Največji llomiaki dncnuk w Združenih državah Veti« m tm leto - • . $6 00 Z* pol leta.....$3 00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 l o J n List slovenskih .delavcev v Ameriki. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered m Second Olaia Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congre« of March 3, The largest Slovenian Daily _ j the United States. 4 IwoeH every day except Sundays 2 and legal Holidays. | 75,000 Readers* faai i m i 1879. NO. 94. — ŠTEV. 94. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 22, 1926. — ČETRTEK, 22. APRILA 1926. TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV ITALIJANSKE IN GRŠKE SPLETKE PROTI TURČIJI V Londonu se trdovratno vzdržujejo govorice, da spletkarita Grška in Italija proti Turčiji. — Baje sta se dogovorili, da bosta zdrobili Kemal pase s podpiranjem kurdske vstaje. — Oficijelna zanikanja. LONDON, Anglija, 2!. aprila. — Čeprav so za nikali v Rimu in Atenah, da je bil sklenjen med Italijo in Grško dogovor glede skupne akcije proti Tu rčiji, je dobil poročevalec naslednji obris nekaterih klavzul dogovora: 1. Italija in Grška sta se dogovorili, da bosta uvedli propagando, koje namen je oslabiti stališče kemalistične vlade in sicer potom podpiranja Kurdov in drugih elementov, kojih verska čustva so bila žaljenja, ko se je sedanji režim odpovedal ortodoksnemu Iislamu. Poleg tega pa je treba še omeniti, da je taka akcija vzporedna z načrtom, da se namreč Italija polasti begemonije v arabskem svetu. 2. V slučaju uspešne vojne proti Turčiji naj bi dobila Grška ozemlje, katero je imela preje v Mali Azij i. To ozemlje vključuje Smirno, glavno pristanišče bližnjega iztoka, ter zaledje pristanišča. 3. Italija naj bi dobila pristanišče Adalio in zaledja ob bagdadski železnici. To je ozemlje, ki je bilo pripisano Italiji v tajni in zloglasni Londonski pogodbi iz leta 191 5, ki je spravila Italijo na stran zaveznikov v svetovni vojni. Opomniti je treba, da leži to ozemlje v bližini otoka Rodosa in otočja^ Dodekanezov, katero je Italija v zadnjem času močno utrdila kot mornariško postojanko. 4. Jugoslavija naj bi bila odškodovana za povečanje Italije in Grške z albanskim ozemljem. 5. Italija se obveže, da bo zavarovala Grško proti napadu iz boka, če bi bila zaposlena z vojno proti Turčiji. Ta klavzula ima očividno namen zavarovati Grško pred možnostjo, da bi Jugoslavija ne hotela sprejeti ponudene kompenzacije, pač pa se poslužila prilike ter mogoče v zvezi z Bolgarsko napadla Grško, ko bi bila slednja zapletena v vojno s Turčijo. PARIZ, Francija, 21. aprila. — Vprašanje ru-eko-nemškega dogovora ter izjave Mussolinija gle-de italijanske politike, zavzemajo glavno mesto v razmišljanjih francoskih diplomatov. Natančna vsebina dogovora, sklenjenega med Rusi in Nemci, ni še znana v oficijalnih krogih, a pripust Nemčije v Ligo narodov septembra meseca, katerega se smatra tukaj zagotovljenim, bo po-menjal protisredstvo proti vsaki nevarnosti, ki bi bila mogoče vsebovana v dogovoru med Berlinom in Moskvo. Različne govore Mussolinija smatrajo bolj resnim radi razburjenja, ki se je pojavilo v Turčiji. F rancoski diplomatični agenti so prepričani, da vsebuje zveza med Grško in Italijo več nevarnosti za obe ti državi kot pa za kateregakoli drugega, ker je preveč sil, ki nasprotujejo razširjenju grškega ali italijanskega vpliva v Turčiji. RIM, Italija, 21. aprila. — Abisinija ne bo izgubila nič svojega ugleda vsled dogovora, ki je bil sklenjen med Anglijo, Italijo in njo. Dogovor o-jačuje baje le ekonomske interese obeh dežel. Dogovor vključuje koncesije, katere sta skušali dobiti Anglija in Italija pred dvajsetimi leti. ko je podpisala Abisinija dogovor s Francijo, Anglijo in IUlijo. Takrat so razmišljali o teh koncesijah, a jih niso podelili. Sedanji dogovor je baje posle-dica prijateljskega sodelovanja. 12 ranjenih pri eksplo- Zaenkrat nj še znano, iaj je bil vzrok eicsploizije. Polet preko Atlantika. BERLIN. Nemčija, 20. aprila. Xeiuxki avijafifc Ernest Udet ima uamra poleteti v jeseni v foidro-plami iz Hamfou-ga v New York. Ba dobi v fttočgju potrebe novo z^kvro sazolma, ko šel po 1st! poti, krAtene se rlnže nemški par- Francoski dolg v Združ. državah. Francija hoče plačati polovico svojega vojnega dolga v Ameriki.—Za -kladniški tajnik Mellon in francoski poslanik sta baje dosegla sporazum v tem oziru. "WASHINGTON, D. C.. 21. aor a^nun glede uravnavo francoskega vojtnepra do^a. Ameriška komisija za fuiuliranje inoz«iUKk:kh dolgov so lwi se-flaJ«. kaikorliitro Jjo senat ratificiral dogovor glede italijaiuskega vojnega dol^a in kafrorliilro bo kongres sprejel uravtuave manjših dolgov. Gla?>i he. dat bo fraiieofcka vlada na 1emj»-Jju novega dogovora v prvih -potih ali deseok>vieo «vote in vfce olbresti. Amerika se ne bo udeležila konference. WASHINGTON, D. C., 20. apr. Ameriško poslaništvo v Bermi je dobilo oficijetno j>oročilo. da ga izroči Ligi narodov, da se ne bodo Združene države udeležile fcon-fereoee svetovnega ra-zsodišča v Ženevi dne 1. septembra.. Konferenca je -bila, sklicana, da razpravlja o pridržkih, katere je uveljavil senat o korebpon |deneiuued ZdruKeoiiini državami ,ter 48 sigaiatuniimi «ilamii. kojih vsaka j>osainezaia mora odobriti ameriške! pridržke. V svoji poslanici izjavlja državni tajnik Kellogg, "da bo obžaloval, če bi storila Liga le »kotookaj, da vzbudi vtis, da ae stavljajo tej direfotnj korešpondenoi na pert "baje resne ovire '*. ŽENEVA, Švica. 20. aprila. — Po sprejemu ameriške poslanice so izjavila v krogih Lige narodov, da se najbrž ne 'bo vrnila konferenca svetovnega, razsodišča. Mnenja so, da je sprejem ameriških pridržkov rtop Združenih d rž« v v «ve«to\tno razsodišče. Nadaljevanje upora v Siriji. NEW LONDON. Coon. 20. apr. .Dvanaj« mod, efeanov posadke 6o*na S—49. ki je tukaj ob potnoki, je fcHo ranjenih- diM ^jutrtg tekom neke ekhpkKi^e. Baxrj«ae. kojih eden je dnbkl tiagforf. smrtonosne po- JERLZALEM. Palestina, 21. aprila. — Na tisoče žensk, napoi odraslih dečkov in starih mož vežbajo Druizi, boječ se splošnega fratncoc&egra napada v Siriji. Potziv k orožju, katerega so izdali voditelji plemen, je imel velik uspeh. V nekaterih shičajih so ženske, ki ?o preslabe za sii^žbo na fronti naprosile za dovoljenje, da .po-magajb pri ti e.no in: dvajsetih ter dva in dvajsetih let ter vpoklican je vseh rozeirvisitov v >itiarosti 23 do 26 let razlagajo v tukajšnjih krogih kot potrdilo govoric, da se razmišlja o italijanskem ali rtali-jan-tko-grakom na.srtopu na stroške Turčije. V Turčiji posinemajo iz za^daijili govorov Mussolinija, da raamišija Ft ali i ja o kolonija lnah zavoj ei\-a-njih v Anatoli ji. Iz Angore i>oi"očajo, da so zasledovali tam iZ največjim 'zanimanjem potovanje Mufasolinija v Tripoli«. V londonskem časopisju je bilo opatziti v izadirjom času izročila, soglasno s katerimi ima Mussolini nauiien izagotoviti si podporo Graike iza svoje imperijalLsrt.kčne nakane. Izjavili so. da je dovolila