168. Številk«._Ljubljana, v sredo 27. jnlija 1808._XXXI. leto.
SLOVENSKI MM
Izhaja VMk »ian *%«-*«-r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejetnan za avstro-ogerske dežele za vse leto 18 gld., 7.\ pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., z t jeden niebec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 1 O.kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvoje na Kongresnem trga št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamac:je, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon 6t. 3<£.
Suspendirani parlament.
Še v ponedeljek je vse nemško časopisje na polna usta zatrjevalo, da potovanje ministerskega predsednika grofa Tlmna v I ni imelo posebnega pomena, in da se v bližnji prihodnjosti ničesar ne zgodi, pač pa da poskusi grof Thun v kratkem na novo, porazumeti ee z Nemci. Kako so ti listi str-meli, ko so včeraj zjutraj iz dunajskega uradnega lista izvedeli nepričakovano novico: da je vlada zaključila 14. zasedanje državnega zbora, da so bile torej vso nemške kombinacije neosnovane, in da so slovanski listi, mej njimi „Slovenski Narod", bili dobro informovani, ko so trdili, da je grof Thun dobil v Ischlu cesarjevo privoljenje za razne, daleč Begajoče odredbe.
Tekom štirinajstih mesecev je vlada vsled nemške obstrukcije trikrat zaključila zasedanje državnega zbora, in ako naznanjajo oficijozna glasila, da se je to sedaj zgodilo zategadelj, ker je vlada prišla vsled neuspehov svojih pogajanj z obstrukcij-skimi strankami do prepričanja, da ni upati na redno in nemoteno funkcioniranje parlamenta in ker želi dobiti svobodne roke za razne neodložljive akcije, ne more temu nihče ugovarjati.
Vlada je gotovo vse storila, kar je bilo možno, da pridobi obstrukcijske stranke za mirno parlamentarno delovanje, toda našla je gluha ušesa. Nemci so odklonili vsak kompromis, zahtevali so popolno kapitulacijo vlade in parlamentarne večine, in ker tej zahtevi ni bilo možno ugoditi, s pailamentom, kateri vsled nemške obstrukcije ne fuukcijonira, pa tudi ni možno delati, zato je vlada suspendirala parlament in si pripravila sredstva, da izvrši najvažnejše neodložljivih akcij brez sodelovanja narodovih zastopnikov.
Kakor vsaka večja in nepričakovana odredba, je tudi suspendiranje parlamenta obudilo najrazno-vrstnejše kombinacije o prihodnji notranji politiki, čuje se domnevanje, da hoče vlada po jubilejskih slavnostih parlament razpustiti, da hoče deželnim zborom dati pravico, voliti državne poslance, in čuje se tudi, da hoče premeniti ustavo v federalistiškem smislu.
Mogoče je pač, da pride kdaj do tega. Razvoj notranjepolitičnih razmer se vrši tako, da lahko po stane taka radikalna preuredba notranjega ustroja naše državne polovice neizogibna, ali koj sedaj, vsaj pred cesarjevim jubilejem tacib prememb ni pričakovati.
Vlada je zaključila zasedanje državnega zbora, ker se je prepričala, da ta parlament ne obnovi nagodbe z Ogersko. Z nagodbo se pa mudi. Zadnjega decembra poteče sedanji nagodbeni provizorij, in ker hočejo merodajni krogi, da naj se nagodba na vsak način in za vsako ceno obnovi, zgodi se to izven* parlamentarnim potom, s pomočjo cesarke naredbe na podlagi § 14.
Ustavno to pač ni, toda sila kola lomi. Ker je vlada zaključila zasedanje državnega zbora in so vsled tega tudi členi kvotne deputacije izgubili svoje mandate, ni dvoma, da se je vlada tudi z ogerskim ministerstvom že dogovorila radi obnovitve nagodbe. Ogerski osnovni zakoni sicer določajo, da sme Ogerska skleniti nagodbo samo s parlamentarno vladano Cislitvansko, in baron Banff/ je svrj čas tudi slovesno izjavil, da nagodbe drugače ne akceptira, ali Madjarom je nagodba toli koristna, da se ne bodo ustavljali, tudi če se v Cislitvanski uveljavi neparlamentarnim potom, in dokaz tega je že govorica, da baron BantlV z ozi-rom na rečeno izjavo odstopi, a koj zopet novo ministerstvo sestavi.
Zaradi nagodbe se je vlada trudila, da omogoči funkcijoniranje parlamenta, a zaradi nagodbe je parlament suspendirala. Ako uveljavi nagodbo s § 14. bodisi samo za jedno leto ali — kakor se čuje — kar za več let, potem pač ne bo čutila potrebe, ruvati se zopet z obstrukcijonisti. Preteklo bo mnogo časa, predno se parlament zopet snide. V jubilejskem letu se to gotovo več ne zgodi, v tem letu bo vladal mir in nič ne bo motilo redkih slavnostij povodom cesarjeve vladarske petdesetletnice.
Seveda bode tudi temu interregnumu jedenkrat konec. Morda se umirijo Nemci in odnehajo od obstrukcije, morda bo vlada vender prisiljena, odločiti se za radikalno operacijo, a izključeno tudi
ni, da se premeni situvacija, in da pridejo na krmilo tisti elementi, katerih vlada ni mogla ukrotiti. Bodočnost je zavita v gosto temo, a ker je državni zbor suspendiran, ne moremo nanjo upli-vati, ampak smo prisiljeni mirno čakati na to, kar nam prinese. Veseli suspendiranja parlamenta nismo in ne moremo biti, ker je parlament jedini kraj, kjer imamo upanje, da si z bojem in trudom priborimo nekaj pravic.
V IJulilfani. 27. julija.
K zaključenju državnega zbora piše glasilo štajerskih obstrukcijonistov, „Grazer Tagblatt" : Vlada si je z zaključkom državnega zbora pridobila Bpovečano svobodo akcije". Za temi besedami leži kaos bodočnosti, leži klopčič največjih zmešnjav, leži morda katastrofa. Mi Nemci se ne tresemo, kajti za našo usodo igralci ne kockajo . . . Češko časopisje pa misli to. Slovan čuti razkošje triumfu-jočega barbara, ki polaga svoj široki podplat na tilnik v prah vrženega „Edelvolka". Naj pazijo! Naš tilnik se ne bo n<kdar in r.koli uklonil ! — V Pragi ne mislijo, da se je zaključil državni zbor samo radi nagodbe z Ogersko. Tudi parlamentarna kvotna deputacija je razpuščena ter je vzet državnemu zboru zadnji neposredni upliv na kvoto. In ne le razpusta narodnega zastopa, nego prevrat nam naznanja veselo Slovanstvo. Dokler pa nas ne ubijejo, se ne udarno ter se bomo znali braniti'
Miniaterske izpremembe. „Budapesti Ilirlap" javlja, da bo grof Goluchovvjki v kratkem odstopil, ter da bo njegov naslednik sedanji avstrijski poslanik v Berolinu, p 1. Szogvenv-Marich, bivši 8ekcijski šef v zunanjem ministerstvu. Hkratu naznanja „Budapesti Hirlap", da odstopi v kratkem še neki drug skupni minister. Ta naj bi bil pl. Ka|lay.
