p AH ?lfl LJubljana, 21. aprila 1931 Cena l Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseratni oddelek: LJubljana. Selen, burgova uL 3. - Tel. 3492 m2492 ?odru?nica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. - Telefon št 245a Podružnica Celje: Kocenova ulica R - §t zavodi: Ljub. T9, mo VV5en 5tl0524l Gradnja železnice Sevnica — št. Janž Prometno ministrstvo je razpisalo licitacijo za gradnjo treh krajših železniških prog Graditev prog se bo finansirala potom dolgoročnih kreditov. Interesenti lahko stavijo svoje ponudbe za vse tri proge skupno ali za vsako posebej. Ponudbe je treba predati do 15. junija v zaprtih kuvertih v ministrstvu prometa, oddelek za železnice. V ponudbah mora biti označena poedinska cena. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubtjana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova aL 8. Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Beograd, 22. aprila, AA. S sklepom ministra za promet je razpisana gradnja telile prog: 1. Sv. Janž—Sevnica, z normalnim tirom v dolžini 12 km, 2. Varaždin—Koprivnica z normalnim tirom v dolžini 42 km in .3. Priboj—Prijepolje z ozkim tirom v dolžini 28 km. Belhlen zopet napoveduje revizijo Revizionističen govor madžarskega ministrskega predsednika o evropskem položaju Budimpešta, 22. aprila, d. Vladna stran* ka je včeraj priredila na čast ministrske* mu predsedniku grofu Bethlenu svečan J povodom njegovega 10 letnega vlad* :a 'ubileja. Na pozdravni govor poslan* c Bele Keneza jc grof Bcthlen odgovoril daljšim govorom, v katerem je opisal po* >aj Madžarske po vojni. Izvajal je med 4im: elika naloga Madžarske je bila v tem, se prilagodi novemu evropskemu polo* u. Društvo narodov in zvezi zmagoval* c. v niso v stanju zagotoviti miru Evrope ■ daljšo dobo, ker manjka skupna volja v-eh narodov za sodelovanje. V sporu evropskih držav je sovjetska Rusija tretji, smejoči se del. Vendar pa se mi zdi, la s:: i o' pred novo politično organizacijo Ev* rope, da se nahajamo pred novim izobliko-k o vanj cm evropske situacije. Danes se še nt- more reči z gotovostjo, ali bo novi svet nastal s pomočjo sistema enakopravnosti ali s kako drugo organizacijo Kakršenkoli pa bn razvoi, nimajo Madžari nobenega povoda za obup. Nadalje jc grof Bethlen trdil, da so mirovne pogodbe s svojimi ne* znosnimi reparacijskimi obveznostmi in bremeni vojnih dolgov dovedle Evropo v hudo gospodarsko krizo. Nemčija je zače* la izvajati agrarni protekcijonizem, na ka* terega so agrarne države odgovorile z in* dustrijskim protekcijonizmom. Razvoj do* godkov moramo zasledovati pozorno ter dr* žati svoj smodnik na 6uhem. Budimpešta, 22 aprila, p. Današnji listi še ne objavljajo komentarjev snočnjega go* vora grofa Bethlena. vendar pa v naslovih dokazujejo, koliko važnost polagajo na to najnovejšo izjavo madžarskega ministrske* ga predsednika. Edino nacionalistični »Pe* sti Hirlap« naglaša da je grof Bethlen s tem svojim govorom sprožil vprašanje Te« vizije mirovnih pogodb, vlada pa mora se* daj energično iti dalie in spraviti to vpra* sanje že na dnevni red majskega zasedanja Društva narodov Revizija mirovnih po* godb stona v ospredje evropskih proble* mov in države, ki so na tem interesir"ne, morajo složno nastopiti za čim prejšnjo dosego svojega cilja. Recepti za omiijenje gospodarske krize Najrazličnejši nasveti z najrazličnejših strani — Glavno krivdo pripisujejo povsod carinskim barijeram Pariz, 22. aprila, d. Svetovna gospodarska konferenca mednarodne ženske Lige za mir in svobodo, ki se je pravkar končala v Parizu, je sprejela resolucijo, ki pravi med drugim, da se morejo gospodarske krize ublažiti samo z mednarodnim sodelovanjem v svetovnem gospodarstvu. Predvsem naj vlade skušajo uresničiti evropsko carinsko unijo, ki pa ne sme biti naperjena proti nobeni drugi gospodarski enoti. Pristop h tej carinski uniji naj bo prost vsem državam na svetu s ciljem, da se odpravijo carinske meje. Frankfurt, 22. aprila, d. Na povabilo neniško-italijanske trgovske zbornice v Frankfuirtu ob Meni je imel državni podtaj-nik v italijanskem finančnem ministrstvu Ei.tore Rosbocli predavanje, v katerem je poudarjal, da kaže predlog carinske unije Nemčije in Avstrije pot, po kateri bo Evropa prisiljena iti, ako si bo hotela v vojni izgubljeno stališče v svetu pridobiti nazaj. Svojevrstna demonstracija v Italiji Milan, 22. aprila č. V selu Castigliani pri eroni so že dolgo časa opažali, da zvoni mežnar večerno Ave Marijo na prav poseben način, ki zelo spominja na znano soci-a etično himno Bandiera Rosa. Mežnar pa je izpovedal, da on sploh ne zvoni in da tudi ne ve. kdo hodi razen njega v zvonik. Fašisti so napravili zasedo in so končno ujeli seljaka Mainenta. ki je priznal, da ie skušal pri zvonenju posnemati znano himno italijanskih popularcev Bandiera Bian-ca. Zaradi tega so sa takoj aretirali in izročili izrednemu tribuira'u v Rimu. Nova turinžka vlada Berlin, 22. aprila, p. NVeimarski deželni zbor je izvolil danes novo turinško vlado Namesto dosedanje narodno*social;stične vlade s Frickom na čelu pride sedaj na krmik) meščanska vlada, za katero so gla* = vvali agrarci, gospodarska stranka in nemška ljudska stranka, skupaj 19 glasov. Narodni socialisti in velenemci so imeli s amo 13 glasov, 14 socialnih demokratov pa s: je glasovanja vzdržalo. Ekspoze dr. Beneša Praga, 22. aprila h. Jutri dopoldne bo govoril v zunanjem odboru minister dr. Beneš v glavnem o priključitvi Nemčije in Avstrije. Pri tej priliki bo dr. Beneš spro-protiakcijo na evropski podlagi proti - mško-avstrijski akciji. Mednarodna konferenca dela Ženeva, 22. aprila. Kot sedež prihodnje ■mednarodne konference za delo prideta v poštev Dunaj ali pa Lyon. Generalni di* dektor mednarodnega urada za delo Albert Thomas je predložil komisiji Društva naro* dov za evropsko sodelovanje svoje predloge za izvršitev skupnih javnih del v Evropi. Odklonjen angleški zakon proti ruskemu lesnemu dumpingu London, 22. aprila d. Spodnja zbornica je odklonila predlog zakona o prepovedi uvoza s prisilnim delom izdelanih proizvodov, in sicer s 166 glasovi proti 137. Poudarjal je, da se kaže neupoštevanje gospodarskih zavodov zlasti v carinski politiki, v odločitvi reparacij in vojnih dolgov. Philadelphia, 22. aprila. AA. Predsednik pensilvanske železniške družbe general Atterbury je imel važen govor o svetovni gospodarski krizi. Poudaril je, da so krive temu pojavu v glavnem visoke carine, ki ločijo posamezne države v hermetsko zaprte gospodarske organizme. Zato Je znižanje carin nujno potrebno, ako naj se omilijo posledice gospodarske krize, ki je zajela skoro vse države na svetu. Bruselj, 22. aprila. AA. Tukajšnje Časopisje predlaga, naj bi se v najkrajšem Času sklenila posebna pogodba o carinski zvezi med Nizozemsko in Belgijo. Listi ute-meljujej o ta svoj predlog s tem, da se morajo male države zavarovati pred posledicami carinskih zvez, ki jih kujejo Beflrn, Dunaj in Pariz. Pogajanja za pomorski sporazum Pariz, 22. aprila. AA. Zunanje ministrstvo javlja, da je poslalo angleški in italijanski vladi noto o pomorski kvoti. Pariz, 22. aprila, s- Kakor poroča ^Matin«, se bavi vlada z mislijo, da bi popolnoma spremenila svoj načrt gradnje novih vojnih ladij. Ce Francija zaradi težav na londonskih pogajanjih ne bo pravočasno dobila zagotovila, da se bo Italija omejila na najvišjo tonažo 23.000 ton za velike bojne ladje, se bo letos odrekla gradnji 23.000tonske križarke, pri tem pa bo kljub temu izvedla gradnjo 40.000 ton več manjših edinic. Blokada Madeire Lizbona, 22. aprila. AA. Poveljnik eks* pedicijske vojske, ki se nahaja pred Ma* deiro, je poslal upornikom ultimait, v ka* terem zahteva, naj se uporniki vdajo, ker bo sicer odredil napad na Madeiro z mor« ske in kopne strani ter iz zraka. Lizbona, 22. aprila. AA. Službeno po* ročajo, da je blokada Azorov preklicana. Vse razpoložljive bojne sile so koncentri* rane pri otoku Madeiri. Pričakujejo, da se bodo uporniki kmalu vdali. Frotidanski izgredi v Islandiji Reykjavik, 22. aprila, g. Protidanski ne* miri so se danes nadaljevali. Pred dan* ski-m poslaništvom so se vršile velike de* monstracije, med katerimi so padali tudi klici: Dol z danskim gospodstvom. Poslop* je je množica obmetavala s kamenjem in razbila mnogo šip. Uveljavljenje poljsko-nemške likvidacijske pogodbe Varšava, 22. aprila AA. V tukajšnjem zunanjem ministrstvu so bile izmenjane