Italija grški! via d i dolgoroT-ne kredite za naterijala. katerega naj :bi njxirabila v T raciji proti Turčiji, dočiun bi nastopil Mussolini v Mali Aziji. Premirje med Rifci in špansko vlado. Rif ski vstaši so preglasili premirje s Španci, a napadli francoske črte. — Streljanje je prenehalo na fronti v bližini Melil-le. — Mirovna pogajanja so bila prekinjena. Delegat se je vrnil, da se posvetuje s Krimom. MEL1LLA, Španski Maroko, 21. aprila, —' Prenehajte s stre-ljanjem, — se je glasilo sporočilo sleihrni vojaški ipoziciji, nahajajoči se v teiu oddelku «patn-ske froaite. Povelje-se tiče "budi mornarice in areoplainov. Premirje je Ibrlo pi-oglašeno, dočim skušata francoska in španska delegacija pogoditi se glede miru z vStaški-mi Rifci. Požige pravi izrecno, da «e ne smejo vršiti nikaki hoji in da se ne sme vprizoriti nikakih poletov, ne opaizovalnih, ne obstre\jeval-nih. Rifci pa «o navjiadli Francoze pri AJLn Aiinar, a, so bili zaA'rnjeni z resnimi izgubami. Tudi Fraineozi so imeli precej izgub. Nadailjno ariiLadno povelje prepoveduje -vsem domačinom nositi orožje. Izjema je par domačinov. stanujočLfcb na meji sovražne dežele, a ti morajo doibiti dovo 1 j en je iz splitskega glavnega stana. — UDŽDA, Maroko. 21. aprila. — Zakl j učenje konference zia premirje med Francozi, .Španci in ZASLIŠANJE RADI PR0HIBICIJE Sodnik Gary, jeklarski magnat, je določil prehi-bicijskega uradnika. — Baird dobiva istočasno svojo plačo od jeklarskega trusta. — Zadnjo besedo bo imel Wheeler, ki bo nastopil kot praVhi zastopnik Antisalonske lige. Lete 3915 je bil sklenjen mod Edfci bo 5e nadalje zavlečwo* Trp' zavezniiki in telijo ta,jen dogovor. tjl rif*kl ^ ^ odpotoval kateri je obljiubit Italiji podporo v Anatoliji. Te o»bljube se ni nikdar izpolnilo in sedanjo napetost pripisujejo temu dejstAii. Odstavljeni predsednik zapustil Peking. PEKING, KLittajska, 21. aprila. Odstavljeni ipredsedn i k Tua.ii Či Ju. je oidpoto/val včeraj v Tien-sin. Odpotovaaije je bilo očividno posledica odslovil jen j a. generala Tang Čitao. Deveta divizija, kateri je poveljeval Tang. je bila edina pomoč iki je oateda predsedniku. Beg je napravil konec njegovemu režimu, ker ne posluje več njegov (kabijiet, ki je odstopil predvčerajpšrijim zve čer. Objavljeno je ibilo, da je dobil ministrski rr^dsedniik ^dopust". Inozemski diplomatje imajo sedaj le že par kitajskih ministrov, s katerimi t-?e lahko raxj^ovarjajo 0 mednvrc-dnib taadevah. a t.i ministri so i»rakii.xno brez A\sake avtoritete. Begu podobno mlpotovanjc Tuana je posledica pritiska, katerega je izvedel generali Vu Pej Fu. Viu je bil na^>ix>šen, naj pride v Peking, da pomaga pri uwtanov- 1 jen ju štabilne vlade. Odvrnil pske diplomacije, naprosila narode vNega «veta, naj bode priča njih poštene želje do miru. Komunikej ®qpet omenja mo-difikacnje, katere smatrayo Rifci za zaželjive. 1'DZDA. Maroko, 20. aprii'a — Prri sestanek francot>ko'šipans/kih in rifykih delegatov za ugotovitev pogojev premirja je bil Ibrez uwpeha. Trije člani rifske delega cije so odklonili dovoliti Francozom in Spancem, da prodro -za sedem kilometrov na celi fronti. To i (zahtevo -stavita izavoznika. kot ■"jainstivo Rifeev za njih dobro vero''. Svalk Aba >za-\mejo mirox-ne pogOvfe. S francoskim aeroplatnom ski se vrnili v deželo Rifeev, da se tam posvetujejo. Mirovna konferenca, ki bi morala biti včeraj tuikaj otvorjena. je bila preložena za nedoločen čas. OpbimiKti so mnenja, da je odgodenje »le ot a pesimisti govore zopet o ofbnovljenju sovražnosti. Razve n vojaških jamstev zahtevajo Francozi in Spanci, da se mora Abdel Krim ne le odstraniti iz svoje domovine, temveč tudi. da se ne sme nastaniti v nobeni mohaouedani'-tei deželi. Rifsike delegate «o stavljena pogoji presenetili in neprijetno dir-nili. PARl^. Francija, 20. aprifc*. — Francoski omanji urad je obja- WASHINGTON, D. C.. 21. aprila. — Pristaši prohibicije so praktično zaključili svoje izpovedi pred senatnim podkomitejem, ki vodi zaslišanja v zadevi prohibicije. ' Danes bodo nadaljevali nekaj časa z zališanjem, nakar bo imel* zaključno besedo Wayne Wheeler, plačani pravni zastopnik Antisalonske lige. On ne bo nastopil kot priča, temveč kot pravni zastopnik Lige in vsled tega ga ne bo mogoče izpostaviti križnemu zaslišanju. Omenitve vredni razvoj tekom včerajšnjega zaslišanja je bilo razkritje, da je zveznega prohibici-skega uradnika v Pittsburghu, Fredericka Baird, izbral za to mesto jeklarski magnat, sodnik Gary. Gary-a je bil pozval neki zvezni uradnik, naj izbere moža za to mesto. Baird je bil eksekutivni uradnik ene železnice jeklarskega trusta. Njegova plača, ki znaša $12,000, teče naprej, čeprav je sedaj v službi zvezne vlade ter dobiva za to na leto po $6000. Rekel je komiteju, da gre vsak dan dvakrat ali trikrat v svoj železniški urad da lahko ob istem času izvršuje svoje vladne posle. Baird je rekel, da je zaplenil v zadnjih sedmih mesecih v Pittsburghu 98,000 galon alkhola in da je uničil celo vrsto wild cat" pivovarn ter naprav za distiliranje denaturiranega alkohola. Senator Reed je cenil, da so proizvajali zaplenjeni distilacijski aparati vsako leto 2,400,000 galon munšajna. Splošno vrednost letne produkcije distilacijskih priprav, katere je zaplenil Baird v sedmih mesecih, je cenil v podrobni prodaji na devet in dvajset milijonov dolarjev. Potres v Fayalu povzročil paniko. LONDON. Anglija. 20. aprila. Več pot resnih sunkov, ki so sledili drug drugem u v Ilorti. pristanišču otoka Faval na Azorih, je povzročilo paniko. To je bil že drugi potre.s v tem pristanišču v zadnjih par tetinih. Vsled prvega potiresa je bilo treba popraviti pristaniški svetilnik. nih pogajauj z Rifci določouio na prihodnji četrtek. Pesimizem glede rezaui'tata pogajanj je bil se povečam vsled dej*? da Nta zaveznika, posebno pa Španska, zahtevala, da mora Abdel Krim (zapustiti Maroko. Nadaljno potovanje polarne zračne ladje. LENINGRAD. Rusija. 21. apr. Soglasno z dosedanjimi Aačrti bo iwletela. polarna .zračna ladja "Norge" prihodnjo >.soboto proti Špiobergom. Poveljnik zračne ladje sc je dogovoril z -zemljepisnim observatorijem v Leningradu glede radijskega pošiljanja mo-tereologičnih sporočil tokom i>o_ let a iz Leningrada v Kradjevi zaliv na ^picfcergiih. . . , _ * Pogrešani ribiči. TOKIO, Japonska, 21. aprila. Stnasen vihar je ofl>iakal Japonsko morje. Pogrešajo več kot sto ribičev. Veliko škodo je povzročil vihar na otoku Hokaide. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Dkdm to &*£• o«s« iledilt; t^ JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 5000 Din. — $92.00 m Mirarilfh, ki snaftsj« manj ko« en Um* IS centov sa poštnino In drage itroflu. BMpoiOja ns tadnje potte to ispfefoj« "MM Umi ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lip......... $ 910 800 lir.......... $13 35 600 lir J______ $21.76 1000 lir .......... $42.50 M« Hr. ........... mm II mm* Pri nmro^ilih, ki cnatejo uaj ta poštnino in droge atroike. Razpošilja na zadnje peftte ta w Trsta. Za poiiljatro. ki presegajo PHTTISOČ DINAHJHY ali pa DVATJLSOČ LIB dovoljujemo po mogočnosti is poseben popust Vrednost Dinar Jess in Ura« sedaj ni itataa, menja ss večkrat te negsft-iakorane; is tega rasloga nam ni awgs«e wdatt natantne cene sns»rej: ntomo po ceni tistega dne. ks nam ptfis podani tear v roko. POSlLJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČA8U TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— New Ink " '' ■Je poslati aaJkoU« po Bmnk Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 92 OortUndt ttmt v«« Torfc, M. J Osrttaadt _ vil, da je bdlo ofenovijeege mirov-. Rpjaki, naročajte se na "Glas Naroda0, največji slovenski " GLiAS NARODA, 22. APR. 1926. DANSKI KRALJ Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sak*er, president. Louis Benedik, treasurer. Place of bt»ne«s of the corporation and addressees of above officers: 82 Cortland t St.,_Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS ~N~TR 0~D _____"Voice of the People" Issued Every Day Exccpt Sundays and Holidays. Za celo leto velje list za Ameriko in Kanado ...........................$6.00 Za pol tela ................................$3.00 Za četrt leta ........................$1.50 Za New York za celo leto $7.00 . Za pol leta............Jl.............$5.50 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za pol leta .............................. $3.50 , Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. De«ar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročiri- j kov, pulimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ___________najdemo naslovnika. _. "0 L i&w Novice iz Jugoslavije v .j^s. i* f m ■ I fc 9 1 f: t uMon'r.. A S N A U O I) A", 82 Cortland t Street, New York, N. Y. j Telephone: Corftandt 2876. UMDXRWOOO A UNDUWOODk N. Y " J Slika nam »•«» tw ->ii«i'ii > 11 lil, aiiguiil Ulit JH - tran Peruja. LeU 1Mb je nastopila republika Peru .pi-otti Jl'5-^, o nSS najini. Tako sc>m «u kapitalu v Južni Ameriki poiom maposeMovanj« fcOHtariih tudl opaizH. v neanauini katerih je tičalo tudi precej nemškega kapi- 1 J " ------ - Kovertovi fiiki norico, 'nanašajočo se na Petra Z^raigo. v ko j i do£-že Zgago. da >4ain -^vi vprašanja in odgovore. Poleg tega mn pa še požegirajo neutemeljeno trditev z znanimi rediovi kot Inimp. nezm«-č;:.jnež, 'klmnfač, liberalec itd. Na tem tmesitu izjajrim, da sem mn jaz stavšl dotieno vprašanje v št. 72 G. N. z dne 27. marca. Toraj pri tem je Z«gaga .nedolžen. Pisen omenjene notice ipa rečem. Rispondi quaindo a*i se tu j>oz(-n. vendar naj onrnitn nekoliko o tukajšnjih volil v<:ih. Ig se vršile (>. aprila. Pnnlz-odovina spora radi Tacsie tu A rice -ega v drugo po lov i-, u vetna>tega stoletja, ko m> pričele južno-ameriške države razdeljevati nierfc*« tiedi norfranjo* jti/rvo-ainerfekpga -kontinenta, po-ttrn ko m) jiajprvo raarfefcle or/«/«nlja ob obalah. L» a je .Mklmda refmbilika Peru z Bodivijo t<*jno vojno i'Ogodbo proti republiki Chile, .katero je že takrat obvladaj augle- [ >aj kapital. "Brazilija se j" prs.ta\i>a na stran Chile, Argentina -dm Prin<-»sel v svojih 'kolonah ali dona stran ikem naprav v Tardea, v tala. Dve leii poznieje j.. izpopolnila Bolivija ta nastop š pomočjo resnega oškodovanja. aiigh-ške M>li*arske družbe hila ma-kimata s "^ilein^kimi i-ut*-rc^»i". fcje v ishnn letu Je odgovoril angleški inijKM-ijailkem z vojaškim za-fitxlrnjem bolivijske^a ozemlja potom eilen^kih čet. V nato sledeči vojni med Chile (Afiglija) ter Pt^i hi liolivijo na drirgi strani j-i/.vojevala republika < »lib z a-nglrško iK>močjo zmago, kateri je tfle-dil mir, «jkle»jen leta v Aneon. V^ed tega miru j.> izgubila Bo- livija svoje obreano ozemlje ter je vsled tega poleg Paraguay a i-dina jnzJiio-aonei i.ška -država, ki nima dohoda k morju. RepiiWlLka Peru p& je izgubila dragoceno soliko ozomlje 'krorg Tarcapa in krog Tacna in Arica. Ta zadnja fxroviuea je 1>ila -zascdeina od Chile pod pogojem, da bo v desetsh letih, lo je 1 se j»reln leto 1933. Ob izbruhu *v«rtov*ie \ojoe je srtoj>ila republika Peni na »tran »vezniko^- v u|>anjn, da bo dobila .s pomočjo Fra-neije po a»agi savttKirkm* saporno ozemlje. I^-jyubli-kH Cfcile je ostala v sve-lavni vojni nevtralma v*M močnega nHiv« peuiške«a kapitala. Po vojni pa je izgubila Francija skoro ves svoj ufrfiv v .Južmi Ameriki, dočirn «o pc**tajale Zdtnwene (^žaive vedno močnejše. Peru se je kanalu rapremenrl v ameriško »kolonijo. Ker pa Je bila Amerika ob wt«m čami zaposlena s kolonizira in jem rapuWikc Ohile, ter «ku*ala tain potwniM v ozadje a.ngleš(ki u|*liv, ni imed« ameri^a vJada nobenega interesa na tem. da In rešila siporno ^ra&anje. Leta 1921 je vprujorihi Bolivija izjy^l .proti C-hile v l^gi narodov Tev <5iiitcvaJa, »a. ^ro^ke Cl.ik, dohod k morju ->kozi sporno Taona-An-ca ozemlje. ^ VsleJed upliva Anglije je bMa ta zahteva zavrnjena. Moč Zdr. držav v Juzui Ameriki pa je že tako velika, da nobena evropska s'la ne drzne vmešavati .se v ta mošnje raamere, polom Lige ua»ro-dov. Leta 1922 je odklonila ljudi Amerika sličen predlog Bolivije. Potem ko se je ameriški imperijalizem v Celile zaulo^no pri[»ra-vil, je dobila rpfmWika Chile leta 1921 ameriško iK*>ij>Io v jmeska tri in tcidcstih milijnwov iti po! dolarjev. Istočamo pa je z aftre-rtško pomočjo utrdilo «taltfee čil«nkske-a jWLxi-xNlnrka Aie«?aaidrija ki je o«aiL jmagalec v boj1" proti «>n«rl^keauu agfinMi, ALta-makino. \ sled tega je bil .uveljavljen v obeli deielab leta 1922 vsled ameriškega uplhm "waAiftgtonAi# dogovor*', iki določa, posredovanje .-.niertske vlade me.i delničarji tukajšnjega »S. N. Doma. SlSsaflo se je iudi. da ako !>o gotov;: osiiba izvoljcTia. da nam !>o naNtopu v nrtrd. zapre maš 8. N. Doni. Xo. taki pa vendar ni--rnO. 'iln. bi talke lia^prednjelke vo_ li.'ii v onlbor. izvzemši par volilcev. ki prodajo svoj glas za par s in od k. \'«'liko Ui>t»eha novoizvoljenim! AVilbiii-deaiu. Avto se je prevrnil v prepad. Trgovec Aleksander Dimitrijt> vič iz VTa/nje v Srbiji .^e je z avtomobilom vozil iz Beograda v Za^rretb. V* bližini tnga NaSiee se je na ostrem ovinku avtomobil prevrnil in pade4 v 20 metrov globok prepad. Šofer je ofctad ne-|KxIikodo\^aii Dimitrije.vrču je bil zlomljen pirm ^coš. Prepdjaili so ga v osiješko bolnico. Tragično srečanje na operacijski mizi. Pri Beogradu so jKUte^gnili rz Save trmplo dijHtkiffi^e MiHee Par,-n ovič. ki je nedavni o icrvršilla samomor. Višek tragedije pa je bii v tem. da bi morati olxTivkcijo izvršiti njen zaročnilk. ki je zdrtiv-nik v 'beograjski ^lošni bolnici. Ko je ztlfl-a\Tiik «{X>znal svorjo mrtvo zaročndco, je dobil -živeni aia-pad iai • o ga morali odpeljali v bolnico, obdukcijo pa je izvršil potem drug zdravnik. Smrtna nesreča. Iz Druiša v DatLinactji i>oroea-j<>: V podstrešju -sodnega poslopja se je u>o nesrcčinem elufčatju ustrelil sodni pisar J oso Qpara. Pregledoval je stara "corpora delicti" med katerimi je bila tudi pištola.repetirka. Ker je ni mogel odpreti, .jo je sifcnŠBl odpreti ^ilo. Nenadoma je počil strel in krogla mu je prdbila lobrjnjo. CKtal je na mewtu mrtev. ka •seJjaSkc Rusije. Carika, ki je izjavil, jak. — V Kolk ni .ft- lian rl v »tarOst-i 7.1 let Srečko Zalokar, ski^jeai in dober oče. iki je užival daleč na okrog velik ugled. — Na Bakekiii je preminul ipo dolgem boleJianju Atulrej Svet, j oNcstnik in večletni ixbcinhlki od-'»crniik. Beg iz blaznice. Iz umobolnice um Studencu pri Ljubljana je pobegnil 3C-letma -Lo-jj Ha-^-er. -po poklicu zidarski sv oii boieeni zelo nasilen. južno-ameriake zadeve javno, politično ter se tam naManiti. Delovanje ameriškega n zvodnika'' je obstajalo iz iutirig, vo j-ak«*. »edanj*, podpor, pri krvnem zatrtju delavke sta^c ^ Ekshumacija na celjskem okoli-m /avla^vnj« v -a ke e^itv, da se irtndi ^ pomočjo nepa-eštanih škem pokopališču •nti ig upuv Wa.siimgtoua Leta 192o je aaneriaka vlada konečtto • l)n , L - -- skletiila d^ ,ni ^ l i • , , 1>nt' 29- ek.., n -..