Turnarska društva iz Avstrije v Hamburgu. Dasi so različna okrajna glavarstva priporočala avstrijskim nemškim turnarskim društvom, naj se ne udeleže turnarskih svečanostij v Hamburgu, šlo je vendar le prav vtliko število teh nemškonacijonalnih društev v Hamburg, kjer so bili sprejeti prav bratovako. Pri slavnosti se je nazdravilo končno tudi Francu Jočefu I. ter je bila
V posebni galeriji so nastavljeni motorji in mašine. Tu vidiš razne obrtnike pri delu. Vendar baš ta del ni dobro zastopan. Ker se je baŠ strojevna fabrikacija v dobi 50letne vlade našega cesarja prav za prav šele razvila, in ker je ona v Avstriji dosegla že zelo visoko stopinjo, je ta nedostatek tem občutnejši. V raznih prejšnjih razstavah so bili skoro vselej strojevni oddelki (motorji in stroji velikih tovarn) večji in bogatejši.
Ko prideš do „južnih vrat", zapaziš gosto tolpo. Preriješ se skozi gosto gnječo in si prese nečen: tu je mnogo avtomatov; ako vržeš vanj desetico, čuješ kako dunajsko popevko, — ali vidiš mehanično gibanje na figurinah, — ali si natočiš čašico svežega piva. — Torej stvar, ki je na Dunaju tako vsakdanja, provzroča, da se kljub temu tarejo pred njo mladi in stari!
Nasproti tem je posredovalnica za inserate, Hasenstein & Vogler, ki je iz časopisov »ostavila velike planiglobe; iz jedne se je mej nekaterimi hrvatskimi listi blestel i „Slovenski Narod14 izmej mnogih drugih nemških in tujih časopisov.
V stranskem delu rotunde je tudi znameniti „poštni muzej", ki je obiskovalcem razstave v poset dovoljen. Tu se kaže razvoj pošte, in mnoge slike raznih poštnih stacij  in poslopij.  Mej temi je i
LISTEK.
Jeden dan v dunajski jubilejni razstavi.
Spisal Prostoslav. (Konec.)
Mej mnogimi praznimi gostilnicami staknem jedno, ki je bila jako dobro obiskana. Zakaj? Zagonetka je bila kmalu rešena: „Ljudska gostilna pri najnižjih cenah" se je sicer pretvorila v tako, ki je imela cene, kakor so običajne v velikih predmestnih gostilnah, pogrešal sem vso eleganco, a zato ni bila baš slaba kuhinja. Moj sosed mi je rekel, da je to jedina, ki ima poštene cene, zato jo obiskujejo vsi, ki so v službi v razstavi ter jo torej ne smejo ostaviti; dočim drugod odirajo ljudi, da je groza, ne da bi s tem prišli na svoj račun. Obiskovalcev razstave itak ni dosti predpoludne, torej imajo gostilne svoj glavni zaslužek na večer.
Velikanska najemnina, katero plačujejo razstavnemu odboru, sili gostilničarje v to, da pretiravajo cene na nečuven način, ako nečejo imeti prevelike izgube. To je velik nedostatek dunajskih razstav. Kako vse drugače je to bilo v Pragi! In kljub temu je deficit običajen....
Solnoe je čim dalje bolj pripekalo in torej »cm ubežal pred vročino v rotundo. ltotunda je ve-
I lii aslna stavba, ki je preostala še od svetovne razstave 1873. leta ter služi vedno v razne izložbe. Sedaj so ondi razstavljeni izdelki domače obrti in fabrikatov ; stvari, katere sicer vidiš raztresene po
i raznih prodajalnicah v mestu, so tu skupljene in opremljene v okusnih dekoracijah.   Ne bodem jih
' nadrobneje našteval; omeniti hočem le nekatere. Pred vsem so krasne tobine oprave. Izbran okus iu
j popolna skladnost vlada pri njih; kako te miče, da bi bila taka tvoja domačija! A kaj, ko je to mogoče le redkim, z darovi Pluta obsipanim stanovom!
Znamenita je razstava svilarstva. Združena je zase v četverokotu, ob čegar stranskih stebrih, nosečih kupolo, so štiri ženske sobe na prestolih. Prva nam predočuje kitajsko cesaričino, ki je baje prva predla svilo ; druga japonsko cesaričino, ki je Bvilorejo uvedla na Japonskem; tretja italijansko princezinjo, ki je svilorejo uvedla v Evropo in četrta cesarico Marijo Terezijo, ki je pospeševala pro-cvitanje sviloreje v Avstriji. Pod kupolo je soba cesarjeva, katsri se klanjajo alagorične slike, pred-očujoče svilarsko obrt. V bogati razstavi svilnenib tkanin in blaga je znamenita, krasno iz svile tkana podoba cesarjeva.
Krasna je tudi razstava srebrnine in zlatnine. Tu so tudi izloženi glavni dobitki razstavne loterije.
baje ta nazdravica sprejeta z največjim entuzijazmom. Človek, stoječ na jedino pravem stališča jednako-pravnosti in tolerance, ne more veliko prigovarjati temu izletu nemških turnarjev iz Avstrije v Veliko* nemčijo. Svoji k svojim — brat k braca I Da ostane le vse navdušenje v pravi meri ter da ne prestopi meje spodobnosti. Vendar-le pa se čudom čudimo, da nemška oblastva niso konsekventna v svojih prepovedih. Slovanski zdravniki nikakor ne smejo k svojim bratom Poljakom. Njihov rekurz je bil odločno odbit, češ, taki znanstveni izleti se izrabljajo v politične namene. Zakaj Ii se niso bala nemška oblastva, da se izrabi ta turnarska slav-nost v Hamburgu v politično svrho? Zakaj je dovoljeno tem preko avstrijske meje v Velikonemčijo, a slovanskim zdravnikom pod nobenim pogojem ne? Ali se morda nemška oblastva boje, da bi Slovani ne hoteli nazdraviti Francu Jožefu I. in Viljemu H. ?   Kakor rečeno:   konsekvence manjka!
Cesar Viljem in burševstvo. V Eisenachu so bili pred kratkim zbrani zastopniki velikonem-skih burževskih društev. Predlog, naj se pošlje cesarju udanostna brzojavka, je bil odklonjen. „Bur-schenseh^ftliohe Bliitter" javljajo, da se je zgodilo to vsled tega, ker ni cesar doslej na nobeno brzojavko odgovoril. Razni listi dokazujejo, da vlada sploh mej burševskimi društvi velika antipatija proti cesarju, ter da se število soeijalnodemokratičnih ve-likošolcev jako naglo množi. Ako pa je to dejstvo, potem prodirajo socijalnodemokratične ideje res že v najvišje sloje nemškega prebivalstva.
Špansko - ameriška vojna. Ekspedicija proti Portoricu je že v najboljšem tiru. Američanska eskadra je prišla že pred San Juan de Portorico in ladije dovažajo iz Santiaga, iz Tampe in Charlestona vojne čete. Predno bo minul teden, bo že okoli 40.000 Amerikanca v na Portoricu in brodovje bo začelo streljati na San Juan. Boj bode hud, kajti tudi Spanci so se ondi dobro pripravili. O miru torej še vedno ni govora. Komu na škodo?
