Leto LX VIL, št. 283 Ljubljana, sobota 15. decembra 1934 Cena Din L- ianaja roaji dan popoldne, imemii nedelje m praznike. — Inaeratl do 90 petit Trut * Din 2.-. do 100 rrst a Din 2JK). od 100 do 500 vrat a Din 3.-. večji tnseratJ petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, tnaeratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« relia mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 26.-. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO Dl CFRA VN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon: 8122, 3123, 3124, 3125 m 3126 Podružnice: MAJUBOK, Smeunora 44/L — NOVO MJESTO. Ljubljana** telefon s t- 26. — CEJLJE: celjsko uredništvo: Stroasmayer)eva ulica 1, teletec it. 0&, podružnica uprave! Kocenova ulica 2. telefon št 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 125» Račun pri postnem čekovnem xavodu v Ljubljani St. 10.351. KDO BO SODIL ATENTATORJEM Ni izključeno, da bo Francija izročila marsejske zločince Jugoslaviji, da jim sodijo jugoslovenska sodišča — Izročitev Pavelića in Kvaternika še ni končnoveljavno rešena Šiška dobi kanalizacijo Kanalizacijska dela v šašfti so zdaj največje gradbeno v Ljubljani Pariz, 15. decembra, r. Po razsodbi sveta Društva narodov o krivdi in soodgovornosti madžarskih oblasti prihaja sedaj na vrsto ukL sodba proti onim, ki so bili več ali manj slepo orožje v rokah glavnih voditeljev zarote proti krai.u Aleksandru in Jugoslaviji. Svet Društva narodov in svetovna javnost so izrekli moralno obsodbo, naloga sodišč je sedaj, da izrečejo tudj še ma;e-rialno obsodbo. Na prvem mestu bo sodilo marsejsko sodišče, v čegar zaporih so trije pomagači kraljevega morilca, trije izdajalci svoje domovine, trije plačanci neprijateljev Jugoslavije, ki pa se iih danes vsi odrekajo. Toda Pospišil, Rajič m Mijo Kralj niso edini, ki jih bo zadela roka pravice. Poleg njih morajo priti na zatožno klop marsejskega sodišča tudi glavni voditelji zarotnikov Pavelič in njegova desna roka Kvater-nik. ki sta še vedno pod zaščito italijanskih oblasti. Vprašanje njune izročitve še ni končnoveljavno rešeno, ker je doslej izreklo svoje mnenje samo italijansko apelacijsko sodišče, ne pa Še italijanska vlada. Končna odločitev je v rokah italijanskih političnih oblasti, predvsem vlade odnosno Mu sso linija. Poler teh dveh banditov pa mora priti na zatožno klop tudi Perčevic kakor tudi oni zločinci, ki jih še skrivajo Italijani in Madžari, v prvi vrsti Gustav Perčec. Jelić, Mile Budak in še nekateri drugi. Nobeden imed njih se ne bi mogel odtegniti roki pravice, ako se ne bi s podporo gotovih krogov skrivali na tujem ozemlju. To vprašanje pa bo v kratkem popolnoma razčiščeno. Tudi jugoslovenska sodišča bodo morala izreči sodbo nad enim izmed zločincev, ki so neposredno zapleteni v marse:ski zločin. To je dr. Andrija Ar-t-u kovic. Francoska vlada je že sklerrla. da tega z!oč*nca izroči jugoslovenskim oblastem, ki imajo z njim tudi še druge starejše račune. On ima pred vsem na vesti tako zvano lisko pobuno. Po mnenju pariških sodnih krogov pa so >ugoslovenske oblasti pristojne Tudi za so:en:e marseiskim z'očncem Rajrču. Pospiš^lu in Kralju. Cim bi jugoslovenska vlada zahtevala njihovo izročitev, bi francoska vlada o tem skle-Dala. Vendar pa je to vprašanje nekoliko komplicirano. Vsi trije so izvršili T-loč^n na francoskih tleh. Zato bi jim morala sodUi francoska sodišča. Ker na gre za umor suverena Drratel'ske države, ki ie prišel v Francko kot fc°s* ;n ker smatra francoska zakonodaja umor suverena za navaden zločin, in ker vrhutega ti zločinci odgovarjajo tudi še za razna druga kazniva dejanja iz prejšnje dobe, izvršena na jugosloven-skem ozemlju, zarad; kaier.h bi jih francoske oblasti morale izročiti, ako bi ne izvršili marsejskega arenrata. ni izključeno, da bi jih francoske oblasti na zahtevo jugoslovanskih oblasti brez nadaljnjega izročile pod pogojem, da se jim sodi obenem tudi za marseiski atentat. Pa tudi če bi francosko sodišče sodilo marsejskim zločincem, bi jih morale francoske oblasti po obsodb-i ne glede na njen značaj izročiti jugoslovenskim ob'astem zarad-' presnih zločinov, izvršenih v Jugoslaviji. To je nekako sli— čen primer kakor je primer Ma*uške. ki so mu najprvo sodila avstri:ska, nato pa še madžarska sodišča. Pospišil bi moral odgovarjati za umor direktorja zagrebških »Novosti« Tonija Slegla, Mi;o Krali in Rajić pa za slčne druge zločine, ki jih imata na vesti. Francoske oblasti završujejo sedaj preiskavo. Glavno gradivo je zbrano pri marsejskem sodišču. Ko bo preiskava končana :n ko bo prispelo gradivo, ki ga pričakujejo še iz inozemstva, bo do'očeno. k:e in kdaj se bo sodilo marsejskim zločincem. Francoske koncesije Italiji Francija bo v Afriki odstopila Italiji važna ozemlja, zahteva pa zato lojalno sodelovanje v Evropi Rim, 15. decembra, r. Stanje talijansko-! rancoskih pogajanj je po sodbi odločilnih rimskih krogov, ugodno. Možnost, da bo med Parizom in Rimom sklenjenih več pogodb, zavzema vedno bolj konkretne oblike, vendar pa so poročila o trenutnem stanju še precej skromna, ker prizadeti krogi čuva.o o vsem tem precejšnjo tajnost. Zatrjuje se, da se zaenkrat najbolj živahno razpravlja o avstrijskem problemu in novi ureditvi gospodarskega reda potom sodelovanja med vsemi srednje-evropski-ini državami. V Rimu prevladuje nazi-ranje. da je tudi francoska vlada odločno zoper priključitev Avstrije k Nemčiji in računajo z gotovostjo na sporazum s Parizom tudi v tem vprašanju. Italija se danes bolj kot kdaj prej bliža željam Francije, da ie treba zbliževalno akcijo in sporazum razširiti tudi na M a-antanto, pri čemer stavlja posebno velike nade na gospodarsko sodelovanje s Češkoslovaško. Pariz, 15. decembra. AA. Ha vas poroča: Glavna vsebina zunanje potilitič-nih poročil današnjih listov je še vprašanje francosko-italijanskega zbližanja. Listi proučujejo v tej zvezi mirno in objektivno splošni položaj v Evropi. Posebni poročevalec »Marina« v Rimu skuša določiti glavni namen predstojećega potovanja Lavala v Italijo. Poročevalec smatra, da je božično darilo, ki ga bo Francija doprinese kot dokaz svojega prijateljstva napram Italiji, že gotovo in da bo vsebovalo najbanj 3 predmete. Najprvo sporazum o ureditvi položaja Italijanov, ki žive v Tunisu. Po vsej priliki bo Francija podaljšala za 10 let sedanje pravno stanje Italijanov v Tunsu. Po tej dobi bi nastalo prehodno stanje in šele nato bi Francija uvel.avila sDlošno mednarodno pravo na tem področju. Z drugim sporazumom bi Francija privolila v izpopolnitev italijanske meje v Južni Libiji. Francija bo izpreme-nila svojo mejo na tem področju. Navzlic temu pa bo italijanska meja še vedno 800 km oddaljena od Cackega jezera. Tretji sporazum se nanaša na mejo italranske Eritree in na francosko Somalijo, kjer bo Francija ods*opila del svo ega ozemlja severno od zaT'va Oboe. V tej zvez: bo ponudila Italiji finančno sodelovanje pri železn:ški progi, ki vodi od Džiibutra do Adis-Abebe. Razen tega dobi Italija mesto v upravnem svetu te železniške družbe. Francija pa računa, da bo Italija na drugi strani lojalno in zvesto sodelovala pri pomiritvi sveta. Poučeni krogi govore o enotni pogodbi, ki bo obsegala vse te delne sporazume. Ta pogodba pa nai b; bila samo zunanii okvir prijateljstva, ki se mora v bistvu opirati na krvno sorodnost obeh narodov in na ^kupni izvor Francozov in Italijanov. Ta skunnost na; b; bolj odrehta'a pri tej bratski zvezi, kakor vse napisane no godbe. Rumunija in Rusija Politični odnošaji so urejeni, glede gospodarskih odno-šajev pa se Se vrše pogajanja Bukarešta, 15. decembra. AA. Rador poroča; V svojem odgovoru na interpelacijo o paktu, ki sta ga podpisala Rumunija in Sovjetska Rusija o definiciji napadalca in o vzpostavitvi diplomatskih stikov ter organizaciji gospodarskih zvez med obema državama je državni podtajnik zunanjega ministrstva Savel Radu-lescu izjavil na seji senata, da jamči ta pakt teritorijalno nedotakljivost Rumunije in preprečuje vsako nasilje In dru p: o kršitev. Pismi, ki sta jih izmenjala Litvinov tn Titulescu o diplomatskih stikih med obema državama, jamčita za suverenost obeh držav. Glede 4 gospodarskih odnoša-jev pa proučuje rumunska vlada zdaj to vprašanje z vseh strani. Rusija vrača vojni plen Bukarešta. 15 decembra r Sovjet^k! poslanik O^trovski je bil danes v zunanjem ministrstvu in je izročil državnemu podtajniku Savlu Radolescu metrsko pa-lioo in kilogramski u te i iz platine, U sta bila med vojno odnesena iz romunskega državnega zaklada v Moskvo Tudi ostali predmeti rumunskega državnega zaklada bodo po možnosti vrnjeni rumunski vladi Madžarske želje Budimpešta, 15. decembra. Mesečnik trgovinskega ministrstva objavlja konzularno poročilo v nekih ruskih načrtih s pristaniščem v Czepelu. Glede na to, da Madžarska gradi nove ladje, ki bi vozile na Dunavu in Črnem morju ter bi mogle obratovati tudi po ruskih rekah Dnjestru in Dnjepru, namerava baje Sovjetska Rusija po tem konzularnem poročilu ustanoviti v Budimpešti centralo za svojo izvozno trgovino v srednji Evropi Požar na erškl Jadrnici Atene 15 decembra A A Ponoči je nastal blizu Carvsta ogenj na grški iadmici »Nicolaosc. ki ie vozila bencin. Posadko so rešili, ladja pa je zgorela. Dr. Beiteš poroča Praga, 15. decembra. AA. ČTK poroča: Na današnji seji vlade je zunanji minister dr. Bencš poročal o ženevskih dogodkih. Pojasnil je pomen resolucije vseta Društva narodov z mednarodnega stališča. Člani vlade so se dr Benešu zahvalili. Vlada je nato sklenila zahvaliti se jugo-slovenski, rumunski in francoski vladi in jima izraziti svoje zadovoljstvo, ker je svet Društva narodov i svojim sklepom I dal upravičeno zadoščenje jugoslovenske- \ mu narodu. Jugoslovenski narod pa je s svojim zadržanjem izdatno koristil miru. Češkoslovaška vlada je posebno hvaležna za intimno lojalnost in prijateljsko sodelovanje med zavezniškimi in prijateljski- j mi državami. Eckhardt se opravičuje Budimpešta. 15 decembra, r. Na povratku iz ženeve je dal madžarski delegat v ženevi Tibor Eckhardt dopisniku »Ma-gyar Orszaga« Intervju, v katerem je med drugim izzjavil. da je bfla bitka pred Društvom narodov mnoaro hujša kot je mislil Kar je Madžarska dosesrla. je največ, kar | se je dalo doseči Hvaležen je Italiji \n Anarliji, posebno pa lordu E^en« za dose- , ženi uspeh. Madžarska vlada je Društvu narodov poslala poročilo o svoji preiska- i vi, vendar pa upa, da zadeva ne bo prišla več v razpravo pred svetom DN. ker je po ženevskih sklepih popolnoma likvidirana. Novi predsednik Švice Pariz, 15. decembra. AA V komentarju o izvolitvi novega predsednika švicarske konfederacije naglasa »Pariš Soir«, da je novi predsednik g. Rudolf Minger utemeljitelj in šef kmečke stranke, ki je pod njegovim vodstvom zavzela važno mesto v Švici. List navaja dalie. da je novi predsednik švicarske konfederacije bil svoj čas izvoljen za člana švicarske vlade in da je bil tedaj minister voiske. O niemu je znano, da obdeluje sam svojo zemlio in da zaradi tega dobro pozna potrebe švicarskega kmetovalca, ki ie. kakor drugod, tudi v Švici hudo prizadet od gospodarske stiske. Izza k"Ks svetovne vojne London, 15 decembra. A A Reuter poroča iz Newyorka* »Newyork Post« javlja, da bo senatni odbor ki proučuje delovanje industrije in bank. zdaj prečkal rudi delovanje Morgana med svetovno vojno v zvezi s političnimi obtožbami raznih senatorjev proti tej newvorki banki. Kaže, da bo pri tem igral veliko vlogo kablogram, ki ga je v. marca 1917 poslal pokojnemu Wilsonu tedanji ameriški poslanik v Londonu. V tej brzojavki pravi poslanik, da je zašla tvrdka Morgan v hudo stisko, ker se je angažirala čez svoia finančna sredstva in posodila zaveznikom ogromne svote. Poslanik smatra, da bi v Združenih državah severne Amerike utegnil nastati bančni polom. Če ne stopijo v vojno. Umiranje nemškega tfcka Berlin. 15. decembra. AA »Deutsche Zeitung«. ki ie glasilo kmeti iskega mini stra Darre preneha izhajati s 1 januarjem prihodnjega leta List je izhajal 39 let Ljubljana, 15. decembra-Čeprav so šiškarji Čakali precej dolgo na kanalizacijo, bo Šiška kanalizirana še prej, kot so pričakovali, kar je pripisovati tudi ugodnemu vremenu. SiŠka ni več okraj ^ase. temveč tvori z mestom celoto. Da pa ima mesto med drugimi pridobitvami tudi kanalizacijo, je ena prvih zahtev, kar velja tudi zn Šiško. Tudi hišn^ posestniki se dobro zavedajo, da so hi£e s primerno kanalizacijo mnogo ve"' vredne kot br^z nie Marsikdo se ne zaveda, da se dvTflme tadi cena parcel ob kanaliziranih cestah Zlasti dandanes vsak, kdor namerava zidati, skrbno 'zbira parcele in pri izbiri odloča tudi kanalizaeiia. Zato bo £'^ka pridobila še mnoco ve? kot se Siškarii v splošnem zavedajo, tpr se bo še tesnpišp sr\nr}a z mestom. Najprej bodo najbrž z^z'dane parcel na Koctlerjevem svetu nred kolodvorom. Ograip bivšega nogometnega igrača rri več in okolica je s tem precej pridobila v lepotnem po?Tecta< Zdaj smemo upati, da bo dobila \v»a okolica Goren 'skecra kolodvora v bližnii bodočnosti nriiazn^išp lice. Doslei je bil ta kolodvor sredi kol;b, neokusnih plotov in sklad«*? tpr blatnih, vijugastih cest. Nn železniškem svetu so olf»n~Sali bližino kolodvora z mal;m parkom Ker zdai ni ve* tovornega kolodvora v fti*ki. ni tudi več tako hotnih cest v bl''7rni posta ie Pač pa ie zdaj precej trnela Medvedova cesta žara^* ka?ra??isaeiTskiVi d^l in orav tako so prpkonn1: Pii^ko c*v«ro. ki drži od kolodvora pravokotno na Celovško cesto. Pod;etie n'" računalo s tem da bodo de-laM tudi pozami v taksnem otmotflL, kot de-Tr.-.