ratifikacijske listine o likvidacijski pogodbi med Poljsko in Nemčijo. Nemčijo je zastopal poslanik v. Moltke, poljsko vlado pa zunanji minister Zaleski. S tem je postala ta pogodba definitivna. Pogodba je bila podpisana 31. oktobra 1929. VAŽNI PROBLEMI PRED ŽENEVO Program majskega zasedanja sveta DN — Berlinski obisk gene* ralnega tajnika Društva narodov sira Drummonda Ženeva, 22. aprila, s. Tajništvo Društva narodov objavlja danes začasni dnevni red 63. zasedanja sveta Društva narodov, ki se bo pričelo dne 18. maja pod predsedstvom nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa. Izmed točk dnevnega reda je omeniti predvsem točko 31, ki je bila na predlog angleške vlade z dne 10. aprila t. 1. vnešena glede nemško-avstrijskega protokola o ustanovitvi carinske unije. Iz formalnosti angleškega predloga je razvidno, da bo šlo pri tej točki v glavnem za proučitev vprašanja, ali je namearvana carinska unija združljiva z obveznostim ženevskega protokola iz oktobra 1922. Druga točka dnevnega reda, ki je v gotovi zvezi z vprašanjem carinske unije, je proučitev stanja, ki je nastalo v Evropi, ker so se izjalovila prizadevanja za carinsko premirje in za odpravo carinskih mej. O tem vprašanju bo poročal svetu Društva narodov nemški član sveta. Svet Društva narodov se bo nadalje bavil z vprašanjem kraja in predsedstva razorožitvene konference ter s predlogom Nemčije za zaključitev posebne konvencije za civilno zrakoplov-stvo ter z angleškim in nemškim predlogom o objavljanju stanja oborožitve. Na dnevnem redu majskega zasedanja je razen tega tudi več manjšinskih vprašanj. Berlin, 22. aprila, d. Generalni tajnik Društva narodov sir Eric Drummoud je nocoj dospel v Berlin, kjer bo ostal do sobote. Njegov poset je predvsem v zvezi s pripravami za razorožitveno konferenco 1. 1932, z zborovanjem ev- Nova rumunska vlada na delu Volitve bodo 15. junija - Radikalno izboljšanje uprave Prepoved politiziranja v cerkvah Bukarešta, 22. aprila, g. Po informacijah iz krogov, ki so blizu ministru Argetojanu, se bodo vršile volitve dne 15. junija. Listi poročajo, da se je ministrski predsednik Jorga izrekel za sodelovanje s sedanjim parlamentom, dočim sta ministra Manoiles* cu in Argetojanu proti njemu in zahtevata, naj se takoj razpusti. Bukarešta, 22. aprila, g. Včeraj je spre* jel ministrski predsednik Jorga delega* cijo socialno demokratske stranke, ki je zahtevala spremembo volilnega zakona v smislu popolne enakopravnosti vseh strank. Ministrski predsednik se je priznal kot pristaša te ideje. Socialno demokratski de* legati so razen tega zahtevali, naj vlada dovoli proslavo 1. maja. Ministrski pred* sednik je obljubil, da bo izdal obtastvom primerna navodila. Glede vprašanja brez* poselnosti je izjavil Jorga, da namerava vlada v kratkem ustanoviti pri ministrskem predsedstvu posebno državno podtajništvo za vprašanja brezposelnosti. Zato je zahte* val istočasno od socialnih demokratov, naj podpirajo oblastva v tej smeri. Bukarešta, 22. aprila. AA. Predsednik vlade je izdal naredbo, ki prepoveduje du* hovnikom, da bi agitirali v cerkvah in za« prisegali ljudi pri političnih demonstraci* jah. Ta naredba je naperjena proti agitaciji skrajne desnice. Bukarešta, 22. aprila. AA. Rador poro* ča: Finančni minister je izdal energično naredbo o racionaliziranju dela v raznih oddelkih ministrstev. Obenem je izdal ukrepe, ki bodo omogočili, da se bo z manj* šim številom osobja dosegel maksimalen rezultat. Razen tega je ukinil več oddelkov in reduciral odvisno uradništvo. Posamez* nim ministrstvom je strogo prepovedano delati kakršnekoli izdatke brez prejšnje odobritve finančnega ministrstva Razen tega je vlada izdala naredbo. da moraio ministrstva na vsako vlogo odgovoriti naj> kasneje v treh dneh. Reševanje bolgarske vladne krize Zaključene konzultacije političnih voditeljev - Najbrž bo vsaj začasno ostala sedanja vlada Sofija, 22. aprila p. Konzultacije voditeljev političnih strank so bile z današnjo skupno avdijenco Burova in Cankova zaključene. Veliko senzacijo je vzbudila av-dijenca glavnega tajnika zemljoradniške stranke Dimova. Desničarski listi so zaradi tega zelo ogorčeni in poudarjajo, da bi veleizdajalcev sploh ne smeli vprašati za mnenje. Verjetno bo še nocoj padla odločitev, komu bo poverjen mandat za sestavo nove vlade. V političnih krogih pričakujejo, da bo mandat najprvo ponu-den predsedniku demokratske stranke Ma-linovu. Ker pa Demokratičeski Zgovor noče v koalicijsko vlado, v kateri bi imel prvo besedo Ljapčev, ni verjetno, da bi Malinov mandat sprejel, ker predpostavlja, da se ga hoče na ta način samo izigrati in omogočiti Ljapčevu. da se vrne na krmilo. Za primer, da bi Malinov mandat odklonil, bo poverjen mandat enemu izmed voditeljev Demokratičeskega Zgovo- ra, verjetno bivšemu finančnemu ministra Molovu ali pa bivšemu ministrskemu predsedniku Cankovu. Kriza vlade izziva v političnih krogih do-kajšnje vznemirjenje. V splošnem pa prevladuje mnenje, da so vse kombinacije z Malinovom samo manever in da je najsi-gurnejši kandidat za ministrskega predsednika zopet Ljapčev. V kolikor bo taka rešitev vladne krize za Bolgarijo v sedanjem položaju koristna, je drugo vprašanje- Gotovo pa je, da tudi obnovljen režim Ljapče-va ne more biti dolgotrajen. Nesporno je dejstvo, da je narod z dosedanjim režimom z Ljapčevim na čelu skrajno nezadovoljen. Sofija, 22. aprila. AA. 3»Zorac trdi v uvodnem članku, da so nastala v >Demokratiče-skem zgovoru« nesoglasja glede vprašanja oseb, ki naj sestavijo novo vlado. Ta nesoglasja, pravi >Zorac, bodo imela za posledico, da bo vlado sestavil Malinov. Carinjenje vreč in omotov Beograd, 22. aprila. AA. Da bi se odstra* nile neke nepravilnosti pri carinjenju vreč in omotov pri uvozu in izvozu, je mini* strstvo za finance, oddelek za carine, iz* dalo navodila vsem carinskim oblastem, 1. da ne sprejmejo v delo uvoznih de* klaracij, po katerih se prijavljajo vreče čene k t povratne ako poleg take prijave ni predložena tudi deklaracija o skupni teža, tarifni postavki, povprečni teži po* edinih vreč ter njihovem številu in vrsti. 2. da ne sprejmejo v delo izvoznih de* kalracij, po katerih se prijavljajo vreče za izvoz kot povratne, ako s temi dekla* racijami niso nredloženi podatki o številu in vrati vreč, o njihovem stanju in skupni teži pošiljk. Zagonetna smrt učitelja Beograd, 22. aprila, p. Iz Džepa v Južni Srbiji poročajo, da so tamkaj našli m rt* vega učitelja Vasilja Cerija. Našli so ga vsega razmesarjenega na postelji po eksploziji večje količine dinamita. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi ali gre za samomor ali umor. Dubrovnik ima 18.361 prebivalcev Dubrovnik, 22. aprila č. Ljudsko štetje je zaključeno. Dubrovnik ima 18.361 prebivalcev. V mestu je 1.500 žensk več kakor pa moških. Italijansko-nemški oceanografski institut Rim, 22. aprila AA. V prisotnosti nemškega poslanika in italijanskega velikega admirala Thaona de Revela je bil blizu Pulja formalno otvorjen italijansko-nemški oceanografski Institut Pred vojno sta že obstojala podobna zavoda pod nemškim vodstvom v Rovignu in v Neaplju. ■ropskega studijskega odbora ter sveta Društva narodov meseca maja in z ureditvijo nekaterih osebnih zadev, ki se tičejo zastopstva Nemčije v tajništvu Društva narodov. Zdi se. da na mai-skem zasedanju sveta Društva narodov še ne bo definitivno rešeno vprašanje, kdo naj bo predsednik mednarodne razorožitvene konference. Ta težkoča je z-natna ovira za organizatorične priprave in zato namerava generalni tajnik v svrho izvedbe tehničnih priprav osnovati manjši odbor, kar hoče spraviti v razpravo pri berlinskih posvetovanjih. Poset Drummonda v Berlinu je r zvezi še s celo vrsto drugih vprašanj, ki se tičejo prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov, na katerem bo tokrat predsedoval nemški zunanji minister dr. Curtius. Kutjepov živi? Pariz, 22. aprila, s. »Journal« poroča, da je nekako pred letom iz Pariza odvedeni ruski general Kutjepov v zaporih v Lubi* janki. V istih zaporih je bil zaprt neki Poljak, ki je odkritje Kutjepova sporočil nekemu diplomatu. Redukcija uradništva na Poljskem Varšava, 22. aprila AA. Uradniki, ki ne bodo pristali na 15St> znižanje plač, bodo odpuščeni in dobijo kot odpravnino plačo za tri mesece. Brezžični brzojav med Ameriko in Avstrijo Dunaj, 22. aprila s. Danes je bila svečano otvorjena neposredna brezžična brzojavna služba med Ameriko in Avstrijo. Prve brzojavke sta izmenjala zvezni predsednik Miklas in prezident Hoover. • Letalska zveza med Indijo in Avstralijo London, 22. aprila. AA. Poštni minister naznanja, da bo zračna poštna zveza dne 25. aprila razširjena od Delhija do Port Darwina v Avstraliji. Vozila bo pošto za Straits Settlements, malajske države, A v* stralijo in Novo Zelandijo. Jack Diamand aretiran New York, 22. aprila. Včeraj je bila sen-zacijonalna aretacija voditelja banditov Jarka Diamanda, na katerega je bil, Kakor znano po njegovem povratku, izvršen revo!