mummmnmumm 1 Posara. štev. Din l*—, g četrtkova hi sobotna jj štcvii!'«a I ta 'W0 >: % i3Rffl>!fl5TY<>/t^ or«-' r» .N»- 5^ rodnega »ista* j« v Mariboru, S čič*va uLa» 4, L radst*opjv, . S Telefon interurbaa J itev.^ 276.- — E b=» Rokopisi m st vračajo.*"** S UPRAVA-rj« * Jurčičevi ol. it. 4, S. pritličje desno. — Telefon it« 24. «5 SHS postno-ček. račun s« »Tabor*1 H 11JS7, sa .Narodni liat- IZ«** jM Ha auoJSIlabmdenaij« MM !s Mira. Ioicntoc «n. po dogovora- , iwiiuuniinnm&nnn]wmmiiiKtnNiti»4D)W!n*H Maribor, četrtek 19. julija 1923, Uto: IV (II). kakšne dobrote L ^eli s privoljenjem l tkalcev postavljena vlada? v krizi. 'Ko je v davki morajo biti, da ni države WS^:e^a» kjer ne bi bilo davkov in da je ne bo, toda obdavčiti je treba v S$6s .VTs^ one. katerii davke najlažje pre k&k'10’. -razne velemagnate itf vojne do-Wir> ai^e; ki ho Se obogatili tedaj, ko je Jo80 ^iuldlstvo na frofitah ir£ doma trpe-*e raz’ »M to Pomanjkanje. Toda ti go khv si vrinili med radikale, zato proti Fad!kaloi 8mei° flastopitL Vse te e zakone, ki nalagajo ubogenSu ljudje -n veliko večja bremena, kakor jih poprej’ 3e *Ma usiliti parla-radlkalna vlada> stavila pa ni niti KP- Htem* afe.^1: Pmstiti vsa svoja ntujna dela, ora- Opozicija grozl z izstopom. : 1 ‘ *' 1 ■ « , ‘ , 'V'’’'' ‘K. ' 'I/'* V* » Beograd, 18. 'Julij«. V radikalnem IzgloJa, da je bll^ MiKpivio #riza;deyafflje klubu se še vedno nU polegla napetost, ki zamaa«. jo je povzročila razprava o uradniHkiK Nekateri elani vlaldne večiSe 80 Sinoči in častniških plačah. Nasprotja Bo tako izjavili, da je situacija postala neznosna močna, da manjša skupina, ki šteje ka- in da je treba tvorna vprašanja takoj re ... i;«ii šati, sicer prrde do razcepa. Slišijo Se pret kih 2» po&lnacev, preti . “ *► ^ j. fetllujil. ».nižino iK ba. Danes so si jcajuglednejsi pos anci 7aj1^evaia ^ disidentov položitev man-radikalnega kluba ria v«o moč prizadeva- ■ Zakoni v razpravi. Uradniški is vojaški zakol ter železničarska pragmatika. V B e o gr ad, 17. julija. Dage'9 je narod- B eograd, 17. julija^ Sekcija zakoilo-ffa skupščina nadaljevala razpravo> o dajnega odbora, ki se kavi a proučeva;-vojaškeml Kakonu1. Vojni minister je po- Ujemi zakona o prometnem1 osobju (želez-jafenili da po dozdajnemi zakonu vojaki ličarska pragmatika), je danes imfela «e-niiso mogli dobiti! proste vožnje za dopust, jo. Daljša razprava se je razvila odoioc-Novi zalkon nud? to ngodnOst enkrat v bi, da je vlsak železničar osebno odgoVo-letu. Posl. Pucelj je predlagal kot termi rt rent za vse poškodbe na državnih in1 za-za vpoklic rekrutov 1. oktober. Lazi£ je seli>nth železnicah. Proti tej točki Ho Se predlagal znižanje vojaške službe ina izjavili! pofslanoi! KunfiatSndi, JevairtOvdč in eno leto. Tudi'demokrat Gjorgjevičipred- Zebot, ker krivda železničarjev pride la/ga skrajšanje 18tmesiečnega roka, ker je itak pred sodišče. Dr. Kumanudiju je naš narod danes V stadiju obnove, in1 'se bilo naročeno, da izdela novo besedilo za v sedanji ekonom>ski krizi ne smejo je- to točko. Minister Jankovič je zahteval, mati (narodu delovne moči. Do danes je da se odvzamejo železničarjem brezplačne Sprejetih od 330 členov novega zakona karte, proti čemur je odločno nastopil de-197. mekrat Reisner. Predlog demokrata Ku- Beograd, 17. Julija. Zakonodajni od- manudija, da ostanejo še nadalje režijski bor je nadaljeval razpravo o uradniškem! voizni listki, in' sicer tudi za upokojence zakonu, zlasti; o onemi delu, lu se-tiče plač. in železničarske rodbine, je bil sprejet. Z uspehom je posegel v debato demokrat Za daljša potovanja se dajo 'karte trikrat Reisner. Vprašanje Izenačenja ofipir^kih ita leto. ifi^adftiSkai. plač še sl rež^no.,-f|j*j^^- • • \z kraljevine rodbine. ^;, -: -šal In -slavil' Soje tJalraaiaittslfiH Italijanov B'eograd, 18- julija. (Izvirno). Te za rešitev Zadra in njpgovo prlkMitev dni se .ho uradno objavilo, da je N j. Vel. kraljica Marija V drugem stanju. ■ >: - ! Šale življenske la goSpodarglke razmeri malih ljudi in kmetov. S isivojo agrarno politiko Be: radikal- i Ka vlada vrača nazaj v predvojno dobo; kmetom inl dobrovoljcemi se zopet odvze-ma zemljišče ter vrača nemškim, madžar , škim' in turškimi magnatom, grofom! hf ' baropom, ki ližejo pete radikalnim veljakom, jih vabijo na lorv ter plačujejo tisočake za njihovo stradko. Mesto blagostanja, kaitaro so radikali Obljubljali malimi kmetom ter sploh našemu narodu, so povišali petkratno dav- , ke, uvedli tlako, zapravili ogromne milijone državnega denarja, ustavili agrarno reformo ter mesto da bi ščitili držav« pred njenimi notranjimi In1 zunaTTjitm sovražniki, preganjajo in' zapirajo državi in narodnemu edinstvu zveste državljane. To so blagoslovi radikalne samovlade do danes in1 vendar se še najdejo tudi tuin-tam mali ljudje ini kmetje, ki vstopajo v, to stranko. RadlkalskLh grehov pa niso krivi samo radikali, ampak tudi tisti, ki so jim pomagali do vlade — to so pa bili dr. Korošec In njegovi poslanci, ki so s« 13. aprila v Zagrebu pismeno obvezali, da bodo glasovali za izvolitev radikalnega vodstva parlamenta inl pomagali ae-Staviti sa/moradSkalno vlado. To si mora-, jo visi naši mali ljudje in kmetje dobro zapomniti!, V resni m Radikalci in italijanski odvetniki V, Dalmaciji. Italiji. Kralju in ministrikemu predsedni . ku Mussoliniju so odposlali pozdravne brzojavke. Za predsednika zadarske po-' krajinske skupščine je bil izvoljen fašist Pietro Prasscvoli, za podpredsednika _ . ... . v n pa dr. Luigi Batteri. Po seji so odšli vsi Beograd, 18. julija. (Izvirno}. 1 ar- četniki v spremstvu jnnožice na grob lamcntarm odbor za proučevanje zakon- bitega zadarskega župana Gilliotta, kjer skega načrta o odvetnikih v Dalmaciji, se je vršila spominska svečanost, ter ku so optirali za Italijo, je intel dane^ položili na njegov, grob .vence, sejo, na. kateji je bil sprejet .vladni pred' log. Po tem predlogu lahko oni odvetniki v Dalmaciji, ki so sicer optirali za Italijo, a imajo svoje stalno bivališče na naj šem ozemlju, še nadalje izvršujejo odvetniško prakso, ako tekom enega meseca položijo prisego. Opozicija je strogo nastopila proti temu zakonu, vendar pa ga je radikalna večina sprejela. To zahtevo so stavili Italijani že v Rapallu, izpolnila pa jim je še le današnja radikalna .vlada. .:i 1 i-..-. ... . j.. Prva seja pokrajinske skupščine v Zadru. Predsednik — lašist. Zadar, 18. julija. (Izvirno). Včeraj se je vršila prva seja zadarske pokrajinske skupščine. Volitve so se seveda izvršile brez sodelovanje jugoslovenskega prebivalstva, ki se je vzdržalo glasovanja, tako da so volitve potekle skoraj popolnoma pasivno. Sejo je otvoril za-darski prefelet, general Comajo s sve-_Š§nini nag^aroro, fcatergp je nagla- Pašičevo potovanje v Pariz. Beograd, 18. julija. (Izv.) V poučo ttih krogih se zatrjuje, da je Pašičev odhod v Pariz V zvezi is svečanimi sprejemom Nj. Vel. kralja o priliki njegovega potovanja v Pariz. ; BORZA!. C u r i h1, 18. julija. (Izv.) Pred borza, Pariz 33.45, Beograd 6.05, London1 26.28, Berlin1 0.0024, Praga 17 ena osmino, Milam’ 24.52, Newyork 572, Duttaj 0.008175, žig. K 0.008125, Budimpešta 0.06, Varšava 0,045, Sofija 5.15. Zagreb1, 18. Julija!. Pariz 5.47—5.51. Švica 16.40—16.45, London 4.34—4.34% Berlin 0.365—0.375, Dunaj 0.1317-0.1325, Praga 2.84—-2.85, Milan; 4.05—4.06, New-york 94—94.50, Budimpešta 0.97—1. -D- ' Med iteon1, ko (se trifi veselo zabavamo iii ko lahkomišljeno tratimo svoje sile v pretiranem medsebojnem! boju, pa dela naš nasprotnik tami preko sistematično inf ,v Sklenjeni enotnosti vseh pripravlja smrt našemu življu. In njegovo delo žanje uSipehe. Že j« skoraj uduSeno naše šolstvo, že .Je pregnan« inteligenca, že je posvečeno nasilje kot zakonitost, da je zlomljejja že pri mlarsikatereml odporna sila. Toda še vedno raste pritisk, še vfedtfo se veča nasilje In vedno bolj učinkovito udarja naš narod. Zlasti' sedaj, ko je pritisk posegel na gospodarsko polje. Splošna brezposelnost, nezmožnost od-, prodaje pridelkov, peza davkov, odvze-^ manjo koncesij našim; podreditev Gorico Vidmu, vise to n vaja revščino vi Pri-! morju, da mora zapuščaiiii naš kmtet rodno zemljo, da jo z mtrzlično nemirnostjo' ponuja v odprodajo, ker vrednost zemlje pada, silno in »talno. j, S tem1 we pričenja najkatastrofateejšt proces in' skoraj se bo pričela odigravati pred! našimi očmi presunljiva . tragedija — ko umira zdrav in' krepak narod, ker je zapuščen od lastnih, bratov ini ker ga ubija krivica. Ali je lako ohromel Hal poKoS, da tvorno samo irieane priče tragedije? Ali je tako izumrla v nas plenienltotfE, da bomo v nemoralni otopelosti gledali, kako umiira pred našimi očmi — brat? •Ali pa bo vendar Vstajala v nas zavest, da ne bo preje blagoslovljena Baša svoboda, dokler «e ne oddolžimo onim* ki RO jo nami dali irfi sicer s tem, da vSaj brate obvarujemo starti, če jim, že Re moremo dati svobode. i Ura.je resna ko še tfifiolL; ^ Vsi taoratao Ha plan,. ali p« StffO Srn } krivi poubljenja, ki pride - nad Staše-, brate. Ni izgovtara in Opravičila z« nikogar,. ker ni ga med namii, ki Se bi milogel po- , magati jk> svojih miočeh'. Zaradi blagra trpečih! t&nS preko-■zmanjšajmo avoje i>repire, bodinio stiJp-ljivi in postanimo zidarji, da bo paša dr*H žavna zgradba močna. '• Ze s tem’ smo ’ v mag ali1 UratoH, Ser ■ ; feila naae dxža^ b. izžaJSSaia ‘SErašf 2. ii Sli niB» rt®; msmsatamrn&mm 97 julija' 1923] ■G ponfoč. Kdo Je, Id ne Hi mogel v tem o-zint pomagati? Delajmo im varčujmo, eri! dan v letu M© zapravljajmo, zaradi bratov: storim« : t6! V direktnem razmerju z našim blagostanjem jo blagostanje podjarmljenih. V svojem sren pa nikdar no pozabimo onih, iki trpe zaradi nas, ki so žrtvovali zavoljo nas. Iz srca pa bio prišla misel o življenju im Suma otl sebe ustvarjala čudeže, da bo vsled našo pomoči vzdržal triš narod tam preko. Ni ga med nami, ki ne bi mogel tega Storiti, sramota nad vse one, ki bi zanemarili to svojo irrvo dolžnost. Dvojna sramota pa onim, ki jim je dala usoda obilico zemeljskih dobrot in ki ne pomagajo tudi gmotno, pa čeprav bi mogli. Ni fiaš človek tilsti, ki je bogatiti, ki pa 3© pozabil na brate v sili. Dar za trpeče bo blagoslovil njegovo bogastvo, pozabljenje pa brate pa ga bo preklelo. Taka je postava pravice. Bratje! Vso krivico, Vsa 'nasilja So VadržaH naši bratje iz zvestobo do nas, toda revščine, ki povzroča lakoto, ne Vzdrži nihče. Ko se še le