko vožnjo. Z našimi vodiči boste med potjo lahko tudi pokramljali
o počitnicah.
MINI BUS PRI VAS DOMA
četrtek 14. maja: Šempeter, Prebold, Polzela, Mozirje, Šmartno, Velenje, Vinska gora
petek, 15. maja: Zreče, Slovenske Konjice, Dramlje, Ponikva, Šentjur
sobota, 16. maja: Celje, Laško, Petrovče, Žalec
NAGRADE NAŠIM PRIJATELJEM
1.	DESETDNEVNO LETOVANJE V HOTELU BELVEDERE ZA ENO OSEBO
2.	VIKEND PAKET ZA DVE OSEBI
3.	POTOVANJE V GARDALAND
4.	IZLET PO SLOVENIJI (2x)
5.	VIKEND PAKET ZA ENO OSEBO (2x)
6.	VEČERJA V HOTELU ŽALEC ZA DVE OSEBI (2x)
7.	MAJICE DOBER DAN
PREPISNI PAPIR PO
IZJEMNO OGODNI CENI!
1000 listov format A4,
bele barve 50-57 g/m^
SAM0160,00 SLT
LAHKO KUPITE SAMO V AERO
INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
v Celju, ul. Moša Pijade 24.
Vse dodatne informacije dobite
v prodajni siužbi AEROCOPV,
tei. 063/31-112 int. 204 in 205.
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1.	AMERICA-KLF	(?)
2.	0NE-U2	6
3.	TEARS IN HEAVEN - ERIC CLAPTON	(3)
4.	YOU - TEN SHARP	(5)
5.	TO BE WITH YOU - MR. BIG	(4)
6.	COME AS YOU ARE - NIRVANA	(2)
7.	IN THE CLOSET - M. JACKSON	(1)
8.	HUMAN TOUCH - BRUCE SPRINGSTEEN	(3)
9.	STAV - SHAKESPEARE'S SISTER	(4)
10. WHY-ANNIE LENOX	(1)
DomaČe zabavne melodije:
1.	TIIN JAZ - ŠANK ROČK	(4)
2.	DOLGA CESTA - MAD DOG	(8)
3.	17-CONTINENT	(4)
4.	GREMO V NEBO - CHATEAU	(5)
5.	ONA NI - MERCEDES BAND	(6)
6.	JAZ NE LJUBIM TE NIČ VEČ - AGROPOP	(8)
7.	MESTNA PUNCA - J. ROPRET	(2)
8.	LESTEV DO NEBA - JANI KOVAČIČ	(7)
9.	TVOJA - KALIFORNIA	(3)
10. TEBI-POP DESIGN	(I)
Narodnozabavne melodije:
1.	MARIČKA - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET	(4)
2.	PRED STARIM KAMINOM - SPOMIN	(9)
3.	VEDf^O NA POTI - VESNA	(9)
4.	NAJLEPŠA ZRELA LETA - AVSENIK	(8)
5.	HEJ DEKLE - ŠTIRJE KOVAČI	(5)
6.	PETELINČEK - VESELI HMERLJARJI	(3)
7.	SINOČI - IVAN PUGELJ	(2)
8.	DOLENJSKA - MODRA KRONIKA	(2)
9.	KO PRIDE POMLAD - NAGELJ	(1)
10.	SLOVENIJA MOJ DRUGI DOM - SLOVENIJA	(1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
RHYTHM IS A DANCE - SNAP
UNDER THE BRIDGE - RED HOT CHILI PEPPER
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
TI V MENI SPIŠ - ČENA
BREZ BESED - VETER
Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij:
KDO SMO Mi - PODKRAJSKI FANTJE
ROŽE MOJ SO CVET - ŠUMAH
Nagrajenca: Cvetka Leskovšek, Paridol 32, Gorica
pri Slivnici
Marija Srabotnik, Pod lipami 6, Celje
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica domačih zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica narodnozabavnih melodij
izvajalec_
ime in priimek:
naslov:_
Št.19 - 14. maj 1992
22
Starinarji in tiliotapci
PISMO IZ
LONDONA
Prekupčevanje s starinami
je v Veliki Britaniji izredno
donosen posel. UNESCOva
Konvencija o prepovedi trgo-
vanja s kulturno dediščino naj
bi sicer ščitila kulturno boga-
stvo, toda poleg tako imenova-
nega tretjega sveta so jo pod-
pisale samo nekatere evropske
države, med katerimi nikakor
ni Združenega kraljestva, pa
tudi njihov veliki vzornik,
ZDA, v teh stvareh udobno za-
ostajajo, kar omogoča skoraj
neomejeno trgovanje s stari-
nami. Prav to pa je tudi razlog,
da je šele pred nedavnim od-
kriti zaklad rimske srebrnine
- zaenkrat še neznanega izvo-
ra - po številnih zavitih poteh
priromal na svetovno starinar-
sko tržišče.
Pred dobrimi dvemi leti so
v svetovno znani dražbni hiši
Sotheby objavili vest, da pro-
dajajo štirinajst kosov bogato
okrašenega srebrnega posodja
iz 4. ali zgodnjega 5. stoletja
našega štetja. Vrednost zakla-
da so ocenili na 40 milijonov
funtov. Strokovnjaki menijo,
da je bilo last visokega uradni-
ka v službi prvega krščanske-
ga rimskega cesarja Konstan-
tina velikega. V Sothebvju so
tudi naznanili, da je sedanji
lastnik zaklada, ki po njihovih
navedbah izvira iz Libanona,
britanski Lord Northampton.
Takoj po Sothebyjevi objavi
so se oglasili Libanonci in za-
trdili, da je bil zaklad ilegalno
izkopan na njihovem ozemlju.
Poleg njih se je leta 1990 prito-
žilo še pet držav, tudi takratna
Jugoslavija. Predstavniki
slednje so se obrnili neposred-
no na britanski Scotland Yard
in poprosili, naj v njihovem
imenu raziščejo izvor zaklada,
po vsej verjetnosti izkopanega
pri Puli na Hrvaškem.
Sevsov zaklad je na svojem
potovanju do dražbne hiše
Sotheby menjal več lastnikov,
preprodajalci pa so poskušali
s ponarejenimi izvoznimi do-
voljenji zabrisati sledi njego-
vega izvora. Idejni vodja pre-
prodaje je bil premeten in iz-
kušen preprodajalec umetnin
Peter Wilson; najprej je pri-
tegnil k sodelovanju spretnega
nemškega trgovca s starinami
Rainerja Zietza in kasneje še
Lorda Northamptona. Doku-
menti razkrivajo, da je vse sre-
bro prišlo na trg preko treh
starinarjev: prva Wilsonova
zveza je bil Iranec, lastnik ga-
lerije v Londonu Monsour
Mokhtarzadeh; le-ta je sodelo-
val s Halimom Korbanom, Li-
banoncem, ki je odprl galerije
v Bejrutu, Londonu in na Du-
naju. Tretji v navezi je bil An-
ton Tkalec iz Jugoslavije, ki se
je v zgodnjih sedemdesetih le-
tih preselil z Dunaja v Švico,
kjer baje še vedno trguje s sta-
rimi novci. Srebro je najprej
dobil v roke prav Tkalec na
Dunaju. Kot je povedal stari-
narskim kolegom, so mu ga
prodali cigani, ki so zaklad po
naključju našli »nekje v Jugo-
slaviji«. Tkalec je prvo srebrno
posodo prodal prijatelju Hali-
mu Korbanu, le-ta jo je pre-
prodal Mansourju za 8.000
funtov, Mansour jo je za
48.000 funtov ponudil Rainer-
ju Zietzu in ta jo je odnesel
Petru Wilsonu. Šele Wilsonu
in Zietz sta se zavedla prave
vrednosti kupljene srebrnine.