„ ■ , , X. ! j«K**ika, ki je pred k rat* t m v ifr je -*to okupacije. Medtem ko tfba Ohile bzemlje zasedejo \ - - , ' - , ier Mkiwa i- , . , .. . inipud Z3nedeno«ti konca* v gozu.u ur «KUha prikrojiti !*>dsko sH+ovnnjr v prid. bi ameriiki * \ t• . a . .. .. tiiinoni interesi rajSe vidoli, da bi pripadlo oizemflje republki Peru Z T ^ £ T*?*' Poni, odndni podpiran o,I Washingtona. zahteva tega na- ^J^TJ^Ž L ^t dalja« zavlecenje glasovanj« ter olajšanje obupa«*** odr^b. ***** P^ebnega -voda. ki Cola ta zadeva raal)urja že desetletja južno-ameriške drža^-e. Skrajni cf* je, da «e jo reši, v interesu prizadetih narodov, ne pa v inierosu narodnega kapitala i- . — ŽENSKA PLAČA Trpljenja lumbaga. križobola. Medal haarlem oil teapsoles (ort- pojavi omotice, otekle noge in ginalne in pristne). Že nad dve- nopala, v^e to ima večkrat svoj sto let so prijateljice žensk. Zm- i*vor v ledicah in mehurju. čnite jih jemati danes ter opazi- Edinole ženska ve ^ « - . . - „ ^ ■■ ™' te jutri lzpremem- bo. V zapečate- wbko .^rrrrrrZdM ___________ i. Žavnma kot pc^j ^ je *totpil to ]x*t v Otjrišla hčerfca Marije Ste i ne r, vdove posest li'ee. v Kasezah ,pri Libojah 'k dr. Beng-mamt, (jkroenennu zdravniku v Žalcu, in Bai!ite\"afla matva-ški list za umrla 7'S li-it >"taro oibeiitsko revo "Seellieiuier. ki je pri njih stanovala. Ker ipa je vir. Bergrmajin bolan in ga nadmuestuje dr. Zoran J oš t, je šel ta v Griže in si o-•jleilal v tamkaipnj' on«rt\*ašnici mrliča.. \"idel je. da manjka po-kojnk'i skoraj polovica obraba. Ker je bilu stvar zek» smniiijiva, i je javil to takoj orožni ikoni. Orožnika >-o -takoj 7^xlišali Btci-nerjevo. ki je i>otem izpovediaia sledeiče: / ''Seellheimer je v noči od sobote na nedeljo umrla v hdevii, kjer je spala. Spravili >:mo truplio v soboto in čuti pri njej 'kake dve uri. Ker pa smo bili toaafipaiu, smo šli sj>at. a piHtili smo okno odprto. Najlbrže je prišla po noči mačka pri odprtem oknu v sooo in obgivaLa 'obrasz »f>okojne. Ker je bil ta zafgpvor malo A-rJeten, ?=o uaiznanili oro>ŽJiški c.a^ronetnxi slučaj oblasti, ki je odredila obdukcijo trupla. Sodna 'zdravnika ?rta uigotoviia da jc bila SeeMiesmer zadlusen^ in z o=t>rim orodjem i>darjerra po .gla-v-i. Bika je .sicer precej suha. a Vs« nijeni noitranji organi >o ibili ^>o polnotna zdravi. Smrtna kosa. l^m-4'j« v Celju Josip Schmidl. Konferenca ruskih demokratskih organizacij v Beogradu. Te dni se je pričelo v prostorih ZetiunHtega Saveza v Beogradu zasedanje vseli ruMkrh n'ati>rednih organd-zacij v jug. državi od naei-jonali-tov do reiM^blikauHkili de-mok ra to v. Pr ehJsednik A1 ckse.i Ksjunin je ^vazajvrl »k združenju vtseli, 'ki se 'bore pro^i boljše vikom in reakcija in na)gl«šail. da se pojavlja oo \*se!i zaiakili v Rusiji v vseli društvenih slojih velika aktivnost. vsled česar je 'potrebaio, da tiiuli ru>kili, kubanskih in 'kaAtkaišikiih kozakov j jc poživt/l atam*aki Vdoveaiko k čim temnejšim KJtakom ntsflce emigracije. m ti v. prof. Anjičkov pa je poudarjal imeaiom rof. K sjimina. Ved i'ko na v dušenje je izzvril nastop Ka.stoiptii Na nt iki oib rt no-nadalje v a In i šolo v VI. okraju na Dunaju je iz bmehnita te dnii stavka šolarjev. Povod je bil odpust učitelja Muel-lerja. Mueller, (lei je 'bil najprej učitelj, nato oficir in koračno to vanniški uradnrk in pomožni učitelj na omenjeni šodf]i:sala z unijo kontraflvt , 'tor povozi'hi .ti>.oč dolarjev Aiar-i ščine, da se bo držala pogodbe. Štrajk je še pri tvrdki S. Mayers and Son v Maspeth, Long Inland in pri II. D. Bell in. 6:1 \Ye>ča za bijunkeijo, .tocla soditče ni hitelo .pre po veda-ti pikertiranja .Štrajlka trajata ic i pet mesecev tor povzročata organizaciji velike stroške. V Uplounu je bilo zadnji e ,, r -i l i organiziranih pet-iiidvanset delav- poe uniji ter Izboljšate svoje stališče. •pram ^loVeffiskvm »trankaaii -vise-skozi feoncilijanten in ki fsc jc po preobratia takoj vživel v nove dr-že.Vue in olivinske 'razmere, ter se v^aj potrudil, naučiti se sloven-kega jezika. ZAHVALA. Tfmipotbm se prisrčno 'zaliva-Važna spomenica prof. dr. Murkn. j: ju jem vsem Cirkničanom, ki so Nas rojak, dr. Matija Mtfrtto. mi ob mojem odhoiLu v Ameriko profesor stevlstrke na »praski unI-1 priredili tako krasno odhodnief* verze je t|>oil;n/ ci se priav dobro povdarja potreba, da se i|K>!4pešiije (zanimanje za siovsuHke jezike, ki je v povojnem času znatno popastilo. kažejo v vsakem očim. Med sto-. kontrolor pri me^tnefn knjigo vod tinami težka tpriaadetili drnžin stvu v 55. letni Bil je eder namjamo loot printer Afiffld, Obup-1 iKmed omlyred'kih me^tiwh. nslikž ■ka (uJ^rt,; M. nI — lin ■ d Starca Lfl__J •■ . - — - ^____ rpod prejšnjim na- KOŽNE BOLEZNI POMAGA OZDRAVITI rirfcntška igotlba mi je svirala od 'J. do 1. ponoči, deset izbranih pevcev mi je pa -zapelo v -?lovo. li\ala iNciii .svojim prijateljem. Prav rposebuo pa. pozdravljam svojo dmržino. Ivania LaATiea in -Jo-p*ha Snštaršiča. Hvala tudi voz-i?ilcu Tonetu Kovaču, 'ki me je peljal na postajo. ?Vank l^ončar. lil T-"Ti" ZA O D -STRAN1TEV KOŽNIH IZPUŠČAJEV RxVBITE Esko XI potreba, da prestajat* neprijetne ko£ne izpu6&ije. SPeverovo Esko je Izvrstno mazilo, ki Je bilo rabljeno z velikim uspehom za kotne infekcije. Pri kraataJi. ki arbe se je Izkazalo uspešno. Ustavi arbečnost. kota postane čl-s»ta In zdrava. Th«tl ki ga. rabijo, pravijo, da ixAnag^ it yb prvi uporabi. To je potrjeno z množino hvalelnih pisem, zadovoljnih odjemalcev. Večina ameriškega naroda je potlobna majhnemu otročičku. Previjaj, ziivijaj iai uči majii-ne^ra oToročička. vse zastonj — nikoli noče biti sirh. — vetloo bo moker . . . * V Cailifomiji ima ogromno posestvo milijonar A. K. Macom-ber. Če se ne mudi v Evropi. Manu-je v krasuMii gnuiu — toda te dni se shičajmo 'iniidi v Evropi. To priliko so izkoristili nessiuMi-ei, vdrli v njegovo klet ter mu odnesili tza stodesettisoč dolarjcV najbolj izbranih pijaič. Najprej so j>ove7eRi vse služabnike. potem pa z dinamitom raz-trelila želeena wata pri kleti. Najbolj značilno