Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 10. avgusta 2017 - Leto XXVII, št. 32 stran 2-3 POSTALA SEM PRAVA SLOVENKA »Za mene je on najvekši Porabec« stran 6 Monoštrski tek stran 12 Na papir napišem, gdé me najdejo stran 8 2 Porabci na najvišešo slovensko goro? POS »Tau, ka je za Armence gora Ararat, Fujiyama za Japanere, Olimp(os) za Grke, je Triglav za Slovence,« je pravo predsednik andovskoga kulturnoga in turističnoga društva, naš kolega Karči Holec, gda so Porabci letos nazaj prišli z najvišeše slovenske gore. Na paut se je podalo edenajset členov društva, do najvišešoga vréka so prišli štirge. Triglav je simbol, steri vküpdrži Slovence, gdekoli živijo, zatok je za pohvaliti, ka je v najmenkšoj vesi Porabja, v Andovcaj, »zraso« Mali – Triglav. Naš kolejgar Karči je vejndrik v svojom prejšnjom živlenji živo nin v plaminaj, ka je ešče zdaj zalübleni v nji, zatok je nagausti na kakšnom slovenskom vrejeki. Dobro je vedo, ka vsi Porabci nigdar nemo prišli na Triglav, zatok je pred leti tak pravo, naj te bar ena skala s Tiglava pride v Porabje. Tak je »grato« Mali Triglav v Andovcaj, steri ma več funkcij. Po enom tali simbolizira, ka Porabski Slovenci, gdekoli živimo, se vküper držimo. (Tau kažejo mali kamni, stere so prinesli iz naši slovenski vesnic pa iz tisti varašov, kama so Porabski Slovenci odšli zavolo dela.) Po drugom tali simbolizira, ka smo Porabski Slovenci tö tau (del) slovenskoga naroda, če rejsan živimo v drugom rosagi. Tau je pa ešče plus, ka dosta lidi, turistov privabi v Porabje, »Ni pravi Slovenec, kdor ni bil pa sva s pomočjo zemljevida nikoli na Triglavu.« Ta stavek začeli hoditi po okoliških gosem v času študija v Ljubljani rah. Vreme nama ni več sluvelikokrat slišala. Takrat sem žilo, začelo je deževati in tri še dvomila, da bom to »nalogo« izpolnila tudi sama. Vedno, ko sem poslušala novice na televiziji in so poročali o tem, da je nek planinec umrl na ekspediciji, sem mislila, le zakaj ljudje po nepotrebnem izzivajo usodo? Odločitev za vzpon na Triglav je padla nekje sredi junija letošnjega leta. Razlogov za to »Zmagala sem!« Moje veselje, ko sem prišla na vrh odločitev je bilo več. Že od nekdaj imam nočne more, da sem ure sva v dežju hodili do vrha v veliki višini in se bojim, da po markirani poti, sami sva padem dol. Strah pred višino se morali orientirati. Ko sva sem hotela premagati najprej prišli na vrh, je padala toča, Slovence zatok, ka se čüdivajo, ka išče Triglav na ravnici, če rejsan je »mali«, Madžare pa zatok, ka oni tö vsebole poznajo Slovenijo pa istinski Triglav tö. (Gda so bili letos Porabci na Triglavi, so ranč te bili eni Vaugri iz Debrecena tö.) Če naš kolega rejsan vej, ka smo Porabci nej narod za v gore ojdti (dostakrat po šali šegau mamo povedati, ka je v Porabji najvišeša gora krtinjek), je zatok v tej lejtaj že precej lidi iz Porabja »spravo« gor na Triglav. Tiste, steri so nej tak batrivni, pogumni pa bar do Kredarice. Več lejt so pejški »romali« od Maloga Triglava v Andovcaj do Triglava, v letošnji ici so se tak odlaučili, ka do šli s Pokljuke do Kredarice pa od tam gor na 2864 metrov viski vrh. Naj prej v Porabji tö baudejo »pravi« Slovenci, vej pa slovenski pregovor pravi, ka je nej pravi Slovenec tisti, steri v živlenji bar gnauk ne pride gor na Triglav. V Porabji nas je večina eške nigdar nej bila na Triglavi (pa po mojom nigdar nede). Zatok naj za Slovence v Porabji rek (mondás) vela etak: V Porabji je nej pravi Slovenec tisti, steri bar gnauk nej biu na Malom Triglavi. Marijana Sukič »Naša četica koraka.« Porabci in gorski reševalci aprila, ko sva s prijateljico šli v Budimpešto na plezanje po stenah. Bila je zanimiva izkušnja, ki mi je dvignila adrenalin in bil je dober občutek. Hotela sem dokazati sebi, da znam podreti pregrade in mi je uspelo. Na začetku junija pa sva se odpravili v avstrijski Tragöß, kjer sva občudovali Zeleno jezero (Grüner See). Vreme je bilo lepo, midve pa sva uživali v prelepi pokrajini in naredili fotografije, nato pihal je veter, bili sva prezebli in tudi najini čevlji so bili čisto mokri. Nisva vedeli, kaj naju čaka in na koncu je postal najin pohod pustolovska tura, sva pa preživeli. Zvečer ob osmih sva prišli nazaj do najinega avta. Takrat sem rekla, da nikoli več ne grem na takšen pohod v gore. Čas pa vseeno polepša spomine in doma sem veselo pripovedovala najino pustolovščino svojim znancem. Tudi Karčiju Porabje, 10. avgusta 2017 Holecu, ki je omenil, da tudi letos Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci organizira pohod na Triglav. Ko sem to novico povedala prijateljici, je bila zelo navdušena in je rekla: »Dobro, jaz sem te peljala v Avstrijo na pohod, ti pa boš zdaj mene v Slovenijo«. To so bili predhodni dogodki, ki so vplivali na mojo odločitev. Vedela sem, da je čas, da se soočim s svojimi strahovi. Telesne in duhovne priprave na pohod na Triglav so se začele tri tedne pred dogodkom. Poskusila sem več telovaditi in sem spraševala ljudi, ki so se v zadnjih letih udeležili tega romanja, kako je bilo, na kaj moramo biti pozorni, in če je zadnji vzpon res tako strm. Hotela sem pridobiti čim več informacij, ki sem jih potrebovala za to, da bi se lažje odločila, če bom zmogla plezati do vrha ali samo do doma na Kredarici. Najprej sem mislila, da mi ne bo šlo, ne bom mogla premagati svojih strahov, a v naslednjem hipu sem postala bolj pogumna in sem rekla, da bom lahko naredila. Vpra- 3 STALA SEM PRAVA SLOVENKA šanje o plezanju do vrha sem pustila odprto. vem domu. Okrog tretje ure smo brez kakršnihkoli težav sem tudi svojo mamo in sem jo vprašala, kaj naj naredim. Mislila sem, da bo rekla, če se bojiš, ostani v koči, ni pro- stala prava Slovenka. Imeli smo čudovito vreme in razgled je bil enkraten. Seveda smo se slikali pred Aljaževim Na določenih delih so nam pomagali klini Skupinska slika na Kredarici Pred pohodom sva s prijateljico nabavili potrebno opremo, saj sva imeli že izkušnje in sva slišali, da se v takšni višini vreme lahko v nekaj minutah spremeni. Romanje porabske ekipe se je začelo v petek popoldne, ko smo se odpravili z avti do prišli do Kredarice. Vreme nam je služilo, med potjo smo občudovali čare Julijskih Alp. Ko pa sem s Kredarice zagledala mogočno severno steno Triglava, sem rekla: »O moj bog, kam so me pripeljali?« Plezajoči ljudje so izgledali kot mravlje na prevelikih ska- blem. Njen odgovor pa me je presenetil, ker je rekla, da naj grem gor, ker sem zato šla. Ona me najbolj pozna in je vedela, da bom razočarana, če niti poskusila ne bom. Vse svoje moči sem zbrala in sem se skupaj s tremi udeleženci naše ekipe in štirimi gorskimi vodniki podala na plezanje do najvišjega vrha Slovenije. Pot do vrha je zavarovana z jeklenimi vrvmi in ročnimi klini, so pa bili tudi takšni deli, Med potjo smo videli tudi lepe rastline. Na sliki lep primer planike Ko smo se vrnili na Kredarico, smo tudi zapeli in zaplesali Planinski dom na Kredarici, v ozadju Triglav v siju vzhajajočega sonca Pokljuke, kjer smo prenočili v vojašnici. V soboto zgodaj zjutraj smo se kljub neprespani noči podali na šesturni pohod do planinskega doma na Kredarici. Vmes smo naredili postanek pri Vodniko- lah. Nisem se mogla odločiti, ali bom zmogla do vrha ali ne. Energijo sem še imela, vprašanje je bilo, ali imam zadosti poguma. Člani naše ekipe so me začeli motivirati in spodbujati, poklicala pa kjer smo se lahko oprijemali samo skal. Raven adrenalina se je v mojem telesu z vsakim korakom vse bolj dvigala. Morala sem zaupati vase, premagati strah. Občutek, ko sem stala ob Aljaževem stolpu na 2864-metrski višini, je bil nepopisen. Bila sem ponosna nase in kot pravi rek, sem po- planinskega doma, sem dvignila roke in veselo zakričala: Naredila sem!!! Ta občutek je neprecenljiv. Tisti, ki so ostali v domu, so nas že čakali in nam čestitali. Zvečer smo še nazdravili našemu podvigu in tudi zaplesali ob harmoniki. Naslednji dan nas je še čakal šesturni pohod, spust do Pokljuke. Ta vikend mi je pomenil veliko, ne samo zaradi tega, ker sem premagala svoje strahove, ker sem naredila podvig, ampak tudi zato, ker sem bila v dobri družbi in uživala v prelepem okolju. Zanimivo je bilo videti, da tudi na viši- stolpom, vsak izmed nas je spil požirek šampanjca, naju s kolegico pa so tudi krstili, ker je to navada za tiste, ki