Orlmsiv, uprav*. UTobiJta*. Ko|t*rj»v» » lelefoB iird-4u04. M -siUig oarofinin, «3 Ui. u Uto-c*t»iv« iv ui - ce« ra« ljub. Ul. 10 651 t« osraemo« la |t m • « mn-roi«. usijueoo »a«toi*tvi <«»if>a«< >> ,D tnoMoi»i»»i OP1 4. A- VIIU no. Itulm • • » r • 4 » m «, lllNll - 1V44 23 PETEK London seit 160 Stunden mkt Stomgfeuer FeindangriHe gegen Einschlicssungsring an der Orne zcrschlagen 129 angloamerikanische Tcrrorflugzeuge abgeschossen DNB Aus dem Fiihrerhauptquartier, 7. Juni. Das Oberkommaudo der Wehr-asebt gibt bekannt: In der Normandie wurden ver-sjiiedene Angriife des Feindes gegen un-otren Einschliessungsring ostlich der C!r n e zerschlagen. Gegen die Laod-ibnt der Festung Cherbourg fiihlte 0 sovražnih letal jc bilo uničenih na zemlji. Na letaliških napravah ter na skladiščih pogonskega goriva so nastali veliki požari. Varovalne ladje vojne mornarice, ki so sodelovale pri ob- rambi proti sovražnikovemu izkrcava-nju na finski otok Paysaari so zažgale vse sovražnikove izkrcevalne ladje ter neko varovalno ladjo. Druge zaščitne ladje so v zalivu Narve ponovno obstreljevale sovražnikove oddelke čistilcev min ter jih prisilile k uiniku. Močni severnoameriški bombniški oddelki so včeraj teroristično ' napadli glavno mesto Reirha. Predvsem v stanovanjskih okrajih je nastala škoda na poslopjih ter izgubo med prebivalstvom. Sile zračne obrambe so sestrelile 67 sovražnikovih letal, med njimi 52 štirimotornih bombnikov. Nek britanski oddelek bombnikov je napadel v pretekli noči kraje v rensko - v e s 11 a I s k e m področju. Nočni lovri ter protiletalsko topništvo letalstva so sestrelili 62 štirimotornih bombnikov ter uničili s tem ve? kot tretjino napadajočih letal. Posamezna britanska letala so vrgla razen tega bombe na mestno področje Berlina. Pri obrambi pred sovražnikovimi stra-hovalnimi bombniki se je v poslednjih dnevih posebno izkazala neka protiletalska divizija na področju Hamburg a. Angleško priznanje Ženeva, 22. junija. Sedaj, ko spričo delovanja novih nemških razstrelilnih snovi postajajo v Angliji glasnejši ter govore o terorju, ne oziraje se na anglo-ameriške strahovalne napade nad nemško področje in druga evropska mesta, prinaša angleški tednik iChurch Timest omembe vredno ugotovitev. Tednik navaja : »Mi smo bili oni, ki smo hoteli s strašnimi posledicami za zdravje evropskih narodov izstradati Evropo ter jo z bombami razdejali, če pa mi danes prosimo, da naj Previdnost nakloni našemu orožju zmago, potem pač nikoli nc mislimo na to, kako nevredni smo tega. Mnogi izmed nas in predvsem med lordi smatrajo vsako sredstvo za dovolj dobro.« Das Jobilaum des Sieges bei Sisak - zmage pri Sisku Proslava obletnice vmmc Sovražnikova razvrstitev proti jugu Clserhotsrga Napad na južni rob predmestja — Naraščajoče izgube invazijskih čet Berlin, 22. junija. Po neuspelem napadu na luko in trdnjavo Cherbourg prvega dne invazije so potrebovali Severnoamerikanci polnih 14 dni, da so sc približali zunanjim okrajem Chcrbourga. Težke boje in mnogo izgub bo imel sovražnik, predno bo dosegel le izhodiščne položaje za napad na Cherbourg. Nemške zaščitnice mu dado mnogo deia. Gorsko ozemlje jim olajša odpor proti napredujočim severnoameriškim silam, ki priha-hajajo severno od Barnevvilla in St. Sau-veurja ter jim nudi številne možnosti za presenetljive protinapade. Nasprotnik poizkuša pospešiti svoje napredovanje s stalnimi zračnimi napadi. Brezobzirno je razdejal cvetoče vasi,,ne glede na to, ali so v bližini napadalnih osti ali ob velikih cestah. Razbiti hoče in uničiti vse ter zasesti potem prazno področje brez izgub. Kadar pa vdro oklepniki in motorizirani oddelki v opustoše-no pokrajino, jim udari nasproti ogenj nemških grenadirjev in oklepnikov; tako so lc ti onemogočili v torek v trdih bojih zahodno od Valognesa poizkus okolitve in proboja, prisilili sovražnika, da sc jc omejil v zapadnem obalnem področju na izgub polne izvidniške sunke l^r sc spustili z njim na vzhodni obali, ko jc pričel ob potoku Sinopo z napadom, v hude boje. Ogromno število bomb pa prav nič nc moti odpora nemških obalnih obrambnih naprav, ki preganjaio z dobro namer-jenimi salvami sovražnikove bojne ladje, ki sc stalno bližajo severni obali. Ob južnem zapahu so poskušali Severnoamerikanci razširiti svoje vdorno področje, potem ko so bili prejšnjega dne odbiti z velikimi izgubami na več mestih med Portbeilom in gozdom pri Li-moreju ter so usmerili svoje nove napade v torek proti odseku severnozahodno od Carentana. Pričakovali so namreč, da bodo mogli iz nekega starega vdornega mesta, ki leži pri Vindefontaineju, prodreti dalje proti zahodu. Takojšnji nemški protinapad je razbil sovražnikov napadalni kij in v poznejšem sunku proti umikajočemu se sovražniku so očistile nemške čete tudi staro vdorno mesto. Pred Vindcfontaincjem in v sosctlnii vasi Pretot leži ogromno število padlih Se-vernoamerikancev. Na južnem robu inv»zijskcga pred- mostja je težišče sovražnikovih napadov zopet pri Tillyju. Tukaj so nadaljevali Britanci s svojimi napadi, ki so jih pričeli v nedeljo popoldne. Kakor pred nekaj dnevi na severnem robu Tillyja, tako jc ludi tokrat ogromno število britanskih pešcev padlo pred Rottatom. Tudi vdor oklepnikov ni dovedel sovražnika svojemu cilju, da bi dosegel severno od ccstc Caumont—Juvigny—Cacn zaželene postojanke. Nem. čete so vrgle, potem ko so uničile 15 britanskih oklepnikov ostanke sovražnih oddelkov na izhodiščne postojanke. Med sovražnimi četami, ki so tamkaj posegle v boj, so tudi deli neke britanske oklepniške divizije, ki sc jc borila tudi v severni Afriki. Ta bi morala že tretjega dne invazije doseči Aunay-sur-Odon. Kljub težkim izgubam je divizija šele sedmega dne invazije opravila polovico predpisane poti. Da pa ni sovražnik kljub vsem naporom in z največio uporabo orožja vseh vrst dospel globlje v Normandijo, jc za-služenje hrabro se borečih oporišč, ki nudijo odpor vsem sovražnim napadom, čeprav so sredi sovražnega predmostja. Eno izmed teh oporišč jc bilo omenjeno v vojnem poročilu z dne 21. junija, oporišče, ki ga vodi nadporočnik Eglc. V tem oporišču je poleg poveljnika šc nadporočnik \Veickardt vodnik s 150 vojaki neke poročevalske edinice letalstva in 60 vojakov vojske. ?.e prvega dne invazije jc bilo to oporišče obkoljeno. Oporišče so utrdili za obrambo z vseh strani, oboroženo je s strojnicami in protiletalskim topništvom, kakor ludi s težkim orožjem pehote in orožjem proli oklepnikom; hrabra posadka jc odbijala 12 dni naskok številčno tiadmočnega sovražnika. Težkim zračnim napadom in močnemu obstreljevanju ladijskega topništva ?o sledili napadi pehote in oklepnikov. Nemški vojaki so vzdržali, uničili 5 oklepnikov ter prisilili sovražnika, čigar mrtvi vojaki so se pred postojanko naravnost kopičili, da je prenehal z brezuspešnim napadom, Sele potem, ko jc posadka porabila vse strelivo, je nehala z bojem. Razen pri Tilyju je nadaljeval sovražnik s krajevno omejenimi napadi severovzhodno St. I.o-ia in vzhodno od reke Orne. Severno Amerikanci so po Motna letala tudi V Angliji govore Stockholm, 22. junija. Angleška poročevalska agencija Reuter poroča: Ro-botna letala so tudi v sredo zjutraj napadla južno Ar.glijo, Letala so prihajala tekom noči in tudi podnevi v presledkih nad Anglijo. .Stockholm. 22. junitja. »Nekaj vsaj so dosegli Nemci s svojim orožjem: Danes govori vsa Anglija o tem orožju. V si ostali vojni dogodki so stopili v angleški javnosti v o/.adje.t S temi besedami je končal vojni dopisnik angleškega tednika »Picture roste Conrad liastlangs govor v radiju, ko je govoril Kanadi. Opisal je učinek no vi Ii nemških razstreliv. Tako je opisal nemško orn/jc: »To 'je stroj, ki lot i skozi zrak in povzroča tak ropot, ki ga niti ni primerjati ropotu motornih rlirk. Čc leti skozi zrak ponoči, sliei velikemu kometu. Mnogi so doživeli nezgode s tem orožjem. »On,< je poudaril dopisnik, »hvala Bogu še ni.« Četudi poskuša angleška propaganda prepričati svet, da ni novo nemško oro/je nič nevarno, mora jo vendar angleški listi, čeprav zelo previdno, počasi pripravljati javnost na rcsnico. »Kakšna sreča zn onega, ki prebiva danes v srednji ali severni Angliji,« meni londonski časopis »Obscrvcr«, ki v svojem poročilu o letalu brez posadk ugotavlja, da so se težave angleškega prebivalstva povečale. Časopis >Daily Mail« javlja, da je potrebno zaradi v sredo nad Anglijo le o novem orožju stalnih alarmov spremeniti ves sistem obveščanja nevarnosti. Bati se je. da bo v napadenih pokrajinah delazmožnost padla na minimum /uradi ]>omaiijka-lija •s.p.inija. Ziirioh, 21. junija. V nekem poročilu lista »Neue Ziirieher Zeitung« i/. Berlina čitnmo v zvezi z ii|toral>o novega nemškega orožja sledeče ugotovitve: »Hitler je tudi v tem primeru sledil svojemu preizkušenemu načelu, da je treba stvori, s katerimi ra/|>olngnš, prikrivati do ugodnega trenutka, a jih nato z vsemi silami in brezobzirno izvesti. Maščevalno orožje je bilo brez dvoma gotovo že pred daljšim časom in bi njegova uporaba v zadnji zimi sigurno dvignila moralo trpečega jire-bivalstva ter pomembno olajšala nalogo vlade. I/kušnjava, da bi že takrat pričeli z maščevanjem, je bila zelo vo-iikn, toda nemški državni kancler je imel dovolj živčne moči, da je počakal na dan, ki ga je smatral za najprimernejšega. Izbral ga je tako. da so bili zavezniki najlvolj občutljivo zadeti. Nemško vojaško vodstvo je hotelo udariti britansko-ameriško invazijo, na drugi strani pa pričakuje posledice v britanski notranji politiki. V zmedi, ki jo bo končno maščevanje izzvalo v južni Angliji, naj propade Ch u rdi i 1 lova vlada, ki je po uradnem nemškem mnenju edina gonilna sila vojne in ki je zanjo tudi odgovorna. Der Priisident nimmt den Gruss der Ehrenkonipanie ni). — Prezident koraka mimo častne čete, ki ic bila razvričena pred častnim grobom. \\ukrcnd des Gottesdiensfcs in der Kn fcdrnle. — Duhovniku v Ilftsanovcm plašču sta stregla dva domobranca« krvnem zlomu svojih s'1 dovedli v nedeljo v smeri proti St. Lo-ju nove sile ter poizkušali ponovno vdreti v nemške položaje pri V illcrsloscradu. I i napadi so i>e ponesrečili, kakor tudi oni napadi britanskih oddelkov, katerih naloga je bila, dr. vzhodno od reke Orne onemogočijo nadaljnjo borbo proti tamkajšnjemu predmostju. Najmanj polovica Škotov, ki so napadali zahodno od gozda Bavontu, je padla v nemškem ognju. 