Št. 143 (15.245) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul Mortecchi 6-Tel. 040/7796600_____ GORICA- Drevored 24 moggto 1 -Tel. (M81/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ T Kfin I ID POSmmPlAČANAVGOTOVH IOUU UK $PH>. N ABB.POST.GR. 1/50% Nove kartice mMKM s plačilnim servisom TOREK, 30. MAJA 1995 Sbvenska ustava prijam tujcem Mile Šetinc Z včerajšnjo odločitvijo slovenske vlade, da predlaga sprožitev postopka ustavne spremembe, in napovedanim jesenskim referendumom na to temo se je zaCela sklepna faza domačega dela posla, ki se imenuje vstopanje Slovenije v Evropsko unijo. Tudi ta ni brez resnih ovir. Na prvem mestu je seveda tradicionalističen odnos Slovencev do zemlje, ki ga potrjujejo vse javnomnenjske raziskave: na eni strani se impozantna večina vseskozi zavzema za vključitev Slovenije v EU, na drugi strani pa ne dosti manj prepričljiva večina nasprotuje tujski zemljiški lastnini. Res pa je tudi, da doslej ni bilo nikakršne kampanje pojasnjevanja, da je zemljiški »prastrah« v naj večji meri votel: lastništvo tujcev nad nepremičninami, ki jih potrebujejo za opravljanje gospodarske dejavnosti, ne bi smelo biti sporno, saj je s stališča nacionalnega interesa vseeno, ali ima tuji podjetnik te nepremičnine, denimo, v zakupu za 99 let, ali pa je tudi formalno njihov lastnik; »razprodaja zemlje« tujcem zaradi njene turistične atraktivnosti pa je tudi dvomljiva, saj turistični funkcionarji dobro vedo, da v nasprotju z domačimi stereotipi Slovenija nima kakšnih posebnih turističnih prednosti, zadevni »boljši« deli pa so ali gosto poseljeni ali pa različni omejevalni predpisi dušijo že domačine... Dejstvo, da je bila tako pomembna nacionalna tema najprej napovedana na neki strankarski »klavzuri«, je mogoCe jemati tudi kot »nekorektnost«, nedvomno pa gre za spretno strankarsko potezo, s katero se je LDS že vnaprej identificirala z jesenskim referendumom. Ce referen-dum ne bo uspel, bo ta identifikacija seveda tekla tudi v negativni smeri, vendar bi v tem primem veljalo, da je vladanje v državici, ki bi ostala izolirana med »evropskim« in »neevropskim« delom Evrope, itak bolje prepustiti sedanji opoziciji. Za slednjo oziroma za njen nacionalsocializem (v katerem »nekdanji komunistični privilegiranci« in »južnjaški oficirji« igrajo podobno vlogo kot Židje pri zgodovinskem predhodniku) bi bilo to paC naravno okolje. | Slovenija korak bliže Evropi LJUBLJANA - Vlada je na včerajšnji izredni seji soglasno podprla predlog za začetek postopka za spremembo slovenske ustave in predlog zakona o lastnini in drugih stvarnih pravicah, ki govori tudi o stvarnih pravicah tujcev. S tem vlada izpolnjuje obvezo do Evropske unije, da bo še pred podpisom sporazuma o pridruženem članstvu sprožila postopek za spremembo slo- venske ustave v tistem delu, ki govori o lastninski pravici tujcev. Predlog ustavnih sprememb je včeraj posredovala poslancem državnega zbora, na katerih je tudi odločitev o morebitnem razpisu referenduma, s katerim bi potrdili ustavne spremembe. O pogajanjih z Evropsko unijo in pogovorih z Italijo je popoldne razpravljal tudi parlamentarni odbor za mednarodne odnose. Razpra- va je bila kljub kritikam, ki jih je odbor na prejšnji seji naslovil na zunanje ministrstvo in vlado, Češ, da ne obveščata poslancev o svojem delu, večji del strpna in pomirjujoča. Zunanji minister Thaler je poslance obvestil, da so pogajanja z EU konCana in da je osnutek sporazuma vsebinsko usklajen, Grčija, Avstrija in Nemčija pa imajo pripombe na posamezna določila v sporazumu, ki pa ne zadevajo Slovenije paC pa njihove medsebojne odnose. O pogovorih z Italijo je Thaler dejal, da so predvsem uvajalni postopki, ko pa bodo oziroma Ce bodo uskladili poglede, na osnovi katerih bi bil možen sporazum, bodo o tem poročali odboru za mednarodne odnose, ki je pristojen za odobritev pobude za začetek pogajanj. Na 19. strani BOSNA IN HERCEGOVINA / ZAHOD IŠČE IZHOD IZ KRIZE PO ZAJETJU TALCEV Okrepljene diplomatske pobude in priprave za spremembo mandata modrim čeladam Velika Britanija bo okrepila svoje enote v BiH - Nadaljujejo se srbski napadi na Orašje Tigi včeraj mlačni MILAN - Denarni in finančni trgi so vCeraj zelo mlaCno reagirali na zvišanje cene denarja, za katerega se je v petek odločila Banka Italije. Učinek bo jasnejši danes, ko bodo spet odprti anglosaški tqgi, svoje pa bo prispeval tudi sestanek ministrskega sveta, ki bo namenjen ekonomskemu programskemu dokumentu. Na 11. strani SARAJEVO - Zunanji ministri Skupine za stike so se včeraj sešli v Haagu na rednem zasedanju, ki je minilo v znamenju iskanja izhoda iz zaostrenega položaja v Bosni. Zahodni in ruski diplomati so se kljub neenotnun stališčem sporazumeli, da bodo krizo reševali po politični poti, hkrati pa nameravajo okrepiti vojaško navzočnost na Balkanu, da bi tako zaščitili enote OZN. Bosanski Srbi so doslej zajeli Ze veC kot štiristo modrih Čelad in vojaških opazovalcev, ki jim kot talci sluzijo za zaščito pred vnovičnimi napadi letal Severnoatlantske zveze. ZDA, Francija in Velika Britanija so Ze zbrale dodatnih deset tisoč vojakov, ki jih bodo poslale na ozemlje BiH in tako okrepile obrambno sposobnost mirovnih sil. Mednarodna skupnost pričakuje, da bo kmalu dosežen dogovor o prerazporeditvi enot OZN in preoblikovanju njihovega mandata, kar je zahtevala Francija. Hkrati naj bi bosanske Srbe politično povsem osamili. Bosanska vojska je zaCela novo ofenzivo na območju ozrenskega hribovja v osrednji Bosni. Hrvaški mediji pa so poročali, da so srbske sile napadle hrvaško enklavo OraSje na severu BiH. Na sliki (telefoto AP): v Tuzli so pokopali žrtve srbskega bombardiranja Na 18. strani Na Sahalinu iz ure v uro raste število žrtev nedeljskega rušilega potresa NEFTEGORSK - Katastrofalni potres, ki je v nedeljo zjutraj prizadel otok Sahalin na ruskem Daljnem vzhodu, je po zadnjih podatkih zahteval kar dva tisoč žrtev. Predstavniki civilne zaščite in poklicnih reševalnih služb v mestecu Neftegorsk, ki ga je potres dobesedno zravnal z zemljo, namreč ugotavljajo, da med ljudmi, ki so jih pod seboj pokopale ruševine, najverjetneje ni preživelih, tako da število žrtev raste iz me v mo. Na 16. strani PODKUPNINSKA AFERA Deirutri šest ur odgovarjal turinskim tožilcem TURIN - Predsednik Publitalie Marcello DelPUtri je zavrnil vse obtožbe turinskih sodnikov. Fininve-stov menedžer je vCeraj šest ur odgovarjal na vprašanja turinskih tožilcev, ki ga sumijo davčne goljufije in oblikovanja sklada Cmih sredstev. Po izjavi njegovega branilca odv. Oresteja Domi-nionija je DelPUtri zavrnil to obtožbo in se pri tem skliceval na pričevanje svojega sodelavca Prandinija, ki si je prevzel odgovornost za Črna sredstva in za davCno utajo. Veliko polemike vzbuja tudi zahteva milanskega tožilstva, ki je civilnemu sodišCu predlagalko komisarsko upravo za Publitalio. Forza Italia je milansko tožilstvo obtožila, da spet politično ukrepa proti Fi-ninvestu, šef milanskega tožilstva Francesco Saverio Borrelli pa je obtožbe zavrnil. Pojasnil je, da tožilstvo doslej ni zahtevalo komisarske uprave za druga podjetja, ki so bila vpletena v podkupninsko afero, ker so njihovi upravitelji samo odpravili nepravilnosti, kar pa se pri Publitalii ni zgodilo. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Davčni federalizem Na povabilo Inštituta Gramsci je včeraj v Trstu predaval o davčnem federalizmu poslanec Vincenzo Visco. Stran 2 Avtorsko pravo in knjižnice Na tržaškem knjižnem sejmu so včeraj dopoldne razpravljali o avtorskem pravu, danes pa bo na Trgu Gutenberg nastopila gledališka skupina SK Tabor. Stran 4 V znamenju sprave in miru Okrog dva tisoč romarjev goriške in koprske škofije se je udeležilo skupnega romanja na Sveto Goro Stran 8 Manjšine v novi Evropi V Portorožu se je včeraj pričel tridnevni seminar o pravicah manjšin v Evropski zvezi. Stran 10 Demetrij Cej v Gorici V Katoliški knjigami razstavlja Demetrij Cej, za katerega je še vedno značilna uporaba modre barve. Stran 13 Rusconi bo igral v NBA Center košarkarske ekipe Benettona iz Tre viša Stefane) Rusconi bo igral v NBA za ekipo Phoenix Suns. Stran 24 Soča je pri Zagraju vzeta življenje komaj 174etnemu mladeniču iz Devina TRST - Komaj 17-letnega obiskoval prvi letnik poklicne šo- do preusmerja v kanal De Dottori. Marka Vatto iz Devina so reševal- le za gostince v Devinu, je v ne- Na jezu pa je fantoma spodrsnilo, ci iskali dobri dve uri, a ko so ga deljo zvečer skupaj s prijateljem, padla sta, Sanzognu je uspelo pri-naposled našli, mu niso mogli dve leti starejšim Simonejem ti do brega, medtem ko je Vatto več pomagati, izgubil je življenje Sanzognom iz Trsta, nameraval odnesla mrzla in deroča voda. v Soči pri Zagraju. Marko, ki je prebresti Sočo preko jezu, ki vo- Na 5. strani SKP / STALIŠČE 200 DISIDENTOV PREDAVANJE / POSLANEC VINCENZO VISCO V TRSTU Alternativna linija proti Bertinottiju Posl. Crucianelli: kmalu bo jasno, če bomo ostali v stranki ali pa izstopili iz nje Davčni federalizem izvedljiv tudi v Italiji V resnici ga pozna večina razvitih držav v svetu RIM - »Ce bomo kot posamezniki in kot skupina ostali v SKP ali izstopili iz stranke, bo jasno prihodnje dni,« je povedal posl. Famiano Crucianelli na koncu sestanka približno 200 disidentov Stranke komunistične prenove, ki so se v nedeljo zbrali v Rimu. Včeraj je predstavil tisku dokument z naslovom »Komunisti za enotnost«, ki so ga na sestanku odobrili. V njem disidenti SKP poudarjajo, da je treba prenehati z nasprotovanjem med zmerno levico in ono, ki postaja vedno bolj radikalna in osamljena. Predlog tajnika SKP, Berti-nottija o zavezništvu z levo sredino, ki se zbira odkrog Prodijeve »Oljke«, samo za omejene Tajnik Skp Fausta Bertinotti volilne namene, je povsem nezadosten; treba je pristopiti k ustvarjanju pravega zavezništva. Težave desnice, ki so NOVICE Sindikat novinarjev o krizi časopisov RIM - Sindikat novinarjev (FNSI) je vCeraj izdal tiskovno sporočilo, v katerem ugotavlja, da se v političnih krogih sploh ne zavedajo vse večje krize, ki je prizadela Časopisje zaradi stalnih poviškov cene papirja, nasprotno pa vsi govorijo in vneto razpravljajo o referendumih in o posledicah, ki jih bo prinesla zmaga enega ali drugega tabora na bodočo podjetniško in zaposlitveno ureditev javnih in zasebnih televizij. Sindikat novinarjev ugotavlja, da so se stroški podjetij zaradi zvišane cene papirja podvojili, kar povzroča podjetjem resne težave. Za sindikat novinarjev je zato potrebno, kar je sicer v interesu celotne skupnosti, obvarovati dobrino, kot je pluralizem informacije. Zato je potreben nujen poseg, tudi v okviru finančnega zakona, ki naj primemo odgovori na potrebe Časopisja. Generalni inšpektorat deluje avtonomno RIM - Pravosodni minister je včeraj s tiskovno noto posegel na vrsto Časnikarskih informacij, ki nišo bile resnične; ministrstvo predvsem poudarja, da je sodnike-inšpektorje, katerim je minister Biondi poveril vrsto inšpekcij v milanskih sodnih uradih, izbral v popolni avtonomiji načelnik generalnega inšpektorata, ne da bi minister niti v najmanjši meri vplival na te izbire. Tiskovno poročilo ministrstva nadalje poudarja popolno avtonomijo generalnega inšpektorata, katerega delovanje ni odvisno od pravosodnega ministrstva. Maniero bo danes pričal na procesu o avtobombi BENETKE - Potem ko se je »skesal«, se bo vodja kriminala iz Brente Felice Maniero danes prvič javno predstavil v dvorani-bunkerju v Mestrah, kjer bo pričal na procesu o domnevni najdbi (leta 1993) avtobombe. v kraju Scorze (Benetke). Manie-ra je kot pričo pred prvo kazensko sekcijo beneškega sodišča povabil javni tožilec Felice Casson. V preiskavo so vpleteni trije agenti letečega oddelka iz Trevisa in še tri druge osebe. Po hipotezi obtožnice naj bi bila operacija o odkritju avto-bombe neresnična, uprizoril pa naj bi jo vodja letečega oddelka iz Trevisa Maurizio Ferrara v sodelovanju s Flaviom Zinatom z namenom, da bi si pridobil sloves v zgodovinskem obdobju, ki so ga označevali številni atentati. Šimpanz razmesaril roko otroku TURIN - Nesreča, ki je prizadela turinskega otroka, kateremu je šimpanz razmesaril roko, ponovno dokazuje, da je treba prenehati s cirkusi, v katerih »nastopajo« tudi živali. Tako ugotavlja poslanka Zelenih-progresesistov Annamaria Procaci, ki je skupno s senatorko Zelenih Carlo Rocchi vložila vprašanje ministrskemu predsedniku, kmetijskemu ministru in ministru za okolje. Medtem pa bo potrebnih vsaj deset dni, da bo mah Emilio Del Bo lahko izven nevarnosti. Vincenzo Visco (Foto Križmančič/KROMA) H OBČINSKE VOLITVE h Levosredinsko zavezništvo zmagalo tudi v Aosti se pokazale tudi na zadnjih volitvah, je treba izkoristiti, za kar mora levica izdelati stvaren program za vodenje države in doseči sodelovanje z laično in katoliško sredino, ki jo je treba odtegniti" od zavezništva z desnico. Nevarno razhajanje v levici je zlo, ki se mu je treba zoperstaviti z ustvarjanjem federativnega programa levice. Posl. Crucianelli je na včerajšnji predstavitvi najavil, da bodo ustanovili krožke, ki bodo odprti vsej levici, v katerih bodo preverjali predlog, da se na levi doseže skupni program, ne pa zasleduje za vsako ceno poenotenje levice, kot predlaga tajnik Berti-notti. Sedanje vodstvo SKP je storilo veliko napako, ko je odstopilo od smernic, ki jih je nakazal zadnji strankin kongres, piše še v dokumentu komunističnih disidentov. Se zlasti porazen je odklon od sodelovanja s progresisti v imenu nekega zastarelega apeliranja k enotnosti levice brez stvarnega pristopa k politiki zavezništev: Ber-tinotti, trdijo disidenti, išCe samo volilni sporazum, kar ne omogoCa, da bi se razvila široka in perspektivna politična strategija. V zaključnem dokumentu sicer ne omenjajo možnosti, da bi parlamentarci, ki se ne strinjajo z linijo tajništva, ustanovili samostojno skupino.v parlamentu; vendar, je povedal posl. Crucianelli, so na nedeljskem srečanju govorili tudi o tem. AOSTA -Kirurg Pier Luigi Thiebat je bil izvoljen za župana Aoste. Thiebata je podpirala koalicija Progresi-stov, frankofonske stranke Union Valdotai-ne in avtonomistov. Po podatkih volilne službe Dežele Aosta je Thiebat dobil 55, 3 odstotka glasov, medtem ko je njegov glavni tekmec Dario Frassy, ki je vodil koalicijo Krščanskega demokratskega centra in Forza Italia, dobil 17, 6 odstotka glasov. Skupno s Thieba-tom je bil neposredno izvoljen tudi podžupan Guido Piovano. Union Valdotaine je potrdila, da je v občini Aosta prva stranka, saj je dobila 24 odstotkov glasov, dobro pa so se uveljavili Progresisti z 20 odstotki, tretja stranka koalicije -AutonomistiCna federacija je dobila dobrih 10 odstotkov. Med ostahmi kandidati, ki so tekmovah za župansko mesto sta se najbolje odrezala Guido Cossard (Ljudska stranka), ki je dobil dobrih deset odstotkov glasov in Savino CorceUa (Komunistična stranka) s 7, 5 odstotka glasov. TRST - V Italiji je potrebno uvesti davCni federalizem in to bi bilo mogoCe storiti na sorazmerno preprost naCin. Tako je povedal progresi-sticni poslanec Vincenzo Visco, elan komisije za finance v poslanski zbornici in glavni oblikovalec zakonskega predloga za reformo italijanskega davčnega sistema na federalistični osnovi, ko je sinoči govoril v Časnikarskem krožku v Trstu o tej dokaj aktualni problematiki v italijanskem političnem življenju. Poslanca Visca je pred predavanjem na kratko predstavil predsednik Inštituta Gramsci za Furlanijo-Julijsko krajino prof. Giuseppe Petronio, ki je tudi priredil sinočnje diskusijsko srečanje. Predavatelj, ki je za nekaj dni bil tudi finančni minister v Ciampijevi vladi, je najprej poudaril, da je davCni federalizem z vidika teorije najracionalnejši davčni -sistem. V bistvu tudi ekonomska veda pozna in sprejema znano načelo subsidirno-sti, po katerem velja prenesti na višjo upravno-politiCno raven le tiste pristojnosti, ki jih ne more izvajati nižja raven. Tako je tudi z ekonomskega vidika najsmotrnejše, da so predmet vsedržavnega davčnega sistema le tiste dejavnosti, ki izrazito presegajo krajevno oziroma deželno raven. Poslanec Visco je nato podčrtal, da davCni federalizem prakticira velika večina razvitejših držav, in to ne glede na to, ali so tudi z upravno-politiCne-ga vidika federalno urejene. Tako med državami, ki poznajo davčni federa- lizem, lahko omenimo ZDA, Kanado in Zvezno republiko Nemčijo, ko so federativne republike, a tudi npr. Švedsko, ki je centralistično urejena. Italija torej sodi med izjeme, podobno kot Francija in Avstralija (zanimivo je, da je slednja sicer federativno urejena). DavCni centralizem so v Italiji uvedli delno tudi zaradi velikih družbeno-gospo-darskih razlik med severnimi in južnimi pokrajinami, toda izkušnja je po mnenju poslanca Visca pokazala, da ni za nikogar koristno, niti za same manj razvite dežele ne, povsem ali v pretirani meri uravnavati razlike. Predavatelj je nato na kratko prikazal sistem davčnega federalizma, kakršnega predvideva zakonski predlog progresi-stov. V bistvu bi deželne uprave upravljale nov davek na dodano vrednost produktivnih dejavnosti, pa še davek na mineralna olja in soudeležene bi bile pri porazdelitvi davka na dodano vrednost blaga, vse to nekako v zamenjavo za vrsto davščin, ki danes veljajo na zdravst-vnem, prometnem in drugih področjih. S to davčno reformo bi se vsekakor ne smel povečati davCni pritisk, ki je v Italiji že tako velik, v prehodnem obdobju, ki bi trajalo 2 do 3 leta, pa bi dežele morale v glavnem imeti zagotovljena sredstva, s katerimi so razpolagale pred reformo, da ne bi prišlo do hujših pretresov. Podčrtati velja, da bi to davčno reformo lahko izpeljali ne glede na to, ali bo Italija kdaj postala zvezna država. rl ITALIJA / PUSTOLOVSKI PODVIG n Skupina roparjev izpraznila blagajno genovske pošte Najbrž so računali na večji plen GENOVA - V noči na ponedeljek je skupina devetih roparjev s sicilijanskim naglasom vdrla v prostore pošte v bližini železniške postaja Genova Brignole, kjer je počakala na prihod uslužbencev in oropala blagajno. Do ropa je prišlo med 21.30 in 23. uro, ko je eden od uslužbencev odkril, kaj se je zgodilo in opozoril policijo. Roparji so preplezali ograjo, ki obdaja železniško postajo in po protipožarnih stopnicah prišli do Četrtega nadstropja poslopja, kjer se nahaja poštna blagajna. Tu so skozi okno vdrli v stavbo in skriti počakali, da pošta, ki je bila zaprta zaradi nedeljskega počitka, prične poslovati ob 22h. Ko je prispel vratar, so ga prisilili, da jim je odprl urad. Nato so enega za drugim napadli, zvezali in zaprli v stranišče še ostalih 26 uslužbencev. Zadnji jim je padel v roke šef, ki so ga prislili, da jim je odprl blagajno, kamor so pred begom zaprli uslužbence. Pred pošto so roparje najbrž Čakali pajdaši, verjetno s kombijem. Po prvih ugotovitvah znaša plen nekaj sto milijonov lir, verjetno pa so tatovi računali na 18 milijard, ki so jih tisto noč pričakovali na poštnem uradu. Rop je spodleteti zaradi banalne zamude kombija, ki je prispel šele ob zori, ko so roparji že odšli. POKOJNINSKA REFORMA Referendum že vzbuja polemike RIM - Od danes do Četrtka bo po vsej državi referendum sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL o pokojninski reformi. Volišča na sedežih sindikalnih organizacij bodo odprta do Četrtka dopoldne, popoldne pa bodo že pričeli s štetjem glasov. Predvidevajo, da bodo prvi neuradni rezultati tega neformalnega, a politično zelo pomembnega referenduma, znani že v petek zvečer ali najkasneje v soboto zjutraj. Sindikati računajo, da se bo tega ljudskega glasovanja udeležilo veC milijonov odvisnih delavcev, upokojencev in tudi brezposelnih. Volilnih upravičenčev, Ce jih tako lahko imenujemo, naj bi bilo približno dvajset milijonov. VolišCa (vsega supaj jih je nekaj veC kot 44 tisoč) so uredili na skoraj vseh delovnih mestih, tovarnah in uradih, pomembno vlogo pa bodo imeli pri tem tudi sindikalni patronati, kjer bodo svoje mnenje izrazili predvsem brezposelni. Zelo pomembno vlogo bodo pri tem referendumu igrale tudi sekcije sindikatov upokojencev, ki so se za to priložnost še posebno angažirale. CGIL, CISL in UIL so za ta referendum, katerega izid bo močno vplival na parlamentarni postopek o pokojninski reformi, postavile na noge pravi organizacijski stroj, ki nima precedensov v zgodovini italijanskega sindikalnega gibanja. Glasovanje bo seveda tajno, sledi pa skupščinam in zborovanjim, ki so potekala na skoraj vseh delovnih mestih. Sindikalni referendum pa spremljajo tudi nekatere ostre polemike. Pokojninska reforma, kot znano, razdvaja predvsem sindikat CGIL, kjer je krilo, ki se sklicuje na Stranko komunistične prenove, že napovedala nasprotovanje sporazumu, ki so ga sindikati dosegli z Dinijevo vlado. Komunistična prenova se ponekod tudi zavzema za bojkot referenduma. Glasne polemike pa je povzročilo tudi stališče ministra za državne službe Franca Frattinija, ki je prepovedal javnim uslužbencem, da glasujejo med delovnim urnikom. To je izzvalo takojšnje proteste sindikalnih voditeljev, ki so zahtevali poseg ministrskega predsednika Dinija. PODKUPNINSKA AFERA / ŠEST UR ZASLIŠEVANJA NA TURINSKEM TOŽILSTVU Marcello Deiriltri zavrnil obtožbe turinskih sodnikov V začetku julija odločitev o morebitni komisarski upravi Publitolie TURIN - Predsednik Publitalie (gre za Fininvestova finančna pljuča) Marcello DelFUtri, ki je bil aretiran prejšnji četrtek z obtožbo davčne goljufije in ustvarjanja rezerve črnih sredstev, je zavrnil vse obtožbe. Tako je povedal njegov zagovornik odv. Greste Dominipni, ki je prisostvoval šesturnemu zasliševanju Fininvestovega menedžerja in osebnega prijatelja Silvia Berlusconija. To, kar je povedal odv. Dominioni, je tudi vse, kar je bilo mogoče zvedeti o včerajšnjem zasliševanju. Kaže, da se je DelFUtri obesil na izjave svojega sodelavca Marca Prandellija, ki si je prevzel vso odgovornost za oblikovanje rezerve črnih sredstev. Tako je DelFUtri opravičil tudi tudi ček, s katerim je plačal dela za prestrukturiranje svoje vile na comskem jezero. Rekel je, da je šlo za ček, ki ga je dobil od Prandellija in ga uporabil za plačilo. »Gre za neljub dogodek, ki je bil pojasnjen,« je rekel novinarjem odv. Dominioni. Zagovornik je dejal, da je Fininvestov menedžer odgovoril na vsa zastavljena vprašanja in tudi dodal, da ni posebenih dogodkov, ki bi dokazovali, da je predsednik Publitalie vpleten v uničevanje dokaznega gradiva (s tem so sodniki utemeljih nujnost aretacije). Dodal je, da je zato že naslovil sodnikom zahtevo, naj menedžerja izpustijo na prostost. Toda sodnik za predhodno preiskavo je zahtevo zavrnil. Vzporedno z delFUtrijem so turinski sodniki zasliševali menedžerja Publitalie, ki sta bila prav tako aretirana prejšnji četrtek. Kaže, da njuni zasliševanji nista veliko prispevali k sestavi mozaika črnih sredstev, s katerimi pa je Publitalia - o tem ni nobenega dvoma - razpolagala. Vččeraj je bilo tudi uradno potrjeno, da je milansko tožilstvo, ki vodi vzporedno preiskavo o Publitalii, zahtevalo komisarsko upravo za reklamno podjetje. O tem vprašanju bo razpravljalo milansko civilno sodišče 7. julija, razpravo pa bo vodil sodnik Giuseppe Taranto-la. Zaenkrat ni mogoče predvideti, kako se bo odločilo civilno sodišče. Na osnovi zakona sodni senat lahko razreši upravitelje, ki jih je imenovala skupščina delničarjev, in imenuje komisarja, če ugotovi, da so bile zagrešene hude nepravilnosti. Naloga komisarja pa je ravno ta, da nepravilnosti odpravi. Komisar ima v tem primeru pooblastila pooblaščenega upravitelja, kar pomeni, da mora biti seznanjen tudi z vsemi morebitnimi tajnostmi podjetja. Predstavniki Forza Italia so tudi včeraj prikazovali preiskavo o Publitalii kot politično dejanje in se zavzeli za politični odgovor sodnikom. Tako se je predsednik dvodomne komisije za nadzorstvo nad Raiem Marco Taradash polemično vprašal, zakaj sodniki niso zahtevali komisarske uprave niti za podjetja, katerih predsedniki so bili že obsojeni zaradi podkupninske afere, drugi pa so naslovili vladi vrsto poslanskih vprašanj. Ravnanje sodnikov je obsodil predsednik senatorjev Nacionalnega zavezništva Giulio Maceratini, medtem ko predsednik stranke Gianfranco Fini še vedno molči. Bossi osamljen: vsi proti predlogu dveh parlamentov RIM - Če ne drugega, je Bossijev predlog za ustanovitev severnega in južnega parlamenta dosegel rezultat, da so se vse druge stranke, na desni in na levi, poenotile glede njegove zadnje »provokacije«. Sam Bossi (telefoto Ap) sicer nima dvomov: dva »podparla-menta« naj bi nadzorovala delovanje osrednjega parlamenta, je tudi včeraj potrdil voditelj Severne lige. »To ni razbitje države«, trdi, »pač pa edina možnost za prehod od centralizirane republiške meditve, iz katere izvira korupcija, do federalne ureditve, v okviru katere se različni predeli Italije različno urejajo svoje probleme. Kdor trdi, da hočem razbiti Italijo, ne pozna zgodovine, politike in prava. Veliki politični dogodki, ki jih potem urejajo zakoni in ustave, se začenjajo z revolucijo,« je Se dejal Bossi, za katerega »država ni noben spomenik, ampak izraz svojega časa.« Vse izjave-drugih političnih predstavnikov, ki so jih agencije zabeležile včeraj, pa so z negativnim predznakom. Najbolj oster je verjetno Gianpietro Bro-glia, pripadnik Berlu- sconijeve Forza Italia, ki zahteva poseg notranjega ministstva, predsednika republike in sodstva proti »pučisti-čnim izjavam, ki ogrožajo demokratično ureditev«. Broglia je tudi predlagal, naj bi poslanci zapustili parlamentarno dvorano, ko bo vstopila predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti, »ki so ji Bossi in ligaši ploskali na svojem kongresu.« Za nekdanjega ligaša posl. Vittoria Alipran-dija, ki je prestopil k li-beral-federalni stranki, Bossi skuša pridobiti nekdanji vpliv na severu, kjer ga je baza zapustila, »ko je krenil na levo«. »Ni dvoma, da je norec. Vendar ga tudi tokrat vodi nek politični kompas...« je na strankinem dnevniku II Po-polo komentiral Butti-glionejev pristaš Gianfranco Rotondi. Tudi v drugi veji razklane Ljudske stranke so kritični do Bossijevega predloga: »Bossi se igračka z ognjem,« meni voditelj levosredinskega dela Ljudske stranke Gerardo Blanco, ki načelno ni proti nekaterim oblikam federalizma, vendar v okviru enotne države in ob upoštevanju načela solidarnosti. Posl. Rosy Bindi pa napoveduje, da se je s tem predlogom Bossi osamil in bo na volitvah poražen, ker je v Italiji še potrebna solidarnost in enotnost. »S provokacijo,« je še pristavila Bindijeva, »se na srečo ne strinja vsa Severna liga, tudi pri njih se uveljavlja pluralizem in zato je dialog še možen.« Nekdanja predsednica parlamenta, Nilde lotti je skeptična glede možnosti, da bi se Bossijev predlog praktično izvajal. »Vedno sem podpirala avtonomijo dežel, vendar z istočasnim uveljavljanjem solidarnosti med bogatimi in revnejšimi deželami.« ITALIJA / ZAPLET V BIH Prve zahteve za nov mandat modrim čeladam Politiki so sedaj spoznali, da so glavni problem Srbi RIM - Nevama zaostritev položaja v Bosni in Hercegovini skrbi italijanske politike, ker je vsem jasna logistična vloga, ki jo bo morala odigrati Italija, saj so že sedaj letala, ki so nadzirala bo-sanskohercegovski zračni prostor vzletala z italijanskih letališč. Če pa bo prišlo do umika mirovnih sil, ali pa jim bodo dali nova pooblastila, bo zaradi bližine Italija še bolj pomembna kot doslej. Večina italijanskih političnih sil je podprla predlog ministrice Agnellijeve o iskanju »pogajalske rešitve«. Vsem pa je jasno, da so to le pobožne želje in da bo treba preiti na konkrete pobude. Prav zato so progresisti od ministrice zahtevali, naj jim pojasni, kaj bo Italija storila tako v EZ kot pri OZN, da bi preprečili umik Unproforja in da bi jim dali nova pooblastila in novo vlogo. Agnellijeva naj bi obenem pojasnila, kaj bo storila Italija za doslednejše spoštovanje embarga in kako bo vplivala na Beograd, tako da ne bo nudil več pomoči in podpore bosanskim Srbom.Tudi tajnik DSL Massimo D’Alema nasprotuje morebitnemu umiku modrih čelad iz nekdanje Jugoslavije in poziva Agnellijevo, naj v vseh pristojnih forumih prepreči »nesrečo«, ki bi jo predstavil umik Unproforja. Modrim čeladam je treba po njegovem razširiti mandat, tako da bodo lahko resnično zavarovale prebivalstvo in preprečile Sirjenje spopada. Tudi D’Alema se zavzema, da se s priti- ski na Beograd doseže, da bo ta prekinil sodelovanje s Karadžičevimi bosanskimi Srbi. Obenem je tajnik DSL zahteval, da se ponovno poudari pravica do obstoja Bosne in Hercegovine kot suverene države v dosedajih mejah. Parlamentarci DSL pa so podobno kot progresisti zahtevali, naj zunanja ministrica čimprej poroča parlamentu o novonastalem položaju. Tajnik PRI Giorgio La Malfa pa je v svoji izjavi poudaril, da je sedaj konec pretvarjanj, ker sedaj končo vsi vidijo grozote. Po njegovem mnenju sta sedaj le dve izbiri. Prva predvideva, »da se beograjskim Srbom in njihovim rejencem jasno in odločno pove, kaj od njih pričakuje omikani svet in da se vsi zavedajo kakšno vojaško breme in žrtve predstavlja ta izbira«. Po drugi izbiri, naj bi modre čelade umaknili, prekinili embargo na orožje bosanskim vladnim silam, ohranili embargo proti Srbiji in nato počakali, kaj se bo zgodilo. Italijanski pohtiki so se torej že prilagodili in sedaj v glavnem še kar odkrito navajajo, da so glavni problem Srbi. Zaradi sestrelitve helikopterja z bosanskim zunanjim ministrom Ljubijankovičem bodo radikalci organizirali protestne manifestacije pred veleposlaništvi »samozvane Zvezne republike Jugoslavije«, ker je bil v helikopterju tudi član transnacionalne radikalne stranke, namestnik pravosodnega ministra Izet Muhamedagič. MEDNARODNO SREČANJE / PREDSTAVNIKI 11 DR2AV SE STRINJAJO NOVICE V Trstu stalno tajništvo Srednjeevropske pobude Za poljskega veleposlanika je to »logična izbira« - Deželna uprava bo nudila potrebno sodelovanje TRST - Predstavniki vseh deset držav članic Srednjeevropske pobude (na fotografiji) soglašajo s tem, da bo sedež stalnega tajništva, ki ga bodo ustanovili prihodnje leto, v Trstu. Izbiro Trsta bodo formalno potrdili prihodnjega 6. in 7. oktobra, ko bo v Varšavi vrh vladnih predsednikov Italije, Avstrije (ki bo predsedovala Srednjeevropski pobudi prva tri leta), Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Madžarske, Češke, Slovaške in Poljske. Stalno tajništvo bo po vseh predvidevanjih pričelo delovati že na začetku prihodnjega leta. Tako predsednica deželne uprave Furlanije -Julijske krajine, Alessan-dra Guerra, kot italijanski koordinator, Alessandro Grafini sta potrdila, da imata Furlanija-Julijska krajina in še zlasti Trst »primerno geopolitično lego«, kar je za Srednjeevropsko pobudo odločilnega pomena pri ustanovitvi stalnega tajništva, ki bo pravi motor pobude. Za Grafinija bo tajništvo imelo predvsem tri naloge: pripravo srečanj državnih in vladnih voditeljev za sestanke in organizacijo izvajanj njihovih sklepov, zbiranje vseh podatkov in dokumentacije o državah članicah Srednjeevropske pobude in organizacijo rednih srečanj delovnih skupin, ki naj bi se zbirale prav v Trstu. Po mnenju predsednice Alessandre Guerre bo sedež osrednje strukture Srednjeevropske pobude v Trstu še enkrat potrdil vlogo Furlanije - Julijske krajine kot dežele, ki hoče pozitivno prispevati k procesu mednarodnega sodelovanja. Predvsem namerava deželna uprava uveljaviti prometne, gospodarske in tudi kulturne tokove, ki povezujejo srednjo in vzhodno Evropo. »Sama deželna uprava bo tajništvu dostavila dokumentacijo in analize v tej smeri. V tem smislu že pripravljamo posebno študijo o prometnih zvezah, ki so tako pomembne za gospodarsko in splošno sodelovanje.« »Trst je logična izbira,« je pristavil poljski veleposlanik, Jožef VViejacz v svojstvu predsednika državnih koordinatorjev, ki se je Guerrovi zahvalil za podporo deželne uprave. Med drugim so si predstavniki Srednjeevropske pobude že pred časom ogledali Trst, da bi našli primeren sedež za tajništvo: tudi s tega vidika je deželna uprava nudila polno sodelovanje, Koroška in Italija VIDEM - Koroška bi lahko postala »vrata Italije« za sodelovanje s Severom in Vzhodom. To vlogo avstrijske dežele je podčrtal predsednik koroške vlade Christof Zernatto ob obračunu srečanj, ki jih je priredila Creditansalt. V prejšnjih tednih je namreč to podjetje organiziralo štiri srečanja s podjetniki italijanskega Severovzhoda, da bi jim prikazalo možnosti naložbe na Koroškem. Proces zaradi umora karabinjerjev v Bologni BOLOGNA - Porotniki, ki sodijo policistom iz Bologne, obtoženim, da so v kraju Pilastra ubili štiri karabinjerje, so se umaknili k posvetu. Včeraj se je obravnava končala z repliko branilcev in predstavnikov prizadetih strank. Na zatožni klopi so policijski agentje bratje Savi, ki so priznali umor karabinjerjev in še kopico drugih zločinov. Razsodba je predvidena za petek. Prodal družinsko grobnico, da bi poravnal dolgove La Spezia - Policija, ki raziskuje pojav oderuš-tva v ligurskem mestu, je odkrila nenavaden primer 60-letnega moškega, ki je zaigral sto milijonov v igrah na srečo. Dolg je poravnal s posojilom pri finančni družbi, ki je bila povezana z igralnico. Da bi bil kos oderuškim obrestim finančne družbe, pa je nesrečnež moral prodati družinsko grobnico. V REVOLTELLI Srečanje o slovenski kulturi Drevi ob 18. uri bo v avditoriju muzeja Re-voltella srečanje o »slovenski kulturi v Trstu med preteklostjo in prohodnostjo: ljudje, problemi, ideje«. S srečanjem se bo zaključil ciklus pobud občinskega odbomistva za kulturo, ki se je pričel 18. marca letos, ko so na tržaški občini gostili ljubljanskega župana Dimitrija Rupla in uradno odprli razstavo »Dvojnost« v palači Costanzi; sledil je še koncert glasbe skladatelja Marija Kogoja in srečanje s slovenskimi književniki in s pisateljema Alojzem Rebulo in Borisom Pahorjem. Na današnejm srečanju bodo potegnili obračun teh pobud in predstavili nekatere načrte za prihodnje delovanje. Večera se bodo udeležili podžupan in odbornik za kulturo, Roberto Damiani in občinski svetovalec Peter MoCnik, ter elani odbora, ki priredil dosedanje pobude in sicer Pavle Merku, Marija Cenda, Miran Košuta, Milan Pahor, Sergij Pahor, Franko Vec-chiet, Boris Zulian, Maria Masau Dan, Adriano Dogulin in Anna Rosa Rugliano. Srečanje v avditoriju muzeja Revoltella bo tudi priložnost za predstavitev kataloga nedavne razstave »Dvojnost«. Katalog so izdali s finančno podporo Zadružne kraske banke. ŠOLSTVO / KONEC TEDNA Poimenovanje in 20(Hetnica šole na Proseku Nosila bo ime Avgusta Černigoja Konec tedna bo na Proseku in Kontovelu velik praznik. Vaščani bodo slovesno proslavili 200-letnico pro-seske šole, obenem pa še drug pomemben mejnik za domačo osnovno Solo: poimenovanje Sole po slikarju Avgustu Černigoju. Prvi učitelj, pisal se je Giuseppe de Montanelli, je bil nameščen na Proseku daljnega februarja 1795, potem ko so sami domačini zaprosili tržaške oblasti zanj, da bi izšolali svoje otroke. Pred slabima dvema letoma so začeli vaščani (predvsem starši osnovnošolskih otrok in, seveda, učiteljski zbor) s pripravami na proslavo dvestoletnice šole. Ob tej priložnosti so s'e tudi odločili za poimenovanje šole, saj je bila šola na Proseku ena redkih slovenskih Sol, ki je bila doslej Se brez imena. Učiteljski zbor je za poimenovanje predlagal imena treh slovenskih ustvarjalcev, izbrano je bilo ime velikega tržaškega likovnega umetnika. Takrat še ni bilo jasno, ali bodo lahko Solo poimenovah ob proslavi 200-letnice. Malo pred veliko nočjo pa je tržaško Šolsko skrbništvo končno sporočilo, da je bilo poimenovanje odobreno, kar je se pospešilo priprave na dvojno slavje. V soboto in nedeljo Čakata tako Prosek in Kontovel dve pomembni prireditvi. V soboto bodo šolo uradno poimenovali in pripravili ob tej priložnosti kulturno prireditev, na kateri bosta med drugimi ob učencih sodelovala tudi domača godba in pevski zbor, v nedeljo pa bo v Kulturnem domu Prosek-Kontovel proslava 200-letni-ce z igri, ki jo pripravljajo osnovnošolci. REFERENDUM O POKOJNINSKI REFORMI Volišča tudi na Tržaškem Tudi tržaški odvisni delavci, upokojenci in brezposelni bodo lahko od danes do Četrtka izrazili svoje mnenje o predlogu pokojninske reforme. Ljudski referendum prireja sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL, ki je, kot znano, na vsedržavni ravni dosegla sporazum z vlado predsednika Lamberta Di-nija. Referendum bo nedvomno moCno vplival na parlamentarni postopek o reformi, ki se je že zaCel v poslanski zbornici. Sindikalne organizacije so volišča uredile na skoraj vseh delovnih mestih, tovarnah, uradih in na posameznih sindikalnih patronatih. Na sedežu pokrajinske UIL (Ul.Polonio) bo volišče odprto od 9. do 12.ure ter od 16. do 18.ure. Z istim urnikom bodo odprta tudi vo- lišča CGIL (ULPondares) in CISL (Ul.S.Spiridione) ter področna sedeža CGIL v Nabrežini in v Miljah. V menzi pri Domju pa bodo lahko ljudje glasovali med 10. in 12.uro ter med 16. in 18.uro. Pri tem referendumu so se močno angažirali tudi upokojenci SPI-CGIL, ki so uredili naslednja volišča v mestu in v okolici: Mitnica (Trst stare Mitnice), Sv.Jakob (Ul.Frausin 17), Čampi Elisi (Drevored Čampi Elisi 38), Pončana (Ul.Orlandini 32), Sv. Ivan (Ul.S.Ci-lino 44), Rojan (Ul.Stock 9), Skoljet (Ul.Scoglio 197), Skedenj (Ul. di Servola 30), Sv.Ana (Stara Istrska Ulica 66), Domjo (Strada della Ro-sandra 58), Opčine (Narodna Ul. 69), Križ 134 in Nabrežina (Trg sv.Roka 103). V Križu bodo lahko glasovali upokojenci zahodnega Krasa in zgoniške občine. Referendum o pokojninah so spremljale številne skupščine na delovnih mestih, na katerih je po sindikalnih virih sodelovalo nad deset tisoC občanov. Pokrajinska vodstva CGIL, CISL in UIL so v glavnem podprla sindikalni dogovor, ki so ga sindikalni voditelji Cofferati, D’Antoni in Larizza podpisali z ministrom za delo Treuom in z ministrskim predsednikom Di-nijem. Predlog reforme pokojninskega sistema je povzročil razkol v pokrajinskem vodstvu CGIL. Skupina »Essere sindacato«, ki je politično gledano blizu Stranki komunistične prenove«, se je izrekla proti tej reformi in zato poziva ljudi, da na referendumu glasujejo »ne«. TRG GUTENBERG / VRSTA POSVETOV Avtorsko pravo v »tehnološki« dobi Govorila je tudi podtajnica Bonannijeva Hitre tehnološke spremembe prinašajo vrsto novih vprašanj, ki terjajo prav tako hitre, predvsem pa vsestransko učinkovite in do zakona spoštljive odgovore. Med take sodi tudi avtorsko pravo, ki ga fotokopiranje, faksiranje in oddajanje preko računalniške mreže moCno ogrožajo oz. bi zahtevali nove, natančnejše zakonske opredelitve. Copyri-ghtu predvsem z ozirom na poslovanje knjižnic so včeraj na tržaškem knjižnem sejmu posvetili več srečanj, uvodnega se je udeležila tudi podtajnica na ministrstvu za kulturne dobrine Carla Guiduc-ci Bonanni. Ce je torej dopoldanski del včerajšnjega dogajanja na Trgu Gu-tenberg skoraj v celoti iz-venel v razpravah o avtorskem pravu, je bilo popoldne več srečanj z avtorji, občinstvo pa si je seveda tudi ogledovalo knjige, ki so jih razne knjigarne uspele razvrstiti na njim strogo odmerjenem prostoru. Avtorsko pravo je sploh tema, ki je vselej burila duhove. Novi izumi, ki pa so že prešli v vsakodnevno rabo, pa so dodali nove težave. Mnenja o tem, Ce je npr. fotokopija knjige kraja, izhod v sili ali povsem dovoljeno dejanje, so precej deljena. Dijaki in študenti se na veliko poslužujejo fotokopij, velikokrat, ker so učne knjige posle, prav tako pogosto pa tudi zato, da kaj prisparajo. Podtajnica Carla Guiducci Bonanni je npr. v Trstu včeraj tudi rekla, da bi lahko študentje nakupu knjig namenili več denarja, saj ga Običajni vsakodnevni prizor s Trga Gutenberg (f, KROMA) trošijo v druge, sicer povsem legitimne namene. Postavljena je bila tudi cela vrsta drugih vprašanj: če je npr. tudi po mnenju Bonannijeve fotokopiranje cele knjige z zakonskega vidika zelo vprašljivo dejanje, pa je fotokopiranje delov neupravičeno uničevanje celovitosti posamezne knjige. V zvezi s poslovanjem knjižnic pa so na pobudo tržaške Ljudske knjižnice, ki je med glavnimi organizatorji sejma, govorili tudi o novih oblikah izposojanja knjig. Tudi tržaška se namreč povezuje v računalniško mrežo knjižnic, ki ima ob vsedržavni tudi evropsko razsežnost. Odpošiljanje podatkov in tudi knjig s pomočjo računalnika je seveda bliskovito in ga je težko nadzirati. O tem je govorila Annamaria Ma-iorano Mandillo, ki je že v naslovu jasno nakazala izhodišče: Zaščita avtorskega prava v knjižnici: še odprto vprašanje in možni dogovori. Kot so poudarili vsi razpravljalni, je treba uskladiti pravice avtorjev in raznovrstne želje-potrebe uporabnikov. Gledališče, znanstvena fantastika in grozljivke: to so osrednje današnje teme Trga Gutenberg. Dopoldne bo Paolo Quazzolo predstavil knjigo o 40-let-nem .delovanju Stalnega gledališča FJK, ki je izšla med praznovanjem pomembne obletnice sredi letošnje sezone. Ob 15.30 bo nastopila gledališka skupina SK »Tabor« s posrečenim musicalom Vaje v slogu po Queneauju. Zaključni del programa pa bo posvečen predvsem grozljivkam oz. pošastim in pošastnostim v literaturi. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PREUSTROJ POKOJNINSKEGA SISTEMA SKR nasprotuje sporazumu Včeraj protestna manifestacije stranke po mestnih ulicah »Roke proč od pokojnin in od pridobljenih pravic delavcev in upokojencev«. To je bilo osrednje geslo manifestacije, ki jo je Stranka komunistične prenove včeraj popoldne uprizorila po mestnih ulicah v znak protesta proti predlogu o reformi pokojninskega sistema. SKP je podobne shode in pretesne pobude v teh dneh priredila v vseh večjih mestih. Demonstranti so se zbrali na Trgu Sv.Jakoba (na slild-Foto KROMA), od koder so v sprevodu po mestnih ulicah do- segli Goldonijev Trg, kjer jih je nagovoril strankin pokrajinski tajnik Giorgio Can-ciani. Utemeljil je številne razloge, zaradi katerih Komunistična prenova - od vsega začetka - odločno nasprotuje znanemu političnemu sporazumu med Di-nijevo vlado in sindikalnimi organizacijami. SKP, kot znano, tudi poziva vse občane, da na referendumu zvez CGIL, CISL in UIL o pokojninski reformi, ki bo od danes do Četrtka, glasujejo »ne«. __________SPOROČILA________________- Referendum šolnikov o pokojninski reformi Solniki bodo danes, jutri in pojutrišnjem z referendumom izrekli svoje mnenje o pokojninski reformi. Volilni sedeži bodo na šolah Volta (Ul. Monte Grappa 1), Petratca (Ul. Rossetti 74) in Ber-gamas (Istrska ulica 45), odprti pa bodo od 16. do 19. ure. Sindikat slovenske šole vabi slovenske šolnike, da se referenduma polnoštevilno udeležijo in tako demokratično izrečejo svoje mnenje o smorazumu med vlado in sindikati o pokojninski reformi. Obenem obvešča člane, da bo v dneh referenduma njegov urad zaprt. Volitve na univerzi Jutri bodo na tržaški univerzi volitve Vsedržavne konzulte za pravico do univerzitetnega študija. Slo bo za prve volitve tega posvetovalnega telesa, ki je bil ustanovljen na osnovi 6. člena zakona štev. 390 iz leta 1991 z namenom, da bi izražal mnenja in izdeloval predloge za Šolskega ministra na področju pravice do univerzitetnega študija. V ta namen naj bi konzulta imela pravico izvajati raziskave, varovati študente, pa tudi sodelovati pri svetovanju študentov pri njihovem študijskem usmerjanju in varovanju. Volilno pravico ima učno in neučno osebje univerze, kakor seveda tudi študentje, vendar glasovanje bo ločeno. Vsaka od teh dveh kategorij ima namreč pravico do 5 predstavnikov, seveda na vsedržavni ravni. Na tržaški univerzi bo volišče v učilnici Bachelet, odprto pa bo samo danes od 9. do 20. ure. Volilni upravičenci se morajo predstaviti z osebnim dokumentom, imeli pa bodo pravico izraziti en sam preferenčni glas. V NEDELJO ZVEČER STA NAMERAVALA PREBRESTI REKO OBČINSKA SEJA V Soči pri Zagraju utonil mladi Marko Vatta iz Devina S prijateljem, ki se je rešil, sta padla z 2,5 metra visokega jezu Regulacijski načrt še razdvaja lllyjevo upravo Predlog odbornika Cervesija V Devinu, kjer je prebival, in na Opčinah, kamor se je večkrat vračal, je vCeraj odjeknila vest o tragični nesreči, ki se je pripetila Sele 17 let staremu Marku Vatti: v noči na ponedeljek je namreč izgubil življenje v Soči pri Zagraju, na nevarnem kraju, kjer so morali reševalci že večkrat doslej posegati v podobnih okoliščinah. Marko Vatta, dijak prvega letnika poklicne Sole za gostinstvo v Gorici, ter njegov soSolec, 19-let-ni Simone Zanzogno iz Trsta, Ul. Pasteur 6, sta nameravala preko Soče. Nesreča se je pripetila okrog 21.30 na jezu, ki preusmerja vodo v kanal De Dottori. Markovo truplo so našli dobri dve uri kasneje, v bližini mostu državne ceste St. 305. Po podatkih, ki so jih zbrali karabinjerji v Gradišču, ki so prvi, skupaj z go-riskimi gasilci, prihiteli na pomoč, in po izjavah Sanzogna, sta fanta po končani delovni praksi v gostišču Ai Patriarchi nameravala prebresti Sočo (nekateri so sicer tudi pravili, da sta se morebiti odločila za krajšo pot preko jezu, čeprav je nekoliko čudno, saj bi si po bližnjem mostu pot podaljšala le za nekaj sto * metrov). Izbrala sta si jez, ki usmerja vodo v omenjeni kanal. In prav na jezu, preko katerega teče približno 30 cm visoka voda in kjer je zelo spolzko (rastejo mah, trava, lišaji) naj bi spodrsnilo najprej Marku in zatem še Simoneju. Slednji se je rešil, uspelo mu je priti na breg in poklicati na pomoč, medtem ko je prijatelja odnesla deroča in mrzla voda. Reševanje in iskanje ponesrečenca je otežila tudi tema, našli so ga približno dve uri kasneje, vendar mu ni bilo več pomoči; njegovo truplo je bilo nekaj deset metrov od kraja nesreče, Marko Vatta Na prizorišču tragične nesreče Vprašanje regulacijskega načrta mestne uprave še vedno buri duhove in tudi razdvaja politične stranke, ki podpirajo levosredinsko upravo župana Riccarda Illyja. Projekt uglednega arhitekta Paola Portoghe-sija, ki bi začrtal urbanistično podobo Trsta v letu 2000, se je rodil pod nesrečno zvezdo, saj je doživel že nekaj zavrnitev s strani deželnega nadzornega odbora. Njegova trnova pot je povzročila številne politične polemike in tudi odstop pristojnega odbornika Sergia Carniella. Na njegovo mesto je bil imenovan Giovanni Cervesi, ki je bil svojčas, kot predstavnik republikanske stranke, tudi pokrajinski-odbornik. nasedlo je na prodišču. Morebiti se je pri padcu z dvainpolmetrskega jezu tudi udaril, sicer bi bil z nekaj zamahi na bližnjem bregu. Marko je z mamo in mlajšim bratom Aleksandrom živel v Devinu. Lani je končal nižjo srednjo šolo Ivana Trin-ka v Gorici, nakar se je vpisal v prvi letnik poklicne Sole za gostince. Isti letnik in isto šolo je obiskoval tudi Sanzo-gno, s katerim sta v nedeljo opravljala delovno prakso v restavraciji v Gradišču, od koder sta se namenila proti železniški postaji v Zagraju. Prav včeraj so v okviru šolskih dejavnosti dijaki omenjene poklicne Sole, ki jo je obiskoval Vatta, na ekskurzijo, ki pa so jo v znak žalovanja odpovedali Na nekaterih šolah danes spet akcija civilne zaščite Danes bo na podružnici šole Volta, na sedežu in podružnici sole Deledda, na srednji šoli Divisione Juha, na osnovni šoli Dar-di, v otroškem vrtcu v Ul. Giotto, na poklicnem zavodu ENFAP in na poklicnem zavodu Foscolo istočasna preventivna akcija civilne zaščite. Koordinira jo občinski urad za civilno zaščito v sodelovanju s šolskim skrbništvom. Sole bodo morali izprazniti v jutranjih urah, ko bo na njih zatulila sirena. Menda bodo gasilci na šoli Volta »rešili« osebo, ki bo ostala v poslopju. ______________SKLEP CIPE____________________ Določene stanarine za ljudske gradnje V teh dneh je Uradni list objavil sklep, s katerim je Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) določil kriterije za najemnine javnih stanovanj. Sklep deli najemnike v tri kategorije. V prvo sodijo družine, katerih obdavčljivi dohodki ne presegajo vsote dveh minimalnih pokojnin INPS in katerih dohodki izvirajo izključno od odvisnega dela. Te družine bodo plačevale stanarine v vrednosti največ 10 odstotkov svojih dohodkov. Drugo kategorijo tvorijo družine, katerih dohodki ne presegajo mej, ki jih deželne uprave določajo za olajšane stanarine. Stanarine bodo v tem primeru znašale pov-• prečno 4,5 odstotka katastrske vrednosti stanovanj. Družine, katerih dohodki presegajo meje, ki jih deželne uprave določajo za olajšane stanarine, pa bodo plačevale stanarine za najmanj 7 odstotkov katastrske vrednosti stanovanj. Sklep Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje določa tudi pogoje, ki naj bi jih izpolnjevali upravičenci do ljudskih stanovanj. Njihovi dohodki ne bi smeli presegati 21 milijonov lir. Sklep določa udi proceduro za dodeljevanje ljudskih stanovanj in še kaj. Regulacijski načrt je pred nekaj tedni doživel formalne in vsebinske kritike deželne uprave. Odborništvo, ki je pristojno za izvajanje splošnega deželnega urbanističnega plana, je namreč mnenja, da nekateri bistveni gradbeni standardi tržaškega načrta ne odgovarjajo deželnim zakonskim predpisom. Odbornik Cervesi je na včerajšnji seji načelnikov svetovalskih skupin predlagal, da bi sporni načrt popravili, oziroma prilagodili deželnim predpisom. S tem postopkom, pravi odbornik, bi pospešili odobritev tega urbanističnega načrta, ki je trenutno zamrznjen. Formalno gledano je namreč še vedno v veljavi stari načrt, ki je popolnoma zastarel in ne odgovarja več potrebam mestne ter okoliške stvarnosti. Cervesijevo usmeritev podpira Ljudska stranka, medtem ko sta DSL in Zavezništvo za Trst precej kritični do tega stališča. Načelnika skupin Giorgio de Rosa in Alberto Rusignan sta namreč mnenja, da bi morala občinski odbor in svet v marsičem na novo izdelati regulacijski plan. Na tak način bi se mestna uprava izognila novim morebitnim težavam in novim birokratskim zapletom, ki se, kot kaže, že pojavljajo na obzorju. Da je treba narediti skoraj vse znova, je mnenja tudi Jacopo Ve-nier (SKP), ki je vsekakor pozval deželo, naj enkrat za vselej pojasni svoja gledanja na to kočljivo vprašanje. Zasedanje o tržaškem maju in juniju v letu 1945 Trst, maj-junij 1945: zarja hladne vojne? je naslov dvodnevnega zasedanja, M ga v veliki dvorani pedagoške fakultete prirejata Oddelek za geo-grafeke in zgodovinske znanosti in Tržaška občina. Danes bo najprej John L Harper govoril o ameriškem zgodovinopisju in o izvoru hladne vojne kot o še nedokončani razpravi. Za njim bo Rus Mikhail Narinski govoril o ruskem zgodovinopisju in izvoru hladne vojne. V popoldanskih urah bosta Giulio Cervani in Diana De Rosa govorila o sovjetskem etnografu in komisiji za meje leta 1946; Leon Gibjanskij bo predaval o majski krizi 1945, Sovjetski zvezd, Jugoslaviji in Trstu, medtem ko bo Giampaolo Valdevit predaval o stališču Londona in VVashingtona o tržaškem maju 1945. Jutri bo najprej Jože Pirjevec govoril o Sloveniji, Jugoslaviji in Trstu v maju 1945, zatem pa bo Diego De Castro spregovoril o stališču Italije ob jugoslovanskem prevzemu oblasti v Julijski krajini. ODLOČITEV OBČINE Novo vodstvo poletnih prireditev pri sv. Justu Letošnjih poletnih prireditev na Gradu sv. Justa v Trstu ne bo pripravila in vodila skupina Globoglas, kot v zadnjih letih, temveč skupina Pick Mare. Tako je soglasno sklenil tržaški občinski odbor prejšnji četrtek, formalno pa je sklep sprejel v soboto. Odločitev tržaških občinskih upraviteljev bo prav gotovo naletela na kako kritiko, saj se je okrog zadeve razvnela ostra polemika že pred časom. Polemiko sta dejansko netili skupini Pick Mare in Globoglas, ki sta občinski upravi predstavili konkurenčna predloga. Ge naj se nekoliko pavšalno izrazimo, je bil projekt skupine Globoglas za razliko od projekta skupine Pick Mare namenjen predvsem mladi publiki. Da ne bi prišlo do kakega hujšega zapleta, je tržaški občinski odbornik za kulturo Roberto Damiani, kot beremo v poročilou občinskega tiskovnega urada, o zadevi že pred časom poročal pristojni komisiji občinskega sveta, pa čeprav ni bil dolžan tega storiti, poleg tega pa je dal pristojnim občinskim funkcionarjem izdelati razpredelnico s plusi in minusi vsakega od obeh predloženih projektov. Na osnovi rezultata te primerjave je občinski odbor, kot rečeno, prejšnji četrtek soglasno sprejel svojo odločitev v prid skupini Pick Mare. Projekt slednje predvideva novo porazdelitev prireditvenih prostorov na Gradu s.v. Justa, samih prireditev pa bo skupno 52. Slo bo za glasbene večere za vse okuse, pa tudi za razstave in filmske prireditve. EVROPA IN MLADI Lep uspeh Matejke Grgič na literarnem natečaju Te dni je potekalo v Tržiču nagrajevanje najboljših udeležencev literarnega natečaja »Evropa in mladi«, ki ga že osemnajsto leto zapored prireja Deželni inštitut za evropsko proučevanje IRSE in poteka pod pokroviteljstvom Komisije Evropske skupnosti in Dežele Fur-lanije-Julijske krajine. Natečaj je namenjen študirajoči mladini od osnovne šole do univerze iz vseh dežel Alpe Adrie in se ga je letos udeležilo 1720 mladih. V tej neizprosni konkurenci (kategorija univerzitetnikov, v kateri so tekmovali študentje z univerz v Milanu, Ljubljani, Padovi, Trentu, Vidmu, Benetkah in Trstu) se je spet uveljavila slovenska študentka tržaške filozofske fakultete Matejka Grgič, ki je zasedla drugo mesto. V svojem spisu je komentirala misel filozofa Karla Popperja o demokraciji in pravici do znanja kot bistvenih predpostavkah za od-prtejšo družbo. V utemeljitvi za drugo nagrado (pol milijona lir in možnost za udeležbo na seminarju o ustvarjalnem pisanju v Nurenbergu) je rečeno, da gre za pronicljivo in dosledno logično in jezikovno analizo Popperjeve misli z deklariranim namenom, da ne zapade v poceni retoriko, s katero se večkrat proslavljajo sredstva javnega obveščanja. Komisija je upoštevala tudi izčrpno boblio-grafijo ter osebne misli. Matejka Grgič je na tem literarnem tekmovanju že zmagala kot višješolka. Ob novem uspehu ji iskreno čestitamo. NOVICE Natečaj za pet mest vodje tehnične službe Tržaška občina obvešča, da je ponovno razpisala natečaj za pet delovnih mest vodje tehnične službe. Natečaja se lahko udeležijo diplomiranci iz inženirstva ah arhitekture s habihtacijo za opravljanje poklica in vpisom v poklicno združenje in petJebrim delovnim stažem. Zainteresirani naj predložijo prošnje najkasneje do 12.30 dne 27. junija letos v uradu za protokol Tržaške občine (Trg Unita 4). Vse podrobne informacije posreduje oddelek za osebje Tržaške občine, tel. št. 6754312. Predstavitev knjige o kominfoimu V knjigami Minerva v Ul. S. Nicolo 20 bodo jutri ob 17.30 predstavili knjigo Aimali Feltrinelli. Gli atti del Cominform (1947-49), ki jo je pripravil Giu-liano Procacci. Knjigo bo predstavil prof. Jože Pirjevec. Sodelovali bodo prof. Leonid Gibianskij z moskovske Akademije znanosti in prof. Silvio Pons z rimskega Inštituta Gramsci. Svetovni red po letu 1989 Ta naslov nosi konferenca, na kateri bo o nestabilnosti na evropskem vzhodu in o ošibitvi ameriške nadvlade na zahodu spregovoril ambasador Sergjo Romano v četrtek ob 15. uri v konferenčni dvorani ekonomske fakultete Tržaške univerze. Bili so tudi skavti V nedeljskem članku o proslavi ob koncu šolskega leta v slovenskem centru v Miljah je po pomoti izostalo, da je s svojim prizorčkom nastopila tudi skavtska skupina, ki se je v Miljah začela zbirati pred enim letom in jo vodi Tomaž Petaros iz Boršta. GLASBENO TEKMOVANJE OPČINE / MOŠKI PEVSKI ZBOR TABOR Orkestm Synthesis 4 že dmgič pokal Mesta Pulj Prvo mesto tudi zo komorno skupino gojencev GM 25 let v prijetnem pevskem večeru Pevcem so podelili Gallusove značke Tri tedne po visoki uvrstitvi na mednarodnem harmonikarskem tekmovanju v Innsbrucku je harmonikarski orkester Syn-thesis 4 osvojil še novo odličje: uvrstil se je namreč na absolutno prvo mesto glasbenega tekmovanja, ki se je konec prejšnjega tedna odvijalo v Pulju. S 97 točkami na skupnih 100 je osvojil pokal 26. izvedbe tega mednarodnega srečanja in obenem veliki pokal Mesta Pulj, ki ga prireditelji na osnovi strokovnega mnenja ocenjevalne komisije dodelijo najboljšemu nastopajočemu orkestru kot nekakšno »štafetno palico« v začasno last. Odlično prvo mesto so dosegli tudi štirje gojenci, ki so v kategoriji komornih skupin kot GM Mladi kvartet zasluženo osvojili prav tako prvo nagrado. S tem novim imenitnim poustvarjalnim dosežkom se je tržaški orkester, ki pod vodstvom Claudia Furlana deluje v okviru Glasbene matice, že dragic zapovrstjo z najvišjo nagrado uveljavil na puljskih mednarodnih srečanjih harmonikarjev. Veliki pokal Mesta Pulj, ki je kot »Častni dodatek« obogatil nagradna priznanja jubilejne 25. iz"-vedbe tekmovanja, je namreč že dragic v rokah orkestra Synthesis 4, ki ga je s prav tako uglednim nastopom osvojil pred dvema letoma. Gre pac za prehodno odličje, ki ga zmagovalec prejme poleg »redno« dodeljenega pokala z obvezo, da ga na naslednjem srečanju preda najboljšemu orkestru. Na zaključnem koncertu, ki je bil v nedeljo zveCer v znameniti cerkvi sv. Franje, je harmonikarski orkester Synthesis 4 tako nastopil v nekakšnem dvojnem svojstvu: kot najboljši udeleženec prejšnjega in pa kot ugledni nagrajenec letošnjega srečanja. Na prihodnjem puljskem tekmovanju, ki bo predvidoma konec spomladi 1997, pa bodo elani orkestra predali veliki pokal takratnim zmagovalcem. Prav tako kot v Innsbrucku je bilo slavje tržaških harmonikarjev dvojno: poleg orkestra Synthesis 4 so se namreč tekmovanja v Pulju udeležili tudi člani Mladega kvarteta, ki ga sestavljajo Giulia Valassi, Jana Ban, Erik Kuret in Peter Sancin. Štirje gojenci Claudia Furlana so nastopili z Ambro-siusovim Ritmičnim kalei-doskopom in s to skladbo dosegli 92 točk, najvišje število v kategoriji in torej prvo mesto skupaj z enakou-vršCenim zagrebškim du-om. Ocenjevalno komisijo so poleg predsednika strokovnega odbora tekmovanja prof. Slavka Magdiča sestavljali še profesorja Mas-simo BrajkoviC in Branko Okmaca iz glasbenih šol v Pulju, predsednik pripravljalnega odbora harmonikarskega tekmovanja v Castelfidardu Paolo Picchio in Peter Soave, svetovno uveljavljeni harmonikar iz Detroita. Puljska srečanja harmonikarjev so poznana kot ena osrednjih tekmovalnih prireditev na prizorišču harmonikarske glasbe v ilekdaj jugoslovanskem prostora. V novi dobi samostojne hrvaške države ohranjajo svoj v letih doseženi ugled, obenem se še posebej odpirajo v mednarodni prostor. Redno se ga namreč udeležujejo tudi harmonikarji iz drugih držav (letos sta bili to Italija in Francija, žal ni bilo napovedanih Rusov in Američanov). Poleg svoje visoko strokovno izobražene - in zato tudi nadvse zahtevne ocenjevalne mednarodne komisije, ki ji načeljuje prof. Slavko Magdič, so puljska srečanja nezanemarljiva priložnost za vpogled v sodobno razvojno raven glasbila, kot je klasična harmonika. Iz nekdanjih netekmtivalnih mednarodnih srečanj (tekmovalnost je namreč veljala le za udeležence iz bivšega jugoslovanskega prostora) so puljska srečanja začela segati v širšo evropsko stvarnost in na prehodu iz zahodnega v vzhodni svet postala odlična stična točka med različnimi pogledi in pristopi do harmonike, ki se je sočasno uveljavljala kot klasično glasbilo. Od 1993 so puljska srečanja pravo tekmovanje: harmonikarski orkester Synthesis 4 se jih je udeleževal že prej, kot gost iz tujine, s svojimi nastopi je od strokovne komisije prejel tudi diplomo za visoko umetniško poustvarjalno raven, že v dveh izvedbah pa je dosegel najvišjo uvrstitev. Damiana Ota Moški pevski zbor Tabor je v soboto zveCer v nadvse prazničnem in prijetnem vzdušju proslavljal 25. obletnico svojega plodnega delovanja. Številnim poslušalcem je postregel z doživetim celovečernim koncertom, ki mu je dal naslov »Pesem za vse« in z njim dejansko ogrel srca 'vseh, hkrati pa dokazal, da je znal s svojim zvestim pevovodjo Svetom Grgičem prebroditi tudi marsikatero brzico in obiti vse ovire in da je še vedno živ in krepak, Čeprav mu je na začetkih poti marsikdo prerokoval kratek dih. Predvsem pa je s sobotnim nastopom potrdil, da namerava po začrtani poti odločno nadaljevati. Zbor je zapel 16 pesmi, od katerih je dve posvetil 50-letnici osvoboditve izpod nacifasizma. Ves ta bogat program, ki so ga pevci lepo in občuteno izvedli, je zelo duhovito in posrečeno napovedoval Drago Gorup, ki je tudi avtor zanimivega spisa o potovanju openskih pevcev pred mnogimi leti na gostovanje v Makedonijo. Proslavi se je želel pridružiti tudi ženski zbor, ki je slavljencem najprej zapel, nato pa vsakemu pevcu podaril po en nagelj in majoliko. Po tem ljubkem obredu sta zbora skupaj zapela »Vstajenje Primorske«, ki je prijetno in toplo vzdušje v dvorani Prosvetnega doma še povečalo. Kar lepo število društev je nato prineslo zboru svoj pozdrav in čestitke, s kratkim govorom pa sta se oglasila za ZSKD Ace Mermolja, ki je zaželel zbora še veliko plodnega dela in Viktor Sosič, ki je poudaril pomen takšnega zbora za vaško kulturno dejavnost in društvo Tabor. Ignacij Ota, odgovoren za pevsko dejavnost pri ZSKD je nato razdelil pevcem Gallusove značke za zvestobo pevski dejavnosti. Bronaste je prejelo pet pevcev, srebrne štirje, desetim pa so podelili zlate značke. Tistim, ki so pred tem že dobili ta priznanja, ali pa so v zbor vstopili v zadnjih letih, so tokrat izročili posebne diplome. Najboljše priznanje za dolgoletno dejavnost zbora, ki je ponesel našo pesem na vse vetrove, predvsem pa oplajal opensko kulturno stvarnost, pa je bil iskren in prisrčen aplavz občinstva, ki je hotel biti tudi spodbuda za naprej. Po tem vsestransko uspelem koncertu res ni bilo težko nadaljevati slavja in nazdraviti slavljencem ob dobri kapljici in založeni mizi. Neva Lukeš Priprave na poletni center v Devinu Uprava devinsko-na-brežinske občine obvešča, da Je bil objavljen razpis za dražbo na podlagi zasebne licitacije za vodenje vzgojnih animacijskih dejavnosti v Poletnem centru 1995, ki bo julija letos v Devinu. Prošnje na kolkovanem papirju je treba predložiti najkasneje do 11.30 dne 6. junija 1995. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Občino Devin Nabrežina, Nabrežina Kamnolomi 25, kjer je na razpolago za vpogled tudi podrobni pravilnik o pogojih zakupa. Občina tudi sporoča, da je še mogoče vpisati otroke od 3. do 11. leta v poletni center. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. Starši bodo lahko poslali svoje otroke v center tudi samo zjutraj, od 8. do 13. ure, brez kosila. Za prevoz bodo otroci smeli uporabljati šolski avtobus. ____MAČKOLJE / TRADICIONALNA PRIREDITEV_ Uspešen praznik češenj Praznik češenj je v nedeljo popoldne nudil številnim gostom pa tudi gostiteljem lep kulturni spored, ki ga je z besedo povezovala Darja Smotlak. Prizorišče dogajanja sta bila cementna ploščad oziroma plesišče ter dvignjeni odrski prostor v objemu zelenega hrastja. Kulturno prireditev je otvoril pihalni orkester s Proseka, medtem pa so se na svoj nastop pripravljali otroci, oblečeni v belokranjske narodne noše. Po godbi so otroci, ki hkrati tvorijo folklorno skupnino osnovnih šol od Domja, iz Boljunca in Doline priplesali v kolu na prireditveni prostor. S pesmijo, plesom ter ob spremljavi harmonike in kontrabasa so ustvarili spomladansko rajanje v smislu dolenjskih običajev (na sliki - f. Balbi/KROMA). Primorske navade pa so z značilnimi pesmimi pričarale pevke ženske pevske skupine S tu ledi. Pred občinstvom so se predstavili nekateri mladi gojenci mackoljanske župnijske glasbene šole, in sicer Gleb Tul, Martin Tul in Daniela Tul. Z govorom je nastopil do- E* — ’ S •■v* ik . . 'u' .ur ■ 1 •V > maCin Danijel Novak. Poudaril je p ornem miru: 50. obletnica konca druge svetovne vojne naj bo svetu v opomin in svarilo, da mora konCno po tolikih vojnih pretresih 20. stoletja zavladati mir. Praznično sestavljeni spored je sklenila proseška godba s temperamanetnim izvajanjem skladb iz svetovne glasbene zakladnice, kot na primer iz repertoarja ansambla Abagodl, Franka Sinatre in drugih. Kulturni del se je počasi umaknil zabavnemu, tako da so se prisotni lahko zavrteli ob zvokih ansambla Krt. Vsekakor je bilo sončno vreme kot naročeno. Suzana Strajn PREBENEG / UMRL V DACHAUU V nedeljo minilo petdeset let od mučeniške smrti J. Rapotca V nedeljo 28. t.m. je minilo" že petdeset let, odkar je daleč od domovine in daleč od svojih otrok, v žalostno znanem dachauskem taborišču po dolgi, kruti in nečloveški internaciji umrl Prebenežan Jože Rapotec. Od vsega začetka je Jože Rapotec aktivno sodeloval v antifašističnih gibanjih; skupaj z vaščani je sodeloval v Osvobodilni fronti in se 28. junija 1944 vključil v Narodnoosvobodilno vojsko. V bitki pri Postojni so ga ujeli in nato zaprli v tržaške Coronejske zapore. Od tu so ga odpeljali v taborišče v Dachau. DoCakal je svobodo, vendar pa je zaradi telesne izčrpanosti in dolgega trpljenja umrl prav v tem taborišču 28. maja 1945; tu je tudi pokopan. Njegove kosti trohnijo v neznani gomili, njegov spomin pa je vedno živ; nikoli ga ne bodo pozabili vsi tisti, ki so ga pričakovali takrat, ko so se izpolnile njegove zadnje besede: ko je s tovariši odšel v partizane je obljubil, da se bo vrnil, ko bo naša zemlja osvo- bojena. Jože Rapotec pa ni umrl sam v boju za boljšo in pravično prihodnost; zapisan je med milijoni sotrpnikov, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo in domovino. Ob 50. obletnici smrti se ga spominjajo svojci in Kulturno društvo ”Jože Rapotec" iz Prebenega. ŠOLSTVO / OTROŠKI VRTEC »Strašne« hobotnice na razstavi v šempolaju Velike barvne hobotnice z ogromnimi poudarjenimi očmi in dolgimi grozečimi lovkami so v nedeljo v igralnici Sempolaj-skega otroškega vrtca pričakale obiskovalce že običajne otroške razstave ob koncu šolskega leta. »Pošasti« so visele na zidu v krotkem objemu ribiške mreže. Obiskovalci se hobotnic niso ustrašili, saj so jih bili že spoznali ob pustnem Času, ko so se »sprehodile« po vasi v veselem otroškem živžavu. Hobotnice-maske so bile le ena od atrakcij letošnje razstave ročnih del, risb in izdelkov malčkov šempolajskega otroškega vrtca. V igralnici so si lahko domadni ogledali še mnogo drugih stvari in predmetov, ki so jih otroci pod veSCo roko vzgojiteljic izdelali med šolskim letom. Videli so značil- nosti letnih Časov, pa tudi značilnosti različnih narodov, ljudi in njihovih bivališč. Na tleh so bili drug ob drugem postavljene stanovanjske hiše belcev, indijanski šotori in tukuli Črncev. Ob pogledu na tolikšno roC-nodelsko bogastvo so imeli obiskovalci občutek, da so se otroci v vrtcu naučili marsikaj lepega, zanimivega in koristnega. Ob otroški razstavi se je v nedeljo proslavil tudi prodajni sejem, ki so ga pripraviti starši otrok. Izdelati ati prinesli so različne predmete. Kdor si je katerega od njih izbral, je v zameno pustil prispevek za vrtec. Sejem je zabeležil letos velik uspeh; naj-vecjega doslej, da so bili organizatorji s svojo pobudo lahko res zadovoljni. Pa tudi obisk je bil zelo dober, kar priča o povezanosti otroškega vrtca z vaško skupnostjo. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 30. maja 1995 FERDINAND Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.24 - Luna vzide ob 6.17 in zatone ob 21.34. Jutri, SREDA, 31. maja 1995 MARJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27.6 stopinje, zračni tlak 1016.6 mb raste, veter 18 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 54-od-stotna, nebo rahlo poo-blaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessia Azzopardo, Geremia Pagoni, Caterina Hale, Andrea Zotto, Maurizio Pacialat, Daniela Delconte. UMRLI SO: 95-letna Giuseppina Coslovich, 57-letna Irene Giussani, 89-letna Albina Družina, 69-letni Ottavio Covacci, 75-letna Isabella Di Toma, 76-letna Giuseppina Cnapich, 59-letni Romano Sain, 72-letni Stefano Fuligno, 75-letni Vincenzo Licari, 80-letna Caterina Kuštrin, 79-letni Vinicio Schwagel, 86-letni Rodolfo Primosi, 61-letni Aldo Milli, 74-letna Teodora Stanta. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Pie-ro 2, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO [„] LEKARNE Od PONEDELJKA, 29. maja, do NEDELJE, 4. junija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Zaradi skorajšnje obnovitve razstavnih prostorov OPREMA Nudi na vseh J 1C razstavljenih artiklih POPUST Od 20 do 80% POHITITE ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Un eroe borghese«, r. Miche-le Placido, i. Fabrizio Bentivoglio, Omero Anto-nutti. EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Amore e ombra«, r. Betty Kaplan. EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.20, 20.10, 22.00 »L'amore molesto«, r. Mario Martone. AMBASCIATORI -19.45, 22.00 »Rob Roy«, i. Liam Neeson, Jessica Lange. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Mor-ti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda, Matthevv Broderick. NAZIONALE 2 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ciao Giulia, sono Kevin«, i. Michael Kea-ton, Geena Davis. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »A proposito di donne«, i. Whopi Gold-berg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Jefferson in Pariš«, r. James Ivory, i. Nick Nolte, Greta Scac-chi. MIGNON - 16.00 -22.00 »II gusto del proi-bito«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 »Don Juan De Marco, maestro d ’ a m o r e «, i. Marlon Brando. Zadnji dan. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Viva San Išidro « , r. Alessandro Cappelletti, i. Diego Aba-tantuono, Marco Leonardi, Lumi Cavazos. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Neli«, i. Jo-die Foster. J PRIREDITVE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da je razstava IVAN TRINKO ŽIVLJENJE IN DELO na ogled v Gregorčičevi dvorani -Ul. S. Francesco 20/1. nadstr. Se danes, 30. t. m. z urnikom od 10. do 12. ure in do 15. do 17. ure. TRŽAŠKA OBČINSKA UPRAVA prireja danes, 30. t. m., ob 18. uri v dvorani Muzeja Revoltella srečanje na temo: SLOVENSKA KULTURA V TRSTU MED PRETEKLOSTJO IN SEDANJOSTJO: LJUDJE, PROBLEMI IN IDEJE. Sodelujejo: Roberto Damiani, Peter Močnik, Pavle Merku, Miran Košuta, Maria Cenda, Franko Vecchiet, Milan Pahor, Sergij Pahor, Boris Zuljan, Maria Massau Dan, Adriano Dugulin in Anna Rosa Rutigliano. Založba Mladinska Knjiga - Ljubljana in Tržaška Knjigarna vabita danes, 30. maja ob 17.30 v Gregorčičevo dvorano - Ul. Sv. Frančiška, 20 v Trstu na posvet o čtivu za otroke in mladino od 9. do 14. leta Sodelovali bodo uredniki pri Mladinski knjigi in svetovalka Zavoda za Šolstvo TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi jutri, 31. maja, ob 17.30 na predstavitev knjižnega prvenca Patri-zie Vascotto A BORDO DEL MISTRAL. Spregovoril bo Marko Kravos. DRAMSKA SKUPINA SKD I. GRUDEN iz Nabrežine vabi v petek, 2. junija in v nedeljo, 4. junija ob 20.30 na iskanje Nusiceve SUMLJIVE OSEBE. Zaradi neuporabnosti lastne društvene dvorana in zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev, da bi jo popravili, bo krstna uprizoritev v prostorih kulturnega doma A. Sirk v Križu. KRSTNI KONCERT vokalne skupine RESO-NET, zborovodja Aleksandra Pertot v petek, 2. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Vabljeni prijatelji petja! Koncert sta podprli Zveza cerkvenih pevskih zborov in Slovenska prosveta v Trstu. KD I. GRBEC - Ske-denjska ulica 124 vabi elane in prijatelje na ČLANSKI VEČER, ki bo v soboto, 3.junija ob 20.30 v društveni dvorani. Sodeloval bo ZPZ I. Grbec pod vodstvom zborovodkinje Bože Hrvatic. Vabljeni! OB PRAZNOVANJU 200-LETNICE OSNOVNE SOLE NA PROSEKU ter poimenovanju po slikarju A. Černigoju vljudno vabljeni na PROSLAVO, ki bo v soboto, 3. junija, ob 19. uri pred prosesko osnovno Solo ter OTROŠKO PRIREDITEV v nedeljo, 4. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku. V Šolskih prostorih bo od 3. do 9. junija na ogled razstava osnovnega Šolstva na Proseku. Razstava bo odprta v Šolskih urah ter od 18. do 20. ure. PD SLOVENEC - BorSt- Zabrezec prireja od 2. do 5. junija 25. PRAZNIK VINA v Hribenci. V petek, 2.6., ob 21. uri nastop MePZ Slovenec-Slavec, tamburašev iz Boljunca in podelitev priznanj vinogradnikom; v soboto zveCer, 3.6. ples z ansamblom Happy day; v nedeljo, 4.6., ob 17.30 nastop Godbenega društva Prosek in TFS Stu ledi, zveCer ples z Adria kvintet; v ponedeljek, 5.6. ples z ansamblom Long zlunk. OBČINA ZGONIK vabi na XXXI. RAZSTAVO IN POKUŠNJO VIN v Zgoniku od 2. do 4. junija. V petek, 2.6., ob 17.30 tekmovanje "med dvema ognjema” za osnovnošolsko mladino, ob 19. uri otvoritev razstave vin, ob 21. uri ples z ansamblom Happy day; v soboto, 3.6, ob 9. uri balinarski turnir, ob 13. uri turnir v moškem rokometu, ob 21. uri v SKC finalna tekma v rokometu, od 21. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet; v nedeljo, 4.6., ob 10. uri ex-tempo-re, ob 18.30 nastop Godbe na pihala iz Nabrežine in plesne skupine SKD Vigred, ob 20. uri nagrajevanje vinogradnikov in od 21. ure dalje ples z ansamblom Keydea. SKD PRIMOREC - Trebče vabi 2., 3. in 4. junija ob nogometnem igrišču "Griža” v Trebčah na VAŠKI PRAZNIK. Igrala bosta ansambla Keydea in Kraški kvintet ob dobro založenih kioskih. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 -Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) Hj OBVESTILA ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO SLOVENSKE ISTRE IN KRASA vabi na srečanje jutri, 31. maja, ob 19.30 v restavraciji Primorka v Strunjanu. Program: 1. Bolečina in njeno zdravljenje - dr. Olga Ma-vric-Jovan (Onkološki institut Ljubljana); 2. Pregled Krkinih analgetikov z no-,vostmi - dr. Elizabeta Vrhovec-Krevelj (Krka Ljubljana). VSI DELAVCI in upokojenci zahodnega Krasa in zgoniske občine so vabljeni, da izrazijo svoj glas o reformi pokojnin. Glasovanje bo na sedežu SPI-CGIL v Križu danes, 30. in jutri, 31. t. m. med 9. . in 11. uro ter med 17. in 19. uro. združenje ‘ za ZAŠČITO OPČIN vabi vse elane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v Četrtek, 1. junija, ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SZ SLOGA sklicuje v petek, 2. junija REDNI OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Ob tej priložnosti bodo nagrajene najuspešnejše ekipe in posamezniki v minuli sezoni. Vabljeni. UPRAVA občine Repen-tabor razpisuje javno selekcijo za mesto animatorke/ja v poletnem centru, ki se bo odvijal v repentabrski občini od 3. do 15. julija t.l. Zainteresirani lahko predstavijo prošnje na prostem papirju na občinsko tajništvo do 14. ure dne 10. junija 1995 Zahtevani rekviziti: dopolnitev 18. leta starosti, opravljena izobrazba druge stopnje, obvladanje slovenskega jezika. Podrobnejša pojasnila nudi občinsko tajništvo, tel. St. 327122. Slovenski dijaški dom SREČKO KOSOVEL sporoča, da vpisuje za prihodnje leto 1995/96 uCence osnovne in nižje srednje Sole ter dijake višjih srednjih sol in univerzitetne Študente. Vpisovanje bo odprto do zasedbe razpoložljivih mest. Informacije daje ravnateljstvo vsak dan, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/573141. ŽUPNIJSKA SKUPNOST sv. Jerneja na Opčinah vabi na Smarnicni koncert Marijinih pesmi, ki bo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah jutri, 31. maja ob 20. uri. Koncert bodo oblikovali domači CPZ Sv. Jernej, zbori Vesela pomlad in gost večera, Vokalna skupina Musiča noster amor pod vodstvom dirigenta Janka Bana. H_______________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 7. junija izlet v Tre-viso. Dopoldne ogled naturistične oaze Sile, popoldne ogled mesta. Vpisovanje danes, 30. maja od 9. ure dalje na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. st. 360324. DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV TONE PENKO prireja v nedeljo, 4. junija strokovno vodeno ekskurzijo na Sabotin (516 m) pri Gorici. Zbirališče ob 8. uri na Trgu Oberdan v Trstu, oziroma ob 8.30 v Sesljanu, blizu Hotela Pošta. Prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika. Vabljeni elani in prijatelji. SEKCIJA SPI-CGIL iz Križa prireja v nedeljo, 18. junija izlet v Neme z ogledom jame v Villanovi. Vpisuje Mario Turel do 10. junija ( tel. St. 220266, 220710). 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča elane, da bo danes, jutri, in v četrtek, 1. junija urad zaprt zaradi referenduma o sporazumu med vlado in sindikati o pokojninski reformi. Učno in neueno osebje glasuje od 16. do 19. ure na sledečih volilnih sedežih: Ul. Rossetti 74 “Petrarca", Istrska ul. 45 - “Bergamas“, Ul. Monte Grappa 1 - “Volta". MALI OGLASI PRIMARNA DRUŽBA isce mlado dinamično sodelavko/ca z diplomo iz farmacije. Pogoji: dobro znanje angleškega jezika in po možnosti francoščine. Delovno mesto Trst, zaželjena pripravljenost za potovanja. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl - Ul. Montecchi 6, 34137 Tr-st/Trieste pod Šifro LAB. ISCEM hišo, tudi potrebno popravil, enosta-novanjsko primerne velikosti z vrtom v dolinski občini. Tel. na St. 231881 ob urah kosila in tel. št. 228807 v ostalih urah. ISCEM resno in zanesljivo gospo z izkušnjami za celodnevno varstvo dveinpolletnega otroka v Gorici za štiri dni v tednu. interesentke naj ne bi bile iz preveč oddaljenih krajev. Tel. st. 0481/530295 v urniku poslovanja trgovin. IŠČEMO prodajalca/skladišCnika v termo/idravlicnem sanitarnem sektorju. Tel. St. 828128 ali 828028. IŠČEMO gospo za oskrbo nepokretne mame v jutranjih urah. Tel. st. (040) 411358 ali 040/367.088. GOSPO/GOSPODICNO , ki je zainteresirana za resno zaposlitev, srednjih let, primerno in izkušeno z delom v gostinsko/turističnem sektorju, praktično v domači kuhinji, zaposlimo. Tel. St. 229285. AGRARIA zaposli skladiščnika, nujno B ali C dovoljenje, opravljeni vojaški rok, smisel za vodenje skladiščne kartoteke in ostalih skladiščnih dokumentov. Klicati na tel. St. 632200. ISCEM skromno opremljeno stanovanje v dolinski občini. Tel. st. 212735 od 16. do 18. ure ter 631328 od 9. do 13. ure. NUDIM lekcije matematike in fizike višjeSol-cem, posebno za maturo. Tel. št. 43176. STALNA profesorica nudi privatne lekcije za pripravo na malo maturo. Tel. ob uri kosila na St. 566822. MERCEDES 190E, letnik 1985 v dobrem stanju prodam. Tel. v večernih urah na St. (0481) 20764. PRODAM v Vipavski dolini dvonadstropno hišo z lepim vrtom, veža s kaminom, terasa, dve spalni sobi, jedilnica, kuhinja, kompletna kopalnica ter dodatni WC, garaža, vse opremljeno s pohištvom, moderni komfort. Telefonirati na (040) 212239 po 20. uri. PRODAM klorifikator za odpadne vode rabljen en teden. Tel. st. 291476. PRODAM WV passat variant G60. Tel. v uradnih urah na St. 213570 v uradnih urah. V TRŽIČU prodam 5-stanovanjsko hišo s tremi trgovinami po ugodni ceni. Tel. (0481) 82531. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. PRODAJAM v Vipavski dolini dvonadstropno hišo z lepim vrtom, veža s kaminom, terasa, dve spalni sobi, jedilnica, kuhinja, kompletna kopalnica ter dodatni WC, garaža, vse opremljeno s pohištvom, moderni komfort. Tel. na St. 040/212239 po 20. uri. OSMICO je odprl Alfre-do Brajnik, Domjo 172. Toči belo malvazijo doc in rdeči merlot. Vabljeni! Tel. St. 824917. OSMICA je v Dolini na St. 233 - Lovriha. OSMICO ima odprto Alojz Kante, Praprot st.18. V SLIVNEM pri Kraljevih st. 9 je odprta osmica. OSMICO sta v Samator-ci na št. 17 odprla Marjo in Ondina Gruden. Točita belo in Črno vino. PRISPEVKI V spomin na drago Lauro Pertot Kozina darujejo Marica, Nesti, Vali in Livio 100.000 lir za TFS Stu ledi in 50.000 lir za vezenje rut barkovljanske noše. Ob 4. obletnici smrti nepozabne Laure Pertot se je spominja teta Majda in daruje 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na starše Friderika in Doro Cok darujeta Neva in Adrijana z družinama 100.000 lir za Stadion 1. maj. Namesto cvetja na grob Bazilije Pregare por. Corbatti darujejo družine Corbatti (Ricmanje 58) 50.