-verski atentat Diamand je bil aretiran nt« svojem posestvu pri Catskilleu na ov^lbo šoferja, ki ga je Diamand baje v garaži hudo pretepel. Diamand se je pustil aretirati brez odpora. Ekskurzija čsl. učiteljev v Jugoslavijo Beograd, 22. aprila. AA. Od 23. maja do 10. junija bo v naši državi na obisku več* ja skupina učiteljev in učiteljic iz Češko* slovaške. Prišli bodo kot člani češkoslova* škega učiteljskega društva. Prosvetno mini* strstvo je udeležencem te ekskurzije dovrn lilo. da smejo prisostvovati pouku r naših šolah. Kongres jugoslovenskih agronomov Zagreb, 22. aprila č. Danes je bil otvorjen v Sabornici kongres jugoslovenskih agronomov. Otvoril ga je predsednik dosedanjega zagrebškega društva agronomov prof. Rittig. ki je naglasil. da so agronomi prvi pokazali pravilno pojmovanje jugoslovenskega edinstva in predlagali združitev svoje organizacije. Ob navdušenem ploskanju so bile sprejete pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsednika in kmetijskemu ministru, nakar ie bil ob splošnem odobravanju sprejet predlog, da vsa dosedanja pokrajinska društva agronomov likvidirajo ter da se osnuje enotna organizacija za vso državo s sedežem v Beogradu in s podružnicami za posamezne banovine. Kongres je nato razpravljal 0 raznih drugih stanovskih in strokovnih vprašanjih ter se bo jutri še nadaljeval. Iz diplomatske službe Beograd, 22. aprila. A A. S sklepom mi* nistra za zunanje zadeve so v soglasju s predsednikom ministrskega sveta postav* Jjeni: dr. Kornelije Daninger, tajnik kr. poslaništva v Sofiji za tajnika kr. poslani* štva v Budimpešti, Dimitrij Teškovič, t a.j* nik ministrstva za zunanje zadeve za taj* nika kr. poslaništva v Tirani, Sima Stojič, tajnik poslaništva v Bukarešti za tajnika ministrstva za zunanje zadeve, Ante Pave» lic, pisar ministrstva za zunanje zadeve za pisarja pri kr. generalnem konzulatu v Chicagu in Višeslav Milosavijevič, pomož* ni protokoJist v ministrstvu za zunanje zadeve za protokolista pri kr. konzulatu v Metzu. Iz državne službe Beograd, 22. aprila p. Z odlokom finančnega ministra je napredoval pri državnem pravobranilstvu v Ljubljani za glavnega arhivarja Fran Hvala, doslej arhi-varski pripravnik. Beograd, 22. aprila, p. Z odlokom mini« stra pravde so postavljeni za pisarniške pripravnike pri viš. dež. sodišču v Ljub* ljani Josip Kocjan, Josip Čerin, Olga Mar* kič in Slava Vrtačnik. Poslanik Pešič prevzel posle Bruselj, 22. aprila AA. Naš poslanik na belgijskem dvoru general Pešič je prevzel posle, ki jih je dosedaj vodil legacijski svetnik Kulmer. Te dni bo sprejet v av-dijenci pri belgijskem kralju. Vsi listi pišejo o prihodu generala Pešiča in na-glašajo, da je bil že prej zastopnik Jugoslavije v Belgiji. Šolske knjige nedržavne izdaje BeogTad, 22. aprila AA. Prosvetni minister je dovolil, da se pošiljajo glavnemu prosvetnemu svetu v pregled in oceno novi učbeniki, dokler ne bo razpisan natečaj za učbenike državne izdaje. Ureditev delokroga carinarnic Beograd, 22. aprila. AA. Finančni mini« ster je na predlog carinskega oddelka pred* pisal naredbo o delokrogu in carinskem območju v carinskih rajonih: Gornja Rad* gona. Dravograd—Meža, Jesenice, Kotori* ba, Ljubljana, Maribor in Rakek. S to na* redbo je urejeno delovanje teh carinarnic glede carinjenja blaga in prehoda potnikov čez mejo. Porast delnic jugoslovenskih železarn Dunaj, 22. aprila s. Za vrednosti treh jugoslovenskih železarn, s katerimi trgujejo na dunajski borzi, in sicer KID, Zenica in Vareš, vlada že nekaj časa veliko zanimanje. Za vse tri vrste delnic je pre-. cej živahno povpraševanje, tako da so se I v zadnjih dnevih tudi dvignile v tečaju. Naši rojaki v Nemčiji obsojajo rovarenje plačanih izdajic Brezplodno rovarjenje med jugoslovenskimi izseljenci na Westfalskem Veliko protestno zborovanje v Gladbecku Dusseldorf, 22. aprila. AA. V DUsseldor« fu in okoliških rudnikih je naseljeno veli* ko številp jugoslovenskih izseljencev, ki gojijo vsi veliko ljubezen do domovine in kralja Aleksandra. Le nekateri poedinci poskušajo z izdajniškim delom nastopati med izseljenci proti sedanjemu stanju v Jugoslaviji, a vsi njihovi poskusi so bili ob« sojeni na neuspeh. Naši izseljenci so «--ga* nizirani v zvezi jugoslovenskih katoliških društev Sv Barbare in raznih podpornih društvih. Ta društva so bila vedno prežeta patrijotskega duha. 75 društev, organizira* nih v zvezi, je imelo v Gladbecku veliko protestno zborovanje proti izdajalski ak* ciji. Poedini govorniki na zborovanju so naglasili važnost manifesta Nj. Vel. kralja od 6. januarja 1929 in rezultate dela seda* njega režima v Jugoslaviji. Na zborovanju je bila sprejeta tale resolucija: »Jugoslovenski izseljenci, brez razlike ve* re in plemena protestirajo proti izdajniške« mu del'' blaznih izdajalcev, ki za tuj denar skušajo grditi naše narodne svetinje, ustvar« jene v veliki borbi pokolenj Jugpslovenski izseljenci najenergičneje protestirajo proti takemu delovanju in pozivajo vse naše ro* jake v Nemčiji, da to delo izdajalcev one* mogočijo z vsemi dopuščenimi sredstvi. Ju« goslpvenski izseljenci pozdravljajo delo Nj. Vel. kralja Aleksandra in vseh poborni« kov edinstva v ljubljen: domovini.« Slovaški odgovor Madžarom Velika protestna zborovanja na Slovaškem proti zatiranju slovaške manjšine na Madžarskem hovemu preganjanju pod Madžarsko. Pred* sednik občine in poslanec agrarne stranke je naglasi!, da enako kot Slovaki trpijo tu* Bratislava, 22. aprila, r. Zadnje dni so se vršile na Slovaškem velike in številne skupščine, na katerih so zborovalci najod« ločneje protestirali proti tlačenju Slova* kov, ki so ostali pod madžarsko oblastjp. Teh jadnih sorojakov je v Madžarski 3U0 tisoč. Posebno velika in impozantna zbo« rovanja sta bila v dveh centrih slovaškega življenja, v Ružomberku, centru kutoliča« npv in stranke patra Hlinke. ter v Turčan« skem Sv. Martina središču protestantov in Matice Slovaške V obeh mestih so se zbrale množice v nepričakovano velikem številu, kajti kakor je izjavil stari slovaški voditelj Hlinka: »Ko gre za Madžare, te* daj ni ne katolikov, ne protestantov, tedaj so samo Slovaki, ki se borijo za svojo svo* bodo, ki so jo dobili v Češkoslovaški repu« bliki in ki je na Madžarskem nikakor ni* majo.« Hlinkin govor v Ružomberku je bil po« sebno ognjevit in temperamenten. Hlinka je zahteva! od češkoslovaške vlade da pri Društvu narodov v Ženevi najodločneje protestira proti tlačenju Slovakov in nji* di sami madžarski kmetje, ki težke stoka* io pod sedanjim madžarskim režimom. Tu* di njim morajo njihovi sosedje in kmetje izbojevati svobodo. Liga za madžarizacijo imen Budimpešta, 22. aprila g. Danes je bila v Budimpešti slovesno blagoslovljena zastava Lige za madžarizacijo imen«. Liga si je postavila nalogo, da madžarizira 2 milijona imen, ki ne zvene madžarsko. Bivši poslanec Zoltan Lengyel, ki je na čelu pokreta, je izjavil, da bo ta akcija trajala precej časa. Liga ima doslej 1.200 članov in bo zastavila vse sile, da se bo madžarizacija imen lahko vršila brez stroškov. Namen madžarizacije je ta, da bi ves svet spoznal, da Madžarska ne obstoja iz heterogenih elementov, če gleda trgovine v Budimpešti, ima človek vtis, da je v popolnoma tujem, ne pa v madžarskem mestu. Senzacionalna afera v Pragi Zakaj je bil obtožen in aretiran František Stfibrny, brat znanega politika in bivšega ministra Afera Františka vsem političnem Vsi listi se ob* Praga, 22. aprila, h. Stfibrnega je imela v življenju živahen odmev širno bavijo z zadevo, ki pa doslej še ni dpvolj razčiščena. V odgovoru na ugoto« vitve tiska, da je František Stfbrnv upo« r 'bil večje vsote denarja v narodnosociali* stične strankine namene, objavlja danes strankino glasilo izčrpen dejanski položaj, iz katerega je razvidno, zakaj je bil Fran« tišek Stfibrnv obtožen in aretiran. Pred osmimi