LET YEAR® Dragi bralci. Pomlad je v polnem razcvetu, sonce in prijetne temperature nam vlivajo veselje do življenja, voljo do spopadanja z novimi izzivi in veselje do dela. Takšnega pozitivnega odnosa bomo letos potrebovali še posebej veliko. Slovenija namreč s 1. majem vstopa v Evropsko unijo, v prostor prostega pretoka blaga, kapitala, storitev in delovne sile. Čeprav je Lipbled na tem trgu domač in prisoten praktično že nekaj desetletij, bo vstop za nas in številna druga podjetja zagotovo pomembna prelomnica in preizkus. Pahnjeni bomo v liberalizacijo in oster konkurenčni boj, razmere na trgu bodo zaostrene in nepredvidljive. To velja še zlasti za trg delovne sile in gibanje delavcev. S praznikom dela bodo namreč padle številne ovire za zaposlovanje poceni delavcev z vzhoda. Tako je mogoče pričakovati, da se bodo številna slovenska podjetja, ki proizvodnje ne bodo preselila v tujino, lotila zmanjševanja vse bolj rastočih stroškov dela z zaposlovanjem teh delavcev, ki so pripravljeni delati za veliko manjše plače, kot jih za enako delo upravičeno pričakujejo slovenski delavci. Bolj aktualen kot boj za višje plače bo z vstopom v Evropsko unijo torej postal boj za ohranitev delovnih mest. To bo prava preizkušnja za slovenske politike, managerje in delavce. Letošnja pomlad pa nam prebivalcem nekdanjega briksenškega gospostva iz blejskega kota in bohinjske doline prinaša velik razlog za praznovanje. Mineva namreč 1000 let, odkar je 10. aprila 1004 naš cesar Henrik II briksenškemu škofu Albuinu, ki je bil s Koroškega in najbrž tudi slovenskega rodu, v trajno posest in last izročil večino zemlje in prebivalcev blejskega kota in bohinjske doline. Za naše prednike je bil to vstop v najsodobnejšo politično, gospodarsko in duhovno evropsko skupnost srednjega veka, ki jim je prinesel 850 let miru in blaginje. Upajmo, da bo kaj podobnega uspelo tudi ambiciozni Evropski uniji. delničarjev družbe v nadzornem svetu. Za Lipbled je to težka izguba. Bevka in njegovo delo ter prizadevanja bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. V imenu uredniškega odbora naj vam na koncu zaželim obilo veselja v velikonočnem času in vam že sedaj čestitam tudi za 1. maj, praznik dela in delavcev. Andrej Naglič Proizvodnja in prodaja v prvih treh mesecih 2004 Lipbled je v prvem kvartalu letos za 3% presegel proizvodnjo glede na enako obdobje lani ter za 14% zaostal za načrtovanimi cilji. Dobre rezultate dosega proizvodnja v PC Masivno pohištvo, ki za 14% presega lanskoletne. V PC Opažne plošče so rezultati za 2% boljši, v PC Notranja vrata pa enako uspešni kot prve lanskega leta. tri mesece Žal pa vsi trije PC-ji načrtovanih ciljev še ne dosegajo, najmanj zaostajajo v PC masivno pohištvo, najbolj pa v PC Notranja vrata. Od vseh treh mesecev je najuspešnejši mesec marec z 8% preseganjem dosežene proizvodnje marca lani. Pozitivni trendi so opazni na vseh treh glavnih programih, najvidnejši pa pri PC Masivno pohištvo, ki tudi edino presega načrtovano proizvodnjo za marec in to za kar 9%. Prodajna vrednost Lipbled presega lanskoletno za 6%, zaostaja pa za načrtovano za enak odstotek. Zelo dobri rezultati se dosegajo v PC Masivno pohištvo, ki presega lanskoletne za 48% ter edini presega tudi načrtovane cilje in sicer za 17%. V PC Notranja vrata presegajo lanskoletno prodajo za 13%, v PC Opažne plošče pa zaradi sezonskega vpliva podaljšane zime prodaja še ne dosega lanskoletne, zato tudi ne dosegajo načrtovanih ciljev. Žal pa letošnja pomlad ni radodarna le s prijetnimi dogodki. Konec meseca marca nas je namreč presenetila žalostna vest, da je umrl Nikolaj Bevk, predsednik nadzornega sveta Lipbled in zastopnik malih in notranjih DRAGI BRALCI 2 PROIZVODNJA IN PRODAJA V j PRVIH TREH MESECIH 2004 2 ^J OSEBNA IZKAZNICA 3 is AKCIJA SUGESTIJ V APRILU IV IN MAJU 3 A MEDNARODNI SEJEM SAIEDUE 6 M PREDSTAVLJAMO SODELAVCE 6 7 PREJELI SMO CERTIFIKAT im ISO 9001 : 2000 8 A LIPOV SNEŽNI DAN 9 M KADROVSKE SPREMEMBE 10 L STANJE ZAPOSLENIH 10 k 1000 LET BLEDA 11 0 NAGRADNA KRIŽANKA 12 V PC Masivno pohištvo so letošnje leto začeli s pohvalnimi rezultati. V PC Opažne plošče so prodajna pričakovanja po podaljšani zimi velika, v PC Notranja vrata pa mesec april nakazuje ponovno povečan obseg naročil UREDNIŠKI ODBOR: Glavni urednik: Andrej Naglič, ČLANI: Andreja Čoralič, Stojan Ulčar, Maja Lakota, Metod Purgar, Martina Šefman, Ciril Kraigher Osebna izkaznica Ime in priimek : Robert Fermišek Starost : 40 let Stalno bivališče :Lesce Robert Fermišek je ekonomsko - komercialni tehnik, zaposlen v Lipbled od februarja 2004 kot strokovni delavec na carinskem področju. Poklicno kariero je začel v Savi Kranj, nato pa nadaljeval v