^ T.rtpi nf»d m<»*Po dni- f^pf** imaio doda K* d^lo končali v neVoVko nosnpSe-rjrj torn^U potpuno niP«0'*0 Dosjei so ZTR- ft?T; Trrmini k?»nai na Medvedovi cesti v rfn^rrr m *Or mora'o Vonit; 5 m pdo- b~»ko, delo v primeri s tem dobro napr^dn- Spominska plošča kralju mučeniku Jezica, 15. decembra. Da se na viden način odolži spominu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja je sklenil krajevni odbor \arodne odbrane na ležici. da vzida ob priliki njegovega roi>tnega dne oziroma prejšnji dan marmornato spominsko ploščo z njegovim nesmrtnim posvetilom >čuvaite Jugoslavijo« ter podnicom Aleksander L. Marše j 9. cklobra 1934 K svečanosti je povabila Narodna odbrana nacionalna in kulturna društva, urade in šolsko mladino. Plošča sama je krasno delo domačega kamnoseka gosp. Novaka. Z vzidavo in od-kritj*ni spominske plošče na narodni šoli hoče Narodna odbrana na viden način dokazati, da tudi Jezica stoji v vrsti onih. ki so pripravi jeni vsak Čas braniti ono, kar je bilo našemu velikemu vladarju najdražje to le našo drago lugo-=lavii 1 Tem potom pozivamo poleg vseh onih, ki so Se dobili pi=mena vabila, tudi vs.^ ostale občane, da se te svečanosti ki bo v n«ocho U. t m ob 3. mi popoldne pred narodno šo in Lipovšek Marijan fklavir), resna, temeljito doma in v inozemstvu šolana ter glasbeni umetnosti globoke predana, med seboj v znanju, umetniških nazorih in iskrenem hotenju barmo-nirajoča trojica, so se srečno združili v komorno glasbeno edinico ter priredili včeraj zvečer v dvorani Filharmonične družbe pod naslovom »koncert klavirskega tria« večer. ki smo ga z veseljem pozdravili. Prav zahoteli, zaželeli smo si intimne, ne-kričane, poglobljene muzike. Kako dobro je bila došla, je pričala veledostojno zasedena dvorana ter skoro pobožno zatopljena, izbrana publika. Mladi izvajalci večera so se svoji umetnosti predali z vsem svojim temeljitim znanjem, z vsem entuzijazmom, ki ga zamore dati le po najvišjih ciljih hrepeneča mladost 'asno ie. da se zamore brezhibna eno dušnost. absolutno ravnovesje v interpreta-cijskem, kakor v tehničnem pogledu pri ko- je. Cesta je zaprta za ves vozni promet ▼ spodnjem delu, pa tudi osebni promet je precej oviran, zato si ljudje žele. da bi bilo delo čim prej končano. Cesta je ozka. zato se kopiči tik ob hišah gramoz in ni bas lahko priti do veznih vrat in do trgrv-vin. Zdi se celo, da so na Medvedovi eesti improvizirani Pompeji. Toda materijala n* morejo odlagati drugje, ker ga uporabljajo baš tam za beton in zn zasipavanje zbeto-n i ranega kanala. Potrpeti je pač treba, saj £?ške ne kanalizira jo vsak dan. Sploh so pa Siškarji imeli doslej mir. dočim so nam 1* v središču >šle v nosc neprestano razkopaoe ceste. Na Medvedovi eesti je sicer precej ŽFva-h.-n promet, zato se ljudje pritožujejo nekoliko bolj da je cesta zaprta; na drugih cestah, kjer bodo še gradili zbiralni kanal, je pa v splošnem le lokalni vozovni promet, zato gradnja ne bo več mnogo ovirala premota, čeorav bo ves zbiralni kanal dolg okroi? 2 km. Kanalizacijska dela v Šiški ao zdaj rwr dvomno največje gradbeno delo v Ljubljani, saj je zaposlenih 80 delavcev. Najbrž bi sicer teh 80 delavcev pomnožilo pozimi armado nezaposlenih sezonskih delavcev. Kje bi pa tudi nai dobili delo, ko nikjer nič ne grade kljub toplemu vremenu?! Nekirj maniših adaptacij je sicer radi xdaj ▼ mmr •tu, kar pa nima nobeneea pomena n »nižanje števila neštetih sezonskih delavce*-Zato moramo želeti, da bi bilo vreme vao zimo ugodno za delo na prostem, do bi imelo vasluiek. Lani pozimi so bili delavci zaposleni vmai pri tramvajskih delih, zdaj bi pa eieer ne imeli noK^np^ra xaelu£ka. Letošnja zima bo za sezonsko deb>v*tvn posebno huda fn Xe bo mraz. bo še te»m hujša Zato ai Sel*, da bi bHo še več takšnih večjih del. fcakritno ie gradnja kanala v S^ški mornih udruženjih doseči le z dolgotrajnim, nesebičnim študijem in to, seveda, le pod pogojem popolne enakovrednosti sodelujočih. Včerajšnji koncert je točno pokazat da nam v triu hitro dorašča umetniška enota, s katero se že danes smemo prav iskreno in pošteno pobahati. 2elimo sožitju treh mladih umetnikov prav od srca le dolgo, brezoblačno, ntpehov polno bodočnost. Na sporedu včerajšnjega koncerta je bil kot prva točka Cajkovskega Trio v a-molu, katerega levji del pade na pianista, delo klasičnega, zapadno evTonskega značaja sedanje dobe najbrž še mladega komponista. Največ zanimanja je pritegnil nase Ravel s svojim »Triom«. Tudi v tem nadvse zanimivem delu prikazuje Ravel svoj čudoviti instrumentalni stil, kakršnega do njega ni obvladoval noben Francoz. Niso ga zastonj primerjali z urarjem, ki z neskončno spretnostjo sestavlja svoj umotvor in sto in sto majhnih in najmanjših, do največje dovršenosti izpiljenih delcev. Čer trideset let je minilo, a ravelovske barve so ostale ravnotako sveže, kot ob času njihovega postanka. Svobodno, lahkotno ustvarjanje, jasnost glasbene snovi, formalna dovršenost so nekatere glavne odlike Ravela, Njegov edini »trio«, ki smo ga slišali včeraj, zahteva od vseh treh izvajalcev največje, poslednje znanje. Delo m njegovo izvajanje je izvalo neskončen aplavz. Bil je v najvišji meri zaslužen. Ako so Debussyja in Ravela oplodili Chopin in Rusi, pa je sprejel precejšen del tega duha posredno po Francozih tudi Španec Turina. Ta vpliv je tako močan, da bi lahko kljub španskim folklorističnim melodičnim in ritmičnim paberkom Furinovo muziko uvrstili med francosko. Po Ravehi je vplival manj močno, kakor bi pred njim-Vsa tri dela večera so bila božično darilo, za katero smo naši umetniški trojici odkritosrčno in gorko hvaležni. Pričakujemo od nje še mnogo, mnogo glasbenih užitkov. Evropa ne more plačati Washington, 15. decembra. AA. Do sooči so prispeli odklonilni govori od Velike Britanije, Francije, Italije, Belgije, Češkoslovaške. Poljske in Litve. Kakor je znano je ameriška vlada te dni pozvala te svoje dolžnike, naj ji plačajo decembrski obrok svojega vojnega dolga. Avtomobilska nezgoda Hitlerja Berlin, 15. decembra. AA. DNB porofta: Naknadno doznavajo. da je avtomobil, ki je pri Langvedlu trčil v avtobus, bil ltet državnega kancelarja Adolfa Hitlerja, ki se je z njim vračal iz Bremena. Odličnik!, ki so se peljali s tem avtomobilom, ao prispeli v Berlin snoči ob 23.37. .Vsi ao ostatt nepoškodovani. Sorzna Doročila. INOZEMSKE BORZE! Curlh: Pariz 20.36. London 15-375. Naw York 308 04. Bruselj 72.175, MIlan »6.40, Madrid 42.20. Amsterdam 308.85, Berlin 123.»5. Dunaj 57.25. Praga JJU1. Varita.** BokaroftU UML 9tres %. »SLOVENSKI NAROD«, dne 15. decembra 1934 Za prisrčen sprejem Cosvnsa in Van der Elsta Visoko belgijsko odlikovanje naših državljanov, ki so sodelovali pri sprejemu belgijskih stratosSernih letalcev Ljubljana, 15. decembra. Danes ob 11. je izročil belgijski konzul g. dr. Milan Dular v prostorih belgijskega konzulata, v ulici Rimske legije visoka belgijska odlikovanja petim gospodom, ki so si pridobili posebne zasluge o priliki pristanka 8tratosfemih letalcev belgijskega učenjaka g. Maksa Cosvnsa in njegovega mladega pomočnika van der Elsta. Ta odlikovanja je naklon'1 Nj. Vel. belgijski kralj gg. direktorju pošte in telegrafa dr. Janku Tavzesu, predsedniku Aerokluba Radu Hribarju, podpredsedniku Aerokluba polkovniku Peru Nedeljkoviču, upravniku poŠte v Ženavljah g. Slavku Vutkoviču in upravitelju tamkajšnje šole Karlu Skergetu kot viden znak Njegovega priznanja in pa priznanja belgijskega naroda. Odlikovance je sprejel g. konzul v salonu, kjer jim je z vidnim zadovoljstvom pripel visoke rede in jfh nagovoril s tem-!e nagovorom: Gospodje! Skoraj bo 4 mesece tega, bik) je 17. avgusta zjutraj, ko sta vzletela ▼ vsemirje s stratosfemim balonom belgijska letalca in učenjaka. Cosvns m Van der Elst. Junaka, belgijska heroja, sta vzletela v stratosfero, da obogatita človeštvo z novimi dognanji, ne vedoč, kam ju zanesejo dobrotni ali radi zli vetrovi. V soboto, 18. avgusta zvečer, sta pristala v Jugoslaviji, na ozemlju mojega konzularnega področja, pri Zenavljah. Slovenci so sprejeli junaška letalca s pravo slovansko gostoljubnostjo m iskrenim navdušenje, 2e takrat sta izjavila Cosvns m Van der Elst. kako srečna sta. da sta pristala baš v Jugoslaviji in me prosila, naj bom tolmač njune hvaležnosti za izredno ljubeznivi, rekel bi bratski sprejem. O izredni gostoljubnosti prebivalstva je bila obveščena tudi belgijska vlada in potom novin belgijsko ljudstvo, ki se je navdušilo za Jugoslavijo. V znak priznanja pa je Belgija odlikovala one može, ki so bih" našim herojem več kot samo v pomoč, ki so storili več, kot se je moglo pričakovati. Ti možje ste vi, gospodje I Čast mi je javiti vam, da je na predlog g. ministra zunanjih zadev blagovolil Nj. VcL kralj Leopold III. odlikovati z visokimi odlikovanji: g. dr. Janka Tavzesu, direktorja pošte in telegrafa v Ljubljani z redom oficirja Belgijske krone, predsednika Aerokluba g. Rada Hribar-j a v Ljubljani z redom oficirja Belgijske krone, podpredsednika Aerokluba. g. polkovnika Pera Nedeljkovića z redom oficirja Leopoldovega reda z meči. g. šolskega vodjo g. Karla Skergeta iz Že-navelj za viteza reda Leopolda IL in g. upravnika pošte Slavka Vutkoviča iz Murske Sobote za viteza reda Leopolda II. Po želji mojega poslanika in ministra v Beogradu, g. grofa de Romreja, vam izročam odlikovanja. Dovolite, gospodje, da vam v imenu poslanika de Romreja in v svojem imenu k odlikovanju najiskreneje čestitam. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II., naj živi Nj. Vel. kralj Leopold IIL! V imenu odlikovancev se je zahvalil na to direktor pošte in telegrafa g. dr. Janko Tavzes, izvajajoč, da je posebna odlika jugoslovenskega naroda gostoljubnost. S posebnim gostoljubjem pa spejema vselej in povsod naš narod ljudi, ki so si pridobili zasluge za človečanstvo. Z velikim veseljem pa je sprejel naš narod od odlične-žev do priprostega kmetica belgijska stra-tosferna letalca in učenjaka, ko sta pristala na naših tleh. Vsakdo jima je poskušal pomagati v njuni prekarni situaciji, še posebej, ker sta bila to sinova bratskega belgijskega naroda. Takoj po radijskem intervivu belgijskega učenjaka je dobil g. direktor od belgijskega ljudstva toliko toplih zahval, da mu je bilo že to največje zadoščenje. To pa, da jih je odlikoval danes Nj. Vel. belgijski kralj Leopold III. s tako visokimi redi, je vse Še bolj presenetilo in prešinja s tem vse odlikovance še večja ljubezen do belgijskega naroda. Gospod direktor je na to prosil še g. konzula naj blagovoli ta čuvstva tolmačiti na merodaj-nih mestih. Enako zahvalo je izrekel v imenu Aerokluba tudi njegov predsednik g. Rado Hribar, pridružujoč se v ostalem izvajanju g. direktorja dr. Tavzesa. Po zaključnem vzkliku: Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vel. kmlj Leopold III. je g. konzul pridržal odlikovance v svojem salonu v prijetnem intimnem pogovoru. nacionalni vzgoji našega delavskega m kmečkega ljudstva. Svečana otvoritev povečanega doma bo v nedeljo, 16. t. m. ko bo dramatski odsek vprizoril igro našega največjega pisatelja Ivana Cankarja »Hlapci«. Tako bo Sokolsko društvo na najprimernejši način izročilo to novo stavbo svojemu namenu. Želimo, da bi to idealno Sokolsko društvo tudi v bodoče dosegalo take uspehe kot jih je do sedaj ter delovalo na začrtani poti po Tvrševem geslu: Poedinec nič, celota vse. Zdravo! — »Ljubljansk »oko!« naznanjr. svojemu članstvu, da sta preminula njega dolgoletna člana brata Metod Brezigar in inž. Vinko Strgat. Odposlanstvo društvene uprave jn spremi na poslednji poti; ostalo občinstvo pa vabimo, da se mu pridruži v čim večjem Številu. Obleka civilna z znakom. Dan in ura pogreba br. mL Bre-zigarja bosta objavljena naknadno v dnevnikih, pogreb br. inž. V. Strgarja pa bo v nedelj? 16. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče št. 8 B. kjer bo tudi zbirališče članstva. Blasropokojnikoma časten spomin. I* # I © S š ! f ^ Članstva ljubljanskih sokolskih društev Po sklepu Saveza je letošnji december določen za mesec sokolskega bratstva, ki naj pride do izraz v široko zasnovani akciji sokolskega usmiljenja, namenjeni siromašnim našim pripadnikom. V okviru te akcije je proglašen 17. december — rojstni dan blagopoko;nega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelfa — kot dan sokolskega posta. Vsi pripadniki sokolske organizacije naj si od hrane pritrgaio ta dan kar največ In s tem doseženi prihranek oddajo v gotovini neposredno svojemu društvu ne čakaje na kakršenkoli posebni poziv. To naj vsakdo uredi najkasneje do 31. decembra. Kdor ima rodbino naj izvede štednjo tudi pri rodbinskih članih. Oddani prihranki se bodo vpisovali v nabiralne pole. ki bodo razpoložene v naših društvenih pisarnah. Nabreni denar se bo razdelil med savezni, župni in društveni socialni fond po določenem ključu. Vabimo vse pripadnike, da v pomi meri slede temu našemu pozivu in tako na plemeniti način, ponovno počastijo spomin na Velikega našega Pokojnika. Zdravo* Srebrni jubilej Sokolske iupe Ljubljana Ljubljana, 15- decembra-Neizbrisni so bili vtisi, ki jih je zapustil veesokoiaki zlet v Ljubljani 1. 1904. Sokolska ideja je tedaj zajela nade vasi, trge in mesta, povsod so pričeli z ustanavljanjem sokolskih društev, ki ao bila žarišče slovenske in jugoslovanske nacijonalne misli. Ker takratna sokolska društva niso imela enotne vrhovne organizacije, se je ustanovila L 1905 Slovenska sokolska zveza, katere prvi starosta je bil dr. Vladimir Ravnihar m prvi načelnik dr. Viktor Mu mik. Po zgledu Cehov se je 1. 