leti, ko ie vladi sanirala nekatere banke in zadruge, se je potegoval tudi František Stfibrnv kot predsednik Disk.ontne banke na podlagi bilance te banke za sanacijo. Stfibrnv je bil lastnik 41.000 delnic od 50 000 delnic te banke. Razen tega je Stfibrnv stremel tudi posa« naciji zveze zadrug, kjer je bil med vo« dilnimi funkcijonarji. Dobil je v titrih 10.5 milijona Kč za banko in 2 milijona Kč za zvezo zadrug, ki so bili izplačljivi po 60 odst. Po posredovanjih^ svojih prijateljev, ki sedaj nisp več v stranki, torej očividno brez vednosti starnke, je dosegel Franti« šek Stfibrnv 100 odst. povrnitev titrov in vk nji žil razliko 800.000 Kč na lastni račun. S temi denarji je izvršil razne transakcije na lastnem računu in uporabil denar pozne« je, ko je bil poslanec Stfibrnv že izključen iz stranke, tudi v politične namene. Pre« iskava bo morala ugotoviti, kakšna je bila bilanca banke, kako je prišlo dp sanacije banke in zakaj nekateri delničarji niso imeli od svojih delnic nobenih korist, František Stfibr:.y pa zelo visoke. Mednarodna agrarna banka V ponedeljek so se sestali v Ženevi predstavniki 19 evropskih držav da zavzamejo stališče k projektu za ustanovitev mednarodne banke za agrarni zemljiški kredit v smislu tozadevne resolucije evropske komisije od januarja t. 1. Po projektu. ki ga je izdelal poseben pododbor finančnega komiteja Društva narodov, naj b; bil namen teza mednarodnega zavoda, da v državah z agrarno produkcijo oiaiša breme zemljiške zadolžitve in da pripomore k izboljšanju agrarnih produkcijskih metod tako da bi se znižali sedanji produkcijski stroški, ki absorbirajo danes znaten de! donosa kmetijske produkcije. Odboru vladnih zastopnikov 19 držav, med katerimi ie tudi Jugoslavija, so bili predloženi trije projekti, in sicer pro.iekt mednarodne konvencije, s katero se države obvežejo sodelovati pri ustanovitvi te banke in prevzamejo gotove garancije za zavod: nadalje projekt ustanovitvene listine, ki vsebuje obveznosti države, v kateri bo sedež zavoda in končno Droiekt statu-tov. Delovanje zavoda je zamišljeno tako. da bo banka dajala dolgoročna in srednjeročna posojila naciionalnim hipotekarnim kreditnim zavodom (pri nas n. pr. Državni hipotekami banki odn. Privilegirani agrnm banki) proti zastavi prvih hipotek na kmetijska zemljišča. Banka sama pa bo na podlagi posojil, danih tem naciionalnim zavodom, izdajala obveznice, ki jih bo plasirala na raznih tržiščih. V projektu statutov je predvideno da vsota obligacij tip sme presegati 10 kratne vsote vplačane delniške glavnice in rezerv. Glavnica banke ie predvidena v višini 50 milijonov dolarjev; od teh pa se ima najprej izdati 5 milijonov dolarjev v obliki imenskih delnic, ki bodo imelp prednostno pravico na občnem zboru zavoda in iim je torej zagotovljena večina. Te imenske delnice se morajo razdeliti med vse države — ustanovateljice, ki bodo razdeljene v 4 kategorije. Za olajšanje poslovanja bodo države-ustanoviteliice morale vplačati banki še primerne predujme ki jih bo banka pozneje polagoma odplačala. V konvenciii je tudi predvideno, da bodo države prilagodile hipotekarno zakonodajo potrebam banke, drugače p- bodo morale prevzeti še posebno garancijo za posojila, dana hipotekarnim zavodom na njihovem teritoriju. Kot sedež zavoda predlaga predsednik pripravljalnega odbora ter Menlen (Nizozemska) Pariz, ker pač računa, da bo za plasiranje obveznic prišel v prvi vrsti v poštev francoski trg. Pripravljalni odbor je prepričan, da bo na tej podlagi mogoče doseči zelo nizko obrestno mero za bančne obveznice, in s tem tudi za posojila hipotekarnim institutom posameznih držav. Z dejansko ustanovitvijo pa ni računati pred početkom letošnje jeseni. Glede uprave zavoda je v projektu predvideno, da delegirata gotovo število članov Društvo narodov in Mednarodni poljedelski urad v Rimu. ostale pa določi občni zbor. Člani uprave pa morejo biti samo voditelji nacionalnih hipotekarnih zavodov. Požar na dunajski tehniki Dunaj, 22. aprila, č. Na podstrešju teh* nične visoke šole na Dunaju je danes okrog 10. dopoldne nastal požar. Ogenj so še pravočasno opazili, tako, da so šolo v na.j> lepšem redu izpraznili. Dijaštvo je prid« no pomagalo pri gašenju požara in zlasti pripomoglo, da so rešili ogromno knjižni« co, ki je znana no svojih bogatih zbirkah po vsem svetu. Ogenj ni napravil posebno velike škode, pač pa povzročil veliko raz burj en j a. Neurje nad Budimpešto Budimpešta, 22. aprila, č. Včeraj popob dne je besnelo nad mestom in okolico silno neurje. Okrog 3. popoldne se je odtr* gal nad mestom oblak in tri ure je lilo kakor iz škafa. V .estu je zastal ves pro* met. 16 ljudi je bila lažje ranjenih, ker je vihar metal raz streh opeko in odnašal tr» go%xem napisne table Lažni zastopnik Bat'e Budimpešta, 22. aprila, č Že pred več meseci se je v madžarskih gospodarskih krogih govorilo, da namerava znani češki tovarnar čevljev Tomaž Bat'a osnovati na Madžarskem veliko tovarno čevljev Te govorice je spretno izkoristil neki Karlo Czakan- ki je začel na veliko kupovati zemljišča, Obiskal je razne veleposestnike, se predstavil za zastopnika Bat'e in se pogajal za nakup zemljišč. Vselej pa je znal zadevo uravnati tako, da je dobil že v naprej večje zneske na račun provizi« je, obenem pi dosegel, da se je držala stvar strogo tajno, tako da njegovim sle« parijam dolgo niso prišli na sled. Šele pred par dnevi se je neki posestnik, ki je tudi že na ta način »prodal« svoje zemlji* šče Bat'i obrnil direktno v Zlin na Toma« ža Bat*o, da bi stvar pospešil in dosegel čim prejšnie izplačilo kupička. Na ta na* čin so prišli sleparju na sled in ugotovili, da je ogoljufal razne ljudi skupno za nad 400.000 Din. A/etacija italijanskega protifašista v Toulonu Toulon, 22. aprila. Policija je italijanske* ga protifašista Angela Calea. ki je bil 1. 1929 aretiran zaradi atentata na italijanskega konzula v Sain Rafaelu, ki pa jc bil pozneje oproščen, aretirala zaradi prepovedanega povratka. Pri preiskavi v njegovem stano* vanju so našli pet bomb in priprave za iz* delovanje franepskih potnih listov in dru* gih legitimacij. - Vojno letalstvo Italije Rim, 22. aprila AA. Italija razpolaga danes z 79 eskadriljami zračnega brodov-ja in je po številu letal na tretjem mestu za Rusijo in Francijo. Mraz v južni Franciji Pariz, 22. aprila AA. Iz Lilla poročajo, da je tam že nekaj jutrov silen mraz, ki je napravil veliko škodo. Največji jez na svetu Boulder, 22. aprila AA. Tu nameravajo zgraditi velikanski jez na reki Colorado. Stal bo 48 milijonov dolarjev in bo največji na svetu. Waleški princ v Južni Ameriki Pariz, 20. aprila. Potovanje angleškega prestolonaslednika princa VValeškega po Južni Ameriki je obrnilo pozornost svetovne javnosti na davni tihi, toda neizprosni boj med ameriškim in angleškim kapitalom za vladanje trga :n produkcije Srednje in Južne Amerike. O tem boju se je še pred par leti govorilo čisto odkrito in mnogi so napovedovali konflikt, ki se mora razviti iz takega skrivnega, zato pa nič manj ogorčenega boja. Govorice so utihnile, ko se je zadnja tri leta posrečilo skleniti med obema kapitalističnima skupinama nekako premirje, čigar vidni znak je bil tudi nedavni poset guvernerja angleške banke v Ne\vyorku. Evropska javnost z nekakim zasmehom gleda na stalne prevrate, nemire in politične homatije, smatrajoč narode latinske Amerike za popolnoma nezrele in nesposobne za organizacijo ustaljenega javnega življenja. Nesporno je, da dajeta mnogo povoda za večne nemire bujni južnjaški temperament in nizka kulturna stopnja širokih narodnih slojev v državah Južne in Srednje Amerike, vendar pa je treba vzeti v poštev tudi druge važne vzroke, ki ne dopuščajo pomirjenja in rednega življenja. Vse te države latinske Amerike so namreč v malo zavidnem položaju med kladivom in nakovalom, ki jih predstavljata severnoameriški in angleški kapital. Na teh tleh se zadevata dva gospodarska imperijalizma, ki smatrata države za 'šahovnice, politične osebnosti pa za figure. Dobiček igre požanje vsakokratni zmagovalec v obliki kake no:'3 koncesije za '?. koriščanje velikih zemeljskih bogastev tr-h držav, koncesije za kako novo milijonsko investicijo ali monopolnega stibšča v izvozu ali uvozu raznega blaga. V Južni hi Srednji Ameriki ne gre Angliji in Zedin.