153. številka.		- Trst, v ponedeljek 8. julija 1901.	Tečaj XXVI
. ,E 4 i nos t	[C ju	i __	
ban e škrat sa <i«R. ruun nedelj is
■cmtoT. on 4. uri iteć« Vartt^alBt IMU:
trn celo leto........24 kron
za po] leta.........12 -
za četrt leta........ 6 -
za en in*«**' ........ 2 kroni
\u >fnjD i e plačevati nanr#). Na n»-i;Jbe b»t DriJfitea«* namfnin* w oprav« •• ozira.	_
Pn t&Kakarr.ah ▼ Tn»tu se prodajajo po-Itakftn« Številke po « »totink '3 nvč.i;
a Tr«:a pa po 8 utotink (4	>
Telefon Str. M«.
Hncst
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
«e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim poptiHtoin Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiani it«l. «e računajo po poeo.lbe
Vsi dotiitii naj ne pošiljajo uredništvu ^Nefrankovani donim' se ne sprejemajo /Rokopisi se ne vračajo.
A Naročnino, reklamacije in oglane »ure« /ema npravnffitvo. Naročnino in oglas« f\t plačevati loco T"r«t.
Uredništvo ln tlMknriia se nahajata f ulioi OarintiH *tv. 1*2. t!|»ra»iilSt*o, in ■prejemanje inneratov v ulici Moiis , iccoio Stv. 3, I i. itH<i»tr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Osnovni shod društva „Narodni dom" v Trstu
je vršil včeraj pred}»o)udne v dvorani -Slo vanske čitalnic«. In pripomniti mi»rpm<» z rrKloljul)Dini zadoščenjem : f»od ugodnimi av-<»pi<»ijimmi.
Do IO. ure so se pridno vpius«ali deležniki i u n«ije in ko je predsednik pripravljalnega odbora, g. prof. Mate M a n <1 i č , otvori I zl»orovanje, je bila dvorana Tiapoljena občinstva, kateremu je bilo čitati na licih, <ia je je |M>eelNK) za ti i rna nje za stvar privelo na to zborovanje.
Gospod prof. Mandil je povdarjal, daje pripravljalni odbor prijetno iiaesadajen, ko vidi tu malone vdosedaj priglasi v še se člene in deležnike društva. To si moremo tolmačiti kakor srečen omen. Pred vsem pa nam je v tloižnost, da se spomnimo moža, ki seje veselil kakor malo dete. ko je ideja »Narodnega doma začela d<»bi vati konkretneje oblike, ki je imel veliko zaslugo na tem. da smo mogli kupiti stavbišče in ki bi bil danes gotovo med nami, da ga ni V se višnji — na veliko žalost nas vseli — poklical k sebi.Ta mož je I »i l }M»kojai Ivan Abram. Občinstvo ni čakalo nadaljnjega počiva, marveč so se vsi dvignili s sedežev in zakliculi: »slava* spominu (»okojnega A hrama.
Vsi ste že čitali — je nadaljeval predsednik — oklic v »Edinosti« in vsem vam je gotovo že znan pomen in namen društva >N'ar<>dni dom.« (tradnja narodnega doma je za nas — poleg šolskega — najvažneje vprašanje. Sole ne moremo dohiti ni od države ni ««l dežele; zato si moramo pomagati kakor vemo in znamo s {»omotjo naše šolske drtiži»e. 1-! -tako si bomo morali sami zgraditi »Narodni dom«. V sled i m »stopanj a naših nafor tnikov je postala gradnja »Narodnega doma« neim^ilna jK»tre4»a. In to potrebo »o najbolj občutili nali niži - 1 o j i, naši delavci. Ti s«, Tetino povpraševali, vedno pritiskali, naj se to vprašanje enkrat zgane z mesta. Slednjič se jim je izpolnila ta vroča želja njihova. Pred kakimi d vetu i leti seje bil zasnoval |H»sebeti pripravljalni odbor, ki si je bil nadel nalogo, da sestavi primerna pravila za društvo »Narodni domc m katera imate sedaj v svojih rokah. Vaša ča-tna udeležba priča, da odobrujete delovanje pripravljalnega odbora. No, mi smo etorili ie prve korake ; potem je bila naša želja, da delo izročimo možem, zmožnejšim in v vsakem {»ogledu doraslim takim velikim osno -
Lastnik konsorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
vam. Nt», to se nam ni posrečilo tako, kakor smo želeli in kakor vam takoj pojasni gospod tajnik pripravljalnega odbora. Prosim torej g. tajnika, naj poda svoje poročilo! (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Tajnik pripravljalnega odbora, gosp. dr. Kdvard S lavi k, je izvajal nekako tako le: Dolgo že, več let je že temu, ko se je vzbudila želja, da bi si tržaški Slovenci sezidali svoj dom. Potreba tega doma pa je postala v zadnji čas akutna, ko «0 nas sovražniki naši jeli izključati iz vseh javnih lokalov : gledališč in dvoran. Tako so nas prisilili, da smo morali opustiti marsikatero drugo skrb in se lotiti dela, da si dobimo hišo, kjer dobe naša društva varno zavetje. Znano vam je vsem, da smo bili najeli prostore »^eleni hrib«. Ali čim so naši ljubi sosedje izvedeli o tem, so hiteli, da je občina kupila tiste prostore. No, v svoji slepi strasti niso slutili, tla so nam s tem napravili le veliko uslugo. Ne le, tla so nas prisilili v samopomoč, ampak dali so nam celo podporo v obliki odškodnine, ki jo je morala plačati občina. Tako so nam Italijani sami dali denarja za par stebrov našega p' i hod njega narodnega doma. (Viharna veselost.} Pa Še nekaj .; prišli smo tudi do tega, da je ista tržaška občina sedaj naša najemnica {Ponovna veselost) (V hiši, kjer bo stal »Narodni tlom«, so namreč mestni gasilci).
Pred kakiiui dveini leti se je torej sešel pripravljalni odbor, sestoječi iz gospodov: prof. Matka Mandiea, dr. Gustava Gregorina, tira. Otok a rja Rvi*ara, dra. E. Slavika, dra. J. A hrama, Ante Bogda novica in Maksa Cotiča. Naloga mu je bila, tla sestavi pravila. To ni bilo lahko delo. Po dolgem premišljevanju in (Kisvetovanju smo slednjič sestavili pravila, kakor jih imate preti seboj.. In čudo, čudo : ta pravila je namestništvo nenavadno hitro odobrilo. To je res nenavaden slučaj, da bi namesrništvo odobrilo pravila, ne da bi jih vsaj enkrat vrnilo. Pa nič ne de, če so tudi oti l»esede d<- besede prepira ne iz kakih, še le ravnokar odobrenih pravil. Kaj tacega se men<la ni dogodilo nobenemu društva, kakor našemu. Že to je dobro znamenje, dober omen. Italijani nam pomagajo, vlada nam gre na roko. (Hrupna veselost) Sedaj treba le še, da tudi mi storimo svojo dolžnost. Društvu ni le namen, da zgradi »Narodni dom« v mestu, ampak skrbeti je sploh za koncentracijo našega socijalnega življenja v mestu in po okolici. V ta namen mu je skrbeti za primerne prostore društvam in jim dajati posojila in pod {»ore. Društvo je torej zasnovano za vse sloje. Pravila so mu taka, da more vsakdo
položiti svoj obolus za dobro stvar. (Tu je govornik podrobno tolmačil pravila in je še posebno dokazal, kako so deležniki zagotovljeni se svojim denarjem, da se jim ni bati »cake zgube.) Dr. Slavik je zaključil: Pripravljalni odbor je zvršil svojo dolžnost in izroči danes svojo nalogo definili vnemu odboru. Ali žrtvovati moramo vsi. Na tlelo torej, da l>o čim prej stal naš narodni tlom v ponos narodu, vkljub sovražnikom ! Na delo v čast našega naroda ! ( Viharno odobravanje).
(Zvršetek pride.)
17. VsesoMsKi M v Pran
(Dalje.)
Slavnostni večer v »Narodnem domu« v Kraljevih vinogradih, ki se je vršil dne 30. m. m., dokazal je na slovesen način, kako trdne so vezi, ki spajajo skupaj razne slovanske narode. Kmalu po 8. bila je velika dvorana napolnjena tlo zadnjega kotička. Ob 9. uri so dospeli sokoli in v kratkem so bili še vsi ostali prostori natlačeni tako, da so se cele trume pozneje došlega občinstva morale vračati. Slovanski gostje so bili predmetom'' neprestanim navdušenim ovaeijam. Razsvet-ljava je blestela v slovanskih barvah. Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko s^ vsi navzoči zajieli majestozno našo himno: »Hej, Slovani !« Po odpeti pesmi prerivalo se je vse do srede dvorane, * kjer so sedeli slovanski gostje, da bi žnjimi trčilo. Ves večer so svirali tamburaši in orkester, vmes pa so se prepevale narodne pesmi različnih slovanskih plemen. Ob 11. uri so došli v dvorano nekateri ruski gostje, med njimi general Kitih in profesor Svatkovskij : odveč bi bilo omeniti, tla so bili isti najprisrčnejše pozdravljeni. Večer je na splošno izpal najsijajnije in so se gostje razšli šele pozno pozno v noč.