prvič stojijo na vrhu Triglava. Od takrat ponosno nosim ime Gorska narcisa. Moram priznati, da me je tudi na poti z vrha do Kredarice bilo strah. Ko sem prišla dol do Porabje, 10. avgusta 2017 ni, kjer ni več trave, še rastejo rožice, ki se borijo za svoje življenje. V takih trenutkih človek vse odklopi, pozabi na vsakdanje probleme, spozna, koliko zmore, napolni baterije in dobi nov zagon. To je treba doživeti. Čeprav imamo slike in video posnetke, spomini so tisti, ki nam ostanejo. Osvojitev najvišjega vrha Slovenije je zame nepozabno doživetje. Zahvaljujem se udeležencem pohoda, da so me spodbujali in verjeli vame, gorskim vodnikom za fizično in duhovno pomoč, Porabskemu kulturnemu in turističnemu društvu Andovci pa za to, da mi je omogočilo, da dosežem ta cilj, ki ga bodo, upam, spremljali še številni novi. Anita Vajda Gorska narcisa Foto: K. Holec 4 PREKMURJE Copekov mlin Zadnja lejta so v Sloveniji – brodim, ka je tak tüdi na Vogrskom - trno popularni takši pa ovakši resničnostni šovi. V eni lidgé küjajo, v drügi kelnarijo, v tretji pa se spravlajo s paverskim delom. Šov Kmetija se po neka lejtaj s televizije Planet seli nazaj k POP TV. Po kratkom premori se seli tüdi nazaj v Prekmurje, vej pa so kakšno leto ali dvej nazaj oddajo ške snemali, goradjemali na Goričkom, v vesnici Kukeč, zdaj pa do jo na ravninskom tali Prekmurja, približno kilometer kraj od zadnjoga rama v vesnici Mala Polana. Na roubi Polanskoga loga, gé je ena najvekših goušk črne jelše v Evropi, stogi Copekov mlin, gnesden ške edini ohranjeni mlin na potoki Črnec. In okauli toga mlina bau nauvo prizorišče toga resničnostnoga šova, steroga do lidgé leko gledali ške tau gesen. Pred dnevi so televizijci novinarom notpokazali šest zidin, stere so pouleg mlina gorpostavili. Pauleg gazdije in štale tüdi malo bauto in ške vse drügo, ka do v trej mesecaj - telko cajta de se snemo té šov - nücali tekmovalci, steri do mogli skrbeti tüdi za gračenek in živino. Tistoga, steri de gvino, čaka lejpa nagrada, 75 gezero evronov. Nede pa samo gvino zmagovalec, veseli so tüdi v občini Velika Polana. Po rečaj župana Damijana Jaklina so že sami steli, ka bi se vrejdvzela okolica Copekovega mlina, samo ka jim je furt sfalilo penez. Televizijci so jim zdaj zriktali elektriko, vodau in kable za internetno povezavo, po snemanji pa do ene zidine ostale, tak ka do jih leko dale nücali domanji lidgé in turisti. Do pa zdaj malo mogli potrpeti vsi, vej pa de do 30. novembra makadamska poštija pri lovskom daumi in palueg Copekovega mlina zavolo snemanja dostakrat zaprejta. Silva Eöry PROTESTANTIZEM - ZAČETKI MODERNOGA MIŠLENJA »V Pomurskom muzeji Murska Sobota smo stejli ranč tak svetiti 500. oblejtnico reformacije. Znali smo, ka gúság). Eške itak gestejo situacije, v šteraj je gnakost nej vsikdar istina. »Pokazati mesto žensek v drüžbi Na soboškom gradi leko vidimo predmete protestantski dühovnic pa vörnic knige pa literaturo nutpokaže knjižnica, umetnost pa galerija – tak se nam je narodila ideja o ženskaj v reformaciji,« je začnila pripovejdati direktorica soboškoga muzeja Metka Fujs, gda smo go nej davnik gorpoiskali na gradi. Pelala nas je v törem, gde smo leko v ednoj sobi vidli dosta vsega: gvante ženski dühovnic (med njimi sodačkoga), Sveta pisma, spomine na konfirmacijo ali škeri za Božo slüžbo. Razstava avtorice Metke Fujs z imenom »Ženske in reformacija« nutpokaže, kakšo velko spremembo je v gledanje na mesto žensek pripelala najvekša prenauva krščanjske vöre. Ženska tema je tistoga ipa nej tak važna bila,« je tomačila zgodovinarka. »Reformacija je stejla prenauviti vöro, téme so bile teološke, šlau je za reformo Matere Cerkve. So pa radi gučali: ’Cerkev je vsikdar v reformeranji’, ka je istina za pitanje o ženskaj tö. Ženske so v cajti reformacije napravile veuki stopaj naprej, vej so se pa leko začnile včiti, s pomočjauv včenjá pa dobiti vekšo znamenje v drüžbi.« Kak avtorica razstave pravi, eške gnesden samo gučimo o enakopravnosti (egyenjo- je leko tema edne kisnejše razstave, zdaj smo se odlaučili pokazati mesto žensek v Cerkvi ali kauli cerkve,« je zaklüčila Metka Fujs. V cajti reformacije so gratale ništerne ženske (ali žene) sploj važne. »Žena reformatora Martina Lutera, Katarina von Bora, je pomagala možej: zberala je na priliko peneze za njegvo gibanje,« je pripovejdala soboška di- nala je Sveto pismo. Pelala je držino: z možaum sta mela šest svoji pa štiri drüge mlajše.« Katarina von Bora je prej vodila eške kolegij študentov, depa edno menjšo pivovarno je tö prejk mejla. Gda je naprejprišo beteg kolere, je pelala špitale. »Živela sta pravi protestantski zakon, v šterom sta si mauž pa žena raztalala delo,« je vöpostavila Metka Fujs. Deklam so že protestanti na Slovenskom tö več mogaučnosti dopistili: »V slovenskoj reformaciji je že Primož Trubar v svoji ’Cerkovni ordningi’ iz leta 1564 dojspiso, ka aj se včijo vsi, aj v šaulo dejo vsi: včiti je trbej ’te mlade hlapčiče inu deklice, purgarske inu kmetiške otroke’. ’Ino dekličine’ - kak pravi, tau má velko znaménje,« je na znanje dala avtorica razstave. Na Slovenskom se je protestantizem najduže gordržo v Prekmurji (Slovenskoj krajini). »Na Vogrskom je bila vekša vörska toleranca, prautireformacija je protes- Slika, štera igra (z lejve), gvant za konfirmacijo (na stenej zdravan), gvantek za krstitke (s prave vu vozički) rektorica pa cujdala: »Njija zakon je biu idealni protestantski zakon. Luter je biu dober profesor, voditel reformacije. Katarina pa je bila nekdešnja apatica, štera je vö s klauštra staupila. Bila je vönavčena, vej so pa bili klauštri tistoga ipa edno samo mesto za žensko včenjé. Štela je latinski, poz- tante nej tak brž poklačila kak po avstrijski krajinaj,« smo zvödali od zgodovinarke. »Gnes je največ protestantov djenau tü pri nas, šteri pa živejo indrik po Sloveniji, so zvekšoga s Prekmurja táodišli. Tü mamo evangeličane, kalvince, binkoštnike, baptiste pa eške drüge protestante. Samo tri Porabje, 10. avgusta 2017 luteranske fare pa so zvün Prekmurja.« Zanimivo je na razstavi videti črne méšne gvante protestantski ženski dühovnic. »Prve ženske so si tau slüžbo odebrale med emigranti v Meriki, že v 18. stoletji. Venak so nej meli zavolé moškov,« pripovejda avtorica razstave. »V Evropi so slüžile oprvin na Nemškom, Švedskom ino Slovaškom, pa tau eške samo na srejdi 20. stoletja.« Prva dühovnica v Sloveniji Jana Kerčmar je prišla djenau s Slovaškoga, oženila se je s prekmurskim dühovnikom ino v Jugoslaviji živejla od leta 1977. »Prvi dvej Slovenki, šterivi sta bili posvečeni v evangeličanski dühovnici ino dobili svojo gmajno, sta bili Simona Prosič Filip ino Violeta Vladimira Mesarič. Prva je zdaj dühovnica v evangeličanskoj cerkvenoj občini Gornji Slaveči, Vladimira Mesarič pa je naša prva sodačka dühovnica. Je namestnica sodačkoga vikara pri Slovenskoj vojski, prostovolno pa dela v cerkvenoj občini v Maribori.« V prekmurski Motvarjevci najdemo kalvinistične vörnike. »Tau je edna sama kalvinska fara v Sloveniji. Je vogrska krajina, tam živé madžarska narodna skupnost. Dühovnica Emőke Rozgonyi je žena dühovnika tö, ino že sploj lepau guči slovenski. Dosta slovensko-madžarski programov drži za mlajše.« Drüge važne ženske v protestantski faraj so žene dühovnikov. »Dostakrat so vönavčene, majo svoje slüžbe, depa v svojoj fari ostanejo vsikdar ‚gospé fararce’. Z veseldjom dajo kakše tanače, pomagajo v cerkvi pa skupnosti.« Najbole erična takša ženska je v Prekmurji bila Frida Fichtmüller Kovač, nam je raztomačila Metka Fujs. »Bila je žena dühovnika v Gornji Slaveči. Sploj lepau 5 A O ŽENSKAJ je znala pisati pa dosta dobroga je napisala. Pisanja so ji vödali v cerkveni pa drügi novinaj. Napisala je dva romana, rokopise najdemo v soboškoj knjižnici.« Na maloj razstavi na gradi v Murskoj Soboti leko preštémo dosta napisanoga na tablonaj na steni, zvün toga pa si leko poglednemo dosta predmetov (tárgy) tö, štere so dühovnice pa vörnice nücale pri Boži slüžbaj ali domanjoj molitvi. »Največ vsega so nam dale naše dühovnice: svoje gvante, kelihe, Sveta Zgodovinski dnevi v Monoštru V Monoštru so na koncu julija že petnajstič priredili Zgodovinske dneve, ki so v spomin na monoštrsko bitko (1. avgust 1664). Prireditve in programi so bili zelo raznoliki, obiskovalcem so ponujali razstave o kulturni dediščini Monoštra (cistercijani) in širše okolice (lončarstvo iz Magyarszombatfa). Najbolj fascinantni del Zgodovinskih dnevov je nedvomno povorka v kostimih iz časa bitke. Uniforma sodačke dühovnice V. Vladimire Mesarič pisma, ka nücajo v cerkvi. Od lüstva pa smo dobili na priliko molitvenike, v štere so pisale eške njine babice pa mamice.