9 1 % St. 270 (15.998) leto LIN, CT^ /Pnnm,^ čedad - ui. Ristori 28 - Tei. 0432/731190 OLICH & C. s.a.s. Keramične ploščice vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tei. 040/200371 - Fax 040/201343 1500 lir ČETRTEK, 13. NOVEMBRA 1997 Besedo im državni zbor Bojan Brezigar Slovenska vlada je v ponedeljek sporočila svoja stališča o državnem proračunu za leto 1997. Razumljivo je, da smo svojo pozornost usmerili predvsem v postavko, ki je namenjena manjšini. Pristojno telo državnega zbora, komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je predlagala, naj bi to postavko v primeru s prvotno predlaganim proračunom dvignili za 490 milijonov tolarjev, vlada pa je predlog le delno sprejela in predlagala zvišanje za 100 milijonov tolarjev. Čeprav je treba vladi priznati, da je vendarle prisluhnila potrebam slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, pa je treba tudi poudariti, da predlog 490 milijonov tolarjev ni bil iz trte izvit, ampak je bil sad resne in trezne presoje potreb z namenom, da se razvojna stopnja manjšine ohrani vsaj na lanskoletni ravni. Ocena, da bi manjša vsota pomenila okrnitev številnih dejavnosti, predvsem na področju kulture, izhaja iz dejstev, ki so vsem pred očmi: tako na Koroškem kot pri nas v Italiji so namreč številne ustanove v težavah in še sedaj ne vedo, kako bodo kos obveznostim, ki so jih sprejele na osnovi lanskoletne finančne pomoči. Tu ne gre za besede, za napihnjene projekte, tu gre za delovna mesta in za obstoj Ustanov, katerih ukinitev bi bila dokončna in ne samo začasna. Zato je po objavi stališča slovenske vlade zaskrbljenost še kako upravičena. Očitno je namreč, da na tej finančni osnovi ne bo mo-8°Ce izvajati resolucije državnega zbora, ki je nakazal smernice za postopni razvoj manjšin in njihovo vključitev v strateško politiko slovenske države, in da bo 2e velik uspeh, Ce ne bo Prišlo do travmatičnih posegov v obstoječih Ustanovah. Sedaj ima besedo državni zbor, ki bo Cez slaba dva tedna zaCel razpravo o proračunu. Amandma komisije za Slovence v zamejstnu in Po svetu je bil vložen že Pred časom in upati je, da bo med poslanci naletel na pozornost, ki jo zasluži, tako glede na Potrebe manjšine kot tudi glede na strategijo republike Slovenije. IRAK-OZN / TUDI KITAJSKA PODPRLA AMERIŠKO-BRITANSKE DODATNE SANKCIJE Varnostni svet soglasno odobril resolucijo proti iraškemu režimu Gre le za prepoved potovanj iraških voditeljev v tujino - Irak je resolucijo zavrnil NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov je sinoči soglasno odobril ostro amerisko-britansko resolucijo, ki uvaja nove sankcije proti neposlušnemu Sadamovemu režimu, na koncu resolucije pa so napovedani za sedaj še nedoločeni dodatni ukrepi proti Iraku. Resolucijo so podprle vse stalne članice varnostnega sveta vključno s Kitajsko, ki se je do zadnjega bala, da bi »dodatni ukrepi« pomenili neizbežen vojaški poseg. Amerika se je torej včeraj zadovoljila s Pirovo zmago, ker konkretno bodo do nadaljnjega samo prepovedali potovanja v tujino za najvišje iraške politične in vojaške voditelje. baške oblasti so sinoči resolucijo zavrnile. Na 9. strani POTENZA / TRAGIČEN EPILOG ANOMALNE UGRABITVE šestnajstletnega Donata so ubili s kroglo v glavo Njegovo truplo so našli po 24 urah - Storilca že priznala RIM / PO SPODLETELEM BOMBNEM ATENTATU Anarhisti na muhi rimskih preiskovalcev RIM - Čeprav tehtatjo vrsto možnih sledi, kaže, da rimski preiskovalci dajejo zaenkrat največ teže domnevi, da je peklenski sboj postavila anarhistična nasilna frakcija. Tako se vsaj zdi na osnovi govoric, ki pronicajo iz rimske sodne palače in iz dejstva, da je v preiskovalni skupini tudi Franco lon-ta, ki raziskuje odgovornosti anarhistov v številnih terorističnih atentatih. Dan po odkritju bombe ob rimski sodni palači, nedaleč od kinodvorane, kjer sta imela volilno zborovanje D’Alema in Di Pietro, so se oglasile nekatere samozvane revolucionarne skupine, ki so si prilastile odgovornost za spodleteli atentat. Vendar preiskovalci nobemu od teh sporočil ne pripisujejo velike verodostojnosti. Bomba je še vedno v ospredju komentarjev in ocen političnih strank. Voditelji Oljke ne podcenjujejo nevarnosti torkovega signala, vendar vabijo v umirjenosti. Berlusconi pa je včeraj nekoliko ironično dejal, da gre za peklenski stroj znamke »najdi me«, s čimer je izzval jezo sopotnika Pinija, ki ga je takoj popravil, da se z bombami ne kaže šaliti. Na 2. strani POTENZA - Skrivnostno izginotje Donata Cefo-la, 16-letnega dijaka iz kraja Barile v pokrajini Potenza, se je po komaj 24 urah končalo s tragično najdbo njegovega trupla v obcestnem jarku. Imel je prestreljeno glavo in obliž na ustih. Moška, stara 31 in 28 let, ki sta osumljena umora, sta dejanje že priznala, preiskovalci pa so v stanovanju očeta enega izmed njih našli tudi pištolo. Gre za sosede družine Cefola, povod za gnusno dejanje pa naj bi bile finančne težave enega od morilcev, ki ima zlatarno. Domneva o ugrabitvi se je preiskovalcem in družini Cefola zdela takoj, ko je fant v torek zjutraj izginil, zelo dvomljiva. Na 2. strani Meja med Nemčijama kriva za umik novih kovancev za tisoč lir iz obtoka RIM - Novi kovanec za tisoč lir je imel kratko življenje. V obtoku je bil namreč samo v ponedeljek, že včeraj pa so prekinili kovanje novih kovancev, iz obtoka pa so umaknili tiste, ki so jih razdelili v ponedeljek po vsej Italiji. Vzrok za umik iz obtoka je v tem, da je bila na zemljevidu Evrope na eni strani kovanca še vedno zarisana meja med Zahodno in Vzhodno Nemčijo, pa čeprav ni več daleč dan, ko bo Nemčija praznovala desetletnico združitve. Na 16. strani Predzadnji dan volilne kampanje NABREŽINA - Kandidati in stranke imajo še dva dni časa, da prepričajo volilce. Volilna kampanja se uradno konča "jutri opolnoči, v soboto bo tradicionalni predvolilni molk, v nedeljo pa bo prvi krog volitev. V Nabrežini so se štirje županski kandidati javno soočali o srenjah in o jusu. Vsi so obljubili priznanje srenjskih odborov. Na S.strani _____ Volilni zakon FJK: že prve polemike TRST - Osnutek novega volilnega zakona FJK je že predmet ostrih polemik. Zelo kritično ga ocenjuje načelnik deželnih svetovalcev DSL Ren-zo Travanut, medtem ko zeleni Paolo Ghersina obravnava vprašanje izvolitve slovenskih predstavnikov. Razprava v deželnem svetu se bo začela 25. t.m. in bo trajala precej dni, morda pa tudi tednov. Na S.strani Različni recepti za rešitev krize TVM TRST - O krizi Tovarne velikih motorjev, ki je med drugimi negativnimi učinki povzročila tudi burno polemiko med županom Illyjem in sindikatom CGIL oziroma kovinarskim Fiom, se je včeraj izrekla tudi pokrajinska DSL prek svojega odgovornega za ekonomska vprašanja Igorja Dolenca. Ta med drugim predlaga ustanovitev stalnega observatorija za industrijski sektor. Na 6. strani Fischer in Schussel proti zaostrovanju CELOVEC, DUNAJ - Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer in zunanji minister VVolfgang Schussel sta včeraj opozorila pred na-daljno zaostritvijo položaja med Koroško in Slovenijo. Sosednji državi bi morali veliko bolj skrbeti za to, da »sence preteklosti ne bi zatemnile skupne evropske prihodnosti,« sta soglasno poudarila Fischer in Schussel. Na 3. strani Danes se začenja Film video monitor GORICA - V Gorici se danes začenja 12. Film video monitor - pregled slovenskega filma. Do sobote, ko se bo prireditev sklenila, bodo predvajali kar pet celovečernih filmov. Nocoj sta v programu "Vrtoglavi ptič” Saše Podgorska in ”Felix” Boža Sprajca. 12. Film video monitor bodo v začetku decembra v skrčeni obliki predstavili v Celovcu. Na 11. strani Na hitri cesti težje ranjen SežanCan TRST - Na hitri cesti nedaleč od izvoza za Fernetiče se je predsinočnjim težje poškodoval avtomobilist iz Sežane, 39-letni Dušan Ravbar, ki so ga v katinarsko bolnišnico sprejeli s pridržano prognozo. Hotel se je izogniti avtu, ki se je malo pred tem zaletel v varnostno ograjo, silovito je zavrl in ga je zaneslo v skale ob cesti. Na 5. strani r UPRAVE / PRVI VOLILNI KROG Upravne volitve v velikih mestih test za Oljko in zlasti za Kartel RIM - Približno deset milijonov volilk in volilcev bo v nedeljo odločalo o bodočnosti petih pokrajinskih in 425 občinskih svetov širom po polotoku. V občinah, ki imajo nad petnajst tisoč prebivalcev in v pokrajinah bo na sporedu prvi krog za izvolitev županov (in predsednikov pokrajin), v manjših občinah (pod 5 tisoC prebivalci) pa bodo župani neposredno izvoljeni že v nedeljo. Vsa pozornost je uprta na volitve v velikih mestih, posebno v Rimu, Neaplju, Genovi in v Benetkah. V glavnem mestu je nesporni favorit za zmago dosedanji župan France-sco Rutelli, ki uživa podporo zelo pisane koalicije (od SKP do radikalcev) ter celo nekaterih krogov Berlusconijeve stranke »For-za Italia«. Isto velja tudi za Neapelj, kjer utegne kandidat Oljke in SKP, dosedanji župan Antonio Bassolino, celo prodreti že v prvem volilnem krogu. Dobre možnosti za ponovno izvolitev ima tudi beneški župan Massimo Cacciari (Oljka in SKP), ki se meri z dokaj šibkimi županskimi tekmeci. Bolj zapletena je predvolilna situacija v Genovi. Za župansko mesto se znova poteguje Adriano Sansa, ki uživa podporo občanske liste, ne pa Demokratične stranke levice, ki, skupno s komponentami Oljke, podpira nekdanjega socialista Giuseppeja Pericuja. Desnosredinski Kartel svoboščin ima svojega kandidata, kar velja tudi za Bertinottijevo stranko. Na papirju je favorit Periču (DSL je v Genovi prva stranka), Sansa pa je prepričan, da se bo prerinil v ba-lotažo, ki bo Cez dva tedna, v nedeljo, 30.novembra. Nedeljske upravne volitve bodo pomenile politični test za Prodijevo vlado in predvsem za desnico. V taboru Kartela svoboščin se na tihem nekateri bojijo, da bodo kandidati desne koalicije v nedeljo doživeli pravi polom, ki bi še dodatno pretresel itak že kritične odnose med »Forza Italia« in Nacionalnim zavezništvom. Bojijo se v bistvu novega »efekta Di Pietro«, ki ga je na lastni koži na nedeljskih volitvah v Mugellu doživel Giu-liano Ferrara, deloma pa tudi kandidat SKP Alessandro Curzi. Volilni test pa bo verjetno vplival tudi na odnose znotraj levosredinske koalicije Oljke. Na sredini, posebno v Ljudski stranki, gledajo s precejšnjo zaskrbljenostjo na »-vdor« bivšega milanskega tožilca in na njegovo zavezništvo s tajnikom DSL Massimom D’Alemo. To, kot rečeno, skrbi nekdanje demokristjane in istočasno tudi komuniste, ki se bojijo, da bi se Prodijevo zavezništvo z Di Pietrom premaknilo preveč proti politični sredini. RIM / PO SPODLETELEM ATENTATU Preiskovalci poglabljajo odgovornost anarhistov Ne izključujejo po drugih možnosti - Oglasili so se »revolucionarji« RIM - Vse kaže, da med rimskimi preiskovalci prevladuje prepričanje, da so bombo, ki so jo v torek dopoldne odkrili ob rimski sodni palači nedaleč od kinodvorane, kjer sta imela volilno zborovanje tajnik DSL Massimo D’Ale-ma in novoizvoljeni senator Antonio Di Pietro, postavili anarhisti. O tem pričajo novice, ki so vCeraj pronicnile iz rimske sodne palaCe, kot tudi dejstvo, da je v skupni tožilcev, ki vodijo preiskavo, tudi Franco lonta, ki raziskuje teroristiCnio dejavnost nasilne anarhistične frakcije v številnih italijanskih mestih. Kljub tej usmeritvi pa prevladuje pri preiskovalcih velika previdnost. »Zaenkrat ne moremo pripisati večje verodostojnosti nobeni od evidentiranih sledi,« je povedal eden od sodnikov novina- rjem. Dodal je, da bo slika morda jasnejša v priho-dnih dneh, ko bodo izvedenci analizirali bombo in ugotovili, ali ima posebne značilnosti, ki bi lahko usmerile delo preiskovalcev. Medtem pa poglabljajo morebitne podobnosti med spodletelim rimskim atentatom in bombo, ki je eksplodirala na oknu milanske občinske palaCe v sredini aprila samo nekaj dni pred upravnimi volitvam v glavnem mestu Lombardije. ' Na to podobnost je opozoril tudi milanski tožilec Gerardo D’Ambrosio, ki je že v sedemdesetih letih vodil preiskave o terorizmu. Po njegovi oceni je malo verjetno, da bi kdo skušal obnavljati strategijo napetosti, saj so se »razmere spremenile in volilcev ni mogoCe pogojevati s takimi prijemi«. Medtem so se v raznih italijanskih mestih oglasili ljudje, ki so si v imenu samozvanih revolucionarnih organizacij prevzeli odgovornost za spodleteli atentat. Dopoldne je neznanec, ki je poklical uredništvo Časopisne agencije Ansa v Rimu, zatrjeval, da so bombo postavili pripadniki »bojujočih se revolucionarnih hrigad«, v Bologni pa je neznan ženski glas, prav tako v telefonskem pozivu tamkajšnjemu dopisništvu Anse, prevzel odgovornost v imenu »bojujočih se komunistov«. Poleg tega so zabeležili še vrsto lažnih alarmov o domnevnih atentatih. Nobenemu od teh pozivov preiskovalci ne pripisujejo velike verodostojnosti. Policija in karabinjerji so vCeraj dopoldne dobesedno prečesali področje okoli rimske sodne palaCe, vendar niso našli nic sumljivega. Di Pietro zaskrbi ja tudi zaveznike RIM - Tri dni po zmagi na nadomestnih senatorskih volitvah v Mugellu Antonio Di Pietro ni še pojasnil, kakšno vlogo namerava zaigrati v okviru Oljke. To pa močno zaskrblja njegove politične zaveznike in še zlasti sredinske sile Oljke, se pravi v prvi vrsti LS ter gibanje zunanjega ministra Dinija RI. Včeraj je Di Pietro sicer formalno potrdil, da ne namerava ustanoviti stranke, napovedal pa je, da mu bo v političnem delu v oporo »mreža ljudi«, ki naj bi tvorila jedro bodočega Centra vrednot. Jasno je, da to ni pomirilo tajnika LS Marinija in še manj Dinija, ki sta med drugim takoj zavrnila Di Pietrov predlog, da bi osnovali koordinacijo sredinskih sil. Bojita se, da bi Di Pietro tako prevzel vodstvo celotnega centra Oljke. Di Pietrov potres pa se pozna tudi v krogih Pola svoboščin. Bivši predsednik republike Cossiga in drugi se vse bolj odprto zavzemajo za osnovanje nekakšne desne KD. ČRNA KRONIKA / MEDTEM KO JE SILVIA MELIS PREŽIVELA PRVI DAN PROSTOSTI Izginulega 16-letnega dijaka Donata so našli v jarku s prestreljeno glavo Prijeli so že oba morilca in našli pištolo, razlogi tragedije pa so še skrivnost POTENZA, NUORO -Komaj 16-letni dijak Do-nato Cefola ni imel sreče, kakršna je doletela Silvio Melis. On je izginil za samo 24 ur, a se ni vrnil, ona se je vrnila po devetih mesecih ujetništva. Dve zgodbi Črne kronike, ki pa nimata prazaprav nic skupnega. Izginotje Donata Cefo- ONESNAŽENJE / ŠTEVILO PLJUČNIH OBOLENJ Zaskrbljujoč rekord Trsta Glavni krivec je po oceni naravovarstvenikov avtomobilski promet RIM - Smog, ki ga povzroča naraščajoči promet, povzroča vedno večje število pljučnih bolezni: lani so v Italiji zabeležili 600 tisoč primerov tovrstnih obolenj, 3 milijone in pol ljudi boleha za kroničnim bronhitisom, ki je tesno povezan z onesnaženostjo zraka, otroci, ki živijo na območjih z gostim prometom, imajo 25 odstotkov veC možnosti, da zbolijo za astmo, posledicam onesnaženja zraka zaradi prometa pa je treba pripisati kar 90 odstotkov smrtnih primerov zaradi raka na pljučih in teh zabeležijo v Italiji 400 vsak dan. Zaskrbljujoče podatke so posredovali na tiskovni konferenci Lege ambiente za predstavitev nove kampanje proti smogu v mestih. Prihodnje drii bodo pričeli deliti, kot že večkrat v prejšnjih letih, bele rjuhe z napisom »ne smogu«, ki jih bodo občani razobesili na oknih. Rjuhe bodo v nekaj dneh osivele, je ironično podčrtal predsednik Lege ambiente Ermete Rea-lacci, Ce pa bi na oknih raztegnili svoja pljuča, bi se zgrozili, ko bi se na lastne oCi prepričali, kako jih smog maže in kvari. Med najbolj zaskrbljujočimi podatki, ki so jih posredovali, pa je rekordno število smrtnih primerov zaradi pljučnih bolezni, ki so ga zabeležili v Trstu. Trst postavljajo na sam vrh vsedržavne lestvice, saj beleži vsakih 10.000 prebivalcev 22, 02 primera smrti zaradi raka ali drugih hudih bolezni na pljučih. Kar precej daleč za Trstom so Alessandria (17, 83 odst.), La Spezia (17, 76 odst.) in Belluno (16, 94 odst). Po mnenju Lege ambiente bi morali v teh, kot tudi v drugih mestih nujno omejiti promet, da bi zagotovili občanom osnovno pravico do zdravja in celo do življenja, ki ju ogrožata smog in onesnaženje zaraka zaradi gostega in neurejenega prometa. Pri tem se postavljata dve osnovni vprašanji: je res tako hudo v Trstu in kaj je treba storiti. Glede prvega vprašanje je težko izpodbijati krute številke, vendar ni reCeno, da je promet edini in morda niti poglavitni razlog za visoko število pljučnih obolenj: po mnenju drugih raziskovalcev je razlogov za tako stanje več, poleg prometa je treba upoštevati še bu-rjo (sicer jo imamo za zdravo, Ceš da nam počisti ceste, v resnici pa dviguje ogromno prahu, ki ga vdihujemo) in visoko starost (pri starejši populaciji je seveda veC smrtnih primerov kot pri mlajši). Dejstvo pa je, da je onesnaženje zaradi prometa škodljivo in da je zato treba v interesu javnosti promet omejiti; Illyjev odbor pa z zadnjimi posegi kaže v drugo smer, saj je n.pr. na pritisk trgovcev prek nekaj dnevi spet odprl prometu del območja ob kanalu, kar ne gre v smer zmanjševanja prometa in onesnaženja. la, ki je živel z družino v kraju Barile v pokrajini Potenza, se je od vsega začetka zdelo zelo Čudno, povsem drugačno od klasičnih ugrabitev. Zjutraj ga je oCe pospremil v šolo, popoldne pa fanta ni bilo nazaj. Po kosilu se je oCe, ki banCni funkcionar v agenciji BNL, vraCal v službo in opazil za vetrobranom list papirja, na katerem je prebral zahtevo po odkupnini 400 milijonov lir za sinovo življenje. Ni vedel, ali naj stvar vzame resno, ko pa sina ob običajni uri ni bilo na spregled, je sprožil alarm. Pokazalo se je, da Do-nato tistega dne ni bil pri pouku. Obiskoval je drugi razred trgovskega zavoda. Sošolci ga opisujejo kot mirnega fanta, ki je imel veliko prijateljev. Tudi veCer pred izginotjem je prebil z njimi v neki igralnici. Preiskovalcem so povedali, da ga je v zadnjem Času večkrat klicalo po telefonu neko dekle, ki ga je hotelo spoznati. Pred dvema tednoma je vabilo sprejel in se v družbi nekaj prijateljev odpravil na obrobje naselja, v katerem je živel. Na kraju sestanka so prijatelji opazili belo dostavno vozilo, ki se je v trenutku, ko jih je zagledalo, oddaljilo z veliko hitrostjo. Dekle Do-natu potem ni več telefoniralo. Karabinjerji in policija, ki so medtem sprožili široko akcijo iskanja, so sinoči prišli do žalos- Silvia Melis po osvoboditvi (Telefoto Ap) tnega epiloga: v neki obcestni škarpi so našli truplo Donata Cefole. Imel je prestreljeno glavo in obliž na ustih. Po neuradnih vesteh naj bi preiskovalci že prijeli tudi storilca, dva moška, ki da sta dejanje priznala. Eden je lastnik belega dostavnega vozila, Donatov sosed, 31-letni Domenico D’Andrea, drugi pa 26-letni Angelo Volonino. D’Andrea ima zlatarno in se nahaja v hudi finančni stistki. Pištolo kalibra 7, 65, s katero je bil 16-letni dijak ubit, so preiskovalci našli v stanovanju Donata D’Andrea, Domenicove-ga oCeta. »Zadeva je izredno huda, zato se preiskava nadaljuje na strogo rezerviran način,« je izjavil državni pravdnik iz Potenze Gelsomino Cornetta, ki je tudi šef okrožne proti-mafijske direkcije in dodal, da za zdaj še velja domneva o ugrabitvi, Čeprav zelo anomalni. Povsem drugaCno je ozračje v Nuoru, kjer se je vCeraj nadaljevalo praznovanje ob osvoboditvi Silvie Melis. Mlada ženska je vCeraj pomagala preiskovalcem iskati kraje, kjer je bila v ujetništvu, in na koncu so našli tistega, kjer je preživela zadnje obdobje ugrabitve. Slo naj bi za šotor, skrit v gosti goščavi med Nuo- rom in Orgosolom, ki je bila že prizorišče veliko kriminalnih dejanj. Silvia Melis je sicer potrdila, da so ugrabitelji ravnali z njo razmeroma dobro, da je lahko brala Časopise in se pogovarjala s svojimi stražarji. Potrdila je, da se je osvobodila sama, ko je opazila, da ni nikogar v bližini. Potem je zbežala in pešačila do pokrajinske ceste, kjer je srečala policijska agenta v civilu. In od kod moč, da je kljubovala v tako dramatični situaciji? Dala mi jo je solidarnost ljudi in moje družine, je odgovorila novinarjem, ki so jo vCeraj naravnost oblegali. DEŽELA / PO SKLEPU PRISTOJNE KOMISIJE DSL zelo kritično o volilnem zakonu Ghersina za rešitve, ki bi omogočale izvolitev predstavnikov narodnih manjšin TRST - Osnutek volilnega zakona, o katerem bo v deželnem svetu stekla razprava 25.novembra, močno razdvaja politične stranke. Včeraj je predlog v tiskovnem sporočilu zelo negativno ocenil načelnik svetovalske skupine DSL Renzo Travanut, ki meni, da hoče svojevrstna večina (Liga, NZ, SKP in Forza Italia) pripeljati Deželo v Čase, ko so o deželnih vladah - po volitvah -odločala tajništva posameznih strank. To je po Travanuto-vem mnenju v kriCeCem nasprotju z zakonodajo parlamenta, dežel z navadnim statutom, občin in pokrajin, kjer imajo volilci možnost, da odločajo o koalicijah in o vodilnih funkcijah v upravah. DSL je upoštevajoč statutarne omejitve, ki ne dovoljujejo večinskega sistema, predlagala rešitve v smislu politične stabilnosti, večina v pristojni svetovalski komisiji pa ni bila tega mnenja. Svetovalci DSL si bodo vsekakor med razpravo v skupščini prizadevali za korenito spremembo odobrenega osnutka, pri Čemer pričakujejo pomoC vseh tistih, ki so mnenja, da je politična nestabilnost v nasprotju z interesi FJK. Naredili bomo vse - je dodal Travanut - da bo deželni svet odobril poenostavljeno volilno zakonodajo, ki omogoča oblikovanje stabilnih večin. Ko bo senat poveril deželni upravi primarne Pristojnosti na področju volilnih zakonov, pa Travanut že sedaj napo- veduje predlog, po katerem bi v primeru nestabilnosti po enem letu šli na nove deželne volitve, a na osnovi večinskega sistema. Redne deželne volitve bodo, kot znano, prihodnjo pomlad. Proti osnutku, ki ga je odobrila komisija deželnega sveta, je glasovala tudi Zelena lista. Njen tržaški svetovalec Paolo Ghersina poudarja, da je negativno zadržanje zelenih vezano tudi na metodo, ki jo je komisija izbrala o vprašanju zastopanosti svetovalcev narodnih manjšin. Komisija je deželnemu svetu predlagala dve ostro ločeni opciji: ali problematiko dokončno izključiti iz novega volilnega zakona ali pa predlagati zajamčeni mandat, ki po mnenju Ghersine pelje v narodnostno preštevanje in v loCeni volilni sistem na osnovi narodne pripadnosti. Zeleni pa menijo, da bo treba problem rešiti v okviru novega zakona in to z normami, ki bodo omogočale izvolitev slovenskih predstavnikov, a brez njihovega getiziranja in getiziranja njihovih volilcev. Razprava v deželnem svetu se bo, kot rečeno, pričela 25. t.m. Stranke, ki so podprle predlog takšne volilne zakonodaje, se bodo v debato vključile z večinskimi poročili, stranke, ki ne soglašajo s to rešitvijo, pa napovedujejo manjšinska poročila. Svoje stališče bo predložil tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. DUNAJ / ODNOSI S SLOVENIJO Sence preteklosti naj ne zatemnijo skupne prihodnosti Izjavi zun. ministra Schussla in predsednika parlamenta Fischerja CELOVEC, DUNAJ -Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer in zunanji minister VVolfgang Schiissel sta včeraj opozorila pred nadaljno zaostritvijo položaja med Koroško in Slovenijo. Sosednji državi bi morali veliko bolj skrbeti za to, da »sence preteklosti ne bi zatemnile skupne evropske prihodnosti,« sta po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA soglasno poudarila Fischer in Schiissel. Avstrijski zunanji minister je to poudaril med zunanjepolitično razpravo v parlamentu, medtem ko je predsednik parlamenta enako formulacijo uporabil, ko je v parlamentu ob pre- daji božičnega drevesa, ki ga je koroška deželna vlada podarila parlamentu, sprejel koroškega deželnega glavarja Christofa Zernatta, njegovega namestnika Michaela Ausserwinklerja in Karl-Heinza Grasse-rja, poroCa APA. Fischer je menil, da bi bil ravno predbožični Cas dobra priložnost za to, da bi se opredelili za medsebojno strpnost in dobrososedske odnose. Nikomur ne pomaga, da s se težkimi besedami in žaljivimi karikaturami seje neslogo. Veliko bolj bi se bilo treba potruditi za obravnavo zgodovine in za skupno prihodnost, je po navedbah tiskovne agencije dejal Fischer. (STA/APA) LJUBLJANA / SKLEP PREDSEDNIKA DZ JANEZA PODOBNIKA 0 »lustracijskem zakonu« 25. novembra Janša in Peterle zahtevala, naj bi o zakonu parlament razpravljal teden dni prej LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik je za 25. novembra popoldne sklical 16. izredno sejo DZ. Na njej naj bi poslanke in poslanci po predloženem dnevnem redu obravnavali dopolnjen predlog letošnjega državnega proračuna ter novelo zakona o izvrševanju proračuna, poleg tega pa še predlog resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima ter predlog zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima. Glede na to, da sta Janez Janša (-SDS) in Lojze Peterle (SKD) vCeraj v imenu skupine 24 poslancev, sklicala 16. izredno sejo DZ za 19. novembra, namenjeno obravnavi t.i. lustracijskega zakona in predlo- ga resolucije o protipravnem"delovanju komunističnega totalitarnega režima, je predsednik DZ Janez Podobnik omenjena poslanca pisno obvestil, da je takoj po končani seji kolegija sklical izredno sejo za 25. novembra in v predvideni dnevni red uvrstil še predlagani točki skupine poslancev SDS in SKD. Zatem pa je prejel sklic iste seje, vložen v imenu skupine 24 poslancev, za 19. novembra. Podobnik v dopisu ugotavlja, da sklicatelja Janša in Peterle nista upoštevala dejstva, da je sam izredno sejo že sklical in zato jima njun sklic vraCa. Janez Janša (SDS) in Lojze Peterle (SKD) sta se v sklicu izredne seje DZ sklicevala na določbe dveh odstavkov 51. člena poslovnika DZ. Sicer pa sta sklicatelja na izredno sejo povabila predsednika republike Milana Kučana, predsednika vlade Janeza Drnovška in druge elane vlade ter predstavnike državnega sveta, ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic. Predsednik DZ Janez Podobnik se je dopoldan po posvetu na kolegiju odločil, da bo DZ o resoluciji in t.i. lustracijskem zakonu razpravljal 25. novembra, ko naj bi parlament odločal o predlogu letošnjega državnega proračuna. Kot je pojasnil na kolegiju, se je tako odločil tudi zato, ker poslovnik DZ ne določa, da predsednik DZ pri sklicu izredne seje na zahtevo najmanj Četrtine poslancev mora izredno sejo sklicati prav na tisti dan, kot to zahteva skupina poslancev. (STA) NOVICE Komisija DZ za Slovence v zamejstvu v Celovec LJUBLJANA - Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se bo danes v Celovcu srečala s predstavniki slovenske manjšine na Koroškem. Člani komisije pod vodstvom predsednika Marijana Schiffrerja se bodo najprej srečali z generalnim konzulom RS v Celovcu Jožefom Jerajem, nato pa obiskali slovensko gimnazijo v Celovcu ter dom Sodalitas v Tinjah. V Zvezi bank v Celovcu se bo komisija srečala s predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij, Enotne liste, Slovenske gospodarske zveze, Krščanske kulturne zveze, Slovenske prosvetne zveze in Dušnopastirskega urada. Ob koncu pogovorov bodo v prostorih Zveze bank pripravili tudi novinarsko konferenco. Obisk komisije, ki sodi med redne stike s predstavniki slovenskih manjšin v zamejstvu, se bo konCal z ogledom strokovne šole za gospodarske poklice v St. Petru. (STA) OMO za ratifikacijo sporazuma s Hrvaško LJUBLJANA - Odbor državnega zbora za mednarodne odnose (OMO) je v nadaljevanju svoje 32. seje včeraj s 14 glasovi za in enim proti podprl predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju ter državnemu zboru predlagal, naj sporazum ratificira. OMO je poleg tega sklenil, da bo eno od svojih prihodnjih sej posvetil odnosom s Hrvaško. OMO je na včerajšnji seji podprl tudi pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Avstrijo o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem in cestnem prometu. Takšen sporazum naj bi, zlasti ob začetku izvajanja Schengenskega sporazuma v Avstriji, olajšal prehod državne meje. (STA) OGLEJ / ZASEDANJE Oddolžili se bodo furlanskim prosfovoljcem v Španiji OGLEJ - V mednarodnih brigadah, ki so se pred šestimi desetletji borile proti fašizmu v Španiji, se je zbralo skoraj 50 tisoC prostovoljcev, prihajali so z vseh vetrov, iz 60 različnih držav, a med njimi je bilo tudi nad 4 tisoC Italijanov. V italijanskih vrstah so krvaveli tudi Furlani, v glavnem so bili v »Brigadi Garibaldi«, udeležili so se vseh bitk, od madridske fronte do fronte na Ebru, in utrpeli težke žrtve, ogromno je bilo mrtvih in ranjenih. Teh žrtev se bodo spomnili v soboto, 15. t.m. z zgodovinskim simpozi- jem, ki ga prirejajo Občina Oglej ter VZPI-ANPI iz Vidma in Ogleja. Uvodno poročilo bo imel zgodovinar Marco Pup-pini, ki bo govoril o pomenu sodelovanja furlanskih prostovoljcev v obrambo španske republike v letih 1936-39. Zasedanje, ki mu predsedoval oglejski župan Roberto Tomat in ki se ga bodo udeležili preživeli prostovoljci ter njihovi svojci, bo sklenil poseg poslanca Giovannija Pesce-ja, dobitnika zlate kolajne za zasluge v odporništvu ter bivšega borca XII. mednarodne brigade. LJUBLJANA / PRVO SOOČENJE NA RADIU SLOVENIJA V OKVIRU KAMPANJE ZA PREDSEDNIŠKE VOLITVE Kandidati o Sloveniji kot pravni državi LJUBLJANA - Predsedniški kandidati so se v okviru treh napovedanih soočenj o treh različnih temah, ki bodo potekala 113 Radiu Slovenija, v torek prvič sooCifi, in sicer na temo Slovenija kot pravna država. Glede aktualne odločitve vlade o vračanju cerkvenega premoženja v naravi, ki je bila tudi eden izmed sklopov soočenja predsedniških kandidatov, je sedanji predsednik Milan KuCan dejal, da )e glede vračanja premoženja zakon o denacionalizaciji jasen, prav tako tudi odločitev ustavnega sodišče. Po njegovih besedah ne gre za vprašanje vračati ali ne vračati cerkveno premoženje, temveč za vprašanje načina vračanja. KuCan hidi meni, da je pri tem potrebno upoštevati tudi to, da imajo gozdovi ekološko, gospodarsko in socialno funkcijo ter daje ob tem rešitev lažje najti. Tone Peršak je dejal, da Demokratska stranka (DS) ni bila proti vračanju pre-rtioženja, temveč je opozarjala, da je potrebno zakon spoštovati z obeh strani, tako s strani, ki določa vračanje, kot tudi * tiste, ki omejuje vračanje. Nekateri dokumenti postavljajo pod vprašaj nekatere zahteve cerkve glede vračanja premo-jtenja, je dejal Peršak in pri tem omenil Korošcev odlok, ki, kot je sam dejal, ni orl v skladu s takratnim veljavnim zako-rtom o agrarni reformi. Na podlagi tega odloka pa se sedaj zahteva vračanje, Čeprav je odlok nižji akt od zakona. To je tudi razlog, da menim, je dejal Peršak, da zakon o denacionalizaciji ni bil upoštevan z obeh plati. Janez Podobnik pa je dejal, da bo Slovenska ljudska stranka (SLS) kot vladna stranka storila vse, da bi prišlo do dobrega dogovora med državo in cerkvijo. »-Pred odhodom v ZDA me je nadškof Rode povabil na razgovor, v okviru katerega pa se nisva pogovarjala o moji predsedniški kandidaturi,« je dejal Podobnik. Glede nadškofove brezijanske pridige pred nekaj meseci, v kateri je člen ustave o svobodnem odločanju rojstva otrok označil za sramotnega, je Bogomir Kovač dejal, da je nadškof glede na vlogo cerkve - ki jo ta tudi hoče in Zeli igrati v slovenskem prostoru tudi javna politična insititucija in v tem primem - nagovarjal širše množice. Reakcija, ki je bila na to v skladu z opredelitvami libertame države, da se ženska samostojno odloča o rojstvu otroka in da ima v ustavi pravico, da se odloCa samostojno, nekaj, kar je nesporno bil poseg v to pravico. Marjan Cerar je glede omenjene pridige dejal, da ima mati najprej pravico odločati o rojstvu otroka kot tudi oCe in družina. Vendar, kot je dejal Cerar, nadškof vodi občestvo, Id ima svoj moralni kodeks, in ima vso pravico kot suveren te skupnosti le-tej tudi govoriti, kar se mu zdi potrebno. Marjan Poljšak pa je opozoril, da ustava med drugim tudi določa, da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok. Država je tudi predsednik države in ob tem dejal, da KuCan, ki je že deset let na oblasti, na nek naCin dela proti temu členu ustave, saj se v tem Času ni boril za oblikovanje pogojev za razvoj družine. Glede omenjene pridige pa je Jože Bernik dejal, da so jo ljudje sprejeli v skladu s svojo vestjo. Dejal je tudi, da je »žalostno stanje v naši demokraciji, Ce neko stvar tako nategnemo v Časopisih, da niti ni to, kar je nadškof govoril.« Peršak je dejal, da se strinja, da ima nadškof kot vrhovni poglavar slovenske katoliške cerkve vso pravico, da v okviru cerkve izjavi karkoli, toda nadškof je v tem primeru govoril o slovenski ustavi. Glede na princip ločenosti cerkve in države je to podobno, kot Ce bi katerikoli državni funkcioniar komentiral kateri-koli cerkveni akt. Glede Slovenije kot pravne dražave pa je večina predsedniških kandidatov menila, da Slovenija je pravna država, da pa je na tem področju potrebno še marsikaj storiti. Poljšak je dejal, da ker ni pravnik, k tej zadevi ne bo pristopil teoretično, temveč se je osredotočil na konkretne primere s tega področja. Kot prvi primer protizakonite in protiustavne odločitve je označil dejanje Janeza Podobnika, ki je letos zavrnil Poljšakovo referendumsko pobudo v zvezi z ratifikacijo evropskega pridmžitvenega sporazuma. Podobnik je glede Slovenije kot pravne države dejal, da Slovenija na marsikaterem področju Se ni pravna država. Glede Poljšakovega oCitka pa je Podobnik dejal, da bo o tej njegovi odločitvi razsodilo ali ustavno sodišče ali druga veja sodne oblasti. Bogomir KovaC je dejal, da Slovenija z jasno razdelitvijo načela delitve oblasti, z zagotavljanjem neodvisnosti sodstva in pravne varnosti in enakosti državljanov pred zakonom izpolnjuje temeljne kriterije pravne države. Po dragi strani pa se je tudi izkazalo, da ima Slovenija težave z določenimi zakoni kot tudi z organizacijo in ucikovitostjo sodstva ter s celo vrsto kršitev Človekovih pravic, kar je na eni strani značilnost mladih držav in nedodelanosti pravnega sistema, pa tudi pomanjkljivosti samega sodstva. Sedanji predsednik države Milan KuCan je dejal, da je pravna država temelj demokratične države. Bistvo pravne države je spoštovanje pravnega reda, kar v Sloveniji imamo, je poudaril KuCan. Drži, da se pravni red šele gradi in da ga prilagajamo evropskemu pravnemu redu in mednarodnemu pravu, je dejal KuCan in dodal, da je za pravno državo bistvenega pomena, da vsak dr- žavljan lahko dobi zaščito in varstvo svojih pravic pred pristojnim organom in v predpisanem postopku ter roku, Ce meni, da so mu ogroženi. Roki reševanja zadev pa so šibkost sodišč, ki so poglavitni organ pri presojanju kršitev pravic. KuCan je tudi opozoril, da že dalj Časa v državnem zboru Čaka na obravnavo o poročilu varuha človekovih pravic. Tone Peršak je menil, da je Slovenija, kar zadeva naCelo vladavine prava in enakosti pred zakonom, pravna država. Veliko pa ji še manjka na področju učinkovitosti pravne države. Franc Miklavčič pa se se z navedenimi mnenji sogovornikov ni strinjal, saj meni, da v Sloveniji pravne države ni. Dejal je, da pravica v Sloveniji ni iztožljiva in ob tem opozoril na 500.000 nerešenih spisov. Po njegovih besedah nobeden izmed treh dosedanjih pravosodnih ministrov ni še ničesar ukrenil v reševanju te problematike. Marjan Cerar je dejal, da je Slovenija v 60 odstotkih pravna država, v preostalih 40 odstotkih pa ne, zlasti kar zadeva gospodarsko področje. Jože Bernik pa je menil, da je Slovenija po ustavi sicer pravna država, vendar ne tudi po funkcioniranju. Po njegovem mnenju pravna država ne deluje pri sodnem sistemu, denacionalizaciji, meni pa tudi, da ni preglednosti nad poslovanjem državnih organov. (STA) G L O S A Po občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik Jože Pirjevec Nedeljski ob-Cni zbor zadruge Primorski dnevnik je v prvi vrsti potrdil zakoreninjenost Časopisa v zamejski slovenski skupnosti. Dejstvo, da list izhaja že petdeset let in da je na njegovih straneh zabeležena v dobrem in slabem vsa naša povojna zgodovina, mu je dalo peCat institucije, brez katere si ne moremo predstavljati našega organiziranega življenja v Italiji. Z druge strani pa tudi ne gre spregledati, da je bil Primorski dnevnik dolga desetletja ideološko nadvse opredeljen, kar je seveda zapustilo svojo sled tudi v današnji spremenjeni stvarnosti. Ker je bil glasilo pro-jugoslovanske levice, je razumljivo, da ga kot svojega občutijo predvsem ljudje, ki izhajajo iz tiste politične in življenjske izkušnje. To se je nadvse zgovorno izkazalo tudi na volitvah v upravni odbor, saj je na njih prepričljivo zmagala lista iz omenjenega kroga, medtem ko je tisti, ki je izraz katoliške sredine, uspelo vključiti vanj komaj dva svoja predstavnika. To pa je, kot mi pravijo, tisto najmanjše število, ki ga za manjšinsko listo že a priori doloCa statut. V tem kontekstu Čaka zmagujočo listo Primorski jutri odgovorna, obenem pa zahtevna naloga: ta namreč, da svoje remoCi ne bo izra-Ijala v strankarske namene, temveč da bo zares skušala preoblikovati Primorski dnevnik v dinamično in pluralistično glasilo, ki ga bodo vsi Slovenci v zamejstvu občutili in sprejeli za svojega. V določenem smislu bi morali današnji zmagovalci ciljati k temu, da bi na prihodnjih volitvah zaradi močnejšega priliva ljudi iz konkurenčnega tabora v zadrugo njihova zmaga ne bila veC tako eklatantna. V določenem smislu bi lahko celo rekli, da bi bila v prihodnjih letih, njihova najveCja zmaga, njihova številčna omejitev. Problem je, ali bodo tako modri in pogumni, da bodo v tem smislu tudi delali. Kajti, Ce ostane vse po starem, se bojim, da se Primorskemu dnevniku slabo piše. Časopis bo očitno vedno ostal odvisen od javnih prispevkov z italijanske in slovenske strani, te pa si bo mogoče zagotoviti samo, Ce se bo zanje kot en mož zavzela vsa manjšina. Odnos do Primorskega dnevnika je bil na sami levici od vsega začetka odločno kritičen. Boris Kraigher je že januarja 1946 izjavil: »Primorski dnevnik je najslabši Časopis: lokalistiCen, revol-veraški, preveč liberalen z nacionalisti in s trotckisti (...) S Primorskim dnevnikom se bo moral ukvarjati AGITPROP«. Časi agitpropa pa tudi partijskih sekretarjev Kraigherjevega kova so, hvala Bogu, minili. Metali pa bi si pesek v oCi, Ce bi dejali, da smo s Primorskim dnevnikom povsem zadovoljni. Ker z listom sodelujem že skoraj dve desetletji, naj mi bo dovoljeno reci, da z njegovo kvaliteto, z ažurnostjo in udarnostjo njegovega poročanja tudi ali predvsem o lokalni stvarnosti, pogosto ne morem biti navdušen. Prepričan sem, da je naša skupnost v svojih Človeških in intelektualnih razsežnostih bolj zrela in močna, kot se to izraža na njegovih straneh. Sedaj je Cas, da tudi v tem smislu odpremo novo poglavje in v skupni zavzetosti oblikujemo Primorski dnevnik, ki nas bo dostojno spremljal na poti v tisto Evropo tretjega tisočletja, v kateri se bomo vsi Slovenci kot enakopravni subjekt vključili med najbolj razvite narode našega kontinenta. PISMA UREDNIŠTVU Saša Rudolf o izbirah slovenskega uredništva Rai Cenjeno uredništvo. Ko bi prof. Marija Kacin za svoje pritožbe izbrala najenostavnejšo pot in po telefonu zahtevala pojasnila od glavnega urednika Slovenske redakcije Rai, bi odgovore dobila takoj. In Ce s pojasnili ne bi bila povsem zadovoljna, bi jo povabil, da v našem arhivu na lastne oCi preveri, kdaj in kako smo v radijskih, oziroma televizijskih dnevnikih spremljali izid knjige »Gorica v slovenski književnosti«. Odgovori na vprašanja prof. Marije Kacin: 1) slovenskemu originalu knjige »Gorica v slovenski književnosti« smo namenili dva radijska in televizijska prispevka ter intervju z avtorico prof. Lojzko Bratuž. Ko je sredi letošnjega avgusta goriška Mohorjeva družba ponudila ena-Cico v italijanščini, smo dogodek zabeležili s posebnim poudarkom, ker je Mohorjeva prvič v povojnem razdobju izdala knjigo v italijanščini. V TV dnevniku 18. avgusta smo knjigo in avtorico prof. Bratu-ževo predstavili v najprestižnejši rubriki televizijskih poročil »Protagonisti«. Mesec dni kasneje je v dvorani goriške državne knjižnice isto delo predstavila prof. Kacinova. Iz tehničnih razlogov - dnevno imamo na razpolago le eno TV ekipo - kritje dogodka, ki smo mu že posvetili neobičajno dolg prispevek, ni bilo možno, za kar nam je žal. Res je torej, da v arhivu, v katerem so posnetki obeh izdaj (slovenske in italijanske), avtorice prof. Bra-tuževe, na žalost nimamo video dokumentacije o predsta-viteljici italijanske izdaje. Čeprav televizijsko pokrivanje ni bilo možno, smo o dogodku poročali tako v televizijskih, kot radijskih dnevnikih. Spomnim naj le na obsežno poročilo iz Gorice, ki je bilo objavljeno v Jutranjem radijskem dnevniku 20. septembra, to je dan po predstavitvi. 2) nagrada Giuseppe Acerbi pisatelju Rebuli. Verjetno je prof. Kacinova spregledala, da smo o prazniku slovenske književnosti v Castel Goffredu pri Mantovi in razglasitvi nagrajenca, prof. Rebule obširno poročali že 26. junija, saj so na literarnem natečaju Acerbi sodelovali z italijanskimi prevodi svojih del poleg prof. Rebule še Čiril Zlobec, Dušan Jelinčič in Boris Pangerc. Nekaj dni kasneje, 1. julija je bil prof. Rebula kot nagrajenec natečaja Acerbi gost našega TV dnevnika. V razgovoru, ki ga je vodil Marij Čuk, je bilo poudarjeno, da je do priznaja prišlo v izrazitem italijanskem okolju. Nagrajevanje je bilo 11. oktobra, torej istega dne, kot podelitev visoke mednarodne literarne nagrade Serra v Madridu. Ker smo o nagradi Acerbi že poročali, smo se odločili za kritje nagrade Serra. Tudi v tem primeru je šlo za v italijanščino prevedeno delo. Iz Madrida smo o Rebulovem uspehu neposredno poročali kot edini slovenski in italijanski medij. 3) razstava Davida Faganela. Televizijski prispevek si je bilo moC ogledati v dnevniku 30. oktobra, v radijskih poročilih pa se je zvrstil dan prej. Glede stališč, ki sem jih v osemdesetih letih zagovarjal kot predsednik zavodskega sveta liceja Prešeren in pri katerih vztrajam, le to: italijanščina je važen predmet, kot je važna slovenščina. 2e zdaleč pozabljeno drugačno stališče pri uporabljanju sredstev iz šolske blagajne izpred pol dugega desetletja, ni in ne more niti obrobno vplivati na izbire 17-članskega uredništva, ki si pri- zadeva za kar se da profesionalno oblikovanje slovenskega radijskega in televizijskega informativnega programa Rai. Od dr. BenedetiCa sem zvedel, da ga je prof. Kacinova obiskala 1. oktobra, menil sem, da se bo oglasila za pojasnila, ali pritožbe tudi v uredništvu, ki je edino pristojno za vsebino radijskih in televizijskih dnevnikov. Naš telefon ostaja odprt, prav tako pa tudi vrata našega uredništva. Saša Rudolf glavni urednik Slovenskega uredništva Rai Objavljavništvo in objavljavniki (in pluralizem) »Hej, Ti moj mladi sovaščan...« Starejši gospod, novinar po hrvaško ali časnikar po slovensko, je razgrnil mlademu študentu dnevnik ter mu pokazal daljše poročilo iz Pariza o nekih političnih zdrahah ter hudomušno nadaljeval: »Ti misliš še tako kot Tvoj kmečki oCe in boš po temle branju rekel: Saj piše tukajle v Časopisu, iz Pariza... Kakor Tvoj oCe in sploh preprosti ljudje menite, da je vse tole naspisal in nam poslal kak posebni dopisnik iz Pariza. Pa ti povem, poglej!« Govoreči je razklenil palec in kazalec za štiri centimetre in pokazal poslušalcu: »Iz Pariza prejmemo po telefonu ali telegramu toliko-le drobno vest. Pa je tu v dnevniku trideset centimetrov dolg stolpec ali pa še veC. Vidiš, zato in v ta namen pa jaz tukajle sedim za mizo, da pripravim za objavo spodoben ClanCiC.