-e-nim državam samo za svobodno trgovsko poslovanje, marveč za odločilno politično nadvlado. Velika Britanija je imela pred vojno v deželah Južne Amerike gospodu-jočo pozicijo. Po vojni se njen položaj sicer ni poslabšal, pač pa je bilo vsak dan bolj čutiti silen vpliv kanitala Zedinjenih držav, ki osporava angleškemu dosedanjo nadvlado. Važnost južnoameriškega trga za Anglijo je razvidna iz ogromne številke 1200—1500 milj. funtov štrelingov (300 do 400 milijard dinarjev), ki jih je Anglija tam investirala: tudi delež Zedinjenih držav se po vojni ceni na kakih 200 milijonov funtov. Poset "VValeškega princa in njegovega brata ter angleška industrijska razstava v Buenos Airesu sta samo ena izmed potez angleškega gospodarskega imperijalizma na južnoameriški šahovnici. Zedinjene države uradno uiso izrazile nikakega mnenja o teh posestih, dovolj zgovorna pa je gesta, s katero so znatno zvišale dotacije svojim trgovskim zastopništvom v južnoameriških državah, da z večjo propagando paralizira-jo učinek angleške poteze. V ameriških listih je bilo v zvezi s tem izletom citati dovolj zasmehljivih opazk o »kraljevskih krošniarjih, ki pa jim je waleški princ nenavadno spretno odbil ost s tem, da je krat-kornalo izjavil, da se smatra za vrhovnega predstavnika angleške trgovine Tekmovanje obeh denarnih skupin povzroča, kakor rečeno, neprestane politične prevrate v (V-žavah latinske Amerike, Tako se zatrjuje, da se je moral nedavno umakniti argentinski predsednik lrigoyen generalu Uriburu, ker so tako zahtevali angleški interesi. Brazilski upor generala Vargasa so pa zopet povzročili severcameriški kapitalisti, ki so se vedno bolj uveljavljali s svojim kapitalom na škodo angleškemu in domačemu denarnemu gospodarstvu. Koncem lanskega leta je bil odstranjen perujski predsednik Leguia, ki je najel posojilo v Newyorku. Bil je žrtev trenja med angleško Peruvian Corporation in ameriško An-des Copper Co. Boliviji je bilo usodno nje bogastvo na činu, ki ga Amerika nima in se je hotela zato polastiti bolivijskih rudnikov. Ti so v angleških rokah, kakor so njih last glavni rudniki v Nigeriji in na Malajskem. Urugvajska mesna industrija je v rokah ameriške družbe Armour and Swi,ft ter angleške družbe Vestey and Bo-wril. Obema družbama je ustava Urugvaja trn v peti. ker zahteva izvedbo socijalne reforme. Zato je pri volitvah predsednika zmagala s pomočjo tujih sredstev stranka, od katere pričakujeta obe družbi reakcijo-narnih prijemov v pogledu socijalne reforme. m Povratek angleškega prestolonaslednika London, 22. aprila AA. Iz Lizbone odpluje v nedeljo zjutraj križarka »Kent«, s katero se vrača vvaleški princ v Anglijo. Parnik »Arlanza«, ki se vrača iz Južne Amerike v Lizbono, ne bo čakal na princa, ker je izjavil, da ne mara zadrževati trgovcev, ki potujejo v Anglijo. Ni izključeno, da se bo princ izkrcal v kaki francoski luki m nadaljeval potovanje z letalom. Brezposelni naj si gradijo lastne hiše Hamburg, 22. aprila d. V pruskem mestu Harzburgu je mestni stavbni urad izdelal svojevrsten načrt za omiljenje brezposelnosti. Po tem načrtu naj bi si brezposelni v neposredni bližini mesta, do kamor vodi tramvajska zveza, zgradili lastne hiše. V to svrho bi dobili brezposelni gradbeni rokodelci, stavbni pomožni delavci in drugi brezposelni, ki hočejo delati kot stavbni delavci, na razpolago mestna stav-bišča in stavbno gradivo, ki bi ga plačala občina. Zmanjšanje brezposelnosti v Nemčiji Berlin, 22. aprila AA. Dne 15. aprila je bilo v Nemčiji 4,636.000 brezposelnih, za 120.000 manj kakor pred 14 dnevi. Preteklo leto se je število brezposelnih v tem času veliko bolj zmanjšalo, kar dokazuje, da je gospodarska kriza še vedno precej huda. Zvišanje cen kruha v Berlinu Berlin, 22. aprila. AA. Berlinski peki so zvišali cene kruha od 46 na 4S pfenigov. Vladni krogi so sprejeli to povišanie z velikim nezadovoljstvom, ker ogroža dosedanje delo vlade za znižanje cen živil Ta vladna politika je po drug; strani pr-tisnila na mezde in plače, tako da so bile znižane. Zato je ministrstvo za prehrano izdalo primerne protiukrepe. Vedno nova razkritja iz razbojniške jame Pred konfrontacijo Klančnika z Mohorkom in Kovačem — Ali je Mohorko umoril tudi kmeta Anton Fingušta? Maribor, 22. aprila. V Vinkovcih aretirani in v zapore mari* borskega sodišča oddani Friderik Klančriik je bil v torek popoldne zaslišan v zadevi Mohorkove izppvedbe, da je Klančnik pra« vi morilec kmeta K nclerja. Klančnik scve« da taji vsakršno udeležbo. Sedaj je zašli« šam najprej Rudolt Kovač., ki odslužuje svojih 14 let robije zaradi Kanclcrjevega umora, nato pa bo izvršena konfrontacija KI mčnika z M.ohorkom in Kovačem. Na državno tožilstvo jc vložil te dni kmet Štefan Čelofiga iz Gorice pri Račah prijavo, da mu je pokojna Mohorkova ma« ti. ki je 1. 1929 s svojima hčerkama stano« vala v neki koči v Gorici, dne 10 novem« bra 1929 ppvedala, da jc prejšnjo noč pri« Nastopno predavanje priv. docela dr. B. Furlana Ljubljana, 22. aprila, zbornični dvorani Aleksandrove uni« verze jc bil danes dopoldne inivguriran za privatnega docenta juridične fakultete od« vetnik g. dr. Boris Furlan. V dvorani so se zbrali poleg dijaštva mnogi vseučiliški pro« fesorji in docenti ter nekateri ugledni pred« stavitelii ljubljanskih pravnišk:h krogov. Novega doccnta je uvedel z daljšim nago« vorom dekan juridične fakultete g. dr. J. Polec. Omenil je. da ie to letos žc njegov četrti inavguracijski govor: trije docenti, ki jih je v teku letošnjega leta dobila samo juridična fakulteta, pričujejo o razveselil« vem dejstvu, da si je univerza že vzgoi:la naraščaj svojih znanstvenih delavcev. Dr. Boris Furlan je 'irvi privatni docent ljub« lianske univerze, ki ji ie šele novi vseučili* ški zakon omogočil tudi to vrsto vseučili* ških predavateljev, vrsto, ki zahteva zara* di svojega brezplačnega položaja mnogo požrtvovalnosti in ljurbezni do znanstve* nega dela. Tak idealizem in vnema za zna* nost diči novega docenta g. dr. Furlana, ki je po svojih pravnih študijah v Parizu, na Dunaju, v Zagrebu in Bologni branil na vročih tržaških tleh pravice našega naroda in je do zadnjega držal lepe tradicije prav* ni.škega dela na Primorskem, urejujoč trža* ški »Pravni vestnik«. Omenjal je deseda« nje znanstveno delo dria Furlana, zlasti globoko zajeto in temeljito razpravo: »O pravni filozofiji v Cankarjevih spisih« in je naposled zaželel novemu docentu pravne filozofije kar največ uspeha. Inavguratorju dekanu dr. Polcu in vsej univerzi se je zahvalil novi docent z izbra« nimi besedami za počastitev in je na to prešel k predavanju o pravu, zakonih in sodstvu. Predavanje drja Furlana ni priče« valo samo o bistrosti njegovih pogledov na osnovne probleme sodobnega prava, mar* več tudi o obseženem poznavanju roman« skega orava, kakor da ga omogoča njegovo znanje romanskih jezikov. — Že prvi niegov govor ex cthedra je nokazal. ko« l.iko novega in zanimivega bo lahko prne« sel novi docent v tradicionalni svet naše, morda nekoliko enostransko usmerjene pravne vede. Zaradi tega so mu navzoči sledili z vso pozornostjo. Predavatelj je razvijal sledeče misli: Pravoslovje 19. stoletja se je razvijalo pod vplivom velikih kodifikacij. Pozitivni zakon so smatrali za edini vir vsega prava in za glavni predmet pravoznanstva. Proti koncu 19. stoletja se je to naziranje o isto« vetnosti prava in zakona vedno bolj ruš:lo. Gčny je na podtagi izčrpne analize prav« nih virov postavil tezo, da pisani zakon nikoli ne izčrpa vsega prava. Saleilles, Lam« bert, Esmein in drugi so poudarjali ustvar* iajočo funkcijo pravosodstva in pokazali na relativnost vsake zakonodavne dejavno« sti. Analiza sodne prakse je pokazala raz« nc pomanjkljivosti zakonov in opozorila na izoblikovanje novih norm po sodstvu. Na Francoskem je n. pr. sodstvo izdelalo nc« odvisno od zakonskih tekstov norme o življenjskem zavarovanju, o neodtujivosti premične dote, o izrabljanju pravic, o od« govornosti javnih oblastev itd. Vse to je privedlo k prepričanju, da je tradicionalna dogma o vsevednosti in vsemogočnosti za« konodavca nevzdržna in da obstoja tudi tako pravo, ki ni določeno v zakonu. V začetku 20. stoletja so si pridobile premoč teorije, katere iščejo za zakonom neko viš* jo bitnost prava, ki je zakonodavcu nad« rejeno, in ki se v zakonu samo delno ma« n!" tira. Če je veljala prej enačka: pravo je zakon, imamo sedaj podrejenost zako* na pred pravom. To naziranje se mora se« veda obdržati tudi v pravosodstvu. Neka« teri teoretiki kakor n. pr. Duguit