« Dosta predmetov je prišlo od gornjeslavečke dühovnice Simone Prosič Filip, je povödala avtorica razstave. »Tau je držina, štera je zvünredno navezana na cerkev. Majo eden gvantek za krstitke, šteroga znautra držine vsikdar na pausado davajo. Gvant za konfirmacijo tö fejst skrb majo.« Razstava o ženskaj v reformaciji nam pitanje vörske prenauve pokaže s sploj ovaškoga gledanja. Vrejdno si je vzeti čas, pa v törmi murskosoboškoga grada do 19. novembra spoznati začetke mišlenja o tom, ka je Baug Adama pa Evo za gnakiva stvauro. -dm- Ob predstavitvi srednjeveških vojaških veščin so obiskovalce razveselili tudi razni glasbeni programi, med njimi tudi srečanje in koncert pihalnih orkestrov, na katerem so nastopile tudi mažoretke s Slovaške. Skupina Crystall je pred slabim mesecem osvojila prvo mesto na Evropskem prvenstvu mažoretk. L.R.H. V gastronomski bitki zmagala Vzorčna kmetija Spremljevalni program Monoštrskih zgodovinskih dnevov je bila gastronomska bitka posameznih restavracij, ki so ponujale značilne jedi določenih narodov, ki so sodelovali v monoštrski bitki leta 1664. Med 28. in 30. julijem je restavracija Club 3 ponujala madžarske jedi, Café Corsó nemške, restavracija monoštrskih term turške, restavracija Andante avstrijske, Vzorčna kmetija z Gornjega Senika pa slovenske. Rezultat je temeljil na točkovanju gostov. Največ točk je dobila Vzorčna kmetija, vodja RA Slovenska krajina Andrea Kovač je listino za zmago in kuhalnico prevzela od župana mesta Monošter Gáborja Huszárja. Foto: Ferenc Bana L. R. H. Porabje, 10. avgusta 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Menje dobimo Kak v cejlom rosagi tak v Železnoj županiji se po bautaj vsigdar večkrat leko srečamo s tejm, ka pri dosti artiklaj majo menšo količino spakivano. Cejne se ne zdigajo, bola je količina menša, zato pa vsigdar menje nesemo domau za iste pejnaze. Tau se še zdaj ne vej, če s tejm küpce naurijo, dapa ka je nej etično, ka delajo, tau je gvüšno. Na tau firme tak pravijo, ka one tau zato delajo, ka neškejo cejne zdigati, zatok raj menje pakirajo. Tau se je nej zdaj začnilo, liki že pred lejtami, tak pomalek, na gnesden pa že skur nega tašoga zapakiranoga blaga, gde bi se vsebina nej zmenkšala. Ka je nadležno, ka so te začkone (vrečke) pa pločevinke tak naredli, ka lüstvo tau ranč vpamet ne vzeme, tau misli, ka pau kile ali kilo blage nese domau, pa samo te vzeme na pamet, da vövleje ali sipa, ka je menje. Pri soku namesto dva litra samo 1,75 litra dobiš, pri vrnjom mlejki, kefiri namesto dva decija samo 1,5 ali 1,75. Pri papirnati robčkaj, gde bi stau falatov moglo biti, je samo 90. Pa ranč tak, sto cigaretline küpi, namesto dvajsti samo 19 leko taspacka. Tak ka če v bauto demo, vse, ka küpimo, poduploma poglejmo, zato ka ovak nas naletja »znaurijo«. Dapa ka aj poglednemo, če v bauto demo, cejno ne moremo, zato ka tista se nej spremenila, količino, vsebino tö ne vidimo, zato ka tašo vrečko, škatlo pa pločevinko nücajo, štere naše oči optično znaurijo. Če gvüšni škemo biti, kelko košta en kilogram, liter, deset dejk s tistoga, ka küpti škemo, te najbaukše, če ne gledamo cejno konkretnoga artikla, liki ceno na enoto določenega artikla (egységár) poglednemo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Ruska kapelica Po lanskem vrhuncu, ko se je tradicionalne spominske slovesnosti ob stoti obletnici postavitve Ruske kapelice pod Vršičem poleg slovenskega političnega vrha udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, je bil tokratni dogodek spet običajna slovesnost, ki se je je udeležilo 700 ljudi. Navzoče je nagovoril slovenski zunanji minister Karl Erjavec, častni pokrovitelj spominske slovesnosti pri Ruski kapelici. Povedal je, da je v zadnjih desetletjih postala simbol prijateljstva med slovenskim in ruskim narodom, državi pa sta v tem obdobju vzpostavili visoko raven sodelovanja. Gospodarska menjava med Slovenijo in Rusijo je kljub omejitvam v prvem trimesečju letos zrasla za petino, je bil zadovoljen minister. Ruska kapelica, za katero skrbijo domačini iz Kranjske Gore, po njegovem izkazuje človečnost, ki je danes vse bolj redka, in hkrati predstavlja pomembno vez med obema narodoma. Nikolaj Nikiforov je izpostavil skrb domačinov za kapelico, ki je simbol miru in razumevanja. Dodal je, da ne pozna druge države ali podobnega dogodka kje drugje, ki bi se ga redno udeleževali visoki ruski politiki. Letni dodatek za upokojence Upokojenci so zadnji dan v juliju poleg pokojnin prejeli tudi letni dodatek. Letos so do letnega dodatka upravičeni vsi upokojenci, izplačani dodatek pa je bil od 90 do 400 evrov. Najvišji je šel v roke tistim s pokojnino do 430 evrov, najnižji pa tistim, katerih pokojnina je višja od 760 evrov. Med upravičenci, ki jih je letos približno 118.000 več kot lani, je približno 588.000 upokojencev in približno 16.500 invalidov. Karel Dončec je biu zadnji porabski lončar »ZA MENE JE ON NAJVEKŠI PORABEC« Karel Dončec je biu zadnji slovenski lončar v Porabji. Mrau je pred petnajstimi leti v špitali v Kermedini. Drügo leto mo se spominjali stauletnice njegovoga rojstva. Tau je biu povod, ka se ob pomauči njegvoga vnüka Akoša in sausedice Ilone Laczó, rojene Gašpar, spaumnimo toga eričnoga Porabca. »Moj dedek je biu majster nad majstrami. Tak tüdi v Sobočki vesi (Magyarszombatfa), gé se je on za lončara včiu, pravijo. On je znau takše oblike, takšo ornamentiko, delati, stere gnes niški lončar med Müro in Rabo več ne vej delati. Naše slovensko lončarstvo v Porabji je držo na visikom nivoji. Leko ka povejo, ka sam ges pristranski (elfogult), samo za mene je on najvekši Porabec, najvekši porabski künštlar, steri ma mesto tüdi med najvekšimi Prekmurcami, kak so bili Küzmič, Pavel, Vrečič. Za mene je Porabje in Prekmurje eno pa isto, vej pa mamo isti gezik in šege, samo granica nas je razlaučila,« mi s krepkim glasom povej Akoš Dončec in cujda: »Mama mi večkrat pravi, ka se ge tau korim, ge pa njoj samo pravim, ka se ne korim, samo bole krepki glas mam. Takšoga je meu tüdi moj dejdek. Melodično je znau gučati. On je biu živi dokaz, ka je naša prekmurščina, naš gezik, lejpa rejč.« llona Laczó (njeni oča je biu bratranec Ane Gašpar, mame Karla Dončeca) tö pravi, ka »gda je on gučo, je mauč z njega šla. Gda smo mi v Ritkarovci delali, tam smo meli grünt, smo do ta čüli, ka so oni doma gučali«. Sausedica ške cujda: »Gda sam ges mala bila, so se oni s tistim bole spravlali, ka so tržili. Kipüvali in odavali so, tak konje kak krave, tüdi pujceke. Lončar- rada spaumni, kak je lepau bilou gledati Karla Dončeca pri njegovom lončarskom deli: »Tau se nam je vidlo, kak so oni z nogauv gnali šajbo, te Akoš Dončec sko delo so začnili sredi petdesetoga leta. Ges ške vejm, ka so tü iz Števanovec vozili ilojico. Najprva so črepnje redili, pa Ilona Laczó so tisto v Budapešt vozili. V Varaš so pelali s konji, pa so te na cug goredjali. Sledkar so te že drügo tö delali. Pa te v Varaš vsakšo soboto na plac, ob pondelkaj na senje v Krmedin, pa na drüga senja tüdi. Mi smo töj skrak bili, pa smo mlajši furt ojdli gledat, ka delajo. Dosta so delali, tüdi na gazdiji. Orati njim je nej trebelo, sejali pa so, maro so meli, en cajt tüdi konje«. Ilona Laczó se ške gnesden Monoštri. Tak se mi vidi, ka on je biu malo lübosumen, pa se je bojo, ka bi bili moguče ge pa mojiva dva brata baukši lončari, kak je biu on. Ge sam ga nikdar nej škeu premagati, ge bole šken pisati in raziskovati,« raztolmači Akoš Dončec in povej, ka je, gda je dejdek ške živo, furt dosta lüstva prišlo k njim, tüdi erični lidge so odili. Ške gnesden, če koga paut zanese k njin, njemi pokažejo priznanja in neka njegovih del, stera so ostala: »Dejdek je meu dvej peči. Samo menša je ostala, vekšo so vničili, ka tam zdaj mamo kotel za centralno kurjavo. Dejdek je pravo, ka je vekšo peč trbelo dva dni küriti, menšo pa samo pou dneva.