je, da sme ime imeti ameriški milijonar v svojem domu za stodeset tisoč dolarjev pijane, dočim dehtvuu niti piva niti vina ne -privoščijo. Tritov še nimajo. In če jih -zasačijo. za »kaj jih 'l»o»o blaženost izveličanja. Pravijo, da je 11 rti i iuin bi\*š: predsednik AVoodrovv AViKon v nebesih. Ker je bil v življenju precej ^amosvoj. tudi v nebesih noče -pu-»•bne kotnpanije. Srtli v tihem kotičku in zre doli na Ameriko. Kdo bi uganil njegove ni i sli? Nekoč ga je jureseneirtl Mojzes in ga je hotel rzafrkniti. — Kajn pa gledaš Wilson? Ali premišljuješ, fkaiko so rpuanrcva-riii ttvojnh štirinajst točk? — O ne. tega »ne ipremišljtupTv.. — odvrne "Wilson, — pa« ]>a gle-dam. kako straAio mrestijo tvojih deset zapovedi . . . * Ko "smo bili Mtari d^najst le^. •smo T-ekli: — Malo ^elwle inoram prežvečiti, da bom odpravil duh po c i ga retalr. — Reda j (pa pravimo: — Par eigarei moraan *}K>ka»d irt i, da bom odpravil duh po čebuli. * Nekateiri ljudje hoditjo za zabavo v Evrof>o, nekateri v (*ailifor-nijo. Tudi v Florido jih gre precej iwkat KazTX'edrila. Najvtč Jih pa fioJdi v ktet — f-eveda če Ze prej niso v>>ega izpraznili. Odkar se je Mn^solini vrnil iz Afrike, je vktertd rhuora«ta. izposoditi si od tefoe Id »če, da bom mogta iti z dcniia — Enajst frankov so ni dolžni v neki dobri hiši, — je od-govoril Marcel; če boni dobtf nazaj ta denar,, ga 'bom pora/bil «a to, da ti kupim. figo^» pero po najnovejši modi.. — Pa jaz? — je vprašaja Fe-onij« Scbaiinajrda. — Mžoja jutro obleka (nt ntoi$rla iegsrr(w>n!'I?* ^s f^ypJiaitwnardom. '.da bo vsakdo pdtruJ'i'l. da zadovolji upravičeno ne čim urnost svoje ljubice. — Mnlenlkost že okrasi te ubowe deklice, — je dt».>al Rudolf. — to malenkost po morajo Smeta. Že nokaj ča^ lepe umetnosti in li-1 era t ura dol > no -nesejo, zaslužimo hkora j toliko kot postrežčki. — Res je, da m; ne morem pritoževati. — «ra je prekiml Marcel, — lepe umetlnoMi gredo k svojimi modeli. — Ja-z ipa. — je malomarno dejal Seha'nnaPil, — imam dvesto frankov na doli rem, ne da *bi kdo za to vedel. — Za vrajra, dvigni jih! — j« rekel Rudolf. — V dveh ali treh dureii mislim iti |wmje, — je povzel Sch-aunard. — Ne tagrm vam, ipoidaril. — Toda. — sta vprašala hkr-a-ti Marcel in Rudolf, — od kod u-, paš dobiti to veliko glavnico? IVtVuiSaijta, gospoda. — je rrtkel Kehaiunand. napravil resen obraa in sel rt»gie mm o Muni; Iker na* je utfvarilo nebo občutljive, ni je vsak izmed nas iabral družico, ki se ji je ponudil, da bo ž njo delil usodo. — Najprej slatnk, — *ra je prekinil Marcel Sdiaunard je nadaljeval: — teprav kay varčno &vino, če ni \ na človek nič. si je težko kaj pri-hrauiiti, jxisebno 6e ima vedno večji tek kot je njegova skleda^. — Kaj liočeš s tem reči? — je vprašal Rudolf. — To, — je povzet Schaiuiard, — da bi v sedanjem položaju ne imeli prav. da* bi se 'i»re»\Tzet«no upirali, če se naan nudi priKka, čepi a v kzven naše uinetnofcti, postaviti številko pred ničlo, 'ki je naša dota. — No, — je rekel Marcel. — kateremu iizmed nas g>a moreš o-čkati. da se trdovratno upira? — Naj lx>m nekoč še tako velrik slikar. ali nisem privolil v to. da po wetim svoj čopič slikanju fra/n-(oskih vojalkov. ki me pliačujejo s prihranjenimi groši. Zdi se mi. da m? ne l>ojim ziesrti z lestve svo-jj bodoče veličine. — In jac. — je povzel Rudolf. — ne veš. da alagam že 14 dni diktatično medicinsko kirurgiono pe>nite\- za slavnega zobozdravnika. ki najgraja mojo inspiracijo petnajst prrošev iza 'd vama jat ale'k-sandrifticev. torej nekoliko dražje kot plačrujejo ostrige? Če ima človek liro. za vraga, jo ima zato, da jo rabi! Potem pa Mirni potrebuje čevljev. — Potom. — je (povzel Sella uard. — ne bo^ta Imda. če iz\*est?i ir. katere?a studenca je prišel Njena sreča se je biia začela postopoma z njeno osebno propa-lostjo. Ta/koj je dobila na dan, ko si je dala napraviti prvi umetni zob. enega konja, ko pa si ja dala napraviti drugega, dva fconja. Sedafj je živela 'kot velika, gospa, stanovalla v palači ki prirejala plese, ki se jih je udeleževal ves Pariz. To se pravi, vsi postopači in vhtezi .Tiecmanih naslovov, vsakovrstni cigani in Evine hčere, ki so prodajale nekoč materin sad na javnhh prostorih in ga ponujajo sedaj po budoarjih: ves od rojstva do gioba ij>okvarjen rod. V-ca ta druž.l>a. ki jo imenuje kronika ve> Pariz, je hodila h gospodični Dolores. a.|>agaja. Anglež, h kateremu smo v id Hi prirtti Sdiaunarda, je pretnj>el tri mesece kričanje omenjenega pa-pneaja. Nek<*ga dlie je zakril svojo jezo. ki je rabrulvnila, v svečano obleko in se je dal naznaniti pri go^iodični .Dolores. Ko ga je videla vstopiti, je naj prej mislila, da je Hofman. na pvavljen 'kot lord. in ker je hotela lopo Sprejeti svetega tovariša, ga je povabila na zajtrk. Anglež ji je resno odgovoril v francoščini, kakršne gu je bil naučil v petindvajsetih lekcijah španski begunec : — Sprejet bi vaše 'povabilo pod pogojem, da vrneva to — — ne srečno ptico, — in polkama! je na idetilio s paipaiora jem, ki je bil že zavohal otočaaia in .ga pozdrav H z besedami: — God save the king. l>olores je nri.-fljVla. da je Anglež t jen sosed. da bi nor Paktol. ki me bo poplavil, kot . , . . . . v , . . ., . icfval njo ra -se je ze no^^ela raz- pnč^kiuom. . u. , . . . . ',„ ,,. . , , «.i<»wti. ko je ,ta pns^tavilt Zjrooba, Scnaima-rdovrii dvesto j . ... . .. . . — Ker bi bil zelo bogat, bi Iio- fiankov 70 bila bedeča: I . . v. . _ - . . , tel kupiti to »val. Pred približno štirinajstimi ckie-: „ . . , .... , „ . , - Dolores odgovorila, da ji je vi u' 'pnicsel k nekemu 7.alozn*kiu « . , , • ptica zelo ljuba m aa noče, da bi S m uzik a ti j, ki mu je bil obljubil, da nin lx> ]>oi>ika.l med svojimi odjemalci .mesto učitelja klavirja. —Hudhnana! — je re.kel založnik. ko ga je videl wftoprti. — čisto prrar pridete. Baš dames so \^praš«li ipri m«mi, če vem za kake-«ra pijanista. Bil je nei^i Antglcž. mVslim. da vajs bodo dobro plačali. S.tf v lvsii iei rzelo izvežban? Schaunard je mi siti 1, da bi mu skromen nai>olan le Camels bodo najzvestejši kadilni prijatelj, katerega ste sploh še imeli Camels so naj prisrčne j ši prijatelj, dober tovariš miljonom razvajenih kadilcev. Pojdi kako daleč hočeš in plačaj še toliko, Camels bodo najzvestejši kadilni prijatelj, ki ste ga kadaj imeli. Nimajo utrudljivega okusa in ne pookusa po cigaretah in ne obžalovanja niti en dan v življenju Camels. Samo polna in prijetna kadilna žadovoljnost, ki dela življenje veselo, kjerkoli se kade Camels. V te cigarete gre vsa zmožnost največje tobačne organizacije na svetu. Samo naj- boljše je dovolj dobro za Camels. Najbolj izbran turški in ameriški tobak. Najbolj vešče mešanje. Najfinejši cigaretni papir, ki ga za nje izdelujejo v Franciji. Takoj, ko zažgete Camel, veste, da ste se spoznali z prijetnim in sladkim kajenjem, ki ga ljubijo miljoni. Ako še ne veste, kako dobre so Camels, jih poskusite. Priporočamo vam, da primerjate Camels s katerokoli cigareto, ne glede na ceno. Vzemite Camel 1 na enem delu pfrjuč, imel dolge la-l se in frak, bi bi/l -sedaj slaven ikot sohiee in namesto da zaihtteVate o-soiusto frankov tipkarskih f=rtroškov za motjo partituro "Smrt mlade deklice*', bi mi prišli na kolenih v srebrnem krožniku ponujat tri tisoč. — Dejstvo je. — nadaljeval umetnf-k. — da mojih deset prstov prišla konvr drugemu v roke. — Oh, nočem, da bi mi prišla v roke, — je odgovoril Anglež, — temveč pod noge: — pri tem je pokazal pete na svojih čevljih. Dolores se je -stresla od ogorčenja in se je imtfgoče liofela že razjeziti, ko je »zapazila na Anigle-ževi roki pmtan z demantom. M je morda predstavljal vrednost 2500 frankov. To od/kritje je Tiči 11 kovalo na njeno jezo kot prsna kopel. Pomdsflila je. da je morda nespametno jeziti se nad možem. ki ima petdeset tisoč frankov na mezincu. — Dobro, goispod, *ker vam je ta uboga žival nadležna, jo bom dala v zadnjo «wbo. tako da je ne boste mogli več dišati. Anglež je napravil samo »kretnjo (zadovoljstva. — Kljub temu. .