pričenja lakota, je pomoč če lahka, kasnejše je draga in tudi — prepozna. < Ali ta priprosta dejstva res ne morejo vzdramiti vsakogar, vsaj toliko, da poreče: Ne pljunem na svojo čast, temveč greni z onimi, ki delajo za brate v nesreči In zato vstopam' v »Jugoslovcn-teko Mktioo«, m v’ Tedenski pregled za naročnike »Narodnega lista«. Petek, 13. julija: Na današnji seji narodne skupščino je podal vojni minister ! jSflbSpoiže o zakonu o ustrojstvn vojake. V radikalski.h krogih vlada veliko nezadovoljstvo. Radikalni poslanci iz Jožih® Srbije irt iz Vojvodine so zelo nezadovoljni, ker Pašič no izpolni danih obljub in se za to kraje Sploh nič ne zmeni. Danes je dospela iz Bnšaikadeputaeija, da se pokloni kralju. Kralj jo doputacijo zelo prijazno sprejel irt sc zanimal za ‘ivs e težnje irt željo Sušah a. Župana je povabil na večerjo v dvor, ostalim članom1 jdeputacije pa jo mestna občima priredila banket, •— Poštno in brzojavno ministrstvo je sklenilo, da šo tekom' letošnjega poletja zgradi novo telefonsko progo Be-• ograd - Ljubljana. — Beograd stoji V znamenju občinskih volitev. Vse stranke razvijajo živahno agitacijo. Vsak dan se V.rŠi po vee shodov in zborovanj. Sobota, 14. julija. V narodni skupščini -Se je nadaljevala razprava o vojaškem zakonu. Radi Rcike je nastala v zunanji politiki precejšnja napetost. Italija grozi z aneksijo Reke, kar jo vzbudilo v vseh krogih upravičeno ogorčenje. Vlada bo podvzela vse korake, da prepreči itali- Dr. St. Pavelšok: Iz bojev za notranjo ureditev naše države. i j? ifiK .Pflji i- H '■: • Vprašanja. Kdo Sl, ki rad bi kupil narod moji S čini si prišel za dušo barantati 0 Siromak, da vidiš naš zaklad, razdrl bi šotor, zbežal še nocoj. Kdo st, ki-vodil rad bi narod moji Si naskrivaj s® kdaj izprašal vesti Si našel, da do zadnjega sj zvesti 100 milijonov frankov. — Konferenca zunanjih ministrov male antante sc vrši dne 28. julija V Sinaj i. Nedelja, 15. julija: Narodna skupščina jo sprejela v načelu zakon o vojski. Klerikalci, ki so glasovali za avstrijsko kanone, so glasovali proti jugoslovenski vojski. — Zakonodajni odbor je razpravljal o uradniških in orožniških plačah. Doslej 5e ni bil dosežen sporazum, ker je on del za takojšnje povišanje, dočim so zlasti zemljoradniki za to, da naj bi se z zvišanjem še počakalo, da se naš dinar popravi, Pondeljek, IS. julija: Objava Markovega protokola, sklenjenega med radikalci irt blokaši, ni povzročila ti i kak e senzacije, kakor so pričakovali revizijonisti. — V Zagrebu so odkrili dobro organizirano vohunsko družbo, ki je vohunila za Italijo in Madžarsko. Družbi pripadajo večinoma bivši avstro-ogrslki oficirji. — V Kragujevcu se je pripetila včeraj popoldne velika nesreča vsled eksplozije vojaške miuuicije. Kako je nastala eksplozija, še ni pojasnjeno. Torek, 17. julija: V zvezi z vohunsko afero v Zagrebu jo bilo aretiranih več oseb. Službo kurirja je opravljala neka Staniča Anderlič.’ki jo izpovedala, da je vtihotapila v Italijo 12 važnih vojaških spisov. Ugotovljeno je, da pri aferi' ‘ni udeležena nobena politična osebffl. — Zakonodajni odbor nadaljuje razpravo o uradniškem’ znkorfn. □□mDDCiDODna □ □ mnnnmnnnrin POMNIMO! V avstrijskem državnem zboru je dr. Korošec vsikdar glasoval za vse vojaške zakone, za vse stroške za kanone iri muhici jo. V svoji narodni državi pljuva rta narodno vojsko in glasuje proti novemu zakonu o vojski. □□□□□□□□□□□□ □ o nronnnnnnnnn Mussolinijev ukor fašistom. Rim, 16. julija. V Florenci so včeraj fašisti razrušili devet poslopij, ki so bila last popola-reev in katoliških organizacij. Razrušili m tudi tiskarska podjetja opozicije. V raznih krajih so se vršile manifestacijo za Mussolinija. Mussolini je poslal fnšistovisikim funkcijouarjem v energičnem tonu sestavljeno brzojavko, v kateri zahteva eruiranjo in kaznovanje krivcev ter izjavlja, da luna fašizem globoko spoštovanje pred katoliškim prepričanjem ter ne more trpeti takih izgredov. Obiskujte messtni ra* 1*55c?) t Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedeljo od 10,—12. ure. Vstopnina t dinar. paj so bili Sloveni, a so se delili v politično oblasti: Karantanijo, Krajno, Hr-vateko, Dukljo, Raško in druge. Ti kraji pa so bili v veliki odvisnosti od Bavarcev, Frankov, Benečanov in Bizantincev. Že prvi knezi so se hoteli rešiti te odvisnosti; tako je na primer zbral Ljudevit Posavski veliko moč okoli sobe, da bi so osvobodil frankovskega vpliva. Toda ko iso prišli od vzhoda Madžari in so «e od zahoda Germani uspešno širili proti vzhodu, so bili Jugoslovani popolnoma ločeni od severnih Slovanov ter navezani le na lastno moč. Nastale so na njihovem ozemlju manjše kneževine, kajti težko :prchodna gorovja so ovirala, da bi nastale večjo državne tvorbe. Le prerodko-kedaj so je posrečilo ustvariti večjo politično celoto, a še ta je navadno kmalu razpadla radi notranjih razprtij in zunanjih sovražnikov. Poleg tega pa leže li kraji tudi ravno na meji med važnimi kulturnimi področji, kjer se dotikata zahodna latinska in vzhodna bizantinska kujiura. Ta meja je bila že v Starem 'veku tako Silna, da »e jo razdelilo mogočno rimsko ee&ftrstv« v vzhodni in zahodni del, in’ je povzročila razkol v rimski certkvi itd. Ker oblika površja ln lega nista dopustili, da bi nastale večje politično tvorbe, žato Jugoslovani niso imeli dovolj odporne moči, ko so navalili na nje mogočni zunanji sovražniki. Prišli so na severozahodu, pod politični in kulturni Žrtve Drave najdene. Tri ponesrečene duhovnike potegnili te D ra v©. — Bogoslovca Deržečiiika ž® niso našli. j-* ■ Maribor, 18. julija, biča. Tudi on je imel na glavi včč ran, H Tokom včerajšnjega dne so našli pri brodu pod postajo Sv. Lovrenc na Bohorju tri žrtve nesreče, ki se je pripetila prejšnji pondeljek pri Breznu. Dopoldne krog 10. ure je zapazil brodnik Hiittl v vodi plavajoče truplo. Posrečilo so mu je, da ga jo spravil na obrežje, kjer so spoznali v utopljencu župnika Baznika iz Sv. Trojice v Halozah. Glavo jc imel zelo obtolčeno. Na temenu je inrel več zevajočih ran. Glava jc bila od vode precej napihnjena. Površno suknje ni imel irt si jo je najbrž sam slekel, da bi se kot dober plavač rešil. Na levi roki je še imel manšeto. V te-lovcniku so našli dve uri. Ena se je ustavila oh 7.10, druga pa je še šla. V župu je imel listnico z 1000 dinarji. Vsled tega opozorjeni, so začeli iskati tudi trupla ostalih ponesrečencev. Kakih GOO metrov nižje od brada je naslpina, kjer voda stoji in kjer je obležalo že mnogo utopljencev. Pre d na sipin o je par vrtincev, ki zadrže vsakega utopljenca, ki ga enkrat zajamejo. Tn so res našli ob 6. uri zvečer truplo novomašnika Ri- ostalem' pa je popolnoma neizPre®en'1 .. Roke je imel tako bele, kakor da®1 bele rokavice. Dve uri pozneje »e tudi truplo brezniškega župnika V a Volčiča. Tudi on ima na glavi T O četrti žrtvi, bogoslovcu Držečih 11 vedno ni nobenega sledu. Utopljence so prepeljali v mrtvašo co k Devici Mariji v Puščavi. P® ran ' ki jih imajo vsi trije utopljenci na gl® vah, sodijo, da so vsled sunka udari i ob skalo ter se onesvestili irt vsled _ tonili. Izjema bi bila le pri župnika niku, ki si je slekel suknjo. Župnik Baznik' in novoroašnik ■bosta pokopana jutri dopoldne na P pališču pri Dev. Mari ji v Puščavi, zup ka Volčiča pa prepeljejo danes v Br®ztl ' kjer ga 'bodo v soboto dopoldne pdioži zadnjemu počitku na tamošnjenl P° paličen. Utopljenec, ki So ga v pondeljek: I** t egi lili pri Selnici iz Drave, ni idehti z bogoslovcem Deržečnikom. Politične vesti. * »Slovenski Narod« itt oblastna organizacija J DS za mariborsko oblast, s Slov. Narod« poroča 17. tm., da so v načelstvu oblastne organizacije JDS v Mariboru velika nesoglasja in da bode predsednik organizacije dr. Kukovec v najkrajšem času odstopil. Nasproti temu opozorimo na notorični dejanski položaj, da dr. Kukovec nikdar ni bil v predsedstvu to oblastne organizacije, kor je kot poslanec bil po statutih JDS le član načelstva. Po volitvah je poslovodeči predsednik dr. Franjo Lipold predlagal, da se dr. Kukovec kandidira predsednikom, kar je ta z odobrenjem »eje načelstva 25. maja tl. iz taktičnih razlogov odklonil, vstrajajoč v ostalem v organizaciji stranke, kar je naš list v poročilu o seji 25. maja točilo objavil, glej »Tabor? št. 121 dne 31. maja l‘J2it pod naslovom: Važna seja oblastnega načelstva JDS, ki končuje z besedami: Po izčrpni razpravi je vzelo načelstvo dr. Knkovčeve razloge na znanje ter mu izreklo iskreno zahvalo. * Kaj bi rad Korošec? Osiješki »Jug« so peča v daljši notici z izvajanji dr. Korošca na sestanku v Celju, osobito pa z izjavo: »Mi Slovenci smo poseben narod in kot taki imamo pravico, da sami odločamo o »voji usodi!« ter pristavlja: »Kakor se vidi, naglaša g. Korošec osdbi-to devizo: Slovenci -- narod! zato vprašamo tega prefriganega jezuita: kako to, da je sedaj preko floči postal sin slovenskega naroda, ko je za časa prevrata itt vpliv Nemcev, na severovzhodu Madžarov, na vzhodu najprej Bizantincev, pozneje pa pod oblast Turkov; celo ob Jadranskem morju se niso mogli obraniti tujega upliva, temveč eo prišli pod bene-čansko moč. Čeravno ni nikdar izginila zavest jugoslovanske skupnosti, ki jo je pač najbolj širila irt utrjevala naša narodna pesem, vendar je razumljivo, da so morali posamezni deli naroda popolnoma pod vpliv onih narodov, s katerimi so živeli v politični in kulturni skupnosti, ter so se polagoma počeli razlikovati med seboj po svojem mišljenju in čustvovanju, im načinu domačega in javnega življenja, kakot tudi po stopnji svoje izobrazbe. Ker so ti vplivi obstojali kar več stoletij, so se razliko poglobile itt povečale tako, da trdijo nekateri, da so nastali iz nekdaj enotnega naroda sedaj trije narodi, medtem) ko So drugi mnenja, da še mogočno prevladujejo vse one poteze, ki so skupne vsem delom. Slednji hočejo, da se morajo v ©'kupni državi posebno podpirati skupne lastnosti, ki so se nam ohranile, in zabrisati po možnosti razlike, ki nos ločijo, zahtevajo drugi, da se mora vsak del naprej razvijati le na podlagi od tujega naroda prejete kulture 'brez ozirov na druge Jugoslovane. Ko je francoska revolucija vzbudila zavest, da ima vsak človek ln vsak na-rod pravico do svobodnega življenja iti razvoju, pričeli «<> «6 pri Srbih prvi boji za svobodo deta 1804, ip 1815.