« Na konci si z zanimanjon poglednem fotoalbum, v sterom je dosta zanimivi kejpov. Na enom Karel Dončec ponosno stogi pouleg svojoga autona. »Tau je auto lada, steroga je pa te kak so tisto, ka so napravili, not klali v peč in kak je vrauče bilau, gda so te vöbrali iz peči. Furt so takša dukša drva meli krejdi djano. Tista nej samo eno leto, dvej leti pa ške več so mogla stati, ka so te z njimi leko žgali.« Po vnükovi rečaj je biu njegov dejdek trno flajsen in vrli človek. Meu je ške brata Števana, steri je kesnej odišo v Kanado. Njegoviva stariša (Karel Dančec in Ana Talaber) sta mladiva mrla. Dva brata je te k sebi vzeu njüni stari oča Števan Dančec. »Prva je moj dejdek steu biti Lončeno kropilnico v kapelici, stero je dala zidati sabau. Samo te držina Oreovec, je napravo Karel Dončec je eden lončar iz Števanovec, Karel Kürnjek, trno rad meu. Gda je mrau, je njemi pravo, ka naj ide za auto tüdi fertig grato. Njegova lončara. Tüdi ges sam se škeu düša je tüdi vöšla. Meu je ške tau delo navčiti, pa me je nej eden auto, wartburg, steroga steu včiti. Sigdar je pravo, ka je na lotoni daubo. Gda je je nebesko žmetno lončarsko biu dež ali sneg, je furt šau s delo. Moj oča, Karel Dončec tistim, nej z lado,« je ške razmlajši, se je navčo za lončara tolmačo Akoš Dončec. Silva Eöry v Varaši, v obrtniški šauli, rejKejpi: Silva Eöry in osebni san pa njemi je dedek pokazo arhiv Akoša Dončeca osnove, vižgo pa je napravo v Porabje, 10. avgusta 2017 7 »Pokazati javnosti, da smo enakovredni« njem arhitektonskih ovir za invalide.« - Kakšne umetniške interesne dejavnosti izvaja Zveza paraplegikov? »Moram se pohvaliti: likovna sekcija pri Zvezi deluje že vrsto let. Članov nas je preko trideset, ki ustvarjamo na vseh področjih - najsi bo to grafika, risba ali slikanje z oljem na platno. Naj omenim še tehnike akvarel in pastel oziroma lesene skulpture naših kiparjev. S pomočjo teh aktivnosti čutimo, da smo lahko še dejavni na številnih področjih. Dosegamo zelo zavidljive rezultate v Republiki Sloveniji in tudi izven naših meja.« - Kdo so člani vaše likovne sekcije in kaj jih združuje? Vodja Likovne sekcije pri Zvezi paraplegikov Slovenije Metod Zakotnik poudarja, da je slikarstvo »Naš cilj je, zanj življenjska opora in izziv da ostanemo ustvarjalni. višine priklenjen na invalidski Ustvarjamo z namenom, da voziček že 24 let. Nekdanji ko- bi zapolnili prosti čas in da mercialist se je z likovno umet- bi se z likovnim izražanjem, nostjo spoznaval ob risanju s svojimi likovnimi izdelki novoletnih voščilnic, kasneje predstavili ostalim ljudem. pa je obiskoval likovne delav- Radi bi dosegli, da ne bi bili nice pri Zvezi. Veliko veselja zapostavljeni kot invalidi mu prinaša košarka na vozič- in javnosti pokazali, da se kih in delovanje na socialnem lahko s svojimi deli ravno tako izražamo. Še posebej področju. - Gospod Zakotnik, kakšna or- pa bi rad pohvalil res težko ganizacija je vaša Zveza in kaj gibalno ovirane, ki slikajo z nogami ali tudi z usti.« so njene poglavitne naloge? »Zveza paraplegikov Slo- - Kakšen okvir za te dejavnosti venije združuje ljudi s po- ponuja Zveza? škodbo hrbtenjače, ki smo »Zveza paraplegikov deluje večinoma priklenjeni na na ravni Republike Sloveniinvalidski voziček. Naša je, sestavlja jo devet članic, Zveza izvaja posebne soci- to so pokrajinska društva. alne programe, kot so asis- Zveza prireja štirikrat na tenca invalidov, prevozi leto enotedenske likovne koparaplegikov ali šport inva- lonije, razen teh imajo posalidov. Obenem se trudi za mezna društva enodnevne kompenzacijo invalidnosti, likovne delavnice. Pri izvedmed drugim z odpravlja- bi teh dejavnosti nam pomaNa začetku letošnjega aprila so se v razstavnem prostoru monoštrskega Slovenskega doma s svojimi umetniškimi stvaritvami predstavili člani Likovne sekcije pri Zvezi paraplegikov Slovenije. Z vodjem ustvarjalske skupine Metodom Zakotnikom smo se pogovarjali še pred odprtjem nevsakdanje razstave. Škofjeloški ustvarjalec je po padcu z V künji inda in gnes (31) Ribaš (1) – strgalnik – reszelő, gyalu Z ribašom so vertinje ribale djabka za reteše, kapüsto, repo, tikvi za reteše ali čuspajz, (h)ren, aubrike in kaj drügo. Ribaš je biu sprvoga lesena deska, samo zobce ali naužic je emo s pleja. Sledik je biu menjši gnaki s pleja ali je emo štiri strani s štiri fele zobcami. Gnes z mašini na elektriko (robotgép) leko ribamo v modernoj künji. Marija Kozar gajo mentorji, ki so priznani na svojih področjih.« - Kako mentorji vodijo posamezne delavnice? »Pomembno je, da se vzpostavi kontakt med mentorjem in ustvarjalcem. Oni nas usmerjajo, poglobijo se v vsakega posameznika. Točno vidijo, kaj komu leži in mu dajo predloge. Tako se izpeljuje ta program.« - Ali imate dovolj možnosti za predstavitev preko razstav? »Zelo smo prepoznavni z osebnimi razstavami, samostojnimi predstavitvami članov. Prirejamo pa tudi skupinske razstave kot na primer to v Monoštru. Prav tako smo uspešni na mednarodnem področju. Ob tem sodelujemo na natečajih ’Zlate palete’ pri Zvezi likovnih društev Slovenije, ki vsako leto razpiše natečaje na tri različne tematike, v različnih tehnikah. Moram se pohvaliti, da sem sam v letu 2006 dosegel priznanje Zlata paleta na področju grafike.« -dm- WWW.SLOVENCI.HU Porabje, 10. avgusta 2017 ... DO MADŽARSKE Avgusta bodo družine dobile podvojen otroški dodatek Začetek novega šolskega leta pomeni za družine z otroki precejšnjo finančno obremenitev. Prav zaradi tega se je vlada odločila, da bodo dobile družine v mesecu avgustu družinski dodatek dvakrat, je povedal na tiskovni konferenci državni sekretar Ministrstva za človeške vire Bence Rétvári. Avgustovski dodatek dobijo družine – po ustaljeni navadi – na začetku meseca, septembrskega pa proti koncu meseca. Dodatno pomoč bo tudi v tem, da bodo učenci – od prvega do devetega razreda – dobili vse učbenike brezplačno. Spominjanje na holokavst Romov »Nobeden nima pravice do ločevanja ljudi na podlagi njihove rase, kulture ali vere,« je rekel Miklós Beer, škof škofije Vác na spominski slovesnosti, ki so jo priredili ob obletnici romskega holokavsta, prejšnji četrtek. »Moramo se boriti zoper vsa prizadevanja, ki bi ponovno lahko pripeljala do oživitve rasne teorije,« je poudaril škof. Ponoči z 2. na 3. avgust leta 1944 so nacisti ubili več kot tri tisoč Romov v koncentracijskem taborišču v Auschwitzu, Svetovna zveza Romov se je leta 1972 odločila, naj bo ta dan spominski dan romskega holokavsta. V sredo, 2. avgusta, so spominsko slovesnost priredili tudi na sedežu Državne romske samouprave in pri spomeniku romskim žrtvam holokavsta. Poslanec socialistov, Rom László Teleki, se je romskega holokavsta spominjal na samem kraju v Auschwitzu, za tisk je izpostavil, da obstajajo države, kjer je prisotna segregacija Romov, ki jo srečujemo v šolstvu, v pravici do stanovanja, v zaposlovanju in nenazadnje tudi v zdravstvu. 8 Na papir napišem, gdé me najdejo Vnückina Ana (Németh Sándorné) so se na Gorenjom Seniki naraudili, zdaj pa v Varaši v bloki živejo. En čas so živeli na Dörgicsi tö, nejdaleč kraj od Balatona, dapa oni so nazajprišli v rojstno krajino. Zdaj so že sami, zato ka mauž je mrau, tri dekle so se pa že vöodnesle z družinske gnejzde. Dapa kak so mi pripovejdali, oni so doma nej dosta, zaman so že v penziji, zato ka delo majo zavolé. V več mejstaj pucajo pa majo edno velko njivo pri Rabi, gde vsefele pripauvajo. Gda sem se tam mimo pelo, te so ranč prejk pauti leteli z edno kantlov pa z meklao, pa te mi je na misli prišlo, ka bi bilau, če bi se malo pogučavo z njimi. - Ana, kak leko tau vročino v bloki vözdrži, gde je bola vrauče kak po vesi v rami? »Bola vrauča je gé, dapa ge rada mam vročino, mena je tau nej taša nevola. Ništrni se čednijo, ka tau vročino že nej vöprestati, dapa ge sem taumi rada, zato ka nej se trbej tak nasé dejvati. Ge sem včena k vročini, zato ka doma je vleti dosta trbelo na sonci delati, tašoga reda sem si taši mali vacalejk gorzvezala na glavau pa tau te je malo obranilo.« - Vidim, ka dosta aubrik pa paradajsa mate, tau ste vse vi pripauvali? »Tam pri Rabi mam edno njivo pa ge sem tau tam pripauvala, tau je nej tak skrak, zato pa z biciklinom se pelam. Če kaj dolapoberem, te tau gornakladem pa domau pripelam, če je kaj malo, dapa če kaj več nakladem, te ga tiskam.