Dopisi.
Iz <jiru<l4*u, 24. julija. (Ljubljansko vseučilišče.) Ko so v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora slovenski poslanci prepri-čalno dokazali potrebo in za Slovence neizmerno korist ustanovitve vseučilišča v Ljubljani, je poslanec baron Schw^gal sprožil pomislek, da bi vtegnilo imeti isto vseučilišče premalo obiskovalcev in da bi mu toraj primanjkovalo prve podlage nje govega obstanka in razvitka! Ali temu moramo odločno ugovarjati, ker smo z ozirom na drugotne izkušnje prepričani, da bi se čeravno iz pričetka morda pičlo število slušateljev gotovo v malih letih na toliko zvikšalo, da bi bilo vseučilišče popolnoma živokrepno in njega uspešen obstanek zagotovljen. Ko se je leta 1875 v Černovicah univerza ustanovila, imela je prvo leto le 200 dijakov; 1380. leta le 271, 1885. leta 265, 1800. leta 310, 1892. 305 in 18(J4. leta 358 dijakov. — Na avstrijskih univerzah b.Io je lani 720 jugoslovanskih dijakov, in sicer na Dunaju 385, v Gradcu 297. v Inomostu 33, v Pragi 9 in v Černovicah 5. — Recimo, da hi od omenjenih jugoslovanskih dijakov, ko bi že Ljubljana imela univerzo, bilo odšlo 200 ali naj si bode 300 na druga nemška vseučilišča, bi še zmiraj za ljubljansko vseučilišče ostalo 4 2 0 dijakov, toraj mnogo več, kakor jih ima Černo-viška  univerza   sedaj   po že 231etnem obstanku.
Poleg tega pa se ne sme prezreti, koliko več mla-deničev bi se izmej Slovencev na ljubljansko univerzo podalo, ki so sedaj zaradi pomanjkanja zadostnih gmotnih pripomočkov prisiljeni, se drugam obrniti, da prej do borega kraha pridejo, katerega bi za malo let v boljši in obilnejši meri dosegli, ako bi se jim bilo omogočilo v domačiji na lažji način višje šole dovršiti. Treba pa je pri tem vprašanja tudi pomisliti, kolikšno pomanjkanje je ravno zdaj na višjih šolah izšolanih mlademčev mej Slovenci, posebno pa v pravoslovni stroki, kjer nara-stek tako zaostaja, da vlada tud«, ako bi pošteno hotela, službenih mest pri različnih oblastih z domačini in toraj s slovenščine zmožnimi uradniki popolniti ne more. Gotovo pa bi se narastek takoj izdatno pomnožil, ko bi dijaška mladina imela doma vseučilišče, kjer bi bilo marsikateremu nadarjenemu mladeniča mogoče, studije nadaljevati, kar mu sedaj v tujini ni mogoče. Da pa za obstanek živo krepkega ačilišnega zavoda ravno velikega števila treba ni, so najbolji dokaz števila dijakov na nekaterih nemških univerzah; tako je imelo leta 1897 vseučilišče v Greifsvvaldu 756 dijakov, v Giessenu 663, v Kielu 580, v Konigsbergu 684, v Miinsteru 487 in v Rostoku le 451 dijakov in to so vendar stare univerze; tolikega števila slušateljev pa bi se bilo izvestno tudi na ljubljanski univerzi zanašati. — Pa saj število dijakov tudi ni in ne sme biti jedini merodajni faktor za ustanovitev tacega zavoda, temveč imajo pri tem vplivati, in sicer v prvi vrsti državnopravni, kulturni in politični razlogi. Ko mi toraj zahtevamo ustanovitev univerze v Ljubljani, nas ne vodi nikaka šovinistiška prenapetost, ampak živa potreba za dom in ne manje za korist državne uprave in to v toliko večji meri, če pomislimo sedanji položaj naših slovenskih dijakov na nemških univerzah na Dunaju in posebno v Gradcu, kjer se vsem Slovanom sila dela in kjer celo lastnim štajerskim deželanom slovenske krvi, katerim je vendar-le Gradec glavno deželno mesto, na vseučilišča ni obstanka!
Mestna topničarska vojašnica.
V Ljubljani, 27. julija.
V navzočnosti raznih civilnih in vojaških dostojanstvenikov uzidal se je danes ob j-dnajstih dopoludne sklepni kamen pri zgradbi mestne top-ničarske vojašnice. Vojašnica je torej dograjena in se hode s 1. avgustom izročila svojemu namena.
Ko je leta 1395. potres razdejal takozvano Nušakovo vojašnico v Trnovem, moral se je v Ljubljani garnizujoči topničarski polk premestiti v Gradec, ker taka j ni bilo zanj primernih ubikacij. Da je bil to zlasti v gospodarstvenom oziru hud udarec za Ljubljano, je znano, in mestni zastop je storil torej le svojo dolžnost, ko je sklenil, zgraditi novo topničarsko vojašnico v namen, da naše mesto zopet dobi topničarsko posadko.
Za obsežno zgradbo primeren prostor nakupil se je ob Dunajski cesti poleg tako znanega „peko vskega križa", gradnja sama pa se je po dogovoru z vojnim ministerstvom izročila Dunajski stavbni družbi „Union*, katera je tudi izdelala glavne in podrobne načrte. Izrecno pa se je družbi stavil pogoj, da se ima pri oddaji raznih del v prvi vrsti ozirati na domače obrtnike, kar se je v resnici tudi zgodilo. Z gradnjo pričelo se je meseca marca lansksga leta ter se je delo pospešilo tako, da se je vojašnica vkljub obsežnosti raznih stavbnih objektov v poldrugem letu dogotovila. S 1. avgustom se izroče vsa poslopja vojnemu eraru v porabo in se nastani cadre 7. divizijskega top-ni carskega polka že prihodnji teden v novi vojašnici, ostali polk pa po dovršenih vajah dne 12. septembra.
Ves stavbeni prostor meri 60.000 ma ter je 300 metrov dolg in  200 metrov širok.   Tla so za
ljubljansko staro, pogrešal pa sem krasno novo ljubljansko poštno stavbo.
Iz rotunde sem šel zopet v park. Premeril sem ga po vsi dolžini, ogledal raetavo „L'ranije", ki pa ne podaje prav nič novega, pač pa je vsak muzej bogatejši na istih zbirkah. V posebnem gledališču se tu predstavljajo projekcije; no, obiskal jih nisem; morda storim to drugo pot. Od „Uranije". na stran je .mladinska zgradba", ki podaje zelo bogato zbirko raznih učil, šolskih uredb, igrač itd., skratka, vsega, kar se rabi pri odgoji in pouku otrok Ta izložba je zelo bogata in v svoji svrhi popolna.