} ter res tu-. ko je bil minister, zatrjeval, da J® slovenskega plemena in Jugoslavch: ^ dovoljujemo g. miniktru n. r. dr. ^ šen, da sme biti nezadovoljen s kur naše notranje politike, pa tudi, da s® ^ vidovdansko ustavo za hegemonijo ^ hov. Vse to mn dovolimo, ker toliko 1 er ant ni smo vedno, ne moremo P* _ zumeti tega: Kako je mogoče, da *e ^ ko noči menjujejo načela, katera so raznih trenutkih nnglaševala in P1* ^ Ijala; kako je mogoče, da se kaka P ^ mentafna skupina naziva »ju*oS »ko«, ko stoji na čelu plemenskega,^a0f ratizmal Vsaflremn analfabetu j® 3 da se iz dveh in »treh« narodov »tvoriti eden narod, zato ae, če N® trdi, da so Srbi narod zase, ^ rod zase Ln Slovenci narod zase, p* more več govoriti to bi g. Korošec napravil veliko a,*, tako nam' kakor tudi svojemu miu »narodu«, Če bf ©Voj »Jugo^.a*e aotante, da ne razbije zvez teaafiS0 s Separatnimi akcijami glede pj,ra j,, reparacij, kakor tudi da. ne pod-ipčajo ^arske in' njenih težen j. Listi po-*Ja Se°’ ,^a je Beneševa misija uspela in Bjjjj.) jo posrečilo preprečiti razbitje * eslco-fran)coske zveze. Zveza med ruskimi Koljševlki in “Riškimi fašisti. Svetovno časopisje pri-zanimivo vest, da se vrše te dni Rajanja med ruskimi boljševiki in paškimi fašisti glede skupnega nastopa Francozom. Ta vest, katero potr-ttJnjo tudi nemška in’ ruska poročila, je j^^bno značilna še radi tega, ker je zna-^ _ da se med nemškimi faši-v ln! nemškimi komunisti vodi naj-^j a 'borba. Tudi naši tudi-socialisti ■ adl-boljševiki, se neprestano besno za-SBt!. razne fašiste, njihovi idejni o-^ oklepajo istočasno zveze z ravno */ašisti v Nemčija. Moskovski rdeči a Pa gredo v temi še dal je ter trdi- 110,5 bodo mogli z uspehom ovi-dal 5Vs^r'iskega načrta, ki je vztrajno zi-drije rp Slovenije nemški most do A-^odov ?di 1)0 tem načrtu nam je silno Šeg« *a nesrečna zemljepisna lega na- g- j«, 'ja bilo pričakovati, da bode Srbi- la ^ . ^ala započeto delo in osvobodi- avstro-ogrske Jugo- P° obeh’ k i? se.je ves srd Proti mali in %, jv. alkanskih vojnah utrujeni Srbi-■1814 nm Hhba je prišlo, ko je 23. julija &e ftT„vi>?Ve^ala Avstrija Srbiji vojno. h «Ofcra± jo za divjalo besno Sovraštvo -ia lrf Madžarov, kajti spoznali so, ^°dlož S?a us°da za dolgo bodočnost, ob 1 a . ‘ovan n® jo hotel rešiti njihove -DfJ! w zato ffa je bilo treba popolno-^obo *n' mtl ^biti vsako misel na VnirJ - in nničitl vsako upanje n a V j. VoJltev. Celotni jugoslovanski na-^ti v ™°.ra^ V ^ drieh in' mesecih pretr-S, k?kfxr »rej V stoletnem' robova- armade so zasedle Srbijo tako (la sta morali Srbska in «®a ■nnad* likati gostoljubja na >šče '; ’ Slo^i i« Hrvati pa So bili ■ htorali °5adŽaj^k° arra£Wl° tcr hju. p . .. lastnemu osvoboje- Noi* ^ hi bilo niti koščka irat ni za^ri0^ zamlje, tudi ta-. °ditev. Ha otoku TT ^ koJsSho osvo-iMi -a-otokT1 E**« so še zedinili za- jo čelo odkrito, da pogajanja med njimi in nemškimi fašisti ne nasprotujejo njihovim načelom, kajti nemški fašisti so tudi šocijalisti hi proletarci! Kaj poreče k temu naša »Vol.k«stLmme«t če bo vsled tega napadla Sovjetske mogočneže, ji lahko še odrečejo pravico nazivati se sjpcijalističen list. Ubogi Marx! Celjske vesti. Osebna vest. Iz državne službe je izstopil po enoletnem dopustu g. nadlkomi-sar Ivo Šubic, uradni predstojnik mestnega magistrata v Celju. Okrajno glavarstvo v Celju preklicuje svoječasno prepoved javnih shodov, sejmov, veselic itd. radi obstoječih epidemij v celjskem! političnem okraju. Prepoved ostane za nadalje v veljavi le še za občine Braslovče, Vojnik, Št. Jurij ob j. ž. trg in' okolica ter Škofja vas. Žrtev vročine. V nedeljo dne 15. tm. se je kopal v Celju v Savinji 22-letni Fr. Lastnak, pohabljeni obč. revež. Ko se je nato solnčil na produ, ga je vsled prehude vročine zadela kap. Bil je kmalu mrtev. Beograjski turisti v Celju. Prihodnjo nedeljo dne 22. tm. dospe v Celje okrog 15 turistov, ki se podajo s popoldanskim vlakom v savinjske planine. Celjski pobratimi jih sprejmejo v svojo sredo na častett način!. Koroške vesti. Libeliče. (Naša brizgalna.) V nedeljo 15. tm. se je vršila ob priliki prevoza naše ukradene brizgalne na svoj stari prostor velika veselica požarne brambe. Veselice so se udeležili zastopniki sosednjih požarnih bramb. Posebno častno so bili zatopani Dravogradčani in’ Guštanjci. Veselica pa je imela tudi svoj pomen! Avstrijci so namreč, ko so se umaknili iz Libelič, popolnoma oropali gasilni dom' v Libeličah. Ker so pa kupili svojčas to orodje skoraj izključno le posestniki iz Libelič in Gurč, so libeliski fantje šli neko noč natihoma čez mejo v bližnjo avstrijsko vas Potoče, kjer je bila brizgalna shranjena, jo tam vzeli in prepeljali po polju preko meje v Libeliče. Brizgalno so na to vsled varstva do nedelje shranili v Dravogradu. V nedeljo pa je bila v lepem' sprevodu z godbo zopet postavljena na staro mesto. Onstran meje je še ostala lestva, ki je skrita na nekem skednjiu. Tako si je moralo pač ljudstvo samo pomagati, ker naša vlada v tem oziru ni ničesar ukrenila. Avstrijci so enako kot gasilni dom- oropali tudi popolnoma občinski urad in’ šolo v Libeličah, ter šolo v Tunelu. Z znano vestnostjo pa bi seveda naša vlada posegla vmes, ako bi kaj enakega se zagrešilo od naše strani. Žalostno! Lahko se še zgodi, da bo vlada odredila vrnitev brizgalne! Avstrijske oblasti so menda radi odvzete brizgalne prijele nedolžnega posestnika Oleško iz Gurč, ki ni niti slovenskega mišljenja in ga odvedle v Celovec. skega odbora, ki je bil takrat inozemski predstavnik avstrijskih Jugoslovenov, na določila, znana pod imenom Krfske deklaracije. Te določajo, da bo država povzročila razpad Avstro-Ogrske. Srbov, Hrvatov in’ Slovencev svobodna ih neodvisna kraljevina pod dinastijo Ka Slovenci ravnopravni, kakoT bodo ravno pravne tudi pravoslavna, rimskokatoliška in mohamedanska veroizpoved in da bo obsegala ta država vse ozemlje, kjeT prebivajo skupno naseljeni Srbi, Hrvati in* Slovenci. Pa tudi avstrijski Jugoslovani, kolikor jih je ostalo doma, so delali z vsemi silami, da razbijejo avstro-ogrsko mornar hijo. Vojaško službo so opravljali samo toliko, 'kolikor so jo bili neposredno prisiljeni opravljati; važne vojaške vesti so sporočali preko meje ter se zbirali, brž ko jim je bilo mogoče ubežati, v dobro voljslkih četah za boj proti monarhiji. Poleg tega pa so podali vsi slovenski in hrvatski poslanci v dunajskem parlamentu 30. maja 1917 majsko deklaracijo, ki je zahtevala politično združitev celotnega jugoslovanskega ozemlja; iz taktičnih razlogov so je doštavilo, da ostani ta zemlja pod žezlom! habsburško-lota-rinške dinastije. Začelo so je splošno pobiranje podpisov za Majsko deklaracijo in se je tako zaneslo navdušenje z d. politično V’ \j Pismo iz Prekmurja. Kako posreduje klerikalni poslanec? — Kdo so vodje radikalov? '-> Gimnazija IS meščanka. <; ;■ g i.idi-j Poslušajte, gospod urednik, to le čedno storijo, kako »uspešno« znajo klerikalni poslanci »intervenirati«. Dva Prekmurca sta prosila za sprejem v davčno službo. Prosila sta za intervencijo klerikalnega poslanca Šiftarja. Akt je takrat^ bil že davno v Beogradu in že tudi u-godno rešen. A prošnika sta dobila od g. Šiftarja pismo, da akta še ni v Beogradu. Dejansko pa je bil akt že — kakor rečeno — ugodno rešen in poslan v Ljubljano. Ljubljanski listi so v resnici tudi objavili vest, da sta oba prošnika sprejeta v službo in’ imenovana za — Kočevje. Prošnika pa sta istočasno že imela v rokah dekrete, da sta imenovana v Mursiko Soboto in je tozadevno poročilo bilo v ljubljanskih listih pomotno. Par dni nato pa sta oba točno prejela od g. poslanca Šiftarja dopis, da sta po »njegovem' posredovanju« imenovana v Kočevje, da pa »žal ni mogel doseči« imenovanja za Mursko Soboto. Medtem pa sta že oba nastopila službo v Murski Soboti. Tako vam iz-gleda »posredovanje« klerikalnega poslanca. r. • * • * Našo radikalijo v Prekmurju vodijo najgrši madžaroni. V Murski Soboti je radikalsiki vodja dr. Cifrak, ki ne zna besede slovenski in je veljal že do nedavna za državi nevaren' element. Baje bo tudi urednik radikalskega lista, ki ga nameravajo izdajati za Prekmurje. Slava! • » k. •/.*- . . % « * • t " • ’ * ' <> • .v, * m l. • ' Radikali skušajo vršiti hud pritisk ha ljudi, ki jih imajo, ker so na vladi, kolikor toliko v rokah, zlasti tudi na evan-gelsko duhovščino. Pa jim' vse ne bo nič pomagalo. ;. /jif!#?' » ■ M * * Iz Murske Sobote vodi neka oseba hud boj proti naši meščanski šoli. Ne bomo razmotrivali razlogov, lepi vsekakor niso. Hudo propagando dela za gimnazijo, češ da je najbolj potrebna. Mi pa pravimo: potrebni ste nam obe šoli — in grdo je, če človek, ki se je štel za naprednjaka, vodi gonjo proti meščanski šoli celo v klerikalnih listih ter povzroča, da se danes iz vseh katoliških prižnic v Prekmurju čuje hujskanje proti sokolski meščanski šoli in propaganda za orlovsko gimnazijo. Dnevna kronika. — Desetletnica smrti dr. Karla Gla-serja. Pred 10 leti — dne 18. julija 1913 — je umrl v Hočah pri Mariboru profesor dr. Karl Glaser. Njegovo ime še živi v zgodovini slovenske literature. V jutrišnji številki objavimo daljši podlistek o našem zaslužnem’ rojaku. — 50-letnlca slovenskega komponista. Komiponist Janko Žirovnik, ki si je pridobil zlasti velike zasluge za zbiranje in harmoniziranje narodnih pesmi, obhaja 5. tm. petdesetlenico svojega muzikalnega delovanja. Žirovnik, ki živi v Št. Vidu pri Ljubljani, je bil odlikovan z Tedom Sv. Save. — Odvetniške vesti. V imenik odvetnikov s isedežem v Ljubljani je vpisan g. dr. Gregor Žerjav. — Izvrševanju odvetništva se je odpovedal g. dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Celju. Srbija & Co. Praktični Angleži ifl Amerikanci ne morejo razumeti, kako je mogoče, da nosi kaka država tako dolgo ime kakor naša: »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev«, zato so iznašli za svojo uporabo krajšo označbo i* v angleških in ameriških listih čitamo sedaj, kadar se govori o naši državi označbo: »Shbija & Co.