— je pristavil in pokazal na svoje čevlje, — bi bil veliko rajši. . . — Bodite brez -skrbi, — je dejala Dolores; — na mestni, ka ki so del*Ji že deset Tet prisibio de-1 ll)or j0 ^^ ^afa. £ bo nemogo lo jh> petih okttavah, ™jo prav vas m0>titi, mllord. lobro obravna^ti srlonovino. Opcija. rejel najprej moder toka j. ki ga je prekbtfaivil »zelenemu lakaju, kateri gta je izročil črnemu lakaju, ta ga je odpeljal v salon. kjer se je iznašel pred nekim otočaaiom. Tri je čepel kot bi bil na spleernu bolan, ikar ga je delalo podobnega Hamletu. Sebaunard se je pripravljal, da bi razložil, po kaj je prišel, ko je začni krik ki mu je šel e^kozi ušesa in odrezal be«»edo. Ta strašen krik. -ki nr.i je trgali ušesa, je 'zagnal papagaj na gredi balkona v srpodnjem na d* rop ju. — O žival. Tiral! — je mrmral Anglež in poskočil na naslonjaču Ta papagaj je bil ljubljenec neke igralke, ki je bila. czelo T^ljub-l.iena v K\-ojem badoarju. To je bila ianed onih žensk, ki imajo ne vemo. eak&j ne kako, blazne cene na darkaAweu igalanterije. njih ime je *na|>isano na večemah jedilnih Iwtib plemenitašev. kjer so živ desert. Omenjena igralka je bila iz štertila t*4i lepot. Ime ji je bilo D d! ores im je trdila, da je Span-jollca, dasi je bala rojena v oei parčki Andaluziji, ki se ji pravi .Oo<»iwfiankw* Crtrihav ni niti defcet minut od te ulice do — Oh. jaz ne bil milord, jaz samo esquire. « Toda v trenotkn. ko je Anglež hotH "oiliti. prifclonivši se rahlo, je Dolores, ki nikakor ni zanemarjala svojih mtereHOV, vzela zavojček, ki je ležal na mizi ter rekla Angležu: — Gospod, nocoj 'bodo igrali v gletal naš zastopnik za Cleveland in okolico Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, LkL, zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v CleveJandu ter nam sx^>-rOeH, da namerava tudi ▼ Cleve-landu vršiti isto delo za naš list, ki ga je tako uspešno vrini Indianapoiisa. Mr. Budman je mož poštenjak od nog do glave ter mu ▼ vseh ozrrih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za " naš Hšt, sprejemati denar za oglase i a trn ročila za knjige, ki jih ima Olas Narod* t zalogi. Rojakom g% toplo priporočamo da. ma. fT«d* na roka Ljubica evropskih diplomatov. Sovjetska Rasija je obelodanila te dni iz državnega arhiva čudovito historijo nenavadne neofi-ijelne "ambassadrice". knegi-nje Dorotee Lieven, rojene Ben-kendorff. Težko, da bi bila živela kdaj kje diplomatinja kot je bila Dorotea ivene, ki se je kosala z zdržavni-ki kot so bili Metternieh. Caning, Chateaubriand. Palmerston, Grev, Welington in Guizot ter nad svojimi moškimi nasprotniki navadno triumfirala. Diplomatska "Sibila" ki je biia prijateljica in svetovalka dveh angleških kraljev in dveh ruskih carjev, "Egerija" uiosko-vitskega kanclerja, številnih velikih ruskih knezov in angleških prineev je doživela svoj prvi in zadnji fiasko ter podlegla samo napram mlajši in mogočni ženski — angleški kraljici Viktoriji- Svojo diplomatska karijero je začela kneginja Lieven s 15 leti. Njeno izključno diplomat ično sredstvo je bila ljubezen. Tega sredstva se je posluževala pa tako intenzivno, da so krstili ziobni jeziki njeno peto dete za "otroka kongresayy. S 15 leti. Se napol otrok, »e je poročila Doratea s favoritom carja Pavla I. grofom Kristoferjem Andrejevieem Lievenom. ki je postal leta 1800 vojni minister. Nikdo ne pade učen iz neba in tako so bili diplomatski uspehi poznejše vrtuozinje Lieven v začetku nfraatni. Bila je ruska "am-bassadriea" na dvoru pruskega kralja Friderika Viljema II. O 25-1 Dorotei pa se izrazi! magnus tajne diplomaeije Talleyrand, da ima izreden dar, zmožnost trajnega vplivanja na diplomate in državnike. Pravo diplomatsko vtgo-jo je vživala Dorotea kot rnska 4' ambas sadri ca7' v Londonu, kjer je igrala 20 Tet domrnuječo vlogo. Takrat je bila intimna prijateljica Bourboneev. Ko je prišel v London na obisk ruski car, ga jc pre-prieala Darotea o nnjni potrebi de-tronizacije Napoleona in restavracije Ludviga XVIII. Največjega pomen« aa nujno diplomatsko iz. obrazbo pa je bilo njeno srečanje z Metternichom na evropskem kongresu v Aachenu leta 1818. Dorotei je bilo takrat 32 let. bila je mati 4 otrok. Mettemich je bil star 45 let in oče sedmih otrok. Kljub temu se je ra*vila med njima bliskoma ognjevita ljubezen. Pozimi leta 1821-22 se je nahajala Dorotea s svojim soprogom stalno v bližini anrodaj. zato bi želel. da se mi javi. Kdor ve zanj. naj mi poroča, ali pa naj se >ann javi. — Frank Kožar, 1212 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. SEMENA V zalogi imam najboljša Jugoslovanska in ameriška, poljska, vrtna in cvetlična se men n. Pišite takoj po brezplačni semenski cenik. Blago pošiljam poštnine prosto. MATH PEZDIB, Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Nizko stanje franka. PARIZ. Francija. 20. aprila,— Francoski frank je včeraj zopet padd. Trideset frankov je biloH Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom "PARIS" 22. maja 1926. Potnike bo spremljal naš uradnik prav do LJubljane. Pazil bo na prtljage In gledal posebno na to, da bodo vsi potniki udobno in brezskrbno potovali. Na razpolago imamo posebni oddelek sa nale potnike, najboljša kabine t sredini parnika z 2., 4. in 6. posteljami. Vozni list stane do Ljubljane fl 16.77 z vojnim davkom ln telesnl-co vred, za tja in nazaj pa samo $206.00 In $5.00 vojni davek. Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni s vožnjo, kabinami, brano, poetre£><* splob z vsem tako, da ao ta paznik tudi dragim priporočali. Kdor Jell potovati, saj FRANK m obrne i SAKSER pojasnila STATE BANK n. t. BELE ROŽE SOMAN V DVEH DELIH. Za "Gifts Narod*" priredil Q. p. 80 (Nadaljevani je.) Knez je molčal, da &»e /bere m za par miuut je nastala smrtna tišina v čudnem prostorni, v katerem je večna luč (poosebljala večno življenje in kjer so sveže rože jeinaie smrti njono želo . . . Knez je poleg krste, na katero je m«tak> .solnee praanen in njegove obrazne iwteze e»o se japremmjaile o»d moigočnega notranjega gauutja. Z očmi. latino uprtimi vanj in roikasna, sklenjenima kot v molitev, je stala Iri* pred nJim. a ni se je lotila ijjroza 'kot pogofcrto jiopiej, — kajtt v uavKočiiowti moža se je čutila vara o. Tri odrtih vralih je slonela Sigrkl s pi-ekrLžaiiiima rokama in s pogirdotn, v katerem je odheval srd, zaničevanje, muka in brezup. — Ko >oan prVikrait videl -to, — ki tukaj pačiva, — je pričel knez, i^prva pritajeno. a naito vedno glasneje, — ko je prvikrat stopila jwvd mene, takrat si bila ti, Iris, stara patč šele ipar mesecev in ona je nosila v la*c-h venec belih rož, s ktarterim je naslikana na sli-ki, ki ti jo je 'iMxiaril tvog iki-usui oče. Še danes jo vidim pred seboj, ko jc stopi Lu v napol razsvetljeno sofco, v kateri sem sedel s tvojim očetom. Bil je tO moj prvi olbLslk v njegovi him, kajti Raaen-sberaki so pi'LsJi okaKa< na lepo glavo "svoje žene. — Bele rože. — jc zajecaJ, — kako erške 1 Dala mu je lahek odgovor, — a to je blio preveč za njega Stropno razburjen se je odhUramii ne da bi se šc nadalje brigal zame. * Ko sva bila sama, se je zasmejala. Povaibilo ane je, naj sedem pred njo ob kaminu. ker je že dosti časa za odhod. Ko sva sedela ter sem jajz naravnost vnesafval s svojimi pogledi njeno krasno postavo, mi je pripovcdovafla legendo o belih rotžaih Raveaudberakili, _ prav kot tstno jo slišali zadnjič na terasi. Norčevala se je iz ipraznoverdke navlake ter prisegala, da bo svojemu možu jx>šfeno idbrla iz glave tc "srednjeveške pajčevine". Kar jc rekla, me je taikrait popolnoma očarajo in niti malo mi ni padlo v glavo. da. bi sklepal iz tega na mero njene ljubezni do moža. K-rr som bil tudi povabljen na -Javnost onega večera, sem jo videl še več ur plesati n svojim vencem belih rož, se smejati in tako gracijozno kramljati, kot je znala le ona sama'. Videl pa sem. mo-„ raj sem videti tudi njenega moža. ki je stal molče in zamišljeno ter zasledoval z očmi svojo l.^po /eno, — is -čudovito žalostnimi očmi, na katere sem postal takrat pozoren kljub svoji mladostni prešer-nosti in brezskrbno s* j. Nada lj no znamenje bi me morailo posvariti onega večera. Stal stun poleg, ko jo je nagovorila neka starejša dama ter jo vprašala po njenem otroiku. Odgovor se je glasil, da upa. da se godi malemu vpijalu zelo dobro in ta odgovor bi .zelo malo ugajal kaki drugi ima t«-i, a ona -se je smejala ter zagotavljala v isti sapi. da w matjhmd otroci strašne pokore. — da, pa je. hvala Bogu. še dosti strežnic, guvernant tn zavodov, ki so zelo koristne ienajdbe kuHture. Stari dami pa odgovor oči vidno ni ugajal Premerila je mlado, lepo ženo od zgoraj do spodaj ter rekla: — No, draga, baronica, mogoče bo vaklila nekoč iz solze vašega otroka na vašem grotnu divja cvetka ter zrasla v nebesa, kjer bo priporočnica pri Bogu. To bi želela! Zakaj pripovedujem ravno ti dve stvari? Talkrat sem bil ž njo vied ogorčen nad staro damo, ki si jc drznila reči to • taki slavlje-ni lepotici. No in naprej? postati *em stalni gost v liiši Ravensber-ških, koje gospodinja me je očarala tako, da nisem mislil na nič drugega kot njo. Kako sem jo oboževal takrat. — kot more oboževati pač le dvajsetleten človek! In nato so prišli dnevi, ko mi jo najprvo namignila, potem pa jarvno priznala, da ni podala tfvoje roke možu iz ljubeani. Ko sam ji enkrat pri tem roko močnejše stisnil ter jo Iboflj vroče jvolju-bil, je za»pičila svoj pogled v moje oči ter se dkilenila mojega vratu, da se takoj nato iztrga ter abeži z (zakritim oferatzom. Tedaj se me jc lotil smrtni strah. — odprle so se mi oči in videl sem. da je "sladko kramljanje igra iz ognjem. čeprav je moje srce gorelo zanjo, sem se vendar čutil obvezanim od časti, da bežim pred njo ter izginem ez njene bližine. • Par dni poeneje tsva se srečala v družbi in ona mi je rekla, da razume, zakaj bežim pred njo. Stala sva takrat v (majhnem kaJbine-,u- iwod pokrajinsko sliko, — ki je predstavijaia ndeč soimeni za bod, s črnimi obiaki. visečimi -nad solneem iti krog črne mlakuže v ospredju jc ležal ubit človek v noši jezdeca Tridesetletne vojne. AMERIŠKI POSLANIK NA ŠPANSKEM DVORU ■aflE VNOCKWOOO A UNOtDWOOD. N. V. Pred kratkim jc bil imenovan ameriškim poslanikom na španskem dvoru Ogdcai H. Hammond (prvi na sliki). V sredi jc špaaiMki diktaitor Primo de Rivera, na desni pa toknač contc del Vtilie. Naša vložna knjižica je vaš kapital. x Nabavite si jo. Vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT obrestujemo po 4% pričenši s prvim vsakega meseca. FRANK SAKSER STATE BANK Q2 Cortlandt St, : : New York, N.Y. Vsako iXMlrob-nost te awkrajine bi lahko naslikani še danes, tako natančno jo vidim -pred -seboj. In poleg mene je stala Marija Rajvensberška ter zi-la proseče naone s svojimi lepimi, nevarnimi očmi. Ko mi je rekla, da razume, zakaj hočem ixjhegmiii. nisem mogel reči drugega kot: _ Ilvala vrurn. — Nato (sva aba umaknila. , Nekaj časa pozneje pa n-kia: — Kaj naj postane iz tega? Ali naj bova ob« beoložil isto roko na borno ki-sto. — Tako gotovo, kot stojim pred zemeljskimi preostanki Marije Ravensfoerške, — je rekel sflovesno. — tako gotovo kot vlada nad nami Bog, ki me bo nekoč poklical pred svoje odiične in pri moji ljubeei do tebe. draga Iris, ti prisegam, da sem izgovoril one besede brez za vratne misli, brez vsakega slabega mnenja. In vendar so postale tc besede zapedjivec v srcu te ženske pred nieuoj ter jo napravile za morilko, komaj da -o bile izgovorjene. — Par dni pozneje se jc razširila po mestu govorica o smrti Karla Ravcnsberškega. / Gla-sdo se je. da je izvršil samomor. Kot Samomorilca so ga pokopali in njegova žena je vzbudila splošno sočutje, čeprav ni kazala nikake posebne žalosti. - vsem nad vajenci, katere smatrajo za svojo last. Moderno suženj, sivo! Nekoliko boljše so razmere v Indiji. Toda še vedno slabe. Kako slabe so, je razvidno iz,dejstva, da umre v Bombay-u od. 1000 novorojenčkov 500 že v prvem letu rojstva. Tudi v Indiji se uporabljajo za tovarniško delo mladoletni, prej brez ozira na starost. Sedaj je določeno, da se ne smejo zaposlevati otroci, ki niso izpolnili 12. leta na dan preko 7 ur. Delovni čas je približno isti kakor na Kitajskem. Zaslužek pa je od 10 do 15 odstotkov višji. Na Japonskem je delavec toliko na boljšem, da ima vsaj zboro-valno svobodo in da sme izdajati mesečno svoj listi- Kar sfc tiče delovnih in mezdnih razmer, je pa Ista slika kakor na Kitajskem. Razlika je le v tem, da izrablja kitajskega delavca domač, japonski in evropski kapitalist, japonskega pa večji del samo japonski. Delavske razmere na daljnem vzhodu pomenijo, kakor že omenjeno, resno nevarnost za delavstvo v Evropi. Kajti čimbolj se bo razvijal moderni kapitalist v omenjenih deželah s svojimi napravami, tembolj sc bo premikalo industrijsko težišče proti vzhodu. S tem pa bo tudi pritiskal vedno bolj na delavstvo doma ter ga skušal utesniti v plači in njegovih pravicah, ki si jih je pridobil tekom dolgih let na političnem in socialnem polju. Hretanje parniko* - Shipping Hem% 24. aprila: Majestic. Cherbourg: France. Har- ra. * 28. aprila: ftfauretania, Cherbourg; America. Bremen, Republic. Bremen. 