Izleta v Karlov T v n udeležilo se je kak poldrugi tisoč členov sokolskega kon-kongresa; odpeljali so se tja v torek ob 7. j uri zjutraj, vožnja tja je bila pravi slavnostni j sprevod. Na ulicah in iz hiš predmestij, po cesti, na polju in po vaseh, koder je drdral slavnostni vlak, je pozdravljalo ljudstvo vozeče se sokole in druge izletnike.
Vas Budnan, ki leži ob vznožju kralje- j vega grada Karlovega Tyna, bila je ob prihodu izletnikov vsa z ljudstvom poplavljena in grad je izgledal kmalu na to kakor mravljišče. Tujci, posebno Poljaki in Jugoslovani. so se uprav divili krasni zgradbi ponosnega gradu. Gostje so si ogledali vse
znamenitosti tega gradu ter so bili očarani po krasoti in bogatstvu, ki je je videti tam; vsa pričakovanja prekaša pa oprava dvorne kapele.
Tretji dan velike javne telovadbe se je vršil dne 1. t. m. in je bil posvečen 8okolom-jahačem. Naravno je, da so vaje jaiiacev vzbujale največe zanimanje. Vse vaje so se izvrševale tako dovršeno, da je nadkrililo vsako pričakovanje; občinstvo se kar ni moglo prečuditi in nadiviti krasnemu pogledu na te slikovite jahajoče sokole in njih lepe in mojsterske vaje, ki so spominjale na srednjeveške viteške turnirje, le da niso bili v tako velikanskem stilu, kakor vaje jahajočih sokolov na velikem telovadnem prostoru.
Prekrasna, kakor vse prejšnje, je bila tudi sijajna slavnost na Belvederu. Nepregledne množice, godba, petje, veselo vsklika-nje, razsvetljava, velikansko navdušenje, bra-timstvo raznih slovanskih plemen, vse, vse je dvigalo slovansko dušo v nepregledne višave, da je pozabila na vse muke in krivice, kijih, mora trpeti od sovražnih narodov. Dalee, daleč tam na obnebju zablestel je proti nebu spomenik junaka Žižke v morju tisočev in tisočev svetilk, kakor simbol slovanske slave in moči ter znamenje boljše bodočnosti. U a pogled je začaral vsakogar in ga zazibal v
nadzemski idejalni svet......
(Pride še.)
Politični pregled.
V TRSTU, dne S. julija 1901.
Deželni zbori. Isterski se skliče — kakor poročajo laški listi — v Pulj ! Mi smo že povedali, da nam je vse eno: tu ali tam — saj so si laska »gospoda« povsod enaki ! Včerajšnji »Trieste« pogreva zopet staro jed, da je vlada napravila Slovanom koncesijo, ker je sklicala deželni zbor mesto v Poreč, v Koper. Seveda, ako se vlada pokaže vsaj toliko nepristranska, da skuša obvarovati naše poslance pred fizičnimi napadi laških pobalinov, potem je to že koncesija Slovanom. »Trieste« bi najbrž proglasil vlado še-le takrat nepristransko, ko bi ista dovolila, da besni laški pohalini pobijejo naše poslance. »Trieste« pripoveduje dalje, da vlada predloži deželnemu zboru zakonski načrt, po katerem se določi Pulj sedežem deželnega zbora ister^kega. Italijani da bi privolili v to le proti temu, da bi jim vlada dala nekoliko političnih in materijalnih koncesij !! Ta drznost pa nas je v resnici osup-
P O I) \t I H T R K	7
V sosedstvu.
Hrvat-ki	Sandor Gjalski. — Prevel M. C—t—Ć.
Tako -em «><tal pre<*ei dolgo tam. Se le, ko se j«* oglasilo j»oludne s stolpa cerkve tam preko od brda, ustala je deklica s klopi in pri|»omnila skoro v skrbi, da mora v hišo, ker se jm»sI: zberejo na ol>ed.
Nisem hitel domov. Na vse zatlnje sem vedel, da imam časa, in na drugi strani sem bil gotov, tla moje odsotnosti od tloma niso opazili. Tako je tudi bilo.
Meti obet lom in popoiudne sem želel močno, <la bi se razgovor v družbi zasukal tako, tla bi stara gospa pripovedovala karkoli o svoji varvanki. Ali nisem se drznil, da bi jaz začel. To pa mi tudi ni prišlo na misel, kako bi od daleč navel besedo na lepo deklico.
Pa ^e |M»zneje, ko je bila gospa že otišla, si nisem upa!, da bi vprašal koga, a najmanje sem se drznil povedati, tla sem bil v Dragoslavcu. In vendar — moje misli so se vedno mudile tam in v duhu sem nepre-
stano gledal krasno rujavo devojko. Še isti večer sem odšei na sprehod v smeri tja, in to le v nadi, da bom morda videl novo znanko svojo. In kar žalostno in bolestno mi je bilo v duši, ko se mi ni prikazala od nikjer.
Tako je ostalo več dni. Najčudneje mi je bilo, da niti njenega imena nisem vedel. In izvedel sem je bolj po srečnem -slučaju, nego [mi svoji zaslugi.
Pri mizi je moja mati omenila gospo Kartinotičko. Rekla je nekaj, tla je čula o neki nepriliki, ki je doletela sosedo. Tako se je zasukal govor na njo in nje razmere, o kateri priliki je padla tudi beseda o gospici, ki je setlaj pri njej. Iz omenjenih besed sem doznal, da j» vse razmerje med gospo Barbaro iri njeno nečakinjo zavito v neko tajno. Samo sorodstvo nijino m bilo povsem jasno, vsaj ni kdo v okolici ni znal poprej za to nečakinjo. Se le pred štirimi leti, ko jo je dovela od nekje s Štajerskega — pravijo, da iz nekega samostana s šolo — izvedeli so ljudje za to sorodnico, da je na svetu. Imenovala se je Deniza Ivančičeva, ali Denka, kakor jej je gospa Barbara skrajšala ime. V
sorodstvu ni bila z nijedno poznanih rodbin ravnost domov v hlev. Tako je delal z naj-z imenom IvančuSev in nikdo ni poznal kake, veščejimi jahači, ako niso pazili. Domov pa sorodnice Kartinotickine s tem priimkom. Ta je prišel — in naj je bilo še tako daleč. Jaz misterij lepe devojke je deloval na-me tako, sem se torej domislil tega. Odločil sem, da da je moje zanimanje za-njo še bolj naraslo, raje sebe izpostavim smehu in svojo jahaško Včasih mi je z romantizmom napojena inla- umetnost v popolen dvom, nego da bi le od-deniška duša slutila za njim cele romane. O jahal mimo Dragoslavca, ali da že od daleč tem seni si skoro domišljal, ni-li Denka kako obrnem pažnjo vsakega mimoidočega na ko-zavržeuo kneževsko dete.	nja in jahača poti oknom. Cim sem se torej
Svoje sprehode, sedaj vsikdar samotne, približal Dragoslavcu, stopil sem na kakem sem redno urejal v bližine Dragoslavca. In-| skritem mestu s konja, zapodil istega nazaj struktorja sem se izogibal zvijačno. Hlinil in šel dalje peš. Konjič se je redno vračal
sem voljo za lovom, a on se je bal puške kakor satana, o katerem je iz klerikata vspre-
jel va se pop olnoma žive slike. Ako ni šlo s j jen, da me je konjič vrgel s sebe pretvezo lova — spomnil sem se malega j sem vse rad prenašal, samo tla sem si
domov v hlev. Prvikrat sem moral pretrpeti dosti smeha in roganja. Vsakdo je bil uver-
No, jaz zago-
turškega konjiča in sćl nanj ter odšel. Se- j to vil sprehod na samem veda je bilo pri ttm neprilike, ker tato ni- slavcu.
