923 973 indupla konoplan Leto XXII. AVGUST 1973 Cena 0,20 din Zasedanje delavskega sveta Na svojem 32. zasedanju (ki je bilo hkrati 17. seja OKV in 13. seja PO) je DS obravnaval pregled sklopov s prejšnjega zasedanja, osrednja točka dnevnega reda je bilo poročilo o poslovanju podjetja v prvem polletju letošnjega leta, razprava je tekla tudi o disciplini v podjetju, pod točko razno pa je DS odobril povečanje stroškov ureditve prostorov za obrat konfekcije v Pečah in povečanje stroškov za razširitev industrijske prodajalne. Pregled sklepov zadnje seje DS Tov. Grčar je prebral vse sklepe z zadnjega zasedanja DS. Ob vsakem sklepu je oseba, ki je bila odgovorna za njegovo izvršitev, pojasnila, kaj je bilo v zvezi s posameznimi sklepi storjeno. Med drugim je tov. Jeraj prebral obrazložitev v zvezi z okvaro na pre-dilnem stroju Flayer in pogonom Gill strojev. ____ Obračun poslovanja za I. polletje 1973 Sef računovodskega sektorja je podal poročilo o poslovanju podjetja kot celote v prvem polletju 1973. Poročilo je vsebovalo podrobne podatke o proizvodni, prodaji, fiksnih in variabilnih stroških, terjatvah in obveznostih — vse to v primerjavi z istim obdobjem lani in glede na plan. Na podlagi teh podatkov je bil predložen članom DS tudi izračun OD za mesec julij in višine točke za III. tromesečje letošnjega leta. V diskusiji je tov. Raspet vprašal, kaj je bilo ukrenjeno v zvezi z znižanjem zalog. Tov. Marinčkova je pojasnila, da problem zalog traja že dalj časa. Delno se ga rešuje s tem, da se material, ki ne bo uporabljen v nadaljnji proizvodnji, proda, material, ki pa je ostal na zalogi zaradi preusmeritve proizvodnje (civilni šotori), bo podjetje porabilo za proizvodnjo v naslednjem letu. Zaradi neprestanega višanja cen je namreč vsekakor bolj umestno, da ta material ostane na zalogi, kot pa da bi ga prodali. Tov. Jeraj pa je poudaril, da so zaloge preje nekaj nad normativom predvsem zaradi tega, ker predilnice določene barve preje dobavijo v večjih količinah, mi pa jih uporabljamo v manjših količinah in so zato za daljše razdobje. Večja je še zaloga movila, ki pa se v proizvodnji že uporablja. Najbolj problematične so zaloge pomožnega materiala za konfekcijo in tkanine, ki pa se bodo v naslednjem polletju predvidoma normalizirale. Na vprašanje tov. Pogačarja, zakaj naj bi bila vrednost točke za mesec julij kljub dobrim rezultatom v juniju nižja, je tov. direktor pojasnil, da se vrednost točke za tretji kvartal računa na podlagi podatkov za prvih šest mesecev ter da dobri rezultati poslovanja v juniju niso mogli kriti slabših rezultatov v aprilu -in maju. Tov. Pogačarja je zanimalo, zakaj je v prvih dveh mesecih počitniški dom v Umagu posloval z izgubo. Tov. Marinčkova je razložila, da so stroški nastali že pred začetkom poslovanja, česar v pičlih dveh mesecih ni bilo mogoče nadoknaditi, sploh pa je zelo verjetno, da bo zaradi nizkih cen, ki so bile po sklepu DS (ki temelji na zakonskih določilih in predpisih občine Umag — op. ur.) še znižane, da bo tudi ob zaključku sezone ta dom izkazoval izgubo. Tov. Pogačar in tov. Grčar sta ponovno postavila vprašanje o višini točke za naslednje obdobje. V zvezi s tem je tov. direktor predlagal, da se vrednost točke za III. tromesečje izračuna po nespremenjenem pravilniku, pač pa se spodnja in zgornja meja točke lahko premakneta za 0,0005 din navzgor. Na podlagi tega predloga je DS sprejel naslednji sklep: Z letnim planom določena osnovna vrednost točke 0,0160 in maksimalna vrednost točke 0,0170 se spremenita tako, da je osnovna vrednost točke 0,0165 in maksimalna vrednost točke 0,0175. Glede na to spremembo letnega plana bo vrednost točke za III. tromesečje po novem izračunu naslednja: i Vrednost točke: Kategorija Doseženo v u/o VT Dohodek 94,5 Celotni dohodek 99,0 Sklep DS je tudi, da se v celoti potrdi obračun poslovanja za I. polletje za podjetje kot celoto, kot je bil predložen (s korekturo vrednosti točke — op. ur.). Disciplina v podjetju Tov. direktor je poudaril, da se OD ne morejo povečevati samo s spremembo pravilnikov, pač pa je nujno, da se dosegajo boljši poslovni rezultati. Eden od vzrokov za slabše poslovanje je tudi delovna disciplina, ki v našem podjetju ni na ustrezni višini. Nujno je, da se sprejmejo sklepi o izboljšanju delovne discipline. Na njegov predlog je DS sprejel naslednji sklep: DS na podlagi mnenja, da je disciplina v podjetju v zadnjem času vse slabša, daje svetom enot v obravnavo naslednji predlog ukrepa: Točno ob 6. uri, 14. uri in 22. uri se vhodna vrata zaklenejo in zamudniki bodo morali počakati ipred vrati do 7. ure (oz. 15. ali 23. ure). Ta ura se bo pri izplačilu OD odbila. Prav tako ne bo mogoče odhajati z dela niti minute pred iztekom delovnega časa, kar je v zadnjem času prešlo že v navado' Tov. Dečko je opozoril člane DS, da se člani kolektiva ne držijo prepovedi o kajenju na določenih delovnih mestih in na dvorišču. Tov. direktor je seznanil navzoče tudi s sklepom kolegija, da se navadnim viličarjem prepove dostop v skladišča zaradi nevarnosti požara. V skladišča ima dostop le baterijski viličar. Tov. Grčar je pripomnil, da bi bilo potrebno v zvezi s prepovedjo kajenja razobesiti več opozoril. Tov. Paš je mnenja, da v tovarni ni 193.5 —;------= 96,75 ---- 97,00 0,0168 Poslopje stare šole v Pečah, kjer urejamo novi obrat konfekcije lc premalo opozoril o prepovedi kajenja. temveč tudi premalo navodil za varno delo in ravnanje s stroji in materialom. Marsikatera nezgoda se je pripetila prav zato, ker ljudje niso uporabljali ustreznih varovalnih sredstev. Za vzgojo delavcev v tej smeri bi morali skrbeti mojstri. S tem v zvezi obvesti tov. direktor člane DS, da je za izvajanje teh ukrepov zadolžena tehnična služba. Povečani stroški za konfekcijo v Pečah Šef sektorja za vzdrževanje predlaga DS, da odobri