1'rotinopad je vrgel britanski bataljon nazaj, v nemške roke pa je padlo več protioklepniških tepov in melalccv granat; mnogo mrtvih jc obležalo na bojnem polju. ludi sovražnikova prcskrbovalna in izkrcevalna mornarica, ki je bila v zalivu Seine, je imela irgube. Najnovejši nemški napad- bojnih letalcev so zvišali od 6. junija z letalstvom, odelki mornarice in vojske, izgube sovražnikovih ladii, ne upoštevaje izgub, ki so jih povzročile mine, na 43 boinih ladij od težke križarke do hitrega bojnega čMna. na 110 prevoznih, tovornih, peti •', h in oklcpniških izkrcevalnih lati ' skupno 4SO.OOO tonami. 27 bojnih in . '.ijovskih ladij je bilo potopljenih, osUile t>a tako težko poškodovane, da bodo za ualgo dobo neuporabne. BaBBacaBaaanBeoiiacjvaBciijiiaa Bofao skml Slovensko domobranstvo in z njiiSi ves slovenski narod praznuje danes v vsej slovesnosti obletnico /mag« nnd Turki pri NisU leta 1593. Hvaležno so spominja vseh tedanjih svojih junakov, ki so pod vodstvom Andreja Turjaškega odločilno posegli >• boj proti turškim kr-volokom in nosilcem azijatske miselnosti ter s svojim junašlv..... in požrtvovalnostjo pripomogli do zmage orožju krščanskih narodov. S svojo tedanjo zrnato so postavili mejnik v nndalnjciu živlio-nju Slovencev ler so Za vse poznejšo časo odstranili turško nevarnost, svojemu narodu pa omogočili mirno življenje in ploden razvoj. Prav je, da se je s to proslavo ostp-žil Slovencem spomin na ta važen iirn-dovinski dogodek prav v sedanjih časih, da nam bo na ta način postala bolj iiva slika tedanjo krvavo dobo in da bomo še vse bolj občutili razdejanje tedanjih dni ter iz odporno sile našega zdravega kmečkega ljudstva v tistih usodnih letih črpali moči za borim proti sovražniku, ki tudi danes razjeda in ruši našo domovino. Tako je zopet vsa Živa pred nami podoba slavnega Andreja Turjaškega in njegove tedanjo slovenske vojske. S svojim odločnim posegom v borbo je rešil domovino novega razdejanja. In zn njim je stala vojska slovenskih kmetov in fantov Združena in enotna. In prav tako, kakor leta 1593. krvavi tudi danes naša domovina. Sumo s to razliko, da so ji leta 1593. prizadevali rano Turki, danes pa njeni lastni sinovi, ki so so ji izneverili, izneverili so vsem njenim tradicijam, svoji veri in sc predali popolnoma azijatsko Iniljševiški miselnosti, ki ga na vseh straneh podpira svetovno židovstvo. Tudi danes so večinoma požgani slovenski domovi, porušene slovenske domačije, pohiti najboljši sinovi našega naroda. Komunistični bes se je znesel nad njim v takem obsegu in krvoločnosti, kakor ga morda niti pod Turki ni bilo in je resno zagrozil narodu v njegovem nadaljnjem obstoju sploh. In prav tedaj, ko jc izgledalo, tla se že vse ruši in da bo narod ztlrvel v prepad. ki so mu ga pripravili narodovi izkorcninjenci in njegovi največji sovražniki, je narod znova izpričal svojo vero v bodočnost iu v svoj nadaljnji obstoj ter je poslal svoje najboljše sinovo v Slovensko domobranstvo ter jim zaupal obrambo svoje razdejane domovine. In slovenski domobranci so pod vodstvom svojega generala prezidenta Rupnika že dokazali, tla znajo braniti svojo domovino in da jo bodo tudi ohranili! Toda sedanji časi so brez dvoma najtežji trenutki, ki jih jo morda sploh kdaj doživljal naš narod. Za vse gre. Za resničen obstoj naroda in ne samo poedin-ca, za življenje naroda! Taki resni in veliki trenutki pa brezpogojno zahtevajo strnitev vseli pozitivnih, tvornih sil v enoto. Vse osebno koristi se morajo podrediti koristim naroda, skupnosti. Samo tako združeni in samo z domovinsko ljubeznijo ter vero v pravičnega Boga povezani bomo lažje premagali vse tež-koče sedanjega časa in vse preizkušnje, ki bodo na naš narod šo prišle. Zato so čisto na mestu besedo prezidentove; jZa sebičnost, sumničenje in nezaupanje med nami nc sme biti prostora. Kdor s pozitivnimi sredstvi dela za narod v najtežjih časih, narodu Ic koristi! In pri tem delu jo treba zares vso pošteno sodelavce združiti v enoto. Naj bi med nami ne bilo nikogar, ki bi zaradi ozkosrčnih, po strankarstvu in klikarstvu dišečih strasti moral vzeti naso prekletstvo, ki hi mu ga zgodovina si ovenskega naroda sicer naprtila.« Tako poziva prezident, general Rupnik vso Slovence k slogi ter jih roti naj opuste vse malenkostne sporo in osebno razprti.'e in naj služijo vsi res samo svoji domovini in nikomur drugemu, da ne bodo postali grobarji svojega lastnega naroda! No preslišimo tesa njegovega novega, nad vse resnega poziva in podprimo vsi njegova prizadevanja za rešitev in ohranitev ogrožene domovine. Ljubljano je slovesno proslavila proznih branilcev domovine Ko so se na predvečer sv. Ahaca zvonovi vseh ljubhanskth cerkva ob osmih zamajali in pet minut klicali vse mesto k molitvi za padle čuvarje slovenske zemlje, se je na Orlovem vrhu začela prelepa vojaška svečanost. Grobove junakov, ki so vsi posajeni s cvetlicami, je na strani, obrnjeni proti Sancam, v gostem loku obkrožila množica, njej nasproti s< je zbral domobranski častniški zbor. Minuto pred osmo so prišli na pokopališče junakov prezident general Rupnik, hrvatski konzul profesor Baljič, kapetan fregato Kre-gsr in spremstvo ter zastopstvo občine ljubljanske. Na pozdrav g prezidenta: -Domobranci zdravo!« je častna četa, postroiena pod smrekami vrh hriba, odgovorila z. gromkim: »Bog daj!« Godba, razvrščena na desnem krilu častne čete, pa je zaigrala vojaško narodno žalostin-ko: »Oj ta soldaški boben«, V mestu so zvonili zvonovi ... Uvod v molitve, kl sta jih opravila višji kurat g. dr. Lenček in kurat g. Kra-ljič, so bili spet otožno proseči zvoki godbe. Ko sta duhovnika pozvala navzoče k molitvi za padle domobrance in za vse, ki so kdaj padli za slovensko domovino, je ves hrib odmeval od molitve stoglavega zbora. Godba pa je odigrala sklepne akorde molitve. Med tihim igranjem žalne koračnice sta nato prezident gen Rupnik in podpolkovnik Vizjak položila dva venca iz belih nageljnov in vrtnic, modrega cvetja in rdečih turških nageljnov, povezana s slovenskimi trakovi, v počastitev padlih borccv za domovino. Nato je spregovoril g. podpolkovnik Vizjak: Govcr podpolkovnika Vizjaka: »t?era v božjo p«eč in ¥ lastne sife so najboljši porok narodove bodočnosti« V usodni borbi dveh svetov je na sv. Ahaca dan 1 1593 slovenski narod izvojeval odločilno borbo nad Turki — rešil sebe, ohranil vero in očuval evropsko kulturo. Zavezniške čete so bile poražene, slovenski narod je bil sam v uri zmnge na bojišču, od usode izbran, da zada odločilni udarec neizmerni bojni sili turškega carstva David je premagal Go-liata — vekovna priča, da duh zmaguje nad silo orožja, luč nad temo in rcsnica nad prevaro. Tistega večera, ko so naši pndedie na meče naslonjeni z bregov Kolpe zrli zi bežečo turško vojsko, pač niso slutili, da bo 350 let pozneje med slovenskim narodom znova vstal duh odpadnika Ha-sana paše, da bodo znova vzplamtcle naše vasi, da bodo ianičarji zopet skru-nili božje hiše in slovenske domove, da sc bo znova dvigal proti nebu krik mater in nedolžnih otrok. Tisti večer je ponos napolnjeval njih srca in sladko upanje lepših dni. Na predvečer boja pri Sisku pa ni bilo lako, nema negotovost ie stiskala duše naših dedov, ko so zrli neizmerne množice sovražne vojske Zdi «e mi ka* kor da danes ves slovenski narod doživlja predvečer bitke pri Sisku. Od usode postavljeni v deželo, kamor udarjata z*dnij valovi daljnega vzhoda — smo Slovcnci poklicani zgodovinski nalogi biti pred-zidje krščanstva in čuvarji /aoadne kulture. Vemo, da so vrednote, za katere se borimo, vredne življenja. Spoznavamo pa tudi zgodovinski nauk bitke pri Sisku: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagali Danes na predvečer v zgodovini slovenskega naroda — tako usodnega dne — hiti naša hvaležna misel k davnim dedom. ki so z neizmernimi žrtvami oču-vali našo domovino. K vsem tistim Slovencem, ki so kdajkoli darovali za domovino svoje življenje, posebno pa še našim mrtvim domobranskim tovarišem. Sv. Ahac je praznik naše vojske, mrtvim junakom v spomin, nam vojakom pa v opomin, da je vera v božjo pomoč in lastne sile najboljši porok narodove bodočnosti. Ko je g. podpolkovnik pozval navzoče, naj vzkliknejo v spomin padlih trikrat: »slava«, je po hribu odjeknilo kakor grom. Častna četa je strumno izvršila pozdrav s puško in godba je zaigrala našo himno »Naprej zastava slave«. Med zvoki koračnice sc je začel Orlov vrh praznili. Marsikdo pa je ostal ob grobu, kjer je bral na križu znano ime. Ljudic so zatikali v prst šopke: divji nageljni in šenlianževe kresnice. Tudi svečke so sc zasvetile na grobeh. ac33«aaa«0anaBaiiBBa«n*aaxBaBaaais0DBBBCBBM0B»0BBBBB«BBa Odločnost za bsj do končne zmage Izmenjava prisrčnih brzojavk med Fiihrerjem in Tojem Berlin, 22. junija. Japonski ministrski predsednik Toio ie odposlal Fiihreriu brzojavko ob priliki pivih uspešnih udarcev proti angloameriški invaziji v Evropi, v kateri je ponovno izjavil, da je Japonski odločena, da ukrene vse. da porazi skupnega sovražnika in doseže končno zmago. Fiihrer