GOMILE POD KORITI NA DOLENJSKEM VIDA STARE Narodni muzej, Ljubljana Z objavo predmetov iz gomil pod Koriti na Dolenjskem (Dobrava pri Do­ brniču) načrtno sledimo nam enu objavljati gradivo iz prazgodovinskega depoja v Narodnem muzeju, ki nim a ustreznih najdiščnih podatkov. Zavedam se, da je objava tega gradiva nepopolna, ker je večji del izkopanin v dunajskem muzeju (inventarne številke 56383 do 56491 in 66205 do 66554) in zato v tem prikazu niso upoštevane. Gradivo iz gomil pod K oriti sem razdelila v tri večje skupine, ki so ver­ jetno vsaka zase zaključena celota. Predm eti od inv. št. P 2711—2786 so del najdb iz gomil pri Dobravi, ki jih je med leti 1896 in 1898 izkopal skupaj s Szombathyjem Jernej Pečnik.1 Večji del teh izkopanin je bilo prenesenih na Dunaj, k jer so še danes. Gradivo od inv. št. P 4591—4638 pa je iz Schulzovih izkopavanj iz leta 1898, ko je izkopaval gomile p ri Dobravi. V poročilih o izkopavanjih v okolici Dobrave pri Dobrniču pod Koriti2 ne moremo točno razbrati, ali gre pri obeh terenskih delih za kompleks istih gomil na pašniku V od cerkve ali pa pripadajo gomile iz enega in drugega izkopavanja mogoče dvema različnima skupinama gomil. Predm eti od inv. št. P 11302— 11328 so bili inventarizirani šele po drugi svetovni vojni, leta 1958 in so to tisti predmeti, ki jih niso vpisali v inventarno knjigo pri prvi in drugi inventarizaciji. So, torej, le ostanki iz obeh izkopavanj Pečnika in Schulza. Ker pa zanje ni bilo nobenih podatkov, smo jih inventarizirali skupaj kot celoto in jih p ri kronologiji obeh kompleksov ne bomo upoštevali. Kot zadnja skupina so predmeti, ki pripadajo gradivu iz naselbine na Koritih. To sta predm eta na T. 12: 5 in 6. Ožjih najdiščnih podatkov pa za njiju nimamo. Gradivo iz gomil pod K oriti zaenkrat še ni bilo obravnavano kot celota. V tem poročilu, ki skuša dati najdbam iz omenjenih gomil ustrezno kulturno in časovno opredelitev, ne moremo odgovoriti na vsa vprašanja o pomenu naselbine in gomil pod Koriti, kakor tudi ne o času, v katerem so bili pred­ meti izdelani in uporabljeni. Nekako na pol poti m ed Žužemberkom in Dobrničem na Dolenjskem pri vasi D obrava so na pašniku vzhodno od cerkve gomile, ki jih povezujemo z 1 Izvestja muz. druš. za K ranjsko 9 2 Izvestja muz. druš. za K ranjsko 14 (1899) 48. (1904) 44. naselbino na Koritih. Na tem predelu je od aprila do konca decembra 1898 izkopaval J. Pečnik in je v tem času izkopal 27 gomil z 229 celimi skeletnimi pokopi. Gomile so bile tesno druga ob drugi, nekatere so bile velike, z več pokopi, druge pa tudi samo z enim pokopom. O legi sam ih grobov in pridatkov v njih ne vemo nič določenega, zato moramo najdbe obravnavati le tipološko brez grobnih celot. Naselbina, kateri so pripadale te gomile je na 310 m visoki vzpetini med Dobravo in Koriti JV od vasi. P lato naselbine meri 700 m2 in je obdan z dobro vidnimi nasipi. Pečnik poroča, da je nasip zložen iz kam enja in utrjen s pa- lisado.3 PREDM ETI IZ GOMIL Predm eti od inventarne številke P 4591 do 4638 so v inventarni knjigi vpisani s pripombo, da so iz Schulzovih izkopavanj iz leta 1898, vendar o njih ni nobenih podatkov. Gradivo je vpisano po gomilah (Tumulus 3 do 6). Gomila 3 (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. P 4591) V gomili, katere dimenzij ne poznamo, je bil najden le en bronast tutul z zatičem na spodnji strani (T. 8: 1). Gomila 4 (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. P 4592 do 4602) V gomili neznane razsežnosti so bili naslednji predmeti: štiri masivne in ena votla zapestnica, certosoidna fibula, dve glinasti vretenci, ostanki kultne palice te r steklene in jantarjeve jagode (T. 8: 2—9). Gomila 5 (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. P 4603 do 4614) V gomili nedoločene velikosti so bili predmeti: štiri železne sulične osti, dve tulasti železni sekiri, dve pravokotni bronasti pasni sponi, železen nož, dva železna obročka, dve glinasti vretenci, jantarjeve in steklene jagode (T. 8: 12—17 in 9: 1—6). Gomila 6 (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. P 4615 do 4619) V gomili, katere velikost ni znana, so bili naslednji predmeti: tri železne sulice, dve tulasti železni sekiri z ušescem, dve železni tulasti sekiri, železna sekira z enostranskimi plavutmi, dva železna nasilno zvita meča, dve pravo­ kotni bronasti pasni sponi in ostanki tretje spone, bronasta spona z rebrom, železni in bronasti obročki, glinasto vretence, keram ična posodica, dve certoški fibuli in rtasta fibula (T. 9 7—9; 10: 1—8; 11: 1—11 in 12: 1, 2). 3 M itt. d. Anthrop. Gesell. W ien 28 24 (1898) 72. Jahrb. für A ltertum skundi (1898) Sitzber. 28. Mitt. d. Zentralkom m . 4 (1910) Bb 106 b. Ča s o v n a o p r e d e l i t e v g r a d i v a p o g o m i l a h Pri časovni opredelitvi tega gradiva upoštevamo tipološko naj starejši in tipološko naj mlajši predmet, iz česar sledi časovni okvir celotne gomile, ne pa tudi posameznih grobov, ki jih zaradi pom anjkljivih podatkov ne moremo določiti. Gomila 3 (T. 8: 1) Za to gomilo imamo podatke le o bronastem tu tu lu z zatičem (T. 8: 1), ki bi ga m orali postaviti v okvir Ha D stopnje. Gomila 4 (T. 8: 2—11) Med najstarejše predm ete iz te gomile sodita masivni zapestnici z zože­ nim a presegajočima koncema in pasovi prečnih vrezov (T. 8: 10, 11) in ma­ sivni zapestnici s polkrožnimi odebelitvami (T. 8: 7, 8), ki so zelo pogost pridatek ženskih grobov razvite Ha C in začetkov Ha D stopnje. Drobno nare- brena zapestnica z zarinjenim a koncema (T. 8: 5) je oblikovna značilnost raz­ vite Ha D stopnje. Ostanek okrašene kultne palice (T. 8: 9) bi lahko postavili v začetek Ha D stopnje, ker vemo, da so bile kultne palice v tem času pogost pridatek bogatejših ženskih grobov.4 Skupaj z narebreno zapestnico bi utegnili predstavljati pridatke istega ženskega groba. Prim erjavo za to hipotezo bi našli v grobu iz Rovišča,5 k jer je okrašena kultna palica ležala skupaj z na­ rebreno nanožnico in fibulo z lokom v obliki račjega protoma. Najmlajši pred­ m et te gomile je vsekakor certosoidna fibula (T. 8: 3), ki jo postavljam o v razvito in najmlajšo fazo Ha D stopnje. Časovni razpon vsega, v gomili najdenega m ateriala, je tako med razvito H a C in razvito Ha D stopnjo. Gomila 5 (T. 8: 12—17 in 9: 1—6) Železne sulične osti (T. 9: 1—3, 6) in obe tulasti sekiri (T. 9: 4, 5) pripa­ dajo orožju, ki je značilno za bojno opremo vojščakov — pešcev starejše Ha C stopnje. V ta čas sodi tudi srpasto ukrivljen nož (T. 8: 15) in zlasti pravokotna bronasta pasna spona (T. 8: 12), ki ima kavelj izrezan iz celotne pravokotne plošče. Takšne spone stavlja F. Stare v čas razvite Ha C stopnje.5 Tipološko nekoliko mlajša pa je v fragm entu ohranjena pasna spona (T. 8: 13) s tremi okroglimi zakovicami, ki so običajne pri razvitih oblikah pravokotnih pasnih spon ob koncu Ha C in na začetku Ha D stopnje. Ta spona bi bila hkrati naj­ m lajši predm et omenjene gomile. Časovni razpon v gomili najdenega m ateriala je tako med starejšim Ha C horizontom in med začetki Ha D stopnje. * 3 4 V. Stare, K ultne palice iz Šm arje- 5 F. Stare, D ekoracija pravokotnih te. A rh. vestnik 24, 1973 (1975) 000 pasnih spon na K ranjskem , Arh. vestnik 3 (1952) 54 ss. Sl. 1. R azpostranjenost pasnih spon z rebrom, podaljšanim v kavelj za spenjanje Abb. 1. V erbreitungskarte der G ürtelschnallen m it der hakenartig