« Veleradikalski in velesrbski »Balkan« se radi te označke strašno togoti na Američane in Angleže ter jih vprašuje kakšna »Srbija ih kompani-ja«? Če bi bili »Balkanovi« radikali iti velesrbski šovinisti sprejeli lepo ime Jugoslavija in ne bedasti SHS, bi nas tudi V jeseni leta 1918 je prebila srbska armada s pomočjo dolbrovoljskih legij solunsko fronto, premagala Bolgarsko ter Takoj na to je razglasil hrvatski sabor, da so pretrgane vse vezi hrvafskih radjordjovreev, da bodo Srbi, Hrvati in dežel z Ogrsko in Avstrijo ter da hočejo pristopit v skupno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki bi obsegala .vse ozemlje tega naroda. Temu vzgledu so sledile tudi druge dežele in vrhovno oblast n'ad jugoslovanskim ozemljem! avstro-ogrske monarhije je prevzelo Narodno Viječe. Tudi črnogorska narodna skupščina je odlila 26. novembra 1918 v Podgorici, da se hoče Črna gora združiti s Srbijo v enotno državo. Dne 1. decembra 1918 je proglas'.! takratni regent, sedanji kralj Aleksander združenje kraljevine Srbije z ostalim' jugoslovanskim' ozemljeni »• enotno kraljevino Srbov, Hrvatov, in Slovencev. Na tem temelju je bila izlelana Vidovdanska ustava, ki jo je Sprejela uitavotvorfla skupščina, potrdil hi razglasil regent Aleksander dne 28. junija 1921. Kot posledica nesrečne zemljepisne lege slovenskega ozemlja pa je ostaio po nesrečnem koroškem! plebiscitu več desettisoč, po pogodbi v Rapallu pa kar blizu štiristotišoč naših rojakov izveh mej naše kraljevine. ^ ^ *. iDaijp prihodnjič.} Američani iri Angleži ne HaziVali »Srbija & Co.«, ampak lepo enostavno »Jugoslavija«. Tu imate sedaj! — Leto skrajnosti, tako lahko imeHu-jemo letošnje leto. Nikdar se noče držati srednje pobi; zmernost mu je neznana čednost. V apTilu sino imeli vroče dni kakor da je bilo v juniju, v juniju pa nas je morilo aprilsko vreme in na sramoto priljubljenemu mesecu juniju rano oblačili zimske površnike. Ko so se sedaj vendar enkrat raztopile ledene gore v Atlantskem oceanu, ki so baje zakrivile mrzlo vreme in preobilno deževje, pa na* žge in peče nenavadna vročina, kakršna nismo imeli že več let. Najprej »i je vročina privoščila Amerilkance, sedaj pa so nam jo morske struje prinesle v Evropo. Prošli teden1 bi bilo od Italije do Skandinavije niti enkrat Oblačno. Temperatura znaša v senci 30 stopinj Celzija, na solncu seveda več. Dež, ki nam! ga je v pondeljek poslalo dobrotljivo morje, jemalce ohladil ozračje ter si pridobil hvaležnost ljudi, živali in rastlin. — Stavka mornarjev traja dalje. Ved promet na naši obali je ustavljen. »Jadranska ploviidba« je imela te dni svoj občni zbor, na katerem pa ni prišlo do ni-kaikib’ sklepov, kako bi se temu odporno-glo. Parnik »Salona«, ki bi imel odpluti te dni, ni odšel, ker je vojni minister odpoklical vojaške mornarje, ki so doslej 1 opravljali službo na nekaterih zasebnih ladjah. Med otoki in Primorjem opravljajo službo vojaški motorni čolni, da otočje ni popolnoma odrezano od kopnine. — Nova direktna železniška zveza Be-* ograd - Maribor. V seji trgovske zbornice v Osjeku še je razpravl jalo o zgradbi žel. proge Koprivnica - Varaždin - Osijek « Vukovar. S to progo bi bila vpoštavijenav nova direktna zveza med Beogradom! in' Mariborom. — Ruske gimffazije v Vojvodini. Po statističnih podatkih so v Vojvodini štiri’ sredn je roške šole: v Beli Cerikvi mtoška gimnazija z 235 učenci in ženska z 221 n-1 čenlkami, v Novem' BeSkereku ženska z 284 in v Veliki Kikindi ženska gimnazija z 125 nčenkami. — Salonski vozovi za vojskovodje lB ministre. Ceneč velike zasluge v prošlih vojnah za osvobojenje in ujedinjenje našega naroda, je prometno ministrstvo do- ’ volilo vojvodom iri ministrom uporabo salonskih voz. V slučaju, da salonski vozovi v danem slučaju ne bodo na razpolago, imajo omenjeni pravico do celega ali vsaj polovico kupeja prvega razreda., To ugodnost bodo uživali vojvode negie-de na to, če potujejo v uniformi ali vci-vilu na enostavno prijavo železniškim o-blastem' in' brez posebnih legitimacij. — Črnogorski demokrati proti občin-' skim volitvam. Istočasno kakor v Srbiji in’ Vojvodini so sedaj razpisane občinske volitve tudi V) Črni gori. čeprav* 86-dapjijnl občip^kiml - odMrojal žuj$2an$ Giraa l) miomu £ife rggnmr ■ 1923« ee ni potekel po zakonu predpisani triletni vok. Vsled tega so demokratski poslanci iz Črne gore potom' Ljubo Darvido-'Vifia vložili proti raaplsu volitev pri vladi oster protest proti kršitvi zakona. Radikali torej povsod kršijo zakoni — Radio-postaja v črni gori. Iz Podgorice v Črni gori poročajo, da so te dni pričeli tamkaj s preddeli za zgradbo velike brezžično postaje za Črnogoro. Radio rppBtaja se bo nahajala na bregu Morače v bližini Podgorico in bo služila prod vsem vojaškim svrham. — Radič o Gagliardiju. »Politika« objavlja razgovor svojega dopisnika s Stepanom Radičem o Gagliardiju. Radič je dejal, da je Gagliairdi »strašen tip« in da beograjska vlada ni mogla storiti večje pogreške nego da jo dovolila temu in-dividiju, da so vrne v Zagreb. — Ciganka ukradla deklico. V Beogradu so je pripetil dogodek, ki Spominja tna razne poljudne povesti kakor »Cigart-feka sirota« in podobno. Pred tremi meseci je nekemu brodniku na Savi izginila petletna hčerka. Stariši so sc trudili, da bi jo našli, a vse iskanje jo bilo zaman. Pretečeni teden pa jo neka ciganka vozila po predmestnih ulicah ročni voziček, to a katerem je sedela slepa deklica in iptosila miloščino. Zdajci so je oglasil iz množice mimogredočih obupen ženski glas: »Moj otrok!« Ciganko so takoj aretirali. Dognano je, da je ukradla brodnikovo deklico in ji z nekim zeliščem vzela fnoglod, da bf lažje ‘beračila po mestu. Deklico so peljali k zdravniku, ki jo izjavil, da je ono oko izgubjefio, drugo pa bo mogoče še rešiti. — Donavski most med Bolgarijo 111 Komuni jo. Na predlog bolgarskega kralja Borisa so se pričela to dni v Bukarešti pogajanja radi zgraditve velikega mostu fcez Donavo med Vid.inoTrt in Ivalafatom". Pog&janja potekajo ugodno. — Telefonska zveza z Reko. Ministrstvo pošto in’ brzojava sporoča, da bodo V kratkem odstramjene težkočo radi telefonske zveze r. Reko in da sc na to takoj iPižpostavi direkten javen promet med bašo državo irt Reko. 1 — Jezikovno vprašanj« v čoskcslova-‘Jtih Miravlliščih. »Prtiger Presse« poroča, fla vlada pripravlja končno rešitev jezikovnega vprašanja v zdraviliščih Toplice, Karlovi vary in’ drugod. Sedaj je v pogajanjih z upravami zdravilišč. Ako bi le uspela, bo vlada jeseni predložila na-iodni skupščini zakone o zdraviliščih, ki Srsebujejo nove jezikovno določbo v korist Iržavnemu jeziku. — Prebivalstvo naše državo po materinščini in veri. V Severni Srbiji pride Ja 1000 prebivalcev po materinščini 922 Srbohrvatov, 1 Slovenec, 13 ostalih Slokanov, 54 Romunov, 2 Nemca, 1 Madžar, 1 Arhaut ter 6 drugih. V Južni Srbiji ^97 Srbohrvatov, 1 Slovan, 6 Romunov, 684 Arnautov in. 112 drugih. V Črni gori \15 Srbohrvatov, ter 85 Arnavtov. V Vojvodini 372 Srbohrvatov, 6 Slovencev, 43 dingih Slovanov, 54 Romunov, 238 Nem-*w>v, 277 Madžarov ter 4 drugi. V Hrvat-fcki in Slavoniji 889 Srbohrvatov, 8 Slovencev, 26 Slovanov, 1 Romun, 1 Italijan, 47 Nemcev, 26 Madžarov ter 2 dru-fca. Vi Medmurju 970 Srbohrvatov, 6 Slo-fcenoev, 1 Slovan, 1 Romun, 3 Nemci ter 13 Madžarov. Na Krku 957 Srbohrvatov, % Slovenci, 4 ostali Slovani in 35 Italijanov. V Bosni in Hercegovini 966 Srbo-'irvatov, 3 Slovenci, 15 ostalih Slovanov, I Italijan, 9 Nemcev, 2 Madžara in1 4 dru-*i. V Slovertiji 10 Srbohrvatov, 932 Slovencev, 4 ostali Slovani, 1 Italijan, 58 Nemcev, 14 Madžarov ter 1 drugi. V Dalmaciji 986 Srbohrvatov, 2 Slovenca. * Slovana, 7 Italijanov 2 Nemca in 1 Srngi. V Dalmaciji 986 Srbohrvatov, 2 Nemca in 1 drugi. V celi naši državi pride na vsakih tisoč prebivalcev torej '42 Srbohrvatov in 85 Slovencev ali 'kupao 827 Jugoslovanov, 17 drugih Slokanov, ali skupno 844 Slovanov, 19 Ro-taiUov, 1 Italijan, 43 Nemcev, 39 Madžarov, 87 Arnavtov in 17 drugih. Najči-jitejša jugosliovenlska pokrajina je torej Dalmacija, ki ima le 1% neslovenskega prebivalstva, za njo pa pridejo po vrsti: Bosna in Hercegovina, Medmurje, Krik, Slovenija, Severna Srbija, Hrvatska in .'.iavonija, Črna gora, Južna Srbija in Vojvodina. Poslednji dve stojita v tem' tziru najsiabše; Južna Srbija je pa 60% togoslovanska, Vojvodina pa le po 42%, Vendar pa je tudi v tej pokrajini naš ži- a&osfr-imi.-dragi. Nemcev je največ v Vojvodini, za tem v Hrvatski in Slavoniji, Slovenija pa stoji komaj na tretjem' mestu. Izven Slovenije jo največ Slovencev na Hrvat-skem in v Slavoniji, kjer je skoro vsak stoti prebivalec Slovenec, dalje v Vojvodini in Medmurju, kjer znašajo Slovenci 6 promilov. Po veri je v Severni Srbiji na 1000 vernikov 984 pravoslavnih, 7 katoličanov, 1 evangelik, 6 muslimanov in 2 žida. V Južni Srbiji 504 pravoslavnih, 12 katoličanov, 1 grški katoličan (u-nijat), 1 evangelik, 479 muslimanov in 4 Židi. V Črni gori 843 pravoslavnih, 43 katoličanov in 114 muslimanov. V Vojvodini 344 pravoslavnih, 522 katoličanov, 10 unijalov, 97 evangeličanov, 1 musliman, 14 Židov if 12 raznih. V Hrvatski in Slavoniji 252 pravoslavnih, 7.1.5 katolikov, 6 uni j atov, IS evangeličanov, 1 musliman, 7 Židov in 1 razen’, V Medmurju 12 pravoslavnih, 975 katoličanov, 5 evangeličanov in 8 Židov. Na Krku 1 pravoslaven, 998 katoličanov in 1 razen. V Bosni in Hercegovini 439 pravoslavnih, 236 katoličanov, 5 unijatov, 3 evangeličani, 811 muslimanov in 6 Židov. V Sloveniji 6 pravoslavnih, 966 katoličanov, 26 evangeličanov, 1 musliman' in’ 1 žid. V Dalmaciji 170 pravoslavnih, 828 katoličanov, 1 musliman in 1 žid. V celi Jugoslaviji pride na 1000 vernikov 466 pravoslavnih, 394 katoličanov, 3.5 unijatov, 18 evangeličanov, 112 muslimanov, 5 Židov in 1.5 drugih. Najbolj pravoslavni zemlji sta Severna Srbija in Črna gora; najbolj katoliško so Krk, Medmurje in' Slovenija; najbolj muslimanska Južna Srbija, Bosna in' Hercegovina ter Črna ora; največ Židov je soraziner.no v Voj-), potem v Medmurju (0.8%), vodini (1.4/0 Hrvatski in Slavoniji (0.7%), v Bosni in Hercegovini (0.6%), najmanja pa v Sloveniji in Dalmaciji (0.1%), v Severni Srbiji (0 2%) in v Ju/,ni Srbiji (0.4%), dočim jih v Črni gori in rta Krku sploh ni. K*kor v narodnem, tako i let umrla druga žena Garibaldijeva, 11 ancesca Armorirto. Prišla je v Garibaldijevo hišo po smrti prve žene kneginje Raimondi kot dojilja dece. •— Starajo sc, ker preveč plešejo. Angleško matere se pritožujejo glede svojih hčera, da preveč plešejo in se zato prehitro starajo. Znanstveniki dajo materam prav in izjavljajo, da dekleta izgubiva jo svojo mladostno svežost s pretiranim' plesanjem. Zlasti se to opaža pri dekhtih, ki so stara 21 let. Zdravnica dr. Mary Sharlieb pravi, da umerjen’ ples prija dekliškemu zdravju, pretiravanje v plesu, zlasti Še če se uživa obenem alkohol, pa vodi k Zgodnji starosti ijj ovenelosfcu ' , ' * ' Dopisi. Iz Slovenskih’ goric. Nedavno Sem P<* letel s svojim »aeroplanom« čez Slov. rlce in prispel krog 8. ure zjutraj lepo jurjevsko dolino. Opazoval sem leP sadonosnike, bujna polja, pisane trf** nike, vzorno urejene vinograde i° sela. Pa še nekaj senii videl. Od v*eh * ni sem gledal vrvenje ljudstva p*0*1 C‘V kvi, dasi ni bila nedelja In ne Pr^n! ' Kaj neki bo? Pogreb ni, ker ni čuti * ^ nenja. V prazničnih oblekah so ^ jurjevske mladenke in’ gospodih. spremstvu krepkih, istotako praži"1' oblečenih fantov po cesti in potih 10 cvetočimi travniki iti plodnimi njivalia' Slišal sem pač glas trobent prvovrstne & merikanske lajne, japonske liarmoi11^ * španskega klarineta in nebeško mili strun perzijske kitare, povrh pa fflOS0' čr,o spremljanje jurjevških tarnbuf-0 . turškega berda. Na dvorišču gostilu«* Prj jGrobjartu in Miklovi Zali« pa se y' vrtLl z flepopisno omamljivo brzino velik*r;3 sijajno opremljen' »ringlšpil« iz Lorid^^ Kaj je torej bilo? Ženitovanje? Ne. D0*11 sem telefonsko poročilo partinjsfcitf poštnega ufada, da je bila dvodnevna V°‘ božnost v cerkvi Sv. Juriju. Ze na Pr^' večer je bila v gostilni sijajna svečinosti raznovrstni koncerti, nemško petje, P‘c^' popivanje irt bajno razsvetljeni rinS^P**' V cerkvi sem videl le starejše dar j e in1 gospodinje v pobožriosti zbean*« mladirto pa so omamili in zvabili kon^f' tl in slavnostno prireditvo na ringlžpil v'"'lin. Več ljudi je bilo tam! fco * cerkvi. Vide! Sem’ tudi krasno dirko * »Vollblut-mrhaml«, ki je pa nekoliko ne' srečno končala v trnju ob cesti. Vsl®“ burnega tekmovanja so se tudi sprli kapelniki raznih1 band In' kapelnik jurje^ ške tambtiraške bande je podal ostavk0* Vso to pada v večjo čast irt stavo božjo' Od Male Nedelje. ,V tiaši fari imatfi^ štiri župane. Dva sta zagrizena klerik*!' ca, dva pa sta nepristranska in dobri šL Ko je prišlo od glavarstva vprašanj če bt hoteli moko bolj po ceni dobiti t* revno ljudi, sta prva dva rekla, da niŽ uj treba. Seveda onadva imata vsega dov°w in plavata in so kopljeta v dobrotah, P*1 menda mislita; da vsi tako, Druga dva P* sta »o potrudila irt sta inanl poskrbi moko za polovično ceno. Pri volitvah' mo že gledali, da bomo si namesto Prv'^ dveh bahačev izvolili druge ljudi. spod urednik, razglasite to, da pride lju^ stvo do spoznanja. > », Iz Slovenske Bistrice Ham! na k našemu poročilu o klerikalno-nenj^i1^ ski ljudski veselici dne 8. tm. pišejo: selioa se je razvila v ostudno pijanČ5^ nje in pravcato Sodomo in Gomoro, da so se nekateri udeležniki morali * sramu odstraniti. Čuje se, da tudi spod dekan nimajo preveč prijetnih ® * eutkov, kadar se nanjo spomnijo. v? Da dobite sredstva za vitev cerkve — kakor ste zatrjevali" opijanili ljudstvo in dopustili Sti. Greh jo bilo stelstv.i, dai na pokažete svojo vnemo za čast božjo! ee zavedate, da je to bogokletstvo? zavedate, da bo vsak dinar — če $a, ste res uporabili za čepkov — ji nflS.a; madež, ne pa pripomogel k nje 0^ Izrek: Namen! posvečuje sredstvo! le do gotove meje, jie more pa . vašoga ostudnega poče:i.i. Prečit«^6 zapomnite sl ono mesto Jz svetega ki govori o pobeljenih grobovih! " -d spoda orožniškega komandirja vamo, da preišče, ali se strinja s' jugoslovanskega orožnika vedenje tu"f3- | Šnjega orožnika Zorenca na tej veselic1*! Upamo, da gospoda komandirja dejstv°’j da je gospod Zorenc hud klerikalci 11 \ bo oviralo, da stvari ne bi preiskal 1^ P°( datkom preiskave primarno posional. j Iz Slovenske Bistrice nam pišoje; si domišlja na svojo čast namestnika po^j slanca Narodne skupščine gospod Hiuk , Gril, preje tudi Heirarich Grili, posestni < bivši mesar, član več javnih korporacij in bivši Član’ več političnih, nemških i« slovenskih strank’, točasno odličen’ član j vSl«*«09fce Samosa fe'- n»»of; 'ir ifiiija-im ta iTA'iJuw t«wcaoywi' 'sismtmm mišljavost gre tako ‘daleč, čl a misli, ‘da je kot namestnik poslanca Narodne skupščine tudi on’ imun in! da sme kar pavšalno obrekovati. Ker je to storil proti Sokolu, ga, kakor čujemo, nameravajo člani tukajšnjega Sokolskega društva tožiti. Hvalevredno je, da Sokoli tako pazijo na čast svojega društva, smo pa mnenja, da Sobezdanje tako neznatne osebice, kakor gospod naslednik gospoda Heinricha Grilla, sploh ne more žaliti nikogar. Iz Konjic. (Nemško-nacijonailno izzivanje.) »Mannergesangverein Gonobitz« je vabil za soboto 14. tm. stvoje člane in dru-|,je 50% popusta, ako se izkažejo z Iegiti-*e konjiške in okoliške nemčurje k J mac|j0, fci ee dobi pri vseh denarnih za-'Somaaerliedertafel«, ki ga je nameraval I Vodih. Legitimacija, ki velja za zunanje Cediti v gostilni Filipitach, a ,po«ebtt-i4.obiskovalce ob enem kot permanentna Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru združena z vinarsko, vrtnarsko, umei* niško in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Ugodnosti za obiskovalce razstave. — Kakor za razstavi jalce, jo preskrbljeno tudi za obiskovalce v vsakemu oziru. Na vseh železniških progah naše države 811 tiskanimi vabili z motom: ' »'Fest urtd *a®ker, nimmer miid, klrftgt des ^ts-cherc Sang ini Siid!« Na programu ** razne izzivalne nemške pesmi, kakor ^atische, rausche, deutschos Lied, von ^orden bi s ziim Siid. To prireditev so Preložili na 21. tm., ker jim je železničarsko godbeno društvo »Drava« scdelo-^anj© odpovedalo. Godba »Drava« je bila ^ročena po zasebniku, a ne v imenu 'MSnnergesangvereina«. Čim je društvo rava« to izvedelo, je seveda takoj od-^vedalo Sodelovanje. Opozarjamo tudi ^Sa godbena društva, naj se ne puste zasebnikih zapeljati k sodelovanju na *®j izzivalni prireditvi. Tukajšnja poli-ofta oblast je v Interesu javnega miru in dne 12. tm!. to izzivalno prireditev ^"spovedala. A glej! Nemčurji so takoj >?~eSrafiČno zaprosili posl. Schauerja v ogradu za intervencijo. Takoj drugi *n' 3e Je gam notranji minister Vu-ukaz, g katerm razveljavlja odlok _3 Glavarstva iri Nemcem dovoljuje ^ r®ditev. Ni čuda, da NemcemJ in nem-. f gar'lem Vsak dan bolj raste greben. Opa-1 , trnaJ^’ '->e v zadnjemi času zopet priro-- a iz Avstrije s praznimi želodci raz- ~ Predvojna zalega, da pripomore k Irm , .'^ev>lnej»i udeležbi s Svojo navzoč-■Sji d °' raz^ni Kest, Mayerhoferji feo > ^,gi’ ?re^°bro se še spominjamo, ko *av,an3eVali nemškutarjil v našemi trgu ^ fdne prireditve in celo povzročili, da fna v Dl0ra^a ukiniti Slovenska: zastava jtrain atodneni1 domu. Rotimo našo cen-ij0ai v.^a^o. da naj neha izdajati preko frion f .^hlaisti dovoljenja za slične de » ratiVne prireditve, kajti čaša po-| ‘živosti je polna. /vstopnica, stane % vstopnico vred samo 20 D. Poseben odsek bo skrbel za preno čišča na željo tudi za prehrano zlasti pri korporativnih posetih razstave, kar toplo priporočamo vsem društvom in korporacijam!. Ogled razstave bo ob enem najboljša prilika za ogled mesta in okolice. Za časa razstave bo tudi odprt mestni muzej, ki vsebuje mnogo zanimi vosti, , Razstava vajeniških del. Velikanski pomen razstave vajeniških del se je pokazal že na lafiski razstavi. Razstava pod-vžiga vajence k vstrajnosti in pridnosti in je zato zelo važno vzgojno -sredstvo. Razstavni odbor je tudi letos dal brezplačno na razpolago razstavni prostor. — Vsem mojstrom svetujemo, naj dajo svo jim vajencem priliko, da se s kakšnim majhnim; delom vdeleže te razstave s čemur ob enem dokumentirajo sposobnost mojstra. Oporjamo na to, da ee bodo najboljša vajeniška dela nagradila, Izveslto lepak! Razstavni odbor je po 'slal vsem trgovcem lepak izložbe ter pro-si, da ga po možnosti razobesijo v svojih izložbah ter tako opozore svoje odje malce na razstavo, ki bo nedvomno kori stila tudi trgovcem. Vsa pojasnila glede razstave daje odi no pisarna razstavnega odbora v Mari boru, Cankarjeva ulica, tel. št. 325, kamor naj ge blagovolijo obrniti vsi in* teresenti. v Sokolstvo. Mariborske vesti. Kultura in umetnost . Šoštanj. Ob petrta.jstlctnioi obstoja šo-“J-anjskega sokolskega društva je savinj-»Krj-saleško sokolsko okrožje prošlo netijo priredilo zlet v, Šoštanj. Prav vrla Udeležba bratskih društev iz Žalca, Braslovč, Pokole, Vranskega; pa iz Velenja, ^lovenjigradca' in drugod, nadalje vsega ^znanja vredna požrtvovalnost domačih dam in članov ter ugodno vreme, so Pripomogli k lepemu uspehu celotne prireditve. Navzoče občinstvo jc vsaki točki Javnega, nastopa Sledilo S posebnim zamakanjem! in1 ni štedilo z živahnim odobra-^®njetn!. Po nastopu, ki je bil zelo obse-in je z razmerno veliko pestrostjo ze-® zadovoljil, se je razvila neprisiljena prosta ®abava. Becica ol> Savinji. Ni še pozabljena ke]t’IOnSka nesrc^a> ki jo je povzročila __ateruni lesnim trgovcem zadnja po-^«vj koncem junija, ki je odnašala tu-3e zal1' •’ezoTe’ mostove in »grablje«, že 3a lfi +a na®° dolino druga;, še skoro več-fcj. ' Ob 3, uri pop. je prihrumela a. hevihta, kaJkršne ne pomnijo zlepa x. ^dje. Ruvala je drevje; kot drobna fcar ^ Ia,.'ua d6bola toča, ki jo ja vsul vi-iDrirf^f z^T°hila ia zbila vso poljske ^ elke prav popolnoma, koder je hitel Ibi10'^ T smeri od Ljubnega !Dani°i . Mozirja -in Šmihela. Obu u jočejo. Oklestila je turščico, sbjl1110 0 ®anK) Seklji zemlje, žito pa a si tla. — Naše dobro veno ljudstvo 3bn ne^želpf t ^ ^°r ta ^ I ve«ern se je nabralo 35 kamenov po 1(>0 v.,, z01el kaj tako strasnega, ampak tv«-ir! ^doben človek. Tudi župnika imenujejo.1 DlUarJ 6 80 v t°či» t. j. v zrnih, ženske lase, Sokolski dom v Zaleu. V tekočem1 društvenem leta Se *So-kbl« v Žalcu vrlo razvija. Ta pojav je naravna posledica metodičnega sokolskega dola v telovadnici in redno vsestransko delovanje odbora. Po dva- do trikrat na teden so zbira v šolsk' telovadnici menjaje pet oddelkov moška in ženska šolska deea, moški naraščaj, člani in članice. Zlasti slednje so se temeljito izvežbale v vajah s kiji ier so poleg moškega naraščaja častno 'nastopalo na 0-krožnem sokolskem zletu dno S. julija tl. v Šoštanju. — Društveno delovanje, ko-jemu dasta starosta in načelnik strokovno smer, se je jelo tako Intenzivno dvigati in širiti, da postaja šolska telovadnica že pretesna. Zato je začel društveni odbor ugibati, kako bi se dalo sokolsko delo spraviti v neoviran in krepak razmah. Prišel je na misel, da mora, kakor že pred vojno, misliti na svoj dom, to idejo propagirati in najti sredstva, da so misel tudi udejstvi. Zbog tcya si je stavil odbor nalogo, da si postavi '* doglednem času s pomOčjo svojih ožjih in izven trga širom Jugoslavije stanujočih zavednih rodoljubov in Soro jako