Naravoslovni dan na kmetiji ŠOLSKI IZLET Katja Alauf, prof. razrednega pouka, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje V oktobru 2018 so četrtošolci pred začetkom 1. šol- ske ure vzeli šolsko malico in se peš odpravili na učno kmetijo Pod hrastom v Trbovljah. Tam jih je najprej z laježem pozdravila prijazna psička Lina, nato še prijazna lastnika, Uroš in Mateja, ki sta z domačim ambientom takoj privabila nasmeh na obraze otrok. Najprej so pojedli malico, nekateri so se tudi posladkali z domačimi jabolki, ki so bila na mizi, večina pa jih je strmela v pripravljeno ku- rišče, v ogenj, ki je oddajal prijetno toploto. Uroš in Mateja sta otrokom predstavila program in jih razdelila v dve skupini. Ena skupina je z go- spo pripravila čokokruhke, druga skupina pa je z gospodom streljala z lokom v tarčo. Nato sta se skupini zamenjali. Pri pripravi čokokruhkov so se učenci postavili k mizi, na kateri je bila razgrnjena bela rjuha. Gospa jim je na dlani posipala moko, to je čaroben prah, ki izpolnjuje želje. Nekaj učen- Vse preveč je sedenja in učenja v učilnici. Učenci potrebujejo gibanje in aktivnosti zunaj nje. Zato smo za četrtošolce planirali dan dejavnosti, ki bi se izvajal izven učilnice. Obiskali smo bližnjo kmetijo Pod hrastom, ki ni tradicionalna kmetija, a otrokom vseeno ponuja obilo priložnosti za kvalitetno preživljanje časa v naravnem okolju. cev je svoje želje povedalo tudi na glas. Celotna skupina je dobila testo, ki so si ga razdelili in po- snemali Matejo, kako gnete testo. Dodali so mu tudi košček temne čokolade in oblikovali svoj kru- hek, ki so ga nato z odvečnim testom tudi okrasi- li. Prav vsi učenci so se izredno lepo potrudili pri označevanju kruhka, pokazali svojo kreativnost, krepili domišljijo. Nastali so unikatni čokokruhki, ki so jih položili v posebno posodo. Ker je bilo veliko učencev, seve- da smo tudi učitelji naredili svojega, so se kruhki morali držati skupaj, da smo jih spravili v posodo. Medtem je Uroš podučil svojo skupino učencev, kako se drži lok, kam zatakniti puščico, kako se pravilno postaviti, s katerima prstoma napeti te- tivo, kako pravilno pomakniti komolec in kako iztakniti puščice iz tarče. Večina učencev je pr- vič streljala z lokom. Prvi poskus je bil pri večini Hoja po vrvi 46 Didakta slabši, naslednji poskusi pa so bili uspešnejši in so učenci že kar lepo zadeli v tarčo. Prav vsi so imeli nasmeh do ušes. Nato je gospod v kurišče postavil posodo s čoko- kruhki, jo zagrebel z zoglenelim lesom, učenci pa so se ta čas prijetno greli ob ognju in se spraševali, ali bodo prepoznali svoj čokokruhek in kaj se bo zgodilo s čokolado v njem. Nekaj deklet je med- tem strkalo moko z rjuhe in jo zložilo, fantje pa so prinesli drva. Potem pa je sledil program na drugi strani trav- nika, na bolj sončni strani. Otroci s psičko Lino so seveda tekli za Urošem, ki se je peljal na štirikole- sniku. V prikolici je peljal lopate, motike, star konj- ski gnoj, lesene deske in cepljene sadike sadnih dreves. Najprej so natančno opazovali in posluša- li, kako se koplje luknjo, kam se da lepo in kam slabo zemljo ter kako globoko je potrebno kopati. Učenci so se razdelili v manjše skupine in se po- stavili na mesta, kjer so že bile izkopane manjše luknje. Takoj so pričeli z delom. Vsi v skupini so izmenično kopali, drug drugemu svetovali, opo- zarjali na napake, skratka sodelovali. Ko je bila lu- knja ravno prav izkopana, so vanjo postavili sadi- ko, Uroš je stresel konjski gnoj, luknjo pa so nazaj zakopali. Ob sadiko so zapičili leseno desko in jo s težjim kladivom pričvrstili v zemljo, da bo služila za oporo sadiki. Tako fantje kot tudi dekleta so bili izredno spretni, vsi pa