verlängerten Rippe Gomila 6 (T. 9: 7— 9; 10: 1— 8; 11: 1— 11 in 1: 2, 1, 2) Po gradivu, ki je ohranjeno iz te gomile in ga je razmeroma več kot iz ostalih gomil, sklepamo, da je bila večja od prej omenjenih gomil 3 do 5. Videti je, da je bila tudi časovno mlajša od prejšnjih, saj so med starej­ šimi predm eti bronaste pravokotne pasne spone (T. 11: 2 in 1, 5), ki jih ne moremo postaviti pred začetek Ha D stopnje. P rav posebno mesto v okviru celotnega m ateriala te gomile in seveda tudi samega najdišča pod Koriti im a pravokotna spona z vzdolžnim rebrom, ki se zaključuje s kavljem za spenjanje (T. 9: 9). Spona je po plošči in vzdolž vsega rebra okrašena s koncentričnimi vrezanimi krogi s piko ter je ob ožjih stra­ nicah drobno narezana. Takšna spona predstavlja mlajšo razvojno varianto pravokotnih pasnih spon, ki so se postopoma razvijale iz dvojno križnih pri­ merov preko pravih pravokotnih spon do prim erov z vzdolžnim rebrom, ki je preprečevalo', da bi se pravokotna plošča med uporabo lomila in pokala in je s tem bila dana sponi večja uporabnost. Za bronasto pravokotno spono z vzdolžnim rebrom (T. 9: 9) imamo ustrez­ no analogijo v Mostu na Soči (Sv. Luciji), kjer je ta tip spone precej pogost (sl. 1). V grobu 776 je ležala takšna spona, ki se tudi po načinu krašenja pri­ bližuje sponi iz gomil pod K oriti.6 Spona je časovno dobro opredeljena, ker so bile v istem grobu tudi certoške fibule razvite oblike in fibula s samostrelno peresovino, ki jo postavljamo v prvo polovico Ha D stopnje. Tudi spona iz gro­ ba 8907 je ležala v grobu skupaj s certoško fibulo razvite oblike in s fibulo s samostrelno peresovino,8 ki ju moremo prav tako vrednotiti kot oblikovni značilnosti prve polovice Ha D stopnje. Od običajne oblike pravokotnih spon z vzdolžnim rebrom in dolgim kav­ ljem za spenjanje nekoliko odstopa spona iz groba 1202,9 ki ima ob krajših stranicah na vsaki strani zanko, s katero so jo obesili na usnjeno podlogo, na katero pa je bila pritrjena tudi s štirimi zakovicami. Takšen način pritrje­ vanja je le neka tehnična posebnost, ki smo jo im eli priliko opazovati že pri nekaterih pravokotnih pasnih sponah. Enako je bila pritrjena tudi pravokotna pasna spona z vzdolžnim rebrom iz groba 1, gomila VII iz Brezja pri Mirni peči,1 0 ki je ob daljši stranici nazobčano nazankana in je bila s temi zobci pritrjena na usnjeno podlogo, na katero je bila tu d i še dodatno pripeta z za­ kovico na trikotnem jezičku na zadnji strani spone. Spona je v tem grobu zelo dobro časovno fiksirana, saj je ležala skupaj z dvema fibulama s samo­ strelno spodvito peresovino. S pomočjo obeh fibul in bronaste ovratnice s kroglastim a zaključkoma, ki sodi v mlajše obdobje železne dobe, smo grobu določili časovni okvir v Ha D 2 stopnjo, tj. v drugo polovico 5. stol. pr. n. št. Takšne spone najdemo tudi v okviru dolenjskih najdišč. V Šm arjeti je le ena železna spona,1 1 za katero pa ne vemo, v kakšnem grobnem sestavu je bila najdena. Takšno železno spono poznamo tudi iz gomile 9 na Vinkovem vrhu,1 2 ki pa je ne moremo ožje časovno opredeliti, ker je gradivo te gomile (tri narebrene zapestnice in tri glinasta vretenca) za ožjo kronologijo neupo­ rabno. Za prim erjavo z železnima sponama iz Šm arjete in z Vinkovega vrha in s tem tudi za železno spono z rebrom iz gomil pod K oriti (T. 14: 15), ki je med tistimi predmeti, za katere nimamo ožjih najdiščnih podatkov, moramo poseči tudi m ed gradivo grobišča v Donji dolini, kjer je v grobu XXIV na parceli M ateta Petroviča jun.1 3 najdena prav takšna spona z rebrom. Kronologijo tega groba osvetljuje dolgo železno sekalo s ploščato skovanim nastavkom za ročaj, ki ga moremo vrednotiti k o t tipološko značilnost mlajše železnodobne mate­ rialne kulture. Takšna sekala sledimo v grobu 400 v Jezerinah1 4 skupaj z železnim enoreznim mečem s trnastim ščitnikom na prehodu ročaja v list, ki je prav tako oblikovna karakteristika mlajše železne dobe. V grobu 55 v Sanskem mostu1 5 je nam reč fragm ent takšnega meča ležal skupaj s predmeti, 6 C. M archesetti, Scavi nella Nekro­ poli di S. Lucia. Bollet. d. soc. Adriat. di sei. nat. (1893) T. XXVI, 5, 35. 7 O. c. 40, T. XXVI, 3. 8 O. c. T. XIX. 6 , 8 . 9 O. c. T. XXVI, 4. 10 K. Krom er, Brezje (Ljubljana 1959) T. 21, 4. 1 1 V. Stare, Prazgodovinski kom pleks Š m arjete (Ljubljana 1973) T. 16, 3. 12 V. Stare, Železodobne gomile na Vinkovem vrhu. Arh. vestnik 15-16 (1964-65) T. 3, 6 . 18 Ć. Truhelka, Der vorgeschichtliche Pfalbau im Savebette bei Donja dolina. Wiss. M itt. Bos. u. Herzeg., 9 (1904) 3— 156, T. XLV, 13—18. 14 Wiss. M itt. Bos. u. Herzeg. 3 (1898) 156, sl. 470. 15 Wiss. Mitt. Bos. u. Herzeg. 6 (1899) 79, sl. 6 6 . ki sodijo v isti čas. P ri datiranju se moremo predvsem opreti n a fragm ent igle tipa Glasinac s križno oblikovano glavo, katere postavljata Benac in Čovič v stopnjo Glasinac V b (350—250 pr. n. št.). Pravokotne pasne spone z vzdolžnim rebrom iz Jezerin in Sanskega mosta se od om enjenih vzhodno predalpskih in donje dolinskih spon razlikujejo po načinu spenjanja in pritrjevanja na usnjeno podlogo. Te spone so izdelane z močnim vzdolžnim rebrom, ki je na obeh straneh usločeno v kavelj, ki so ga na obeh straneh zatikali v obroček ali luknjico v usnjenem koncu pasu1 6 ali pa je bilo rebro na nasprotnem koncu kavlja podaljšano in z zakovico pri­ trjeno n a usnjeno podlogo.1 7 Spone so v grobovih najdene z mlajšim gradivom in jih moremo opredeliti v m lajše železnodobno latensko kulturo. Pravokotne pasne spone z vzdolžnim rebrom iz področja dolenjskih najdišč, tako železni 'kot bronasti prim erki, so najdeni vedno s predmeti, ki so značilni za razvito ali mlajše obdobje Ha D stopnje, vendar s pripombo-, da so bronasti prim erki tipološko le nekoliko starejši. Tako bi mogli upravičeno tudi bronasto spono z rebrom iz gomile 6 pod Koriti postaviti v to časovno stopnjo, za kar bi govorili tudi obe certoški fi­ buli in rtasta fibula s poševno dvignjenim nastavkom na nogi, ki so oblikovni izraz Ha D stopnje. Glavnina gradiva gomile 6 sodi tako v zgodnjo in razvito Ha D stopnjo. Iz tega časovnega okvira pa izpadata oba nasilno zvita dvorezna meča, ki bi utegnila biti pridatka kasneje vkopanih grobov v gomilo-, ker ju moremo postaviti v čas mlajše železne dobe, najprej pa v 3. stol. pr. n. št. OSTALO GRADIVO Naslednje predmete, za katere nimamo ožjih najdiščnih podatkov, bomo obravnavali le po tipologiji in jih bomo skušali postaviti v tisti časovni okvir, ki je za takšne predmete znan iz drugih dolenjskih najdišč. Njihova, znan­ stvena vrednost pa se omejuje le na ugotovitve, ki so že splošno utemeljene. Sulice Med gradivom je razm erom a veliko železnih suličnih osti, kar govori, da je bilo v gomilah pod Koriti razmeroma veliko moških grobov s takim orož­ jem (T. 1: 1—6; 2: 1—8; 13: 2 in 14: 1, 2). Sulica bi lahko- razdelili v dolgo- listne in v kratkolistne. Sulice imajo trikotno rebro- (T. 1: 4; 2: 4, 5, 8 in 13: 2), polkrožno rebro (T. 1: 1 in 14: 1) ali pa je list brez rebra (T. 2: 3, 7). Med sulicami so nekatere zelo slabo ohranjene, tako da ne moremo- določiti kakšno rebro so imele (T. 2: 1 in 1: 2). Za ožje časovno opredeljevanje jih ne moremo uporabiti, ugotovimo pa lahko, da sodijo v širši čas starejše železne dobe, ko so bile takšne sulice last ilirskih bojevnikov kot del njihove bojne opreme. Sekire Med enajstimi železnimi sekirami (T. 3: 1—4, 8 in 4: 1—4, 6), za katere nimamo ožjih najdiščnih podatkov, pripadajo štiri tipu tulaste sekire z uše- 16 Jezerine, o. c. 116, sl. 273. 