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin na Milko Sancin Prasel daruje družina Corbatti 30.000 lir za boljun-sko cerkev. Namesto cvetja na grob Rose Simonich Stopper daruje družina Terčon 100.000 lir Skupnost Družina Opčine. V isti namen darujeta Meri in Joško Terčon 100.000 lir za Slovensko Karitas. V spomin na planinko dr. Nado Seražin daruje Meri Černigoj 50.000 lir za SPDT. V spomin na soseda Mirkota Pečarja in Rudka Marca darujeta Karlo in Lidija 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice in 25.000 lir za balinarsko sekcijo SZ Zarja. V spomin na Marijo Stoka darujeta Laura in Elva 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na drago mamo Silvestre Guštin daruje hčerka Nevenka z družino 80.000 lir za repentabrsko cerkev. V spomin na drago mamo Zoro Hrovatič daruje hčerka Dragica 50.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob krstu Karin Cok darujejo starši 200.000 lir ter nonoti 100.000 lir za repentabrsko cerkev. N.N. daruje 50.000 lir za repentabrsko cerkev. Družina Luciano Puric (Repen 152) daruje 50.000 lir za repentabrsko cerkev. V spomin na Rozo Simonich daruje družina Bizjak 100.000 lir za OPZ Zvonček. Ob krstu Danjela Guština darujejo starši in botri 160.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob drugi obletnici smrti dragega Serafa daruje Lucija Hrovatin 50.000 lir za ZPZ Zabor in 50.000 lir za MPZ Tabor. 30.5.1989 30.5.1995 Minilo je šest let, odkar nas je zapustil naš predragi Mirko Radovič Doma si pustil praznino, v srcu pa neizmerno žalost. Tvoji dragi Nabrežina, 30. 5. 1995 SVETA GORA / MNOŽIČNA UDELEŽBA SPOMINSKI VEČER / PRIREDILA GA JE ZSKP Skupno romanje za spravo in mir Prisotna goriški in novogoriški župan Goriški in novogoriški župan skupaj v svetogosrskem svetišču (foto Studio Reportage) Množica vernikov -računajo, da jih je bilo okrog dva tisoC - se je v nedeljo popoldne udeležila vsakoletnega romanja go-riške in koprske škofije na Sveto Goro, ki je letos, ko poteka petdeset let od konca druge svetovne vojne, potekalo pod geslom Sprava in mir. Mnogi so se do romarskega svetišča, kljub poletni vročini, podali peš, številni so se na goro popeljali z avtomobili in avtobusi. Slovesno bogoslužje sta opravila goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco in koprski škof Metod Pirih ob somaševanju kakih štiridesetih duhovnikov iz obeh cerkvenih skupnosti. Poseben pomen sta dogodku s svojo udeležbo dala goriški in novogoriški župan, Valenti in Špacapan. S svojo prisotnostjo v svetišču, ki je od nekdaj stičišče slovenskih, italijanskih in furlanskih vernikov, sta potrdila potrebo in voljo po nadalnjem sodelovanju ljudi ob meji in med narodi nasploh. V nagovoru sta cerkvena dostojanstvenika posebej poudarila vrednote sprave in miru. Ne gre namreč pozabiti, da se je letošnje skupno romanje slovenskih, italijanskih in furlanskih vernikov odvijalo v času številnih proslav ob obletnici konca druge svetovne vojne. Nadškof Bommarco se je v homeliji posebej skliceval na misli, ki jih je nedavno izrekel papež, ki je poudaril, kako človeštvo ne sme pozabiti na težke in tragične izkušnje preteklosti, zato, da bodočim generacijam zagotovi mir. Papež je ob tem mislil na Bosno in na druge dežele v svetu, kjer še zmeraj zmagujejo strasti in sovraštvo. Oba škofa sta v nagovoru posebej poudarila da je treba stopiti na pot drugačnih medčloveških odnosov, potrpežljivo, strpno, vendar z odprtim srcem, ob spoštovanju človeškega dostojanstva. Oba sta tudi izrazila najboljše želje za razvoj obeh skupnosti, ki se bosta kmalu znašli pod skupno, evropsko streho. Omeniti velja še, da se je bogoslužje odvijalo v štirih jezikih, v slovenščini, italijanščini, latinščini in furlanscini in da sta škofa govorila vsak v svojem jeziku, potem pa še posebej pozdravila vernike drugih skupnosti. Koprski škof dr. Metod Pirih je bil v nedeljo deležen še posebno toplega sprejema, saj so se verniki spomnili desetletnice njegove posvetitve v škofa. O liku in vlogi Janka Kralja pri krščanskih socialcih Ob 50-letnici smrti so o njem spregovorili Tomaž Simčič, Lojzka Bratuž in v Argentino izseljena Kraljeva hči Lučka Zveza slovenske katoliške prosvete je v Četrtek priredila spominski veCer na Janka Kralja ob 50-letnici njegove smrti. Na večeru so sodelovali Lojzka Bratuž, Tomaž SimCic ter Kraljeva hci Lučka, ki se je rodila v Gorici, živi pa že od leta 1948 v Argentini. VeCer je povezovala pevska skupina Akord iz Podgo-re ter Jan Leopoli, ki je s Kraljevimi pravnucki prebiral odlomke iz njegove korespondence. Prisotni so bili tudi Lojze Peterle in drugi ugledni gostje iz Slovenije, ki so bili posebno pozorni na življensko usodo in markantno intelektualno vlogo Janka Kralja v okviru krščanskosocialnega gibanja na Primorskem. Lik človeka je najprej orisal Tomaž Simčič, ki je poudaril dejstvo, da je bil Kralj vodilna osebnost v širši slovenski stvarnosti med vojnama, ko je morala zaradi fašizma večina intelektualcev iz meja tedanje italijanske države. Lojzka Bratuž je na polagi zapisnikov sej odbora Mohorjeve družbe poudarila pomembno in nepogrešljivo vlogo, ki jo je igral Kralj pri tej ustanovi v njenih prvih desetletjih. Bil je namreč duša te organizacije od vsega začetka. Nazadnje je Lučka Kralj Jerman z dokumenti, članki in tudi osebnimi pismi podala ob obsežni, Čeprav kratki življenski poti oCeta, predvsem človeško sliko tega družbenega delavca, ki si je prizadeval predvsem za ohranjanje katoliške slovenske identitete našega človeka. Orisala Spominskega večera se je udeležil tudi Lojze Peterle (foto Studio Reportage) je tudi vzorno organizacijo krščanskih social-cev, ki so od Trbiža do Reke razširili svoje nenasilno delovanje s pomočjo zaupnikov in ne brez tveganja. Lučka Kralj se je dotaknila mnogih bolečih tem in vprašanj, ki še iščejo odgovor. Tudi med mladimi, katerim je bilo predvsem namenjeno srečanje, je bilo Čutiti precej vznemirjenosti. Ob koncu je namreč mnogim ostal grenak priokus zaradi močno poudarjenih nekdanjih ideoloških konfliktov. Verjetno je nenaravno zahtevati, da bi bila vsaj novi generaciji prizanesena ta grenkoba, ki se Cesto prelevi v globoko sovraštvo, vendar Ce preteklosti ne moremo spreminjati, prihodnost gradimo z našimi dejanji. EJ KINO IZLETI GORICA VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »La scuola«. Rež. Daniele Luchetti. Igrajo Silvio Orlando, Anna Ga-liena, Fabrizio Bentivo-glio. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Un genio per amore«. Igrajo Meg Ryan, Tim Robbins, VValter Matthau. \M PRIREDITVE V KATOLIŠKI KNJIGARNI bodo v petek, 2. junija, ob 18. uri predstavili štiri publikacije o novejši zgodovini na našem območju in pravnih normah za varstvo manjšin. Pobudnik predstavitve je Krožek za družbena vprašanja Virgil Scek. SREDNJA SOLA IVAN DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO priredi 18. junija avtobusni izlet v okolico Padove (Golli Euganei, beneške vile, Monselice). Prijave pri poverjenikih in na sedežu do 7. junija. SPD GORICA prireja 4. junija družinski avtobusni izlet na Koroško. Avtobus bo odpeljal ob 6. uri s Travnika. Kosilo iz nahrbtnika. Šilinge naj udeleženci kupijo v Gorici. Društvo vabi udeležence, da do Četrtka poravnajo potnino. J] OBVESTILA SPDG - REKREACIJA prireja zaključno večerjo. Prijave pri tistih, ki rekreacijo še obiskujejo. V DIJAŠKEM DOMU v Gorici sprejemajo prijave ____DOBERDOB / V PRIREDBI PIHALNEGA ORKESTRA KRAS_ Odmevno glasbeno srečanje TRINKO vabi v soboto, 3. junija, na zaključno šolsko prireditev Tvoje bogastvo, moje bogastvo, naše bogastvo. Prireditev bo v Kulturnem domu v Gorici ob 20.30. KD SKALA - GABRJE za OTROŠKO POLETNO SREDISCE, ki bo delovalo od 19. junija do 29. julija. Prijave in informacije v pisarni Dijaškega doma ob delavnikih od 12. do 17. ure - tel. 533495. Nastop godbenikov iz Turjaka (foto Studio Reportage) Z glasbenim srečanjem na Krasu so elani pihalnega orkestra iz Doberdoba v bistvu sklenili dejavnost pred poletnim premorom. V soboto jih Čaka sicer še nastop na reviji godb v Sežani, kjer bodo v tamkajšnjem Kulturnem domu igrali skupaj s šestimi drugimi pihalnimi orkestri, pod vodstvom Bojana Adamiča. Ob koncu tedna so, kakor smo te dni že poročali, elani godbe priredili tridnevno srečanje v Doberdobu in obiskovalcem ponudili obilo dobre glasbe, razvedrila in, kakor sami poudarjajo, polno dobre volje, Ce drži ljudska modrost, da pac glasba pomaga živeti. S prireditvijo so se želeli spomniti tudi lani preminulega dolgoletnega elana godbe in marljivega organizatorja Er-manna Gergoleta, ki je umrl prav med gostovanjem godbe v Emiliji- Romagni. Prireditelji glasbenega srečanja so se tokrat zavarovali pred slabim vremenom. Vse prireditve so se namreč odvijale pod velikim platnenim šotorom. Začele so se v petek, ko so pripravili veliko nagradno tekmovanje v briškoli, nadaljevale v soboto, ko je do- mači pihalni orkester skupaj z dekliškim zborom Jezero in vokalnimi solisti pripravil lep koncert, zaključile v nedeljo, ko so na prireditvenem prostoru nastopili trije pihalni ansambli, ko so udeleženci lahko gledali modno revijo in sledili prikazu modnih pričesk izpod spretnih rok frizerk Marize in Niki. Posebej velja zabeležiti, da sta na sobotnem koncertu nastopila tudi vokalna solista, tenorist Vladimir Čadež in sopranistka Tanja Kuštrin. Program s katerim so nastopili pred domačim občinstvom, bodo godci deloma predstavili tudi na sobotnem srečanju pihalnih orkestrov v Sežani. Tudi na tem srečanju bosta nastopila vokalna solista. Nedeljski spored pa je obsegal sprevod pihalnih orkestrov in v večernih urah skoraj dveurni koncert na prireditvenem prostoru, kjer se je, posebej v nedeljo, zbralo veliko poslušalcev. Nastopili so godbeniki iz Trebe, Turjaka in Ca-stions di Strada. prireja v soboto, 3. junija, koncert Na borjaCu. Nastopajo moški zbor Skala, dekliški zbor Grlica in mešani zbor Oton Zupančič. Prireditev bo ob 20.30 na borjaCu pri Pavletiču. V primeru slabega vremena bo v nedeljo, 4. junija, ob isti uri. n RAZSTAVE V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je postavljena razstava slik Oskarja Beccie iz Ronk. Ogled ob delavnikih od 9. do 13. ure in med prireditvami v domu. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja Demetrij Gej. Ogled po urniku knjigarne. V KROŽKU MITTE-LART je odprta skupinska razstava elanov. Na ogled je dvajset umetniških del v različnih tehnikah (slike, skulpture, grafike, fotografije). Ogled do 31. maja (17.30-19.30). □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALLORSO BLANCO, C. Itaha 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. DEŽURNA LEKARNA VSOVODNJAH dr. M. Rojec - Prvomajska ulica 76 - tel. 882578. POGREBI Danes ob 9.30, Wanda Manzin, vd. Milocco iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. Ob tragični in prerani smrti dragega Marka Vatte izrekajo prizadeti družini globoko sožalje gospa ravnateljica, učno in neueno osebje srednje Sole Ivan Trinko v Gorici POKRAJINA / SREČANJE MED DIJAKI IN APT Uskladiti umike Sol in avtobusov Mnogim težavam bi se lahko izognili Pokrajina in vodstvo avtobusnega podjetja APT sta včeraj povabila predstavnike dijakov višjih srednjih Sol na Goriškem na pogovor o težavah pri prevozu, da bi skušali stvari Cim bolje urediti do prihodnjega šolskega leta. Srečanja sta se udeležila pokrajinska odbornika Ta-vagnutti in Oblach, predsednik in ravnatelj APT Scuor in Pascoli, šolski skrbnik Mannini, ravnatelji in dijaki mnogih šol. Prvi so spregovorili dijaki, ki so s stavkami že večkrat opozorih na težave s prevozi. Tokrat so negodovanje iznesli na omikan vendar odločen naCin. Problemov je še in še. Najpogostejši izhajajo in slabega usklajevanja avtobusnih in šolskih urnikov: zjutraj prihajajo mnogi dijaki v šolo 5 ah 10 minut po začetku pouka, drugi pa morajo cele pol ure Čakati pred zaprtimi šolskimi vrati. Podobno je ob koncu pouka: eni drvijo iz šole, ker imajo le 5 minut Časa, da pridejo do avtobusa, drugi morajo na prevoz Čakati celo večnost. Na ta problem je opozorila tudi slovenska dijakinja in Ste-verjana. Dijaki iz te občine namreč nimajo avtobusa do 14.30: abonma plačujejo v celoti, izkoriščajo pa ga le za vožnjo v šolo, ker se morajo domov vračati z drugimi sredstvi. Podobne probleme imajo tudi dijaki z Vrha in Krasa, ki zapustijo šolo ob 13.15, avtobus pa odpelje šele ob 14. uri. Takih pritožb je bilo slišati še in še. Spodbudno pa je vsaj to, da je do srečanja prišlo in da bodo do septembra razmislili o boljšem usklajevanju urnikov. Šolski skrbnik je obljubil, da bo avtobusnemu podjetju dostavil podatke o številu dijakov iz vsake občine v pokrajini, ki obiskujejo posamezne šole. To bo gotovo koristno za APT, preseneča pa, da na kaj takega niso pomish-li že prej. Poleg tega bodo skušali prožneje urediti urnike avtobusov, po drugi strani pa najbrž ne bi škodila večja prožnost tudi*v šolskih umikih, saj bi se mnogim težavam in natr-panosti avtobusov lahko izognili, ko bi bil začetek in konec pouka v raznih šolah razporejen z določenim Časovnim razmahom. PREVOZI / Z AVTOBUSOM NA MORJE Nova proga Gorica - Gradež Vožnje vsako uro bodo povezale tudi Gorico in ronško letališče Predsednik pokrajinskega avtobusnega podjetja APT Aldo Scuor je izkoristil včerajšnje srečanje z dijaki in šolskimi predstavniki, da je javno napovedal zanimivo novost, ki jo namera-vajp uvesti v medkrajevnem javnem prevozu na Goriškem. Gre za novo avtobusno progo, ki bo s pogostimi vožnjami dnevno povezovala Gorico, Tržič in druge večje centre v pokrajini z Gradežem in z ronškim letališčem. S tem bodo zapolnili dvojno vrzel v avtobusnem prometu v pokrajini: pomanjkanje številnejših zvez z Gra-dežem in pomanjkanje redne avtobusne proge med Gorico in deželnim letališčem pri Ronkah. APT namerava zagotoviti ti dve novi zvezi s podaljšanjem sedanje proge E6. Po novem bodo avtobusi peljali iz Gorice skozi GradišCe, Zagraj, Poljan, Speter, Turjak, Ronke (letališče), Tržič in nato po pokrajinski cesti do Gra-deža. Avtobusi bodo peljali z rednimi presledki približno vsako uro med 5.45 in 24. uro. Za poletne zveze med Gorico in Gradežem bo to velika pridobitev, saj je doslej bilo le par dnevnih voženj v vsako smer odločno premalo. Z rednimi vožnajmi vsako uro pa utegne avtobus postati zanimiva alternativa avtomobilu, še posebno zaradi težav s parkiranjem v Gradežu. Prav tako bo avtobus zanimiv za letoviščarje, ki želijo na izlet v Gorico. Vožnja z avtobusom naj bi trajala približno uro in 10 minut in bo torej tudi v Časovnem pogledu dovolj konkurenčna. Novo zvezo nameravajo uvesti že z 8. junijem. Za to potrebujejo še soglasji pokrajinske uprave, ki je načelno že zagotovila svoj da, in dežele. - FOTOGRAFIJA / PIA PRIMORSKA n Štiri razstave fotografije v Novi Gorici Odlični člani Skupine75 V Novi Gorici bo ob koncu tedna pomemben kulturni dogodek. Zanj je, kakor že vrsto let doslej, poskrbel Foto kino klub Nova Gorica. Pravzaprav bi bilo treba zapisati, da se bodo zvrstile kar štiri fotografske razstave in še natečaj barvnih diapozitivov Dia Primorska 95. Dogodek je toliko bolj pomemben, ker so se tudi tokrat med najboljše fotografske ustvarjalce s svojimi deli vpisali zarriejski amaterski fotografi, elani kluba Skupina 75. V petek, 2. junija, bodo v Novi Gorici odprli razstavo del z natečaja Cmobele fotografije, razstavo z natečaja barvne fotografije, razstavo fotografije na temo varstva narave, razstavo sodobne danske fotografije, pripravili pa bodo tudi projekcijo diapozitivov z natečaja Dia Primorska. Za republiški natečaj Cmobele fotografije je prispelo nad osemsto del več kakor stotih avtorjev. Umetnostni svet Fotografske zveze Slovenije je sprejel dvesto del in prisodil nagrade. Zlati medalji sta prejela elana Fotokluba Maribor Matjaž VVenzel in Goran Blagajac, srebrne oziroma bronaste medalje pa Vlasta Jenčič in Branko Zoro vic, ter Danilo Jakovci C in Simon Tanšek. Za najboljše barvne fotografije sta zlati medalji prejela Branko Zorovic iz foto kluba Maribor in Flavio Mo- setti, Član Skupine 75. Srebrne in bronaste medalje so prisodili Petru Kozjeku in Jocu Balantu, ter Goranu Blagajcu in Mirku BijukliCu. Letos so, v okviru pobud Evropskega leta varstva narave, razpisali tudi fotografski natečaj na to temo. Priznanja so prejeli Mirko BijukliC (foto klub Nova Gorica), Lojze Pope-lar (fotoklub Mavrica, Radomlje), in Jani Novak (fotoklub A. Prešeren, Jesenice). V okviru natečaja Dia Primorska je štirideset avtorjev poslalo preko dvesto diapozitivov. Nagrade so prejeli Flavio Mosetti in Valter Nanut, (oba Skupina 75), Leo Caharija, Mirko BijukliC in Moj-mir Maraž. Umetnostni svet Foto zveze Slovenije je podelil tudi štiri raz-stavljalske naslove “Fotograf 1. razreda” in sicer Brunu Bizjaku, Dariu Tavčarju, Dušanu Ježu in Danilu Jakovčiču. Zdaj pa potek razstav, oziroma prireditev: v petek, 2. junija ob 17. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici projekcija diapozitivov z natečaja Dia Primorska; istega dne ob 18. uri v OS v Solkanu odprtje razstave barvne fotografije; istega dne ob 19. uri v galeriji Pokrajinskega arhiva razstave fotografij na temo varstva narave in razstava sodobnih danskih fotografij. NOVICE Gostovanje otroškega orkestra Alpe Jadran V Kulturnem domu bo drevi prijeten glasbeni dogodek ob gostovanju 54-Clanskega otroškega godalnega orkestra, ki ga sestavljajo mladi glasbeni poustvarjalci iz držav, skupnosti Alpe - Jadran. Orkester je nastal v okvira zanimivega naCrta povezovanja na mladinskem, glasbenem in kulturnem področju “Goriška”. Mlade izvajalce vodi Igor Kuret, ki je tudi eden glavnih pri uresničevanju zamisli o povezovanju na glsebenem področju. Povedati velja, da se je ansambel že lepo predstavil na nekaterih pomembnih prireditvah, v prihodnjih dneh pa se bo udeležil 4. Glasbenega festivala evropske mladine v Budimpešti. Srečanje z mladimi izvajalci bo nocoj ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma. Danes srečanje o problematiki poklicnega zavoda IPSIA V dvorani občinskega sveta bo danes ob 18. uri srečanje, ki ga prirejajo dijaki poklicnega zavoda IPSIA s predstavniki oblasti in dijaki občin na desnem bregu Soče. S pobudo se strinjata tudi župan Valenti in občinski odbornik Devetag, ki bi rada rešila kar se rešiti da potem ko so v Tržiču dosegh, na področju poklicnega izobraževanja, precejšnjo avtonomijo. V goriški zavod naj bi pritegnili dijake tudi iz sosednjih območij videmske pokrajine in s tem šolo dejansko okrepih. Gostovanje ansambla Clemencic consort V okvira festivala baročne glasbe bo v Četrtek, 1. junija, ob 20.30 v občinskem gledališču v TržiCu nastopil ansambel Clemencic Consort, ki ga sestavljajo Renb Clemecic, Marco Ambrosini, Michael Posch, Riccardo Delimo, Thomas VVimmer. Ansambel bo izvajal Vivaldijeve skladbe. Previdnosti ni nikoli preveč Previdnosti ni nikoli preveč, glasi ljudska modrost. Najbrž bo držalo, predvsem pa bi veljalo to upoštevati. Vse kaže, da so v krajih na Tržiškem pa tudi v Gradežu v zadnjih dneh spet zabeležiti občuten porast vlomov v stanovanja in tatvin. Tatinska dejavnost se sicer z nastopom turistične sezone običajno poveCa, saj je znano, da se med množico turistov, "posebni” turisti zelo spretno skrijejo. Gradež: ranjen upokojenec 82Tetni Emesto Zimolo je bil težko ranjen v prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj, sredi dopoldneva v Gradežu, v križišču utic Vespucci in Viale Itatia. Zimola je z avtom zadela Marianna Marin zri iz Trsta. Ponesrečenca so s helikopterjem "prepeljati v bolnišnico na Katinari. Nevihta prinesla nekaj dežja in povzročila tudi precej škode Včerajšnja popoldanska nevihta je na Goriškem prinesla nekaj padavin (sicer bolj za osvežitev kot drago), povzročila pa je tudi nekaj škode in precej dela gasilcem. Na območju industrijske cone je strela povzročila manjšo škodo v transformatorski kabini, precej dela pa so imeti gasilci z odstranjevanjem vejevja in dreves. GORICA / ODMEVNA PRIREDITEV DRUŽIVA PEDALE GORIZIA GORICA / NA 9. SREČANJU V PRIREDBI LUDOTEKE Nad štiristo udeležencev na 12. vožnji Gorica ■ Portorož Prvo mesto osvojil klub Cenodese iz Pokrajine Treviso Desetine pisanih zmajev poletele nad letališčem Tako otroci kot odrasli predstavili številne domiselne izdelke - Protest Severne lige proti finoncorski šoli Nekaj veC kot štiristo (412) kolesarjev se je v nedeljo udeležilo kolesarske pravilnostne vožnje na 100 kilometrov dolgi progi med Gorico in Portorožem. Udeležba je bila mednarodna, največ kolesarjev pa je bilo iz Veneta. Dobra je bila udeležba iz Slovenije in Hrvaške ter Avstrije. Na prvo mesto po števillcno-sti se je uvrstil klub Ce-nadese iz pokrajine Treviso (65 udeležencev), na drugo klub Resanese (iz pokrajine Padova), na tretje pa Kolesarski klub iz Portoroža. Manifestacije, 12. po vrsti, ki jo je priredil KK Pedale Gori-zia so se udeležili predstavniki 36 klubov. Posebno priznanje so prireditelji izročili TV Ko-per-Capodistria. Mirensko letališče je bilo v nedeljo popoldne prizorišče že devetega srečanja zmajarjev v organizaciji ludoteke, ki deluje pri občinskem večnamenskem socialnem centra. V zrak so'z večjim ali manjšim uspehom spustili na desetine pisanih zmajev vseh velikosti in oblik, od tradicionalnih preprostih v obliki romba, do pravcatih letečih pošasti in domiselnih proizvodov neizmerne fantazije ustvarjalcev. Žirija je ocenila najboljše izdelke in podelila vrsto nagrad tako otrokom kot odraslim. Ob srečanju je skupinica aktivistov Severne lige delila letake proti gradnji financarske Sole, ki bi z letališča najbrž pregnala tudi taka rekreativna srečanja. Najzahtevnejši je bil prav vzlet, (foto Studio Reportage) DEŽELA Torek, 30. maja 1995 NOVICE TRST / OPERACIJA ČISTE ROKE -i SEMINAR / VČERAJ SE JE PRIČEL V PORTOROŽU DSL kritizira upravitelje literarne nagrade Ernesta Hemingwaya TRST - Deželna svetovalca DSL Sergio Matassi in Renzo Travanut sta v interpelaciji kritizirala odbor, ki podeljuje nagrado »Ernesta He-mingwaya«. Deželni odbor sta povabila, da bi opozoril prireditelje literarne nagrade na kriterije za podeljevanje priznanj. Med nagrajenci za novinarstvo je bil namreč letos nagrajen odgo-vornik urednik dnevnika II Giornale Vittorio Feltri, ob čemer se je odbor razdvojil. Po mnenju svetovalcev DSL so letošnje izbire za podelitev nagrad spremljale polemike, številni prestižni člani žirije pa so se tudi distancirali: javno so kritizirali izbire in pa dvomljivo prisotnost predstavnikov Forza Italia tako med nagrajenci, kot v sami žiriji. DeZelna svetovalca se zato obračata na predsednico Alessandro Guerra, da bi zavrnila način upravljanja lignanske manifestacije, ki se odvija pod pokroviteljstvom deželne uprave in ki je dejansko škodovala tako spominu na Hemingwaya, kot podobi Dežele. V Vidmu umrl mamilaš VIDEM - Včeraj dopoldne so v Vidmu odkrili truplo 36-letnega Maura Mazzona iz Pordenona (stanoval pa je v Vidmu). Po vsej verjetnosti je umrl zaradi prevelike doze mamila, ki si ga je vbrizgnil. Po besedah policijskih agentov je Mazzon obležal v fiatovem ritmu na parkirišču v Ul. Pradamano. Sodni zdravnik meni, da je Mazzon umrl pred dvema ali tremi dnevi. V avtomobilu pa niso našli sledov mamil, ampak samo še zapečateno brizgalko. Tudi zaradi tega preiskovalci še nadaljujejo preiskavo in skušajo ugotoviti, ali so za Mazzonovo smrt odgovorne še druge osebe. Izsiljevanje: včeraj aretirali generala Aloio Jamstveno obvestilo deželnemu svetovalcu LS PORDENON - Agenti finančne straže iz Pordenona so včeraj v Rimu aretirali generala letalstva Ermanna Aloio, ki je sicer v službi na obrambnem ministrstvu. Zahtevo o preventivnem priporu je sodniku za preliminarne preiskave iz Pordenona vložil namestnik državnega pravdnika Raffa-ele Tito, nanaša pa se na domnevno izsiljevanje. Po pordenonskem sodniku naj bi Aloia spomladi leta 1992 prejel od nekega podjetnika iz Veneta 80 milijonov lir kot podkupnino za dela v Villafranci (Treviso). V okviru iste preiskave so na zahtevo pordenonskega tozilst-vaze aretirali še druge oficirje. Deželni svetovalec Ljudske stranke Tizia-no Chiarotto pa je prejel jamstveno obvestilo, v katerem se domneva, da je zlorabil uradno funkcijo v zvezi z zadevo v obdobju, ko je bil deželni odbornik za industrijo. Po namestniku državnega pravdnika Raffaeleju Titu, ki bo jutri zaslišal deželnega svetovalca, naj bi Chiarotto vnesel nekatere spremembe v deželni zakon, da bi na tak način omogočil nekemu videmskemu kmetijskemu podjetju, kateremu je predsedoval, da bi lahko prejelo deželne prispevke. Do tega pa ni prišlo, ker je Chiarot-tov naslednik razveljavil navedene spremembe deželnega zakona. Pravice manjšin v novi Evropi Prirejajo ga Slovenski krščanski demokrati in Evropska zveza krščanskih demokratov PORTOROŽ - »Praktične ovire pri uresničevanju listine o manjšinah v razširjajoči se Evropski zvezi« je naslov tridnevnega seminarja, ki se je včeraj pričel v Palače hotelu v Portorožu. Prirejajo ga Slovenski krščanski demokrati in Evropska zveza krščanskih demokratov, med njegovimi udeleženci pa so tudi hrvaški zunanji minister Mate Granič in bivša predsednika vlad Belgije VVilfried Mar-tens ter Poljske Hanna Suchocka. Po pozdravnih nagovorih predsednika Evropske zveze krščanskih demokratov Wima van Velzena, glavnega tajnika Klausa VVelleja in podpredsednika SKD Petra Venclja so se včeraj zvrstila prva predavanja. Uvodno je imel predsednik SKD Lojze Peterle, ki je govoril na temo: »Manjšinske pravice in avtonomija: vloga državnih ustanov. Snovanje zakonov in ustav, ki predvidevajo ta jamstva.« Peterle je v bistvu poudaril, da SKD prisega na kvalitativno in ne na kvantitativno logiko. Le kvalitativen pristop namreč zagotavlja enakopravnost vseh, tako manjšin v odnosih z večinami kot manjših narodov v odnosih z večjimi. Prvak SKD je tudi poudaril, da je manjšinsko vprašanje danes pomembno vprašanje v vsej Evropi, saj v njej živi skoraj 200 manjšin. Podobno izhodišče je razvil tudi drugi predavtelj, evropski poslanec Siegbert Alber, ki je skupno z bivšim kolegom von Stauffenbergom oblikovalec osnutka Listine o pravicah manjšin, ki ga že dalj časa obravnava pravna komisija Evropskega parlamenta. Alber je razgrnil sistem pravic manjšin, od pravice do javne rabe manjšinskega jezika do pravice do politične zastopanosti v izvoljenih telesih, o katerih je dejal, da sodijo med človekove pravice. Prav zaradi tega po njegovem ni sprejemljivo stališče tistih, ki pravijo, da manjšinska problematika sodi v notranja vprašanja posameznih držav. Včeraj popoldne je govoril tudi že omenjeni VVilfried Martens, danes pa se bosta na govorniškem odru poleg bivše poljske premierke Suchocke zvrstila predstavnik madžarskih krščanskih demokratov Laszlo Surjan in slovenski minister za ekonomski razvoj Janko Deželak. PREDLOG NADIŠKIH DOLIN TRST / NOVINARSKA ZBORNICA Za obmejno gorsko skupnost Dežela FJK se zavzema za ustanovitev treh gorskih skupnosti Legiša in Rumiz ponovno izvoljena v vsedržavni svet VIDEM - Deželna vlada predsednice Alessandre Guerre se zavzema za korenito preureditev vloge in zemljepisnih okvirov gorskih skupnosti. Te javne uprave naj bi po novem dobile popolnoma nove pristojnosti na področju zaščite in predvsem načrtovanja razvoja teritorija, doživele pa bi tudi radikalno geografsko preosnovo. Pristojni odbornik Pietro Arduini predlaga tri gorske skupnosti: eno za pordenonsko, drugo za videmsko, tretjo pa za goriško in tržaško pokrajino. Na osnovi tega predloga naj bi torej Kraško gorsko skupnost združili z Briško gorsko skupnostjo. Deželna vlada bo ta svoj načrt v kratkem predstavila v obliki zakonskega predloga, o katerem se bo izrekla občinska skupščina. Projekt, ki so' ga pred kratkim predstavili furlanskim upraviteljem, pa je doslej naletel na precej ra- zlične ocene. Nekateri z njim soglašajo, nekateri pa ne. Med nasprotniki načrta deželnega odbora prevladuje mnenje, da predlog o združitvi gorskih skupnosti ne odgovarja realni situaciji na teritoriju, ki je ni mogoče kar tako čez noč združiti oziroma poenotiti. Zanimiv predlog prihaja vsekakor iz Nadiških dolin. Tamkajšnji upravitelji namreč formalno predlagajo ustanovitev neke vrste obmejne gorske skupnosti, ki bi zemljepisno združevala gorske skupnosti s Terskih in Nadiških dolin ter briško in kraško skupnost. Načrtovana obmejna gorska skupnost bi pokrivala celotno območje Furlanije-Julij-ske krajine vzdolž meje s Slovenijo, kjer živi slovenska narodnostna skupnost. Vanjo bi morda vključili tudi Rezijo, Kanalsko dolino in trbiško območje. TRST - V vsedržavnem svetu Novinarske zbornice bosta tudi v nasledni mandatni dobi novinarje FJK zastopala Dragomir Legiša in Paolo Rumiz. Na nedeljskih volitvah jima je namreč potrdila zaupanje več kot polovica novinarjev, ki so se zglasili na voliščih. Med kandidati za deželni svet Novinarske zbornice pa nihče od kandidatov ni prejel potrebne polovice glasov, tako da je potrebna izvedba balotaže, ki bo v nedeljo, 4. junija. Nov krog vohtev bo potreben tudi za izvohtev članov nadzornega odbora. Poleg profesionalnih novinarjev so svoje predstavnike v vsedržavne in krajevne organizme volili tudi publicisti. Tudi publicisti so izvolili samo predstavnika v vsedržavni svet Novinarskega zbornice, v tem organizmu bo deželne publiciste odslej zastopal Silvano Bertossi. Ponovna izvolitev Legiše je za slovenske novinarje posebej pomembna, saj bo novi vsedržavni svet Novinarske zbornice moral med drugimi tudi zakonsko zakoličiti možnost, da slovenski novinar j i-pripravniki opravijo strokovni izpit v slovenščini, kar se v praksi že izvaja. Zastopstvo manjšin v deželnem svetu avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Študija prof. Sergia Bartoleja (1) V pristojni komisiji deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine teče že nekaj Časa razprava o spremembah volilne zakonodaje, pri kateri je bilo tudi zastavljeno vprašanje zajamčenega zastopstva slovenske manjšine v deželnem svetu. Dežela je naročila študijo o tem vprašanju profesorju Sergiu Bartoleju in jo kot gradivo za razpravo izročila tudi elanom zastopstva Slovencev v Itahji. Studijo objavljamo v celoti, objavili pa bomo tudi stališča slovenskih strank in organizacij, ki so bila predložena komisiji in dokumente, ki jih nekatere slovenske komponente Se izdelujejo. Zaprosili so me, da podam svoje mnenje v zvezi s predstavništvom jezikovnih manjšin v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine.. Povedati moram, da se v spremnem tekstu k dokumentacijskemu materialu najprej splošno govori o »predstavništvu manjšin« in potem o »zaščiti jezikovno-etničnih manjšin«. Prvi stiki in potek naknadnega srečanja s V. komisijo deželnega sveta so omogočili, da se je problem zožil samo na predstavništva tistih, ki so bili v zgoraj omenjenem obvestilu označene kot »et-nično-jezikovne manjšine« in ki jih zaradi skladnosti s terminologijo, ki jo uporablja ustava, raje imenujmo jezikovne manjšine. Zaradi tega je primemo, da že na začetku tega mnenja pou- darimo, da je potrebno vprašanje še dodatno skrčiti samo na priznane jezikovne manjšine, v kolikor - v skladu z mnenjem ustavnega sodišča v razsodbi, z dne 20. januarja - 11. februarja 1982, št. 20, Ustavno pravo 1982, 247 - dejansko izvajanje določil 6. člena ustave in 3. člena deželnega statuta o avtonomiji zavisi od pridobljenega statusa »priznanosti« neke manjšine s strani vsedržavnega zakonodajalca. To priznanje se lahko že konkretizira v takojšnjih zaščitnih ukrepih, in to prej kot v neki formalni akt o priznavanju posebnega pravnega statusa. Toda ta vsekakor predstavlja nujen predpogoj za sprejetje dodatnih ukrepov za izvajanje predvidene zaščite v citiranih ustavnih določilih. Trenutno ti zaključki zadevajo slovensko jezikovno manjšino v tržaški in gorišld pokrajini, za kateri obstajajo jasna državna zakonska navodila, medtem ko ta določila ne veljajo za ostale jezikovne manjšine kot tudi ne za slovensko jezikovno manjšino, kijev omejenem obsegu prisotna v videmski pokrajini. Da bi se lahko deželna zakonska določila, o katerih se govori v vprašanju in za katera je bilo zaprošeno moje mnenje, razširila na vse komponente slovenske jezikovne manjšine, bi morala biti tudi slovenska jezikovna manjšina v videmski pokrajini deležna zakonskega priznanja na državni ravni. V ta namen ne morejo biti zadostni zakonski ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi z izvolitvijo italijanskih predstavnikov v evropski parlament, ker se v njih na splošno govori o strankah ozro-ma političnih grupacijah slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji-Julijski krajini, pri čemer pa' ni izrecno dodano priznanje za slovensko komponento v videmski pokrajini, kot je to na drugem mestu že urejeno za manjšino v tržaški in goriški pokrajini. a) Po teh uvodnih razmislekih lahko zadaj obravnavamo prvi del vprašanja, ki ga za lažjo razlago bralcem podajamo v celoti: »Ali je v kontekstu statutarnih sprememb, ki zadevajo volilna vprašanja, koristno in zadostno dežeh poveriti primarna zakonodajna pooblastila, ki zadevajo zaščito etnično-jezikovnih manjšin, da bi slednjim zagotovila ah vsaj omogočila nekakšno obliko predstavništva? Katere in kakšne bi bile omejitve, če bi dežela dobila te pristojnosti? Bi zadoščala uvedba podobnega določila, ki ga predvideva statut Doline Aosta, o katerem govori 2. člen ustavnega zakona st 2/1993?«. Tudi glede na posvetovanja, ki jih je podpisani imel s V. komisijo, menim, da se zgoraj navedena vprašanja nanašajo na bistveno alternativo, okrog katere se suče vrsta izbir, ki jih ima zakonodajalec po lastnem mnenju pred sabo. (Se nadaljuje) SDZPI že pripravil program tečajev TRST - Tudi pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje se šolsko leto 1994/95 nagiba h koncu in »pod streho« so spravili že večino načrtovanih strokovnih tečajev, nekateri pa se bodo končali v prihodnjih tednih. Pred dnevi se je začel tečaj o tehniki prodaje, ki je namenjen prodajalcem v trgovini na drobno in na storitvenem področju, kot tudi tudi trgovskim potnikom, junija pa bo na sporedu še zadnji tečaj o strategiji podjetništva v sodelovanju z zunjanjetrgovinsko sekcijo pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Kot nam je povedala ravnateljica Tamara Blazina, so se večerni tečaji v glavnem že končali, v teku pa so še dopoldanski tečaji za poklicno usposobitev. Na delovni praksi je sedem udeležencev dveletnega poklicnega tečaja za pridobitev kvalifikacije uradnika uvozno-izvo-znega podjetja (pri podjetjih Electra, Centralsped, Friulexport, Indules, Mercantile in Infor-data) in deset dijakov dveletnega poklicnega kuharskega tečaja (pri restavracijah Daneu na Opčinah, Kras na Colu, Kariš na Pesku, Ma-rinella v Barkovljah in Furlan na Colu ter v gostilnah Gruden v Sempolaju, Alla Per- la bianca v Campo-rah, Suban pri Sv. Ivanu, Gregori na Pa-dričah in Al Pozzo na Jezeru). Ko bodo kandidati opravili-prakso, bodo morali prestati še zaključni izpit, s katerim bodo pridobili delovno habilitacijo. Vodstvo Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje je v minulih mesecih imelo polne roke dela s programiranjem in je po predhodnem posvetovanju z raznimi družbenimi, kulturnimi in gospodarskimi ustanovami manjšinske stvarnosti izdelalo zelo pester in razčlenjen predlog programa za prihodnje šolsko leto, ki ga je pred dnevi dalo v presojo pristojnemu deželnemu odborništvu. Obenem sestavljajo tudi projekte za finansiranje tečajev iz evropskega socialnega sklada. Program prihodnjih pobud, ki pa jih morata predhodno analizirati in sprejeti Dežela oziroma evropski sklad, je res raznolik in zajema poleg običajnih gospodarskih dejavnosti tudi nekatera nova področja, kot so npr. tečaji za vzgojitelje, za osebje v vrtcih, za izpopolnjevanje profesorjev likovne vzgoje, tečaji za biološko kmetijstvo in za vodenje kmečkega turizma, tako da je ponudba zavoda res prožna in v koraku s časom. (B) ■» TRGI / PO PETKOVEM POSEGU BANKE ITALIJE ZA ZAJEZITEV INFLACIJE TOR SRE ČET PET PON Izredno previden odziv figov Cmr" j na zvišanje cene denarja Glavni razlog je bilo včerajšnje praznično zaprtje anglosaških trgov 790 mz? 11(1,3 1150,1 1185,1 MILAN - Kljub velikemu pričakovanju za včerajšnje odprtje trgov po petkovem zvišanju uradne obrestne mere, se prava reakcija še ni pokazala. Najbrž bo treba za jasnejši trend počakati še kak dan, za včerajšnjega pa lahko reCemo, da se je lira na kreditno restrikcijo odzvala sicer zelo previdno, vendar pozitivno. Pri tem gre upoštevati, da so bili včerajšnji posli na mednarodnih trgih nekoliko okrnjeni, in to tako zaradi uravnave pozicij ob koncu meseca kot zaradi zaradi zaprtja nekaterih pomembnih trgov, kot sta tista v ZDA in v Veliki Britaniji. Na splošno pa kljub vsemu lahko ugotovimo, da podražitev denarja v Italiji ni imela negativnega vpliva na zaupanje trgov, o Čemer priča sicer rahlo, pa vendar dobrodošlo ovrednotenje lire do vseh glavnih bankovcev, vključno z marko in dolarjem. Ameriška valuta se je včeraj znašla v veliki zmešnjavi, ko je ponoCi strmoglavila na Daljnjem vzhodu in prisilila japonsko banko k večkratnim posegom v njeno zaščito, nato pa se je postopoma okrepila, in to tudi zaradi zaostritve krize na Balkanu. Zelo previdno je na zvišanje diskontne mere reagirala tudi milanska borza, kjer so posli skoraj ohromeni in dosegli komaj 279 milijard lir skupne vrednosti. Po rahlem upadanju v dopoldanskih urah se je zaCel telematski kazalec popoldne popravljati in se v zaključku sestanka povzpel za 0,23 odstotka. Izkupiček borznega dne je sicer v primerjavi s preteklim petkom praktično nespremenjen, saj je MIB izgubil zanemarljivo vrednost 0,01 odstotka, glede na začetek leta pa je iz- guba dosegla 2,2 odstotka. Indeks vodilnih delnic Mib-30 je pridobil 0, 20 odstotka, tako izrazit upad poslov pa posredniki pripisujejo prazničnemu zaprtju anglosaških trgov. Odsotnost tujih investitorjev pa mnogi ocenjujejo celo za dobrodošlo, saj je bilo na trgih precej bojazni pred novimi špekulacijskimi pritiski, ki bi jih utegnil sprožiti splet vplivov podražitve denarja, inflacijske rasti in politične napetosti pred refe- rendumi. Sicer pa je marsikateri posrednik menil, da je bil poseg Banke Italije potreben, saj je podražitev denarja gotovo začasen ukrep, ki je precej manj škodljiv kot nenadzorovan vzpon inflacjske krivulje. Kronika včerajšnjega borznega dne govori tudi o celi seriji suspenzij kotači j, za katere se je odločila borzna komisija zaradi prehodov nekaterih družb v roke novih lastnikov. Gre v prvi vrsti za delnice finančnih inve- sticijskih družb Finanza e Futuro in Cofide, ki ju je grupa De Benedetti prodala grupi Deutsche Bank in ki so se v preteklih dneh vidno ovrednotile. Podobno kot za borzni velja tudi za trg državnih vrednotnic, katerih teCaji so se rahlo okrepili, poslov pa je bilo malo, za oceno vpliva zvišanja obrestnih mer na BTP future pa bo treba prav tako počakati do danes, ko bo spet odprt londonski trg. Vladin ekonomskofinančni programski dokument morda pripravljen že danes MILAN - Kot smo že večkrat napovedali, bi morala vlada v teh dneh predstaviti ekonomsko-E-nanCni programski dokument, ki naj bi bil nov, moCan signal za trge. Minister za delo Tiziano Treu je včeraj potrdil, da bi bil lahko dokument pripravljen že danes, saj tehniki delajo neprekinjeno dan in noC, premier Dini pa je delal tudi v nedeljo. Ko bo delo končano, je dodal minister, namerava vlada sklicati sindikate in delodajalce, da bi nekako potrdili sporazum o ceni dela iz leta 1993 in tako preprečili možnost odstopanja od dogovorjenega. Pri tem je imel seveda v mislih inflacijo in njen razdiralni učinek na kupno moč plačilnih ovojnic v odvisnem delu, kajti vlada je trd- no prepričana, da je porast inflacijske stopnje izrazito prehoden pojav, ki bi ga morebitno zvišanje plač le še poglobilo. Zahtev za uskladitev rasti plač z Življenjskimi stroški je bilo namreč v zadnjih dneh kar precej, Čeprav se konfederalni sindikati z vso odgovornostjo zavedajo, da bi bilo kaj takega zelo nevarno. Naglica, s katero vlada pripravlja programski dokument je torej le še en dokaz, da namerava strogo nadaljevati po začrtani poti. Zvišanje cene denarja, ki je bilo sicer tako za vlado kot za centralno banko očitno boleCe, je bilo namreč neizbežna poteza za odvrnitev poskusov spekulacije. O teh vprašanjih bo najbrž jutri govoril tudi guverner cen- tralne banke Antonio Fazio v svojih zaključnih ugotovitvah na obenem zboru Banke Italije.Vrha Confindustrie je včeraj dal vedeti, da pričakuje prepričljiv nastop guvernerja, ki naj nakaže potrebo po uravnovešenju italijanskega finančnega sistema. To naj bi bila podlaga za stabilizacijo medvalutnih te Čajev in za omejitev inflacijske rasti, pravi generalni direktor organizacije italijanskih podjetnikov Inno-cenzo Cipolletta, ki je vlado še enkrat pozval, naj javne račune ureja z omejevanjem porabe. »Država je najveCje italijansko podjetje,« je pribil, »in Ce hoče zavreti inflacijo, mora znižati svoje izdatke, ne pa navijati cene svojih storitev.