in iiau« rion sklepajo iz objektivne bitnosti prava, ki obstoji neodvisno od zakona, da je to višje pravo tudi za sodišča neposredno ob« vezno. Drugi, kakor n. pr. Genv, pa so v svojih formulacijah mnogo bolj oprezni. Gčnv n. pr. priznava v normalnem poteku stvari praktični primat pozitivnega zakona, ker bi se sicer nehala vsa stalnost pravnih položajev. V zvezi z novim ojačenjem av« toritete pisanega zakona so ona prizadevr« nja modernega nauka, ki skušajo opredeliti ločeni delokrog za ustvarjanje prava po zakonodavcu in po sodstvu. S tem proble« mom -o se bavili posebno Stermberg, Den v, De Page in Morin Svoja izvajanja je predavatelj zaključil s kratko sintezo, v kateri je poudarjal, da je moderni nauk — vsaj v zelo močni in ugledni struji pravoslovja — priznal sod« stvo kot pravni vir. ki je v svojem p >droč« ju zakonodaji enakovreden V nekih me« iah, ki jih skušajo najnovejša pravna pri* Premiera ob 4., 7. in 9. uri šel k njenemu oknu sin Rudolf, jelovški morilec, in ji zaklical skozi okno, da je Fingušt ustreljen... Res so našli na cesti med Rodovo in Gorico ustreljenega kmeta Antona Fingušta iz Gorice. Prijava domne* va, da je Moh.orko izvršil tudi ta zločin, zaradi katerega sta bila takrat aretirana dva moža. ki sta 9 novembra hodila s Fin* guštom. Pa so ju morali izpustiti, in je ostal zločin do danes nepojasnjen Držav« no tožilstvo bo tudi v tej zadevi izvrš lo poizvedbe, dasi je čudn.o. da bi bil Mohor« ko, ki sicer pri nobenem svojem zločinu ni r'h'1 strelnega orožja, baš takrat imel pri sebi samokres. Vsekakor pa bo prci.ska« va razkrila šc masikatero skrivnost iz raz* bojniške jame. zadevanja vedno bolj natančno določiti in opredeliti, se priznava avtonomno ustvar* janje prava po sodstvu. Zakon ne predstav* lja torej vsega prava in se ž njim ne isto* veti. Če je pa modemi nauk spoznal rela* tivnost zakonodavne dejavnosti, je v mejah te relativnosti potrdil neobhodnost za* kona kot najbolj prikladnega sredstva za trdno ureditev medsebojnih odnošajev. Z obnovljenim poudarjanjem avtoritete za* kona se pa združuje raziskavanje on'h viš« jih vrednot, katerim mora zakon služiti kot sredstvo in orodje. S tem je pravno iskanje usmerjeno v ono višjo, nadzakonsko sfero, v območje višjega prava, katerega naj ustvarja vsaka pravna tehnika. Posebno naša doba, ki je tako polna ostrih kulturnih in gospodarskih konflik* tov, v kateri se tako naglo razvijajo in spreminjajo socialne prilike. čut: nujno po« trebo po pravnikih, ki bi — v živem in ne* posrednem stiku z realnostjo življenja — umeli združiti postulate socialne evolucije z zanesljivostjo in stalnostjo zakona, ki bi izpopolnili pomanjkljivosti strogo juridič« nc metode s pomočjo vseh drugih socialnih ved. skratka po takih pravnikih, ki bi znali najti pravilno rešitev ne samo v paragra« fih zakona, ne samo v pravni tehniki, am* pak tudi v tistih duhovnih vrednotah, ki stoje nad vsako pisano formulacijo prava in so od nie neodvisne. V tej združitvi tehnike in ideje vidi predavatelj bistvo ju« risorudence, katero ie že Cloian imenoval »divinerum atque humanarum notitia, iu* sti atque in i ust i scientia.« Po predavanju so navzoči komiltoni -n gostje mlademu docentu iskreno čestitali. Petnajstletni morilec Zagreb. 22. aprila č. Danes se je vrš:'a pred tukajšnjim mladinskim sodiščem razprava proti nekemu 15 letnemu dečku, ja je umoril 43 letno žensko. Obtožencev oče, upokojeni državni služitelj, je imel z omenjeno žensko tožbo zaradi žaljenja časti. Dečko se je bal, da bo oče obsojen in da bo zaradi tega izgubil pokojnino. Par dm pred razpravo jc hodil k ženski in jo nagovarjal. nai tožbo proti njegovemu očetu umakne. Ko tega ni hotela storiti, si je kupi! za težko prihranjeni denar pri nekem bosanskem krošnjarju velik nož, se skr;' zvečer v stanovanju omenjene ženske in . i od zadaj napadel. Zadal ii je z nožem več udarcev v prsa, tako da je ženska kinalu nato umrla. Dečko je pri razpravi dejanje priznal, izjavil pa je. da si ni vedel drugače pomagati, ker se ie bal za očeta. Četudi je dečko zagrešil po zakonu najhujši zločin, je bil zaradi mladoletnosti oproščen zaporne kazni pač pa bo za nedoločen nač oddan v poboijševalnico. Po zakonskih določbah mora ostati v poboljšcvalnici najmanj tri. a največ 10 let. Zagoneten napad v Dubrovniku Dubrovnik. 22. aprila č. Danes dopoldne je prišel v fotografski atelje T o tli neki Mladošič in oddal brez besede na soprogo fotografa Totlia pet strelov. Dva strela sta zadela, trije pa so zgrešili. Tothovo so nezavestno prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo in zato tudi ni mogla izpovedati, kaj je prav za prav ozadje tega dogodka. Mladošiča so popoldne aretirali. Hotel je izvršiti samomor ter se je ustrelil v glavo, razen tega Pa je izpi! še neko kislino. Tudi njega še niso mogli zaslišati. Hašk gre v Ameriko Zagreb, 22. aprila č. Zagrebški klub Hašk se pogaja za večjo turnejo po Severni Ameriki. Po dosedanjih dogovorih bi nastopil v New Torku, Chicagu, Washing-tonu, Los Angelesu in v San Franciscu. Tekme za dunajski pokal Dunaj, 22. aprila g. V bojih za dunajski pokal sta se danes vršili dve zanimivi tekmi. ki sta se končali z naslednjima rezultatoma: Austria : Nicholson 2:1 (1:0) in WAC : Vienna 2:2 (2:1). Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Menjaje oblačno, ponoči vedrejše in toplejše vreme, v splošnem pa 5e nadalje nestalno. — Situacija včerajšnjega dne: Velika depresija, ki je povzročila zadnje dni poslabšanja vremena, odhaja proti vzhodu. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Večinoma solnčno in hladno aprilsko vreme s krajevnimi motnjami. R chord Tcuftr I Predprodaja vstopnic od 10. do pol 13. v najnovejšem zvočnem filmu Velika atrakcija Sodelujejo: MARIANNE VVINKEL-STERN, SIEGFRIED ARNO Godba: Franc Lehar. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA ljudje Maši kraji in Zadnje slovo četniške matere Majka Milja — svetal vzor junaške srbske žene Beograd, 21. aprila. »Naša majka!« — tako so jo imenovali vsi A ko so včeraj polagali njene zemske ostanke k večnemu počitku na beograjskem pokopališču, so ostali okoli njenega zad« njega počivališča, s solzami v očeh, vsi njeni »sinovi«, v ljutih, krvnih bojih ojek« lenelc, ali danes tudi že od nekdanjih sil« nih naporov in pod težo let nekoliko upog« njene postave njih, ki so nekdaj, vzpodbu« jeni po njenih plamtečih, resničnih mate« rinskih besedah, klieočih v boj za »krst časni i slobodu zlatnu«, brez pomisleka, toda v prepričanju, da izpopolnujejo svo« jo največjo dolžnost, zopet in zopet tve« gali svoje življenje za osvobojenje pod tujim jarmom vzdihujočega naroda. S sob zami v očeh so pokopali svojo mater, ma> ter vseh četnikov, Miljo Tankosičevo. Rodila se je pred 71 leti v vasi Strmovu v valjevskem okraju, in se je v 21. letu poročila s kotlarjem Pavlom Tankosičem, skromnim rokodelcem, ki pa je bil znan kot eden najhrabrejših četnikov v ogrski vstaji 184S. Preselila se je v Valjevo, kjer je ostala do 1888. Tega leta je prišla vsa družina v Beograd. Tu ji je umrl mož in živela je potem sama s svojimi sedmimi otroki, od katerih je danes živa samo še ena hči, poročena v Beogradu. Vse druge je vzela vojna in njene strahote, med nji« rni tudi znanega četniškega vojvodo Vojo Tankosiča in njegovega brata Sreto. Majka Milja je stanovala v mali hišici št. 19 v uliei Kralja Miljutina in pri njej so se vso dobo znamenitih četniških pod« v igo v, vse od leta 1903 do balkanske voj» ne 1912. zbirali četniki. ki so vodili ono nepozabno, v stoterih četniških in drugih narodnih pesmih proslavljeno borbo pro» ti petstoletnemu krvnemu sovražniku in tbčitelju naroda, dokler ni bilo naposled s popolno zmago maščevano Kosovo. Zasluge majke Milje za vse to dolgolet« no četniško gibanje so naravnost nepre« cenljive. Ni samo žrtvovala svojega prvo* rojenca. temveč je ž njim vred, ki je po» stal eden prvih četniških vojvod, vzgojila in odpravila v četniške čete veliko število mladih ljudi, ki so s svojim junaštvom vi« ?oko dvignili ugled četništva. Menda v res« niči ni bi.lo če+nika. pa tudi ne drugega na* rodnega delavca, ki bi ne bil kdaj gost v hiši majke Milje. Dogajalo pa se je tudi, da je marsikoga po cele tedne in mesece imela pod svojo streho, ga prehranjevala in tako delila ž njim svojo zadnjo skorjico kruha. Pri njej pa so se zbirali tudi vsi tisti, ki so na katerikoli način želeli podpi« rati