17 Sanski most, o. c., 81, -sl. 72. scem (T. 3: 1—4), pet sekir je tulastih (T. 4: 1—4, 6), ena je plavutasta (T. 5: 1) in ena sekira je z enostranskimi plavutmi (T. 3: 8). Tipološko in tudi časovno starejše so tulaste sekire z ušescem in plavutasta sekira, mlajše so tulaste sekire, kot najm lajšo pa moramo upoštevati sekiro z enostranskimi plavutmi. Vse pa sodijo v okvir starejše železne dobe, ko so bile skupaj z dvema suli­ cama običajna bojna oprema vojščakov pešcev. Kot neko posebnost lahko omenimo ostanke tkanine s platnenim vezom 'na tulasti sekiri z ušescem (T. 3: 1), kar je kot najdba velika redkost, k er se tkanina na orožju skoraj nikoli ni ohranila.1 8 Tkanino navadno najdemo ohra­ njeno le na praktično uporabnih predmetih, ki so bili del oblačila in na okras­ nih predmetih, ki so prišli v stik s tkanino oblačila. Zato je ta najdba tem bolj pomembna in jo bo potrebno upoštevati pri preučevanju ostankov p ra ­ zgodovinskih oblačil. Noži Vsi ohranjeni noži so železni in bi jih morali prisoditi istemu tipu želez­ nega navzdol ukrivljenega noža s trnastim nastavkom za ročaj (T. 3: 5—7; 4: 5—9 in 13: 3—6), ki se pa v vseh prim erih ni v celoti ohranil. Takšni noži so pogost pridatek moških grobov razvite starejše železne dobe in jih brez grobne celote skoraj ne moremo uporabiti za ožje časovno opredeljevanje. Zadovoljiti se moramo z ugotovitvijo, da so bili v grobovih gomil pod K oriti pogost pridatek moških grobov in ne izpadajo iz časovnega okvira ostalega gradiva. Meč Fragm ent železnega, nasilno zvitega meča (T. 13: 1) je del nekega meča, kakršne so našli tudi v gomili 6. Ta del meča bi bil lahko prav tako iz ome­ njene gomile, še posebno k er je med gradivom, ki je bilo inventarizirano šele po drugi svetovni vojni in je verjetno iz obeh kompleksov izkopanega gradiva. Časovno bi ga morali postaviti v 3. stol. pr. n. št., to je čas, ko so novo- došla keltska plemena pokopavala svoje um rle z nasilno zvitim orožjem.1 9 Zapestnice Zapestnice iz gomil pod K oriti bi lahko razdelili v masivne s polkrožnimi odebelitvami (T. 6: 4—9), m asivne s pasovi prečnih vrezov (T. 6: 3), v masivne brez okrasa (T. 14: 11—14), v votle svitkasto narebrene zapestnice (T. 5: 9, 10, 13) in v ploščato skovane z dolgim kavljem za spenjanje na eni strani in z luknjico na drugi strani (T. 14: 3, 4). Za ožje časovno opredeljevanje jih ne moremo uporabiti, ker so bile za­ pestnice pridatki ženskih grobov skozi vso starejšo železno dobo. Datiram o jih lahko le kot tipe, ki so bili v posameznih časovnih obdobjih ženski okras. Tako bi kot starejše vrednotili masivne zapestnice (T. 6: 3—9 in 14: 11—14) in bi jih okvirno postavili v konec Ha C ali začetek Ha D stopnje, medtem ko bi m orali votle zapestnice (T. 5: 9, 10, 13) in ploščati zapestnici (T. 14: 3, 4) 1 8 P rofesor H. J. H undt iz M ainza je lizi ostankov tkanin za svojo razpravo o bil zelo zainteresiran za ostanke tkanine prazgodovinski tkanini, na tej sekiri in jo bo upošteval p ri ana- 1 9 V. Stare, Prazgodovinski kom pleks Sm arjete (Ljubljana 1973). postaviti v zgornji Ha D horizont, ko jih najpogosteje najdemo kot pridatke v ženskih grobovih. Ovratnica Med predm eti je ohranjena le ena ovratnica z gladkim lokom in s spi­ ralno ovitim i konci (T. 6: 1), od katerih je ohranjen le eden. Takšne ovratnice so pridatki grobov razvitega Ha C horizonta, vendar ni­ so med tistim i predmeti, ki so v grobovih pogost pridatek, so pa za samo ob­ dobje zelo značilne. Obročki za lase — uhani Dva fragm entirana valjasta pokončna obročka, ki sta bila med predm eti iz gomil pod Koriti (T. 6: 10, 11), sta bila okrašena v torevtični tehniki s pa­ sovi iztolčenih pik in z motivom »letečega psa«. Uhan na T. 6: 11 ima na spodnji strani v luknjicah obročke, na enem visi trikoten obesek z iztolčenimi pikami. Takšni obročki za lase so pogost pridatek v grobovih v Brezju pri Mirni peči,2 0 na Vačah,2 1 na M agdalenski gori, kjer sta dva uhana prevlečena celo z zlato folio in imata na eni strani obešene m ajhne trikotne obeske, prav tako kot jih imajo uhani iz gomil pod Koriti,2 2 v Rovišču2 3 in v Šm arjeti.2 4 Ti obročki so verjetno služili tudi kot okras za ušesa, ker jih najdemo v grobovih navadno paroma, po enega na vsaki strani skeleta v bližini glave. V nekaterih grobovih so ležali celo štirje, kot npr. v grobu 19 gomile I v Brezju pri M irni peči,2 5 na vsaki stran i glave po en par. Da bi jih uporabljali za spenjanje las, se mi zdi manj verjetno, ker imajo preozek premer in bi bilo mogoče speti z njimi le tanjši šop las, razen če ni bilo v navadi, da so nosile žene na vsaki strani sicer razpletenih las še spet čop z okrasnim obročkom. Tako oblikovani valjasti pokončni obročki so bili za sedaj ugotovljeni le na slovenskih prazgodovinskih najdiščih in jih v taki obliki ne najdemo niti med m aterialom halštatskega, donjedolinskega ali svetolucijskega kulturnega kroga. Sklepamo lahko torej na neko lokalno varianto uhanov ali okraskov za lase, ki so jih najpogosteje uporabljali v času prve polovice Ha D stopnje in bi jih m orali tolmačiti kot neko etnografsko posebnost staroselcev našega ozemlja. Pasne spone Med predm eti za katere nim am o ožjih najdiščnih podatkov sta tudi dve gladki pravokotni pasni sponi (T. 5: 4, 18), ki sta nekoliko poškodovani. Bro­ nasta pravokotna spona (T. 5: 4) je prelomljena in im a ohranjen ploščat pra­ vokoten kavelj za spenjanje, ki je pripet z okroglo zakovico. Druga spona je tudi poškodovana in nim a ohranjenega kavlja za spenjanje (T. 5: 18). Pravokotne pasne spone postavljamo v Ha D stopnjo od njene začetne faze do razvitega Ha D horizonta, ko so posamezni prim erki še v rabi.2 6 20 K. Krom er, Brezje (1959) T. 2: 8 35: 6 ; 40: 7 in 48: 12. 21 F. Starč, Vače (1955) T. 59: 20, 21, 24, 25, 27. 22 P redm eta sta v depoju N arodnega m uzeja v Ljubljani, Inv. št. P 4020. 23 V. Stare, Prazgodovinske gomile na Rovišču. Arh. vestnik 13-14 (1962-63) T. 6 : 11. 24 F. Stare, Trije prazgodovinski grobovi iz Zasavja. Arh. vestnik 4 (1953) 273, T. 1: 4. 25 V. Stare, Prazgodovinski kom pleks Šm arjete (Ljubljana 1973) T. 24: 23, 34—40. 26 K. K rom er, Brezje (1959) 53, T. 2: 8 , a in b Sponam pripadajo tudi bronasti obročki (T. 5: 14—17 in T. 14: 9) in bro­ nasta pasna okova (T. 14: 6, 8), ki sta bila pritrjena z zakovicami na nasprotni strani usnjenega pasa, kjer se je zatikal kavelj pasne spone. Kot spona je služil verjetno tudi ovalen železen predmet s kavljem na eni strani (T. 13: 11) in železen ovalen poškodovan predm et s sledovi zakovice (T. 13: 10). Fibule Fibule navadno presojamo kot pridatke ženskih grobov, čeprav so bile najdene tudi v moških grobovih, kot je opaziti v grobu z oklepom iz Stične.2 7 Fibule, ki jih imamo med gradivom brez ožjih najdiščnih podatkov iz gomil pod Koriti, pripadajo različnim tipom in z njim i lahko opredelimo' po­ samezna časovna obdobja. Časovno najstarejša je velika lakasta dvojnopetljasta fibula (T. 6: 5) s pasovi svitkastih odebelitev na loku. Ostanek noge je verjetno del trikotne noge, k ar samo po sebi govori za starejše primere tega tipa sponke, ki jih po­ stavljam o v prvo polovico Ha C stopnje. V ta čas bi sodila tudi vozlasta fibula, od katere pa je ohranjen le vozlasti