povečane stroške v zvezi z ureditvijo obrata konfekcije v Pečah. Za poslovanje tega obrata je potrebna odobritev vseh inšpekcij, zato je treba urediti sanitarije, garderobe in zavarovati vhod v te prostore. Za to ureditev bodo znašali stroški predvidoma 70.000 din. Poleg tega bo treba v sodelovanju s krajevno skupnostjo urediti tudi transformatorsko postajo, ker Elektro Ljubljana ne dovoli priključitve strojev na obstoječe omrežje. Prispevek za to ureditev pa znaša za naše podjetje 80.000 din. Celotni stroški bodo tako značali predvidoma 165 tisoč din. Tov. direktor je pojasnil, da so stroški ureditve višji, kot smo prvotno predvidevali, vendar pa je ta obrat treba urediti, če hočemo dobiti uporabno dovoljenje. Pri tem pa imamo to ugodnost, da so stroški najmenine le 600 din mesečno, in to predvsem zaradi stroškov, ki jih bo krilo podjetje v zvezi z ureditvijo prostorov. Tov. Paš je dodal, da bo pogodba o višini najemnine sklenjena za najmanj pet let, verjetno pa jo bomo lahko še podaljšali. Tov. direktor je nadalje še poudaril, da bo obrat polno zaseden, saj se bo v Peče preneslo konf e kcionir an j e prtov in garnitur v celoti, v prihodnosti pa verjetno še proizvodnja šotorskih kril, ker so naročila JLA velika in bo matični obrat konfekcije polno zaseden. Na podlagi teh izvajanj je DS sprejel sklep, da se odobrijo stroški ureditve prostorov za obrat konfekcije v Pečah v znesku 165.000 din. Dražja razširitev prodajalne Tov. Dečko je predlagal, naj DS odobri dodatna sredstva za razširtev prodajnega prostora v naši trgovini. Po prvotnem predračunu so ti stroški znašali 150.000 din. Na podlagi ponudb, ki jih je prejelo podjetje, pa samo gradbena dela znašajo 130.000 din. Stroški za opremo še niso znani, po prvotnem predračunu pa znašajo 70.000 din. Tudi stroški za opremo bodo verjetno višji. DS je na predlog tov. Dečka sprejel sklep, da za razširitev industrijske prodajalne odobri stroške v višini 200.000 din. Tulij Budau DVAJSET LET ZITTS 8. junija 1973 je bila v Mariboru jubilejna skupščina Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije. Udeležilo se jo je 125 delegatov, 55 je bilo gostov, ki so s svojo navzočnostjo dali priznanje Zvezi za njeno 20-letno plodno delo. Med udeleženci smo bili tudi delegati iz našega društva. Preteklo je 20 let od ustanovnega občnega zbora ZITTS. Društvo je nastalo iz potrebe za skupno delo in strokovno izpopolnjevanje tehnikov in inženirjev tekstilcev. Delo Zveze je bilo tesno vseskozi povezano z razvojem tekstilne industrije. Ustanovni občni zbor je bil 10. 7. 1953 v Mariboru. Prvi upravni odbor, ki je bil izvoljen na tem zboru, je imel nalogo, da pomaga pri ustanovitvi podružnic tam, kjer so dani pogoji in jim pomagati pri njihovem delu, oziroma jim dati smernice. Tako so se ustanovila društva pri vseh večjih tekstilnih centrih: Mariboru, Ljubljani, Celju, Kranju, med prvimi petimi je bilo ustanovljeno tudi društvo Jarše, ki je imelo v začetku 36 članov, predsednik pa je bil Franc Cvek. Torej tudi naše društvo praznuje letos 20-letnioo obstoja. Skupno je ZITTS imelo v začetku 358 članov, danes pa jih ima 1540. Na jubilejni skupščini so bila podeljena priznanja častnim in zaslužnim članom, ki so s svojim delom doprinesli k razvoju in napredku tekstilne industrije; nagrajeni so bili za delo v društvih. Med nagrajenci so bili tudi člani našega društva: dipl. ing. Srečo Bergant, ing. Franc Jeraj, Jože Pogačnik (TOSAMA) in ing. Lado Zabukovec. Vsem — naše iskrene čestitke 1 Na skupščini smo izvolili nov republiški upravni odbor. Dolgoletni predsednik ZITTS tov. Tone Tadel je odstopil svoje mesto dipl. ing. Vladu Skerbinjeku, za tajnika in blagajnika pa sta ponovno izvoljena Jože Debevec, oec., in Jože Barbič. Vsi trije so člani mariborskega društva inženirjev in tehnikov. Novemu upravnemu odboru želimo pri njegovem delu še v nadalje mnogo uspehov in da bi program, ki smo ga sprejeli na skupščini, uresničil. Slavi Gerbec Osebni dohodek za junij 1973 Junija so bili izplačani osebni dohodki d isti višini kakor mesec poprej, tj. d maju. Izjema so le novosprejeti delavci v konfekciji in oddelku kovinskih konstrukcij z 80 % oceno delovnega mesta. Dodatna merila za mesec junij so bila izplačana po oddelkih: Oddelek Dodatno merilo Junij 1973 vsa delovna mesta v podjetju, na katerih pripada po pravilniku R-D-Z minus 5,5 % vsa delovna mesta v podjetju, na katerih pripada po pravilniku R-D — predilnica — poizk. obrat. R-D — delavke v sklad got. izd. Ri — tkalnica in priprav. K 2,3 % oplemenitilnica K 11,6 % Povprečno izplačani osebni dohodek za celotno podjetje v juniju je znašal 1.803,55. Prikaz osebnih dohodkov po oddelkih najnižji — najvišji je naslednji: predilnica tkalnica oplemen. konfekcija vzdrž. uprava. najnižji najvišji 1.294,02 3.490,76 1.253,98 3.252,34 1.323,14 3.263.26 1.002,82 2.961,14 1.073,80 3.827,46 1.253,98 5.935,02 Na 32. zasedanju je DS sprejel sklep, da se spremeni minimalna vrednost točke od sedanjih 0,0160 na din 0,0165 in maksimalna od 0,0170 na din 0,0175. Po izračunu je vrednost točke za tretje tromesečje din 0,0168. Z ozirom na dober poslovni uspeh pa bo v juliju dodatno merilo R-D izplačano v višini 11,5%. Iz tega sledi, da se bo v juliju, za vse tiste delavce, ki so stimulirali z R-D, povečal osebni dohodek za 14 %. Vera Obdobje od 1. 1964 naprej lahko smatramo za obdobje pospešene modernizacije strojnega parka in zadnja leta za obdobje strukturnih sprememb V proizvodni orientaciji INDUPLATI. Kot mejnik lahko postavimo 1. 1964, z začetkom obratovanja nove kotlarne, ki je omogočila nemoteno obratovanje tovarne. V tem času se prvič pojavijo v znatnih količinah v proizvodnji tkalnice tkanine iz čiste sintetike in iz mešanic sintetika-lan in sintetika-bombaž. Za novo proizvodnjo je bilo v tem letu nabavljeno poleg drugih strojev tudi 10 VTR tkalnih strojev. Tudi prehod na mehanografsko obdelavo podatkov datira iz teh časov, v prvi fazi samo obračun osebnih dohodkov in kasneje tudi ostalo. Modernizacija strojnega parka v prejšnjih letih nam je omogočila že v 1. 