v svoj Sokolski dom. Konstituiral se jc v okvirju telovadnega društva »Gradbeni odsek«, ki vodi vse priprave za skorajšnjo realizacijo svojega požrtvovalnega dela, za katero mu bo hvaležna ona generacija, ki bo uživala trud svojih sokolskih veteranov. Ta gradbeni odsek je Sklical v minulem1 tednu prvi sestanek Vsega žalskega Sokolstva. In že na tem Maribor, 18. julija 4923. in Zaroka. Zaročila Stta Se v OervenKi V Vojvodini g. Josip Ivanuš iz Maribora in gdč. Mici Giesse iz Červcnke. m Na naslov mestnega pogrebnega zavoda. S strani zavednih slovenskih železničarjev; smo prejeli: Pri' včerajšnjem' pogrebu ponesrečenega tovariša Rob er ja, ■katerega se jo vdeležilo tudi krog 40 avstrijskih železničarjev, je vse navzoče skrajno neprijetno dimilo izzivalno nemško kričanje zastopnika mestnega pogrebnega zavoda Gospod je ukazoval in1 govoril 'siamo nemško ter so v. tem: jeziku drl tudi na občinstvo. Avstrijski železničarji so sami izrazili začudenje, da Se v juigoslovenstkem Mariboru pri pogrebih s strani mestnega pogrebnega zavoda posluje nemško. Opozarjamo na to g. ravnatelja pogrebnega zavoda, kakor tudi sploh magistrat in občinski Svet z zahtevo, da pouči dotičnika, kako ima govoriti, ali pa da ga zamenjajo z drugim. m Za Jugoslovensko Matico je oddal v našem uredništvu g. Drago Rosi rta pol kg stanijola. .TM naj dvigne zavojček v našem! uredništvu! m Restavracija v Narodnem domu iJe sedaj popolnoma renovirana. Urejena sta dva lokala za klube, na razpolago je kegljišče. Točijo se prvovrstna vina, za jedila pa skrbi izborna kuhinja. Abonenti se sprejmejo vsak čas na hrano. m Slovensko trgovsko društvo v Mari-bgru je siklenilo prirejati izlete v okolico', da tako na eni »trani' goji tovarištvo med člani, na drugi strani pa pride v stike z deželo. Vsakokratni izlet bo pravočasno objavljen v tukajšnjem časopisju. Opozarjamo na to vse člane in jih pozivamo, da se teh izletov polnoštevilno udeleže. ia Kavarna v mestnem parku. Dnev no koncert od pol 17. do pol 19. ure in od 20. do 24. ure. Sladoled ifi domače pecivo. m Studijska knjižnica bo za Čaša po čitnio odprta dnevno od 9. do 18. ure. izvzemši nedelje in praznike ter dostopna vsemu občinstvu. m Kavarna Žigart. Dnevno glašovlmi koncert priljubljenega igralca na gl asovi r.iu gospoda Herzerja. m Jr. policijske kronike. Včeraj ponoči so bili aretirani trije veseljaki, ki so Jezdarski ulici z ne preveč ubranim' •X BfdtorjOT no^, Humoreska. Franfco skli Spi SalHEdmOTiid Ahojat. Preložil 'Janko Tavreš. Knjižica, ki je.por£atis iz »Jtrtrac, ge dobi vja v kn jigarnalr irt pri zalagate« £jn: .Tanko Tavze^ noštiii kontrolor $ LjubljaffL,- ' < Dobričasina ev to je 35.000 Din. Ideja se hitro širi ter najde iiajpri jaznejši. odziv v vseh slojih domačega prebivalstva. Že danes vemo, da dobi Žalski Sokol obilo darovanega lesa, ka menja, opeke ter obstoja npafrje in zavest, da bo temeljna vsota 1000 kamenov po 100 D zadostovala, da ise pridne S stavbo tiste prve savinjsko sokolsike trdnja-ŠmarhiA n - ■ (ve» ^ bo imela hvaležno nalogo, vzgajati 5e -v, nedelio o pOiieSrečil [zdrav in! krepak živelj y ožji Svoji-do- V02 tena f.®1!®1- Pelial 3® z Toli mc>v5ni- ~ Tebi Sokolsko društvo v, Zal- ka-* *’ ma^e{Ta otročička, vraga, in ne vam "KJ, 0 vse!_Škoda, da ni1 več inkvizicije! 1 sedaj nekatere »hudobne« brezver-g°rel« po grmadah V! uteho *1 božji im bogu v čaistf — Koleno si ie Seaci a 4 k°i8' peitjem) kalili nočni mir. Delali so vso noč pokoro v policijskih zaporih, poleg tega pa bodo morali še plačati primemo kazen. — Krog 2fi. ure jo ustavil nek stražnik na Koroški cesti voz, iki je vozil mami fakturno blago. Stražniku se jo to zdolo sumljivo, ker ni navada, da bi trgovci ponoči prevažali svoje blago. Radi tega pa ga je nahrulil oče voznika, doma iz okolice, češ, naj se briga za roparje, ne pa za voznike. — Viktor K., trgovski na-stavljenec iz Radvanja jc tako neprevidno kolesaril, da je na Slovenskem trgu povozil nekega mizarskega učenca, ki je dobil pri padcu več poškodb. Policija bo odslej proti tajkim kolesarjem strogo postopala. Svedskam.^^ Bratislavski! »Slov!. DenSiik« '30 prifce* Sel pisma svojega sotrudnika I, Figure ia Stockholma na Švedskem1. V, pismu opisuje tamošnje življenje. Povzemamo nekoliko zanimivih podatkov; Stockholmsko nradništvo . vstaj« od pol 8.-8. ure in po opravljeni toaleti »ede k bogatemu zajutenku. Servira se navadno 4—5 jedi; najprej nadete ribe, potem kuhane riibe, na način golaža pripravljeno meso, sir in' kava, Kruh je dvojen: beli in črni, a slajši nego pri ita«. Sploh so Švedom' priljubljene sladke jedi. «• Okoli poldneva je kratek' počitek. Vzame se lunch, ki je zopet tako bogat ka>k<*r zajutrek. Kosilo se vrši običajno 4—6 uro. Servira se nekoliko več mesa. Pred kosilom! pijejo čaj, .Večerja je od! 11. do 1. ure po noči. Jedi je manj irE »o bolj kuhane; zato s& pa ve& pjje, zlasti puncha. Švedi iedaj mnogo snedo :>in siiraififf privoščijo slastne jedli, osobilo ribe. To11 je pač v, skladu, s priroclninut.‘razirtleraittS, saj je znano, d a' severna klimia zahtwa več hrane in mastnejših jedil. Tudi tt-radinikom se očividno godii-boljše A$go pri nas. Zavidanja vredni Švedi! Po stocikholmsikih ulicah.’ drči^tsto sto avtomobilov. Kljub temta pa M tftlM ko vika in krika kot y naših > mesti-h^ ker po iilicah ne hodi mmogo občinetvaii Ljudje se večinoma .vozijo. N« vcnlcSb 100 korakov. yas žaika avto, ki vas fto-pelje kamorkoli po mestu. Vožnja * avtomobili je tako po ceni, dat Bil jft Muka vsakdo privošči. Avtomobili Iconkuriraloi električni železnici, ki je nnperj«i» por Vseli večjih ulicah 5W cestah. Vi okoEtei! Stockholma 80 za prevažanje.prtljage aw razpolago avtdbusi in) železnice, Prftri»et*J no službo opravljajo tudi motortoi-:. vozovi in tricykit ■[ ., Nekaj posebnega je razširjenost tele-' fona. Nanj so Švedi jako ponosni. Telo* fon je napeljan v skoraj vsako siatoo***' nje; v boljših hotelih.®« im« sleforaa soba. Uradniške rodbine imajo skoraj vw, telefon; celo branjevec ga-dm« m' pocestni baraki. Po mestu' ja mnogo nih telefonskih govorilnic,;;M »o urejeti#' avtomatski. Stopiš k telefonski! »kapeH^' ci«, spustiš vanjo 20 o rov i-ni telefon1 za-zvoni: -kliče te centrala, da ti .•da zvezo.1 Kljub ogromnemu i^Mtratu posluje tel©^ Objave. § talci »Drave«. Nar. žel. glasbeno dru štvo »Drava« priredi v nedeljo dne 22. t. m. pri lepem vremenu z svojimi vsemi odseki, t. j. z posebnim zborom, ogdbo in tamburaši, društveni izlet v Sv. Lovrenc na Pohorju. Odhod zjutraj z vlakom ob 5. uri 13 min. iz koroškega kolodvora. Iz Fale peš čez Činžat—Marija v Puščavi v Sv. Lovrenc na Pohorje, Vrnitev z ve čemim vlakom. Vsi člani 1 iu prijatelji društva sc najvljudneje vabijo k udeležbi. § I. Mariborski bic«kop predvaja danes, v četrtek veliko atrakcijo; »Otrok komedijantov«, zelo zanimiv film po znanem) romanu Maks Gruberja. Film je znamenitost prvo vrste, ter je vzbujal povsod največje zanimanje. Pričakovati je, da tudi v Mar‘boru ne bo pogrešal občudovalcev. „ : ltr .... , odooaccDocca o □ »ena Mi-m« t*.!vT , ^ " I J-««1 ookoisko ar ušivo v zal- koni’ 'katere*ra 011 P* kličemo: Pridi Skoraj tisti solini se 30 ?%&%&$$$ ^an> Prviž plapolala Tvoj* zastava : .'V ' POMNIMO! Ko je bil dr. Korošec na vladi, Se je zemljiški davek štirikratno zvišal. Sedaj, ko so s pomočjo dr. Korošca na vladi sami radikalci, se je zemljiški davek tope t petkratno zvišal. tonska služba čudovito rdoSro. TeMoiftffltt-' ke na Švedskem so veliko vestnej*e ne^o njihove tovarišice na naših1 oerstralah. *•* Pri nas nenavadna telefonska služb« 5« tale: Jutri ob 4. uri zjutraj1 moraš da prideš ob prarvem1 času' M« vleftr. Ptn zvoniš na telefon in' prosiš centralo, Mij te vzbudi ob tej in tej uri. Zjutraj'Mrttftf telefon tako dolgo, da javiš centrali, sl živ iffl zdrav. Ta prijetna ttel««# fftflno-samo 10 firov. . ' • Stockholmskim! gospodinjami Hi ir^Sai kuriti, ker ima velika večina hit centralno kurjavo. Podobno je s knhanjeot Kuha se samo na plin. Dopisnik firvci. da ni videl v vsem: Stockholmu drugače urejene kuhinje. 1 » Še lepše je to, da imajo na Čvedsdunl zelo malo tatov. Tujec se križa od nfei denja, ko vidi, da stoje avtomobili, vo$v vi in motorni vozovi cele ure sama, tmgs* straženi, in sc zelo redkokdaj zgodi, dal' bi kaj izginilo, Prtljaga na žele®niei je relativno varnejša nego pri nas železni« ška pošiljatev. Zgodilo se je, da je kdo, pozabil prtljago v vagonu. V, veliki.{Vc-r čini: slučajev jo je dobil vrnjeno* ker med potniki ni bilo nikogar, ki bi je btt drz-1 mil poseči po tujem blagu. Seveda ima tudi žvedoko žihrljeOje hi ar si kako senčno strau. Gotovo p« je, da so tam razmere daleko prijetnejše' ini ljudje veliko bolj človeški v pravom' po« menu besede nego je to pri nos. iGHede snage dn osebnega poštenja ee mj ne mo* remo piti iad»leč nitriti z 3®or9kia»i «a< rodi. 1. , t«- ‘-naoorc % j k* i,- w fe B/ HiTITnM LlST«T< MarTCorT I9rjulijT 19232 Gospodarstvo. Nekaj iz teorije kmetijstva. (Nadaljevanje.) 6.: Gnoj in gnojenje. (■ Netorgajoska ali umetna gnojila. ?■ ' Umetna gnojila se dele vi tri grupe: L Dušienata, 'ki donašajo,jbiljkam: du- 2. Fosfatna, ki‘dotf asa jo. blljkam fos-tforovo kiselmo; j' . 