« Tako drzno razodevanje Časnikarskih skrivnosti ali pa pobožnih zvijač si je kajpak mogel privoščiti le Časnikar takega kova kot je bil Prežihov Voj-zej, parafraziram psevdonim njegovega brata pisatelja in komunista Prežihovega Voranca. Prežihovi se je reklo pri hiši v Mežiški dolini (jugoslovanski del Koroške), uradni priimek pa je bil Kuhar in imeni sta Lojzej in Lovrenc v koroški izgovarjavi. Razgovor je bil v neki za takrat veličastni stavbi v secesijskem slogu pri zmajskem mostu v Ljubljani nekje sredi tridesetih let. Mladi študent je bil Jože Gregor, takrat še semenišCnik in pozneje duhovnik lazaristovske redovne družbe (slučajno moj dolgoletni sošolec v Ljubljani), ki je kot pridigar ljudskih misijonov mnogo dobrega storil na Primorskem skupaj z rajnima lazaristoma Šavlijem in Gracarjem. Vsi trije so se bili naselili v Trstu že pred vojno. Gregor je bil dalj časa za slovenskega pastirja v Rojanu in je zagrenjen odšel v Združene države Amerike, potem ko se noben Slovenec v Trstu ni zganil, da bi mu pri takratni škofijski upravi zagotovil stalno zaposlitev v Trstu. Prav v Trstu mi je pripovedoval o imenovanem sovaščanu doktorju Alojziju Kuharju, ki je pisal zunanjepolitično rubriko v dnevniku Slovenec. Po poklicu je bil duhovnik, a poleg teologije je tudi študiral v Parizu za časnikarstvo primerne veščine. Ko je po usodnem podpisu »jeklenega pakta« med Berlinom in Rimom zaCela rasti napetost in je že zaCelo dišati po smodniku, je jugoslovanski zunanji minister veC kot enkrat nahrulil srbske Časnikarje zaradi njih nezadostne opore jugoslovanskemu pragmatizmu in vsakokrat postavil za zgled patrioticnega pisanja slovenskega in Slovenčevega časnikarja dr. Kuharja. Kot študent sem imel nekaj stikov z njim in ga imam v spominu kot demokrata, ki je sovražil vsakršno diktaturo, domačo in tujo in svaril pred nemško nevarnostjo. Z jugoslovansko vlado je odšel v Lon- don, od koder je v mejah možnosti hotel dati pravočasno signal po radiu v domovino, da se je treba s Titom pobotati, a ga niso razumeli. Ob občnem zboru Zadruge Primorskega dnevnika bi želel prav s to zgodovinsko anekdoto malce razgrniti delikatnost in skrivnosti časnikarstva. Namesto tujke mass media in namesto poslovenjenih nič kaj prikupnih imen kot so sredstva javnega obveščanja, javna občila, ali pa zopet zelo dvoumna tujka »mediji«, doslej znani le iz spiritizma, sem si po razmišljanju skoval neologizem objavljavništvo in objavljavniki. V ta naziv vse, kar je namenjeno in dano javnosti v vednost: časopis, ves širši periodični tisk, radio, televizijo in še kake redkejše drobnarije, tudi reklame raznih vrst. Če pravi vrhunski časnikar Kuhar, da on sedi za mizo, da kratko vest iz Pariza razprede v cel Članek, to ni prevara. Mož je že od prejšnjih dni poznal okvir zgodbe, ves kontekst kot pravimo, zato si ni ničesar izmislil, ampak za čitalca povedal ves »corollarium«. Res pa je, da tu brž vstane vprašanje poštenosti: ali je časnikar vesten, da sporoča bralcu resnična dejstva. In še kaj in kako časnikar komentira dogodke, ki jih objavlja. Pravila za Časnikarstvo so pravzaprav ista kot v zgodovinopisju. Zgodovinopisec, za ljubitelje tujk bomo rekli historiograf, navadno reCemo kratko zgodovinar se pri vsakem zgodovinskem viru mora vprašati, ali je avtor kake kronike ali kakršnegakoli zapisa poznal stvar, zadevo, dogodek in pa, ali je hotel, ali je imel voljo vestno po pravici in resnici registrirati, povedati. Na um mi prihaja obilna kazi-stika (vrsta konkretnih slučajev ali primerov) iz vestnega kakor tudi iz brezvestnega, na primer manipuhranega, dema-goškega, pristranskega in kdaj celo lažnjivega poročanja o dogodkih. V specializiranem periodičnem tisku kakor na primer v kakem čebelarskem vestniku, medicinski reviji, v modnih tednikih i.p. kajpak ni takih nevarnosti, toda tu govorim o tako imenovanem informativnem časopisju. Ta vrsta objavljalnikov je najbolj razširjena in ta ima ogromen vpliv na idejno, vzgojno, moralno področje. Informativno časopisje obsega po navadi tudi načelne članke, razprave in če treba polemike ne le o novicah, ampak o mnogokaterih sestavinah individualnega in kolektivnega življenja. Informativni tednik, informativni dnevnik prinaša poleg Cme in svetle kronike tudi vesti iz političnega področja, obsega tudi gospodarsko, versko, socialno, zdravstveno, športno, kulturno rubriko. Vsa ta tematika ima na stežaj odprta vrata za ljuljko enako kot za zdravo zrnje. Pravijo pa, da ima vsaka glava svojo pamet. Po tej zakonitosti se pojavljajo različne idejne usmerjenosti. Zaradi različnosti nastajajo trenja. V najnovejših časih, točno reCeno po zadnji vojni in po zmagi nad diktatorskimi zablodami v politiki in v hrepenenju po demokratizaciji in medsebojni strpnosti se je rodil nov pojem in nov izraz: pluralizem ali pluralnost. Koliko in do katere meje je pluralizem možen in dovoljen in sprejemljiv? Vipavski kmet, ki je peljal v Trst prodajat voz zeljnatih glav in mu je kraška burja na Opčinah prav pri Obelisku prevrnila voz in so se vse zeljnate glave razsule z voza in so zakotalile navzdol proti morju vsaka po svoji poti v različne smeri, se ni mogel sprijazniti s tako pluralnostjo in je zaklel in vzdihnil obupano: »Zdaj pa res vi- dim, da ima vsaka glava svojo pamet«. (Mož še ni vedel, da je bilo tudi pri Prežihovih tako). Prepričan sem, da bi bilo za uspešno vožnjo bodočega Primorskega dnevnika najprej izmeriti daljo in nebeško stran (Zupančič) z globljo, odkritosrčno, kvalitetno razpravo, diskusijo, da nam ne bi niti kaka mahnicevska niti kardeljevska burja prevrnila voza. Stanko Žerjal Sola v Trebčah: nekaj se je le premaknilo Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika, v zvezi s člankom, ki je bil objavljen v PD dne 17.10.97 o obisku občinskih upraviteljev na COS P. Tomažiča v Trebčah in s polemiko, ki je sledila z objavo pisem uredništvu (23.10., 29.10. in 30.10.1997), starši te šole obžalujemo, da je do te polemike sploh prišlo, upoštevajoč dejstvo, da se je končno le nekaj premaknilo, v smislu konkretnih dejanj za izboljšanje zastarelega šolskega poslopja. Menimo, da je vsak trud tistega, ki si prizadeva izboljšati kvaliteto naše šole, sila hvalevreden in dragocen. Starši te edine celodnevne slovenske šole v tržaški občini z zadovoljstvom spremljamo in podpiramo zelo kvalitetno vzgojno-didaktično delo, ki ga naše učiteljice opravljajo zelo zavzeto in živahno. Uporabljajo pa tudi izvirne oblike pridobivanja finančnih sredstev za posodobitev pouka z nabavo didaktičnih sredstev (glej Časopisni oglasi, koledovanje, pustno vasovanje, prostovojni prispevki, ipd.) Na njihovo pobudo so starši preuredili tri šolske prostore, kot je vaš dnevnik o tem že poročal. Zavedamo se, da terja dandanes kakovostno delo tudi kakovostna uCna sredstva in prostore v dostojno urejeni šolski stavbi, ki danes zaostaja za domačim povprečnim standardom za vsaj 50 let. Starši obžalujemo, da je prišlo do neizpodbitne formalne nepravilnosti v postopku pri obisku občinskih upraviteljev, kateri se je treba v bodoče izogniti. Ta nepravilnost pa nikakor ne sme zasenčiti pozitivne pobude, do katere je končno prišlo. Želimo si, da bi se ta polemika zaključila, ne pa zaustavila uresničitve dogovorjenih nujnih del. Občina pa je med tem časom že uredila prehod za pešče in priskrbela tablo. Ta polemika ne sme zasenčiti niti truda onih, ki so konkretno pripomogli k izboljšanju stanja šolskih prostorov s prostovoljnim delom, kot je razvidno iz članka iz dne 17.10.1997. Zaključujemo z upanjem, da se polemika razčisti in konča, v kolikor smatramo, da ta ne koristi nikomur. Lep pozdrav. Starši COS P. Tomažiča iz Trebe Popravek Pri prepisovanju pisma »Igralci gledalcem« se je vrinilo nekaj napak, ki motijo razumljivost pisma in pačijo njegovo vsebino. Tako se v drugem odstavku pravilno glasi stavek »Toda gledališče, naši dragi gledalci..« (in ne Toda naše gledališče). V naslednjem odstavku je pravilno: »Poglejte: prišli smo praznih žepov in oblikovali (ne pa odlikovali) ansambel...«, v zadnjem odstavku pa »Skrajni Cas je, da pogledamo preko vrhov, ki obdajajo vsako našo vas (in ne preko virov). Podpisani pa so »vaši tržaški igralci« in ne vsi tržaški igralci. Avtorjem in bralcem se za napake opravičujemo. NABREŽINA / PRED NEDELJSKO VOLILNO PREIZKUŠNJO Danes in jutri še zadnja predvolilna srečanja SSk drevi v Cerovljah in Mavhinjah - DSL v Nabrežini Jutri opolnoči se v De-vinu-Nabrežini uradno konča volilna kampanja za nedeljski prvi krog upravnih volitev. Stranke in njihovi kandidati imajo torej še 48 ur časa, da prepričajo še zadnje negotove volilce, nakar bo v soboto in v nedeljo nastopil predvolilni molk. Slovenska skupnost, ki se je sinoči v Slivnem srečala s predstavniki domačih kulturnih društev in krožkov, bo danes imela leteča volilna shoda v Cerovljah (ob 19.uri) ter v Mavhinjah, jutri ob 19.uri pa v Križu in ob 20.30 v Nabrežini, kjer bo njen županski kandidat Viktor Tanče zaključil volilno kampanjo. Demokratična stranka levice, ki podpira kandidaturo Marina Voccija, bo imela danes dopoldne med 10.30 in 12.30 volilni shod na nabrežinskem trgu, jutri ob isti uri pa v Sesljanu. Njeni kandidati bodo delili volilni program Hrasta in njegovega županskega kandidata, bodo pa tudi na razpolago za nasvete in za mnenja občanov. Na predsinočnjem zborovanju DSL v Trnovci je tekla beseda predvsem o kmetijstvu in o komaj odobrenem občinskem regulacijskem načrtu. Nosilec kandidatne liste za občinski svet Giorgio Depangher in kandidat Massimo Veronese sta Podčrtala, da urbanistični plan posveča veliko Pozornost kmetijstvu, načrt pa se da še izboljšati, seveda če bo na krmilu Občine ostala dosedanja demokratična in napredna uprava. Podtajnik Corleone gost zelenih in Voccijeve liste Danes bo gost Zelene liste in odbora, ki podpira kandidaturo Marina Voccija, vladni podtajnik na pravosodnem ministrstvu, sicer poslanec zelenih Franco Corleone. Član Prodijeve vlade bo ob 15.30 sodeloval na okrogli mizi »Pravica in javne uprave«, ki bo v konferečni dvorani tržaške železniške postaje. Poleg Voccija, bo spregovoril tudi deželni svetovalec Paolo Ghersina, navzoči pa bodo kandidati liste »Za Voccija na poti do Oljke« za občinski svet. O nedeljskih nabrežinskih volitvah je tekla beseda na torkovem srečanju Zelene liste, ki je bilo posvečeno medetničnim odnosom v raznih narodnostno mešanih okoljih. O tem so govorili Vocci, Ghersina in deželna svetovalka južnotirol- ske Zelene liste Alessandra Zen-dron. Slednja je govorila o izkušnjah na Južnem Tirolskem, kjer si, čeprav s težavo, utira pot politika ovrednotenja medetničnega in medkulturnega sodelovanja. Vocci je v torek sodeloval tudi na srečanju, ki je bilo posvečeno morju in obmorskim gospodarskim dejavnostim. Njegovo kandidaturo podpira tudi pokrajinska svetovalka Adele Pino. Socialisti stranke SI so se opredelili za Giorgia Reta in za njegovo »Listo 2000«, nekateri bivši člani PSI, ki so blizu laburistični stranki, pa podpirajo župansko kandidaturo Voccija. Med njimi je tudi nekdanji občinski odbornik Lorenzo Coriglia-no, ki kandidira na listi DSL za občinsko skupščino. NABREŽINA / PRED NEDELJSKIMI VOLITVAMI Vsi za priznanje sienjskih odborov No srečanju odsoten somo Pergolis Na pobudo nabrežin-skega srenjskega odbora je na Martinov večer v prostorih nabrežinske občinske knjižnice potekalo javno soočenje (na Slovenci v Ligi glasujte za Tanceja« Lucijan Kocman, nekdanji tajnik kraške sekcije Severne lige, nam je poslal stališče v zvezi z nedelj sidrni volitvami v Devinu-Nabrežini. V njem obnavlja dogajanja v devinsko-nabrežinski sekciji, ki je bila najprej pod komisarsko upravo senatorja Roberta Visintina, trenutno pa je njen izredni komisar Rinaldo Bosco. Kocman pravi, da Bosco ni ugodil zahtevi po domačem dvojezičnem županskem kandidatu, ki jo je postavila kraška sekcija. Zaradi tega je Kocman, skupno z občinskim svetovalcem Rajmundom Carlijem ter somišljenikoma Martinom Petelinom in Stankom Švaro, prekinil kakršno koli sodelovanje s tržaško in deželno Severno ligo. Četverica se vsekakor misli še naprej ukvarjati s politiko (snuje Kraško ligo in podporo kandida- tu Oljke v goriškem senatnem okrožju Volčiču), a na temeljih, ki nimajo nič skupnega s tržaško Ligo. Slednja je po mnenju Kocmana, Carlija, Petelina in Švare pod vplivom nacionalistične desnice. To je bilo le zadnje dejanje mučne situacije - nadaljuje Kocman - ki se je začela pred petimi leti, ko so Slovenci vstopili v Bossijevo stranko. »Takrat smo upali in pričakovali, da bo nova federalistična stranka konkretno prispevala k reševanju problemov Slovencev v Italiji, to naše upanje pa je žal kaj kmalu splahnelo«. Tudi v Ligi je namreč prevladalo nacionalistično mišljenje, ki je zelo razširjeno v Trstu in delno tudi v Gorici. Kocman navaja kot primer absolutno negativen odnos do dvojezičnosti, prepoved izobešenja dvojezičnih plakatov v mestu Trst in nobena pozornost do upravnih problemov Devina-Nabrežine. Kocman k temu dodaja še težnjo tržaške Severne lige, ki ob vsaki balotaži (in to že tretjič) hoče usmeriti ligaške glasove na desničarskega kandidata, kar Slovenci ne moremo absolutno sprejeti, ne iz zgodovinskih in tudi ne iz političnih razlogov. Kocman na koncu poziva volilce Severne lige v devinsko-nabrežinski občini, da v nedeljo podprejo edinega domačega kandidata, to se pravi Viktorja Tanceja, ki se predstavlja na listi SSk. Za kroniko naj dodamo, da je devinsko-nabrežinska Severna liga uradno podprla županskega kandidata indipendentističnega gibanja »Nord libero« Pierpaola Pergolisa. sliM-foto KROMA) na temo javnega priznanja srenj in načrtovanega fav-nističnega parka »Josef Ressel«. Na večer, ki je jasno stremel k sensibili-zaciji javnosti na tematike srenj in jusa, so organizatorji povabili vse županske kandidate na skorajšnjih občinskih volitvah. Na vabilo srenje so se odzvali Viktor Tanče, Marino Vocci, Giorgio Ret in Romano Vlahov ter mnogi kandidati za občinsko skupščino, medtem ko ni bilo Pierpaola Pergolisa (Nord libero). Številni publiki je v imenu odbora za jus in srenje najprej spregovoril Marko Legiša, ki je prisotnim na kratko orisal zgodovino in današnja odprta vprašanja, ki se nanašajo predvsem na priznanje pravnega položaja srenjskih odborov. Nevo Radovič je nato spregovoril o načrtu fav-nističnega parka Ressel, ki sta ga dr. Francu Percu naročili nabrežinska in kriški srenji. Park naj bi se razstezal med Križem in Nabrežino, na območju ki ga poznamo kot »Brščice« in »Babica«. »Načrt je bil že uradno predstavljen tako občinstvu, kot tudi političnim predstavnikom, dejstvo pa je, da se od takrat še ni nič premaknilo« je zaključil Radovič. Beseda je šla nato županskim kandidatom, ki so v večkrat čisto predvolilnem slogu pojasnili in posredovali pozitivno gledanje, tako na projekt favnističnega parka, kot tudi na javno priznanje srenj skih odborov. Presenetljivo odprt se je izkazal celo desničarski zastavonoša Vlahov, ki je obenem priznal svojo mešano slovansko (hr-vaško-dalmatinsko) kri. Po velikodušnih in javno izraženih obljubah si lahko srenjski odbori sedaj po občinskih volitvah lahko upravičeno pričakujejo (in zahtevajo) tudi konkretnejše udejanjenje izrečenih lepih besed in obljub.... (GB) HITRA CESTA / NEPALEC OD IZHODA ZA FERNETIČE Težko ranjen šofer iz Sežane ČEPRAV SE NI OGLASIL Svojcev zaenkrat ne skibi usoda samotnega jadralca V predsinočnji nesreči Ha hitri cesti za predorom, pred katerim je odcep za Fernetiče, se je najtežje poškodoval 39-letni Dušan Ravbar iz Sežane, v katinarski bolnišnici so si zanj pridržali prognozo. Druga dva ranjenca, 40-letni Emanuele Valeri iz de-vinsko-nabrežinske občine bo okreval v 10 dneh, v bolnišnici so ga le pregledali in odslovili, podobno kot 3 5-letno Goro Nlosca Riatel iz Trsta, Ul. Monte Canin 10, ki si bo povsem opomogla v 15 dneh. V nezgodo, ki se je Pripetila nekaj po 21. nri, je bil najprej vpleten 42-letni Robert Jezič z Reke. S svojim porsche carrera 911 je vozil v smeri Benetk, skupaj z njim je bila 23-letna Matjana Briški, prav tako z Reke. Po umetnem predoru je zaradi visoke hitrosti in mokre ceste izgubil nadzor nad vola- nom in je zadel v varnostno ograjo, ki ločuje oba pasova avtoceste. Odbilo ga je, ustavil se je prav na prehitevalnem pasu, obrnjen v nasprotno stran od tiste, v katero je bil namenjen. Ne on ne potnica se nista poškodovala. Na srečo so ga avtomobilisti, ki so vozili za njim, opazili, pravočasno so se ustavili in mu priskočili na pomoč. Eden od teh je bil prav Valeri. Peljal se je s honda civic skupaj s Corovo. Ustavila sta se na odstavnem pasu, Corova je z mobitelom klicala karabinjerje, sam je stopil do Jeziča, skupaj sta skušala premakniti porsche z zelo nevarnega mesta. Prav tedaj je pripeljal Ravbar, bil je za volanom volksvvagna golf. Verjetno je ovire na cesti zagledal zadnji trenutek, silovito je zavrl, pri čemer ga je zaneslo najprej na levo stran ih zatem v desno, v skale ob avtocesti. Udarec je bil silovit, avto je dvignilo in ga odbilo na asfalt, pristal je na odstavnem pasu, s kolesi navzgor. Pri tem je oplazil hondo, v kateri je bila Corova. Valeri pa se je udaril, ko je skočil čez varnostno ograjo: ko je opazil podivjani volksvvagen, je pomislil, da bo še najbolje, če poišče »zavetje« za varnostno ograjo, preskočil jo je, vendar si je v naglici poškodoval nogo. Na kraj je služba 118 poslala kar tri reševalna vozila, prišli so tudi gasilci z openske postaje. Izvide o nesreči je opravila prometna policija. Verjetno je alarm glede usode samotnega tržaškega jadralca, 34-letnega Claudia Gardossija, povsem odveč. Bodisi njegovi sorodniki kot tudi člani YC Adriaco si ne delajo posebnih skrbi, prepričani so,-da se mu ni pripetilo nič hudega, čeprav se od 6. novembra ni več javil: v tem prepričanju jih utrjuje ugotovitev, da ni zaprosil za pomoč ali celo sprožil alarma. Gardossi se je s svojo 6, 5 metra dolgo jadrnico »Jasmine« odpravil na transoceansko regato »Mi-nitransat«. Iz Bresta so odpluli 27. septembra, prihod na otok Martini-que, na antilskih Odvetr-nih otokih je bil predviden prav za sinoči. Tržačan, ki se je že udeležil podobne preizkušnje (lani poleti, vendar tedaj ni bil sam), je bil po prvi etapi na 10. mestu (iz Bresta je skupno odplulo 55 čolnov, po prvi etapi jih je ostalo 43). Do zadnjega stika z njim je prišlo prejšnji četrtek, ko je inštrument, ki preko satelita avtomatično kaže položaj jadrnice, pokazal, da je okrog tisoč milj od cilja in na 12. mestu. Verjetno se je ta naprava pokvarila, toda ima še drugo, ki pa služi za varnost, vendar je ni aktiviral, ker ni v stiski. Kljub prepovedi nabrali več kot petnajst ton mladic klapavic Agenti finančne straže s tržaške pomorske postaje so prejšnje dni zaplenili več kot petnajst ton mladic klapavic. Trenutno je v veljavi prepoved pobiranja klapavic, ker so ugtovili, da so okužene s toksino neke alge. Finančni stražniki pa so opazili, da se okrog gojišč zbira neobičajno veliko število ribiških čolnov, kar se jim je zdelo precej sumljivo, odšli so preverjat, kaj se dogaja. Tako so odkrili tri gojitelje školjk, ki se niso zmenili za prepovedi. Klapavice sicer niso bile namenjene tržišču, prav gotovo se jih nihče ne bi našel v krožniku na mizi, premajhne so bile, vendar bi jih lahko prepeljali kam drugam, kar bi lahko povzročilo dodatno škodo: kot pravijo agenti, bi lahko prišlo do okužbe zaenkrat še »čistih« voda. Proces proti morilcu lastne matere odložili za nekaj dni Včerajšnja obravnava na porotnem sodišču, kjer je na zatožni klopi sedel 43-letni Paolo Fonda, je bila zelo kratka, prihodnja bo na vrsti že 21. t.m. Fonda je obtožen, da je avgusta lani s kladivom umoril svojo mater, priletno Antonio Stanissa. Oba sta bila v oskrbi centra za umsko zdravje, morilec naj bi bil po mnenju nekaterih povsem neprišteven, vendar izvedenec Mario Novello, ki ga je imenoval javni tožilec, zagovarja stališče delne neprištevnosti, kar pomeni, da mu lahko sodijo. Fonda je za svojega zagovornika imenoval odvetnika Maniacca iz Gorice, vendar ga ni seznanil s svojo odločitvijo, tako da ga včeraj ni bilo na sodišču. Branilec po službeni poti, Renzo Frandolič, je takoj zahteval prekinitev obravnave. Javni tožilec Frezza se ni uprl in tako je predsednik Trampuš določil nov datum. TVM / NAPAD SINDIKATOV NA ILLVJA PRIREDITVE / V TOREK ZVEČER Polemika najbe Kako so martinovali nikomur ne koristi v mestu in okolici Dolenc (DSL) predlaga stalni observatorij Večeri v Trstu, Devinu, Podlonjerju in na Kolonkovcu Prihodnost Tovarne velikih motorjev ni sama po sebi umevna, ampak zahteva nujno ovrednotenje potencialnosti tega podjetja, meni Igor Dolenc, Id je v tržaški DSL odgovoren za gospodarski sektor in ki je včeraj s pisnim stališčem posegel v polemiko okrog krize dolinskega industrijskega obrata. Kot znano, je sindikat, v prvi vrsti kovinarski Fiom in sploh tržaški CGIL, ostro napadel župana Illyja, ker je izjavil, da je s privatnim partnerjem tovarno mogoče rešiti in da je bolj sprejemljiva izguba delovnih mest kot popolno zaprtje obrata. Geslo »sanacija ali smrt«, pri čemer sanacija pomeni tudi skrčenje števila delovnih mest, je povzročilo pravi revolt v sindikalnih krogih, o čemer priča tudi včerajšnja tiskovna nota enotnih sindikalnih predstavništev TVM in oddelka Diesel Ricerche. Ti obsojajo predvsem dejstvo, da je Illy posegel v krizo dolinske tovarne prav v občutljivem trenutku, ko se začenja soočanje med sindikati, predstavniki zaposlenih in lastniško navezo Finacantieri-VVartsi-la, in ker je rešitev, ki jo ta naveza po- nuja, predstavil kot edino realno. Sindikati vsekakor zagotavljajo, da ne zahtevajo asistenčnih posegov države, ampak spoštovanje obvez, ki sta jih sprejela vlada in dežela glede zaposlitvene ravni in upravljanja bodočega podjetja. Razčlenjeno stališče Dolenca oziroma tržaške DSL izhaja iz že omenjene potrebe po ovrednotenju TVM in iz ugotovitve, da problema krčenja delovne sile in mobilnosti ne gre podcenjevati, še posebno, ker terciarni sektor ni več sposoben sprejemati iz industrije izločeno delovno silo. Dolenc opozarja na naraščajoče neravnovesje med podjetji, ki zaposlujejo in tistimi, ki odpuščajo, zato je po njegovem mnenju treba finansirati mobilnost delovne sile, da ne bi to breme padlo na tiste, ki so se odločili investnati v prihodnost TVM. Resnost nastalega položaja zahteva po oceni DSL večjo pozornost institucij, zato predlaga ustanovitev stalnega observatorija za industrijski sektor, ki bi imel nalogo preprečevanja kriz in uveljavljanja take politike dela, ki bo temeljila na vlaganju v človeški resurz. KOMEMORACIJA / SINOČI V PETERLINOVI DVORANI Plodno življenje dr. Teofila Simčiča Kot je tradicija, so v torek zvečer veselo praznovali svetega Martina po vsej tržaški pokrajini, Se zlasti pa v okoliških vaseh in v nredmestjih, pač povsod tam, kjer je Se ostala kaka sled po kmečki kulturi, saj vemo, da je martinovanje tudi in predvem praznik novega vina. Posebno živahno je bilo na Proseku, kjer so svojega farnega zavetnika slavili tako rekoč cel dal, saj so ga počastili v vaški cerkvi, njemu v čast priredili običajni sejem, seveda pa zlasti v večernih urah ni manjkalo veselja povsod tam, kjer so točili novo vino, pa naj bo v osmi-cah, v gostilnah ali kar po zasebnih domovih. Zabeležiti moramo, da so predsinočnjim proslavili sv. Martina s posebnimi prireditvami tudi drugod. Tako je Slovenski klub priredil Martinov večer v Gregorčičevi dvorani v Trstu, kjer je degustacijo vin vinigrad-nikov Boleta in Ferluge predstavil someljer Sergij Cesar. Slo je za nekoliko neobičajen večer v mestnem središču, ki pa je privabil precej publike. Srečanje je veselo zaokrožil harmonikar Denis No vat o s svojo frajtonar-co. Zanimiv Martinov večer je bil tudi na sedežu zborov v Devinu. Priredili so ga Zveza neposrednih obdelovalcev iz Trsta, Konzorcij čebelarjev tržaške pokrajine in Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade (na gornji sliki). Večer je uvedel in vodil časnikar Marko Tavčar. O sedanjem trenutku tržaškega kmetijstva je govoril pokrajinski predsednik ZNO Nevo Radovič, medtem ko sta o čebelarstvu na Tržaškem govorila predsednik konzorcija Livio Dorigo »Dr. Teofil Simčič je bil velik kot Slovenec, kot kristjan in kot človek (...) Kot velik človek je skušal vsakega človeka, z vsemi njegovimi vrlinami in napakami, imeti rad. Odvračal pa je tiste, ki so hoteb človeka tako ali drugače tlačiti, omalovaževati, ponižati, zapostavljati, sovražiti ah mu celo prizadeti kaj hudega. Zato je bilo logično, da je v tej ljubezni do sočloveka zavračal vsakršno ideologijo, ki je človeku hotela kratiti pravice, osebno svobodo, svobodo misli, hotenja in izražanja, svobodo jezika, vere in narodne pripadnosti.