1964, takoj ko so za to bile dane zakonske možnosti, prehod na 42-urni delovni teden. V 1. 1965 smo prenehali s proizvodnjo konopljene preje, začeli smo zmanjševati proizvodnjo lanene preje in povečevati proizvodnjo preje iz čiste sintetike. Proizvodnja preje iz mešanic sintetika-lan, ki smo jo začeli presti 1. 1963, je v tem letu občutno padla zaradi težav pri tkanju in poznejšem oplemenitenju tkanin iz te preje. Višek ljudi, ki so ostali ob zmanjševanju proizvodnje v predilnici, se je v glavnem prekvalificiral v šivilje za našo konfekcijo, ki se je precej povečala, in ob koncu 1. 1965 smo v konfekciji pričeli z množično proizvodnjo civilnih šotorov za izvoz. Detajl s stroja za okroglo tkanje gasilskih cevi Gill stroj za predenje konoplje L. 1966 smo dobili nov zaščitni znak, s katerim se še danes predstavljamo našim kupcem in potrošnikom naših izdelkov. Tudi v tem letu smo nadaljevali z zmanjševanjem proizvodnje izdelkov iz naravnih surovin in vse bolj prehajali na proizvodnjo izdelkov iz sintetike. V oplemenitilnici je bil v tem letu dograjen prizidek za sušilno razpenjal-ni stroj in za skladiščenje barv in kemikalij. V marcu 1. 1967 je bila po 30 letih neprekinjenega dela proizvodnja ustavljena v mokri predilnici lanu. S tem je bila prekinjena jarška tradicija v proizvodnji lanene in konopljene preje. V tkalnici se je z modernizacijo strojnega parka spreminjal tudi tradicionalni proizvodni program Jarš. Vse manj je bilo tkanin iz naravnih surovin. Sicer že v prejšnjih letih začeta proizvodnja tkanin iz sintetične preje in iz mešanic lan-sintetika in bombaž-sintetika je v tem letu presegla milijon m2, tradicionalne konopljene in poikonopljene tkanine pa so padle pod io.ooo m2. Po daljših poizkusih je v tem letu stekla tudi redna proizvodnja gumiranih gasilskih cevi iz sintetike. V oplemenitilnici se je v juniju 1967 zavrtel razpenjalno sušilni stroj. Doma konstruiran stroj za metaliziranje, flokanje in kaširanje je v tem letu popestril naš proizvodni program s prvimi količinami metaliziranega platna. V konfekciji je bilo dokupljeno večje število šivalnih strojev, tako da so se lahko zaposlile delavke iz ukinjene mokre predilnice. Pogled na del naše filmske tiskarne L. 1968. Novi stroji za sukanje preje, ki so bili montirani v prostorih ukinjene mokre predilnice, so omogočili proizvodnjo sukane preje, posebno grobih bombažnih sukancev. S tem je bilo omogočeno bolj nemoteno obratovanje tkalnice, ki je v preteklih časih večkrat imela zastoje zaradi nerednih dobav takih sukancev, situacija v bo- doče pa tudi ni bila nič bolj spodbudna, ker so predilnice opuščale tako proizvodnjo. L. 1969. V tem letu je bila zaključena prva faza avtomatizacije tkalnice. Izločene so bile iz proizvodnje vse stare mehanične statve in zamenjane z avtomatskimi statvami. Sukcesivno, po potrebah tkalnice in v odvisnosti od finančnih možnosti se je iz leta v leto dopolnjeval in moderniziral tudi strojni park v pripravljalnici. V konfekciji je v tem letu začel obratovati nov stroj za visokofrekvenčno varjenje tkanin, plastificiranih s PVC premazi. S tem je bila omogočena razširitev asortimenta izdelkov. Važna pridobitev v tem letu je bila tudi dograditev nove trgovine z vratarnico in telefonsko centralo. S to trgovino smo uspeli vzpostaviti neposredne stike s potrošniki naših izdelkov. Lado Zabukovec Program proslave 50-letnice podjetja S proslavljanjem našega pomembnega jubileja bomo pričeli najprej na športnem področju, in sicer že 8. septembra ob 8. uri zjutraj. Pomerili se bomo v različnih disciplinah — razpored bo bolj natančno razčlenjen na oglasni deski za šport in rekreacijo — s športniki Tovarne dekorativnih tkanin iz Ljubljane, Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča ter sosednega podjetja Stol iz Duplice. Naslednji teden, od 10. do 14. septembra, je namenjen našim internim tekmam po vzoru nekdanjih STIPI tekmovanj, vendar v sodobnejših disciplinah. Povsod pričakujemo veliko udeležbo in številne gledalce! Uvodni del proslave pa je tempiran na soboto, 15. septembra. Ob 8. uri se bomo zbrali v podjetju, v svojih obratih ali sektorjih. Istočasno bodo prišli tudi naši upokojenci, vabljeni gostje in borci Krajevne skupnosti Jarše. Sledila bo podelitev denarnih nagrad, jubilejnih značk, jubilejne številke Konoplana ter posebnih blokov za popoldansko rajanje. Preostali čas do 10. ure je namenjen ogledu podjetja. Ob 10. uri pa bo otvoritev slavnostnega dela proslave s pozdravi, govorom direktorja, govorom predstavnika oblasti, podelitvijo odličij, razvitjem prapora Zveze borcev Jarše ter kulturnim programom. Vse to se bo dogajalo na tovarniškem dvorišču pred staro kotlarno in med predilnico in tkalnico. Do 12. ure pa bodo v menzi in okrog nje pripravili 1000 sedežev in ustrezno število miz za skupno kosilo, za katerega je predviden čas 2 uri. Potem bodo »Kovinarji« iz Radomelj urezali poskočne in moderne ... Janko Ukmar Dopust, morje, šotor ... Naše podjetje je eden največjih proizvajalcev šotorov v Jugoslaviji. Kvaliteta je potrošnikom zelo poznana, saj so kupci sami najboljša in najcenejša reklama za kvaliteto izdelka. Kljub temu so zelo redki kupci, ki bi poslali pozdrave na naš naslov in se pohvalno izrazili o našem proizvodu. Je pač stara resnica, da imamo ljudje vedno manj časa in da pišemo podjetjem samo v primeru, če reklamiramo kakšen proizvod. Zato nas je zelo prijetno razveselila dopustniška razglednica z naslednjo vsebino: »Smo med ca. 20.000 turisti v Tučepih na makarski rivieri, kjer smo postavili pri vas nabavljeni šotor »Pag«. Vsled tega smo sedaj v središču pozornosti in nenehno imamo polno obiskovalcev in občudovalcev tega vašega izdelka. Tako imamo sedaj problem mirnega počitka in nepooblaščene reklame za vaše proizvode z dajanjem pojasnil številnim interesentom: vsak misli, da je to uvozni artikel. Pozdrav Podkrajšek, Ljutomer, Ormoška 30.