Interevropi Kranj in Jesenice. Kot samostojni špediter si je pridobil izkušnje na področju carinskih postopkov in uspešno opravil strokovni izpit za področje carinskega poslovanja. V Lipbled bo vodil evidence poenostavljenih postopkov, rednih in izrednih izvozov, delal zahtevke v skladu z zakonodajo EU, zadolžen bo za tarifiranje blaga vključno s kontrolo tarif v sistemu TARIC - CODE. Novost po 1.5.2004 bo sistem INTRASTAT, to je statistika blagovne menjave med državami članicami EU, kjer se bodo mesečno zbirali podatki neposredno od poročevalskih enot. Istočasno se pripravlja tudi za testno poročanje o poenostavljenih postopkih RIP - ECL knjigovodskih vpisov izvoza za tretje države, to je brezpapirnim poslovanjem s pristojno carinarnico. Hišni ECL ostane še vedno v veljavi kot dokazilo o prestopu meje. Vstop Slovenije v EU prinaša številne spremembe, zato meni, da se bomo morali vsi zaposleni v Lipbled kar najbolj zavzeti za pravilno in uspešno poslovanje podjetja. Martina Šef man UMRL JE NIKOLAJ BEVK V nedeljo, 31. marca 2004 je po kratkotrajni in hudi bolezni umrl eden najuglednejših gospodarstvenikov na Gorenjskem, predsednik uprave Iskraemeco in predsednik nadzornega sveta Lipbled Nikolaj Bevk. Poleg uspešnega vodenja družbe za proizvodnjo električnih merilnih in upravljalnih naprav, ki velja za največjo slovensko multinacionalko, saj ima proizvodna podjetja v osmih državah, licenčno proizvodnjo pa še v treh državah na vseh kontinentih sveta, je bil tudi član Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije in svetnik Mestne občine Kranj. Za predsednika nadzornega sveta Lipbled je bil izvoljen 21. januarja 1998 kot predstavnik malih in notranjih delničarjev družbe. Tako v družbi, ki jo je vodil, kot tudi v nadzornem svetu, je poleg zdrave podjetniške miselnosti prišel do izraza tudi njegov posluh za zaposlene. Kot eden izmed redkih direktorjev v Sloveniji se je zavzemal, da delavci postanejo lastniki v podjetjih. Njegova smrt je za Lipbled težka izguba, saj je s svojo neposrednostjo, zdravim razumom in nesebičnimi nasveti velikokrat pomagal takrat, ko so bili problemi največji . Njegovo delo ter prizadevanja bomo zaposleni v Lipbled ohranili v lepem in trajnem spominu. Akcija sugestij v aprilu in maju OPTIMIZACIJA DELOVNIH POSTOPKOV IN DELOVNIH MEST Sugestije obsegajo izboljšave, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljša izkoriščenost strojev in naprav, boljši nadzor proizvodnje in boljšo varnost dela. S ciljem izboljšati poslovanje podjetja uprava predlaga, da v mesecu aprilu in maju temeljito premislimo o vsakodnevnih postopkih dela in predlagamo izboljšave. Vsi zaposleni, tako delavci v neposredni proizvodnji kot izvršni direktorji, so vabljeni k predlaganju izboljšav, s katerimi bi dosegli napredek v organizaciji podjetja. Sugestije sprejema Splošni sektor na Bledu ali vodja komisije za reševanje sugestij posameznih profitnih centrov. Predlagatelj sugestije, ki se ne želi izpostavljati v svojem delovnem okolju, naj sugestijo pošlje v Splošni sektor na Direkcijo (kuverto priskrbi vodja delovne skupine), na naslov: Ljubljanska cesta 32, 4260 Bled. Komisija splošnega sektorja bo sugestijo nagradila z zneskom do 3000 SIT oziroma več, v kolikor bo le-ta obravnavana po klasičnem postopku. Najboljša sugestija vsakega profitnega centra bo dodatno nagrajena s praktično nagrado. Predloge je potrebno zapisati v obrazec za prijavo sugestije (obrazec št. 1). K uspešni akciji sugestij bodo pripomogli tudi vodje delovnih skupin, ki bodo sodelavce animirali in jim pomagali pri doseganju skupnih ciljev. S podajanjem sugestij je potrebno nadaljevati tudi na ostalih področjih (kakovost, izkoriščenost materiala in strojev, varnosti..). Da bi bilo število predlagateljev sugestij čim večje, je dopolnjen sistem nagrajevanja: pesem gozda v vašem domu • Blisk sugestija - nadomestilo znaša 1000 SIT Vodja DS sugestijo potrdi, priskrbi predlagatelju nadomestilo in jo uvede v prakso. • Klasične izračunljive in neizračunljive sugestije, kjer predlagatelju pripada nadomestilo večje od 1000 SIT Komisija za reševanje sugestij posameznega profitnega centra sugestijo potrdi in poskrbi za nadomestilo, v prakso pa jo uvede vodja delovne skupine. • Objava predlagateljev v Novem glasilu s praktičnimi nagradami • Za 10 potrjenih sugestij v letu 2004, predlagatelj prejme praktično nagrado Lipbled. • Za 20 potrjenih sugestij v letu 2004 predlagatelj lahko z družino preživi vikend v počitniških kapacitetah Lipbled. BAROMETER SUGESTIJ KOMULATIVA (januar - marec 2004) ORGANIZACIJSKA ENOTA ŠTEVILO SUGESTIJ ŠTEVILO SUGESTIJ / ZAPOSLENEGA PC MALOPRODAJA 8 0,348 KROVNO PODJETJE 9 0,273 PC