Wilson je do januarja 1981
dokupil še tri srebrne posode,
med drugim velik pladenj
z motivi lova in ribolova ter
z latinskim napisom, ki ome-
nja lastnika Sevsa - zato so pri
Sothebyju celoten zaklad tudi
poimenovali s tem imenom.
Junija 1981 sta Wilson in Zietz
priskrbela tudi lažna izvozna
dovoljenja za vse štiri kose za-
klada preko bejrutskega leta-
lišča, čeprav je srebmina še
precej pred tem pristala v Bri-
taniji. Toda za uspešno proda-
jo zaklada so preprodajalci
med drugim potrebovali tudi
»urejeno« dokumentacijo.
Istega leta sta Wilson in Zi-
etz srebrni zbirki dodala še en
pladenj in lonček z ročajem.
Takrat sta tudi spoznala, da
razsežnostim avanture sama
ne bosta kos. Začela sta iskati
partnerja in tako je v igro sto-
pil še 4 2-letni Lord Nort-
hampton. V začetku osemde-
setih let je bil že tretjič poro-
čen (do letošnjega leta je svoj
osebni rekord izboljšal s še
dvema porokama in če bo žene
še naprej menjaval z isto vne-
mo, utegne kmalu prekositi ne
le šestkrat poročenega sona-
rodnjaka kralja Henrika VIII,
temveč tudi Elizabeth Taylor),
Toda Lord Northampton je
gentleman in tudi s kraljicami
svojega srca ravna nadvse
gentlemansko, zato se je od
vsake žene poslovil s krepko
odhodnino, kar ga je že
v osemdesetih letih tako uda-
rilo po žepu, da je bil prisiljen
prodati del družinskega pre-
moženja. Preprodaja Sevsove-
ga zaklada je obetala dobiček,
ki ga je seveda pritegnil in ta-
ko je starinarski trio septem-
bra 1982 ustanovil svoj trust
ter nanj prepisal vseh deset do
takrat pridobljenih kosov sta-
rodavne srebrnine. Kmalu za-
tem so začeli iskati kupca.
Gettyjev muzej v Kaliforniji,
najbogatejši muzej na svetu, je
prav takrat intenzivno večal
zbirko klasičnih starin in trio
Wilson-Zietz-Northampton
jim je kot anonimna stranka
ponudil v prodajo Sevsov za-
klad.
Da bi bilo vse skupaj videti
pristneje, so se prodajalci spo-
razumeli. da bodo izumili še
lastnika srebra in tako Getty-
jev muzej laže prepričali, kako
pošteni so njihovi posli. Vlogo
lastnika je za radodaren hono-
rar sprejel neki zbiralec in
preprodajalec starega orožja,
aprila 1984 je bilo Mse nared in
srebro so za 8,8 milijona fun-
tov ponudili Gettyjevemu mu-
zeju ter ga mesec dni kasneje
tudi prepeljali v ZDA. Toda
pomlad leta 1984 prekupče-
valskemu triu ni prinesla nič
dobrega. Junija je 71-letni Pe-
ter Wilson nenadoma umrl,
v Gettyjevem muzeju pa so že
nekoliko pred tem ugotovili,
da so libanonski izvozni doku-
menti za Sevsov zaklad pona-
rejeni. Britanski trust je na-
slednjega pol leta mrzlično
iskal zveze in možne poti do
uradnih potrdil in jih končno
kupil šele februarja 1985 - za
628.000 funtov.
Toda Sevsov zaklad so pro-
dajali zaman. Leta 1987 se je
po petih letih molka na prizo-
rišču spet prikazal Halim Kor-
ban s še štirimi kosi srebrnine
in Lord Northampton jih je
kupil kar sam - brez sodelova-
nja partnerja Zietza in Wilso-
novih dedičev, leto dni kasneje
pa je nekdanji trust prodajo
zaklada v celoti zaupal dražb-
ni hiši Sotheby.
Zdaj je vseh štirinajst kosov
Sevsovega srebrnega zaklada
pod nadzorstvom newyorške-
ga sodišča, predstavniki šestih
izmed 29 driav, ki so bile v 4.
stoletju deloma ali v celoti
v mejah Rimskega imperija,
poskušajo dokazati, da sodi
srebrnina v njihovo kulturno
dediščino, Scotland Yard pa
nadaljuje preiskavo.
Piše Mojca Belak
Mesnica In
predelava mesa
Iščemo
kakovostne in ugodne izvajalce
naslednjih del:
-	večja keramična dela
-	večja vodovodno-instalacijska dela
-	izgradnja strešne konstrukcije in kritine
-	kleparska dela
Dela so na celjskem območju!
Informacije: Jože Fingušt, Pragersko, tel.: 062/792-261
Na podlagi sklepa delavskega sveta
CELJSKIH MESNIN, p.o.,
Celje, Cesta v Trnovlje 17
razpisujemo naslednji delovni mesti:
1.	DIREKTORJA PODJETJA
(ni reelekcija)
2.	SEKRETARJA
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še nasled-
nje posebne pogoje, določene s statutom podjetja in
sklepom delavskega sveta:
pod 1: da imajo visoko ali višjo šolsko strokovno izobrazbo
ustrezne smeri;
da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega
3 leta na vodilnih delovnih mestih;
da imajo sposobnost organiziranja in vodenja;
da aktivno obvladajo najmanj en tuj jezik;
da ob prijavi za direktorja predložijo program razvoja
podjetja v štiriletnem mandatu;
pod 2: da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj;
da imajo sposobnost organiziranja in vodenja;
Kandidat bo na delovno mesto imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z ustreznimi pisni-
mi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Celjske mesnine, p.o., Celje, Cesta v Trnovlje 17,
s pripisom »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh.
I
-judje že od nekdaj bijejo boj, do bi ga imeli. Zlato!
Nlič koliko življenj je usahnilo, iskajoč to plemenito kovino.
Dandanes je v marsičem vse drugače,
mamo namreč odlične oblikovalce in prodajalce zlata.
Tradicija treh generacij
ZLATARSTVO
KRAGL
Aškerčeva 3
CELJE
Velika pomladanska ponudba Zlatarstva
KRAGL:
- pestra izbira BIRMANSKIH DARIL
uhani že od 1.200,00 SLT naprej
prstani že od 2.200,00 SLT naprej
verižice že od 2.800,00 SLT naprej
Velika izbira EKSKLUZIVNEGA NAKITA
za dneve, ko pričakujemo nekaj več.
Pohitite, kajti zlato je kovina, kije ni dovolj
za vse!