« jLijj Šotor Pag Lepo priznanje za naše prizadevanje, da bi bili naši izdelki čimbolj kvalitetni in spodbuda za nadaljnje delo. Tudi v prihodnje si želimo čimveč podobnih priznanj. Fanika Zajec REŽIMI UVOZA BLAGA 1. Režim prostega uvoza — LB. S prostim uvozom je mišljen uvoz in plačilo brez omejitev, ne glede na znesek in vrsto deviz (konvertibilna ali klirinška). To pomeni, da lahko vsaka delovna organizacija uvozi material, ki je pod režimom LB, v neomejenih količinah in zneskih iz katere koli države. Za uvoz so potrebna le dinarska sredstva. 2. Režim liberalnega dovoljenja — DL. Za uvoz blaga po liberalnem dovoljenju morajo imeti organizacije združenega dela liberalno dovoljenje, ki ga izda Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino, na osnovi katerega pooblaščena banka izvrši tudi devizno plačilo. Glavni namen uvedbe režima uvoza DL je v tem, da se vrši evidenca količine uvoza posameznih vrst blaga, ugotavlja obnašanje potrošnje in reakcijo trga. 3. Režim globalne devizne kvote — GDK. Uvoz na podlagi globalne devizne kvote se določa posebej za določene namene, in sicer: — GDK za uvoz surovin in drugega reprodukcijskega materiala — GDK za uvoz izdelkov, namenjenih osebni potrošnji — GDK za uvoz opreme. Za uvoz blaga po režimu GDK (reprodukcija, osebna potrošnja) izda Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino posamezni organizaciji združenega dela odločbo o pravici nakupa deviz za plačilo uvoza z dinamiko črpanja, ki je enakomerno razporejena po posameznih kvartalih. Blago, ki je pod režimom GDK se torej lahko uvozi le do zneska, ki je dan posameznemu podjetju z odločbo. Za uvoz opreme po režimu GDK pa mora imeti organizacija odločbo o pravici nakupa deviznih sredstev, to je retencijsko ali devizno amortizacijo. 4. Režim blagovnih in deviznih kontingentov (RK in DK): Z blagovnim kontingentom se določa količina, do katere se smejo uvažati posamezne vrste blaga, z deviznim kontingentom pa se določa znesek deviz, do višine katerega se sme uvažati posamezno vrsto blaga. Kvote RK in DK kontingentov določi Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino, delitev na posamezne uporabnike pa se izvrši na podlagi dogovorov med proizvajalci in potrošniki v okviru Zvezne gospodarske zbornice. Delovna organizacija lahko torej uvozi točno določeno vrsto Blaga, ki je pod režimom RK ali DK, in to samo do določenega zneska ali količine. V vsaki odločbi o odobritvi uvoza RKS ali DK je blago točno določeno in se ne more uporabiti za uvoz drugega blaga. Osnovni namen uvedbe blagovnih in deviznih kontingentov je zaščita domače industrije. 5. Režim dovoljenja za uvoz — D. Za uvoz blaga po tem režimu morajo posamezne organizacije združenega dela vložiti zahtevo za izdajo dovoljenja za uvoz blaga Zveznemu sekretariatu za gospodarstvo, dovoljenje samo pa izda Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino. Namen režima D je v tem, da se izvaja kontrola nad uvozom posameznih vrst blaga, kot so sredstva za oborožitev, preparati opija, čekovne knjižice, vrednostni papirji itd. LIBERALIZACIJA NASE ZUNANJETRGOVINSKE MENJAVE DO LETA 1975 Razvoj našega deviznega sistema naj bi potekal preko naslednjih faz: V I. fazi liberalizacije uvoza, ki je bila speljana konec 1972. leta, se je zmanjšalo število pozicij blaga po režimu GDK v korist režima LB. Največji del sprememb je bil izvršen na področju reprodukcije, manj pri uvozu blaga za široko potrošnjo, še manj pa pri uvozu opreme. V II. fazi liberalizacije (do leta 1974) naj bi se ta proces intenziviral. V III. fazi liberalizacije (do leta 1975) pa naj bi se režim GDK popol- noma ukinil, kar pomeni, da bi se po tem letu lahko surovine, reprodukcijski material, strojna oprema in blago za osebno potrošnjo prosto uvažalo, brez deviznih omejitev. Pod režimi omejitev (RK, DK in D) naj bi ostalo samo tisto blago, katerega uvoz je potrebno omejiti iz zaščitnih razlogov. Ali bo razvoj deviznega režima dejansko potekal po začrtani poti, pa je seveda odvisno od stanja naše plačilne bilance v naslednjih letih. Za konec naj vam še navedem, kakšni so trenutno režimi uvoza blaga za potrebe našega podjetja: Bombažno vlakno in preja LB Poliacrilna vlakna (leacril) RK Polyester filament (trevira RK Druga sintetična vlakna in preja (leavil) LB Barve, nekatera pomožna sredstva in apreture LB Polivinil klorid (Polyplan) GDK Rezervni deli (večina) LB Agregati (Nolting) GDK Strojna oprema GDK Vida Kodela Proizvodnja in kvaliteta v juniju 1973 V mesecu juniju je bilo obratovanje v vseh proizvodnih obratih normalno in brez bistvenih zastojev, razen v predilnici. Izpolnjevanje planiranih nalog je bilo boljše, kakor v mesecu maju, v vseh obratih. Le oplemenitilnica je dosegla nekoliko slabši rezultat. Obrat predilnice je še izboljšal svoj rezultat izpolnjevanja plana. Vendar pa moram pripomniti, da bi bil uspeh verjetno še boljši, če ne bi primanjkovalo malon vlakna. Kajti težave v dobavi vlakna so bile še večje in tako ni bilo pravočasno izdobavljeno naročeno vlakno za predilnico. To pa je povzročalo motnje v proizvodnji predilnice. Sukančarna preje je dosegla boljši rezultat. Vendar pa kljub temu ni izpolnila plana. Problem je bil v tem, da ni bila izdobavljena bombažna preja Nm 20/1 za izvoz. Težave pa nastajajo tudi zaradi tega, ker je bila preja nabavljena Wc in tako nastaja ozko grlo v križno navijalnih strojih v pripravi križnih navitkov za dvojilni stroj. Tkalnica je količinski plan v mtr, m* in 000 votkih presegla. Tako