1909 ustanovila pri nas tudi prva slovenska Sokolska župa, in aicer Ljubljana I. Letne 26. septembra je poteklo 2fi let od ustanovitve prve sokolske župe. Sokolski in ostah javnosti hočemo v kratkih obrisih podati razvoj 25 letnega delovanja Sokoteke župe Ljubljana. Za starosto je bil ne ustanovnem obenem zboru izvoljen br. Adolf Petrin, sa podstarosto br. dr. Pipeubecher, nas sedanji starosta in za načelnika br- dr. Pavle Pestotnik. Prvi župni zlet je bil 12- junija 1910 v Ljubljani-L. 1910, dne 8. maja se je vršil ustanovni občni zbor II. sokolske župe, ki se je imenovala Sokolska župa Ljubljana. Prvi starosta je bil br. dr. Triller, podčrta ros ta br. dr. Windischer in br. Lenarčič iz Vrhnike, načelnik pa br. dr. Viktor Murntk- Omeniti moramo, da je vlada obakrat prepovedala na ljubo ljubljanskim Nemcem in renegatom sokolski sprevod po Selenburgovi »lici zaradi nemške Kazine- Po vojni je sokolsko delo zopet oživelo. Prvo sefo Sokolske fape Ljubljana T. je otvoril 25- I. 1919 br. dr- Ptettfotnik, dočim ie ostal na čelu Sokolske Župe Ljubljana br. dr. Kokalj. Na rednem občnem zboru Sokolske župe Linbliana I. je bil izvoljen za starosto dr. Pestotnik, za načelnika pa br. Vidmar. Sokolska ztma Ljubljana pa je na svoji sknpččini »volila m starosto br. dr. Kika Fuk«a. za načelnika br. Bojana Dreni-ka. Z 1. 1920 ie ostala župna nprava Sokolske žnne Ljubljana T. ne?zprementena, to leto je bila izvoljena tudi župna načelnica s-Anuška Oiizojeva 2upa Ljubljana pa je izvolila za starosto br. Miho VefovSka In za načelnika dr. Muraika L. 1921 je starosta žnpe LJubljana I. br. Marolt, načelnik br. Vidmar Na sooru žnpe Ljubljana je bil izvoljen br. Ivan Zakotnfk, načelnik dr. Murna*. V jabJttjma L 1821» ko aa Je vrta L jugoslovenski vsesokolski zlet je imela župa Ljubljana I. starosto v o^ebi br. dr. Borštnika, načelnik pa je bil br. Miroslav Ambrozij, dočim je župa Ljubljana izvolila staro starešinstvo. Sledile so spet druge uprave, važno pa je bilo 1- 1925. ko se je izvršila fuzija obeh ljubljanskih žup v Sokolsko župo Ljubljana z dnem 15. febr. Nova župa je tedaj štela 41 edinic s 6400 članstva- Za starosto je b;l izvoljen dr- KrejČi. za njegovega namestnika br. Kajzeli in Veri j Svaj-gar, za načelnika pa br. Rvska- Impozantna je bila udeležba žune na VIII. vsesokolskem zletu v Pragi. L. 1927 je bil izvoljen za starosto br. Marolt. za načelnika pa br. Jaki Jesih- Župni zlet se tedni ni vršil, pač pa V. pokrajinski zlet JSS na Vidov dan ob priliki otvoritve sokolskega doma na Taboru. Izredne važnosti v organizaciji nase župe je bilo 1. 1929. 2upa Ve to Mo proslavila svojo 20 letnico z zMom na Viču- Dne 5. decembra je bil izdan zakon o Sokolu kralje* vme Jugoslavije, v katerega je vstopilo korporativno iugoslovensko Sokol«tvo. združeno v bivšem JSS- Po zakonu SKJ je imenovnla savezna uprava 15. jan. 1930 župno upravo « starosto br. dr. Pinenbaeherjem in nnčelni-kom br. Vrhovcem. V novi savez ie župa vstopila s 34 edinieami ter 4709 članstva. 547 naraščaja fn 11^4 dere. Od tega leta dal?** ni bffo v župi bfs&vefrili izp^ememb. Kakor že omeni eno. žnna srebrnemu jubileja ni mogla letos pro«lavfti. v nadomestilo pa se bo vrs^l prihodnje leto v Ljubljani župni Tlet. na katerem bo rnzvH tudi župni r*n»por. J. H. Sokolski dom na Jezici posvečen Z novim letom bo stopilo Sokolsko društvo na Jezici v 15. leto svojega društvenega delovanja, ki je bilo polno borb, a tudi uspehov tako v nacionalnem, kakor tudi v kulturnem pogledu. Od malenkostnih prostorov v stari kovačnici pri »Ruskem carju« si je društvo kupilo staro stavbo, iz katere si je potem uredilo skromen, toda tedanjim razmeram ustrezajoč Sokolski dom. Mnogo truda in naporov je bilo potreba, brez Števila poti in žrtvovanja posameznih članov, da je Sokol zaživel pod lastno streho. Toda z ustanovitvijo Sokola kraljevine Jugoslavije so postajali tudi ti novi prostori preozki in pretesni, delo v telovadnici in na odru je bilo ovirano, ter je moral Sokol resno razmišljati, kako bi si preskrbel primernejše in obširnejše prostore. Zal so bili prejšnji občinski odbori So~ kolskemu delu in sokolski vzgoji našega naroda nenaklonjeni in tako Sokol, ki je bil itak že radi graditve doma materijelno preobremenjen, z lastnimi močmi ni mogel povečati Sokolskega doma. Pri zadnjih volitvah pa je tudi Jezica ta nekdaj sokolstvu nasprotna in sovražna trdnjava padla in prišla v nacionalne roke. V novem občinskem odboru je Sokol našel polno razumevanje za delo in za žrtve, ki jih doprinaša v korist naroda m države. Pred kratkim je občinska uprava kupila ob Sokolskem domu občinsko hišo, obenem z njo pa tudi podaljšek stavbe Sokolskega doma, katerega je poklonila v uporabo So-kolskemu društvu, ter mu tako omogočila, da je povečal svoj Sokolski dom za 8 metrov dolžine, ter s tem vsaj za izvestno dobo rešil vprašanje primernih prostorov tako telovadnih kot gledaliških. Člani društva so šli z brezprimerno požrtvovalnostjo na delo ter deloma s kulukom in pa z nabiralnimi atciiami omogočili, da je danes ta Sokolski dom gotov in krasno opremljen S to dograditvijo ie Jezica dobila primeren in poTreben ustrezajoč kulturni hram, ki bo slutil p ros veti in Učiteljsko 21>® rovan je Ljubljana, 15. decemb a. V kletni dvorani hotela Metropol je davi imelo litijsko sresko učiteljsko društvo svoj občni zbor. Zborovanje jc bHo prav dobro obiskano in mu ie prisostvovalo okoli 100 učiteljev in učiteljic. Zbor je otvoril predsednik Jože Zupan-J čič iz Litije, ki se je v daljšem kom;mcra-I tivnem govoru spominjal blagopokojnoga kralja mučenika. Navzoči so njegov skomin počastili s trikratnim *>"!ava«. V okviru komemoracije je bilo tudi predavan ie o romanju učiteljev dravske banovine na Oplenac. Predsednik je zatem pr")r?'iicil zborovanje za gospodarski dan društva. Predvsem je toplo pozdravil sreskega Šolskega nadzornika Ivana Bezeljaka iz Litije, ki ni bil samo ?cf. temveč tudi iskren prijatelj učiteljstva. Govorilo se je 'i.ito o stanovskih vprašanjih, predvsem pa o novem banovinskem sreskem nad ... .-ku Andreju Škulju, ki je znan kot dober gospodarski delavec in organizator. 1 "J Kopriva iz Zagorja je zatem poroč il o ljubljanski skupščini, predsednik Zup.mčič pa o beograjski. Tajniško poročilo je pod.il učitelj Adamič iz Zagorja, blagajniško učitelj Kopriva, za nadzorni odbor pa učitelj Okorn iz Višnje gore. Na njegov predlog so zborovalci soglasno izrekli ab-solutorij s pohvalo. Učiteljica Kervičeva iz Jevnice je nato poročala o domu učiteljic, ki naj bi se zgradil v Ljubljani, učitelj \Veber iz Žalne pa je obravnaval gospodarske zadeve. Ko to pišemo, zborovanje še traja. Na dnevnem redu so še volitve, kjer bo predvidoma izvoljen stari odbor s predsednikom Zupančičem na čelu, dalje nekatere resolucije in predlogi. Po zborovanju bo skupno kosilo pri Miklicu. Živilski trg Ljubljana, 15. decembra. Sicer je še 10 dni do božiča, vendar se je že začela božična konjunktura tudi na živilskem trgu. Gospodinje so že začele delati jedilne liste za velike praznike, kaže pa tudi, da bodo tudi jutri pogrnjene mdze, kot se pač spodobi za nedeljo. Kar je toplo vreme, je trg tako dobro založen z vsemi dobrotami, da se najbrž ne bo nič posebno podražilo ob praznikih, razen mlečnih izdelkov, ki tudi sicer niso baŠ poceni. Ma kmečkem sadnem trgu je bilo danes še več jedrc kot prejšnje tržne dni, prodajali so pa tudi cele orehe, in sicer po 2 Din liter. Upajmo torej, da se bomo o božiču pošteno sladkali z orehovimi poticami, saj so se jedrca §c celo malo pocenila, na 17 Din kg. Po nekaterih trgovinah so pa celo po 16 Din, torej baš polovico cenejše kot so bile o veliki noči, ko so jih prodajali po 32 Din in še niso bila posebno lepa. Veseli smo tudi lahko, ker se še vedno niso podražila jabolka in da jih je še vedno dovolj na trgu. Zlasti danes jih je bilo precej in Še celo nekaj lepih tudi za izbirčne kupce. Gospodinje že precej vprašujejo po mlečnih izdelkih, ki se še niso podražili. Maslo je na kmečkem trgu po 22 Din. Zelen jadni trg je bil danes zaseden do zadnjega prostora, kar je nekaj posebnega v decembru. Največ je Še salate in zeljnatih glav. V modo pa tudi prihaja kislo zelje, ki ga zdaj gospodinje pokupijo velike kohčine. Tudi fižol rade kupujejo, ki je najboljši po 2.50 Din liter. Danes so dobili branjevci mnogo lepe sveže cvetače, ki se je nekoliko pocenila, na 5 Din kg. NajhuJSi naval je bil na perutninskem trgu, kamor so danes dostavili prekupci iz južnih, krajev zelo mnogo pur, ki so jih prodajali po 35 Din naprej komad. Za živo perutnino pa ni posebnega zanimanja, ker prodajajo zaklano poceni trije prodajalci ter lahko kupiš lepo piško po 16 Din kg, sekane gosi so pa po 14 Din. Tudi jajc je bilo danes mnogo. Vložena so prodajali po 50 par komad. Sveža so pa še precej lepa po 75 par komad. Ker se bliža božič, je na trgu tudi že mnogo zelenja in mahu, vendar Se nd kupcev za to robo. gospodinje se raje gnetejo ob mesarskih stojnicah. Nase Gledališče DRAMA Začetek ob 20. ari. Sobota, 15. decembra: Matiček se ženi. Premiera. Red C. Nedelja 16 decembra: ob I* uri: Orlic. Izven. Znižane cene. Ob 20 uri: Waterloo. Izven Znižane eene- Ponedeljek. 17. decembra: zaprto. Torek, 18. decembra: GugaJnica. Gostovanje drame v Celju. — Ob 20. uri: Cesta. Plesni večer gre. Katje Delakove. Izven. Sreda. 19. decembra: Žalujoči ostali — Red A. Nedelja v ljubljanski drami. Ob 15. uri se igra Rostandov >OrličWaterloo« Tera ima za snov izpre obrnite v resnega literata, kl se vda v sodobne razmere a tem, da postane vodja revijskega gledališča. Zabavno orisane družinske razmere in zanimiva generalna skušnja v revijskem gledališču tvorijo najbolj komične prizore. Režija g. Bratko Kreft ova, scenograf g, Prana. OPERA Začetek ob 20. url. Sobota 15. decembra: Sv. Anton Izven. Cene od 24 Din navzdol. Nedelja. 15. decembra: ob 16. uri: Od bajke do bajke. Izven. Cene od 30 din navado!. — Ob 20. url: RigOletto. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 17. decembra: zaprto Torek, 18. decembra: Izgubljeni valček. Red C. Sreda, 19. decembra: Štirje grobijani. Premiera. Red Sreda. * Nedelja v operi. Ob 15. url popoldne se plese balet »Od bajke do bajkec, kompozicija Oskarja Nedbala, tri ljubke pravljice s prologom In epilogom, ki vsebujejo najpestrojše plese, bodo enako zanimale odrasle kot mladino. Solo plesalki sta gdč Moharjeva in Smrkoljeva. koreograf g. Golovin. Sodeluje pomnoženi balet. Dirierent g. A. Neffat. Ob 20. url se poje Verdijeva opera ^Rieroietto« a g. Primožičem v naslovni partiji, c*dč. župevče-vo kot Gildo m g. Banovcem kot man-tuan^lrim vojvodo. Dieirent sr. A. Neffat. Ljubljana, 15. decembra, Usoda, vedno neizprosna napram vsem onim. ki jim je sicer naklonila ne morda lahko in brezkrbno življenje, pač pa vse vrline in vrednote, ki odlikujejo človekov značaj, je z vso neusmiljenostjo posegla znova v vrste naših mladih, od katerih bi mogio življenje se marsikaj pričakovati. Smrt Metoda Brezigarja je bolno odjeknila v krogu vseh. ki so ga poznali, mu bili prijatelji in mu želeli dobro. A teh ni malo. Saj človek mu ni mogel biti drugačen. Iskrenost, prijaznost in dobrohotnost pok. Metoda so bile lastnosti in duševne vrlina, ki so mu pridobile mnogo zvestih prijateljev. Rojen v ugledni družini pok. naduči-telja Brezia:arja si je se v najmlajših letih pridobil mnogo prijateljev, a se več med gininazijskitnl študijami na ljubljanski humanistični gimnaziji. Takoj po maturi je stopil v državno službo in bil uradnik tukajšnje podružnice Poštne hranilnice. Kmalu se je poročil z Milo Regallvjevo iz znane ljubljanske družine pok. dvornega svetnika. Zakon, ki ~ga ni nikdar motilo nesoglasje, je bil srečen. Bolezen mu je pozneje onemogočila delo in ga priklenila na bolniško posteljo. Usoda mu ni bila naklonjena: Smrt ga je včeraj iztrgala njegovim najdražjim. Vedno skromen in tih je pok. Metod Brezigar užival med znanci in prijatelji velik ugled.. K večnemu počitku ga polože jutri ob 15. na pokopališču pri Sv. Kri*u. Bodi mu labka zemlja, ki ga sprejme v svoje naročje mnogo prerano Težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! Ljubljana, 15. decembra. Včeraj popoldne ob 2. uri je bil po dveletnem trpljenju odrešen vseh bremen ugledni ijuoljanski trgovec Ivan Krivic, ki si je v svojem poklicu, med svojimi mno-gobrojnimi prijatelji in v krogu svoje rodbine s svojo prislovuo poštenostjo, strokovnim znanjem in srčno plemenitostjo ustvaril odličen položaj v ljubljanskem meščanstvu. Po pokojnem trgovcu Zupanu je prevzel trgovino na Dunajski cesti, katero je z žilavo pridnostjo, z vzorno štedljivostjo in dobrim poznavanjem ljudi dvignil do priznane višine. Pokojnik je bil vnet prijatelj narave, podpornik revnih, odkritosrčen narodnjak in vedno vnet borec na-prea. ega mišljenja, vendar so ga pa spoštoval' brez izjeme vsi kot človeka in značaja Kot vdovec je posvetil vso skrb odgoj; in bodočnosti svojih dveh otrok, sina Ivana, ki vodi očetovo podjetje s podedovano marljivostjo naprej in hčerke Lote, soproge publicista Iva Peruzzija. Ivan Krivic se je sebi. svojcem in slovenski javnosti s svojim delom oddolžil v polni meri in ga ohrani poslovni trgovski svet in aje-govi prijatelji v najsvetlejšem spo * in. Njegovim preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. Iz Trboveli _ Kakšna bo letošnja zima. To vprašanje si zastavljajo mnogi, zlasti pa naši rudarji, ki vidijo v ostrejši zimi tudi zboljšanje svojega položaja. Čim bolj bo pritisnil mraz, tem večji bo odjem premoga in tem boljša bo zaposlitev rudarskega daval-stva. Zato si menda nihče bolj ne želi skorajšnje zime in mraza, nego naš rudarski stan. Toda letos zima in mraz nekam odla-ašta svoj prihod. Sedanje južno vreme v času, ko je druga leta že gospodarila trda zima, povzroča resne skrbi med našimi rudarji za bodočnost. — Sedaj si pa oglejmo nekoliko vreme v mesecu decembru leta 1928, t. j. pred ono ostro zimo leta 1929, ko je ljudem na vseh koncih in krajih primanjkovalo kuriva. Po podatkih, ki nam jih je dala na razpolago tukajšnja vremenska postaja, je bil tudi december 1928 jako deževen. Tako je bilo v prvi polovici decembra omenjenega leta 8 deževnih dni, v katerih je padlo skupno 56.1 mm dežja. Snežilo ni niti en dan. Da se lažje predočimo množino tek padavin, razstegnemo 1 mm padavine, ki je zajeta na okrogli ploskvi 30 cm premera, na ploskev 1 km 2, a čemer dobimo loOO m* ali 100.000 hI padavine. Tako smo torej izračunali, da je padlo v prvi polovici decembra 1928, t. j. pred ono ostro zimo, na ozemlju 1 km' v Trbovljah okrot?lo 5,510.000 hI dežja. — Takratne padavine se dajo primerjati edinole z letošnjimi v prvi polovici decembra in 6e smemo sklepati tudi po drugih vremenskih znakih, ki so slični onim. ki so prehodili oni izredno ostri zimi v letu 1929. potem smemo pričakovati tudi letos Izredno ostro zimo. ki utecne nastopiti se pred Novim letom. — Za gastilnirarie. Srasko načelsrvo v Laškem je isdalo odlok od 12. t m. glasom katerega prepoveduje v smi-!u navodil dravske divizijske oblasti odnosno naredbe kr. banske uprave točenje alkoholnih pijač prilikom tapiisege vojnih obveznikov in Bicer v času od 15. t. m. opoldne do 16. decembra do mraka za vse gostilne in točilnice. Prekrške te naredbe bo oblast strogo kaznovala. m SokoUki socijalni fond kralja Aleksandra I. Sokolstvo proslavi letos spomin blagopokojnega viU.