ZLATARSTVO KRAGL - 25 letna
tradicija
št. 19 - 14. maj 1992
231
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada 2.000 tolarjev
2.	nagrada 1.500 tolarjev
3 nagrade po 1.000 tolarjev
Pri žrebanju bomo upošte-
vali le pravilne rešitve, ki bo-
do v naše uredništvo prispele
do torka, 19. maja, do 9. ure
dopoldan. Na kuverto obvezno
napišite NAGRADNA KRI-
ŽANKA in pošljite le kupon.
Rešitev nagradne
križanke
Vodoravno: GLEDALIŠČE,
ROGOVILČEK, ŠPIK, RAISA,
Cap, sa, tar, itten, ann,
NAOGELNIK, ARLEŽANKA,
BA, ORALO, POLANA, GIN,
D.Z., ERUDIT, JAKOV, TUJI-
NA, MEKA, UMORITEV,
ATE, KRIKET, VABA, TONY
RENIS, SIRUP, ISTRATI,
OKAČ, RN, ANAM, ATO, RA-
NOST, AMANDA LEAR,
FRANCI, ANKA, KRIŽAJ,
VTIČ, ACE, ANKARA, SOR,
SATAN.
Misel: Pomisli, preden kaj
rečeš, tudi beseda človeka
ubije.
izid žrebanja
1.	nagrado 2.000 tolarjev
prejme: Aleš MRAVLJAK,
Šentjanž 5, 63220 Štore.
2.	nagrado 1.500 tolarjev
prejme: Gusti AMON, Ziher-
lova 38, 61000 Ljubljana.
3 nagrade po 1.000 tolarjev
pa prejmejo: Tomaž JAZBEC,
Vrtna 36, 63220 Štore; Mihel-
ca LEŠNIK, Gorica 11, 63201
Šmartno v Rožni dolini in
Marjan KOROŠEC, Podgorje
5, 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno česti-
tamo!
Nagrade boste prejeli po
pošti!
Št.19 - 14. maj 1992
24
ZDRAVILNE RASTLINE
Rana se ne zaceli
Spoštovani! Večkrat sem že slišal, da
je možno pozdraN-iti gnojno rano z zdra-
vilnimi rastlinami. Jaz imam tako rano
na peti zaradi prevelike obremenitve no-
ge. Rana je precej globoka, zunaj trda
skorja, znotraj gnoj. Kljub zdravniški
pomoči je ne morem pozdra\'iti. Star sem
33 let. Ivan Godler.
Rane, ki se nočejo zaceliti
imajo mnogo vzrokov. Vzroki
so lahko notranji ali zunanji.
Zunanji vzroki so poškodbe,
prevelika teža, notranji pa so
z dednimi zasnovami pogojena
konstitucija - to velja zlasti za
mnoge srčne bolezni in bolezni
žil ter presnovne bolezni kot je
sladkorna, tolščica in putika.
Bolezni ožilja so različne in
med nje spadajo tudi krčne ži-
le. To je stanje ven, ko ne mo-
rejo več opravljati svoje nalo-
ge, to je, vračati kri nazaj v sr-
ce. Ki-čne žile nastanejo najpo-
gosteje na nogah. Podobne so
trdim, modrikastim, zvitim vr-
vem, nad katerimi je koža zelo
tanka in se zaradi tega zaradi
sunkov krčna žila pod njo pre-
trga. Posledica krčnih žil je tu-
di razjeda in tedaj ljudje govo-
rijo o »odprti nogi«. Zdravlje-
nje takih ran spada v zdravni-
kove roke. Lahko pa skušamo
zdraviti takšne rane, ki se no-
čejo zaceliti, tudi s tako ime-
novanimi kri čistilnimi čaji, ki
jih pijemo večkrat na dan in
skušamo z njimi spodbuditi
telesno odpornost in krepiti
žile. Takšna zdravilna rastlina
je ajda. Za zdravilno uporabo
nabiramo cvetoče gojene rast-
line, ki jih moramo posušiti na
zraku. Cvetoče rastline vsebu-
jejo do 8% rutina in dmge fla-
vonoide. Iz posušenih rastlin
kuhamo čaj in sicer vzamemo
eno veliko žlico na tri del vrele
vode, poparimo, pokrijemo in
pustimo, da se popolnoma
ohladi. S tem čajem zdravijo
razne spremembe ožilja in je
primeren za lajšanje težav pri
razširjenih venah in drugih
prekrvavitvenih motnjah. Do-
bro se obnese pri zdravljenju
krčnih žil, oteklin in raznih
sprememb v zgradbi in delo-
vanju kapilar. Z uspehom jo
uporabljajo tudi pri lajšanju
arterioskleroznih težav. Ven-
dar učinek ne nastopi takoj,
temveč šele po dveh mesecih
rednega pitja čaja. Vsak dan
moramo spiti vsaj en liter tega
čaja.
Tudi arnika spada med rast-
line, ki jih uspešno uporablja-
mo za pripravo obkladkov za
rane, ki se težko celijo. Iz ru-
menih cvetov si pripravljamo
tinkturo, ki jo moramo za ob-
kladke zelo razredčiti in sicer
eno veliko žlico tinkture z de-
setimi žlicami ognjičevega ča-
ja. Tudi tinktura iz ameriške-
ga slamnika in gabezovih ko-
renin deluje podobno. V gozdu
raste poleti zlata rozga, ki jo
lahko uporabljamo kot čaj in
za obkladke in njeno latinsko
ime pomeni pogansko zel za
rane. Tudi šentjanževe rože so
primerne za zdravljenje ran.
Lahko si pripravite tinkturo iz
vseh naštetih zdravilnih rast-
lin, vendar jo morate uporab-
ljati zelo razredčeno.
Ker navajate, da imate raz-
jedo na peti, ki ima vzrok
v preveliki obremenitvi, je po-
trebno nogo razbremeniti
s počivanjem in s tem, da je
prizadeta noga v višji legi — ta-
ko venozna kri lažje priteka
k srcu. Tudi znižanje telesne
teže zelo pripomore k razbre-
menitvi nog.
V zadnjem času se pri nas
dobijo posebni koži podobni
želatinasti obliži, ki se upo-
rabljajo za celjenje takšnih
ran, o uporabi se posvetujte
s svojim zdravnikom.
Odgovarja:
Boris Jagodic
KMETIJSKI NASVET
Katera pšenica daje
moko za dober kruh?
Piše:
IDA TEPELJ
Pšenica je naše glavno
krušno žito. Pri nas pridelu-
jemo v glavnem sorte, ki so
jih požlahtnili jugoslovanski
žlahtnitelji. Kraji, kjer kri-
žajo sorte žita med seboj so
v bližini mest: Zagreb, Os-
jek, Beograd, Novi Sad. Na
to kažejo tudi imena posa-
meznih sort, kot na primer
novosadska rana dve, za-
grebčanka dve.
Pšenice, ki rodijo več od
prejšnjih sort, se uvrstijo
v tako imenovano sortno li-
sto. Torej na seznam najbolj
rodovitnih sort. Te sorte se
po tem naprej množijo za
seme.
Pri nas smo ves čas zasle-
dovali predvsem količino
pridelka, manj pa kakovost.
To zato, ker smo tudi plače-
vali pšenico po količini in ne
po kakovosti.
Ker je tako, ni mogoče iz
moke vseh novih sort pšenice
speči dobrega kruha.
Med sortami obstaja veli-
ka razlika v kakovosti moke.