lok (T. 12: 3). Čolničasta fibula z dvoj­ nimi cikcak vrezi na loku (T. 6: 12) je navadno inventar ženskih grobov iz razvitega obdobja Ha C stopnje in je na naših, zlasti dolenjskih najdiščih v grobovih zelo pogost pridatek. Za obdobje Ha C stopnje je tako značilna, da že njena prisotnost v grobu zadostuje za časovno vrednotenje grobne celote. Nekako iz istega časovnega obdobja je tudi fibula z žičnim jedrom in oblogo iz jantarjevih segmentov (T. 14: 10), ki jo v več prim erkih najdemo zlasti m ed gradivom iz Šm arjete,2 8 kjer je ena izmed značilnosti materialne kulture tega kompleksa. M lajšemu času pa moramo pripisati trakasto certosoidno fibulo (T. 6: 15) in prelom ljeno certoško fibulo (T. 6: 13), ki ju datiram o med zgodnjim in raz­ vitim Ha D horizontom in med razvitim in poznim Ha D horizontom, ki ju najpogosteje najdemo v grobovih jugovzhodnega predalpskega prostora zlasti Dolenjske. Poznim oblikam certoških fibul pripadajo tipi s samostrelno spodvito pe- resovino (T. 6: 16, 17) in fibule z dvojno sam ostrelno spodvito peresovino (T. 7: 1, 2), ki jih stavljamo v razvito in najm lajšo fazo Ha D stopnje (po letu 450 pr. n. št.). Igle za spenjanje O hranjeni sta le dve igli za spenjanje in vsaka pripada drugemu tipu tega praktično uporabnega predmeta. Igla T. 5: 11 ima kijasto valjasto glavico, k ar je značilno za starejše ob­ dobje železne dobe in bi jo morali postaviti kvečjem u v čas prvih začetkov Ha C horizonta. D ruga igla T. 5: 12 pa pripada tipu večglavih igel s trombastim zaključ­ kom, kakršne so tipološka značilnost Ha C grobov, vendar je v tem okviru tipološko nekoliko starejša, ker ima le dve kroglasti odebelitvi, kar izraža 27 F. Starč, D ekoracija pravokotnih 28 S. Gabrovec, H alštatska kultura, spon na K ranjskem . Arh. v e stn ik 3 (1952) Arh. ve stn ik 15-16 (1964-65) 127, T. 4: 8 . 173. tipološko razvojno starejšo obliko od mlajših, ki imajo« vedno več odebelitev, čim m lajše so. K eram ika in glinasta vretenca Značilno za gomile pod Koriti je pom anjkanje keramičnega gradiva, kar si pa lahko tolmačimo tudi s premajhno pazljivostjo’ kopačev, ki posodam niso posvečali dovolj pozornosti. Takšno sliko smo si ustvarili ob pregledu keram ič­ nega gradiva, ki je v Narodnem muzeju v Ljubljani. V vsej množici predmetov so le tri ohranjene posode (T. 11: 12—14), za katere p a nimamo ožjih najdiščnih podatkov in zelo m ajhna posodica iz gomile 6, ki pripada najmanjšim doslej znanim posodam iz naših najdišč (T. 11: 8). Omenjene tri posode pripadajo trem različnim oblikam posod. Gre za posodico s širokim ustjem in dnom (T. 11: 12), konično posodo z ravnim dnom (T. 11: 13) in za lonček z masivnim valjastim ročajem (T. 11: 14). Za ožjo kronologijo jih ne bi mogli uporabiti, ker predstavljajo neko splošno obliko posod starejše železne dobe in ne iz­ stopajo iz časovnega okvira, kam or sodi glavnina predmetov iz gomil pod Koriti. Glinasta vretenca lahko razdelimo v bikonična (T. 5: 7, 8) in konična (T. 5: 2, 3, 5, 6). Vsa vretenca so neokrašena in imajo ravna dna. Za časovno opredeljevanje nam ne morejo služiti, ker se pojavljajo v ženskih grobovih skozi vse obdobje železne dobe.2 9 Ogrlice Ogrlice, značilni nakit ženskih grobov, so v gomilah pod Koriti dokaj pogost pridatek. Ločimo jantarjeve (T. 7: 6, 7) in steklene (T. 7: 8) ogrlice. Jantarjeve ogrlice so sestavljene iz srednje velikih in manjših jagod in med njimi ne opazimo kakšne posebnosti. Steklene ogrlice pa so sestavljene iz raznobarvnih jagod in so posebno lepe tiste, ki im ajo na modrikasti ali ze­ lenkasti podlagi belo-črna očesa, ki delujejo ponekod tudi kot temnejše spi­ rale (T. 7: 8). Za te jagode vemo, da se pojavljajo v H aD grobovih in so v tem času k ar pogost pridatek ženskih grobov.3 0 Posebej je treba omeniti stekleno jagodo v obliki makove glavice iz mod­ rikastega stekla z belo cikcak črto (T. 7: 5). E. T. Haevemick meni, da so takšne jagode verjetno zaključki bronastih igel iz Ha D časovnega horizonta, kamor bi jo lahko postavili tudi glede na način izdelave in om am entacije same.3 1 Drugi predm eti Med inventarjem grobov iz gomil pod Koriti sta tudi dve kam niti konici (T. 13: 4, 7) in brusni kamen (T. 13: 9). Kamnite konice so v grobovih bolj redek pridatek in si njihovo prisotnost tolmačimo s tradicijo iz starejših ob­ dobij, k i je m o rd a p o v ezan a z n ek im i 29 V. Stare, Prazgodovinski kom pleks Sm arjete (Ljubljana 1973) T. 19: 7, 8 , 22, 24, 28, 29. 30 V. Stare, Železnodobne gomile na Vinkovem vrhu. Arh. vestn ik 15-16 (1964-65) 224. kultnimi obredi.3 2 31 K. Krom er, Brezje (Ljubljana 1959) T. 20: 6 . Brezje pri M im i peči, k jer so v Tum. 7 gr. 1 jagode zelenkaste. 32 Po razgovoru z gospo E. T. H ae­ vem ick leta 1969, ko je pregledovala ste­ klene jagode v depoju Narodnega m u­ zeja v Ljubljani. 48 A rh e o lo ški vestn ik 753 SI. 2. Tloris gradišča na K oritih pri D obravi (pri Dobrniču) Abb. 2. G rundriß des Ringw alles in Dorf K orita bei Dobrava (Dobrnič) Tudi bronasta vretenca (T. 6: 2, 6) se v grobovih bolj redko najdejo in so navadno pridatki moških grobov, ker so verjetno služili kot uteži pri jer­ menih, s katerim i so spenjali ali zavezovali obleke.3 3 To domnevo podpirata tudi grob s skledasto čelado z Malene3 4 in grob Skitskega lokostrelca iz Libne.8 5 GRADIVO IZ NASELBINE NA KORITIH V zbirkah Narodnega m uzeja v Ljubljani sta le dva predmeta, ki sta bila najdena v naselbini na Koritih. To je kroglasto sploščeno glinasto vretence, ki ga je v muzej prinesel F. Perpar in o njegovem natančnem najdišču ne vemo ničesar določenega, zato tudi ne pride v poštev za časovno opredeljevanje (T. 12: 3). Drugi predm et je fragm entarna železna tulasta sekira, ki jo je v muzej prinesel Smolič, vendar tudi brez ožjih najdiščnih podatkov (T. 12: 6). Tula- ste železne sekire so značilne za starejšo železno dobo, to pa je tudi čas ob­ stoja naselbine na Koritih, kakor sklepamo po najdbah iz gomil, v katerih so bili pokopani domnevni prebivalci tega področja. O naselbini sami vemo le malo iz Pečnikovih poročil, ki je tu raziskoval koncem preteklega stoletja.3 6 Od tistega časa na tem področju ni nihče izko- 1 1 ) 1 3 3 V. Stare, Železodobne gomile z Vinkovega vrha. Arh. ve stn ik 15-16 (1964-65) 224. 34 F. Stare, Kipec ilirskega bojevni­ k a z Vač. Arh. vestnik 13-14 (1962-63) T. 10: 28. 35 V. Stare, Prazgodovinske Malence. Arh. vestnik 11-12 (1960-61) 52, T. 2: 3, 4, 7, 11. 36 F. Stare, o. c. T. 10: 28. paval, tako da za samo naselbino nim am o nobenih določenih podatkov, iz ka­ terih bi lahko sklepali o njeni natančni velikosti in obsegu in bi si lahko ustvarili sliko o pomembnosti in trajan ju te starejše železnodobne naselbine n a K oritih (sl. 2).3 7 ZAKLJUČEK Gradivo iz gomil pod Koriti je v svoji glavnini zastopano s prim erki iz starejše železne dobe in sodi na konec Ha C in na začetek Ha D horizonta in vse tja skozi razvito fazo tega obdobja. Izjemo predstavljajo dvorezni nasilno zviti meči, ki pa so že iz časa m lajše železne dobe in so kot taki najm lajši predm eti te nekropole, kar je vsekakor neka zanimivost, če upoštevamo širši prostor tega najdišča. Naselbina s svojimi grobišči je torej trajala vse od naj starejšega obdobja starejše železne dobe do m lajših faz mlajše železne dobe, ko je življenje tod zamrlo. Ugotovili smo, da ima tudi to najdišče, kot navadno vsa prazgodovinska najdišča s področja jugovzhodnega predalpskega prostora, neke predmete, ki so zanj značilni. Za gomile pod K oriti so to pravokotne pasne spone s kva­ dratnim v kavelj podaljšanim rebrom , ki dajejo najdišču nek svojstven pečat. Ob zaključku lahko poudarim o pomembnost gradiva iz gomil pod Koriti, ki bi še bolj zaživelo, ko bi ga vključili k predmetom, ki so danes v dunaj­ skem muzeju. Zelo pomembno bi bilo raziskati naselbino in gomile pod njo, ker šele potem, ko bi imeli zaključene grobne celote in rezultate iz naselbine, bi lahko dali najdišču določeno m esto v okviru prazgodovinskih naselbin ju ­ govzhodnega predalpskega prostora s posebnim poudarkom na Dolenjski in bi lahko razčistili niz doslej nerešenih vprašanj. KATALOŠKI OPIS PREDMETOV I. GOMILE PR I DOBRAVI Sulice 1 . Železna sulična ost s k ratk im ovalnim listom, z m očnim polkrožnim rebrom , poškodovana. Inv. št. P 2711. D. 14,1 cm. T. 1: 4. 