proti Drago»
sem mogel tako lahko zalotiti prilike, da bi se razgovarjal z Denko. No, mali moj Turčin je imel za take prilike izborno svojstvo. Rad je metal jahalca z hrbta in je jako vešče postopal o tem. Ko nisi pazil, je povesil glavo nizko doli med prednje noge, zadnje dvignil v vis — in jahalec je odskočil. Moj Turčin pa potem pot pod noge — in na-
ju skoro vsaki dan sem bil tako srečen, da sem videl Denko in se mogel razgovarjati žnjo. Dogodilo se je bilo, da me je videla gospa Barbara. Takoj je poslala moža do mene, naij pridem v hišo. Umeje se, da sem se odzval in ostal do kasnega večera v stari hišici. In od tega dne se je pogestoma primerjalo tako.	(Pride še.)
tiila. Ni dovolj, da laška manjšina isterskega prebivalstva absolutno vlada v deželi, ki je po dveh tretjinah slovanska, ni dovolj, da bo vsi državni uradi skoraj popolnoma poitali-jančeni, ni dovolj, da imajo Italijani istrski carto bianco v moralno in materijalno zatiranje naš^ narodnosti, niso dovolj vse grozne krivice, ki se na in god v tej deželi ravno radi |H»tnhe. ki jo vlada daje svojim laškim ljubljencem, ne, še vse to jim ni dovolj ! Oni hočejo za tako, samo na sebi malenkostno stvar, kakor je preložitev sedeža deželnega zl>ora iz Poreča v Pulj, še novih političnih koncesij ! Mi res ne vemo kake politične koncesije bi jim mogla vlada še dati, ko imajo sploh že vse, in še več kot vse. Edino kar bi še ostalo moglo bi biti morda to, da vlada izroči istr-ke Slovane v suženjstvo jw»žrešnim Lahom in tla podeli slednjim oblast nad življenjem in smrtjo istrskih Slovanov.
Tirolski. Med uloga mi je 1 peticij
blagoslova. »Pokažite mi — je vskliknil Cgron — le jeden sam narod, ki b i s 3 bil oBlobodil z nemški m d e-narjein, z nemško krvjo innem-kim orožjem!« In povdarjal je, da je Amerika s pomočjo Francije zadobila slobodo in neodvisnost. Istotako sta tudi Italija Belgija s [»omočjo Francije zadobili svojo slobodo, svojo neodvisnost in narodno združenje. To so argumenti za katere priča zgodovina. »Agramer Tagblatt« pridodaje k temu : To pričevanje bo duša madjarskega naroda vedela poštevati. Afera, ki je prišla za ponesrečenim bančnim projekt >m 1'grona, je v zvezi z Nemčijo veliko več škodovala, nego bi bila mogla banka kedaj škodovati. Kajti razvoju te afere je postalo jasno do evidence, da se sedanja vnanja politika monarhije — vsaj v toliko, v kolikor prihajajo v poštev simpatije prebivalstva — opirajedinolenane m-š t v o, in morda niti ne na \ se nemštvo naše države. To pa je vspeh, s katerim more biti
nemških občin in korfx»racij proti avto- g. Ugron zadovoljen.
miji južnega Tirola. Italijanski po-	Rieger o razmerju med stran-
slanci so, v svrho obstrukeije, predlagali, naj |cami na deškem Varšavska »Gazeta se prečita vseh 12S peticij. Zbornica je od- 1>0^kac po'r„ča nastopno o pogovoru, ki ga
je jeden nje urednikov imel s patrijarhom
klonila. Nemški j>os!auci so interpeliral vlado, da-li misli obdržati sedanje stanje dvojezičnih stolie na iushruškem vseučilišču.
naroda Češkega, dr.om Riegrom. Dr. Rieger je menil, da mu je v tolažbo, ker se njegov
in ali s.natra luške oddelke, kakor podlago za pro^ram n; ^bil, ampak so ga Mladočehi
l>odoče italijansko vseučilišče. Posl. Malfatti je zahteval, aaj se smatrajo italijanski oddelki kakor začetek bodočega itatalijanskega vseučilišča in naj se isti takoj prest a v i j o v T r s t !! — No, no, počasi go-p[mm1 baron, tu bodo :meii morda tudi Slo-
zopet vsprejeli. Zato ni ozlovoljen proti nikomur, marveč želi, da bi se v toli resni situ-vaciji, kakor je sedanja, združile vse stranke in zbrale svoje moči. On dela tudi na to, ali do sedaj ni bilo možno doseči združenja. Računati treba tudi z novo na vstalimi
vani še kako besedo vmes. In veste, gospod	strankami: radikalci, narod, socijalisti, socija-
baron, prav nič se ne boste smel: čuditi, ako	n;m[ demokrati in agrarci. Nasproti tem
vam l»odo vračali kakor vaši sorojaki da-	8traaKam ^ nahajajo Mladočehi skoro v istem
jejo nam — v Istri in v Trstu. Dokler bodo	,>0l0ženju, kakor nekdaj Staročehi nasproti Mla-
istrska |>ota poplavljena z nemoralo, nasiljem	dočehom. Radikalci so Mladočehom prav
in krivico, dotlej mora ostati vprašanje itali-	\}\r/u Tudi socijalni demokratje niso prav
janskega vseučilišča v Trstu vprašanje —	0(\ Mladoeehov vzlie momentanemu boju
daljnje in netlogledne bodočnosti.	m€(j njjmi. Q socijalnih demokratih čeških ni
Dalmatinski. Poslanec Bi a n k i n i	možno reči, da bi bili izključno ini.ernacijo-
(pravašj je pobijal trditev laškega poslanca	nalni. I)r. Rieger meni, da se češki socijalni
Salv:-ja, da Dalmacija kulturelno nazaduje,	flemokratje sčasoma odtržejo od dunajskega
Predloga deželnega odlnjra glede gradnje	vodstva. Češki socijalni demokratje, ki imajo
železniške proge Knin-Spljet in razširjenja	nekaj sposobnih ljudij, so nasprotniki
deželne bolnišnice bila sta sprejeta. Sprejeli	narodnega tlačenja: oni p o d-
so se tudi predlog! posl. K l a i č a o uvedenju	pirajočeške minoritetnešcle
srbsko-hrvatskega jezika kakor uradnega jezika	v krajih, icjer je večina prebivalstva nemška,
v državne in civilne urade, posl. Biankini-ja	V tem pogledu delajo oni prav za prav
o rabi srhsko-hrvatskega jezika na sodiščih,	skupno s Cehi, ali glede vprašanja češkega
o gradnji železnice Knin-Novi in ceste Stari	državnega prava in jezikovnih naredeb so se
Dubrovnik-< >Imm1 kakor tudi o varnostnih	bili dali premotiti od dunajskega vodstva. To
odredbah za ribištvo in f»lovstvo.	odmaknenje od narodnega programa so rao*
B u k o v i n s k i. V sobotni seji vršilo	rali češki socijalni demokratje poplačati z iz-
r«e je prvo čitanje o zakonskem načrtu glede	gubo dveh mandatov na Češkem in enega na
statistike in se je pričela splošna razprava o	Moravskera.
deželnem proračunu za tekoče leto. Poslanec	Najnevarneji nasprotniki Mladočehom so
F 1 o n d e r je krivil vlado in deželnega pred-	agrarci, ki jim skoro gotovo že o prihod-
sedmka radi gospodarskega nazadovanja de-	njj|| volitvah odvzamejo nekaj mandatov iz
žele. Dež. predsednik, bar. Bourgignon, je	kmečkih občin. Med princem Schwarzenber-
v dolgem govoru pobijal predgovoru i kova	g(>m in agrarci more nastati intimno razmerje
izvajanja, istotako poslanca Stran ker in	le tedaj, ako si isti pridobi zaupanje nezaup-
\\ a s s i I k o, ki sta hvalila postopanje de-	]jjvih kmetov. Le-ti sami niso še na čistem
žemega predsednik*.	glede svojega programa in so premalo preučili
G a 1 i s k i. Ta deželni zbor je sprejel	svoje lastne stvari. Cilji, katere hočejo doseči,
resolucijo, naj vlada zakonski načrt o j»en-	so jim še nejasni.
zijskern zavarovanju privatnih uradnikov spre-	S skrajnim ogorčenjem je dr. Rieger govo-
meni nekoliko z ozirom organizacijske zveze	r;i 0 izganjanju Poljakov iz Nemčije. Posto-
privatnih uradnikov, že obstoječe v deželi.	panje Nemcev proti Poljakom da je narav-
Na predlog dež. odbora so sklenili pozvati	nost brutalno. Ta izraz je morda še preblag
vlado, naj sestavi razsodišče, ki naj odloči	za označenje nevrednega postopanja Nemcev,
gališko-ogrski spor glede tako imenovanega	V resnici neumevno je, da tako visoko civi-
» morskega očesa« (jezera) v Tatrah. Poslanec	ljzjran narod, kakoršen so Nemci sploh more
Hoj ko je predlagal resolucijo, naj se orož-	postopati tako.