NOTRANJA VRATA 36 0,140 PC MASIVNO POHIŠTVO 11 0,131 PC OPAŽNE PLOŠČE 14 0,050 Lipbled 78 0,116 V Lipbled-u smo si zadali cilj 0,5 sugestije/zaposlenega v letu 2004. Dušan Petek Mednarodni sejem SAIEDUE v Bologni V svoji 23. postavitvi se je SAIEDUE 2004 v dneh od 17. do 21.03.2004 ponovno uspelo dokazati kot zelo živ mednarodni sejem oziroma kot največja italijanska razstava izdelkov, polizdelkov in materialov ter tehnologij notranje opreme ter zaključnih in obnovitvenih gradbenih del ( po kriteriju razstavljalcev, ki jih je bilo blizu 1.500, če gre verjeti katalogu ). Situacija je sicer slabša, kot v letih 2002 in 2003, ko je bilo preko 1.500 razstavljalcev, kar kaže, da je tudi Italijo oplazila gospodarska recesija, vendar manj kot ostalo, recimo staro Evropo. Kakorkoli, kot vsak sejem, je tudi SAIEDUE 2004 poskusil neposredno odgovoriti na dve večni vprašanji udeležencev in sicer kako bivati bolj sodobno, prijazno in udobno, kar seveda zanima obiskovalce, ter kako preživeti v zaostrenem konkurenčnem boju, kar je težka naloga razstavljalcev oziroma proizvajalcev. In ravno zaradi tega je SAIEDUE zanimiv tudi za tujce, torej tudi za slovenske proizvajalce, ki so bili letos na sejmu v glavnem v vlogi obiskovalcev. Razstavljena so bila skoraj izključno precej samosvoja notranja vrata, ki jih po eni strani odlikuje specifična mediteranska tradicija, po drugi strani pa precej avantgarden latinski design, katerima je prilagojena tudi italijanska tehnologija. Pri tem pa gre takoj ugotoviti, da je v zadnjih letih zaznati močan latinski vpliv na nam bolj poznano germansko Evropo. Začne se z italijanskimi komercialnimi imeni in nadaljuje s specifičnimi oblikovanimi rešitvami, na primer z bogatejšimi profili vratnih podbojev in i nta rzijsko sestavljenimi furnirji na vratnih krilih. Prav to zadnje je namreč zaenkrat edini uspešen odgovor klasičnih proizvajalcev furniranih vrat na vse večji delež foliranih vrat. Vzrok temu so vedno boljše reprodukcije desena, to je strukture in barve lesa v kvalitetah dekor folije ( papirja ) ter CPL in HPL, predvsem pa dejstva, da dandanes o končnem nakupu vrat odločajo predvsem ženske, ki se iz povsem praktičnih razlogov praviloma odločajo v korist folije, ki jih lahko mirne duše čistijo z mokro krpo. Italijansko funkcionalno okovje po eni strani omogoča povsem nove izdelke, po drugi strani pa dela italijanska notranja vrata tako drugačna od ostalih. Če odmislimo ključavnice, ki so klasične evropske ter tu in tam tudi ameriške izvedbe, in prijemnike, ki so razmeroma enostavni, ker so podboji praktično vsi iz masivnega ali kompaktnega vezanega lesa, ter kljuke, ki so lepo oblikovane in dobro izdelane, na standardnih notranjih vratih ostanejo še nasadila. Ta so ali nevidna ( skrita v brazdo ali prikrita ) ali zelo majhna ( samo na zgornjem in spodnjem robu vrat ) ali zelo poudarjena (največkrat po tri, kar preprečuje krivljenje in povešanje vratnih kril ). Vsekakor pa je tudi po nasadilih očitno, da v Italiji merska standardizacija ni tako močno uveljavljena, kot je to v Nemčiji ( kjer se na primer lahko srečata vratno krilo LIKO in podboj Lipbled ), oziroma da italijanski proizvajalci prodajajo samo kompletna vrata, to je podboje in krila skupaj. Tako lahko ugotovimo, da so italijanska vrata malo manj standardna kot so na primer nemška ali naša, k čemur v marsičem doprinesejo tudi različni oblikovalni pristopi ter zelo individualne izdelave in obdelave, predvsem pa prodajne strategije posameznih proizvajalcev. Med njimi najdemo tudi zelo ekstremne primere, kot je to po eni strani IMIC - Torrenovo z divje rezanim in sestavljenim bočnim furnirjem in močno živo obarvanimi oziroma luženimi površinami ter po drugi strani POR TEK -Marene z izjemnimi stilističnimi rešitvami ( tudi na nivoju detajlov ) in perfekcionističnimi mehanskimi in površinskimi obdelavami lepo usklajenih furnirjev ( na podboju in krilu ali samo črtast furnir ali samo bočnica ). Oba ta dva proizvajalca bi si za svoje dosežke ( ali poskuse ) zaslužila posebno priznanje. Vsak razstavljalec razstavlja kompletna notranja vrata s tem, da poudarja, kjer je najboljši. Pri tem so se specializirali ali na izdelke iz masivnega lesa ali na folirane ali na furnirane izdelke, pa tudi na razne kombinacije s kovinskimi elementi ( aluminij in baker ter razne metalne barve ). Pri furniranih izdelkih je zanimivo, da se je vedno več proizvajalcev orientiralo na evrposke drevesne vrste ( hrast, bukev, oreh, češnja, breza, javor in podobno ), da pa nekateri še vztrajajo na eksotičnih vrstah ( mahagoni ) ali jih ponovno uvajajo ( tanganika ). Končni efekti se seveda dosegajo z ustrezno površinsko obdelavo