2. Železna sulična ost z dolgim trikotnim listom, poškodovana. Inv. št. P 2711. D. 20,4 cm. T. 2: 8 . 3. Železna sulična ost, močno poškodovana. Inv. št. P 2712. D. 21,6 cm. T. 2: 7. 4. Železna sulična ost, močno poškodovana in prelom ljena. Inv. št. P 2713. D. 30,2 cm. T. 1: 3. 5. Železna sulična ost, zelo poškodovana. Inv. št. P 2714. Ohr. d. 19,9 cm. T. 1: 5. 6. Železna sulična ost, poškodovana, v delno ohranjenem tulcu so ostanki lesa. Inv. št. P 2716. D. 23,3 cm. T. 1: 6 . 7 . Železna sulična ost, z dolgim ovalnim listom, s polkrožnim rebrom, poško­ dovana. Inv. št. P 2717. D. 36,2 cm. T. 1: 1. 37 Izvestja m uz. druš. za K ranjsko 4 38 O. Frey, H alštatska naselja na Do- (1894) 7 te r 9 (1899) 48. lenjskem, Varstvo spomenikov 13-14 (1970) 19. 48» 755 8 . Železna sulična ost z dolgim listom, poškodovana. Inv. št. P 2718. D. 42,8 cm. T. 2: 1. 9. Železna sulična ost, zelo poškodovana. Inv. št. P 2719. D. 26,8 cm. T. 2: 6 . 1 0 . Železna sulična ost z delno uničenim dolgim listom in tulcem za nasajanje, z ostanki lesa. Inv. št. P 2720. D. 34,1 cm. T. 1: 2. 11. Železna sulična ost z ovalnim listom, z močnim rebrom . V tulcu so ostanki lesa, poškodovana. Inv. št. P 2722. D. 21,0 cm. T. 2: 4. 12. Železna sulična ost z ovalnim listom, v tulcu so ostanki lesa. Inv. št. P 2723. D. 21,3 cm. T. 2: 5. 13. Železna sulična ost, skoraj popolnoma uničena. Inv. št. P 2724. D. 30,6 cm. T. 2: 2. Sekire 14. Železna tulasta sekira z ušescem. V tulcu so ostanki lesa. Inv. št. P 2725. D. 18,6 cm. T. 3: 1. 15. Železna tulasta sekira z ušescem, poškodovana. Inv. št. P 2726. D. 15,3 cm. T. 4: 6 . 16. Železna plavutasta sekira, zelo poškodovana, z ostanki lesa m ed plavutma. Inv. št. P 2727. D. 18,2 om. T. 5: 1. 17. Železna tulasta sekira, z ušescem. Inv. št. P 2728. D. 18,6 cm. T. 3: 3. 18. Železna tulasta sekira, poškodovana. Inv. št. P 2729. D. 19,7 cm. T. 4: 1. 19. Železna tulasta sekira z ušescem. V tulcu so ohranjeni ostanki lesa. Inv. š t P 2730. D. 19,1 cm. T. 3: 2. 20. Železna tulasta sekira, poškodovana. Inv. št. P 2731. D. 17,1 cm. T. 4: 2. 21. Železna tu lasta sekira, poškodovana. Inv. št. P 2733. D. 17,1 cm. T. 4: 3. 22. Železna tulasta sekira z ušescem, poškodovana. Inv. št. P 2732. D. 16,7 cm. T. 3: 4. 23. Železna tulasta sekira, poškodovana. Inv. št. P 2734. D. 14,8 cm. T. 4: 4. 24. Železna sekira z enostranskim a plavutm a, poškodovana. Inv. št. P 2735. D. 14,8 cm. T. 3: 8 . Noži 25. Železen nož, ukrivljen, s trnastim ploščato skovanim nastavkom za ročaj. Inv. št. P 2774. D. 11,3 cm. T. 4: 9. 26. Železen nož, ukrivljen, poškodovan. Inv. št. P 2775. D. 11,9 cm. T. 4: 5. 27. Železen nož, ukrivljen, poškodovan. Inv. št. P 2775. D. 11,9 cm. 28. Železen nož, ukrivljen, s trnastim nastavkom , poškodovan. Inv. št. P 2776. D. 12,2 cm. T. 4: 7. 29. Železen nož, ukrivljen navzdol, s ploščatim nastavkom za ročaj, poškodovan. Inv. št. P 2777. D. 12,5 cm. T. 3: 5. 30. Železen nož, ukrivljen, s trnastim nastavkom za ročaj, poškodovan. Inv. št. P 2778. D. 13,5 cm. T. 3: 7. 31. Železen nož, ukrivljen, s trnastim nastavkom za ročaj, poškodovan. Inv. š t P 2779. D. 14,5 cm. T. 3: 6 . 32. Železen nož, delno fragm entiran. Inv. š t P 2779. D. 10,4 cm. T. 4: 8 . Pasne spone in obročki 33. P ravokotna bronasta pasna spona, z železnim danes odlom ljenim kavljem za spenjanje. O hranjene so tri okrogle zakovice. Precej poškodovana. Inv. št. P 2736. Ohr. d. 14,6 cm. T. 5: 18. 34. P ravokotna bronasta pasna spona, fragm entirana in prelom ljena. Na ožjih straneh je im ela po tri okrogle zakovice. Inv. št. P. 2737. D. 25,0 cm. T. 5: 4. 35. B ronast obroček, ovalnega preseka, s štirim i polkrožnim i izrastki, poškodo­ van. Inv. št. P 2738. Pr. 2,9 cm. T. 5: 15. 36. B ronast obroček, ovalnega preseka, poškodovan. Inv. št. P 2739. Pr. 2,3 cm. T. 5: 14. 37. B ronast obroček, ovalnega preseka, poškodovan. Inv. št. P 2740. Pr. 2,3 cm. T. 5: 16. 38. B ronast obroček, polkrožnega preseka, polkrožno narebren. Inv. št. P 2741. Pr. 2,2 cm. T. 5: 17. Fibule 39. B ronasta dvojnopetljasta la k asta fibula, s pravokotno nogo. Lok je okrašen ob petljah in v sredini loka s pasom vrezanih črt. Fibula je poškodovana. Inv. št. P 2742. D. 12,4 cm. T. 6 : 5. 40. B ronasta fibula, z dvojno spodvito samostrelno peresovino. Noga ima pesti- čast nastavek. Na obeh prebodih loka je drobno narezana. Inv. št. P 2744. D. 7,1 cm. T. 7: 2. 41. B ronasta fibula z dvojno spodvito samostrelno peresovino. Noga ima pesti- čast nastavek. N a obeh prehodih loka je drobno narezana. Inv. št. P 2745. D. 7,4 cm. T. 7: 1. 42. B ronasta fibula s sam ostrelno spodvito peresovino: Noga ima stožčast po­ končen nastavek. Inv. št. P 2746. D. 5,7 cm. T. 6 : 17. 43. B ronasta fibula s sam ostrelno spodvito peresovino. Noga ima rahlo navzdol nagnjen stožčast nastavek. Inv. št. P 2747, D. 6,0 cm. T. 6 : 16. 44. B ronasta certoška fibula, prelom ljena. M anjka igla za spenjanje. Inv. št. P 2748. D. 6,4 cm. T. 6 : 13. 45. B ronasta fibula, trakasta. Lok je ploščat in je okrašen z vzporednimi kane- luram i. Na prehodu loka v iglo je okrogel disk. Noga im a pestičast nastavek. Inv. št. P 2749. D. 5,5 cm. T. 6 : 15. 46. B ronasta lokasta fibula z odlomljeno nogo in iglo za spenjanje. Na loku je okrašena s pasovom a prečnih vrezov. Inv. št. P 2750. D. 3,9 cm. T. 6 : 8 . 47. Lok bronaste rtaste fibule, ob rtih je na obeh straneh drobno narezan. Inv. št. P 2751. D. 2,7 cm. T. 6 : 14. 48. B ronasta čolničasta fibula z odlomljeno peresovino in iglo za spenjanje. Lok je bil okrašen z vrezanim i cikcak črtam i in prečnim i rebri. Inv. št. P 2752. D. 8,2 cm. T. 6 : 12. Igli 49. B ronasta igla s kijasto glavico. Inv. št. P 2753. D. 10,3 cm. T. 5: 11. 50. B ronasta igla z dvema okroglim a glavicama in trom bastim zaključkom. Igla je delno odlom ljena. Inv. št. P 2754. D. 11,6 cm. T. 5: 12. Zapestnice 51. B ronasta votla zapestnica, po površini drobno narebrena. Konca sta vdeta drug v drugega, poškodovana. Inv. št. P 2756. Pr. 8,5 cm. T. 5: 9. 52. B ronasta votla zapestnica, po površini drobno narebrena. Konca sta vdeta drug v drugega, poškodovana. Inv. št. P 2757. Pr. 8,1 cm. T. 5: 10. 53. B ronasta votla zapestnica, močno poškodovana, z drobno narebreno povr­ šino in staknjenim a koncema. Inv. št. P 2758. Pr. 7,9 cm. T. 5: 13. 54. B ronasta m asivna zapestnica, polkrožnega preseka, z zoženima presegajo­ čim a koncema. O krašena je s pasovi prečnih vrezov. Inv. št. P 2759. Pr. 6 ,6 cm. T. 6 : 3. 