se je zahvalil japonskemu ministrskemu predsedniku Toju v brzojavki, v kateri je izrazil svoje prepričanje o končni zmagi in zadočenjc nad tem, da je Japonska v istem duhu odločena, da se bori proli sovražnikom Nemčije in Japonske do uničen;«. Prav lako sta zunanji minister von Ribbentrop in japonski zunanji minister Šigemicu izmenjala prisrčni brzojavki, v katerih izražata neuklonljivo voljo, da odbijeta Nemčija in Japonska anglo-ame-riiki napad s končno zmago. Japonci zasedli Lining Šanghaj, 22. junija. Japonski elitni oddelki so zavzeli, kakor posnemamo iz japonskega vojnega poročila v soboto Liling, kjer je kolodvor železnice Hekinng —Kiangsi ter je 30 km vzhodno od Hu-hova v bližini pokrajinske mej« Hunan— Kiargsi. Z izgubo Lilinga so odrezani čungkinški oddelki v severnem Hiangsu od pieskrbe od zahoda. Odpornost finskega naroda je trdna Berlin, 21. junija V odgovornih berlinskih krogih so na vprašanje izjavili, da so pri razvoju finskih zadov niso pojavili nikaki novi momenti. Bojišče kaže trdno odporno voljo linskega ljudstva. V Berlinu so iz švedskih virov zvedeli za govorice, po katerih naj bi prevzel dosedanji zunanji minister Rjmsey vodstvo nove vlade. Vendar nimajo o tem nikakega uradnega potrdila. V ostalem opozarjajo, da ie Švedski komunistični list »Ni Dag« izjavil, da so zavezniki sporazumni s sovjetsko ofenzivo proti Finski ter da «e ie slednja pričela v popolnem soglasju z Washing-tonom in Londonom. Radio Shencntey jc izjavil o tej zadevi, da so Lila v aprilu prekinjena pogajanja med Finsko in Sovjetsko zvezo in bi bila v vmesnem času Potek velike bitke pri Markah Spominska sv. maša v stolnici Ob 8 zjutraj na sv. Ahaca dan pa ic bila v stolnici pri glavnem oltarju spominska sv. maša, kt jo je daroval višji kurat dr. Lenček v masnem plašču, izdelanem iz Ilasanovega plašča. Maše se jc udeležil prezident general Rupnik s spremstvom in domobranski častniški zbor s podpolkovnikom Vizjakom na čelu. Častne prostore so imcii tudi Turjaški, potomci rmagovalca pri Sisku. Poleg nad 350 let starega plašča, ki se že desetletja ni več rabil pri sv. maši, je dala izreden poudarek cerkvcni spominski slovesnosti vojaška godba, ki jc ves čas igrala na koru. Vsa cerkcv je bila napolnjena, kakor edino še pri škofovih postnih pridigah. Oči vsen so se z zanimanjem upirale v častitljivo starino karminaste barve, ki je nekdaj ode-vala uničevalca naših prednikov, zvestih svoji veri tedaj pa služi za božjo službo in nas spominja slavnega dne naše zgodovine, zmage križa nad polumescccm, rešitve slovenskega naroda pred turško sužnostjo. Ob začetku mašo je godba zaigrala svečano »Bog pred Tvojim veličastvom«. Najgloblje sta zajeli srca domači »Lepa si, lepa si roia Marija« in pa »Marija pomagaj nam vojskini čas«. Ob koncu službe božje je narodna himna »Naprej zastava slave« vse navdala z jekleno voljo, bojevati se po zgledu dedov za križ in svobodo, da doživimo novi Sisck, zmago nad komunizmom, zlom, hujšim od Turkov. Angloamerikancem dana možnost s primernimi ukrepi izpodkopati moralo finskega ljudstva. Bukarešta, 21. junija. Romunski tisk proslavlja v prisrčnem tonu junaški boj in svetal vzgled Finske. Neizprosni finski sovražnik Sovjetska zve/o, tej deželi ni dovolila, da bi nadaljevala s svojim mirnim obnovitvenim delom. Finska se bori dalje, žrtvuje ter misli z veliko zngrcnjc-nostjo, da jo dane« k brezpogojni kapitulaciji pozivajo velesile, ki so ji nekoč svetovale, naj se upre. Globoko užaloščen zaradi obnašanja velesil se pripravlja finski narod nn nove žrtve. Gotovo pa je, da bo zgodovina pisala o boju linske kot o svetlem zgledu za bodoče rodove. Tokio, 21. junija. O potopitvi ameriške bojno ladje, ki jo je /e v torek javil japonski glavni stan, javljajo sedaj še sledečo jiodrobnosti: Ladja je spadala med moderne bojne ladje razreda Jovn ter je imela 45.000 ton. Potopljena jo bila pri otoku Guamu. Težko je bila poškodovana bojna ladja tipa Norih Cnrolina, ki ima 35.000 ton. Ta vojna ladja je dobila 13. junija v vodovju Marianov težke zadetke. Dvo izmed štirih letalonosilk, ki so bile ali te/.ko poškodovane nli zažgane, sta spadali k 24.00« tonskemu razredu Essex, tretja pa je bila predelana 10.000 tonska križarkn razreda Independence. Obe potopljeni kri/nrki sta bili zelo veliki, med poškodovanimi križnrknmi pa so bile tri te/ke križarke. Poročila zlasti poudarjajo, dn vsebujejo ti podntki točno kontrolirane in potrjene podrobnosti. Izgube Amerikancev na Saipanu 'Tokio, 2i. junija. Najnovejša poro čila z bojišča pripovedujejo o novih težkih izgubah sovražnikovih čet, ki so se izkrcale na Saipanu. Japoncem je celo uspelo, da so po morju obšli iz- Govor g. prezidenta: »Strnimo vse svoje narodne moči v enoto!« kreevalne fete ter zn njihovim brbtom izkrcali številne tanke, ki so imeli velik učinek pri obrambi. V neprestanih nočnih napadih prodirajo zlasti manjše edinice glolioko v sovražnikove erte. Te/ki obrežni topovi Japoncev na bližnjem otoku Tinjnnu stalno obstreljujejo sovražna zbiranja čet na Saipanu ter tamkajšnjo ameriške topniške postojanke. Vendar izkrcujejo Amerikanci šo vedno nova ojnčenja ter jim je uspelo, dn so v zaščiti bombni-kov prišli v bližino nekega japonskega oporišča na južnem delu otoka. Sovražniku se je tudi posrečilo, tla je spravil na kopno nekaj težkih topov, vendar so Japonci vseeno lahko okrepili svoje postojanke na višinah, ki so za obvladovanje otoka izrednega pomena. lz njih vrše protinapade, ki vodijo čosto do ogorčenih borb iz bližine. Zagreb. V torek so se Hrvati spominjali onih, ki so padli za 6vobodo domovine Časopisi poudarjalo, da so oni, ki eo žrtvovali za domovino svobodo in življenje. vzor vsemu hrvatskemu narodu v njegovi borbi za osvoboditev ter obstoj hrvat ske država, Zn zaključek spomniskih proslav na praznik branilcev domovino je imel g. prezident danes z\cčer v rudiu naslednji govor: Slovenci in Slovenke! Slovenska mladina I Okrog dvo stoletji so turške armado naskakovale Evropo iu prinašale narodom evropskega jugovzhoda ucdopovedljivo trpljenje. tudi naJa ožja domovina — prav posebno pa Dolenjska — jo morala prestali mnogo nadlog. V nokako petdesetih letih jo bilo 200.000 Slovencev doloma pobitih, deloma odvedenih v sužnost; celo pokrajino so bile opuslošeno in ncštevilno slovenske domačijo razdejane. Dolgo je trajalo, preden so so evropski narodi zediuili in ojunačili, da bi se obranili turške nevaruosti in pahnili sovražnika nnzaj. Tudi naši slovenski predniki so se uvrstili med borrc, da so tako zadostili svoji dolžnosti, ki so jo imeli do naroda in domovina. Bilo jim Je usojeno, da so se prav posebno odlikovali v odločilni zmagi. Bilo je na dan sv. Ahara, dne 22. junija 1593. lela, ko so naši hrabri predniki pod poveljstvom kranjskega grofa in cesarskega generala Andreja Turjaškega ter kranjskem plemenitnika Adama Ravbarja v naglem pohodu pohiteli rešit trdnjavo Sisek. Presenečenje, ki ga Je izvršilo le 4—6000 mož, je bilo popolno. Sisek je oblegala 38.000 mož močna turška vojska pod poveljstvom izredno brezobzirnega bosanskega pašo Ilasana-paše. Ta jo nagnal 10.000 mož v trikot med rekami Sava-Kolpa-Odra, da bi so z njimi zoperslavil prodirajočemu Ttirja-čanu. Toda v bitki, kl Jo trajala samo eno uro, so bili Turki popolnoma potol-čeni. Le okrog tisoč mož se je rešilo. Večina Turkov jo utonila v Kolpi. Med njimi jo bil tudi sam llasan-paša. Tako je bila izvojevana odločilna zmaga, ki jo rešila za obrambo važni Sisck in za vselej odstranila turško nevarnost od zapaduo Hrvaške in slovenskih predelov. Krščanska Evropa Je znova zadihala. V naši domovini pa jo zavladalo največje veselje, ki jc našlo izraza v vročih zahvalnih molitvah za čudežno zmago. V ljubljanski stolnici in v cerkvi sv. Ahaca pri Turjaku sla bili ustanovljeni ustanovni sv. maši na čast sv. Ahacu v spomin na uničeno turško nevarnost in za krepitev krščanstva. In danes praznujemo spominski dan le zmage. Slovesno ga praznujemo vsi, prav posebno pa našo hrabro, mlado Slovensko Domobranatvo. Zakaj so dogodki, ki so se za slovenski narod tako slavno in častno odigrali pred 851 leti, tudi zn sedanji rod važni? Zakaj praznujemo 351. letnico onih junaških časov in jih kličemo v spomin prav posebno naši mladini? Tudi takrat bo ogrožalo Evropo, vso krščansko kulturo in civilizacijo horde, ki so pridrla iz slepo. Tudi takrat so so dvignili k boju skoraj vsi evropski narodi, da bi obvarovali svojo staroslavno, pa vendar vodno mladostno ustvarjajočo celino. Tudi takrat so nosili nemški vojaki glavno težo obrambe in nemški vojskovodja so vodili vojsko, kl jo bila sestavljena lz mnogih narodov, — in zmagali, kakor so že tudi prej vselej evropski narodi premagali velikanske horde, ki so iz stepe nasltakovale Evropo. Tudi takrat so končno bili pri sovražniku janičarji, kakor so danes v našo sramoto slovenski Izmečki v hlapčevski ali biriški službi židovskega boljševizma in židovskega gangsterstva, da svoj lastni narod morijo in svojo lastno deželo ropajo in pustošijo. Navzlic vsem podobnostim pa Je raz-lika med tedanjim in današnjim bojem temeljna. Tedanji sovražnik Je bil hraber, divji in grozen. Hotel Je osvajati, pripeljat' nas k svojemu bogu, povsod je hotel zasejati semo polmeseca. — Sedanji sovražnik — 2id — pa Je strahopeten, podel in zahrbten. Ne bori se sam Zastrupil fn poneumil jo druga nnrode, da so zan) tepejo, zanj krvavijo in zanj mrjo. Ne zasramuje samo vero v Jezus3 Kristusa, temveč tudi vse druge vere. Da; vsem, kl niso Zidje, odreka pravico do verovanja v Boga. Zakaj samo Zidje nnj bi bili izvoljeno ljudstvo, ki bi mu morale biti na razpolago vse dobrine, vso zlato in vsi užitki zemlje Mi vsi drugi pa