niški službovnik spremeni v točki, ki določa.	Slednjič je dr. Rieger govoril o svojih
kako in kedaj se imajo orožniki posluževati	m,a(,08tnih - Ko je bi! on mlad, ' ni
orožja. Posl. dr. Olesnicki je kritiziral	aikdo jz vigih Btanov jn inteligenee govoril
način izganjanja. Namestnik grof Pininski je	Vaakdo je mislilr da ga to f>OVZ(iiffa
pobijal izvajanja nekaterih pred govora i kov	„ad pri|>roati naroti, ako govori nemški. Ne
zato, ker ni znal češki, ampak ker se je sramoval rabiti »zaničevani jezik hlapcev in dekel.« Sodba O naši vnanji politiki. Va- Danes pa celo plemstvo, ki nosi nemška imena, lovi, ki jih je provzročila afera Rimlcr-Cgron, govori češki v svojih salonih! Kaka prememba se še nir-o jtomirili. To se valovi dalje po.	!!
vsem časopisju. Efekt tega valovenja pa' označuje praška »Politike lapidarno, rekši : j ... Mnogokdo je šel v svet, da bi strigel, a j prihaja sam i«trižen domov«. In res! Ubiti so hoteli notoričnega sovražnika trozveze Ugrona j kompromitirati ljudij a la Rieger, in glej :
krvave lise dobiva le - trozveza. Po tej
aferi so se vrste onih, ki so tej zvezi očitni nasprotniki, ali pa vsaj niso navdušeni zanjo, pač pomnožile, nikakor pa ne stanjšale, zlasti po govogu Ugrona v o^erski zbornici, ko je dokazoval, da {»olitika Nemčije je bila vsik-dar |w»žrešiia, nelojalna, neiskrena in — brez siva; ko je dokazoval iz zgodovine, da politika Nemčije ni še nikdar nobenemu narodu prinesla
in poročilo odseka, ki je pretresoval p »sto panie orožništva o izgredih v Manasterzecu.
Tržaške vesti.
Pravda Ena Jlaiironer-GIberti contra Leopoldu 3Iauroner in Tereziji Stengle. Gospod Leopoldo Maoroner in g^spa Stengle sta zgrabila pravdo na vsej črti. Danes opol ud ne je bila strankam na sodišču prijavljena razsodba r tej pravdi. Proti Mauronerju je tožba radi ničnosti pogodbe v vsem obsegu sprejeta,
dar i t na pogodba izrečena ničnoj, in Mauroner obsojen, da povrne tožiteljici 106.000 kron in poravna vsako škodo, katera se ima posebej še ustanoviti. Proti Tereziji Sten gle pa je daritev 40.000 kron preklicana! Pismena razsodba se ni bila strankam dostavljena ter jo v vsem obsegu priobčimo> vint jo dobimo.
Uverjeni smo, da ne le vse tržaško Slovenstvo, ampak tudi vsi pošteno misleči ljudje iz srca častit a jo odvetniku //. dru. Grregorinu na takem sijajnem vspehu.
.Kašo zadušnico za pokojnega Ivana Abrama danes ob 8. uri zjutraj je daroval veleč, gospod kapelan Guštin. Sv. maše so se udeležili bližji sorodniki pokojnega in več znancev in prijateljev njegovih. Bila je po- j kojnega dostojna žalovalna slavnost, na ka- \ tero so se zbrali udeleženci, da sk-ipno pomolijo za mir in pokoj duši nepozabnega Ivana.
Pogreb pok. Lovrcta Sanci na izvršil se je v soboto popoludne, kljub skrajno neugodnemu vremenu, uprav veličastno. Še ni-j kdar nam ni Skedenj tako imponira!, kakor,
ob tem globokem žalovanju po jednem svojih 1 najboljih sinov. Sobotui pogrebni »prevod in tužni obrazi vsega škedenjskega prebivalstva, brez razlike narodnosti in stanu, dokazal nam je na drastičen način, kako so vsi sovaščani ne samo visoko čislali in spoštovali, žal, veliko prezgodaj preminolega mladeniča, temveč ga tudi iskreno ljubili. Tako velikanske ža-lobne manifestacije že davno nismo videli in to ne le v Skednju, ampak sploh. Ves Ške- ■ deuj je bil zavit v žalost ; kamor si se ozrl, videl si, kako so se solze, tu očitno, tam skrivoma, utirale po prepadenih obrazih ! Yr sprevodu, ob cesti, na oknih, povsod, povsod čuti je bilo pretresujoče ihtenje in neutolažljiv, krčevit jok. Poleg, lahko rečemo, vsega Skednja (neizvzemsi Italijanov in njih pristašev) bilo je na pogrebu tudi mnogo inteligence, posebno uČiteljstva iz Trsta in ostale okolice.
Voz 8 krsto dragega pokojnika, obložen z mnogimi venci, so vlekli štirje belci. Pred krsto je svirala šicedenjska godba žalostne koračnice, za njo je korakal pevski zbor »Velesile«, ki je pred pokojnikovim stanovanjem, v cerkvi in na grobu prepeval ganljive slovenske žalosti nke, katere so nam ravno radi tega, ker so se tu pa tara nekoliko pomanjkljivo pele, še toliko bolj ugajale. Čudna se zdi ta trditev na prvi pogled, čisto jasna pa je, ako upoštevamo, da je človeku s solzami v očeh in raztuženira srcem težko dovršeno prepevati. Videlo se je, da pevci ne izgovarjajo le besed, temveč da jih tudi globoko čutijo; peli so bolj s srcem, nego z grlom. Pred vozom so nosili dva venca. Pr- j vega, z napisom »Škedenjski orkester — svojemu ustanovitelju«, na svilenem traku v slovenskih barvah, nosila sta dva člena istega orkestra, druzega pa z napisom »Prijateljice — predragemu prijatelju«, dve belo oblečeni dekleti. Ob krsti je stopalo šest deklet in šest členov orkestra, kateri slednji so tudi nosiii krsto na voz, potem z voza v cerkev in slednjič na grob. V sprevodu je bila tudi šolska mladina. Razun onih dveh vencev, katera so nosili pred vozom, bili so na vozu še venci s sledečimi napisi : »Žalujoča družina — ljubemu Liovretu«, »Nepozabnemu Lovretu — Lotac, »Gospodarsko društvo — svojemu odborniku« (trakova v slovenskih barv h), »Dragemu nečaku —žalujoči ujec«, , 5 Druži na Godina-Skuta — najdražjemu pri- j jatelju«, »Družina Lovro Godina — predragemu prijatelju«. Vsi ti venci so imeli bele trakove, razun onih dveh, ki sta jih imela v slovenskih barvah.
Ta mrtvaški sprevod je zopet enkrat dokazat, kako zna naše ljudstvo ceniti svoje j 1 zaslužue može in voditelje. Tukaj se je zopet i jeden krat izkazal resničnega izrek, da »kdor ima narod v svojem srcu, tega ima tudi ves narod v srcu«.
Dokazal pa je tudi, da so značajni možje spoštovani in ljubljeni tudi od svojih političnih nesomišljenikov. Pokojni Lovro ni nikdar zakrival svojih narodnih čuvstev kljub svoji socijalni poziciji; in njegov pogreb je dokazal, da značaj nega moža spoštuje tudi naj za -griženejši nasprotnik. Ta nauk naj bi si zapomnili vsi naši omahljivci in videli bi, da bi se ugled našega naroda v očeh tujca kmalu mogočno povzdignil. Naše nastopanje mora biti vedno pošteno, odkrito in odločno. Vsi oni
ki so ljubili pok. Lovreta, crpijo naj si iz njegovega življenja pouk ; njegova smrt naj nosi blagoslov na oni narod, katerega je tako idejalno ljubil in s tem bo najlepše počaščen njegov spomin.
Prijazno Lovretovo lice je sicer zginilo izmed nas, njegov duh pa je še vedno med nami in nas vspodbuja k vstrajnemu delovanju. Njegova družina pa naj se ne čuti zapuščeno v teh teških urah, temveč prepričana naj bo, da vsa vas žnjo vred čuti težko izgubo in jo jednaka čutila vežejo na-njo. Ti pa, dragi Ijovro, sprejmi naše zagotovilo, da hočemo do zadnjega diha ostati zvesti ljubljenemu narodu. Vječnaja ti pamjat !
