Zasavski TEDNIK TRBOVLJE, 4. JtiNIJA 1964 — ST. 25 — LETO XVII. — 20 DIN Z NEDELJSKEGA ZBOROVANJA V TRBOVLJAH JE BILA POSLANA J ___________BRZOJAVKA PREDSEDNIKU TITU!__________________ Delovni ljudje Zasavja, zbrani na zborovanju pred Delavskim domom <• na manifestaciji v počastitev 40-letnice zloma Orjune, na mestu, kjer se je V 1. junija 1924 zlomil pohod fašistične Orjune skozi Trbovlje, pošiljamo Tebi, dragi naš voditelj in učitelj, borbene pozdrave in srčne želje, da bi nas še dolgo vodil novim zmagam in srečnejšemu življenju nasproti. Obljubljamo Ti, da bomo z vsemi silami prispevali k napredku naših zasavskih krajev in vse domovine. ODPRAVITI ZAPRTOST TREH DOLII | Kljub velikemu napredku, ki je v preteklih desetletjih dosežen v revirjih, naj ne M vaše življenje zaostaj#s m I burnim razvojem, ki ga ustvarja osvobojeno delo v vsej naši socialistični družbi Za to pa je potrebno vaše pe« | polno soodločanje v upravljanju in gospodarjenju - je poudaril tov. Miha Marinko, - TRBOVLJE. — Središče zasavskih rudarskih revirjev — Trbovlje — je bilo na večer pred praznikom odeto z zastavami. Po okoliških hribih so goreli kresovi, v zrak so poletavale rakete in osvetljevale revirsko dolino, ki je bila 1. junija pred 49-timl leti prizorišče spopada s fašistično Orjuno. V nedeljo dopoldne je bilo pred Delavskim domom politično zborovanje, na katerem je govoril eden od redkih preživelih udeležencev spopada z Orjuno — sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko. Zborovanja so se udeležili številni visoki gostje, med njimi Franc Leskošek-Luka, Boris Kraigher, Sergej Kraigher, Lidija Sentjurc, Vida Tomšič, Viktor Avbelj, Janko Smole, Franc Kimovec-Ziga, člani CK ZKS, preživeli udeleženci spopada z Orjuno v Trbovljah, delegacija mesta Sallaumines in drugi. Z zborovanja so poslali brzojavko predsedniku Titu; po govoru tovariša Marinka pa so združeni pevski zbori in godbe na pihala ts Zasavja izvajali krajši program. — Nedeljske slovesnosti sta prenašala jugoslovanska televizija in Radio Ljubljana. Govor MIHE MARINKA na dohodku, ki bi ustrezala vati njihovo proizvodno ope-vašim stvarno vloženim de- rativuo dejavnost s snova-lovnim naporom. Zato je po- njem skupnih služb — koleg zahvale ne obljuba, atn- mercialne, geološke, projck-pak dolg skupnosti, da vam tantske in drugih. Dejstvo, učinkovito pomaga zboljšati da so dela za dovršitcv Za-vaše pogoje gospodarjenja, savske ceste, ki bo odprla Hipne in delne rešitve ne revirje proti Ljubljani, Ce-morejo dati trajnejših rezul- lju in avtocesti in jih učin-tatov, ki bi vam omogočili koviteje povezala z ostalim pogoje boljšega gospodarje- svetom, v polnem teku. bo 'nja, kadar gre za odpravljanje odločilno prispevalo k še vzrokov obstoječega stanja, bolj pospešenemu razvem Vaši delavski sveti, poli- tudi druge industrije, k kitični in občinski samouprav- trejšemu povezovanju te ,ri- ni ter gospodarsko upravni dustrije s poslovnimi in ko-organi so na tekočem in so- operacijskimi odnosi v skup-delujejo v pripravah ukre- uem potencialno racionalnem pov, ki se za odpravo vzro- gospodarjenju tako y Slovesom sami spreminjate v šoli samoupravljanja. Najbrž se tega niti sami ne zavedate skupno z okrajem in repubfi-in ne zapažate, zlasti pa_ ne ko. Ti ukrepi so v okviru ___ slabosti v minulem ulji kot v Jugoslaviji in v gospodarjenju predvidevajo mednarodni menjavi ter de-skupno z okrajem in republi- litri dela. . . .. ,x in uc j.« — ».v. *i uiMvpi on, v vaum Dane so spodbude, da se ne osvoboditve in socialistic- mlajša, danes aktivno v živ- našega gospodarskega siste- tudi na drugih področjih, ne ne,M6V0 j ze z??,dovma ljenje vstopajoča generacija, ma in njegovega izpopolnje- samo na gospodarsko pro- vasili prednikov, vaših star- ...... vanja možni in bodo dali iz vodnem, odpravi zadušlji- sev. > ss pogled je nsmreč Tovftriši in tovsrisice I trn jnejše rezilltsite. Predvsem vo. zaprtost treli dol i n med osredotočen na današnjo ^ . uporabim to slovesno gre za mehanizacijo in' mo- se3>oj in proti drugim go-stvarnost, na uresničenje ai^0 lzrečcm prizna- dernizacijo odkopnih metod, spodarsko po itičnim in kul-vasih in naših skupnih ze- . ^ zajlva]0 ziasti Vam ru- ki naj počene stroške proiz- turnim središčem. Danes tisJrvae: m.r;± «.*- - -p?.«>,^ t-1»p»- srSt&g osebnih dp- bi drugod uveljavil svoje v krvotoku našega gospodar- hod kov in skladov za druž- ums’" “ J ' stva. To tembolj, ker vršite bene potrebe ter za razširje- sti, i samoza- sy(>. (jei0 v težjih pogojih no reprodukcijo. Hkrati bi , 1 • i • ii • i_ u:i„ i___i_ i. našo vest. pa ti prihajajo na delo v revirje. Zato je v tukajšnjem zaprtem ambientu miselnost fe- Sekretar CK ZKS Miha Marinko Tovariši in tovarišice! Današnja prireditev, po- kot' mnogi drugi 'delovni ko- bilo treba skrbeti za bolj . , v M»wnkn ll' lektivi in ste sse zlasti zad- smotrno in racionalno gospo- tem ambientu miselnost če- vorfi obširnejš o trboveljskim nji čas znašli v položaju, ki darjenje v vseh zasavskih stokrat nebogljena, lokalno spopadu in o posebni knjižni vatn otežkoča tako udeležbo rudnikih, vzajemno usklaje- izdaji založbe »Borec«. Ob kon- v cu orisa spopada z Orjuno Je tov. Miha Marinko dejal: Znova obujena elementarna zavest je prišla popolno- svečena spominu slovitega ma do izraza v navdušenem spopada z Orjuno, je že delovnem elanu povojne do-tretja po osvoboditvi, ko mi be — rudarji so se zavedli je zaupana naloga, da kot odločilnega pomena svojega eden redkih preživelih ude- »črnega zlata« za obnovo na-ležencev obudim spomin na šega gospodarstva. Odprava te dogodke pred 40 leti. Ob- izkoriščevalskega kapitalistič-širneje sem govoril in pisal nega sistema je spodbudila že pred 15 in 10 leti. Pa tu- delovne kolektive v revirjih, di nam, ki smo to doživljali da so se z zavzetostjo lotili — kolikor nas je še — ble- uveljavljanja samoupravnih dijo spomini na ta krvavi pravic, ki so jih v sicer do-spopad revolucionarnega de- kaj težkih pogojih v glavnem lavstva s tedaj porajajočim uspešno izvrševali, dobro so se fašizmom na naših tleh. gospodarili. Četudi je odpr-Nove generacije rastejo v ta še vrsta perečih proble-živahncm uveljavljanju in mov, nam pogled na prete-razvijanju današnje nove čono obdobje od osvoboditve socialistične družbe.'Za vas sem kaže velike, naravnost so take prireditve, posveče- ogromne rezultate. Poipolno-nc posameznim epizodam ma se je spremenila podoba minulih borb delavskega teh dolin, spremenili so se razreda v Času protiljudskih pogoji in način življenja de-režimov, kakor tudi narod- lovnih ljudi — naglo se vi Z nedeljskega sborovanja y Trbovljah AAAAAA AAAAAAAAAAA A A A A A iiilill« VSI SO DELALI IZPITE V trboveljski poslovni enoti FJektro Ljubljana so te dni pričeli s seminarjem za polkvalifika— cljo, ki ga obiskuje 40 tečajnikov. V tečaju, ki bo trajal mesec dni, se bodo seznanili z osnovnimi stvarmi v svoji stroki. Preko 80 članov kolektiva pa je te dni polagalo izpite o pravilih varnosti pri delu in> to vsi, od inženirjev do nekvalificiranih delavcev. S. S. * - •AAAAAA>* '* A 4 Izkoriščanje kapacitet v jugoslovanskem merilu Trboveljska Strojna tovarna je pred kratkim ustanovila oddelek za Industrijsko sodelovanje na področju Jugoslavije. Sama s svojimi kapacitetami namreč ne more zadostiti vsem potrebam tržišča, kar pa ji bo omogočeno v sodelovanju s tovarnami na področju Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Na ta način se bo Strojna tovarna še bolj pospešeno vključevala v celotno jugoslovansko gospodarstvo. S. š. FAKTURIRANA REALIZACIJA VEČJA ZA 40%, PLAČANA ZA 51 % NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV O GIBANJU GOSPODARSTVA V TRBOVLJAH V PRVIH ŠTIRIH MESECIH LETOS — DOSEŽENO 7 MILIJARD 200 MILIJONOV FAKTURIRANE IN 6 MILIJARD 559 MILIJONOV DIN VNOVČENE REALIZACIJE — DO KONCA APRILA IZVOŽENO ZA 366.409 DOLARJEV IZDELKOV IN USLUG — ŠTEVILO ZAPOSLENIH ZA 23 OSEB MANJŠE OD PLANSKIH PREDVIDEVANJ Gospodarstvo na področju trboveljske občine beleži v letošnjem letu pomembne uspehe. V primerjavi z lanskim letom se je fakturirana realizacija povečala za 40 %, plačana pa za 51 %. Štirimesečni plan fakturirane realizacije je bil letos v celoti dosežen. Število zaposlenih se je v primerjavi z lanskim letom po- večalo sicer za 8 %>, vendar zaposlujejo še vedno 23 oseb manj, kot je predvideval plan. Do konca aprila so z Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik izvozili za 25.906 dolarjev premoga, Strojna tovarna je izvozila za 307.563 dolarjev izdelkov, prav tako Tovarna polprevodnikov za 25.800 dolarjev izdelkov, medtem ko beleži Investicijski biro Trbovlje izvoz uslug v višini 7140 dolarjev. Rudnik rjavega premoga Tr-bovlje-Hrastnik je premog v celoti izvozil v Avstrijo, Strojna tovarna Trbovlje pa je izvažala svoje izdelke v letošnjem letu v Indijo, Tunis, Zahodno Nemčijo, na Poljsko in Madžarsko. In še nekaj statističnih podatkov: v TERMO- ELEKTRARNI TRBOVLJE sta se v primerjavi z lanskim letom povečali fakturirana in plačana realizacija za 42 %; RUDNIK je fakturirano realizacijo povečail za 6 %, vnovčeho pa za 4 °/o; v STROJNI TOVARNI se je fakturirana realizacija povečala za 46 %, vnov- čena pa za 86 %; CEMENTARNA je fakturirano realizacijo povečala za 72%; MEHANIKA prav tako fakturirano realizacijo za 29%; ELIT za 11%, TOVARNA POHIŠTVA za 24% itd. Industrijske delovne organizacije so ob koncu aprila plan fakturirane realizacije presegle za 0,3 odstotka; Termoelektrarna, Elektro, ELIT, Mehanika, Cementarna in Tovarna pohištva so v prvih štirih mesecih presegle plan fakturirane realizacije, Rudnik in STT pa plana nista dosegla (Rudnik je dosegel 32,9 % letnega plana fakturirane realizacije, STT pa 30,6 odstotka). -p- v znamenju humanih ob zaključku tekmovanja za dvig produktivnosti Prva nagrada za STT akcij Občinski odbor RK Trbovlje bo slovesno proslavil dan krvodajalcev, saj je krvodajalstvo velika humana akcija našega delovnega človeka. Dne *. jnnija ob 18. uri bo v Delavskem domu v Trbovljah proslava, na kateri bodo izročili tudi odlikovanja in značke najbolj zaslužnim krvodajalcem. (rap) 0 27. maja so v Ljubljani # podelili nagrade zmagoval-0 cem okrajnega tekmovanja 0 za dvig produktivnosti, ki 0 ga Je organiziral O K ZMS 0 med aktivi ZMS v delov-0 nih organizacijah. Televizijski sprejemnik RR Niš je prejel mladinski aktiv Strojne tovarne Trbovlje, ki je prispeval več predlogov za racionalizacijo in izboljšanje kvalitete dela. Drugo nagrado med posamezniki — Tomosov moped — pa je prav tako prejel član ZMS v Strojni tovarni Trbovlje Stefan Kovač. Strojna tovarna Trbovlje pa je prejela ob tej priložnosti še posebno priznanje Centralnega komiteja ZMS. -n. Občani Trbovelj, pridite, oglejte si in predlagajte! 