Ker sem se ožejal, šel sem, nedaleč od godbenega paviljona, v „švehatsko pivnico", kjer se toči pivo vrček za 4 kr. dražje nego v mestu 1 Mi-bHI sem, da me zato odškoduje vojaška godba v obližju, a kako sem se motil. Igrala je tako razglašeno in delala toliko „kikserjev", da je bilo groza. Navajeni smo na Dunaju najizbornejšim vojaškim godbam, zato me je ta, šele letos na novo došlega ogerskega polka, zelo razočarala. Zato tudi nisem dolgo poslušal gotovo znamenitega razgovora ob sosedni mizi, kjer sta star Dunajčaa in mlad Prus
drug drugemu prodajala svojo zgodovinsko modrost o nizozemskih anabaptistih. To razpravo je provzro-čila koračnica iz vPreroka" — in tako je ta nesrečna godba imela tudi na vesti, da bi kmalo dobil povsem napačne zgodovinske pojme. Strogemu zgodovinarju profesorju se imam zahvaliti, da mi je ostalo še toliko spomina iz gimnazijskih let, da sem sprevidel, koliko je bila vredna temeljitost sosednjih učenjakov!
Torej zopet naprej, saj je še precej stvarij, katerih nisi videl. Tu te je vabila še razstava pekov. Zanimivo je bilo opazovanje, s koliko naglico so delali in pekli kruh ter razno pecivo. Prodajali so dovršene izdelke, in tudi jaz sem si kupil takozvani „Nussbeugel", kateri dobim povsod za 6 kr., za desetico! Ogledal sem si potem vnovič nekatere znamenitosti v „paviljonu za ljudsko blagostanje", šel poslušat igro na orglah v paviljonu za izobrazbo, — čul še jedno, hvala Bogu, izvrstno vojaško godbo (na drugem mestu v parku), a slednjič, ker je postal že večer, odpeljal se nazaj v mesto; češ, danes si bil v razstavi, da se učiš in jo promotriš, ter ei pošteno porabil v to ves dan, — prihodnjič pojdi tje, da se razveseliš in zabavaš, in v to ti bo zadoščal večer. A zato si danes pretruden.
zgradbo jako ugodna. Veliki vojni depot se nahaja prav blizu, isto tako tudi kolodvor južne in državne železnice, kar je za vojašnico velikega pomena. Na tem stavbenem prostora zgradila se je vsem zahtevam zadoščajoča topničarska vojašnica, obsegajoča po paviljonskem sistema sedemnajst objektov in sicer: častniško poslopje s pripadajočim stranskim poslopjem, poslopje za podčastnike, stražo in zapore, dve poslopji za moštvo, štirje hlevi (vsak za jed no baterijo) in jeden hlev za štabne konje in remonte, hlev za bolne in hlev za samne konje, avgmentacijsko skladišče, remiza za topove in vozove, dve podkovski hišici, mala pokrita jahalnica in velika otvorjena jahalnica, kopališče za konje, telovadnica itd.
Prvo poslopje ob Dunajski cesti je namenjeno častnikom; v pritličju nahaja se mej drugimi prostori elegantna obedovalnica, soba za biblioteko itd., v prvem nadstropja pa so stanovanja za častnike. Okolo poslopja prirejen je lep park. Nadalje nahaja se ob Dunajski cesti poslopje za podčastnike (72 m dolgo) in dva poslopja za moštvo, katerih vsako je 70 m dolgo. Vsa poslopja so jeduo-nadstropna, sobe in drugi prostori so zračni in skoraj luksurijozno prirejeni. Uprav vzorni so hlevi, ki zadoščajo vsem zahtevam higijene in udobnosti. Vsa poslopja preskrbljena so s pitno vodo iz mestnega vodovoda ; raz ven tega pa so napravljeni še štiri vodnjaki za vsak slučaj. Vsi objekti razven hlevov so električno razsvetljeni.
Gradnjo izvršila je — kakor že omenjeno — Dunajska stavbena družba mUnion* pod vodstvom arhitekta Bartaka, katerega je po njegovi smrti nadomestil višji inžener Ne vole; a sodelovali so tudi do mači obrtniki. Mizarska dela preskrbela je tvrdka Tonnies, tesarska dela tvrdka Tonnies in kranjska stavbena družba, ključarska dela tvrdka Tonnies in Martinčič, kleparska dela Lenček in Nolli, kamnoseška dela Toman, Vodnik in Čamernik, pleskarska dela Eberl in Makovec, slikarska dela Stare, a pe-čarska dela A. Drelse.
V vestibilu častniškega poslopja nahaja se na desni slovenska, na levi nemška spominska plošča, a pod slovensko spominsko ploščo vzidala se je danes pergamentna listina z naslednjim besedilom :
Za slavne vlade Njegovega Veličanstva cesarja Franoa Jožefa X., ko so slavili avstrijski narodi petdesetletnico srečnega vladanja ljubljenega gospodarja, ko je bil
Frano gro t Thun ln Hohenatein
C kr. ministerski predsednik,
Edmund pl. Krleg-hammer
c. in kr. državni vojni minister,
Edvard vitez Suocov&tv pl. Vesza
poveljnik 3. vojn in zapovedujoči general v Gradcu,
Viktor baron Heln
c. kr. deželni predsednik v vojvodini Kranjski,
Ivan Hribar
žnpan deželnega stolnega mest« Ljubljane, viSila se je dne 27. julija 1898. slovesnost polaganja sklepnega kamna temu poslopju, katero so je, za vojašnico c. in kr. 7. divizijskomu artilerijskemu polku določeno, vsled izpodbude „Unijonske stavbne družbe* na Dunaju po tej drnibi na podlagi primerne pogodbe z mestno občino Ljubljansko ob požrtvovalni podpori „Kranjske hranilnice11
zgradilo v letih 1896—1898. Naj bi poslopje uničujočemu vplivu časa kljubovalo in bilo vse k dar v korist vojni in mestu.
Skupni stroški za zgradbo te vojašnice znašajo 515.000 gld., a ta za naše razmere ogromni stavbeni kapital je dobro investiran ter se bode ugodno obrestoval. K tem troškom prispevala je „Kranjska hranilnica" z znatnim zneskem 100.000 goldinarjev.
Končno šs omenimo, da ima nova vojašnica na pročelju glavnegu poslopja na prvem mestu slovenski napis „ Mestna topničarska vojašnica".
Dne 31. t. m. ter 1. in 2. avgusta bode v Ljubljani shod slovenskih učiteljev s Kranjskega, Štajerskega in Primorskega. Nad tristo vdeležnikov prijavljenih je pripravljalnemu odboru že sedaj; pričakovati pa jih je veliko več. Poleg slovenskih učiteljev bodo se shoda udeležili tudi odposlanci češkega in hrvatskega nčiteljstva.
Ker je ta shod sklican iz patrijotičnega namena in ker je našo učiteljstvo pridobilo si neprecenljivih zaslug za prosvetljenje in duševni napredek naroda, dolžnost nam je, da pokažemo, kako dragi in mili gostje nam bodo pripadniki tega stanu.
Mestna občina bode v dokaz teh čutil okrasila svoja poslopja z zastavami, od Vas, someščanje pa pričakujemo, da bodete storili isto.
V Ljubljani, dne 25. julija 1808.