Treba le prav unierati stvar! Pišejo nam: Na včerajšnjem osnovnem občnem zboru društva »Narodni dom» je pripovedoval neki vrli in od vseh spoštovani delavec, da se izvestni niži sloji nočejo prav razgreti za stvar in da tudi zato niso prišli na shod, ker se večina imovitnikov ni še oglasila se svojimi prispevki. Na to tožbo so sicer že včerajšnji govorniki dali primernega pojasnila. Vs*»jedno pa vas prosim, gospod urednik, da priobčite tudi to-le moje inenenje.
Ponosnega sem se čutil včeraj na shodu, ko so gg. Mandić, dr. Rvbar, dr. Gregorin, dr. Slavik s posebnim povdarkom pripovedovali, kako ima ravno naš delavski stan največ zasluge, da je prišlo to vprašanje v tir. Zasluga naša pa da je v tem, da smo neprestano drezali in drezali — in tako nekako moralno primorali prvake, da so se resno oprijeli dela. Sedaj pa vprašam, kaka logika bi bila to, da bi sedaj ravno mi, ki smo prisilili prvake na tlelo, pustili iste na cedilu zato, ker morda ta ali oni ni še ničesar dai ? To bi vendar ne bolelo dotični ka, ki noče nič dati, ampak one, ki so vsled našega pritiska prevzeli veliko nalogo; in bolelo bi tudi — stvar!! Po mojem umevanju bi jaz izvajal ravno nasprotno, nego dotični »niži sloji« ; jaz bi izvajal iz tega dejstva, da moramo ravno mi, ki smo — kar je gotovo v našo čast — silili na ustanovo društva »Narodni dom«, tem ognjeviteje propagirati to idejo, ako vidimo, da se ta ali oni, ki bi lahko in na katerega smo tudi računali, noče /.ganiti ! Mi ne smemo onim, katere smo najbolj mi prisilili na težko delo, množiti zadrege, ampak manjšati.
Sicer pa so nam gg. govorniki včeraj dajali zadovoljivih pojasnil. Prepustimo jim torej, naj oni skrbe, kdaj in kako naj sleherni rodoljub stori svojo dolžnost. Prepustimo jim, zaupajmo jim! lirez zaupanja ni možno uresničevati takih velikih zasnov. V zaupanju širših slojev bodo imeli graditelji potrebno moralno zaslombo. Zaupajmo in — pomagajmo vsak po svoji moči, da bo čim prej stal inonumentalen spomenik naše požrtvovalnosti in vidno znamenje ekzistence našega roti u na tej zemlji ! !
Bratovščina sv. Cirila in Metoda v Koja n u in žnpnik Jnrizza. V sv >jem pogovoru z urednikom »Gazzettina«, priobče-nem tudi v »Edinosti«, je imenoval gosp. župnik to bratovščino : quella faraosa confra-ternita! Da je tako roganje od strani duhovnika z versko družbo vzbudilo veliko ogorčenje med dotičnimi verniki, je pač umevno samo ob sebi. No, včeraj je bratovščina odgovorila g. župniku kakor se spodobi: dostojno, resno in z vso odločnostjo. O včerajšnjem občnem zboru nam je obljubljeno podrobneje poročilo, vendar omenjamo že danes, da so bili na zborovanju navzoči vsi členi bratovščine, da je bila razprava viharna in je izražala vse ogorčenje, ki je občutijo vsled postopanja rojanskega župnika proti tej družbi. Ali tudi radi dosedanjega postopanja drugih cerkvenih oblasti je bilo čuti glasnih rekrirainacij in tožeb, zlasti pa radi dejstva, da po 13 mesecih obstanka pravil bratovščine ista še niso potrjena od cerkvene oblasti! Vsprejeti sti bili dve jako energični resoluciji, kateri priobčimo v obljubljenem nam poročilu. To jedno pa moramo konstatirati po dogodkih na včerajšnjem zboru, da je mera potrpljenja našega ljudstva polna in da se ne bo dajalo tolažiti in voditi za nos od nikogar, kakor se je mogel včeraj prepričati dotični navzoči g. duhovnik sam.
Je-li to prav ? Podpisani sem bil te dni v Sežani pri nekem krstu. Na vprašanje, kako ime bo nosila novorojenka, seui rekel : Slava — Marija.
Gospod župnik je zamahnil z rokama in rekel: Ne, na to ime ne krstim! Ko sera mu pojasnil, da je to ime skrajšano iz Vekoslava ali Alojzija — je storil svojo dolžnost — po svojem ! Mesto da bi krstil kakor sem zahte-
val ja z in kakor s«> bili zadovoljni roditelji
—	je krstil na latinsko ime!!
•laz vprašam tu javrm gospoda župnika : zakaj krstijo v Italiji in v Trstu na imena : Italia, Garibaldi itd. in zakaj se naša duhovščina hrani slovanskih imen ?!!
Anton Zlobec.
kako >o — neumni! Od sv. Jakoba nam pišejo: Minoli teden sta šla mimo slovenske šole v ulici Giuliani dva laška gospoda. Kden njiju je rekel svojemu tovarišu : Je-li to -lovenska šoia ? Drujj mu je odgovoril. da je to gotovo šola, ker je to razvidno iz nidpisa.
Prvi Lah je rekel na to: Ti, si-li čul, da pripravljajo novo slovensko zastavo, katero bodo 11«	|>o vsem mestu?! Drugi Lah je nekako žalostno zmajal z glavo in rekel: »Da, da, ako pojdemo tako naprej, nas v teku 10 let |x>ženejo iz— Trsta!!!
Mi bi niti ne omenjali takih l>edarij : omenjamo jih pa le zato, ker je tskih pogovorov čuti skoraj vsaki dan — od onih, ki imajo v zakupu vso (?) kulturo! Tako govorjenje je znak najveće itrnoranee in je ob enem najžalostnejše spričevalo za moralni nivo onih, ki tako govore in onih, ki
—	verjamejo !
K na, ki je slišala to.
Draibe premičnin. V torek, dne 9. julija ob 10. uri pred pol udne se IkmIo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražl>e premičnin :
ulica Manzoni G, hišna oprava; ulica Ponte-rosso hišna oprava : ulica Alessandro Volta 7, hišna oprava; ulica Piccolomini (gostilna), hišna oprava : ulica Tintore 6, hišna oprava; ulica deli' Istituto št. 7, hišna oprava.
Vremenski vestni k Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 19 0, ob 2. uri [»opoludn* 27.5 C'. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7(51.8. — Danes plima ob 1.15 predp. in ob 2 21 p<*p.; oseka ob T.lo pred pol ud ne in ob 9.52 |H>poiudne.
duje (do nove odredbe) uvoz in izvoz živih prašičev v okraju koperskem, ker so tam konstatirali kugo med svinjami.
Brzojavna poročila.
Poveljnik mornarice baron S paun.
DUNAJ 7. Poveljnik mornarice admiral baron Spaun je odšel danes v Trst na ogledovanje mornarice.
Zahteve span jskili republikancev.
MADRID 7. (B.) V svojem dodatku kadresnemu načrtu zbornice zahtevajo republikanci nezavisnost v verskem vprašanju in oslobojenje države od upliva cerkve. Smrt bivšega nemškega kancelarja princa Hohenlehe. RAGATZ 7. (B) Princ Aleksander Ho-henlohe je prejel sožaljne brzojavke od njeg. Veličanstev cesarja Frana Josipa, carja Nikolaja, kralja Viktorja Kmanuela in druzih knežjih oseb; potem od državnega kancelarja grofa Bnlo\va. Truplo pokojnega kneza prevedejo jutri predpoludne v Schillingsfurst.
RAGATZ 7. (IS.) Cesar Viljem je do-poslal brzojavko, v kateri izraža svojo globoko žalost na smrti princa Hohenlohe. Sinu pokojnega da mora biti v tolažbo, ako misli na življenje svojega očeta, izpolnjeno vspesnim delovanjem. Velike zasluge pokojnega za zjedinjenje nemške domovine v njega mladosti in njega vspešno delovanje kakor poslanik, namestnik in državni kancelar, so še v živem spominu. Zgodovina da mu postavi spomenik. Cesar Viljelm zagotovlja, da ohrani pokojnega v hvaležnem spominu.
Mej drugimi je brzojavila tudi kraljica udova italijanska.
Kakor običajno, so tam začeli »padati« nabrane v veseli družbi v krčmi Sirca, 3 K odklonil izvolitev v okrajni zastop, sklicuje	Odposlanstvo iz Tibek.