8. junija bo v Trbovljah v foyerju Delavskega doma otvoritev razstave trboveljskega urbanističnega programa Po zakonu Je. predpisano, da se morajo vsi urbanistični načrti razstavili na vpogled občanom, ki imajo tako možnost, dajati svoje pripombe. To pa je tudi glavni namen razstave, saj »več ljudi več ve«. Ko |e gradivo razstavljeno predpisano dobo (3 mesece, navadno pa kakšen mesec m anj), zberejo organizatorji vse pripombe ter realne in upravičene sugestije upoštevajo, se pravi, načrte izboljšajo, če jim Je to v prid. Nato prhle ves urbanistični program pred občinsko skupščino. Ko ga le-ta na seji obeh zborov potrdi, postane ta program takorekoč občinski zakon, po katerem se mesto razvija naprej. Cilj programa je, prikazati in kako naj bodo urejene ko-perspektivno podobo mesta, munalne Instalacije, njegove zazidalne In gospo- Na razstavi bo na razpola-darske možnosti in ugotoviti go knjiga vtisov, kamor bo ekonomske sosobnosti kraja, lahko vsakdo vpisal svoje prt-Urbanistični programi se de- pombe in samo želeti je, da bi lajo za daljšo dobo — navad- bilo teh pripomb čim več, no za obdobje tridesetih let. da bi si obiskovalci razstavo S pomočjo stolpca za porast res ogledali in tudi poskusili prebivalstva se da ugotoviti s svojimi močmi nekaj dopri-od današnjega stanja stanje nesti h končnemu izidu, saj je po tolikih letih. Predvideva- to stvar, ki se tiče vseh. mo lahko, koliko bo Imelo Glavna stvar na razstavi bo mesto prebivalcev, koliko bo karta conlngov — zbir vseh potrebovalo stanovanj, koliko elementov urbanizma, ki ob-delovnih mest bo potrebnih likujejo mesto. Na njej bodo prikazane vse cone, namenje ne bivanju, definirane bodo cone, določene za delovna mesta, prikazan bo promet in označene bodo vse javne institucije. Da pa bo ta karta bolj razumljiva, so posamezna poglavja podrobneje obdelana na drugih kartah — torej posebej promet, posebej komunalne instalacije, prav tako vrednotenje površin in izračun izrabe površin za stanovanjske namene — to so karte, ki dajejo ali dodatno razlago perspektivnega stanja ali pa karte, ki razlagajo sedanje stanje. Noben kraj ni mrtva točka, kjer bi lahko do izdelave urbanističnega programa ustavili vse življenje. Vselej se dela potrebne zazidalne in druge načrte komunalne ureditve na osnovi splošnih urbanističnih smernic, ki si Jih Je treba postaviti že vnaprej, da razvoj mesta ne obstane ne neki mrtvi točki, ampak da se razvije paralelno z urbanističnim načrtom. Tako bodo razstavljeni tudi vsi načrti, po katerih se Je mesto že do sedaj razvijalo, da bodo obiskovalci razstave videli, kaj je že bilo do sedaj storjenega na področju urbanizma. N. Industrijska kovinarska šola Strojne tovarne Trbovlje razpisuje NATEČAJ ZA SPREJEM 60 UČENCEV v I. letnik 1964/65. Pogoji za sprejem: 1. dopolnjeno 15. leto starosti; 2. dokončana osemletka; 3. da je zdrav in sposoben za kovinski poklic. Lastnoročno napisani prošnji, kolkovani s 50 din državne takse, je priložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo in mnenje osnovne šole o sposobnosti in nagnjenosti učenca; 2. rojstni list; 3. zdravniško spričevalo. Sola izobražuje za poklic strojnega ključavničarja in kovino-strugar j a. Pouk je teoretični In praktični ter traja 3 leta. V primeru večjega števila kandidatov, kot je razpisanih mest, opravljajo ti sprejemni izpit Iz , slovenskega jezika, matematike in psihotehnične-ga preizkusa. Prošnje sprejema tajništvo zavoda do 30. julija. Nekolkovane prošnje in prošnje brez potrebnih dokumentov ne bomo upoštevali in se smatra, da kandidat ni vpisan. Internata ni. Vse potrebne informacije daje uprava šole, Trbovlje, Novi dctn 60, telefon 80-213. PRIPRAVE ZA PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA IN DNEVA ROPARJEV________________ Občinski odbor SZDL pa bo na novem Trgu v v Hrastniku že dalj časa središču Hrastnika, kjer vodi skrbne priprave za bodo izročili svojemu na-praznovanje občinskega menu tudi nov spomenik praznika in dneva rudar- hrastniškim borcem in jev. Že sedaj je znano, da žrtvam narodnoosvobodil-bodo v tistih julijskih ne borbe. Na ta dan bodo dneh v Hrastniku števil- tudi slavnostna zasedanja ne kulturne, športne in vseh delavskih svetov ostale prireditve. Osrednja hrastniških delovnih or-proslava z zborovanjem v ganizacij. Dokončno pa počastitev I. gladovne bodo uredili tudi še neka-stavke rudarjev in občin- terc druge manjše ob-skega praznika Hrastnika jekte. Uspela konferenca komunistov - ruJariev Nekaj več kot 100 komunistov z rudniških obratov v Hrastniku in na Dolu je pred dnevi prisostvovalo svoji predkongresni konferenci. Navzoč je Ijil tudi zvezni poslanec in član CK ZKS tov. Silvo Hrast Po izčrpnem referatu, ki je predvsem obravnaval^po- skem rudarstvu, je bila ložaj Rudnika v konfliktu med samoupravnimi pravicami °sJ®^ena kolektiva na eni strani in na drugi strani med bazo de- zlastl v nastopanju navzven, lavskega upravljanja in še vedno močnimi centralističnimi Podobno je tudi s prehodom in neekonomskimi tendencami v našem gospodarskem si- na 42-urni delovni teden V stemu. Ob tem je bilo poudarjeno, da je odgovornost ko- t“°nrti munistov v Rudniku mnogo večja, zahtevnejša in da to zahteva tudi mnogo večjo aktivnost v pogledu poglabljanja v nastalo situacijo. Razprava je pokazala, da varjali komunisti-rudarji. komunisti pravilno pojmujejo Na konferenci je bilo jasno nastalo situacijo in da so povedano, da se je treba še nadalje zavzemati za urejanje lastnih problemov, da pa je nujno, da širša družbena skupnost pokaže razumevanje za odpravo sedanjega niso bile paničarske, temveč njihova prizadevanja obrnjena predvsem v lasten kolektiv. Fluktuacija delovne sile, politika osebnih dohodkov, plafonirane cene premogu, porast proizvodnih stroškov, notranje rezerve, perspektivnost rudarjenja, nove investicije in vloga Zveze komunistov so bila osnovna vpra- mogoče, da bi izvršili ta prehod, saj je znano, da znaša rudarjev tednik 56 ur. Tudi o tem vprašanju so si bili komunisti na konferenci enotni, da je treba ta problem urejati za rudarstvo kot celoto. Poudariti je potrebno, da razprave kljub kritičnosti stanja, ki iz dneva v dan otežkoča normalno poslovanje v Rudniku. Borba za enoten koncept razvoja, tako na domačem POSVET ŠIRŠEGA POLITIČNEGA AKTIVA V HRASTNIKU Občinski komite ZK Hrastnik je med ostalim v okviru svoje predkongresne aktivnosti organiziral pred dnevi širši posvet političnega ak- šanja, o katerih so se pogo- rudniku kot v vsem sloven- Problem najnižjih osebnih dohodkov v Hrastniku da je optimizem med komunisti-rudarji zelo močan, kar daje solidno osnovo za njihova nadaljnja prizadevanja v korist kolektiva. Prav to je v svoji razpravi la, za občutek, da stremimo Poudaril'tudi tov. Hrast, ki za uveljavitvijo takšnega sl- I® pohvalil rudarski kolektiv stema, v katerem bi delavec zaradi konstruktivnosti nje-občuti‘1, da je nagrajen za govlh razprav in kvalitete svojo ustvarjalnost njegovih prizadevanj. Družbeno-politične organizacije In občinska skupščina tiva za obravnavo aktuainih Hrastnik dnevno analizirajo problem urejanja najnižjih problemov v mednarodnem osebnih dohodkov v hrastnlški industriji, obrti in druž- ______________________ V Izobraževalni center delavskem gibanju. Uvodne benih službah. V zadnjih dveh mesecih so bili zaznamovani L1TOSTROI V Liubliani misli ie nodal nredsednik nekateri pozitivni rezultati. ,1 miuoiuuj v Pred tern časom je bilo v obstajajo, pa tudi v odpravi občini še 1600 zaposlenih z najrazličnejših oblik fiskal- misli je podal predsednik ideološke komisije, Velimir Krašovec. -J^Pr ™; it n^k8J!wi?h nižjimi osebnimi dohodki od nih dajatev širši družbeni redno zanimanje prisotnih 25^0 dinarjev> od tega jlh skupn^tl. je bilo okrog 500 z dohodki pod 18.000 dinarjev. Sedanje V Hrastniku se je v celoti stanje pa dokazuje, da je še osvojilo naslednje mnenje: okrog 250 zaposlenih, ki ''industrijska delovna organi-imajo manjše dohodke od zacija, ki ima osebne dohod-najbolje osvetljena. Poleg te- 25.000 dinarjev. Brez dvoma ke, ki so nižji kot 25.000 di-ga je bilo v ospredju vpra- .g tQ pozirtiven rezultat pri- narjev. predstavlja v dokajš- iP0L/nW»mf v zadevanj subjektivnih sil in nji meti določeno neureje-in ekonomski problemi v gtrc,kovnj,h kadrov za reše- nost. Nizki osebni dohodki sodobnem svetu, predvsem vanje tega problema. Zlasti tam, kjer ni objektivnih to a£v?e.b‘£ £ vzlr^t0v - ob3toječe delitve, za probleme v odnosih med komunističnimi partijami v svetu in za konflikt med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Ta vprašanja so bila tudi nekaterih problemov v med- lavk z osebnimi dohodki predstavljajo sramoto za organizatorje proizvodnje. Ta ni u Široka razprava v ! kot 25 000 dinarjev, je sramota se odraža predvsem toii' iSe'r*de„rra poslanec, tov. Silvo Hrast, je bila ocenjena zelo pozitivno in je bila na zaključku izražena želja, da bi ObK ZK Hrastnik tudi v bodoče organiziral več posvetovanj s to tematiko. PADEC NA GRAMOZNI CESTI htevala maksimalna prizadevanja, analitično delo pa Hrastnik v tem, da vodstva delovnih organizacij, strokovnjaki, tehnična inteligenca, niso v stanju odpraviti tistih delovnih mest, ki imajo manjšo vrednost dela kot je ta izražena v 25.000 dinarjih. Delavni kolektivi so tousmerl-tev sprejeli kot pravilno In tudi politično osvetljevanje _______ _________^_____ tega problema. Podobno je j0 v celoti podpirajo. _____ bilo v Tovarni kemičnih Iz- (rap) HRASTNIK — Po ce- delkov, v Splošnem gradbe-sti III. reda je 17. maja ob nem podjetju in KOP. Tre-14.10 vozil na odseku v vasi nutno aktivno delajo v zvezi Marno pri Hrastniku z mo- s tem vprašanjem v Sijaju tornim kolesom CB 14-351 in Splošnem trgovskem pod-voznik Drago’ pfovšek (28), jetju. Kot delovna organi- lom. Takšni pocedi so po-stanujoč na Krožni poti v Ce- zacija p aima še nerešen vsem nepravilni pa tudi lju. Ker pa je bila cesta na problem najnižjih osebnih skrajno škodljivi. Politika tem delu močno posuta z dohodkov Gostinsko podjetje nagrajevanja zahteva stalno gramozom, ga je zaneslo in je »Jelka«, kar povzroča iz spremljanje, temeljito pro- padel. Dobil Je težje poškod- dneva v dan večje in upra- učevanje in iskanje Izhodov, be, med drugim tudi zlom le- vičeno nezadovoljstvo delov- Pri tem ne gre samo za ure-ve' noge, pa tudi njegova že- nega kolektiva. Nujno bo janje najnižjih osebnih do-na-sopotnica je bila lažje tudi v tem primeru kot tudi hodkov, gre