Župan: Ivan Hribar 1. r.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. julija. — (Topničarska vojašnica.) Danes dopoludne ob 11. uri se je slovesno vzidal sklepni kamen v novo topničarsko vojašnico. Najprej je šent-peterski župnik gospod Malenšek blagoslovil poslopje, potem je zastopnik Unijonske stavbne dražbe izročil poslopje županu, kateri je je prevzel s primernim govorom, potem pa se je vzidal sklepni kamen,
namreč spominska plošča. Obširnejše poročilo te slavnosti, katere se je udeležilo mnogo odličnega občinstva, priobčimo jutri. Od jutrišnjega dne naprej je vsakemu dovoljeno, da si ogleda novo vojašnico, katera spada mej najlepše in naj pripravnoj še v naši državi.
— (Abiturijentski kornera) Sinoči se je vršil v Sokolovi dvorani komer« slovenskih gimnazijskih, realčnih in pripravniških abitnnjentov. Pri komersn je sodelovala vojaška godba ter je zapel dijaški zbor nekaj pesmij. Oglasili so se tudi različni govorniki, ki so nazdravljali gostom iz Dalmacije, Primorske in Štajerske ter napivali gospej dr. Franji Tavčarjevi, pokroviteljici abiturijentske slavnosti župana Hribarju, dru. Iv. Tavčarju, beli Ljubljani i. dr. Zlasti velik vtiik pa je na pravil govor g. dra. Tavčarja, ki je povdarjal, da v sedanjih resnih časih ni ljubezen do domovine nikdar dovolj žarka, da je možno služiti domovini na razne načine ter da treba vsakemu rodoljubu največjega samozatajevanja in brezmejne požrtvovalnosti. Glavno pa je, da si rodoljub sredi bojev, viharjev in napadov ohrani čisto vest, da je storil vedno vse ta v čast in na korist domovine. Res da je mladina naša nada in naša bodočnost, toda le ona mladina, ki ne govori samo, ampak resno dela. In tej delavni, resnobni mladini je napil dr. Tavčar. — Danes ob 9. ari dopoldne so se zbrali abiturijenti k shodu v „Narodnem domu*, ter je bila sprejeta peticija za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Ob 1. uri popoldne je bil v restavrantu „ Narodnega doma" banket, pri katerem se je zopet oglasilo več navdušenih govornikov. Drevi ob polu 9. uri pa je v zgorenji dvorani sijajni abiturijentski koncert in vćliki ples.
— (Šolski muzej ) Zaveza učiteljskih dru štev je ustanovila v proslavo cesarjeve petdesetletnice v Ljubljani šolski muzej, ki se bo slovesno otvoril povodom „Zavezine" X. glavne skupščine, dne 2. avgusta ob 9. uri dopoludne v I. mestni šoli Komenskega ulica. Do danes so že tri šolske sobe napolnjene z raznovrstnimi razstavnimi predmeti. Posebno zanimive so stvari, ki jih je poslal znani afriški potovalec dr. Emil Ho I u h. Z lepo zbirko učil sta obdarili šolski muzej tvrdki Janskv iz Tabora in H o 1 z I z Dunaja. Bratje Čehi so poslali zelo zanimive književne proizvode. Pri njih se moramo slovenski učitelji učiti, česa nam manjka in kje moramo zastaviti svoje sile. Zanimivi so tudi izdelki iz šolskih delam na II. mestni šoli v Ljubljani, na Rakeku, v Planini, v Dol. Logatcu i. t. d. Občudovanja bo vredni risarski izdelki rokodelčičev iz obrtne nadaljevalne šole v Št. Vidu nad Ljubljano. Tukajšnji tvrdki Kleinmavr & F. Bamberg in Giontini sta darovali šolskemu muzeju lepe zbirke raznih knjig in učil iz njih založništva. „Slovenska Matica" in „Glasbena Matica" sta brezplačno odstopili muzeju vsa dela, ki sta jih izdali ti dve društvi. V obče je muzej zelo zanimiv in vreden, da si ga vsak prijatelj šole in učiteljstva ogleda od 1. do 15. avgusta.
— (Na pomoč Sinjanom!) Dne 2. julija je porušil grozen potres Sinj v Dalmaciji ter mu prizadejal okoli 300 tisoč gld. škode. Beda je vsled tega ondi velika. Minister notranjih del je zategadelj odredil, da se nabirajo milodari v prid sinjskim revežem. Na korist Smju se bode vršil v petek dne 29. t. m. na obširnem in senčnatem vrtu restav-ranta g. L. F a u t i n i j a v Ljubljani (Gra» dišče štev. 2) velik vojaški koncert. Pri ugodnem vremenu ne začne koncert ob pol 8. uri zvečer, čisti dohodek se izroči odboru, ki nabira darove za dalmatinske nesrečneže. Spomin na grozni potresni čas v Ljubljani vzbudi v Ljubljančanih gotovo toliko sočutja, da se tega dobrodelnega koncerta v največjem števili vdeleže. Vstopnina bo 40 kr.
— i Ob raz eo cenil nega zapisnika) po predpisih novega eksekucijskega in cenilnega reda je priobčen v zadnji (7.) številki „Slov. Pravnika". Na dotična vprašanja odgovarja tem potom uprav-ništvo lista, da se ta številka, kolikor je je v zalogi, dobiva pri upravništvu „Pravnika" v Ljubljani po 40 kr. izvod.
— („Bela Ljubljana") se zove nov, jako lep valček gosp. Viktorja Parme, našega dičnega skladatelja oper „Grof Urh", „Kasnija" in „Stara pesem". Novi valček temelji na tamih znanih motivih domačih narodnih pesmij ter »e bo prvikrat sviral na plesu, kateri priredi 1. avgusta „Zaveza učiteljskih društev" v „Narodnem domu". Ne dvomimo, da se tudi ta najnovejša skladba priljubi našemu občinstvu prav tako, kakor so priljubljene vse dosedanje operne in tudi plesne skladbe gosp. Parme 1
— (Koncert v Švicariji,) Na korist spomenikom padlih avstrijskih vojakov bo v soboto v Švicariji velik vojaški koncert z jako izbranim vzporedom. _
— (Moška podružnica sv. Cirila ?u Metoda v Kranju) ima svoj občni zbor v soboto, dne 30. t. m. ob pol 9. uri zvečer v čitalniških prostorih.
— (Godba požarne brambe v Kranju)
Za jubilej našega cesarja se ustanovi v Kranji godba prostovoljne požarne brambe ter so se pravila že potrdila.
— (Pri streljanju ponesrečil.) Kajžar Simon Filipič iz Stare Oslice pri Škofjiloki je pri cerkvenem prazniku streljal s topiči. Pri tem mu je šel strel v obraz, mu oslepil desno oko, ožgal vso polt z lic ter mu odtrgal mezinec. Nesrečneža so pripeljali v deželno bolnico.
— (Poštne stvari.) Prejeli smo naslednji dopis: Slavnemu uredništva „Slovenskoga naroda" v Ljubljani. Glede na včerajšno notico „Iz Kostanjevice" v štev. 166 cenjenega Vašega lista usoja si podpisani c. kr. poštni in brzojavni urad slavno uredništvo uljudno obvestiti, da je bila omenjena pošiljatev za Kostanjevico konsigoirana za poštno ambulanco Trst Dunaj štev. 8 in na postaji južne železnice temu uradu pravilno oddana. C. kr. poštni in brzojavni urad v Ljubljani, dae 26. julija 1898. S o r 1 i.