-kega kralja Alektan< dra I Zedlnltelja na njegov rojstni dan dne 17. t m. • postom, ki je obvezen za vse članstvo. Na dan 17. t. m. se omeji hrana vsega članstva na najnujnejše. Prihranek tega posta pa daruje članstvo za socijalni fond kralja Aleksandra I. Kot minimalni prispevek za vsakega člana je določen na 3 Din, sa otroke pa po 1 Din. Ako ima član družino, naj se raztegne post ua vso družino. Tukajšnje sokolsko društvo je že pričelo s zbiranjem teh prispevkov med članstvom. Vabijo se bratje in sestre, da počaste spomin velikega kralja-mučenika f tem. da darujejo za njegov socijalni sklad, ker se bodo s tem najlep.-e oddolžili vroči ljubezni, ki jo je gojil veliki pokojni do SokoLstva. Slava Viteškomu kralju Ai.-k sandru I. Zedinitelju — >Hlanci< radi tehničnih ovir ne pridejo v nedeljo 16. t m. na Sokolski oder, marveč Šele na praznik, 26. t. m. 4» f mmtim KOLEDAH Danes: Sobota, 15. decembra; katoličani: Kristina, Cvetana. Jutri: Nedelja, 16. decembra; katoličani: Kvzebij. DANAŠNJE PRIRERITVE Kino Matica: Kraljica Kristina. Kino Ideal: Zlata Katarina. Kino Lh'or: V carstvu gangster it?>. ZKD: »Valček ljubezni« ob 14.15 v kinu Matici. Kino Šiška: »Kralja valčka«. Društvo »Soča*: predavanje ravnatelja Karla Mahkote o doživljajih, vtisih m uspehih turneje Glasbe ncMatice po Bolgariji, ob 20JO pri »Levu«. Šentjakobsko g/eda/iKs: »Hčerki ni-**? ekscelence« ob 20.15, Mestni dom Predavanje univ. prof. dr. Samca ob J& v predavalnici mineraloškega instituta (univerza). ASK Primorje: občni zbor ob 3X v zeleni dvorani hotela Union. PRIKCDITVE V NEDELJO Kino Matica: Kraljica Kristina. Kino Ideal: Zlata Katarina. Kino D\'or: V carstvu gangsterjev. ZKD: »Valček ljubezni« ob 11. dop. ▼ kinu Matici«. Kin*> Šiika: »Kralja valčka«. Skupščina Slovenskega planinskega m-šrva oo 9. v Delavski zbornici. Sentjekobsko gledal Oče: »Hčerki ijeoe eksce.. nce« ob 20.15 Mestni dom. Hitijo : Svoboda (Maribor) prvenstvena tekma ob 14.15 na Stadionu. SK Gn-fika : SK Slovan prijateljska tekma oh 14.15 na igrišču Slovana. DE2LRNE LEKARNE. Danes in jutri: Mr Leustek, Rešljiva cesta I, Nada Komotar. Vič, Bahovec, Kongresni trg 12. Iz Trebnjega _ Prisega obresnikov. Datmena prisega Nj- VeL kralju Petru II., za vse vojne obveznike t. j. podoficirje kaplarja in redove občin Trebnje, Velika Loka, Mirna in Do-bmiče se v slučaju lepega vremena vrši v Trebnjem pred novim uradnim poslopjem ob 10. uri dopoldne, za slučaj dežja pa ob istim času v stari občinski pisarni, v nedeljo 16. t m- Prisega je obvezna za voj-obveznike ne glede na njih pristojnost in ki bivajo ta dan v občini, pričenSi z letnikom 1884 do najmlajSega. Vsi prizadeti naj se te^a dne zbero na določenem mefttn in ob dciocenem času- Prisega se mora izvršiti Čim slavneje m v najlepšem redu, na kar se »at opozarjajo — Zatiranje Smarniee. Občina objavlja, da se še vedno dogajajo primeri sajenja in širjenja samorodnic posebno šmamiee in po rraloffu banske uprave objavlja. T*o zakonu o obnavljanju in pospeševanju vi-norn-adniltva in pravilnika k temu zakonu ie vsako sajenje samorodnic Še vedno prepovedano. V kolikor presetrajo že etnrejSi nasadi Število samorodnih trsov nad 500 v vinogradu, ae mora to število skrčiti na 300 m to takoj. — Prijava vinsketra pridelka. Vsi vinogradniki ao pod kaznijo dolžni, da prijavijo količino pride>*ne*ra grozdja, mošta in vina pristojni občini. Zato se vinogradniki opozarjalo da do 25. t. m- priiavi io svoi letošnji nridelek v izotrfb kazen«km posledic fte posebej se povdarja, da Imajo prijave izključno le statističen značaj fn. da na odmero davkov ali drugih dajatev pri lavi jeo pridelek ne bo vplival, zato naj vaakdo prijavi pridelek, ki ra je v resnici rodi do-seeel-! — Raspored pridobnme fn davka rta po-srovni promet za leto 1934 je razgrnjen na javni vpogled vsem davčnim zavezancem ori davčni upravi, in sicer v Času od 17 dc 24. decembra 1.1*0 ugotovljenih osnovah in odmerjenem davku pa prejmejo davčni zavezanci posebna obve«*fla proti katerim bodo imel? nravico r>rito*be. — Preložitev «erma. Na rotstni dan bra-gopokofnega viteškega kralfe Aleksandra I-TTedinitelia 17. t. m. v ponedeljek se aefnri ne smejo vrSiti. Zato ie objavljeno, da se JemSnfi tržni seiem v Novem mestu m na Veliki Loki preloži na prihodnji dan t. j-na torek 18 t. m. — Valilna jajca Ker si vsako leto mno0 nabavljajo pobom občine valilna jajca Čisto krvnih domačih riavih Štajerskih kokoši pa znižani ceni obveščamo mteresente. da potrebno količino nemudoma prijaviio pr! občini. Jajca od selekeiioniranib kokoSi od priznanih reiskih ered'fcč se bodo oddainla r>o 1 Din za Vomad. Vafpri znesek ie istočasno pr? rnro^nu ^*»bn rud? poravnati — Sokol obvešča ?Hanstvo. da bo naknadna rapriseca članstva, ki prisede 5e ni položilo v ponedeljek 17 t m na dan narodnega pTnm?Va takoj Po ee^kvenem opravku v cesto od rojstva do groba.a Za ta izredno zanimivi večer veljajo dramske cene. Ste Cel.i2 —c žalne službe božje 17. decembra. Na rojstni dan blagopokojnega kralja bo v ponedeljek ob 8. žalna služba božja v opatijski, nato v pravoslavni in ob 10. v evangeljski cerkvi. —c Celjske trgovine bodo v ponedeljek 17 t. m. ves dan odprte, na »zlato nedeljo« 23. t. m. pa bodo odprte do 12.30. —c Božićnica revne sokolske mladine bo v nedeljo 23. t. m. ob 15. v Sokolskem domu v Gaberju. Na sporedu Je lutkovna predstava pod vodstvom br. prof. ščuke in obdaritev revne mladine. —c Računski zaključki okoliške občine. Obračun občine Celja-okolice za leto 1933 izkazuje 1,940.616.66 Din dohodkov ln 1,811.185.50 Din izdatkov. Prebitek znaša 164.431.10 Din. Obračun za čas od 1. januarja do 31. marca t. 1. (do novega proračunskega leta) izkazuje 570.326.20 Din dohodkov in 364.275.55 Din izdatkov. Prebitek znaša 206.050.35 Din. Obračun ubožne-ga sklada za 1. 1933 izkazuje 139.129.25 Din dohodkov ln 132.129.25 Din izdatkov, torej 7000 Din prebitka, obračun za letošnje prve tri mesece pa 32.722 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. —c V počastitev spomina blagopokojnega kralja je okoliška občina preimenovala okoliško šolo v okoliško narodno šolo Viteškega kralja Aleksandra «7. TTedlnlte-lja. —c Cesta na obeh koncih kapucinskega mostu, ki je močno frekventirana, je ob deževnem vremenu vsa v visokem blatu. Nujno potrebno je, da bi ee cesta večkrat postrgala in nasipala. —c Božičnlco z obdaritvijo revnih članov bo priredil socialni odsek »Soče« v nedeljo 23- t. m. ob 15 v Narodnem domu. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 21. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. mi, nato pa še enkrat v Mariboru, Zagrebu in Beogradu. O njeni »Cesti«, katero naziva plesalka »plesna reportaža v 12 slikah«, pravi dunajska kritika, da je zrela umetnina izredno nadarjene umetnice, ki združuje odlično tehnično znanje z idejnim bogastvom in izredno profinjenim umetniškim Čutom. Muzikalna osnova »Ceste« je zgrajena na delih svetovnih skladateljev: Beethovna, Musorgskega, čajkovskega. Ljubezen in zakon. Ona: Zvesta ljubezen je kakor sladek sen. On: Da, zakon je rja budilka. Strelovod je odveč. Najemnik: Soba mi je všeč, toda na hiši ni strelovoda. Hišni posestnik: Ta je pri nas odveč * Strelovod sem namreč jax. ^ran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 15. etecerubim 1934 LJUBLJANA GOVORI LE O GRETI GHRBO ln njeni FIlm še nedosežene lepote! Sa-mo oni, ki je videl ta umotvor, more razsoditi. Elitni luno Matica Telefon 21-24 KRALJICI KRISTINI Predstave ob 4., hi&- in 9.hi uri zvečer. Jutri ob 3., 5., »48. in 9 Vi uri zvečer. DNEVNE VESTI — Iz »Službenega lista«. »Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« št. 101 z dne 15. t. m. objavlja pravilnik o sestavi, voli t vi in ustroju upniškega odbora pri denarnih zavodih, ki so v izven-stečajni likvidaciji, pravilnik o postopku za volitev likvidatorjev po upnikih denarnih zavodov, ki se služijo (!) z izven-stečajno likvidacijo, naredbo o začasni ukinitvi naredbe o odpiranju in Ka] ranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini ln razne objave iz Službenih Novin«. _ Otvoritev nov© bolnice na Sošakn. jutri bo na Sušaku svečano otvorjena nova bolnica kralja, Aleksandra I. Svečani otvoritvi bo prisostvoval tudi kraljev namestnik dr. Ivo Perovič. Danes popoldne bo svečana seja mestnega zastopstva, na kateri bo dr. Perovič proglašen za častnega meščana Sušaka. Stroški za novo bolnico so znašali 16,000.000 Din. Bolnica Ima 1S0 postelj. — Za božič na Dunaj. Na podlagi zimske legitimacije je po avstrijskih železnicah ROSr popust in prosti vizum. Legitimacije pri Putniku. Gajeva ulica. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahiti.su, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefovecr grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehajo s pomočjo »Franz -Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, katere se vsak bolnik tako boji. »Franz Josefovaoc ^renčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trerovinah. * četrtinska voznina za vojne obveznike. G. minister prometa je z odlokom od 14. t. m. br. 98.547 odobril pravico do četrtinske voznine na železnicah in parobrodih vsem vojnim obveznikom za potovanje na določena tim mesta zaprisege. Vsak vojni obvezu ii, ki ee hoče poslužiti te ugodnosti, se mora izkazati z uradnim potrdilom občine svojega bivališča, v katerem mora biti označen dan in mesto zaprisege. Na podlagi teh potrdil bodo izdajale železniške stanice znižane vozovnice, ki veljajo tudi za povratek. — Božična obdaritev revnih otrok v Mostah. Kakor vsako leto, bodo agalne meščanske Kolašice tudi letos priredile bo-iičjiioo, ko bo obdarovanih dosti nad 100 revnih otrok. Vsa humanitarna prireditev bo seveda v znamenju žalosti za največjim zaščitnikom sirot, Viteškim kraljem Aleksandrom, ki ga je bila sama dobrota, zato pa Kolašice vabijo vse članice in prijateljice otrok, da se prireditve zanesljivo udeleže 16. t m. ob 14.30 v Sokolskem domu v Mostah. Vstopnine ni. GEORG RAFT v premieri najsenza-cionalnejsega filma Amerike V carstvu gangster] ev Senzacija, ki nam odkriva zakulisno igro N. J. policije. ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri, jutri pa ob 3^ 5., 7. in 9. uri zvečer. — Interesantna fotoamatera k a polemika se je pričela še v oktoberski Številki našega *F*>toaniaterja« s člankom tajnika zagrebškega »Fotokluba« g. Frajtiča »Evropa in nai«, fci predvsem zahteva več karakteristično domačih :-n narodnih motivov, drugi hrvatski prvak g. Hrazdira je pa prej opozarjal na evropske in avetov-probleme. V decemberski številki, ki pravkar zaključuje bogati in res lepi III. letnik tega izvrstnega slovenskega strokovnega mesečnika, g. H razdira epet zagovarja svoje stališče, obenem se pa obrača proti razdelitvi nagrad na zagrebški razstavi, Češ, da bi po direktivah g. Frajtiča, kakor todi zaradd boljših slik moral dobiti zlato medaljo edino član ljubljanskega vFotokluba« g. Peter Kocjančič, za njim bi si pa morali deliti ostale naerade po vrsti gg. Kornlč Ante. Staržlk Albert, dr. Kojič Branko, Kratkr Valter, KraSoveo Pran in Fflzv Milan. Ne maramo se sicer mešati v delikatno zadevo, ker smo vedno za avtoriteto razsodišč, vendar se pa čudimo sodbi g. H razdire. saj ved naši strokovnjaki cenijo s prvima nagradama odlikovana gig. Dabca tn Habermullerja med naše prvake, da baS tema dvema tako izrazitima umetnikoma sploh ne prizna nobene nasrade. Naj bo g. Hrazdira uver-jen, da slovenski fotoamaterji prav nič niso hudi na zagrebško razsodišče, ker res prvovrstna dela g. Petra Kocjančiča niso odnesla zlate medalje, saj zato niso nič manjše umetnine in ima pač le vsako razsodišče od vseh razstavljaleev priznano pravico, da manifestira svoj okus. Prav veseli nas, da g. Hrazdira daje prvenstvo na zagrebški razstavi ljubljanskemu Fo-toklnbn, kakor smo se tudi v Ljubljani rndovaH. ko sta bOa na mednarodni raz- stavi jugoslovenska prvaka Zagrebčana Habermiiller ln Dabac. Mojstri so brez dvoma vsi in tudi individualni, kar moramo zahtevati od vsakega mojstra, enako pa moramo tudi vsakemu razsodišču priznati individualnost pri presoji predloženih mu del. — Tudi ostala vsebina decembarske številke je prav pestra, zlasti pa opozarjamo na nadaljevanje Wernerje-ve razprave o nočnih momentnih posnetkih in pa na krasne priloge, kjer posebno občudujemo »Raztovorjenje« Petra Kocjančiča in živo zadrego fantka Janka Branca, a tudi o^tro zimo Maksa Tolmaj-nerja in snežni metež Branka Luša. Ves letnik »Fotoamaterja« je zares močan dokaz velikega napredka naše fotografije, ki bi ne smel manjkati nobenemu našemu amaterju. — DsIomržneži in izkoriščevalci občinskih podpor. Za delomržneže In izkoriščevalce občinskih podpor razglaša banska uprava Josipa Vovčka. pristojnega v občino Rajhenburg. Franca Veselica, pristojnega v občino Ormož, Antona Hočevarja, pristojnega v občino Dobrniče, Martina Ilovarja, pristojnega v občino Trebeljevo, in Karla Močnika, pristojnega v občino Homec. Otvoritev V LJUBLJANI, ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 5 Najcenejša pristna vina, kakor tudi okusna jedila. Lokal odprt vsaki dan do 24. ure. — Se priporoča KRČMAR. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvoga kmetovalec Ivan Gabor, iz Srednje Bistrice, ki je odšel leta 1915 k 20. pešpolku in z njim na rusko bojišče, kjer je jeseni 19.16 padel. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 11. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 103 dvorcih, svinjska rdečica na 19, steklina v 3 primerih, kuga čebelne zalege na 4 dvorcih, vranični prisad, meburčasti izpuščaj in šuštavec vsak na enem. — O vremenu nam piše neki Vipavčan: Že 25 let zapisujem vremenske pojave od sv. Lucije 13. decembra do 24. decembra Teh 12 dni naj bi odločala o vremenu prihodnjega leta. Vsak dan naj bi pomenil en meeeo prihodnjega leta, in sicer se šteje od r>oluoči do polnoči. Kakršno je vreme teh 12 dni, tako bo prihodnje leto. V teh 25 letih sem se prepričal, da to drži. Po moj:h izkušnja: bo v decembru še leno vreme, v prvi polovici januarja pa mrzlo s padavinami. Kakšno bo vreme pozneje, na povem prihodnjič. — Znani ljubljanski prvorazredni šahist Milan Longer odi^ie na krajšo šahovsko turnejo. Po raznih krajih bo igral 6i-multanke. Jutri se ustavi v Mežici, 18. t m. bo iTral y Slovenjeradcu. 25. pa v Trbovljah. V dogovorih je tudi z Rogaško Slatino in Šoštanjem. Turneja g. T»nger-Ja je predvsem propagandnega značaja. _ Razpis dobave mesa za, mestno zavetišče za onemoglo. Uprava mostnega zavetišča za onemogle v LJubljani, Jap-Ijeva ulica 2, razpisuje dobavo mesa za leto r>obavni pogoji se dobe v socialno nolitičnem uradu. Mestni dom. IT. nadstr., soba 43. Ponudbe je vlagati do vključno 27. decembra 1984 do 11. ure dop. v zgoraj navedenem uradu. Ant. Nedošlnska Lida C a a r o v a Vlad. Borskj Otomar Korbelaf slavni češki umetniki igrajo v veliki opereti veselja — godbe — petja Zlata Katarina po gledališki veseloigri »Trmoglavka Katarina« Danes premiera ob 4., 7. in 9.15 uri, jutri pa ob 3., 5., 7. in 9.15 zvečer. ZVOČNI KINO IDEAL, Najnižja vstopnina 4.50, 6.50, 10 Din _ Za ublažitev davčnih bremen. V sarajevski trgovski zbornici je bila v četrtek zvečer konferenca vseh sarajevskih gospodarskih ustanov. Zbornični svetnik Vaso Ristič je poročal o skupni konferenci vseh trgovskih zbornic v Beogradu in o akciji pri trgovskem in finančnem ministru za ublažitev obdavčenja gospodarskih krogov. Pomočnik finančnega ministra je obljubil naročiti davčnim upravam, naj davkoplačevalce čim pravičneje obdavčijo. — Prvi sneg smo imeli letos jeseni, zato pa imamo zdaj v zimskem letnem času samo deževje. Prvi sneg je zapadel letos ravne pred dvema mesecema, na daa 16. oktobra Tedaj je bik) še Hstje na drevju in je drevje zaradi teže snega hudo trpelo. Sneg je polomil veje v sadovnjakih, httđo pa Je škodoval todd gosdnemn drev- ja. Polomil je v gozdovih slasti mlado drevje ter odkrhnil na starih drevesih tudi težke veje. Razdejanje, ki ga je tedaj napravil sneg, je opažati v gozdovih še sedaj, kajti kmetje niso Se utegnili spraviti polomljenih dreves domov. To-le de-sevno vreme, ld traja sedaj, je skrajno nezdravo. Zal pa še ni izgledov na izpre-membo, — Voda pri hišah. Zaradi trajnega deževja je zemlja Se popolnoma prepojena. V vaseh nad Vičem, zlasti na Brezovici, v Notranjih in Vnanjih goricah stoji voda široko čez polje in travnike, ponekod pa se je približala že hišam in je celo vdrla v kleti posameznih hiš. če deževje ne bo prenehalo, utegne nastopiti tam pravcata katastrofa. Pod vodo so tam tudi pota ln je tako oviran vozni kakor tudi osebni promet — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestalno vreme, dež v presledkih. Včeraj je deževalo po vseh krajih nase države. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 16, v Sarajevu 15, v Zagrebu 13, v Beogradu in Skoplju 11, v Ljubljani 10.2, v Mariboru 10, v Rogaški Slatini 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 750.9, temperatura je znašala 7. —^ Silno neurje na Jadranu. V četrtek zvečer je prispel v splitsko pristanišče parnik >Nep tuni a«, ki je preživel na morju silno nevihto, a v Splitu ni mogel v pristanišče, ker je bilo morje preveč razburkano. Parnik >Drubrovnik« je hotel nadaljevati iz Splita pot v Trst. pa se je moral proti polnoči vrniti zaradi silne nevihte. — Težka železniška nesreča. Med Ru- munko in Kisakom na progi Novi Sad — Subotica je brzo vlak v četrtek zvečer za-vozil v kmečki voz s tako silo, da je voz, vozača in konje raztrgalo na drobne kose. — Smrt 101-letnega starca. V Novaki je umrl včeraj Anton Brkič. star 101 leto. V mestu pa živi še 102 let stari mizar Viktor Potočki. — Za božične praznike so zelo primerke naslednje pesmi: šaša šantel: Koled-niee. Pavčič: Božične pesmi in Zbirka bo-*:?n:a- pesni1, ki so izšle v založbi Glasbene Matice in se dobe v knjigarnah. — Naš val štev. 40. Prejeli smo zadnjo številko ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, šport in modo »Naš vale, ki prinaša na uvodnem mestu izredno zanimiv članek zdravnika dr. Vanka Kanonija o socialnih in medicinskih problemih v naši drlavski družini. Pisatelj pravi sam, da je s tem člankom in s svojimi predavanji v radiu udaril po členih, ki v dolgi verisi socialnih in medicinskih problemov rožlja iz dneva v dan in vedno huje v naših delavskih domovih ter vznemirja sladko spanje dobrodušnega meščana. Rudolf Kresal je prispeval odličen literaren prispevek z »Olginim uporom«. Viktor Pimat pa izredno zanimivo reportažo ršentjernejoka procesija«. Nadaljujejo se Sel Catirija roman >Emi!io Bene-nini«, aktualna radijska tehnika in vesela trodejanka Josipa Frana Knafliča: Krneč ki teater, ki je vzbudila toliko zanimanja na podeželskih odrih. Zadnja modna poročila in prezanimive beležke iz radiofonije, filmskega in gledališkega sveta zaključujejo redakcijski del te naše edine bogato ilustrarane tedenske revije, ki ;m?\ stalno 12 strani obseeajočo pril^o s slovenskim proeramom vseh važnih evropskih oddajnih postaj. Naš val Je torej revija za vsakega: zn radijskega poslušav-ca in radijskega amaterja, za vsakega, ki se zanima za film in gledališče in za vsakega, ki deluje na podeželskih odrih. Naše dame imajo v Našem valn stalno modno prilogo, dobile bodo pa še prilogo za kulturo telesa; Ja učitelje ln učiteljice je Naš val mrino potreben, ker jih uvaja v red--»e oddaje šolskega radia. Zahtevajte še danes brezplačno na ogled eno številko te najnovejše revije, ki ;,tane mesečno komaj 12 Din. Pišite na naslov; Naš val, Ljubljana. obrtni nad. .ion« ln na »Strokovni obrtni nad. soJd ta brivsko, frizersko ln mesarsko obrt na Vrtači« reden pouk od z. do 6. kot običajno. Upraviteljatvo. —U Umrli so v Ljubljani od g. do 14. t m Grego rc Anton, 65 let, višji revi d. drž. žel., Ilirska ulica 1911. Svetel Marija, roj Star le, 75 let, vdova požarnega čuvaja, trii ca na grad 3. Fugina Pavel, 68 let, nads prevodni k drž. žel. v pok., Vofln Jakova ulica 20. Tomšič Agata, roj. K lun, 72 let, žena žel. vpok., Vtdovdanska c 9. Orehek Jožefa, roj. Glavan, 50 let, žena mizarja, Vidovdanska cesta 9. Oberstar Franc, 54 let, zasebnik, Vidovdanska cesta 9. Breznik Jakob, 46 let, kurjač drž. žel. v pok., St Vid nad Ljubljano. Stošdč širne, 46 let, gostilničar, Goeposvetska cesta 8. Rozman Marijana, 86 let, bivša služkinja, Vidovdanska cesta 9. Inž. Strgar Vinko, 64 let, rudarski glavar v pok.. Gradišče 8-£I. — V ljubljanski bolnici so umrli: Orel Ivana, 3 let, žena posestnika, Mengeš, srez Kamnik. Piščanec Homan, 2 leti, sin ključavn. drž. žel.. Polje 113 pri Ljubljani. Podversič Ana, 25 let, žena delavca, Brod 7, obč. Jezica. Koncilja Janez, 5? let, Vrhpolje 46. Slovša Marija, 63 let, žena posestnika, Horjul 49. Bah Anton, 28 let, mesarski mojster, Cerkvena ul. 20. —lj Vsem neaktivnim oficirjem v vednost Najavljeno predavanje za 14. t m. se bo vršilo v nedeljo 16. decembra ob 17. uri v oficirskem domu v vojašnici vojvode Misiča na Taboru. Predaval bo predsednik društva upokojenih oficirjev Iz Beograda g. Vasa Rožldarovič, polkovnik v pen2i.tl. Vabijo se tudi cenjene rodbine rezervnih in penzioniranih oficirjev. Pododbor. —lj Obsodba roparskega napadalea. Včeraj dopoldne se Je pred senatom tukajšnjega okrožnega sodišča zagovarjal brezposelni delavec Jože Mavrin, ki Je 5. novembra v Verjn pri Medvodah s sekiro napadel in smrtno nevarno ranil Ivanko Kafolovo in ji nato pobral 2noo Din. Ka-folova je kljub težkim poškodbam v bolnici okrevala in 1e bila včeraj pri razpravi zaslišana kot priča. Mavrin je bil zaradi svojega razbofnlštva obsojen na 12 let robije In na doživljenjsko izmibo častnih pravic. /.VOCN1 KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Razkošna glasbena opereta KRALJA VALČKA Boj med Lannerjem in Straussom za najboljši valček. V glavnih vlogah: Renate MUUer, WUly Fritach, Faul Hbrbiger, Rosy Barsony. V dopolnilo nov Pararaountov zvočni tednik. Pride! Češka opereta.' ZLATA KATARINA Iz LjttMjane —Jj Masarvkova cesta je baje naša avenija, vendar se ne moremo bas posebno ponašati z njo, zlasti ne te dni. Priznati je treba, da je ta cesta nekaj posebnega. Ce bi odločala samo njena širina, bi bila res velemestna, toda samo oglejmo si, kaj je v tej širini! Desno cestišče je tlakovano vzdolž oh novih palačah. Med desnim in levim cestiščem je drevored, kjer vozi tudi tramvaj, kar je pametno iz prometnih razlogov. Toda kaj je z levim cestiščem, ki ni tlakovano in ki je nekakšna struga, kjer se pretaka blato? Morda imajo prav, če mislijo, da je desno tlakovano cestišče dovolj široko za vsa vozila in da se vozniki lahko izognejo druge polovice blatne ceste. No, blata nam pa vseeno ni treba razstavljati baš pred Glavnim kolodvorom in pogrešal bi ga tudi nihče ne. čeprav je blizu bivša Blatna vas. Masarvkova cesta je tlakovana v vsej dolž'ni in drugje, razen tn. tudi v vsej širini. Upamo vsaj. da so že opažali, da je nekaj ceste rvstalo še netlakovane kot v spomin, kako je bilo včasih. —lj Vse nacijonalno ženstvo. brez ras-like stanu, se vabi, da ee udeleži sestanka za ustanovitev sekcije »Jugoslovenska mati« v ponedeljek 17 t. m. ob pol 12. v mestni posvetovalnici na maeistratu. čuvajmo Jugoslavijo! Pranja Tavčarjeva. —lj Zahvala. Kolo jugoslovenskih sester v LJubljani se vcem mnogobrojnim plemenitim dobrotnikom in prijateljem za velikodušno radodamost. ki je pripomogla, da je bilo obdarovanih čez 500 bednih otrok ia revnih družin, najtopleje zahvaljuje' V imsnn vseh obdarovancev tisočera hvala! —lj Ker 17. t m. letos odpada državni praznik, se bo vršil ta dan na »Splošni —lj Ustanovitev društva »Branibor«. Snoči ob 18. je bil v mestni posvetovalnici ustanovni občni zbor podružnice narodno obrambnega društva »Braniborc v Ljubljani, na katerem je bil za predsednika izvoljen dr. Oblak, za podpredsednika dr. Vogrič, v odbor pa Pleničar. Rožat, dr. Kamušič, prof. Gorjanc, Kramolc, Ga-bersček, Lajovic, Gogala in za revizorja dr. Hebein, dr. Dekleva in Pahor. —lj Alojzij Svete, trgovski zastopnik Gospodarske zveze v Ljubljani, nas prosi za pojasnilo, da nI identičen z osebo istega imena, ki je nastopala v znani koka-inski aferi, ki se je te dni obravnavala pred sodiščem. Tndi ni z omenjenim v ni-kakem sorodstvu. —lj Kemični seminar priredi v soboto 15. t. m. v okrilju prirodoslovnejra društva v Ljubljani predavanje Govoril bo predsednik društva g. nniv prof. dr. M. Samec o temi: Vzroki razlik med posameznimi rastlinskimi škrobi. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva kakor tudi vsi. ki se zanimajo. Predavanje bo v predavalnici mineraloškega instituta (univerzaV Priče-tek ob IS. —lj Plesna šola na Taboru Ima redne plesne vaje vsako nedeljo ob 20. uri v veliki dvorani. —lj Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru v nedeljo dne 15. t. m. ob pol IS. »Herbed — izsnani princ«. —lj »Hčerki njene ekscelence«. zabavno veseloigre, ponove v Šentjakobskem gledališču Canes in jutri zvečer ob 20.16. Ig-a je zelo rtnfcevita In je doseela p-i vsoh ric^edaiijil« uprizoritvah v^lik us,">eh. Glnva-* vloge iarrajo: Bučarjeva, Levarje-va Y> Wi ischer-PetrovčIčeva. Hanžič, Jng ga Kams. v ostalih vlogah nastopa ves an^amll Ker so bile vse predstave razprodane ;n je odšlo pri zadnji predstavi mnocro ljudi hrez vstopnic, pros'mo cerje-no obč:nstvc. da si knpi vstopnice Že v pred prod« ji od danes dalje. —lj Udruženje jugoslovenskih inženjer-Jev In arhitektov, sekcija Ljubljana, prosi člane, da se udeleže pogreba nmrlega velezaclužnega kolege inž. Vinka ritrgar-ja, rudarskega glavarja v pokoju. Pokojnik je bil soustanovitelj našega Udruženja tn prvi predsednik sekcije Ljnbljana. ki bo ob po'sebn'i priliki počastila njeerov spomin. Pogreb bo v nedeljo IS. t. m. ob 1« ari izpred hiše žalosti. Gradišče 8a. — Ppravni odbor. —lj Ljubljansko ženstvo je izročilo pri pozdravu g. zunanjega ministra Jevtiča šopek rdečih nageljnov s trobojnico ln napisom: »Ljubljansko ženstvo«. —lj Zborovanje brezposelnih »klicaje društvo »Delo in eksistenca«, pripravijal-n: odhor za poverjenlštvo Vič-Gllnce, Rožna drvima, v soboto 15. t. m. zvečer ob pol Ž. trri v prostorih poštnine Končan v Rožni doHBŽ. Kateri ste zainteresirani in kateri «e brigate za to socialno plat. prl-f»-*e' —lj članstvu Narodne odbrane! Po naJesTi središneea odbora Narodne odbrane v Beogradu bo v nedeljo 16- t. m. ob pol 12. nti v auli klasične gimnazije poleg Narodnega doma svečana zaprisega relQ* kupnega Clarjtva ljubljanskih organizacij NO. Položitev prisege je obvezna za rsa kega člana NO. Neupravičena odsotnos* tvori -nzloc wv*u^itve Za upravičene za mudnike bo naknadna zaprisega v nede ljo 23. t. m ob 11 uri dopoldne v prosto rih Oblastneg* odbora NO. ?e!enburgo va ulica 3-1. čuvajmo Jugoslavijo! Ob !astni odbor NO v LJubljani. , —lj Koncert bolgarskega pevskega dru-itva Gusla iz Sofije je preložen na mesec februar. O tem nam je čast vljudno obvestiti vse korporacije in društva kakor tudi p. a. občinstvo. Id je pokazalo sa koncert bdgarakih bratov največje zanima nje. Kupljene vstopnice se lahko vrnejo knjigarni Glasbene Matice. Vse podrobnosti, kdaj se bo vršil koncert bratskega društva, bomo pravočasno javili. —lj V društvu »Soča« v LJubljani bo v soboto 15. t m. v salonu »Pri levric ob pol 9. ari ivečer zelo zanlmS-o predava nje g. ravnatelja Karola Mahkote o doživ-IjcJiL. vtisih in usoehih tu.nej^ Glanbene Matice po Bolgariji. Predavanje bo po krat* zgcoovinl o Bolgariji spremljino s skore 1PC skioptičniml slikami iz najlepših krajev in mest Bolgarske, tako bomo h. pr. videli med drugimi glavno mesto Sofijo, PlavtMv. Stare Zagore. Trnovo. Varno na črnem morju. Rnse na Dunavu itd. --Prosimo, ne zamudite lepe prilike In pridite pravočasno, ker se obeta za ta večer že večja udeležba kakor običajno. Vstop vsem prost Vsi dobrodoSM. Vabi predav. oasek —lj Združenje trgovcev, sekcija trgovcev s špecerijskim in kol. blagom, poziva vse gg. člane, da se udeleže pogreba blagopokojne ga odbornika Ivana Krivca v nedeljo 16. t. m. —lj Akademski pevski zbor. Jutri ob 15. mijna vaja na univerzi. TJdoležba strogo obvezna. —lj Zlat prstan x vrezano rožo v modrem podolgastem kamnu (lapis lazuMl se je Izgubil. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v upravi »Slov. Naroda- —lj Na razstavi Jaslic v Jakopičeve™ paviljonu bo pel jutri ob 18. uri božične pesmi akademski oktet z nastopom solista Iz Litife — Zaprisega vejaških obvernikoT. V nedeljo 16. t. m. se bo izvršila zaprisega vseh vojaških obveznikov na litijskem živinskem sejmišču. Kdor bo od prisede neupravičeno izostal bo kaznovan po vojaškem kazenskem zakonu. — Boži? se hlila. V gozdovih okrog Sv. Križa se že začenja sezonski zaslužek. Kmetje sekajo smerečice. ki jih prodajajo za božična drevesca. Na litijski kolodvor jih dovažajo v veliki množini. Večina smreci r je namenjenih v Zagreb. — Sokolski post obvezen sa vse naJe članstvo. V ponedeljek 17. t. m. se bo vršila velika tiha sokolska manifestacija po vsej naši državi. Po oklepu Saveza SKJ je ta dan posvečen socijalni akciji za siromašne sokolske brate. Vsak član nase velike sokolske armade bo skušal ta dan čim več prihraniti pri svoji prehrani, ki bo ta dan v znamenju posta. Prihranek bo izročil vsakdo socljamemu odseku domačega Sokola. Obveščamo vse nase Članstvo, da se ho pri vsakemu članu oglasila te dni sokolska zastopnica z nabiralno polo. Naše geslo naj bo: Darujmo vsi, da bo dobfl vsak potrebni 1 It Mari tara — Zastrupljen je s krvavicamL V mariborsko bolnico so davi pripeljali 30-1 etno železni carjevo ženo Ljubo Obraničevo tn njeno 5-1 etno hčerko, ki sta se bili nevarno zastrupili s krvavicami, katere je žena snoči pripravila za večerjo. Njuno stanje je zelo resno. — Trgovine bodo v ponedeljek 17. t m. v Mariboru odprte. — Opozorilo avtobusnega prometa. Cenjeno občinstvo se opozarja, da m~. -t. abonentov te predstave v nedeljo zvečer ne želi, naj to izvoli javiti gled. blagajni, ki mu bo abonma nadoknadila pozneje. — še pred božičem bo premiera Stolzove operete »Izgubljeni valček* Manb irsko občinstvo ic pozna iz zvočnega filma, ker je prirejena za oder po znanem »šlagerin« »Dve srci v tričetrtinskem taktu«. Odrska priredba je prav posrečena ter obsega 8 slik. ki jih deloma veže balet. Rež^ata Skrbmšek in Stupica, scenograf je inž. arh. Stupica, plese Študira Haraatovič, nove kostume izdeluje ljubljanski modni atelje Z. Severjeve. — Važno sa vojn© obveznik©. Zaradi pribave vseh onih v jngosl o vensko vojeko nesprejetib častnikov, nadalje vseh obveznikov, kaplarjev m podčastnikov in rezerve, ki so rojeni v letih 18&S do vključno 1914, niso pa pristojni v Maribor, a bivajo v mestu in bodo morali k zaprieetri 16. t-m. na Tezno *e ponovno opozarjajo, da ae javijo nepreklicno 13.. 14. in fl m<*i uradnimi urami t mestnem voiažkem nradn. ^lomSkov tre 11 — O naših zorah in planinah bo predaval pod okriljem simskneportneea odaeka v sredo 19 t. m s Ivan Bučer iz Ljubljane. Odlični poznavalec crora nas bo popeljal v dvorani kino »Apolo« s predavanjem >Obrazi gora< v prelepo kraljestvo nalih planin- 283 »SLOVENSKI NAROD« dne 15. đeeauAia 1984 Strmu 8. 99 SOKO ft* obleke »SOKO« prodajalne: LJUBLJANA: Sv. Petra cesta 23 tn Celovška cesta 63 — MARIBOR: Aleksandrova cesta 27 — CELJE: Kralja Petra cesta 22 — KRANJ: Glavni trg 102 moške zimske suknje, damski plašči od najcenejše do najfinejše kvalitete — priznano izborni pariški kroji — so najprimernejša božična in novoletna darila. Oglejte si naše izložbe in zaloge! Pokojninska blagajna bratovske sklađnice Načrt zakona, po katerem na] bi se obdavčila rudarska in topilničarska industrije Ljubljana. 14. decembra. Pokojninska blagajna rudarskega in plavžarskega delavstva je imela ob pričet-ku svetovne vojne 12 milijonov zlatih kron. To bi značilo pri nespremenjenem stanju z obrestmi vred že lepo premoženje. V času svetovne vojne povzročeni padec članstva, vojno posojilo, inflacija in končno še zamenjava 4 kron za 1 dinar pri enaki plačilni vrednosti, je pa to premoženje popolnoma upropastilo. Cisto premoženje pokojninske blagajne koncem leta 1924 je znašalo komaj še nekaj nad 4 milijone dinarjev. V letu 1925 je stopil s L jan. v veljavo novi pravilnik, ki je sicer predvideval primerne pokojnine, ni pa nudil nobenega jamstva za nje. Prispevek je bil določen na 5 odstotkov zavarovane kategorijske mezde, a pokojnina 80 odstotkov po 30 letni službi in pri 55 letih starosti. Kako velika razlika je bila med dejanskim premoženjem pokojninske blagajne in potrebo kapitalnega kritja nadej zavarovanca, je bilo razvidno iz izjave zavarovalnega tehnika dr. Matjašiča v Zagrebu, ki je preračunal, da bi bilo za to potrebno 336 milijonov dinarjev, dočim je imela blagajna koncem I. 1Q25 samo Din 10,536.533. V začetku 1. 1925 je bilo pri pokojninski blagajni 16.721 zavarovanih članov s 3748 starovpokojenci. Ker se je deloma že t 1. 1925 in v glavnem 1. 1926 izvedla racionalizacija v rudarski industriji, kar je imelo za posledico odpust 3200 rudarjev, je naravno, da so vsi starejši odpuščeni rudarji iskali svojo rešitev v vpokojitvi. Na drugi strani so pa v gotovih primerih rudarska podjetja sama predlagala starejše delavce v pokoj, z namenom, da jih nadomeste z mlajšimi delovnimi močmi. Vse to je povzročilo ▼ tem in v nasled- njih letih silen padec zavarovanih članov in nasprotno silen porast števila novo- vpokojencev. Takoj po proučitvi novega pravilnika o bratovskih skladnicah je bilo razvidno, da nima finančne podlage za kritje nadej. Tozadevno je delavska delegacija že na prvi skupščini 1. 192b zahtevala, da naj država vrne bratovskim skladnicam niih premoženje v valorizirani valuti nazaj. To bi znašalo po takratnem valutarnem razmerju okrog 127 milijonov Din. Ker se to ni zgodilo, se je takoj odpravila starostna meja 55 let in uvedla možnost vpokojitve le na podlagi dvetretjinske delanezmož-nosti ne glede na starost V L 1933 je stopil v veljavo nov pravilnik, s katerim se je zmanjšala zavarovana kategorijska mezda od Din 40 na 34 za II. kategorijo. Uvedla se je 75 procent-na najvišja pokojnina od mezde pri 35 letih zavarovanja. Poleg tega se je uvedla 10 letna karenčna doba napram prejšnji 5 letni. Edino, kar se je po tem pravilniku storilo za dobro delavstva, je bilo, da se je omogočilo čuvanje že pridobljenih pravic in pa obnovitev že izgubljenih. Ta pridobitev pa stanje blagajne še obtežuje. V tem letu so se tudi prispevki povišali od prejšnjih 12 na najvišjo dopustno mero 14%. Vsi ti asanacijski ukrepi pa so le malo vplivali na dobro blagajne. Cisto premoženje pokojninske blagajne je znašalo pred mesecem le nekaj nad 14 milijonov dinarjev. Kako uravnovesiti pokojninsko zavarovanje rudarjev? Izdelan je načrt zakona, po katerem naj bi se obdavčila rudarska in topilničarska industrija v državi po sotovem ključu in samo tako bo mogoče preprečiti grozečo katastrofe Vrt Eden v Tivoliju Raj vse vidiš v toplem in mrzlem rastlinjaku naše jnestne vrtnarije Ljubljana, 15. decembra. In ta čudoviti vrt varuje hud Cerberus; sicer je priklenjen na kratki verigi, a laja tako. da gre do kosti- Ljubljančani ne vedo mnogo več o mestnem vrtnarstvu in njego vib poslopjih, kot da mestni vrtnarji oskrbujejo parke in nasade in da so v Tivoliju nekakšni rastlinjaki. Zato sem pa hotel zvedeti kaj več in pogledati v rastlinjake, kjer zdaj prezimujejo tropične ter vedno zelene rastline, ki krase poleti vse mesto. G. ravnatelj se mi je hudomušno muzal, kajti v rastlinjakih ni vsak doma in ?e opustiš — kozla v zelnik... Bilo mi je žal. da nisem prei vsaj leto dni študiral botanike, da bi ne vstopal s tako povedenim nosom v tropič-ni pragozd — v rastlinjak. Toda bodite mi hvaležni, da vam ne bo treba čitati botanične razprave, eeprav «> včasih tudi zelo zanimive za lajika. n. pr. če razpravljaš, kako se sadi (ne seje!) motovileč ali kako se eepe palme- Sicer ee v mestnih rastlin jakih prav lahko izgubiš. Čeprav veš vsaj. kako se pleve korenje Nihče ti ne more zameriti, če ne znaA kopice latinskih imen redkih tropičnih rastlin, četudi jih češće vidiš v slavnostnih dvoranah ali eelo v parlch. kajti botanika kot višia matematika pa? ni prilastek kogarkoli Silno vroče je v rastlinjaku, v razmnoževalnici okrasnih rastlin toda ne le zaradi tega, ker je tu vedno 20« toplote, temveč tudi zato, ker si sredi tolikih čudovitih rastlin in še čudovitejših njihovih oblHs in barv. Tn ne opravi? niČ brez vodiča In če ti latinska imenn zvene nerazumli'vo. Pač! Tudi lajik se Inhkn ve^pli čudežev flore ter je Se tem bolj zavzet nad lepoto, ki mu rri vsakdania- Razmnož^vnlnica ie prava znklndn'Va tWnn?čnih zanimivosti, na tud« redkosti Le okrog R m je dolg rastl'niak in 3 m Širok, v njem pa ie 150 vrst redkih, kultiviranih rasthn. Morda iih je Se več. s samo statistiko si tu ne more? pomagati. Rastline so. ki ti pričaraio tropični svet m č barve, lahko še prei MvđuSfl, Nekateri listi so mavričnih barv; na zeleni podlagi je vijoličasta; rjavo, škrlatno, rumeno, vinsko rdečo, purpurno — kakršnokoli barvo lahko najdeš na listih, vsa tropična barvitost je zastopana tu. ves čar in žar tro-pičnega solnca Toda solnca ni. samo 20° toplote in skrbne roke spretnih vrtnarjev. V malih zabojčkih klijejo rastline, ki jih presajajo v lončke ter tako razmnožujejo. V lončkih je na stotine rastlin, ki jih presajajo ko primemo dorasejo. Večje rastline, nad nekaj let stare, uporabi iajo za dekoracije dvoran in sploh slavnostnih prostorov. Ko fe rastlina še dovolj velikn. odnosno tako velika, da je že streha razmnoževalnice prenizka za njo, io prestavijo v topli rastlin iak. kier ie 15° tonlote. Topli in mrzli rastlinjak sta v enem poslopju V njiju so že prava drevesa. Največ ?e palm. Sicer je pa težko reči, česa je največ saj je laiik v pragozdu in bi lahko ves dan samo vpra£**val. če bi se hot*»l nekoliko orijentirati. Ne imemo na prezreti gumiiev-ca in če ima? srečo, ee lahko tudi prepriča? da bi r Tivoliju lahko pridobivali surovine 78 kavčuk... Tz m^fhne ranice na deblu pritpčp lepljivo mleko. pov*»em bela snov. podobna ?krobu. V tako zvanem mrzlem rastlinjaku, kier je še vsoeno 10° tonlote. ie že tako hladno, da ^ zaveš, da si v LJubljani in ne kte ob ravniku, zato re^en*»čf»n ob rvetu in sadu banan. Tn pritlikava pomaranča je težko obložena s sadiem. da se v*»je Sibe! Z*i reporteria ki gleda na vse od senzacionalne strani, so pomaranče, ki zore v T? vol'in pač poseben rfo^odek in ravnatelj to dobro ve .. . Na akvarij, na pisane ribice v bazenu pri vratih, pa tth* rr hotel opozoriti. č«*nrav sn ribVe tako domače, da se nu«*te božati. Rpporter bi res labko izrabil l*»iv> priliko ter bi nanizal «enzariionw!no poročilo o Ču-dpžih v tivoWh rafrfliniak;h. toda hotel ie samo napisati, kje ene redke rastline norimi. Vi noleti krase naše lepe parke. Liub-liubliančmom je pa treba tudi povedat5, da <«o v Tivnliin prave zakladnice, ki b* br*>7 niib IVo T i»?bUonA b*ln Vai falostno. Pred leti je dobila mestna vrtnarija velik rast-linjak. kjer je okrog 6* toplote pozimi- To je torej najhladnejši rastlinjak, a tudi največji. V a jem so največ j« palme, po 4 do 5 m visoke. Tako velikih palm je okrog 50* vseh pa 800- Med njimi pa stoje tudi na visokih stolicah kakteje, da imaš pred eeboj vprav nepregleden tropični gozd- Toda tu so Se pitoreskni iglavci, velike sobne smreke, lovor j i, eobne kakteje neštetih vrst, na vagone lončnic itd. Skratka vsi rastlinjaki so povsem polni in čeprav ima nase vrtnastvo najlepše rastlinjake v drŽavi, bo še vendar premajhni. V njih je pa takšno bogastvo, da bi moral vsak, ki hoče spoznati in oceniti Ljubljano od lepe strani, priti v nai vrt Eden. Zveza nacionalnih organizacij Članstvo naših glavnih nacionalnih organizacij je že večkrat vidno izrazilo željo, da bi se te organizacije medsebojno povezale za čim jačje in prisrčnejse sodelovanje. Naša patriotska javnost je simpatično pozdravila vsak skupen nastop nacionalnih organizacij, kar je dokazal zlasti veličastni protestni miting, ki se je vršil v maju 1933 v Beogradu. V tem razpoloženja so se predsedniki in pooblaščeni predstavniki Narodne odbrane. Udruženja vojnih invalidov. Saveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije, Saveza strelskih družin. Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov, Aerokluba kraljevine Jugoslavije in Udruženja vpokoje-nhi oficirjev in vojaških uradnikov posvetili delu ter s svojimi soglasnimi odločitvami izpolnili željo članstva stvojih organizacij. Dne 8. novembra se je vršil v svečani dvorani Narodne odbrane prvi sestanek in takrat je bilo načelno sklenjeno, da se osnuje Savez nacionalnih organizacij v kraljevini Jugoslaviji. Na dveh sledečih sejah od 12. in 14. novembra so bila izdelana in danes, na dan praznika našega zedinjenja, že tudi podpisana pravila Saveza, ki bodo te dni predložena pristojnim oblastem v potrditev. Delo Saveza vodi vrhovni odbor, ki zaseda v prostorih Narodne odbrane v Beogradu. Na dan 1. decembra 1934 v Beogradu. Predsednik Saveza: II. Tarzanom< kar Greta Garbo kot >KraIjica Kristinac je skoraj preveč za Ljubljano, saj takih filmov zapored nimajo na programu niti največja mesta in Ljubljančani se bodo preveč razvadili. ko so že sedaj precej izbirčni in tudi kapriciozni. Oba filma sta največji senzaciji ameriške filmske industrije, kakršne drugje dajejo po cele meseee, m so ljudje veseli, da si jih lahko ogledajo po večkrat in tako spoznajo vse njihove lepote in čudesa. >Kraljiea Kristina« je točno posneta po zgodovini Švedske in s to vlogo si je posadila na glavo krono umetnostnega udejstvo-vanja tudi naivečia filmska umetniea —Šve-dinia Greta Gnrbo. Gustav Adolf zaradi svojih zmag najslavnejši Švedski kralj, pade v bitk? pri Lfl-tzenu brez moškega potomca. Svoio mlado hčerko Kristino ie vzgaja! kot dečka in bodočega kralja, da bi postal res viteški vladar mogočne Švedske, še otrok zasede Kristina prestol, a ob strani ima nafboliše4ja očetovega pomočnika, kancerarja Oxenstier-nn in vzgoi'telia Aa^eia. ki ie detetu in dekletu obenem pestunja, komornik in očetovski tovariš, veliko vlogo pa igra na dvoru tudi mladi zakladničar Magnus. Ta misli, da ga kraljica ljubi, vendar ie pa n'ena liube-zen le navidezna in zunanja. Kristina je dorasra v pravo kraljico in dobro vladarico, ko po vsej Evropi še divja morilna voina. kjer švedska tudi po smrti Gustava Adolfa koraka od zrnate do zmage pod vodstvom njegovega nečaka, princa Karla. Kraljica Kristina r>a opustošeni deželi in siromašnemu narodu hoče snet vrniti mir ter blagostanje, znanost in umetnost. Vse zahteva nadaljevanje zmagovitih pohodov, predvsem pa njeno poroko s princem Karlom Na izletu po zasneženi deželi se Kristina sreča z zalim španskim grofom Antoni jem, poslanikom kralja Filipa IT, ki naj kraljico Kristino zasnubi v kraljevem imenu. Poslanik smatra kraljico za mladega aristokrata in. ker v podeželskem prenočišču ni več sob mora Kristina končno pristati, da kot grof Oohrra deli s Špancem posteljo- Kraljica zagori v liubezni in nepopisni sreči, a Anto- nio svojo ljubico Šele spozna, ko ga kraljici sprejme v avdijenci, kjer seveda odkloni roko kralja Filipa II. Edino rizničar Magnus opazi ljubezen med kraljico in španskim grofom in nahujska narod proti njemu. Izgredi prisilijo Kristino, da pošlje 6vojega ljubčka nazaj v Španijo in sedai vsa Švedska upa, da bo končno pristala na poroko s princem Karlom. Na svečanem državnem zboru imenuje kraljica za svojega naslednika princa Karla, obenem pa tudi odloži krono in gre za svojim nad vse ljubljenim grofom Antonijem. Na ladjo stopi, ki naj oba odpelje v bele dvore sreče tam na obali Španije, a na ladji najde Kristina svojega ženina v zadnjih izdihih. Magnus ga je v dvoboju smrtno ranil in z mrtvim ljub-čkom jadra Kristina brez solza v novo domovino. Igre Grete Garbo pač ni treba opisovati, saj je mnogo večia, kakor smo jo mogli pričakovati, švedska umetnica se zaveda, da igra Švedsko kraljico, ki ie ostala le žena, a njena iira ter vsa Greta Garbo je v resnici kraljevska! Zaprisega vojaških obveznikov Maribor, 14. decembra. Glede na naknadne odredbe ministrstva vojske in mornarice in dopisa poveljnika mariborskega vojnega okrožja, se bo vršila zaprisega vseh vojaških obveznikov, rojenih l. 1895. do vkliučno 1914. na vojaškem vežbališču na Teznem pri Mariboru 16. t. m. ob 11. uri. Da se bo prisega izvršila v najlepšem redu in brezhibno m z onim dostojanstvom, ki ga zahteva ta svečani akt in dostojanstvo s slavo ovenčane jugoslovenske vojske, ki je svetel primer patrijotizma in visoke monine vrednosti, se dajejo obveznikom naslednja podrobna pojasnila, da se po njih točno ravnajo: Priseči morajo: 1. vsi v lul do otoka Marchena s svojo jahto Hancock in na obali je točno dognal da gre za trupli Lorenza in Nuggerruda. Petrolejski magnat se je odpeljal potem na Floreano, kjer so mu sporočili žalostno vest, da je njegov prijatelj dr. Ritter 21. novembra podlegel kapi. Dora Koerwinova se je preselila potem k zakoncema VVittmer. Kolonisti so Hancocku baje pripovedovali, da sta Philipson in baronica zapodila Lorenza iz kolonije in da mu nista ho-'ela dati niti vode, niti hrane. Zato ga je vzel Nuggerrud na otok Hatam. Tja pa oba nikoli nista prispela. Baronica je otok najbrž zapustila. To so zaenkrat skmmni rezultati, ki jih je bilo možno dognati. Dr. Ritter je kot rečeno umrl, štiri druge priče imajo pa usta za vedno zaprta, kajti baronica in Philipson nista najbrž več med živimi In tako ostane nepojasnjena tragedija, ki se je odigrala na pustem otoku. Kmalu se razklejo zadnji razočarani kolonisti na vse štiri vetrove in od poskusa nekolikih, '-veta sitih ljudi, ki so se hoteli vrniti k prirodi, ostane samo nekaj osamljenih grobov. Robinzoni jada na otokih, ki se je tako radostno začela, je doživela tragičen konec. V šoli Učiteli: Jurček, ali poznaš sesavca, ki nima zob? — Seveda ga poznam, gospod učitelj. Moj striček je tak sesavec. Strupen odgovor. Pevec: — Torej ste me že videli na gledališkem odru. V kateri vlogi pa? Kritik: — V vlogi tenorista. lorom se je hotel rešiti Porota v Luttichu obravnava zločin, ki je razburil vso Belgijo. Morilec z dvema umoroma na vesti je zakrivil še tretji umor, ko je zvedel od svojega zagovornika, da bo tako ušel usmrtitvi Pred poroto stoji znani belgijski slepar, ki se je izdajal za profesorja Hiadnta Dansa in je že dolgo živel v Parizu. Tam je bil večkrat kaznovan zaradi sleparij in izsiljevanja. Celih 10 let je živel na račun neke premožne dame, od katere je dobival 2000 frankov mesečno. Ko mu je pa zagrozila, da ga ne bo več vzdrževala, je sklenil umoriti jo. To je tudi storil, svojo žrtev je pobil s kladivom. Umoril je pa tudi svojo 90-letno mater, ki jo je vzdrževal z denarjem svoje ljubice. Po groznih zločinih je pobegnil z letalom v Belgijo. Vedel je, da bi ga Belgija izročila Franciji zaradi umorov in da bi prišel pod giljotino. Obenem je pa zvedel, da more biti za umor v Belgiji, kjer ni smrtne kazni, obsojen samo na težko ječo in da bi ga v tem primeru ne izročili Franciji Zato je sklenil poiskati v Belgiji tretjo žrtev. Izbral si je katoliškega duhovnika v Luttichu Hauta, ki je bil nekoč njegov spovednik. Prišel je k njemu pod pretvezo, da se hoče zopet izpovedati, in ga je ustrelil. Po umoru se je sam javil policiji. Morilca zagovarja znamenita pariška odvetnica Gar-conova, ki dokazuje, da je Danse blazen. 126.000 ton zlata Lz proračunske seje francoskega parlamenta je znano, da znašajo dolgovi Francije za prihodnje leto 20 rniJ-ja,rd frankov. To je ogromna vsota, toda Francozi se tolažijo, da imajo druge države še večje dolgove. Za lažje razumevanje naj preračunamo dolgove poedinih držav na tone čistega zlata. Največ dolgov ima Anglija, in sicer za 30.000 ion zlata, na drugem mestu je Amerika, ki ima za 23.000 ton zlata dolgov, na tretjem Francija, ki jih ima za 18.000 ton, Italija za 8000 ton, Avstralija za 5000, Nemčija za 4000 itd. Največ zlatega kritja ima Amerika, in sicer 7000 ton zlata, Francija 4500. Anglija 1500. Izmed teh dolgov odpade na vsakega državljana v .Angliji dolga za 565 gramov zlata, v Franciji za 429, v Nemčiji pa samo za 63. Nemčija namreč predvojnih dolgov nima in reparacij ne plačuje več. Dolgovi vseh držav znašajo v zlatu 126.000 ton, zaloga zlata v vseh državnih blagajnah pa komaj 20.000 ton. Dolgovi držav so torej šestkrat večji od zalog zlata emisijskih bank. Srebrna voda Na vse ruskem kongresu kirurgov v Moskvi, ki mu je prisostvovalo 192 delegatov, med njimi 80 vseučiliških profesorjev, se je nanašalo nekaj predavanj na nove metode desinfekcije in le-čenja ran. Petrograjski profesor Moj-sjejev je poročal, da se mu je s pomočjo tako zvane srebrne vode posrečilo zaceliti gnojne rane, ki bi se sicer ne dale zaceliti. Misel ni nova, kajti že v starem Egiptu so zdravniki vedeli, da na rane blagodejno vplivajo tako zvane plemenite kovine, v prvi vrsti srebro. Moderna veda je dolgo smatrala to za praznoverje in zablodo, toda razni primeri so pokazali, da ubijajo zrnca srebra vse škodljive mikrobe, izločajoč neke posebne žarke. Zato so napravili kemiki celo vrsto antiseptičnih srebrnih preparatov, katerih edini nedostatek je bila razmeroma visoka cena. Prof. Mojsjejevu se je posrečilo izdelati nov preparat srebrne vode, cenejši in učinkovitejši Bistvo preparata je v tem, da prodirajo v srebrni raztopini obsežni joni pozitivne elektrike v gnojno rano in uničujejo mikrobe, ki povzročajo gnojenje. Poleg tega vplivajo srebrni joni blagodejno na celično tkivo in pospešujejo naglo celjenje ran. Sre- brno vodo uporabljajo že na 225 kirur-gičnih klinikah v Rusiji O istem predmetu je predaval tudi moskovski zdravnik Jermolajev, dokazujoč, da še ni proučen mehanizem učinkovanja srebrne vode. Prof. Me-ščaninov je pa poročal, da rabi za le-čenje gnojnih ran kislino želodčnega soka, ki se je dobro obnesla tudi v težjih primerih. Profesor harkovske univerze Rose je poročal o svoji metodi le-čenja ran s pomočjo ribje masti v obliki vazelina. To sredstvo ustavlja tudi kri. Zdravilnost ribje masti se da pojasniti s tem, ker je v nji mnogo vitaminov. Nemci in Darvvinova teorija V Nemčiji sta izšli nedavno dve knjigi, o katerih je pa težko reči, da bi bili znanstveni. Ena se imenuje >Novi principi proučevanja ras« in njen avtor je dr. Herman Gauch. Mož prihaja do zaključka, da je manjkajoči člen med živaljo in človekom neseverski Človek. Ta Človek naj bi bil prehodni stadij med severnim človekom in carstvom živali, ki ga predstavlja antropoidna opica, čeprav se lahko pokažejo nordijske značilnosti, kakor vzhodu obal tiske modre oči tudi pri takih živalih, kakor so bele gosi, jih ne najdemo pri drugih vrstah. Posebnosti gotovih karakteristik ne morejo utemeljiti splošnega zaključka. Tako ima pes nordijski smisel za zvestobo, ki ga ne najdemo pri nenor-dijskem človeku. Edina karakteristika, ki loči se verskega človeka od opice, ga loči tudi od nese verskega človeka in nasprotno. Zato naj bi bfle nenordijske karakteristike enake kakor živalske in v najslabšem primeru nikakor ne povsem človeške. Drugi hitlerjevski učenjak dr. Theo-dor SteudeJ je napisal novo grško in rimsko zgodovino. Mož dokazuje, da so Perzijci pripadali nordijski rasi, ker so govorili: »Bodi iskren in govori resnico.« Aleksander Veliki je hotel baje ustoličiti vladavino nordijske rase, kar mu je pa preprečila prezgodnja smrt. Z Jesenic — Na tukajšnjo meščansko šolo sta bila imenovana absolventa višje pedagoške Šola v Zagrebu: nastavnica gdč. Žigon Ljudmila in nastavnik g. Costa Anton. Oba iskreno pozdravljamo v našM sredi in jima želimo mnogo uspehov v Šolskem in izvenšolskem delu. Z imenovanjem novih učnih moči so sedaj vrši pouk na meščanski soli v polnem obsegu. Mladina bo dobila zaokroženo znanje, ki ga predvideva meščanska Šola in je mladini sedaj bolj kot kedaj tudi potrebno. Učenci in učenke imajo sedaj do 37 učnih ur na teden. Po odredbi ministra prcevete, se zakliu?'' prvo Šolsko polletje dne 31- januarja 1935. _ Sokolov dmiabni rečer. Nocoj po gledališki skušnji bo v Sok domu družabni večer sokolskoga članstva v polastitev agilnoga sokol s-ke ga oderskegn igralca hm ta Ivana Potrata, ki praznuje jutri V) letni življenjski jubilej. Dobrodošli vaj prijatelji jubilanta in društva. — PoTTovifeh komedije »Ameriška tatvina«. Spričo izredno lepega obiska krstne predstave Čuforjeve komedije »Ameriška tatvina«, *»e bo komedija, n ažolio publike, jutri v nedelio zvečer v Delavskem domu ponovila. — Tvepo darilo xa občinske reveže G- Jo- eip VflfSn bfvSi dolgoletni blagajnik in pro-knrist rX\V> na Jeepnirah. ki živi sedai v pokoju v T Inblfant, »o to dni d^-"""*1 4000 (5tfrl tisoči Din za ipseniške občinske re-vp?p. Gosnoff Vilfan« ki ie bil prod voioo voč lot n^čJrmV* odborrvk, jo a to izdatno podnoro občinskim revežem dokaral velik socijalni čnt do siromakov, kat^r'm občina pri uaiholjSi vnlii moro toliko pomagati kot hi h^o to potrebno. — Zborovanje hišnih poaestnikoT. Jutri 16. t- m ob 15. uri skl'cuje Društvo hišnih posestnikov za J^^enire in okolico za svoie člane izredno va7*»n sestanek, ki se bo vršil v salonu gostilne Tancar- Rnzpravljalo ae bo o perečih društvenih, davčnih in gospodarskih zadevah- — Seja ?ir*e uprave Gorenjskega zim-skosportnesra nod*aveza bo iutri 16. t. m. ob 14. uri pri Paaru na Jesenicah. 