55. B ronasta m asivna zapestnica, polkrožnega preseka, z zoženima presegajo­ čim a koncema, močno poškodovana, prečno narebrena. Inv. št. P 2760. Pr. 5,9 cm. T. 6 : 9. 56. B ronasta m asivna zapestnica, polkrožnega preseka, z zoženima presegajo­ čim a koncema, drobno narebrena, poškodovana. Inv. št. P 2761. Pr. 6,1 cm. T. 6 : 7. 57. B ronasta m asivna zapestnica, polkrožnega preseka, z zoženima presegajo­ čim a koncema. Okrašena je s polkrožnim i odebelitvami. Inv. št. P 2762. Pr. 6,7 cm. T. 6 : 4. Ovratnica 58. B ronasta ovratnica, polkrožnega preseka, z nazaj spiralno zavitima koncema. D elno je poškodovana od patine, svitkasrto narebrena. Inv. št. P 2755. P r. 10,7 cm. T. 6 : 1. Uhana — obročka za lase 59. B ronast uhan ali obroček za lase iz zelo tanke pločevine, z luknjico in kva- ■čieo za spenjanje. O krašen je s pasovi »letečega psa« v iztolčeni tehniki. Na spod­ nji strani im a dve luknjici v k aterih so viseli obeski. O hranjen je le en trikoten obesek, ki je okrašen z iztolčeni tehniki. Inv. št. P 2763. V. 3,0 cm. T. 6 : 11. 60. F ragm ent obročka za lase ali uhana z luknjico. N a spodnji strani je v luk­ njici na drobnem obročku trikoten obesek. O krašen je z motivom »letečega psa« v iztolčeni tehniki. Inv. št. P 2764. V. 2,6 cm. T. 6 : 10. Ogrlice 61. O grlica iz okroglih ja n tarje v ih in m odrih steklenih jagod. Inv. št. P 2767. D. niza 52,1 cm. T. 7: 7. 62. Ja n ta rje v a jagoda, del ogrlice. Inv. št. P 2768. Pr. 2,5 cm. T. 7: 3. 63. Ja n ta rje v a jagoda, del ogrlice. Inv. št. P 2769. P r. 2,6 cm. T. 7: 4. 64. O grlica iz okroglih m odrih steklenih jagod. Inv. št. P 2770. D. niza 51,4 cm. 'T. 7: 6 . 65. S teklena jagoda v obliki m akove glavice, tem no m odra z belimi in rumenimi lisami. Inv. št. P 2772. V. 1,8 cm. T. 7: 5. 6 6 . O grlica iz raznobarvnih Steklenih jagod. Inv. št. P 2721. D. niza 23,0 cm. T. 7: 8. Vretenca 67. G linasto vretence iz rjav o žgane gline, z močno uglobljenim dnom. Inv. št. P 2780. V. 3,5 cm. T. 5: 5. 6 8 . G linasto bikonično vretence iz rjav o sivo žgane gline. Inv. št. P 2781. V. 2,9 cm. T. 5: 8 . 69. G linasto kroglasto vretence iz rum enkasto žgane gline. Inv. št. P 2782. V. 2,6 cm. T. 5: 7. 70. G linasto vretence iz rjavo sivo žgane gline z rahlo uglobljenim dnom. Inv. št. P 2783. V. 2,8 cm. T. 5: 6 . 71. G linasto vretence iz rjavo sivo žgane gline z močno uglobljenim dnom. Inv. št. P 2784. V. 2,5 cm. T. 5: 3. 72. G linasto konično vretence iz rum enkasto sivo žgane gline, z rahlo uglob­ ljenim dnom. Inv. št, P 2785. V. 2,7 cm. T. 5: 2. 73. B ronasto kroglasto vretence, n a naj večjem obodu je vzdolžno kanelirano. Inv. št. P 2765. V. 2,0 cm. T. 6 : 2. 74. B ronasto vretence v obliki m akove glavice. Inv. št. P 2766. V. 1,8 cm. T. 6 : 6 . II. GOMILE PR I DOBRAVI Izkopavanje F. Schulza 1898 Gomila 3 75. B ronasti tutul, stožčaste oblike, ob robu kaneliran. Inv. št. P 4591. V. 1,6 cm. T. 8 : 1. Gomila 4 76. B ronasta zapestnica, polkrožnega preseka, z zoženima presegajočim a konce­ ma. O krašena je s pasovi prečnih vrezov, poškodovana od patine. Inv. št. P 4592 a. Pr. 6,0 cm. T. 8 : 11. 77. B ronasta m asivna zapestnica, polkrožnega preseka, z zoženima presegajoči­ ma koncema, okrašena s pasovi vrezov, poškodovana od patine. Inv. št. P 4592 b. Pr. 5,7 cm. T. 8 : 10. 78. G linasto vretence, konično, s sedlastim zgornjim delom in ravno stojno ploskvijo. Inv. št. P 4593. V. 3,1 cm. T. 8 : 2. 79. O grlica iz jan tarjev ih jagod. Inv. št. P 4594. D. niza 96 cm. T. 8 : 6 . 80. O grlica iz steklenih jagod. Inv. št. P 4595. D. niza 96 cm. 81. O grlice iz raznobarvnih steklenih jagod. Inv. št. P 4596. D. niza 51,3 cm. 82. F rag m en tiran a kultna palica iz tanke bronaste pločevine. Telo palice je okrašeno s pasovi m režastega m otiva. Na spodnji strani je v razširjenem delu v štirih luknjicah ohranjenih nekaj bronastih obročkov, na enem visi trikoten obesek. Inv. št. P 4597. Ohr. d. 8,9 cm. T. 8 : 9. 83. T rije fragm enti bronaste votle zapestnice s staknjenim a koncema. Po povr­ šini je drobno narebrena. Inv. št. P 4598. D. fragm. 7,9, 5,8 in 5,1 cm. T. 8 : 5. 84. B ronasta trak asta fibula z dolgo nogo, ki im a nekoliko nazaj nagnjen pesti- čast nastavek. Inv. št. P 4599. D. 7,9 cm. T. 8 : 3. 85. B ronasta m asivna zapestnica, polkrožnega preseka, z odlomljenima nekoč presegajočim a koncema. O krašena je s polkrožnimi odebelitvam i, med katerim i sta po dve sv itk asti odebelitvi. Skoraj popolnoma uničena od patine. Inv. št. P 4600 a. Pr. 5,8 cm. T. 8 : 7. 8 6 . B ronasta m asivna zapestnica, polkrožnega preseka, s presegajočima konce­ ma. Okrašena je s polkrožnimi odebelitvami, med katerim i sta po dve svitkasti ode­ belitvi. Inv. št. P 4600 b. Pr. 5,7 cm. T. 8 : 8. 87. Ogrlica iz jantarjevih jagod, pogrešana. 8 8 . G linasto vretence iz rjavo sivo žgane gline, bikoničmo, delno poškodovano. Inv. št. P 4602. V. 2,7 cm. T. 8 : 4. Gomila 5 89. Glinasto vretence iz rjavkasto žgane gline, konično, delno poškodovano. Inv. št. P 4603. V. 2,4 cm. T. 8 : 17. 90. Prelom ljena železna sulična ost, poškodovana od rje. Inv. št. P 4604. D. fragm. 7,7 in 8 ,8 cm. T. 9: 6 . 91. Železna sulična ost z močnim rebrom. V tulcu so ostanki lesa. Inv. št. P 4605. D. 39,5 cm. T. 9: 2. 92. Železna tulasta sekira, poškodovana. Inv. št. P 4606. D. 20,4 cm. T. 9: 5. 93. 72 kobaltno m odrih steklenih jagod. Inv. št. P 4607. T. 8 : 14. 94. G linasto vretence iz rjavo žgane gline, bikonično, s sedlasto vboklim zgor­ njim delom, poškodovano. Inv. št. P 4608. V. 2,8cm. T. 8 : 16. 95. Železen nož, ukrivljen, s ploščato skovanim nastavkom za ročaj, poškodovan. Inv. št. P 4609. D. 13,2 cm. T. 8 : 15. 96. Železna sulična ost, z ostanki lesa v tulcu, uničena od rje. Inv. št. P 4610. D. 19,6 cm. T. 9: 1. 97. P ravokotna bronasta pasna spona, kavelj za spenjanje je naraven podaljšek plošče. Na nasprotni strani ima ohranjeno luknjico za zakovico. Inv. št. P 4611. D. 14,7 cm. T. 8 : 12. 98. Del bronaste pravokotne pasne spone s trem i okroglim i zakovicami. Inv. št. P 4612. Vel. fragm . 3,7 X 5,9 cm. T. 8 : 13. 99. Železna tulasta sekira z ostanki lesa v tulcu. Inv. št. P 4613. D. 21,4 cm. T. 9: 4. 100. Železna sulična ost, poškodovana. Inv. št. P 4614. D. 23,6 cm. T. 9: 3. G om ila 6 101. P ravokotna pasna spona, nekoliko poškodovana. N a eni strani ima tri luknjice, na drugi strani pa ostanek železne zakovice za p ritrjev an je kavlja. Spona je okrašena n a treh straneh s pasom m režasto vrezanih črt. Inv. št. P 4615. D. 8,9 cm. T. 11: 2. 102. B ronast obroček, masiven, ovalnega preseka. Inv. št. P 4615 a. Pr. 3-0 cm. T. 11: 3. 103. B ronast obroček, m asiven, ovalnega preseka, poškodovan. Inv. št. P 4615 b. Pr. 2,8 cm. T. 11: 4. 104. F ragm enti pravokotne pasne spone, ki je bila že v času uporabe poprav­ ljena. Inv. št. P 4616. Vel. fragm. od 9,5 X6,3 do 1,4X2 cm. T. 11: 5. 105. Železna sekira z nesklenjenim tulcem. Inv. št. P 4617. D. 13,4 cm. T. 10: 5. 106. Železna sulična ost z ovalnim poškodovanim listom. Inv. št. P 4618. D. 19,9 cm. T. 10: 2. 107. Železna sulična ost z ovalnim listom, poškodovana. Inv. št. P 4619. D. 12,5 cm. T. 10: 6 . 108. Železna sulična ost z dolgim trikotnim listom, poškodovana. V tulcu so ostanki lesa. Inv. št. P 4624. D. 17,4 cm. T. 10: 1. 109. P ravokotna pasna spona. Na eni stran i im a tri zakovice na drugi pa dve zakovici. Inv. št. P 4625. D. 20,2 cm. T. 11: 1. 