« Tako je med drugim povedal dr. Drago Stoka (na sliki £ KROMA), ko je sinod v Peterlinovi dvorani v Trstu komemoriral v nedeljo preminulega odvetnika, časnikarja in politika dr. Teofila Simtiča Žalno srečanje je uvedel predsednik SSO Sergij Pahor, udeležili pa so se ga pokojnikov sin dr. Tomaž, številni pokojnikovi prijatelji in bivši sodelavci, pa tudi predstavniki slovenskega kulturnega in političega življenja, med temi predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin in tajnik SSk Martin Brecelj. Prisoten je bil tudi konzul RS Zorko Pelikan. Dr. Stoka je v svojem govoru obnovil Simčičevo življenjsko pot ter se posebno zaustavil pri njegovem pobtičnem delu pod fašizmom in po drugi svetovni vojni. Kot radijskega časnikarja pa se je pokojnika spomnil glavni urednik slovenskih časnikarskih oddaj RAI Saša Rudolf. Dejal je, da so dr. Simčiča odlikovale ljubezen do beleženja dogodkov, radovednost in predvsem vztrajnost pri poglabljanju argumentov. Spomnil je, kako je bil vedno na razpolago z nasveti mlajšim kolegom, podčrtal pa je tudi njegova prizadevnja za avtonomijo slovenskega uredništva RAI. Ob začetku in koncu žalnega srečanja je zapel žalo-stinki zbor Jakobus Gallus v okrnjeni zasedbi pod vodstvom Janka Bana. TRŽAŠKA KNJIGARNA Bisere pod snegom predstavili zamejski javnosti Knjigo Dušana Jelinčiča Biseri pod snegom so v italijanskem prevodu že dvakrat predstavili, včeraj pa so njegovo delo prikazali zamejski javnosti v Tržaški knjigami. O uspehu knjige je ob prisotnosti avtorja spregovoril planinski pisatelj Rafko Dolhar, ki je izpostavil dejstvo, da ne gre za običajno literaturo odprav, temveč da sta v njej poleg objektivnih dogodkov pisateljevi refleksija in pogled v notranjost. Knjiga ni tehnična, tako da je primerna za vse, predstavlja pa tudi izhodišče za mnoga razmišljanja, (ag) in slivenski čebelar Ar-mando Legiša. Večer je popestril Gregor Pertot z branjem priložnostnih pesmi, Fantje izpod Grmade pa so zapeli na začetku in na koncu uradnega dela večera, ki se je nevezano nadaljeval z bogato zakusko in s pokušnjo raznih vrst meda in vina. Martinov večer je bil tudi v Ljudskem domu v Podlonjerju (na spodnji sliki). Priredila ga je krajevna Skupnost vinogradnikov in vrtnarjev Union. Njeni člani so na večer prinesli kot vsako leto svoj vinski pridelek in si ga medsebojno ponudili v pokušnjo in oceno. Udeležence so uvodoma nagovorili predsednik Skupnosti Union Willy Mikac, predsednica rajonskega sveta Bruna Tam in predsednik odbora za Sv. Ivan Luciano Ferlu-ga. Sicer pa se je večer nadaljeval pozno v noč ob dobro založenih mizah in glasbi. V torek zvečer pa so martinovali tudi na sedežu društva Rovte Ko-lonkovec. Udeležence je pozdravil predsednik dmštva Peter Cerkvenič, besedo pa je imela tudi novinarka Neva Lukeš, ki je pripovedovala iz svojih bogatih spominov. Seveda ni manjkalo vina, zelja in klobas, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli sami udeleženci s petjem starih in novejših slovenskih pesmi. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 13. novembra 1997 STANKO Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.32 - Dolžina dneva 9.25 - Luna vzide ob 16.39 in zatone ob 5.32 Jutri, PETEK, 14. novembra 1997 NIKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,9 stopinje, zračni tlak 1004,4 mb pada, veter 29 km/h jugozahodnik, vlaga 69-odstotna, nebo hlačno, morje razgibano, temperatura morja 14,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Matteo Parogni, Števen Pitacco, Noemi Russiani, Janel Radovim, Carol Furane. UMRLI SO: 81-letna Ester Osmo, 58-letna Flavia Buzzi, 74-letni Livio Kucija, 76-letna Erna Blasi, 86-letni Giorgio Brazzafolli, 84-letna Blanca Candido, 76-letna Silvana Marussi, 78-letna Palmira Pincin, 83-letni Ernesto Veliach, 82-letni VVerther Bossi, 87-letni Mario Koblar, 82-letna Nicolina Cisani, 84-letni Bruno Sarini. C j LEKARNE Od TORKA. 4. do SO-BOTE, 8. novembra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 UL Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998). Nabrežina (tel. 200466) -s predhodnim telefon- skim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 200466) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (tel. 368647). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. a PRIREDITVE SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata jutri, 14. t. m., na sedežu Sirene večer z diaslikami-Lojze Abram bo prikazal »SKANDINAVSKE RAZGLEDE - zanimivosti severnih dežel«. Začetek ob 20.30. KD IVAN GRBEC, Ske-denjska ulica 124, vabi na MARTINOVANJE, v nedeljo, 16. novembra 1997, od 17.30 dalje. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel Aleksij Jercog. Srčno vabljeni! n/V Slovensko Planinsko DruStvo /spdt\ t R 5 t A. P. Čehov lUllffi vabi na predavanja TRI SESTRE Režija Dušan Mlakar V četrtek, 13. t. m., ob 16. uri RED H V petek, 14. t. m., ob 16. uri RED G SOČA, BIOLOŠKI PRAB Značilnosti reke ločnice bo v sliki in besedi orisala prof. Marinka Pertot Danes. 13. novembra, ob 5D.3D v Eregorčičevi dvorani v ul. sv. Frančiška r’U/11 KINO ARISTON - Dvorana rezervirana za British Film Club. excelsior azzur- RA - 17.30, 19.45, 22.00 »I vesuviani«. EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Fuo-chi d’artificio«, r. L. Pie-raccioni. ambasciatori - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 “II quinto elemento«, i. Bruce VVillis. NAZIONALE 1 - 15.40, 17.45, 20.00, 22.15 »The Peacemaker«, i. George Clooney, Nicole Kidman. NAZIONALE 2 - 17.40, 19.55, 22.15 »L.A. Confidential«. i. Kim Ba-singer, Kevin Spacey. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Ipo-lesi di complotto«, i. Mel Gibson, Juha Roberts. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15 “MlB Men in Black«, r. Števen Spielberg, i. Tommy Lee Jones, Will Smith. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La parte piu appe-titosa della femmina«, Pprn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.50, 19.45, 22.10 »Sol-dato Jane«, r. Ridley Scott, i. Demi Moore. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »II sapore della ciliegia«, r. Abbas Kiarostami. S IZLETI x SO-LETNIKI ZGO-NISKE OBČINE organizirajo 23. novembra avtobusni izlet, s kosilom, v Benečijo. Za vse informacije ln prijave se Cimprej javi- na tel. st. 229126 (Boris Grilanc) in 220322 (Sonja Bandi). SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja v nedeljo 30. novembra, izlet z nsebnimi avtomobili na Snežnik. Prijave do 25. t. m-> na tel. St. 228438 od 14. do 15. ure. 50-LETNIKI dolinske OBČINE organizirajo 30. novembra avtobusni lzlet s kosilom. Za informacije in prijave se Cim-Prej javite na tel. št. 231954, 228302 ali 810778. KD OTON ZUPANČIČ Standrež organizira v Nedeljo, 7. in v ponedeljek, 8. decembra, dvodnevni izlet z avtobu-s°m na Štajersko. Ogled ptujske in ljutomerske meti z degustacijo vin ter ugled pivovarne Laško. Godatne informacije in vpisovanje pri Eriki, tel. °481-21065. 0 mladinski odbor SLOVENSKE PROSVETE obvešča, da so na razpolago informacije o NOVOLETNIH IZLETIH za študente v London, Krakov, Prago, New York in Wa-shington ter na Irsko. Izle- te organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3 Trst ali na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete) od pon. do pet. od 9. do 17. ure. S ČESTITKE Danes slavi rojstni dan IVAN COLJA. Vse najboljše, zdravja in veselja mu želijo žena Sonja, otroci Deborah, Ivana in Gregor, ter Ana. Danes v Križu je velika fešta - STOJAN 50 let slavi vse najboljše mu želimo in srCno mu nazdravimo žena Ani, sinova David in Sarah, mama Lina tašča Pierina, Klau-dio in Tanja. H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. IVAN vabi starše in učitelje na predavanje dr. Viljenke Jalovec na temo POMOČ OTROKU PRI ZAČETNEM OPISMENJEVANJU, ki bo danes, 13. t. m., ob 17. uri v prostorih OS Otona Zupančiča pri Sv. Ivanu. PEDAGOŠKI LICEJ A. M. SLOMSEK vabi v soboto, 15. novembra, ob 20.30 v Kulturni dom, ul. Petronio 4, na Proslavo ob 50. obletnici ustanovitve. DTTZG »ŽIGE ZOISA« vabi v petek, 21. 11. 1997 ob 20. uri v Kulturni dom, ul. Petronio 4, na proslavo ob 250. obletnici rojstva barona Žige Zoisa. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. OBVESTILA UČITELJI IN UCENCI COS STANKA GRUDNA iz Sempolaja se prisrčno zahvaljujemo vaščanom za čudovit sprejem, ki so nam ga izkazali ob obnovitvi stare tradicije -VAHTIC. KD IVAN GRBEC, Ske-denjska ulica 124, obvešča, da se bo pričel tečaj Šivanja narodnih noš z Marto Košuta danes, 13. novembra 1997, ob 20.30 v društvenih prostorih. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL iz Rocola, ul. Pasteur 3/a, obvešča vse zainteresirane, da vsaki petek, od 9. do 11. ure, posluje na sedežu sindikata uslužbenec zavarovalnice, ki je na razpolago - brezplačno - za vsako pojasnilo glede vsakovrstnega zavarovanja. Obvlada tako italijansko kakor tudi slovenščino. VZPI - KRIŠKA SEKCIJA »EVALD ANTONČIČ STOJAN« v so- delovanju s PD VESNA priredi 14. in 21. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Ablerta sirka v Križu dve srečanji s Francem Božjakom: Spoznavajmo bolezni in odpravljanje njenih vzrokov. Jutri, 14. t. m., na temo: polarnost zdravje - bolezen; v petek, 21. t. m., na temo: kako s primerno prehrano do zdravja. JUTRI, 14. NOVEM- BRA ob 20.30 bo na sedežu Arcinove na Melari (ul. Pasteur 44 - v četverokotniku) bo konferenca-debata ob 80-letnici Oktobrske revolucije. Govoril bo Fabio D amen, predsednik Jnternacionalistične komunistične stranke, odgovorni urednik časopisa »Battaglia comunista« in Inštituta Prometeo. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi člane in prijatelje, da se udeležijo natečaja, ki ga razpisuje »Cultura Viva« in druge ustanove na prosto temo: Tržaške slike (Immagini di Trie-ste), Skrivnosti Trsta (I Segreti di Trieste), in na obvezno temo: Nebo (II Cielo). Rok zapade 15. novembra. Udeležba je brezplačna. Pravilniki so na razpolago v Tržaški knjigarni. JUTRI, 14. T. M., bo ob 21. uri v Boris sports clu-bu - Športni center Briščiki - nastopila blues skupina ROAD TESTED s kitaristom Francom Torom na čelu. Vabljeni! Tel. 225028. SLOVENSKI KULTUR- NI KLUB (ul. Donizetti,3) vabi v soboto, 15. t. m., ob 18.30 na svoj REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: poročila predsednice, tajnice, blagajničarke in mentorice SKK o delovanju v minuli sezoni; razprava in načrtovanje delovanja v tekoči sezoni; volitve novega odbora; razno in družabnost. SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek-Kontovel vabi na proslavo 50. obletnice odkritja spomenika padlim v NOB na Kontovelu v nedeljo, 16. novembra, ob 15. uri. Zbirališče na dvorišču društvene gostilne na Kontovelu, od koder se bo odvila povorka k spomeniku na Konto-velsko pokopališče. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MoPZ Vasilij Mirk in amaterski oder Jaka Stoka. Govorila bosta Arturo Calabria v italijanščini in Jože Koren v slovenščini. Napovedoval bo Matjaž Rustja. V dvorani SD Kontovel bo na ogled razstava slik o nemških taboriščih, sledilo bo tovariško srečanje v društveni gostilni. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo ponedeljkov večer, 17. novembra, posvečen 30-letnici železnice, ki je povezala Koper z zaledjem. Govoril bo ravnatelj slovenskega železniškega muzeja Mladen Bogič, videoposnetek o progi pa je pripravil dr. Paolo Petronio. Zčetek ob 20.30. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja fotografski tečaj, ki ga bo vodil Miloš Jugovič. Informativni sestanek bo v torek, 18. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih gledališča. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabi vse mlade na udeležbo na 3. ŠTUDENTSKEM SHODU, ki bo v Šentvidu pri Ljubljani v soboto, 22. t. m. Na sporedu bodo športne igre (zač. ob 10. uri), srečanja študentskih skupin, predavanje, mladinska maša in ples. Na shod bomo odšli z osebnimi avtomobili. Kdor se želi pridružiti zamejski odpravi, naj se javi na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete) od pon. do pet. od 9. do 17. ure. BARKOVLJANSKO DRUŠTVO prireja v nedeljo, 23. t. m., praznik 50 in 60-letnikov. Vse informacije nudita Luciano (tel. 363452 urnik trgovine) in Vera (tel. 415797 urnik obedov). MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE opozarja vse mlade na 31. Teološki tečaj (ciklus predavanj, ki so odprta široki javnosti). Predavanja bodo potekala od 24. do 28. novembra vsak večer ob 19.30 v dvorani Teološke fakultete, Poljanska 4, v Ljubljani. Vstop je prost, ni se potrebno predhodno prijaviti. Program: dr. Ivan Štuhec (Izberi življenje), dr. Vinko Potočnik (Osvoboditev od strahu ali kako vstati od mrtvih), p. dr. Marko Rupnik (Ce na razpotju zgrešim), dr. VValter Mac-cantelli (Spiritizem, okultizem in satanizem v modernem svetu), p. dr. Christian Gostečnik (Tudi tisto, česar ne veš, lahko boli), dr. Jože Krašovec (Psalmist na razpotju: odločitev za prerojene), dr. Boris A. Novak (Etika težje poti), dr. Janez Zorec (Človek: namen ali naključje), dr. Tone Jamnik (Med pragmatičnim liberalizmom in odgovornostjo za bližnjega), dr. Hanez Mlakar (Realna virtualnost in Božje okolje). Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3, Trst, ali na tel. St. 370846 (urad Slovenske prosvete - od pon. do pet. od 9. do 17. ure). GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan razen sobote na GM, ul. Manna 29. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 418605. SKD VIGRED IN VZPI-ANPI pripravljata ob priliki 50. obletnice postavitve spomenika v Sempo-laju razstavo slik, izkaznic, člankov in raznih dokumentov za časa fašiz- OBČIIST A ZGONIK OBVESTILO O DRAŽBI OBČINA ZGONIK RAZPISUJE dražbo na osnovi javne licitacije po postopku, ki ga predvidevata člena 73 črka c) in 76 K.O. st. 827/1924, za dobavo plinskega olja za ogrevanje občinskih poslopij v obdobju od decembra 1997 do decembra 1999. Začetna drazbena izklicna cena, ki je podrejena znižanju, je Poprečna cena, ki izhaja iz cenikov, ki so vloženi v tržaški Trgovinski zbornici. Rok za predstavitev ponudb zapade dne 10.12.1997 ob 14. uri oz. ponudbe bo mogoče predstaviti tudi dne 11.12.1997 °d 8. do 9. ure, ko bo dejansko potekala dražba. Morebitne dodatne informacije ter razpis dražbe s priloženi-oti natančnimi določili slednje je mogoče dobiti v občinskem tajništvu (tel. 229101), vsak delavnik, od 9. do 13. ure. ZUPAN (BLAZINA Tamara) LOtOnjO 12. NOVEMBRA 1997 BARI 90 52 64 16 87 CAGLIARI 83 40 66 12 76 FIRENCE 54 12 26 24 88 GENOVA 4 40 10 62 6 MILANO 47 27 12 85 72 NEAPELJ 43 28 76 77 36 PALERMO 74 73 9 52 20 RIM 5 73 71 50 18 TURIN 16 72 82 54 90 BENETKE 34 49 82 63 50 ENALOHO 2 2 X 1 X X 2 1 1 X 1 2 KVOTE 1? 51.333.000,- 11 1.560.800,- 10 141.100,- ma in osvoboditve. Zato naprošata vse vaščane, ki bi imeli shranjen ta material, da ga posodijo in izročijo odbornikom društva. SLOVENSKI KLUB sklicuje redni občni zbor v torek, 25. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu poročila, razprava, volitve odbora in razno. Vabljeni vsi, ki bi želeli z drobnim doprinosom odpreti nove možnosti za dialog ob aktualnih vprašanjih. 40-LETNIKI IZ TRŽAŠKE IN GORIŠKE!!! Obveščamo vas, da bo naša nepozabna večerja z glasbo v soboto, 29. novembra 1997, s pričetkom ob 20.30 v restavraciji »Križman« v Velikem Repnu. Za informacije in vpisovanja nujno telefonirajte na sledeče Številke vsak dan od 19. do 20. ure: Karlo Ferfolja (214590), Renzo Milič (327019), Pavel Sosič (201291), Elder Švab (200950), Mariza Santi (228604) in za goriško Al-do Jarc (0481/78366). KUD MAGNET prireja likovne tečaje za odrasle v prostorih srednje šole Igo Gruden v Nabrežini v jutranjih, popoldanskih in večernih urah, od novembra do konca aprila. Kdor bi se Se želel vpisati naj pohiti. Na razpolago je še nekaj mest za tečaj strukture likovne govorice, ki ga bosta vodila slikarka Ani Tretjak in grafični oblikovalec Leonardo Calvo, ter za keramično delavnico Anice Pahor. Vse potrebne informacije lahko dobite na tel. št. 220680 ali 270202 SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje svoje enajsto Studijsko Štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljno leto redne študijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim vi-sokoSolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v akademskem letu 1997-98. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1997. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« obvešča, da je v teku vpisovanje za zimovanje, ki bo potekalo od 27. 12. 97 do 3. 1. 98 v KRANJSKI GORI. Zimovanja, na katerem bo tudi organiziran tečaj smučanja za začetnike in najmlajše, se lahko udeležijo otroci od 6. do 18.leta starosti. Morebitne informacije dobite v upravi dijaškega doma, ul. Ginnastica 72; tel. 573141 ali 573142. SKLAD MITJA CUK obveSča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na St. 212289 v dopoldanskem času. SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. MALI OGLASI tel. 040-7796333 GOSPA iz Kopra išče delo kot oskrbnica starejših ljudi. Tel. 0038666-282853. 54-LETNI INŽENIR, Italijan, govori angleško in francosko, popolno poznavanje organizacije proizvodnje in kontrole zmanjšanja industrijskih stroškov, iso9000, ugleden curriculum, vzame v poštev ponudbe za vodenje podjetij in morebitna svetovanja. Ponudbe poslati: Simonato - poštni predal 82 - 30026 Porto-gruaro (VE), Italija. 17-LETNO DEKLE z opravljenim tečajem za frizerke išče delo v salonu. Tel. 392347. ISCEM malo prikolico za traktor. Tel. 226568. V DOLINI dajemo v najem pritlične prostore primerne za urad ali skladišče. Tel. 228519, od 13. do 14.30. NOVEMBČR IN DECEMBER: meseca najugodnejših ponudb za Kubo, S. Domingo, Mehiko, Teneriffe, Egipt... Za Vase zimske počitnice pa še pestra izbira penzionov, apartmajev, hotelov v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Poleg tega kvalitetna ponudba novih termalnih centrov v Sloveniji. Ne manjkajo, seveda »ekonomična potovanja in potovanja kjer je »vse vključeno« v: Prago, Pariz, Budimpešto, Španijo, Ažurno obalo, Atene, Tunizijo. Prvič letos magično Novo Leto v Dubrovniku. Ne čakajte zadnji trenutek! GEC TOURS - Škofije, tel. 0038666-549588. V SOBOTO 15. T. M., ob 20.30 si boste lahko ogledali v Boris sports clubu - Športni center Briščiki - nogometno tek/ mo Italija-Rusija na maxi/ ekranu. Vabljei vsi Spojini privrženci! DAJEMO V NAJEM malo, delno opremljeno stanovanje v centru mesta. Lit. 500.000 mesečno. Tel. 212735 od 16. do 18. ure. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA, bivajoča v Gorici, je na razpolago za lekcije osnovnošolcem in nižjesolcem ali za baby-sitting. Telefonirati ob večernih urah na St. 0481-33892 ali konec tedna na 040-212998. BMW 525 TDS-ECO, letnik ’92, v odličnem stanju, full-optional, prodam za 22.000.000 lir. Tel. 251333. TELEFONSKO BELEŽKO sem izgubil med Mavhinjami in Cerovlja-mi, nagrada dobitniku. Tel. 299442. NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodamo hišo pri Sv. Ivanu, 330 kv.m. z vrtom in garažo. Tel. 212735 od 16. do 17. ure. PEC na drva in premog iz litega železa v odličnem stanju, trajno goreča prodam za 400.000 lir. tel. 229121. OJAČEVALEC CREST mod. LA 1201 v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 417937 v večernih urah. PRODAM Ford Sierra, 2000 SW, letnik '88, po izredno ugodni ceni. Tel. 040/2176855 ob večernih urah. OSMICO je odprl Colja Jožko, Samatorca 21. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, tel. 200898. OSMICO je v Borštu odprl Barut Igor. KMEČKI TURIZEM je odprl Milič v Zagradcu. Odprto tudi torek, 11. t. m., ob priliki sv. Martina. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. MILIC v Zagradcu je odprl kmečki turizem. Zaprto ob torkih. Tel. 229383. OSMICO je v Nabrežini, št. 8, odprl Ušaj. OSMICO je odprl v Dolini Mario Žerjal. OSMICO je v Ric-manjih odprl Jadran. PRISPEVKI Milka Doljak hvaležno odklanja 50.000 lir ob priliki poroke Patricije in jih daruje za samatorsko cerkev. V spomin na Marijo Orel vd. Jerina darujeta AljoSa in Marjuča Žerjal 100.000 lir za Slovenski Dijaški dom S. Kosovel. Namesto cvetja na grob gospe Marije Orel vd. Jerina daruje Sonja Mavec 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Marčele Regent vd. Cibic darujejo Miranda, Renato, Marina, Žarko, Kati, Ado, Vanka, Franco, Ljuba in Giani 100.000 lir za Godbeno društvo Prosek. t Prenehalo je biti plemenito srce našega Ernesta Veljaka Za njim žalujejo žena Lia, sin Nereo s Štefko, vnuka Igor in Jana z Dejanom in Ivom, brata Ludvik in Danilo ter sestra Mila z družinami in ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, v petek, 14. t. m., ob 13.20, iz mrtvašnice v ulici Costa-lunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 13. novembra 1997 Ob smrti dragega Ernesta Veljaka izrekajo gospe Lii, Nereu in njegovi družini, bratoma, sestri in ostalim svojcem svoje globoko sožalje prijatelji Biber, Buzečan, Callin, Fonda, Fabec, Jagodic, Jankovič, Jogan, Maver, OfRzia, Turk, Vecchio, Vodopivec in Volk Ob izgubi dragega Ernesta izrekajo prizadetim svojcem iskreno sožalje Liana in Giorgio t 11. t. m., je preminula naSa draga mama Zora Pertot Pogreb bo jutri, v petek, 14. novembra, ob 12.30 v nabrežinski cerkvi. Žalujoči sin Ivan, Hči Marta, vnuk Vojko z družino in ostalo - sorodstvo Nabrežina, Dolina, 13. novembra 1997 Dragi Gabrijel Prezgodaj si me zapustil. Za vedno boš ostal v mojem spominu. Tvoja sestra Rosana z Maksijem, Jasno in Živo GORIŠKI GRAD / RAZSTAVA LESENE PLASTIKE TRST / DANES DOPOLDNE Sakralna znamenja iz časa pozne gotike Pobuda goriške Občine in združenja II Millenio Najvecjo dvorano na goriskem gradu so tokrat na zelo primeren in okusen naCin priredili, da bi v njej na kar najbolj eklatantno prišli do izraza leseni kipi in cerkvene figure iz poznogotske dobe. V dvorani, ki ji pravimo dvorana deželnih stanov, so v zadnjem Času bile prirejene tudi zelo odmevne razstave, tokrat pa so našle mesto svete podobe, velikokrat delo rok zelo znanega ali pa tudi neimenovanega preprostega mojstra, ki še vedno ole-pšujejo notranjost cerkvic na obeh straneh današnje državne, italijansko-sloven-ske meje. Razstavi so dali naslov “Segni del Sacro” - “Sakralna znamenja”. Slovenski prevod je tokrat uraden, omenjen v zajetnem katalogu, ki je izšel pri založbi Laguna. Izredno pomembno in zanimivo je dejstvo, da je zares razkošen katalog popolnoma dvojezičen. Razstavo je pripravila goriška občinska uprava, zanjo je dejansko poskrbelo združenje II Millennio, za uspeh se je treba zahvaliti tudi Goriškemu muzeju v Kromberku, kamor bo razstava poromala prihodnje leto, potem ko jo bodo 25. januarja ’98 v Gorici zaprli. Ge hoCemo govoriti o go-riški preteklosti in jo primemo prikazati, ne smemo upoštevati današnje državne meje pri nas. Goriška je bila enovita ve C kot eno tisočletje. Bila je in je na stičišču dveh svetov, marsikdaj tudi treh, zaradi tega je tu bil pravi laboratorij različnih stilov. Ge se omejimo na umetniško izražanje, na naših tleh najdemo furlanske in beneške vplive, kranjske in koroške, mediteranske in alpske. Zaradi tega je še zlasti v prirejanju razstav prišlo do koristnega Čezmejnega sodelovanja. Se pred dvajsetimi leti so v goriskem pokrajinskem muzeju prišli do izraza slovenski slikarji, ki so deloma bili doma tudi v Ljubljani, prišlo je do sodelovanja med goriškim muzejem in ljubljanskimi. Nekaj bolj intenzivnega se je na tem področju zgodilo v zadnjih nekaj letih, tudi v pričakovanju tisočletnice prve omembe Gorice. V Gorici je sicer še težnja, da bi slovensko prisotnost, tudi preteklo, omejili na drugo stran današnje državne meje. Sedanja razstava “Sakralna znamenja. Lesena plastika na Goriškem med pozno gotiko in renesanso” je dejansko nadaljevanje pred dvema letoma prirejene razstave o gotskih cerkvah v Posočju in Brdih. Bila je sicer le razstava fotografij, najprej smo jo videli na go- riskem gradu, potem pa na gradu v Kromberku. Lani so na goriskem gradu priredili razstavo Lichtenrei-nerji v Gorici 18. stoletja. Dela vec slikarjev iste rodbine krasijo številne cerkve na obeh straneh današnje meje in tudi drugje. Razstava je bila najprej v Gorici, potem pa še v Ljubljani. Na isto tematiko cerkvenega slikarstva je zastavljena razstava o delih Antonia Parolija, ki je bila pred dvema letoma najprej v Narodni galeriji v Ljubljani, potem v goriskem muzeju v Kromberku in zatem v Pokrajinskem muzeju v Gorici. V nekaj letih je bilo na Goriškem ali o goriški umetnosti kar nekaj pomembnih in odmevnih razstav. Ko gledamo slike ohranjene v cerkvah ali muzejih na obeh straneh meje, se moramo vprašati: z mejo začrtano v letu 1947 je Gorica izgubila svoje podeželje, ali je podeželje izgubilo svoje glavno mesto? Najbrž je to veljalo za oba. Na sedanji razstavi, kjer so dragoceni in zelo zanimivi leseni kipi, v temni dvorani na zelo domiselen način osvetljeni z reflektorji, so zbrana lesena dela rezbarjev, ki še vedno krasijo nekatere cerkve v urbanih središCh in na podeželju na obeh straneh meje, nekatera teh del so k sreči že zavarovana v muzejih. Dodajmo še, da so v pritličnem grajskem prostoru, tam, kjer so svojcas bile temnice, priredili tudi zelo primeren prikaz nastajanja lesenih skulptur v preteklosti, ki se prav na enak naCin delajo tudi danes. MarkoVValtritsch Na sliki: kip sv. Pavla neznanega avtorja prihaja iz cerkve sv. Pavla nad Vrtovino, hranijo ga v Goriskem muzeju v Kromberku. Zadnji pozdrav od Ave Ninchi Igralko bodo pokopali v Pominu (Fi) Danes dopoldne bo v Trstu prva pogrebna svečanost za Ave Ninchi, priljubljeno igralko, ki je v torek zveCer umrla v svojem tržaškem stanovanju. Sredi decembra bi bila stara 82 let, zadnja leta pa je bolehala za hudo obliko sladkorne bolezni. Ave Ninchi se je rodila v Anconi, vendar je imela Trst za svoje mesto, saj je vanj prišla kot sedemmesečni otrok poleti 1916 in v njem preživela otroštvo in mladost. Zadnja leta je tudi stalno živela v stanovanju v Ul. Battisti nad kavarno San Marco. Izrazila pa je željo, da bi jo pokopali ob možu v Pominu pri Firencah. Njene posmrtne ostanke bodo prepeljali v ta kraj po tržaškem žalnem obredu. Ave Ninchi se ni takoj odločila za igralski poklic, Čeprav jo je oCetov bratranec, slavni Annibale Ninchi, že kot otroka »okužil« z gledališčem. Po maturi na tržaškem klasičnem liceju »Dante« je odšla v Pesaro, kjer se je zaposlila kot uradnica. Leta ’35 pa se je vpisala na rimsko igralsko akademijo. Igrala je veliko, tako v gledališču kot v filmu, nato še na televiziji, kar ji je prineslo velik sloves. Njeni prvi uspehi so vezani na film, na sodelovanje v šte- vilnih komičnih italijanskih filmih, v katerih sta ji bila partnerja Toto in Al-do Fabrizi, Tudi v gledališču je skoraj izključno nastopala v komedijah, blestela je v Goldonijevih delih in glasbenih komedijah dvojice Garinei-Giovan-nini. Slavo pa ji je prineslo nastopanje v številnih televizijskih nadaljevankah v letih ’60, saj je igrala v skoraj vseh najbolj uspelih tovrstnih delih, ki so bila prirejena po znanih literarnih predlogah. Leta ’72 je v televizijski priredbi Sester Materassi po Pallazze-schijem romanu po splošnem mnenju. odliCno odigrala Niobe. Njeni igralski aduti so bili velika simpatija, navit, vendar ne predrzen nasmeh, pomirjujoča pojava in odlična karakterizacija likov. Uporabili so jih tudi v reklami, saj je Ave Ninchi nevsiljivo vstopala v vsak dom preko znanega televizijskega spota. Bila je ena najboljših predstavnic značilne italijanske komedije v dolgem obdobju, ki gre od let ’40 do ’60. Kdor jo je osebno poznal, pravi, da je bila tudi v resnici izredno simpatična in odprta do vseh ljudi. Zadnja leta v Trstu se je kot predsednica združenja Armonia posvečala predvsem narečnemu teatru. Teme fojb tokrat v reviji Qualestoria O zgodovinskih temah, ki ostajajo v ospredju medijev, bi lahko pričakovali, da so predmet novih, bolj poglobljenih branj, da spodbujajo obdelavo novih podatkov in bolj pronicljivo zgodovinsko osvetlitev. Nevsahljivi zgodovinski gejzirji, ki prinašajo na plan vedno nova pričevanja, pa so prej izjema kot običaj, kar še posebej velja v primeru razvpite teme fojb. Zadnja številka »Qualestoria« objavlja studio Giampaola Valdevita, ki je v rahlo spremenjeni verziji izšla v knjigi »Foibe. II peso del passato« pri beneški založbi Marsilio. Valdevit je sicer tudi avtor uvodnika, v katerem primerja stališče, za katero sta se izrekli Ricchettjeva in Illyjeva občinska uprava, prva leta 1990, druga pa leta 1997. V sedemletnem Časovnem razmiku se je ubadanje politikov z zgodovinskim spominom ekstremiziralo, trdi Valdevit, za pridobivanje političnega konsenza je del politike pripravljen spremeniti povojne poboje celo v genocid. Študija Gianfranca Crescianija nas medtem seznanja z zgodovino in značilnostmi julijske emigracije iz Istre in Dalmacije v Avstralijo. Vse do konca druge svetovne vojne je bila po avtorjem mnenju izseljeniška izkušnja v naših krajih individualna, šele po koncu vojne pa je postala kolektivni feno- men. V Avstralijo so se množično izselili istrski in dalmatinski begunci, a tudi Tržačani. Avtor ne razpolaga z podrobnimi podatki, saj niso vsi emigranti odpotovali iz Trsta, omenja pa tudi težave, s katerimi so se soočili simpatizerji komunistične stranke v Avstraliji. V daljši razpravi se Massimo Mucci loteva arhitekture Rižarne pri sv. Soboti in ugotavlja, kako se je spreminjala skozi Cas njena struktura in njena namembnost. Poglavitno vprašanje, ki si ga zastavi, je sicer: kako preobraziti taborišče v spomenik, kako iz kraja smrti narediti kraj opomina in spomina. Stefano di Giusto se medtem ukvarja s furlanskim nacionalističnim tiskom in razpravo o deželni avtonomiji v letih 1945-1947. Goriški »II Lunedi« se je takrat odlikoval v potislovenski gonji in nasprotoval, tako kot tudi Messaggero Veneto, kakršnikoli deželni reformi. Bojazen pred separatističnimi težnjami in jugoslovanskim ekspanzionizmom je po mnenju di Giu-sta botrovala nasprotovanju kakršnikoli avtonimisticni logiki. Poleg ocen dobimo v tej številki »Qualestoria« še predstavitev koblenških virov o tržaškem pristanišču izpod peresa Diega Canteja. Marta Verginella LJUBLJANA / MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL Vojna tematika v več filmih »Ko sedite ob pogrnjeni mizi v družbi nasmejanih obrazov svojih domačih, spomnite se, da nekje nekdo živi v bedi in trpljenju in da je njegovo življenje odvisno od ene same besede: da ali ne. Spomnite se, da je ta zgodba resnična.« Besede iz »Se questo e un uomo« romana Prima Levija, katere si je Fran-cesco Rosi izposodil za epilog svojega filma »Premirje« (po predlogi Le-vijevega romana »La Tre-gua«) bi lahko bile za epilog skoraj vsem jugoslovanskim filmom, predstavljenim v sekciji Perspektive na letošnjem ljubljanskem festivalu: »Popolni krog« bosanskega režiserja Ademirja KenoviCa, »Jugofilm« vojvodinskega režiserja iz Avstrije Gorana RebiCa, »Ciganski Car« makedonskega Stoleta Popova, »Naklepni umor« GorCi-na Stojanoviča, »Ponoreli ljudje« Gorana Markoviča (oba iz Jugoslavije). Vsi ti filmi so posredno ali neposredno vezani na vojno v Jugoslaviji. Film »Premirje« pa obravnava vojno izpred 50 let in njen genocid nad judovskim narodom. Primo (v filmu John Turturro) doCaka v Auschvvitzu prihod Rdeče armade. Sledi dolgo tavanje po Vzhodni Evropi na poti domov, dokler vlak preživelih ne prispe spet na železniško postajo v Miinchen. Tavanje se konca tam, kjer se je vse zaCelo. Krog je torej zaključen. Ob povratku domov v rodni Turin se Primov privilegij spremeni v dolžnost, da spregovori v imenu vseh tistih, ki niso preživeli skupne usode. Zato piše, a ta privilegij je zaklet privilegij, kajti Primo se bo verjetno celo življenje počutil tako kot na tržnici v poljskem mestu, ko je za hrano skušal prodati srajco: iz ovratnika se mu na jetniški uniformi svetli Davidova zvezda, okoli njega se sre- di stojnic začne delati praznina in ko spregovori o Auschvvitzu, stoji med množico ljudi sam, v središču praznega kroga. Ademir KenoviC ni hotel, da bi Sarajevčani stali v tem krogu, zato je posnel poetičen film (»Popolni krog« po scenariju Abdulaha Sidrana) o medvojnem življenju v mestu. »Kajti ljudje, ki so živeli znotraj sarajevskega popolnega kroga, so imeli potrebo, da svoje občutke, ozračje in stanje duha, s katerim so se soočali v vojni, delijo z drugimi«. Na platnu se vrstijo le še končni naslovi, gledalci so še vedno priklenjeni na svoje sedeže, dokler ne začnejo nemo zapuščati dvorane. Verjetno se je tudi Bulika v »Naklepnem umoru« počutila sama sredi praznine, ki se je izoblikovala okrog nje, ko se je njen ljubimec, vojni ranjenec, vrnil na fronto. Ko se prelomi še zadnja vest, zapusti Beo- grad. Vojna razblini tudi prijeten krog srbske družine ekonomskih izseljencev na Dunaju, ko etnična blaznost pronica v njihov svet. Starejši sin Saša se z enoletne prisile na fronti vrne brez domovine, z željo, da se nikoli vec ne vrne domov. Starša pa sta celo življenje delala v inozemstvu, da bosta otrokom zgradila hišo v lastnem rojstnem kraju. Oce ne more sprejeti, da njegov sin ne Čuti enako do tega, kar je za sina bila, a je zanj še vedno njuna skupna domovina. Jugoslavije ni veC, sin s fronte se tega dobro zaveda, oCe na Dunaju pa tega ne more sprejeti. Družinski krog je naCet, nadomestijo ga mali krogi posameznih družinskih elanov, v katerem je vsak sam s svojo nedorečeno bolečino. Po sinovi absurdni smrti se skupni družinski svet dokončno razblini. Tatjana Dolhar IRAK-OZN / AMERIKA DOBILA PRVO RUNDO Varnostni svet soglasno sprejel protiiraško resolucijo Dodatne sankcije pa niso preplašile Iraka, ki vztraja pri izzivanju NEW YORK, BAGDAD - Varnostni svet Združenih narodov je sinoči soglasno odobril ostro ame-risko-britansko resolucijo, ki obsoja Irak, ker je prepovedal sodelovanje ameriških strokovnjakov v posebni razorozitveni komisiji Unscom, ki zahteva, da bak aktivno sodeluje pri vseh akcijah OZN in ki uvaja nove sankcije proti neposlušnemu Sadamovemu režimu. Na koncu resolucije so napovedani za sedaj Se nedoločeni dodatni ukrepi proti Iraku, Ce ta ne bi sprejel določil Varnostnega sveta OZN. Resolucijo so podprle vse stalne Članice varnostnega sveta vključno s Kitajsko, ki se je do zadnjega bala, da bi »dodatni ukrepi« pomenili neizbežen vojaški poseg. Resnici na ljubo ta del resolucije ni bil po godu ne Franciji in ne Rusiji, a sta nanjo pristali, ker še ne pomeni avtomatičnega vojaškega posega, temveč le grožnjo, da lahko bak pričakuje še hujše ukrepe. Predvsem Rusija upa, da ji bo uspelo nekako prepričati bak, naj popusti in naj ne vzbaja pri svojem izzivanju Svetovne organizacije. Amerika se je torej včeraj zadovoljila s Piro-vo zmago, ker konkretno bodo do nadaljnjega samo prepovedali potovanja v tujino za najvišje iraške politične in vojaške voditelje. Kako so se baCani zbali te dodatne sankcije pa priCa podatek, da so tudi vCe-rnj onemogočili ameriškim strokovnjakom Unscoma (na sliki AP) , da bi pregledali sumlji- ve iraške vojaške objekte. VVashington na tihem upa, da bo svetovna diplomacija na kak način prepričala bak, naj popusti, ker mu je povsem jasno, da v Varnostnem svetu večina odločno nasprotuje vojaškemu kaznovanju neposlušnega iraškega režima. Ta je sedaj skoraj prepričan, da bo prej ali slej prišlo do ameriškega napada, ki pa ga bo poskušal cimbolje politično vnovčiti. Bodri ga spoznanje, da z izjemo ZDA in Velike Britanije skoraj nihče ne verjame veC v koristnost naftnega embarga proti Iraku, ker zaradi njega trpijo le navadni IraCani, režim pa je še trdnejši. Prav to bo poskušal ameriškemu predsedniku Clintonu dokazati jordanski kralj Husein med današnjimi pogovori. Arabske države odločno zahtevajo, naj bak spoštuje resolucije OZN, a ob tem spominjajo, da tudi Izrael ne spoštuje resolucij (umik z južnega Libanona), a zaradi tega mu nihče ne grozi. Prav tako predlagajo naj Varnostni svet konCno določi rok, do kdaj bo veljal embargo, Ce bo bak spoštoval določilo o uničenju vseh orožij za množično ubi-vanje. ZDA pa se ne sbinjajo s tako kompromisno rešitvijo, ker bi pomenila dejansko zmago Sada-ma Huseina. Raje bi ga kar same vojaško kaznovale, a Rusija je včeraj že sporočila, da bi to postavilo na glavo vso njeno zunanjo politiko, ki bi jo morala popolnoma revidirati. JAPONSKA-KITAJSKA / URADNI OBISK Li Peng nadaljuje pogovore Dosedanji obračun je še kar spodbuden in pomirjujoč TOKIO - Predsednik kitajske vlade Li Peng, ki se mudi na uradnem obisku v Tokiu, je nakazal možnost, da bi Kitajska »resno« proučila smotrnost uresničitve posebnega štiričlanskega organizma (LR Kitajska, Japonska, Rusija in ZDA) za dialog o varnosti azijsko-pacifiCnega območja. Li Peng je to povedal na srečanju z nekdanjimi japonskimi premieri. Seveda bo to zahtevalo precej Časa, a Li Peng bo o tem predlogu bivšega premiera Ja-suhira Nakasoneja takoj obvestil predsednika Jianga Zemina. Kitajski premier pa je obenem izrazil bojazen, da so nove obrambne smernice med ZDA in Japonsko up ir j ene proti Kitajski in obtožil ZDA, da imajo še vedno »nekaj miselnosti iz obdobja hladne vojne«. Pred dvema mesecema sklenjeni ameriško-japon-ski dogovor predvideva, da japonska nu- di Ameriki logistično podporo v morebitnih krizah na tihooceanskem območju. Kitajska se boji, da ZDA pri tem mislijo tudi na Tajvan, ker do sedaj tega še nihče ni demantiral. Li Peng se je sestal tudi s cesarjem Akihitom in povabil prestolonaslednika Naruhita in njegovo ženo Masako, naj obiščeta Kitajsko. Akihito in cesarica Miciko sta gosta povabila na kosilo, ki se ga je udeležil tudi japonski premier Riu-taro Hašimoto. Obisk poteka torej v prijateljskem in konstruktivnem ozračju, od katerega si Kitajska marsikaj obeta predvsem na gospodarskem področju. Spodbudna je že vest, da Japonska ne nasprotuje veC kitajskemu vstopu v Svetovno organizacijo za trgovino (WTO) in da bo svojim parterjem priporočila, naj pospešijo pogajanja o kitajskem vstopu. Santer od vlad EU zahteva konkretne ukrepe BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je predsednike vlad in držav EU znova pozval, naj na izrednem vrhu o zaposlovanju, ki bo prihodnji teden v Luxembourgu, v skladu s sklepi amsterdamskega vrha preidejo od besed k dejanjem, zastavijo dobro metodo skupnega reševanja problema 18-milijonske brezposelnosti in na podlagi te sprožijo učinkovit postopek. Poudaril je, da od izrednega vrha pričakuje sprejem smernic, ki jih je za uspešno politiko zaposlovanja zastavila Evropska komisija in z njimi vred podporo številčnemu opredeljevanju ciljev na nacionalni ravni. Dini: Italija podpira vključevanje Madžarske BUDIMPEŠTA - Italijanski minister za zunanje zadeve Lamberto Dini je v Budimpešti izjavil, da Italija v celoti podpira vključevanje Madžarske v evropske integracije, predvsem v zvezo NATO in Evropsko unijo. Na novinarski konferenci po včerajšnjem srečanju z madžarskim kolegom Laszlom Kovacsem je Dini izpostavil pomen krepitve južnega krila Severnoatlantske zveze zaradi »možnih konfliktov v tem delu sveta.« Havel namerava ponovno kandidirati PRAGA - Češki predsednik Vaclav Havel je nakazal, da bi se kljub problemom z zdravjem želel vnovič potegovati za mesto sefa Češke države. V pogovoru za sredino izdajo Češkega dnevnika Pravo je Havel povedal, da bo v primeru, Ce bo kandidiral za predsednika Češke, to storil v trdnem prepričanju, da bo to delo opravljal kar-seda dobro, ne glede na to, kakšne težave bo imel s pljuči. Havlu bo januarja prihodnje leto potekel petletni predsedniški mandat. V boju proti aidsu kmalu začetek poskusnega cepljenja ljudi? NEW YORK - Skupina zdravnikov, ki sodelujejo v programu boja proti aidsu v okviru posebnega mednarodnega zdravniškega združenja, je izrazila pripravljenost, da na sebi preizkusi učinkovitost cepiva, ki naj bi bilo učinkovito pri zdravljenju aidsa. Ce bodo ameriške zdravstvene oblasti sprejele njihov predlog, potem bi se lahko v roku šestih mesecev zaCelo s poskusnim cepljenjem, Čeprav se zdravniki s tem izpostavljajo tudi velikemu tveganju. »Ce bo poskusno cepivo delovalo, potem bi lahko v desetih letih prišli do učinkovitega cepiva proti aidsu,« je izjavil direktor fundacije Aids Healthcare iz Los Angelesa Charles Farthing, ki je eden od petih zdravnikov, ki so se ponudili za poskusne zajčke. Poleg njih naj bi bilo še približno tristo oseb (tudi med njimi so zdravniki in medicinske sestre) pripravljenih sodelovati pri poskusih. Cepivo so z uspehom že preskusili na opicah, vendar pa to še ni zadostno jamstvo, da pri ljudeh ne pride do nezaželene infekcije z aidsom. ALŽIRIJA / ZARADI GROŽENJ REŽIMA Propadla splošna stavka opozicije V upravnih volitvah opeharjene alžirske stranke pa bodo nadaljevale z dosedanjimi protesti ALZIR - Včerajšnja triurna splošna stavka, ki so jo organizirale v upravnih volitvah 23. oktobra opeharjene alžirske stranke, je propadla. Kavarne, trgovi-ne> Sole, banke in uradni so ostati odprti, medtem ko so javni prevozi nemoteno delovali. Režimu predsednika Zemala je s pomočjo vseh svojih služb, vključno s sindikatom Generalna zveza alžirskih delavcev uspelo preprečiti splošno stavko. Kot je povedal predstavnik za tisk opozicijske Fronte socialističnih sil Samir Buakuir, je premier Ah-med Ujahia ukazal zmanjšanje plaC tistim delavcem, ki bi se udeležili stavke, ker so v Alžiriji politične stavke prepovedane. V takem položaju je tudi opeharjena Narodnoosvobodilna fronta (FLN) svojim privržencem svetovala, naj ne stavkajo. Po trditvah vseh strank, ki so organizirale stavko (izjema sta samo že omenjena FLN in Ze-rualovo Narodnodemok-ratsko gibanje), je stavka propadla zaradi groženj režima. Vodja združenja za kulturo in demokracijo (RCD) Said Sadi je povedal, da so policijski agenti hoditi od trgovine do trgovine in od kavarne do kavarne ter lastnikom grozili z odvzemom licence, Ce bi spustiti navojnice. Kljub neuspehu pa je protirežimska fronta kompaktna in bo danes ponovno organizirala protestno manifestacijo kot vsak ponedeljek in Četrtek. Oblast bo protest bržkone ponovno preprečila, a to ne bo spremenilo dejstva, da se v zavest Alžircev utrjuje prepričanje, da lahko s pomočjo opozicijskih strank vzamejo v lastne roke svojo usodo in jo ne prepuščajo kot dosedaj režimu in islamskim fundamen-talisticnim klavcem. Alžirsko opozicijo obenem bodri spoznanje, da se v svetu širi fronta sil, ki zahteva v Alžiriji politični dialog in ki se veC ne meni na trditve alžirskega režima, da je vsako politično posredovanje »grobo vmešavanje v alžirske notranje zadeve.