je tudi primerjava z junijem 1972 in primerjava za šest mesecev s preteklim letom ugodnejša. Delež sintetičnih tkanin v skupni proizvodnji surovih tkanin je še vedno v porastu in je predstavljal v mesecu juniju že 80,3% vseh izdelanih tkanin v tkalnici. V mesecu juniju je manjkalo Nm 16/1 poliester za izdelavo raznih tehničnih tkanin. Slaba pa je bila kvaliteta Nm lo/l malon-šantung efekt, kar povzroča nekvaliteten izdelek art. 3109. Upam pa, da bo ta problem rešen, oziroma bo manjši, ko bo v naši predilnici izdelane toliko preje, da bo v glavnem pokrila potrebe tkalnice. Glede na planirano količino proizvodnje smo v mesecu juniju dosegli: v bombažni grupi 87,9%, v grupi sintetičnih tkanin pa 78,6%. Skupni rezultat izpolnitve plana po asortimanu pa je 79,8 %. Ta rezultat je mnogo boljši in nam pove, da je bila proizvodnja po posameznih artiklih bližje planirani, kakor pa v prejšnjem obdobju. To pa seveda tudi pozitivno vpliva na doseganje predvidenega finančnega rezultata. Oplemenitilnica je dosegla nekoliko slabši rezultat kot v mesecu maju, glede na planirano proizvodnjo. Vendar pa je ta obrat odvisen v svoji proizvodnji od uslug MTT — Maribor, kar lahko vpliva negativno, ali pa pozitivno na samo proizvodnjo oplemenitilnice. Tudi nedovršena proizvodnja tkalnice (čistilnica tkanin) lahko vpliva na rezultat oplemenitilnice. Iz obračuna je tudi razvidno, da je nedovršena proizvodnja precej večja, in to v vseh obratih, kot pa je predvidena z normativi in tudi v surovih tkaninah. Konfekcija je plan, merjeno z Nh, izpolnila slabše, kakor v mesecu maju. Vzrok je delno še vedno v razdrobljeni proizvodnji v oddelku za izdelavo šotorov. Bolj umirjeno proizvodnjo lahko pričakujemo v drugem polletju in to v obeh oddelkih konfekcije. To pa mora vplivati na večjo proizvodnjo in povečanje produktivnosti dela. V oddelku za cerade in razne tehnične izdelke pa moramo z normiranim delom in s tem za delavcu stimulativnejši način dela spodbuditi k večji produktivnosti. Seveda pa moramo skrbeti za to, da bo imel oddelek stalno dovolj dela, da ne bi prihajalo do neenakih obremenitev z naročili. Spodaj naveden tabelarni pregled pa nam prikazuje izpolnjevanje plana za mesec junij, kumulativo za 6 mesecev in primerjavo z letom 1972 za posamezne obrate. Obrat junij 73 % indeks junij 72% kumul. 73% indeks kumul. 72% Predilnica — kg 91,3 209 78,3 173,4 Sukančarna — kg 84,6 63,6 87,1 68,6 Tkalnica — mtr 104,5 85,9 100,6 79,7 m2 105,8 88,4 100,2 81,9 ooo vot. 114,4 79,1 115,8 79,7 Oplemenitilnica — mrt 116,2 114,8 118,3 109,6 Število zaposlenih v proizvodnji je za 27 oseb manjše kakor ob istem času v lanskem letu. To predstavlja 4% vseh zaposlenih v proizvodnji. S kvaliteto naših izdelkov pa se ne moremo preveč pohvaliti. Res je, da obstajajo tudi objektivni razlogi, kateri negativno vplivajo na kvaliteto. Ven dar pa po mojem mišljenju le premalo gledamo na faktor proizvodnje. Velikokrat sem že omenil, da moramo bolj paziti na kvaliteto naših izdelkov oziroma odpravljati napake, na katere lahko vplivamo mi. Iz samih rezultatov pa je le razvidno, da se iz neke določene meje ne moremo premakniti. Z vedno večjo udeležbo sintetičnih tkanin pa postaja ta problem tudi vedno težji. Kvaliteta po posameznih grupah tkanin je bila v juniju naslednja: Tkanina: I. kval. II. kval. III. kval. nereg. tkan. Bombažna Sintetična Bomb.-lan, tkanina tkanina tkanina 95,97 % 82,52 % 83,13 % 0,84 % 8,49 % 8,23 % 3,00 % 3.37 % 2,78% 0.19 "/o 5,62 "/o 5,86 % V surovih in gotovih adjustiranih tkaninah pa smo dosegli naslednjo kvaliteto: Adjustirane tkanine Surove tkanine I. kvaliteta 87,70 % 87,04 % II. kvaliteta 6,06 % 6,35 % III. kvaliteta 2,34 % 2,48 % Nereg. tkanine 3,90 % 4,13 % Rezultati kvalitete v povprečju za 6 mesecev po posameznih skupinah tka- nin pa so naslednji: Tkanina I. kval. II. kval. III. kval. nereg. tkan. Bombažna tkanina 95,70 % 2,50 % 1.20 % 0,60 7o Sintetična tkanina 80,40 % 9,80 % 4.40% 5,40 % Bomb.-lan. tkanina 84,50 % 8.20 % 2,10 % 5,20 % Če mesečne rezultate primerjamo s polletnimi, lahko ugotovimo, da so v bombažni skupini delno boljši kakor tudi v sintetični, v bombažno-laneni grupi pa so slabši. V primerjavi z letom 1972 pa je kvaliteta predvsem v grupi sintetičnih in bombažno-lanenih tkanin slabša. Prav tako pa je neregularnih tkanin precej več kot v letu 1972. Količina neregularnih tkanin je v juniju med povprečjem I. polletja. Naj navedem še nekaj najbolj kritičnih artiklov glede kvalitete. Navedeni odstotek nam pove količino I. kvalitete v artiklu. 3183/140 — 49,3% 3167/120 — 66,5% 3198/120 — 67,6% 3132/140 — 78,7% 5000/140 — 73,0% 3036/140 — 75,0% 3117/130 + 33 — 80,5% Najslabša kvaliteta oziroma normalni rezultat pa je bil dosežen pri art.: 3191/130 + 33 — 92,5% 3170/140 — 91,5 % 3109/140 — 85,6% 3167/150 — 88,0% 3198/140 — 40,0% Če pogledamo zgoraj navedene artikle, lahko ugotovimo, da pri vseh artiklih, toda le v različnih širinah, opazimo ogromno razliko v kvaliteti. Torej je treba vzrok iskati v slabi kvaliteti predvsem v subjektivnih vzrokih. Jarše, 30. VII. 1973 Franc Jeraj Aparat za ugotavljanje propustnosti zraka Novice s tržišča surovin Bombaž Na ameriških terminskih borzah cena bombažu narašča in je že presegla 53 centov (l cent *= 0,16 din) za 1 lb (1 lb = 0,454 kg), kar je za sedaj rekordna višina. Porast cene je povzročila bojazen, da bombažnega vlakna ne bo dovolj oziroma da bo povpraševanje večje od ponudbe. Pridelek v Ameriki bo manjši od predvidenega, čemur so glavni vzrok poplave. Pričakujejo, da bo pridelek le 12 milijonov bal (lansko leto 13,6 milijona). Kljub temu, da v ZSSR, ki je drugi največji proizvajalec bombaža ma svetu, pričakujejo rekordno letino, le-ta ne bo dovolj velika, da bi kompenzirala padec pridelka v ZDA in v Mehiki. Na drugi strani pa se pojavlja večje