Nekatere sorte imajo moko,
ki se dobro gnete. Iz njih se
da narediti odličen kruh.
Druge dajejo kruh srednje
kakovosti, nekatere pa imajo
moko, iz katere ni mogoče
narediti kruha, če ji ne doda-
mo beljakovin v obliki mleka
ali jajc.
Strokovno označujemo
pšenične sorte glede na ka-
kovost moke z velikimi črka-
mi in številkami. Velika črka
A pomeni prav dobro moko,
črka B dobro in črka C slabo.
Ob tej črki pa je še rimska
številka. Rimska ena pomeni
dobro, dve srednjo in tri sla-
bo kakovost moke glede na
to, kak kruh bo nastal iz te
moke.
Če boste kupovali seme, pa
boste videli, da je v navodi-
lih oznaka sorte A rimska
ena, (A-I) jo kupite. Iz te sor-
te bo dober kruh. Kruh iz
sorte označene s C dve ali tri,
(C-II, C-III) je slab. Take
sorte pšenice ne kupujte, če
meljete moko doma.
Sorti, lonja in zagrebčan-
ka dve, ki ste jih sejali zad-
nja leta, dajeta slabo krušno
moko. Obvezno je treba testu
dodati mleko ali eno jajce,
da bo kruh dober.
Katere sorte dajo najbolj-
šo moko za kruh? Imenujejo
se: ANA, BALKAN, ZRIN-
KA, DŽERDANKA in ZAGI
- 87. Dober kruh daje tudi
sorta z imenom ISKRA. Ta
sorta ni več na sortni Usti,
ker rodi manj kot druge
sorte.
Modne dodatke letošnje
spomladansko-poletne mode
smo že nekajkrat vzeli pod
drobnogled, a o sončnih očalih
in letos vse bolj modnih paso-
vih naša modna svetovalka
Vlasta Cah-Žerovnik še ni pi-
sala.
Če nameravate prav v teh
dneh brskati po trgovinah
s tovrstnim blagom, nekaj na-
svetov, ki jih je pripravila naša
modna svetovalka, ne bo od-
več. Še pred odhodom v trgo-
vine pa bo dobro temeljito
pregledati domače omare, saj
lahko tudi v njih najdete kaj
prav tako uporabnega in mod.
nega. Prednost takšnega br.
skanja, ki ne bo »najedalo« de.
namice, pa je več kot očitna.
In še povabilo aprilskini;
nagrajencema našega modne
ga klepeta, naj se od ponedelj.
ka, 18. maja, naprej oglasita
v tajništvo našega uredništva
Romano Planinšek, Dobertešj
vas 85c, iz Šempetra bo čaka
unikaten, ročno pleten pulovei
ali jopica, Marjan Pasar, Po
v Konjsko 24, iz Vojnika p;
naj se oglasi po ročno poslikai
svilen šal.
Uredništv(
Sončna očala,
sijoči pasovi.,
v enem izmed naših april-
skih klepetov smo ugotovili,
da so čevlji in torbice spoštlji-
vo pomembni modni dodatki.
No, le z njimi pa letošnja moda
še zdaleč ni zadovoljna - ogro-
men modni val, ki je pljusnil
na letošnjo modno sceno, je
med ostalim prinesel tudi nova
sončna očala.
Pravzaprav je osnovni na-
men ostal isti - ščitijo nam oči
pred preveč razposajenim son-
cem. Seveda nas varujejo tudi
pred nadležnimi pogledi, dis-
kretno zakrivajo posledice
preživahne noči, pa še več
stranskih odlik sončnih očal
poznamo, le da ne sodijo v naš
klepet, namenjen izključno
modi.
Torej, kakšna so letošnja
sončna očala? Kvalitetna, po
možnosti s temnimi stekli, ki
naj bodo res steklena! Oblike
pa so prav atraktivne - od že
lani znanih »Lenonk«, elipsa-
stih obUk z debelimi, eksotič-
no poslikanimi okvirji, pa vse
do ovalnih, s tankimi kovin-
skimi okvirji!
Kovina pa letos rada zašije
tudi drugje - denimo na paso-
vih! Kot kaže, so se letošnji
pasovi naveličali dolgočasne-
ga poplesavanja ali vztrajnega
objemanja pasu - zdrknili so
na boke, ali pa se tako drastič-
no podaljšali, da jih lahko kar
nekajkrat ovijemo okrog pasu.
Usnju se je, kot rečeno pridru-
žila kovina, zlato in srebrno
žvenketanje pa zasledimo na
pasovih v obliki baročnih or-
namentov, preprostih dodat-
kov v obliki verig in mojstrsko
oblikovanih sponk. Če pa vas
usnje (ali njegova cena) ne mi-
ka, boste letos prav tako mod-
ne v pasovih, ki so izdelani le
iz kovinskih obročkov, pletene
vrvice in steklastih ka-
menčkov !
VLASTA
Nagradno vprašanje tedna:
KATERI MODNI DODATEK NAS POLEG SONČNIH OČAL
ŠE VARUJE PRED SONCEM?
Mesnica in
predelava mesa
Sami predelujemo
in prodajamo!
Po izredno ugodnih cenah vam ponujamo:
-	domačo govedino - sekano po domače 218 SLT (samo
ob četrtkih)
-	svinjske polovice brez kože, glave in nog 278 SLT
-	pečenice 288 SLT
-	domače klobase za kuhanje 288 SLT
-	prekajene krače 218 SLT
-	svinjska in junečja rebra v neomejenih količinah
SUPER PONUDBA: ODOJEK 350 SLT
Prišel je čas piknikov in mi smo vam pripravljeni
ustreči.
I Med ostalimi vrstami mesa za piknik vam
i ponujamo začinjeno ali nezačinjeno meso za
I čevapčiče že za 258 SLT.
I Pridite le nekaj sto metrov čez železniško progo
I v Praaerskem in ne bo vam žal.
TRGOVINA, SERVIS
CEUE, MARIBORSKA 112
tel. 063/32-481
PRODAJA CELOTNEGA PROGRAMA TOMOS:
-	motorna kolesa
-	motorne žage
-	stabilni motorji ACME
UGODNA PONUDBA V MESECU MAJU
- MOTORNA KOLESA APN 68	87.846,00 SLT
PRODAJA NA 3 ČEKE
-	krmni motorji - razpršilci
-	črpalke	- stabilni motorji Tomos
V zalogi vsi rezervni deli.
V našem servisu opravljamo vsa popravila na proizvodih
TOMOS, PIAGGIO, ACME in na vozilih Zastava - Lada.
Delovni čas 8.-18., sobota 8.-12. ure.
/O ljubljanska banka
Splošna banka Celje d. d., Celje
Direktor Ljubljanske banke
Splošne banke Celje d.d., Celje
razpisuje
2 štipendiji za pridobitev visoke
izobrazbe ekonomske smeri
Prijavo je potrebno poslati na obrazcu SPN-1 - Vloga za
uveljavitev socialno varstvenih pravic in ji priložiti:
-	potrdilo o premoženjskem stanju (Uprava za pri-
hodke)
-	potrdilo o vpisu v tekoči letnik
-	dokazilo o učnem uspehu predhodnega letnika
-	potrdilo o državljanstvu
-	življenjepis
Vloge sprejema Kadrovsko-izobraževalni oddelek Ljub-
ljanske banke Splošne banke Celje d.d., Celje, Vodniko-
va ul. 2, Celje v roku 8 dni po objavi.