naj bi bili po njihovem zapisani satanu in bi kot živali morali biti vpreženl v židovski jarem. Zločinski sadizem Zidov in uničevalni bes narodov, ki jih vodi židovstvo, gresta znto že preko nesmisla in sta brezmejna. Otroci, žene, slarri, bolnišnice, šole, cerkve, celn mosta, sta-i roslavnl kulturni spomeniki največje l vrednosti, z eno besedo, vse, kar jo člo- vek in človeško in na Zid in židovsko, mora biti pomorjeno, mora biti porušeno, pa naj jo z njimi skupaj ali pa proti njimi Tako upa lnkomna in oblastiželjna židovska zver, da bo poštnin gospodarica nad vsemi narodi na zemlji in si tnko izsilila obljubo svojega namišljenega »svetega pismnt. Ta pohlep jo edini veljaven židovski zakon. Tudi malemu slovenskemu narodu Židovsko besnenje no misli prizanesli. Co bi zmagal Zid. hi z drugimi narodi po-čusi Izginil tudi naS narod. Ker pn je pravi, resnični, pravični in vsemogočni Bog, ki ga nosijo v svojih srcih častlljubnl, pametni, pravicnljuni in hrabri ljudje in narodi, bo On, pa čeprav po najtrši preizkušnji, izbral t e narode, da bodo na zemlji v blagor to-veštvn hodili Njegova pota. Glejmo, tla bomo med njimi tudi lil Na temeljih, ki ohranjajo in dajjo življenjske silo našemu narodu, strnilo vso tvojo pozitivne, tvoru« narodno mM v enoto! Glejmo samo na narod in ue-govo bodočnost; vse drugo pustimo ia stranil CasI sn težki; zmagovati jih no-remo lo strnjeni In disciplinirani. !e vemo. kaj nam more Previdnost šo ni-meniti. Eno pn Je gotovo! Vse težke poizkušajo in vse težave bomo lažje pe-stall in vse so ho zn nas tem bolj ugol-no izteklo, čim bolj bomo strnjeni n enotni. Za sebičnost, sumničen.ie in ni-zaupanjo med nami ne sme bili prodira. Kdor s pozitivnimi sredstvi dela a narod v najtežjih časih, narodu le ki-risti! In pri lem delu jo treba zares vt» pnšleno sodelavce združiti v enoto bi med nami no bilo nikogar, ki bi Z* radi ozkosrčnih, pn strankarstvu in kil karstvu dišečih strnsli moral vzeli na«i prekletstvo, ki bi mu ga zgodovina slo venskega naroda sicer naprtila. Kot pred 351 leti, tako bo tudi v tej borbi božja Previdnost popeljala k zmag ono narode, ki bodo v službi Dobreg; in pravico znstavtli vso svojo moči in dt kraja izpolnili svojo dolžnost. Na to v bojih s partizani zadobili rano. Ko je vso ranjcnco razveselil šo z zavitki žlahtno Morave, ja obenem SS lazaretu izkazal hvaležnost Slovencev za pomoli našim ranjencem in bolnikom, ko je v roke poveljnika Sturmbannliihrerjn dr. Schllitterja izročil prekrasen bronast visoki relief Usmiljenosti z ranjencem v naročju, ki se okoli njega vije primeren napis z letnico 1044. SS lazaretu iz. hvaležnosti poklonjeni visoki relief je odlična umetnina našega uglednega akad. kiparja Božidarja Pen-gova, ki bo SS lazaretu trajen spomin slovenske hvaležnosti za zgledno tovari-ško pomoč našim ranjencem, obenem bo pa tudi dostojno predstavljal višino našega sodobnega kiparstva. Pri izročitvi spominskega darila je imel gospod prezident krajši nagovor, nato se je pa za darilo zahvalil poveljnik dr. Srhlutler. IDBBBBBBBB $lmmdl Slovenke! Danes, ko se ves svet trese od bobnenja vojno vihre in ko sa bližamo odločilnim dogodkom, ki bodo krojili usodo sveta, danes jc potrebno, da slovenski narod juvno manifestira svojo voljo do živ-ijcnjn in izrazi svojo notranjo solidarnost v stremljenju po boljši bodočnosti. Da pokažemo vsemu svetu, da smo Slovenci s komunizmom že krvavo obračunali, da smo iztrebili iz dnu korenin našega uarodnega drevesu vse, kar jo bilo komunističnega, bo na Kongresnem trgu veliko narodno zborovanje Slovenci sino v preteklosti že imeli mnoge shode, važne in uspele, toda to narodno zborovanje bo mnogo višje, mnogo pomembnejše, kajti narekujejo ga koristi našega naroda, zahteva ga izredni čas, v katerem živimo. Slovenci! Slovenke! Veliko narodno zborovanje naj dokaže vsemu svetu, da je slovenski narod strnjeno okrog svojega voditelja, prezidenta generala Rupnika, brez izjem pristopil k obnovi in zgraditvi novega življenja in da jc rušilnemu besu komunistov uspešno zoperstavil svoje gradilno navdušenje« Oči vsega našega naroda bodo ta dan uprte v belo Ljubljano, srce slovenske domovine, iz katerega bo pognala nova življenjska sila in se kot kri po žilah razmahnila tja do najmanjšega koščka slovenske zemlje. Tvoja narodna dolžnost, Slovenec in Slovenka jc, da se zborovanja udeležiš in s tem pokažeš, knko se zavedaš veličine usodnega trenutka, v katerem živi tvoj narod, da s svojo udeležbo dokažeš, da si Slovenec in da to hočeš ostati! Podrobnosti o zborovanju samem bodo pravočasno objavljene. Običajna protikomunistična predavanja v tednu zborovanja od 25. junija dalje zaradi priprav odpadejo! Pripravljalni odbor. BBBBBCEBBSIBIBBBBBBBEBBSBBBBBEBBBBBBBISEIBBBBBBBBBBBBBflBB Z Reke Trafika v žepu. Brezposelni mehanik Anton Scordo 60 je posvetil prodaji tobaka kar na cesti. Ponujal ic cigarete in tobak mimoidočim, toda med vsemi temi jc naletel tudi na nekoga, ki io uslužben na oddelku za zatiranje črne borze. Povabil ga je s seboj in ko je Scordo izpraznil žepe, je prišla na dan knr maln trafika. Imel jo 209 cigaret italijanskih in nemških znamk, 28 cigar znamke >Branca«, 30 gramov rezanega tobaka, 40 zavojčkov cigaretnih papirčkov in vžigalnik brc/, žiga. Ko so še na njegovem domu naredili preiskavo, so našli še 220 gramov tobaka. Malemu trafikantu so zaplenili njegovo blago, pred sodiščem pa so bo moral še zagovarjati zuradi prestopka. Tatvina. Gospod MIlan Pitič iz ulico Bcdini št. 2 je popoldne odšel od doma. Med tem pa so prišli v njegovo stanovanje neznani zlikovci in odnesli tri paro moških čevljev, štiri rjuhe, tri odeje in tfežni plašč, poleg tega pa še perilo. Pitič je oškodovan za nekaj tisoč lir. Iz Trsta Žrtve bombnega napada, V drugem seznamu žrtev bombnega napada dne 10. junija so tudi naslednji: Gizela Iiais, Franc Barba, Albina Pison, Ce-lestina Kert, Gvido Cimprič, Karla Felkl, AncTrej Flego, Emilija Furlan, Ivan Glavina, Marij Jaški j, Josipina Kofo u, Arnald Krcn, Jakob, Gizela in Marija Lovišek, Vladimir Moze, Albina Orel, Karla Paškulin, Marija Paljaga, vana Popej, Viktorija Por, Renato Prelc, Anton, Avrelija in Ivana Zicherl Sergij Stokovac, Lucija Tejon, l'avcl Irojcr, Marij Kapelan. Novice s tržaške univerze. V četrtek 22. t. m. zvečer je bil v vseuč. avli koncert za akademike in njihove svojce. — V četrtek so se v institutu zopet pričeli tečaji za kemijo, 110 letih izdanih 366 del v 3 Jod jo® izvodih Statistični odseli mestnega poglavarstva, ki ga z vso vestnostjo in spretnostjo vodi direktor dr. Bajec, sestavlja za vsako loto razne statistične tabele in zbira statistično gradivo iz vsob panog gospodarskega. kulturnega in politično-sorialnega življenja mesta Ljubljane. V debelem letopisu, ki je sestavljen v rokopisu, so nanizani podatki o najrazličnejših zadevali in dajejo splošno sliko o stanju mesta in mestne občino za dobo zadnjih do6et let od 1933 naprej. Odsek ie med drugim skrbno sestavil zelo zanimivo in poučno statistiko o ljubljanskem knjižnem trgu za dobo od 1933 do 1943. Prav ta statistika nam je zgovoren dokaz, koliko lahko premore majhen narod, kot je Slovenski, na kulturnem polju in smo Slovenci lahko s lo statistiko ponosni napram velikim sosedom, V statistični tabeli so zbrani podatki, koliko knjig so izdala razna, le v Ljubljani poslujoča založništva, ki jih je 19 po številu. V 10 letih je teh 19 založb ildaln 80« knjig, največ Ljudska knjigarna. ki jih ie sama izdala 211. Drl teh k n i i s ie bilo 614 izvirnih — Ljudska knjigarna sama 172 — in 252 prevodov, med temi 42 prevodov Liudska knjigarna. Po vsebini iu stroki jo bilo 327 lepo- slovnih, 127 znanstvenih, 18 gospodarskih, 12.") mladinskih, 1G7 učbenikov in 102 raznih drugih. V kolikem skupnem številu jo izSlo omenjenih 806 knjig? Skupna naklada vseh v desetih letih Izdanih kn|ig je znašala 8,506.220 Izvodov. Naklada oi Ljudske knjigarne izdanih knjig je znn-šala 685.600 izvodov. Po vsebini se je celotna naklada razdelila: 1,211.570 leposlovnih, 45.500 umetnostnih, 171.677 jezikoslovnih, 76.800 zemljepisnih in zgodovinskih, 122.050 ostalih znanstvenih. 7000 tehničnih, 6?. 300 gospodarskih, 74 tisoč nabožnih, 737.393 mladinskih. 7*1 tl«oS 675 učbenikov, 12.100 športnih ln 102.155 raznih. Od prevodov je bilo iz slovanskih jezikov, 41 romanskih, 76 germanskih, 23 iz drugih jezikov. Ti splošni stalisllčnl podatki nam jasno kažejo, kako slovenski narod ljubi lepo knilgo in koliko za n|o žrtvuje. Marsikoga bo pač tudi zanimalo vprašanje, kakšno vrednost naj bl predstav-Ijala gorenja milijonska naklada izdanih knjig. Naj povprečno računamo, da je bila cena za vsak Izvod najmanj 20 lir, potem so bile ppč vse te kniige vredne najmanj 70.104.400 lir. Bo pa ta vrednost predstavljala gotovo še večjo vsolo. Osebne novice Tromocija. Včeraj dopoldno ob devetih je bil na ljubljanski univerzi pro-moviran za doktorja teologije g. dr. Anton Trdan, doma iz Zadulja pri Kib-niri. Slovesni podelitvi doktorske časli in podelitvi diplome so poleg zastopnikov vseučilišča prisostvovali tndi njegovi številni stanovski tovariši in. prijatelji ter zastopniki ribniške doline. Njihovim čestitkam se pridružujemo tudi mi in mlademu doktorju iskreno čestitamo! Zgodo^nski paberki 23. rožnika: 1757. leta je Robert Clive zmagal pri riass.v.iu nad Francozi in njihovimi zavezniki. Angleži so obrnili pozornost na Indijo še v 16. stoletju. Vzhodno indijska delniška družba je začela tekmovati z Nizozemci, tedaj prvo pomorsko silo sveta. s Portugalci in Francozi. Angleži so pognali Portugalce z Malabarske obale, pa se morali zadovoljiti z utrjenimi obre/.nimi naselbinami in trgovskimi skladišči: Surat (1612.). Madras (16-10.). Bombajr (1661.) in Kalkutla (1086.). V lem so pa zrastli Angležem nevarni tekmeci v Francozih. Ti eo se v času Ludo-vika XIV. usidrali v Prednji Indiji in po razpadu države velikega mogula leta 1707. naglo širili svojo oblast v notranjost polotoka. Zlasti v času avstrijske nasledstvene vojne, ki so jo Francozi in Angleži bili ludi na morju in v koloni-iah (1740—48), so doživeli slednji ponov-ze, T)upTeixu se ie po?re?ilo. da je ulrdil francoski vpliv v notranjosti polotok,-*- Francoska vlada je kazala premalo razumevanja za Dupleixovo delo in ga odpoklical« in to prav v času. ko se je imel hoj za Indijo odločili. Podobno kot v avstrijski nasledstveni vojni so prenesli Angleži težišče svojega delovanja tudi v njenem nadaljevanju — sedemletni vojni (1756—63) na morje in v kolonije. Guverner angleške Vzhodnoin-dijske družbe Robert Clive je osvojil Bengalijo in premagal pri Plassyju Francoze ter njihove zaveznike. V pariškem miru so sicer Francozi obdržali trgovska oporišča ali njihov vpliv v Prednji Indiji je popolnoma izginil. Angleži so postali nemoteni gospodarji, v kolikor jih Za dunaSiijl dan koledar Petelc, 23. rožulkai Agrtpina, devica in inuCenlca; Edtltruda, kraljica, sveta lena, devica iu ustanoviteljica reda: Lb&rhard, škof. Sobota, 24. roinlka: ltojstvo Janeza Krst. lika: Neionovl, mučenoc; Faust, mutonou. Dramsko gledališče Zaprto. Operno gledališče Zaprto. Kino Matica »Sramol« ob IS la 19. Kino Union »Marija Btuart« ob 16 ln 19.13. Kino Sloga »MoJi ittrje mladi« ob 16 ln 19. Lekarniška služba NoSno e I u i b o Imajo lekarne: dr. Pioeoli, Dunajska co.sla fli mr. Hoče-var, CclovJka cosla 02; mr. Gartus, Moste, Zaloška costa. ftovjCC& Se ta teden bo kSla nova knjiga .Sloveočeve knjižnice": J. llecr: DERNINSKI KRALJ Mnogi jo že težko pričakujejo. Brez dvoma bo ta knjiga imela obilo bralcev. Čudovita zgodba o ljubezni in žrtvi lovca Marka Paltrama in lepe Cilgije Premont bo ganila vsakogar. Berninski kralj — Marko Paltram — ki ga je življenje tako trdo preskušalo, doživi vendar to srečo, da vsaj umrje v bližini žene, ki jo je celo življenje ljubil. niso preko Irana in Pamirja ogrožali Rusi in v poslednjem Času Japonci. 1763. lota so je rodil kasnejši ljub-lianski škof Avguštin Gruber. Bil je slu bogatega dunajskega trgovca, pa je bolel poslati dlsknleeat, a je izstopil in končal teološke študije v dunajskem generalnem semenišču. Po ordinaciji je služboval v raznih krajih, bil do 1806. lotu nižje-avstrijski vladni svetnik in referent za cerkvene in šolske stvari, kot član centralne dvorske komisijo (od 1814. i.) in eferent za cerkvene zadeve je sodeloval pri organizaciji ilirskih pokrajin, kl so prišle 1814. pod Avstrijo. Ko je umrl škof Kančič, je bil za novega ljubljanskega škofa imenovan Gruber (1815. I.). Ljubljansko škofijo ie vodil okojeni, ali oni, ki so po tej dobi bili avtomatično upokojeni in niso bili sprejeli v jugoslovansko oziroma rl-vilno državno službo, naj so javijo takoj pri podpisanem uradu med uradnimi urami o 6 in ,1 liro so v prodproda.il v knjigarni Glasben« Matice in pri vetv>ml b!«if»inl. Kresni večer v narodovem življenju jo vsoblna junijsko »Slovensko slikanice«, kl je na sporedu ljubljanskega radia (Kendorcfup. p« AdrlatUohea ICilslenlnnd — Sendtr I.ul-bach) v petek, dne 2.1. VI. t. 1. oil 20.15 do 23. V tej sliknnlol bomo lnliko v dnliu prl-soatvovall raznim vci alt manj tnanim narodnim običajem, ki jih bodo Izvajali, v obliki zvočnih slik, detelani deloma v narečju. Spored bodo izpopolnjevalo narodno in umetno pesmi, kl Jih ho pel fantovski zbor, frluahcne točko, kl jih bo Izvajal In-striunfintnlnl kvintet ter rctitacijo Mnnov narodnega gteilaliSču ce*PO Mllevo Ukmnr-Boltarjovo In cinpoda Janeza Cesarja. Ve-čftr jo seatavll in izvedbo vodi u. prof. Joio Peteri in. t!Clte se strojepisja! Novt eno-, dvo. In trtme*efnl tečaji — dnevni iu vočcrnl — pri-čenjnjo 26. in 27. junija. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po telji ln lildri obiskovalcev. Moderna strojepisnim, desetprstna metoda. — Uflnina »merila — Vpisnvunjo rlstno v zasebnem ali javnem poklicu. — Informacije, prospekti: Trgovsko uflltSče »Chrlstofov ilfnl zavod«. Domobranska 15. V Ljubljani «n "nirlt od 9. do IS. junij«: Trlplat Htnnko. 40 let, sin BostilnICarke, VI-dovdanskn 9; Verhovo .lakoti, 73 lot, posest, nlk. Znloškn 107: Turkovlfi ftlefan, let, trgovski pomočnik. Mestni trg ti: Voje Ignacij, "ft lot, hišni posestnik In zvnnlčnlk dr>. »et. v p., Bohoričeva 8: ItedenfiA Anton. St lot, posestnik, Uičjo 6: Turol Kuro-liua roj. StopanSlS. «1 let, žena pollrjn. Sv. liokn ulica 9; Vojo Uriula roj. Honio-voc. 43 lot, lena mizarja dri. lot., Bohoričeva H: Glavaft Frano. 31 let. trKovski sluga. Zadrulna 14: Bozlaj Pavel. 6i let, ključavničar dri. tel. v p., Vodnikova V«0j Der-gant Ana, 60 tet, pottna uradnica v p., Vi-davdanska 9; Hočevar Jakob, 5,1 lot. brivski mojster, Borštnikov trg 2i BenedetlS Rudolf, i',9 lot. »asehnlk, MorOnlkovu I); Kmet Viktorija ro). Smoli«, 60 let. Celovška H9i Or-kvenik.BrutifiS Katarina, SJ let, tnsebnlea. Brejftevn 32i Ww»nef Ann, 77 lot, šolska upraviteljicn v P„ Kolodvorska 20: Bltono Frane, S6 let, zasclmlk, Japljova 2. — V ljiihtjansl.l bolnišnic« so uinrlli Fink Leopold, 44 let, hlralec, Vidovdanaka 9: MagnJ-na Ivanka roj, Maver, 70 let, žena »otožni-škogn nradnlk.i v p.. Zntokarjeva lOi Ml-klavfliS Neža roj. Urštfl vd. Pertinač, 76 let, vdova sluMtelJa. Itoiua iillej) 27i Hnhndolnlk Anion. 56 let, kočar, Vrhljcnje, obfl. Tomi-šclj: Uhan FrnnčUka roj. Marolt, 86 let. Trnovski prtslnn 40; Vldoz HermlnlJ, 41 let, zasebni uradnik, ltebcr 17: ZargaJ Peter, 10 mesecev, sin uradnika. Korylkovn .1: Peni. Sar Frančiška roj. KolmolJ, tifl lot, vdova usnjarskega pomočnika, Rv. Petra nasip 71 s Oblak Astn. 4 leta, hčerka vi«, kontr. tnb. tov.. Tržaška 12; Macnk Amalija rej. Ro-delnimi, 71 let, učiteljica v p., Rolliia dolina, Cesta XV-2; lllltna Oskar. 51 let, dninar, Poljanski nasip 40: Sever Jolefa. 19 let, h»tnlk». Veliko Lipi Janjo 22. Sv. Juriji llojo Petro, U mcaocov. dnevno. — Praktično znanje vsakomur ko- i »in sluiltolja. Gradišče 11. Abgabe von Knrtoffeln Vorbraucher in der Sladt Laibach, dio bis jntzt keino Knrtoffeln auf den Absehnitt No 38 der Kartoffelknrte beliobcn haben, hnkommen sto don 23. d. M. bol naclisU-heu. den Firmen: Kmetijska drniha (Novi trg), T. Del. komuni, društvo (Kongresni trg). Nabavljat-na sadruga dri. usluibeucov (Vodnikov trtf nnd Nahavljalnm zadrusa drž. bUO lot Ljubljano). Kundmachun^en der Ernahrungsanstalt Abgabe vom Fleiseh Verbraufher bekommen «m Samstag, den 21. d. M. bei ibren Metzgern Je 10 Dg Rlnd flelcli gegen Abgabe von Abschnltten »No 53, 56 — Jun« der vom SVA in Laibach aus-gfgfhcnen Juniffrundlebensmlttolkarton. Vorbraucher, die Salami bekommen hn-hpn. hcknmnien nur 5 Dg Rlndfletsch auT dio Person auf den Abtcbnllt ».'»t — Jun«. BorecUtigto Vorbraucher in den Ocraeln-den Jeiica, Polje, Dobrunje und Rudnik bo-kommen Je 10 Dg Blndflo4»ch gogon Abgaho von Abschnltten >No 1, 2. — Juu« der Juni-gruudlcbonimi ttclkartcu. lolcz. (Cesta Abgabe von Eiem Wer noch keino Eier auf den Ab«ohnitt >Jun — 7G« bohobeu hat, kann sio iu uneh-stehonden MUohliiden bekommen: Anderlič (Predjsmska H). K»!nn (Cesta V-23), 7orJ (Tržaška M), Novak iTriaška 11,) Zakošck (Ilirska). Mit 30. Juni ist ille Vcrteilung von Eicrn uuf diosen Abschultt abgc«chloss<>n." Abgabe von Milchkarten Kinder bi« zum 10. l.ebensjuhr und Al-tersberoclitlgto behcbou in Ihren Mllchliiden Milchkarten. \Vcr bl« zum 30. d. M. Karten nicht beheben wlrd, blelbt am 1. Juli obne Milch. In ilor Mllchabteilung in Maistrova 10 vverduu Knrlen nur uu gcreobfcrtlge S*u-mlge nach diesem Zeitpunkt nnd »wnr nur von 6.30 M« 11.30 Uhr aligegeben vverden. Beellcn Me sich dcshalb mit der Kartenab-holungl Obvestila Prehranjevalnega zaveda v Ljubljani Prodaja mesa > Potrošniki prejmejo v soboto, 21. t. m. pri svojih mesarjih po 10 dkg mesa proti odvzemu odrezkov »St. 53, 56 Jun« junijsko ilvllsko nakaznico Izdano od Mostnega pro-skrbovalnega urada v Ljubljani. Potrošniki, kl so prejeli salnme dobijo mesa na odrezek »št. .11« t. J. 5 dkg na osebo. Upravičeni potrošniki v občinah Jeiien, Polje, Dobrunjo In Rudnik prejmejo po 1» dkg mesa proti odvzemu odrezkov »St. 1, 2 Jum Junijsko živilsko nakaznice. Razdeljevanje krompirja Potrošniki v mostu Ljubljani, kl So niso dvignili krompirja na odrezek št. SS nakaznice za krompir, ga dobijo 23. t. m. pri naslodnjih tvrdkah: Kmetijska drnlba (Novi trg), I. Dot. knnzumn. društvo (Kongresni trg), Nabavlj. radruga dri. uiduibencov (Vodnikov trg) in Nabavlj. zadruga drž. ielc». (Cesta 8w) lot Ljubljane) Razdeljevanje jajc Kdor nI dvignil jajo na odrezek ».Tun — 70', jih lahko dobi v naslednjih mlekarnah: AndorliS (Poljanska f), Kainn (Cesta V-23), Zori (Triaika) 81, Novak (Tržaška 11), Zakošek (Ilirsko). S 30. junijem Je razdoljovanjo jajo na t« odrezko zaključeno. Oddaja mlečnih nakaznic Otroci do 10. leta ln starostni nprnvl-oenol dobijo v svojih mlekarnah mlofnn nakaznice. Kdor do 10. t. m. nakaznico no ho dvignil, bo ostal s 1. julijem brez mlek«. Mlečni odsek v Maistrovi ulici ho oddajni po tem roku lo opravičenim zamudnikom tn sicer lo mod B..10 — 11.00. Pohitite zalo z dviganjem nakaznici Naročajte »SSET« KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska Drama: poigra z dvorom in vsemi služabniki. Vse j c močno enostavno za današnie pr.jino. Eugene Scribe: Kozarec vode I Morda jc v tem šc naivna odmaknje- (Premicra 18. junija 1944) Po presledku nekaj let jo prišla ponovno na oder Scribova komedija »Kozarec vode«. Kakor je ob koncu 18. stoletja životarila