« KAVA / SEDEM TRŽAŠKIH PODJETIJ USTANOVILO KONZORCIJ OUALICAF Skib za kakovost in inovacije TRST - Problemi, s katerimi se srečuje sektor kave napsloh in še posebej ostro nihanje cen surovine v zadnjih letih, so bili predmet včerajšnjega seminarja konzorcija Qua-licaf, ki sta mu pri tej njegovi prvi javni prireditvi priskočila na pomoC tudi združenje Cafle Trieste in pokrajinsko združenje in-dustrijcev. Pred popoldanskim seminarjem je bila na sedežu združenja industrij-cev tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki konzorcija predstavili njegove namene in delovanje. Gre za konzorcij sko družbo brez dobičkarskih namenov, ki jo je oktobra lani ustanovilo sedem družb: IllycaSe, Cremcafle, Demus, Silocaf, Hesse, Sandalj T.C. in Tergestea. K pobudi je pristopila tudi deželna finančna družba Friulia, ki med drugim skrbi za dostop do virov, iz katerih lahko mala in srednjevelika podjetja cr- Z včerajšnje predstavitve tržaškega konzorcija Gualicaf (Foto KROMA) pajo prispevke za svoj razvoj in tehnološko posodabljanje. V središču načrtov konzorcija Qualicaf za prihodnje triletje so štirje specifični projekti, ki težijo po izboljšanju kakovosti proizvodov. Na osnovi prvega naj bi prišli do lažje in hitrejše certi-fikacije kakovosti včlanjenih podjetij, drugi projekt predvideva informatizacijo upravljanja s podatki, tretji se nanaša na varnost v delovnih prostorih, Četrti pa na raziskovanje, tehnološko inovacijo in na avtomatizacijo proizvodnje. Včerajšnji seminar je bil namenjen preučitvi tržnih strategij v sektorju kave, po katerem je Trst že vec stoletje v ospredju tako glede na število operaterjev kot po tesnih povezavah med različnimi nivoji proizvodnje in trgovine s kavo. Upravičeno ga torej lahko označimo kot eno od italijanskih prestolnic kave, ki se lahko meri z ostalimi za kavo specializiranimi pristanišči doma in v tujini. Danes stavka funkcionarjev in vodilnega osebja bank MILAN- V okviru sindikalnih akcij za obnovo kolektivne delovne pogodbe, ki jim je zapadla že 30. junija 1993, bodo danes in 5. junija stavkali funkcionarji in vodilni uslužbenci bank. Stanovski sindikat (Federdiri-genticredito) je v ta namen oklical 5 dni stavk, danes pa bo v Milanu tudi protestna manifestacija, ki so jo vCeraj predstaviti na tiskovni konferenci. Povedati so, da so pogajanja zahtevala že 60 ur dela in 11 srečanj z delodajalci, vendar se stališča niso zbližala. Vodilni uslužbenci in funkcionarji bank sicer ne ljubijo stavk, saj so doslej prekrižali roke samo dvakrat, in sicer v letu 1983 in 1987. TRENDI / PO PODATKIH ISTATA Rast plač še vedno neprimerno manjša od vzpona inflacije V aprilu plače +2,8, inflacija pa +5,2% RIM - PlaCe italijanskih delavcev še naprej rastejo z bistveno nižjo stopnjo kot inflacija. Po podatkih, ki jih je vCeraj objavil zavod Istat, so se plače zaposlenih v odvisnem delovnem razmerju (računane na uro in na osnovi kolektivnioh delovanih pogodb) aprila letos povišale za 0,2 odstotka glede na marec, v primerjavi z lanskim aprilom pa za 2,8 odstotka. Letna inflacijska stopnja pa je v istem mesecu dosegla kar 5,2 odstotka. Na sicer rahlo zvišanje plač v aprilu je vplivala obnova nekaterih delovnih pogodb (za poštne uslužbence, za zaposlene v privatnih plinskih podjetjih in za tiste, ki delajo na področju cestnega tovornega prometa) in izplačanje dopustniške doklade zaposlenim v gradbeništvu in v čistilnih podjetjih. Tendenčne letne variacije plač so nizke neznantne v kmetijski panogi (+0,6%) in v javni upravi (+1,3%), medtem ko so se v večji meri zvišali osebni dohodki v industriji (+2,5%), trgovini, hotelirstvu in gostinstvu (+4,2%), na področju zasebnih storitev (+4,3%), v prevozu in telekomunikacijah (+5%) in v bančništvu in zavarovalništvu (+7%). Iz mesečne raziskave Istata o delovnih sporih (ki sicer ne izhajajo zgolj iz problemov dela) izhaja, da se je v prvih treh mesecih letos število neopravljenih delovnih ur znižalo za 25,8 odstotka, in sicer od 1.444.000 lani na 1.072.000 letos. Preglednica odstotnih nihanj splošnega kazalca pogodbenih plač za uro dela v letošnjem aprilu glede na letošnji marec in glede na lanski april: MESEC MESEC PREJ ENAK MESEC 1994 1994 APRIL 0,1 2,5 MAJ 0,0 2,5 JUNIJ 0,1 1,8 JULIJ 0,5 2,2 AVGUST 0,0 2,2 SEPTEMBER 0,0 2,1 OKTOBER 0,2 1,8 NOVEMBER 0,1 1,9 DECEMBER 0,0 1,9 POVPREČJE 1994 2,1 1995 JANUAR 1,6 2,7 FEBRUAR 0,0 2,5 MAREC 0,2 2,7 APRIL 0,2 2,8 ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko. Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 VV .... s) GOSPODARSTVO / »NASELJEVANJE « PODJETIJ Koroška privlačna za podjetja iz Italije Uspešna promocija - 130 interesentov Ivan Lukan H AVSTRIJA h Haider šel med tožilce Toži kanclerja DUNAJ - Sef avstrijskih svobodnjakov Jorg Haider je prenesel prizorišče za konfrontacijo s svojimi političnimi nasprotniki na sodišče. Na deželnem kongresu svobodnjakov v Salzburgu je desničarski populist napovedal, da bo tožil socialdemokratskega kanclerja Vranitz-kega, ker mu je ta očital, da za svoje veleposestvo v t.i. Medvedji dolini v Karavankah ne plačuje davkov. Haider je pred množico delegatov kongresa dejal: »Vranitzky bo prvi kaznovani kancler v Republiki Avstriji«. (I. L.) CELOVEC - V primerjavi z drugimi avstrijskimi zvezni deželami je Koroška znatno manj priljubljena lokacija za nova (tuja) podjetja. To je ugotovitev študije, ki jo je naročila Koroška deželna vlada in kar je dovolj velik razlog za koroške politike in gospodarstvo, da pričnejo s promocijsko ofenzivo pri najbližjem sosedu znotraj EU, Italiji. Prve dokaj spodbudne rezultate je včeraj na tiskovni konferenci bančnega inštituta CA v Celovcu predstavil deželni glavar Christof Zernatto. Od skoraj 800 vprašanih podjetnikov jih je nad 130 pokazalo resen interes za pogojev glede naselitve na Koroškem; v naslednjih tednih in mesecih bodo sledili pogovori oziroma pogajanja z njimi. Zernatto je ob navzočnosti številnih predstavnikov avstrijskih in italijanskih medijev še posebej poudaril, da so davčni pogoji za naselitev tujih podjetij v Avstriji bistveno boljši, Koroška pa tujim podjetnikom, še posebej s področja EU, lahko ponudi dodatne ugodnosti - sredstva iz posebnega deželnega sklada za nastanek novih podjetij v deželi. Deželni glavar je govoril tudi o poganjanjih med Koroško in italijanskim podjetjem Sangalli, ki želi ustanoviti tovarno za proizvodnjo steklenih izdelkov v industrijskem parku v Podkloštru ob tromeji. Ce bi prišlo do uresničitve projekta, bi to pomenilo za Koroško najmanj 130 trajnih delovnih mest, je dejal Zernatto, ki je to možnost ocenil kot »zelo dobro«. Direktor banke CA En-zo de Cillia je v pogovoru s časnikarji poudaril, da pomenijo promocijske prireditve šele začetek prizadevanj, da bi približali Koroško kot ugodno lokacijo za naselitev podjetij tako severnoitalijanskemu gospodarstvu kot tudi podjetnikom v drugih sosednjih državah. AVSTRIJA / VLADA Sodelovanje pri mirovnih akcijah OEVS Vronitzkyjevo pobudo DUNAJ - Avstrijska zvezna vlada bo predložila državnemu zboru novelo zakona, po kateri naj bi bilo omogočeno tudi Avstriji, da sodeluje pri mirovnih akcijah v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OEVS) v vzhodni Evropi. To je v pogovoru za dunajski dnevnik Der Standard napovedal avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky. Kot znano, trenutno veljavni zakon dovoljuje pripadnikom avstrijske zvezne vojske le sodelovanje pri mirovnih akcijah OZN. V zvezi z avstrijsko nevtralnostjo pa se je kancler znova zavzel za to, da bi ta morala biti omenjena v skupnem dokumentu koalicijske vlade za konferenco vlad Evropske zveze leta 1996. Omemba nevtralnosti bi namreč signalizirala, da ima le-ta še vedno svoj pomen za Avstrijo, je dodal Vranitzky. Kot smo poročali, se je ljudska stranka na čelu z novim zunanjim ministrom in podkanclerjem Schusslom izrekla proti omembi avstrijske nevtralnosti. Schussel s tem v zvezi poudarja, da bi za Avstrijki moral imeti prednost vseevropski varnostni sistem, poleg tega je nevtralnost notranjeavstrijsko vprašanje, ne pa tema zapoga-janja na konferenci EZ prihodnje leto. (I. L.) NOVICE Predsednik Thomas Klestil na obisku na Norveškem DUNAJ/OSLO - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je včeraj začel dvodnevni uradni obisk na Norveškem. Glavna tema pogovorov z gostitelji bo krepitev odnosov med obema državama, še posebej na gospodarskem področju. Na programu so srečanja s kraljem Haraldom V. in kraljico Sonjo, ministrsko predsednico Brundtlandtovo, predsednikom parlamenta Grohndalom ter z norveškimi industrijalci. Poleg gospodarskih vprašanj naj bi se pogovarjali tudi o vojni v Bosni in Hercegovini, saj je Norveška poslala skoraj 300 pripadnikov modrih čelad na vojno prizorišče na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Izvoljen novi predsednik dunajske boize DUNAJ - Guverner Avstrijske poštne hranilnice (Osterreichische Postsparkasse) Kurt NbBlinger je bil na občnem zboru Dunajske borze izvoljen za novega predsednika borze. NbBlinger je naslednik Klausa Liebscherja, ki bo 1. junija prevzel funkcijo predsednika Avstrijske nacionalne banke. Pogodba novega predsednika borze je sklenjena za pet let. KOALICIJA / PRORAČUN Solidarnostnih dajatev na višje plače zaenkrat ne bo DUNAJ - Razprava med koalicijskima strankama zaradi načrta uvedbe t.i. solidarnostne dajatve na 13. in 14. plačo (če mesečna plača preseže 50.000 šilingov bruto), je zaenkrat odložena. Socialdemokratski finančni minister Andreas Staribacher je po odločnem nasprotovanju ljudske stranke dejal, da načrt politično očitno ni uresničljiv in - vsaj začasno -umanknil svoj predlog, ki je predvidel višje obdavčenje nadpovprečnih mesečnih plač ter davčno razbremenitev pri nižjih osebnih dohodkih. Pred tem je predsednik kluba poslancev ljudske stranke v državnem zboru Andreas Khol morebitno uvedbo solidarnostne dajatve označil za »koalicijsko vprašanje« in poudaril, da bi zadeva lahko celo odločala o nadaljnji usodi vladne koalicije socialdemokratov in ljudske stranke. Visoki socialdemokratski deželni politik Hoch-majer in na to grožnjo odgovoril, da si velika večina avstrijskega prebivalstva pričakuje, da vlada na tem področju končno ukrepa in uveljavi večjo pravičnost. H SODISCE / GENOCID h Nekdanji ujetniki niso prepoznali obtoženca SOLNOGRAD - Pred porotnim sodiščem v Sol-nogradu se je včeraj nadaljevala sodna obravnava proti 26-letnemu srbskemu državljanu Dušku Cvetkoviču, ki je obtožen umora in genocida. Gre za ponovitev sodnega postopka, ker je sodišče konec preteklega leta razveljavilo razsodbo porotnikov, ne da bi bila objavljena. Sodišče je le sporočilo, da so se porotniki zmotili ter da je postopek treba ponoviti. Duško Cvetkovič naj bi bil odgovoren za umor najmanj dveh ujetnikov, zločin pa naj se bi zgodil 1. 1992 v nekem srbskem koncentracijskem taborišču v Bosni in Hercegovini. Srbskega državljana je leta 1993 v Avstriji prepoznal nek nekdanji ujetnik omenjenega taborišča, srbski državljan pa zanika vsako vpletenost v zločin. Včerajšjna konfrontacija s petimi nekdanjimi ujetniki taborišča je bila v prid obtožencu, saj ga nihče ni prepoznal kot mučitelja. (L L.) CELOVEC Pflegeri bo vodil gledališče do 1.2002 CELOVEC - V koroški prestolnici je včeraj padla pomembna odločitev glede prihodnosti mestnega gledališča: skupni gledališčki odbor dežele Koroške in mesta Celovec je z večinskim sklepom (7:2) podaljšal leta 1997 iztekajočo se pogodbo sedanjega intendanta Dietmarja Pfleger-la za nadaljnjih pet let do leta 2002, hkrati pa je odobril finančni načrt za sanacijo in predelavo gledališča, »težak« skoraj 300 milijonov šilingov. Deželni kulturni referent Michael Ausserwin-kler je sklep pozdravil in poudaril, da je s tem zagotovljena nadaljnja uresničitev ofenzivne poti, ki jo je pred tremi leti začel sedanji intendant in ki izredno pozitivno odmeva med prebivalstvom, ki se zanima za kulturo. Pflegeri je poudaril, da je razprave o njegovi nadaljnji usodi v Mestnem gledališču zdaj konec in se mu ni treba več braniti pred intrigami, ki jim je bil v preteklosti izpostavljen še posebej s strani kulturnega referenta mesta Celovec Metelka. (Slednji je hotel intendanco na novo razpisati). V zvezi s preložitvijo premiere plesnega projekta Ivan Cankar z 10. oktobra na 15. oktobra je Pflegeri dejal, da bo 10. oktobra, torej na dan uradnega praznovanja 75-le-tnice koroškega plebiscita, v gledališču minil pod geslom Tišina namesto viharja. Kot znano, je bila premiera preložena zaradi groženj iz nemško-nacionalnih krogov. Ivan Lukan CERKEV / PREMESTITEV NOVA PUBLIKACIJA KOROŠKA / V JUBILEJNEM LETU 1995 Koroško bogoslovno semenišče poslej v prestolnici štajerske Po 24 letih slovo od Solnogrado CELOVEC - Po trilet- streho v nedavno obno- nih pripravah bo krška škofija svoje bogoslovno semenišče v jeseni 1995 premestila v Gradec. Doslej sta imel škofiji Salzburg (Solnograd) in Krka 24 let skupno bogoslovno semenišče v Salzburgu. Razlog za sedanjo odločitev je - po pisanju Nedelje, slovenskega glasila krške škofije - da je Koroška veliko bliže Gradcu kakor Salzburgu in ker več ko 5000 mladih ljudi iz Koroške študira na graških visokih šolah. Skratka, krška škofija hoče s tem okrepiti tudi stike s koroško študirajočo mladino v prestolnici Štajerske. V skladu z dogovorom med graškim in krškim škofom bo koroško bogoslovno semenišče dobilo vljenem graškem bogoslovnem semenišču. Seme-niški skupnosti bosta živeli skupaj, torej ne druga poleg druge. Za koroške duhovniške kandidate bosta neposredno odgovorna duhovnika krške škofije Josef Klaus Donko (regens) in Josef Suntin-ger (spiritual). Oba se bosta po svojih možnostih posvečala tudi drugim koroškim študentom v Gradcu. Vodja skupnega semenišča je prelat Gott-fried Lager. Škof Kapellari je poudaril, da zanj in za bogoslovce slovo od Salzburga ni lahko ter se obenem zahvalil salzburškim škofom, tamkajšnjima semenišču in teološki fakulteti . Škofija ima v Salzburgu sedem bogoslovcev. Večjezičnost v Evropi V programu založbe Drava CELOVEC - Jezik in izobraževanje sta pogosto vzrok etničnih konfliktov, in sicer ne samo tam, kjer obstajajo tradicionalni regionalni ali manjšinski jeziki, pač pa tudi povsod, kjer dajejo svoj pečat šolskemu vsakdanjiku otroci migrantov, saj se pojavlja vprašanje pravilnega ravnanja z dvo- ali večjezičnostjo kot izziv. Pogoj formuliranja teze za to težavno ravnanje z večjezičnostjo družbe je čimbolj diferencirano znanje jezikovnega in izobraževalno - političnega razvoja. Založba Drava je v ta namen predstavila 240 strani obsegajočo knjigo Andreasa Paula o večjeznosti v Evropi (Mehrsprachigkeit in Europa) v kateri so navedeni različni modeli življenja z jeziki in kulturami. Knjiga s prispevki raznih znanstvenikov je evropski pregled in nudi primerjave, Id se ukvarjajo z vprašanjem, kakšne modele so razvili v raznih evropskih deželah in kaj od tega je mogoče prenestidmgam. Avtorji obravnavajo položaj jezika, izobraževalno politiko in poskuse modelov v severni Evropi, v Nemčiji, na Južnem Tirolskem in v Avstriji. Knjiga je nadaljevanje založniškega programa založbe Drava, katere težišče so vprašanja medkulturnega sožitja. V ospredju možnosti sožitja obeh narodov Program »Delovne skupnosti Koroška V5« CELOVEC - Z bogatim in pestrim nizom prireditev namerava »Delovna skupnost Koroška 1995» sooblikovati letošnje spominsko leto. Pri tem se noče osredotočiti le na plebiscitno tematiko, temveč s predavanji, razstavami in drugimi dejavnostmi skuša zaobjeti in obdelati čim več tistih vprašanj, ki so prisotna v političnem vsakdanu. Delovna skupnost, ki jo vodi celovški odvetnik in predsednik Cluba tre popoli Arthur Ross-bacher, bo med drugim do septembra priredila predavanja o prihodnosti druge avstrijske republike in o možnostih Koroške kot delu alpe-jadranskega prostora. Junija in septembra bo- do na sporedu predavanja, namenjena jezikoslovju in manjšini. Pri tem naj bi osvetlili nekdanjo in sedanjo etnično sestavo Koroške, govorili o razmerju med jezikom in politiko, beseda bo tekla o imenoslovlju na Koroškem in vzhodnem Tirolskem ter o medsebojnem prepletanju slovenskega in nemškega ljudskega jezika v deželi. Tretji veliki kompleks je namenjen partizanom kot dejstvu in mitu, dialogu pa so namenjena tudi politična omizja v 35 južnokoroških občinah. Glede razprave o obliki praznovanja 75-letnice koroškega plebiscita 10. oktobra pa je Rossbacher poudaril, da (s strani dežele) načrtovana plebiscitna povorka skozi Celo- vec ni edina in poglavitna zadeva, s katero se ukvarja DS. »Ce povorka že mora biti, potem naj bi jo odprli kot velik mestni praznik. Sodelovali naj bi tudi vsi sosedje, od Slovencev in Hrvatov do Bavarcev in Italijanov«. Delovna skupnost se čuti bolj kot ponudnik dobrih idej za deželo in v njen prid, je bilo še poudarjeno na tiskovni konferenci, na kateri so bile predstavljene še dejavnosti včlanjenih organizacij, kot mirovni pohod na Lužo, jezikovne počitnice in predavanja. Proračun za prireditve znaša približno 1,5 milijonov šilingov, najvisji deželni politiki pa so DS že obljubili pomoč in podporo. (I. L./F.W.) LIKOVNA UMETNOST Modra barva je še vedno razpoznavni znak slikanja samosvojega Demetrija Ceja JuruPauk V likovni galeriji Katoliške knjigarne na Travniku bo do 10. junija med delovanjem knjigarne Se na ogled likovna razstava zamejskega samosvojega slikarja Demetrija Geja, ki se tako po veliko letih vrača v rojstno Gorico (foto Studio Re-portage). Gre za lepo razstavo, na kateri je Gej predstavil predvsem dela zadnjih let. Zapisali smo, da gre za samosvojega umetnika in to zato, ker je Demetriju Geju tekom let zares uspelo ustvariti tak slog, da ga zelo hitro prepoznaš. Res je, da je Gej v goriski galeriji razstavil nekaj najnovejsih del, ki se morda malce odmikajo od njegovih mešanih tehnik izpred let, a Se vedno se pozna umetnikova roka in njegov samosvoj slikarski slog. In barve seveda! Težko bi namreč našli daleč naokrog slikarja, ki bi uspel na isti sliki pričarati toliko nians modre barve, po kateri tudi takoj spoznamo Gejeve slike. V Katoliški knjigarni Demetrij Gej razstavlja 21 svojih večjih del, ki so skorajda vse kolaži ter mešane tehnike na platnu, na papirju je zelo malo del. Umetniku se vidi, da se najbolje znajde v mešani tehniki, saj jo venomer uporablja za svoja dela. Predvsem pa Gej zadnje čase uporablja za svoje kolaže tudi raševino in poliuretansko peno, katero pa vedno prebarva s »svojimi barvami«. Da so te barve zares njegove, nam priča dejstvo, da Demetrij Gej že vrsto let uporablja eno in isto barvno lestvico, tako da ga človek z veseljem spoznava tudi v novejših delih. Kako opredeliti Gejevo slikarstvo, se je najbrž spraševalo že veliko ljudi, saj ne gre za čisto abstrahiranje, Geju se namreč pozna, da zna dobro risati in prav zato so na njegovih platnih vedno nakazane obri- si mest, hiš in nekako tudi krajin, med katerimi vedno sije neko mrzlo in turobno sonce. Gre za njegov leit motiv, ki ga prenaša iz slike v sliko. Sonce ali pa luna na ledeno mrzli modrini, nakazano mesto in s tem človeška civilizacija, krajina, na kolažih še z raševino nakazana onesnaženost, da tudi niti ne govorim o njegovih tehnikah, kjer s poliuretanskimi penami ustvarja grozljiv občutek neke nabreklosti, ki človeka spominja na smog, umazanijo, rakavo obolenje, gotovo pa vedno in povsod na nekaj nezdravega. Ta njegova nabrekla in trda pena, ki na slikah deli kompozicijo na dva dela, kot da bi bila ta pena tista, ki nas loči od neba, njegovega čistega in lepega neba, ta njegova pena torej gledalca zelo moti in ga sili k razmišljanju. Gej torej doseže pri gledalcu zaželjen odziv, saj prav te mešane tehnike najbolj izzivajo gledalce in kažejo, da Gej ni zadovoljen s svetom okrog sebe, še manj pa je v teh delih no- tranje harmonije, ki je povsod nakazana kot razklana celota. Cisto drugačen in zelo nežen pa je Gej, ko slika svoje znane in malce fantastične pejsaže, če smemo njegove krajine sploh tako imenovati, v novih slikah. Koliko nežnih barv je v njegovem slikanju vasic in koliko Krasa je v njegovih barvah! Tu govorimo o elementih Krasa in njegovih barvah, ki jih Gej ime-nitrro presnavlja in z njimi ustvarja svoj svet malce odmaknjen in fantastičen, vsekakor pa zelo lep, nežen, harmoničen in tih. Po teh delih Ceja tudi najbolj poznamo, vsaj zadnja leta. Hiše, ki so nakazane kot ploščati obrisi druga zraven druge tvorijo neko novo ploskev-celoto, ki naj bi bilo mesto, nakazano prebivališče ljudi, o katerih ni na nobeni njegovi sliki niti duha. Da nekje človek obstaja, zvemo samo zato, ker vidimo nakazana mesta. Sicer pa je Gej imeniten slikar občutij in notranjih impresij. Veliki nanosi barve in spet velike modre površine, izjemna paleta oranžno rdečih barvnih odtenkov delajo iz Ceja slikarja, za katerega ne moremo reči, da pripada abstraktnemu svetu. In čeprav so njegove krajine nevsakdanje, in vemo, da niso realistično narisane in to tudi nočejo biti, vseeno pred njegovo sliko vemo, da gre za nek oseben odnos do narave in človeka v njej. V Gorici je razstavljenih kar nekaj zelo skladnih slik velikega formata, ki človeku dajejo izredno harmonično vzdušje, neko umirjenost, ki je pa je spet na drugih platnih ni. Demetrij Gej je v Gorici razstavil tudi nekaj platen z izredno nežnimi barvami, na katerih »njegovih« barv ni. Gre za platna, ki so pri obiskovalcih prejela zelo veliko odobravanja, saj gre za tihe upodobitve melanholičnih in samotnih občutij, katere je uspelo slikarju naslikati z nežnimi barvami, med katerimi srečamo mehko zeleno in vse mogoče nianse belega- Z modernim triptihom, ki kraljuje na eni izmed sten v Gorici, pa je Gej pokazal, da je zmožen ustvariti tudi večja dela, ob katerih človek ne more ostati ravnodušen. In spet so tu njegove-barve, brez katerih ne more, vsak košček mora biti obarvan, vse mora biti usklajeno, mirno lahko rečemo, »v Gejevi paleti barv«. PREDAVANJE Boris Pahor o Vercorsu in Kocbeku Ivanka Hergold Angerska univerza je od 19. do 20. maja letos priredila prvi mednarodni simpozij o francoskem pisatelju Vercorsu (s pravim imenom Jean Bruller) in njegovem delu. Kot pisatelj številnih romanov in novel je Vercors (1902-1991) najbolj znan po pripovedih Molčanje morja (1942) in Oči in svetloba (prevedeni tudi v slovenščino). Prav novela Molčanje morja je bila največkrat v središču zanimanja kar 45 literarnih znanstvenikov z vsega sveta, ki so v dveh dvoranah razpravljali o mnogoterih aspektih v literaturi tega pretanjenega in zanimivega pisca ter o vplivu ter recepciji njegovih del pri različnih narodih (nekako od Japonske do Beograda). Na simpoziju je slovensko literaturo iz Trsta (a ob Attiliu Času iz Barija tudi Italijo) zastopal pisatelj Boris Pahor. V svojem kratkem eseju z naslovom Vercors et Kocbek -deux destinees litterai-res et politiques appa-rentes (Vercors in Kocbek - dve sorodni literarni in politični usodi) je podal glavne značilnosti pri obeh pisateljih in "potegnil" tudi politično vzporednico med obema. V referatu naš pisatelj omenja, da je bil Kocbek kot krščanski socialist povezan s pfersonalizmom in predvsem z njegovim zastopnikom Emanuelom Mounierjem", medtem ko je bil Ver- cors zaradi svojega gledanja na svet pripravljen na sodelovanje s komunisti. Oba pa sta se pozitivno odzvala na zgodovinsko nujo in sta se povezala z osvobodilnim oz. odporniškim gibanjem proti okupatorju. Pahor navaja odlomek iz Kocbekovega pisma Boži Krakar-Vo-gel, v katerem pesnik piše, da mu je branje Vercorsa pomagalo razumeti, kakšne možnosti so se mu odpirale s pisanjem proze; nato pa primerja nekatere novele obeh avtorjev ter odkriva sorodnosti (v alegoriji in simbolnosti) in razlike (pomen absurda pri kantovskem Vercorsu in vpliv personalizma ter krščanske vizije pri Kocbeku). Tudi v njunem političnem življenju je Pahor našel nekatere sorodnosti, zlasti v razhajanju in distanci obeh do prijateljev iz komunističnih vrst. Boris Pahor kajpada ni mogel mimo tega, da ne bi poudaril, da so takrat, ko je bil Kocbek obsojen zaradi novel "Strah in pogum", navajali v Sloveniji Vercorsa (Josip Vidmar) seveda v negativnem smislu. Ob koncu svojega posega je Boris Pahor navedel tudi bibliografijo, ki jo je'v eseju upošteval; med imeni naj omenimo Božo Krakar - Vogel, Marka Juvana in Marijo Pirjevec. Svoj poseg pa je zaključil z branjem Kocbekove pesmi ”Kdo sem", ki so jo poslušalci izredno toplo sprejeli. LAHKA GLASBA Že ob izidu zadnjega Zuccherovega albuma SpritoDiVino napovedujejo plošči velik uspeh .________________________________________________________________________________________________________________________________-______________________________________ Aleš NValtritsch Duhovi burijo italijansko glasbeno sceno. Pred nekaj meseci je izšla plošča skupine Litfiba z naslovom Spirito Libero, na trg pa komaj prišel novi Zuccherov album, ki nosi naslov Spirito DiVino. Svoboda in mistika torej? Morda ni prav tako, saj se Zucchero rad poigrava z naslovi skladb oz. plošč. Pred leti je izdal album Oro, incen-so e birra, naslov sedanje plošče pa je nalašč dvoumen: božji ali vinski duhovi? Vino oz. domača kapljica je prisotna v Zuccherovih kmečkih koreninah. Emilijanski kantavtor je zrasel v apeninskih vaseh nad Reg-gio Emilio, kjer so lambrusco, alba-na in trebbiano doma. Začel je s petjem po "ošterijah", pred letom in pol je s starimi znanci posnel album Adelmo e i suoi Sorapis, ki po sestavi in naslovu plošče spominja na vaško skupino. Z albumom Spirito DiVino Zucchero nadaljuje svojo, za Italijane še kar originalno pot. Ploščo je delno posnel v New Orleansu, mestu v katerega je Adelmo (to je njegovo pravo ime) zaljubljen. Poleg starih glasbenih znan-cev je tu pobral celo nekaj uličnih trubadurjev in jim ponudil trenutek slave. Blues in soul, to sta glasbeni podlagi, na katerih sloni njegov aktualni gla-s b e n i opus. Sodelovanje s številnimi zvezdami tega glasbenega žanra se nadaljuje tudi danes. Pri snemanju albuma so poleg standardnih spremljevalcev Corrada Rusticija, Davida Sanciou-sa, Pola Jonesa in Steva Smitha med drugim igrali tudi Jeff Beck, Stevvart Copeland, bivši Police, Johnnie Johnson, pianist Chick Berryja, Leo Nocentelli, priznani nevvorlean-ski kitarist, Pat McDonald, Cla-rence Clem-mons in pihalni orkester M e m p h i s Horns. Povezava z bluesom je torej očitna in postane še bolj jasna, če pomislimo, da se bo italijanski del poletne turneje začel v nedeljo, 3. septembra s koncertom v Benetkah, na katerem bodo nastopili tudi Steve Winwood, Jeff Beck, Stanley Clarke, Melissa Etheridge in Sheryl Crow. Se prej se bo Zucchero posvetil evropskemu tržišču, kjer je med najbolj priljubljenimi italijanskimi glasbeniki in nastopil na številnih poletnih glasbenih festivalih. Spirito DiVino je na prvi posluh dobra plošča. Zapustil je mističnost, ki je obarvala prejšnjo ploščo Miserere in se vsaj delno vrnil k starim ritmom. Uvodna pesem Voodoo Voodoo, Datemi una pom-pa, X colpa di chi?, Alleluja in O.L.S.M.M. (Organizzazione laica p er la salvaguardia e la manuten-zione dei matrimoni) so ritmirane skladbe, ki bodo spremljale tudi plesne zabave našega poletja. Šale e pane, il Volo, Senza Rimorso in Gosi celeste pa bodo zlahka glasbe- na podlaga romantičnih trenutkov pod vsestransko toplimi poletnimi zvezdnatimi nočmi. Spirito DiVino vsebuje še očetu posvečeno Papa perche?, vsega skupaj je deset skladb za 44 minut dobre glasbe. Skladbe govorijo o spolnosti, ženskah, vinu, podeželju, ljubezni z Zuccheru prirojenimi ironijo in dvojnimi smisli. Priskočili so mu na pomoč Francesco de Gregori (Pane e Šale), ki je zanj že bil napisal čudovito Diamante, Alberto Salerno in Jovannotti, ki je Zucchera srečal v študiju in vrat na nos napisal skladbo Alleluja. Stevvart Copeland, ki je zadnja leta Zuccherov manager, je poskrbel, da je plošča posneta brezhibno. Spirito DiVino bo brez dvoma najbolj uspešna italijanska plošča leta, doma bo zlahka presegel milijonsko naklado, s to ploščo pa naj bi mali mož emilijanskega podeželja končno dosegel mednarodno (beri ameriško) uveljavitev. NA KRATKO Vabilo na zbor Društva za sodobni ples LJUBLJANA - Danes ob 12.00. uri bo v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju, Mestni trg 17, Ljubljana prvi redni občni zbor Društva za sodobni ples Slovenije. Člani in drugi so vabljeni na pogovor o smernicah za prihodnje leto. PR Fotografi s praške FAMU v Ljubljani LJUBLJANA - Z včerajšnjo predstavitvijo Herschel partya Dejana Habichta v Galeriji SOU - Kapelici je v Ljubljani stekel petdnevni sklop otvoritev razstav in predavanj Mlada svetovna fotografija, namenjenih spoznavanju mednarodno znane praške akademije za fotografijo, film in televizijo FAMU. V okviru štirih razstav, M jih bodo odprli nocoj (Galerija KUD France Prešeren ob 21. uri), jutri (Galerija Nukcafe ob 21. uri), v četrtek (osrednja otvoritev s sprejemom, Galerija SOU - Kapelica ob 21. uri) in v petek (Ate-lier Zois ob 21. uri), sodeluje 40 avtorjev iz Evrope, ZDA LITERATURA / SOVRETOVE NAGRADE ZA PREVAJALCE KOMENTAR LJUBLJANA - Žirija Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki ji predseduje Majda Stanovnik, bo nocoj v ■ Društvu slovenskih pisateljev slovesno podelila Sovretovo nagrado Mariji Javoršek za prevod Racinovih dram (Jean Racine, Zbrane drame 1. DZS 1995) in Vitalu Klabusu za prevod romanov Voss Patricka Klabusa (Cankarjeva založba 1994, zbirka XX. stoletje) in Pomočnik Roberta . VValserja (Mihelač 1994, zbirka Svetovni klasiki). in Avstralije, ki so ali še študirajo na FAMU. Spremna predavanja bodo potekala v Kapelici; danes bo ob 16. uri predaval Rajko Bizjak, jutri ob isti uri Hany Simmers, ob 18. uri Viktor Kolar, v četrtek ob 16. uri Miroslav Vojtechovsky, ob 18. uri Vladimir Birgus, v petek ob 16. uri Beth Lazroe in ob 18. uri Josef Sudek (z izjemo Rajka Bizjaka so vsi gostujoči predavatelji profesorji FAMU). V petek bodo ob 12. uri v Kapelici pripravili tudi Portfolio Show. Na sliki: V. Kopasz, Igra senc. (V. U.) Druga Genetova knjiga v slovenščini LJUBLJANA - V ediciji Aleph je izšel prevod avtobiografskega romana Jeana Geneta Čudež vrtnice. Prvič je knjiga izšla 1946. Med prvimi občudovalci Ge-netove literature je bil J. P. Sartre, danes pa njena priljubljenost posebej narašča. Knjigo je prevedel Brane Mozetič. (L. M.) V utemeljitvi je med drugim zapisano, da je Marija Javoršek številne težave pri presajevanju Racinovih aleksandrincev v novo in drugačno posodo slovenskega jezika rešila ne le spretno in zvesto izvirniku, temveč tudi umetniško navdihnjeno. Prevajalka se je odločila za nadomeščanje aleksan-drinca z jambskim enaj-stercem, ki je neprimerno bližji našemu literarnemu izročilu. Njeno posloveni-tev Racinovih tragedij odlikuje visoka poetična dikcija, medtem ko pri prevodu komedije prihaja do izraza jezikovna radoživost, obogatena z mnogimi besednimi igrami, ki ustrezno prenašajo humornega duha izvirnika. Problema premoščanja razdalje med skoraj pozabljeno umetno- Urad za žensko politiko Republike Slovenije VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE časopis Republika /Republik v želji, da bi vzpodbudila literarno ustvarjalnost in povečala prisotnost Zenske občutljivosti v slovenski javnosti, razpisujeta natečaj za kratko zgodbo ŽENSKI ZALIV Zaliv je pristan in varnost naročja pred valovi, srečanje razlik med kopnim in morjem, začetek poti k daljnim svetovom, plima in osušen breg. Zenski zaliv pa je knjiga zgodb pisateljice Marije Vojskovič,.ki govorijo o pestrih razsežnostih človeških razmerij, o človeških stiskah, a tudi o upanjih in ljubezni do preprostih vsakdanjosti, ki polnijo naša življenja. Največ 8 tipkanih strani (do 240 vrstic) dolge zgodbe pošljite na naslov časopisa Republika, Slovenska 54/9, 61000 Ljubljana do vključno 21. junija 1995. Razpisane so tri nagrade, in sicer: 1. nagrada - 100.000 Sil 2. nagrada - 80.000 SiT 3. nagrada - 60.000 SiT Žirija bo v vsakem primeru podelila tri nagrade, pridržuje pa si pravico do podelitve dveh ali treh enakovrednih nagrad in da prve, druge ali tretje nagrade ne podeli. Žirija, ki jo sestavljajo Radojka Vrančič in Nataša Hrastnik v imenu Urada RS za Zensko politiko ter Lela B. Njatin v imenu časopisa Republika, bo izbirala le med tistimi zgodbami, ki: - še niso bile objavljene; - so napisane v slovenskem jeziku; - bodo upoštevale razpisano temo; - bodo prispele v treh enakih izvodih; - ne bodo presegle razpisane dolžine; - bodo podpisane s šifro; - jim bo priložena zaprta kuverta, na kateri bo zapisana šifra, s katero je podpisana zgodba, in v kateri bodo: polno ime avtorice, naslov njenega stalnega bivališča in telefonska številka, na katero je avtorica dosegljiva. Poleg nagrajenih bo žirija izbrala še največ deset zgodb, ki bodo skupaj z nagrajenimi najprej objavljene v časopisu Republika (od oktobra 1995 dalje), nato pa v knjigi, ki jo bo izdal Urad RS za žensko politiko (v decembru 1995). Imena nagrajenk in avtoric, katerih zgodbe bodo izbrane za objavo, bodo objavljene 21. septembra 1995 v časopisu Republika. stjo odrske izreke verza in potrebami sodobne gledališke umetnosti, ki se izmika vsakršni izumetničenosti, se je prevajalka dobro zavedala, zato se je potrudila, da bi njena presaditev Racinovih verzov ob vsem spoštovanju jezikovnih konvencij francoskega klasicizma zvenela naravno tudi za današnji slovenski posluh. Vital Klabus je svojemu impresivnemu prevajalskemu opusu v letu 1994 pridružil prevoda dveh pomembnih romanov 20. stoletja iz angleške in nemške književnosti. Roman Voss, glavno delo avstralskega nobelovca Patricka VVhita, kritiki radi postavljajo ob Joycea in Virginijo VVoolf kot roman toka zavesti. Vital Klabus je v prevod ujel ne le vso za- pleteno mrežo pomenov in svojevrstno hipnotično ozračje romana, ampak tudi posebnosti umetelnega, mestoma prav manieristi-čnega sloga. Poseben dosežek je poslovenitev drznih, tudi večpomenskih pesniških podob in prehvajočih se sanjskih stanj. Pravo nasprotje mogočnemu epskemu toku Vossa je upodobitev švicarske meščanske vsakdanjosti ob začetku našega stoletja v romanu Pomočnik Roberta VValserja, ki ga štejejo za Kafkovega predhodnika. Za poslovenitev takega besedila je bila potrebna velika prevajalčeva tenkočutnost, posluh za odtenke in podtone, Se posebej tudi pazljivost na mestih, kjer se dozdevna naivnost povezuje z rahlo ironijo in kjer meščanska preciznost v izražanju zbuja humoristične učinke. Denar za nagrado so poleg Društva slovenskih književnih prevajalcev prispevali še Ministrstvo za kulturo, Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, DZS in založba Mihelač. (A. P.) Nagrade nosijo ime klasičnega filologa in prevajalca Antona Sovreta (1885-1963) Združitev zahodno-in vzhodnonemškega centra PEN se ni posrečila Člani centrov PEN, ki bodo na Bledu razpravljali o fašizmu nekoC in danes, zagotovo ne bodo imeli težav, da bi našli primere, v katerih ni fašizem danes dejaven nic manj kot nekoč. Morda se bo kdo izmed njih dotaknil tudi letošnjega zbora članov zahodnonemskega PEN, ki je potekal od 17. do 20. maja v Mainzu. Pobuda, da bi se združili z vzhodnonemškim centrom PEN, je bila ob tej priložnosti zavrnjena tako gnevno, da je spodnesla stolček dotedanjemu predsedniku Gertu Heidenreichu, ki se je zavzemal zanjo. ZahodnonemSki člani PEN zahtevajo od vzhodnonemških kolegov, da obsodijo konformistično preteklost svojega centm v času NDR. Niso pa izključili možnosti sodelovanja v prihodnje, saj »bo nekoč zagotovo obstajal en sam nemški center PEN«, kot je dejala nova predsednica Ingrid Bacher. O fašizmu bi bilo v navedenem primeru pretirano govoriti, čeprav ravnanje zahodnonemskega PEN kaže nestrpnost, saj njegova odločitev zaradi dejstva, da je nemški kulturni prostor upravno in gospo- -darsko že združen, neprijetno zbode v duha. V duha, ker pmv Mednarodni PEN izhaja iz načela, da »književnost ne pozna meja in mora ostati skupna vrednota narodov kljub političnim in mednarodnim prevratom« ter zastopa načelo neoviranega posredovanja misli. Zahod je bil presenečen, da so se demokmti-čne spremembe v vzhodnoevropskih državah zgodile brez množičnega brezobzirnega maščevanja nad izstopajočimi pripadniki poražene ureditve. Uveljavih sta se dve mzlagi: pesimisti so prepričani, da so desetletja vladavine totalitarizma zlomila hrbtenico individualizmu, optimisti pa verjamejo v spoznanje žrtev, da kri krvnikov ne more zveličati njihovega trpljenja. V obeh primerih pa ni mogoče izničiti izkušnje sveta, ki je bil še posebej v Nemčiji mzbit v dve zgodovini in katerega življenjska moč je že toliko opešala, da se je v njem dodobra izčrpala veljava. V Mainzu so razpravljali pmv na temo Razdeljeni spomin. Ne glede na to, katere veje spomina se nemški pisatelji oprijemljejo (tudi zahodni bi bilo mogoče očitati pomanjkanje suverenosti), obe rasteta iz skupnega izvornega debla kulture. Z zahtevo, naj se vzhodnonemški PEN izreče o ničevosti svoje zgodovine, za-hodnonemški PEN utegne zmanjšati veličino svojega duha pmv za njene mzsežnosti. Napak preteklosti ne kaže ponavljati, še manj jih spreminjati v vrline - odsotnost revanšizma v Vzhodni Evropi priča o prevladi duha nad potmi realnosti, speljanimi v labirint moči in morale. Namesto nemško - nemške tehtnice bi morali v Mainzu prijeti v roke kompas, da bi odgovorili na vpmšanje, ki, čepmv je že državniško dejstvo, Se vedno beli glave politikov: »Kaj storiti s podarjeno enotnostjo?