tudi za iskanje poškodovana. Na motornem v nekaterih ostalih obrtnih meril za nagrajevanje, gre kolesu je materialne škode za podjetjih zavzeti odločna sta- za medsebojne odnose v pro-okrog 8000 dinarjev. lišča v iskanju rezerv, ki izvodnjl, zn vrednotenje de- V nekaterih delovnih organizacijah so prepričani, da so ob sedanji delni ureditvi osebnih dohodkov za daljše obdobje zaključili s tem de- objavlja vpis v I. letnik Poklicne šole (Industrijska i J šola) v sledeče poklice: strojni ključavničar, kon- |( strukcijski ključavničar, strugar, obratni električar, livar in modelni mizar Vabimo vse tiste mladince v starosti od 15 do 16 let, ki so uspešno dokončali osemletko in ki ču- , i tijo veselje do enega izmed zgoraj navedenih po- V . klicev, da se priglasijo najkasneje do vključno 27. junija 1964. Prijave sprejemamo osebno in po pošti. Prijava naj vsebuje: 1. lastnoročno pisano prošnjo s kratkim življenjepisom (kolkovana s 50 din); 2. šolsko spričevalo; 3. zdravniško potrdilo; 4. rojstni list. Vse nadaljnje informacije glede pogojev šola- j i nja bomo prijavljencem poslali po pošti. i1 Poleg redne Poklicne šole bo IZOBRAŽEVAL- V NI CENTER LITOSTROJ v prihodnjem letu organiziral priučevanje za delovna mesta v meta- '{i lurških obratih, mehanski obdelavi in pločevinami 11 Za to vrsto priučevanja se lahko priglasijo vsi < | tisti mladinci, ki NISO USPEŠNO dokončali osemletke, imajo pa veselje do praktičnega dela. Priučevanje bo organizirano v skrajšam obliki. Po končanem priučevanju se bodo kandidati zapo- < | slili na delovnih mestih v navedenih obratih Litostroja ustrezno svoji strokovni usposobljenosti. ', V poštev pridejo predvsem kandidati iz Ljubljane in bližnje okolice. Prijave sprejemamo do vključno 27. junija 1964. Izobraževalni center Litostroj, Ljubljana, Djakovičeva 53, telefon 33-511, interno 417 '! Razprava o analizi O analizi stanja gospodarstva v Zasavju je na zadnjem ske občine, ki jih bodo po-zasedanju razpravljala tudi skupščina občine Zagorje ob sredovali skupščini okraja Savi. Ljubljana. V razpravi je bilo pred- malo konkretna in da vrsto vsem poudarjeno, da je ana- primerjalnih pokazateljev ni liza preveč splošna in pre- realnih za zagorske delovne organizacije. Omenjeno pa je še bilo, da taka analiza — iz objektivnih pogojev — ne more biti osnova za razprave za nkdaljnji razvoj Zasavja. Predlagano je bilo, _______________ da se naj za vsako področje v maju opravili z zbori proiz- imenujejo posebne komisije, vajaicev, na Katerih so spreje- katerih naj bi sodelovali mali kandidatne liste za volitve , . . . . novih samoupravnih organov. V tudi strokovnjaki iz Zasavja. Zagorju ob Savi računajo, da Skupščina občine Zagorje ob J®*? ik° ls' v koi Savi je imenovala še komi- lektivih opravili z volitvami .. ... , ,__ novih samoupravnih organov, Sljo, ki ima nalogo zbrati Stanovanjski blok B-6 ob Cesti zmage v Zagorju ob Savi prvi novi delavski svet pa je Vse predloge iz razprav o bo v kratkem sprejel stanovalce. Po načrtih AZA iz Ljub- 'zagorje ob^Savi^n*^- analizi stanja gospodarstva v ljane ga je gradilo Gradbeno podjetje Zagorje. cer v'ponedeljek, l. junija. Zasavju na področju zagor- Medobčinski zdravstveni center ustanovljen Doslej so imele vse občine v Zasavju formalno določene podkomisije. Posloval bo po skega zdravstvenega centra zdravstvene centre v lastnih zdravstvenih domovih, vendar programu, ki bo izdelan v za Zasavje je na zadnjem v takem obsegu razumljivo ni mogla priti do izraza nji- soglasju z zdravstvenimi do- zasedanju razpravljala tudi hova vloga. O ustanovitvi medobčin- z delom 1. junija, sedež pa skega zdravstvenega centra naj bo v Zagorju ob Savi. za Zasavje so razpravljali Za letos bo treba za po- Prve nove samoupravne organe so že izvolili Po vseh delovnih kolektivih na področju zagorske občine so movi, Zavodom za zdravstve- skupščina občine Zagorje ob no varstvo, Komunalnim za- Savi, ki je sprejela sklep o vodom za socialno zavarova- ustanovitvi; ko pa bodo o nje, delovnimi organizacija- ustanovitvi centra razpravna »asavje so razprav,,«,. ,,a -etos no srena za po- m| drHcimi zainteresira- ljali še na sejah skupščin ob- .* ^ nedeljo 14 junija. !! 3et-č--.a,;. -r*de-”eVL!.® *"b!.™C^°„bČ:nj,ke5animi zavodi. čin Trbovlje in Hrastnik, bo V 3 ’ 3 ’ ustanovitvi medobčin- izdan tudi ustrezen odlok. 1WW— 14. junija -občinska volilna konferenca ZK 14. junija — občinska volilna konferenca ZK V maju so na področju zagorske občine zaključili z volilnimi konferencami osnovnih organizacij ZK. Udeležba na konferencah je bila zadovoljiva, na njih pa so obravnavali aktualne naloge po VI. plenumu CK ZKJ iin konkretizacijo smernic za predkongresno aktivnost Zveze komunistov. Občinska volilna [ konferenca organizacij i Zveze komunistov v i Zagorju ob Savi pa bo se v Zagorju ob Savi spet stvenega centra za Zasavje sestali člani svetov za zdrav- zagotoviti nekaj nad pet mi-stvo pri občinskih skupšči- lijonov dinarjev. Medobčin-nah Hrastnik, Trbovlje in ski zdravstveni center bo Zagorje ob Savi ter se dogo- imel poseben 15-članski vorili, da se naj ustanovi strokovni svet; po potrebi pa medobčinski zdravstveni cen- bodo ustanovljene tudi stal-ter za Zasavje, ki naj prične ne in občasne komisije in ■ ■ •l. I I I I < I I I I > I I I I < I II 11 (I (I 11 11 11 11 I I ! I I I I I i'mm Na Izlakah -slikarska kolonija NA POBUDO LIKOVNE KOMISIJE OBČINSKEGA čine Zagorje ob Savi, ki je SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV ZAGOR- imebovala poseben imiciativ-SKE OBČINE SO V ZADNJEM ČASU V ZAGORJU OB n? odbor, ki bo letos orga-SAVI VEČKRAT RAZPRAVLJALI O USTANOVITVI ,n'Zlr,al samo poskusno sli-SUKARSKE KOLONIJE NA IZLAKAH, S ČIMER BI TO ™ hdi vso ZNANO TURISTIČNO SREDIŠČE KULTURNO ATRAKCIJO. PRIDOBILO TUDI Gospodinjska šola Z arorje ob Savi RAZPISUJE po sklepu sveta za šolstvo Skupščine okraja Ljubljana z dne 21. IV. 1964 vpis za I. razred za poklica: kuhar in natakar za gostinsko stroko Pogoji za sprejem so: — uspešno dokončana osnovna šola; — ustrezno zdravstveno stanje, ki se preveri na zdravniškem pregledu, ki ga organizira šola. Zdravniški pregled plača vsak kandidat sam. Kandidati naj vložijo do 25. junija 1964 v upravi šole prijavo, ki mora biti kolkovana z državnim kolkom 50 din. Prijavi je treba dodati: — originalno spričevalo 8. razreda osnovne šole; — originalni rojstni list; — kratek življenjepis; f — mnenje šole — In potrdilo o vzdrževanju med šolanjem. Prijave bo sprejemala uprava šole do vključno 25. junija po pošli in osebno v pisarni šole. Skupni zdravniški pregled za vse kandidate organizira šola še v juniju, o datumu bodo kandidati naknadno obveščeni. Pobudniki za ustanovitev slikarske kolonije na Izlakah poudarjajo, da bo lahko slikarska kolonija na Izlakah koristila pri oblikovanju miselnosti oblikovalcev, ki bi se tako bolj seznanili z življenjem in delom v Zasavju. Visokokalocične peči Tovarne elektroporcelana Izlake pa izpopolnjujejo vse pogoje, da se sčasoma kolonija razvoje v keramično smer; sporazumno z oblikovalci in Industrijo bi bilo mogoče doseči koristno sodelovanje pri razpisih natečajev za različne Upe dekorativnih Tudi v Kisovcu in Zagorju se pripravljajo na ustanovitev krajevnih skupnosti Občinski odbor SZDL Za gorje ob Savi sklicuje te dni posvete o ustanavljanju kra-1 Jevnih skupnosti na mestnem področju. Prejšnji petek’ je bil tak posvet v Kisovcu, na katerem so imenovali tudi Iniciativni odbor za ustanovitev krajevne skupnosti, ta teden pa bodo podoben posvet pripravili tudi v Zagorju ob Savi. -n. izdelkov iz keramike ali stekla, v zvezi s tem pa so pogojene še razvojne možnosti za izdelavo praktičnih dekorativnih predmetov iz keramike oziroma stekla. O predlogu za ustanovitev slikarske kolonije na Izlakah je prejšnji ponedeljek razpravljala tudi skupščina ob- polrebno dokumentacijo za izdalo dokončnega odloka o Zagorje ustanovitvi slikarske Kvinti,-je Zraven tega je bilo sklenjeno. da se iz proračunske rezerve zagotovijo sredstva ra delo letošnje poskusne sli-tarske kolonije. ZAGORSKI ČEBELARJI SO ZBOROVALI Prejšnjo nedeljo je priredilo Čebel.,iško diušlvo Zagorje v zadružnem domu na Izlakah ra/šujent sestanek, na katerem so govoull o oigam/aciji raznih shokovnih Izletov, udeležbi na raznih poučnih seminarji!, in še o drugih aktualnih vprašanjih s svojega podiočja. Društvo deluje z letošnjim letom že 45 let. saj Je bilo ustanovljeno 30. maica 1919. leta, inlciatoi ustanovitve pa je bil sedanji predsednik društva — Lojze Kolenc. Na tem sestanku so go tudi predlagali za odlikovanje »Antona Janše« II. stopnje, zraven Itga pa še Ivana Grabnarja-Iz Kolovrata In Franca Seveikaija lz Brezij za odlikovanje »Antona Janše« lil stopnje. Po lem delovnem pomenku pa je v kino dvorani zadružnega doma lepo šlevilo mladih čebelaijev osemletke Izlake |kje, Imajo čebelarski krožek) In starejših z zanimanjem sledilo predavanju In' Ulmskemu predvajanju dr. Senegačnika iz Ljubljane, ki se je udeležil njihovega zborovanja In jim je posredoval več praktičnih nasvetov za njihovo delo. Priprave za us anovitev I krajevnih skupnosti I_______________v občini Hrastnik Po sprejetju zvezne in republiške ustave ter statuta občine Hrastnik se nahajamo v zaključni fazi sprejemanja statutov delovnih organizacij, obenem pa intenzivno potekajo predpriprave za formiranje krajevnih skupnosti in izdelava osnutkov statutov istih. Občinska organizacija SZDL vodi že dalj časa razprave o pomenu in vlogi bodočih krajevnih skupnosti. Organizirana je bila že vrsta razgovorov in razprav tako v občinskem kot krajevnem merilu, na razširjenih sejah komisije za družbeno upravljanje, na katerih se je kot osrednje vprašanje obravnavalo pomen in naloge krajevnih skupnosti, na podlagi tega pa tudi, na katerih območjih v- občini obstajajo pogoji za formiranje oziroma delovanje krajevnih skupnosti. Izhajajoč iz dejstva, da se z novo ustavno ureditvijo krajevna skupnost pojavlja kot faktor krajevne samouprave, v kateri občani uresničujejo v konkretni praksi dejansko samoupravljanje in v kateri predstavlja krajevna skupnost — skupnost občanov, ki neposredno po svojih voljenih organih uresničujejo svoje naloge na principu družbenega samoupravljanja, so dosedanji razgovori in posvetovanja z vodstvi krajevnih organizacij SZDL in drugih družbenih člniteljev na terenu nakazali potrebo oziroma možnosti za takojšnje formiranje oziroma ustanovitev 3 krajevnih skupnosti v občini, sicer na območju gornjega Hrastnika, spodnjega Hrastnika in na Dolu pri Hrastniku. V teku razprav oziroma predpriprav za pristopanje