08 Oerv je skomignil z rameni. — Predno zapustim čevlje in se lotim problema od druge strani, bo zanimivo omeniti, da med petami obeh čevljev ni bilo nobene razlike. Obe peti sta bi'i skoraj enako pošvedrani. Će bi bVi to čevlji doktorja Janneva, bi bila ena peta pošvedrana mnogo bolj od druge, ker bi Janney na eno nogo močno še-paL — Torej Jaiinevevi ti čevlji niso bili In čeprav to ni bil dokaz, da Jannev ni morilec, je lahko pustil v telefonski celici tuje čevlje, da bi naju preslepil, kajti za tisti čas bi lahko obul tuje čevlje z enakimi petami — vendar so pa čevlji z enakimi petami potrjevali mojo domnevo, da je Jannev nedolžen, odnosno da se je nekdo izdajal zanj. Marsikdo je pa mislil, da se je Jannev izdajal za samega sebe, da bi ljudje mislili, da se je nekdo preoblekel v njegovo obleko, dočim je bil v resnici ves čas sam. V začetku tega nisva verjela. Kaj pa mislite: Ce bi bil Janney sam mož, ki smo videli od začetka v njem sleparja, bi bil lahko opravil to krvavo delo v zdravnikovi obleki, v tisti, ki jo je imel na sebi tistega jutra. To bi po menjalo, da bi bila obleka, ki smo jo našli v celici navadna sleparija, da je morilec ni imel na sebi, temveč jo je položil v tele- fonsko celico, da bi speljal preiskavo v napačno smer. Toda kako pojasniti obliž in v čevlje potisnjena jezika? Ti čevlji so bili gotovo nošem, kakor sem že dokazal. In kako pojasniti podšite hlačnice?, drugo važno okolnost, nanašajočo se na obleko? To vam hočem takoj pojasniti. Kar se tiče misli, da se je izdajal za samega sebe, zakaj ni izdal Svvansona in s tem dokazal svojega alibija, da je bil v času umora v svoji sobi? To bi bil moral na vsak način storiti. On je pa trdovratno odklanjal odgovor na vprašanje, kdo je Swanson, čeprav se je moral dobro zavedati, da potiska s tem prostovoljno glavo v zanjko policijskega osumljenja. Ne. njegovo početje in ta obleka sta me potrjevala v prepričanju, da se ni izdajal za samega sebe. — Zdaj pa te podšite hlače. Zakaj so bile podšite? — Ce bi jih bil položil tja Janney, bi mu jih ne bilo treba obleči, saj mu je zadostovala obleka, ki jo je imel na sebi. Ali so bile torej podšite hlačnice tu^i pesek v oči, da bi na^ spravil morilec na napačno sled, da bi mislili, da je bil znatno manjši kakor v resnici? To je pa nesmisel, kajti morilec je vedel, da nas ne more preslepiti kar se t;6e fijec**"*« velikosti. Bilo mu je mnogo ležeče na tem. da bi ga nihče ne videl, ko se je izdajal za Janneva. Hlače si je podsil zato, da bi ci jih skrajšal, ker so mu bile predolge. Ne smemo dvomiti, da je ;mel morilec hlače res na sebi. ko se je izdajal za Janneva. Eilery se je nasmehnil. — Tu sem p~ zopet razporedil se možnosti, in sicer to pot v štiri skupine. Morilec je lahko bil uslužbenec bolniae# ali pa tudi ne, ali pa je šlo za morilko, ki je tudi lahko bila zaposlena v bolnic; ali ue. — Takoj vam povem, kako sem izločil prve tri možnosti. Morilec ni mogel hi*i mož, zaposlen v bolnici. Vsi uslužbenci bolnice se morajo strogo držati predpisov in nositi bele plašče in bele hlače. Ce bi bil morilec zaposlen v b >1-nici, bi imel na s.bi bele hlače že pred zločinom. Zakaj bi torej slekel svoje sn oblekel tuje bele hlače, potem pa opravil svoje krvavo delo? To bi bila blaznost. Ce bi se hotel tak človek izdajah za Janneva. bi bil obdržal na sebi bele hlače Ln bi ne pustil tu drugih, da bi potem našli. Hlače so pa bile v resnici na Jene in mi smo že dokazali, da to ni bila nobena sleparija. To pomeni, da jih je morilec res nosil. Ce jih ;e pa imel na sebi, je jasno, da ni imel svojih belih hlač, kakor jih morajo imeti po predpisih vsi uslužbenci bolnice. Ce pa ni imel belih hlač. ni mogel biti zaposlen v bolnici. Morilec pa tudi ni mogel biti mož. ki ni zaposlen v bolnici, kajti že pri ogledu obliža smo izločili vse, ki niso zaposleni v bolnici. Tu bi utegnili ugovarjati, češ. kaj pa taki ljudje, kakor so Fflrp Morehouse ifV Hendrik Doorn ter Cudahvjevi pajdaši? Ti vendar niso :meH belih obfefc. Odgovor na to se glasi: Tudi če bi Morebouse. Poo-m in Cud^h*'Jevi pajdaši oblekli bele obleke, da bi se lahko izdajali za Janneya, bi nobeden ne poznal tako dobro razmer v bolnici, J i bi vedel kje iskati obliž. Edini Cooin bi lahko to vedei. Toda on >e prevelik in predebel. Morilec je bil približno take postave, kakor Jannev, ki je bil majhen in suh. Kar se tiče Morehousa, ni I kazalo, da bi vedel, kje so spravljene zdravniške potrebščine. Niti Cu-dahvjeva paj-daši tega nisi mogli vedeti. Cudahv je bil izven suma. Uspavali so ga baš . trenutku, ko je morilec davil Abigail Doornovo. Tudi vse cLu-ge je bilo treba izločiti, ker ni bilo treba, da bi izmenjavali hlače. Dunning, Janney. Minchen, medicinci, Cobb, uslužbenci — vsi ti so imeli svoie bele obleke. — Vidimo torej, da morilec ni bi1 — Kaj pa ženska? Poglejmo. Morilka ni mogla biti ženska, ki bi ne bila zaposlena v bolnici. Lahko bi sicer oblekla hlače in se izdajala ^a Jann v, ne mogla bi pa najti obliža. Preo~ J torej edina možnost, da je bila namreč murlll.a v bolnici zaposLua ženska "'ed .e na soadata udi fWđa rkoornova in Sara Fullerieva, ki enako debro poznat: 4azmere v bolnici kakor pokoma starka. dal: Edith Duji.iingova in do". - ka t:r vse d u^e v bolnici zaposleno ženske, kak strežnice, perice, pomiva !ke itd. Z xj pa premislimo to še enkrat \ r» ' • -~-v>*lena žen«^ \ približno ako postavo, kakor iiw_. bi ^o.rebjvala t hlače, da bi se nog« la izdajati za doktorja Janneya, in po umoru bi jih morala odložiti. Kot ženska srednje postave bi morala hlačnice podšiti. da bi bile hlače krajše. N^na manjša drobna postava nam *udi po zakaj sta bi'a jezika potisnjena na konec čevljev, kajti večina žensk ima manjše in drobnejše noge, kakor moški, ona je pa vendar morala obuti moške čevlje. In končno — v bolnici zaposlena ženska bi takoj pomislila na obl / in vedela, kje ea mora iskati. Gospoda to se je ujemalo do najmanjše podrobnosti. Vsi so se spogledali. — Nadaljuj, — je dejal policijski komisar, — to j€... Vrag me vzemi, če vem. kako bi to imenoval. — Drugi zločin, — je nadaljeval Ellerv, — je bil pa neka; čisto drugega. Ko sem poskusil držati se istih metod, kakor pri prvem umoru, sem spoznal, da ne bo nič iz tega. Do nobenega pametnega zal. ,učka nisem mogel priti. »te*. 28 i »SLOVENSKI NAROD«, mm JB, đsusajjjfjsm Jtm mrmm ? fLA^tL za volane % različnih g-ubah. SPCCU£LuNl ESTKI oblek, volan, ftaJov Lil A21 KIK.AME, en tel vtoftko? In ćipa. PREDTISRANJE, VEZELNJE MONOGRAMOV. zaves, perila. Hitro, fino ln poceni izvrta Matefc & Mikeš, Ljubljan- poleg hotela Štrukelj Šivalni stroji od Din 1600 naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 960.- naprej. »Sachs<* motorji od Din 5000.- Ceniki franko! naprej — pri Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Rarlovška c 4. DAME, POZOB! Za BofilC znižane cene! Trajna ondulacija 50 do 70 Din, barvanje v vseh niarmah 80 Din, original >Crexne de Lil las < 20 Din, Imedia barve samo 40 Din — nudi salon Polanc, Kopitarjeva 2~ Odprto tudi ob I nedeljah. 3661 PERNICE ugotovljene velikost 180 X 115 'i puhastega perja 220-300- tn S40.- Din Is puli pa 450.-. 550.- Din Garantiramo solidna postrežba — pri: RUTKILF SEVER, Ljubljana, Marijin trg itev. 2. sen Plošče. gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo »EJLEKTROTON« Tavčarjeva ul. S. MOŠANČKI, zlata PARMENA tn druga Jabolka stalno na zalogi pri — GOSPODARSKI ZVEZI, LJUBLJANA, Tvrseva cesta OBLEKE, ZIMSKE SUKNJE modernega kroja po meri Ln vsa druga, krojaška dela — izdeluje po zmernih cenah J. JELOVSEK, modno krojaštvo LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 8 Dnevni in večerni krojni tečaj za damska in moška oblačila se prične dne 2. januarja 1956 Damski tečaj je tudi jako priporočljiv za privatno uporabo (nešivilje) Prijave sprejema TEODOR KUNC LJUBLJANA, Sv. Petra e, 4H Obćao* .....0 .a:,* K««tol pogrebni »wd Naznanjamo pretužno vest, da je nas preljubi mož, sin. brat, svak, zet in stric, gospod Metod Brezigar uradnik Pošt* hranilnice v pokoj t: ▼ petek, dne 14. decembra po dolgi mukapolni bolezni za večno preminil. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 16. decembra t. L ob 3. uri popoldne iz kapelice pokopališča pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. decembra 1934. žalujoči rodbini: Brezigar-Regally. Umri nam je nas ljubljeni oce, stari oče, stric in tast, gospod Ivan Krivic si trgovec dne 14. t. m. po dolgi, neizmerno mukapolni bolezni, v 61. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 16. decembra 1934 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Nadvse ljubljenega očeta ohranimo v častnem in trajnem spominu. Prosi se tihega sožalja, V LJubljani, dne 14. decembra 1934. Globoko žalujoči: IVAN, trgovec, sin — MLNA KRIVIC, snaha — LOTA PERUZZI, hčerka — IVO PERUZZI, zet — in ostalo sorodstvo. Za božično nakupovanje dajemo na vse damske plašče 10% popusta. MALI OGLASI V vseh malin oglasit zelja Deseda 50 para. daven Din 2.— Najmanjši znesek za nali >glas Din 5.—. davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pn naročilu, tanko tudi v znam tcah — pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo ms®* MOŠKO ZLATO URO in žensko zlato uro z zapestnico prodam za 1500 Din, vredno 4000 Din. — Naslov v upravi >Slovenskega Narodac. 3683 OREHOVA JEDRCA najcenejša od Din 16- kg — pri Kralj, Tvrševa cesta št. 46 3678 SUHA BUKOVA DRVA in žaganje dostavlja tudi na dom — Ivan Šiška, tovarna parketov, LJubljana, Metelkova ulica Št. 4. — Telefon 2244. 3673 OSEBNI AVTO Chevrolet prodani. — Ambro-žič, Bled, SLUŽBE STROJNIKA sprejme parna pilana, Bihač. DEKLE vajeno hišnih del in Šivanja — gre kamorkoli. — Fabiani, Dob št- 40 pri Domžalah. PRODAVAČICU traži draguljar Niko Bogdan, Dubrovnik JUTRI VSI NA KONCERT! Domača zabava. — Gostilna Kalin na Glincah. — Igra Pavličev šramel kvartet. 3680 Praktična BOŽIČNA DARILA bodo razstavljena jutri 16. decembra pri tvrdki F« M. SCHMITT Pred Škofijo % LJUBLJANA Lm^erjeva 4 na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. RAZNA PERUTNINA jajca, med, orehi in jabolka vedno v zalogi po konkurenčnih cenah v filijalni trgovini Kmetijske družbe, igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 3755. 3623 PREMA ZIMSKA JABOLKA sortirana, >d Din 2.50 dalje. — Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi. Novi trg 3 in Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 2105 ali 3755. 3624 CVETLIČNI MED po Din 9 prodaja na debelo — Blaževac, PišKorevci via D Jakovo. PREMOG, DRVA, karbopaketi. — Slovim Fran, Kolezi jska ulica 19. — Telefon št. 3934 6S/T POLNOMASTEN SLR ala trapist, garantiran, trd za ribanje, prodajam po Din 12.-za kg, poslan na kupčevo postaji. — Marko Raškovič, zadnja poŠta Ivanovo Selo, savska banovina. 6655 IZDELUJEM vsa moška in damska oblačila, kakor plašče, kostume L t. d., enako tudi vse potrebno za smučarje. - Priporoča se: Sko-fic Anton, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 11. 3681 LEPE JASLICE nlevčke, pastirčke, ovčke prodaja najceneje sv. Petra cesta 17. Ljubljana. 3599 TRAJNA ONDULACIJA krasna, že od Din 50.- naprej. Delamo vse po znatno znižanih cenak. — Salon odprt tudi ob nedeljah dopoldne — Se priporoča frizerski salon JTJRMAN, Miklošičeva 18 (pri sodnlji). 3650 DOLENJSKA ČRNINA kakor tudi druga pristna štajerska in dolenjska vina se točijo v gostilni »PRI JERICI« (Perles) Ljubljana, Prešernova ulica it. 9. — Prijatelji dobre kapljice se vabijo. — Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago- 3686 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert 67/T Trenclioati usnjeni suknjiči itn najbolj nakup pri PRESKERJl LJUBLJANA Sv Petra e. 14 POZOR! Slikanje sobe od 100 Din naprej, kuhinje od 50 Din naprej. Delo solidno! — Mokošek, slikar, Ljubljana, Sv. Petra cesta Št. 43. 3662 »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in planine tudi proigrane ter popravlja m a g lasu je strokovr jaško najceneje. — Knafljeva ulice i PRILOŽNOST! Pošljite vaše plašče in druga dobro ohranjena oblačila, katera več ne potrebujete — v prodajo k — PROMET« (nasproti križevniške cerkve). — Istotam ugodno naprodaj vsakovrstna oblačila (higijensko čista). 3679 Ravnokar dospela prvovrstna Zelo primerna BOŽIČNA DARILA! * Največja izbira! * Oglejte st naše izložbe l A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA Znižane reklamne _cenei OGLAS Dne 10. januarja 1935. leta se bo vršila ob 11. uri v pisarni komisarja Dravske stalne vojne bolnice licitacija za dobava potrebnih predmetov bolniške hrane za Cas od 10. januarja do 10. aprila 1935. leta, in to: 1. telečje meso, po dnevni potrebi: 2. kravje mleko, po dnevni potreb 3. žemlje, po dnevni potrebi. Pogoji pod katerimi se bo vršila licitacija, so razvidni vsak dan, razen nedelj in praznikov, v pisarni komisarja Dravske stalne vojne bolnice, in to dopoldne. Ponudniki so dolžni položiti kavcijo do 10. ure dneva licitacije pri blagajni Poštne hranilnice v Ljubljani, in to 5 % vrednosti od celokupne dobave, katera kavcija se bo vrnila polagaču Vsak ponudnik je dolžan predložiti predsedniku komisije potrdilo o položeni kavciji, potrdilo o plačanih davkih aa tekoče tromesečje in potrdilo Trgovske zbornice o pravici ln prijavi obrti. Is pisarne Uprave Dravske stalne vojne bolnice SL 817S od 7. dacambim 1964. tata ▼ SLOVENSKI NAROD«, dno A