četniško delovanje v tedaj še neosvo« bojenih krajih naše domovine. Tako je bi« la ona mala hišica v ulici Kralja Miljuti« na v resnici nekako sokolje gnezdo četni* štva, iz katerega je izšlo nekoliko rodov teh naših neustrašenih borcev za osvobo« jenje naroda. Kakega duha je vsem tem svojim »sinovom«, ki je vse ljubila z ena« ko materinsko ljubeznijo, vdihavala maj« ka, najbolje kaže dejstvo, da je večina te njene v plamteči, vse drugo prezirajoči ljubavi do naroda in domovine vzgojene »dece« dejanski žrtvovala za idejo svoje življenje še v četniških podvigih, ali pa pozneje v balkanskih in v svetovni vojni. Majka Milja in njena hišica v ulici Kra« Ija Miljutina sta bili preveč znani, da bi si ju ne bili prav posebno zapomnili tisti, ki so pripravljali pogubo našemu narodu, pa je zato majka Milja morala ob izbruhu svetovne vojne zapustiti Beograd. Preži« vela je vse strahote umika skozi Albaniio in se je šele po končani vojni, precej str« ta po vojnih nadlogah vrnila v hišico v ulici Kralja Miljutina, kjer je skromna, a spoštovana od vseh preživela svoja zadnja leta. V nedeljo 19. t. m. pa je za vedno zatisnila trudne oči, ki so se toliko solzile za onima dvema, ki sta bila ves njen po« nos in vsa njena sreča: za brezprimerni« ma junakoma Vojo in Sreto. Četniške »majke Milje«, aH »babe Miljače«, kakor jo je spoštljivo imenoval ves Beograd, ni več. Pogreb je biil veličasten. Pokojnico so pren&il: četniki v pokopališko kapelo. Pri« sostvovala so vsa četniška udruženja z najodličnejšimi nekdanjimi četniškimi pr« voborci in ogromno število drugega občin« st vav-sh slojev. Opelo je opravil sam pa« trjarh Varnava, a nagrobni govor je govo« ril dvorni dijakon Tomič. Solzne so bile oči starih borcev za krst časni i slobodu zlatnu, a ustnice so jim šepetale zadnji pozdrav njej, materi, da ga ponese onim številnim svojim sinovom, ki jo že čakajo tamkaj, ovenčani s slavo junakov, ki so zvesti njenim naukom, pad« li za domovino! Sodba zaradi 40 ton železniškega premoga oh hladnem ostanite lepa... - Kadar ob prehodu k toplejšem letnem času pošilja varljivo vreme izmenom? solnce in dež, tedaj je Vaša koža izpostavljena mnogim nevarnostim. Vendar / ^ Vas ni treba skrbeti: Elida Creme de chaqueheure varuje Vašo nežno kožo. Ne-vidljiva plast te edinstvene kreme napravi kožo odporno proti dežju in vetru. . Pogreb neposabnega. blagega pokojnika bo jutri ob poi 17. — Na Teznu 16 pri Mariboru je umrl v torek zvečer Jožef M a 1 e k. star 60 let, v mariborski bolnici pa posestnik g. Jožef P u r g a i od Sv. Jurija ob Pesnici, Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani ' ^ 22. aprila 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatui 1, 4 relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin 8 padavine v mm Ljubljana: 7. 757.4, 7.4, 82, FE1, 10, dež, 0.2. Maribor: 7. 755.6, 5.4, 95, tiho, 8, —, —. Zagreb: 7. 757.1, 8.2, 72, \V4, 1, —, —. Beo« grad: 7. 759.2, 11.8, 55, S2, 0, dež, 8.1. Sa« rajevo: 7. 760.3, 7.2, 84. NWl, 9, dež, 0.2. Skopi je: 7. 761.1, 9.8, 76, NI, 0, dež, 4.2. Kumbor: 7. 759.8, 10.9, 92, SEl, 6, dež, 45.0. Split: 7. 759.2, 10.0, 75, ENE6, 6, dež, 1.3. Rab: 7. 759.1, 8.2, 77, SES, 6, —, —. Vis: 7. 758.2, 8.1, 91, SW6, 2, dež, 11.2. Mostar: 7. 759.5, 10.0, 63, NE2. 8, dež. 29.4. Najvišja temperatura danes v Ljubljani —, v Mariboru 13.6, v Zagrebu 13.8. v Beo« gradu 20.6, v Sarajevu 18.2, v Skoplju 21.7, v Kumboru 12.9, v Splitu 11.4, v Rabu 11.0, v Visu 112. v Mostaru 15.1; najnižja v Liubljani 6.6, v Mariboru 3.4, v Zagrebu 6.3, v Beogradu 7.0, v Sarajevu 5.4, v Skop; lju 4.4, v Kumboru 7.6. v Splitu 9.8, v Ra« bu 8.0, v Visu 7.9. v Mostaru 8.8. Soinee vzhaja ob 4.57. zahaia ob 19.1, luna vzhaja ob 7.43, zahaja ob 0.26. star 46 let. — Pokojnim blas spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Blejske novice. Proračun blejske občine za 1931 znaša 3.183.755 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Doklade na neposredne davke so zvišane na 100 odstotkov. Zelo smo hvaležni blejskim mesarjem, da so znižali cene mesu pri kg za 2 Din. Saj je bilo znano da je blejsko meso bilo do-sdaj najdražje v našem srezu. — V noči od 14. do 15 marca je bilo vlomljeno v zakristijo župnijske cerkve na Bledu, odkoder so bili ukradeni iz predala omare 4 oltarni prti. O dolgoprstnežu dosedaj ni sledu. — V Ribnem so dobili prvo mesnico. Otvorila jo je trgovka ga Kati Golma-jerjeva. Meso se bo prodajalo tri dni v tednu po 12 Din kg. — Z ljudskim štetjem so v ribenski občini končali. Našteli so 1512 prebivalcev, od teh 764 moških in 748 žensk Družin ie 305. zgradb pa 272. med temi 221 poljedelskih. Prebivalstvo se je od zadnjega štetja pomnožilo za približno 100 oseb. + Za&'*nivosti pri ljudskem štetju. V naš1 državi jc na jugu mnogo ljudi, ki sploh n" vedo, koliko so stari. Ze med rekrutaciia-mi takoj po vojni se je večkrat prioetilo, da je prišel n. pr. kak kmet iz okol:ce Prištine ter rekrutacijski komisiji na vpra-šan;e. koliko je star. izpovedal, da ^e jc rodil tedaj, ko je bila huda zima in je pogorela hiša muktarja Muje. Take ljudi s :ako čudnimi izkazi o svoji starost ?'o jemali ha protokol in to se ponavja zopet sedai ob ljudskem štetju. V Žepču v Bosni ie neki kmet takole opisal svojo stuioot: »Rodil sem se. ko se je oče boril na Drini ter je padel v tej bitki Itnzi beg. Tedaj ie oče jokal in ko so ga vprašali, zakaj joče, je dejal: Naš beg je padel, rheni pa c* 'e sin doma rodil. Pa so niu rekli, da je to dobro, če se sin rodi, moj oče oa jr odgovoril: Dobro bi že bilo, če bi bii ja7 doma.« — Ker s to izjavo popisni uraonik: niso bili zadovoljni že zaradi tega kei 'tr bilo toliko bojev ob Drini, so moža še na tančnejše izpraševalj in ta se ie odrezal: »Pa to ie bilo natančno tedaj, ko je švaba tretjič udaril na Drino.« + Kulturno društvo »Triglav« v Kragu-jevcu priredi v preurejeni gledališki dvorani v restavraciji »Novi Sad« 25. t. m. veliko zabavo s pevskimi točkami in Što-kovo igro» Lažni zdravnik«. * Vsi absolventi strojne in elektriške de-lovodske šole, ki niso člani »OPEST« na] se gotovo zglase pismeno s polnim naslovom in poklicem na zavod T. S. Š. ali na »OPEST«. Borštnikov trs št. 1. Ljubljana. * Za dom slepih je darovala ga Ivana Seunigova v Ljubljani 200 Din namesto cvetja na krsto pokojnima Ivani in Francu Knafliču iz Šmartna pri Litiji. ITO zobna pasta n a i b o I j š a ! * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Iz Ljubljane u— Zanimivo predavanje. Na S. rednem sestanku prrrodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo bo predaval Norvežan prof. dr. Hjalmar B r o c h o Norveški in njenih prebivalcih, o raziskavanju arktika s strani Norvežanov in zlasti o ribolovu na Norveškem. Predavanje bo spremljalo okoli 80 koloriranih diapozitivov. Prof. Broch. ki je tudi član norveške akademije v Oslu in ki ca je jugoslovenska vlada povabila, da uredi in vodi biološko-okeanografsko stanico v Splitu, je specija-list za morsko ribarstvo. Te dni bo predaval v Zagrebu in Prirodoslovna sekcija se ni ustrašila stroškov, da povabi znamenitega tičenjaka-biologa tudi v Ljubljano. da bo predaval tudi o svoji domovin' in njenih znamenitostih zlasti glede ribar-stva. Prof. Broch bo srovoril nemški. Predavanje bo v petek ob IS. v predavalnici mineraloškega instituta Aleksandrove univerze v Ljubljani. Vstopnine ni. Odbor vabi člane, prijatelje in občinstvo sploh k čini številnejšemu obisku zanimivega predavanja. u— Iz gledališča. Zabavna komedija »Pri belem konjičku« se ponovi v pretnijersk; zasedbi drevi za red D. V soboto bo imela naša drama zopet svoj velik praznik. Uprizori se prvič na slovenskem odru Hoff-mannsthalov »Slehernik«, misterij o življenju iti smrti bogatina Slehernika, ki ga je priredil za naš oder Oton Župančič. Režija ie prof. Šestova. Vlogo Slehernika igra g. Levar. v ostalih vlogah so zaposleni skoro vsi člani drame. Sodeluje operni zbor in vojaški orkester. Opozarjamo, da bodo vse predstave »Slehernika« v opernem gledališču. — V operi se drevj uprizori po daljšem presledku Massenetova opera »\Ver-tlier« za red B. — »Oj ta prešmetitana ljubezen«. najnovejša opereta domačih avtorjev, mladesa nadarjenega komponista Ši-vica in člana Narodnega gledališča, znanega pevca Simončiča, se uprizori v naš: operi v nedeljo 26. t. m. zvečer. Skušnje so v polnem teku. u— Nov film Rikarda Tauberja. Sloviti nemški pevec Tauber je