G-ospodarske stvari. Nekaj o čcšpljah. Sadno drevo, katero ima obilo dobrib lastnostij, je češplja ali kakor se mu na nekih krajih piavi, sliva. Nekaterim .sadjerejcem pa se vendar-lo (lozdeva, da lega drevesa ni treba veliko jcmati, ako si kjc delajo sadonosnike, češ, da ne rodi in nerodovitnib dreves vendar-le ne kaže še saditi in to še s slroški, katerib ne plača drevo nikoli, če tudi v časib kaj rodi! Tako pa je ludi že marsikatero slivovo drovo podrla sekira ali pa ga še čaka. Nam pa se dozdeva, da je troba ludi to drevo varovati in prav bodc, če pokažemo našim bralcem, da češplja ali sliva nikakor ni za tn, da se poseka ali zanemarja v sadonosnikib. Slivovo drevo tirja za-se, kedar doraste, 25 do 30D"1- prostora, na bcklarji ali 1000Qm. raste jili laliko do 400. Sliva živi in donaša korist do svojih 60 lct. V tem času more drevo, ako se razvija v redu, dati do 1800 kg. ploda ali sadii. Doklcr se razvija, ne da rodi, potreba jo .slivi 5 lot., polcm pa daje v prvih 10 lctih povprek, vsako leto 1(5 litrov, vkup 160 litrov ali 118 kg, v naslcdnjib 8 lolih po 40 litrov torej vkup 200 litrov ali 143 kg.; v nadalnjib 15 letib po 80 litrov, vkup 1200 litrov ali 858 kg. in v koenili 20 letih vsako leto po 40 litrov, vkup 800 lilrov ali 524 kg. ()d 5. do 60. lela da po takem, kakor se vidi iz računa, 1836 kg. sadu. Te številke niso nikakor domišljija, izrodck fanlazije, temveč posneli sino jib iz skušnje, se ve, da pri ugodnjib razmerab, posebno kar se oskrbovanja tiče, kakor jih imanio pri nas. Kakor nobena rastlina, tako se vo, da ludi sliva ne stori vsako leto dobro; zavoljo tega je pa še ne smemo zavreči. Navadno smomo v teku desetib let računati, da ste dve prav dobri, dve dobri, dve srednji, dve slabi in dve popolnoma slabi letini. Sad slive se da rabiti na raznovrslne načine. Rabi se za vžitek v svežem stanu in sc, kjer je blizo dober trg, na ta način dobro prodava. Vcčinoma se pa predoluje v bolj trajne proizvode. Iz sliv dobimo, ako jili sušimo in raznolično pripravljatno, navadne sube slive, prunele itd. Iz njib se ludi kuba či.slano »povidlo« ali lekvar, razun tega slovila slivovica itd. V vsaki obliki so blago, katero ima vedno dovnlj kupcev, posebno, ker nain pri njih prokmorsko tekinovanje ne kvari baranlije. Nikdar se nain ni bati, da bi preveč sliv pridolali, naj Se tako rode, ali se vo, da moramo no samo jili pridelovati, temuč jim tudi znali, kako da jih obrnemo najboljo. (ilavni pogoj pa, da bodemo imeli od sliv zaželeni dobiček, ,je polog narave, primernoga podnebja in zemlje, tudi priinerno oskrbovanje. Sliva ljubi bolj milo podnebje.. Na rodovitost pa največ zemlja upliva. V suhi revni zemlji ne bodeino nikdar imeli mnogo obirati. Hitro se razprostirajoče korcnino zahtevajo v zenilji veliko vlage in pa dovolj rcdilnib snovij. Ako hočemo sslivDjak zasaditi, izbirajmo toraj v ta naiacn vedno vlažno, •močno zemljo. Drevesa se večinoma izgojujejo iz koreninskib izrastkov. Ti imajo pa to napako, da radi zopct izraslkc delajo, kar drevo jako slabi. Če pa že te porabiino, dobro je cepili jih posebno, ako nismo popolnoina uverjeni, da so dobre vrste. Bolje je podlage iz semena izgojevati in tc polera cepiti. Na.jbol.ja podlaga je divja sliva (Haferpflaume, pruiiiiis iinilitia) ali pa myrabotana, ki se napravlja iz korcninskih izraslkov. lzgojuje se navadno visoko ali pol debelnato. Ako hočemo visoko, lepo deblo v kratkem času doseči in sieer pri slabo rastočih vrstab n. pr. žulli mizraboli, moramo podlago tako dolgo divjo puslKi, da doseže pravo visočino in potem jo še le v krono okuliramo. Šo bolje je pa, ako oepiino podlago tikoma pri zemlji s slivo, ki kaj lepa debla napravlja ter se imenuje »Lepa iz Lovvena« (Schono von Lovven) ali pa jo okuliramo in še le, ko la dovolj visoko doraste, kako drugo vrsto v krono. Slive je pa tudi kaj labko v piraniidah izgojevati, ravno lako tudi kot špalir za pokrivanje visocih sten. Saditi je z islo pazljivostjo, kakor drugo sadno drevje. Okopavanje okolo debla, režnja krone itd. so v mladosti nujna dela. (Konec prih.) Zoper predenico. Sitna in jako škodljiva je predenica na deleljišči, kajli širi sc hilro in košnja se krči neljubo za kmetovalca, ako se mu ona vgnjozdi. Vsled tega pa so tudi že marsikaj poskusili, da jo odpravijo z deteljišča, na katcro se je zatepla. Ali kakor se godi 1o po navadi, umclni pripomočki ne izdajo veliko sploli in tudi pri predeniei le malo. Nam pa se priporoča laliek pripomoček zoper predenico in sicer (ak, da ga ni treba kupili, ampak vsakcmu knietovaltu je pri roki — gnojnica. Ako se nainreč dcteljišče z gnojnico večkrat polije, ne pride predenica in če je že na duteljišči, izgine k malu, če je gnojnice dovolje in se ona rabi v pravem času. V joseni, po ziini in v spoinladi naj se deteljišče polije dobro z gnojnico, posebno pa še po večjem dežji po lelu. (inojnica ne vduši saino predenice, ampak delelja še le lepše raste in košnja poslane obilniža. l'ri vočili naših kmctib se iztaka gnojnica z dvorišča v graben ob ccsti, ali pa se kain drugani porazpelje, naj bi jo oni torej rajši izpeljevali na deteljišče! Sejinovi. Dne 26. avg. vBrežicah in na Ljubnem. Dno 27. avg. v Šontilju pri Slov. Gradci. Dno 28. avgusla v Svičini. Dne 29. avgusla v Gelji, pri Sv. Trojici v Slov. gor, na Muti, v Mozirji, v Poličanah in v Žalci. Dne 30. avgusta na Hajdinji. Dne 31. avgusta v Imenem. Dno 1. seplembra v Arnočab in na Bregu v Ptuji. J)ne 2. septembra v Trnovicah. Dne 3. septembra pri Šentilji v SIov. gor, na Planini in v Račah.