k formiranju krajevnih skupnosti, se postavljajo nekatera vprašanja, zakaj pristopamo k formiranju krajevnih skupnosti in kaj bo z dosedanjimi stanovanjskimi skupnostmi, ki so delovale v centrih, in krajevnimi odbori, ki so delovali na vaseh. Dejstvo je, da sta sedaj delovala 2 faktorja v lokalnem merilu. Na eni strani stanovanjske skupnosti kol sicer družbeni organ upravljanja, vendar pa s precej za pleteno organizacijo, zaradi česar javnost dela v sedanjih stanovanjskih skupnostih ni bila takšna, da bi dala občanom možnost aktivnega sode lovanja pri reševanju proble mov. Kot drugi faktor pa so delovali krajevni odbori, ki se bistveno razlikujejo od krajevnih skupnosti. Predvsem Je krajevna skupnost organ družbenega upravljanja, krajevni odbor pa je bil bolj pomožni organ občinskega ljud skega odbora In manj organ družbenega samoupravljanja Krajevna skupnost dejansko predstavlja skupnost prebivalcev določenega območja, medtem ko Je bil krajevni odbor le organ posameznega kraja. Bistvena razlika je tudi pri ustanovitvi krajevne skupnosti, ki jo ustanovijo občani sami neposredno na zborih občanov ali volivcev in v soglasju z občinsko skupščino, medtem ko je krajevni odbor določil občinski ljudski odbor že v svojem statutu. Dalje Je potrebno poudariti, da so v svetu krajevne skupnosti izvoljeni člani izmed občanov samih, medtem ko so bili krajevni odbori sestavljeni iz odbornikov občinskega ljudskega odbora, čeprav so bili v n lih tildi Člani ki so jih iz- volili volivci iz tega območja. Krajevni odbor tudi ni bil pravna oseba, kar je krajevni skupnosti s predpisi določeno. Poleg teh nekaj bistvenih Vsebinskih razlik pa obstajajo še druge važne razlike med krajevno skupnostjo in krajevnim odborom. Ena izmed njih je ta, da ima krajevna skupnost svoj statut kot temeljni akt, s katerim se določa delo in organizacija skupnosti, medtem ko krajevni odbor tega akta ni imel, ker je bilo vse urejeno z višjimi predpisi. Iz vsega tega izhaja, da že položaj krajevnih skupnosti, kakršnega jim določi ustava in pa tudi statut občine postavlja drugačno vlogo teh organov družbenega upravljanja in zagotavlja boljše delo. Vloga, pomen in naloge krajevne skupnosti se bistveno tako zelo razlikujejo od dosedanjih krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti, da niti eni niti drugi ne morejo zgolj spremeniti naslova v krajevno skupnost in bo potrebno, da bodo eni in drugi odmrli. In kaj pričakujemo s formiranjem krajevnih skupnosti kot enotnega organa družbenega upravljanja v lokalnem merilu- v 269. členu statuta Predsednik Skupščine občine Hrastnik __________________sklicuj e___________________ po 136. členu statuta občine Hrastnik zbore volivcev, ki bodo v času od 6. do vključno 16. junija 1964 v vseh volilnih enotah občinskega zbora, in sicer: Volilne enote: 1. Čeče — Boben — 7. 6. 1964 ob 8.30 v gostilni Rinaldo; 2. Studence — levi del — 9. 6. 1964 ob 17. uri v rudniški čakalnici; 3. Studence — desni del — 12. 6. 1964 ob 19. uri v rudniški čakalnici; 4. Nova kolonija — Reber — 10. 6. 1964 ob 17. uri v rudniški čakalnici; 5. Stara kolonija — levi del — 12. 6. 1964 ob 17. uri v prostorih rudniškega komiteja; 6. Stara kolonija — desni del — 11. 6. 1964 ob 17. uri v rudniški čakalnici; 7. Log — spodnji del — 9. 6. 1964 ob 17. uri v šoli heroja Rajka; 8. Log — samski dom — 12. 6. 1964 ob 17. uri v samskem domu; 9. Log — stadion — 11. 6. 1964 ob 17. uri v šoli heroja Rajka; 10. Log — novo naselje — 9. 6. 1964 ob 17. url v šoli heroja Rajka; 11. Prapretuo — Plesko — 14. 6. 1964 ob 8.30 v zadružnem domu; 12. Hrastnik — center — 11. 6. 1964 ob 17. url v šoli Ivana Cankarja; 13. Frtica — 11. 6. 1964 ob 17. url v posebni šoli; 14. Kemična — 16. 6. 1964 ob 17. uri v sindikalni dvorani kemične; 15. Steklarna — desni del — 12. 6. 1964 ob 17. url v upravnem poslopju steklarne; občine Hrastnik je rečeno: Krajevna skupnost je samoupravna teritorialna organizacija, v kateri občani organizirajo komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne zdravstvene, kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb gospodinjstev in družine, kakor tudi za razvoj samih naselij. 2e samo te v grobem naštete naloge pa jasno kažejo, da v nekaterih območjih občine, kjer so doslej sicer delovali krajevni odbori vsaj trenutno nimajo pogojev za ustanavljanje krajevnih skupnosti. Tu so mišljene predvsem vasi z razmeroma zelo majhnim številom prebivalcev, ki pa zajemajo precejšnja območja, na katerih omenjene dejavnosti p -ogoče organizirati. Tu se postavljajo v večini le drobni problemi urejevanja komunalnih ^pbjektov (poti, vodovodov, itd.). Za urejevanje teh je bil s strani krajevnih činiteljev dan predlog, kar je določil tudi statut občine, da bi se urejevali potom stalnih predsedstev zborov volivcev, izvoljenih za eno leto ali pa zato izvoljenih komisij na zboru volivcev za urejanje določenih nalog. Kot že rečeno, priprave in razgovori ter posvetovanja v zvezi z ustanavljanjem krajevnih skupnosti se intenzivno vršijo v okviru organizacije SZDL in drugih družbe- 16. Steklarna — levi del — 11. 6. 1964 ob 17. uri v gasilskem domu; 17. Podkraj — gornji del — 10. 6. 1964 ob 17. url v gasilskem domu; 18. Podkraj — spodnji del — 7. 6. 1964 ob 14. uri v osnovni šoli; 19. Krnice, Savna peč — 14. 6. 1964 ob 15. uri pri Kuharju; 20. Turje — Gore — 14. 6. 1964 ob 15. uri v osnovni šoli Turje; 21. Mamo, Unično, Brdce — 7. 6. 1964 ob 16. uri v sušilnici; 22. Kal — 7. 6. 1964 ob 16. uri v osnovni šoli; 23. Novi Dol, Krištandol — del — 11. 6. 1964 ob 17. uri v rudniški čakalnici; 24. Dol — levi del — 11. 6. 1964 ob 18. uri v osnovni šoli Dol; 25. Kovk — 7. 6. 1964 ob 15. uri pri Gričarju; 26. Dol — desni del — 12. 6. 1964 ob 19. uri v klubu; 2^. Brnica — 14. 6. 1964 ob 18. uri pri Ivanu Drakslerju. _________PREDLOG DNEVNEGA REDA:___________________ 1. Izvolitev organov zbora; 2. Poročilo o izvršitvi sklepov zadnjih zborov volilcev; 3. Poročilo stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov o svojem delu v pretekli mandatni dobi; — razprava in sklepanje o ustanovitvi in o območju krajevne skupnosti; — razprava in sprejem statuta krajevne skupnosti; — Izvolitev članov krajevne skupnosti; 4. Razprava o predlogu o reorganizaciji šolstva; 5. Sklepi in predlogi volilcev. Vabi se vse volilce, da se zborov polnoštevilno udeleže ter da sami sodelujejo in odločajo o zadevah, ki so na dnevnem redu. Predsednik Skupščine občine Hrastnik Milan Babič, I. r. Novi spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma v Hrastniku Hrastničani so bili med prvimi, ki so se že pred zlomom stare Jugoslavije ilegalno družili in se zoperstavljali takratnemu krivičnemu režimu; v prvih letih re-volucije pa so se organizirali v partizanskih enotah za zlom takratnega še hujšega režima, kot ie že bil v stari Jugoslaviji. Po prihodu okupatorja so se v revirjih nadaljevale priprave za oborožeh odpor in borbo. Prve borce v Zasavju je usmerjalo revirsko komunistično vodstvo, katerega je uspešno vodil tov. Sergej Kraigher. Prvi hrastniški partizani so se v letu 1941 shirali na Kalu nad Hrastnikom. V juliju leta 1941 pa je bila formirana prva revirska četa, ki je štela okrog 70 borcev, imela pa je le 30 pušk, nekaj municije in 5 bomb. V drugi polovici leta 1941 je odšla iz Hrastnika v par-tizane večja skupina domačinov.____________________ Iz dneva v dan so se vrstile nove akcije, a žal so prišle tudi prve žalostne novice. Štiri dni po nesreči pri Vrharju, kjer je izgubilo življenje 5 Hrastničanov, se je dogodil drugi tragičen dogodek pod Sveto planino (Partizanskim vrhom), kjer sta izgubila življenje zopet dva borca — Hrastničana. Dnevi so minevali, vrstile so se nove tragedije, Nemci so zapirali komuniste, začeli so seliti otroke in matere na Hrvatsko. Mnoge so odpeljali v koncentracijska taborišča, mnoge pa so usmrtili kot talce. O vseh teh težkih dogodkih bi se dalo precej napisati, a že teh nekaj vrstic nam zgovorno pove, da so se že v samem začetku narodnoosvobodilne revolucije dogajale težke in nikdar nadomestljive izgube naših slovenskih rodoljubov. Se težje bi bilo povedati, kdo vse in koliko ljudi je izgubilo življenje v NOB. V vojni so mnogi ostali za vedno v tistih gozdovih, drugi so našli smrt v taboriščih, tretji so umrli kot talci; za vse žive pa je posijalo novo .— toplejše in svobodno sonce. Žrtev, ki jih je dalo naše majhno mestece za to novo, kar danes imamo, ne more nihče plačati, vendar pa bo njih lik ostal med nami za vedno. 2e v prvih dneh po revoluciji, ko smo pričeli z obnovo porušenih mest, vasi, cest in tovarn, so se v naši domovini, kot svetal spomin preteklih dni, gradili spomeniki, s katerimi smo se vsaj delno hoteli oddolžiti žrtvam iz NOB. Tudi v Hrastniku smo postavili leta 1950 spomenik, ki pa je bil, žal, slabo zgrajen in ki je nenehno terjal novih popravil, seveda je temu bila kriva tudi sama kvaliteta materiala, ki nikakor ni bila primerna takšnemu objektu. Vsled tega je občinski odbor združenja borcev NOB Hrastnik pričel resno razmišljati o ureditvi Trga revolucije v Hrastniku in o izgradnji novega spomenika, ki bi simboliziral življenja — izgubljena v NOB. Ta akcija se je pričela v letu 1963. Vsi člani združenja ZB, kot tudi ostali občani so bili mnenja, da se mora pristopiti k izdelavi nečesa zares impozantnega in razvojni stopnji primernega, ter se s tem oddložiti vsem, ki so. darovali življenja v NOB. V ta namen je bil ustanovljen pri občinskem združenju ZB v Hrastniku pripravljalni odbor za izgradnjo Trga revolucije in novega spomenika. Z delom je odbor takoj pričel, priskrbel je potrebno dokumentacijo, zagotovil nekaj finančnih sredstev, tako d$ so dela danes v teku in Hrastnik bo dobil v centru 3. julija novo podobo. Zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane, katerega zastopa direktor inž. Kopač, je izdelal projekt za novi spomenik. Ureditveni načrt za okolico pa je izdelala inž. Krulčeva. V projektu za izgradnjo spomenika je predvideno, da se bo postavil novi spomenik v obliki trikotnega obeliska višine 8 m", na katerem bodo s treh strani vdelane bronaste plastike, izdelek akademskega kiparja Stojana Batiča iz Ljubljane. Spomenik bo stal na elipsasti ploščadi, k- je v novijou 2 % padca od ceste proti spomeniku, sam spomenik pa bo iz dveh delov, iz obeliska in prizmaslega sarkofaga, ki bo' stal na mestu, kjer je bil stari spomenik. V spomin žrtvam bodo na spomeniku vklesane vrstice pisatelja Toneta Seliškarja, ki govore: »Ne jokajte za namil V vaših srcih še živimo, v naročju matere, kateri smo življenje dali, v naročju domovine večno spimo.