francoska veseloigra in je Scribc prinesel spet nekaj novega, tako nam je to delo tudi še zdaj dobrodošlo. Seveda mu manjka Moličrove globine in Beaumarchejevc veselosti, ima pa vendar nekaj, kar privlači našo pozornost, to so dobre in posrečeno prikazane intrige, ki zelo naravno in neprisiljeno gibljejo dejanje. "* ; Toda Scribova dela imajo Ic sama v sebi ves smisel. Za nja ni važen stil, niti misel in ne poezija. Dovolj jc, da je drama dobro zgrajena, dogodki in značaji so za avtorja kot kolesca v stroju. Pisatelj izbira pogosto drzne in nevarne situacije, a jih zelo spretno izpele. Clcvek ie ves navdušen, ko sledi razv ilu dcianja, a tudi rahlo razočaran, ko jr, konec. »Kozarec vode« je vzor historične komedije. Osebe sicer nisi resnične zgodovinske podobe, vendar jim je dal pisatelj poteze in vdahnil življe.i'o, da so povsem vetjetne. Komedija je polna obratov in nairaziičnejših posrečenih situacij, vse pa Gibljejo spletke. Človek ima pri vem vendarle občutek, da sc pisatglj nekoliko nost. Dejanje in vlado angleške kraljice Ano giblje ljubezen. Kraljičino srce se je vnelo za mladega Msshama, katerega pa ljubi tudi prva dvorna dama. Slabotna kraljica jc vsa pod vplivom svoje okolice. Najprej je poslušno orodje vojvodinje, prve dame, ko pa odkrije, da tekmuje z njo v ljubezni, se nagne h drugi stranki in zavrže nekdanjo svojo najboljšo prijateljico in svetovalko. Ko bi nazadnje kmalu podaniki zvedeli za kraljičino ljubezen, jo reši Masham sam, ker ima rad mlado Abigailo. Tako se tc nerodnosti srečno razpletajo in zaključijo z zmago voditelja opozicije, vikonta Bolingbroka. Vsi, ki so mu pomagali do ministrskega stola, pa so tudi poplačani: ljubeči sc par doseže svoj cilj. Delo ie režiral g prol. Šest, Ni sc toliko trudil, da bi dal predstavi bleščeč sijaj in učinkovitost, V tem ga tudi ni podpirala scena inž. Franza. Tako je bil ta dvor prikazan precej po domače. Nastopajo sicer dvorjani in dvorjanke, a tako zelo skromno in tiho, da bi jih lahko pogrešali, Pogrešali v zasebnem stanovanju kraljičinem. Pri kraljičini igri, ob obisku poslanika Ludovjka XIV., pa se mi ždi le premalo ceremoniale. Scenograf seveda, tudi ni mislil na tista ne- tit v igri, ki bi ji bilo treba podčrtati in dvigniti. Tako kraljičin prestol utone in se zgubi med dvorjani. Scena jc zelo poenostavljen«, trpi pa na ta račun celotna podoba dela. Tudi »vpitje« množicc bi lahko izostalo, ker hreščanjc plošče učinkuje prej negativno kot pa učinkovito. Tako je ta zunanja podoba predstave zelo skromna in neznatna, tudi neizdelana, kar je bilo navadno v režiji proi, Šesta do zdaj vsaj, močno važno. Igralci, ki v prvem dejanju še niso bili povsem zaživeli v svojih vlogah, so v drugem delu predstave svoje naloge zelo posrečeno rešili. Izredno lepa je podoba kraljice Ane, ki jo je ustvarila ga. Nablocka. Izrabila je vse svoje bogate zaklade igralske izraznosti. Njena igra je čudovito naravna, neprisiljena in resnična. Najmanjši občutek in neznaten dogodek najde v njej svoj odziv. Nc trudi se, da bi prikazala smešno podobo, ustvari jo mimogrede, če je to potrebno. Ta kraljica je res povsem naravna in v vseh podrobnostih prepričevalna, ena najlepših podob te naše igralko. — Vikont Bo-lingbroke g. VI, Skrbinška je poosebljen intrigant, ki zelo spretno vodi dejanje, V začetku je sicer nekoliko tih in nera-zumljv, kasneje pa posrečeno rešuje vse položaje. — Prvo dvorno damo, vojvodi-njo Marlborough, igra ga. M. Danilova zelo prepričevalno in naravno. Kakor ta vloga zelo igralki odgovarja, tako nc leži ljubimec Macham g. Nakrstu. Zdi se, da bo mogel mnogo večji uspeh doseči s karakternimi vlogami, kakor iih jo ie nekaj zelo dobrih svoj čas jistvarilj •— ALI- gaila ge. V. Juvanove je posrečena in prisrčna podoba mladega dekleta. Bledo podobo francoskega poslaniku 1orcyja, kakor jo je ustvaril pisatelj, igra gosp. Verdonik, — Nekoliko narejen in oglat je kraljičin vratar g. Raztresei.a. Razen teh nastopa šc gdč. Pugljcira, poslanci, dvorjani in dvorjanke. Več pažnje kot na scem je bilo po-svečane kostumom, ki so bili narejeni po načrtih ge. Kačerjeve. Prevod dramaturga, g Modra jc lep in tekoč. J- F- Sklepna produkcija Glasbene akademije Na zorlnjem nnstopu gojencev in gojenk Glasbene akademijo so imeli •poslušalci priliko slišuti vrsto točk iz raznih panog glasbenega ustvarjanja. Mnogo od teh točk so bile podane z že visoko stopnjo umetniškega razumevanju; pa tndi gojenci, ki so po .šolan ju še v nižjih letnikih, so pokazali pri svojem delu resno stremljenje po čim večji izpopolnitvi svojega znanja. Relativno večino sporeda so izpolnili pianisti in sicer Androjčič Sonja, Bučar Tatjana, Jerman Veronika, Wo-hinz Murijn in Pcrušek Dana. Ti študirajo pri profosorjili Vogelnikovi, Ani. Trostu in J. Ravniku. Kot vedno pri podobnih nastopih tako moramo tudi pri teh izvajanjih vpoštevati različno dolgo dobo šolanja, ozir pa je trčim imeti tudi na mnoge subjektivno mo- mente, ki ovirulno nli pospešujoče vplivajo nn izvedbo. V splošnem lnliko rečemo, da so bilo vse klavirski« točko liodanc zadovoljivo, nekatere telo pruv odlično. — Pevsko umetnost so zastopali tenorist Kolini Ljubomir, soprn-nistka Malnorič-Trost Milena, sopni-nistkn Jančar Angela in baritonist Dušan Pertot. To so priprav i li za nastop profesorji V. VVistinglmnsonova, Ang. Trostova in A. Durinn. Glede izvedbe velja isto kot pri pianistih, le s pripombo, da so pri pevcih bolj kot kje drugje opazne rožne tehnične poman jkljivosti, pa tudi subjektivno razpoloženje igra večjo vlogo. Znto pa imajo tudi po/itivne strani toliko večjo ceno. Velikih ekstremov ne v eno ne. v drugo stran ni bilo opaziti, vendar so bila izvajanja po večini razveseljivo usmerjena v pozitivno smer. Poleg omenjenih točk smo slišali še eno flnvtistinjo (Tušar Jaroslava iz šole prof. Korošca), enega klarinetistu (Ko-mac Zoran i/, šole prof. V. Launa) in enega violinista (Rotor Jo/o iz Mile prof. K. Rupla). Tudi te točke so bile podane z dobro tehniko in z lopim glasbenim razumevanjem. Klavirsko spremljavo so oskrbeli Pcrušek Dana, Osnim Jože, prof. M. Lipovšek, \Vohinz Marija, prof. M. Sancinovn in Kruljc Štefka. Na sporedu so bile stili slovenske točke. Občinstvo, ki jo veliko filharmonično dvorano prilično naipolnilo, je vpe nastopu eprcjeio l jelikiui oduibruvaujeia, M. T. Kaj novega pri naših sosedih? i. |t>a. Okrožni sol. ki vodja. šlu-d.ijski svetnik Kenda. je govoril o naj no-. vejših pollličndi dogodkih tn nanlovil pojasnjujoče besede zlasti na Gorenjce. Na Jesenicah so zaključili teden delovne mladine z zlio1 oviriiem, katerega se je udeležilo 220 i.tladih vajencev iz jeseniSkih podjetij. S Sfffulnjt' Štajerskega Razstava urada za ljudsko prosveto. V Celju je bi'a ob priliki kratkega tečaji prirejena pregledna razstava urada za ljudsko prosveto, ki te zelo poučna in prikazuje delo urada v zadnjih treh letih v celjskcm okrožiu. Prvi del razstave je posvečen jezikovnim tečaiem in jezikovnim večerom Številke in nazorne statistike kažejo, kako te naraščalo žtc-v iio nemško govorečih Spodnještajercev. Vsega skupaj je bilo 1856 jezikovnih večerov v okrožju Na teh večerih je bilo 26.105 udeležencev Poleg tega je še sedem gorjanskih šol, v katerih se uči 5C0 otrok. Za prebivalstvo so bile pri-reicne številne zabavne in prosvetne prireditve, vsega skupat 385 Te je obiskalo 115.462 oseb Poleg tega je bilo se 277 prireditev za člane vojske. Po krajevnih skupinah vodijo prosvetno delo ludsko prosvetne skupnosti, ki jih je v celjskcm okrožju 61. Posebej je obravnavana tako imenovana vaška knjiga. Posebno se je z njo postavilo Laško, kjer ie ta knjiga že narasla no ret zvezkov z lepimi ilustracijami Na razstavi je tudi skrinja za vaško knjigo, ki jo ima vaška skupin« v Št. Juriiu ob južni železnici. Delje je bilo v celjskcm okrožju prirejenih v treh letih 160 športnih prireditev. 7a itivo skrbi 53 knjižnic, ki premorejo 17 000 zvezkov. Zborovanje delavske fronte v Radsoni je bilo t" dni. (iovornik je razlagal voini in politični položaj in je ob zaključku pozval vse navzoče, naj vsak na svojem mestu stori vse, kar more. Is 11 renske Letošnji hrvaški umetniški nagrajenci. — Prosvetni minister je na Antonovo razglasil odločitev posebne strokovne komisije, ki je |>odolila letošnja odlikovanja za najboljša literarna, znanstvena, umetniška in glasbena dela. Nagrado za najboljšo pesniško zbirko je dobil Gustav Kriklet za svoje »Darove breziinencenu. Najboljšo zbirko novel je napisal Nikolaj fcopf v knjigi »Tajinstve-na pevska soba«. Za roman je bil nagrajen Zvonimir Kometa, za esej in monografijo pa sta prejela nagradi Pavel OrgeČ (Razvoj hrvaške narodne pesmi) iu Albert Halers za »Doživetje lepote«. Kot najboljše delo na polju splošne znanosti je bila odlikovana knjiga Orga Novaka »Preteklost Dalmacije«. Najboljša letošnja prevoda sta napravila Slavko Halušič. ki je prevedel Tiinmermanno-vega »Petra Rruegla« in Romislav Prpič Papič za Racinovo »Andromaho«. Za najboljše umetniško delo je bil odlikovan Anton Medžič, ki je naslikal oljnato sliko »Delo ob rokic, najboljši akt pa je napravil .lulij Papič. Za glasbena dela so dobili državno nagrade: .lovan Bjelovučič za slavnostno skladbo »Glas stoletja«, Stahuljac za pastirsko igro »Poroka na sonru«. Boris Pa-pandopulos za koncert za violino in orkester. Vrano Ljubič za svojo »Missa ju-bi la ris*. Milo Cipra za sonato za klavir in violino, Rudolf Mac. za svojo »Pasa-ragliot, dr. Josip Andrič za kompozicijo za zbor in tamburaški orkester in Vilo-mil Vidošič za 6vojo vojaško koračnico »D^lmatinkac. Vsskdania Mubliana no kronistovih zaoiskih Mnogo graha in češenj na trgu lahko rečemo, da je letos živilski trg