in tudi tu je opazno neko prehodno stanje : medtem ko večina še vedno ostaja na poliuretanskih lakih, je vedno več UV lakov in vedno manj za Italijane tako značilnega visokega sijaja. Tu je bilo opaziti tudi novost in sicer so nekatere ( redke ) firme razstavljale tudi samo grundirane ali celo samo suho brušene elemente vrat, kar kaže na novo oziroma dodatno delitev dela, s katero si posamezna manjša finišerska podjetja uspešno (od)režejo svoj del pice. V to kategorijo spadajo tudi specializirana inženiring podjetja, ki razstavljajo specifična hotelska in druga objektna vrata, v glavnem protivlomna in z elektromagnetnimi ključavnicami ( tudi s senzorji na prstne odtise ). Vratna krila so gotovo tista, ki zaradi svoje relativno velike površine in s tem možnosti doseganja različnih klasičnih in modernističnih efektov dominantno vplivajo na izgled vrat. Tu smo že omenili različne intarzijske rešitve in površinske obdelave, veljalo pa bi ponoviti tudi dejstvo, da se Italijani še niso odpovedali sestavi tudi po širinah listov in vrsti lesa različnih furnirjev, ki se za germansko Evropo povsem nemogoče kombinacije z ustreznimi površinskimi obdelavami ( kjer ne gledaš lesa ampak lak ) spremenijo v več kot sprejemljiva mediteranska vrata. In če vratna krila dajejo dušo notranjim vratom, potem podboji poskrbijo za ustrezen karakter, česar se Italijani zavedajo bolje kot drugje v Evropi. Ne samo, da so prepričljivi z uporabo tradicionalnega masivnega lesa ali modernejšega vezanega lesa ( tudi v kombinaciji z MDF ), ampak so vodilni pri oblikovanju profilov podbojev. Če jih stopnjujemo po izvedbi, so najenostavnejši podboji tisti s pribitimi, relativno tankimi pokrivnimi letvami ( oblogami ), veliko je ravnih izvedb z zaokroženimi robovi tako na pokončnikih kot na pripirnih in okrasnih oblogah, hit zadnjih nekaj let pa so podboji, ki imajo zaokrožene tako pokončnike kot obloge ( s približno enakim polmerom ) in ki zahtevajo obvezno tehnologijo polne zajere ( medtem ko se pri enostavnih podbojih pogosto vidi topi spoj pokončniki - prečniki, pri čemer gredo prečniki tudi preko pokončnikov ). Vsekakor pa je bila letos novost konstrukcija podbojev s posnetimi robovi tako na pokončnikih kot na pripirnih in okrasnih oblogah, ki so ustrezali podobno oblikovanim ( posnetim ) robovom na vratnih krilih. Če smo pošteni, pri tem ne bomo pomislili na pravo novost, ampak na vračanje neke stare mizarske tradicije na industrijski način. Zaključek naj bo izpred leti sposojena ocena, da gre očitno za zelo živ sejem, kjer predvsem Italijani ponujajo zlasti Italijanom na podlagi svoje tradicije osnovane ter s sodobnimi materiali in tehnologijami obdelane in finiširane izdelke. Nova pa je ocena, da jim je pri ali s tem uspelo močno vplivati na ostale evropske trge in tudi prodreti na nekatere neevropske, na primer v nekatere države nekdanje Sovjetske zveze. Vse to jih dela zelo uspešne in zgleda vredne. Stojan Ulčar PREDSTAVLJAMO SODELAVCE Metod Purgar, koordinator informacijskih aktivnosti in predsednik sindikata Lipbled Zdravo Metod, večina lipovcev te pozna zaradi področja oz. dela, ki ga opravljaš, zaradi tvoje vloge v sindikatu ter nenazadnje zaradi dejstva, da si najpogosteje opaženi Lipovec v slovenskih medijih. Pa nam povej, kakšni so bili začetki tvoje življenjske poti. Rojen sem leta 1961, v letu zgraditve berlinskega zidu, ki je kot simbol razdelitve sveta zaznamoval mojo in še nekaj naslednjih generacij. To omenjam predvsem zato, ker je ta pogovor v našem glasilu zadnji pred sprejemom Slovenije v Evropsko unijo, kar nekako pomeni odpravo berlinskega zidu na formalni ravni, verjetno pa bo vsaj v glavah večine Evropejcev ostal še dolgo. Od rojstva naprej živim v Lescah. Doma sem na nekoč zelo obsežni kmetiji, ki pa že ob času mojega rojstva ni več zagotavljala dovolj zaslužka, tako da sta bila oba moja starša zaposlena, mama v radovljiški Almiri, pokojni oče pa v leški Verigi, torej v podjetjih, ki sta zelo zaznamovali življenje v naših krajih, danes pa jih ni več. Imel sem tudi dve leti mlajšega brata, ki pa je leta 2000 tragično preminil. Osnovno šolo sem dokončal v Lescah, nato še jeseniško gimnazijo, študija pa nisem uspel dokončati. Sem se pa že v času šolanja zelo zanimal za računalništvo, ki je bilo takrat še zelo v povojih. Računalnike smo lahko videli v glavnem le na slikah in po televiziji, digitronček iz Buj pa je veljal za dosežek vrhunske tehnologije, tako da je tudi pouk računalništva (kot izbirnega predmeta) na gimnaziji potekal bolj teoretično s svinčnikom na papirju. Kdaj te je pot pripeljala v podjetje Lipbled? Glede na moje zanimanje za računalništvo, je bila že moja prva