29. aprila: Berlin. Bremen; Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 30. aprila: Levi la than, Cherbourg; Homeric, Cherbourg. 1. maja: Paris, Havre. 5. maja: Aquitania, Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen; Orca, Hamburg. 6. maja: Westphalia. Hamburg; Muenchen, Bremen. 8. maja: Olympic. Cherbourg. \ 12. cnaja: Berengarla. Cherbourg: Do Grass®, Havre; George Washington, Cherbourg, Bremen. 13. maja: Albert BaHin, Cherbourg, Hamburg. 15. maja: Majestic, Cherbourg: France. Havre; Sierra Ventana. Bremen. 18. maja: Columbus. Cherbourg. Bremen; Reliance. Cherbourg. Hamburg. 1». maja: Mauretania, Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 20. maja: Thuringia, Hamburg- 22. maja: PARIS, HAVRE; SKUl'NI 1ZLJ2T. 25 maja: Leviathan. Cherbourg. 26. maja: Leviathan, Cherbourg. 26. maja: Aquitania, Cherbourg; Cherbourg. Bremen. America. 27. maja: Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Deutschland. Cherbourg. Hnmburg. 29. maja: Olympic. Cherbourg. 22. Jumja: MARTHA WASHINGTON. TRST: SKUPNI IZLET. 6. julija: PRESIDEN'TE WILSON, THST* DRUGI SKUPNI IZLET. TO MORATE PRBČITATI. (Dalje prihodnjič.) Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Če razmišljate o cigareatadi, nehote /pomnite na ileraz, kaiteri je miiijoaiom poanaga.1 iprebiti prve težke tremutikc znaaiirt.va. " Vzemi* e Cajiiel!" — liraA^ijo zaupno vedoč, da s temi besedami najlažje zaigcrtove zuaoistvo. »Zakaj je to vabilo splošnega prijateljstva? Ker ljuilje po vsem sveitu verujejo, da so Camels najboljše cigarete, kar jih je mogoče kupiti za denar. Vedo, da so Caanols napravljene iz najboljšega turšikega rn ameriškega, tobaka in da je 1oba3v mešan kot £a zna mešati le najboljša tobačna organizacija, na svetu. Vedo. da Oamie-Is, nikdar ne utrudijo in da milkdar ne puste po cigaretnega Okusa. Pa še več! Vedo (namreč, da so Camel's najlbol>e cigarete, kar jih izclejajo, 'ker ibi jih sicer ljudje ne ipokačliMi več kot katerihkoli drugih, neglede na ceno. SAMO SEST DNI PREKO , Z OGROMNIMI PAŠNIKI HA OLJI PARIS 30. APRILA FRANCE, 15. maja. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE 19 STATE STREET NEW YORK ali lokalni agentje Položaj delavstva na Daljnem vzhodu. Problem vzhodnega vprašanja varen element redu in državi, ni važen samo iz političnega vidika, , ampak nič manj iz gospodarskega stališča. Socialne in delovne razmere, v kateri^ žive danes kuliji na daljnem vhodu, pomenijo resno nevarnost za gospodarsko eksistenco evropskega delavstva, kajti te razmere so naravnost vabljive za kapitaliste, da ustanove poleg že obstoječih še nove obrate. Kakšne .so razmere delavcev na Kitajskem, se vidi iz položaja tekstilnega delavstva. Za te so namreč na razpolago še najboljši statistični poduki. Glasom poročila angleškega generalnega komi-sarijata, je tekstilna industrija na Kitajskem zelo razvita, in sicer daleč preko pogojev, ki bi marali biti za taka podjetja. Na Kitajskem ni občega drž. zakonita, ne obstoja nikak statističen urad, o kakšni higieni se nikomur niti ne sa-nja, istotako ni sledu o inšpekciji dela, z eno besedo, ne obstoja nikak -aparat, po katerem bi mogli priti delavci do besede. Istotako ni osrednje oblasti kot čuvarice zakonov. Vsa oblast je v rokah guvernerjev posameznih pokrajin. Ti so pa včasih proti delavstvu, včasih mu pa nudijo podporo. Po potrebi! Če bi bilo n. pr. delavsko gibanje proti njihovim ciljem,—tedaj je delavec nevaren element redu in državi, -'sled tega se zatira in zasleduje; če pa služi delavsko gibanje nji-lovim ciljeni, tedaj je delavec'ne- vsled tega se zatira in zasleduje; če pa služi delavsko gibanje njihovim ciljem, n. pr. gibanje proti tujcem, v tem slučaju so delavci in narodnjaki in njihovo delo je domoljuben čin. Dne ne more biti pri takih razmerah govora o pravicah in zaščiti delavstva, je jasno. Po že omenjenih poročilih, so cele vasi okužene po rudokopih za cinober. Prebivalstvo polagoma hira, dokler ga ne reši smrt tr-ljenja. Med drugimi rudarji razsajajo črevesne bolezni. Po poročilih Rockefellerjevega zavoda, boleha za to boleznijo 81 odstotkov rudarjev. In ni ne oblasti, ne zasebnikov, ki bi se dvignili in skušali zajeziti to bolezen. Saj je Kitajska itak bogata na človeškem materialu. Delovni čas je neprekinjen, torej 7 dni na teden- V predilnicah delajo delavci po 11, 12 celo 15 ur na dan. Delovni čas zavisi od večje ali manjše spretnosti posameznega delavca, ker dobi odmerjeno, koliko dela more izvršiti na dan. Če ga ne zmore, je odpuščen. Kitajski delavec sploh ne pride do odiha, ampak dela nepretrgoma, dokler ne obnemore in umre. Pri tem napornem delu znaša mesečni zaslužek kitajskega kulija 14 šilingov. Kjer ni tovaren, je vpeljan nekak cehovski sistem. Vso oblast imajo, voditelji."teh cehov, pred. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebo, tla je natančno iiouT-en o ]>otnih llstili. prtljagi In drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zanioremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike. ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem. 1924, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselnišld komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od potovanjem, ter se poSlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce Iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripoSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da bi bili šteti v kvoto. S ta riši In ottoci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost r kroti. Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati FRANK SAKSER STATE BANK S2 COKTLA.VDT ST, NEW YORK Želim izvedeti zsi aiaslov svojega bratranca FRANKA KXAP, ki je »bil svoječasno v Welland, Ouit., Caaiada. Prosim cenjene rojake, če ko vo .za njegov naslov. da ga mi naznani, ali pa "naj se sam olghafcrf. — Joseph Melle, 25 Perry Ave., Vander-grift, Pa. (2x 22,23) Žena ga je rešila. To je zapriseženo pričanje E. M Fried-mana, 5L'6 Fourth Ave., Pittsburgh. Mr Friedman priča: "Jako sem se bil prehlad il. Vrat me je tako bolel, da sem komaj govoril, v prsih me j«, bolelo in bal sem se že, da se me je lotila pljuf-nica. Moja žena je slišala, da je Bolgarski ZeliSini Čaj čudovito zdravilo zoper prehlade. Prinesla ml Ba je domov zavojček Skuhala mi je čaj in jaz sem ga vrelega popil. Naslednjega jutra sem se boljše počutil ter sem šel delat, danes pa vsakomur pripovedujem o Bolgarskem ZeliSčnem Čaju " Bolgarski Zeliščni Čaj pomaga v slučajih rovmatizma, zaprtja ter pri 1k>-leznih želodca, jeter, ledlc in krvi. Zagotovo vprašajte svojega lekarnarja za pristen Bolgarski Zeliščni Čaj, 25e 75e in $1.25. Boleli ni ljudje, ki žive na farmah ali kjer ni lekarn,naj bi imaii moj velik družinski zavoj, trajajoč za 5 mesecev Pošljite $1-25 in jaz ga bom takoj poslal. Naslovite sia