« - Njivo zdaj v tau vročini nej trbej polejvati? »Kaj bi pa nej trbelo, tam saused ma stüdenec pa te od tistec nosim. Samo tau, ka dosta trbej ga goniti, zato ka ge ponücam vodau, tisto te ge nazaj poženem. Tam ges- pomagat, tak ka dosta časa dam, tak ka ge je zvekšoga te edna taša velka posauda nemam. Včasin mam čas, razdelim, zato ka tü v bloki pa tam je voda notra, včasin včasin ga nemam, te si ga nejmam telko mesta.« sem naredo tašo, ka sem vse tak moram vzeti, dapa gda - Kama, k komi odite na taponücala. Te pa tak Gorenji Senik? natenki teklo s stüden»Tam mam dvej tetice ca, ka sem vejn dvej pa edno sestrično, tak vöre mogla goniti, doka k tej trejm odim. Na čas je puna gratala. Te keden gnauk gvüšno, stüdenec je taši na cejv, ka dem, dapa če delo tau je tak kak edna geste pa okapati trbej, pumpa, kak goniš tak te še večkrat. Ge rada gora pa dola odi pa te okapam pa ge sem se tak voda teče.« k taumi vcujnavčila, - Tü pri Rabi zato zato ka gda sem mala baukšo zemlau mate, bila, sem furt delala. kak doma na GoreZdaj, gda je taša vročinjom Seniki bila, nej? na, zdaj rano zazranka »Ta moja njiva je nej ali večer okapam, ranč dobra, zato ka taša ilotak, kak smo tau prva vica je, gda je süjo, te delali. Istina, prva taše je taša kak patan, gda vročine nej bilau kak Ana v varaškom stanovanji, na stenej kejpi njeni je pa meko, te pa taša zdaj, gda je tak strašno vnukov kak krpöca. Ka smo vrauče.« tam meli, kak je šaula - Kak mate telko mauSzéchenyi, tam je dobra bila, sem doma, te vsakši den či, ka tau vse ladate delati? taša fajn raja pejsečna.« vöpoglednem na njivo.« »Tau se človek tak vcujvzeme - Ka vse mate posajeno? - Ka ste zdaj vanej na njivi pa te tau tak dela, zato ka če »Dosta graha (borsó) pa delali? ne delam, te samo tü doma lüka mam posajeno, te še »Zdaj sem aubrike dojbrala sedim pa bola trüdna gračesnek, aubrike, krumpline, pa parpeu, paradajs pa au- tam, kak če bi delala.« tikvi, paradajs, parpeu pa brike sem polejvala, zranja - Sami ste ostali doma? »Sama sem, dapa tri dekle mam pa devet vnukov, vsakša dekla ma svoj ram, dvej se v Varaši držita, edna pa v Traušči. Prvin, gda sem še več časa mejla, sem več odla k njim, zdaj bola one pridejo k meni. Tak ka meni niške ne zapovejda, ka aj baude obed. Pa te stanem pa ležem, gda škem. Ge tü mam eden papir, pa te deklam gornapišem, ka gde me najdejo. Vsakša ma klüč, te pridejo, Zdavanjski kejp z Gorenjoga Senika gda škejo. Če kaj spečem, te rauže, tak ka vse mam, ka mo pa lük vöbrala. Tak vö- najdejo, kaj spijejo pa te dejo nam trbej. Gda sem doma pa gleda, ka letos lejpi pauv bau- tadale.« čas mam, te vsakši den sem de, krumplinge so fejst lejpi - Gde ste vi delali? vanej na njivi.« gé, paradajs tö, zdaj najbola »V židano fabriko sem odla - Vej pa vi ste že v penziji, zrejli pa aubrike sem tö do- delat, dočas so go nej zaprli, kak tau ka nejmate časa? sta dojpobrala.« te sem pet lejt v gimnaziji »Zato ka vsefela delam, na - Ka te s tejmi aubrikami pucala, potistim ranč tak pet Senik odim okapat, te gor delali? lejt v hoteli Fregat, naslejdman vzeto še za tri lidi v »Ta je skladem (vložim je) pa nje pa v hoteli Dublin. V tej bloki, ka stube (stopnišče) te je na Gorenji Senik nesem, mejstaj je dosta trbelo delati, pucam, deklam trbej titi kaj deklam dam, sausedkinji dapa dobro je bilau.« Porabje, 10. avgusta 2017 - Od steroga mau ste sami? »Leta 1989 mi je mauž mrau, te so že mlajši tö oženjeni bili, pa te od tistoga mau sem sama, ovak sva pa petresti lejt bila vküper. On je nej Slovenec biu, on je na Gorenjom Seniki biu sodak, pa tak sva se te spoznala, ovak je pa više Balatona iz kraja Dörgicse biu doma. Ge sem tam pet lejt tö živela z možaum, pa te sva domau prišla, zato ka je moja stara mati prajla, aj ne ostanem tam, ka sto vej, kak de mauž, pa te naslejdnje sama ostanem. Tak smo tü v Varaši na tanács (občina) šli pa smo se dali gornapisati, ka ram prosimo. Tü so začnili zidati pa tak smo te tau stanovanje dobili. - Zdaj, če bi ram leko mejnili, nazaj bi šli na Gorenji Senik? »Če bi mujs bilau, bi šla, če nej, te bi ostala, zato ka tü vse paulek mam, baute, cerkev. Pa ka tü mena fali, nika nej. Leko se veselimo, ka vsigdar se kaj dogaja, ka leko pogledne. Ge sem taša, ka ge vse poglednem, zdaj so tö kak fajn bili tej zgodovinski dnevi. Pa gda mi Slovenci mamo kaj, tam sem ge tö vsigdar tam gé.« - Na Seniki ste tak nej meli priliko odti na programe. »Kaj nej, na Seniki je fajn bilau, zato ka je dosta balov bilau, pa v soboto pa v nedelo smo tö sir ojdli. Zato pa mena tau tak fejst falilo, gda sem male mlajše mejla pa sem nej mogla nikan nej titi. Doma na Seniki sem fejst aktivna bila, spejvala sem v zbori, pa plesala v folklori, tak ka mena je tau tü v Varaši sprovoga vse fejst dojodlo. Zdaj je že dobro, zato ka vsakša hčerka ma svojo družino, ge pa ta dem, kama škem.« Karči Holec 9 Slovenske zgodovinske pripovejsti – 32. Narodjenje samostojne Slovenije V Jugoslaviji je bilau na začetki 90-i lejt vsikdar menje mogaučnosti, ka se zglijajo. Slovenska koalicija DEMOS se je odlaučila, ka dosegne samostojnost (önállóság) Slovenije, pri tem pa so go v parlamenti pomagale opozicijske stranke (s preminaučoga sistema) tö. V prišešnji mejsecaj so z zakoni krepšali mauč Slovenije prauti zveznim jugoslovanskim organom, dali pa so že idejo za tau tö, ka aj bi vküpni rosag v méri vrazmo üšo. Prauti fundamentalnim reformam pa so bili srbski političari kauli Slobodana Miloševića ino Jugoslovanska ljudska armada. Hrvati so tö stejli ejkstra biti, situacija je vsikdar üša bila, v svajüvanji je vsikši sto pokazati svojo mauč. Slovenski parlament se je odlaučo, aj vsi državljani v Sloveniji povejo, kakša aj baude bodaučnost rosaga. Na plebisciti (népszavazás) 23. decembra 1990 je 88,5 procentov lüstva dalo glas za samo svojo Slovenijo. Vlada Lojzeta Peterleta je mogla tak v pau lejta pripraviti zakone za razvezüvanje. Slejdnja vlada »drüge Jugoslavije« je nej mogla staviti krizo, inflacijo pa lagvo gospodarstvo. Slüžb je nej bilau, penezge (»dinari«) so vsikdar menje velali. Ništerni slovenski političari so pravili, ka bi več nej bilau slobaudno nutplačüvati vu vküpno palacko. Nut so steli pelati svojo slovensko valuto. Problemi so bili s privatizacijov tö, vnaugi so go nej steli brž ino radikalno napraviti. Rosag bi rejsan grato bole krepek, de bi pa prej prišla socialna kriza. Pomalek je Slovenija začnila zgüblati jugoslovanski trg (piac), zatok se je slabšala industrija tö. Slovenija je mogla skrb meti na svojo varnost ranč tak. Jugoslovanskoj sodačiji so se nej vidle slobaudne volitve (választás) pa ka so stare komuniš- tarske političare vöminili nau- najbole poslüšali sausednji ro- zrankoma rano so se genile vi. Generalštab JLA je majuša sagi (med njimi Madžarska) enote (egységek) Jugoslo1990 sodačke škeri slovenske pa ništerne republike Sovjets- vanske ljudske armade v SloTeritorialne obrambe (terület- ke zveze. Najbole je situacijo veniji, štere so stele zaprejti védelmi erők) zaprla v zidine razmila Nemčija, štera se je po grajnce ino znauvič postaviti armade, ništernim slovens- »ladnoj bojni« pá zdrüžila ino suverenost Jugoslavije. Začnikim sodačkim prejdnjom pa pripoznala pravico vsikšoga la se je desetdnevna bojna za se je prišikalo nika nazajdrža- naroda do svojoga rosaga. Slovenijo. ti. V geseni 1990 je slovenska Sprtoleti 1991 je srbska poli- Po prvi strejlanjaj so se probaoblast prejkli slovenski povzela vodstvo litičari zgučati cejle Teritoriz jugoslovansalne obrambe, kimi prejdnji. začnila je grTau se jim je tüvati nauva nej prišikalo, slovenska sozatok so šli dačija. Ta se nad tanke pa je decembra tiste zidine, iz 1990 oprvin šteri bi leko nutpokazala vödobili več pa tak svedoškeri. Kasarne čila, ka se na po Sloveniji o s a m o s voj i so izolerali. tev pripravla Jugoslovanska Slejdnji jugoslovanski sodacke zapüščajo Slovenijo oktobra 1991 s sodaki tö. sodačija je nej Marciuša 1991 je Slovenija cija z ulic vözagnala demon- bila dobro pripravlena, nej je gorenjala pošilati pojbe v Ju- strante prauti Miloševićevomi pričaküvala takšo mauč slogoslovansko ljudsko armado. režimi, svejt je začno bole raz- venske vojske. Lücki sodaki so Gda je pomalek sfaldjavo cajt meti Slovence. Najbole prauti ranč nej znali, prauti komi se za vözglasitev samostojnos- njim so bili rosagi, šteri so bijejo, zatok so se prejkdavali ti, sta bili na Slovenskom