povpraševanje po bombažu — tako s strani Kitajske (1,6 milijona bal namesto običajnih 0,6 do 0,7 milijona), kot tudi Japonske, ki se pojavlja kot velik kupec, med drugim tudi iz monetarnih razlogov. Manjša proizvodnja bombaža in večje povpraševanje po njem sta vzroka, da lahko pričakujemo še nadaljnji ■porast cene na svetovnem trgu. To bo neposredno vplivalo tudi na naše tržišče, saj se bodo morale vzporedno z dvigom cen na mednarodnem trgu dvigniti cene bombažnih izdelkov tudi pri nas. Sintetika Vzporedno z naraščanjem cen naravnih surovin se večajo cene tudi sin-tetiki. Tako nam je naš glavni dobavitelj akrilnega vlakna (malon) OHIS iz Skopja že najavil, da se bodo po družbenem dogovoru cene malon vlakna dvignile za 12 %. Dvig cene tej surovini je torej le vprašanje časa. Cena uvoženi leavii preji se je v letošnjem letu tudi že dvignila od 16,50 lire za kg na 19,00 lir za kg, kar predstavlja podražitev za 15 %. Italijanski proizvajalec akrilnega vlakna (leacrila) firma MONTEFIBRE pa nam je sporočila, da se bo v zadnjem kvartalu letošnjega leta dvignila cena tudi njihovemu vlaknu. Iz navedenega je razvidno, da se bodo do konca leta dvignile cene skoraj vsem glavnim surovinam, ki jih uporabljamo v našem podjetju, kar bo vplivalo na rezultate poslovanja. Potrebna bo velika angažiranost vseh članov kolektiva, če bomo hoteli ob takih tržnih razmerah uresničiti s planom zastavljene naloge in seveda s tem v zvezi tudi OD, kajti ZIS in Zvezni sekretariat za tržišča in cene ne dovolita dviga cen gotovim izdelkom. Trenutno je torej edini izhod v kreiranju novih izdelkov in s tem tudi novih cen. Pri tem pa se pojavi vprašanje, do katerega nivoja cen je naš trg ob padcu kupne moči sploh sposoben absorbirati naše izdelke. Vida Kodela Naše vsakodnevno življenje je, časovno gledano, razdeljeno na tri osnovne dimenzije: a) obvezni delovni čas, b) čas počitka, spanja, c) prosti čas dneva. Človek teh dimenzij ne razporeja svobodno. Delati mora določeno število ur dnevno (dolžina delovnega dneva je bila v zgodovini zelo različna). Nadalje mora človek določeno število ur rezervirati za počitek oziroma spanje, če noče ogroziti svojega zdravja, človek razpolaga torej s tretjo dimenzijo — dimenzijo prostega časa. Prosti čas postaja vse pomembnejši faktor v nadaljnjem razvoju družbe, zlasti na nivoju vsestranskega razvijanja vsakega posameznika. Kakšne so osnovne oblike izkoriščanja prostega časa, od česa je odvisen način te izrabe in kakšen je učinek tega na proces proizvodnje in druge družbene pojave? Obstajajo zelo različni načini izrabljanja prostega časa, prav tako obstajajo različna sredstva, s pomočjo katerih se lahko uresničijo intimne pobude posameznikov v prostem času. V bistvu poznamo dve obliki zabave, za kateri lahko človek porabi svoj prosti čas. Ena je amatersko ukvarjanje z raznimi vejami znanosti in umetnosti (slikanje, pisanje, branje, sodelovanje o amaterskih skupinah, privaten študij) in ukvarjanje z različnimi oblikami zabave in športa (s čimer ne zanikamo dejstva, da je amatersko ukvarjanje z znanostjo in umetnostjo lahko že samo po sebi o določenem smislu zabava). Tak način izrabljanja prostega časa lahko imenujemo POZITIVNI NAČIN. Prosti čas pa je lahko izpolnjen tudi s pijančevanjem in opravljanjem dejavnosti, ki imajo antisocialni značaj, kot na primer tvorba družbeno defektnih skupin (poulična mafija, huliganstvo itd.), ki so družbeno škodljive. To je NEGATIVNI NAČIN izrabe prostega časa. Zabava in šport sta po svoji vsebini koristni obliki izpolnjevanja prostega časa, ne glede na to, da lahko o določenih okoliščinah vsebujeta tudi negativne elemente. Družba se že od nekdaj trudi omogočiti določene oblike zabave za svoje člane. Antični Grki so imeli olimpijske igre, stari Rim cirkuške zabave (gladiatorji), krščanstvo procesije in druge oblike bogoslužja, Španija bikoborbe itd. itd. Obstajajo zabave, ki so bolj ali manj skupne vsem narodom. Med take spadata danes predvsem kino in nogomet, ki sta kot obliki sprostitve zmagali v vsem svetu. Seveda obstajajo določene specifičnosti v načinu zabave in gojenju različnih športov. Sociolog Haeseart pravi takole: »Anglež se ukvarja s športom, Nemec telovadi, Amerikanec ima najrajši skomercializirane zabave, Francoz pa nadvse ljubi hrup. Način izrabljanja proste ga časa je odvisen od vrste konkretnih okoliščin J. položaj, ki ga ljudje zavzemajo v procesu proizvodnje in njihov dohodek; (J)£(9t&tL CCL& 2. stopnja izobrazbe in kulturni nivo; 3. navade, pridobljene v otroštvu in mladosti; 4. okolje, v katerem človek živi, in skupina ljudi, s katerimi je nekdo v najpogostejšem stiku,- 5. kraj bivanja in dela; 6. ideali in perspektive posameznikov in določenih skupin,- 7. psihično in fizično stanje posameznikov, ki pa je spet pogojeno z mnogimi življenjskimi komponentami itd. Pozitivni načini izrabljanja prostega časa močno vplivajo na proces proizvodnje in tok ostalih družbenih pojavov. Z množico najrazličnejših metod, pestrostjo dejavnosti, s katerimi se človek ukvarja v prostem času, raznolikostjo iger, zabave, športov in razvedrila, ki jih daje človeku na razpolago sodobna družba, se odstranjujejo negativne posledice, ki jih povzroča obvezni delovni čas, kot sta na primer monotonija in dolgčas, tako da človek pristopa k procesu dela osvežen. V prostem času se lahko človek vsestransko razvija, in to v smeri lastnih teženj. Šele s tem postane človek celovito bitje. V prostem času se namreč človek počuti popolnoma svobodnega, ima neskaljen občutek, da pripada sebi, da je gospodar svojega življenja, kar je osnova za resnično ljudsko svobodo. Izlet v naravo je idealna oblika sprostitve in nabiranja novih moči • Posrečena kombinacija povezave samoupravljanja delavca v proizvodnji in pozitivnega izrabljanja prostega časa sta dve osnovni socialni