mnogo bolje preskrbljen /. grahom kot lani. Zadnje dneve je na trgu v veliki izbiri raznovrstnega graha, tako uvoženega, kakor tudi domačega. Branjevci so i grahom založeni, pa tudi okoličanke dovu/ujo na trg kur rele vreče lepega graha, ki se je nekoliko pocenil. Izredno mnogo graha je bilo naprodaj v sredo in četrtek. ^e pred dnevi jc bila velika borba za češnje, ko so stale kar cele vrste kupovaleev pred posameznimi branjevci. V četrtek pa je bilo nu trgu u» i/biro mnogo lepih češenj, kajti spdjkatu veletrgovcev z zelenjavo in -adjein «e je posrečilo po velikih na ifirili dobiti večjo pošiljko goriških in v-VliivsIvih češenj. \ sredo so kmetice lfipeljnle / Orloga tudi več košar domačih iešenj, ki so tam dobro obrodile. Občinske lakse na nepremičnine Statistični podatki o občinskih taksah. ki so bile plačane ob prenosih la-tninske pravice do raznih v mestu n.ihajočih se nepremičnin, kažejo zanimiv odraz, kako so nekatera leta bile živahne kupčije z zemljišči in hišami. l/redno živahen je bil nepremičninski trg v proračunskem letu ('>4,141, ko so dosegle občinske fakse na nepremičnine veliko vsoto 1,700.000 din. Lani je znašala ta občinska taksa leO.O.H) lir, predlanskim pu celo 500.000 lir. Nesreče in poškodbe Glavni knjigovodja Mestne hranilnice ljubljanske, 55 letni Jože Jereti-na, stanujoč na Miklošičevi cesti 15, je v sredo dopoldne dobil akutno zastrupljen je. Prepeljan je bi i z reševalnim avtom v šlnjinerjcv dom. Njc-srovo stanje je sedaj povoljno. — Na Dolenjski cesti št. 6 stanujoča zasebnica Uršula llrovat je v sredo okoli II dopoldne pri hiši št. 10 na Krekovem trgu padla in se luido poškodovala na kolenu. — V Šmarju-Sap sta-ii n j oči zidarski delavec, 18 letni Alojzij Javornik je bil zaposlen pri delu v domačem župnišču v Šmarju. Na glavo se mu je zrušil strop. Bil je hudo poškodovan. Gospod kaplan Fran Golob je sam poskrbel za poškodovancev prevoz v Ljubljano in ga pospremil do bloka na Dolenjski cesti, od koder je ranjenca prevzel in odpeljal reševalni avto. Med vožnjo v bolnišnico je Javornik podlegel hudi poškodbi nu glavi. Rdeči križ poroča Slovenski Rdeči krit prosi: V«e strank«, ki ao pripravile papir za splošno nabirko papirja, pa Ita pri njih šolska mladina nI pobrala. nnj pismeno ali tetefonično javijo svoj naslov, približno količino pripravljenega papirja In dnevni čas, v kntorem bi Slovenski Rdeči krii lahko poslal po papir. Pismene prijava poslati na naslov: Slovenski Rdeči kri?., gospodarski oddelek, šola pri Sv. Jakobu, tel. it. 21-59. V sitriki se pokaže prijatelj. Hrvatsko časopisje poroča, dn je bil v zadnjem času pri anglo ameriških napadih močno prizadet ludi Zemun. Zaradi odstranjevanja ruševin ler čiščenja ulic sta narodna zaščita in mestna občina pozvala na delo vse občano od IS. do 65. leta. Vsi obvezniki so 60 pozivu odz.vali ter so po več dni odstranjevali ruševine. Prizadetemu prebivalstvu so tako oblasti, kakor tudi privatniki ler razne privatne socialne ustanove nudile vso potrebno podporo in zaščito. Iz Srbije Smrt dr. DJordjeviča. V Beogradu je te dni umrl znani vseučiliški profesor dr. lihomir Djcrdjevič. Pokojni srbski znanstvenik je bil tudi član srbske akademije znanosti in umetnosti. komunistično vodstvo pripravlja po-kolj četniških poveljnikov. Beograjska »Donau Zeitung« z dne 13. junija poroča, da je dobil te dni neki oddelek srbske narodno varnostne straže v roke zaupno poročilo, ki ga je izdal »vrhovni štab narodno-osvobodilne vojske« kot svoje dnevno poročilo št. 785. Dnevno povelje je podpisal »tovariš« kapetan Velimir Terzič. Povoljo je dragocen material, ki je sedaj prišel v srbske nacionalno roko, ker znova potrjuje načrtno uničenje vseh protikomunističnih elementov. Terzičevo dnevno povelje namreč predvideva načrtno »likvidiranje« četni-kov na ta način, da morajo tolovaji pričeli predvsem »likvidirati« četniške vojvode in poveljnike ter na ta način čot-nike spraviti ob vodstvo. To »likvidacijo« je treba po Terzičevem naročilu »izvesti odločno ter jo prikazati tako, kakor da bi bila posledica medsebojnega obračunavanja med čolniki samimi«. Pisec, omenjenega članka v zvezi s tem opozarja na enaka povelja, ki so jih izdali komunistični voditelji v Grčiji, kjer so prav lako že pričeli pobijati poveljnike grških nacionalnih in protikomunističnih skupin. To »likvidacijo« izvršujejo v Grčiji člani komunistične organizacije »Elas«. Vzporedno s letni ugotovitvami omenja »Donau Zeitung« tudi nadaljnji razvoj v jugoslovanskem begunskem vladnem laboru ter ponatiskuje Reuterjevo poročilo, da je kralj Peter kot posledico sporazumevanja dr. šubašiča z »maršalom« Brozom odstavil dolgoletnega jugoslovanskega poslanika v Washingtonu Konstantina Fotiča, kateri je moral pasti zato. ker jo bil vnet pristaš Draže Mi-hajloviča ter je tudi odločno nastopil proti zahtevi komunističnih tolovajev po zapori jugoslovanskega dobroimelja v inozemstvu. Javna zaklonišča služijo lo onim, ki jih zaloti alarm na cesti in ne morejo doseči svojega hišnega zaklonišča, ter onim iz najbližjega sosedstva, kjer v hišah iz tehničnih razlogov zaklonišče sploh ni bilo napravljeno. Nedopustno je. da se v javna zaklonišča zatekaio osebo iz hiš ali celo uradov, ki imajo lastno hišno zaklonišče. Dva otoka v ihkavskem prelivu Prebivalci otoka Guernse.va in Jerseya, kot ludi ol>oh manjših sosednjih otokov llerma in Saka so Francozi, ki jih je pred 700 leti Anglija vzela Franciji. Vendar tudi teh 700 let ni bila dovolj dolga doba, da bi prebivalce oropala njih francoskega jezika. Navedene otoke si je Anglija prisvojila kol ladijska oporišča proti Franciji, a je dala prebivalcem nekakšno naslovno, navidezno 6volx>do. Jereey in Guernsey in okoliški oloki so nekakšne sr°dnje-veške 6vol>odne državo. Zlasli čudna je bila zadeva z malim otokom Sarkom, ki je še dandanes nekakšno igospostvo«. Njen fevdalni gospod je bila v poslednjih letih pred lo vojno neka — ženska. Ta angleška najemnica je za svoje vladar-stvo plačevala angleški kroni po 2 funta 15 šilingov in 9 pencejev letne najemnine — kar je brez dvoma jako malo. Manj poceni pa je tisto, kar so morali podlož-nikl plačevali svoji gospodarici. Tako ji mora, na primer, sleherna hiša dati na lelo po eno kokoš in sleherni otočan mora vsako leto delati po dva dni za svojo gospo — in lo se je dogajalo še leta 1940.1 Torej so bile v Rokavskem prelivu še pred štirimi leti v navadi desetine in tlaka. Za vso te dajatve so imeli otočani pravico, da so si smeli izvoliti zbornico 52 otočanov, ki pa so morali — molčati in vršiti vojaško dolžnost za Anglijo. Otok Sark je dal od svojih 600 prebivalcev po 40 »izurjenih« vojakov v primeru vojne. I Otočani so se prav težko preživljali. A vlada se jih je • usmilila« in jim dovolila uvoz nekaj tisoč bal volne na leto, s čimer so 6i marljivi Francozi na Jenseyu ustanovili odlično domačo obrt. Narejali so tisto izvrstno blago, ki je še danes znano z imenom Jersey. Na slehernem otoku je bival tudi poseben vojaški guverner, ki je moral zlasti paziti na to, da se otočani v otoških vodah niso bavili z ribolovom. Jersev in drugi kanalski otoki so glede na podnebje vprav rajski oloki. Zaradi milega podnebja uspevajo na prostem poviaranic in fige. Dalje imajo obilo zgodnjega, pomladanskega sadja in pomladanske zelenjave. V.nekurjenih rastlinjakih uspevajo orhideje in vseh vrst plemenito cvetje. Na otokih pa obrodi tudi vinska trta. Romantične skalnate votline so vsako leto privabljale mnogo potnikov. Dramsko gledališče Petek, HI. junija: zaprto. Sobota. 24. Jun.. ob 18: »Dona Dlana«. Rod A. Moreto: »Dona Dlana«. Veseloigra v treli dejanjih. Po C. A. Woslovi predelavi in prevodu Jos. Cimpermaun poslovenil Fr. A. Igra se bučo okrog ljubezni in trme, okrog ljubosumnosti in dvoma, doktor no znvozi v varno zatišje priznanju, tako da ima briini oče Don Diego ob koncu čnst pozdraviti štiri arečne paro. — Osebe: Don Diego — VI. Skrbinšok, Dona Diana — Rnsbergerjeva, Dona Lavra in Dona Tenisa — V. Juvanova in Ukmar-Boltarjeva, Don Cezar — Grego-rin, Don I.ouis — Bitene, Don Gaston — Ver-donik, Perin — Jan, Florcta — Pugljeva. Režiser: prof. O. Sest. Scena: inž. Franz. KoRtumi: J. Vilfanova. Godbo zložil SI. Prek. Glasbene točke izvajajo gojenci profesorja Troka. Operno gledališče Petek, 23. junija: zaprto. Sobota, 21. Junija, ob 18: »Faust«. Red Sobota. Ch. liounod: »Faust«. Opera v petih dejanjih. To Goetheju napisala J. IUrbier in M. Carrč. Osebo: Faust — Čuden, Mefisto — Popov, Margareta — Vidalijeva, Valentin, njen brat — Janko, Marta, njena soseda — Golobova, Siebel, študent — Bukovčeva, \Vngnor — Dolničar. — Valburgina noč: Šolo plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, RemSkar-jovn, Kiirbos, Pognčar, A. Brcarjeva in Ze-lenikova. Sodeluje ves baletni zbor. Godi so v začetku J B. stoletja. — Dirigent: D. Zebre. Režiser: C. Dobovoc. Koroograf: inž. P. Golovin. MALI OGLASI POZORl tem »reče In »t« tekstilne odpadke tel Plačam po oajviAil ce-m. — Grebene Alojzij. Oallusovo oabrežie 59. Ljubljana ik I 1 Službe 1 dobe SLUŽKINJO za vsa hišna dela in ki ima veselje do otrok »prejmemo k Štiri članski družini, tnkoj. Naslov v upravi >Slov.< pod st. 5391. KUHARICO prvovrstno, mlajšo, išče boljša privatna biSa. Plača in hrana dobra. Naslov v upravi >Slov.< pod št. 5393. Službe I tapeto g DEKLE srednjih let, s trgovskim tečajem išče kakršno koli službo. Ponudbe »•> upravo »Slov.c pod >P/'iak"ojc. 5389. (a KUPIM železna vrtna vrata 94 cm široka. t«0 do 2 m visoka. Novak Anton, Poljanska cesta st. 54. KUPUJEMO prazne cementne In •lilat pap'rnaie »reče PfclRONAFlA. Tjrie. ta eesta ** a. | Prodamo | MALE PIŠČANCE tudi s kokljo prodam. Galjcvica 7. (j MRČES IN GOLAZEN u$i, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, Kodirane, voluharje in ramorje zanesljivo pokončate i »trupom, ki pa dobite t droge-riji KANC, 2idovska 1. PRODAM šivalni stroj »Singcr«, ženske lak čevlie št. 33 in svilo za obleko, zelo dobro blago. Naslov v upravi >Slov.