sami meli probleme z manj- ali dezerterali. V slovensko dvej sodačiji: jugoslovanska s šinami (Francuska, Španjols- sodačijo je nutstaupilo vsikdar več lüdi, »Jugoslovani« pa so sfaldjavali. V Beogradi so ništerni steli, ka aj bi vekša bojna gratala - tau se pa je k sreči nej zgodilo, vej so se pa začnili poguV nauvoj Sloveniji so petnajset lejt nücali »tolare« - France Prešeren na gezérki (»jürji«) čavati o konci strejlanja. prejdnjami v Zagrebi ino slo- ka). Merika je eške itak nej Evropska skupnost je za 7. venska vküper z domanjimi stejla pomagati Sloveniji, če julij vküppozvala konferenco policajami. rejsan je CIA že leta 1990 po- na jadranski otokaj Brioni. Pitanje je bilau, što pripozna vödala, ka Jugoslavija vrazmo Tam so vküper s Slovenijov, nauvi slovenski rosag, vej je pa spadne. Hrvaškov ino jugoslovanskim Slovenijo edna velka svetovna Slovenski parlament je 25. vodstvom podpisali »Brionsko sila nej pomagala. Donk so junija 1991 vözglaso neodvis- deklaracijo«. začnili plesti diplomatske lan- nost Slovenije, en den kisnej Včasik so vözglasili mér, sočece, pod pelanjom zunanjo- so držali veuki svetek pred dačija se je mogla nazaj v ga ministra Dimitrija Rupla. njegvov zidinov. V tisti dnevaj kasarne potegniti, za tau pa ZDA (USA) ino vküpna Evro- je gnako napravila Hrvaška je Slovenija plačala cejno: tri pa so stele »cejlo ino demokra- tö, če rejsan je nej bila tak mejsece je mogla počakati z tično Jugoslavijo«. Slovence so dobro pripravlena. 27. junija neodvisnostjov. Brionska dek- Porabje, 10. avgusta 2017 laracija je bila prvi mednarodni dokument, šteroga je podpisala Republika Slovenija kak partnerica. Po desetdnevnoj bojni so Slovenci več nikak nej steli ostati v Jugoslaviji, na Hrvaškom se je začnila večlejtna bojna. V tisti trej mejsecaj je Slovenija terdjala, aj dobi vsikša republika pravico, ka se odlauči, kak šké sodelovati z drügimi republikami. Konferenca v holandskom Haagi se je končala tak, ka je Jugoslavije več nej bilau, Evropska skupnost pa bi mogla pripoznati nauve demokratične rosage. Po trej mejsecaj moratorija so začnili Republiko Slovenijo pripoznavati rosagi eden za drügim: Hrvaška, baltski rosagi, države Evropske skupnosti. V prišešnji mejsecaj so tau napravile eške ZDA, Rusoška ino Kina, tak so leko Slovenijo maja 1992 gorvzeli v OZN (ENSZ). Najnovejšo zgodovino Slovenije poznamo že iz novin. 1. maja 2004 je v Evropsko unijo staupilo deset nauvi članic, zvekšoga nekdešnji komunistični rosagi, med njimi Madžarska pa Slovenija tö, tistoga leta pa je naša matična država gratala članica zavezništva NATO ranč tak. Slovenija je s 1. januarom 2007 nutvpelala evrone, po tistom, ka je desetletje pa pau nücala svoje »tolare«. Tak se konča zgodovina lüstev, štera so inda živejla na gnešnjoj slovenskoj zemlej, naši slovenski starcov, šteri so privandrali v tau krajino, slovenskoga naroda, šteri se je prebüdo po gezerolejtnom spanji ino Slovenije, štera je edna od najmlajši rosagov v zdajšnjoj Evropi. Tak se konča pripovejst našoga matičnoga rosaga, s pomočjauv štere ste leko - vüpamo - spoznali dosta nauvoga pa lekar bole razmite, zakoj se gnes kaj godi v Sloveniji. Baug plati, ka ste nas sprevajali po pauti! -dm- 10 V spomin Nekaj mesecev po tem, ko je 21. februarja vstopil v 103. leto življenja, je 30. julija v Ljubljani umrl akademik dr. Anton Vratuša, rojen na Dolnjih Slavečih na Goričkem. Pokopali so ga na Novih Žalah v Ljubljani. Z akademikom Antonom Vratušo sem se prvič srečal posredno, in sicer ko sem v Panonskem zborniku prebiral razprave o goričkem in porabskem narečju. Njegove ugotovitve so mi razjasnile kar nekaj dilem o narečjih in opozorile na razlike v govorih na obmejnem delu Goričkega in Porabja, ki veljajo še zdaj, ko narečja v Sloveniji pridobivajo na veljavi, v Porabju pa sploh. V živo sva se spoznala, ko je bil predsednik izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije. Zadnjih dvajset let sva sodelovala v Ustanovi dr. Šiftarjevi fundaciji, katere prvi predsednik programskega sveta je bil vrsto let. Kot zelo aktiven član s številnimi pobudami je sodeloval vse do letos. Nazadnje sva si z domačim žganjem nazdravila in drug drugemu zaželela vse dobro tri dni po rojstnem dnevu, ko smo najprej uradno, potem pa v ožjem krogu pokramljali o življenjskih temah. Po tem je začel počasi, toda neustavljivo ugašati. Bil je eden najpronicljivejših duhov Goričkega in Slovenije. Bil je zadnji Slovenec, ki se je srečeval in sodeloval z dr. Avgustom Pavlom, cankovskim rojakom, spremljal dogodke, povezane z njim, še posebej izid in predstavitev prevoda njegove Prekmurske slovenske slovnice - Vend nyelvtan. Ob sleherni priložnosti se je pozanimal za dogajanje v Porabju, kar je AKADEMIK DR. ANTON VRATUŠA (21. 2. 1915 - 30. 7. 2017) sicer zelo pozorno spremljal v našem tedniku. Anton Vratuša je diplomiral na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1941 in dosegel istega leta doktorat znanosti z disertacijo Levec in Ljubljanski zvon. V narodnoosvobodilnem boju je sodeloval od leta 1941. Od februarja 1942 do septembra 1943 je bil v internaciji v italijanskih koncentracijskih taboriščih, tudi na Rabu. Po samoosvoboditvi internirancev je bil imenovan za namestnika komandanta Rabske brigade. Internirancem in borcem je posvetil knjigo Iz verig v svobodo - Rabska brigada. Delati z akademikom Vratušo je bilo prijetno, ker ni maral povprečnosti ne pri sebi ne pri sodelavcih. Toda tudi takrat, ko smo člani programskega sveta zamočili, kot se reče, se ni razjezil, ampak z očetovsko besedo svetoval, kako uresničiti dogovorjeno, in če ni šlo drugače, se je sam lotil dela. To ni bila samo sled, ki mu jo je vtisnilo delo v politki ali diplomaciji, marveč mnogo več, bila je človeška širina in toplina, kar zmorejo redki. Ob tem ne smem prezreti njegovega vrelca svežih idej in pobud, ki mu jih ni nikoli zmanjkalo. Mnoge smo uspešno uresničili, kar je dvignilo raven prepoznavnosti fundacije doma in v sosednjih državah, celo tiste, ki jih je načrtoval okrog svoje stoletnice. Bil je podpredsednik zveznega izvršnega sveta, predsednik Izvršnega sveta skupščine SRS, direktor In- štituta za družbene vede v Beogradu, redni profesor na Univerzi v Beogradu in Ljubljani, ustanovitelj Mednarodnega centra za upravljanje javnih podjetij v deželah v razvoju, izredni član SAZU od leta 1978, redni član pa od leta 1985, kjer se je s posebno pozornostjo ukvarjal s proučevanjem narodnih manjšin. Vodil je skupino akademikov, ki so obiskali Slovence in tudi druge manjšine v sosednjih državah, tudi na Madžarskem. Iz tega obdobja sta simpozij v Mariboru in publikacija Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Po simpoziju in publikaciji, v kateri so objavljeni referati, so štajerski Slovenci iz anonimnosti stopili v strokovno, politično in medijsko javnost. Kakor je poznal dogajanje v svetu, na globalni ravni, kot se zdaj reče, tako se je zanimal za življenje v ožjem okolju, v Prekmurju, na Goričkem, spodbujal sodelavce Krajinskega parka pri njihovem delu in razvoju dolgo pozabljene obmejne pokrajine. Ob dr. Vaneku Šiftarju, s katerim je prijateljeval več desetletij, se je kot eden redkih izobražencev zavzemal za sodelovanje med severovzhodno Slovenijo, Železno županijo, zlasti Porabjem, avstrijsko Štajersko, s posebnim posluhom za tamkajšnjo majhno slovensko manjšino, in tudi za sodelovanje z avstrijsko Gradiščansko ter njeno hrvaško manjšino. Skrbelo ga je, kot že rečeno, kakšna bo usoda štajerskih Slovencev, o čemer se je večkrat pogovarjal z dr. Andrejo Haberl Zemljič, sodeloval pri natisu njene disertacije v slovenskem prevodu in vključeval v program Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Kulturno društvo člen 7, tako s prejšnjim predsednikom Brankom Lenartom kot sedanjo predsednico mag. Suzanne Weitlaner. Ustanova ohranja stike in sodelovanje s Panonskim inštitutom v Pinkovcu/ Guttenbachu in njegovim predstojnikom dr. Robertom Hajszanom Panonskim, ki je najprej začel sodelovati z Vanekom Šiftarjem. Pogosto sem imel občutek, da mu Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija pomeni zelo veliko, kar smo spoznavali po načrtih, kaj vse bi še kazalo izpeljati in pripraviti, še zlasti za mlado generacijo. Le-tej je namenjen, na njegovo pobudo, literarni natečaj osnovno- in