« Lela B. Njatin LITERATURA / 28. MEDNARODNO SREČANJE PEN NA BLEDU Osrednja svetovna slovesnost v počastitev zmage nad fašizmom LJUBLJANA - Danes se začenja 28. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu, ki ga organizira slovenski center PEN. Trajalo bo do sobote, 3. junija, pričakujejo pa udeležbo 90 pisateljev iz 29 dežel. Delovni del secanja bo potekal v hotelu Park. Prvi dan srečanja, ki ga je pripravil Mirovni komite Mednarodnega PEN, bo v znamenju zmage nad fašizmom. Fašizem nekoC in danes je tema današnje dopoldanske okrogle mize, ki jo bo vodil predsednik Mirovnega komiteja, slovenski pesnik in prevajalec Boris A. Novak Popoldne ob 16.00. uri bo osrednja uradna slovesnost Mednarodnega PEN v počastitev 50. obletnice konca E svetovne vojne v spominskem parku v Begunjah. Ob tej priložnosti bo govoril pisatelj raškega rodu Alexanre Blokh. ZveCer pa bo udeležence srečanja na Blejskem otoku sprejel župan občine Bled, ing. Vinko Golc. V prihodnjih dneh se bodo udeleženci spominjali 1. mednarodnega pisateljskega srečanja na Bledu pred 30 leti. Okrogli mizi jutri (voditelj bo podpredsednik Mednarodnega PEN Francis King, Anglija) in pojutrišnjem (voditelj slovenski pesnik in prevajalec Veno Taufer) se bosta s temo »vloga pisateljev in književnosti danes« dotaknili istih vprašanj kot takratna »današnji pomen literature«. Slovenski center PEN bo torej s tem delom srečanja poskusil ugotoviti napredek, stagnacijo ali zaostalost človekovega duha v zadnjih treh desetletjih skozi položaj pisane besede v navzkrižnem ognju tehnološkega napredka in družbenih sprememb -takšna so bila namreč izhodišča, ki jih je razpravi na Bledu leta 1965 postavil uvodničar Matej Bor. Literarni program bo dopolnil razprave v Četrtek, ko bodo popoldne v restavraciji Okarina predstavili knjige slovenskih avtorjev v tujih jezikih, ki so jih izdali DZS, predvidoma pa bo nastopila Jerca Mrzel. ZveCer bodo svoja dela tam brali tuji udeleženci srečanja, ki jih bo izbral Peter Day, urednik revije Mednarodnega PEN. Predsednik republike Milan KuCan je za udeležence pripravil sprejem v sredo zvečer v Vili Bled, ljubljanski župan dr. Dimirij Rupel pa v petek zvečer v Ljubljani. Blejska srečanja članov PEN podpirajo številni sponzorji in seveda Mednarodni PEN, različne organizacije ga omogočajo z uslugami, večino sredstev pa organizatorji Črpajo iz slovenskega proračuna. Letos sta zaostajanje odločanja o njem in nasploh neprožen sistem državnega financiranja resno ogrozil uresničitev srečanja. Tveganje, ali se bo račun s subvencijami in stroški pozitivno izšel, je preveliko. Slovenski center PEN je predsedniku Vlade dr. Janezu Drnovšku in pristojnim ministrom poslal protestno pismo zaradi ignorantskega odnosa in z zahtevo po jasnem stališču, kaj nameravajo storiti v zvezi s tem problemom. (L B. N.) KULTURA Torek, 30. maja 1995 FILM / 48. MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL V CANNESU LJUBLJANA - Emir Kusturica, rojen v Sarajevu in Jugoslovan po prepričanju, je v pogovora za dnevnik dragega programa francoske televizije po prejemu zlate palme za svoj film Podzemlje dejal, da je želel s filmom »pokazati tistim, ki niso z območja Jugoslavije, zakaj gre v vojni v Bosni in Hercegovini.« Da gre za »naravno katastrofo« pa je potem razložil na novinarski konferenci v Cannesu. Nagrade 48. filmskega festivala v Cannesu Bata palma Podzemlje (Underground) Emirja Kusturice Najboljša ženska vloga Helen Mirren (Norost kralja Jurija - The Madness of King George; Velika Britanija) Najboljša moška vloga Jonathan Pryce (Carrington; Velika Britanija) Nagrada za režijo Mathieu Kassovitz (Francija) za film Sovraštvo (La Haine) Grand prix žirije Odisejev pogled (Grčija) Thea Angelopoulosa Specialna nagrada žirije Carrington (Velika Britanija) Christopheija Hamptona Nagrada žirije Ne pozabi, da bos umrl (N’oublie pas que tu vas mo-urir, Francija) Xaviera Beau-voisa Berta kamera (za prvenec) Beli balon (Iran) Jafarja Pa-hanija Posebna omemba zlate kamere Denisovi klici (Denise Cails-Up; ZDA) Harolda Sahvena Bata palmo za kratek film Gagarine (Rusija) Alekseja Kharitidija Nagrada žirije za kratek film Swinger (Avstralija) Gregorja Jordana Nagrada FIPRESCI Beli balon (Iran) Jafarja Pa-hanija (izven tekmovalnega dela); ex-aequo Zemlja in svoboda (Land and Free-dom; Velika Britanija) Kena Loacha in Ojdipov pogled (Grčija) Thea Angelopoulosa »Vojna je naraven fenomen na tem območju. Je kot naravna katastrofa, kot potres. Pojavi se vsake toliko Časa. S filmom sem hotel razjasniti podobo razmer v tem kaotičnem delu sveta. Zdi se, da ni nih-Ce sposoben najti korenin tega groznega konflikta,« je povedal Kusturica, kot da o zgodovini razmer, ki so privedle do konflikta, ne bi vedel ničesar. Morda res ne ve, saj v tujini živi že od leta 1988, najverjetneje pa noCe vedeti, kar je dokazal s svojimi »jugoslovanskimi« izjavami že večkrat. Kakorkoli že, Cannes ga je nagradil že tretjič - s prvo zlato palmo pred desetimi leti za film Očka na službenem potovanju, in z nagrado za režijo leta 1989 za film Dom za obešanje. Sicer pa je Kusturica svojevrsten fenomen, saj ni posnel niti enega filma, ki ne bi dobil katere izmed najbolj prestižnih nagrad najbolj pomembnih mednarodnih filihskih festivalov. Za prvenec Se spominjaš Dolly Bell je dobil leta 1981 zlatega leva, za Arizona Dream pa srebrnega medveda leta 1993. Fenomen genialnega ustvarjalca skratka, ki ne želi sprejeti svoje etične odgovornosti do širše skupnosti. Kusturičino videnje vojne VeC kot tri ure dolg film Podzemlje se začne v Beogradu, 6. aprila 1941, na dan, ko so ga bombardirali, in ki je pomenil začetek vojne za takratno SFRJ. Prijatelja Marko (Miki Manojlovid) in Blacky (Lazar Ristovski) sta prekupčevalca z orožjem, ki se partizanom priključita, da bi lažje opravljala svojo dejavnost. Da bi si pridobil srce mlade igralke Natalije, v katero je zaljubljen tudi Blacky, Marko zapre Blackyja v klet, v kateri so begunci. Tu jih dvajset let ohranja pod zemljo, kjer izdelujejo orožje, v prepričanju, da zunaj še vedno divja vojna. Marko in Natalija sta leta 1961, ko Blacky odkrije prevaro, že visoka državna uradnika. Blacky se vrne na »površje«. Trojica se ponovno sreCa leta 1991 v Slavoniji, sredi bombardiranja. Marko in Natalija prekupčujeta z orožjem in mamili, Blacky pa je vodja plačančev. »V tej metafori propagande komunističnega režima«, piše John Follin iz francoske tiskovne agencije AFP, »so ljudje v kleti loCeni od 2. svetovne vojne v veri, da se ni nikoli končala.« Glede nerazčiščenih in potisnjenih nacionalnih problemov ter enostranskega glorificira-nja partizanstva bo že držalo, da je tudi Titova SFRJ prispevala k sedanji vojni, toda, kdo in zakaj jo je zaCel leta 1991, je povsem jasno, vsaj nam na teh prostorih. Kusturi- ci pa očitno ne, in sodec po vsebini, bo s filmom prispeval le k ohranjanju mita, ki je že tako uveljavljen na Zahodu, da je vojna na območju nekdanje Jugoslavije posledica povsem neracionalnih oziroma kar biologisti-Cnih razlogov, nekega stanja in značaja »balkanskega duha«. Cannes nagradil evropski film Da je žirija letos nagradila »balkanske teme«, je dokazala tudi s tem, ko je z Grand Prix podelila Grku Theu Angelopoulosu za film Odisejev pogled, v katerem Harvey Keitel, iSCoC prve filme bratov Manakias, potuje po nekdanji Jugoslaviji, da bi jih konCno našel v Sarajevu. Ce nic drugega, film tako kot Podzemlje pomeni predvsem osebni pogled na zgodovino Balkana, vendar tu s plati filmske zgodovine. Cannska žirija je torej v obdobju okrepljenega »boja« evropskega filma proti konkurenci agresivnejšega ameriškega nagradila evropski film. Ce je lani Se zmagal Sund, to letos ni bilo veC mogoče. Taksne odločitve pa ni mogoče pripisati samo politiki, saj so tudi po ocenah mednarodne kritike ves Cas festivala bili glavni favoriti prav filmi, ki jih je kasneje nagradila (razen enega ali dveh). Najbolje pa se je godilo Britancem in Francozom. Britanec, scenarist Christopher Hampton je za svoj režijski prvenec Carrington dobil nagrado žirije, Jonathan Pryce (na površje prišel z vlogo v Brazilu Terryja Gilliama) pa je za vlogo homoseksu- GLASBA / ARTES ACUSTICAE SKLADATELJA BORA TURELA Ote povede človeka v svet LJUBLJANA - Že pred Časom so številne evropske radijske Juse odprle kar nekaj novih smeri tudi na umetniških področjih. V njihovem okvira se je oblikovalo gibanje Ars Acustica in se v zadnjih letih uveljavilo kot modus prezen-tacije zvoCnih in zvokovnih posebnosti, svojevrstnih glasbenih skušenj in seveda tehničnih prednosti samega medija. Umetnost zvoka je postala sestavni del programa tudi na Radiu Slovenija. V samem poimenovanju se je evropski zgled predrugačil v latinski plural in danes kot Artes Acu-sticae pokriva serijo oddaj na IB. radijskem programu. Vzpodbudo za nastanek dolguje režiserju Igorju Likarju; z avtorsko zasnovanimi projekti njihov spiritus agens Se vedno ostaja skladatelj elektroakusti-Cne glasbe Bor Turel. Njegovo delovanje izven risa Cisto skladateljske dejavnosti ne preseneča. Mnogotere izkušnje je namreč nabiral v eksperimentalnem gledališkem gibanju Nomenklatura in skupini za eksperimentalno glasbo Saeta. Kot oblikovalec lastne radiofonske poetike se je preizkusil v zvočni obdelavi besedila Fe-dor Mihajlovic sedi Vladimirja Kovačiča; z Etudo za requiem -nosilno skladbo ene prvih oddaj Artes Acusticae - pa je opozoril nase tudi v širšem dometu. Pod naslovom Sentence občutljivosti - Requiem se je na Prix Italia 1992 predstavila kot prva oddaja neodvisne Slovenije. Poleg tega je delo prišlo v ožji izbor E.B.U.-a, Evropskega združenja radijskih oddaj in bo kot tako ostalo zapisano na ploSCi Ars Acustica, ki vsako letoobelodanja najtehtnejše prispevke s tega področja. Turelovo delo v eksperimentalnem radiofonskem studiu Artes Acusticae se seveda v veliki meri naslanja na njegovo lastno glasbeno ustva-rjalnost. Tako nekatere letošnje oddaje z vso upravičenostjo Črpajo iz njegove plošCe Brez hitrosti brez hrupa, ki - kot prva celovita plošča elektroakusti-Cne glasbe pri nas - čaka na "svoj skorajšnji izid. Ob tem je dodatna vzpodbuda za oddaje prihajala tudi iz širšega teoretičnega zaledja. Zlasti so prišli v poštev izsledki raziskav Joac-hinta Ernsta Berendta, objavljeni v njegovih knjigah Tretje uho in Svet je zvok. Avtor z vso odgovornostjo opozarja, da je civilizacijska usmeritev bila »v oko« in da šele v zadnjem Času nastopa doba preusmerje-nosti v slušno percepcijo. V skladu z nadaljnjimi izpeljavami tud Bor Turel pripominja: »Oko povede človeka v svet - uho pripelje svet k Človeku.« Oddajo Polna luna zvoka, ki je bila na sporedu včeraj ob 22.30 na ID. programu Radia Slovenija, pa najbolje ilustrira njeno uvodno besedilo: »Mnogi izjemni učenjaki, znanstveniki, psihologi in filozofi so v zadnjem Času opisovali in opredeljevali pojem »nove zavesti.« Toda enega vidika niso izpostavili: to je, da bo to zavest ljudi, ki znajo slišati. Ne bo veC dolgo naSe oko tisto, ki bo imelo prednost pred ušesom, tako kot je to večinoma dandanes. Nasprotno: naše uho bo prevzelo to prednost in tisto, kar je slišno, področje zvoka, bo postalo bolj pomembno kot tisto, kar je vidno. Novi človek bo sposoben zaznati zvoke na način, ki si ga danes ne moremo predstavljati. Novi Človek bo Človek poslušanja, ah pa ga sploh ne bo.« Cvetka Bevc Emir Kusturica z zlato palmo ob zvezdnici Sharon Stone, ki mu jo je izročila alnega pisatelja Lyttona Stracheyja, ki je v zaCetju stoletja živel v platonskem zakonu s slikarko Doro Carrington (Emma Thompson), žirija nagradila za najboljšo moško vlogo. Njegova soigalka kljub napovedim nagrade za najboljšo žensko vlogo ni dobila, dobila pa jo je britanska igralka Helen Mirren, ki se je tako kot Vima Lisi, ki je lansko leto bila nagrajena za vlogo Katarine de Medici v Kraljici Margot, izkazala v vlogi zgodovinske osebnosti - angleške kraljice v zgodovinski satiri Norost kralja Jurija. Helen Mirren je vsekakor že uveljavljena igralka, saj je začela filmsko kariero ob Jamesu Masonu, snemala pa s Petrom VVeirom in Petrom Greenawayjem. Pa tudi v Cannesu so jo že nagradili, in to leta 1984 za vlogo v filmu Gal Pat CTConnor. Francozi, ki so letos tekmovali s tremi filmi, so doživeli potrditev kakovosti svoje mlade generacije, saj sta nagradi dobila režiserja, mlajša od 30 let. 27-letni Mathieu Kassovitz je dobil nagrado za režijo (Sovraštvo), 28-le-tni Xavier Beauvois pa nagrado žirije za film Ne pozabi, da bos umrl. To sta tudi edina filma izmed nagrajenih, ki se ukvarjata s problematiko urbane mladine, drog in aidsa, ki je prevladovala med 24 filmi tekmovalnega programa ob zgodovinskih in političnih temah. Žirija pozabila na Kena Loacha Čeprav je za cannske žirije značilno, da bolj ali manj vsako leto presenetijo s svojimi odločitvami, je letošnja, ki ji je predsedovala Jeanne Moreau, kritike razočarala predvsem s tem, ko je na enega od favoritov - Kena Loacha in njegov film Zemlja in svoboda (Land and Freedom) o državljanski vojni v Španiji - povsem pozabila. Zakaj, je glede tematike jasno, saj so nove vojne bile vedno »zanimivejše« od starih. Pozabila pa ga ni mednarodna kritika, ki ga je ob Theu Angelopoulosu nagradila ax-aequo. Poudarek na »Balkanu« in zgodovini ter pozabo nekaterih zanimivih filmov o mladih v urbanih okoljih - npr. Kids (Otroci) Larryja Clarka - pa je morda inogoCe pripisovati povprečni starosti (Cez 50 let) žirije in njihovemu okusu. Ali pa tudi ne, ocenili pa bomo lahko sami, ko - in Ce - jih bomo videli na naših filmskih platnih. Vesna Rojko Bor Turel v svojem zvočnem studiu (Foto: Tihomir Pinter, detajl) IZIDI ŠPANSKIH LOKALNIH VOLITEV SVET Torek, 30. maja 1995 ŠPANIJA / IZIDI LOKALNIH VOLITEV Zmagovalci so Aznarjevi konservativci MADRID (Reuter) - Na nedeljskih lokalnih in regionalnih volitvah v Španiji so konservativci dosegli odmevno zmago. Ljudska stranka (PP) je z 35,86 odstotka glasov socialiste premagala v skoraj vseh večjih mestih in večini avtonomnih regij. Njen voditelj Jose Maria Aznar je zato že napovedal zmago tudi na splošnih voltvah čez dve leti. PP je dobila največ glasov v 42 od 52 prestolnic regij, od tega ima v 32 absolutno vedno. Zmagala je v desetih od trinajstih regijah, z absolutno vedno v petih, oblast pa bo ob podpori koalicijskih zaveznic prevzela še najmanj v treh. SocialstiCna stranka (PSOE) je od 27 regionalnih prestolnic obdržala le štiri, absolutno večino pa je obdržala le v eni regiji. Tako je z 30, 86 odstotka glasov premagala le ankete javnega mnenja, ki so jim napovedovale poraz z od deset do petnajst odstotki glasov. Kljub temu predsednik socialistične vlade Fe-lipe Gonzalez še ne razmišlja o razpisu predčasnih volitev na državni ravni. Do konca leta ga bodo podpirale koalicijske partnerice, katalonska nacionalistična stranka Zbliževanje in združitev (CiU), ki je v Barceloni nepričakovano zaostala za socialisti. Razmeroma dobro so se odrezati komunisti iz Združene levice, ki so dobili 11, 86 odstotka glasov. Ti izidi kažejo, da je levica po katastrofalnem porazu na lanskih volitvah v Evropski parlament skoraj za polovico zmanjšala zaostanek za desnosredinsko koalicijo. NOVICE Prva seja sodišča za poravnavo OVSE ŽENEVA - Danes se je na prvi seji sešlo veliko sodišče za poravnavo in arbitražo v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Generalni sekretarijat OVSE ima sedež na Dunaju, omenjeno sodišče pa bo poslovalo v Ženevi, Čeprav se je za njegov sedež potegova- j lo veC evropskih mest, zlasti Pariz. Delovno področje sodišča bo poravnava ali arbitraža v sporih med članicami OVSE, postopek pa bo imela pravico predlagati sleherna članica OVSE. Pobudo za ustanovitev tega sodiSCa je pred že več kot petimi leti dal Robert Badinter, predsednik francoskega ustavnega sodišCa, uradni predlagateljici pa sta Francija in Nemčija. Predsednik sodišCa bo Robert Badinter, podpredse- ; dnik pa nekdanji nemški zunanji minister H. D. Gensc-her. Današnje seje so se udeležili bodoči elani sodišCa, ki prihajajo iz držav, ki so podpisale in ratificirale stockholmsko konvencijo iz leta 1992. Od 53 sedanjih Članic OVSE jo je podpisalo 32, ratificiralo pa doslej le , petnajst držav. Na prvi seji so biti navzoči tudi visoki predstavniki kantona in republike ter državni sekretar v švicarskem zunanjem ministrstvu Jakob Ketienberg. Iz Slovenije sta v vlogi elanov poravnalnega telesa prišla dr. Dimitrij Rupel in dr. Iztok Simoniti, dr. Mirjam Škrk pa kot članica arbitraže. Za Slovenijo utegne biti ustanovitev tega sodišCa pomembna zlasti zaradi more- : bitnih zapletov pri doseganju ustreznih sporazumov s Hrvaško in Italijo. (Darja Lavtižar) Nezaupnica kninskemu premiem Mikeliču KNIN - Parlament tako imenovane Republike srbske krajine, ki se je sešel v Kninu, je včeraj izglasoval nezaupnico vladi Borislava Miketiča. Padec vlade srbskih I secesionistov pomeni zmago pripadnikov »trde« poli- | lične linije v Krajini, ki jo uteleša njen predsednik Mi- " lan Martič. Poslanci so s 46 glasovi proti trem vzdrža-nim izglasovati nezaupnico, ki jo je vložila Srbska demokratska stranka (SDS), glavna stranka v krajini, ki jo vodi njen minister za zunanje zadeve Milan Babič. Miketiča, ki so mu očitati, da so njegovi pogledi preveč blizu pogledom srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, ni bilo na seji, na kateri so mu očitali tudi, da je nasprotoval združitvi RSK z Republiko srbsko (iz Bosne) kljub odločitvi, ki jo je v tem smislu 20. maja sprejel parlament, ki se je sešel v Borovem selu. Predlog o nezaupnici Mikeliču je že lani v imenu svoje Radikalne stranke (SRS) vložil Martič, vendar je poslanci takrat niso izglasovali. Martič mu je takrat očital, da je zaradi pretirano spravljivega stališča do hrvaških oblasti oslabil položaj RSK. (AFP) Volitve v Belorusiji niso uspele MINSK - V Belorusiji volilci tudi v drugem krogu splošnih volitev niso uspeti izvoliti novega parlamenta. Od 260 poslancev je izvoljenih samo 121, je včeraj sporočila volilna komisija. Poznavalci razmer ocenjujejo, da je glavni vzrok za neuspeh volitev Čedalje globlja politična kriza v državi. Predsednik Lukašenko krepi avtoritativno oblast, obenem pa se znova približuje Moskvi. Datum novih volitev še ni natančno določen; predsednik parlamenta Mjetšeslav Grib jih je napovedal za začetek jeseni, predsednik volilne komisije Aleksander Abramovič pa za november, (dpa) Konservativna Ljudska stranka (PP) je porazila vladajoče socialiste v skoraj vseh večjih mestih ter v večini od trinajstih pokrajin, kjer so v nedeljo potekale lokalne volitve. ■ Ljudska stranka (PP) * volitve so že potekale: ^3 socialisti (PSOE) ggjg L-J Združena levica (IU) Katalonija (92) ^ koalicija: Nacionalistična in Andaluzija (90) stranka (PNV) in PSOE IZIDI PO POKRAJINAH (v odstotkih) pokrajina PP PSOE IU 1 Galicija * — — 2 Asturija 42,1 33,3 16,7 3 Kantabrija 32,8 25,0 7,4 4 Baskija — - * - 5 Navarra 30,2 21,5 8,5 6 Aragon 37,6 25,6 9,2 7 Katalonija - — * 8 KastiijainLeon 53,4 28,8 10,1 9 La Rioja 51,0 34,0 6,6 10 Ekstremadura 40,1 43,6 10,7 11 Madrid 50,4 29,8 16,4 12 Kastilja La Mancha 44,3 45,1 8,1 13 Valencia 43,2 34,0 6,9 14 Andaluzija — ti - 15 Murcia 52,4 31,8 12,4 16 Kanarski otoki 34,0 20,5 — 17 Baleari 44,7 24,0 6,7 REUTER Nova generacija Evropejcev nima nobene izbire Lokalne volitve v Španiji so vladi premiera Gonzaleza, s tem pa evropski levici zadale svež, čeravno pričakovan udarec. Jose Maria Aznar je res očaral nekatere Špance in jih prepričal, naj glasujejo za konservativno stranko. Vprašanje, ki se postavlja, je na las enako vprašanju, s katerim so se pred tremi tedni ubadali Francozi: zakaj so ljudje v resnici glasovali? Tako v Španiji kot v Franciji so izid odločili glasovi mladih, torej generacije, ki je odraščala v letih, ko so vladali sod-alisti. Za pol stoletja po drugi svetovni vojni je na zahodu Evrope levica svoj ugled gradila ne nazadnje na tem, da je nujno potrebna za zagotovitev miru in ravnovesja med Vzhodom in Zahodom. So-rialne države, zlasti na severu, so ponudile model idealne države, kjer načela politične levice delujejo skladno z načeti tržnega gospodarstva. Ne glede na uspešnost teh dižav so politični kulturi vtisnile zgodovinski pečat. Generacija, ki je zgradila ta svet, si je seveda želela, da bi njeni otrod zgraditi še boljši, pravičnejši svet A otrod staršev z ideali in vizijami so ljudje pragmatičnega duha, ki so poleg tega na svetu premalo časa, da bi razumeti, zakaj je volilni glas pametneje oddati levid kot desnid. Z drugimi besedami, tudi med volilne upravičence je prišla nova generadja. Kakšen je svet v očeh njihovih staršev, je znano. Kaj pa vidijo oči osemnajst, dvajset ali triindvajset let starih Evropejcev? Brezposelnost, korupcija, dolgoletna vladavina politične levice, politični škandali, naraščajoča sodalna negotovost so pojavi, pred katerimi ne morejo zamižati niti starejše generacije. Pragmatična generacija se zaveda, kar je vedel že Karl Manc, da mora človek namreč jesti, če naj razmišlja. Mlada generadja je naveličana vedno istih obrazov, Id jim obljubljajo blagostanje, a se iz tega nikoli nič ne izcimi. Škandali, ki so načeli tako francosko kot špansko levico, prepričujejo, da so bili sodatisti predolgo na oblasti. Alternativa je torej politična desnica, ki se je v dolgih letih opozidje naučila, kako zaigrati na prave strune. Odtod temne napovedi, da bo Evropa potonila v politični črnini. Pa vendar se zdijo ta razmišljanja za zdaj prenagljena. Kako potem razložiti dejstvo, da »prenovljeni« britanski lahuristi, Id pod taktirko Tonyja Blaira bičajo konservativce premiera Majorja, nizajo uspeh za uspehom? Kar se dogaja v Evropi, ni nagibanje na desno, je le preprosto nagibanje k spremembi, nečemu svežemu, s tem pa pač tudi odmikanje od levice. To, da Spanci in Francozi niso glasovali za kandidate politične levice, še zdaleč ne pomeni, da so glasovali proti njihovim političnim načelom, kaj šele za desničarska pohtična stališča. Mlada generacija, ki je v zadnjih letih dobila svoj glas, namreč nima kakšne pretirane izbire. Preden lahko izreče svojo potitično voljo in razkrije svoja osebna pohtična prepričanja, mora najprej poskrbeti za to, da se politični prostor dodobra prevetri, da odidejo tisti, ki so tu predolgo, in da pridejo novi, takšni, ki bodo znati ujeti korak s časom. Zares bodo lahko voliti tedaj, ko bodo imeti resnično izbiro. Ana Kovač 7^ KITAJSKA Zahteve po demokraciji postajajo vse glasnejše PEKING - Pred šesto obletnico krvavih dogodkov na Trgu nebeškega miru postajajo zahteve kitajskih oporečnikov po demokraciji čedalje glasnejše, kar dokazujejo številna odprta pisma. Včeraj se je pod sedmo, objavljeno po 15. maju, podpisal 67-letni Lin Mu, nekdanji sekretar Hu Jaobanga, sredi šestdesetih let predsednika kitajske komunistične partije. Peticijo, ki od kitajskega parlamenta zahteva izpustitev Vang Dana in dragih oporečnikov, ki jih je policija zaprla v zadnjih dneh, je podpisalo devet intelektualcev iz Siana, Hangdžova in Cungčinga. »Pred nedavnim je policija zaprla več kot dvajset ljudi, med njimi tudi Vang Dana, ki že sedmi dan gladovno stavka in je v življenjski nevarnosti. Zelo smo zaskrbljeni,« piše v odprtem pismu. »Parlament naj zahteva njihovo izpustitev, kajti le tako bo prišlo do sprave med Kitajci v domovini in po svetu ter razvoja gospodarstva, demokratičnega političnega sistema in pravne države,« je zapisano na koncu peticije. Lin Mu, med študijem partijski sekretar na univerzi v Sia-nu, je v petnajstih dneh napisal že tri odprta pisma. 15. maja je bilo objavljeno pismo, ki sta ga napisala s profesorjem Su Ljangjingom, podpisalo pa ga je še 45 pomembnih intelektualcev in znanstvenikov. Prejšnji teden - kmalu potem ko je napisal svojo drago peticijo, s katero je podprl odprto pismo šestih intelektualcev, ki so se zavzeli za izpustitev zaprtih oporečnikov - je bil poklican na kratko zaslišanje v Hangdžov. »Letos smo oporečniki iz Pekinga, Siana, Hangdžova in Sečuana bolje sodelovali kot v prejšnjih letih, čeprav o pravem, organiziranem oporečniškem gibanju na nacionalni ravni še ne moremo govoriti,« je priznal lin Mu. »Borci za človekove pravice in demokracijo so zdaj bolje povezani in zato je bilo tildi več peticij,«je poudaril. Aktivisti so tudi drznejši,' saj se udeležujejo shodov v dragih provincah ali pa so s tamkajšnjimi somišljeniki v stiku po telefonu in skupaj sestavljajo peticije. Čeprav jih policija nadzoruje, se je njihovo delovanje v zadnjih petnajstih dneh okrepilo. 26. maja je policija na otoku Hajnan na jugu Kitajske zaslišala šest oporečnikov, med njimi so bili trije iz notranjosti države, Id so sestavljali odprto pismo, v katerem so obsodili korupcijo v vladnih vrstah. Med njimi je bil tudi Dženg Su-gvang, eden od 21 študentov, ki jih policija išče že od leta 1989. Moral se je vrniti v rojstni kraj, in Čeprav je bil zaslišan in ustrahovan, je le nekaj dni kasneje podpisal Lin Mujevo peticijo. Po podatkih organizacije za človekove pravice je na Kitajskem zaprtih 25 intelektualcev in oporečnikov. Gilles Campion/AFP * ■; ‘ : * Bvig; mm . tiEŠlič «$E8 "fl* ‘Se m % Oporečnika peljejo na zaslišanje POTRES NA RUSKEM DALJNEM VZHODU ZAHTEVAL DVA TISOČ ŽIVLJENJ Za pokopane pod ruševinami ni upanja Rusko ministrstvo za izredne razmere je odklonilo pomoč tujine MOSKVA (Reuter) - Predstavnik civilne zaščite v Nefte-gorsku, mestecu na otoku Sahalin na ruskem Daljnem vzhodu, ki ga je v nedeljo zjutraj prizadel katastrofalen potres, je včeraj sporočil, da ni praktično nobenega upanja več, da bi bil kdo od dva tisoč ljudi, ki so ostati zakopani pod ruševinami, še živ. Potres, ki je dosegel moč 7.5 stopnje po Richterjevi lestvici, je mesto s 3.200 prebivalci dobesedno zravnal z zemljo, največ žrtev pa je med stanovalci dvajsetih petnadstropnih blo- kov, ki so bili v času sunka večinoma še v posteljah. Prve novinarske ekipe, ki so se uspele prebiti v nesrečni Neftegorsk, so poročale, da reševalni delavci poskušajo vse, kar je v njihovih Potres na Cipru NIKOZIJA, CARIGRAD (Reuter, dpa) - Obalno letovišče Paphos na grškem delu Cipra je včeraj ob osmi mi zjutraj prizadel močan potresni sunek. Po podatkih seizmološkega inštituta v Carigradu, je bil epicenter potresa v morju severozahodno od otoka, dosegel pa je peto stopnjo po Richterjevi lestvici. Potres je bilo čutiti tudi v glavnem mestu Nikoziji, ki je od Paphosa odaljena približno 90 kilometrov. Ljudje so v paniki bežali na ulice, saj še niso pozabili potresa, ki je 'mesto prizadel februarja lani. Takrat sta življenje izgubila dvs ^bveka, več je vasi v okolici pa je bilo popolnornfj'porušenih-. Potres tokrat ni terjal žrtev^plti; večje ^ibotne škodd. i> močeh, da bi odkrili morebitne preživele. Sahalin, Iti je od ruske prestolnice oddaljen približno sedem tisoč kilometrov, je po mnenju tamkajšnjih oblasti naj-večja katastrofa, ki je doslej zadela ozemlje nekdanje Sovjetske zveze, takoj za potresom v Armeniji pred sedmimi leti, ki' je zahteval kar 25 tisoč žrtev, in černobilsko nesrečo. Rusija je že sprožila obsežno akcijo reševanja in nudenja pomoči prizadetim. Letala in helikopterji dovažajo na Sahalin hrano,-oblačila in medicinsko opremo. Proti otoku je odplula tudi ladja-bolnišnica, ki pa bo zaradi tanke skorje ledu, ki pokriva morje-okrog Sahalina, do cilja plula več dni. Japonska in Južna Koreja sta Rusiji ponudili pomoč, vendar jo je ministrstvo za izredne razmi POTRES NA SAHALINU strstvo za izredne razmer? . — odklonilo, češ da ima na | v >. - zpolago dovolj visq$g|?-‘/j||. Potres z močjo 7,5 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je v nedeljo prizadel ruski otok Sahalin, je po še nepopolnih podatkih zahteval vsaj dva tisoč življenj. RUSIJA OTOK SAHALIN Japonska relomnica Pacifiška plošča se pomika pod Indoavstralsko ploščo. ■ * * usposobljenih reševale in opreme. Zelandija \ y-' M. 'Az- f: SVET Torek, 30. maja 1995 VOJNA V ČEČENIJI Civilisti med dvema ognjema GROZNI - Od rafalov prerešetano, zarjavelo rusko vojno letalo stoji kot spomenik vojni na sredi ceste v bližini Groznega. »Letalo prodajamo za tri milijone rubljev,« je z rdečo barvo napisano na levem krilu. Da vojna v CeCeniji še ni končana, dokazujejo avtomobili z begunci, ki bežijo proti vzhodu iz države. Vojno je čutiti na vsakem koraku, saj se lahko povsod povsem nepričakovano kot strela z jasnega vnamejo spopadi. Medtem ko poteka v mestih gverilska vojna, je frontno Črto pod kavkaskimi hribi težko določiti. Med večerno vožnjo po cestah preko polj, obsijanih v sončnem zahodu, ko je v daljavi opaziti otroke na konjih, se nepričakovano pojavijo vojaška letala, ki nosijo s seboj smrtonosni tovor. Prašna cesta, ob kateri stojijo vaške hiše, pred katerimi ženske prodajajo jabolka, se lahko vsak trenutek spremeni v frontno Črto. Sončnega zahoda ljudje ne opazujejo - s strahom se ozirajo v nebo, kajti ruske rakete večkrat priletijo na polja in travnike, na katerih se pasejo krave in konji. Ruska težka artilerija obstreljuje CeCenske položaje na zahodu države iz bližnjega obmejnega mesta Sleptsovsk, v katerem je veliko mercedesov in terenskih vozil. Po vec kot petmesečni vojni Moskvi ni uspelo ukloniti Čečenov na ozemlju, manjšem od polovice Belgije. V zadnjih dveh stoletjih je bila Rusija pogosto v vojni s kav-kaškimi narodi, ker si je želela zagotoviti pot do morja. Zato je proti komaj milijonskemu narodu, ki predstavlja manj kot odstotek vsega prebivalstva Rusije, poslala vec tisoC vojakov. Vojaška letala, ki krožijo nad Čečenskim ozemljem, in helikopterji, ki nizko preletavajo čečensko pokrajino, so le dokaz veC, da vojna ne bo kmalu končana. V porušenih mestih in vaseh je veliko ruskih tankov. Bolnišnice in šole so zaprte, uničeno je kmetijstvo, nekoč glavna gospodarska panoga v Čečeniji, saj traktorji nemo stojijo na poljih. Ruske sile nadzorujejo dve tretjini Čečenskega ozemlja, tudi vse železniške proge in naftna CrpališCa na severu države. Prav zahodne dele države, iz katerih izvirajo najmočnejši čečenski klani, ki so nasprotovali politiki Džoharja Dudajeva, povsem nadzoruje ruska vojska, medtem ko prebivalci vzhodne, južne in zahodne Čečenije, še niso položiti orožja. Ruski vojaki se neradi bojujejo v vaseh in mestih, ker uporniki zelo dobro poznajo kraje, zato skuša ruska vojska potisniti Čečene proti hribom, saj lahko vasi obstreljujejo iz vame razdalje. Med spopadi so se znašli tisoči civilistov, ki so zbežati iz mest. Večina jih tako kot 28-letni pianist Muslini Mogamatov živi v negotovosti. »Vojaška letala vsak dan preletavajo mesto; nihCe ne ve, kaj nas Čaka jutri. Naša življenja so brez vrednosti,« je izjavil prebivalec mesta Sati, ki je pod ruskim nadzorom. Med spopadi je bilo ubitih veliko prebivalcev, saj je večina moških neobritih, kar po stari Čečenski tradiciji pomeni, da so izgubili kakega sorodnika. Ženske v Satiju bodo vsakega obiskovalca rotile, naj svetu pove, da v vojni umirajo predvsem nedolžni ljudje, med njimi veliko otrok. Elif Kaban / Reuter Rusi so brez usmiljenja razdejali čečensko prestolnico Umetnine iz porušenega čečenskega muzeja bodo restavrirali v Moskvi GROZNI - Spomeniki brez glav, prerezana platna, razbit kip Vladimirja Iliča Lenina... Vse to v neredu leži na tleh porušenega muzeja, ki je samo ena od številnih ruševin v Groznem. Poslopje muzeja je po večmesečnem ruskem bombardiranju le še prazna lupina. Večina izredno dragocenih muzejskih eksponatov (bilo jih je tri tisoč) je uničena ali zelo poškodovana, vendar pa si muzejski uslužbenci prizadevajo rešiti vsaj nekatere umetnine, kar pomeni, da morajo te na dolgo pot v Moskvo, kjer jih bodo skušali restavrirati. »Zbirka ni bila velika, zato pa zelo kakovostna,« pripoveduje Neli Sirajeva iz moskovskega muzeja, ki se bo lotil restavracije Čečenskih del. Le šestdeset najdragocenejših platen jim je uspe- lo spraviti na varno v Moskvo. »Restravrirali jih bomo na zahtevo Čečenskega ministrstva za kulturo,« je dejala Marina Rikli-na, tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za izredne razmere. »Prosili so nas za pomoč pri obnovi platen, ki jih bomo nato vrnili v Čečenijo.« Posledice ruskega vojaškega posega, katerega namen je bil zlomiti upornike iz Groznega in prevzeti nadzor v separatistični republiki, so vidne že na prvi polged: Grozni je le še kup ruševin in železja. Muzej je bil od palače voditelja upornikov Džoharja Dudajeva oddaljen le tristo metrov. Zdaj je brez oken in strehe, nedotaknjene so le kleti. Ri-klinova še ne ve, koliko Časa bodo potrebovali za restavracijo poškodovanih del in koliko bo obnova stala. »Vsekakor te stvari niso poceni, zanje bo paC treba nekje izbrskati denar,« je pojasnila. Veliko del, ki so bila poškodovana med napadi ruskih Cet, letal in topništva, sta muzeju v Groznem posodila Tretjakovska galerija iz Moskve in sanktpeter-burški Ermitaž. NajveCji ponos muzeja so bila dela čečenskih umetnikov, zlasti platna iz petdesetih in šestdesetih let tega stoletja, obsežna zbirka del krajevnih umetnikov, ki so prekinili muslimansko tradicijo. Ta namreč ne dovoljuje slikanja krajin in portretov. »Po naši oceni je nepopravljivo uničena vsaj tretjina eksponatov tega muzeja. Tega ne bomo nikoli natančno vedeli,« je izjavil eden od nekdanjih zaposlenih v muzeju. Vasilij JurCuk / Reuter ANARHIJA V RUSKI VOJSKI Naborniki se požvižgajo na disciplino GROZNI - Prizor je bil podoben filmu o vijetnam-ski vojni; disko glasba, kakršno vrtijo v moskovskih klubih, v katerih se zbirajo kriminalci, je odmevala iz ruskega tanka, ki je stal v centru Groznega: »Baby, don‘t need me, don‘t need me, no more...« Skupina neobritih ruskih vojakov, Id so imeti kot pirati okrog Cela zavezane Cm e rute, je sedela na tanku: kadili so ameriške cigarete in srkati bavarsko pivo. Aleksej si je slekel srajco in sedel na stol, postavljen ob vreče peska, ki so varovale strelski položaj ruske vojske. Z ostrim delom granate si je temeljito očistil nohte, si poravnal sončna očala in grozeče zamahnil s strojnico proti mimo vozečemu avtomobilu. Njegovi prijatelji so se zakrohotati in se neskončno zabavali. Podobni prizori so v Groznem nekaj povsem vsakdanjega, saj pijani vojaki večkrat streljajo v zrak, spet drugi so tako prestrašeni, da začnejo slepo streljati na vse strani že ob najmanjšem šumu in tudi zelo oddaljenem streljanju. »Oficirji seveda takoj najdejo opravičilo za njihovo početje; pravijo, da so biti vojaki prepričani, da se nekdo premika proti njihovim položajem,« je izjavil madžarski diplomat Sandor Meszaros, ki v CeCeniji vodi delegacijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Slabo organizirana in neprilagojena za mestno gverilsko vojno je ruska vojska le senca nekdanje slavne sovjetske armade, zaradi katere je bil Zahod do konca hladne vojne prisiljen v oboroževanje vlagati mili- jarde dolarjev. Nesporno je, da so ruske enote v Groznem - kopenske, posebni oddelki notranjega ministrstva, specialci, vojaška policija in obmejne sile - med seboj slabo povezane. »Usklajene« so le njihove uniforme, saj so le sive ali zelene, zato je pripadnike različnih enot lahko lotiti le po trakovih na rokavih. Neki oficir notranjega ministrstva v letalskem oporišču Khanakala je zamahnil z roko v odgovor na vprašanje, Ce je koordinacija med različnimi enotami usklajena. »Neposredno nismo povezani med seboj,« je priznal. V enotah je največ 19Tetnih vojaških obveznikov, ki dobijo za dan bivanja v CeCe- niji dva dolarja, vendar jih večina kljub temu ni navdušena nad bojevanjem. »Ponoči sploh ne vemo, kdo so naši vojaki in kdo CeCeni, ki so podnevi kmetje, ponoči pa ostrostrelci,« je izjavil mladi rekrut Miša. Veliko starejših pripadnikov notranjega ministrstva je večjih del dneva pijanih in sploh ne vedo, kaj se dogaja, le vojaki posebnih enot so bolj disciplinirani in celo prijazni. Povedati so, da na mesec zaslužijo 500 dolarjev, deležni pa so tudi nekaterih drugih ugodnosti. NajveCji strah vzbujajo enote, ki jih prebivalci Groznega imenujejo »kontraktni-ki«; so profesionalni vojaki, ki jih je najela Moskva in veliko jih je prišlo v Čečenijo predvsem z namenom, da s krajami obogatijo. Po cestah se vozijo z oklepniki, usta imajo pokrita z robci, ker zaradi hitre vožnje njihova vozila dvigajo velikanske oblake prahu. Zaradi prehitre vožnje je pred tednom dni ruski oklepnik, s katerim se je peljala skupina kontraktnikov, zapeljal v vodnjak na trgu Minutka. »Sem topničar - študiral sem zgodovino topništva; nikjer nisem videl takšnih grozodejstev,« je izjavil Ati Madalov, veteran iz II. svetovne vojne, ki se je bojeval v Ukrajini. »To niso vojaki. V Rdeti armadi je vladala disciplina, morati smo tudi poročati o vsakem naboju, ki smo ga porabiti. Za vsako puško smo namreč dobiti določeno količino streliva. Zdaj so ruski vojaki nedisciplinirani, nihče ne izpolnjuje povelj in ne upošteva zakonov,« je dodal. V Čečeniji je zdaj približno 400 tisoč ruskih vojakov, predvsem rekrutov, v zadnjem Času je Moskva v to zakavkaško republiko poslala tudi posebne enote notranjega ministrstva in specialce. Skušajo zavzeti jugovzhone predele Čečenskega ozemlja, kjer imajo svoje položaje čečenski uporniki. Veliko vojakov je proti nadaljevanju vojne, ki je doslej terjala že veC tisoC žrtev tako med civilisti kot vojaki. Na neki ruski kontrolni točki sta v spomin na padlega, 21-letnega ruskega vojaka, ki ga je ustrelil čečenski ostrostrelec, postavljena leseni križ in vaza z rožami. Le nekaj kilometrov naprej so na vas SerCen Jurt, ki jo nadzorujejo uporniki, padale ruske rakete in granate. Mladi rekruti so ležali na tleh, potiti so se pod težo orožja. »Mislim, da bo vojna trajala še sedem let,« je izjavil neki nabornik iz Smo-lenska. Njegov poveljnik, oficir Oleg, je dodal: »Bojujemo se s civilisti - to sploh ni vojna v pravem pomenu besede.« Na cesti proti sosednji InguSiji sta iz grmovja pritekla dva ruska vojaka. Z mahanjem sta zaustavila neko vozilo in potnike vprašala: »Iščeva naša vojaka, ki sta pobegnila.« Na kontrolni točki na vzhodu CeCenije je bil neki 18-letni nabornik tako pijan, da je komaj govoril. »Peljite me nazaj v Moskvo, »je zamomljal. Elif Kaban / Reuter Kadar ruski vojaki v Čečeniji ne popivajo, postopajo V uničeno mesto se vrača Evi jen je GROZNI - Madina Alimurzajeva se vsak dan odpelje na podeželje in iz krajev, ki jih nadzorujejo cecensjci uporniki, v Grozni prinaša svežo zelenjavo. »Čeprav sem večkrat v neposredni bližini spopadov med ruskimi in Čečenskimi uporniki, me ni strah. Saj sem vendar Čečenka,« ponosno pove zajetna ženska, oblečena v svetlo obleko. Ko se približa ruskemu vojaku, ki ima okrog glave zavezano cmo ruto, povzdigne glas: »Ce mi ne bi bilo treba skrbeti za štiri otroke, bi bila tam zgoraj v hribih in bi prijela za orožje,« glasno doda. »Vojne bo konec, ko bodo umrli vsi naši možje. Potem bomo za orožje prijele zenske. Ne bomo se vdali, ostali bomo v CeCeniji.