« PAKISTAN / MED PRAVO CESTNO ZASEDO V Karačiju ubili 4 Američane in pakistanskega voznika Maščevalni umor zaradi obsodbe nekega Pakistanca? KARAČI - Pet oseb, štiri Američani in pakistanski šofer, je izgubilo življenje, ko so neznanci njihov avto v Karačiju prerešetati z rafali iz ka-lašnikovov. Po pričevanju očividcev je šlo za pravo zasedo. Američani so komaj zapustiti svoj hotel in so bili namenjeni v urade naftne družbe Union Texas, kjer so bili zaposleni, ko jim je pot prestregel rdeC avto, iz katerega so se vsuli rafali. Do umora je prišlo dan po razsodbi proti Pakistancu Miru Amalu Kansiju, ki je bil v ZDA spoznan za krivega umora dveh agentov tajne obveščevalne službe CIA. Ameriško državno tajništvo je po razsodbi takoj posvarilo Američane v tujini, naj pazijo na morebitno maščevanje. Avtomobil, v katerem so se peljali ubiti Američani (Foto AP) Termoelektrična blazina TUV/GS/CE testirana, 50 W, 1 leto garancije, prevleko iz bombaža lahko peremo, z varovalko proti pregretju, z dvostopenjskim stikalom, velikost: 30x40 cm. ,900 Moški telovnik "Teddy" * material 100% Nylon-Oxford, z zadrgo, 3 žepi (1 z zadrgo), mere od M do XXL Majica za moške/ženske 70% akrilik, 30% volna, barve: marine in naravna, mere od S do XXI Gasilci z daljinskim upravljalcem po normah CE in EMC, testiran, s sireno, lučmi, vodnim metom, premično lestvijo, hupo in mikrofonom, dolžina 65 cm. Vlakec Set trakov za darila 1 10 kosov 1.990 Set tolkal * 4 kosi: boben, tamburin, 2 maracas, 2 čineli Adventni venec 2 vrsti: o cca. 37 cm. z različnimi dekorji Božična pisma * 5 različnih vrst Okrasne ■ N# • >Z | V« božične luči 50 belih ali barvnih mini žarnic, 2 rezervni luči 220-240 V, samo za notranjo uporabo Kokosovi piškoti Piškoti z lešniki in čokolado * z marelično in češnjevo marmelado 250 gr., 7.960 lir/Kg. ^75^ 11.371'lir/Kg. ,990 Piškoti s kokosom in čokolado 250 gr., 7.960 lir/Kg. Fižol v omaki * 425 gr., 1.153 lir/Kg. 490 Gianduiotti 200 gr., 11.450 lir/Kg. 12% Vol. 1,51., 6.600 lir/l. GORICA, ULICA III. ARMATA lil j lili I lili I DOBITI V POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 13.11.97 DO 19.11.97 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG - VELJAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV VOLITVE / ZELENI PONOVNO POJASNILI STALIŠČE GORICA / V KULTURNEM DOMU NOVICE Oljko je treba spet na novo zgraditi 30. novembra bodo sporočili odločitev glede Pokrajine - Napovedali niz pobud Zeleni na Goriškem so včeraj na novinarski konferenci pojasnili stališče v zvezi z nadomestnimi volitvami za senat, napovedali niz odmevnih pobud, ki jih bodo uresničili v prihodnjih tednih, predvsem pa so želeli opozoriti da je ob upoštevanju pomladanskih upravnih in deželnih volitev treba na novo zgraditi zavezništvo Oljke. Srečanja z novinarji so se udeležili predstavniki zelenih iz Gorice, Tržiča, Krmina in drugih krajev. Glede nadomestnih volitev za senat je stališče zelenih zelo nazor-no mogoče opredeliti z izjavo ”Nas ni ”. Ne bodo sodelovali v volilni kampanji, ne bodo pa niti dajali priporočil, je Pojasnil Renato Fiorelli. Sicer se tako stališče že izvaja, saj zeleni niso sodelovali pri zbiranju podpisov za kandidaturo Volčiča. Vse napore bodo usmerili v nekaj odmevnih pobud: v Tržiču nameravajo sprožiti zelo ostro bitko za sanacijo termoelektrarne, zlasti še Po izmikajočih odgovorih družbe ENEL, v Gorici bodo prizadevanja usmerili v to, da se uresničijo projekti, ki jih je na nedavnem srečanju Predstavil podtajnik Mat-ti°li, v Krminu bo glavna skrb v repitvi vprašanj glede odvodnjavanja in t°Cni opredelitvi izbir glede uporabe prostora. V Starancanu pripravljajo posvetovanje o Problematiki odpadkov. O dveh ali treh drugih vprašanjih šele razmišljajo in še niso spreje- li nobene odločitve. Gre pa za vsekakor pomembne stvari. Tako naj bi spet poskusili razpisati (v deželnem merilu) referendum za odpravo lova na ptice, na Goriškem pa jemljejo v poštev možnost, da bi se občani, z referendumom, lahko izrekli glede raznih "evropsko naravnanih” projektov. Se pred koncem meseca pa bodo zeleni sprejeli tudi dokončno odločitev v odnosu do pokrajinske uprave. 30. novembra bo namreč mimo šest mesecev Brandolinove uprave. Po znanih zapletih glede sestave odbora, so zeleni, Čeprav so bili gonilna sila koalicije, ostali ob strani in opazovali. Se pred 30. novembrom se bodo srečali s predsednikom Brandolinom. Bo to zadnji poskus zbližanja stališč ? Na tiskovni konferenci pa je bilo slišati kar nekaj kritičnih pripomb na račun deželnega svetovalca "Tržačana” Gher-sine, ki bi moral vse svoje energije uporabiti v podporo Marinu Voc-ciju, namesto da se vpleta v zadeve na Goriškem. "Ne bi hoteli, da so Ghersinove izjave nekakšen labodji spev zelenih”, preden bodo dokončno izginili iz deželnega sveta, spričo "novosti”, ki jih nakazuje predlog volilnega zakona, je bilo slišati. V nečem imajo Zeleni prav: zavezništvo Oljke je treba zares utrditi in na novo zgraditi. In to Cimprej. Šibkosti in bolezni so znane. Drevi začetek 12. pregleda slovenskega filma "Vrtoglaviptič" in "Felix" V Kulturnem domu se drevi pričenja 12. Film video monitor, pregled slovenskega filma. Prireditev, ki je nastala po prizadevanju pokojnega OBČINA / SOFINANCIRANJE EVROPSKIH SKLADOV Predstavili vsebino in obseg posegov za dokončanje in preureditev avtoporta Goriška občinska uprava in družba SDAG sta v zadnjem Času pospešili prizadevanja za preureditev in dokončanje blagovnega terminala pri Standrežu. Za predvidene posege naj bi porabili nekaj nad 30 milijard lir, ki so že na razpolago in to iz skladov za financiranje osimskega dogovora, prestrukturiranje pa naj bi sofinancirala tudi Evropska unija. Na tiskovni konferenci na županstvu sta župan dr'. Valenti in predsednik družbe SDAG Zanotto pojasnila okvirne izbire glede ureditve območja, kakor tudi potek postopka. O tretjem po- segu na avtoportu je sicer govor že dobri dve leti; do zamud je prišlo zaradi bi-rokratsko-upravnih težav. Prvič so namreč pripravili "evropski” natečaj. Po besedah župana Va-lentija, bo celotna zadeva dozorela prihodnje leto. Trenutno šele zbirajo načrtovalca (rok zapade jutri), medtem ko bodo nalog načrtovanja poverili do konca januarja. Beppino Zanotto je na tiskovni konferenci potrdil, da naj bi v okviru 3. skupine del na avtoportu uresničili blagovna skladišča, blagovno borzo, upravno zgradbo z razstavnimi prostori, železniški tir. S preusmeritvijo dejavnosti in dograditvijo novih objektov, naj bi odprli kakih 400 delovnih mest, kar naj bi ublažilo težave, ki bodo zagotovo nastale po odpravi oziroma drastičnem zmanjšanju carinske in dmgih služb na meji. Na izrecno vprašanje kako bo z razlastitvami in kaj namerava občina narediti, da se zaščiti kulturna dediščina je bilo slišati optimistično napoved: "Upamo, da bomo našli dogovor in da bo načrtovalec upošteval možnost vključitve, oziroma ohranitve ostankov starodavne cerkve”. Darka Bratine in skupine ljubiteljev filmske umetnosti. Otvoritvene slovesnosti se bo poleg vidnih predstavnikov kulturnega in političnega življenja udeležila, po napovedih glavnega organizatorja, Kinoateljeja, udeležila tudi senatorka Vera Squarcialupi, bivša Članica evropskega parlamenta in Bratinova kolegica v italijanski parlamentarni delegaciji pri Svetu Evrope. Slovesnost bo ob 20.30. Nocoj bodo predvajali slovenski celovečerni film Boža Spraj-ca "Feliks”, zgodbo, ki govori o doživljanju 10-dnevne vojne za osamosvojitev ter film Vrtoglavi ptic Saše Podgorška. Jutrišnji spored FVM se bo pričel ob 9. uri s predvajanjem televizijskega filma "Slovenski film”, ki sta ga pred štirinajstimi leti za italijansko RTV uredila Sandro Scandolara in Darko Bratina. (Na sliki - posnetek iz filma Vrtoglavi ptic). ^GLEDALIŠČE / V OKVIRU ABNOMAJSKE SEZONE Gostovanje PDG v KC "Lojze Bratuž” 0. von Horvath "Sodni dan” PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ Mladinski dramski odsek Norma Šerment VIDI SE, DA JE TVOJA HČI Igra o naših skupnih problemih Režija Emil Aberšek — Avtor glasbe Marjan Mlakar Gorica, kulturni center Lojze Bratuž_;__ —----------Nedelja, 16. novembra 1997, ob 16. uri. V kulturnem centru "Lojze Bratuž” je bila v ponedeljek, (ponovitev v torek) prva predstava v okviru gledališke sezone SSG. Gostovali so elani Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice z delom O. von Horvatha ”Sodni dan”, v režiji Georgija Parra in z Radošem Bolčino v glavni vlogi. Občinstvo je bilo s predstavo zadovoljno, posebej pa še z mojstrsko igro Radoša Bolčine. Naslednja predstava v okviru gledališke sezone bo 15. decembra. To bo delo "VeCerja bedakov” F. Vebra v izvedbi SSG. Igro bodo prvič izvajali v slovenščini. Na sliki - foto Bumbaca -prizor iz Sodnega dne. moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561 Slovesnost ob začetku novega akademskega leta Videmske univeize V ponedeljek, 17. t.m. bo v dvorani "Luigi Fogar” slovesnost ob pričetku novega akademskega - leta Videmske univerze v Gorici. Ta institucija je zdaj prisotna z dvema visokošolskima tečajema, vendar pa se bo prisotnost prihodnje leto okrepila z odprtjem visokošolskega tečaja za vinogradništvo in kletarstvo v Krminu. Otvoritvena slovesnost bo ob 11. uri z nagovorom rektorja prof. Marzia Strassolda in predavanjem prof. Giorgia Petracchija. Nastopil bo zbor Videmske univerze pod vodstvom dirigenta Davida Pittisa. Lažni inšpektor ENEL-a Včeraj smo poročali o "zdravnicah” in o novih trikih, ki se jih poslužujejo goljufi, da pridejo do denarja. Goljuf, ki se je predstavil kot inšpektor podjetja ENEL je včeraj pozvonil na vrata priletne ženske v ulici Pon-chielli v Tržiču. Povedal je, da ima nalogo ugotoviti morebitne utaje glede porabe, oziroma plačila elektrike. Ko mu je ženska pokazala zadnji račun (490.000 lir) je dejal, da bo ob takošnjem plačilu brez sitnosti v naslednjih dveh letih, sicer pa da bo treba zamenjati števec. Ker "stranka” ni imela denarja se je moral "inšpektor” posloviti in napovedal nov obisk v ponedeljek. Podjetje za elektroditribucijo opozarja, da nihče od uslužbencev ni pooblaščen za izterjavo računov; uslužbenci, ki bi zaradi pregledov ali del morali vstopiti v stanovanje, pa morajo obvezno pokazati izkaznico. Zdravstvena ustanova razpisala štipendiji Goriška Zdravstvena ustanova je razpisala dve štipendiji za dobo enega leta. Vsaka štipendija znaša dva milijona lir mesečno, zanju pa lahko zaprosijo diplomiranci fakultete za gospodarske vede, ki niso zaposleni pri javnih ustanovah. Rok za predložitev prošenj in dokumentacije zapade 25. novembra letos. Prosilca, ki bosta izbrana, bosta delala na področju nadzorovanja in preverjanja finančnega poslovanja Zdravstvene ustano- Krvodajalci v Doberdobu vabijo na nočni pohod z lučkami Društvo krvodajalcev z Doberdoba prireja v soboto, 15. t.m. pod pokroviteljstvom doberdobske občinske uprave in v sodelovanju s športnimi in kulturnimi društvi, nočni pohod z lučkami. Na približno dva kilomeba dolgo pot bodo šli s trga sv. Martina (pred cerkvijo), ob 19. uri, cilj pa bo v bližnjem občinskem parku. Izkupiček bodo namenili znani pobudi onkološke bolnišnice iz Aviana “Via di Natale”. Tekmovanje društva GMG Društvo GMG (Gmppo marciatori Gorizia) prireja v ne-" deljo, v sodelovanju s pokrajinskim odborom KIDAL tekmovanje v teku na dolžini približno šestih kilometrov. Tekmovanja se lahko udeležijo elani društev, ki so včlanjena v pokrajinske zveze FTDAL v Gorici, Trstu in Vidmu. Prireditev se bo pričela ob 9.30, uro pred tem pa se bodo udeleženci zbrah na startu. Tekmovanje bo po poljskih poteh na območju Sovodenj (med telovadnico in Sočo). Drevi občinski svet v Sovodnjah Po hitrem postopku je bila sklicana seja občinskega sveta v Sovodnjah, ki se bo sestal drevi, ob 20.30. Na dnevnem redu zasedanja je vsega pet točk, med temi tudi točka, ki zadeva Medobčinski Kraški park. J PRIREDITVE KD SKALA Gabrje prireja v nedeljo, 16. t.m. ob 14. uri, v sodelovanju z lovsko družino Gabrje in župnijo, martinovanje na trgu pred sedežem Kulturnega društva. V DRŽAVNI KNJIŽNICI bodo danes ob 17. uri predstavili knjigo ”Ap-punti su Graziadio Isaia Ascoli”. OBVESTILA SCGV EMIL KOMEL - obvešča, da do 23. novembra sprejemajo rezervacije vstopnic za baletno predstavo Labodje jezero, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v dvorani PDG v Novi Gorici. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure; tel. 532163. KMEČKA ZVEZA opozarja na skorajšnjo za-padlkost roka za ureditev neplačanih davčnih obveznosti za pokojnine iz tujine (zakon št. 79 in zakon št. 140) za obdobje 1988-1995. Obveznosti je mogoče poravnati v enem ali dveh obrokih. KZ vabi vse, ki niso poskrbeli za poravnavo obveznosti, da izkoristijo možnosti in čljšave omenjenih dveh zakonov in da poravnajo davek. Urad KZ v ulici Malta 2 je odprt vsak dan od 8. do 12. ure . SKPD F.B.SEDEJ vabi na občni zbor, ki bo jutri, 14. t.m., ob 20. v prvem in 20.30 v drugem sklicanju v Sedejevem domu v Ste-verjanu. KSD VIPAVA vabi na redni občni zbor, v petek, 14. novembra, v društvenih prostorih pri kotalkališču na Peci ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. H RAZSTAVE V galeriji ARS bodo jutri ob 18. uri odprli slikarsko razstavo del Klementine Golija. Umetnico bo predstavil Joško Vetrih. S____________IZLETI SPDG obvešCa udeležence nedeljskega izleta in martinovanja, da bo avtobus odpeljal ob 10. uri iz Rožne doline. Podrobnejše informacije bodo objavljene jutri, v planinski rubriki. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV načrtuje od 13. do 27. aprila 1998 dvotedensko letovanje na Kanarskih otokih, po zelo ugodnih pogojih. Namestitev v hotelu v kraju Tenerife de la playa, ob morju. V ceni je vključen letalski prevoz v obe smeri, avtobusna prevoza do letališča v Veroni. Letovanje bo ob minimalnem številu prijav. Društvo ima opcijo do 7. januarja 1998. Do tega datuma morajo interesenti vplačati tudi akontacijo. KINO GORICA VITTORIA 1 16.45-18.40-20.30-22.30-»Fuo-chi d’artificio«. Leonardo Pieraccioni. VITTORIA 3 17.20-19.45-22.15»Ipotesi dio complotto«. Mel Gibson in Juha Roberts. CORSO 17.15-19.40-22.00»I1 quinto elemente«. Rež. Luc Besson. TRŽIČ COMUNALE 18.30-21.30»Porzus«. Renzo Martinelli. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVTDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes: 11.30, Teofilo SimCiC iz Trsta v kapelo glavnega pokopališča in na glavno pokopališče. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 ii------------u-.. mm I I Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 ANALIZA DEŽELNE CONFINDUSTRIE / V PRIMERJAVI Z ISTIM OBDOBJEM V LETU 1996 Gospodarski kazalci v FJK za prvih devet mesecev precej spodbudni V tretjem letošnjem trimesečju se je za 1,6% povečala tudi zaposlenost TRST - Skoraj vsi kazalci, s katerimi se označuje uspešnost gospodarstva, v Furlaniji Julijski krajini izkazujejo v prvih devetih mesecih letošnjega leta več kot desetodstotno rast. Edino izjemo predstavlja prodaja v Italiji, kjer je rast »le« 9, 5 odstotna. Kot izhaja iz konjunkturne analize deželnega gospodarstva, ki jo je pripravil Studijski center deželne Confindustrie, je proizvodnja v FJK v prvih devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta narasla za 10, 4, sku- pna prodaja pa za 10, 8 odstotka. Pri tem je še posebej prodaja na . zunanje trge močno oživela in je bila večja kar za 11, 2 odstotka. O trdnem zdravju deželnega gospodarstva pa priča še en podatek. Zaposlenost je namreč narasla za 1, 6 odstotka Podatki za zadnje tromesečje sicer kažejo nujen fiziološki padec zaradi poletnega obdobja, vendar pa je ta padec manjši, kot je bilo pričakovano. Nova naročila so celo narasla za 9, 9 odstotka, proizvodni obrati pa so bili izkoriščeni 80-odstotno. Ugodni so r EU / SREDI LETOŠNJEGA LETA Brezposelnost ostaja na 10,8% Največja je med mladimi BRUSELJ - Stopnja brezposelnosti v državah Evropske unije tudi sredi letošnjega leta ostaja na 10, 8-odstotni ravni, kažejo uradni podatki, s katerimi razpolaga Evropska komisija. Lani je bilo najmanj leto dni brez dela več kot pet odstotkov aktivnega prebivalstva unije. Prav tako leta 1996 je bilo v uniji povprečno ustvarjenih približno 600.000 novih delovnih mest. Medtem ko zadnje štiri leta sektor uslug na leto ustvari med 1 in 1, 5 milijona delovnih mest, zaposlovanje v tradcionalnih panogah kot je kmetijstvo nenehno pada. Povprečna brezposelnost med mladimi je v uniji še vedno višja od 20-odstotne. Nekoliko je v zadnjem obdobju upadla, največ zaradi demografskih sprememb in večje udeležbe mladih v izobraževalnih sistemih. Brezposelnost med ženskami (12, 7%) ostaja za približno tri odstotne točke višja od brezposelnosti med moškimi (9, 4%). Kar pa zadeva industrijsko proizvodnjo se je ta v EU julija v primerjavi z lanskim julijem povečala za 5, 2 odstotka in v primerjavi z mesecem poprej za 3, 6 odstotka. Unija je julija že sedmi mesec zapored beležila rast industrijske proizvodnje, potem ko je decembra lani ta upadla za 0, 3 odstotka. Rast je bila od januarja do julija sicer zelo različna. Najnižja je bila marca (1, 3-odstotna) in najvišja aprila (5, 6-odstotna). (STA) 12. NOVEMBER 1997 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1657,00 1647,00 nemška marka 969,00 989,00 funt Sterling 2834,00 2889,00 švicarski frank 1189,00 1219,00 belgijski frank 46,47 48,47 francoski frank 287,00 297,00 danska krona 252,00 262,00 norveška krona 234,00 244,00 švedska krona 218,00 228,00 kanadski dolar 1167,00 1207,00 portugalski eskudo 9,09 9,99 nizozemski gulden 854,00 879,00 avstrjski šiling 136,60 141,10 španska pezeta 11,10 12,20 grška drahma 5,94 6,74 irski šterling 2512,00 2592,00 japonski jen 12,80 13,70 avstralski dolar 1111,00 1181,00 madžarski florint 8,50 10,00 hrvaška kuna 260,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,55 tudi podatki za posamezne industrijske sektorje, kjer edino izjemo predstavlja tekstilna industrija, ki očitno ne more preboleti slabosti, ki so se začele pojavljati v zadnjem trimesečju lanskega leta. Za zadnje trimesečje pri deželni Confindu-strii napovedujejo dodatno občutno povečanje prodaje na tujih trgih, medtem ko naj bi bili drugi gospodarski kazalci stabilni. Zato tudi predsednik deželne Confindustrie Andrea Pittini v svojem tiskovnem spročilu pozitivno ocenjuje gospodarsko stanje v deželi, izraža pa nasprotovanje raznim hipotezam na državnem nivoju o 35-urnem delovnem tednu. Dejal je tudi, da bi bilo vsako navdušenje neprimerno, saj podjetja delujejo v izredno nestalnih razmerah. Pittini je tudi pozval Deželo, naj z ustreznimi ukrepi podpre deželno gospo- darstvo, predvsem v zvezi s tem, kar omogoča tudi status dežele s posebnim statutom. Nekaj stvari v tej smeri je bilo že narejenih z deželnim finančnim zakonom 1998 - 2000, po njegovem mnenju pa je še prostor za nove viye, ki naj bi omogočili dodatno rast gospodarstva in zaposlovanja. m E ■ ■ 'S NOVICE V Ljubljani do nedelje sejem pohištva LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v torek odprli ljubljanski pohištveni sejem, na katerem se predstavlja 275 neposrednih razstavljalcev iz Slovenije, Avstrije, BiH, Hrvaške, Indije, Italije in Švedske, prek zastopnikov pa še 85 tujih podjetij. Na ogled je tako oprema za stanovanje, poslovne prostore, šole in vrtce ter trgovine, kot tudi dekorativno blago, tapete, zavese, talne obloge, stavbo pohištvo in okovja ter celotni stano-vanjsld ambienti. Za obiskovalce bo odprt do nedelje, vsak dan med 9. in 19. uro. Napaka na Pentiumih bi lahko vodita v sabotažo VVASMNGTON - Ameriški proizvajalec računalnikov Intel je ugotovil novo napako na računalnikih vrste Pentium in Pentium, opremljenih s tehnologijo MMX, ki bi lahko povzročila namerno oviranje delovanja računalniških sistemov. Mikroprocesorji z ugotovljeno napako so vgrajeni v približno 80 odstotkih oziroma več kot 200 milijonih računalnikih, ki so bili prodani v zadnjih treh letih v svetu. Teh podatkov Intel uradno ni potrdil. BORZE V Aziji tečaji še vedno padajo TOKIO - Borze v Tokiju in Hongkongu so včeraj ponovno zabeležile občutne padce tečajev vrednostnih papirjev. Na tokijski borzi se je vrednost indeksa Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 vodilnih delnic, znižala za 2, 7 odstotka oziroma za 433, 06 točke na 15.434, 17 točke, kar je letošnji minimum. Indeks Hang-Seng pa je v Hongkongu izgubil 396, 22 točke oz. 3, 96 odstotka in je bila njegova vrednost ob koncu trgovanja 9607.91 točke. S tem se je hongkonški borzni barometer že tretjič po 1. juliju, ko je britanska kolonija prešla pod Kitajsko, znižal pod mejo 10.000 točk. DISKETA O EURU PRIMO CONTO RAČUN NAMENJEN MLADINI OD 13. DO 17. LETA ELEKTRONSKI PREVAJALEC MLADINSKI TURISTIČNI CENTER PRIJATELJI ZEMLJE KARTICA BANKOMAT COOPERATIVO ZADRUŽNE BANKE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE 12. NOVEMBER 1997 v Ul ?AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1655,00 1685,00 nemška marka 971,00 989,00 francoski frank 288,00 298,00 nizozemski gulden 855,00 880,00 belgijski frank 46,72 48,52 funt šterling 2806,00 2886,00 irski šterling 2504,00 2599,00 danska krona 253,00 263,00 grška drahma 6,06 6,66 kanadski dolar 1190,00 1201,00 švicarski frank 1190,00 1215,00 avstrijski šiling 136,83 141,33 slovenski tolar 10,15 10,40 12. NOVEMBER 1997 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1676,810 EKU 1936,380 nemška marka 979,050 francoski frank 292,310 funt šterling 2865,500 nizozemski gulden 868,540 belgijski frank 47,468 španska pezeta 11,595 danska krona 257,280 irski Sterling 2550,930 grška drahma 6,242 portugalski eskudo 9,595 kanadski dolar 1189,820 japonski jen 13,338 švicarski frank 1205,470 avstrijski šiling 139,100 norveška krona 239,610 švedska krona 224,370 finska marka 324,400 1 12. NOVEMBER 1997 INDEKS MIB-30: -0,74 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 14.203 -1,62 Mediaset 8.097 -0,45 Bca Comit 4.503 -2,29 Mediobanca 11.340 -0,70 Bca di Roma 1.602 +1,32 Montedison 1.348 ■0,73 Bca Fldeuram i 6.678 -2,09 Olivetti 965 -1,44 Bco Ambros. 