št. 19 - 14. maj 1992
25
VTOKOTIČEK
Karoserijska obnova renaulta 19
Renault 19 je francoska av-
tomobilska tovarna prvič po-
stavila na ogled leta 1988, do-
slej pa so izdelali že več kot
1^87 milijona teh avtomobilov,
po vsem tem času, ki je bil
liomercialno zelo uspešen za
11-19 (še posebej ali tudi
v Nemčiji), so se odločili za
ustrezno karoserijsko obnovo,
ki naj sledi toku oblikovalske-
ga časa. Tako je po novem dru-
gačen (bolj okrogel) prednji
del z novo masko (kot pri sa-
frane) in z novim Renaultovim
znakom, precej spremenjen je
tudi zadek. Na novo so naredi-
li tudi notranjost, ki je more-
biti še najbolj dokazovala, ka-
ko hitro se spreminjajo avto-
mobilski časi in okus kupcev.
Obnovljeni R-19 (tovarna ver-
jetno ne bo več uporabljala
ime chamade za limuzinsko
različico) bo na voljo v 13 mo-
tornih izvedenkah, pri čemer
so avtomobilu namenili tudi
novi 1,8-litrski bencinski mo-
tor z dveh različicah (jo 95 in
113 KM). Po novem bodo vsi
R-19 opremljeni z elektron-
skim vbrizgavanjem goriva in
uravnavanim katalizatorjem,
kar bo ustrezalo prihodnje leto
uveljavljenim normam o zašči-
ti okolja euro 93. Serijska iz-
delava bo stekla te dni, proda-
ja pa konec meseca, medtem
ko naj bi bil obnovljeni in po-
mlajeni R-19 pri nas ob pomo-
či novomeškega Revoza na-
prodaj šele jesni. Hkrati se je
Renaiilt odločil, da bo konec
leta začel (za doplačilo seveda)
R 19 opremljati tudi z zračno
blazino za voznika. Na sliki:
obnovljeni R-19.
Renault 19 16 S
Mitsubishi pajero kabriolet
Mitsubishiji iz Kopra
Mitsubishi Motors d.o.o. iz
Kopra je podjetje, ki bo po no-
vem skrbelo za distribucijo in
tudi prodajo japonskih avto-
mobilov mitsubishi na sloven-
skem trgu. Gre za mešano po-
djetje, v katerem ima večinski
delež Mitsubishi Motors Ex-
ports Ltd. iz Londona, drugi
partner pa je slovensko oziro-
ma koprsko podjetje Impuls.
Podobno predstavništvo je Mit-
subishi ustanovil tudi v Zagre-
bu, pri čemer bosta obe strani
- slovenska in hrvaška - sode-
lovali, saj bodo mitsubishiji
tako kot doslej prihajali z Ja-
ponske v koprsko luko. Mitsu-
bishi Motors d.o.o. iz Kopra bo
letos skušalo razširiti pred-
vsem prodajno mrežo (sedaj že
ima tri prodajalce, in sicer
v Domžalah, Kopru iz Grobel-
nem), hkrati pa organizirati
dobre servise, kajti točno ve-
do, da brez tega ni dobre pro-
daje. Letošnji načrti so po tej
strani ustrezno skronmi, kar
kaže na primemo poznavanje
splošne in tudi avtomobilistič-
ne situacije v slovenskem pro-
storu. Če bodo prodali več kot
250 mitsubishijev, pravijo pri
koprskem podjetju, bo to ned-
vomno kar lep uspeh in spod-
buda za naprej. Trenutno po-
nujajo - za devize - precejšen
del avtomobilov, ki jih izdelu-
je Mitsubishi, pomembno pa je
tudi, da tudi na slovenskem tr-
gu veljajo takšni garancijski
pogoji kot v drugih (zahodnoe-
vropskih) državah (100 tisoč
kilometrov oziroma tri leta in
šestletna garancija na pločevi-
no).
Čakanja na vozila ni (v
Kopru je trenutno 300 mitsu-
bishijev), tovarniške oziroma
konsignatorske cena pa so:
colt 1,3 GL stane 13.500 mark,
lancer 1,5 GLX je na voljo za
15.450 mark, galant 1,8 TD
(turbo dizel) za 23.700 mark,
sigma 3,0 V6-24 stane 56.000
mark, pajero 2,5 TD pa 27.600
mark. Na sliki: terenec pajero
kabriolet in galant.
Hrvašica: dovoijen uvoz rabijenili
tujih vozii
Hrvaška je 1. maja letos
sprejela sklep o tem, da je mo-
žen uvoz rabljenih tujih oseb-
nih vozil brez določitve oziro-
ma omejitve starosti. Očitno
je, da so se v sosednji državi
tako odločili zaradi sedanjih
gospodarskih in siceršnjih
okoliščin, kajti prodaja novih
avtomobilov ni ugodna in zato
ima manj denarja tudi država.
Po odloku hrvaške vlade bo
potemtakem možen uvoz rab-
ljenih tujih vozil tudi iz Slove-
nije in zato je po svoje zanimi-
vo vprašanje, ali bo to kaj
vplivalo na prodajo avtomobi-
lov pri nas. Pri uvozu rablje-
nih tujih vozil pa je treba na
Hrvaškem plačati prav tolikš-
ne dajatve kot pri nakupu tu-
jih novih vozil (v razredu
z motorji do prostornine 1,8
litra so dajatve 51,3-odstotne,
v višjem razredu pa 76,4-od-
stotne), vendar pa je osnova za
določitev dajatve pač nižja kot
pri novih vozilih. Hrvaški dr-
žavljani imajo tako dve mož-
nosti: ali jim bo rabljeno tuje
vozilo dobavilo za to speciali-
zirano podjetje ali pa se bodo
sami odpravili ponj v tujino.
Bistvena razlika je v tem, da
jim ob lastnem nakupu ne bo
treba plačati t. i. vojnega dav-
ka (pet odstotkov), vendar pa
bodo morali plačilo opraviti
preko domače banke (kar ni
najbolj ugodno). Če pa se bodo
vendarle odločili za nakup ob
pomoči specializiranega po-
djetja, bodo nekaj na boljšem,
saj bo moralo to podjetje vsaj
deloma jamčiti za tehnično in
siceršnjo primernost rabljene-
ga tujega vozila.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov v Celju pred dvorano Golovec, se je
odvijal v znaku velike ponudbe, saj je bilo na prodaj blizu 550
avtomobilov. Tudi sama prodaja ni bila slaba. Sklenjenih je bilo 37
kupoprodajnih pogodb, značilnost sejma pa je veliko število kupcev
iz sosednjih držav.
Cene v tabeli so v nemških markah in so le ovkirne, saj ne
odražajo razlik v kvaliteti istovrstnih modelov,
tip avtomobila	let. cena let. cena
V tem tednu so se nekoliko ceneje prodajali modeli Zastava (fiat)
126 P, Zastava 101 in Yugo 55, cena pa je narasla modeloma
Renault 4 in 5.