predpostavki za uresničevanje človekove samopotr-ditve in humanizma. Če gledamo na pomen prostega časa s tega stališča, lahko pridemo do zaključka, da ima družbena skupnost dve osnovni dolžnosti (nalogi) do posameznika: a) omogočiti mu mora delo kot vir eksistence (obstoja), b) omogočiti mu mora prosti čas kot vir sprostitve in vsestranskega razvoja. (Vir: A. Fiamengo: Osnove opče sociologije) Tulij Budau Zahvala Naša sindikalna organizacija je prejela od TOVARNE DEKORATIVNIH TKANIN iz Ljubljane dopis z naslednjo vsebino: Dovolite mi, da se vam v imenu vseh, ki so svoj dopust preživeli v vašem počitniškem domu v Umagu, prisrčno zahvalim. Bili so zadovoljni tako s hrano kot s prenočiščem, ter s treznim in ostalim osebjem. Prisrčna hvala v imenu sindikalnega odbora. Predsednik sindikata: Bogo Modic Zahvala Vesela sem bila, ko sem dobila vaše sporočilo, da bodo moji otroci letovali brezplačno. Otrokom bodo počitnice lepo doživetje in jim bodo zelo koristile. Naj lepše se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. Tončka Sorn Zahvala Vsem, ki ste s prelepim cvetjem in spremstvom na poslednji poti počastili spomin naše ljubljene, nepozabne žene, mame, hčerke in sestre FRANCKE RUČIGAJ izrekamo najlepšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni ga. dr. Šiški za njeno veliko prizadevnost, enako tudi osebju in zdravnikom onkološkega inštituta. Hvala g. župniku Babniku za spremstvo in ganljive besede ob slovesu. Hvala sindikatu za pomoč. Hvala vsem sodelavkam in sodelavcem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Mož Jernej, sin Marko, hčerka Marička, mama, ata, brat Štefan Preserje, Jarše Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Indu-plati. Odgovorni urednik Tulij Budau. Ureja uredniški odbor: Slavi Gerbec, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrždenovič, dipl. ing. Branko Novak, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl, iur. Ingo Paš, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Boža Pogačnik. Ivo Sešek, Majda Škrinjar, ing. Janko Ukmar, ing. Lado Zabukovec. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. — Natisnila tiskarna PTT v Ljubljani. Obvestila iz kadrovske službe cz4!a3 tazgcm&t V vsaki tovarni imamo delovna mesta v neposredni proizvodnji, mesta, kjer proizvodnjo načrtujejo, usmerjajo, kontrolirajo in delovna mesta, ki spadajo med druge stroke, so pa nujno potrebna za nemoten potek proizvodnje. Tak značaj ima pri nas zlasti sektor za vzdrževanje in konstrukcije. V tem sektorju imamo tudi dva tehnična risarja. Pogovarjali smo se z Jožetom Šra-jem, ki je v tovarni dobro leto in pol, privatno pa je navdušen in obetajoč glasbenik. Vstopi: 1. Troha Miroslav, elektro vajenec, vstopil 2. 7. 1973 2. Malaj Zenun, tkalec, vstopil 2. 7. 1973 3. Rokavec Marinka, delavka v konfekciji, vstopila 2. 7. 1973 4. Urankar Ciril, del. v prejemar-ni, vstopil 2. 7. 1973 5. Vesel Ivan, strugar v odd. kov. konstr., vstopil 3. 7. 1973 6. Krušnik Francka, šivilja v konfekciji, vstopila s. 7. 1973 7. Kmetič Darinka, šivilja v konfekciji, vstopila 16. 7. 1973 8. Mušič Marjan, strugar v odd. kov. konst., vstopil 16. 7. 1973 9. Novak Jernej, tkalec, vstopil 18. 7. 1973 10. Gros Jože, tkalec, vstopil 20. 7. 1973 11. Turjačanin Ljubo, tkalec, vstopil 24. 7. 1973. Za obrat v Pečah smo sprejeli; z vstopom 30. 7. 1973 1. Bervar Marinka, 2. Cigula Jera, 3. Cerar Julijana, 4. Krhlikar Heda, 5. Kobilšek Roza, 6. Lazar Štefka, 7. Popit Marija, 8. Prestor Marija, 9. Razoršek Marija, 10. Rebolj Štefka 11. Rebolj Hedvika, 12. Rogiič Ivana, 13. Smrkolj Majda, 14. Stegnar Ana, 15. Sušnik Olga, 16. Urankar Pavla, 17. Urankar Marija, 18. Vidergar Helena, 19. Zupančič Antonija. Izstopi; 1. Francka Ručigaj, del. v preje-marni, umrla 12. 7. 1973 2. Zabavnik Marija, konfekcija, invalidsko upokojena 17. 7. 1973 3. Baloh Julka, čist. blaga, upokojena 13. 7. 1973 4. Hrovat Drago, del. v prejemar-ni, izstopil 14. 7. 1973 5. Dovč Joži, del. v konfekciji, izstopila 31. 7. 1973 6. Zakrajšek Olga, tekst, tehnik, izstopila 31. 7. 1973 7. Rihar Vincencija, konfekcija, upokojena 31. 7. 1973 8. Narat Milan, moj. pripravljalnice, izstopil 31. 7. 1973. POROČILI SO SE: 1. Tomc Stane, vzdrževanje in Lukan Olga, konfekcija. 2. Juračič Tone, kurjač in Vavpotič Francka, konfekcija. Zahvala Ob izgubi drage mame Matilde Ba-kan prisrčna hvala sodelavkam iz čistilnice za denarno pomoč in tolažilne besede. Cilka Farič, Franc Bakan — Kaj vse rišeš? — Šotore, gradbene načrte, koridorje, konstrukcije novih izdelkov, pogosto pa rišem tudi detajle izdelkov, ki jih že proizvajamo, ker se stalno spreminjajo, izboljšujejo. Velikokrat pa le mehanično prerisujem načrte in risbe, saj fotokopirnega stroja še nimamo, čeprav je v letnem planu, včasih pa se mudi, in če bi dali kopirat izven tovarne, bi trajalo predolgo. — Imaš z razmnoževanjem dosti dela? — Ni sile, sem in tja pa se res nakopiči. Razmnožujem materiale za seje DS, razna poročila, obrazce za IBM in kadrovsko službo, navodila za uporabo naših izdelkov (predvsem za J NA) in podobno. — Tamle vidim tabelo z datumi in količinami plina. Spada tudi to v tvojo »pristojnost«? — Ja, skrbim za pravočasno dobavo plina in kisika in za pravočasen odvoz praznih jeklenk; če imamo namreč jeklenko več kot 15 dni, moramo plačati penale. — Kaj pa te pri delu moti? — Predvsem bi bila nujna klima naprava (na pol v šali, vendar v pisarni res ni kakšnega posebnega mraza). Velikokrat mi prinesejo delo zadnji hip, vsem se strahotno mudi, vendar je očitno, da bi lahko stvar prinesli že precej prej. Če pa moram hiteti, prej pride do napak. Zgodi se tudi, da potrebujejo risbo »nujno do jutri«, nato pa leži pri meni tudi po več tednov. Kot sem že omenil, bi prišel zelo prav fotokopirni stroj. Nekaj časa sem bil res obremenjen z delom, ko je