11.570 -1,60 Parmalat 2.255 -2,50 Benetton 24.216 -2,87 Pirelli Spa 4.249 -1,39 Credit 4.171 -2,41 Ras 14.629 -0,31 Edison 8.937 +0,36 Rolo 22.326 +0,12 Eni 9.648 -1,01 Saipem 9.584 -2,25 Fiat 4.926 -2,43 San Paolo To 12.390 -0,92 Generali 37.984 +0,43 TIM 6.261 -1,86 imi 15.932 -1,41 Telecom Ita 10.356 -1,69 Ina 2.922 +0,24 Italgas 6.445 -2,31 La Fondiaria 8.883 -5,33 _ KOŠARKA / EVROPSKA LIGA NOGOMET / PRED TEKMO Z RUSIJO NOVICE Olimpiji ni uspelo Ljubljančani izgubili v Atenah Trener Maldini dokaj previden »Azzurri« naj bi ubrali obrambno taktiko Kar 12 zadetkov mladi ekipi Lodigianija Aek Atene - Union Olimpija 74:65 (33:31) ATENE - Ljubljanskemu Unionu Olimpiji ni uspel podvig, da bi sredi Aten premagal solidno ekipo AEK, Id je pred sinočnjim srečanjem imela enako število točk kot Ljubljančani. Kot je bilo pričakovati, je bilo srečanje izredno izenačeno od prve do zadnjih minut, ko si je Grkom uspelo priigrati rahlo prednost. Dve minuti pred koncem so Ljubljančani zaostajali za štiri točke (61:65). Grki pa so imeli mirnejše živce in predvsem mirnejše roke ter svojo Prednost povečali na 6 m nato na 9 točk. Lju-mjancani so poskušali z meti za tri in s sistematičnimi osebnimi na- pakami. Pri metu pa so bili neupsešni in tako je zmaga ostala doma. Pri gostiteljih sta največ točk dosegla Alexan-der (25) in Prelevič (19), pri LjubljanaCanih je bil najuspešnejši McDonald s 13 točkami. Po sinočnjem porazu je položaj Ljubljančanov na lestvici izredno kritičen. V B skupini je Paok iz Soluna premagal Croatio Split kar z 89:60, medtem ko bo drevi Benet-ton iz Trevisa igral v gosteh proti Portu. Italijanski košarkarji so seveda veliki favoriti za zmago. Pred težjo preizkušnjo bo v C skupini gotovo bolonjski Kinder, ki bo v Orthezu igral proti moštvu Pau, kjer igra tudi slovenski košarkar Gorenc. RIM - Le dva dni nas ločita še od kvlai-fikacijske tekme za svetovno prvenstvo v Franciji med Italijo in Rusijo, ki bo v Neaplju in v vsej Italiji se »nogometna mrzlica« dviguje. Zvezni trener Maldini še ni objavil postave, ki bo zaigrala z Rusi, po zadnjih izjavah pa kaže, da bo ubral bolj previdno taktiko. Včeraj so »azzurri« igrali trening tekmo proti mladinski ekipi Lodigiani in joo premagali kar z 12:0 (5:0). V prvem polčasu je Italija igrala v naslednji postavi: Peruzzi, Ferrara, Cannavaro, Costacurta, Maldini, Fuser, Dino Baggio, Di Matteo, Zola, Ravanelli, Del Piero. Strelci so bili: Ravanelli 3, Chiesa 4, Zola 2, Pessotto, Del Piero in Conte. Ruski trener Ignjatev ima še vedno nekaj težav s postavo. Predvsem še ne ve, kako naj bi zamenjal poškodovanega KanCelskega. Najverjetneje ga bo zamenjal z drugim »Italijanom« Simun-tekom, ki igra pri Reggiani. Sampdoria: Boškov namesto Menottija GENOVA - Ni še uradno, vse pa kaže, da bo mesto trenerja Menottija pri Sampdorii prevzel Vujadin Boškov, ki je že pred leti uspešno vodil moštvo iz Genove. Hude kazni za Mariborčane LJUBLJANA - Disciplinski sodnik pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS) ni bil prav nic prizanesljiv nogometašem in strokovnemu vodstvu nogometnega kluba Maribor Teatanic, ki so se "izkazali" z nešportnim vedenjem na in po srečanju z Muro. Najhuje jo je skupil pomočnik trenerja Ranko Sarenac, ki zaradi klofute sodniku Horvatu ne bo smel opravljati nogometnih funkcij kar pet let.Marinko Šarkezi, ki si je prislužil rdeči karton (pljunil sodnika), ne bo smel igrati deset mesecev, Sikica Vuksanovič osem mesecev, Oskar Drobne bo prisilno počival osem tekem, Nastja Ceh in Emil Sterbal pa sta dobila denarno kazen (150.000 oziroma 50.000 tolarjev). V denarnico bo moral poseči tudi mariborski trener Bojan Prašnikar, ki bo moral plačati 200.000 tolarjev. Disciplinski sodnik je uvedel še disciplinski postopek zoper Maribor Teatanic, vendar ta še ni konCan, ker imajo Mariborčani 24 ur Časa za odgovor. NAMIZNI TENIS / CEZALPSKI POKAL NOGOMET Krosovo zastopstvo odlično Pretekli konec tedna je v Chatil-lonu v Val d’Aosta, v organizaciji tamkajšnjega namiznoteniškega tiruštva Pink Cervino, potekal tur-tiir za 7. Cezalpski pokal na med-tiarodni športni manifestaciji, namenjeni deželnim reprezentan-Cam, ki jo sestavljajo igralci pod 15. letom starosti, so prisostvovali mladi športniki iz Avstrije, Švice, mancije in Italije. Letošnjo trofejo sta s skupnimi močmi osvojila ženska in moška narašCajniška reprezentanca Furlanije-Julijske krajine. Med sedmimi ekipami je genska vrsta v postavi Martina Mi-jm (Kras) in Giulia Buttazzoni l Lrieste-Sistiana) dosegla prvo mesto. Martino Milic lahko ime-nujemo tudi individualno zmago-valko turnirja, sicer pa se je igralo po formuli Davis: dve posamični tekmi, igra dvojic, dve posamični tekmi. V dvanajstih individualnih srečanjih je krasovka izgubila le en sam set in sicer s Simone Pich-ler v finalni tekmi razigravanja mest proti Alto Adige. Tudi But-tazzonijeva je igrala dobro. V skupini je bila ženska ekipa zmagovalka svoje skupine. VVest Schweiz Trentino in Asvvo Tirol je premagala z gladkim 5:0. V play-offu pa s 4:1 še Ost Schvveiz Veneto in Alto Adige. Med devetimi deškimi reprezentancami si je ekipa FJK v sestavi Krasovih naraščajnikov Uroša Fabianija in Boštjana Miliča priborila odlično 5. mesto. V začetni skupini sta bila ekipno druga. V medskupinskem merjenju je FJK izgubila s kasneje tretje-uvršCenim Alto Adige. V ra-zigravanju od 4. do 6. mesta sta Fabiani in Milic zelo tesno (2:3) zgubila tekmo z gostiteljsko ekipo Val d’Aosta, boljša pa sta bila proti Trentinu. Tu sta zmagala tudi v igri dvojic in naredila vsak po eno točko v individualnih bojih. V skupnem seševku rezultatov obeh ekip je torej zmagala FJK, ki je bila zmagovalka istega turnirja tudi dve leti nazaj. FJK je tako na dobri poti, da prejme v trajno last Cezalpski pokal, ki bo šel trikratnemu zmagovalcu. V dresu deželne reprezentance so krasovi naraščajniki opravili naporno nalogo, a so bogatejši za pomembne mednarodne izkušnje. JJ. Udinese proti Rijeki VIDEM - Udinese bo izkoristil nedeljsko prosto kolo v nogmetni A ligi in bo v soboto v Gradišču igral prijateljsko tekmo proti Rijeki. Za trenerja Zaccheronija bo to priložnost, da preižkusi formo rezervnih igralcev in predvsem da preveri formo Garga in novega nakupa Statuta. Včeraj pa je disciplinska komisija italijanske nogometne zveze zavrnila priziv Udineseja glede tekme z Juventusom in registrirala srečanje z izidom 4:1 v korist torinskega moštva. ^KOŠARKA Kadeti: poraz Kontovela ^ontovi ; Kala Sa 144:46) KONTC Mladinski nogomet GOBANI San Luigi A - Primorje 7:0 (20) PRIMORJE: DmškoviC, Regent, D’Oronzio, Kante, Meriggioli, Siccardi, Jovanovič. Primorje je nastopilo v zelo okrnjeni postavi. Zaradi odsotnosti treh igralcev so si morali v klubu izposoditi nekaj igralcev iz mlajše ekipe. V prvem polčasu so se igralci Primorja srCno in uspešno borili. Do zadnje minute je bil rezultat 0:0, v drugem delu pa so starejši in boljši nasprotniki povsem prevladah. KOLIBRI S. Andrea - Breg 2:4 (1:1) Strelci za Breg: Carh (2), Zobec, Rossone. BREG: Klun, Carh, Segu-lin, Zobec, Rossone, Sker-lavaj, Kraljic, Kalc, Mezza-roba. Čeprav so na nekaterih prejšnjih tekmah že igrali boljše, so Brežani tudi tokrat zmagah, pohavlo pa si zasluži Peter CArli, ki je s svojima zadetkoma utrl ekipi pot do zmage. mlajši acm ANI San Luigi B - Primorje 2:4 (0:1,2:2,0:1) Strelci za Primorje: Me-riggioh in Ferfogha (3). PRIMORJE: Zuppin, Smotlak, Tuccio, Lucchese, Meriggioli, Ferfogha, Clau-dio, Candoth. Primorje je zmagalo prepričljivo, saj je že od vsega začetka zaigralo napadalno. Kljub temu, da je San Luigi izenačil, so bile vajeti igre vedno v rokah gostov. Montuzza - Breg 6:3 Strelci za Breg: Kraljic, Kalc (2) BREG: Debeliš, TauCer, Ota, Mezzaroba, Kalc, Kraljic, Slavec, Bocciai. Trener: Gabrielli. V dežju in na sintetičnem igrišču so Brežani igrali zadovoljivo. Pohvalo si zaslužita strelca Aron Kraljic in Vanja Kalc, ki je oba zadetka dosegel po prostem strelu. NAJMLAJSI aCBANI Montebello Don Bosco B- Primorje 10:0 (6:0, 3:0, lO) PRIMORJE: Hrovatin, Kante, Aljoša Cok, Jan Cok, Martin Albi, Alex Albi, Candoth. To je bil za mlade igralce Primorja (letnika 90 in 91) krstni nastop sploh, pometih pa so se z dosti bolj izkušenimi nasprotniki. Kljub visokemu porazu je treba fante pohvaliti, saj so igrali iz minuto v minuto boljše, kot kažejo tudi delni izidi posameznih tretjin. Na sliki: cicibani Pri-moija v akciji. Jutri rubrika iz Planinskega sveta Iz trehniCnih razlogov je danes odpadla rubrika Iz planinskega sveta, ki pa jo bomo objavili v naši jutrišnji številki. Bralce prosimo za razumevanje. Schumacher še vedno med najbolj priljubljenimi STUTTGART - Priljubljenost nemškega voznika formule 1 Michaela Schumacherja, kljub izgubljenemu naslovu svetovnega prvaka in nešportni potezi na finalni tekmi svetovnega prvenstva v Je-rezu na tekmi za VN Evrope, v Nemčiji ne popušča. Schumacherjev manager VVilli VVeber je povedal, da so že pred zadnjo tekmo v Španiji naročili 100.000 kapic in majic z napisom 'Michael Schumacher VVorld Cahmpion 1997". Po porazu so s spominkov sicer sneli številko 1997, nato pa kljub porazu Nemca vse izdelke prodali po prvotni ceni. VVeber je povedal, da so kapice prodajah po 40 mark. Tudi Ronalde in Batistuta na tekmi Evropa - Ostali svet PARIZ - Za ekshibicijsko nogometno tekmo, ki bo v Marseilleu, 4. decembra dan pred žrebom svetovnega prvenstva v Franciji, vlada veliko zanimanje. V selekciji Ostalega sveta bosta med dru-ghim igrala tudi Ronaldo in Batistuta. Selektor evrospke reprezentance je Franz Becken-bauer . Njegovi izbranci pa so: vratarja: Schmei-chel (Dan, Manchester Utd) in Kopke (Nem, 01ympique Marsiglia); branicli: Pfeifenberger (Av, VVerder Bremen), Frank de Boer (Niz, Ajax), Petrescu (Rom, Chelsea), Onopko (Rus, Oviedo), Zelic (Av, Auxerre), Maldini (Ita, Milan); vezni igralci: Zidane (Fra, Juventus), Bjornebye (Nor, Liverpool), Hierro (Spa, Real Madrid), McAlhster (Sko, Coventry), Jami (Hrv, Betis Siviglia) ali Alen BokšiC (Hrv, Lazio), Balakov (Bol, Stuttgart), Gascoigne (Angl, Glasgovv Rangers); napadalci: SaviCeviC (Jug, Milan), Nilis (Bel, PSV Eindho-ven), Cascarino (Ir, Nancy), SevCenko (Ukr, Dinamo Kijev). Brazilec Carlos Alberto Parreira bo vodil selekcijo Ostalega sveta, za katerega je sklical naslednje nogometaše. Vratarja: Songoo (Kam, La Coruna) in Chilavert (Par, Velez Sarstield); branilci: Bo Hong (Cds), Naybet (Mar, La Gorana), Fish (J. Afr., Bol-ton), Balboa (ZDA, Colorado Rapids), Margas (Čile, Universidad Catolica), Sulimani (Saudska Arabija); vezni igralci: Bernal (Monterrey), Oliseh (Nig, Ajax), Asprilla (Kol, Nevvcastle); napadalci: Ronaldo (Braz, hiter), Batistuta (Aig, Fiorentina), Barton (Jap, Portsmouth), Ali Daei (Iran, Arminia Bielefeld). Brazilci razigrani BRASUJA - V prijateljski nogometni tekmi je Bra-zilija, Čeprav je nastopila brez Ronalda in Leonarda, zanesljivo premagala VVales s 3:0 (2:0). Strelci so bih: Zinho, Rivaldo in Rodrigo. Sedma zmaga Atlante, tretji poraz Chicaga NEW YORK - Košarkarji Atlante nadaljujejo z uspešnimi nastopi v profesionalni ligi NBA. Na tekmi s Seattlom (89:87) so tudi po sedmem letošnjem nastopu še vedno nepremagani. Vse od leta 1969, ko je Atlanta vstopila v ligo NBA, Havvksi še niso imeli tako dobrega začetka. Tokratni dvoboj je odločil Steve Smith, ki je odločilni točki dosegel pet sekund pred koncem. Na dragi strani je poskušal Payton, a je zgrešil. Sicer pa so imeli košarkarji iz Seattla tekmo takorekoc. Štiri minute pred koncem je Nemec Detlef Sch-rempf dosegel točki iz prostih metov ter gostom zagotovil vodstvo s 87:80. V končnici pa je gostiteljem z delnim izidom 9:0 uspel neverjeten preobrat. Nikakor pa do prave forme ne uspejo priti prvaki iz Chicaga. Na gostovanju v Clevelandu so Bullsi izgubiti z neverjetnimi 21 točkami razlike. S takšno razliko "biki” niso bih poraženi že dve leti. Se ob polčasu je bila razhka 52:38, v dragem delu pa * je vse niti igre v svoje roke vzel Shavm Kemp in takorekot dotolkel nasprotnike. Ponovno je razočaral prvi zvezdnik lige NBA Michael Jordan, ki je dosegel le 15 točk. Se vedno brez poraza so tudi Lakersi iz Los Angelesa. Tokrat so v gosteh premagali Dallas Mave-rickse s 118:96. Znova je blestel ShaquiUe 0‘Neal, ki je TeksaCanom zabil 37 košev. Podobno kor 0‘Neal v Dallasu, je odigral Robinson (36 točk, 16 skokov) v Minnesoti, kjer so San Antonio Spursi slaviti tesno s 93:92 in ob enem porazu zabeležiti šesto letošnjo zmago. Po izredno izenačeni končnici, moštvi sta se v zadnji Četrtini 14 zamenjati v vodstvu, pa je tekmo odločil kdo drag kot Robinson. Izidi: Atlanta Havvks - Seattle SuperSonics 89:87, Cleveland Cavatiers - Chicago Bulls 101:80, Miami Heat - Sacramento Kings 101:82, New York Knicks - Denver Nuggets 93:90, Minnesota Tim-benvolves - San Antonio Spurs 92:93, Dallas Ma-vericks - Los Angleles Lakers 96:118, Vancouver Grizzlies - Los Angeles Clippers 113:119. Deželni disciplinski ukrepi TRST - Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijskem prvenstvu izključila odbornika Primorja Daria Husuja do 21. t.m., v 1. amaterski ligi pa je za eno kolo izključila Luco Bandela (Vesna). PROGRAM 12. FILM VIDEO MONITORJA DANES, 13.11.97 20.30 OTVORITEV (velika dvorana) Vrtoglavi ptič (1996), Sašo Podgoršek, 33’ Felix, (1996) Božo Sprajc, 87’ Vstop prost Simultani prevod JUTRI, 14.11.97 9.00 (mala dvorana) Slovenski film (1983), Darko Bratina in Sandro Scandolara, 4x30’ 11.00 (mala dvorana) Slovenija od zunaj, Maja Weiss in Peter Braatz, 50’ 12.00 (mala dvorana) Srečanje z avtorji 15.30 (velika dvorana) Tigr in volkovi, Majda Sirca in Slavko Hren, 82’ 17.00 (velika dvorana) Bitka za reko, Peter Povh in Igor PediCek, 50’ 17.00 (mala dvorana) Filmi AGRFT: Pepelca, Martin Srebotnjak, 15’40” Diareja, Varja MoCnik, 1T31” Izgubljene besede, Gregor Vesel, 10’32” Smehljaj, Janez Lapajne, 10’38” 18.00 (velika dvorana) Naj gre vse v P.M.D, Matej Frančeškin, Uroš Goričan, Hermina OgriC, 48’ 20.00 (velika dvorana) V steklu reke, Andrej Zdravic, 45’ 20.45 (velika dvorana) Ekspres, Ekspres (1996), Igor Sterk, 74’ 22.15 (velika dvorana) Herzog, Mitja Milavec, 90’ 24.00 (velika dvorana) Videofilm SOBOTA,15.11.97 9.00 (mala dvorana) GamCatka, Mitja Novljan, 85’ 10.30 (mala dvorana) Okrogla miza: Slovenija petih filmov Filmske poetike v obdobju tran-zacije 15.30 (velika dvorana) Video: Staro in novo, Zemira Alajbego- viC in Neven Korda, 67’ Postaja 25, Ema Kugler, 30’ Rotas-Axis Mundi, SreCo Dragan, 7’ 17.15 (velika dvorana) Filmi AGRFT: Pepelca, Martin Srebotnjak, 15’40 Diareja, Varja MoCnik, 11’31” Izgubljene besede, Gregor Vesel, 10’32” Smehljaj, Janez Lapajne, 10’38” 17.00 (mala dvorana) Bitka za Reko, Peter Povh in Igor PediCek, 50’ 18.00 (velika dvorana) Triptih Agate Schvvarzkobler, Matjaž KlopdC, 77’49” 18.00 (mala dvorana) Slovenski film, Darko Bratina in Sandro Scandolara, 4x30’ 20.00 (velika dvorana) Karlo u Rimu, Vuk Babic, 12’ Bo bilo, Andrina MraCnikar, 18’30” 20.30 (velika dvorana) Stereotip (1997), Damjan Kozole, 90’ 22.15 (velika dvorana) Outsider (1996), Andrej Košak, 100’ 24.00 (velika dvorana) Videofilm FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 13. t. m., ob 16. uri (red H) : Slovensko stalno gledališče z dramo A.P. Čehova »Tri sestre«. Ponovitvi jutri, 14. t. m. (red G) in v Četrtek, 20. t. m. (red I), ob 16. uri. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 13. t. m. ob 20.30 (red A): Carlo Giuf-fre »Non ti pago« Eduarda De Filippa. Režija Carlo Giuffre. Predstava v abonmaju: odrezek 12 - moder. Od 20. do 30. t. m. Stalno gledališče F-JK s predstavo Vittoria Gassmana »Bugie since-re«. Predstava v abonmaju: odrezek 2 - rdeC. Pri blagajni gledališča lahko podpišete abonma 1997/98 (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 V nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri (red G) opera »Don Carlo« v izvedbi orkestra, zbora, in baletnega ansambla Gledališča Verdi. Orkester vodi VVoldemar Nelsson. Ponovitve v sredo, 19.11., ob 20.30 (red C), v soboto, 22.11., ob 17. uri (red S), v torek, 25.11., ob 20.30 (red E) in v petek, 28.11., ob 20.30 (red F). Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 -zaprto ob ponedeljkih). Pri blagajni je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, G, C, S in E. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 13. t. m., ob 10. uri pravljica za malčke iz vrtca in osnovne šole »Žabji kralj«, v izvedbi gledališča La Contrada. Režija Mauro Serio. Nastopata Nikla Panizon in Gualtiero Giorgini. Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V torek, 18. in v sredo, 19. t. m., ob 20.30: Gledališka skupina Prosa di Geppy Gleijeses »Una bomba alPambasciata« Woody Allena. Režija Mario Monicelli. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 - 494368/494365). GORICA Kulturni dom Danes, 13. t. m., ob 20.30 otvoritev 12. Film Video Monitor: »Vrtoglavi ptic« (’96) in »Fe-lix« (’87). Vstop prost. Kulturni center Lojze Bratuž V nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri gostovanje PD Standrež - Mladinskega dramskega odseka z igro Norme Serment »Vidi se, da je tvoja hci«. Režija Emil Aberšek, avtor glasbe Marjan Mlakar. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V torek, 18. t. m., ob 20.45: Compagnia Apas produzioni »Rudens«. Režija Alvaro Piccardi. GLASBA Doktorič: »Letošnji festival je dvodelen, krajši, vendar z zelo bogato vsebino« Pred začetkom 12. izvedbe festivala smo se o pomenu in značilnostih letošnje prireditve pogorili z direktorjem Alešem Doktoričem. »Pomen letošnje izvedbe je verjetno ta, da se predstavlja v dveh obmejnih krajih: prvi del 12. Film Video Monitorja bo v Gorici, drugi pa v Celovcu v razmiku treh tednov. Mislim, da te nove dimenzije dajejo festivalu tudi nekakšno nalogo, da se v prihodnje razvije malce drugače, kot se je do sedaj. To je nekako najvecja letošnja novost, ob tem pa je pomembno dejstvo, da končno letos imamo zelo bogato filmsko produkcijo v prikazu ter pet filmskih naslovov, kar tudi daje neko večjo specifično tezo tej manifestaciji. Izrednega pomena je tudi sobotna okrogla miza, ki nosi naslov »Slovenija petih filmov«, to je bolj igra besed, podnaslov pa se glasi Filmske poetike v obdobju tranzicije. Te okrogle mize se bodo udeležili predvsem mladi avtorji in filmski kritiki, zato računamo, da bodo tudi iznesene zanimive hipoteze. Festival je krajši, to pa pomeni, da je Film video monitor bolj koncentriran, mislim, da je to v njegovo korist. Velik napor smo vložili tudi v to, da bi to manifestacijo končno tudi zasidrali v obe obmejni mesti -v Gorico in v Novo Gorico, zato smo predvsem v lokalno promocijo vložili veliko Časa. Upamo, da bo do odziva publike na lokalni ravni tudi prišlo. To je prvi Monitor, ki ga izvajamo brez našega predsednika in ustanovitelja Kinoateljeja Darka Bratine, ki nam zapušča tako svojo dediščino o filmskem pogledu. Vedno je bil usmerjen v to, da se preko filma spoznava tudi družbo, kulturo in nekako okolje oziroma, da se vzpostavlja preko filma neka komunikacija med zamejskim in osrednjim slovenskim prostorom, poleg tega še med slovenskim in splošno italijanskim. Čutili smo dolžnost, da ob tej priložnosti Darka tudi počastimo in izdamo zbirko njegovih filmskih spisov z naslovom »Zakaj ne bi počakali jutra«. To je citat iz govora Piera Fassina, ko se je na svečanosti v Gorici spominjal nočnega sprehoda z Darkom ob reki Pad. Publikacija, štela bo nekaj vec kot sto strani, prinaša Darkove filmske spise, v katerih je razvidna njegova specifika, specifika znanstvenika, sociologa, strokovnjaka, ki se sooča s filmom in skozi film razvija svoj pogled na družbo. Zbrani so eseji in spisi predvsem iz let ’60 in ’70. Kot poklon Darku Bratini predstavljamo tudi Slovenski film oziroma II Cinema sloveno, to je naslov oddaje 4x30’, ki sta jo strokovno pripravila Darko Bratina in Santo Scandolara, in sicer o prvi veliki retrospektivi v letu 1981, ki je uveljavila pojem slovenskega filma v Italiji.. V zvezi s programom bi opozoril na to, da je otvoritveni celovečerni film »Felbc« nastal v naši bližini, na Nanoški planoti, da je protagonist Felbc iz Nove Gorice, zato smo ga tudi izbrali za otvoritveni film. Opozoril bi pa tudi na to, da se v naslednjih dneh prikazuje tudi reka SoCa, jutri ob 20. uri bo na vrsti »V steklu reke« Andreja Zdravica. Gre za svojevrsten zvočno vizualni projekt, ki reko Sočo snema izpod gladine, nad gladino, vedno s pozornim oCesom in ušesom. To je edinstven avtorski dokumentarec, po drugi strani pa je SoCa prisotna tudi v naslovu »Bitka za reko«, odličen dokumentarec o fronti na reki Soči iz prve svetovne vojne. Ce naj ima ta festival tudi lokalne ne lokalistic-ne razsežnosti, lahko tudi ti naslovi pripomorejo k temu, da bi bilo lokalno prebivalstvo zainteresirali za obisk.