« Poleg tega pa bodo vklesana na spomeniku tudi imena vseh padlih borcev NOB in umrlih v taboriščih ter talcev. Spomenik bo izdelan iz pohorskega granita in bo stal okrog 4,120.000 din. Okrog spomenika je predviden zbirni prostor za proslave in manifestacije, prav zaradi tega pa se je pričelo tudi s prekritjem potoka Bobna v dolžini 46,80 m, dvigniti pa se mora tudi most pri domu Partizana. Pri izvajanju del pa se je pokazalo, da se mora Puharjev dom porušiti, ker je sicer nemogoče napraviti ploščo prekritja, katere ležišče je na dolžini 4,50 m v temeljih Puharjevega doma. Ce bi Puharjev dom porušili le delno, bi izgubili današnjo podobo, ker bi mu morali vsaj vogal ob potoku porušiti in ker bi po končanih delih nasutje, ki bo na pokritju potoka Bobna, segalo do višine ključavnic pri vhodnih vratih. V taki obliki pa bi dom kvaril urejeno okolico okrog spomenika, obenem pa onemogočil funkcionalnost parka v ozadju proti trafo postaji, kjer se predvideva po ureditvenem načrtu vodomet. O tem problemu, o porušitvi Puharjevega doma, je razpravljala tudi skupščina občine Hrastnik na svoji zadnji seji. Odborniki so pokazali zares veliko razumevanje in odločili, naj se Puharjev dom poruši. Sprejet je bil sklep, da se Foto:klubu Hrastnik vrnejo sredstva za porušeni dom v višini 4,650.000 dinarjev. Okolica spomenika bo lično urejena z zelenimi pasovi, kar bo dalo še lepšo podobo temu za Hrastnik prepotrebnemu Trgu revolucije. Celotna ureditev trga bo stala okrog 20 milijonov dinarjev. Trenutno ima občinski odbor združenja borcev NOV na razpolago nekaj čez 2 milijona dinarjev sredstev. Vse de- lovne organizacije naše komune so z razumevanjem in humanostjo pristopile in podprle to akcijo, na tak ali drugačen način. Kljub temu, da so naši delovni kolektivi že mnogo pripomogli k izgradnji spomenika, apeliramo s tega mesta, da to gradnjo še podprejo, tako, da bi nam uspelo dela dokončati do 3. julija, kar bi bil zares lep delovni uspeh has vseh ob našem občinskem prazniku. Vsa gradbena dela okrog ureditve spomenika je prevzelo Splošno gradbeno podjetje Hrastnik in dela že potekajo. Trenutno prekrivajo potok Boben, za katerega prekritje je dala sredstva Vodna skupnost v višini 5,500.000 din Prav bi bilo, da to akcijo za izgradnjo Trga revolucije podpremo vsi občani. Z dograditvijo in ureditvijo Trga revolucije bomo Hrastničani dobili spomenik, na katerega bomo ponosni, in ki bo mladim in bodočim rodovom zgovorno pričal o neprecenljivih žrtvah in junaštvih njihovih očetov in mater, obenem pa bo to delna oddolži-teV vsem tistim, ki danes mirno počivajo in ne uživajo sadov, katerih tvorci so bili. Komunisti iz občinske skupščine o svojem defu Pred dnevi se je v Hrastniku sestal širši aktiv komunistov — članov občinske skupščine, svetov in komisij — ter obravnaval naloge članov ZK pri formiranju in izvajanju občinske politike. V razpravi je bilo izneseno mnogo vprašanj, med katerimi so predvsem pomembna tista, ki dokazujejo neaktivnost pa tudi neodgovornost posameznih komunistov^ v teh organih. Ko so obravnavali kvaliteto in število razprav, so ugotovili, da samo del komunistov posega aktivno v razprave, ostali pa več ali manj pasivno spremljajo politiko in so indiferentni tudi do sprejetih sklepov. V tem primeru je splošni zbor mnogo kvalitetnejši do zbora delovnih skupnosti. Ugotovili so tudi, da nekateri komunisti — od-* bornikl in člani svetov — ne proučujejo material in se ne poglabljajo v |h"o-bleme. Zaradi tega so pogostni primeri, da na zborih volilcev ne zagovarjajo sklepov skupšči- ne niti niso v stanju prikazati razpoloženja v svoji volilni enoti na zasedanjih skupščine. V tem pogledu so na posvetovanju kritično osvetlili družbeno odgovornost komunistov. Precej razprav je zadevalo tudi tisti del občinske politike, ki vsebuje probleme družbenega standarda. Opozorili so na dejstvo, da je izgradnja objektov družbenega standarda v komuni nc-obhodno potrebna, da pa je nujno določiti prioritetni red. Odločno so se zavzeli tudi proti skrajnosti, ki se pojavlja v tem času, češ da se naj brez ozira na potrebe in možnosti zaustavijo vse investicije, kar pravzaprav pomeni stagnacijo razvoja materialne rasti komune. Precej časa so posvetili vprašanju demokratičnosti in demokratičnih odnosov v skupščini. V celoti je bilo osvojeno mnenje, da je ravno različnost stališč osnovni faktor v pogledu enotnosti pri izvajanju sklepov. V tem smislu pa je razumljivo, da morajo komunisti nastopati poglobljeno, argumentirano in progresivno. V razpravi je sodeloval tildi zvezni poslanec tovariš Silvo Hrast, član CK ZKS, ki je obširno razložil problematiko jugoslovanskega sistema, dobršen del razprave pa je posvetil tudi nalogam komunistov v občinski skupščini in na zborih volilcev. -n- Seja skupščine občine Liliia RAZPRAVA O ŠTIPENDIRANJU STROKOVNIH KADROV da v sodelovanju s svetom za — POTRJENI STATUTI ŠOLSKIH ZAVODOV — PRECEJ družbeni plan in finance raz-R/.ZPRAV O POROČILU O DELU SVETA ZA OBRT, TR- previja o razvoju obrtne de-GOVINO, GOSTINSTVO IN TURIZEM — »BRIVSKO-FRI- javnosti v občini ter izdela ZERSKI SALON« V LIKVIDACIJO — FORMIRANJE MA- perspektivni program razvoja TIČNE SOLE. obrti. Predvsem pa je potreb- na seji Skupščine občine diranje, da izdela konkreten ustanovitev raznihTrvis^ln Litija so obravnavali poročilo program za štipendiranje obrtnih delavnic za tiste de- o realizaciji proračunskih do- predvsem za kadre, ki Jih iavnosti jjj hodkov in izdatkov za prvo primanjkuje v šolstvu in J ' tromesečje letošnjega leta. V zdravstvu. Komisija za štipen-zvezi s tem poročilom so nato dlje pa naj s tako izdelanim razpravljali o štipendiranju programom seznani gospodar- strokovnih kadrov, ki jih potrebujejo gospodarske organizacije v občini ter kadrov za družbene službe. Po končani razpravi sta oba zbora občinske skupščine sprejela priporočila za komisijo za štipen- jih občani najbolj potrebujejo. Svet naj tudi vestno spremlja odkupne cene živine ter odobri zvišanje prodajnih cen mesu le na ske organizacije ter zbira podlagl izdeianih kalkulacij, sredstva za štipendiranje v skupni sklad, ki naj bi se ustanovil. Litija katere pa naj pregleda posebna strokovna komisija. Pripo- Nadalje ,= »Ul SMC teto mesa, po drugi strani pa naj referent za cene tedensko ugotavlja odkupne cene živine in prodajne cene mesa, da ke, Konjšice, Gradišča pri Dolah in otroškega vrtca Litija — s tem, da zavodi upo- števajo pri sprejemanju sta- ne bo nepravilnosti, sanitarni' tutov pripombe \ občinske inšpeUtor pa naj zaostri pre. gled kvalitete. Lilijan STANE POTOKAR skupščine. \ Na seji je bilo podano tudi Na predlog sveta za obrt, zacTj^drežbenega0 plana v pr- 9osllnstvo- trgovino in turi-vem tromesečju za industrijo.-4] Oba zbora sta poročila le rižem je občinska skupščina potrdila predlog, da »Brivsko-frizerski salon« Litija preneha z delovanjem na podlagi rednega likvidacijskega postopka, in to s 30. junijem 1954. Ta ukrep je bil sprejet zato, ker je bilo ugotovljeno, da je podjetje nerentabilno, saj je bila po zaključnem računu za leto 1963 izkazana izguba v znesku 188.262 dinarjev, prav tako pa so bili tudi povprečni mesečni osebni dohodki na 1 zaposlenega v lanskem letu za 4241 dinarjev pod povprečjem mesečnih osebnih dohodkov v 'obrti. V I. tromesečju letošnjega leta pa so se osebni dohodki znižali že n^ 11.187 dinarjev pod povprečjem. Sprejet je bil tudi sklep o formiranju treh matičnih šol — to je Litije, Šmartnega in Gabrovke, medtem ko so zdaj ostale šole na področju občine Litija podružnične šole. M. U. pregledala ter sklenila, da bo Stane Potokar je v Litiji ze- podrobna obravnava realizaci-lo popularen in priljubljen, je družbenega plana ob za- saj zna »tisoč spretnosti in kl|«fku I. polletja. 1 Oba zbora sta nadalje raz- umetnosti«, rad priskoči na pravijaja v predloženem po- pomoč vsakomur, ki je potre- ročilu sveta za obrt, gostln- ben kakršnekoli pomoči, saj se spozna res na vse. Te dni je praznoval 60-letnico pa se mu leta prav nič ne poznajo. Zmeraj je dobre volje in tudi vsakogar spravi v dobro voljo. Vselej ga vabijo na razne veselice, saj zna igrati na harmoniko in s svojim neizčrpnim repertoarjem zabava staro in mlado. 2ivi v Podkraju, zraven Save. Tam ima urejeno vodo-mersko postajo in dnevno beleži stanje reke. Podatke pošilja vodomerski direkciji v Ljubljano, v pripomoček pa ima uradni čoln, ki so mu 'ga pred leti slovesno pripeljali člani direkcije. Stane je bil 27 let vojak in šofer pri najrazličnejših komandantih, potem pa se je vrnil v Litijo in se zaposlil v litijski Predilnici kot mojster delavnic. Bil je tudi med ustanovitelji AMD društva in prvi učitelj litijskih šoferjev. J. 2. rŽMoKtte 3itš TEDNIK stvo in turizem. Pri tem sta priporočila svetu za obrt, gostinstvo, trgovino in turizem, VESTI Z DOL • Na Dolah pri Litiji je bil 24. maja letos zbor volivcev, na katerem so med drugim ustanovili krajevno skupnost in Izvolili organe krajevne skupnosti, saj so ugotovili, da je omenjena ustanovitev nujno potreba Tako bodo lahko reševati razne skupne komunalne zadeve, nadalje pa so na tem zboru volivcev izvolili člane poravnalnega sveta, kd je sicer že obstajal od leta 1959 in so tudi člani tega sveta dobro opravljali svojo nalogo, zaradi česar se prebivalci tukajšnjega kraja radi obračajo na poravnalni svet. • Strelska družina Dole je v nedeljo priredila strelsko tekmovanje, na kate em je zmagala ekipa Litije-Šmartno, po tekmovanju pa je bila zabava na hribčku proti Pasjemu vrhu, zvečer pa so prižgali velik kres na čast rojstnega dneva maršala Tita in v pozdrav dnevu mladosti. Pri tem delu Je v večjem številu sodelovala tudi tukajšnja mladina. V nedeljo, 51. maja, so imeti na Dolah pri Litiji volitve zadružnega sveta Kmetijske zadruge Dole-Gabrovka in so tako izvolili člane v organe upravljanja. Pri kmetovalcih-kooperantib je bilo za to veliko zanimanje, saj upajo, da se bodo odnosi med kmetom-kooperantom m kmetijsko zadrugo še Izboljšali. Smrtno ranjen zaradi eksplozije (rop) UTI J A — 27. maja ob S.50 le eksplodiral naboj v priročni delavnici pri skoblarski mizi in smrtno ranil Pavla Hauptmana (61), krnela iz Vintgarjevca 9 pri Litiji. Hauptman je namreč razdiral naboj »tiomblonke«, da bi iz nje napravil svinčnico, pri tem pa ga je eksplozija smrtno ranila. miimimmi Več sredstev za obrt obstoječe obrtne delavnice ne opravljajo več dejavnosti, za katere so bile ustanovljene, pač pa prevzemajo večja investicijska dela. Na ta način obremenjujejo delavnice industrijskih podjetij, pomagajo pa tudi k šušmar- NA ZADNJI SKUPNI SEJI OBEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LITIJA JE BILO PODANO TUDI POROČILO O DELU SVETA ZA OBRT, TRGOVINO, GOSTINSTVO IN TURIZEM. UGOTOVLJENO JE BILO, DA JE SVET RAZPRAVLJAL PRVENSTVENO O POROČILIH O REALIZACIJI DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1964 IN O DRUŽBENEM PLANU ZA LETO 1964. OMENITI ŠE VELJA, DA DVE SEJI SVETA NISTA BILI SKLEPČNI, stvu; precej občanov pa je kljub vsemu brez po-O Na področju litijske lani pa 16,916.000 din, za trebnih uslug ali pa so jih občine deluje v družbe- letos pa predvideva druž- prisiljeni preplačevati ali nem sektorju obrti sedaj beni plan investicije v vi- pa iskati zunaj občine. 