ščavi«, kar je zadnje imenovanega užalilo. 60 st-, družina Čarga, Ludvik Kumar, župnik ^ ua svojo starost. Rečeni list pa dodaja su-	PETROGRAD 7. (B.) Izredno odpo-
'<emu pa hodi tja! Op. stavčeva.) Leta je £v Biljani, H. Cernigoj Devia, Jožef Omers roVO opazko: »Pokazalo se je tudi ta, da se slanstvo Dalai Lamasa iz Tibeta je bila danes
Vesti iz Kranjske.
*	Tragična smrt. Včeraj smo bili dobdi iz Ljubljane kratko sporočilo, da je upokojeni magistratni tajnik dr. Ivan Jan ponesrečil v gorovju in da so ga našli mrtvega. Pa tudi včerajšnji »Slov. Narod« ne ve nič natančnega povedati: ni kedaj ni kako ee je nesreča zgodila. Dotično sporočilo je prišlo z Bleda. Iz osmrtnice je posneti le toliko, da je Jan na planini »Klek« padel čez skale. Pokojnik je trpel na živčni bolezni in je bil še le v 45 letu svoje dobe. Tragična smrt pokojnega dra. Jana vzbuja v Ljubljani obče sožalje.
*	Redek slučj. V Mengšu se je pri nekem posestniku izvalila gos, ki ima 4 noge in 4 repetavke, a samo eno glavo. Žival je
Doneski Ciril-Metodijevesa daru : Dr.
Konrad .Janežič 20 K, Mira Roj če v a v Ri-henberku nabrala o prilifei izleta »Goriškega Sokola« ter »Pevskega in glasbenega društva v Gorici« v Renče 10 K «54 st., temu dodala Rihenberžana z geslom »zgledi vlečejo« 2 K. skupaj 12 K 64 st., dr. Josip Abram jako čudna v Trstu, Iv. Pogorelec, c. kr. pošt. kontr. v Trstu, prof. Janez Jesenko Poljane po 10 K., dr. Martinis H K, Emil Zsrur, Katarina Stoka, Ivan Levičar v Trstu, Hranilnica in posojilnica v Tomaju, F. Ivanišević, trgovec v k v i, o katerem smo poročali Trstu, opeuski »tarok-klub« od osebne do-
Vesti iz Štajerske.
— Požar v
ljutomerski cer-tudi mi, je
Poturica ili »>čavo«! Pišejo nam: Si- hodarine 4 K in od Tonetovega Cirila 1 K,
noči «ta se stšla v neki »poznani« »krčmi
v ulici Mol in piccolo, dva moža. Kden njiju 5 K, Valentin Repinc Prem, Anton Vrabec
je bil neki izvošček (številke voza nočemo imenovati), drugi pa neki c. kr. uslužbenec.
napravil — kakcr poročajo »Slovencu« — veliko večo škodo, nego se je mislilo. Tre-Jernej Ramo ves, župnik v Poljanah, vsi po i,ai0 i)0 Vsaj 8000 kron za poprave.
— Nemška surovost. »Grazer
Greta št. 340, M. Presen in soproga Trst, Tagblatt« — ta je najbesneji med najbesne-po 4 K, Ivan Raubar, župan v Dutovljah, J i m i _ poroča, da je 73-letni Ivan Vračko
izjavil, da je on Slovenec in da beseda »ščavo« je žaljiva in nedostojna pametnega človeka.
klerikalna stranka opira le na starost, bliža- v Peterhofu slovesno sprejeta od carja in jočo se koncu življenja. Mi vprašamo : Ali carice-udove. Odposlanstvo je prineslo dra-
upnik v Sežani, A nt. Kjuder, župnik v, Barkovljah, po 3 K, V. Klopčavar Trst 2 Izvo-ek je pa rekel, da je tudi on (izvošček) K 10 st., Ante Kolar Trst, Štefan Butinar, n[ 9ur0vo to, ako kdo iz starosti brije norce?! gocene darove, »ščavo«, ali rojen v Trstu in ne od onih finanč. uadstr. na Katinari, Josip Loj, c. kr. Kjer vladajo civilizirani odnošaji, povsodi trdih s kmetov !	pošt. ofic. v Trstu, N. N. Sežana, Ivan Gle
Pametnejši mož je plačal in rekel odha- ^iž, gostilničar pri »Petelinčku jaje: > Vi ste in tudi lahko še ostanete »ščavo«, ^g^j planine v Rojanu hšt. 16G, L Vizjan mu ±e 8tarost zdi tako smešna, pa jaz pa hočem biti Slovenec in ne »ščavo!« v Trstu, ugledna c. k. finančna postaja V o- dokler je še mlad — obesi!!
Govorjenje izvoščeka je sad 2000-letne losko (po »Edinosti«), g.a Slavica v Trstu,	_
Ivan Gregorič Trst-Skorklja, K. K., Fran
spoštujejo starost. Mi ne vemo dati steklemu v Gorici, pangermanu drugega sveta, nego tega: če se
naj se
oblizane lahonske kulture !
Na eorsu. Neki naš delavec nam toži,	Mirt v Trstu, A. Konjedec Plave, Vinko
da je šel minolo sol>oto |h> eorsu in da mu	Zarnlič, župnik v Voloskem, vsi po 2 K,
je o tem pred hišo št. 24.' priletelo na glavo	na svatovščini Ivana Jakulina in Ivanke
doka fižola v -tr<>čju! Fižol je bil kuhan in	Benčič v Brezovici so nabrali 2 kroni. Ma-
z oljem zal>eljen, tako, da je mož imel še	tija Antončič v Trstu 1 K 40 st., Ing.
znammja olja na obleki ! To se je dogodilo	Šega v Trstu, Matija Kolman v Trstu, Jurij
na — .*orsu! Kaj vse premore oblizana —	Pire v Rojanu, Hrabroslav Fon na Katirari,
kultura !!	Fran Marinič, župnik v Kojskem, Ferd.
»Der Sfideu«, glasilo za politične, kul- Pernarčič in Avguštin Terčon v Mavhinjah, turne in gospodarske koristi Hrvatov in Slo-	Jakob Oemažar, kooperator na Opčinah, ga. vencev, ki so ga I. 1S98 na Dunaju ustano-	Marija Vovk v Trstu po 1 K, Anton Krenili nekateri hrvatski in slovenski j>oslanei,je	st-po sklepu ustanovni kov koncem junija t. I. nehal izhajati. --Ker je za list še
Razne vesti.
Boj — Stezniku! Ogrski minister za nauk in bogočastje je napovetlal stezniku boj. Iz Budimpešte javljajo namreč, da je naučni minister izdal naredbo, s katero učenkam na meščanskih in viših ženskih strokovnih šolah prepoveduje nositi steznik, ker je ta del ženske toalete zdravju škodljiv. Ta prepoved je odobravana sploh. Le jedno obžaljujejo; to namreč, da se prepoved ni raztegnila tudi na — učiteljice. Saj te bi morale prednjačiti z
8 MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, d je prevzela
*	po slov. zaloo potiišlva
*
n
*
5 *
n n n
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
katera se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na des"1 stran| eerkve sv. Petra).
-r	,	.	. w . dobrim izgledom !
> proslavo spomina pok. Lovreta
Saneinaje darovala družina Gregorič v	Pretresljiva bratska ljubav. J. Gvorkinu,
. ,	.	Škfdnin IO K 7A žensko »ndrtifnioft drnrho delavcu v neki tovarni v mestu Torokbecsei,
m n o g o s t r o s k o v poravnati, prosi oKeonju iu iv za zensRo jHMiruzuico aruzoe	,	_	.
Cirila in Metoda. Mesto šopka Lovru Je urarla kletna hčerka. Nje b-letni bratec je
ljubil svojo sestrico tako nežno, da se ni hotel ganiti od mrtvaškega odra. Klical jo ie
Konkurenca nemogoča, ker je blago ' y	lz prve roke.
X X
n n n
5
n n x k x x x
X
n x
upravnistvo lista one gg. naročnike, ki so za 8V-L	ali 1900 na dolgu, da bi blagovolili tančina darovala Iv. ud. Epple 3 K.
zaostalo naročnino čim preje poslati pod naslovom : »I>er Suđen«. Wien, I. Planken-gasse 4.
Dunaj, .">. julija 1901.
Vesti iz ostale Primorske.
X Iz Cresa nam pišejo: Minolo ne-
po imenu budil jo je, in ko se ni premaknila, začel je pretresljivo joKati. Ljudje niso vedeli, kaj bi storili: Ko so ga odnesli od mrtve sestrice, je začel še groznejše jokati.
I. .. . . .	,.	' 'M 1UI » V n^ouii^vj I	r.uwt ov J *
re< inistvo in upravnistvo	lista deljo smo imeli velikansko čast: obiskalo nas	rp , , i , •	, A
r, _ , J	Jako ie preodel pri	odru ves dan id vso doc,
d)er hu den«.	-	1 — - ------ ^ 1J----J r
je reško društvo z imenom »Filodramatica«.