3. Kalijeva, ki donašajo ibiljkam’ kalij. Superfosfat fee navadno Hajveč uporablja kot fosfatno gnojilo. On se dobiva iz prirod ni h fosfatov, in žveplene kiseli-ne (mineralni superfosfat od kosti); vsebuje en del fosforno kiseline, ki se v vodi raz tv ara; drugi del je neraztvorljiv v navadni vodi, pač pa se raztvori v zemlji pod vplivom raznih drugih raztopin. Pripraven je za vso vrste zemlje, izvzemži , Sestava teh1 raznih -neorganskih griojilj Praven je za vso f'4e sledeča: klsole (rrL(>CVJrTle)- • tv ‘ v.v . ... •«., , . ^ Fosforore žlindre se dobivajo v tovaar- | Dnsicnata gnojila. čilski solater 3«; nah -jekla. Fogforna Wseljna v njih ni j beta sol, ki spommja tta kuhinjsko sol; ■ aztoplj*va v rodj all vendar boljše u. te tfaglo> raztvara v vodi m siga »mo- y Jrodnlh fosfatih. n .rejo rastlino takoj osvojiti. Zemlja ga rablja s0 kot zc]o fhjj pražek lia 2emljal ?e drži nazaj. Tro^i se na površino zemlje ki ^ siromiašne na apnu_ Učinek fos- |spomladi m se ne podorava. ■ fatnih gnojil ni tako očividen, kakor pri Amonijev sulfat, je takisto bela sol/ dUšičnatih gnojilih, ali ta gnojila v.pli- i(ki se v vodi raztopi ter si ga zamorejo; vajo zlasti na kakovost žetve same. — j biljke neposredno osvojiti; ali biljke si j Fosfatna gnojila dajejo čvrstejšo slamo, ;ga osvajajo še lažje, kadar so pretvori vij povečujejo rast plevela, pospešujejo ao- rsoitrat (to je neke vrste soliter), kar se v ritev in povečujejo tudi proizvodnjo 'zemlji hiitro z vrši. Ker sc črez zimo ne j pretvori tako lahko v nitrat, da bi se izgubil, se ga lahko tudi že v jeseni upo-irabi, Cijanamid, ki se dobiva iz zraka s po- lnočjo elektricite in' toplote. Zemlja ga zadržuje in se zaraditega lahko uporablja tudi že v jeseni ali pa spomladi. Nje-(gov amonijak, ki nastaja pri razpadanju ■v zemlji si zamorejo biljke neposredno 'osvojiti ali pa še le po nitrlfikaeiji (ko '^se spremeni v nitrat). Po vrednosti se približuje amonijevem sulfatu. Apneni dušik, je takisto dušičnato gnojilo, ki počasneje učinkuje in1 se mora tedaj trositi in: p od or ati že v jeseni, da do spomladi razpade. , ^Vsa‘dušienata gnojila učinkujejo brzo iri močno na rastline, posebno na razvi-tek listja. Ona, kakor pravimo, »tirajo ,fV. slaimo«; ob enem' pa pospešujejo rast .plevela in' ovirajo zoritev zrnja. Če se uporabljajo y prevelikih množinah na t-.zemljah, ki so bogato na dušiku a siromašne na fosforovej kiselini, strnine ra-. .de .poležejo. Fosfatna gnojila. Kar se tiče fosfatnih ■gnojil, se naravni fosfati redkeje upo-Tabljajo, ker se ne raztvarajo v čisti vo- ■ di in tudi zelo malo v vodi, ki vsebuje ogljenčevo kislino. Zamorejo se pa z u- ■ lapehoml rabiti na Ikiselih (močvirnih) * zemljah (ki vsebujejo mnogo humusa). Umetna gnojila za ajdo. -1 * ; ib;Ajda raste hitro in1 dozori kmalu. Za Uspešno rast potrebuje poleg ugodnega < vremena tudi dosti gnojilne moči y zem-ilji. Sveži gnoj ji pa’ne ugaja. Njiva mora - biti že od prej vgnojena. Če zemlja ni za-, dosti močna, potem je 'treba, da porna- igamo z umetnimi gnojili, in sicer s taki- • mi, ki hfctro učinkujejo. Umetna gnojila te Rlm7.mnrM/\ v 11 « 7_' 1 • .1» rln rl n A 4- 1A l.i dodajte 10 litrov vode in 2—3 kg sladkorja. Če hočete imeti še okusnejše vino, !- rfz p’te v tem- moštu šo 30 gramov vin meim^H? 1% “ffve»a *n0a.““To Skega kamna. vTto dobro^zmešajJTn mešanico Mapravuno talko, da raztopimo spravite v sod od približno 25 litrov toi>ak°ve*aiz- rbiT u^stn°je’& d°date s°: ..vieeka' V:. vroči vodi mi da primešamo, ko ku nekaj čistih kipelnih drož, da Mošt MEB,in K]p,elae.drožo do bite pri kmetijskd-kemijškeni preizk’1^ vališču v Ljubljani ali pa tudi v Ma-i' boru. Sod s tem moštom morate ob času kipenja postaviti na primerno kraj, da hitreje pokisi. Ko je mošt dodobra pokipel in se je gošča vsedla. SA pretočite v čist sod, ki ga morate dopolniti, da se vino ne pokvari. N* ** način si pripravite dobro in zdrav-3 P * jačo. —O— 7 g Seznam importnili in ekspo*^. tvrdk iz okraja trgovske in obrt zbornice v Ljubljani, kateri obsega Slovenijo z delom Prekmurja, bo izŠe časa III. Ljubljanskega velesejma. ji Obfr lca iii/u bo približno 12-20 cm. Ta sezo8® bo dobrodošel vsemu trgovskemu in bo razširjen ne le po Sloveniji in ^ drugih delih naše države, marveč tudi* inozemstvu. Razposlan bo konzul^1® vseh tujih držav ter trgovinskim ag®0' cijam kraljevine SHS v inozemstvo, ^s’ kor tudi drugim korporacijam in gosP1^ darskim organizacijam v naši kraljevi®1' Zato je inseriranje v njem priporočlj^ in bo za tvrdke najboljše reklamno si'®®' stvo, zlasti še za špcdicijske tvrdke in banke. Naročila inseratov — v obli*1 najmanj lA strani — se sprejema med radnimi urami v pisarni trgovske in °^ , niške zbornice v Ljubljani do 31. julij* 1923. . v: ‘ •*.' .• v, . \z življenja in sveta. Draga ljubezen. Ljubezenski škandal našega delegat* Dunaju. — Prijateljica tujih diplo©*' tov. — Izsilila 200 milijonov kron* Naši zastopniki v inozemstvu ne rnor®" jo živeti brez afer in škandalov. Enkra se »ponesreči« kak zastopnik v drugič zopet v Berlinu, najnevarnej*® točka pa je Dunaj. Doslej je imel 6 skoraj vsak naš zastopnik na Dunaju ko »smolo«, pri kateri so igrale navado5 večjo vlogo državne nabavke. Tokrat pa je kriva celega škandal’ ženska, neka 33 letna (na videz in P^ njeni izpovedi seveda za 10 let mlaj«^ Elfrida Kostial, rodom iz Znojma, hčeri^ nekega železniškega uradnika. Zaliot^0 se ji je po lepem: in udobnem' življenj11' Izbrala si je za svoje namene Dunaj. 9 katerem je že mnogo čitala. Dasi ni ^ la bogzna kako polnega mošnjička, se 3 nastanila leta 1915 v Grand-kotelu. Sv°J mreže je nastavljala le »težkim« rib8^ Bila je precej spretna in že v par dnob K capljal v njeni mreži italijanski kofl^( Franceschi, kateremu se je ___________ kot mlad vdovica brez otrok. Po par denih tednih mu je vsa objokana pri?11,9 la, da je v drugem stanju. Prosila g& \ naj jo reši sramote in pošlje v kak torij. Dobrodušni konzul ji je res in ji dal potrebno vsoto denarja. Poznf mu je pripovedovala, da je neka zvedela za njeno skrivnost in da imeti večjo svoto denarja, sicer vse W j No, in konzul, ki bi mu bil tak škafld^ seveda neprijeten, je zopet odštel težke sočake. Intimni odnošaji med obeni® P so se nadaljevali vse do lanskega let!1' Meseca maja pa se je lepa Elfrida s . znanila z jugoslovenskim delegatom podonavski komisiji Franom Vilfa11^ Poleg italijanskega konzula je postal ' intiJ°j. di naš delegat v par dneh njen' prijatelj. Šarmantna prijateljica Pa njega ni pustila neokrnjenega. Tu«1 ^j, mu jc pripovedovala bajko o nose^l^ izsiljevanju, o sanatoriju itd., in je daval denar z Obema rokama. ^33 ji je izročil 10.000 frankov, 24000 ^ tisoč dinarjev in11,600.000 aK. Obef>ia ^ jatcljema je pripovedovala o veli^al\^ deščini v Švici, kjer dobi baje 20 jonov frankov. Ko pa je Vilfan’ „zve ^ da o tej dedščini ni besedice re^iCe’ J(,f zahteval od Elfride, naj mu denar v!0 ^ ker ji ga je .samo posodil. Na videz 3^ to privolila ter prosila italijanske?11 zula, naj ji izstavi v to svriio garanc' ^ pismo na 135,000.000 čK, kar je ta res ; ril. Kazen tega ji je dal še Perz’3j X dal progo in zlato uro, V svriio, Pro a' ’ ^ lahko poravna svoj dolg pri ju®os > j skem' ljubčku. ^ Elfrida pa je bila dovolj pretkana, tega ni Storila, temveč je tudi ves j nar obdržala zase. Bila je gotovo P_______ čana, da se bosta, < žen Ifli molčala. . MaS^?l9iTSllji1Š29; ■■a.,— VTABdE« MDONt LISTA J Straaf i.\ ■mr Pa se 'Je motila. Prevarjefla moža stal Zadevo izročila sodišču. Te dni se je Vršila razprava. Obtoženka je izpovedala, da »ta jo oba obsipavala a denarjem! in darili, zlasti Vilfan', ki je imel vedno tonogo denarja. Pravi, da ni imela namena koga goljufati. Vilfan pa je izpovedal, kako sta se spoznala, kako se mu je nastavljala irt m.u končno grozila, da bo yso -skrivnost Izdala njegovi ženi, 'kateri bo poslala tudi otroka.;Skupno ji je izdajali krog 200,000.000 kron. Sodišče je| °taodilo Elfrido na 18 mesecev; težke je-Se> Durtajčani pa se smejejo zaljubljenimi inozemskimi delegatom!. Zanimivosti. ,w. —o— -r Senzacionalni umori. ®&toženec dal zastrupiti obtežilne priče. •Na Erdeljskerrt govorijo te dni veliko ^ Ihosterijoani aferii raznih uaritorov. Pred ^ka} tedflil *je bil železn. višji (kontrolor j^Žef Mold v Aradu aretiran, ker je dr* “fcvno železnico oškodoval za več milijo-lejev. Ravnateljstvo je slučajno pri-' na njegove mahinacije, ki jih je ‘ žc .skozi lota iv. zvezi z drugimi u-*Wn1ikl. Odkar je zadeva razkrita, pa so Sadniki in trgovci, ki bi bili proti nje-®lln obtežilno izpovedali, kar po vrsti Zadnje dni! je umrl a v Kološu *p*y«a; obtcžiln® priča, ravnatelj drž. ------------ Haider; 'Ml je zastrupljen1. Ta) zadnji giaKu priti do nepričakovani1!, a navadno Pesnik hoče biti, ker iii za drugo rabo. • . <— Šesti čut pri že tiskali. Ameriški romanopisec George 'Allan Engiand pripoveduje, da ga je nedavno poaetil nek mladenič, ki je hotel za vsako ceno postati pesnik. Začuden' ga^ je vprašal romanopisec: »Pa zakaj ste si izbrali baš ta poklic?« »Ah, dragi gospod,« je odvrnil mladenič, ki ga je oblila rdečica, »da vam' povem! resnico, zdi se mi da bi se ravno v tem' pdkliou še najbolj znašel. Nisem niti preveč pameten ne preveč delaven. OČe mi pravi, da nisem niti za sodnik^, niti za duhovnika, še manj© za 'trgovca. Zato sem si izbral poklic, vi katerem- ni treba niti mnogo delati, niti mnogo znanja in to je po mojem) mnenju pesništvo.« George Allan pravi, daje MU to bajveselejši dogodek v njegovem književnem življenju. ,.j$ f ■ ' * ':/*'!?■ O človeku pravimo, da ima Sam > pet . gf.tcv. Učenjaki se sicer Irudijo, da bi odkrili še šestega. Angleški: feljetouM Kfsho Svhon paše nedavno y Beketa aC-gbik>ni listu o šestem čutu žensk ter *rdt. da ženske mfiogo prej opazijo razne maleftkosti, kakor pa moški. /*enska mori iz renadne, četudi le trerluiii« Spre-membt na licu ali iz rtefchatnega drhtenja riosti'. Tik’ pred odhodom! v 'cerkev pa je bila vsa svečanost odpovedana in poro*, ka odgodena na nedoločen čas. Začudeni so odhajali gostje, ženin pa se je par dni nato vrnil na Angleško. Vso se je čudilo temin nepričakovanemu dogodku. Se le te dni je nevesta vso zadevo pojasnila. Pred Odhodom pred oltar je premišljevala usodo svoje st are j se sestre, ki se je pred več leti omožila s sinom Nekega angleškega admirala.. Po štirih letih je zapustila svojega moža ter pobegnila z nekim oženjenim) milijonarjem, ki je imel 4 otroke, v Evropo. Po ločitvi zakona se je ž njim poročila. Njen’ prvi mož si je zastonj prizadeva), da bi Se žena vrnila. Ko jo zvedel o njeni duigi poroki, se je ^ustrelil. Par dni na to je izvršil samomor tudi njeri brat, ker ni mogel prenašati sramote, ki jo je povzročila obitelji -nezvesta žena. Lansko leto pa je nezvesta žena zapustila svojega drugega moža, ker ji ni dajal dovolj denarja. Ko ge premišljevala o tej žalostni usodi svoje poročene sestre, jo je minilo vse veselje do zakonskega stanu in se je v zadnjem trenutku odpovedala svoji ljubezni in svoji sreči, ter sklenila, da ostane sama. Dozdeva se ji, da lbl bil tudi njen zakon1 nesrečen, ker je menda taka usoda čele njene družine. —O— -•-!