6 delovnih organizacij, za- šini 19,097.000 din. Vsa ta z ozirom na pomanjka-sebnih obrtnikov pa je sredstva pa so bila oziro- nje nekaterih vrst obrt-trenutno 84. Po sprejetju ma so namenjena že ob- nih deiavniC bi bilo treba novega zakona o obrtni- stoječi obrti za manjše v izdelati tudi več- štvu je zanimanje za investicije Ln za nakup letini plan razvoja usluž-ustanavljanje zasebnih novih strojev, čeprav so v nostne obrtne dejavnosti, obrti vse večje in je pri- že obstoječi obrti potrebe pri investiranju pa naj bi čakoveti, da se bo zmanj- mnogo večje, kot je pa ^ mnenju sveta za obrt, šala deficitarnost nekate- sredstev. trgovino, gostinstvo ln rih obrti (kovaštvo In Z ozirom na hiter raz- turizem sodelovale vse druge). Največji problem voj industrije in ostalih gospodarske panoge, pa predstavljajo za obrt dejavnosti zlasti zaostajata uslužnostna dejavnost in servisna dejavnost, primerni, ln bo kazalo predvsem zaradi pomanj- ljivo stanje. Preskrba je razmišljati o tem, kako kanja sredstev za inve- zadovoljiva, predvsem pa zagotoviti tej panogi go- sticije, kadrov in prosto- mnogo boljša kot v prejš-spodarstva primerne pro- rov. V Litiji menijo, da njih letih, kar gre pripi- je treba graditi več sati specializaciji in mo- še vedno prostori, ki jih je premalo oziroma so ne- • V trgovini ugotavljajo v Litiji zdaj zadovo- store, kar je eden od pogojev za razvoj obrti. Z,a ' ilustracijo nekaj podat- zgradb za tovrstno dej a v- demizaciji trgovin. Letos n ost, zagotoviti pa tudi je pričela z delom spe-kov: v razdobju 1957 do stanovanja za zaposlene, cializirana trgovina z 1962 je bilo v obrt inve- V obrti pa se poraja še nekatere elektrotehničnim materialom; v naslednjih le stiranih 42,268.000 din, tale problem: ieeeeeeeeH*MBiie»wnnrTimBBr3,Bflt?*"iror9,-",*: CELJE. — Tekma je bila tipično prvenstvena, ki pa ni _ . ,_ . , . , , kazala znakov derbyjt. Doma- »avtor« enajstmetrovke, ki je v čini so se na terenu veliko prej re2l smelo biti. RUDAR: Bantan 8, Pristav 6, šl, igralce Rudarja pa je sprem- lige katastrofalno porazili slabo Irt 5, Žibret 7, Majcen 7, Bostič ljala tudi izredna smola, saj so peterko iz Celja. Rudar bo v 9, Breznikar 8, Halilagič 6, Hrt- bili vsi štirje goli doseženi zgolj prihodnjem kolu igral z vode- bar 7, Pajer 7, Mak 5 in Sori 7. zaradi majhne nepazljivosti, čim Mariborom in po tej tekmi Sodnik More iz Ljubljane je Sodnik Marčun iz Ljubljane je bo zmagovalec imel vse možno- sodil izredno slabo in je tudi sodil zelo dobro. s ti za osvojitev prvega mesta. MLADINCI: Rezultati s slabimi nasprotniki DOMŽALE — ------- ' ......................... in bolje znašli in prvi polčas silovito napadali vratarja Bantana. Rudar je igral tipično (0 :3). obrambno igro in nespretne napadalce Kladivarja v vseh sicer dobro zamišljenih akcijah povsem onemogočil. Vodeči gol je prvi dosegel Rudar po Pajerju, nato pa je Kladivar z enajstmetrovko (s strelom Perca) izenačil. Niti Kladivar niti Rudar nista imela kaj tvegati, zato je Rudar MLADINCI: KLADIVAR — RUDAR 2:3 (1 : D- LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Proletarec : Svoboda (D) 0:3 (0:1) as iiuta n ca j „v6«v., JC »uuat (C) ZAGORJE. — MOŠtVO PrO- »odprl« igro. Tekma je s tem letarca je v 24. kolu nogomet-postala bolj živahna in je okrog nega prvenstva v LNP sprejelo 2r.(X) gledalcev imelo nekaj več v goste enajsterico Svobode iz od igre. Kratek potek tega sre- Duplice. Tekma se je končala Litija : Svoboda (K) 4:5 (2:0) (č) LITIJA. — Igralci Svobode v tem nogometnem srečanju niso igrali podrejene vloge, pač pa jih je spremljala tudi izredna smola, prišlo je celo do avtogola. Temu srečanju bi bolj ustrezal neodločen rezultat. MLADINCI: LITIJA — SVOBODA (K) 2 : 8. RUDAR 1 : S kažejo, da je to tekmovanje dokaj nezanimivo in prav zato tudi število gledalcev pada. Rudar je pred 50 navijači premagal Celje s 119 : 37. čarna bi bil takle: z zasluženo zmago gostov z re- □„ ip tera nnstala zul tatom 3 :0, srečanje pa je „ Po, dale Rudar P red 350 gledalci vodil Bužano- enakovredna, s tem da je ttuaar ^iA T nonnimmi pi e vzel iniciativo. Ob Ra uma- v 16 iz Ljubljane z napakami. Igra je bila ostra in borbena, ZASAVSKA ROKOMETNA LIGA Rudar (H): TVD Partizan (Z) 4:20 (1:7) (fš) HRASTNIK. — HrastniŠki rokometaši so v zadnjem kolu zasavske rokometne lige za uspešen zaključek sezone katastrofalno porazili slabe Zagorjane. (fš) HRASTNIK. - Prvaki LNP polnf roke^deTa^m 0]i l! Iz Hrastnika so zanesljivo od- ne5p0rtno vedenje moral često- Bratstvo : Sava (Tacen) 3:1 (1:0) kaJ^ne^mh^rtlolnosU^ki^ vtener * predvsem ™ boŠ £ lave kaznovati nediscipliniran; so se žal končale v akcijah_mi- Sos^e' “JJ«, sodnik^mora^zato Jz Tacna_ Rezultat ustreza po- g0^.?' v 49. minuti izključiti igralca . .___ .___. -. takrat izredno Svobode — Semprlmožiča zaradi St3 °ba tokrat izredno narnprnPdA nanqfi- na tekmeca veliko grešila, nerazpoložen in je zato kljub namernega napada na domačega Anivn- mo vrat. Kladivarjev »napadalni kvintet« je bil ___ oži očitni premoči in številnim na igralca. Tekma nasplošno ni bila lepa, gostje so bili fizično nartnm na vrata gostov razočaral 13 iePa* 5ustje so mu haiciiu padom na vrata gostov razočarat. močnej51> borbenejši ln tudi teh- Akclja s prostega strela 21- nično popolnejši. Napadalci Pro- MLADINCI: BRATSTVO SAVA (T) 6 : 0. breta noge. letarca pa so imeli vrsto priložnosti za dosego gola. vendar so je spravila gledalce na Mojstrski strel je bil usmerjen proti Baumanovim bili premalo odločni, vratom, le-ta pa je reagiral pre- - MLADINCI: kasno, toda le smola je botrovala, da je odbita žoga od preč- 2:8 (2:8). ke obstala le v kotu. Druga PIONIRJI: taka Idealna priložnost za do- BfeA šego gola se je Rudarju ponu- 8:1 (8:8). dila tik pred koncem tekme, ko je Mak streljal mimo praznih Vrat. Napadi Rudarja so bili zlasti v drugem polčasu bolj smiselni ln bo Kladivar s tako Igro le težko uspel na kvalifikacijah za II. zvezno ligo. Pri domačinih sta bila najboljša vratar Dobrovoljnik 4 in Kranjc s petimi goli. REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA Kranj : Rudar (T) 13:17 (6:10) (k) SENOVO. — Z nedeljskim <**/ ^ Predzadnjem eostovaniem v Senovem sl ie kolu republiške rokometne lige PaptnSčarNagotovU°Vstop vdl? ta- ljeno republiško nogometno ligo, 51/ /° vs(T7ekmo vodil R Sll3sezo°nt° ,0rmlral' " Prth°d' sameznlhSevftc na la za višjo stopnjo — Morje, sinje lerarni nokturr «3.1* D^oevfte na tekočem trak? Zasavski tednik, stran it. 14 ČRNO-BBLA KRONIKA — RAZPISI — GIBANJE PREBIVALSTVA 4. junija 1984 Nesreče Neprevidno prehitevanje (rap) ZAGORJE — Do lažje prometne nesreče je prišlo 24. maja ob 15.05 v naselju Loke pri Zagorju, kjer je osebni avtomobil U 191-78, ki ga je upravljal voznik Anton Ribič iz Trbovelj, neprevidno prehiteval dva osebna avtomobila. V tem času mu je po desni strani ceste prihajal nasproti pešec Franc Berklič iz Kisovca 44 pri Zagorju, ob prehitevanju pa je omenjeni osebni avtomobil zavil preveč v levo in zaradi tega zbil pešca v cestni jarek, kjer je obležal v trenutni nezavesti. Takoj po nesreči je bil prepeljan v zagorski Zdravstveni dom, dobil pa je telesne poškodbe na levi nogi, ramenu in po levi strani glave. Na osebnem avtomobilu je bilo materialne škode za okrog 25.000 dinarjev. Prisebnost kolesarja (rap) TRBOVLJE — 2. me Ja letos je ob 14.50 vozil po cesti II. reda v smeri iz Hrast--nika proti Trbovljam s kolesom Milan Luknjanovlč (18) iz Zaječarja, zdaj pa stanujoč v Hrastniku. Pri kilometrskemu kamun št. 58,5 se je srečal z avtobusom CE 11-46, last Avtobusnega prometa Celje, ki ga Je upravljal poklicni voznik Ervin Grešak (38) iz Hrastnika. Avtobus Je vozil pravilno po desni strani cestišča, kolesar pa je zavozil na debelejši gramoz in ga Je zato zaneslo proti avtobusu. Ko je v zadnjem trenutku uvidel, da bi prišlo do trčenja, je odskočil s kolesa pod cesto, kolo pa je zadelo v avtobus in se prelomilo na dvoje. Telesnih poškodb na srečo ni bilo, na kolesu pa je materialne škode za okrog 10.000 dinarjev. Gibanje prebivalstva TRBOVLJE Rojstva: Frančlika Borlček, Zagorje, deCka; Angela Smerc, Slrje 2 — dečka; Karolina Flršt, Hrastnik 165 — dečka. Poroke: Ivan .Kunstelj, orodjar Neža 1, in Klavdija Šorli, del., Neža 1; Jože Seklli, del., Kolodvorska 8, ln Marija Gorenc, del., Kolodvorska 9; Ivan Lapornik, str. ključ., Ojstro 32, ln Krista Skobe, del., Hrastnik 261 Smrti: Rozalija Dobršek, Keršiče va kol. 47 — stara Sl let; Ana Trošt. Vreskova, nova hiša — stara 66 let; Marija Vidic, ob železnici 37 — stara 62 let; Angela Ferant. Trg svobode 26 — stara 66 let ZAGORJE Rojstvoi Silvestra Smrkolj, Pr-hovec 16 — deklico. Poroka: Franc Rovan, mehanik. Kranj, ln Stanislava Mihelič, nam.. Kranj. Smrti: Matija Podrenlk, rud. upok., Kidričeva 1 — star 74 let; Ivan Rogtlč rudar. Cesta zmage 17 — star 43 let. HRASTNIK Rojstev ln porok ni bilo! Smrti: Ljudmila Plevnik, Inv., flrrr.tnlk !0fl — stara BO let; Joži K ne upok., Hrastnik 239 — star 73 let. Hn ■—MUHI ■ Sklad za zidanje stanovanjskih hiš v občini LITIJA Po določilih zakona o financiranju gradnje stanovanj I (Ur. list FLRJ št. 47/59) in pravil sklada za zidanje sta-I novanjskih hiš v občini Litija ter po sklepu 15. redne I seje UO sklada z dne 19/5-1964 razpisuje ■ SKLAD ZA ZIDANJE STA-I NOVANJSKIH HIŠ I V OBČ NI LITIJA natečaj za dodelitev posojil Iz Sklada za zidanje stanovanjskih hiš L PO TEM NATEČAJU DAJE SKLAD NASLEDNJA POSOJILA: A) Posojila za novo gradnjo Dovršitev Individualnih stanovanjskih hiš fizičnim osebam 9,000.000 din v višini maksimalnega posojila 1,000.000 din po ponudniku. B) Posojila za popravilo Popravilo individualnih stanovanjskih hiš fizičnim osebam 3,000.000 din v višini maksimalnega posojila 500.000 din po ponudniku. IL NATEČAJNI POGOJI: 1. Najdaljši rok odplačila: pod točko A) — 15 let, pod točko B) — 8 leti 2. najnižja obrestna mera 1 W| 3. stanovanjska zgradba