zaposlitev na Centru za socialno delo Kranj v zvezi z računalniki, čeprav na prvi pogled ni videti zveze med socialnim delom in računalniki. Seveda je tudi v sociali treba voditi natančne evidence, tako da brez računalnika tudi tam ne gre. V Kranju sem delal le eno leto, ko sem opazil časopisni oglas, da Lipbled išče računalniškega operaterja. Prijavil sem se na razpis in bil izbran, tako da sem marca 1987 začel delati v Lipbled. Zanimivo pri tem je, da sem v resnici na delovno mesto prišel šele čez dva tedna, ker sem prva dva tedna preživel na izobraževanju v Lipici. Lipbled je bil pri uvajanju informacijske tehnologije v poslovanje vedno med vodilnimi podjetji, tako da je v tistem času, ko marsikje za računalnike niti še niso vedeli, že menjal svoj prvi (takrat že zastareli računalnik) za sodobnejšega. Zato se nas je takrat kar nekaj novih računalničarjev zaposlilo v sektorju za AOP, vsi skupaj pa smo se morali veliko izobraževati in privajati na novo tehnologijo. Na katerem področju v podjetju si delal in katera dela si opravljal? Vseskozi sem vztrajal pri delu v informatiki. Dolgo časa je bilo to v sektorju za AOP, ki se je kasneje preoblikoval v sektor za informatiko in organizacijo. Pred enim letom, ko je bil le-ta na žalost ukinjen in je bila večina informacijskih funkcij prenesena na zunanje izvajalce, pa sem prešel v splošni sektor. Najprej sem opravljal operaterska dela, nato pa počasi napredoval do mesta programerja. To je bilo delno tudi povezano z uvajanjem sodobnejše računalniške tehnologije, s čimer so se spreminjale delovne zahteve. Delo operaterja je bilo v glavnem v izpisovanju podatkov na papir, izvajanju rednih dnevnih, tedenskih in mesečnih obdelav. Ko so se tiskalniki dovolj pocenili, da jih je imela na svoji mizi večina uporabnikov, je postalo centralno izpisovanje tabel nepotrebno. Prav tako vedno zmogljivejši računalniki večino izračunov, ki so se včasih izvajali ročno v določenih obdobjih, obdelajo sproti, kar pa je še ostalo rutinskih periodičnih obdelav, se izvedejo avtomatsko. Tako je operatersko delo postalo nepotrebno, zahteve po programerjih pa vedno večje. Katero delo pa opravljaš sedaj? Ko je nekje proti koncu prejšnjega stoletja postalo očitno, da obstoječa računalniška oprema ne zadošča naraščajočim potrebam in je treba preiti na višji nivo, seje Lipbled odločil, da uvede informacijske rešitve podjetja KOPA iz Slovenj Gradca. S tem se je začelo nekajletno delo korenite prenove informacijskega sistema, ki se sedaj že v veliki meri zaključuje (resnično zaključena izgradnja informacijskega sistema ni nikoli, ampak osnove so postavljene). Ker se je s tem večina programerskega dela preselila na Kopo, je zato lani prišlo do najbolj žalostnega dogodka v mojem delovnem obdobju v podjetju, namreč ukinitve sektorja za informatiko. Dva od bivših delavcev tega sektorja sva bila prestavljena v splošni sektor, kjer danes opravljava delo koordinatorja informacijskih aktivnosti, štirje pa nadaljujejo delo v novoustanovljenem podjetju TOPINFO, ki kot zunanji izvajalec opravlja informacijske storitve za Lipbbled. Nekdaj vsem poznani AOP je torej razpadel. Kateri sodelavci so ti ostali še posebej v spominu? Za večino mojih dolgoletnih sodelavcev iz sektorja so zgoraj navedene spremembe pomenile, da so se morali posloviti, ker je uprava podjetja ugotovila, da je njihovo delo postalo nepotrebno. Rad bi izkoristil to priložnost, da se posebej spomnim nanje in se jim zahvalim za vse, kar nas je dolga leta vezalo skupaj kot eno družino. Torej - Vanja, Brane (KB), Brane (MB), Božo - hvala. Posebej pa bi rad opozoril še na enega bivšega sodelavca, namreč na Franca Plemlja, ki je bil v sektorju za AOP praktično od vsega začetka in skorajda ni bilo stvari v poslovanju podjetja, ki je on ne bi poznal, tako da je bil njegov prispevek k razvoju informatike v Lipbledu neprecenljiv. Zahrbtna bolezen je kriva, da se je moral prezgodaj upokojiti, vendar pa bo za vedno ostal v spominu Lipovcev. Poleg dela že dolgo časa aktivno sodeluješ v Sindikatu Lipbled. Pa nam povej še kaj o tem. Kdaj si prevzel funkcijo predsednika? Ko je prejšnji predsednik sindikata g. Zvone Papier zaradi ukinitve razvojnega oddelka zapustil podjetje, sem ga nasledil na predsedniškem mestu. Sicer sem prepričan, da imam premalo sindikalnega znanja za opravljanje tako pomembne funkcije, vendar so me ostali člani izvršnega odbora prepričali, da sem vseeno najprimernejši za to delo. Za Zvoneta lahko rečem, da smo ostali brez nekoga, ki je bil pri sindikatu z glavo in srcem. Kot zunanji sodelavec je opravljal funkcijo še dve leti potem, ko je že odšel iz podjetja. Dogovor z njim je bil, da bo vodil sindikat