« pod št. 5390. PEGE IN LISAJ vam zanesljivo odstrani »Al.BA« krema. DROGERIJA KANC. Židovska ulica I. NEKAJ KOMADOV svile z« damske obleke, blago belo, črtasto za moške spodnje hlače, za blazine, pisano za srajce, prodam. — Kopitarjeva 1, pri De-beljak. (I Kupujemo in najboljše plačamo posušeno in sveže: Lipovo cvetje Arnika cvetje Bczgovo cvetje kamilica cvetje Borovnica list Borovnica jagode Jagode list Lnpuhov list 1 rpotec list Kopriva list Robida list Malina list Mctesa list Ccšnjeve peclje Kumna pcine Gozdni koren Baldrijon koren Kompava koren Kolnirž koren Sladke koreninice Milnica koren Srčna moč koren Cikorija koren Tavženl rože št. Janžove rože Sv. Beoedikta rože Urhovke rastlina Gladišnik rastlina Zlata drozga rastlina Materna dušiea rastlina Prvenec rastlina Majeron rastlina Timijen rastlina Peteršilj rastlina Dobra misel rastlina Setraj rastlina Krhlikovo lubja Divji oreh lubje Hrastovo lubje kakor tndi vse ostale vrste zdravilnih in dišavnih zelišč. Vse vrste povrtnine in gobe vseb užitnih vrst. Prevzemamo dnevno od 9 do 12 in od 14 do 18 v skladišču HRANILNI PROIZVODI ..":V >p 16 A n t( ' 'sVLADČSiE -y , 'K;%<,Vtp<3V.DANSKA ^C^STA s/18 Ljubljana ŽOGA SREČE V tistem hipu je Mina mislila na Antona. Prav zavoljo tega. ker je bila mislila nanj, je tisti večer vzela svoj avto ie garaže m se oglasila pri Paplerju. Celo sedaj ni mogla spraviti v soglasje onih dveh dejstev o mladeniču — njegovega junaškega vedenji v torkovi noči in nie-govega dozdevnega neprimernega vedama nekako štiri in dvajset ur pozneie Njeno prepričanje pa, da jc tičalo še nekaj drugega za tistim policijskim postopkom, ker ni prišlo na svetlo, se ni dalo omajati. Toda niti zunai-tost tega primera ni toliko vzbujala njene pozornosti kakor dejstvo, da je moral prevzeti tako borno plačano službo, kot je odvetniški uradnik, da se preživi Sklenila ie, da stori v tem pogledu nekai drugega. »Očka,« je rekla in zmanjšala brzino avtomobila, »ali poznate igralca, ki mu je ime Hofer?« »Hofer, gospodična?« je odvrnil Pap-ler, ki je bil pravi nogometni konverza-cijški ieksikon. »Pri na=. ni nobenega tega imena; je pa mlad amater, ki igra desno krilo za Zvezdo.' »Očka, vi ste v resnici imeniten človek! Prav tega mislim. Dati mu hočem ugodno priliko. Mislim, da bi se dal pregovoriti, da podpiše profesionalno pogodbo za naš klub, če je res tako dober igralec. Želim, da smatrate kot svojo dolžnost*, da to poizveste.« »Seveda hočem, gospodična. Poskusil bom jutri zjutraj 6kočiti v Berlin« Beseda Mine Mayerjeve je bila za starešino trenerjev zmeraj zapoved. Poskusil bi bil preplavati morski preliv, če bi bila le prst vzdignila. »Tega ni ravno trebe. Gospod Hofer je tukaj v Steltinu in mislim, da namerava tukaj ostati... Očka, povedala vam bom neko zgodbo, ker vem, da vam lahko zeupam « Papler je z napeto pozornostjo poslušal, ko je njegova zaščitnica (tako ji je sam rekel) pripovedovala vse, ker je vedela o mladeniču, ki ji je ostal v lako živem spominu. >Vem, da se lahko zanesem na vaSo molčečnost, očka,« je končala. »Ne morem verjeti, di bi bil gospo«! Hofer takšen razbrzdan zapeljivec, ki je davi stal pred policijskim sodiščem. Zdi se mi, da ima tu sovražnike, ki rovarijo zoper njega. Iz tega vzroka ravno želim, da bi imel vsaj enega prijatelja. Samo moje ime se ne sme imenovati pri tem — razumete, očka? Hofer ni takšne vrste človek, da bi spre>el miloščino, ako se močno ne motim, in bi verjetno smatral vsako intervencijo, ki bi jo utegnila storiti v njegov prid, kot nekako miloščino — zlasti 6edaj, ko je njegova stiska znana vsemu svetu. Vi morate v prvi vrsti spraviti stvar v tek, očka Ponudba mora biti od vas!« »Razumem, gospodična — in ako prepustite meni vso stvar, hočem storiti vse, kar je v moji moči... Čudno je, da mora gospod Hofer biti desno krilo. Mi lahko uporabimo zunanjega desnega. Nemudoma hočem priti z njim v stik.« X. poglavje Beck se prične gibati Medtem ko je Mina Mayerjeva imela la spletkarski pogovor z očkom, je Anton Hofer sam imel pogovor e gospodom Johennom Beckom, možakom, ki mu je bil tisto jutro pred policijskim sodiščem tako dramatično prišel na pomoč. Potem, ko je bil mladi odvetnik plačal kazen za svojega novega uslužbenca, je velel Antonu, naj gre naravnost domov v posteljo za nekoliko ur. •Potrebni ste počitka, mladenič,« je rekel. »Jaz pa moram iti danes popoldne iz mesta, vendar bom okoli sedmih zopet doma, in ako vam je drago, oglasite se pri meni. Boste tudi večerjali, zelo mc bo veselilo. Tedaj imava lahko oni mali pogovor, ki ie že malo prepozen « Ko 6e je Anton obrnil, da bi se mu zahvalil, je še pristavil: »Ako pa je vaša gospodinja v kakršnem koli dvomu o tem, ako vas lahko sprejme v svojo hišo, ji recite, da jaz... Toda počakajte malo! Napisati hočem pismo zanjo.« Odvetnik je hitro sedel ea pisalno mizo in naglo napisal na polo svojega uradnega papirja: »Gospoda Hoferja je sinoči prijela policija na ložno ovadbo in je docela nedolžen. Od danes je on v moji službi. Johann Beck.« »Bo to zadostovalo«? je vprašal. »Silno prijazno od vas,« je goltal Anton. »Toda —« »Vi seveda niste v resnici bili pijani?« je vprašal odvetnik naglo. »Ne. Vse, kar sem pil, je bil vrček grenkega piva po obilni večerji « »Se mi je zdelo. Okoliščine so odločno sumljive; toda o tem bova zvečer govorila. Sicer pa, Hofer, vaša zunanjost me navdaja z zaupanjem... zelo sem zadovoljen, da sem vas spoznal. Maj pa zbogom do večera!« Ta docela izredni delodajalec je spremil svojega zaupnega uradnika do vrat in mu dal roko, ves čas srečno se smehljajoč, in mu veselo mahal z roko, ko je Anton odšel na ulico. Dospevši do vrat RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 23. junij: 7 Poročila v nemSčini — 7.10 Julramjt pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini 9 Poročila v nom&člni — 12 Opoldanski koneort — 12.30 Poročila v nom. In slov., napoved sporeda za Isti dnu — 12.15 Veseli zvoki — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Trenoa koneorta za premor Iz tobačno tovarno, radijski orkester vodi D. M. Sijanoc — 17 Poročila v nemSčini In slovenščini — 17.15 Glasbena medigra — 17.30 Kmečki trio — 18.45 Iz naSega leposlovja, E. Cevo cirita Iz svojih del — 10 Koncert komornega zbora — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Prenos branja članka ministra dr. GSbbelsa Iz tednika »Das Roieh« —20 Poročila v nemSčini — 20.15 Slovenska slikanica: Kresovanje — 22 Poročila v nemSčini in napoved sporeda za naslednji dan — 22.15 Glasba za lahko noč — 23 Iz državnega sporeda. "L KINO »SLOGA« 27-!0 Danes poslednjičt Visoka peeetn materinske ljubezni v uaodi prve žene in matere v globokem dramatičnem TOBIS-ovem filmu »Moji štirje mladi« KSthe H&ack. »lavna gledališka Igralka v glavni vlogi, dalje John Pauls-Har-ding. Heinz Lansch. Gerhard Bombal, Bruni Lobel. Hermann Speolmana. DODATEK) Kultornl fllms .Ml.ADINA MUZIC1RA« Predstave ob K ln lt. IEL KINO »MATICA« " " Največji Slnger sezonel Zgodba o nastanku >Sramel.kvarteta«, polu najsijajuejSih popevk in humorja. » šramel« Hans Moser, Paul Horbiger, Marte Harell. Hans Holt. Danes radi akademije klnopredstave ob 15.30 in 11.151 TEL KINO »UNION« "" Strastna ljubezen (kotske kraljice ln njena nesrečna usoda v uionumentalnem velefilmn »Marija Stuari« Žarah Leander. Wllly Btrgel, Aiel v. Ambesser. Lotte Kocb. Fr. Benfer. Vsled izredne dolžine filma predstave ob 17 in 19.15. JRh Ha Uprava »Slovenca« v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je danes umrl njegov dolgoletni, zvesti uslužbenec, gospod Franc Ferderber upravni uradnik Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, 24. junija t. L, ob '/s3 pop. 7, Zal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Izredno marljivega in vestnega uradnika ter tovariša bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Ljubljana, 22. junija 1944. Uprava »Slovenca« svojega stanovanja, je potrkal. Prikazala se je gospa Schmied vsa presenečena. »V takih skrbeh sem bila zavoljo vas, gospod Hofer,« je rekla in si s predpasnikom brisala roke; »zmeraj sem mislila, kdaj boste sinoči prišli domov. —« »Nisem mogel, gospa. Resnica je namreč, da se* celo noč prebil na policijski stražnici.« Anton je sklenil, da stori najboljše, če takoj vse razodene. »Bog se nas usmili, gospod Hofer! Tak prijazen gospod, kakor ste vi, na policijski stražnici. Kaj bo vendar Stari Ben rekel k temul Pa saj nočete reči, da so vas zaprli, gospod Hofer?« »Zaprli so me — ker sem bil pijani Toda nisem bil pijan, gospa. Slabo mi je prišlo, ko sem malo povečerjal v restavraciji. Ker pa sem se na ulici opotekal, so mislili, do sem pijan. To vam pripovedujem zastran tega,« je nadaljeval, »ker bo bržkone v nocojšnjem večernem listu že poročilo o tem, jaz pa nočem, da bi mislili, da sem vas hotel ukaniti. Vendar nisem imel samo smolo, kar sem šel zdoma. Dobil sem 6lužbo pri odvetniku, gospodu Johannu Becku in, ako mislite, da nisem primeren človek, kateremu oddaste svojo sobo, je najbolje, da preberete tele vrstice.« »Moi Bog, moj Bog!« je tarnala gospa Schmied. »Moj podnajemnik na policijskem sodišču — in tudi v časnikih! Moj Bog, moj Bog! Moram govoriti s Starim Benom o tej stvari. Stari Bcnlt je povzdignila svoj glas in zaklicala. FCu »Ljudska tl&k&nm - U Ljudiko tUluraoj Jože Kraroarii - Heranagebei, te^Jatel]: tat Jo4e Sodja - SchrflUeitM, uredniki Jaako Hala«.