« Nobenega mesta ni po H. svetovni vojni doletela takšna usoda kot je Grozni, ki je povsem porušen. V mesto se je kljub občasnemu streljanju vrnilo življenje, predvsem na nekdaj najveCjo kavkaško tržnico. Ljudje prihajajo tja ne le po nakupih, ampak tudi v upanju, da srečajo preživele znance in si izmenjajo novice. Kmetice na razmajanih lesenih stojnicah ponujajo pridelke, pa tudi pivo, s katerim si ruski vojaki, kadar pridejo na tržnico, kar sami, brez plačila, postrežejo, zato prodajalke pazljivo opazujejo kupce. V bližini se po cestah hitro vozijo ruski tanki, ki dvigajo oblake prahu. Vojaki na ves glas vrtijo ameriško disko glasbo. Ljudje se zavedajo, da petmesečni vojni še ni videti konca, kar se odraža tudi na cenah izdelkov: bolj ko Rusi stiskajo obroč okrog vasi, v katere so se zatekli uporniki, hitreje naraščajo cene izdelkov. Za kilo Čebule je bilo treba prejšnji teden odšteti 500 rubljev, zdaj že 1500, kila sladorja stane 3700 rubljev, pred kratkim je bila za 700 rubljev cenejša. Ljudje pravijo, da cene naraščajo zaradi neprestanega obstreljevanja ruskih sil: »Ko začnejo Rusi streljati, se hitro dvignejo tudi cene,« je povedala Lajla, ki na tržnici prodaja čokolado in turško pivo. Neka starejša ženska je prepicana, da življenje v CeCeniji ne bo nikoli več kot nekoč. »Nevarnosti so na vsakem koraku. Ruski vojaki radi popivajo, pijani včasih celo streljajo drug v drugega. Ljudje si ne upajo vec na ulice,« je dodala 18-letna Marjeta Zelmuka Nova, ki za 570 tisoC rubljev (115 dolarjev) prodaja majhne televizijske sprejemnike, ki jih je treba priključiti na avtomobtiski akumulator, kajti mesto je brez električne energije. Ljudje ne vedo, kaj se dogaja po svetu, zato so takšni sprejemniki se kako dobrodošli, Čeprav si jih lahko malokdo privošči. V Groznem je viden le program ruske televizije. »Koga sploh zanima ruski program, saj je vse, kar predvaja, velika laž,« je nejevoljno rekla Sveta Bagajeva. »Ozrite se - predsednik Jelcin je res poskrbel za lepo prihodnost CeCenije,« je sarkastično dodala ter pokazala na porušeno okolico. »O vojni v CeCeniji ruska televizija ne poroča in ne prikazuje posnetkov iz Groznega.« Že zgodaj popoldne je tržnica prazna. Mesto, v katerem živi še kakih 200 tisoč prebivalcev, je opustošeno. Pijana ruska vojaka začneta streljati v napol porušeno zgradbo, nekaj rafalov ustrelita tudi v zrak. »Hitro stran. Pijani ruski vojaki so sposobni marsičesa,« nas opozori taksist. Elif Kaban / Reuter Torek, 30. maja 1995 NATOVE SILE SO PRIPRAVLJENE NA AKCIJO V BIH SVET BOSANSKA KRIZA Zahodna diplomacija v protinapadu SARAJEVO (Reuter) - Zahodne države so včeraj sklenile povečati število vojakov v Bosni, obenem pa bodo okrepile tudi diplomatska prizadevanja za odpravo sedanje krize, gotovo najhujše doslej. Kot povračilo za dva zračna napada Nata so bosanski Srbi zajeb že 328 pripadnikov modrih Čelad in opazovalcev ZN, zlasti francoskih, britanskih in ukrajinskih, v bližini Sarajeva pa so blokirali še 46 Kanadčanov. Ameriški predstavniki so povedali, da namerava petero Članic Skupine za stike, ki je včeraj zasedala v Haagu, povečati število pripadnikov mirovnih enot v BiH na 22.000, hkrati pa naj bi politično povsem osamili bosanske Srbe. Zunanji ministri Skupine za stike so namreč - ob vidnih razhajanjih med ameriškimi, evropskimi in ruskimi stališči - ugotovili, da mora srbski predsednik Miloševič Cimprej priznati Bosno v zameno za odpravo sankcij, saj naj bi bila to edina prava in nekrvava pot do rešitve krize. Zavezniki so prepričani, da je mogoCe vojno končati takoj, ko bo Miloševič dovolj trdno prepričan v svoj razhod z nekdanjimi varovanci. Poglavitna skrb Zahoda pa je seveda varnost mirovnih sil in rešitev talcev, ki jim v primeru vnovičnih zračnih napadov grozi smrt. Celo ruski zunanji minister Kozirjev je menda izjavil, da Moskva ne more več trpeti »barbarskega ravnanja Srbov s pripadniki ZN«. Aleksander Zotov, posebni Jelcinov odposlanec v nekdanji Jugoslaviji, pa se je včeraj napotil v Beograd. Ko so bosanski Srbi v nedeljo za talce vzeli 33 britanskih modrih Čelad, je ta novica v Londonu odjeknila kot bomba, za razliko od razmeroma hladnega odziva ob prejšnih, podobnih primerih, ko je šlo večinoma za francoske vojake. London je napove- dal, da bo za večjo varnost svojih 3.400 vojakov v Bosno napotil še dodatnih 1.200 mož in dve bateriji težkega topništva; dovolj, menijo Britanci, da bodo lahko odgovorili na vsak kopenski ali zračni napad. Poleg tega je več kot 4.000 vojakov iz intervencijskih enot v bojni pripravljenosti in lahko pridejo v Bosno že v nekaj urah. ZDA so potrdile, da so »iz previdnosti« napotile v Jadran tri vojaške ladje, s Čimer se je število ladij v njihovi floti na tem območju podvojilo. Omenjena tri plovila imajo na krovu 2.000 marincev, ki so visoko usposobljeni za operacije evakuacije in podpore. Ze v soboto je Pentagon sporočil, da tudi letalonosilka Theodore Roosevelt v spremstvu dveh križark pluje proti Jadranu. ZDA so poleg tega Francozom pripravljene zagotoviti opremo za logistično podporo; tudi v primeru, Ce bi predsednik Clinton vztrajal pri odločitvi, da ameriški vojald ne bodo stopili na bosanska tla. Tudi Francozi, ki imajo v Bosni 4.530 vojakov (Srbi so jih zajeli 137), so napotili v Jadran letalonosilko Le Foch, ki naj bi na to območje priplula danes. Letanolosilko spremlja fregata z raketnimi izstrelki ter dva transportna in izločevalna Čolna. Krepitev števila vojakov je v tesnem sozvočju z razmišljanji o popolnem umiku čet z ozemlja Bosne, kljub prepriCa- Predstavniki Severnoatlantske zveze so včeraj potrdili, da je na morebitno akcijo v Bosni in Hercegovini pripravljenih približno 4500 vojakov, mornarjev in pilotov iz 12 držav članic zveze Nato. 8 letal E-3A (AVVACS) za opazovanje in zgodnje opozarjanje je nameščenih v oporiščih Geilenkirchen (Nemčija), Trapani (Italija) in Preveza (Grčija) 2 letali E-3D v oporiščih VVaddington (Velika Britanija) ali Aviano (Italija) NATO Aviano Villafranca 6 izvidniških letal F-16R NIZOZEMSKA 3 jurišniki F-16A 6 lovcev F-16A ZDA 8 lovcev F-15E 12 lovcev F-18D 12 lovcev F-16C D ŠPANIJA 8 lovcev F-18A V oporišču so še . .... letala-cisterne in o Ju, 0 letala z elektronsko 2 letali EF-111za opremo elektronsko motenje Cervia I I FRANCIJA 5 izvidniških letal mirage F-1CR 7 lovcev mirage 2000C 6 jurišnikov jaguar 8 jurišnikov mirage 2000 Ghedi 8 F-16C TURČIJA I I FRANCIJA 1 letalo-cisterna C-135v Franciji letalo E-3F (AVVACS) v oporišču Avord (Francija) ■l! T""iani USS Roosevelt HMS Itlustrious Foch 12 jurišnikov F/A-18 6 jurišnih lovcev 6 lovskih bombnikov m lovcev F-14 sea harrier super etendard 6 lovcev F-3 tornado 7 jurišnikov jaguar 2 izvidniški letali jaguar REUTER nju ZN, da bi takšna poteza pomenila katastrofo za bosansko civilno prebivalstvo. Kljub okrepitvam pa so mirovne Čete v Bosni še zmeraj hudo ranljive, saj so oborožene z lahkim orožjem in ozemeljsko razpršene. Po mnenju britanskega zunanjega ministra Hurda bi morali Čete ZN strniti, kar pa bi -Ce bi bosanski Srbi to sploh dopustili - pomenilo, da morajo varovana območja ostati povsem brez zaščite. SKLADIŠČA OROŽJA Z MODRIMI ČELADAMI - TALCI Bosanski Srbi po zavzetju vseh skladišč težkega orožja kot talce zadržujejo 250 pripadnikov mirovnih enot Združenih narodov. J^Tr, skladišče težkega orožja SARAJEVO X'' - "--------—^ Polinje u Krivoglavici tEEk, \ 4^ > „ **»/ / \ Lukavica km Hresa Bare območje, v katerem velja prepoved uporabe težkega orožja HRVAŠKA / DAN DRŽAVNOSTI Predsednik Tudman o poti v samostojnost ZAGREB - Ob peti obletnici dneva državnosti in samostojnosti Republike Hrvaške se je vCeraj na slovesnem zasedanju sešel hrvaški parlament. Na seji je sodeloval celoten politični vrh s predsednikom Tudmanom na čelu, udeležila pa sta se je tudi hrvaški diplomatski zbor in posebni odposlanec ZN Akaši. Predse-dik Tudman je v govoru opisal pot nastanka hrvaške države od odhoda iz SFRJ skupaj s Slovenijo, začetka srbske agresije leta 1991 do izbruha vojne na Hrvaškem. Po njegovem mnenju je bilo negodovanje mednarodne skupnosti v trenutku, ko se je Hrvaška odločila, da bo izstopila iz Jugoslavije, oziroma obtoževanje svetovnih sil, da je Zagreb kriv za razpad Jugoslavije, »neprimerno«. »To je bila najhujsa obtožba prod Hrvaški,« je dejal Tudman in takoj nato poudaril, da imajo Hrvatje kljub vsemu danes »samostojno državo, stabilno gospodarstvo in vzorno demokracijo«. Opozicija Tudmanovega govora v saboru zagotovo ni sprejela z nasmeškom, saj je predsednik kot najbolj zaslužno stranko hvalil le HDZ, drugih strank sploh ni omenil, kot da ne obstajajo. Med naštevanjem nevarnih pasti za državo je Tudman opozoril predvsem na notranje sovražnike, med katere spadata lanskoletni poskus izziva parlamentarne krize, ki naj bi destabilizirala oblast na Hrvaškem, in težnjo Istre po avtonomiji kot obliko rušenja inte-gretite hrvaškega ozemlja. Ob državnem prazniku so včeraj podelili tudi na stotine odlikovanj. Parlament je samo Tudmanu izročil devet najvišjih državnih odlikovanj. Poleg tega je Tudman vCeraj napovedal tudi gradnjo »veličastnega spomenika« hrvaški državnosti ter (pre) ureditev Jasenovca in okolice v spominski park za vse žrtve vojne. Vrhunec slavja bo danes v bližini zagrebškega jezera Jarun z mimohodom hrvaške vojske. Na paradi bodo pokazali tudi del oborožitve, ki je po mnenju tujih vojskih strokovnjakov trenutno najsodobnejša na Balkanu. Darko Pavidč Američani spremljajo balkansko krizo iz ozadja NEW YORK - Tišina v VVashingtonu je nenavadna. Na poti proti nekdanji Jugoslaviji je dva tisoč ameriških marincev, pripadnikov najbolj udarnih vojaških sil ZDA, tam je že letalonosilka Theodore Roosevelt, ameriška diplomacija je popolnoma zaposlena s pogajanji s partnerji iz vojaške zveze Nato o akciji, ki bo morda povedla ZDA v novo vojaško avanturo, predsednik Clinton pa je tik pred tem, da uresniči svojo obljubo in pošlje na bosanska bojišča de-settisoče vojakov za pomoč pri umiku ati prerazporejanju sil Združenih narodov. Kljub temu se predsednik v želji po tihem delovanju minuli konec tedna ni niti udeleževal nenehnih vladnih zunanjepolitičnih sej, pa tudi ameriška javnost Se ni zagnala vika in krika zaradi morebitnega drugega Vietnama. Morda je kriv praznik, saj se v ZDA te dni spominjajo vseh vojakov, ki so padli v ameriških vojnah. Washingtonska tišina ob možnosti, da jih na bosanskjljiogscih kmalu pade Se več, pa je HnIriSSfriSiaaiteBžInhn vesti. Bombardira- nje srbskih ciljev so namreč v zadnjih tednih zahtevali prav Američani, posledice maščevanja Radovana Karadžiča pa trpijo britanski, francoski in drugi vojaki. Deloma si želi Clintonova administracija Cim manj hrupa zato, da bi lahko potihoma Se naprej uveljavljala svoje videnje zahodne politike do nekdanje Jugoslavije. Izkušnje iz prejšnjih let so predsednika izučile, da preveč govorjenja o Balkanu samo škodi. Petelinjenje države, ki na terenu nima vojakov, praviloma razjezi evropske zaveznice, tudi zaradi njihove slabe vesti ob nenehnem popuščanju Srbom. Poleg tega dobijo Clintonovi domači sovražniki dobro iztočnico za napade, Čeprav v ZDA levi in desni politični prostor soglašata z nujnostjo kaznovanja Srbov. Ameriška diplomacija skuša zdaj delovati drugače. Soglašala Jro s francoskimi naCrti prerazporejanja modrih čelad na varnejša območja, hkrati pa bo skušala zaveznike prepričati, da bo treba Srbe bombardirati tudi v prihodnosti. Uspeh Clintonove politike bo seveda v veliki meri odvisen od francoskih načrtov. Ce hoče Pariz okepitve samo zato, da se bo lahko pozneje častno umaknil z Balkana, bo moral Washington poiskati drugačne rešitve. Anthony Levvis, komentator New York Timesa in eden najvztrajnejših zagovornikov kaznovanja Srbov za vse strahote, ki so jih povzročili v Bosni, je vCeraj predlagal ultimat, s kakršnim je predsednik Theodore Roosevelt pred slabim stoletjem učinkovito prestrašil upornega maroškega poglavarja, ki je zadrževal v ujetništvu nekega Američana. Tokrat naj bi se brzojavka glasila: »Živi talci ali mrtev Karadžic!« Bill Clinton nima niti odločnosti niti svobode delovanja legendarnega Teddyja Roosevelta, Se vedno pa lahko s prepričevanjem zaveznikom in večjo ameriško vpletenostjo prepreči srbsko zmago v Bosni in proti zahodu. Že v naslednjih urah ali dneh bo jasno, ali bo predsednik ukrepal ali pa se bo spet ustrašil Balkana kot že tolikokrat v zadnjih treh letih. Barbara Kramžar O čem pišejo drugje po svetu O zaostritvi položaja v Bosni »Mednarodna prizadevanja za ohranitev miru so nezdružljiva z državljansko vojno, ki se je v zadnjem Času popolnoma razplamtela. Vse države, ki so v Bosno poslale svoje vojake, so podcenile zagrizenost in lažnjivost sprtih strani, ki se neglede na številne žrtve spopadajo z vso silovitostjo... Najprej je treba mirovnim silam OZN zagotoviti več varnosti. Modre Čelade morajo dobiti veC orožja, možnost samostojnih odločitev in jasen mandat. Resolucija Varnostnega sveta ZN glede tega sploh ni potrebna. Izraz ’z vsemi potrebnimi sredstvi’ pa bi bilo treba dopolniti z natančno vsebino: jasen vojaški odgovor na vsak napad.« (The Times, London) »Zadnji dogodki v Bosni dokazujejo, da je nujno treba spremeniti dosedanjo strategijo Nata, Združenih narodov in Rusije. NaCelo 'Čakanje namesto ukrepanja’ prinaša več zla kot dobrega. Ta vojna, la je povzročila toliko trpljenja ravno prebivalstvu, je osmešila organzacije, ki naj bi skrbele za mir... Neznatni dosežki dolgotrajnih pogovorov med politiki kažejo, da sploh ne vedo, na kakšen način naj se odzovejo na trenuten položaj v Bosni. Kot se je to v preteklih letih že večkrat dogajalo, nihče noče prevzeti odgovornosti za drznejše odločitve.« (Zyde Warszawy, Varšava) »Najboljši izhod iz sedanje krize v Bosni bi bili vnovični pogovori s srbskim predsednikom Miloševičem. Združeni narodi bi morali svojo vlogo omejiti na okvir možnega: človekoljubne pošiljke in nadzor nad premirjem med Muslimani in Hrvati. Najslabše bi bile odločitve, ki bi povzročile zaostritev vojnih razmer. Zato grozi tudi nevarna napetost med ZDA in Rusijo. Ce že ne moremo najti najboljše rešitve, preprečimo vsaj najhujše.« (The Independent, London) »Prihod dodatnih letalonosilk v Sredozemsko morje, bodisi francoskih ali ameriških, ne pomeni izhoda iz jugoslovanske pasti, v katero so Združeni narodi stopili sami. Sile Unproforja, ki nimajo primernega mandata, ne morejo izsiliti miru z orožjem. Vedno znova se znajdejo na prvih frontnih Črtah in nimajo nobene možnosti, da bi se odzvale na napade. Vojaški poveljniki pravijo: le politikom lahko uspe kvadratura kroga... Zdi se, da je Moskva edina sila, ki lahko razvozla zapleten položaj na Blakanu. Boris Jelcin je rad v vlogi posrednika, toda svoje vloge ne bo odigral, Ce zahodne sile ne bodo glede nekaterih stvari popustile: mandat Unproforja mora ostati tudi v prihodnje omejen, napadi Nata morajo prenehati in ukiniti je treba embargo na orožje. Trenutno ni videti nobenega izhoda iz krize. V tem pogledu so zelo zgovorne slike pripadnikov sil ZN, ki so priklenjeni na možne cilje napadov Nata: mir je vklenjen v verige.« (les Echos, Pariz) »Nesprejemljivo je, da so se Združeni narodi, tako imenovana skupina za stike in Nato sprijaznili s tem, da zločinec, kot je voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič, za talce uporablja tudi neoborožene opazovalce ZN... Modre čelade so se na območje nekdanje Jugoslavije podale z jasnim Človekoljubnim ciljem. Toda Združeni narodi so nara-dili napako, saj niso takoj jasno določili svojega mandata v Bosni. Na to vprašanje je treba odgovoriti hitro. Prisotnost modrih Čelad zdaj gotovo ni manj pomembna kot prej. Postala pa je veliko nevarnejša. Zato je treba razširiti mandat modrih Čelad, da ne bodo postali nemočna igrača v rokah bosanskih Srbov.« (Algemeen Dagblad, Rotterdam) »Sedanji mandat sil ZN je tako nejasen kot politični cilji velesil. Zaradi nevzdržnega položaja v Bosni je želel Butros Gali Varnostnemu svetu predložiti tri različne možnosti. Ena od teh je predlog, da se sile OZN združijo v posamezne enote, ki se lahko branijo same. Modre čelade bi se potem osredotočile na človekoljubne naloge; zaščito muslimanskih enklav bi morala v tem primeru prevzeti zveza Nato. Ostali dve možnosti sta popoln umik mirovnih sil ali nadomestitev modrih čelad z bojnimi enotami. Člani Varnostnega sveta ZN se nočejo odločiti med temi v enaki meri nehvaležnimi možnostmi. Žogo so tako spet podali Butrosu Galiju. Toda tudi on noCe prevzeti vloge grešnega kozla ob morebitnem neuspehu naslednje mirovne misije. Kapitulacija pred nasiljem voj-niii rioCincev je ob 50. rojstnem dnevu Združenih narodom soden znak.« (Tages-Anzeiger, Ziirich) »Za osvoboditev pripadnikov modrih Čelad, ki so 'priklenjeni’ na skladišča orožja, ostane tako malo Časa, da nas lahko postane pošteno strah. Njihova usoda presega osebno tragedijo in je pomembna za nadaljnji potek vojne na Balkanu kot tudi za prihodnje odnose med Rusijo in Zahodom, ki ga v zadnjem Času vodijo ZDA... Modre čelade OZN, ki zadnja tri leta ohranjajo mir, ki ga sploh ni, je treba nemudoma osvobodoti iz tega položaja. Za to sile ZN potrebujejo veC pooblastil. Vsaj glede tega vprašanja bi morala vladati enotnost.« (Salburger Nachrichten, Salzburg) »Zračni napadi zveze Nato so nepotrebni, saj imajo v najboljšem primeru le simboličen pomen. Napadi ne koristijo, Ce je srbski odgovor tak, da zajamejo na stotine pripadnikov mirovnih sil, med njimi celo neoborožene mednarodne opazovalce. V tem primeru gre za maščevanje, ki ga je treba takoj kaznovati. Modre Čelade morajo ostati na Balkanu, dokler lahko z gotovostjo rečemo, da njihova prisotnost prinaša vsaj delne koristi. Ce druga stran krSi pravila igre, mora Varnostni svet ZN razširiti mandat modrih čelad in zaostriti sankcije.« (Berlingske Tidende, Kebenhavn) DRŽAVA IN DRUŽBA Torek, 30. maja 1995 IZREDNA SEJA VLADE Tujcem zaenkrat zgradbe, zemljišč pa še ne Sprememba ustave in predlog zakona o lastnini -prvi korak k harmonizaciji zakonodaje z EU LJUBLJANA - Predlog za začetek postopka za spremembo slovenske ustave in predlog zakona o lastnini in drugih stvarnih pravicah sta prva koraka k harmonizaciji naSe zakonodaje z zakonodajo Evropske unije. Bistvo obeh predlogov sta na včerajšnji novinarski konferenci po izredni seji vlade predstavila minister brez listnice, sicer zadolžen za zakonodajo, Lojze Janko in pravosodna ministrica Meta Zupančič. Predlog za spremembo ustave zadeva Črtanje enega Člena, in sicer tistega, ki tujcem onemogoča, da bi bili pri nas lastniki zemljišč, razen Ce bi ga ob pogoju vzajemnosti dobili z dedovanjem (člen 68, drugi odstavek). Gre za rešitev, kakršno druge evropske ureditve ne poznajo, saj je ena od temeljnih zahtev EU, da ustave in zakonodaje držav Članic ne smejo vsebovati za državljane drugih držav diskrimina-tornih določb. Črtanje te ustavne določbe po besedah Lojzeta Janka ne pomeni izgube nacionalne identitete, saj že predlog zakona o lastnini in drugih stvarnih pravicah izhaja iz ohranitve interesov, ki jih ima naša država pri varstvu okolja, varstvu obmejnega pasu, varstvu nacionalnih parkov in pri varovanju obrambnih interesov. Vsaka sprememba ustave terja najvisji politični konsenz in tako morajo poslanci že predlog za začetek postopka sprejeti z dvetre-tj insko večino glasov navzočih poslancev, za spremembe pa mora nato glasovati vsaj 60 poslancev. Lojze Janko pa tudi ni izključil možnosti, da bi o spremembah ustave odločali na tako imenovanem potrditvenem referendumu, na katerem bi vo-lilci glasovali o tem, ali podpirajo taksne ustavne spremembe, kot jih je sprejel državni zbor. Odločitev bi bila na referendumu potrjena, Ce bi se referenduma udeležila večina tistih, ki imajo volilno pravico, in ce bi se vec kot polovica teh volilcev izrekla za ustavne spremembe. Kdaj pa bi sprejete ustavne spremembe zaCele veljati, je stvar ustavnega zakona. Pravosodna ministrica Meta Zupančič je ob predstavitvi predloga zakona o lastnini in drugih stvarnih pravicah poudarila, da se s tem zakonom tujcem še ne daje lastninske pravice na zemljiščih (to tudi ni možno, dokler ni spremenjena ustava), ampak se jim daje tako imenovana stavbna pravica, ki pomeni pravico gradnje in rabe zemljišča, lastnik zemljišča pa posta- ne država. Lastninsko pravico na nepremičninah (toda ne na zemljiščih) in stavbno pravico bodo lahko pridobili tujci, ki pri nas opravljajo dovoljeno dejavnost, in tuje osebe, ki imajo stalno prebivališče. Pri tem zakon ne razlikuje med tujci, tako da tudi optantom ne pripadajo nobene drugačne pravice kot vsem drugim tujcem. Lastninska pravica do zemljišča tako se vedno ostaja samo tistim tujcem, kot je to veljalo doslej, torej tistim, ki dobijo zemljo z dedovanjem ali z denacionalizacijo, medtem ko jo lahko dobijo tudi diplomatska in konzularna predstavništva, toda pod pogojem dejanske vzajemnosti. Predlog zakona govori tudi o tem, kdaj lastninska pravica na nepremičninah in stavbna pravica tuji osebi pre- nehata. To se zgodi po dveh letih, ko tuji fizični osebi preneha dovoljenje za stalno prebivanje, oziroma ko tuja fizična ali pravna oseba preneha z opravlja-' njem dejavnosti. Ce ne bo prišlo še do kakšnega dodatnega predloga za spremembo ustave, potem naj bi - kljub nekaterim javnim pozivom političnih strank - zakon o lastnini in drugih stvarnih pravicah sprejemali z navadno in -ne dvotretjinsko večino. Dvotretjinska večina namreč zdaj velja le za volilno zakonodajo in še za nekaj področnih zakonov (obramba). Ze razprava o ustavnih spremembah pa bo - ko govorimo o vldjučevanju Slovenije v EU - pokazala stopnjo soglasja političnih strank. Majda Vukelič Foto: J. S./BOBO Pogajanja z Evropsko unijo so se otekla v korist Slovenije Borut Pahor in minister Thaler (Foto: J. S./BOBO) LJUBLJANA - Razprava o informaciji o sklenitvi pogajanj z Evropsko unijo in pogovorih z Italijo se je končala brez posebnih sklepov in stališč in v precej bolj miroljubnem ozračju, kot bi lahko sklepali po ostrih kritikah, ki so jih člani odbora za mednarodne odnose na prejšnji seji namenjali zunanjemu ministrstvu in vladi. Zunanji minister Zoran Thaler in direktor Urada za evropske zadeve dr. Benjamin Lukman sta povedala, da so pogajanja z EU uspešno sklenjena. Zadržki, ki so se pojavili pri Grkih, Nemcih in Avstrijcih, so urejanje njihovih medsebojnih zadev in ne zadevajo Slovenije. Lukman je povzel vsebino posameznih pogajalskih sklopov in opozoril, da je delegaciji povsod uspelo zaščititi interese Slovenije.. Glede pogovorov z Italijo je minister Thaler dejal, da je diplomacija predvsem zato, da se pogovarja, odbor pa bodo o vsebinskih stvareh obvestili takrat, ko bo dogovor zrel za začetek pogajanj o sporazumu z Italijo. Pred poslance bom prišel takrat, ko bomo imeli v rokah nekaj, kar je boljše od nesporazuma z Italijo, je dejal Thaler. Govoril je predvsem o zaščiti slovenske manjšine: Slovenija si prizadeva za sklenitev dvostranskega sporazuma o zaščiti manjšine, kamor sodi tudi finančna podpora manjšinskim organizacijam. Thaler je povedal, da se bodo pogovori, ki tečejo Ze tri mesece, konec tega tedna spet nadaljevali v Ljubljani. V razpravi je predsedujoči Borut Pahor opozoril, da Slovenija Italiji ničesar ni dolžna in da pristajanje na po- govore o premoženju optantov pri Italijanih budi pričakovanja, da bo Slovenija popustila. Alojz Metelko je ocenil, da je del pridruzitvenega sporazuma z EU, ki zadeva kmetijstvo, celo »prelep, da bi bil resničen«. V vseh državah je bilo kmetijstvo najbolj težavna točka pogajanj, naši pogajalci pa so uspeli iztržiti za Slovenijo veliko, je menil Metelko. Zmago Jelinčič je dejal, da skuša Drnovškova vlada v odboru za. mednaorodne odnose izposlovati tihi pristanek za spremembo ustave, podorbno pa je razčlenil tudi tiste dele sporazuma, ki po njegovem mnenju niso v korist Slovenije. Miroslav Mozetič je želel slišati bolj natančna pojasnila, predvsem o spremljajoči zakonodaji ob napovedani ustavni spremembi, zanimalo pa ga je tudi, če so pogajanja z EU in pogovori z Italijo dejansko ločeni. Pri pogovorih z Italijo mora biti na prvem mestu vedno vprašanje slovenske manjšine, je dejala Kocjanova. Minister Thaler je ugotovil, da večina poslanskih razprav sodi med stališCa in mnenja, v diplomatskem slogu pa je odgovoril na redka vprašanja. Polonci Dobrajc in Zmagu Jelinčiču je odgovoril, da za sklenitev evropskega sporazuma ni potrebna sprememba ustave, paC pa zadošča začetek postopka, ki ga je že sprožila vlada. Glede dvoma Alojza Metelka, da je »nekaj zadaj«, pa je pojasnil, da se Slovenija ne pogaja za polnopravno, paC pa pridruženo članstvo. Nada Skuk je dejala, da z ministrovimi odgovori ni zadovoljna in ugotovila, da Se vedno nima dovolj informacij. Boštjan Lajovic UREJANJE NEMŠKEGA VOJAŠKEGA POKOPALIŠČA SINDIKATI / ZSSS Posmrtne ostanke vojakov izkopali, ne pa tudi pokopali Ostanki začasno »domujejo« na kranjskem pokopališču Opozarjajo na nestrokovnost stečajnih upraviteljev Parlament bi moral sprejeti poseben zakon, s katerim bi zaščitili delavce, ki so zaradi stečaja ostali na cesti KRANJ - »Morebitni vandalizem s posmrtnimi ostanki nemških vojakov bi pripeljal do težko predvidljivih posledic,« je pred mesecem dni v zvezi s posmrtnimi ostanki približno 800 vojakov, ki so shranjeni na kranjskem pokopališču, opozorila slovenska vlada. V sredo bodo o tem spregovorili tudi člani kranjskega mestnega sveta. LJUBLJANA - Ustavno sodišče je državnemu zboru naložilo, naj v šestih mesecih sprejme poseben zakon, s katerim bi uredili status delavcev, ki so zaradi stečaja podjetja ostali na cesti. Ker se rok isteče danes, zakon pa še zmeraj ni vložen v parlamentarno proceduro, so na včerajšnji novinarski konferenci Zveze svobodnih sindikatov vnovič opozorili na omenjeno problematiko. Pred dvema letoma so na osrednjem kranjskem pokopališču izkopali posmrtne ostanke približno 800 nemških vojakov, ki so bili pokopani na starem delu pokopališča. Od ostalega dela pokopališča se je razlikoval po tem, da je mrtve vojake prekrivala trava, šele po volitvah leta 1990 se je tudi tam v dneh okrog 1. novembra zasvetila kakšna spominska svečka. Izkop posmrtnih ostankov je opravilo celjsko podjetje Veking, celotno delo pa je bilo opravljeno pod nad- zorstvom in z dokumentacijo posebnega društva, ki skrbi za padle nemške vojake. Po nam dostopnih podatkih so imeli elani omenjenega društva (zveze) natančen razpored grobov, skupaj z imeni padlih vojakov, tako da je bila po izkopu posmrtnih ostankov brez težav takoj opravljena tudi identifikacija. Po izkopu oziroma identifikaciji posmrtnih ostankov so želeli opraviti tudi pokop, vendar se s tem takrat ni strinjal Zupan Vitomir Gros, tako da je bil upra- vljalec kranjskega pokopališča podjetje Komunala, prisiljen ze izkopane posmrtne ostanke nemških vojakov »začasno shraniti« na območju pokopališča, kjer so Se danes. Kje natančno hranijo te posmrtne ostanke, nam včeraj ni uspelo izvedeti, saj se tudi v Kranju močno bojijo morebitnega vandalizma. Dejali so le, da je preveč že to, da o tem pišejo mediji. S problematiko se bodo danes seznanili tudi elani kranjskega mestnega sveta, saj so med gradivi za sejo prejeli tudi kopijo dopisa, ki ga je kranjski Komunali pred dnevi poslal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Janko S. Stušek. V njem je med drugim zapisano, da je slovenska vlada na svoji seji 13. aprila letos ob obravnavi poročila o urejanju nemškega vojaškega pokopališča na Planini pri Kranju sprejela sklepe, iz katerih izhaja, da se ureditev omenjenega pokopališča »brez kakršnihkoli utemeljenih razlogov vleče že nerazumno dolgo«. Vlada je menila tudi, da bi bilo treba glede na prošnjo nemške zveze za urejanje vojaških grobov in nemškega veleposlaništva Cim prej urediti pokop posmrtnih ostankov, s čimer se strinja tudi republiška zdravstvena inšpekcija. V kranjski Komunali že razpolagajo z vsemi potrebnimi dokumenti, Čaka pa se še na stališče mestnih svetnikov oziroma župana. Vine Bešter Kot je povedal elan predsedstva ZSSS Grega Miklič, je lanskega januarja začel veljati zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki v 51. členu doloCa, da imajo delavci, ki jim preneha delovno razmerje na osnovi prisilne poravnave, enake pravice, kot če bi jim prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja. Po Mikličevem mnenju je to v nasprotju z omenjenim zakonom, zato je ZSSS sprožila ustavni spor. Čeprav je ustavno sodišče soglasno sprejelo odločitev, da je 51. člen protiustaven, je določba ostala. Kot pravi Miklič, je za podjetja najcenejši stečajni postopek. Po uvedbi stečaja namreč delavce napotijo na zavod za zaposlovanje brez normalnega odpovednega roka in brez izplačila odpravnin. Zato se pri izvajanju zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji srečujejo z nerazumevanjem stečajnih upraviteljev in sodisc. Najvecji upniki v podjetjih, ki so v stečaju, so prav delavci, zato prisilni upravitelji pogosto nočejo dati podatkov oziroma potrdil o njihovih plaCah, ki so osnova za odmero dohodnin. Sindikat tudi nima dostopa do podatkov o izplačilu regresa in dodatkov za prehrano. Svobodni sindikati so večkrat predlagali razrešitve stečajnih upraviteljev, vendar pogosto brez uspeha, je povedal Miklič. Po njegovih podatkih je bil v Mariboru od štiridesetih stečajev resen samo eden. Čeprav je sporno določilo ostalo v zakonu, si bomo še naprej prizadevali, da se odpravi, in sicer za nazaj, pravi Miklič. (M. J.) ® RAI 1 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nan.: Očetov pes Film: La straniera (dram., ZDA '89, i. F. Dunaway), vmes (11.00) dnevnik Variete: Tutti a tavola -Vabilo k pogrnjeni mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik TSP Referendum "95: (vodi N. Fava) Kviz: Sala giochi TV film: Voglia di vince-re (dram., i. G. Morandi, M. Carlucci, 1.) Mladinski variete SoDeti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Millv Carlucci) Vreme, dnevnik in šport Variete: Numero 1 (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Variete: Seconda serata (vodi Alessandra Casella) Dnevnik in vreme, 0.30 Rubrika o motorjih Danes v Parlamentu RAI 2 7.00 8.25 11.30 12.00 13.00 13.35 13.55 14.30 15.45 15.50 16.30 17.15 18.10 18.35 18.45 19.45 20.20 20.30 22.35 23.40 0.25 1.30 Variete za otroke, risanke Nan.: Press Gang, 8.45 La clinica della Foresta ne-ra, 9.35 Quando si ama TG2-33,11.45 dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik TSP Referendum ’95:-(vodi N. Fava) Otroški variete: Quante storie Disney, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik Variete: Popoldne na RAI 2 (vodi G. Fossš) Nan.: Komisar Navarro Dnevnik Šport in vreme Sereno Variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: I quattro figli di Katie Elder (vestern, ZDA ’65, i. J. Wayne, D. Martin, M. Hyer) TSP Referendum '95 Dnevnik, pregled tiska, vreme,Vse najboljše za rojstni dan, Kino! Koncert Telecom Šport: IP v bezbolu dk RAI 3 Jutranji dnevnik Videosapere: Pregled tiska, Potovanje po Italiji, Prva pomoč, Nasi otroci, 110.10 Fantastica eta Fantastica Mente, 11.50 Asino d' oro Dnevnik, delo, okolje, znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Bellitalia Šport: namizni tenis, jadranje, nogomet, IP v kanuju Videosapere: Argo, 16.45 P ari ato semplice, 17.45 Kultura News Dok.: Gapoverde Vivere in vreme Dnevnik, Deželne vesti Kolesarstvo: Giro di sera Aktualno: Chi Pha v isto? Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Ad armi pari. 23.55 Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti gg RETE 4 7.30 8.00 9.00 14.10 14.25 16.25 20.45 22.50 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes 9.15 nad. Guadalu-pe, 10.20 Grandi Magaz-zini, 10.35 Febbre d’amo-re, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio, 13.00 Sentieri, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.35 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi, 18.00 Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Film: Coraggio, fatti am-mazzare (krim., ZDA ’86, r.-i. C. Eashvood) Film: American graffiti (kom., ZDA ’73, i. R. Dreyfuss, R. Hovvard), vmes (23.45) dnevnik ® CANALE5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Otroški variete, vmes risanke in nanizanka TG5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto. 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme", 20.25 Striscia la notizia TV film: 11 grande fuoco (dram., It. ’95, i. C. Alt, P. Cairot, zadnji del) Večerni dnevnik Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Pregled tiska ^J> ITALIA 1 Otroški variete Nan.: Chips, 10.25 Villa-ge, 10.30 Baby Sitter, 11.00 LTtalia del Giro, 12.00 Agli ordini papa Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Šport studio 'lEItl Otroški variete Odprti studio 55 Kolesarstvo: 78. Giro d’ Italia, 17.00 Studio etapa Variete: Benny Hill Nan.: Melrose Plače Odprti studio, vreme 3gjl Šport studio m:H Variete: Karaoke Variete: Re per una notte (vodi Gigi Sabani) Variete: Giro di sera Referendum '95 Šport: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Kung Fu 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanke: Bajke TV dnevnik IT SLOVENIJA 1 10.45 11.15 12.25 13.00 13.05 13.50 16.20 17.00 17.10 17.40 18.00 18.45 19.13 19.30 20.05 21.00 22.00 22.20 22.40 22.55 23.30 Igrajmo se gledališče, 8/13 del lutkovne serije Prepovedano potovanje, ponovitev nizozemskega filma Svetovni poslovni utrip, ponovitev Poročila Sedma steza, ponovitev Sobotna noC, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 Otroški program Arabela se vrača, 8/26 del Ceske nadaljevanke Prgišče priljubljenih pravljic, 2/13 del lutkovne igrice Regionalni studio Koper Lingo, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Zgodbe medenih tednov: Denar ali ljubezen, 3/8 del nemške nanizanke Osmi dan TV dnevnik 3, vreme, šport Zarisce Poslovna borza Sova 'Alo,'alo, 1/6, del angleške nanizanke Adith Allan Poe Inšpektor Morse, 4/18 del angleške nanizanke Očetovi grehi, 2. del IT SLOVENIJA 2 ■ Video strani Rjffl Euronevvs Malo angleščine, prosim, ponovitev National Geographic, ponovitev Karaoke, ponovitev Sova, ponovitev: Murphy Brovvn, 23. epizoda Inšpektor Morse, 3/18 del angleške nanizanke Iz življenja za življenje VideoSpon Sprehodi med drevninami in cvetlicami, dokumentarna oddaja Roka rocka O. Sulaj - M. Sulik: Vse, kar imam rad, 2. del slovaške drama Kronika Exodosa Svet poroča Košarka: Slovenija - Hrvaška, posnetek A KANALA # TELE 4 .30 .30 .00 19.30, 22.25, 0.15 Dogodki in odmevi Din Don Camaponon Gospodarska stran (T) MONTECARLO 14.00 14.10 20.35 23.00 1.10 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik. 13.30 Šport Film: Piccoli attori (glas., ZDA "39, i. M. Roonev) Dok.: Avventura Natura Variete: Tappeto volante Časa: Gosa? i| Luč svetlobe, ponovitev Dežurna lekarna, ponovitev nK| Video igralnica, ponovitev A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop m Dolina maščevanja, ponovitev ameriškega filma Rodeo, glasbena oddaja A-shop Vreme Risanka Luč svetlobe, 436. del S To trapasto življenje, 8. del am. nadaljevanke Vreme E Na vodnih poteh ZDA, dokumentarna oddaja Oh? Računalniška kronika Rodeo, ponovitev SjH Koper Euronevvs Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Globus Slovenski program Studio 2 Primorska kronika TV dnevnik TV sola Euronevvs Vsedanes - aktualnosti Rhythm & Nevvs, vodi Andrea F. Slike iz Sečuana: Žetev Vsedanes - tv dnevnik Slovenski program Sportel, oddaja o zamejskem Športu in športnikih EMF Avstrija 1 06.05 13.00 15.35 16.25 17.10 17.35 18.00 19.00 19.30 20.00 20.15 21.15 22.00 23.35 23.40 01.35 02.00 03.05 04.50 Ponovitve Otroški program Vesoljska ladja Enterprise Nevidna past Knight Rider Trgovina z orožjem Strašno prijazna družina Vrtna veselica Nas hrupni dom Afera bikini Grad ob Vrbskem jezeru Častni gost Pri Hmrtablovih Breme bogastva Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Hot Shots, 2., zadnji del Slike iz neznanega sveta Chichago Hope Mala žrtev Hladno maščevanje, ameriška tv kriminalka, 1989 Igrajo: Jaclyn Smith, Hovvard Duff, Louise Lat-ham, Jeffrev DeMunn in drugi Cas v sliki Sla po življenju, ameriški film, 1956 Igrajo: Kirk Douglas, James Donald, Anthony Quinn in drugi Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Oddelek S EEMF Avstrija 2 Cas v sliki Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Kaj se je zgodilo na gradu VVilderberg, ponovitev avstrijsko-nemskega filma, 1971 Vreme Zgodba o mamutu, ponovitev Cas v sliki Tema, ponovitev Slika Avstrije, ponovitev Moč strasti Tat draguljev Umor, je napisala Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Šport Akti X - skrivnostni primeri FBI Ogenj Reportaža Cas v sliki 2 Na prizorišču Rdeče muze, havanski ženski orkester Diktatorji v Gundelfin-gnu Adolf Lanz - moj boj fllF 8 ■Z, :|S1 K uEHmJ Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik: 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17-h; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30. 9.30. 10.30, 11.30, 12.30. 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan, obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Štos -še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30. 10.30, 13.30. 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8,15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 11.15 Hladno, toplo. vrOCe; 12.15 Pesem tedna; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni sen/is; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 dnevnik; 19.30 Večerni pr.; 22.30 Torkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30. 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.45 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 17.00 Bančne informacije; 20.00 Labirint znanja; 23.00 Egos1yle; DJ Alf. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; ,16.20 Nasveti veterinarja; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 19.30 Večerni pr. - Odd. o Hi-Fi: Popoln zvok Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila: 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio Študent 9.00 Jajčkova lestvica; 11.00 Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Jo-culator; 17.00 Kaj pa univerza?; 19.00 TB: Slick Rick; 20.00 Undergorund International, Hard'n'Heavy, Techno; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00. 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše. vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Čemu toliko junaštva; 8.30 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Nemirne stopinje skozi srce (T. Rojc, podaja S. Boninse-gna, 3.); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: pianist P. Levi; 18.00 Igra: Formalnosti (L. Piran-dello, r. B. Kobal); 18.40 Soft mušic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška odd. NAPOVEDI PRIREDITEV Torek, 30. maja 1995 21 GLEDALIŠČA SLOVENIJA UUBUANA Festival sodobi 25. Danes, 30. maja, ob , GERTRUDE odrskih umetnosti -5. junij relija: VLADO nija. Hrvaška prizorišče: LGL ljubi rizopsce: epniK m iLEDALISCEVRSlove- n Repnik puzlično isce »idealno« razmeije-med realnim in subtilnim, ideološkim in estetskim, izrecnim in neizrekljivim. O CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 30. maja, oh 20. uri: B. Slade - OB LETU OSOREJ (SD). Predstava bo se v sredo, 31. maja, ob isti uri. V sredo, 31. maja, ob 22. uri: Sinja Ožbolt - ZRCALJENJA. Zadnja predstava v sezoni! SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 30. maja, ob 19.30: J. B. P. Moliere -DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za abonma ponedeljek in izven. V četrtek, 1. junija, ob 19.30: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. LEVI ODER, tel.: 061/ 221-511 Danes, 30. maja, ob 22. uri: E. Ionesco - IN- STRUKCIJA, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V četrtek, 1. junija, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. Zadnjikrat v sezoni! MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 30. maja, ob 20. uri: T. Partljič - STA- JERC V LJUBLJANI, za abonma red U in izven. MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852 Danes, 30. maja, ob 22.30: L. Wilson - ZAZGI! Predstava bo se v petek, 2. junija, ob isti uri. SMG, tel.: 061/125 33 12 Danes, 30. maja, ob 22.30: BUTTERENDFLT. LGL, tel.: 061/314-962 V soboto, 3. junija, ob 17. uri: I. Svetina - ZARI-KA IN SONČNICA, predpremiera. Predstava bo Se v nedeljo, 4. junija, ob 19.30, premiera. Danes, 30. maja, ob 19. uri: Leos Janaček - JENUFA, za red Torek I in izven. Dirigent: Vaclav Navrat SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 V sredo, 31. maja, ob 19. uri: G. Donizctti - LJUBEZENSKI NAPOJ, za izven. V soboto, 3. junija, ob 19. uri: G. Verdi - TRAVIATA. Zadnjic v sezoni! CELJE SEtrCELJE, tel.: 063/ 25-332 Danes, 30. maja, ob 10. uri: C. Goldoni-A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Čebelica 3. KOPER GLEDALIŠČE KOPER III. FESTIVAL PLESA IN GLEDALIŠČA Danes, 30. maja, ob 10. uriš J. Variot - SMESNA ZGODBA. MARIBOR SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 Danes, 30. maja, Velika dvorana ob 19.30: G. Verdi - TRUBADUR, za abonente in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V sredo, 31. maja, ob 20. uri: T. M. Plavt - KAZINA, predpremiera. Predstava bo Se v Četrtek, 1. junija, ob 20. uri, premiera. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 30. t. m., ob 16. uri ponovitev mladinske igre Fulvia Tomizze »Bolhe v operi«. Slovensko stalno gledališče gostuje z mladinsko igro Fulvia Tomizze »Bolhe v operi«, jutri, 31. t. m., ob 11. uri v osnovni Soli v Romjanu (Ronke). Gledališče Miela Niz prireditev Ipermiela: danes, 30. t.m., ob 21.00 - Film »Smoking« (Francija 1993) in v sredo, 31. t.m., ob 21.00 - »No smoking« (Francija 1993) Alaina Resnaisa. Igrajo Sabine Azdma in Pierre Arditi. Tržaška knjigarna Danes, 30. t. m., ob 17.30 bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20) »Posvet o Čtivu« za otroke in mladino od 9. do 14. leta. sodelovali bodo uredniki Mladinske knjige in svetovalka Zavoda za Šolstvo. V sredo, 31. t. m., ob 17.30 predstavitev knjižnega prvenca Patrizie Vascotto »A hordo del Mistral«. Spregovoril bo Marko Kravos. GORICA Kulturni dom V petek, 2.6., ob 20. uri Sportno-kulturni večer, ki ga je pripravilo SZ Dom z naslovom »V Neptunovem kraljestvu«. Slovensko stalno gledališče gostuje v ponedeljek, 5.6. (red A) in v torek, 6.6. (red B) ob 20.30 z delom S. Verča »Samomor kitov«. Režija Mario UrSiC. TRŽIČ Občinsko gledališče - Ecco mormorar Fonde V Četrtek, 1. junija, ob 20.30 koncert ansambla Clemencic Consort. V torek, 6. junija, ob 20.30 koncert Akademije antične glasbe iz Moskve. KOROŠKA CELOVEC Koroška hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 je na sporedu muzikal »Cats«. Umik: vsak dan (razen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini. Srednja dvorana Doma glasbe - »MePZ Gal lus«: v četrtek, 1.6., ob 20. uri jubilejni koncert MePZ Jakob Petelin Gallus«. PLIBERK: pri Brezniku - Glasbena sola: v jutri, 31. t. m., ob 19. uri koncert koroške glasbene Sole in GS Slovenj Gradec. TINJE: v Domu prosvete bo v četrtek, 1.6., ob 9.30 masa in slovesnost ob odprtju novega dela tinj-skega doma. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 LITERATURA MIMOIDOČIM Stari trg pred galerijo SKUC Nastopili bodo: petek, 2. junija sobota, 3. junija nedelja, 4. junija ponedeljek, 5. junija torek, 6. junija sreda, 7. junija četrtek, 8. junija petek, 9. junija sobota, 10. junija nedelja, 11. junija Robert Felix-Titan Alojz Ihan Tomaž Šalamun Maja JanCiC Aleš Steger Veno Taufer Sasa Vegri Uroš Zupan Mila Kacic in Boris Šinigoj Mateja Sever Danes, 30. maja, ob 20. uri: VELEPOSLANIK SE PREDSTAVI - ZDA. Veleposlanik ZDA ALLAN WENDT bo predstavil sebe in svojo deželo. Z njim se bo pogovarjal dr. Boštjan M. Zupančič (Klub CD). KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V sredo, 31. maja, ob 21. uri: pesniški večer ALEŠ STEGER. GALERIJA KAPELICA - SOU Danes, 30. maja, ob 16. uri: predavanje RAJKA BIZJAKA - Sodobna fotografija skozi oci projekta Fa-ir. INFORMACIJSKI CENTER MODERNE GALERIJE Danes, 30. maja, ob 19. uri: ZELMIH KOSCEVIC -Kartografi (predavanje z diapozitivi). ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE, Trg francoske revolucije 7 V sredo, 31. maja, ob 10. uri: predavanje dr. KARLA RUPPERTA - Novi izzivi prostorskega planiranja v deželah Evropske unije. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Unita Drugi Trg Gutenberg - Knjižni sejem bo trajal do nedeljo, 4.6. Danes, 30. t. m., od 15.30 »Vaje v slogu« v izvedbi SKD Tabor OpCine; popoldan bo posvečen srhljivkam in fantastičnim knjigam. OPČINE Dom Brdina (Proseska ul. 109): v petek, 9. 6., ob 20.30 »Mamila: potreba po odvisnosti in potreba po rasti«. Predavala bosta dr. Da nilo Sedmak in Dario Grison. V četrtek, 1. junija, bo v SNG DRAMI v Ljubljani ob 19.30: predstava W. Allen- ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM GLASBA_________________________ SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V sredo, 31. maja, ob 19.30: 49. LETNI KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA TONE TOMŠIČ študentske organizacije UNIVERZE V LJUBLJANI. Dirigent: Stojan Kuret. Program: Schubert, Mendelssohn, BarthoIdy, Elgar, Reger, Kogoj, Di-stler, Schollum, Merku, Dominutti, Sampaoli, Čopi, Gobec (GD). V sredo, 31. maja, ob 19.30: komorni koncert CAMERATA SLOVENI-CA. Primož Novsak (violina), Vasilij Meljnikov (violina), Mile Kosi (viola), Ciril Škerjanec (violončelo). Program: Šostakovič, Mozart, Dvorzak (dvorana SF). V Četrtek, 1., in v petek, 2. junija, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma I in II. GALERIJA TIVOLI -GRAD TIVOLI V torek, 30. maja, ob 19. uri: kon cert SVAVA BERNHARDSDOTT1 RA, MATEJA ŠARCA, ANDRE JA JARCA in IGORJA SKE RJANCA. PIRAN CLUB MAONA, Arze 5 V petek, 2. maja, nastop skupine TACABANDA. RAZSTAVE SLOVENIJA FJK TRST UUBUANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z. MODERNA GALERIJA - MALA GALERIJA, Slovenska 35 Razstava izraelskega umetnika ZVIJA GOLDSTEINA je na ogled do 11. junija. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MEJENKA in MAJE LICUL je na ogled do 6. junija. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava pastelov in akvarelov MAJE PAIC - KVEDER je na ogled do 2. junija. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava del AVGUSTA ČERNIGOJA je na ogled do 23. junija. GALERIJA LEK, Verovskova 57 Razstava olj, akrilov in slik na svili KATJE BOLČINA NAGELSCMED je na ogled do 16. junija. GALERIJA 34, Gregorčičeva 11 Razstava risb in skulptur BOŠTJANA NOVAKA je na ogled do 16. junija. IDCO, Igriška 5 Razstava ANDE KLANČIČ - Zračna čipka je na ogled do 6. junija. GALERIJA PIC LEK Razstava olj, akrila in slik na svili KATJE BOLCINA-NAGELSCHMlED je na ogled do 16. junija. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Mednarodna razstava stripa SIGNED BY WAR je na ogled do 4. junija. KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava JOŽETA BARACHINIJA je na ogled do 1. junija. zalozba mladika, Šubičeva 10 Razstava MALI MALARJI je na ogled do 1. junija. KI CENTER KRIŽANKE, Tig francoske revolucije 7 Razstava PUBUKACIJ IN PREDSTAVITEV IZSLEDKOV ZNANSTVENO - RAZISKOVALNEGA DELA FILOZOFSKE FAKULTETE V LETU 1994 je na ogled do 3. junija. VISCONT FINE ART KOLIZEJ, Gosposvetska 13 Razstava grafik (1948-1972) - JOAN MIRO je na ogled do 10. junija. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 4. junija. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESIM GRAD Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija. GALERIJA KEI.FTA, Prešernova 17 Razstava slik in risb MARKA ANDLOVIČA in TADEJA TOZONA je na ogled do 5. junija. JESNICE RAZSTAVNI SALON DO LIK Razstava UKOVNA USTVARJALNOST UČENČEV OSNOVNIH SOL OBČINE JESENICE IN KRANJSKA GORA je na ogled do 7. junija. KRANJ GALERIJA M-ARS, Cankarjeva 4 Razstava keramike VLASTE in ŽELJKA JARNJAKA je na ogled do 12. junija. MARIBOR RAZSTAVM SALON ROTOVŽ Razstava slik GARVJA BUKOVNIKA je na ogled do 25. junija. NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska 30 Razstava fotografij DUŠANA MERKLINA-MICKA je na ogled do 15. junija. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava skupine MI (Irena Cuk, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Ri-mele) je na ogled do 1. junija. NOVA GORICA KULTURNO DRUŠTVO STUDENCI Retrospektivna razstava PAVLA MEDVEŠČKA je na ogled do 6. junija. NOVO MESTO GALERIJA VISTA 21 Razstava fotografa DEJANA HABICHTA - Zodiak je na ogled do 15. junija. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI, Glavni trg 24 Razstava del OSKARJA VON PISTORJA je na ogled do 15. septembra. VELENJE RAZSTAVIŠČE GORENJE SERVIS, Partizanska 12 Razstava slik ALBINA POLAJNARJA je na ogled do 17. junija. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Občinska umetnostna galerija (Trg Unita); do 15.6. je na ogled razstava »Od boja do svobode - Trst 1943-1945« (urnik: vsak dan 10.00-13.00, 16.30-18.30). V galeriji Tergesteo pa je na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti (urnik: vsak dan 7.00-22.00). Občinska galerija Costanzi: do 4.6. je na ogled razstava »Anita Pittoni«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta-vio Bomben. Galerija Cartesius: do 2.6. razstavlja tržaški slikar Carmelo Vranich. Urnik: vsak dan od 11.00- 12.30 in od 16.30-19.30, ob nedeljah od 11.00- 13.00. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija. Art Galery: do 4.6. razstavlja slikar Tomo Vran. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov. GORICA Kulturni dom: do 31. t.m. razstavlja svoja dela slikar Oskar Beccia. Galerija Katoliške knjigarne: do 10.6. je na ogled razstava slikarja Demetrija Geja. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Umik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA 7 CELOVEC Deželna galerija: Do 18.6. je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bombarda Cella HiSa umetnikov: na ogled je razstava del Brigit-te Kordine in Huberta Matta. Kunstfomm(Villacherstrasse 8/n): do 3.6. je na ogled razstava del Rudija Stanzla. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich V četrtek, 8. junija (red A) premierska predstava opere G. Donizettija »Ljubezenski napoj« (L’Elisir d’amore). Predprodaja vstopnic in rezervacije od danes, 30. t. m. dalje. Blagajna dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. GORICA Kulturni dom Danes, 30. t. m., ob 20.30 bo v veliki dvorani svečani koncert otroškega godalnega orkestra »Vem - Children String Orchestra«. MENJALNIŠKI TEČAJI 29. maja 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,90 81,70 11,32 11,62 6,85 7,25 A banka Koper 80,70 81,65 11,22 11,60 6,80 7,22 A banka Nova Gorica 80,85 81,65 11,28 11,61 6,85 7,25 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 81,00 81,50 11,35 11,60 6,90 7,30 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 80,80 81,70 11,40 11,60 6,80 7,20 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,05 81,49 11,32 11,58 6,85 6,99 Come 2 us 81,25 81,50 11,48 11,56 6,85 7,12 Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 81,00 81,50 11,40 11,60 6,70 7,20 Hida, od 7-19, sob od 7-14 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 Kompas Hertz Celje 81,00 81,50 11,45 11,53 6,70 7,05 Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15 Kompas Hertz Velenje 81,00 81,40 11,45 11,53 6,70 7,05 Tel: 063/ 855-552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija 81,00 81,35 11,45 11,53 6,70 7,05 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Tolmin 81,00 81,40 11,45 11,53 6,70 7,05 Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Bled 81,00 81,40 11,45 11,53 6,70 7,05 Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 Kompas Hertz Nova Gorica 81,00 81,40 Tel: 066/ Kompas Hertz Maribor 81,00 81,40 11,45 11,53 6,70 7,05 Tel: 062/ 225-252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d. 80,50 81,80 11,35 11,70 6,65 7,40 Lemo Šempeter,t: 065/ 32-250 81,15 81,60 11,30 11,50 6,85 6,99 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,20 81,75 11,38 11,55 6,70 7,15 Poštna banka Slovenije 79,35 81,40 10,70 11,48 6,38 7,28 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,38 81,42 11,52 11,55 < i,966,99 7,06 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,20 81,60 11,42 11,56 6,80 7,05 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,18 81,48 11,49 11,55 6,85 7,25 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,25 81,50 11,48 11,51 6,70 7,15 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,40 81,80 .11,30 11,65 6,50 7,10 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,10 81,30 11,40 11,50 6,80 6,96 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,15 81,55 11,45 11,59 6,85 7,20 Publikum Žalec, t: 063/ 715-1 14 81,10 81,55 11,40 11,55 6,60 7,30 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,70 81,40 11,46 11,56 6,60 7,20 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,25 81,55 11,45 11,66 6,82 7,15 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,85 81,45 11,31 11,58 6,60 7,30 SKB d.d.,*** 80,95 81,65 11,35 11,73 6,80 7,25 SHP Kranj, t: 064/331-741 81,30 81,60 11,50 11,56 6,80 7,20 SZKB d.d. Ljubljana 81,10 81,65 11,42 11,58 6,85 7,23 UBK Ljubljana, t:061/444-358 80,80 81,70 11,36 11,60 6,75 7,25 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,41 81,46 11,51 11,53 6,95 7,02 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" SedeZ: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 29. MAJ 1995 valuta v URAH nakupni prodajni ameriški dolar 1615,00 1681,00 nemška marka 1165,00 1213,00 francoski frank 329,00 343,00 holandski gulden 1039,00 1082,00 belgijski frank 56,60 58,90 funt šterling 2576,00 2681,00 irski šterling 2639,00 2747,00 danska krona 297,00 310,00 grška drahma 7,10 7,40 kanadski dolar 1176,00 1224,00 japonski jen 19,40 20,20 švicarski frank 1411,00 1468,00 avstrijski šiling 165,40 172,20 norveška krona 261,00 271,00 švedska krona 221,00 230,00 portugalski escudo 11,00 11,50 španska pezeta 13,40 13,90 avstralski dolar 1159,00 1207,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,00 hrvaška kuna 300,00 320,00 29. MAJ 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1621,00 1666,00 nemška marka 1178,00 1213,00 francoski frank 331,00 346,00 holandski gulden 1046,00 1074,00 belgijski frank 57,00 58,20 funt šterling 2594,00 2684,00 irski šterling 2652,00 2742,00 danska krona 300,00 308,00 grška drahma 7,20 7,80 kanadski dolar 1184,00 1229,00 švicarski frank 1427,00 1457,00 avstrijski šiling 166,50 171,50 slovenski tolar 13,80 14,60 24. MAJ 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,80 14,60 Italija Tržaška kreditna banka 13,50 14,00 14. MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski Irank 28.0770 nrozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 30.5.95 Nakupni Prodajni L REDNI tečaj m DEM 8124 81.50 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje. i Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 —3 ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 100 z dne 29. 5. 1995 - Tečaji veljajo od 30. 5. 1995 od 00.00 ure dalje Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Non/eška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 80,8204 1152,9445 394,5159 82,1621 2074,9272 2637,1315 2299,4846 8106,7676 6,8494 135,4641 7242,5862 1819,5640 76,9332 1546,7712 9821,3490 179,7919 112,5462 149,4240 93,3413 81,0636 1156,4137 395,7030 82,4093 2081,1707 2645,0667 2306,4038 8131,1611 50,1286 184,7400 6,8700 2259,3000 135,8717 7264,3793 1825,0391 77,1647 1551,4255 9850,9017 180,3329 112,87849 149,8736 93,6222 81,3068 1159,8829 396,8901 82,6565 2087,4142 2653,0019 2313,3230 8155,5546 50,2790 185,2942 6,8906 136,2793 7286,1724 1830,5142 77,3962 1556,0798 9880,4544 180,8739 113,2236 150,3232 93,9031 Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 30.5.1995 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, [ZPLACLJIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 834,772 800,661 1,635,434 128 98 2085% 94.1954% 96.2020% 170,000 83,477 80,066 163,543 TTTrrnTTTTT TsCojnico borznocjo trga st.; 97 Datum: 29. 5. 1995 UltUAM STOCt UČKA V, L P«C. Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon St.daf.(3) enotni tečaj % sprem datum povpras ponudba Max. Min lodosrr M7t »i r.T.g RiFF IHC 796 (4.5.93) 12.100 17.5. 11.500 12.090 PRB 1.000 (6.6.94) 14.364 j2 29.5. 14,360 14.500 14.500 14.300 5.415 SAL 500 (7X29.8.94) 20.154 ,81 29.5. 19.960 26300 26200 20.000 11.085 SKBR 45« (16.5.94.) 32.578 ,82 29.5. 32.010 32.400 32.700 32.000 20.166 trmra (imr1 RSOl 1,0 4.(31.12.94) 98.4 ,11- 29.5. 99,01 99,1 99,0 98.1 34.929 RS02 9,5 8.(1.10.94) 103,6 ,21- 29.5. 103.1 103,5 103,6 103,0 29.369 RSOl 5,0 3.(30.11,94) 83,5A ,58- 29.5. 83,5 86,5 83,5 83,5 23 RSU 7,0 4.(15.1.95) 88,5 26.5. 87,0 91,0 RSLlD 8.0 4.(31.12.94) 97,5 25.5. 97,2 98,0 RSL2D 9,5 8.(1.10.94) 100,7 25.5. 102,0 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 95,3 ,72- 29.5. 94.9 95,2 95,9 94.9 17.533 ■STKVie fmm BTBR 11.493A 4,99 29.5. 10.860 11.900 11.500 11.000 2.333 DAD 10.000 (1.6.94.) 118.495 1,24- 29.5. 117.700 118.700 122.850 116.100 13.271 FMD (8) 14.277 26.5. 14.300 15.290 GPGR 21.800A 1,40 29.5. 21.960 21.800 21.800 3.270 HMER 15.200 15.5. 15.400 MKZ 218 (30.3.93.) 9.228 1,37 29.5. 9.000 9.160 9.280 9.190 6.764 MR 4.000 (81(10.694.) 4.260 ,36 29.5. 4.230 4.250 4.345 4.200 14.650 im (5) 769,0 1,62 29.5. 765,0 769,0 769,0 769,0 175 •enon rsraiT 31239 KBTP 4000 (23.5.94) 34.577 1,01- 29.5. 34.730 35.250 35.500 34.730 2.134 TNP 34.440 25.5. 32.220 34.380 RGSP (6) 750,0' 10,35 29.5. 630,0 750,0 750,0 750,0 UBKP 10.209 ,01- 29.5. 10.200 10.950 10.210 10.200 2.450 VT 40.900 22.5. 40.900 41.100 TiTT? ■finnra ITfff LEK12.0 i .11.94) 98,7 .20 29.5. 96,0 OZG 11,0 4.(1.1.951 89.6A 24.5. 89,7 93,5 98,7 98,7 34 pa 12,0 6.(1.12.94) 98,7 24.5. 98,8 PLJ 12,0 7.|1.1.95) 99,0 25.5. 99,0 PGO 10,0 l.(1.6.94) 96,7 » 29.5. 96,7 97,3 96,8 96,7 1.404 RSGSl 10,0 4.(1.6.94) 43,0 12.5. 31,0 40.0 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 97/95-29. 5. 1995 Vrednost. papir obr. n.div. ex kupon st.da[(3) enotni leča) % sprem datum povpras ponudba Max. Min. g tTflrs GEAR 4.000 19.4. 2.000 4.000 GRDO 119 (8.3.94.) 32.500 31.3. 1.000 8.000 HBR0 2.900A 29.5. 2.021 2.999 2.900 2.900 3 ER 3.495 ,14- 29.5. 3.440 3.500 3.495 3.495 703 RDR0 13.000 25.5. 10.100 17.500 RGSR 377,2 26.5. 356,0 489,0 aas HBP0 3.039A ,26 29.5. 3.026 3.200 3.039 3.039 12 KIKBPI ■ 3.300 KBPP 36000 18.4. 20.000 30.000 UBKC 3.910A 9,28- 29.5, 3.900 4.500 3.910 3.910 312860 Tf+fS njrrr^TT GORO 10,0 9.(15.1.95) 98,7 ,56 29.5. 98,1 100,0 mo 98,1 59 LOK 10,0 (1.10.94) 86,1 16.5. 86,5 90,0 ML|0 10,0 (1.4.94) 93,1A 29.5. 93,0 96,3 93,1 93,1 83 1SM0 10,0 (1.10.94) 81,0 17.5. 80,0 81,5 ISO 10,0 81.9.94) 85,0 1,43- 29.5. 34,0 85,3 85,0 85,0 2.536 3NM 11,0 (1.8.94) 88,3 ,23 29.5. 87,3 90,0 88,3 88,3 3.144 3P0 10,0 6.(1.2.95) 86,5 26.5. 85,0 90,0 UBKK 8,50 2.(15.4.95) 80,0 15.3. 25.0 m 10,0 (1.1694) 98,5 361. 96,0 99,9 ko dnevni (vSti) 90 dnevni (e Stil |l20 dnevni (v SIT) TmiTTTT BNB2 breznak.bona(1.6.95) (1.6.95) 100,0 25.5. 99,6 101’ plnaLbona|vSrr|NBSl 59.000 19.5. 5.910 pl nat bona (v SIT) NBS2 16.837 2,54 29.5. 16.880 17.050 17.200 16.500 28.623 Tfmil 1150.000 SITskupaj maj parski del maj 108,6 2.3. Mevizni del maj 108,2 21.3. 150.000 SITskupaj maj parski del maj [devizni del maj 29.5.95 prejšnji d T d% 1.160,73 1.153,27 7,46 0,65 SBI Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od- olajsava; A - aplikacijski tečaj: borzni p S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 30. maja 1995 od00.00 ure dalje ZA DEVIZE I država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečoie na tre Šiling frank marka lira funt dolar o/lrni. Pri kor iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ »seben 1156,3908 2306,3582 8131,0000 6,8699 180,3293 112,8827 »slih je možno odsl i doaovor. 1159,8041 2313,1658 8155,0000 6,8902 180,8616 113,2159 iopanje glede na J banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,18 panje. 81,50 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne SO.maja 1995 od 00.00 do 24. )djetij ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD. ATS, UT 'n CHF so dota vefavni tečajnici Banke Slovenie, pri drugih val oziroma zmanjšano za 025-odstotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjfri prilivih in nak • Banke, ki objavfarno tečaje, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM ieni na podk utah pa je razi jčaji veljajo zc upih se tečaj kupovati in Dogoje nakup 81,20 81,30 81,20 81,25 81,25 )gi srednjih tečaj merje Banke 9ov odkup prilivov jdočivsporazurr xodajati Mo vali <3 ali prodaje. 81,50 81,45 81,50 81,55 81,52 ev po trenutno snije povečano prodajo deviz XJ. jto po objavije- /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA P 0 D R U 2 N C A MILANO P i a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0039 2 864 65300 faz: 0039 2 864 65358 MILANSKI DEVIZNI TRG 29. MAJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar 1644,270 2184.410 1185,060 336,080 2628,370 1058,630 57,663 13,642 303,370 2692,160 7,306 11,249 1202,220 19,787 1435,790 168,540 265,910 226,050 385,170 1181.410 29. MAJ 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,5500 10,0500 kanadski dolar 7,0000 7,4000 funt šterling 15,3000 16,1000 švicarski frank 834,5000 866,5000 belgijski Irank 33,6000 34,9000 francoski frank 196,0000 204,0000 holandski gulden 616,0000 640,0000 nemška marka 690,1000 716,1000 italijanska lira 0,5830 0,6170 danska krona 176,5000 184.5000 norveška krona 155,0000 162,0000 švedska krona 132,2000 138,8000 finska marka 224,5000 234,5000 portugalski escudo 6,6300 6,9700 španska peseta 7,9800 8,4200 japonski jen 11,4500 11,9500 slovenski tolar 8,70 9,10 hrvaška kuna Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. ŠPORT Torek, 30. maja 1995 r KOLESARSTVO / 16. ETAPA KROŽNE DIRKE PO ITALIJI -i Po diskvalifikacijah etapo dobil Citterio Lombardi in Manzoni nepravilno finiširala - V skupni uvrstitvi brez sprememb - Fondriest odstopil TREVIGLIO - Italijan Giuseppe Citterioje dobil 16. etapo gira po Italiji, potem ko je žirija po končani dirki diskvalificirala Giovannija Lombardija in Maria Manzonija, ki sta sicer bila najmočnejša v zaključnem Sprintu. To je že drugič na letošnjem giru, da zmago prisodijo kolesarju, ki ni prvi pripeljal skozi cilj. Prejšnji Četrtek je namreč žirija diskvalificirala tudi Cipollinija, zmago pa prisodila Svoradi. V skupni uvrstitvi še naprej vodi Rominger (na sliki AP), dogodek dneva pa je predstavljal odstop Maurizia Fondriesta, ki se včeraj sploh ni pojavil na Startu, potem ko je dan prej zaostal veC kot 21 minut. Vrstni red 16. etape, Lenzerheide - Treviglio, 234 km: 1. Giuseppe Citterio (Ita-Aki Gipiemme) 5 ur 44 minut 44 sekund (poprečna hitrost 40, 727 km na uro); 2. Roberto Pagnin (Ita); 3. Davide Bra-mati (Ita); 4. Silvio Martinello (Ita); 5. Francois Simon (Ita);...50. Evgenij Berzin (Rus);..52. Toni Rominger (Svi);...58. Pjotr Ugrumov (Lat) vsi v Času zmagovalca. Skupni vrstni red po 16. etapi (prevoženih 2804 km); 1. Rominger (Svi - Mapei) 73 ur 2 minuti 52 sekund (poprečna hitrost 38, 286 km na uro); 2. Ugrumov (Lat) + 3:14; 3. Berzin (Rus) + 3:29; 4. Chiappucci (Ita) + 5:25; 5. Rincon (Kol) + 6:13 itd. KOŠARKA / NBA San Antonio izenačil stanje na 2:2 v zmagah HOUSTON - San Antoniu je uspelo. Z drugo zaporedno zmago v Houstonu je nadoknadil zamujeno in izenačil stanje v skupnem seštevku zmag na 2:2. Spursi so tokrat nadigrali Rocketse in sedaj so napovedi strokovnjakov njim v prid, saj bodo zdaj igrali doma. Houston (6) - San Antonio (1) 81:103 (2:2 v zmagah; Olajuvvon 20 točk in 14 skokov, K.Smith 13, Drexler 12; D.Robinson 20 točk in 16 skokov, Del Negro 19, A.Johnson 14, Elliott 13, Ri-vers 13, Rodman 12 točk in 19 skokov) Spursi so s skupinskim delom v obrambi zaustavili Olajuvvona, pa tudi v napadu je prišla do izraza skupinska igra, saj je kar Sest igralcev preseglo mejo 10 točk. San Antonio pa si je uspeh zagotovil predvsem pod kosem, saj je imel kar 64 skokov, nasprotnikom pa dovolil, da so ujeli le 39 odbitih žog. Vzhod Indiana (3) - Orlando (1) 1:2 v zmagah (ponoči so v Indianapolisu igrali Četrto tekmo) (VJ) FORMULA INDY / 500 MILJ INDIANNAPOLISA Jacques Villeneuve izkoristil nepazljivost Scotta Goodyeara Pritožbe nad odločitvami sodnikov Huda nesreča Foxa takoj po Startu INDIANAPOLIS - »To je najboljši občutek od vseh, kar sem jih doslej doživel v avtomobilizmu,« je po zmagi na dirki 500 milj Indianapolisa razlagal presrečni zmagovalec Kanadčan Jacques Villeneuve. »Se nekaj krogov pred ciljem sem razmišljal, da bo Scott Goodyear prvi Kanadčan, ki bo dobil to dirko. Na koncu pa je izpadlo tako, da sem to jaz,« je svoje vtise strnil 24-letni Villeneuve. Goodyear, ki je bil še osem krogov pred ciljem v vodstvu, je bil na cilju besen, saj so mu po njegovem mnenju zmago ukradli sodniki, ki so mu zaradi prehitevanja sodniškega avtomobila prisodili kazenski postanek v boksu. Vse se je zgodilo po nesreči Scotta Pmetta, ki je v betonsko ograjo treščil v 185. krogu. Pred dirkače je zapeljal sodniški avto, ki pa ga je Goodyear po mnenju sodnikov prehitel nekaj trenutkov prej, kot se je znova prižgala zelena luc. »Vsak, ki je dirko videl, ve, da smo moralni zmagovalci mi. Prepričan sem, da sem sodniški avto prehitel Sele, ko so se zelene luči že prižgale,« je sodnike okaral Goodyear. Kritična do organizatorjev sta bila tudi zmagovalec Villeneuve in tretjeuvrSCeni Bobby Rahal, saj sta bila deležna enakih kazni kot Goodyear, a na srečo v manj odločilnih trenutkih dirke. Tako je Villeneuve zaradi istega greha kot Goodyear moral kar dvakrat na »kazensko klop«, Čeprav je prepričan, da si tega ni zaslužil: »Prvič sem sodniški avto prehitel zato, ker mi je tako pokazal Šofer v avtomobilu, drugič pa sem menil, da to lahko storim, saj nisem vedel, da sem v vodstvu.« Vse to se je dogajalo že v prvi polovici dirke in Čeprav je Villeneuve na ta račun izgubil dva kroga, se je Se pobral in na koncu zmagal. »Občutek ob zmagi je Se toliko boljši zato, ker vemo, da je Jac-ques dejansko prevozil 505 milj in ne samo 500,« je dejal lastnik Villeneuveovega moštva Barry Green. Čast Fittipaldijev je z drugim mestom rešil Christian Fittipaldi, ki je po dirki povedal: »To je bila najdaljša dirka v mojem življenju. Imel sem občutek, da je dolga 5000 milj in ne samo 500. V vsakem krogu sem mislil, da bom treščil v zaščitni zid.« Ena od tradicij Indianapolisa so žal tudi nesreče, ki so pri hitrostih okoli 340 km/h Se toliko hujše. Precej jih gre tudi na raCun neizkušenosti, saj na tej dirki vsako leto nastopi precej dirkačev, ki v prvenstvu sicer ne nastopajo. Eden izmed njih je tudi American Stan Fox (na sliki AP) , ki je v zid treščil že po nekaj metrih dirkanja. S težkimi poškodbami glave leži v bolnišnici v Indianapolisu, kjer so ga že operirali, a je njegovo zdravstveno stanje Se vedno krtic-no. Izidi: 1. Villeneuve (Kan) - povprečna hitrost 247.214 km/h, 2. C. Fittipaldi (Bra), 3. Rahal (ZDA), 4. Salazar (Čile), 5. Gordon (ZDA), 6. Gugelmin (Bra), 7. Luyendyk (Niz), 8. Fabi (Ita), 9. Sullivan (ZDA), 10. MacuSita (Jap), Skupno: 1. Villeneuve 67 točk, 2. Rahal 52, 3. Pruett 51, 4. Gugelmin 47, 5. Gordon 43. (S. D.) NOVICE New Jersey v finalu vzhoda PITTSBURG (STA/AP) - Hokejisti New Jersey Devils so se uvrstili v finale severnoameriške poklicne lige NHL na vzhodu, potem ko so v peti polfinalni tekmi premagali Pittsburgh Pen-guins s 4:1. S tem rezultatom se je končal tudi dvoboj obeh tekmecev. Naslednji nasprotnik Devilsov bo Philadelphia Flyers. V drugem finalu se bosta pomerila Chicago in Detroit, obe ekipi pa sta si tako kot Flyersi že pred tem zagotovili nastop v finalu. Devilsi so se v finale uvrstili po vsega desetih tekmah v dveh dvobojih končnice (8 zmag in 2 poraza). Penguinsi so imeli veliko premoč v napadu v prvi tretjini, ko so kar 14-krat streljali na gol, Devilsi pa le dvakrat, toda obramba domačih »pingvinov« je bila znova zelo slaba. Po zadetku Clauda Lemieuxa v 16. minuti druge tretjine so gostje povedli z 2:1 in odtlej tudi napad Pittsburgha ni veC deloval. Rally Acropolis: vodi Kirkos ATENE - Po drugi etapi rallyja Acropolis je vodstvo prevzel Grk Krikos na ford escortu. Pred včerajšnjo etapo je kazalo, da bo brez težav slavil Miki Biasion na lancia delti, toda Biasionu, ki je imel po prvi etapi veC kot tri minute prednosti, je včeraj odpovedal motor. Na drugem mestu je zdaj Vovos z lancio delto, tretji je Stohl (audi S2), nato pa sledita obe seat ibizi, ki ju vozita VVeber oziroma Ruis. Rally se bo končal danes. Med prvo dvajseterico AIR brez sprememb MONTE CARLO (STA/APA) - Med prvo dvajseterico teniških igralcev na svetovni jakostni lestvici ATP ni prišlo do sprememb, saj zaradi svetovnega moštvenega pokala v tednu pred odprtim prvenstvom Francije ni bilo zelo močnih turnirjev. American Andre Agassi vodi pred rojakom Petom Samprasom in Nemcem Borisom Beckerjem. Aggasi je prvi tudi po zaslužku iz nagradnih skladov letošnjih turnirjev (1.023.060 dolarjev), na drugem mestu pa je Avstrijec Thomas (877.693 dolarjev). Lestvica ATP: 1. Agassi (ZDA) 4.705, 2. Sam-pras (ZDA) 3.965, 3. Becker (Nem) 3.265, 4. Ivaniševič (Hrv) 2.921, 5. Muster (Avt) 2.675, 6. Chang (ZDA) 2.669, 7. Bruguera (Spa) 2.663, 8. Ferreira (JAR) 2.511, 9. Kafelnikov (Rus) 2.230, 10. Larsson (Sve) 2.222, 11. Berasategui (Spa) 2.200, 12. Stich (Nem) 2.171, 13. Courier (ZDA) 1.978, 14. Martin (ZDA) 1.880, 15. Krajicek (Niz) 1.825, 16. Rosset (Svi) 1.743, 17. Edberg (Sve) 1.691, 18. Medvedjev (Ukr) 1.619, 19. Gaudenzi (Ita) 1.484, 20. Enqvist (Sve) 1.473. Španski Larios zmagal v skupini A LIZBONA (STA/AFP) - Španski Larios je zmagal v skupini A evropskega klubskega pokala v atletiki na Portugalskem. Spanci, ki so od leta 1990 že petič osvojili ta pokal, so zbrali 142 točk, drugi je bil italijanski klub Fiamme Azurre (123), tretji madžarski Ujpesti (116), Četrta praska Dukla (97), peti francoski Racing (97) in šesti britanski Thames Harriers (73). NOGOMET / V BELGIJI BRUGES PRVAK, NA NIZOZEMSKEM SLOVO FRANKA RIJKAARDA V bundesligi spet gneča na vihu Barcelona boljša od Real Madrida DORTMUND - Tako Nemčiji kot Španiji so bili konec tedna najbolj razpoloženi strelci, ki zadnje čase sicer niso bili najbolj učinkoviti. V bundesligi je Werder Bremen potonil v Gelsenkirchnu. Domači Schalke 04 je Se nekaj minut pred koncem vodil s 4:0, poraz vodilnega pa je omilil Andreas Herzog z dvema goloma. Hudega spodrsljaja ni izkoristila Bo-russia Dortmund, ki je v porur-skem derbiju pred domačimi gledalci z Borussio St. 2 (iz Monchengladbacha) uspela le remizirati. Sammerju in tovarišem je celo slabo kazalo, saj so na začetku drugega dela prejeli gol, ob odsotnosti že dalj Časa hudo poškodovanih Riedleja in Chapuisata pa je za izenačenje poskrbel dragoceni Freund. Bayern je položil orožje v Leverkusnu in tako zapravil večji del možnosti, da bi si nastop v pokalu UEFA zagotovil neposredno: tako bo morala »Traptruppe« Čakati na si- cer zelo verjetno zmago Borus-sie MG v državnem pokalu proti drugoligasu VVolfsburgu. Glede na negativna izida dveh najboljših bi se z zmago v boj za naslov vsaj teoretično vključil tudi Freiburg, toda presenečenje letošnje sezone je v derbiju Baden - VViirttenberga izgubilo v Stuttgartu. Med srečanji z velikim Številom golov velja omeniti Se zmagi Kai-serslauterna (4:1 s Hamburgom) Karlsruheja (5:3) z Dyna-mom. Poraženca sta v bolj ali manj hudih težavah. Hambur-gov sponzor je recimo zaprosil, naj moštvo, dokler dosega tako slabe rezultate, ne nosi veC reklamnega napisa na majicah. Dynamo je s porazom tudi matematično izpadel, verjetno pa se bo selil celo dve ligi nižje, ker mu je zveza zaradi kritičnega finančnega stanja prepovedala nastop med profesionalci. VRSTNI RED: VVerder 46, Borussia Dt. 45, Freiburg in KTautern 42, Borussia MG 41, Bayern 39. Kljub velikemu številu golov je v Španski ligi seveda kraljeval veliki spopad med Barcelono in Realom. Nou Čamp je bil po dolgem Času spet razprodan (118 tisoč gledalcev), »blau-grana« pa so se vendar maščevali za sramotni poraz iz prvega dela, ko so v Madridu kar petkrat pobrali usnje iz svoje mreže. Tokrat je bilo sicer le 1:0 (gol Nadala), toda zmaga je zmaga in poraz je poraz. Predvidevanja, da ijna Madrid Se težko nalogo,, se počasi uresničujejo. »Merengues« bodo nasledjic gostili Deportivo La Coruno. Bebeto in tovariši so v odlični formi, tokrat so z 2:0 premagali Real Betis, ki ima najmanj propustno obrambo prvenstva. Od golgeterjev je bil zlasti razpoložen Bosanec Meho Kodro, ki je za razigrani Real Sociedad v baskovskem derbiju z Athleticom Bilbao prispeval tri od petih golov (5:0). Tako okroglega izida v derbiju ni bilo od leta 1982. Drugi protagonist je bil Zarago-zin Argentinec Juan Esnaider, ki je dosegel dva gola, zmagovalci pokala pokalnih zmagovalcev pa so Se enkrat potrdili, da so dokaj spektakularna ekipa, saj so navijači na Romanedi videli zgovorni 5:3. VRSTNI RED: Real Madrid 51, Deportivo 47, Barcelona in Zaragoza 42, Real Betis 41, Sevilla 41. Konec tedna so podelili tudi dva državna pokala. Na Škotskem je Celtic po osmih letih popolne suše vendarle okusil slast uspeha: premagal je Air-drieonanse z 1:0. V Belgiji je konCna zmaga pripadla KV Brugesu, ki je bil s 3:1 boljši od Ekerena. V zadnjem kolu nizozemskega prvenstva so Ajaxovi privrženci Se enkrat pozdravili svoje ljubljence, predvsem pa so se (s 15-minutnim neprekinjenim aplavzom) poslovili od Franka Rijkaarda, ki je proti Tvventeju odigral svojo zadnjo tekmo, (dk) NOVICE KOŠARKA / ZDAJ TUDI URADNO NAMIZNI TENIS / POKAL TREH BENEČIJ Massaro na Japonskem za dve milijardi letno TOKIO - Daniele Massaro bo od avgusta igral za Shimizu S. Pulse, ki je ena od 14 ekip, ki nastopajo v japonskem nogometnem prvenstvu. Klub, ki naj bi se prej 2e dogovoril z upravo Milana, in Massaro sta podpisala dvoletno pogodbo, po kateri bo Massaro na leto dobil 100 milijonov jenov (približno 2 milijardi lir). Pogodba z Milanom mu poteče 30. junija, na Japonsko pa bo odpotoval že v juliju. Pri Milanu pa te vesti niso potrdili. Tiskovni urad milanskega prvoligaša je samo sporočil, da je »Massaro trenutno član Milana.