PRIMOŽ ŠKERL
Posredovanje pri proda-
ji rabljenih avtomobilov
ZASTOPSTVO:
-	DAIHATSU in KAVVASAKI
-	FIAT
-	FORD
-	SUBARU
NOVI AVTOMOBILI:
lADASAMARA 1,5 3 V
cena z davkom 704.067,00 SLT
SUBARU JUSTY J 10
cena z davkom cca 920.000,00 SLT
DAIHATSU CHARADE
cena z davkom cca 15.000 DEM
To je le del ponudbe!
Akcijska prodaja pralnega
praška »CLEAN« po zelo
ugodni ceni:
4 kg samo 580 SLT
brez fosfatov - 30, 60 in 90°C
(DOBAVA IZ SKLADIŠČA)
»COMMERCE« d.o.o.,
Kvedrova 21,
Žalec, tel. 713-183.
Trgovsko podjetje CENTER
razpisuje delovna mesta:
1.	vodenje in organiziranje finančno
računovodskega sektorja
(reelekcija)
2.	vodenje in organiziranje
komercialnega sektorja
(reelekcija)
3.	vodja splošno kadrovske službe.
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandi-
dati izpolnjevati še naslednje:
pod 1
-	visoko strokovno izobrazbo finančno-ekonomske smeri
(VII/1) ali višjo izobrazbo finančno-ekonomske smeri (VI/
1).
-	najmanj 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na delih in
nalogah vodenja finančno računovodskega sektorja,
-	organizacijske sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje
razpisanih nalog,
-	predložitev programa dela.
pod 2
-	višja izobrazba ekonomsko-komercialne smeri - notranja
menjava (VI/1) ali trgovinsko-poslovodska ali ekonomsko
komercialna šola (V),
-	najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na delih in
nalogah komerciale v maloprodajni dejavnosti,
-	pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
-	organizacijske sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje
razpisanih nalog,
-	predložitev programa dela.
pod 3
-	višja izobrazba pravne ali upravne smeri (VI/1),
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
delih,
-	organizacijske sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje
razpisanih nalog,
-	predložitev programa dela.
Za opravljanje navedenih del bodo delavci imenovani za
dobo 4 let. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev pošljejo v zaprtih ovojnicah z oznako »za
razpis« v 8 dneh po objavi na naslov TP Center Celje, Ulica
29. novembra 27/a, Celje.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili c 30 dneh po
izteku roka za sprejemanje prijav.
JOŽE JAKOPEC
Kosovelova 16, VELENJE
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA:
-	prodajo vozil in rezervnih delov
-	servis - kleparstvo - ličarstvo
Na ZALOGI imamo vozila:
CHARADE, bencin - charade, turbo
diesel - APPLAUSE
ROK DOBAVE TAKOJ! inf. tel.: 063/855-975
Javni zavod
CELJSKE LEKARNE CELJE
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
VODJA LEKARNE HUDINJA
V CELJU
Pogoji za zasedbo so:
-	dipl. ing. farmacije
-	opravljen strokovni izpit
-	znanje slovenskega jezika	'
-	3 leta delovnih izkušenj
Kandidat b)0 izbran za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo lastnoročno napisano prijavo z do-
kazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa
na naslov: Celjske lekarne Celje, Vodnikova 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu
sklepa o izbih.
Št.19 - 14. maj 1992
26
št. 19 - 14. maj 1992
27
Št.19 - 14. maj 1992
28
št. 19 - 14. maj 1992
29
Čaz za vrtičkarje
v tem času je na celjski trž-
nici na voljo precej sadik. Pa-
radižnikove sadike stanejo od
20 do 30 tolarjev, sadike pa-
prike pa od 10 do 20 tolarjev
za komad. Precej je tudi se-
menskega čebulčka, merica
stane od 100 do 150 tolarjev.
Sicer pa je ponudba od stojni-
ce do stojnice pestra, pa tudi
konkurenčna, zato vam svetu-
jemo, da si dobro ogledate vsa-
ko stojnico posebej, saj je raz-
pon cen za nekatere artikle
precej velik, odvisno seveda od
branjevke. Naj za dokaz nave-
demo nekaj takšnih primerov.
Za čebulo boste odšteli od 50
do 100, novo 150 do 200, peter-
Šilj 300 do 500, glavnato solato
od 120 do 200 in berivko od
100 do 200 tolarjev za kilo-
gram. Kot vidite, lahko od
stojnice do stojnice, prihranite
kar nekaj tolarjev, če dobro
pogledate. Ostale cene so na-
slednje:
Celjska tržnica	kg/SLT
cvetača	160
česen	300-400
fižol v zrnju	100
krompir	30-40
krompir novi	200
korenje	80-100
koleraba	60-80
kislo zelje	80
redkvica - šopek	40-50
paradižnik	220-250
berivka	100-200
radič	200
glavnata solata_120-200
zelena	300
špinača__150-200
ananas	200
1 banane	80-100
' grenivke	120
I grozdje	400
' hruške_^
I jabolka	70-100
jagode - lonček_130-150
kivi_180-210
limone	90
; pomaranče	80
suhe slive_300
orehi jedrca	800
orehi celi_350-^00
maslo	300
smetana _^
skuta	200
med	300
bučno olje	350
suhe gobe	3000^000
jajca_7,5-13
zaklane kokoši 330
^klani piščanci_^
ROJSTVA
Celje
V minulem tednu se je v celj-
ski porodnišnici rodilo 23 deč-
kov in 15 deklic.
mm
Celje
Poročilo se je 13 parov, od
teh: Stanislav GABER iz Ce-
rovca in Damijana ZAGRU-
ŠOVCEM iz Vrbe, Vojko REČ-
NIK in Darja MASTNAK oba
iz Razgorja, Božidar GLAVAČ
iz Kozjega in Nataša KOŠTO-
MAJ iz Velenja ter Roman
ANDREJAŠ iz Celja in Mateja
VREČKO iz Šentjurja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se Vlado MOČ-
NIK iz Rogatca in Irena NO-
VAK iz Dobovca pri Rogatcu
ter Marjan FENDRE iz Polja
pri Bistrici in Damjana BABIČ
iz Trebč.
Žalec
Zakonsko zvezo sta sklenila
dva para in sicer Andrej PER-
TOVT iz Dobrteše vasi in Eri-
ka STRELEC iz Čeplje ter Bo-
ris FARČNIK in Lilijana VIN-
CEKOVIČ oba iz Kaplje vasi.
SMRTI
celje
Umrli so: Rozalija ZA-
KRAJŠEK, 63 let iz Vrbe, Vik-
torija AUBREHT, 62 let iz Mo-
zirja, Maks MASTNAK, 89 let
iz Prožinske vasi, Franc OD-
LAZEK, 36 let iz Debra, Jože-
fa GOLE Ž, 81 let iz Hotunj,
Josip STRAJU, 81 let iz Rogat-
ca, Marija TOMAŽIN, 82 let iz
Leskovca in Julijana SLANC,
83	let iz Rogaške Slatine.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Elizabeta KU-
TERNIK, 85 let iz Rogatca,
Vjekoslava KLANČNIK, 65 let
iz Rog^aške Slatine, Avgust
JUTRISA, 59 let iz Pmeka,
Alojzij VOLF, 61 let iz Srebr-
nika, Ana PLANINC, 83 let iz
Kozjega, Jožef VREČKO, 92
let iz Močla, Anton JURIČKO,
84	let iz Kunšperka, Jože PRE-
BIL, 84 let iz Šentjurja pri Ce-
lju, Justina VONCINA, 80 let
iz Lesičnega, Marija SALO-
BER, 86 let iz Grobelc in Mar-
tin ŠKET, 82 let iz Velikih
Rodn,
Žalec
Umrli so: Ivan PLANK, 53
let iz Polž, Zofija RAJBER, 69
let iz Kristan vrha, Marija
KOBLJER, 90 let iz Žalca in
Vinko GRABNER, 45 let iz
Stopnika.