— (Roparski umor.) Iz Novega mesta nam poročajo: 24. t. m. sta šla dva delavca čez Gorjance na Hrvatsko. Ker sta bila žnjna, sta hotela pri studencu pod sv. Jero piti. Z začudenjem sta opazila, da je voda rudečkasta. Preiskala sta okolico ter našla ne daleč od studenca mrtvega moža, čegar polovica telesa je bila z dračjem pokrita. Vrat in glava umorjenca sta bila hudo razrezana. Dognalo se je, da je umorjenec neki detavec Kastrevc iz Gaberja, kateri se je vračal iz Hrvatskega domov. Denar mu je bil ves vzet. Zločinec je baje njegov tovariš, s katerim sta skupaj popotovala.
— (Smrti rešeu.) Gluhonemi JoŽff Božič v Kostanjevici je zašel pri kopanju predaleč v Krko ter bi bil — ker se mu ni upal nihče na pomoč — že skoraj utonil, ko je pritekel Fran Keržišnik, skočil v Krko ter Božiča za lase privlekel na kopno.
— (Pretep) 19. t. m. so pili v neki gostilni v Podkraju delavca Ivan Seppe, Fran Severkar, hlapec Jakob Urankar in Ivan Roglič, se končno sprli ter se začeli pretepati. Severkar je udaril LJrankarja z motiko dvakrat po glavi in na koleno, Seppe pa je obreza! Rogliču levo roko. Oba ranjenca imata težke poškodbe.
— (Iz Žalca) nam pišejo: Dne 6 in 7. avgusta se bo vršila v Žalcu velika slavnost v proslavo 50letnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Dne 6. avgust* bo ogledovanje in premiranje konj III. konjerejskega okoliša, kateri obsega 11 okrajev spodnje Štajerske, dne 7. avgusta pa je na Žalskem dirkališču velika konjska dirka. Tako pri premovanji konj kakor pri konjski dirki se bode razdelilo izvanredno mnogo daril v znesku nad 4000 kron, razven tega pa mnogo srebrnih svetinj in častnih priznanj. Oba dni bo igrala mej premovanjem in dirko vojaška godba, ter se priredi dne 6. koncert in dne 7. koncert s plesom, obakrat zvečer pri sijajni razsvitljavi. Ker imata obed ve slavnosti znak jubilejne svečanosti in hočemo slovenski konjerejci spodnještajerske dežele pokazati, da vemo ceniti veliki pomen 50letnega vladanja preBvitlega cesarja, je želeti, da se pripeljejo vsi boljši konji na premovanje ter se udeleži kar največ konjerejcev konjske dirke. Konjem naj se v grive trakovi vpleto in naj pridejo vsi konjerejci v praznični obleki! Oni konjerejci, kateri pripeljejo svoje konje že v predvečer na premovanje, naj to naznanijo županstvu trga Žalec, da se pripravijo prostori za iste.
— (Dubteča cvetka z vrta nemškega mEdelvolka ) Dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Celovcu, se je tudi udeležil shoda slovenskih odvetnikov in notarjev ter je pri tej priliki tudi poročal. Neki člen nemškega „ Herrenvolka" s svojo več-tisočletoo kulturo je pisal vsled tega z Dunaja dru. Krautu dopisnico, katero je podpisal najduhovitejše z „Dr . . ." in „A . . .". Mož Že v«, kakšen pseudonim mu najbolj priatoja! Ta duhovitež pa je pisal nemški tudi to le: .Svetujem Vam, da si najprej svojo neumno zelnato (Kraut!) glavo odrežete in potem nemškim družinam, pri katerih ste žrli kruh iz milosti, vrnete, kar so Vam dali. Jaz Vas poznam, Vi svinja!". . . Prijavili smo to dahtečo cvetko iz nemškega kulturnega vrta, da vemo svoje nasprotnike čim bolje spoznavati in ceniti!
— (C. kr. namestnik proti deželnim poslancem.) Poročajo nam: Na svojem potovanju se ie ustavil namestnik grof Goess tudi v Kanalu, kjer mu je izročilo županstvo obširno prošnjo. Pri točkah, govorečih o tem, da bi bilo že zadnji čas, da začne goriški deželni zbor delovati, je menil grof Goess, da je to zavisno samo od slovenskih poslancev, ter da naj bi zategadelj volilci silili svoje poslance, naj vstopijo zopet v deželni zbor.—Jako obžalovati je, da ni nihče prisotnih prižgal grofu Goessu luči, da bi mož videl, kje je vzrok, da Slovenci pri sedanjih razmejah ne morejo in ne smejo v deželni zbor! _
* (Štirideset let v gozdu) Nedavno so našli orožniki blizu Brna v velikem gozdu, kamor dojde malokdaj kak človek, popolnoma zanemarjenega starca, ležečega v listju. Živel je baje okoli 40 let v onem gozdu ter se hranil z jagodami in s sadjem, kakor tudi z žitom, iz katerega si je sam delal kruh. Živel je vkljub hudemu mrazu tudi po zimi v gozda v šatora, katerega si je iz vej sam spletel.
* (Nečloveški soprog) Kmetica Vata RakiV iz Mahova na Hrvatskem je pred meseci zanosila, kar je njenega soproga tako jezilo, da je od tistih-mal prav grdo ravnal ž njo. Nedavno pa jo je celo tako pretepel, da je morala leči v postelj. Potem je d osel z lopato ter z isto nabijal svojo ženo, in gotovo bi jo bil nbil, da ni pritekla soseda na pomoč, katera je nbogo ženo rešila krutosti nečloveškega soproga. Vender je Vata Rakić vsled buditi udarcev opasno bolna.
* (Dolg 4229 frankov za — klobuke ) Gospico Jane P i e r n y, igralko v Parizu, je tožila njena modistinja, kjer jej dolgute 4229 frankov za klobuke, katere je tekom zadnjih treh mesecev pri njej naročila. So.liAče je opomnilo umetnico, d* ima svoj dolg čim preje poravnati.
* (Za madridsko časopisje) so sedaj pravi pravcati paflji dnovi. Ker ne smejo prinašati nikake kritike o državni upravi, o vojski, o vojaških operacijah itd., so listi malo da ne prazni. Marsikaterih časnikov ni več spoznati; njih vsebina je postala povsem drogačna Nekateri politični listi prinašajo namreč sedaj jedilne recepte, modo in take malo-važne stvari; drugi ponatiskujnjo celo molitvice ter posamezne odstavke iz bogoljubnih knjig. Časnikov pa ne dobi državno pravdništvo v cenzuro, kakor je to sicer navada, nego pregledati jih morajo v to določeni častniki, kateri tudi po noči opravljajo svoj sitni posel. Seveda ti cenzorji konfiscirajo najrajše ves list.