Lipbled, dokler ne bo zaključen postopek lastninjenja podjetja, v katerem je sindikat tvorno sodeloval, vendar se je to lastninjenje toliko zavleklo, da je še pred njegovim koncem prišlo do zamenjave. Zelo uspešen je bil pri podpisu podjetniške kolektivne pogodbe, v dogovoru z upravo je dosegel 1 % dodatek na minulo delo, ki je bil žal kasneje zmanjšan. Takrat smo imeli tudi precej več dopusta, pomembno pa je prispeval tudi k temu, da smo prestopili iz Zveze svobodnih sindikatov v Svet kranjskih sindikatov (danes Svet gorenjskih sindikatov), kjer je sindikalno delo, vsaj po moji oceni, na višjem nivoju. Katere so najpomembnejše naloge sindikata v podjetju ter kakšno vlogo igra? V tem času, ko sem prevzel vodenje sindikata, sta bila dve podjetji v okviru Lipbleda v zelo slabem položaju in res je v letu 1996 prišlo do položaja, da je šel LIP Podnart v stečaj, podjetje Filbo, kjer je glavna dejavnost kovinska proizvodnja, pa se je z vložkom zaposlenih izločilo iz tedanjega koncerna Lipbled. Sindikat je v tem postopku zastopal stališče, da se Lipbled zaveže, da bo v primeru, če bi Filbo v obdobju dveh let po osamosvojitvi zašel v stečaj, prevzel odgovornost za delavce, ki bi v tem primeru izgubili delo. Tak dogovor je bil sklenjen, vendar pa se je pokazalo, da na srečo ni bil potreben, ker je Filbo Bohinj danes uspešno podjetje. Podobna zgodba se je ponovila še pred dvema letoma, ko je podjetje Doors najelo proizvodne zmogljivosti tovarne vhodnih vrat v Mojstrani, na delo pa je prevzelo tudi vse delavce. Verjamemo, da bo tudi njim uspelo priti na zeleno vejo, tako da bo ohranjenih okrog 70 delovnih mest. V LIP Podnart je na žalost, kljub prizadevanju vseh, da bi kljub stečaju čim manj delavcev izgubilo delo, prišlo do trajnih presežnih delavcev, del delavcev pa je bil prerazporejen v ostale enote Lipbled. V preteklem letu smo z upravo sklenili novo podjetniško kolektivno pogodbo. Ta je bila nujno potrebna zaradi uskladitve z Zakonom o delovnih razmerjih, ki je začel veljati v začetku preteklega leta. V okviru dogovarjanj z upravo podjetja smo se posebej posvetili izdelavi novega plačnega sistema. Sindikat Lipbled se trudi, da bi se uspešnost posameznikov ali oddelkov poznala tudi pri plači, kar je seveda tudi mnenje uprave. Upamo, da smo skupaj našli način, da bodo naše plače čim bolj odvisne od rezultatov dela. Kakšna se ti zdi vloga in položaj sindikata nekoč in danes? Moti me razbitost, neenotnost ter nepovezanost sindikatov. Ta se je zelo očitno pokazala pri pripravi sindikalnih shodov v soboto, 3. aprila. Na ta dan so po vsej Evropi sindikati organizirali shode, na katerih so zahtevali izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev. V Sloveniji se sindikalne centrale niso mogle dogovoriti za sodelovanje, tako sta bila v Ljubljani na sosednjih trgih organizirani dve zborovanji - ena v organizaciji ZSSS, na katerem je bilo čez 10.000 sodelujočih, in manjša v organizaciji treh drugih central, med katerimi je bila tudi naša Konfederacija sindikatov 90. Taka razbitost zmanjšuje pogajalsko moč sindikatov na državni ravni, vseeno pa mislim, da zahteve po izboljšanju delovnih in socialnih razmer slovenskih delavcev, ki so bile postavljene na obeh zborovanjih, ne bodo ostale brez odziva pri vladi in delodajalcih. Rad bi tudi videl, da bi se nas podobnih aktivnosti udeležilo več članov sindikata Lipbled. Mogoče res zgleda, da tak shod ne prinaša posebnega napredka, zagotovo pa je njegov učinek večji od tega, da se nekje na samem jokamo nad svojo usodo kot Kalimero, ali pa v najboljšem primeru za šankom udrihamo po vsem, kar nam ni všeč. Ko gre zares, pa pričakujemo, da bo nekdo drug uredil stvari za nas. Kaj je po tvojem mnenju pomembno za uspešno delo? Sodelovanje med zaposlenimi, dobri delovni pogoji, pripadnost podjetju, zaupanje v vodstvo in v vizijo podjetja,.. Pravo razmerje vsega naštetega, pa verjetno še marsikaj drugega, kajti na koncu vsak še tako droben kamenček prinese svoj delež k mozaiku uspešnosti. Posebej bi opozoril na zavest pripadnosti podjetju, ki je med zaposlenimi v Lipbled zelo prisotna in opazna, tako da tudi v težkih časih verjamemo v » naš LIP » in njegovo prihodnost. Vendar pa dolgoročno ta zavest ne more prinašati dobrega dela, če ni ustreznih delovnih pogojev, če plača zagotavlja zgolj životarjenje, ne pa kakovostnega življenja. Tvoja družina, prijatelji, hobiji. Nam lahko poveš tudi kakšno besedo o tem? Najprej smrt mojega brata in v istem letu še smrt moje drage Kati, ki je tudi velik del svojega življenja posvetila LIP-u, sta hudo spremenili moje življenje. Marsikatera stvar, ki se mi je prej zdela pomembna, je naenkrat postala nepomembna