Poštna ve>t. Odbor društvene bolniške	To je nekako glasbeno in gledališko društvo, blagajne c. kr. neeraričnega |K»štnega ooohja	\0t priznati moramo, da so se ve<lli še pre-11a Kranj>kein. Primorskem in v Dalmaciji	cej dostojno, izvzemši neslanost, ki sojo zaje izvolil dne 2. julija t. L iz svoje srede za	grešilj s tem, da je njihova godba svirala nadaljno l-.t.o let -vojim načelnikom go-	tisto neslano »Nella patria v rešeti«. Naši spod* Kr^na Kaj d igo, c. kr. poštarja v	freski lahončki so bili seveda kar po koncu.
ne da bi kaj bil kaj jel ali pil. Ko so jo
KXXXXXXXXXXXXXXX
Gostilna
Dominik Ravalico
TRST. — Ulica Ghega št. 7. — TRST.
YTelik izbor vin vseh prvih vrst: vino Teran, Istrsko, Opolo, Vis, najfinejša vina v buteljkah, pivo prvega reda. Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro.
hoteli položiti v krsto, zgrudil se je mali na Sprejemajo se aboniranja ua obed m večerjo, tla in — izdahnil. Pravijo, da mu je od ža- tudi se sj rejemajo naročbe na dom s točno
postrežbo.
tla in — izdahnil. Pravijo, da mu je od ža losti počilo srce. Morete misliti, kaj so pretrpeli stariši !
Vsi so se nakitili z marjeticami, za slavnost
Družbi sv. Cirila in Metoda so
so poskrbeli rudeče-belo-zelene balončke. V 21. do 30. junija poslali prispevkov p. n. isti barvi m> bili uinetalni ognji, a vrhunec gospoda in korporacije: Upravnistvo »Slov.
Gorjah
Ssodiažici.
Pevsko društvo »Slovan< v Padriču
je imelo dne 16. junija svoj olx"ni zbor. —
Oi..'ni z-.or je pretresal razne predloge in	njihovega navdušenja je bil o odhodu gostov: !	Naroda« 94-90 K, bralno društvo v
nadete, stavljene od p..samir-nih členov na	„j konca ni kraja ni bilo vsklikanjem : Viva	del dohodkov svoje veselice 32 K, podružnica
kor-t n na pn	društva. V novi odbor	Fiume italiana ! Viva Clierso italiana! Viva	v Gorjah 50 K, posojilnica v Gorjah 20 K,
s^ b:3i izvoljeni: Fran Grgič predsednikom;	Islria italiana itd. itd. Najimenitneji pa je bil	župnik Ivan Sakser v Hotederšici 5 K, žup-
Ivao Grgič, 10., ^tefin Grgič, št. 47.,	vsklik, ki so si ga dovolili neki hudomuš-	nik Al. Kummer 2 K, Jakob Killer v Kra-
Ma-ija ".rj - .	.1 .-ip <irgič, st. 3.».,	neži: Viva il |w>desta di Cherso — Petričić !	nju ob bratovi zaroči tv i v Kropi zbirko 8 K,
Anton Grgč 4.'»., Anton Grijič, št. 16.,	ja *llJ>an M namreč piše za Petrisa. Oni	duhovniki, zbrani ob godu sv. Antona Pad.
Katc, št. 22.,	»čič« so tisti hud^mnaneži prav posebno pov-	pri Sv. Antonu na Pohorju, 11 K, rodoljubi
Anton Grgi< , št. 7., Josip Ka^ Josip Grgič, št. 11., Josip Grgič št, 45. m., Martin Grgič, št. 31., odborniki.
Po zborovanju je bila prijateljska zabava ob veselem ftevanju.
Velika ne>reča. V ulici Riborgo štev. 13. se je «1 velet na Olimpia Pascolutti utopila — v škafa vode. Redarstveni kancellst
darjali.
V jeseni bomo imeli občinske volitve, katerih se bržkone udeleži tudi hrvatska stranka. Času primerno bi bilo, ako bi naši prvak' sklicali shod, na katerem bi nekoliko poučevali naše kmete. Shod bi bil jako potreben za s|»orazumljenje rned hrvatskimi vo-
Tomaž č in nadzornik redarstva, Gliha, sta ditelji ia volilci ter v preprečenje cepljenja,
vzela na znanje dogodivao se nesrečo.
Potk li šc II <.a m o mor. Minolo solato se je v neki mestni kopelji skušal usmrtiti neki Emilj P. Streljal je va-se iz revolverja, a ker je menda slab lovec — se ni |>ogodil ! \ tem je nesrečnika prijela grozna Itolezen «psile|**ija in je trebalo osem mož, da so ga vzdržali in odpravili v lK»lnišn*co.
kakoršnje bi moglo nastopiti sicer.
X To j e — grozno! Malič z lesnega trga j»oroča, da je krajni šolski svet v Buzetu zaukazal, naj dne 5. julija, na praznik slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda, praznujejo vse šole na Buzeščini.
X Prepovedan uvoz in izvoz prašičev. C. kr. uamestništvo prepove-
v Vuzenici 8 K, ženska podružnica v Trstu 500 K, advokat dr. Fran Stor pokrovitelj-nino za svojega sinka Stanka 200 K, posojilnica v Moravčah 30 K, Ivan Valenčič v Trnovem pri II. Bistrici kot cenilcu zapuščine oo. "f" dek. Iv. Veselu prisojeno mu pristojbino 20.80 K, Marica Bonač v Begunjah pri Cerknici iz nabiralnika 5*54 K, podružnica v Slov. Gradcu zbirko družbe, zbrane v nad-župniškem dvorcu v Šmartinu, 13 K. — Meseca junija je imela družba 1296'09 K dohodkov in 1064" 11 K stroškov, v celem prvem poluletju 18817*53 dohodkov (mej temi 2400 K vrnenih posojil) in 1933241 K stroškov.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
elikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne 2 U U U cene. U U U i
VILJEM DALLA TORKE
Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) Moje pohištvo donese srečo. ■ "
m
i
I AluKsanfler Levi Minzil
Prra in največja tovarna pohištvu vseh vrst
•J T R S T
TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea
ZALOGE: Piazza Rosario št. 2
(šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 2J
i ^
i Sf
m
m
P m
m

Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILOSTEOVAHJ CENIK ZASTOHJ U FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prina-anto oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno inercijo <»e plača po 1 nvč. za be«-do: za večkratno insercijo pa se ceni primerno mita. Cplasi za vwe leto za enkrat na teden stanejo po 10 pld. ter f»e plačujejo v četrtletnih antiripatnib obrokih. Najmanja objava 31» nvč.
V Trstu.
Zalo« likerjev v sodčih in buteljkah.
Perhauc Jakob
Zaloga vsakovrstnih
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Pekarne in «dadčiearne.
Piazzetta S. (iiacomo >t. 3 (Corso tilijalka ulica Riltor^o 15 ima vel ko pekarno in «.lad< ićarno. Vedna zaloga vsako-Tn'tni}' tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih »ladčič v ko«ih in v škatljicah, finih bi*kotov. različnih li-fceijev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in cjru^e klavrnt*tne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fn in navaden kruh »e razpošilja po pogubi in naročilu franko na dom in trgovcem \ T nzprfkdajo.
H. Stibiel
X3C\
Poslano.
Jak. Perhauc
Ulica >tadion it. iO, ^e karna in sladčirarna. svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejems tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Zaloga šivalnih strojev
za domačo rabo ali obrtnike od kton naprej.
W S letno jamstvo.
Velik izl or vseh pripadkov spadajo-čih k šivalnim stroj« m. Pošiljatve na deželo po povzetjn.
Mehanična delavnica za popravljanje strojev vseh vrst.
Velika zaloga koles
novih ali vže rabljenih iz prvih
tu—in inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih cenah.
Bogat izbor pripadkov in pneu-matik.
Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognju in niklovanja.
RUDOLF ROTTL Trst. Trg Piazza S. Catterina št. 2.
Vitez D.
Neprerorlji ve mrežice.
v Trstu. Piazza Nego/.ianti št 1 priporoča »lavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettinel „Meteor-1 in vse druge priprave za plinovo luč „Aaer."1
K a \ arne.
Anton Snrli pripor^ svoji kavarn
rllllUlI wVI II »Cominercio« in »Tedesco« ki ?ti shajališči Slovencev. Na razpolago »o vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Osjlje i n drva.
v ulici dei Torro £tev. li priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega le^a itd. r*voji k svojim !