Darila i
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospodični Pavla in Rozalka Deisinger v Škof|i Loki 4 krone 20 vin. nabrali v veseli družbi kolesarjev. — Živeli rodoljubni nabiralki in vsi darovalci in njih posnemalci !
Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Popravek. V včerajšnji številki se je vrinila tiskovna pomota pri darilu vesele družbe v gostilni „Mi rama r" , čita naj se 3 krone OU vin. (mesto Mi vinarjev), kar s tem popravljamo.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 27. julija. Vsi listi se bavijo z zaključkom državnega zbora. Zanimiv je zlasti članek „Fremdeublatta", ki pravi, da hoče ostati vlada v svoji akciji povsem svobodna ter se ne bo dala nikakor zriniti na desnico. — Levičarski listi pišejo jako kla verno. Samo \Volfova „Ostdeutsche Rundschau" je, kakor vedno, bojevita ter piše, da Nemci ne odnehajo nikakor in nikdar, dokler se ne odpravijo jezikovne naredbe.
Dunaj 27. julija. Grof Thun in finančni minister Kaizl sta odpotovala v Budapešto, kjer bo jutri minisrerska seja. Pri tej se bode sklepalo glede; nagodbenega provizoiija.
Dunaj  27. julija.   Danes je bil tu ga liški namestnik. Sodi se, da je prišel prosit, da se obsedno stanje v bivših nemirnih krajih zoptt odpravi.
Budimpešta 27. julija. Tukajšnji listi razpravljajo vsi več ali manj razburjeni zaključenje parlamenta. Splošno se sodi, da bo vladama možno podaljšati nagodben* provizorij le za leto dni j
Varšava 27. julija. Ilumunski kralj in kraljica sta dospela včeraj sem. Danes odpo tujeta v Peterburg. Po prisrčni entrevue bolgarskega in rumunskega vladarja, ter po sila ljubeznivem sprejemu kneza Ferdinanda v Pe terburgu se pripisuje temu sestanku za razvoj razmer na Balkanu velika važnost V kratkem prideta na carski dvor tudi še srbski kralj in Črnogorski knez.
Aussee 27. julija. Danes je umrl tu 581etni fml. Gustass, ki je bil svoj čas poveljnik v Sarajevu.
Hamburg 27. julija. Knez Bismarck je jako nevarno bolan. Stari kancelar že od sobote ni ostavil postelje. Vse noči ne spi. Na nogi ima odprto rano, ki ga jako boli. Oba sinova, soproga in zdravnik dr. Schweninger so neprestano pri njem.
Washlngton 27. julija. Francoski poslanik Gambon je prišel včeraj v Delo hišo, kjer je izročil imenom Španije spomenico, da je vlada pripravljena začeti pogajanja radi miru. Predsednik Mac Kinley je sprejel sporne nico ter dejal, da odgovori šele tedaj, ko se posvetuje s svojimi ministri. Amerika zahteva še vedno, da postani Kuba neodvisna, da bodi Portorico ameriška in da sme imeti Amerika 1 na Filipinih postajo za premog.
Avstrijska speolj ali teta. Na želodcu boleh ajoCim ljudem priporočati je porabo pristnega ..>1 •»11 nveja Seidlits-praAka", ki je preskuženo domače zdravilo in upliva na ielodec krepilno ter pospe&ilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljira 1 gld. Po poStnem povzetji razpofiilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. Mol,I«, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tnrhlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLb-nv preparat, zaznamovan ■ varnostno znamko in s podpisom. Direktna po&iljatev ne pod 2 škatljici. 5 (5—10)
Zalivala.
Na tnka;5nji ljudski Soli se je dne" 21. jnlija praznovala petdesetletnica prtsvetlega cesarja Franca Jožefa I. Šolska mladina je predstavljala igro „Stari vojak in njegova rpjenka", potem pa je bila pogostena s pivom, mesom in kruhom. Tistim p. n. detoljubom, ki so s svojimi darovi pripomogli k lepi slavnosti ter da je bilo mogoče pogostiti 22'J otrok, izreka v imenn o\eseljene mladine podpisano šolsko vodstvo najsrčnejšo zahvalo.   P>og plati!
šolnho vo<l?*tvo -v Seiioztienh dne 85, julija 1898. Lavoslav Abram, Šolski voditelj.
U mi* G i no r DLjiil»ljaui:
Dne 24. julija: Rerta PeSec, gostilničarjeva hči, l1/, mes , KnieviuAke ulice št. 3. črevesni katar.
Dne 26. julija: Jožef Hren, posestnik, 54 let, Orada-ške ulice st, 80, vnetje srčne mrene.
V hiralnici:
Dne 25. julija: Jnlijana Okorn, pismonoseva hči, 23 let, jetika in padavica.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306*2 m.
3	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	E -l* a iS	Vetrovi	Nebo	-i a § S a° m *m
B& 27. H	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	737 3 738 4 736 5	20-1 16 4 250	brezvetr. si. jvzh. sr. svzh.	jasno skoro obi. jasno	0 2
Srednja  včerajšnja temperatura  21*l",   sa  V2" nad ncrraaloui.
dn« 27. julija 1898.
Smpni državni dolg v notah..... 101 gld. 90 kx.
Siupni državni dolg v srebra    .... 101 , 65 „
Avstrijska zlata renta......                             . 121 n 45 ,
Avstrijska kronska renta 4°'0..... 101 „ 45 „
O^erska '-lata renra 4" „....... 120 „ 80 „
OgMraka kronska renta 4u/„    ..... ttiJ , — ,
Avjtro-ogerske bančne delnice     .... 905 „ — B
K;*»'ditne delnice......... 357 , 60 „
London vista.........                                        .120, — „
Nemfiki drž. bankovci za 100 mark ... 58 a 80 ,
iQ mark............ ti „ 75 ,
80 frankov........... 9 „ 53 ,
Italijanski bankovci.....i   .   . 44 „ 20 „
C kr. cekini........... 5 , 63 ,
Dn« 28. julija 1897.
4"., drfavvo srečko is I. 1854 po 250 gld. 164 gld. HO kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.     . 191 , 25 „
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   . 128 ., 75 M
Zemlj. obe. avstr. 4»/t% zloti Z1-at- listi    • 98 n 6° „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 157 „ 25 ,
Ljubljanske srečke......... 23 „ — „
Rudolfove srećke po 10 gld...... 26 „ 50 ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 203 „ 60 ,
Tramway-dnist. velj. 170 gld. a. v.  .   .   . 512 » — „
Papirnati rubelj.......... 1 , 26"/« „
ena
nemškega in slovenskega jezika zmožna, z večletno prakso, želi prevzeti podružnico kake trgovine z mešanim blagom, ali zalogo moke ali pa gostilnico na rutini ali proti stalni plači.
Prijazne ponudbe  pod šifro  „B. B." poste restante v Jesenice (na Gorenjskem).  (1149—l)
Krepak deček
kateri jf dovrnil 2—3 realke ali gimnazije, vzprejme se v trgovino s papirjem in galanterijskim blagom.
Kje?  pove  iz prijaznosti •I«mI|» Mekiila, Frančiškanske ulice st. 6. (1134—8)
Najnovejše!      Najnovejše!