bil drugi risar dolgo v bolniški. — Na proslavi petdesetletnice podjetja boš igral z radomeljskimi Kovinarji. Kakšna je zasedba? — Harmonika, kitara, bas kitara, trobenta, klarinet ali saksofon, bobni in pevec. — Kakšno glasbo igrate? — Narodno, evergreene — stare, a vedno lepe popevke in novejše popevke, predvsem s hrvaškega področja. — Kako dolgo se že ukvarjaš z glasbo? — Harmoniko sem začel igrati z desetimi leti, malo kasneje še kitaro, od leta 66 dalje pa igram bobne. — Kako da si se odločil za bobne? — Čisto slučajno. Sestavljali smo ansambel in jaz sem bil edini pripravljen »zagristi« se v bobne. Vzornikov imam več, predvsem pa je to Ginger Baker. Če ga poslušaš, skorajda ne moreš verjeti, da ima le po dve roki in nogi. — Lahko za konec še pojasniš, v čem je zate razlika med komercialno (popevkami) in progresivno? — Razlika je podobna kot med zvitorepčevimi stripi in Hemingvvaje-vimi romani. Popevke so lahkotne, enostavne, progresivna pa je težka, a mnogo kvalitetnejša. Razumljivo je, da so večini bolj všeč popevke, saj odprejo radio ali gramofon in zraven klepetajo, igrajo karte ali delajo karkoli drugega, pa glasbo kliub temu doumejo, ker je preprosta. Če pa hočeš doumeti progresivno, in četudi se z njo aktivno ukvarjaš, jo moraš poslušati z obema ušesoma, pa isti komad tudi desetkrat, da ga razumeš in ti postane všeč. Tako glasbo igrajo na primer ansambli Emerson Lake & Palmer, Ten Years After, Vanilla Fudge, Uriah Heep, pa še in še ... Tulij Budau TRIM steza na Gobavici v Mengšu Pohod na Grintovec Tekmovalce za športni znak TRIM obveščamo, da bomo organizirali pohod na Grintovec dne 18. 8. 1973. Vabimo tudi ostale člane kolektiva, da sc udeležijo akcije »SO članov (članic) Induplati na Grintovec«. Prijavite se najkasneje do 15. 8. pri tov. Majdiču ali Janezu Limoniju. Udeležite se pohoda v čim večjem številu. Iniciativni odbor za gradnjo TRIM steze je že pričel z delom. Vse družbene in politične organizacije v Mengšu so stopile v akcijo, da bomo tudi v domžalski občini dobili prvo telovadnico v naravi — TRIM stezo. Steza poteka po prelepem pobočju Gobavice. Na trasi steze bo 20 postaj za izvedbo vaj, ki so navedene na za to določenih tablah z vsemi opisi vaj in smerokazi za nadaljnjo pot. Proga bo krožna in lahko dostopna, z vsemi pogoji za parkiranje vozil, koles, motornih vozil itd. (glej skico trase). Z gradnjo proge smo že pričeli. Večji del trase je že obdelan. Vsa zemeljska dela se bodo izvedla s prostovoljnim delom članov raznih športnih društev, sindikalnih organizacij, mladine itd. ObSS Domžale pa bo finančno pomagal pri izgradnji TRIM steze, tako da bomo tudi v naši občini nudili občanom novo možnost za rekreacijo. Če bodo dela potekala po načrtu, lahko računamo, da bo proga gotova v septembru letošnjega leta. Franc Majdič SKICA TRIM STEZE V MENGŠU (NA G0BA\/IQI) Športna tekmovanja ob 50-letnici podjetja V počastitev 50-letnice obstoja podjetja prireja Odbor za šport in rekreacijo športna tekmovanja v naslednjih panogah: Moški: mali nogomet (ekipa 7 tekmovalcev) odbojka (ekipa 6 tekmovalcev) kegljanje 6 X 100 lučajev namizni tenis (ekipa 3 tekmovalci) streljanje z zračno puško (ekipa 3 tekmovalci) šah (ekipa 4 tekmovalcev) balinanje (ekipa 4 tekmovalcev) Ženske: kegljanje 6 X 50 lučajev namizni tenis (ekipa 3 tekmovalk) streljanje z zračno puško (ekipa 3 tekmovalk) Tekmovanja bodo 8. septembra na športnem igrišču Induplati-Jarše s pričetkom ob 8. uri. K sodelovanju smo povabili naslednje delovne kolektive: DEKORATIVNA LJUBLJANA BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ STOL KAMNIK Vodje ekip našega podjetja po posameznih panogah so: Majdič Franc (mali nogomet) Zupan Marjan (odbojka) Andromako Dane (kegljanje) Limoni Janez (namizni tenis) Šimic Miro (streljanje) Zupan Brane (šah) Gerbec Peter (balinanje) O vseh podrobnostih bodo člani kolektiva pravočasno obveščeni preko obvestil na oglasnih deskah svoje enote in na oglasni deski ŠPORT IN REKREACIJA. Istočasno obveščamo vse ljubitelje športa, da bodo interna tekmovanja posameznikov v streljanju, kegljanju, namiznem tenisu in turnir v malem nogometu v septembru in oktobru, kar sovpada s tekmovanji »Občinske sindikalne športne igre Domžale 1973«. Počastimo ZLATI JUBILEJ našega podjetja z množično udeležbo na tekmovanjih. Mira Kavčič Vijolice pred novo sezono Ob končanem prvenstvu je imel nogometni klub »Induplati« svoj redni letni občni zbor, na katerem je bilo kritično pregledano dosedanje delo v klubu, začrtana pot za naprej ter izvoljeno novo vodstvo kluba. Iz poročila, ki ga je podal dosedanji predsednik tov. Anton Mišvelj je bilo razvidno, da je bil nogometni klub »Induplati« ustanovljen v mesecu juniju 1961 Program dela kluba, ki ga je sprejel občni zbor, predvideva tekmovanje v letošnji sezoni s pionirskim in članskim moštvom. Vodstvo kluba se zaveda, da je napredek mogoč le, če klub vzgoji svoj lasten igralski kader. Že v spomladanskem delu so začeli pionirji z rednimi treningi, kar dvakrat na teden. Treningov se je udeleževalo približno 30 pionirjev. V letošnji jeseni ■»-j ,x L j' f i l ZELENICA V PUŠČAV/ kaz. ZRINER MOORA APOTEKA VEL VODNA POVRŠINA V SZ GRETA C, AR BO MUNCHE/. PO /HRTE/\ SLOV. KRALJ EVROPSKA PRESTOL f>US AD/ŽA /REM. PON) KOZLEVC. TONE RUSKA CARICA TV NA DEL J-(VANKA ČLOVEKU PODOBEN POROČE- VALEC NOSOM ETIČEN POVEZAH SLAMA 100 m1 JAP. OTOK NEG. ČUSTVO VRSTA VZORCA MANJ KO DVA VRSTA POSODE GENERALK IVAN GLAVN/ ŠTEVNJK RADIJ CIGAN NASA. OD TEŽEK PREPE- RELO IME IGRALKE RINE ERBIJ OČRT POKOJNI AN. FILM. igralec TRODOLPU. JAP. OBLAČILO TULU SOV. AVTO ZAG- TOVARNA RAČUN TUJE Z. IME STARA POVRS. MERA KROV! TUJA IN NAŠA ČRKA____ ZV£IA (Pm NOGO H.) AKT UK RUBIN-ST E!A/ HOTEL V umi rudnina ZAČ- ABECEDE ZNAKA S A NOGI- TOE/A ITALIJA IME igralke N/ELSEN ČRKA KOKOŠKA (Sl. /z- - KAZ)