srednješolcev na izbrano temo, poimenovan Moj ograček/Moj vrt, če omenim zgolj en dogodek, ki bo spet na začetku oktobra. Anton Vratuša je bil ugleden član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vodstvo SAZU mu je ob Porabje, 10. avgusta 2017 100-letnici izkazalo posebno spoštovanje s prvim obiskom v Prekmurju in z veličastno, prisrčno slovesnostjo v Ljubljani. Takrat je izšla obsežna monografija Jezikoslovna in literarna misel Antona Vratuše kot skupni projekt SAZU, Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije in Pomurske akademsko znanstvene unije. Ugledni avtorji so ovrednotili njegovo jezikoslovno, literarnozgodovinsko in leposlovno delo predvsem zato, ker so mu bila ta področja osebno najbolj pri srcu. Pogosto je izpostavljal, da se je nameraval ukvarjati z jezikom in literaturo, kar je naznanil z doktorsko disertacijo o Franu Levcu in Ljubljanskem Zvonu, pa tudi z jezikovnimi in literarnozgodovinskimi razpravami, vendar se je moral takoj po vojni lotiti drugih nalog in obveznosti v politiki ter diplomaciji. Iz zgodnjih let so tudi njegovi stiki s pisateljem Miškom Kranjcem in pisanje o njegovem delu, sodelovanje v kulturno-literarnem glasilu Mladi Prekmurec. Pisal pa je tudi o drugih avtorjih, svojo literarno pot pa je začel in končal v Novinah. Za sklepno misel v spomin na velikega Goričanca akademika dr. Antona - Toneta Vratušo njegove besede: »Seveda doživi človek vsakršna presenečenja,ampak karkoli dobrega ali slabega se mi je zgodilo v življenju, sem se vedno spraševal, kaj je v dogodku dobrega, takega, na čemer lahko gradim naprej. Človek se mora znati izkopati iz težav.« Hvala za vse, v imenu bralcev in uredništva, Ernest Ružič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 11.08.2017, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.15 Vikend paket, 10.45 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.25 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Milena Horvat, dokumentarna oddaja, 11.50 Kraji in običaji: Bivanje trenutka - o skoraj tržaški glasbi, oddaja TV Koper-Capodistria, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Slastni tofu, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih: FS Tine Rožanc, MKZ Ljubljanski madrigalisti, Karin Možina in Gregor Volk, 14.25 Mount Everest, dokumentarni film, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.55 Platforma: documenta 14, 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, poletje 2017: Po svetu, 18.10 Pujsa Pepa: Pomlad, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Noč Modrijanov 2016, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Škrlatna ulica, ameriški film, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal PETEK, 11.08.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Slovenski vodni krog: Hudinja, dokumentarna nanizanka, 9.30 Dobro jutro, poletni izbor, 11.45 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 12.45 Na obisku: Kulturno društvo Alojz Kocjančič, 13.25 Bleščica, oddaja o modi, 14.10 Bučke, satirično informativna oddaja, 14.40 Dober dan: Kuharski dvoboj, 15.30 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 16.10 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 16.35 Robanov Joža, dokumentarni feljton, 17.15 Mira Marko, dokumentarni portret, 18.05 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Atletika - svetovno prvenstvo, 23.00 Polnočni klub: Ali reinkarnacija obstaja? 0.15 Janez Bončina Benč - September in prijatelji, posnetek koncerta, 1.55 Glasbeni spoti, 3.00 Atletika - svetovno prvenstvo, 5.25 Glasbeni spoti SOBOTA, 12.08.2017, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.40 Dosje: 10 let slovenske države, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 13.45 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 14.15 Ambienti, 15.05 Človeško vesolje: Mesto v prostoru in času, angleška dokumentarna serija, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Pater Karel Gržan, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Učiteljicaaaa!, dokumentarna oddaja, 17.45 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.35 Ozare, 18.40 Kalimero: Pravi prijatelji, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Črno ali belo, ameriški film, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.30 Poletna scena, 22.50 Zaklonišče, ameriški film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal SOBOTA, 12.08.2017, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.15 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 10.10 Čarokuhinja pri atu: Slovenske gorice, 10.45 10 domačih, 11.30 Kraji in običaji: Bivanje trenutka - o skoraj tržaški glasbi, oddaja TV Koper-Capodistria, 12.15 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.30 Bleščica, oddaja o modi, 14.10 Presenečenja, 15.00 Janez Bončina Benč - September in prijatelji, 16.50 Greva se Ježka, TV-priredba gledališke predstave, 18.00 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 18.50 Čudežna Johanca, dokumentarni feljton, 19.15 Infodrom, poletje 2017: Po svetu, 19.25 Adrenalinci: Rafting, dokumentarna serija o mladostnikih, 20.00 Atletika - svetovno prvenstvo, 23.00 Laibach, simfonični orkester RTV Slovenija, mešani pevski zbor in Simon Dvoršak, Festival Ljubljana, Križanke, 0.00 Big band RTV Slovenija: Uroš Perić - 10 let, 1.55 Glasbeni spoti, 2.55 Atletika - svetovno prvenstvo, 6.15 Glasbeni spoti NEDELJA, 13.08.2017, I. spored TVS 6.35 Poletna scena, 7.00 Živ žav, otroški program, 9.55 Govoreči Tom in prijatelji: Odločni program, risanka, 10.05 Nabriti detektivi: Preizkus poguma, nemška otroška nanizanka, 10.50 Prisluhnimo tišini: Invalidom se prilagaja sodni red in postopki v nezgodah, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Noč Modrijanov 2016, 15.10 Dekle z rumeno pentljo, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 18.40 Dinotačke: Kar je bilo mrzlo, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Modna hiša Velvet (II.): Valentinovo, španska nadaljevanka, 21.35 Intervju: dr. Renato Podberšič, 22.25 Poročila, Šport, Vreme, 22.50 Poletna scena, 23.15 Monsun, francosko-kanadska dokumentarna oddaja, 0.40 Preludij in Izoldina ljubezenska smrt (Simfonični orkester RTVS in Lior Shambadal), 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal NEDELJA, 13.08.2017, II. spored TVS 7.20 Glasbena matineja, 8.55 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 9.55 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 10.35 Učiteljicaaaa!, dokumentarna oddaja, 11.05 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 12.40 Avtomobilnost, 13.25 Vlomilci delajo poleti, družinska komedija, 15.20 Big band RTV Slovenija: Uroš Perić - 10 let, 17.25 Zvezdana: Vklopi empatijo, 18.05 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 19.00 Veliki koncert Orkestra Mandolina Ljubljana z gosti, dirigent Andrej Zupan, 19.45 Žrebanje Lota, 20.00 Atletika - svetovno prvenstvo, 23.00 Anno Domini, ameriška nadaljevanka, 23.45 Atletika - svetovno prvenstvo, 2.50 Glasbeni spoti, 3.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 14.08.2017, I. spored TVS 5.30 Poletna scena, Utrip, 6.10 Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.35 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.15 10 domačih, 11.55 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Pripoved o vročem rižu, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tone, javi se!, dokumentarni film, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Firbcologi: O dolgih prstih, dobrih knjigah in snegu vseh vrst, mozaična oddaja za otroke, 15.55 Z glasbo in s plesom, 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Adrenalinci: Skok s padalom, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Angelčin šal, risanka, 18.10 Vila Mila: Čof, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 20.55 Čez planke: Flores, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Zločini v Walesu (II.), angleška miniserija, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal PONEDELJEK, 14.08.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Slovenski vodni krog: Dreta, dokumentarna nanizanka, 9.20 Dobro jutro, poletni izbor, 11.35 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 12.35 Dober dan: Ne vzemi ločenca? 