Popravek
Iskreno se opravičujemo
Vrtnarstvu Celje, ker so
v tiskarni v Ljubljani
v propagandnem oglasu
Vrtnarstva Celje v prejšnji
številki Novega tednika
pomotoma natisnjjj
balkansko cvetje (kar v tem
času prinaša še posebno
negativne asociacije)
namesto balkonsko cvetje.
NT-RC propaganda
GREMO V KINO
KINO UNION
do 20. 5.: MOJA PUNCA
-	ameriški film
KINO MALI UNION
do 18. 5.: KRALJEVI RIBIČ
-	ameriški film
od 19. 5.: BARTON FINK
-	ameriški film
KINO METROPOL
do 18. 5.: ASTERIX IN VELKI
BOJ - risani film
OBRACUN V MALEM TOKYJU
- ameriški film
od 19. 5.: MANEKENKA - ameri-
ški film
KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA
SLATINA
14. in 15. 5.: MORSKE SIRE-
NE - ameriški film
15.	in 16. 5.: VEČ KOT STRA-
STI - ameriški film
16.	in 17. 5.: HOOK - KAPI-
TAN KLJUKA - ameriški film
KINO ŽALEC
16.	5.: ZELO RADODARNO
DEKLE - ameriški film
17.	5.: HUDSON HOOK - ame-
riški film
KINO PREBOLD
15.	5.: HUDSON HOOK-ame-
riški film
KINO ŠENTJUR
16.	5.: MOJA PUNCA - ameri-
ški film
17.	5.: OBRAČUN V MALEM
TOKYJU - ameriški film
VETERINARSKA
DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska postaja
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizi-
rana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od
15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško,
telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežiu-stva
pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veteri-
narski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinar-
jev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je
organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, nepreki-
njeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne.
Dežiu-stvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob praznikih.
Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Moziiju na veterinar-
ski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob
nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do
9. ure. Do nedelje 17. maja bo dežural dipl. vet. Drago Zagožen, tel.:
841-769, od ponedeljka, 18. maja naprej pa bo dežural dipl. vet.
Marjan Lešnik, tel.: 831-219.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Na šentjur-
ski veterinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15.
ure vsak dan, od 15. ure popoldan do 7. ure zjutraj naslednjega dne
pa je organizirano dežiu-stvo. Od jutri, 15. maja dalje bo dežural
dipl. vet. Franc Kovač, tel.: 741-243.
št. 19 - 14. maj 1992
130
št. 19 - 14. maj 1992
31
št. 19 - 14. maj 1992
32
MISEL ICGA TEDNA
»Ustavile levico!
Že tlesnica ie nareillla ilovoll šl(oile!
PreračunUi¥OSt
Minister za krajevne skupnosti in kadre Silvester Drevenšek je eden radkih Celjanov, ki ne
nasprotujejo predlaganemu razbitju občine na štiri manjše. Morda pa računa, da bo po reorgani-
zaciji lokalne samouprave, po kateri naj bi skoraj vsaka vas postala občina, napredoval v mini-
stra za - občine...
TRAČ-nice
Kadrovski šok
Po Celju se sušlja, da name-
rava premier Mirko Kranj c
odstopiti. Ježešmarija, pa
menda ja ni res!? Kako bodo
pa potem poslanci občinske
skupščine vedeli, kaj je za Ce-
lje dobro in kaj ne? Saj bodo
zmešani kot kure brez glave...
Ivek pohvalil župana
Celjski župan Anton Roječ
je te dni doživel visoko prizna-
nje: predsedniški kandidat
Ivan Kramberger ga je na
predvolilnem shodu v Celju
javno pohvalil, češ da je eden
redkih delavnih politikov.
O tem se je Ivek prepričal na
lastne oči: ko je obiskal župa-
na Rojca, ga je našel za raču-
nalnikom, kjer je »razmišljal
o boljšem življenju svojih vo-
lilcev«. Če to reče Kramberger,
ki zelo redko najde dobro be-
sedo za naše politične veljake,
potem bo že nekaj na tem!
Šentjurčani, II
šentjurski poslanec Franc
Zabukovšek je menda hudo
užaljen, ker njegov protestni
odhod z zasedanja skupščine
ni bistveno pretresel ostalih
odbornikov. Zlobneži pravijo.
da se bo gospod Zabukovšek
ignorantskim kolegom mašče-
val s tem, da bo na naslednjem
zasedanju skupščine iz prote-
sta - spet prisoten...
Šentjurčani, III
»če lahko Američani delajo
s svojimi državnimi simboli
kar hočejo, bomo pa še mi
s svojimi mestnimi,« so dejali
šentjurski poslanci in zavrnili
odlok o uporabi zastave, grba
in himne mesta Šentjur. In če
poslanska beseda kaj velja,
lahko torej že v kratkem pri-
čakujemo na tržišču moške
spodnjice s podobo Jurija na
konju. Na sprednji strani, se
ve.
Šentjurčani, I
Poslanci šentjurske skupšči-
ne postajajo vse bolj zlobni.
Na zadnjem zasedanju jim je
Franc Zabukovšek potožil, da
ga je na Jurjevanju neka oseba
napadla, in to ne le enkrat,
ampak kar dvakrat. Še hipec
pred tem neljubim dogajanjem
pa da se je taista oseba obje-
mala s predsednikom skupšči-
ne. Poslance prav nič ni briga-
la Zabukovškova ranjena du-
ša, ki je skupaj s telesom sejo
zapustila, ampak so se raje
spraševali ali je bil napadalec
moški ali ženska, nato pa so še
hudobno natolcevali, da gre
morebiti za ljubosumnost. To
pa je predsednik Malovrh od-
ločno zavrnil, češ da se z dotič-
no osebo ni »kušval«.
Hotel Paka za vzgled
Uspešnost letošnje turistič-
ne sezone bo v veliki meri od-
visna od kakovosti turističnih
storitev,« je na seji v Velenju
modro ugotovilo predsedstvo
turistične zveze Slovenije. Za-
nimivo pa je, da so sestanek
pripravili v enem najbolj zani-
krnih hotelov daleč naokrog
-v hotelu Paka. Boljšega kraja
za modrovanje o kakovosti si
niso mogli izbrati.