so bili ponosni na končano delo. Uroš pravi, da tisto, kar otroci posadijo, ve- dno najlepše obrodi. Ponosni bomo, če bo temu res tako! Hitro smo se vrnili nazaj na kmetijo. Dekleta so opazila konja pasme bosanski planinski konj in ju pričela hraniti z jabolki. Seveda brez božanja ni šlo. Vprašale so Uroša in Matejo, ali bi ju lahko tudi Priprava na saditev sadnega drevesa V družbi kozic Izdelava knjižnega kazala Streljanje z lokom 47 Didakta ŠOLSKI IZLET jahale. Uroš je konja po imenu Bami privezal, kobilo Dino pa odpeljal v manežo. Dekleti sta brez obota- vljanja iz hiše vzeli čelado in odhiteli proti maneži. Mateja pa je za ta čas fante povabila v peskovnik in na skakanje na trampolin. Nekateri pa so se rajši z Lino podili po travniku. Uroš je na Dino dal ode- jo in pritrdil ročaj, za katerega so se dekleta držala. Učiteljica pa je pomagala dekletom pritrditi čelado. Dekleta so z navdušenjem komaj čakala na jahanje. Gospod je dekletom pomagal zlesti na kobilo in jih peljal dva kroga. Hitro so izgubile strah in pridobi- le občutek za zibanje na konju. Kako so se dekleta smejala, ko so videla, da Dina lula. Natančno so jo opazovale, kako dvigne rep na stran, da se ne uma- že. Nato pa so se spraševala, zakaj kobila zopet čaka, a so hitro dobile odgovor. Konji tudi kakajo. Ker so se čokokruhki že spekli, trebuščki otrok pa so postali lačni, smo se odpravili na malico. Kruh- ke je učiteljica ločila narazen, učenci pa so poiska- li svojega in ga še vročega pojedli. Bil je več kot odličen. Škoda, da je bil za vsakega samo eden! Za vsak slučaj so se učenci preizkusili tudi kot gasilci in so z vodo uspešno pogasili ogenj v kurišču. Nato so se lotili likovnega ustvarjanja. Izdelali so knjižno kazalo, da bodo od sedaj naprej imeli več veselja do branja. Nato je sledilo malce več svobo- dnega gibanja. Tekalne igre okoli kmetije, poseda- nje na pogrnjenih paletah, ki so pričarale vzdušje dnevne sobe, božanje psičke, skakanje na trampo- linu, igranje v peskovniku in opazovanje zajčkov v kletki ter kozic v ograji. Učenci so se preizkusili tudi v hoji po vrvi. Postavi- li so se v vrsto, približno meter stran od vrvi. Uroš in učitelj Gašper pa sta učence pospremila po tej poti. Ugotovili so, da le ni tako enostavno hoditi po vrvi, kot sicer izgleda. Kdor je želel, pa si je lahko v gozdu od daleč ogledal osje gnezdo. V zaključnem delu naravoslovnega dne smo se od- pravili v ograjo, v kateri domujejo tri kozice. Učenci so jih nahranili s senom. Tisti, ki so jih kozji iztrebki motili, so hitro zapustili prostor in rajši opazovali koze zunaj ograje. Tri polne ure v naravi so izredno hitro minile. Sploh kadar je fino, se nam zdi, da čas prehitro mine. Otroci so na učni kmetiji pridobili veliko novih ve- ščin, ki jih pri pouku ne morejo pridobiti. Zato pri- poročam še ostalim, ki v bližini šole nimajo kme- tije, da pridejo v Zasavje, na učno kmetijo Pod hrastom, ker bodo otroci zagotovo odšli domov zadovoljni, z velikim nasmehom, lepimi spomini in polni novega znanja ter spoznanj. Zagotovo je naj- boljša učilnica narava! Hkrati pa je dan na kmetiji Pod hrastom kombina- Jahanje kobile 48 Didakta Čas za malico Gnetenje testa Čokokruhki Pečeni čokokruhki Gašenje kurišča cija športa, likovne umetnosti, matematike, druž- be ter narave in tehnike. Otrokom takšni dogodki ostanejo v spominu in se jih radi spominjajo tudi po zaključku osnovnošolskega izobraževanja. Ne glede na letni čas Uroš in Mateja poskrbita, da imajo učenci delo, s svojo karizmo pa poskrbita, da učenci pri delu uživajo in so ponosni, da so pripo- mogli k dobremu delu. Seveda pa poskrbita tudi za igro in zabavo, ki jo učenci v šoli še kako pogrešajo. 49 Didakta