prosilca za posojilo pod točko A) mora biti dograjena do III. gradbene fazei 4. posojila pod točko B) bo sklad dal za naslednja dela: — nujna gradbena delai — za popravilo streh, x — za kleparska, mizarska in Instalacijska dela, — za popravilo fasadi stanovanjska zgradba prosilca mora biti zavarovana za dejansko vrednost, prosilec pa mora vin-kulirati polico v korist skladaj 6. odobreno posojilo je treba porabiti do 20. decem- bra 1964 in se ne sme uporabljati v druge namenei 7. prosilec je dolžan plačati garancijski znesek v višini 1 % zneska zaprošenega posojila kot varščino, ki zapade v korist sklada, če prosilec odstopi od ponudbe. Garancijski znesek je treba plačati na tek. rač. 600-141-687-1. Ostali depoziti pri NB Litija; 8. prednost pri dodelitvi posojila imajo: prosilci, katerih zgradba bo do konca leta 1964 dograjena in vseljiva, prosilci, člani ZB NOV, t prosilci, ki nudijo krajši odplačilni rok, prosilci, ki nudijo višjo obrestno -mero. III. DOKUMENTACIJA: Prosilec mora predložiti naslednjo dokumentacijo: a) prošnjo z navedbo višine posojila in odplačilnih pogojevi b) komplet obrazcev za stanovanjske kredite za delavce in uslužbence) c) celotno gradbeno dokumentacijo ln listine, ki so potrebne pri gradnji stanovanjske hišej č) zemljiškoknjižni Izpisek stavbnega zemljiščai d) vinkulacija zavarovanja stavbe v korist skladaj e) potrdilo o delovnem razmerju z izkazano višino mesečnih prejemkov v dveh izvodih i f) potrdilo o obveznosti do že najetih posojili g) predračun o višini zaprošenega posojila za gradbeni material ln dela, ki bodo financirana iz po-sojtlai h) predračun lastnih sredstev vloženih v gradnjo) i) potrdilo o vplačanem garancijskem znesku. IV. VLOŽITEV PONUDBE: Ponudbe s popolno dokumentacijo morajo prosilci vložiti pri Skladu za zidanje stanovanjskih hiš Litija, Ponoviška 14, najkasneje do vključno 15. Junija 1964 v zapečatenih ovitkih z vidno oznako, in sicer: za posojilo pod A) »NATEČAJ — NOVE GRADNJE«, za posojilo pod B) »NATEČAJ — POPRAVILA«. Ponudb brez teh oznak ne bomo obravnavali. V. Izid natečaja bo objavljen na razglasni deski ObS Litija, prosilci pa bodo obveščeni pismeno. VL Vsa pojasnila glede posojil prejmejo ponudniki pri skladu. Opozarjamo, da komisija za pregled dospelih ponudb ne bo upoštevala: a) ponudb brez zahtevanih oznak, b) ponudb z nepopolno dokumentacijo, c) ponudb vloženih po preteku roka. Upravni odbor Sklada za zidanje stanovanjskih hiš Litija Još Jedna godlna u jednoj knjižil SVJETSKI ALMANAH 64 Na 700 strana 100.000 najnovljlh 1 najaktuelnijlh podataka sa svlh področja ljudske djelatnostl u svijetu 1 Jugoslaviji. Najsveilje I najažurnlje informacije o svlm značajnim IJndlma 1 dogadajlma n našoj zemlji 1 n svijetu u protekloj godinll SVJETSKI ALMANAH 64 u znatno proilrenom poglavljn donosi: potpuni tekst novog Ustava SFR Jugoslavije, splsak svlh ga- V veznih 1 republlčlUb poslanika, biografske podatke o funkclo-nerlma I poslanlclma Sa vezne skupštlne, splsak svlh funkclo-nera saveznlh I repuhllčklh organa, kolera I opčlna, splsak svlh lunkclonera pollllčklh I društvenih organizacija. SVJETSKI ALM* 1 (X posebno pomno e proilrenom opsegu obredu j e prlvredu, saobračaj, turizem I donosi podatke o razvoju kulture 1 •portskim dostlgnučlma. U svom svjetskom pregledu objavljajo najnovlje podatke o UJedln|enlm nacijama I svlm na-dunarodnlm organizacijama, o svlm suverenim državama, protektorlma 1 kolonijama, o medunarodnoj Integraciji, paklovkna I savezlma država, o prlvrcdnlm krctanjlma 1 proizvodnji u svijetu kao I o značajnim kulturnim I sport-slilm zblvanjlma. CIJena 1200 dlnara Na sve knjige, naročene putem donje narudžbenlce, tro-škove otpreme snosl Izdavač. NARUDŽBENICA N1S-32 1» Ovim neopozlvo naročujem kod Novinarske izda-1' vačke kuče »Stvarnost«, Zagreb, Rooseveltov trg br. 4 komada knjiga Svjetski almanah 64 Ova edicija može se kupiti 1 na otplatu n tri rale, 4 i> e tim da naiudžbenlca treba biti ovjerena od Strane prt-vredne organizacije tli ustanove, gdje Je radnlk zapo- (i slen. Ovjera poduzeča 111 ustanove: Naručilac: Mjesto stanovanja I lačna adresa:___________________ Vlastoručnl potpis: / KRIŽANKA ST. IS VODORAVNO: 1. doba, 4. belgijsko kopališče, 7. antična reka, 9. snop slame, 10. Italijanski spolnik, 11. ime črke, 12. kazalni zaimek, 13. začetnici našega filmskega igralca, 14. mladenič, 16. rejenci, 18. del voza, 19. zarodek. NAVPIČNO: 1. Hercegovec, 2. kemični element, 3. židovsko ime, 4. smučarski klub, 5. žensko ime, 6. žensko ime, 8. začetnici našega pisatelja in publicista, 12, oklopnik, 13. vulkan na otoku Mindanao, 14. začetnici našega borca in politika, 15. tanka tkanina, 17. kazalni zaimek. Z 7 J 4 5 b ? l 9 I /0 " i D 'J i /4 ✓/ <6 /t // /t REŠITEV KRIŽANKE ST. 12 prt — Art — Ajaccio — vaja — br — VM — bd pi — Kula — onkolog — Rad — Ava. — Moj mož sploh ne mara televizije... 'T' (mX ■; i \ - j |i : x>f | Barbette me je ledeno pogledal ln rekel: »S teboj ni nič. Uporabljali te bomo za paznika pri vrveh, razumeš? Pri tem boš lahko sedela in to na tleh!« Pazniki vrvi so ^morali med zračnim baletom vrv voditi in jo držati napeto — to je bilo delo, ki so ga navadno opravljali moški. Jaz sem bila edina izjema. Tako ponižana sem sama pri sebi prisegla, da se hočem naučiti obveznih vaj na vrvi. Kako zmagoslavje bi bilo zame, če bi me Barbette nekega dne zagledal visoko na vrvi! Nedvomno: zagrabila me je cirkuška vročica. Ves moj odpor do cirkusa in vse moje prejšnje življenje — kako daleč za mano je • bilo vse tol Cirkuški svet me je prevzel, čeprav doslej nisem obvladala drugih umetnij kot hojo 1» sedenje na tleh. NEPOZABNI SLONI Da sloni nič ne pozabijo, Je zelo dvomljiva legenda. Nekateri sloni imajo res nena- vaden spomin, medtem ko se drugi ne zavedajo drugega kot to, da so sloni. Nekaj pa drži: kdor je imel kdaj opraviti s sloni, jih ne bo nikoli pozabil. Ti ljudje brez izjeme zapadejo slonom. Nosijo obročke iz slonje dlake, zbirajo slone vseh veličin in materialov ter lahko ure dolgo, z zasanjanimi očmi, pripovedujejo zgodbe o slonih. Da sem postala plesalka na slonu, se je zgodilo le Georgeu Balancihnu na ljubo. Njegovi čedni zunanjosti in njegovemu mirnemu, vljudnemu obnašanju se ni mogel nihče upirati in ko Je vprašal, katera od nas se hoče naučiti plesa na slonih, je takoj dvignilo roke vseh petdeset zvezdic. Uvrščena sem bila med devet deklet, ki so bile zato izbrane, prav tako Anne in Lynn, sestra Mary Louise. Seveda pa smo obžalovale svojo odločitev, ko so nas postavili pred mogočne živali. Vseh 35 slonov skupaj je bilo prav grozno videti. Pred njimi Je stal velik, mišičast mož s trdimi bliskajočimi se očmi, ki je izgledal še bolj grozen kot sloni. »To je Walter McClain, glavni krotilec slonov,« je zašepetala Anne. »Njemu se Balanchine in McClain sta upira delo z dekleti.« nas peljala v veliko areno brez strehe, ki je bila razdeljena na tri maneže. Eden izmed paznikov je pokazal proti največjemu slonu in me vprašal: »Ali ne bi hoteli vzeti Ginnyt Ali vidite kako veliko glave ima? S te pri najboljši volji ne morete pasti.« Iz srednje maneže je zaklical McClain: »Ko bo plon sklonil glavo, se boste vzpeli nanj. Potem primite pas in se vsedite gor. Takole,« je pri-i stavil in nam pokazal. Ginny je storila, kar je mogla, vedno znova sem poizkušala, a ni se mi posrečilo zlesti nanjo. Po nekaj dnevih vaj me je bolelo vse telo in moji udje so bili posejani z modrimi lisami, še danes ne razumem, kako da me Balanchine ni nagnal — morda so me vzeli v zaščito pazniki, ki so našli v meni vernega poslušalca slonjih zgodb. Spočetka sem Jih poslušala le zato, ker serh upala, da bom tako lažje izgubila strah pred sloni, toda pozneje so me njihove zgodbe tako pritegnile, da jih nisem imela nikoli dovolj. Najprej sem izvedela, da so vsi ti sloni samice. »Samca je v času parjenja pretežko krotiti,« je pripovedoval eden od paznikov. »Ce so samice same med seboj, si poiščejo prijateljico svojega spola, na katero so navezane s tako nežno ljubeznijo, da jim včasih poči srce in umrejo, če se njihovi prijateljici kaj zgodi.« Kmalu sem razlikovala slonice po imenih; opazila sem, da se po svojem temperamentu med seboj močno razlikujejo. Nekateri sloni so pametni, nekateri pa neumni. Nekateri so zelo vdani svojim paznikom, drugi pa spet ne zamudijo nobene priložnosti za udarec z rilcem. Najbolj inteligentna Je bila vodilna slonica Ruth, le srednjeveška žival, na katero si se lahko vedno zanesel, če je bilo treba pomiriti kako jezno kolegico ali pa jo privesti nazaj, če je nameravala pobegn il. Noben slon ni stopil na leseni most do železniškega vagona, če ga ni Ruth prej preizkusila. Nenavadno jo je bilo videti, kadar je še enkrat tako velik slon ponižno dopustil, da ga je Ruth kaznovala s točo udarcev svojega rilca. (Nadaljuje se) Ciska je pobledela. »Mi vendar ne boš zamerila te afere? Prosim, pomiri se, Marija je že dve leti mrtva.« »Uboga revica! Kdo pa sedaj skrbi za otroka?« je zaklicala Ciska ganjeno. »Kaj vem,« je zmignil z rameni. »Marija mi je odrekla vse pravice do otroka, s tem je bila stvar zame zaključena.« »Oh, Andi, pa ti menda ni vseeno, kako se godi tvojemu otrokul Ali ne veš niti tega, če je deček ali deklica?« »Deklica je, sedaj Je devet let stara,« Je kratko odgovoril. »Ima svetle lase, ali.. .1 Oh, tega ja sploh ne moreš vedeti,« je očitajoče spregovorila. »Prosim, nehaj že enkrat s temi* Nepričakovano jo je potegnil k sebi ter prižel svoja usta k njenim ustnicam. »Ljubim te, ljubim te,« je hripavo šepetal. »Tl si me začarala i ne vem zakaj sem tako neumen nate.« Ciska Je zbrala vso moč, da se Je osvobodila ®}egovega objema. »Kdo ve, če se ne boš tudi mene kmalu naveličal.« »Ce se hočeš prepirati, je bolje, .da grem,« je Spregovoril popolnoma iztreznjen. Iz ceste se je začul oglušujoč ropot tovornjaka. Nato Je Ciska spregovorila: »Andi, odpeljala se bom na Bodensko jezero, da vidim, kako je z otrokom.« Z železnim prijemom ji Je oklenil roko ter zasikal: »Opusti to neumno misel! Mi želiš morda spraviti na vrat sodnika, da bom moral plačevati alimente?« »Toda Andil Najina dolžnost je, da se pobrigava za nedolžno bitje.« »Sem prav slišal — najina? Ne vtikaj se v stvari, ki ti niso nič marl Ti si ženska, zato ne moreš razumeti stališča moškega v takih zadevah. V ženskah je več čustva, v moških pa razuma...« »Jaz pa ne vidim tu nobene razlike; zakaj ne bi mogel moški posedovati poleg razuma tudi srce?« »Nisem maral, da rodi otroka. Marija Honeit je to vedela. Nisem ji dajal nobenega upanja glede poroke, pa je kljub temu postala moja prijateljica. Na noben način se ne čutim krivega.