110. P ravokotna pasna spona z močnim oglatim rebrom, k i se nadaljuje v dolg kavelj za spenjanje. Po sredini rebra in n a plošči sami je okrašena z vrezanimi kon­ centričnim i krogi s piko. Inv. št. P 4626. D. 17,1 cm. T. 9: 9. 111. B ronasta certoška fibula s prelom ljeno iglo za spenjanje. Ob peresovini je okrogel, na obodu narezan gumb. Inv. št. P 4627. D. 7,3 cm. T. 11: 9. 112. B ronasta certoška fibula s prelom ljeno iglo. Ob peresovini je na obodu na­ rezan okrogel gumb. Inv. št. P 4628. D. 7,5 cm. T. 11: 10. 113. Železna tu la sta sekira z ušescem. Inv. št. P 4629. D. 17,1 cm. T. 10: 3. 114. Posodica iz rjavo žgane gline, kroglasta. Inv. št. P 4630. V. 2,4 cm. T. 11: 8 . 115. B ronasta rta sta fibula, s prelom ljeno nogo. Lok ima v sredini tri rte, na vsaki strani je pas vrezov. Noga im a dolg poševen profiliran nastavek. Inv. št. P 4631. D. 6,1 cm. T. 11: 11. 116. G linasto konično vretence iz rdečkasto rjavo žgane gline. Inv. št. P 4632. V. 2,9 cm. T. 11: 7. 117. Železna obročka, ovalnega preseka, poškodovana. Inv. št. P 4633. Pr. 3,6 cm. T. 9:7, 8 . 118. Železen nasilno zvit meč, poškodovan. Inv. št. P 4634. D. 94 cm. T. 12: 1. 119. Železen nasilno zvit meč, poškodovan. Inv. št. P 4635. D. 92 cm. T. 12: 2. 120. Železna tu la sta sekira, močno poškodovana. V tulcu so ostanki lesa. Inv. št. P 4636. D. 17,6 cm. T. 10: 8 . 121. F ragm ent pravokotne bronaste pasne spone, z ohranjeno zakovico in okra­ šen kavelj za spenjanje. Inv. št. P 4637. D. 6,3 cm. T. 11: 5. 122. Okov bronaste pasne spone, z okroglo zakovico in kavljem za spenjanje. Inv. št. P 4638. D. 3,5 cm. T. 11: 6 . 123. Železna tu la sta sekira z ušescem, precej poškodovana od rje. Inv. št. P 4629. D. 17,5 cm. T. 10: 4. 124. Železna tu lasta sekira z ostanki lesa v tulcu, poškodovana od rje. Inv. št. P 4636. D. 17,1 cm. T. 10: 7. Neugotovljena gomila 125. Posoda iz tem no sivo žgane gline, kroglasta, z ravnim dnom, delno poško­ dovana. Inv. št. P 4621. V. 5,4 cm. T. 11: 12. 126. Posoda iz rjavkasto žgane gline z ravnim dnom in koničnim ustjem. Inv. št. P 4622. V. 5,2 cm. T. 11: 13. 127. Lonec iz rjavkasto žgane gline z masivnim profiliranim ročajem, ki veže ustje s spodnjim delom. Inv. št. P. 4623. V. 9 cm. T. 11: 14. III. GRADIVO INVENTARIZIRANO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI IZKOPAVANJA SCHULZA IN PEČNIKA KONCEM MINULEGA STOLETJA Sulice 128. Železna sulična ost z dolgim listom, poškodovana. Inv. št. P 11324. D. 28,2 cm. T. 14: 1. 129. Železna sulična ost z dolgim listom, tulec je spodaj svitkasto odebeljen. Inv. št. P 11325. D. 33,3 cm. T. 13: 2. 130. Železna sulična ost z ovalnim poškodovanim listom. Inv. št. P 11326. D. 24,2 cm. T. 14: 2. Noži 131. Železen nož s ploščatim nastavkom za ročaj, fragm entiran. Inv. št. P 11327. D. 7,6 cm. T. 13: 12. 132. Železen ukrivljen nož, poškodovan. Inv. št. P 11328. D. 11,6 cm. T. 13: 3. 133. Dva fragm enta železnega noža z ostankom prirjavele tkanine. Inv. št. P 11305. D. 5,8 cm. T. 14: 16. 134. Železen srpasto u krivljen nož, poškodovan. Inv. št. P 11303. D. 11,7 cm. T. 13: 6 . 135. Železen srpasto u krivljen nož, poškodovan. Inv. št. P 11302. D. 11,1 cm. T. 13: 5. Meč 136. Fragm ent dvoreznega železnega nasilno zvitega meča. Inv. št. P. 11319. Ohr. d. 18,3 cm. T. 13: 1. Pasne spone in obročki 137. Železna pasna spona z močnim pravokotnim rebrom po sredini, zelo po­ škodovana. Inv. št. P 11323. D. 17,5 cm. T. 14: 15. 138. Pravokotna železna pasna spona, zelo poškodovana. Inv. št. P 11322. D. 10,3 cm. T. 13: 10. 139. Pravokotna železna pasna spona s kavljem , ki je naraven podaljšek plošče. Inv. št. P 11321. D. 13,3 cm. T. 13: 8 . 140. Fragm ent ovalne železne pasne spone s kavljem za spenjanje, ki je naraven podaljšek plošče. Inv. št. P 11304. D. 10,1 cm. T. 13: 11. 141. Okov pasne spone s trem i okroglimi zakovicami. Ob robu je drobno n are­ zan. V zanko je vdet bronast obroček ovalnega preseka. Inv. št. P 11309. D. 4,6 cm. T. 14: 8 . 142. Okov bronaste pasne spone, v zanko je vdet obroček ovalnega preseka. Inv. št. P 11310. D. 4,4 cm. T. 14: 6 . 143. Železen obroček z delno ohranjeno zanko, verjetno okrogla spona. Inv št. P 11311. Pr. 4,4 cm. T. 14: 5. 144. Bronast m asiven obroček, rombičnega preseka, fragm entiran. Inv. št. P 11320. Pr. 3,6 cm. T. 14: 17. 145. Železen obroček z ohranjeno zanko. Inv. št. P 11312. Pr. 4,5 cm. T. 14: 7. 146. Dva fragm entirana bronasta obročka, ovalnega preseka. Inv. št. P 11317. Pr. 2,2 cm in 2,3 cm. T. 14: 9. Fibula 147. Lok bronaste fibule z jantarjevo oblogo v tre h segmentih. Inv. št. P 11313. D. 4,le m . T. 14: 10. Zapestnice 148. Štiri bronaste m asivne zapestnice, polkrožnega preseka, z zoženima pre­ segajočim a koncema. Inv. št. P 11315 a—d. Pr. 8 ,6 , 8,5, 8,7 in 8,2 cm. T. 14: 11—14. 149. Zapestnica ali narokvica iz tanke pločevine, n a eni strani ima kavelj na drugi stran i pa luknjico. O krašena je z vzporednim i vrezi in motivom »smrekove vejice«. Inv. št. P 11314. Pr. 9,1 cm. T. 14: 3, 4. 150. B ronasta m asivna zapestnica, polkrožnega preseka, z zoženima presega­ jočim a koncema, prelom ljena. Inv. št. P 4561. Pr. 7,8 cm. T. 12: 4. D rugi predmeti 151. Konica iz rjavega sileksa. Inv. št. P 11306. Vel. 2,1 X 6 ,8 cm. T. 13: 4. 152. Praskalce iz sivkastega sileksa. Inv. št. P 11307. Vel. 1,8 X 3,4 cm. T. 13: 7. 153. Podolgovat brusni kam en. Inv. št. P 11308. D. 9,0 cm. T. 13: 9. 154. Jan tarjev e in steklene jagode. Inv. št. P 11318. 155. O stanki usnjenega prepleta. Inv. št. P 11316. 156. B ronasta igla s stožčasto glavico, pod k atero je drobno narezana, potem se razširi in ima tu luknjico. Inv. št. R 3889. D. 11,4 cm. 157. Lok bronaste vozlaste fibule s trom bastim zaključkom. Inv. št. P 6272. Pr. '12,7 cm. T. 12: 3. IV. NASELBINA NA K O RITIH 158. Glinasto vretence iz rjavkasto žgane gline, okroglo in sploščeno. Inv. št. P 5074. V. 1,7 cm. T. 12: 5. 159. Fragm ent železne tu laste sekire. Inv. št. P 4565. D. 12,6 cm. T. 12:6. Hügelgräber bei Korita in D olenjsko (V nterkrain) Im prähistorischen D epot und in den Sam m lungen des N ationaism useum s in L jubljana befinden sich Gegenstände, die zwischen 1896 und 1898 in H ügelgräbern bei K orita in Dolenjsko (Dobrava bei Dobrnič) ausgegraben w orden sind. Das Ma­ te ria l ist in zwei größere G ruppen eingeteilt. D ie Inventarnum m ern P 2711—2786 beziehen sich auf die H ügelgräber, die zwischen 1896 und 1898 durch Pečnik und Szom bathy erschlossen w orden sind .1 Die Inventam um im em P 4591—4638 betreffen die Ausgrabungen durch Schulz .2 U ngefähr auf halbem Wege zwischen Žužem berk und Dobrnič in Dolenjsko befinden sich bei dem Dorf D obrava auf einer W eide östlich der K irche m ittelgroße H ügelgräber, die w ir m it der Siedlung bei K orita in Zusam m enhang bringen. Die Siedlung liegt auf einer 310 m hohen Anhöhe zw ischen Dobrava und K orita süd­ östlich des Dorfes. Das P lateau der Siedlung m ißt 700 qm und ist von gut erkenn­ b aren W ällen umgeben, die m it Bruchstein befestigt sind. Die Gegenstände m it den Inventam um m em P 4591—4638 sind im Inventarbuch m it der Bem erkung versehen, daß sie den A usgrabungen von Schulz entstam m en. Sie sind in der Reihenfolge der H ügelgräber eingetragen (Tumulus 3 bis 6). Hügelgrab 3 G efunden im Hügelgrab: ein Bronzetutuli (T. 8 : 1); m üßte in den Rahm en d er Ha D -Stufe eingeordnet w erden. Hügelgrab 4 G efunden im