Fran Detter
Ljubljana, Stari trg št. 1.
Prva in najstarejša tovarniška zaloga
šivalnih in poljedeljskih strojev
na Kranjskem.
Mlatilnice
z ležiščem s kroglami (Kugellager).
Lahek in miren A,    40° ,> /ag/je
¥ za goniti kakor
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
teki
Trpežno/ $
doslej/
ki je dovršil 14. leto ter je priden, pošten in iz dobre  hiše, vzprnjme se v manufakturno trgovino
Logar 6t Kalan v Kranju, (ii&o—i)
Kdor toraj namerava kupiti mlat Ini ali drugi kmetijski stroj, naj se zaupno obrne na zgoraj navedeno tvrdko, katera edina ima na Kranjskem razen druzih kmetijskih strojev v zalogi tmli najbolje m talilnice in druge kuie. tij*ke »troj«, katere imajo leii»cu h kroglami (Kugel-lugerj enako biciklom.
To je zelo praktična in koristna novost, katera omogoči, da se stroj za 40% laglje goni kakor doslej.
Ako so je popre je moral stroj s Štirimi ali tremi možmi goniti, zadostujeta sedaj samo dva, oziroma jeden mož. Ti stroji s« toraj neverjetno lahko gonijo, so zelo trpežni, in primeroma njih zmožnosti, ceni.
Krogle v ležiščih so iz najfinejšega angleškega litega jekla (Oussthal) in brezpogojno trpežne. Ako bi se ležišče (Lager) a Časoma obrabilo, zamore se za majhen denar novo dobiti in stroj dolnje zopet kakor nov. .1022—8)
Ob iednem priporočam na izber svojo
bogato zalogo
šivalnih strojev
za domačo in obrtnijsko rabo.
HI o ceneje kakor drugje.
Odličnim spoštovanjem
Fran Detter.
Ceniki in pojasnila se dobivajo zastonj in poštnine prosto.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dn* 1. Junija 1808. leta.
Odhod Is LJubljane jaž. kol. 1'roirn tei Trhli
Ob 12. uri f> m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; ces Selzthal t Ansse, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solne grad * čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare' Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunai. — Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sehthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osohni vlak v Trbiž, Deljakj Celovec, Ljubno; Cea Selzthal v Solnograd, Lene1 - Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo Pariz • Čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzenj Marijino vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lirsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lepcu Bled. Poh'g tega vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 30 m. popoludne v Lesce-Bled. — frojfN v Novo ment«* In v Ko I«». MeSani vlati : Ob B. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popoludne, ob uri SO ni. zvečer — Prihod v L.|ul>IJ*no j. k. l*roK« la Trhli«. Ob 5. url 4t> m. zjutraj osobni vlak z Dunaj« via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heha, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solro<rada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beliaka, Fransensfeste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11, nri 17 m, dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih vanr« Plznja, Budejovic, Solnograda,, Linca, Stevra, Pariza, G ene ve Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, li«nd-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Sulzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pou-tahla. — Ob 9. nri r. m. zvečer »Bobni vlak z Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Huba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 1>. uri 6.r> m. vlak iz Lesc-Bleda. — IV«1;« la Soviču iiienln In ta Ko£«y|i» Mešani vlaki: Ob 8. uri 10 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m., popoludne in ob H. nri 35 m. zvečer. — Odhod la L|ub-Ij!»u«- d. k. v KmuiuIIk. Ol 't. ari Vi.'i ni. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 vu in ob 10. uri 2f> min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Prihod v t.juhljauo d. k. Iz K»uuilk»*. 01 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob H. nn 1(1 m. in ob 9. nri U min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—18)
Poletno stanovanje.
Na Jesenicah v novo zgrajeni „vili Viinar" se oddajo 3 dedno novo meblovane sobe s kuhinjo ali pa s hrano v hiši po zmerno nizkih cenah.
Ob jetlnem tudi naznanjam častitim p. n. gospodom turistom ln Izletnikom, da sem otvoril z dnem 17. julija letos v zgoraj omenjeni nvili Višnar" na Jesenicah
veliko gostilno
katera je posebno l: r. izletnikom  na Golico pritožna za
prenočišče.
Skrbel bodem vedno za dobro, neponarojeno vino in vedno sveže pivo ter za dobr.t in okusna gorka in mrzla jedila.   Za mnogobrojni obisk vabi »mjuljudncje
(1125—3)
Kostilnloar.
Hiša v Ljubljani
ležeča tik cerkve, je na prodaj iz proste roke po nizki ceni.
Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.M. (1136—2)
Velika razstava in prodaja
palm in rastlin za stanovanja in vrtove na Dunajski cesti št. 8, v g. Schoberjevi hiši.
Podpisanca se nsojata prijateljem  rastlin naznanjati,   da sta priredila bogato razstavo redkih, doslej tukaj ie nikdar razstavljenih rastlin.
< ene so jako zmerne in rastline so nastopne:
Velikanske Chamarops Excelsa — Umilis — Kamelije — Gardenla for-tuni. grandiflora. radicans — Diosperi — Oracaene - Corifa — Phor-mium — Phoenix — Canariensis — Silvestria — Reclinata — Viscomelia agavoide — Agave americana — Aloe — Priciardia fllifera — Bonaparthia gracilis — Oleandri — Laurus champhora — Cocos campestris australis — Crivilea robusta — iuca gloriosa — Pomarančna drevesa — Limone Mandarine — Oleagnm — Bolbi giacinti — Semena Zamie in dr. rastline.
Vstopnina prosta. Razstava ostane odprta do sobote 30. t. m.
Podpisanca se nadejata, da ju posetijo mnogobrojni odjemalci, kakor vselej, in v tej nadi beležita z velespofitovanjem
(1151—1)
M. Motlena & M. Crovetto.
Podpi8anee priporoča fdav. občinstvu svojo ^ostilno, v kateri ha dobi izvrstno dolenjsko in istrijansko vino, Koslerjevo marčno pivo, gorka in mrzla jedila in sobe za prenočišče.
Ob lepem vremenu Igra vsako nedeljo popoludno od 3'a,—5. ure zdraviška godba na gostilniškem vrtu.
(1128—2
«T. Potornol
gostilničar.
Gostilna se daje v najem.
Moderna, 7. vho udobnostjo opremljena, jako dobro obiskovana gostilna, ležeča ob državni cesti tik kolodvora v Medvodah in v bližini treh tovarn za papir, se odda z vsemi pritiklinami, to je s popolno opravo, mizami, itoll, posodo i. t. d.., katere Je za več sto IJudlJ, kritim kog-ljiščem, ledenloo, lepim vrtom, s pripadajočim velikim zimskim salonom vred tn.lc<>|, oziroma po dogovoru tudi pozneje, pod ugodnimi pogoji v najem.
Vec pove lastnik FVZLTl   J^PC   V IVSeđVOflall.
(1137—2)
rfo.jtvJi&lj&C1?.-* .siv. •••OJE *"5      "V^' w
■1 -. vs-O'ejK^.eji.
Iscdajste!) in odgovorni nrednik: J o ti p No Ji
i;i.i.< in tisk -Narodne Tiskarne".