« Tatjana Jercog na prvem koncertu sezone GM Na otvoritvenem večeru letošnje tržaške koncertne sezone Glasbene matice v Kulturnem domu bo nastopila tudi mlada pianistka Tatjana Jercog (na sliki med junijskim nastopom v Dolini, foto KROMA). Koncert, ki bo v torek, 18. novembra, bodo sooblikovali ljubljanski komorni orkester Came-rata Labacensis in solista Tatjana Jercog (klavir) in Vasja Legiša (violončelo). V kulturnem domu bo pianistka izvedla Mozartov koncert št. 9 v Es-duru KV 271. Tatjana Jercog, rojena leta ’74, je študij klavirja začela pri tržaški Glasbeni matici. Pod mentorstvom prof. Xenje Brass je jeseni ’94 diplomirala na tržaškem konservatoriju »Tartini«. Po diplomi se je izpopolnjevala pri raznih profesorjih, še pred dokončanim študijem pa se je zaCela udeleževati raznih tekmovanj in je tudi precej nastopala. VeC let je igrala v harmonikarskem orkestru Synthesis 4, sodelovala pa je in še sodeluje v raznih, tudi nekoliko neobičajnih sestavih s klavirjem ali brez. Svojo glasbeno izobraževanje je dopolnjevala s poukom komorne glasbe, od leta ’95 pa se izpopolnjuje na Evropskem konservatoriju v Parizu pri prof. Igorju Lazku. Tatjana Jercog se ukvarja tudi z zborovsko glasbo, saj že veC let vodi dekliški zbor »V. Vodnik«, sodeluje pa tudi pri drugih pevskih skupinah kot kore-petitorka. 2e tretje šolsko leto pa poučuje na Glasbeni matici - Soli Marij Kogoj. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan, razen sobote na GM, Ul. Manna 29 (tel. 418605) od 10. do 12. ure. V torek, 18. t. m. bo v Kulturnem domu nastopil Komorni orkester Camerata Labacensis iz Ljubljane pod vodstvom Miroslava Ho-mena. Solista Tatjana Jercog (klavir) in Vasja LegiSa (violončelo). Gledališče Rossetti V torek, 18. L m., ob 21. uri bo s celovečernim koncertom nastopil Fabrizio De Andre. Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert Komornega orkestra iz Mantove, solist Hakan Hardenberger (trobenta). Na programu Mozart, Hummel, Part in Haydn. Sodobni Trst Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope Konservatorij G. Tartini Danes, 13. t. m., ob 20.30 nastop Ensemble Wiener Collage. Vodi Rene Staar. Kavama San Marco V sredo, 18. t. m., ob 21. uri, v okviru srečanj »Improvvisazioni artistiche«, bo na sporedu koncert dua Improvvisazioni musicali. Nastopata Marseli Marinšek (harmonika) in Manuel Tomadin (klavir). Športna palača Palasport V soboto, 29. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert, na katerem bo nastopil Nek. Predprodaja vstopnic pri Utat v Pasaži Protti. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 23. t. m., ob 18. uri koncert v okviru Openskih glasbenih srečanj. Nastopila bosta Stanko Praprotnik (trobenta) in Luca Ferrini (klavir). BRIŠČIKI Športni center - Boris sports club Jutri, 14. t. m., ob 21. uri nastop blues skupine Road tested in kitarista Franca Toro. GORICA Kulturni dom V petek, 28. t. m., ob 20.30 nastop New Swing Quarteta. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V Četrtek, 20. t. m., bo ob 20.30 nastopil pianist Michael Dalberto. Na programu Schubert in Debussy. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Danes, 13. t. m., ob 20.45 gostovanje orkestra, zbora, in baletnega ansambla Gledališča Verdi iz Trsta z opero »Don Carlo«. Orkester vodi VVoldemar Nelsson. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza. Miramar - Konjušnica: do 30. t. m. je na ogled velika razstava o zgodovini DaCanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 17. ure; ob nedeljah ob 11. uri, ob 14.30 in ob 15.30 vodeni obiski razstave. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz St. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem - mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«. Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner. Palača Costanzi: do 16. t. m. je na ogled razstava Marina Sormanija 1953-1994. Urnik ogleda: vsak dan (razen ob ponedeljkih) 10-13/ 17-20. Občinska dvorana (Trg Unita St. 4): do 16. t. m. je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Urnik razstave: ob delavnikih in praznikih -10-13/17-20. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Carlo Ciussi. La pittura come urgenza ed emozione 1947 - 1997«. Ljudski vrt - Paviljon ARAC: do 23. t. m. je odprta razstava ob 100-letnici rojstva umetnika Roberta Hlavatyja. Na ogled je vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Galerija Cartesius: razstavlja slikar Bruno Ponte. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 21. t. m. razstavljajo slikarji Aldo Farna, Olivia Siauss, Claudio Sivini in Ennio Steidler. Kavarna S. Marco: na ogled je razstava filmskih plakatov Isodora Brizzija. Sedež turistične ustanove (Ul. San Nicolo 20): do 18. t. m. razstavlja Beatrice Movia »Kras, moja ljubezen...«. Urnik: ob ponedeljka do petka 9-19, ob sobotah 9-13. Galerija Grandangolo: razstavlja Giuliano Pecelli. OPČINE Prosvetni dom-SKD Tabor OpCine: do 20. novembra je na ogled »Z zvezdami v jadru« ' razstava slovaških ilustratorjev, ki so bili nagrajeni na Bienalu ilustracij Bratislava 1967-1997. Urnik: ob delavnikih 16/19. Ogledi za šole v jutranjih urah po predhodnem dogovoru po tel. 213578 (v ponedeljek in torek med 10. in 12. uro). SESUAN Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli. GORICA Galerija Kulturnega doma (Ul. Brass 20): do 17. t. m. razstavlja slikar Valter Brajnik iz Nove Gorice. Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored 20-septembra 85): do 20. t. m. je odprta razstava slik arhitekta in slikarja Davida Faganela-Ogled: vsak dan 10-12, 17-19. Galerija Ars v Katoliški knjigarni: v petek, 14. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarke Klementine Golja. GRADIŠČE Galerija Luigi Spazzapan: do 30. t. m. je na ogled razstava Spazzapan - iz zbirke goriske Casse di Risparmio. PASSARIANO Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleone a Caffl' poformido«. a RAI3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Kotiček (ponovitev) TV DNEVNIK TV Mozaik ® RAI 1 6.30 9.35 11.15 12.25 12.35 13.30 14.05 14.25 15.15 16.00 16.30 18.00 18.45 19.50 20.40 20.50 23.10 ,23.15 0.15 0.45 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Si, signor generale (kom., ZDA ’57, i. Susan Hayward, Kirk Douglas) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella, Ja-nira Majello), vmes Zeleni nasveti in astrologija, (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Irci, trde glave (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Variete: Fantastico pid (vodi Milly Carlucci) Nan.: Una famiglia com-ne tante Dokumenti: Kvarkov svet - Panda Sho-San Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Princesa Sissi Glasb, odd.: 40. Zecchino d’ oro - 40. Zlati cekin Dnevnik Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vreme, dnevnik, šport Aktualno: L’ inviato spe-ciale (vodi Piero Chiam-bretti) Variete: Faccia tosta (vodijo Teo Teocoli, Wendy Windham, Marco Milano) Dnevnik Aktualno: L’ ultimo rifu-gio (vodi Paolo Frajese) Dnevnik Aktualno: Tempo, 1.10 Filozofija RAI 2 Pregled tiska Nad.: Zelene jagode Variete za najmlajše, vmes (9.35) nan. Lassie Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara Tg2 Medicina 33, 11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Volilna tribuna Variete: Ci vediamo in TV Aktualno: Cronaca in di-retta - Kronika v živo 16.50,18.15 Dnevnik Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Rex, 19.55 Di-sokkupati Večerni dnevnik Nan.: E.R. Medici in pri-ma linea (i. N. Wyle, E. La Salle, G. Reuben) Variete: Macao (vodi Alba Parietti) Dnevnik Aktualno: Le stelle del mese Danes v parlamentu,vreme, šport Ma RAI 3 6.00 8.30 9.05 12.00 12.20 14.00 14.55 15.05 15.35 Jutranji dnevnik Film: I pirati della metropoli (krim.. ZDA ’53) Aktualno: Report, 10.30 Tempo-sequenze Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 H grillo, 13.30 Me-dia/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr Leonardo Nan.: Ma che ti passa per la testa? Športno popoldne 17.00 18.20 18.25 19.00 19.55 20.10 20.35 22.30 23.05 Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia ali Volilna tribuna Variete: BI ob Film: Presunto innocen-te (krim., ZDA ’90, i. H. Ford, Greta Scacchi) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Quale sindaco per Roma?, 0.05 Magaz-zini Einstein 0.40 Dnevnik, pregled tiska RETE 4 6.00 6.50 8.50 11.40 12.55 13.30 14.30 15.30 17.45 18.55 19.30 20.35 22.40 1.05 1.30 Nad.: Lasciati amare, 6.30 Perl a nera TV film: La villa dei mi-steri (krim., It. ’96, 2.del) Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa, 11.30 dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreCe Dnevnik Tg 4 Nad.: Sentieri - Steze Film: Fiore di cactus (kom., ZDA ’69) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Cronisti d’ assalto -The Paper (dram., ZDA ’94, i. G. Glose, R. Quaid) Film: Hamburger Hill -Collina 937 (vojni, ZDA ’87, i. C. B. Vanče) Pregled tiska Film: Mariti e mogli ® CANALE 5 6.00 8.00 8.45 9.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.45 15.50 17.45 18.35 20.00 20.30 20.45 23.10 23.15 1.30 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Nan.: Komisar Scali (i. M. Chiklis) Variete: Maurizio Costan-zo Shovv Variete: Ciao Mara (vodi Mara Venier) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss) Aktualno: Domini e don-ne - MoSki in ženske (vodi Maria De Filippi) Aktualne teme: Verissi-mo (vodi Marco Liomi) TV film: Un mondo piti giusto (dram., ZDA ’95, i. Annette 0’Toole, Michael Ontkean) Aktualna kronika iz vsakdana: Verissimo (vodi Marco Liomi) Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti) Variete: Beato tra le don-ne (vodi Paojp Bonolis) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (1.00) nočni dnevnik Striscia la notizia ITALIA 1 {r Slovenija 1 {r Slovenija 2 Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Lepotica in zver, 10.20 Družina Brock, 11.25 Dva policaja v Chicagu Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti (vodi Paolo Li-guori) Nan.: Willy, princ Bel Aira Variete za najmlajše, vmes risanke Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Nan.: Melrose Plače (i. A. Shue, C. Thome) Variete za najmljaše Nan.: Hercules Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Beverly Hills - Presenečenja Sv. Valentina Glasba: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Aktualna oddaja: Moby Dick (vodi M. Santoro) Variete: Le iene Šport studio, 0.50 Italija 1 šport Ciak News Nan.: Star Trek S TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Made in Italy 11 supplemento VEtm Aktualna odd.: Quadrato H Zoom umetnost in kultura Cittadino in linea con...- BImI Aktualno: In diretta ($) MONTECARLO , 19.30, 22.30, 1.20 Dnev- nik, 19.50 Šport Film: Odissea tragica (dram., ZDA ’48) Nan.: Ironside Film: Oltre il ricordo (th- riller, ZDA ’91) IgS Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Kjh Aktualno: Quinto potere? Film: Rambo 3 (’88) RJ8 Film: Boxe (dram., ZDA Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Ho-ganova druščina (ZDA, 17. epizoda) Film: Pazi se, mornar (kom., ZDA 1951, r. Hal VValker, i. Dean Martin, Jerry Levvis, Corinne Cal-vet, Don VVilson) Poljudnoznanstvena oddaja: Divja Avstralija Poročila TV igrica: Kolo sreče Videostrani Novice iz sveta razvedrila Drama: Ognjeni vir (Švedska, zadnji del) TV Prodaja Videostrani Obzornik Otroški program: Sprehodi v naravo, 17.25 Nan.: Denver, poslednji dinozaver (ris., 4. ep.) Po Sloveniji Pordaja Tv igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri, 19.15 Risanka TV Dnevnik, vreme, šport EPP Predsedniške volitve ’97 Tednik Nan.: Frasier (ZDA, 22. epizoda) Ljubljanski pohištveni sejem Odmevi, vreme Šport Tednik Videoring Videostrani TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Pohištveni sejem Pogovor: Telekom Zdravje in mi Napovednik, videospot dneva Dnevnik TV Primorka Pohištveni sejem Kontaktna oddaja: Gianni za vas Sprememba z Rudijem (alternativno zdravljenje) Dnevnik TV Primorka ’88, i, G. Hackman) 8.45 9.00 12.45 13.10 14.00 16.30 16.55 17.25 18.15 19.00 19.30 19.55 20.00 21.35 21.40 23.10 0.10 0.25 - 1.25 Teletekst TV Slovenija Euronevvs Tedenski izbor: Filmski triki Koncert orkestra SF (Mozart, Lutoslavski) Tenis: Turnir ATP (prenos iz Hannovra) Nanizanka: Grace na udaru (ZDA, 11. epizoda) Nadaljevanka: Pacific Drive (Avstralija, 63. del) Nadaljevanka: Tri krone (Švedska, 11. del) Nanizanka: Dogodivščine iz živalskega vrta Nemčija, 1. epizoda) Resnična resničnost Nad.! Pacific Drive (64.) Ljubljanski pohištveni sejem j Film: Antonia (Nizozemska 1995, r. Marleen Gor-ris, i. VVilleke van Am-j melroy, Els Dottermans, Jan Declair) Včeraj, danes, jutri j Portret: Lojze Spacal Mojstri jazza (1. oddaja) Šport: EP v judu za mladince (posnetek iz Ljubljane) Tenis: Turnir ATP ® Koper 15.00 15. .30 17.00 18.00 18.45 19.00 19.25 20.00 20.30 22.00 22.15 22.30 Euronevvs Košarka: AEK Atene -Union Olimpija Meridiani Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Četrtkova športna oddaja Tenis: SP ATP TV dnevnik Vsedanes, vreme Euronevvs Program v slovenskem jeziku TV Poper (kabaretno satirična oddaja) r Radio Trst A 7G0,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, l7'00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vrneš Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-n|ka; 8.10 Ob Rižani in Rokavi-Življenje Istranov v šavrinskih hribih; 9.15 Odprta knjiga: nje muzikantje ali povratek Lepe Vide (Z. 'mčič-r- M. Peterlin, 6. del); 9.40 Telovadci za vsakogar; 10.10 Koncert slovenske glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 RZCPZ: MPZ Novi sv. Anton; '3-20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kro nika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kul-Mma kronika; 17.10 Naša pesem '97; 18.00 Zastrta krila (pripr. M. Rebula); 18.25 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine |l-30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 2.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 6.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 ržaški potpuri (Incontro con la canzone nestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6'30- 7'30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Pobila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 smrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -KC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; '60 Kulturni koledar; 9.45 Svetovalna odd.; 10.50 Intervju; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnlk; 13.00 Daj, povej, kviz in glasb. želje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Kaj je novega in T. Fur-lanič; 22.00 Zrcalo; do 0.00 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intorno; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 18.30 Simfrock; 19.45 Lahko noč, otro- ci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.40 Planinske informacije; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.40 Življenje kot izziv; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož- Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600,'fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG J - SRH ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA , , „ SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.32. Dolžina'dneva 9.25. AuninemeneIMM Luna vzide ob 16.39 in zatone ob 5.32. MORJE Morje mirno, temperatura morja 14,7 stopinje C. S™ PLIMOVANJE Danes: ob 1.58 najnižje -33 cm, ob 8.09 najvišje 58 cm, ob 14.48 najnižje -60 cm, ob 21.03 najvišje 36 cm. Tutri: ob 2.35 najnižje -31 cm, ob 8.40 najvišje 58 cm, ob 15.21 najnižje -64 cm, ob 21.42 najvišje 37 cm. J BIOPROGNOZA Vreme bo na splošno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo obremenilno, zato bo veliko ljudi imelo vremensko pogojene težave. V noči na petek bo vremenska obremenitev ponehala. O o,„ S ?< KRANJSKA GORA q TRŽIČ - .. p, -T/T1 ČEDAD—O 6/13 O KRANJ s.. ... .—...mmu_____............................. ' ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °c 500 m............10 1000 m..............6 1500 m............ 2 °C 2000 m.............-1 2500 m ............-4 2864 m.............-6 Q VIDEM , 6/13 __^,N. GORICA 4/13 GORICA n 4/13 O POSTOJNA o V9 n KOČEVJE S , ° LJUBLJANA TRST m* N. MESTO 4/n UMAG O RNOMEU, OPATIJA PAZIN O/ REKA 6/14 S V petek in soboto bo delno jasno in hladneje. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Novi kovani tisočaki in (ne) znanje zemljepisa Filatelisti in numizmatiki so zelo toCni in najbrž tudi zelo pedantni ljudje. Novi italijanski kovanci po 1.000 lir so prišli v obtok šele v ponedeljek in takoj se je našel numizmatik in filatelist, sicer lastnik trgovine »La časa del francobollo« v Comu, ki je na risbi na kovancih odkril veliko napako. Arturo Ancel-laschi, to je ime možakarja, je ugotovil, da je na zemljevidu, ki ga vidimo na hrbtni strani kovanca, meja sedanje Evrope zgrešena. Nemčija je še vedno razdeljena na pol, takšna kot je bila v prejšnjem desetletju, ko je poleg zahodne zvezne republike obstajala še vzhodna demokratična republika, bolj znana kot NDR. Kako je torej prišlo do napake? Je bila risba narejena že pred desetimi leti in so kovanec šele sedaj dali v promet, ne da bi preverili današnje stanje najmočnejše države v Evropski uniji? Gre za nepoznavanje zemljepisa, ali pa gre samo za »umetniško interpretacijo« umetnika, kot trdijo v Banca d’Italia, kjer so seveda prizadeti zaradi kritik, ki so prišle iz Coma? Najbrž bo najbolj resnična tista o nepoznavanju zemljepisa, pa Čeprav imajo v državnem emisijskem zavodu najboljše plače in pokojnine v državi, ki jih guverner Fazio želi ohraniti, proti mnenju parlamenta, ki hoče odpraviti ali vsaj zmanjšati privilegije nekaterih sektorjev državne uprave. Ni namreč prvič, da ljudje na zelo pomembnih mestih v Rimu ali Milanu delajo te napake. Pred nekaj leti je do podobne »zemljepisne« napake prišlo na listkih italijanske državne novoletne loterije, katere prva nagrada je bila 7 milijard lir, ker je bila loterija »evropska«. Na zemljevidu je bil označen zemljevid Evropske unije. V njenih mejah je že bila nekdanja DDR, bili pa so tudi tisti predeli današnje Poljske (Vzhodna Prusija in Slezija, z mesti Gdansk in VVroclav), ki že pol stoletja ne sodijo več v nemško državo. Kdor je ta listek narisal, je očitno s knjižne police potegnil star atlas na katerem je bila narisana Nemčija iz Hitlerjevih časov. Ne vem ali je poljska ambasada v Rimu takrat protestirala. Nekaj podobnega se je zgodilo z italijansko znamko filatelistom zelo znano kot »Gronchi rosa«. Takratni italijanski predsednik Giovanni Gronchi je potoval na obisk v nekatere države Južne Amerike in poštna uprava je izdala znamko za letalsko pošto. Na njej je bila napačno narisana meja med dvema državama, ki je bila vrh vsega predmet spora med njima. Prizadeti so protestirali, nastal je mednarodni škandal, italijanska poštna uprava je znamko hitro vzela iz prometa. Veliko filatelistov in v prvi vrsti seveda trgovci pa so znamko že pokupili prvi dan njenega izida. Znamka je tako postala ena najbolj iskanih filatelističnih redkosti in danes velja kar čedno vsoto. Do tu smo govorili o napakah na uradnih papirjih, kot so kovanci, loterijski listki ali znamke. Hoteno ali nehote pa velikorat pride na dan nepoznavanje zemljepisa v knjigah ali časopisih. Se zlasti ko gre za kraje na vzhodu današnje Italije. Tudi v največjem italijanskem dnevniku »Corriere della sera« delajo taksne napake. Poglejmo samo majhen zemljevid objavljen pred nekaj tedni v reportažnem članku o sedanjem položaju Slovaške. Izrisana je bila vsa srednja Evropa, Slovenije ni bilo nikjer: Avstrija in Madžarska sta mejili kar na Italijo. Morda je nekdo hotel kar na Štajersko podaljšati medvojno »provincia di Lubiana«. Tudi na kakšnem televizijskem ekranu včasih vidimo Istro, kot je bila v kraljevo-Musoli-nijevi državi. Nekoč so zemljevidi bili zelo dragocena stvar. Sam doma liranim očetov solidno vezan šolski zemljevid iz avstrijskih časov, tiskan na Dunaju na začetku stoletja. Služi mi kot zanimivost, ko želim izvedeti, kako so takrat bile izrisane meje, ne pa za današnjo uporabo. Italijanski kovanec za 1.000 lir ne bo redkost, ne bo nov »Gronchi rosa«. V obtoku je že sto milijonov takšnih kovancev, zato novi »tisočak« ne bo numizmatična redkost. Marko VValtritsch Po dveh dneh kovanci že umaknjeni iz prometa RIM - Zakladno ministrstvo je včeraj ustavilo nadaljnje kovanje novih »tisočakov«, pri katerih so odkrili zgoraj omenjene zemljepisne »netočnosti«. Kdo je za napako kriv, še ugotavljajo, vsekakor pa že pripravljajo nov model kovanca, ki bo v kratkem zamenjal »starega«, ki je dočakal le dva dni življenja. Prvi dan je bilo po bankah razdeljeno približno deset milijonov kovancev, ki so jih hitro razgrabili, zdaj ko se je zvedelo, da jih ne bo več v prometu, jih bodo tisti, ki jih že imajo, shiranih v upanju, da bodo pridobili na numizmatični vrednosti. Nova kolesa za PEKING - Na mednarodni razstavi sodobne komunikacije v Pekingu so razstavili tudi tehnološko izredno izpopolnjeno kolo, ki ga bodo dobile nekatere policijske enote na Kitajskem. Z njim seveda ne bodo zasledovali kriminalcev, temveč bo pohcajem v pomoč pri preverjanju najrazličnejših podatkov. Kolo je namreč opremljeno z mini računalnikom in najsodobnejšo brezžično telekomunikacijsko zvezo, ki omogoča policistom takojšnje preverjanje veljavnosti dokumentov sumljivih oseb. Taka kolesa pa v policijski opremi niso svetovna novost. V nekaterih policijskih oddelkih v ZDA jih namreč že nekaj časa uporabljajo. V Britaniji odkrili »leseni Stonehenge« LONDON - Britanski arheologi so sporočili, da so na jugozahodu Anglije septembra odkrili prazgodovinski tempelj, vsaj tako star in pomemben kot znameniti neolitski kultni spomenik Stonehenge. V kraju Stanton Drew blizu Bri-stola so pod zemljo odkrili temelje enega največjih in najkompleksnejših lesenih templjev na britanskih tleh. Po besedah znanstvenikov gre za najpomembnejše prazgovinsko arheološko odkritje na britanskih tleh v zadnjih 30-ih letih, tj. po odkritju templja Durrington VValls blizu Stonehengea leta 1967. V Velild Britaniji je skoraj 3.000 kamnitih kultnih krajev, lesenih svetišč pa je bilo doslej znanih le sedem. Tempelj v Stanton Drewu je daleč najpomembnejši, dvakrat večji od vsega, kar so odkrili pred njim, je povedal arhitekt Geoffrey Wainwright. Leseni templji so bili verjetno zgrajeni okoli leta 3000 pr. n. št., pred kamnitimi krogi, kot je Stonehenge iz leta 2500 pr. n. št. (STA/AFP)