« Stefano Rusconi bo v NBA igral za PhoenbcSuns Kras premočno najboljši v ekipni konkurenci Igralci in igralke iz Zgonika zelo uspešni tudi posamično George VVeah danes prvič v dresu Milana MILAN - George Weah, bivši srednji napadalec Pariš Saint Germaina bo danes prvič oblekel Milanov dres. Temnopoltega naturaliziranega Francoza liberijskega porekla bodo namreč unvadno predstavili na sedežu danes. Gianfranco Rosi bi rad boksal do 40. leta PERUGIA - Svetovni boksarski prvak v supenvelter kategoriji Gianfranco Rosi bi rad boksal do 40. leta starosti. Po osvojitvi svetovnega naslova na srečanju z Vernom Phillipsom si je privoščil nekaj dni počitka, zdaj pa je spet začel s treningom. Rosi bo avgusta dopolnil 38 let, vendar pa še ne razmišlja o koncu kariere, predvsem pa se ne strinja s tistimi (predvsem gre za njegove družinske Calne in ženo), ki pravijo, da naj bi se zdaj, ko je postal svetovni prvak, umaknil iz boksa, »pustite me, da se sam odločim, kdaj bom nehal,« vztraja Rosi, ki pravi, da bo vztrajal še dve leti, saj je še vedno fizično v iozvrstni formi in pripravljen na trdo delo. Križanovi se ni uspelo uvrstiti v 2. krog Pariza PARIZ (STA/AFP) - Slovenski teniški igralki Tini Križan, ki se je neposredno uvrstila v glavni del turnirja Odprtega prvenstva Francije z nagradnim skladom 10.68 milijona dolarjev, se žal ni uspelo uvrstiti v 2. krog. V prvem krogu jo je s 6:2 in 7:5 premagala Belgijka Nancy Feber. V ženski konkurenci je prva izmed nosilk nastopila Nemka Anke Huber (11. nosilka) in tudi brez težav premagala Barbaro Schett iz Avstrije z izidom 6:3, 7:5. S skoraj identičnim izidom je Belgijka Nancy Feber odpravila edino slovensko tekmovalko Tino Križan. Belgijka je prvi niz dobila premočno s 6:2 v igrah, vendar je Križanova v drugem pokazala veliko več, pa vseeno igubila s 7:5. Tina Križan se je tako morala žal priključiti Barbari Mulej, ki je izpadla že v drugem krogu kvalifikacij. Izidi 1. kroga - moški: Corretja (Spa) - Golmard (Fra) 6:4, 7:5, 6:0; Ferreira (JAR/8) - Roux (Fra) 6:4, 6:4, 7:5; Courier (ZDA/13) - Tarango (ZDA) 6:4, 6:3, 6:3; Carlsen (Dan) - Zocke (Nem) 6:2, 3:6, 6:3, 6:2; ženske: Coetzer (JAR) - Franki (Nem) 6:0, 6:4; Spir-lea (Rom) - Keller (ZDA) 6:0, 6:1; Huber (Nem/11) -Schett (Avt) 6:3, 7:5; Feber (Bel) - Križan (Slo) 6:2, 7:5; Monami (Bel) - Dechaume-Balleret (Fra) 6:2, 6:3; Nagatsuka (Jap) - Reinach (JAR) 7:6 (7:3), 6:3; Fendick (ZDA) - Farina (Ita) 6:4, 6:3; Harvey-Wild (ZDA) - Cocheteux (Fra) 6:7 (3:7), 6:4, 6:3. ■ ■ ■ ■ ■ Stefano Rusconi/ v skoku) se bo zdaj preskusil tudi v NBA TREVISO - Benetto-nov center Stefano Rusconi je na včerajšnji tiskovni konferenci potrdil, da odhaja v NBA ligo v moštvo Phoenix Suns. Z ameriškim klubom je podpisal zajamčeno triletno pogodbo v vrednosti dveh milijonov dolarjev. V pogodbi je rečeno, da bo lahko Rusconi še naprej igral za italijansko državno reprezentanco, razen če nastop v reprezentančnem dresu ne bi sovpadal s končnico NBA. Rusconi bo skupaj z družino julija odpotoval v ZDA na treninge in tekme poletne lige, dokončno pa se bo v Phoenix preselil v začetku septembra. »Nastop med profesionalci je zame izreden izziv. Spoznal bom, kaj veljam,« je povedal Rusconi, ki je z Benetto-nom v štirih sezonah osvojil en državni naslov, tri državne pokale in evropski pokal. Ru-sconijev manager Vitto-rio Ferracini je pojasnil, da Benetton ni nikoli jemal resno ponudb iz ZDA. V zadnjih dneh je poskušal zadržati Ru-sconija v Trevisu, v pogajanje pa se je s še boljšo ponudbo vmešal tudi bolonjski Buckler. »Ugotavljam, da Benetton ekonomsko ni zmožen parirati Bucklerju. Pred štirimi leti so bile stvari drugačne,« je povedal Ferracini. Poleg Rusconija bo prihodnje leto v NBA od Italijanov bržkone igral tudi Vincenzo Esposito, ki se bo iz Fi-lodora preselil v novoustanovljeno kanadsko moštvo NBA Toronto Raptors. Rusconi je vsekakor prvi Italijan, ki se bo preizkusil v najmočnejši košarkarski ligi na svetu. V času, ko italijanska košarka v Evropi vse manj pomeni, je to pomemben, po svoje pa tudi presenetljiv dogodek. Vendar le do določene mere. Treba je namreč vedeti, da tudi NBA ni več to, kar je včasih bila. Dotok svežih sil iz univerzitetnih vrst je vse manjši, število profesionalnih moštev pa se bo prav v naslednji sezoni povečalo na 29. Interes NBA je tudi v tem, da z najemanjem neameriških asov poveča zanimanje za prvenstvo tudi zunaj ameriških okvirov, hkrati pa zadovolji številne pripadnike različnih nacionalnih skupnosti v ZDA. Obstaja pa še druga plat medalje. Se pred nekaj leti so bili najboljši italijanski klubi tako bogati, da so lahko svoje povprečne igralce plačevali kakor boljše profesionalce v ZDA. Zdaj je tega konec in tudi Italijanom se izplača romati čez veliko lužo. Moč namiznoteniških igralcev Krasa se je izkazala tudi na 22. pokalu Treh Benečij, ki se je odvijal konec tedna v Lani. Kras je premočno zmagal v ekipni konkurenci. Drugo mesto je zasedel Chiadino pred Recoarom in Rangersom iz Vidma. Domiselni organizator S.V. Lana je poleg pokalov za osvojeno prvo mesto, podeljeval tudi gastronomske košarice. Vse te dobrote je v celoti odnesel domov Kras. V absolutni kategoriji je bila najbolj zaslužena zmaga Igorja Miliča v konkurenci nad sto konkurentov. V skupini je Igor premagal vse nasprotnike (Donda, Ohrvvalder, Chilovi) in v izločilnem delu pričel s Hansom Roellom, Pari-sijem in Tollom. V polfinalu ga je čakala najtežja tekma z Uriziom. Uspešno je prešel tudi to oviro in zatem v finalu premagal še Patenoja iz Padove. Tudi v ženski absolutni konkurenci je zmagal Kras. Prva je bila Ana Bersan pred Vanjo Milič, tretje mesto pa sta si podelili Lara Possega (Chiadino) in Sonja Milič. V absolutnih dvojicah so spet slavili Kras o vi pari. V finalu je dvojico Ana Bersan - Katja Milič premagal konkurenčni klubski par Sonja in Vanja Milič. Tretja para sta bila v sestavi sester Segrer in Butelli-Possega (Chiadino). Igor Milič je igral v paru s Franzolinijem (Rangers Videm). Zasedla sta prvo mesto. V finalu sta nadigrala dvojico iz Tramina Toll-Ghetta. Tudi v mladinskih kategorijah se je zgoniško OB PODELITVI PRIZNANJ TEKMOVALCEM DEVINA IN MLADINE USPEL DRUŽABNI VEČER Priznanja so prejeli tudi najmlajši Člani Devina (Foto Križmančič/Kroma) Kot se za vsako delovno in obenem zi, Niko Furlani, Matej Crismancich, uspešno skupino spodobi, so člani SK Patrick Kocjančič, Borut Bogateč, Katja Devin v soboto na prisrčni družabnosti Culot in Alex Prašelj. Pod strokovnim na svojem sedežu v Cerovljah potegnili vodstvom in tehničnim nadzorstvom črto pod dolgo in s številnimi za- trenerja Matjaža Martinška so skozi celo doščenji prepojeno smučarsko sezono, sezono nabirali kondicijo na suhih tre-To pa je bila priložnost, da so podelili ningih v sesljanski telovadnici, od priznanja tudi mlajšim tekmovalcem, ki začetka decembra pa vse do aprila so so branili barve smučarske selekcije vključno s tekmami opravili kakih 50 ZSSDI. treningov na snegu, tako da je bila vad- Jedro smučarske selekcije je sestavlja- bena obremenitev kar precejšnja in re-lo 11 tekmovalcev: 7 jih je predstavljalo zultati tega dela niso mogli izostati. SK Devina, 4 pa kriško Mladino, in si- Najodmevnejše uveljavitve si je pri-cer Matej Štolfa, Jaro Furlani, Mateja smučal Matej Crismancich, ki se lahko Paulina, Martina Bogateč, Danjel Ghez- pohvali s 3. mestom na tržaškem prven- Precej zadoščenj za člane ekipe ZSSDI stvu v kategoriji dečkov, uveljavil pa se je tudi Patrick Kocjančič z 2. mestom na pokrajinski fazi mladinskih iger. Na zamejskih tekmah so se člani selekcije redno uvrščali od prvega do tretjega mesta. Kocjančič, Crismancich, Paulina, M. Bogateč in J. Furlani so se kvalificirali na finalno tekmovanje na deželni ravni in rezultati so bili zelo solidni. Sezono so uspešno postavili pod streho kljub finančnim težavam, ki so nastale ob nenapovedanem umiku sponzorjev. Za sredo, 31. t.m. je sklicana smučarska komisija ZSSDI, ki bo postavila programske temelje za prihodnjo sezono in že planirala poletne priprave. Splošna želja je, da bi SK Brdina spet pristopila v selekcijo, ki naj bi odražala dejansko moč zamejskega smučarskega gibanja. Tako elanom selekcije kot vsem članom SK Devin, ki so se udeležili klubske tekme na Sviščakih (v sodelovanju s pobratenimi SK Sežana) in tistimi, ki so nastopili na vsaj dveh tekmah, so podelili lepa spominska priznanja (kamnite plakete) in praktična darila. Med sezono je 27 članov Devina nastopalo na uradnih tekmah FISI, 79 rekreativcev pa je smučalo na zamejskih tekmah. Osvojitev 4. mesta na tržaškem prvenstvu ni bilo slučajno, tik ob vrhu pa je Devin bil tudi na zamejskem prvenstvu, na ZSI in na pokalu prijateljstva treh dežel v Sent Janžu. Na deželni ravni je več kot zadovoljiva osvojitev 14. mesta (na lestvici po točkah) med 40. klubi. Društvo smučarskega zanesenjaka Stojana Sosiča se lahko pohvali tako z množičnostjo kot kakovostjo dosežkov. Podporo tako pestremu društvenemu delovanju in finančni prispevek desetim tekmovalcem za nakup kombinezonov so nudile Zadružna kraška banka, Adriaimpex, Adria Auto, avtoličarstvo Colja in Kante ter finančni svetovalec Ivan Gruden. Ob tej priložnosti so se z darilcem oddolžili tudi kuharicam Silvi, Renati, Silvani in Darji. Posebno priznanje pa so prejeli klubski prvaki (Mateja Paulina in Jaro Furlani med ju-niorji ter Sara Sosič in Aljoša Paulina med člani). Tako lep večer so tekmovalci, njihovi starši in prijatelji nadaljevali v res prisrčnem vzdušju v okolju omamljivega akacijevega in borovega nasada, seveda ob dobro obloženi mizi, glasu harmonike in petju (Dev) društvo odlično odrezalo. Pri deklicah je zmagala Martina Milič pred Kristino Stubelj, njena sestra Vanja pa je bila najboljša med naraščajnicami. Chiadino s Chiarellijevo je zasedel drugo mesto, krasovka Nina Milič pa tretje, prav tako Gorazd Milič v konkurenci naraščajnikov, kjer je zmagal Martin Unterhauser. Zmagovalka med mladinkami je bila Katja Milič, vsa ta odličja pa je kronala še zmaga Sonje Milič med veterankami, ki je prepričljivo premagala Edith Santifaller z gladkim 2:0 v nizih. Pokal Treh Benečij je bil za marsikoga dobra preizkušnja pred bližnjim italijanskim državnim prvenstvom. JJ. NOGOMET »Najmlajši« Bora Farco neodločeno v deželnem pokalu Bor Farco - Paludese Latisana 1:1 (1:0) Strelec: Zottich (Bor Farco) BOR FARCO: Hrovatin (Jaš Gregori), Kapun, Škabar (Gabrovec), Berce, Grgič, Cernjava (Giraldi), Pahor, Longo (Strajn), Primosi, Zottich (Martini). V deželnem pokalu za najboljše ekipe, ki gojijo samo mladinski nogomet, so borovci proti sovrstnikom iz Latisane igrali samo neodločeno, čeprav je naša združena ekipa imela stalno terensko premoč in si ustvarila nešteto ugodnih priložnosti za zadetek. Prvi polčas so borovci dobili z golom razlike, strelec pa je bil Zottich, ki je bil najbolj spreten v gneči v kazenskem prostoru. Gostje so se pretežno branili in v prvem polčasu si niso ustvarili niti ene resne prilike za gol, v nadaljevanju pa so po eni izmed redkih nevarnih akcij prišli do zasluženega zadetka in remija, ki so ga do konca sodnikovega žvižga tudi obdržali. Naši fantje so seveda vse do konca napadali, stisnili goste na njihovo polovico igrišča, toda drugega zadetka jim ni uspelo doseči, ker so bili Berce in ostali netočni, pa tudi gostujoči vratar je bil vedno na mestu. Prihodnjo tekmo bodo plavi odigrali proti San Odoricu v okolici Sacileja v nedeljo, 4. junija, (d.gr.) ŠPORT Torek, 30. maja 1995 p ODBOJKA / 1. MOŽKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM Korting se bo na kvalifikacijah boril za D ligo Korting - Le Volpi 3:1 (15:5, 15:10, 11:15,15:4) Korting: Pulitano 5+11, Delise 11+8, Volčič 5+1, Furlanič 6+8, Cuk 3+1, Pertot 2+0, Miot 10+6, Šušteršič 0+0, Veljak 0+0, Glavina, Smotlak. Servis (točke/menajve) 20/18; Trajanje setov: 15, 22, 22,14 minut. Nastop združenih moči slovenske mladinske odbojke na Tržaškem je obrodil svoj prvi sad, uvrstitev na kvalifikacije za napredovanje v moško D ligo. Korting si je namreč zaradi boljšega količnika v setih zagotovil končno drugo mesto pred Pallavolom, ki si tudi z zmago proti vodilni ekipi Nuova Plalavolo ni mogel kaj prida pomagati. Zanesljiv nastop proti Le Volpi, eni izmed boljših šesterk tega prvenstva, je dokaz, da si je Korting končni uspeh tudi zaslužil. Samo v tretjem setu je bilo nekaj težav, ko so se Drasičevi varovanci nekoliko zmedli in prepustih iniciativo nasprotniku. O dobri igri združene ekipe priča tudi podatek, da je Korting v drugem setu osvojili vseh 15 točk sam, saj mu nasprotnik ni »pomagal« z nobeno napako. Ce še naprej analiziramo statistične podatke, lahko opazimo, da so bili tudi tokrat pomanjkljivi servisi, čeprav je bilo po drugi strani kar 20 asov. A vse je dobro, kar se dobro konča. Drugo mesto na lestvici po prvem letu sodelovanja med Borom in Slogo je vsekakor lep uspeh. Sedaj je vse v rokah vodstev obeh društev. Kot smo neuradno izvedeli, je do prvih sestankov že prišlo in sodelovanje bi se moralo nadaljevati, kar kaže na to, da se društvi zavedata koristnosti skupnega delovanja. (Marij) Ostali izidi zadnjega kola: Nuova Pallavolo - Pallavolo 2:3, Old Cats -SanfAndrea 0:3, Prevenire - Volley 80 3:0. Končni vrstni red: Nuova Pallavolo 28, Korting in Pallavolo Trieste 26, Le Volpi 22, Volley club 18, Prevenire 12, SanfAndrea 6, Old Cats 4, Vol-ley 80 2. ODBOJKA / MEMORIAL BRESSAN ZA MLADINKE Bor in Sloga se nista prebita v polfinale Obe noši šesterki sta v svoji kvalifikacijski skupini osvojili po eno tekmo Mladinkam Bora in Sloge se na kakovostnem odbojkarskem memorialu »Magda Bressan«, ki ga organizira Tor-riana iz Gradišča, ni posrečila uvrstitev v polfinalni del. Organizator je devet šesterk razdelil v tri skupine, v nadaljnjo fazo pa se je poleg zmagovalca vsake skupine uvrstila še najbolje drugouvrščena ekipa. Bo-rovke so v svoji kvalifikacijski skupini zlahka premagale Vivil, izgubile pa z deželnim prvakom med »deklicami« Juvenilio, slogašice (zanje je igrala tudi Brežanka Samoa Mauro) pa so po zmagi proti mladi šesterki čedajskega Asfjr klonile pred deželnim prvakom med mladinkami Fincantierijem. Obe naši šesterki sta torej v svoji skupini pristali na drugem mestu, vendar pa je četrti polfinalist Sangiorgina, ki je v tretji kvalifikacijski skupini presenetljivo izgubila proti Torriani, brez boja pa dobila dvoboj s Tarcentom, ki se ni predstavil na turnirju. Sangiorgina je tako v naslednjo fazo napredovala zaradi boljšega količnika v točkah, ker je tekmo brez boja dobila s 15:0 in 15:0! Ne glede na to, da sta bili pri tem oškodovani prav naši šesterki, v konkrentem primeru Bor, je takšen razplet potrdil neustreznost izbranega tekmovalnega sistema. Polfinalne tekme bodo v petek od 19. uri dalje v Romans dTsonzu, finalne pa v soboto (od 17.30) v Gradišču. Izidi Skupina A: Tarcento - Sangiorgina 2:0 b.b., Tarcento - Torriana 2:0 b.b., Torriana - Sangiorgina 2:0. Vrstni red: Tarcento 4, Sangiorgina 2. Skupina B: Koimpex - Asfjr 2:0 (15:8, 15:9), Koimpex - Fincantieri 0:2 (4:15, 9:15), Fincantieri - Asfjr 2:0. Vrstni red: Fincantieri 4, Koimpex 2, Asfjr Čedad 0. Skupina C: Bor Friulexport - Vivil 2:0 (15:7, 15:11), Bor Friulexport - Juve-nilia 0:2 (9:15, 7:15). Vrstni red: Juveni-lia 4, Bor Friulexport 2, Vivil 0. BOR FRIULEKPORT: Gruden, Pitac-co, I. in M. Flego, Bogateč, Rogelja, Zadnik, Sadlovvski, Sternad, Macho. KOIMPEX: Babudri, Ban, Blazina, Criti, Furlan, Grgič, Kocijančič, Molas-si, Sosič, Tenis, Vidah, Mamo. ODBOJKA / TRŽAŠKI POKAL Siogaši so se dobro upirali bolj izkušenemu nasprotniku Sloga - Volley Clu TS 0:3 (10:15,13:15,12:15) SLOGA: Šušteršič 3+3, Drasič 0+14, Ritossa 6+7, Milič 5+5, Peterlin 1+4, Stopar 0+0, Furlani 3+9. Servis (točke/napake): Sloga 8+9; trajanje setov: 19, 27 in 30 minut. Ze samo trajanje srečanja potrjuje, da se je združena ekipa predala Sele po hudem boju. Tekma je bila ves čas napeta in samo neizkušenost naših igralcev je prinesla zmago Volleyu. Čeprav so odšli z igrišča poraženi, moramo pohvaliti vse fante, ki so se enakovredno kosali z objektivno boljšim in tudi starejšim nasprot- Naraščajniki Pallavola niso razočarali Na meddeželni fazi prvenstva naraščajnikov v Chioggi je nastopil tudi Pallavolo Trieste, nasprotnik Sloge in Soče v prejšnjih fazah. Tržačani so z 2:1 premagali prvaka Trenta, izgubili pa so proti Schiu (gladko) in Sisleyu (po boljšem odporu), vsekakor pa s svojim nastopom niso razočarali. Na koncu so v skupini z osmimi šesterkami, me dkaterimi so bile tudi Daytona, Cariparma in Edilcuoghi, delili končno 5. mesto. GORICA / OSNOVNOŠOLSKI ŠPORTNI DAN Nastopilo skoraj 200 otrok ODBOJKA V prvi tekmi NPT boljši od borovk Za določitev prvaka 2. divizije Bor Friulexport - Nuova Pallavolo Trieste 1:3 (15:17,15:12, 8:15, 9:15) BOR FRIULEXPORT: Bogateč, Orel, Sternad, Tomaselli, Flego, Macho, Rogelja, Sadlovski, Miličevič, Fajman. V finalnem dvoboju 2. ženske divizije, ki je zgolj prestižnega pomena, kajti obe šesterki sta že napredovali v višjo ligo, so na prvem srečanju slavile vrstnice NPT-ja. Srečanje je bilo dopadljivo, v prvih dveh setih pa tudi sila izenačeno. Nato pa so prevladale bolj izkušene gostje. Mlajše borovke pa pa prav gotovo niso razočarale. Prvi set, ki je trajal kar 35 minut, je bil večji del v znamenju borovk, ki so vodile 6:1 in 10:5, nato pa je Nuova Pallavolo Trieste počasi zaostanek nižala, povedla 13:12, v razburljivi končnici pa je bila boljša. Tudi v nadaljevanju je bilo srečanje vseskozi izenačeno. Tokrat pa so v končnici le prevladale naše igralke. Po dveh setih hudega boja pa so nasprotnice prevzele pobudo. Borovke so nekoliko popustile, več so grešile, gostje pa so vsako napako kaznovale ter tako zasluženo osvojile srečanje. Vsekakor pa je nastop borovk pozitiven. Sicer solidne nasprotnice se da v povratni tekmi tudi presenetiti, toda skozi celo srečanje bo treba igati tako kot v prvih dveh setih. Povratna tekma bo na sporedu v četrtek ob 20. uri na šoli Rossetti. (Dejan) Rado Šušteršič nikom. Lahko smo tudi zadovoljni z napredkom, ki ga je ekipa pokazala v tem prvenstvu. Sobotno srečanje pa je spet označevalo slabo sojenje. Sodnik ni bistveno vplival na rezultat, a je pokvaril srečanje med dvema najboljšima šesterka-ma. Samo zahvaljujoč se mirnim živcem vodstev obeh ekip se je treba zahvaliti, da se je vse končalo brez posledic. (Marij) KOŠARKA / TURN R EDIAUTO ZA DEČKE Borovci v finalu premagali Sokol Konec tedna so ekipe Bora, Sokola, Poggia B in Don Bosca B odigrale turnir Ediauto. V soboto sta se Sokol in Don Bosco spopadla v prvi polfinalni tekmi. Sokolovci so tekmo prepričljivo zmagali in si tako zagotovili nastop v finalu. Borovci so v drugem polfinalu začeli odlično in imeli že dvajset točk prednosti. V nadaljevanju pa so močno popustili in zmagali šele v zadnjih sekundah. V nedeljo so v finalu za 3. mesto igralci Don Bosca brez večjih težav odpravili Poggi B. Sledila je finalna tekma za prvo mesto. Nabrežinci so slabo začeli, tako da so si domačini nabrali precejšnjo prednost, ki so jo vsekakor obdržali do konca brez večjih težav. Fi- nalni tekmi je sledilo nagrajevanje ekip, trenerjev in sodnikov, poleg tega je bil še nagrajen Robi Pavletič (na sliki), ki je bil s 57 točkami najboljši strelec turnirja. SOBOTNA IZIDA Sokol - Don Bosco B 101:89 (50:41) SOKOL: Šušteršič 24 (2:2), Rebula 16 (2:4), Pavletič 28 (1:4), Frandoli 13 (1:4), Doglia 18 (0:3), Jak-lič, Semec, Bukavec, Hrovatin 2. Trener Popovič. 3 točke: Pavletič 1. Bor Ediauto - Poggi B 67:66 (36:24) BOR: Zobec, Smilovich 5 (1:2), Gaburro 14 (0:3), Stokelj 8, Košuta 1 (1:2), Santi 10 (0:4), Bosari 6 (4:6), Lombardo, Lovriha 12 (0:5), Pussini 11 (1:2). Trener Krečič. TEKMA ZA 3. MESTO Don Bosco B -Poggi B 9 5:83 (36:31) TEKMA ZA 1. MESTO Bor Ediauto -Sokol 8 3:63 (48:23) BOR: Zobec 9 (1:2), Smilovich 20 (8:10), Gaburro 10 (0:1), Stokelj 12, Santi 10, Bosari 9 (1:4), Verri, Lovriha 7 (3:6), Pussini 6, Romano. Trener: Krečič. SOKOL: Grilanc 5, Šušteršič 16 (4:10), Pavletič 29 (1:9), Doglia 11 (3:6), Jaklič, Semec 2 (2:4), Bukavec, Hrovatin. Trener: Popovič 3 točke: Grilanc 1 KONČNI VRSTNI RED: 1. Bor Ediauto, 2. Sokol, 3. Don Bosco B, 4. Poggi B. (Niko) Skoraj 200 otrok prvih treh razredov slovenskih osnovnih šol na Goriškem je včeraj zjutraj v telovadnici Kulturnega doma pod vodstvom učiteljev in učiteljic na tradicionalnem Športnem dnevu merilo moči v spretnostnem poligonu in igri med dvema ognjema. Jutri bodo na vrsti še učenci 4. in 5. razreda. Na atletskem stadionu na Rojcah (od 9. ure dalje) bodo tekmovali v altetskem troboju. Rezultate z obeh tekmovanj bomo še objavili. Obvestila PRIMOTOR KLUB organizira ob priliki VN Italije avtobusni izlet v Mugel-lo dne 11. junija 1995. Vse informacije telefonsko na številkah 228292 (Jasna / 18.00-19.00) in 228641 (Andrej/18.00-20.00). SMUČARSKA KOMISIJA ZSSDI vabi vse zamejske smučarske sekcije in društva na sejo, ki bo JUTRI, 31. maja, ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu. Program: pregled delovanja v minuli sezoni in projekti za naslednjo. Zaradi važnosti seje prosimo za udeležbo in točnost. SZ SLOGA sklicuje v petek, 2. junija v Prosvetnem domu na Opčinah REDNI OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Ob tej priložnosti bodo nagrajene najuspešnejše ekipe in posamezniki minule tekmovalne sezone. Vabljeni. PLAVALNI KLUB BOR vabi člane na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo v soboto, 3. junija v bazenu pri Alturi: razplavanje od 15.15 dalje, pričetek tekmovanja ob 16. uri, nagrajevanje in družabnost ob 18. uri v borovem športnem centru. JKCUPA sporoča, da je v teku vpisovanje v sledeče JADRALNE TEČAJE: od 12. do 23. 6. za letnike 85-88 - celodnevni, od 12. do 23.6. za letnike 80-86 - popoldanski, od 26.6. do 7.7. za letnike 85-88 - celodnevni, tečaj od 26.6 do 7.7 za letnike 80-86 - popoldanski ter tečaj od 10. do 21. 7. - nadaljevalni ter tečaje VVindsurfa: enotedenski tečaj (sobota in nedelja izključena) od 3. do 7.7. ter od 10. do 14.7. Prijave sprejemamo na klubskem sedežu v Se-sljanskem zalivu vsako soboto od 16. do 18. ure, tel. št. 040/299858. TPK SIRENA sporoča, da je v teku vpisovanje za nastop na 10. regati Trst - Brioni. f Horoskop zapisal B. R. K. <&L m OVEN 21. 3. - 20. 4.: Kljub temu da je vaša veščina obračanja denarja podobna krtovemu obračanju zemlje, se bo vaša naslednja naložba vseeno obrestovala. Zahvalite se neumnostim drugih. BIK 21. 4.-20. 5.: V želji po pomoči nekemu nebogljenčku boste pretiravali do te mere, da si boste nakopali kup dodatnih težav. Naučite ga raje delati, pa bosta zadovoljna oba. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Nekdo, ki vam je obljubil nebesa, vam bo dal zgolj priložnost, da se ponovno soočite s svojo naivnostjo. V lopovskih časih, kot so današnji, zaupajte zgolj sebi. RAK 22. 6. - 22. 7.: Zahtevnost, ki jo izražate do samih sebe, bo danes prerasla vsako razumno mero. Ce se boste Se naprej tako gnali, se boste najprej izčrpali, nato pa Se krpali. UEV 23. 7. - 23. 8.: Kot ljubitelj kakovosti boste poostrili kakovostna merila tudi na področju, ki ste ga v prepričanju, da je dobro hkrati tudi najboljše, puščali vnemar. Naj vam uspe. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Preden se znesete nad Šibkejšim, se za trenutek postavite v njegov položaj. Ce se počutite neprijetno, se znesite najprej nad svojo lastno šibkostjo. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Čeprav nimate težav z denarjem, se vendarle ne spuščajte v nepremišljene investicije. Boljši je zanesljiv cekinček v žepu kakor nezanesljiva kepa zlata na repu. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: S polno paro se boste približevali privlačnemu cilju. Preden vam poide sapa, se za trenutek ustavite in ozrite; morda boste ugotovili, da vas v resnici nekaj preganja. STRELEC 23.11.-21.12.: Tako boste obremenjeni s poslovnimi zadevami, da vam bo za osebno življenje ostalo komaj kaj Časa. Toda stabilno osebno življenje je temelj poslovnih uspehov. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Se zmeraj vas bodo Crvičili dvomi glede neke kočljive zadeve. Ce ne morete priti stvari do dna, se posvetujte z tekmecem, nato pa storite prav nasprotno. VODNAR 21.1. -19. 2.: Komaj boste opravili z neko težavo, že se bo pojavila druga Na srečo imate dovolj moči za nov spopad in dovolj modrosti, da ga boste preložili na boljše čase. RIBI 20.2. - 20.3.: Kamorkoli se boste ozrli, povsod same grdobe in tečnobe. Se dobro, da boste danes mirni in ravnodušni, sicer bi se zlahka zapletli med nove medosebne zanke. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. krajša oblika moškega imena Aleš, 4. ime slovenskega alpinista Česna, 8. mesto v vzhodni Sloveniji, 11. zadnje predivo, 12. hrvaška igralka jinge), 13. srednjeveška cerkvena pesem v nemškem jeziku, 14. reka v Galiciji na Pirenejskem polotoku, 15. švedski pisatelj (Ernst), 17. hrana, pripravljena za uživanje, 18. staromalajski prebivalci Bornea, 20. ime slovenske karikaturistke Primožič, 23. mesto v Maliju, 24. radioaktiven kemijski element (znak At), 28. cvetice, 30. kitajski filozof in filantrop, 31. nadav, pribitek, 32. šiitski verski voditelj, 33. reka v Kanadi, 35. pritok Donave pri Regensburgu, 36. latinski naziv za umetnost. Navpično: 1. mesto v Indiji, 2. deset decilitrov, 3. mesto v evropskem delu Turčije, Edirne, 4. kemijski znak za titan, 5. nepravi oče, 6. tropsko drevo z vijoličnimi cveti v latih, 7. rida, 9. zelika s klasastim socvetjem, na primer rozetelj, 10. madžarska plavalka (Henrietta), 16. telesna poškodba, 19. nizek grm s prijetno dišečimi rumenimi cveti, 20. nemško ime za Zagreb, 21. prebivalec Laosa, 22. ljubkovalna oblika imena Jožefa, 25. reka, ki teče skozi London, 26. zvezda v ozvezdju Orla, 27. ameriški dnevnik,* 29. ciprsko odporniško gibanje proti britanskemu kolonializmu, 34. začetnici nekdanjega češkega politika BeneSa. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 ‘sie ‘qee{<[ ‘eizue^oBjAj ‘uremi ‘oize ‘ip ‘azoi ‘)e)SB ‘oeg ‘mietp/ ‘P[b(bq ‘pat ‘jaajy ‘ou -ijai ‘siaj ‘uijj ‘a.r|0 ‘OAaoirpr^ ‘omoj, ‘ojv :ouABJopoy\ ATLTSHM a b c d e f g Problem - mat v 3 potezah / Dr.S.Wolf-Za-greb 1935 Osamljenemu črnemu kralju res ni lahko, ko mu beli napoveduje mat v treh potezah. Pri taki postavitvi figur sta dama in lovec belega že na odličnih izhodiščih, zato mora na pomoč tudi beli kralj. To pa je tudi namig za pravilno pot pri reševanju problema, ki je pred vami! Rešitev naloge Napovedana poteza s kraljem l.Kg7 vodi do pravilne rešitve. Sedaj ima črni kralj tri možnosti. Po l...Kh4: 2.Df3 Kg5 3.Dg3 mat; na l...Kh3 2.Df2 Kg4 3.Lf5 mat in l...Kf4 2.Df2+ Ke5 3.Df6 mat! Tako smo skupaj ugotovili, da je beli kralj na polju g7 uspeSno odvzel črnemu kralju polja f6 in h6 in pripravil matiranje. Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 279 VRSTA SKOKA BREZ ZALETA MOŠKI, KI MODRUJE FRANCOSKI UMETN, SLOG ITALIJANSKI POPEVKAR (FAUSTO) NABOD TEMEN DEL DNEVA KIS PRIPRAVA ZA GLAJENJE PERILA IRENA AVBELJ JADRAN. OTOK PU (LAT.) PREDLOG JEVDOKIJE MESTO V PANDZAPU AVTOR: LUKA PIBER OBSTOJ ZAOSTALOST V RASTI GRŠKA ELIDA ENOTA ZA NIHANJE GRŠKA ČRKA NICK NOLTE RUSKI BASIST [ALEKSANDER) POU- DAREK SIDRI PRVAK V KOŠARKI OZEBLA ZENSKA TRGOVSKA NAČELA, ODNOSI BALETNI PLESALEC NAUPO- RABNA REC JOŽE UDOVIČ VALTER BONČA SCILA PIERRE CURIE DALMATIN. PLANOTA RAZPRA- VICA GLASB. KERSNIK KRILATICA RASTI STEBLO UŽITNI TROPSKI GOMOLJ DALMAT. 2. IME STRJENA KRI BARTOLOV ROMAN STRITARJEV ROMAN - OZNAKA ZA IT. LIRO DEL NOVE GORICE KROGLA PRI BALINANJU KRISTUS JEZERO ENARE MILAN VIDMAR MAKED. M. IME ODPRTINA V STENI IRENE EPPLE SKAND. M. IME BELGIJ. MESTO AALST PISEC ARIANE GRAFIK JUSTIN TRSCICA GRŠKI MITOLOŠKI SODNIK MURNOVI GLASOVI DELO ALEKSANDRA TOLSTOJA IZRAEL. PEVEC OPARIM DESNI PRITOK VISLE POD VRSTA LETALA ESTONEC PLAST VERSKA PODOBA UDARCI S ŠIBO KILO- AMPER NEPTUNIJ PREMOS ČRK NA DALJAVO PRIVR- ŽENOST VERI PORTUGALSKO PRISTANIŠČE SOL OCETNE KISLINE ZAZNA- VANJE S PRSTI TANTAL TRAVNATA POVRŠINA ■M BAROMETER RAZPOLOŽENJA VELIKI LJUDJE Planeti v svojih domicilnih znakih Za umetnost življenja ne potrebujete ne glasbila ne platna F. Nightingale v vojni z bedo »Gospa s svetilko« junakinja krimske vojne Ne bo večjih sprememb, saj vsi planeti - vključno s Soncem in Luno - ostajajo v istih znamenjih. Tranzitno Sonce se bo gibalo po drugi dekadi Dvojčkov in nam bo pomagalo pri intelektualnem in umetniškem udejstvovanju. Se naj-večja umetnost je življenja, kjer potrebujemo »samo« srce in bližino sočloveka. Neresnost, ki jo pogosto vzpodbuja Sonce v znamenju Dvojčkov, pri tem utegne celo pomagati, Ce seveda ni pretirana. Na marsikaterem področju bi lahko bili bolj sproščeni - tako kot v otroštvu. Otroci so nam lahko za zgled. V znamenju Dvojčkov se giblje tudi Merkur, gospodar tega znamenja. Ker je njegovo gibanje Se vedno retrogradno, bo njegov vpliv Se bolj opazen in podoben vplivu Sonca v istem znamenju. Dvoličnost, ki ne bo redka, ima lahko tudi'povsem zdrave osnove, in sicer v primerih konteksta strateškega pristopa do občutljivih položajev in ljudi. Zavestno pretvarjanje je včasih koristno. Venera se nahaja v znamenju Bika, ki je tudi njen domicil. V nas bo Se naprej prebujala močno potrebo po ljubezni, zato bomo dokaj odprti in dovzetni za poglabljanje svojih Čustev. Mars potuje po znamenju Device, kar bo od nas zahtevalo spopad z nerešenimi vprašanji, predvsem na področju ljubezni in komunikacije. Jupiter se nahaja v Strelcu in njegovo delovanje je izrazito. Poleg tega je to Jupitrovo leto, zato bo njegov optimističen naboj še toliko bolj opazen. Saturn je v Ribah, Uran v Vodnarju (tudi doma), Neptun v Kozorogu, Pluton pa v domačem Škorpijonu, kjer skrbi za dramatičnost. A. O. TOR SRE CET PET SOB NED PON POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev ✓ z o o o X Šport ..O X X o o o z post, dieta ..O / o o X X X težja fizična dela ..n X X o o z z izlet o z z z z o DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ..o X X o o o z domača zabava ..o o o z z z o družinski posvet ✓ z z o o o družabne igre ..o o o z z z o urejanje uradnih zadev ✓ ✓ o. o o X X POSEL, DENAR poslovno srečanje ..X X o o o X X naložbe in nakupi ..o X X X X 'X o zamenjava službe ..o o o X X o o izposoja denarja o o X X X o igre na srečo ✓ z o o o X LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ..o / z o o. o o iskren pogovor z z z z o o zmenek ..o o z z z z o ljubljenje ..X X o o z z z prekinitev zveze ..X X X X X o o UMSKE DEJAVNOSTI branje ..o o o o o z z učenje, Sirjenje obzorja. ..o o o z z z o raziskovanje ..X X X o o o o umetniško ustvarjanje . z z z z o o reševanje težav ..o o o z z z z LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan Florence Nightingale je kot skrbno varovana hčerka premožnih angleških staršev pri sedemnajstih letih trdila, da je slišala klic boga, ki jo je pozval k misiji. Sele devet let kasneje ji je postalo jasno, za kakšno misijo je Slo. Bivanje v diakonisi pastorja Fliednerja v Kai-sersvverthu na Renu je ljubki in inteligentni mladi 'ženski pokazalo pot v prihodnost. Čutila se je poklicano za nego bolnikov ter nudenje pomoči in moralne podpore. V času, ko taksno delo niso prevzemale zenske visoke družbe, to ni bila lahka naloga. Kljub temu pa je Florence Nightingale, ki je bila 12. maja na enem od mnogih družinskih dopustov rojena v Firencah, nemoteno nadaljevala svojo pot. Leta 1853 je prevzela vodstvo nekega doma za nego guvernant v Londonu, kjer se je izkazala tudi za finančnega genija in organizacijski talent. Leta 1853 se je začela krimska vojna, v kateri so se Rusi, Francozi, Britanci in Turki borili tri leta. Florence Nightingale je v Timesu brala o kaotiCni-em stanju v vojnih bolnicah, neprimernem in nezadostnem zdravljenju, pomanjkanju sanitetnega materiala in kirurških instrumentov ter najosnovnejših pogojev za delo. Njena prošnja vojnemu ministru Sidneyu Herbertu, naj jo pošljejo na vojno območje, se je povsem slučajno križala z ministrovim pismom, v katerem jo je prosil, naj prevzame vodstvo bolniške nege ranjenih v krim- ski vojni. S skupino bolniških sester je odpotovala v turški Scutari, kjer se je bila prisiljena soočiti s problemi v lazaretu, ob tem pa je naletela še na odpor ekipe zdravnikov. Bolnike in ranjence je našla podhranjene in nezadostno oblečene. Z njimi so ravnali kot z drugorazrednimi ljudmi. Sanitarne razmere so bile katastrofalne. Kljub vsemu nasprotovanju je diplomatsko in nemoteno postopno uvedla temeljite spremembe in premostila predsodek, da je nega ranjencev moško delo. Bolniki so kaj kmalu ugotovili, da imajo opravka s človekom, ki mu lahko zaupajo, ki se dela loti brez besed in ki jim prisluhne, ko se mu pri večernih obhodih potožijo v soju svetilk. Spoštljivo so jo imanovali »gospa s svetilko« in »mati ranjencev«. Ko se je na vojnem območju okužila s krimsko mrzlico, ki je bila redko ozdravljiva, so njeno delo povsod pogrešali. Tudi njej je komaj uspelo ozdraveti. Kljub temu je predhodno vrnitrev v London odločno odklonila. Ker jo je usoda vojakov na fronti ganila, se je trudila tudi za to, da je moške pripravila na vrni- tev domov in jim tako zagotovila trden položaj v družbi. Čitalnice je opremila s knjigami, Časopisi, igrami ter pisalnim papirjem in Črnilom. Vojake je prepričala, da so del svojega plačila, ki so ga sicer skoraj v celoti porabili za žganje, pošiljali v domovino. Po padcu Sevvastipola 8. marca 1855 je v Scutariju ostala tako dolgo, dokler lazareta ni zapustil zadnji vojak. Izpolnila je svojo misijo. Avgusta 1856 se je vrnila v London. V naslednjih letih je svoje izkušnje iz časa vojne prenesla na zdravstvo v domovini. Ena njenih knjig nosi naslov Zapisi o bolniški negi. Leta 1860 so v Londonu odprli zdravstveno šolo, ki so jo poimenovali po njej. MoC ženske, ki je postopno oslepela, je vse bolj slabela. Trinajstega avgusta 1910 je Florence Nightingale umrla v starosti devetdesetih let. V skladu s skromnostjo, ki jo je odlikovala vse življenje, so jo po lastni želji pokopali brez državnih slovesnosti. Na njenem nagrobniku je zapisano le: »F. N. Rojena 1820. Umrla 1910.« Irmgard Wilke, dpa 1 radio GLAS ljubljene d d V 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz I 1 1 1 1 LABIRINT ZNANJA VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 1 1 1 IME IN PRIIMEK 1 TELEFONSKA ŠTEVILKA * i l NASLOV f . | GLASBENA ŽELJA I Prijavnico pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva utica 6 61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA i IRSKA Dve kolesi, dva možaka in 1000 km poti (6) Na poti od Ballingearyja do Kenmara, na stičišču Bear e in Iveragha, sva se srečala s prvim resnejšim vzponom. Dež, veter in megla so naredili vzpon na 304 metre visoki Tumeris Rock Tunnel se bolj zanimiv. Človek ima občutek, da je po pomoti zašel med skale in številne ovce, da je civilizacija nekje neznansko daleC. Popoldne sem potiskal pedala že iz samega besa in protesta proti nenehnemu dežju in Čakal na obljubljeno posteljo in caj v Kenmaru. Kenmare je tipično, za turistične potrebe spremenjeno irsko mestece. Živi izključno od turizma in za turizem. Ena sama uhca in trg, ki tvorita središče, sta polna majhnih butikov s tradicionalnimi irskimi izdelki. Med njimi dominira VVoolmarket - trgovina z volnenimi izdelki z Aranskih otokov in Done-gala, polna Nemcev in Italijanov. Tudi jaz sem se pustil prepričati in si za šest funtov omislil volneno kapo. Prijazna prodajalka mi je postregla tudi z najnovejšo vremensko napovedjo. Obljubila je cel teden lepega vremena. To gre najbrž h kapi, sem pomislil in se ji vljudno zahvalil. Prodajalkina vremenska napoved ni bila daleč od resnice - sledila sta dva in ne samo en teden lepega, sončnega vremena. Na Irskem je to redek pojav in dokaz vec za to, da se klimatske razmere na Zemlji spreminjajo. Vsaj kar zadeva Irsko, nimam nic proti. Naslednja etapa je bila ena najkrajših, zato pa morda najlepša. Na poti do Dingla sva se najprej vzpela na prelaz Moliš Gap, ki je zahteval približno uro enakomernega kolesarjenja. Čeprav sva štartala med zadnjimi, sva na vrh prispela pred vsemi. Večina jih je obupala že na polovici poti, sestopila s koles in pot nadaljevala peš, pri tem potiskala kolo, pa Se kakšnih petnajst ali dvajset kilogramov prtljage na njem. Na vrhu popotnika Čaka nepozaben razgled na Killamey National Park z množico jezer - Lakes of Killarney - z najvecjimi Upper, Middle in Lovver Lake. Deset tisoč hektarjev veliko območje je'bilo oblikovano v ledeni dobi in spominja na slovensko Dolino triglavskih jezer. Pot navzdol je trajala trikrat dlje kot navzgor. Za vsakim ovinkom se je ponujal nov, čudovit razgled. Kaj smo hoteli drugega, kot da smo se pri vsakem ustavili za kakih dvajset minut. Poteza, vredna svojega Časa. Ko zapelješ v Killarney, se človeku zazdi, da se je vrnil v civilizacijo, hkrati pa si zaželi, da bi jo Cim-prej tudi zapustil. Tega mesteca z devet tisoč prebivalci ne imenujejo zastonj Poliestrski raj. Celo s kolesom se le s težavo prebiješ skozi kolone turističnih avtobusov. Popihala sva jo v park ob jezeru in si Prelaz čez Killarney (Foto: J. Vindišar) tam privoščila popoldansko lenarjenje. Popoldne sva prekolesarila še približno deset kilometrov in prenočila v šotoru na prijazni kmetiji v Killorglinu, kjer lahko zjutraj kupiš sveže mleko, maslo in jajca. Zvečer sem opazoval svojega švedskega soseda, kako je prizadevno Čistil kolo. Malce me je zapekla vest ob pogledu na mojega, zato sem se ga Se pred mrakom lotil. Samo toliko, da sem odstranil umazanijo z verige in zobnikov, naravnal prestave in ga temeljito naoljil. Tu sva spoznala tudi Jurgena in Karla iz Belgije, ki sta po Irski sicer Stopala, kar pa ni predstavljalo ovire, da ne bi preostanka potovanja opravili skupaj. No ja, dogovorili smo se, da bomo poiskali prostor v istem Youth Hostelu ali pa se v primeru neuspeha našli na kakšnem drugem kraju (beri: pubii). Taktika je delovala in tako smo približno deset dni pozneje skupaj praznovali zaključek potovanja v Ould Dubliner Pubu v središču Dublina. Se nadaljuje Jure Vindišar VREME IN ZANIMIVOSTI Torek, 30. maja 1995 SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN MOČAN VREMENSKA SLIKA Nad severno, srednjo in južno Evropo je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni val se od zahoda bliža Sloveniji. Nad nase kraje doteka vse bolj vlažen in Se razmeroma topel zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. Z DUBLIN - - AMSTERDAM LONDON 14/17 12/16 ° ° 1030 A LIZBONA mr21 ° Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.16 in zašlo ob 20.43. Dan bo dolg 15 ur in 27 minut. Luna bo vzšla ob 6.16 in zašla ob 21.31. ^ z 1 V TEMPERATURE MORJA IN REK °C °C Mura 16,4 Crikvenica 19,0 Sava (Radovljica) 10,2 Malinska 20,0 Sora 12,3 Šibenik 20,2 Ljubljanica 130 PoreC 20,2 Savinja - Split 20,2 Vipava 10,9 M. Lošinj 21,0 Jadransko morje (Koper) 20,2 Dubrovnik 20,0 v NAPOVED ZA POMORSTVO PLIMOVANJE Danes; ob 4.52 najnižje -60 cm, ob 11.29 najvisje 29 cm, ob 16.35 najnižje -11 cm, ob 22.20 najvišje 45 cm. lutri: ob 5.19 najnižje -59 cm, ob 12.01 najvisje 29 cm, ob 17.06 najnižje -9 cm, ob 22.47 najvisje 42 cm. 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 23 21 13 9 4 3 BI0PR0GN0ZA Dopoldne bodo vremensko občutljivi ljudje čutili obremenitev, ki se bo Cez popoldne Se povečala. Kazale se bodo kot slabo počutje, utrujenost, razdražljivost, notranji nemir in potrtost. V0X POPULI Človek mora biti sam, da bi spoznal druge. Civilizacija ponižuje mnoge, da bi dvignila izbrane. DANES M. SOBOTA O 14/28 JUTRI GRADEC 14/22 CELOVEC o 12/19 o KRANJSKA GORA _ <5^ m 9 GRADEC 13/20 M. SOBOTA 014/23 MARIBOR O 13/20 KB OVIDEM 14/21 O KRANJ m CELJE O 13/21 ' GORICA -. 14/21 O ° ^LJUBLJANA ^N. GORICA 14/21 14/23 POSTOJNA _ 12/20 ° KOČEVJE N. MESTO ^ 14/23 S ČRNOMELJ UMAG ^ ^ , ~ ' OPATIJA pCrec pazin o, V Sloveniji: V noCi na sredo se bodo padavine in nevihte razširile nad vso Slovenijo. V sredo bo vednoma hladneje s padavinami. Obeti: V Četrtek bo Se nestalno vreme, s popoldanskimi nevihtami. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Študentka najprej ubila kolegico, nato se je obesila VVASHNGTON - Dve mrtvi in tri ranjene študentke je tragičen obračun neprisebnega izpada neke študentke medicine na massachusett-ski univerzi Harvard, ki je ubila svojo sostanovalko, ranila druge tri in nato napravila samomor. Harvardska univerza je ena najbolj prestižnih v ZDA in v svetu, tako da ne preseneča, da so akademske oblasti do skrajnosti previdne in nočejo komentirati tragedije. Molčeča je bila tudi policija, ki je navedla le število mrtvih in ranjenih, ne da bi pojasnila, kaj se je v resnici zgodilo, CeS da je preiskava Se v teku. Kasneje pa se je vseeno izvedelo, da je do tragedije prišlo nekaj pred osmo uro zjutraj, ko je 20-letna Tadesse Sinedu iz etiopske Ad-dis Abebe z nožem smrtno zabodla svojo sostanovalko, 20-letno Vietnamko Trang Ho. V sosednji sobi je spala Thao Nguyen, 26-Ietna prijateljica nesrečne Trang Ho. Ob smrtnem kriku prijateljice je vdrla v sobo in poskušala razorožiti Etiopko, a ji ni uspelo. Na begu je z nožem ranila Se drugi dve študentki, ki sta jo poskušali ustaviti. V študentskem domu je nastala nepopisna zmeda. Kakih 20 minut kasneje je v poslopje vdrla policija, ki je v neki ko- palnici našla obešeno Tadesse Sinedu. Vsi poskusi, da bi dekle rešili, so bili neuspešni, izdihnila je takoj po prihodu v bolnišnico. Kot so kasneje povedali študenti in Stude-tke, je bila Tadesse Sinedu že dalj Časa Čudna. Neki študent je dejal, da jo je prejšnji teden opazil v knjižnici, ko je obupano in topo zrla v knjigo. Drugi pa so vedeli povedati, da je bila Etiopka na robu živčnega zloma, ker se je bala, da ne bo opravila izpitov. Ti so bili končani včeraj, rezultate pa bi morali objaviti 8. junija. Kot kaže, se je v dekletu nekaj zlomilo. Prepričana je bila, da ji je na izpitih spodletelo in da je njene Študentske kariere na Harvardu konec.To je že druga letošnja tragedija na harvardski medicinski fakulteti. Pred začetkom semestra je napravil samomor neki.drugi Študent. Na harvardski univerzi je pred izpiti napetost med študenti izredna, saj je ta univerza med najbolj selektivnimi v vseh ZDA, tako da je vpis skrajno težaven, sprejemni izpiti pa Se težji. Za razliko od drugih univerz slabši Študenti skoraj nimajo možnosti, da bi ponovili semester, tako da je skoraj vsak izpit lahko usoden. Avstralsko sovo rešuje valilnica Enomesečni mladič redke avstralske prizemeljske sove, ki se je izvalili v valilnici, potem ko je biologom uspelo iz sovjega gnezda od štirih rešiti le eno jajce (Telefoto: AP) Darijevi kipi v Parizu PARIZ - Na pariški Plače Vendome bodo od prihodnje srede do 20. avgusta razstavljali bronaste kipe katalonskega umetnika Salvadorja Dalija. Plače Vendome, M že nekaj let služi kot razstavišče za vrhunsko kiparsko umetnost, je le nekaj korakov od Hotela Meurice, kjer je Dali najraje prebival. Wilson umrl v pravi revščini LONDON - Bivši britanski laburistični premier Ha-rold VVilson je umrl v pravi revščini, ker mu pokojnina ni zadostovala za bolniško in zdravstveno oskrbo. Prav zato so ga prijatelji kljub Alzheimerjevi bolezni dvakrat tedensko peljah v zgornji dom britanskega parlamenta, tako da je vsaj dobil dnevnice. Harold VVilson je umrl 24. maja v 79. letu starosti po dolgi in mučni bolezi, ki je VVilsonove finančno skoraj uničila Resnici na ljubo se pokojni VVilson ni nikoh trudil, da bi obogatel. Zarodi ebole 124 mrtvih KINSASA - Po zadnjih podatkih je v Zairu zaradi epidemije ebole umrlo že 124 oseb. Zadnji dve žrtvi sta umrli v soboto v vasi M’Tsama, kakih šestdeset kilometrov od Kikvvita. Kot se je izvedelo, sta žrtvi pred tedni pomagali svojim bolnim svojcem v Mkvvitski bolnišnici. Epidemija se torej postopoma umirja, tako da se bržkone ne bodo uresničile črnoglede napovedi o vec kot 300 mrtvih. Tragičen spust po reki STOCKHOLM - Sedem ljubiteljev spustov po divjih rečnih vodah (rafting) je izgubilo življenje, ko se je njihov gumijasti Čoln prevrnil na brzicah reke Rane v severni Švedski. Na njem je bilo 14 oseb, od katerih so jih šest rešib, eno pa pogrešajo. Zasilni pristanek boeiga 747 HONG KONG - Enaindvajset oseb je bilo lažje ranjenih med zasilnim pristankom orjaškega jumba družbe Cathay Pacific na hongkonškem letališču. Boeing 747 je bil iz Hong Konga namenjen v Frankfurt, ko je takoj po vzletu izbruhnil požar v drugem motorju. Pilot se je takoj vrnil na letališče in brezhibno pristal. Potniki so se ranili, ko so po zasilnih toboganih zapuščali letalo. StevIM avstralski zctavnBd odtočno nasprotujejo evtanaziji SYDNEY - Prejšnji teden uzakonjena pravica evtanazije v avstralskem Severem teritoriju povzroča razhajanja med avstralskimi zdravniki. Njihovo osrednje združenje (Austraban Medical Association) je zakon obsodilo, medtem ko ga združenje Doctors Reform Society podpira in zahteva, da ga sprejmejo tudi druge avstralske zveze države.