* Mučaj je policijo napotil, da je uvedla ^fclskavo, ki je dokazala, da so bili vsi *®Mi od Mo ki o vi h pomočnikov zastrup-*36ni. Izkazalo se je colo, da so bili vsi Kafrfci 2a umore izdelani povodom! obi-**Ov, ki jjh j0 sprejemal Mold v preisko-zaporu, kjer je imel popolno sVo-r°d°. ker se tudi nekaj višjih državnih Ufikcijonarjev boji raznih razkritij, s **ferimti Mold grozi. Dozdaj ni ugotoV-ikake vrste strup so morilci rabi-Poniočniki Moldovi so očividno viSo-^^oječe oSeib0> id imajo interes n« tem, Postopanje potlačijo. Le tako je mo-® 6e» da je Moldu uspela organizacija &aV t1^6 umorov. Za prihodnje dni pridejo ,gcnzacijonalnih aretacij. ‘ ^ f~n-~ ' ' ^ &&š]ceM »Glasu Svobode« čitam'0: ■ ®*lesal 195 nr — potem če mu zmešala feaiiger, Tex. — V sredo zvečer So morali Spraviti z nekega plesišča W. E. McMi-llina H Los Angelesa. Plesal je nepretrgoma nič man'j kot 195 tir in 15 minut. McMillari je protestiral, ko Bo ga odvedli B plesišča. V bolnici ga je inorfllo stražiti mož, da so mu zabraoili skočiti 2 Okna. Včeraj je ležal cel dan v nezavesti. Njegovo stanje je kritično. Profesor zgubil služim rad* pša. Davenport, la. — Smrt nak^ga psa, ki se je potepal po mestu, je povzročita profesorju Ray MeClellanu na tukajšnji visokll soli vsakovrstne sitnosii. Nagajivi študenti so namreč privlekli v Šolsko dvorano nekega psa, kar pa je rfizjezdo profe-^fja in y jezi je vrgel psa skozi oknU Pri temi pa ni! pomislil, da je okno v tret-nadstropju. Tako je Seveda pest ob-tezal na tlakovanih tleh mrtev, Tri pro-®sor inora sedaj prenašati ježo Jtuderi-^ t©r nevoijo celega mesta, \retifan je . T^di krutosti proti živalim in sklicana ?e bil® posebna seja šolskega Sveta, da odloči ali se ga npj odstavi ali ne. Dr. ■pahms,. predsednik šolskega sveta, je iz-3avil> s Ko. je McČlellan vrgel skozi okno tistega psa, je vrgel istočasno tudi Svojo »lužbo.« ^®*efilco uitavile vlak’. Alba:iy, Ort. *— Obrežno gričevito pokrajino med Eddy-^Ile in Blodget oh Albany-Newport že-znici so zadnji teden uničile beštevilne gosenice. Osebni vlak iz Albany je bil zaradi gosenic .ono uro 25 minut. Go- kodil in' zeva, zeva... Dunajčan »koči nazaj na hodnik in začne klicati n* po« moč. Na njegove klice dospe hišni oskrb-^ nik in1 čisto mirno zapove krokodilu? »Odkod si se pa ti vzel, falot? Brž nazajl« In krokodil se takoj okrene in začne leztii nazaj po stopnicah. Tedaj začne oskrbnik Dunajčanu raz^ lagati popolnoma nedolžno povest o teftil krokodilu, čigar lastnik ga je popolnoma,-zdresiral, naučil raznih umetnosti itt oročtie noči. Srečni bodo trgovci in krčmarji, ker bodo lahko vsakemu takoj1 videli v denarnico, ali ima kaj cenka. Izum! markiza de Santacara bo uničil zadnje iluzije, ki nam še danes lajšajo življenje, kajti potem1 bo tudi konec vseh tajnosti in pred nami bo gola, trpka rcsaica. Čudito presenečenje. Neki dunajski hišni lastnik je riedav rto doživel čudrio presenečenje. Precej pozno Se je ponoči vračal domov. Odklene duri in se nato počasi in previdno dvi ga po stopiiicah v drugo nadstropje. Ko se tako pomika navzgor, začuje po stopnicah čuden ropot, težke korake, ki so bili podobni capljanju. Bliža se bolj in bolj. Dunajčanu postane hladno pri srcu in na mah se zadene ob njegovo nogo nekaj ži-vegg, toda trdega ko kost. Dunajčani naglo seže po žepni' svetilj-ki, posveti in glej strahoto! Na stopnicah pred njkni stoji krokodil, pravi živi kro- štvo ta ga zaprlo. Tako pobijajo V Tiiji politične nasprotnike. - Nesebična nevesta. Allia- ®enice so pregrtale nekega moža iz svoje) čajno po ulici, na kar je prihitelo voja-"'se nedaleč od Eddyvillo. Uničile So vse VrtoVe, ki so ležali na njih potu, iti so celo žrle igle smrekovih dreves. Poroča se, tudi,^da so ha nekaterih krajih' lotile se skorje bolj nežnih dreves. Armada gOse-hie je pokrivala železniško progo Ha en Palec debelo. Železničarji So porabili veš Pesdk, da so posipali mastno godlo zla ti-a ko. ga je zm aaijikalo, ni' mogla lokomotiva)- na/prej, ker so koles® polzela. — Anfiada gosenic maršira proti Vzhodu, Jakor So izjavili želwwio,arjl, Sf So ge nl1 Rkoro poldrugo uro ® golaznijo. ,j rrQ- . doz Sočivja, 1000 doz gob, 3.000 funtovlrtu maf, 5.000 funtov zelja iri fižola, 780 ftai-tov orehov, 8.000 funtotv posušene*® 's®d^ ja, 5000 doz kuhanega’ sadja, 2500 funtom marmelade, 300 steklenic sadm^sr® SokaJ 1200 funtov Sladkorja, sirupa In stfdi, 6.100 funtov Ikave, 450 funtov čaj®, ,30fl( funtov čokolade, 5000 funtov, rižat teSte* nin in kaše in! 1800 funtov pfepečeilca. Z® nakladanje vseh teh Živil je bite trabaffl sedem dftL Valed protialkoholbega zafco« ua je prepovedano jemati seboj opojnfct pijače, ki pa pridejo vt poštev prt poto^ vanju nazaj. ^ Na perilu Vozi parnik' 8 seboj 3000 palaih prtov, 200 kopalnih plažooV, kopalnih' rjuh, 750 kopal, preprog, 11.0001 posteljnih prtov, 1000 obrisač za koB; 40.000 obrisač, 14.250 velikih im m blazin, 1325 odej, 15.800 servijett, obrisač za poSodo, 9000 namiznih prfe«r, 10.000 toaletnih prtičev, 900 ofcifač, natakarskih in’ kuhinjskih brisaŽ, platnenih prtov itd. Vrednost tega la znaša nad 50.000 dolarjev. Temu primerna je tudi osfalft oprtffi®] parnika. Na tisoče kozarcev, atekUBfe^ krožnikov iri druge kuhinjske pORodei j»*j dilnega orodja itd. sihranjoije vsak parnik. Pomisliti je treba, da mora 1500 potnikov prehranjevati iM vati tudi vso ostalo posadko ladje, j šteje tudi po 200 do 500 oseb. mol Dohodki od novih davkov bodo znašali nekaj čez pol milijarde di- ’ daj sliko dozdajnlh davkov ter noVlgft narjev. Da vidimo, koliko bo odpadlo 1 obdačenja * dokladami: ,« na posamezne pokrajine, prinašamo spO-‘ /d v taJkozvarti nu. Poročnik višji družbi v Hoyd, hčerko uglednega in bogatega A-meričaua v Washingionu. Dne 16. junija bi se imela vršiti poroka. Zbranih je bi- P O K R A JIN A Dozdajnizem-ljiški davki S kratno zviSanje Ostali davki, na katere Ho ■aložena 30°/» doklada 30«/, doklad* Vojvodina Hrvatskn in Slavonija . . Bosna iu Hercegovina . ,, Slovenija ....... Dalmacija . Srbija in Črnogora . . . 19,359.547 15-^33.290 17 337.500 6,166.285 1,000.000 26,895.000 96,797.645 70,184.950 86 687.500 30,871.425 5000.000 13.425.000 86,009.000 60,060.600 18.577.0C0 21,143.750 4,43? 000 79,934.583 25,800 Oto 18,018.000 5,572.800 6.612.125 1,389.600 53,980 K35 125,597.635 94.300.950 92,260800 37 424*550' 158!40»!375 Skiipnd . . 89 975.322 429 876.610 ■ S71.146.2SS I 8l,m900 811.230.410 mmof? rarisiijrisz^j I. citraški klub v Mariboru Mala oznanila Novo! vabi cenjeno občinstvo k Inštruktor daj* preko počitnic pouk it vseh predmetov gimnazije ter spodnje realke. Uspeh garantiran. Cenjeni naslov naj se iirofti v npravnistvu pod »Inštruktor*. 1468 Posestvo: Stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje s celim inventarjem ter 2 orala zemlje takoj na prodaj. VpraSa se pri lastniku J. Pečauer, Studenice at. 20 pri Poljčanah. 1469 2-1 Voz (Plateau) z dobrimi vzmetni, prenovljen, kt nosi 2000 i-f kg, se po ceni proda. VpraSa se‘.▼ Slovenski ulica. St, 20. ,ff 1467 3—1 Posestvo. Ido v bližini Maribora bi zamenjal svojo manj-*o gospodarstvo za večjo, 6 oralov (hiša, gospodarsko poslopje, 2 gozda, 3 sadonosni-ki in 2 njivi) t Lenartskem sodnem okraju. Posestvo se proda tudi brez zamenjave. Naslov pore npravništvo „Ta-bora«. 1471 2—1 v bližini Glavnega trga. Najemnino plačam letno, na željo tudi za več let v naprej. Ponudbe na »Poštni predal 34“ Maribor. 1466-3—1 od 450 Din. naprej, najnovejši vzorci, pravkar došlL lika izbira perila, klobukov, čevljev, dežnikov, pnlki hrbtnikov in sandal po konkurenčni ceni pri JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg , Velika zaloga {gg] cementa, traverz, železa in dr. | ; po ugodnih cenah. 2S76 [££] * m Pinter & Lenard, Maribor, g Naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse dobri brat, oziroma svak in stric, prečastiti gospod Higienična brivnica se vsem priporoča. Prvovrstna postrežba. Vj ek »sla v Gjurin, Jurčičeva ali« a 9. 1850 Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema vse vrste naročil po meri jn vsakovritna čevljarska popravila. Cene zmerne. Postrežba solidna. 1118 30-13 VI dobite poštni paket fran-ko povsod: 1 fini med, konjak, 1 hol. liker Levert, 1 Co-infreanks liker, 1 Triple sece; - vse skupaj samo za Din, 262 -Hmelak i drug, Maribor. 1301 NajlepSe srajce, kravate, klobuke, nogavice in ostalo modno blago dobite po ugodnih cenah ▼ modni trgovini B. Veaeliaovič & Komp., Maribor, Gosposka ul. 26. 1382: Lepa soba z električno raz-, svetljave se s hrano vred od-da takoj v najem boljšemu - gospodu. Naslov ▼ upravi »Tabora« 1461 2-2 Spalna soba, nova, z postel-Rino, se radi selitve proda. Vprašati Cvetlrčjaa, ulica 27/UI, vrata 8. . duhovni svetovalec in župnik v Breznu v noči od 9. na 10. Julija t,1. v 49. letu svoje starosti na tragičen način preminul. Telesni ostanki nepozabnega pokojnika se bodo v soboto, dne 21. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj: po slovesni zadušnid:položili, na župnijskem pokopališču v Brezno k večnemu počitku.' " V MARIBORU, dne 18. julija 1923. Jože Volčič, mizarski mojster in Ivan Volčič, finančni tajnik, brata. Lojzka Volčič, sestra. -V Frančiika Volčič, svakinja. : Jože, Branko, Vladimir, Dušan in Zorica Volčič - . vnečaki in nečakinja. ‘ 1439 intimnim n uni® mm m m^pn ludi najlepSe blago za oblek®, ka«-ttt&^kor »ukno, hlačevlna, volneno blago, • ; -tp#-.rtawfwa. eefir, Sifon, platno, hegotovllene oblake, srajce, predpasniki, nogavice, > r:^^Bobcl, odeje Itd. se dobi prvovrstno- pri- J. N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 13, oni Lovci I Planinci! HAJCEME3iA AtAMlfFAKTURA VA\ARlBOa°-OLAVfUTR^ Aleksandrova cesta štev.1f'^W8£i Delniška glavnica Din 50,000.000’— in rezerve preko Din 12,500.000’— Vloge žez Din 125.000.000 - Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Novi Sad- Osijek, Sarajevo, Som-bor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien. EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Laka, Jesenice. Agencija: Buenos Aires, Rosario deSanta Fe. AFILIACIJE: Ljubljana: Slovenska banka. Split: 3ugos!svenska Industrijska banka d. d. Buda pest: Balkan Bank r. t„ Vaczl utca 35. 453 In nepremočljivo blago za, pelerine je došlo. Franjo Major, Maribor Glarni trg 9. 1346 Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in nllto posodo, porcelanasto, kameninasto in ste-Ha debela kleno robo. Ha drobno 1386 prošta: ....~ —------------------- Priložite postno položnico1, da poSljem naročnino! lastnoročni podpis. Prečrtaj, česar ne telili Izreži la poSljl v odprti kuverti z 20 para znamko na nailov: „TABOR", Maribor. drobnina, trikotaža Samo na debelo I Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. Jgd^tglj: J^PSsojfilj »Tabor«. ** OigozotsiL uredjiife Rudolf Ozim. —* Tiaka; Mariborska tiskarna