in marsikaj, kar meje veselilo, mi je postalo odveč. Nekako še čutim željo po potovanju in spoznavanju sveta, ampak to mi onemogočajo domače obveznosti. Res pa se razživim pri reševanju križank in drugih ugank, kar predstavlja moj najljubši hobi že od rane mladosti. Pri tem početju se lahko pohvalim s kar nekaj uspehi na KIH-ovem prvenstvu v reševanju ugank in sodelovanji na nekaterih televizijskih kvizih. Najboljši rezultat je bila zmaga v celotni seriji POP Kviza v sezoni 96/97, enako pa cenim tudi uvrstitev na zagrebško Kvizkoteko, kjer je izbor tekmovalcev potekal med nekaj tisoč kandidati, pa sem se kljub dejstvu, da je bilo treba naloge reševati v meni tujem jeziku, uvrstil v oddajo. Metod, hvala lepa za zanimiv razgovor; pa srečo pri delu in v osebnem življenju ti želim. Maja Lakota PREJELI SMO CERTIFIKAT ISO 9001 : 2000 Začetek dela sega v leto 1995. Takratno vodstvo se je odločilo stopiti na pot pridobivanja novih znanj in uporabe novih orodij za izboljšanje kakovosti poslovanja. V maju 1998 smo na slavnosten način obeležili prejem certifikata. Vsekakor moramo potrditi veliko opravljenega dela in izkušnjo za nadaljevanje. Delati na področju standardov pomeni zavedati se dobre prakse predhodnikov. Naš novi certifikat ima oznako Q - 130. Prejeli smo ga prav na letošnji dan kolednikov. Ustreznost oziroma presojo je opravil SIQ -slovenski institut za kakovost. Standard ISO 9001: 2000 nosi v sebi naslov »Sistem vodenja kakovosti«, 2000 pa pomeni leto nastanka. Pristojni odbor na evropskem nivoju vsakih pet let pregleda standarde in se odloča o ustreznosti uporabe ali o prenovi. Po zadnji spremembi v letu 2000 odbor smatra, da ta standard ne bo treba spreminjati do leta 2007. V devetdesetih letih je veliko podjetij pridobilo certifikate ISO 9000, tudi zgolj zato, ker so jih zahtevali kupci, trg, vlada. V začetku je bil certifikat ugledna podlaga za zaupanje med ponudniki in kupci. Z leti je ugled odličnosti nekoliko upadel. Vedeti pa moramo, da odločitve v ISO in za ISO sprejemajo kupci na trgu, ne pa državna administracija. Novi standard velja kot potrdilo o minimalni ustreznosti in naravnanosti h kupcu. Pomembno je, da certificirano podjetje svoj sistem vodenja kakovosti nenehno izboljšuje. Na standard moramo gledati, kot na prijazno orodje, s katerim želimo dosegati želene rezultate. Tako kot navadno sebi priskrbimo primerno orodje, tako tudi podjetje izbere sebi in svojemu načinu vodenja primeren način za izpolnjevanje zahtev standarda ISO 9001. Eno od orodij, ki jih potrebuje dober vodja, je sistem vodenja kakovosti. Srečko Magister G. Srečko Magister, Pooblaščenec za kakovost in okolje Lipbled, je obiskoval izobraževanje za vodilne presojevalce Sistema vodenja kakovosti ISO 9001-2000 in uspešno opravil izpit. G. Magistru iskreno čestitamo. UPOV SNEŽNI DAN Kobla, 13.3.2004 Preden se zima zares poslovi in preden nas pomlad pozdravi z vsemi svojimi barvami, obudimo spomin na lipov snežni dan. Na Kobli se je tisto našo soboto zima pravzaprav že začela poslavljati. Medtem ko smo se udeleženci letošnjega snežnega dne ogrevali na strminah, so organizatorji in drugi funkcionarji že pripravljali progo za veleslalom. pa spomladanski sneg, ki je smučke zaviral, da niso hotele tako, kot so si tekači želeli. Še dobro, da je bila pred to preizkušnjo možnost okrepčati se s pripravljenimi sendviči. Kdor se ni, si jih je po tekmi vsekakor zaslužil. Ob uri, ko sta bili dve tretjini tekmovalnega dela snežnega dne za nami, smo bili že skoraj vsi udobno zleknjeni v ležalnikih. Zima je resno pokazala, da se počasi poslavlja in pušča soncu, da pokaže svojo moč. Organizatorji pa so medtem že pripravljali progo za spust z gumo. Najbolj zabaven del tekmovanja je popestrila še razposajena skupina navijačev, ki je že ves dopoldan spodbujala svoje favorite. Razbremenjene, zadovoljne in prijetno razpoložene tekmovalce in njihove navijače je v restavraciji Sodexho čakala okusna jota, nekatere pa še Sprva sproščeno razpoloženje se je bolj ali manj stopnjevalo v rahlo tekmovalnost. Ob ogledovanju proge in dojemanju dejstva, da bo vse skupaj kmalu »zares«, se je marsikomu prikradla trema. Vsaj delček rahlega dvoma vase je pred startom pregnalo Šilce nekakšnega zvarka našega Boruta. Karkoli je že bilo, poleg spodbud sotekmovalcev, je prav gotovo pomagalo prav to. Led je bil prebit in kar naenkrat seje vse skupaj odvijalo z naglico. Po odrešujočem, v glavnem srečnem »pristanku« v cilju, so govorice o drugem teku postale resnične. Čakal nas je torej še en fizični in psihični preizkus na rahlo spremenjeni in obnovljeni progi. Po opravljenem smo se torej lahko počutili kot pravi tekmovalci. naloga zbiranja