STRAN(KA) SALJIVCEV
strah
»Zakaj se na pokopališču vedno sezuješ, ko
greš h grobu svoje žene?«
»Bojim se, da se ne bi prebudila.«
LOJZKA ŠTRAUS, Laško
Hudobija
»Gospod zdravnik, moja žena si je izpahnila
čeljust in ne more več govoriti. Bi lahko prišli
k njej prihodnji mesec ali pa morda še kas-
neje?«
MARICA LESJAK, Laško
Kruh
»Natakar, ta kruh je trd kot kamen!«
»Nikar se tako ne razburjajte, leia 1945 bi ga
bili veseli.«
»Seveda, ampak, takrat je bil še svež.«
ANGELA JOVAN, Dobrna
Priprava na oticet
Pri neki hiši so se pripravljali na ohcet. Mo-
žila se jim je starejša hči. Mali Janezek je bil
silno radoveden, kaj toliko pečejo, kuhajo in se
motajo po kuhinji. Kar naprej so ga morali
preganjati. In ko je bil mami dovolj, mu jih je
naložila na zadnjo plat rekoč: »Ohcet bo! Zdaj
pa takoj ven!«
Janezek čez nekaj časa ves objokan priteče
k sestri Miciki in ji potoži: »Micka, pripravi
rit, ohcet bo!«
NEVENKA ŠKORJANC, Laško
G LOSA
Amebe
V Sloveniji lahko sleherni mesec naštejemo nekaj poli-\
tičnih strank več. Tako, da kmalu ne bo več držalo staro]
reklo Trije Slovenci - vaški zborček. Spremenili ga bomo ]
v Štirje Slovenci - nova občina in trije Slovenci - poli-i
tična stranka. Fenomena pa ne gre razlagati le z običaj-
nimi floskulami, da novi časi pač mešajo glave novim
demokratom, temveč je nujno v pojavnost vse številnejših
strank pobrskati globlje. In če najdemo še tako za lase
privlečeno razlago, moramo zanemariti njeno pesnarepu-
prineselnost. Da bi lahko mirneje spali. Dopovedati si
moramo, da naši politiki že vedo kaj počno, da nas k svet-
lemu cilju vodijo potem, ko v dolgih nočeh študirajo našo
bodočnost in kako do nje priti. Da nas torej po poteh, ki
jih navadni smrtniki zdaj še ne moremo razumeti, varno
vodijo za rokce v srečno Slovenijo.
Če privzamemo gornji način razmišljanja (torej: čudna
so politikov pota, snmrtnikom nedojemljiva), lahko opa-
zimo v nastajanju novih političnih strank v Sloveniji
nekakšne nespolne razmnoževalne metode.
Tako, torej po sistemu dogovorjene delitve, je lani Janša
povzročil cepitev Ruplove stranke na Bavčarjevo in Pirna-
tovo. Janša osebno je potem marca odšel v Pučnikovo
stranko in podobno nespolno delitev lahko zdaj pričaku-
X jemo tudi med socialdemokrati. Še nekaj primerov. Oman
je te dni zapustil stranko svojega zeta Podobnika in odšel
k Peterletu. Peterle si torej lahko obeta v stranki najprej
poljedelsko krilo, ki se bo kasneje odcepilo in postalo bolj
kmečko od kmeta Podobnika. Zadnji primer govori
o Ivanu Krambergerju. Njegova domovinska stranka se
mu je odpovedala. Kramberger bo zdaj kot pribito ustano-
vil novo stranko.
Kakšni smotri torej vodijo naše vrle politike, da se
tolikanj nategujejo, nama bo, dragi bralec, morda ostala
večna skrivnost. Lahko pa zastopiva, da iz tega nategova-
nja ni pravega ploda. Na koncu se je še vsaka stranka
nespolno razcepila. Kot ameba.
BRANE PIANO
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Muzikante Je treba mar obdavčit
Muzikantje se velikokrat
potožijo po napornem igranju,
če jih povabijo v laško občino.
Menda ohceti trajajo po več
dni. Vendar pa se jih vsi radi
spominjajo po dobri družbi in
običajih, saj skoraj vedno pri-
dejo domov s polnimi žepi de-
narja. Mogoče so k temu veliko
pripomogli domači muzikant-
je, med katerimi izstopa tudi
Marotov Jaka iz Tevč pri La-
škem. Izstopa predvsem s svo-
jim saksafonom in hudomuš-
nost o.
»Če verjamete al pa ne, mid-
va z Anzekom sva šla na petek
vabit, domov pa sva prišla na-
slednji teden v sredo zvečer.
Nepretrgoma sva igrala. Ta-
krat sem bil še mlad in se tudi
upal nisem pomisliti, da sem
utrujen. Anzek je bil moj uči-
telj in kapelnik pri godbi, pa
sem se ga bal. Še danes tudi on
igra.
Včasih je bilo boljše. Vsaj
kar se denarja tiče. Larmo
- denar za godce so pobirali po
dvakrat in večkrat. Enkrat ce-
lo tir larme na ženinem in tri
na moževem domu. Zadnja
larma je bila že tako lahka, da
bi bilo bolje pehar prodati. Jaz
sem že včasih rekel, muzikante
je treba mal obdavčt. Samo to
ne napišite.
Običajno je imel skrb za nas
starešina, mi pa za kuharice.
Smo stare črepinje potolkli in
zbirali denar za nov »cajg«. Iz-
kupiček je bil seveda name-
njen kuharicam. In za nevesto
so tudi zbirali. Jaz sem imel
pripravljen govor: »Le dajte,
le dajte, za to mlado nevesto.
Spomin si kupi od zbranega
denarja.« Nevesta pa je vpra-
šala, kaj naj si kupi. »Kupi si
budilko, da bo mož pravi čas
vstal in da bo še sosed lahko
pri tebi malce poležal.«
Za igranje v cerkvi na Sen-
trupertu sva imela dovoljenje
pri rajnem župniku le jaz in
Anzek. Nekaj sva mu od svoje-
ga zmeraj morala primakniti.
Ko sem potegnil denar iz žepa,
je vedno dejal: »Jaka, le pridi
še kaj. Edino vidva tako lepo
krščansko igrata.« Pa sem mu
nekoč rekel: »Gospod, pa se še
vi kdaj s polnim ,varžetom' pri
meni oglasite.«	j
Tam, kjer sem jaz igral je
bilo vedno »fajn«. Pa če je bilo
slabo, takrat običajno malce"
bolj po tiho rečem, če pa je bilo
odlično, se pohvalim malo
glasneje. No, danes sem obi-
čajno še kar glasen, čeravno se
običaji hočejo malce spreme-
niti, saj muzikante plačujejo
kar na »čez«. EDI MASNE^
Ena iz Jakinega rokava
Jaka jih ima veliko za rokavom. Predvsem je to ljudski humot^
povezan z resničnimi dogodki. Zanimiva je predvsem ta, kako si
je »ljubco« - sedanjo ženo iskal.	j
»Nisem vedel, kako bi me opazila, pa sem rekel, da bo najbo]
Ije, če me kar ves Sv.Jedert spozna. Iz godbe sem si dobil ^
nekaj fantov in smo jo v tistih neciviliziranih časih, brez cest ii
prevoza, mahnili v tiste rovte. Fantje so gledali v veliko knjig
z notami, jaz pa sem kazal. In naslednji dan so celo po Laškei
govorili: »Končno bodo v Sv. Jedert cesto dobili. Včeraj je bi
tam prijazen inženir z uradniki in so vse premerili.«
Spomladanski obrtni sejem
Sejmišče Golovec
Zavarovalnica Triglav
Hala D
Št.19 - 14. maj 1992