« »Rada bi ti vse to verjela, Andi — prosim te le, dovoli mi, da se peljem k otroku, da končno popraviva, kar si...« »Ce ne maraš, da pe za vedno spreva, pusti to zadevo v miru!« . »Andi, to Je najin prvi prepir,« Je žalostno ugotovila Ciska. »In vzrok za to je tuji otrok, ki ga niti ne poznava,« se je jezno zasmejal. »Tuj otroki Kako moreš reči tako svojemu lastnemu otrokul« »Niti besedice večl Ostane pri tem, kar sem rekell Tl se ne pelješ nikamor I« »Se bom pač morala odpraviti brez tvojega dovoljenja.« »Govoril bom z Mili, da te spravi k pameti!« »Mili je precej razočarana nad teboj...« »To razumem bolje od tvojega nespametnega zadržanja.« Mračno ga je gledala. Njemu pa se je godilo tako kot vedno, kadar je bil v njeni bližini. Premagalo ga je hrepenenje po njej, po njeni mehki koži, svilenih laseh, toplem telesu. Car njene zrele ženskosti ter človeške topline, ki je vela iz vsega njenega bitja — to je bilo močnejše od jeze nad njenim nespametnim obnašanjem. Tako nepričakovano jo je potegnil k sebi, da je kar omahnila v njegov objem. »Ciska pozabiva! Sva se vendar doslej vedno tako dobro razumela! Tako sem se trudil, da ti ne bi pokazal, kako odvratna so mi tvoja delovna oblačila in nekateri tvoji nazori, ki so popolnoma nasprotni mojim.« Mlada žena pa mu ni vračala nežnosti kot ponavadi. Odsotno je slonela na njegovih prsih ter je odmaknila obraz, ko jo je hotel poljubiti. »Bojim se poroke s teboj, Andi,« je zašepetala, »danes si se mi pokazal v popolnoma novi luči « Ciska je ponoči slabo spala. Zjutraj se je že zgodaj dvignila iz postelje. Njena prva misel je bila Andi jev otrok. Ni se mogla več upirati želji, da ga spozna, zato se je odločila, da se takoj odpelje na Bodensko ježero. Z ledenomrzlo prho si je pregnala utrujenost iz telesa. Ko je odprla okno, ji je udaril v nos duh po pravkar pečenem kruhu. Odpravila se je v bližnjo mlekarno ter si pustila postreči z belo kavo ter hrustajočimi žemljami. Seppi pa je pod marmornato mizico lizal mleko iz pasje skodelice. »Otroku moram vendar nekaj ponesti,« se je sporadfla. Preden je plačala, je naročila za seboj veliko vrečko peciva, marcipana ter sadnih bonbonov, (Nadaljuje se) NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Sprva še nestalno, nato bo lepo in sončno vreme. V prihodnjem tednu ne bo bistvenih vremenskih sprememb. S avnostna seja skup-ščine obč ne Trbovlje Tg-fflMllf $1. m* * v „ ***. — Orjune in občinskega praznika Trbovelj slavnostna seja skupščine občine Trbovlje, ki so se je udeležili vsi gostje, ki so biii kasneje na političnem zborovanju pred Delavskim domom. Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK Govor Mihe Marinka (Nadaljevanje s 1. strani) samozadovoljna in nerazgledana — včasih se izraža v zahtevi in pričakovanju, da naj bi »oni gorit prinesli že gotove rešitve. To je vsekakor odraz starih kapitalističnih mezdnih odnosov in tem ustrezne miselnosti proletariata, ne pa svobodnih in enakopravnih samoupravljavcev. Taka ne more dati me sebi, ne družbi tistega poleta, ki bi ga tako tradicionalno revolucionarno središče moglo izražati. Mislim, da teh kritičnih misli ni šteti v zlo, četudi bi se komu zdele morda neutemeljene. Toda, če človek mekolikanj pozna življenje tukajšnjih ljudi tako z dobre kot slabe strani, vam to govori lahko le z najboljšim namenom. Kljub velikemu napredku, ki je v preteklih desetletjih dosežen v revirjih, naj ne bi vaše življenje zaostajalo za burnim razvojem, ki ga ustvarja osvobo- raziiskovalncm delu, v odpiranju novih premogovnih ležišč in v modernizaciji od-kopnih metod. To zaostajanje je izhajalo tudi iz dejstva, da je bilo celotno področje raziskovalnega dela zanemarjeno in zapostavljeno, tako da tedaj znane premogovne zaloge niso opravičevale nova vlaganja in so šele kasnejše geološke raziskave pokazale zelo ugodno stanje, ki odpira nove proizvodne perspektive. Posebno pa je naša socialistična skupnost zainteresirana in dolžna pomagati, da se nenehno usposabljate kot dobri samoupravljavci in gospodarji, da bi lahko čim skladtfeje urejali vaše sožitje tudi na drugih družbenih področjih. Poleg proizvodnje ni nič manj važno, v kakšnem okolju živite, ali zadovoljivo delujejo komunalne službe za zadovoljevanje vseh potreb delovnih ljudi, družin in otrok. Ali so zadovoljivo urejena vpra- Gostje na slavnostni seji skupščine občine Trbovlje i; jeno delo v vsej naši socia-istični družbi. Za to pa je potrebno vaše popolno soodločanje v upravljanju in gospodarjenju. Ker so za razvoj našega gospodarstva energetski viri, med^ijimi tudi premog, sila pomembni, je jasno irj razumljivo, da vam bo skupnost''- pomagala pri nadaljnjem razvijanju vaše proizvodne dejavnosti, da bo z izpopolnjevanjem gospodarskega sistema odpravljala težje pogoje gospodarjenja. (V tom smislu so bili te dni v Zvezni skupščini že obravnavani ukrepi.) Nudila pa bo pomoč pri odpravljanju posledic zamujenega, saj je potrebno odpravljati zaostajanje v nabavi sodobne ofireme in mehanizacije, v sanja zdravstvene zaščite, izobrazbe, strokovnih in kulturnih potreb, zabave, razvedrila in rekreacije nasploh, vprašanja, ki tarejo zaposleno ženo pri njenem enakopravnem družbenem uveljavljanju, pa tudi vprašanja skrbi za doraščajočo mlado generacijo. In ne nazadnje, s kakšnim uspehom delujejo organizacije in društva, v katerih se morajo vsi delovni ljudje usposabljati pri izvrševanju svojih samoupravnih pravic in dolžnosti. Tem smotrom, to je razvoju samoupravnih oblik in utrjevanju ekonomsko političnih odnosov naše socialistične družbe, je posvečen program Zveze komunistov. Ta je dal nadaljnji močan impulz celotni druž- beni aktivnosti, osvojile so ga vse naše družbeno politične organizacije, vsi delovni ljudje. V razmeroma zelo kratkem času so se te oblike in odnosi tolikanj razvili, da so narekovali novo ustavno ureditev, ki je te oblike in odnose uzakonila in nakazala nadaljnjo smer socialističnega razvoja. Ona je dala novega poleta im v kratkem času rodila pomembne rezultate v afirmaciji in demokratičnem odločanju samoupravnih organov na vseh nivojih, skozi katere si utira pot izpopolnjevanje našega družbenega sistema. Zlasti samoupravni organi naše celotne družbene skupnosti že temeljito obravnavajo in sprejemajo sklepe za zagotavljanje takih materialnih in samoupravnih osnov, ki bi omogočile take pogoje temeljnim gospodarskim in družbenim skupnostim, da si v njih morejo ljudje sami ustvarjati pogoje življenja, katerim so po svojih spodbudah in zainteresiranosti dorasli. V jeku uveljavljanja in oživotvorjenja teh ustavnih načel v vseli porah našega družbenega življenja smo dobili smernice VI. plenarnega zasedanja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije za predkongresno aktivnost, ki dajejo novo in trajno spodbudo za udejstvovanje družbeno političnih organizacij. V nadaljevanju govora Je tov. Marinko govoril o živahni dejavnosti, ki se razvija na osnovi teh smernic In ki Je zajeli prav vse politične organizacije In vsa družbena samoupravna področja. Ob zaključku pa jc sekretar CK ZKS, tovariš Miha Marinko, dejal: V kratkem sem želel nanizati najaktualnejše naloge, ker menim, da tudi današnja prireditev — sicer posvečena dogodkom pred 40 leti, ki so bili velikega pomena za delavsko gibanje — ne niore mimo naših današnjih neposrednih in splošnih problemov ter nalog. Kot sem že dejal, pregledujemo danes našo preteklost in s ponosom zremo na izbojevano borbe zato, da bi mladi generaciji dali o njej vsaj približno predstavo, da bi bili vsi skupaj vztrajni v razvijanju naše današnje socialistične stvarnosti. Z željo, da bi bili naši mlajši rodovi ponosni dediči revolucionarnih tradicij delavskega gibanja v minulosti in kleni graditelji svoje socialistične družbe — vas najtopleje pozdravljam. Mladina Trbovelj je na začetku .seje izročila sekretarju CK ZKS, tovarišu Mihi Marinku, šopek cvetja, nato pa je predsednik skupščine občine Trbovlje Ado Naglav govoril o pomenu praznovanja in o doseženih uspehih pri izgradnji socializma. Med drugim je dejal, da so razvoj delavskega in druž- Trboveljska mladina je izročila sekretarju CK ZKS tovarišu Mihi Marinku šopek nageljnov benega samoupravljanja, uvedba delitve dohodka po delu in vsesplošni razvoj socialističnih družbenih odnosov, ki jih razvijamo v praksi našega življenja, in pridobitve, ki so osvobodile našega človeka vseh tistih spon, ki so v kapitalistični Jugoslaviji dušile njegovo ustvarjalnost, postavile vse delovne ljudi v aktiven odnos do družbenega razvoja. Danes naš človek kot svoboden proizvajalec in samo-upravljalec upravlja, gospodari in razvija materialno bazo družbenega življenja. V tem pogledu je posebno zadnje leto leto velikih družbenih premikov, ki jih je uzakonila lani sprejeta nova ustava Socialistične federativne renublike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije. Delovno ljudstvo Jugoslavije, ki ga vodi Zveza komunistov s tovarišem Titom na čelu, organizirano v Socialistični zvezi kot najširši politični organizaciji, razvija, krepi ter poglablja na vseh področjih družbenega življenja socialistične družbene odnose. x V nadaljevanja svojega govora je predsednik skupščine občine Trbovlje Ado Naglav orisal dosežene uspehe, na koncu pa izrekel občanom Trbovelj za občinski praznik in vsem delovnim ljudem v Zasavju za pomemben jubilej čestitke z željo, da bodo tudi v prihodnje z enako vnemo in požrtvovalnostjo izvrševali naloge, ki jih postavljajo pred vse družbena skupnost, Socialistična zveza delovnih ljudi in Zveza komunistov pod vodstvom tovariša Tita. V nadaljevanju slavnostne seje je bil podpisan protokol o pobratenju Trbovelj In Sallauminesa. Tajnik skupščine občine Trbovlje, Lojze Trpin, je ob tej priložnosti govoril o dosedanjem sodelovanju in stikih med tema dvema rudarskima središčema. Generalni sekretar občine Sallaumines, Michel Nonon, pa je v pozdravu Trbovljam povedal, da je Sallaumines izrazito rudarsko mesto, kjer že nekaj desetletij ideje socializma osvajajo mišljenja In srca številnih tamkajšnjih delavcev; 73 */• prebivalstva pa je zaupalo komunistom, da upravljajo občino. Naglasil je še pomen sodelovanja ter govoril o naporih socialistične Jugoslavije in predsednika Tita za razumevanje in sodelovanje med narodi. Potem, ko so mladinci* pozdravili goste iz Francije, sta podžupan mesta Sallaumines Emil Lefebre in predsednik skupščine občine Trbovlje Ado Naglav podpisala protokol o pobratenju med Sallau-minesom in Trbovljami. Med podpisom protokola o pobratenju Sallauminesa In Trbovelj