Hügelgrab: vier m assive A rm bänder, ein hohles Arm band, ein K ultstab, eine certosoide Fibel, zw ei Tonw irteln und H alsketten aus Bernstein u n d Glas (T. 8 : 2—11). Das F undgut stam m t aus der Zeit zwischen der entw ickelten Ha C -Stufe (massive A rm bänder) und der entw ickelten H a D -Stufe (Kultstab, ge­ ripptes hohles Arm band, certosoide Fibel). Hügelgrab 5 G efunden im Hügelgrab: vier Lanzen, zwei Tüllenbeile, ein Eisenmesser, eine rechteckige Gürtelschnalle, Fragm ente einer zweiten, zw ei Tonw irteln und eine H alskette von Glasperlen (T. 8 : 12—17 und T. 9: 1— 6 ). Das A lter des G rabhügels m üßte in die Zeit zwischen dem Ende der Ha C -S tufe (G ürtelschnalle m it geschnittenem Haken) und den A nffängen d er Ha D -Stufe (rech­ teckige G ürtelschnalle) eingeordnet werden. Dieses H ügelgrab könnte m an als das älteste d er erw ähnten Tum uli betrachten. Hügelgrab 6 G efunden im H ügelgrab: drei Lanzen, zwei Tüllenbeile m it Ohr, zwei T üllen­ beile, einseitiges Lappenbeil, zwei rechteckige G ürtelschnallen und Reste von noch m indestens einer, eine rechteckige Schnalle m it Rippe, zwei bronzene und zwei kleine E isenreife ein Tonwirteln, ein sehr kleines Gefäß, zw ei Certosafibeln und eine Fibel m it schräg ansteigendem A nsatz am Fuß (T. 9: 7—9; 1—8 ; 11: 1—11). Einen ganz besonderen P latz im Rahm en des gesam ten M aterials dieses H ügel­ grabs, und dadurch auch der F undstätte bei K orita selbst, nim m t die rechteckige G ürtelschnalle m it zum H aken verlängerter Längsrippe ein (T. 9: 9). Solch eine Schnalle stellt eine jüngere E ntw icklungsvariante d er rechteckigen G ürtelschnallen dar, die sich stufenweise entw ickelten aus den doppelt gekreutzen E xem plaren über richtig rechteckige Schnallen bis zu den Beispielen m it der Längsrippe, die v er­ hinderte, daß die rechteckige P latte beim G ebrauch auseinanderbrach und barst, so daß die Schnalle eine größere A nw endbarkeit hatte. Solche Schnallen kennen w ir aus Most na Soči (Sv. L ucija ) , 6- 9 aus Brezje p ri M im i peči,10 aus Š m arjeta ,11 aus V inkov v rh ,12 aus D onja dolina ,13 aus Jezerine ,14 und aus Sanski m ost. 15 Beispiele m it Längsrippe aus dem G ebiet der F undstätten von Dolenjsko fin ­ den w ir in den G räbern im m er m it Gegenständen zusam m en, die fü r das entw ickelte oder jüngere Z eitalter der H a D -Stufe kennzeichnend sind, wobei erw ähnt w erden muß, daß die bronzenen Beispiele typologisch doch etw as älter sind. Für diese Zeit w ürden auch die beiden C ertosa-fibeln sprechen und die Fibeln m it dem schräg zulaufenden, profilierten A nsatz am Fuß, die eine Form ausdruck der entw ickelten Ha D -S tufe sind. D er größte Teil des M aterials gehört in die frü h e und in die entw ickelte Ha D -Stufe. Aus diesem Z eitrahm en fallen n u r die beiden gewaltsam verbogenen zw eischneidigen Schwerter, d ie eine Beigabe zu den später in den G rabhügel ein­ gelassenen G räbern sein könnten und die in die jüngere Eisenzeit fallen. F ü r das andere M aterial aus den G rabhügeln bei K orita (Inventarverzeichnis Nr. P 2711, 2786 und P 11302—11328) können w ir keine G rabeinheiten bestim m en u n d können sie nur typologisch behandeln. Das sind: einserne Lanzen (T. 1: 1—6 ; 2: 1— 8 ; 14: 1, 2), eiserne Tüllenbeile m it O hr (T. 3: 1—4), Tüllenbeile (T. 4: 1—4, 6 ), L appenbeil (T. 5: 1), einseitiges Lappenbeil (T. 3: 8), eiserne, sichelförmig gebogene M esser (T. 3: 5—7; 4: 5, 7—9 und 13: 3, 5, 6 ), ein gew altsam verbogenes Schw ert (T. 13: 1), massive B ronze-A rm reife, hohle B ronze-A rm reife, ein Halsband, H aarreife, zw ei rechteckige G ürtelschnallen, zwei bogenförm ige Fibeln, eine K ahnfibel, eine F ib el m it Bem steinbelag, eine Fibel m it Ansatz, certosoide Fibeln, A rm brustfibeln, sodann K nüpfnadeln, K eram ik, Tonspindeln und H alsketten, ein Schleifstein und zwei Silexpitzen. In den Sammlugen des Natäonalmuseum s sin d auch ein Tonw irtel und ein Tüllenbeil erhalten, die in d er Siedlung bei K orita gefunden worden sind (T. 12: 5, 6 ), fü r die es aber keine genaueren Funddaten gibt. Seit Pečnik ist in der Siedlung n ic h t m ehr gegraben w orden ,36 so daß w ir keine genauen Funddaten haben, aus denen auf Größe und U m fang der Siedlung geschlossen werden könnte, w eshalb m an sich auch kein Bild von Bedeutung u n d D auer dieser Siedlung in der älteren E isenzeit m achen kann. Das M aterial kann auf G rund von Analogien m it anderen slowenischen Fund­ stätten eingeordnet w erden. A ls ältesten G egenstand könnte m an die große, bogen­ förm ige, zweischleifige Fibel m it dreieckigem Fuß betrachten, die in die Zeit der ersten H älfte der Ha C -Stufe gehört. Der größte Teil des M aterials aus den Hügel­ gräbern bei K orita stam m t aus der Zeit zw ischen der entwickelten Ha C -S tufe und der entw ickelten Ha D -Stufe. A us diesem R ahm en fallen aber die gew altsam ver­ bogenen Eisenschwerter, B eigaben aus den später in den Grabhügel eingelassenen G räbern, die spätestens in das d ritte Ja h rh u n d e rt vor unsere Zeitrechnung gesetzt w erden m üßten und die als solche die jüngsten G egenstände dieser Nekropole sind, w as allerdings interessant ist, w enn m an den w eiteren Raum dieser F undstätte in B e trac h t zieht. Die Siedlung m it ihren G rabstätten bestand dem nach vom ältesten Z eitabschnitt der älteren Eisenzeit an bis z u den jüngeren P hasen der jüngeren Eisenzeit, als das L eben hier ausstarb. Es w urde festgestellt, daß auch diese F undstätte einige charakteristische Ge­ genstände enthält w ie gew öhnlich alle vorzeitlichen F undstätten im südöstlichen V oralpenraum . F ür die H ügelgräber bei K orita sind das die rechteckigen Bronze- G ürtelschnallen m it der quadratischen, zum H aken verlängerten Rippe, die der F u n d stätte noch dazu eine eigenartige Besonderheit verleihen. Die Bedeutung des M aterials w äre noch größer, könnte m an es m it den Gegen­ stä n d en zusam m enbringen, d ie sich heute im N aturhistorischen Museum in Wien befinden. Es w äre sehr w ichtig, die Siedlung und die H ügelgräber Zusam m en zu erforschen, denn erst d an n h ätten w ir geschlossene G rabeinheiten. D urch die E r­ gebnisse der Siedlungsuntersuchung könnte der F undstätte ein bestim m ter Platz u n te r den prähistorischen Siedlungen des südöstlichen Voralpenraum s eingeräum t w erden m it besonderem A kzent auf Dolenjsko; zugleich w äre m an in der Lage, ein e Reihe bislang ungelöster Fragen zu klären. Korita, Dobrava p ri Dobrniču. 1, 2 bron, 3, 4, 7 (delno) jantar, 5, 6 , 8 , 7 (delno) steklo Korita, Dobrava bei Dobrnič. 1, 2 Bronze, 3, 4, 7 (teilweise) Bernstein, 5. 6 , 8 , 7 (teilweise) Glas 1/2 K orita, Dobrava p ri Dobrniču. 1, 3, 5, 7—13, 15 bron, 2, 4, 16, 17 glina, 6 jantar, 14 steklo K orita, Dobrava bei Dobrnič. 1, 3, 5, 7—13 Bronze, 2, 4, 16, 17 Ton, 6 Bernstein, 14 G las 1/2 Korita, Dobrava p ri Dobrniču. 1—6, 9— 11 bron, 7, 8, 12—14 glina Korita, Dobrava bei Dobrnič. 1—6, 9—11 Bronze, 7, 8, 12—14 Ton 1—13 = 1/2, 14 = 1/4 K orita, D obrava pri Dobrniču. 1, 2, 6 železo, 3, 4 bron K orita, D obrava bei Dobrnič. 1, 2, 6 Eisen, 3, 4 Bronze 1, 2 = 1/4, 3—6 = 1/2 K orita, Dobrava pri Dobrniču. 1, 2, 5, 7, 15, 16 železo, 3, 4, 6, 8, 9, 11—14, 17 bron z jantarjevo oblogo K orita, Dobrava -bei Dobrnič. 1, 2, 5, 7, 15, 16 Eisen, 3, 4, 6, 8, 9, 11—14, 17 Bronze m it B ernsteinbeschlag 1/2