in razvrščanja rezultatov. V prijetnem vzdušju je izvirni povezovalec ob pomoči organizatorja najboljšim podelil zaslužene medalje, tistim s skoraj največjo smolo pa okusne klobase. Druženje po razglasitvi rezultatov se je nadaljevalo z rajanjem, dokler nismo končno zares izmučeni zaključili še en uspešen lipov snežni dan. Rezultati so dejstva, zato o njih nisem pisala. Želela sem samo obuditi prijetne spomine tistim, ki smo se ta dan zbrali na Kobli, tistim, ki ste manjkali, pa vzbuditi željo, da se drugo leto odločite, sodelujete in verjemite, zmagujete. Premor do naslednjega preizkusa smo izkoristili za smučarske zavoje brez količkov, kar imamo sicer najraje. Nekateri izčrpani od pritiska publike, težavnosti proge ali zgolj z izgovorom, da je sneg že južen, so se z velikim užitkom zleknili v ležalnik in uživali v prijetnem pomladanskem soncu. Kakorkoli, zaželeli so si svojevrsten užitek in kdo jim ga ne bi privoščil? Številčno skromno, a kondicijsko močno in vztrajno zasedbo tekačev na smučeh je čakala krožna, 2 km dolga, sveže pripravljena proga: po startu spust do polovice proge, do cilja pa še razmeroma naporen vzpon, vseskozi '■*»**, Čisto na koncu še iskrena pohvala organizatorju za ves trud in dobro voljo, da nas na tako prijeten način združi. Ob odlični zasnovi tekmovanja lahko skoraj vsak odnese domov dokaz, da je med najboljšimi. Prav vsakemu pa se v spomin vtisnejo prijetni dogodki, ob katerih se odloči: »Drugo leto pridem spet!« Naj se tradicija nadaljuje. Martina Hribar Direkcija - Trgovina prišli : odšli : Koselj Tomaž STANJE ZAPOSLENIH FEBRUAR MAREC PC opažne plošče 274 280 PC masivno pohištvo 83 84 PC notranja vrata 255 257 Maloprodaja&inženiring 26 23 Direkcija 33 33 UP BLED 671 677 OBČINSKI NAGRAJENCI V LETU 2004 V počastitev praznovanja 1000-letnice prve pisne omembe Bleda in praznika Občine Bled, ki ga praznjujemo 10. aprila, vas prisrčno vabimo, da se nam pridružite 16. 4. ob 19. uri v Festivalni dvorani Bled OSREDNJA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE BLED S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ V LETU 2004. Veselimo se skupnega praznovanja z Vami! ČASTNI OBČAN OBČINE BLED ZLATO PLAKETO SREBRNE PLAKETE BRONASTE PALKETE prejme gospod VINKO GOLC prejme gospod ŠTEFAN ŠPILAK prejmejo gospa ALBINA ULČAR ALIJESKI,dr. gospod JANEZ FAJFAR PGD GORJE prejmeta gospod LUDVIK KNAFELJ gospod MARJAN ZUPAN ČASTNI ZNAK - gospod GABRIJEL PANGERC, gospod MARJAN JARC, gospod ANTON KELBL, gospod POLDE KOLMAN, gospod CIRIL KRAIGHER, gospod OGRIS KRISTL, gospod ANTON KRISTAN, gospa NADA KURALT, gospod FRANC PELKO, gospod JANEZ PETKOŠ, gospod FRANC PODJED, gospa MARIJA STARE, gospod ZDRAVKO STIBIL, gospod ANDREJ VIDIC, gospod ŽIGA VODUŠEK, gospa MELITA VOVK, gospod MIRKO VOVK, gospod JANEZ ZUPAN, gospa MILENA ZUPANČIČ, gospod FRANC ŽEROVEC, sekcija PLETNARJEV, sekcija FIJAKARJEV Petek, 16. 4. Festivalna dvorana 19.00 Osrednja prireditev ob občinskem prazniku Občine Bled s podelitvijo občinskih priznanj v letu 2004 Sobota, 17. 4. Festivalna dvorana 18.30 Baletni večer - spominska baletna predstava Nedelja, 18. 4. Hotel Astoria 17.00 Srečanje starejših občanov Torek, 20. 4. Višja šola Bled 18.00 Okrogla miza o občinskih odlokih in predpisih (javni red in mir, urejanje okolja, ravnanje z odpadki,...) Sreda, 21.4. Knjižnica Bled 19.30 Pomladni glasbeni utrinki učenci Glasbene šole Radovljica oddelek Bled so skupaj s svojimi mentoiji pripravili mozaik skladb od baroka do moderne 24. - 25. 4. Zgornje Goije Jurjev semenj v Zgornjih Gorjah 24. - 25. 4. Blejsko jezero Prvomajska veslaška regata Ponedeljek. 26. 4. Festivalna dvorana 16.00 Odprtje razstave del slovenskih rezbarjev in razstava ročnih del Razstava bo odprta do 10. maja Petek, SO. 4. Velika Zaka 20.00 Predvečer vstopa v EU - kresovanje na jezeru ob 30-letnici Društva za podvodne dejavnosti Bled Sreda, 5. 5. Hotel Astoria 20.00 Odprtje razstave Milana Cerarja in predavanje ob diapozitivih Sobota, 8. 5. Športna dvorana 20.00 Alpski večer Nedelja, 9. 5. Cerkev sv. Martina 20.30 Koncert baročne glasbe: Gašper Primožič - harmonika Geslo iz nagradne križanke pošljite na naslov : LIP Bled, Ljubljanska 32, Bled (za Novo Glasilo ) do petka, 14. maja 2004. Nagrade so : 1. vikend v Podčetrtku , 2. majica, 3. majica. jäjg. p~l TBSr «TOV Pravilna rešitev gesla iz nagradne križanke 12. številke Novega Glasila : LASTNOST NOTRANJA VRATA AVANTGARDE ,€Sv "S" “ST Sfi Izžrebani so bili : orüsTnü1 FISWFH0 POTOPILO. 1. nagrada - OLGA HLADNIK iz Zgornjih Gorij, JELKA a 2. nagrada - JAKA VOVK iz Zgornjih Gorij, 3. nagrada - MIROSLAV STARE iz Bohinjske Bistrice. ARA BREZ zaCetxa jH, V0CUA htoSŽov Čestitamo !