13.25 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 14.35 Polnočni klub: Ali reinkarnacija obstaja? 16.00 Upor, dokumentarni film, 17.00 Avtomobilnost, 17.40 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.05 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Derren Brown: Apokalipsa, 20.50 Kjer bom doma (II.): Odgovori mi, ljubi, avstralska nadaljevanka, 21.40 David Beckham - iz ljubezni do igre, angleška dokumentarna oddaja, 23.10 Večer z lutkami: Praznoverje, razvedrilna oddaja, 0.00 Glasbeni spoti, 1.05 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 15.08.2017, I. spored TVS 5.30 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 8.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.00 Marijino vnebovzetje, 10.55 Obzorja duha, 11.45 Operne arije: Sopranistka Milena Morača, 12.20 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Čez planke – Vietnam, 14.25 Učiteljicaaaa!, dokumentarna oddaja, 15.00 Potepanja - Barangolások: Kaposvár és/in Kecskemét, oddaja TV Lendava, 15.45 Otroški program: Op! 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Kulturni vrhovi: Utrinki z romarskih poti, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Onkraj gradbišča, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Poldi: Dan, ko se je čuvaj templja razjezil, risanka, 18.10 Niko: Pod mostom, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.00 Durrellovi (I.), angleška nadaljevanka, 20.50 Kot ženska, belgijsko-angleško-francosko-katarski film, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.40 Poletna scena, 23.05 Pričevalci: Nada in Dečo Žgur, dokumentarna oddaja, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal TOREK, 15.08.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 Slovenski vodni krog: Rinža, dokumentarna nanizanka, 9.15 Dobro jutro, poletni izbor, 11.00 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 12.00 Gašerbrum II, dokumentarni film, 12.50 Čarokuhinja pri atu: Šaleška dolina, 13.20 Dober dan: Ko se rodi otrok, 14.20 Od blizu, pogovorna Porabje, 10. avgusta 2017 OD 11. avgusta DO 17. AVGUSTA oddaja z Vesno Milek: Pater Karel Gržan, 15.20 Celica, dokumentarni feljton, 16.00 A. Ipavec: Barve zelenega smaragda, ljudska simfonična pesnitev, 18.00 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 18.50 Otroški program: Op! 20.05 Frančišek - papež, ki hoče spremeniti svet, francoska dokumentarna oddaja, 21.05 Kjer bom doma (II.): Vzamem, avstralska nadaljevanka, 22.00 Čas za Manco Košir: Vera, 22.50 Skrivnosti Brokenwooda (II.), novozelandska mini-serija, 0.20 Glasbeni spoti, 1.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 16.08.2017, I. spored TVS 5.45 Poletna scena, Dnevnikov izbor, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.15 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.50 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.30 Festival Radovljica 2008: Ansambel Mikado, ženska v angleški renesansi, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Zimski užitki ob dobri pijači, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: dr. Renato Podberšič, 14.20 Kulturni vrhovi: Utrinki z romarskih poti, dokumentarna oddaja, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.45 Male sive celice: OŠ Franja Malgaja Šentjur in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zdravje Slovencev: Alkoholizem, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Skuhna, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Čarli in Lola: O, kako mi je darilo zate všeč!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Deški zbor, ameriški film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Pot v boljši jutri, nemška miniserija, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italij, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal SREDA, 16.08.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Slovenski vodni krog: Cerkniščica, dokumentarna nanizanka, 9.30 Dobro jutro, poletni izbor, 11.50 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 12.35 10 domačih, 13.20 Dober dan, 14.20 Graška gora poje in igra 2016, 15.35 Odmev davnine: Baba, izobraževalna oddaja z zvočnim opisom za slepe in slabovidne, 16.15 Večer z lutkami: Praznoverje, razvedrilna oddaja, 17.10 Čas za Manco Košir: Vera, 18.05 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 18.55 Otroški program: Op! 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Ko pop sreča klasiko, glasbeno dokumentarna oddaja, 20.50 Kjer bom doma (II.): Nepozabna, avstralska nadaljevanka, 21.40 Dobrodošli v Begunistanu, francoska dokumentarna oddaja, 22.35 Presenečenja, 0.15 Glasbeni spoti, 1.15 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 17.08.2017, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.15 Vikend paket, 10.45 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.10 Zdravje Slovencev: Alkoholizem, dokumentarna oddaja, 11.50 Ambienti, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Konec tedna v Hakodateju, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Ilirske province, dokumentarni film, 14.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Moj gost/Moja gostja - Vendégem: ifj. Horváth Károly, oddaja TV Lendava, 15.35 Čez planke: Flores, 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Maha in Talha Ahmed, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Zu: Zu drži obljubo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Umori na podeželju (XIX.): Zločin in kazen, angleška nanizanka, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Lov (II.), angleška miniserija, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal ČETRTEK, 17.08.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Slovenski vodni krog: Piranski zaliv, dokumentarna nanizanka, 9.00 Dobro jutro, poletni izbor, 11.15 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 12.10 Dober dan: Odnosi s taščami, 13.10 Slovenski magazin, 13.50 Čarokuhinja pri atu: Savinjska dolina 14.20 35 let oddaje ŠTOS: Še v Torek Obujamo Spomine, 16.55 Dosje: 10 let slovenske države, 18.00 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 18.50 Otroški program: Op! 20.00 Na žogi svet stoji, ameriška dokumentarna oddaja, 20.55 Kjer bom doma (III.): Vse za ljubezen, avstralska nadaljevanka, 21.50 Trinajst, angleška nadaljevanka, 22.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: msgr. Alojz Uran, 23.50 Bučke, satirično informativna oddaja, 0.15 Slovenska jazz scena: Jazz Ravne: Vid Jamnik kvartet z gosti, 1.10 Glasbeni spoti, 2.15 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ZAČETNIKE SZLOVÉN NYELVTANFOLYAM KEZDŐKENEK Tečaj bo septembra, oktobra in novembra 2017, enkrat tedensko po 2 uri (v večernem času) v Slovenskem domu v Monoštru. Tečaj bo brezplačen. Rok prijave: 25. avgust 2017 Prijavite se lahko po telefonu: 94 380 208 ali na e-naslovu: biserka.bajzek@gmail.com A Magyarországi Szlovének Szövetsége SZLOVÉN NYELVTANFOLYAMOT indít kezdők részére. 2017. szeptember – október – november hónapokban, heti 1 alkalommal 2 óra (az esti órákban) a Szlovének Házában Szentgotthárdon. A tanfolyam ingyenes. Jelentkezési határidő: 2017. augusztus 25. Jelentkezni lehet a 94/380-208-as telefonszámon FS Sakalovci v Domanjševcih Monoštrski tek Člani družine Horváth iz Sakalovcev z medaljami Letošnji monoštrski tek v spomin na monoštrsko bitko so priredili v več panogah. Glavnega teka na progi od monoštrske baročne cerkve do spominskega križa v Modincih in nazaj (9,5 30. julija je madžarska narodna skupnost občine Šalovci organizirala celodnevni kulturni dogodek Praznik žetve, plesa in petja v Domanjševcih. V kulturnem programu je sodelovala tudi FS ZSM Sakalovci, ki se je predstavila s porabskimi plesi pod vodstvom Dragice Kolarič. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB km) se je udeležilo 170 tekačev in tekačic. Zmagovalec glavnega teka je bil Zsolt Kosar iz Monoštra. Teka so se udeležili vsi člani družine Horváth iz Sakalovcev. Med malčki je Nimród Horváth končal na prvem, njegov brat Benedek Horváth pa na tretjem mestu. Najstarejši otrok družine Joakim se je udeležil hoby-teka in je bil sedmi. Z njim je bežala tudi mama Renata Düh Horváth. Oče Tibor Horváth je bil udeleženec glavnega teka, v cilj je pribežal kot 18. Čestitamo! L.R.H.