Muha Josip
Pohištvo.
Prva slovenska loga zaznovrstnega
pohištva lastnega izdelka Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ^svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
rt i _ n Wnn priporoča svojo veliko prodaj Inico OIUVGIIUIs in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in jtopravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča van Cink. ulica S. Daniele St. '2.
Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniški krojač M Po ve raj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. m2~2 I. nadstropje priporoča častiti iro*podi svojo izlKJrno zalogo suk-neneira blajra. gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan. Vstreza vsakemu naiočilu in po modi.
„SLAVIJ A"
- vzajemno zavarovalna banka v Pragi
zavaruje
na doživetje in smrt. nadalje doto otrokom, penzijo in sklepa zavarovanje na razne druge načine.
Poletni mož zagotovi s četrtletno premijo K 6*4-2 svojim ostalim K lOOO. ki so izplačilno takoj po niegovi smrti, ali pa ko doživi 60 leto. Po petletnem plačevanji se zmanjšuje premija za dividendo.
Najugodnejši poiroji. Ves dobiček se razdeli med člene-zavarovance.
V zadnjih letih se je izplačevala !O°/0 na dividenda.
Izplačana dividenda....................K	812 291.84
Reserve in fondi......................K 22,914.972.90
Dosedanja izplačila.................. - K 66,195.901.65
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja
generalni zastop banke „SLAVIJE"
v Ljubljani, Gospodske ulice itv. 12.
Nekateri p. n. letoviščniki iz Trsta dvomijo o pitnosti in zdravstvenosti studenčne-vode, prihajajoče semkaj iz zgornjih Ležeč ; v izogib tega, šteje si podpisano županstvo v dolžnost javno objaviti analizo, storjeno po c. k. kmetijskem kemičnem poskuševališči v Gorici, kakor sledi:
An. št. 4041. PrTšT 437/221.
SPRIČEVALO.
Potrjuje se s tem, da je dne 17. t. m. po c. kr. okrajnem glavarstvu v Sežani z dopisom 15. t. m. t. 1. št. 7591. semkaj poslana poskušnja vode imela sledeči vspeh :
V	100 000 delih vode je:
trdnih snovij.........15.80
organskih snovij..............1.04
klor, oz. kloridi.......sledi
žeplena kislina, oz. sulfati ...
amonijak	| . . ...
.	i • t- , nedokazljivo
sal pet rova sokislina )	•>
salpetrova kislina : jako malekostne množine
kalcijev oksid........ (>.6
Magnezijev oksid....... 0.59
Trdoba sploh (proračunjeno) . . 7.43
Pokušnja : skoro popolnoma čista brez tujega daha in okusa.
Na podlagi navedenega se konštatuje: poskušnja, kakor tudi kemična analiza dokazujeta, da je voda za uživanje sposobna.
V	Gorici, 22. junija 1901.
L. S.
Ravnatelj e. kr. kmetijskega kemičnega poskuševališča	J. Bol le. s. r.
Županstvo v Sežani, 1. julija 1901.
Za župana:
L. Mahorčić.
Ugodna prilika.
V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor
NAOČNIKOV
Nova mlekarna
pristave v Kočah v dobiva vsak dan -veže mleko, -metano in »tokeno smetano. Ulica S. Giovanni st. 3 v Trstu.
ki
Anton Breščak
Prodaja vina „Ai Maestri
v ulici Vakiirivo ~tv. 7. Od danes naprej se prodaje it-trski teran po nvč.. za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po '.12 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. liro I. vrste po ~2t) nvč. liter. Na deltelo po zelo ugodnih eenab.
Zaloga vsakovrstnega pohištva.
v <iorici, Gosposka ulica št. 14 in uliea Vetturini ima v zalogi v veliki izl>eri pohištvo vseh slogov za \>ak -tan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime n platne, iazne tapeearije itd. l>aje tudi na obroke
Nova ćevljarnica ^S^Si
ulica Oiulia -t. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lantnt-ga izdelka za moške, ženske in otroke. Blago, k*kor : podp'-ati. usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvr-uje toeno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu, tene brez konkurence. Kože v vseh barvah.
Rplai/nira 7"* P°l'ravIjail.ie vsakovrstnih stro-LFCidV lllta jev. motorjev na plin in hrizgalnie vs' ii	Kovj.-ka m lavniea. Alojzij Schromeck &. C.
v Trstu, ulica Belvedere št. 9.
Trirotina z izirotovljeniiiii oblekami.
.i P o n t e d e 11 a F a b b r a * t. '2. vogal ■n*te. Podružnica Piazza Pozzc del Mare štev. 1. druga podružnica _AlIa eitla di I^ondra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove .*> Brunerjeva hišai. Zalogi izgotovljenih oblek ra m t-ke in dečke in sicr: obleke za moške od gl tf.f>0 do i'4, za dečke gl. 4JiO do 1 '2, suknene jope v velikem izloru o«i gld. ."{ do suknene hlače od gld. 1 80 do 4. volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor povr-nih -ukenj v moilernih barvah od gld. if do 1*». Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2JjtO d« i*, od platna ali satena v raznih barvah od gld l do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina laiodjeva kožal za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od pld. 1.30 do '2.
Lastna p.»sebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.21». Velika zaloga snovij za moške no meter ali tudi za naročbe na obleke, ki *e izsrotovija z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje poMštva
Rudolf Ezner
Trst. — Via Sqnero nuovo 7. — Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nak'a-. danje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- iu inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se posiljatve vsake vrste in kamor si bodi.
Cene zmerne.
Tomsig Ludvik
v Gorici, ulica Morelli št. 30, w DELAVNCA
za Dozlacevanje ii dekoracije.
Sprejema
Albert Brosch
Trst. — Via S. Antonio 5. — Trst.
-m Kožnhar in izdelovalec kan ■■>
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti inolem in ognju.
8 O O
o o
8 O
8
v jeklu, ni ki u, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od '2i> novč. više.
Jfaočniki so zdravniško predpisani. Q
Moderne lorinjete vdelane v žel-	O
vino kost, dalnogledi za kopno, za po	C^ morju in gledališče.
Termometri za mrzlic o, baro-
metri in povekševalne leće pougod-	O
nih cenah.	^
O O
Sprejemajo se poprave.
oooooooooooooooo
Jakob Kosmerlj Trgov.-otirtna resistrovana zadruga
-■ TRST ■-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
T R G O V I > A
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniška ul. žt. 1., I. nadstr.
--
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki si nalože za najmanj jedno leto po o0/o, na-jestviu in koloiiijaliieira hlaza. delikates vadne po 472°/o 111 vloge na Conto- corrent ill konserv.	po 3.60°/0- Sprejema hranilne knjižice druzih
zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-
Salarini. ul Torrei
Skladišče vina
ulica Aequedotto št 23. Prodaja vina v d od.h in buteljkah. Fine patine ln dezertne vina na f- elo ir drobno franko na dom po najugodnej-ih in
ko nkureLčnih cenah.
v tt> stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah.
Restaurant SILBEREOO
Via Ghega št. 9 A.
■■ najugodnejša gostilna h
PLZENSKO PIVO SILBERE&G
po 24 n<»vč. liter.
Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20- novč. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
S1LBEREGG (G. E. POHLY), j/0- Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajaj? tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko črno in belo.
Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočani se p. n. občinstvu in sem najudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
meno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, / tjkoSem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali . daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/o-
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.306.
Uradne ure: od 9—1 'J dopoludne in . _ _	i od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih
Županstvo v Dolini pri Trstu raz-; od	dopoludne.
St. 1093
Razpis službe.
Važno oznanilo
dolžnost javiti. .Is«
-PUTU, ISTKE
p isu je službo tajnika. Plaea 800 kron na leto in prosto stanovanje. Prosilci,
v-i	i i	-, i - -	Podpisani smatra si
zmožni slovensko - hrvatskega, Italijan- , vina iz visa, kažtelov pri
i	•	.....	i in BEL\ VINA iz VISA ki se prodajajo v njegovi
skega m nemškega jezika, imajo pred- ^^ ^naiiMvani in stavljena pod stalno kontrolo
zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse *od» in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja t resno nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j«
Sotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego a je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestj« dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijski zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ki to čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraja Imeti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novč,
Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 ,, Fino vino iz Visa. . . „ 34 „
Vino Opollo..... n 38 „
Belo vino iz ViBa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišč«^
nost. Prošnje do 1. avgusta t. L
Županstvo v Dolini
dne 2. julija 1901.
Gostilna Fr. Valetič, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po 24 nč. Okolčansko in istrsko vino po 40 nč.