nedavno dovršil svoj najnovejši film: »Velika senzacija-, za katerega ie kakor za »Deželo smehljanja« napisai glasbo mojster Lehar. Film je v vsakem pogledu dovršen, Ljubljana pa bo takorekoč prva doživela prernijero. Krstne predstave bodo danes v Elitnem k'nu Matici, dočim bo na pr. Dunaj z ostalimi velikimi mesti dobil film šele v nekai dnen. Prav gotovo bo Tauberjev novi film zc-pet zbudil v Ljubljani veliko zanimanje. u— Društvo »Soča« v Ljubljani naznanja. da nastopi v soboto 25. t. m. v salonu »Pri levu« g. Bogdan Zupan, naslednik Švengalija iz Ljubljane kot predavatelj z hipnotičnimi sugestivnimi iu telepatičnim; eksperimenti, ki jih vidimo pri predstavah poklicnih »ksperimentatorjev. Vršil bo demonstracije nekaterih eksperimentov, razkril trik«, ki se j;h poslužujejo poklicni eksperimentatorji Razlagal nam bo suge-stivne in hipnotične pojave, kvarite posledice na zdravju hipnotlziraticev. Zelo pod- Vaše plošče i« filme Vam najvestneje razvije in k drogerija KANC LJUBLJANA I teje I opira I ANC H MARIBOR ~ I učen. zabaven in zanimiv večer, kl zasluži mnogoštevilnega obiska. Pričetek ob pol 9. zvečer. Vstop svoboden, vsi dobrodošli! u— Na Šentjakobskem odru bo v soboto premijera izvrstne veseIoirTre »Gcspoi senator«, ki se bo v nedeljo ponovila. Reži-ra g. Danilo Bučar. Gospoda senatorja bo kreiral g. Košak. njemu ob strani pa stuje dame Bučarjeva, Baranova, Pirčeva in Kramerjeva ter gg. Škerlj. Kune, Lavrič in Karus. Vstopnice so v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. Posetite predstavi! u— III. simfonični koncert letošnje sezone ima na programu 4 dela. ki se bodo prvič javno izvajala v Ljubljani. So to moderne skladbe, a navzlic temu izredno zanimive. polne lepili motivov, ki prinašajo poslušalcu velik užitek. Program obsega 4 slovenske skladbe. 1 češko in 1 rusko. Dirigenta kapelnik Štritof in ravnatelj Polič nam jamčita za umetniško izvedbo vseh sporedovih točk. Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni. u— Srednješolska organizacija »Žar« na državni klasični gimnaziji uprizori 4. maja v opernem giedališču Fonvizmovo komedijo »Miljenček« v režiji g. B. Krefta. Dijaki bodo po predsledku dveh let. ko so z uspehom igrali kralja Oidipa, Julija Cezarja in Rdeči talar zopet nastopili s to izborilo rusko komedijo. Igra bo uprizorie-na v Ljubljani prvič in bo zaradi popolnoma nove in originalne režije gotovo dosegla uspeh. u— Razstava ročnih del. Ob priliki 10-letnice Kola jugoslovenskih sester priredi državni osrednji zavod za ženski domač, obrt v Ljubljani, Novi trg 4-L. razstavo izbranih ročnih del. u— Drugi kuharski tečaj Zvezp gosp -din j se začne drevi ob pol 19. v plinski kuhinji šentjakobske šole. vhod iz F:or -janske ulice. Prvi tečai še traja; u Jeležen-ks kuhajo že prav raznovrstne obede in večerje. Proti koncu tečaja pndej-> na vrsto težje izvedljive stvari, kakor glazurs in drugo. u— Prostovoljno gasilsko društvo Ljub-Ijana-Barje priredi svojo vrtno vescMco 17. maja pri načelniku Vrbincu. u— Regulacijska dela v tivolskem glavnem drevoredu so že močno napredovala. Zdai so pričeli vrtnarji in delavci tudi z odstranjevanjem žive meje v Trubarjevem parku in s prekopavanjem gredic o.tro^ Trubarjevega spomenika, ki bo v kratkem premeščen, ker se bo tam pričela giadn.a nove pravoslavne cerkve. Na ievi strair so pričeli na zemljišču vsajati mlada drevesca, 00 čemer je sklepati, da tam ne b stal bodoči Oficirski dom. Onkaj proge so končali s kanalizacijo in bodo te dni or.-čeli z urejevanjem zelenih otočičev ter s postavljanjem drogov za električne oh o č niče. Ko bo glavna tivolska promenada povsem urejena, bo nrav gotovo naprav'-ala na tujca kakor domačina prav ugoden vtis. u— Prenavljanje opernega poslopja. Te dni so pričeli z renoviranjem zunanjega zidu opernega poslopja, ki ^a izvršuje tehniški oddelek banske imrave. Zunanje lice opere bo novo prepleskano izvršili pa bodo pozneje tudi prenavljanje notranjih prostorov Tu bo menda še več dela. ki Da so tudi še boli potrebna, kakor zunanja. Znatne stavbne prihranke dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. Na živilskem trgu Ljubljana 22. aprila. Pomladno življenje na živilskem trgu je kaj živahno. Trg je izvrstno založen z vsem in je izbira poljubna. Na razpolago je blago najboljših kvalitet, pa seveda tudi srednje vrste, kakor 6i pač gospe poželijo. Govedina I. vrste se prodaja od 16 do 18 Din, II. vrste od 14 do 16 Din in III. vrste od 10 do 12 Din Ks> jezika stane 18, vampov 8 do 10. pljuč 6 do 8, jeter 16 dp 18, ledvic 18, možganov 18 do 20 in loja 6 do 8 Din Teletina 1 vr^te je na razpo« lago po 22, II. vrste od 16 do 18 Din, teleč« ja jetra pa od 25 d*j 30 in pljučka od 18 do 20. Svinjino nud-jo prvovrstno od 20 do 23, II. vrsto 16 do 18 Dm Pljučka po 10, jetra 18 do 20, ledvica od 18 do 20. glave *>d 8 do 10, parkljev od 6 do 8, sla« nine trebušne 13, ribs in sala 15, mešane 14 do 15, na debelo 15, masti 16. gnjati 24 do 25. prekajenega mesa I. vrste 24 do 25. II. vrste 18 do 20. prekajenih parkljev 6 do 8, prekajene glnve 10 in jezika 25 do 28 Din za kg. Koštrunovo meso je po 14 do 15, jagnjetina pa 18 do 20 Din za kg. Za revne sloje se prodaja tudi konjsko meso kg I. vrste po S. II. vrste pa 6 Din. Na razpolago je perutnina in stane majhen piščanec 30 Din. kokoš 25 do 40 Din, pe« telin 25 do 35 Din. Domači zajčki 6e pro« dajaio od 6 do 20 Din Ribe: 1 ko karpa 22 do 28 Din, ščuke 35 do 40 Din, postrvi 50. klina 20, mrene 15 do 20 in pečenke po 12 Din. Liter mleka stane 2.50 do 3, 1 kg suro« vega masla 25 do 28, čajnega masla" 36 do 40. bohinjskega sira 24. sirčka pi 7 do 8 Din. Jajca so na razpolago od 0.50 do 1 Din. V sadju so na razpolago fina jabolka po 14 Din. prvovrstna jabolka po 12, dni je po 10 in 8 Din kg. Limone stanejo po 0.50 do 1 Din komad, oranže po 1 do 2 Din. Ksi rožičev stane 6 do 8, fig 10 do 12, da« teljnov 24 do 44 Din, mandeljnov 44, ore« hov 9 do 10. luščenih pa 28 do 32 in suhih češnelj 10 do 12 Din. Na razpolago je tudi že veliko zelen iave in stane kg tržaške ledenke 8 do 12 Din, motpvilca 14 do 16, radiča 8 do 12, pozne* ga zelja holandskega 7 do 9 Din. rdečega zelja 12 Din, kislega zelja 3, ohrovta 10, cvetoče 6 do 8. kolerab podzemnic 1.50 do 2. špinače 12 do 14. graha v stročju 10 do 12, čebule 3 do 5. česna 10 do 12. krompir« ja 1, kisle repe 2 korenja 3 do 10, peter« šilja 6 do 10 in zelenjave za juho 4 do 6 dinarjev. Na razn^lago so tudi artičoke, komad od 2 do 3 Din. u— »Solnčni dnevi«, pesmi za dobro voljo, ki jih je priredil višji kapelnik dr. Jos. Cerin. se bodo izvajali prvič danes v radiu pn koncertu vojaške godbe. Opozarjamo na to koncertno točko vse radijske poslušalce. u— Prebivalstvo Viča. Med ljubljanskimi okoliškimi občinami je bilo ljudsko šte!. je na Viču prvo zaključeno. Vršilo ga je 23 popisovalnih komisarjev, ki so že pred dnevi izvršili poverjeno naiogo Popisn. urad občine je sedaj v glavnih obris h sestavil splošni pregled o rezultatih štetja. Občina Vič šteie tri vasi: Giince, Vč ii. Rožno doiino. Hiš, z gospodarskimi posiop-ii vred ie v občini 666, od teh jih od .aJe na Giince 172. na Vič 154 in na Rož'ic dolino 340. Najbolj obljudena je Rožna dolina. Vič šteje 6948 prebivalcev, od teh >e 3339 moških in 3609 žensk. Družin ie v občini 1659 u— Dve nezgodi. Valentin Jere, 32-letn: sin posestnice iz Streliške ulice 10. je včeraj popoldne žagal doma na motorki drva. Mokro poleno na mu je prehitro zdrsnilo Po železni plošči in je Janez z gob roko udaril po žagi. ki mu ie razrezala dlan. — Delavec Kazimir Straus uslužben v Jugoslovanski tiskarni, ie včeraj padel po stopnicah in si zlomil levo nogo. Ponesrečenca sta morala v bolnico. u— Spoznana utopljenka. Kakor sme poročali včeraj, ie bila najdena ziuiraj v Gradaščicj ob Zeljarski ulici neznana utopljenka. Policija je ugotovila njeno identiteto včeraj dopoldne, ko so se oglasili na policijski upravi trije otroci, ki so od ponedeljka pogrešali svojo mater. Res so otroci Ernest, Ana in Vera spoznali v utop-lienki. ki je ležala v mrtvašnici pri sv. Krištofu, svojo 48-letna mater Nežo Inti-harjevo. stanujočo v baraki v Geroičevi ulici. Kaj je nesrečno ženo gnaio v smrt, nj znano. u— Neutemeljen sum. Kakor snn i^or:-čali je v soboto zvečer nenadoma u. iria v gostilni pri Rusu v Rožni dolim delavčeva žena 32-lctna Marija Biz.iattjva. B>-la ie v blagoslovljenem stanju in 'e rrišla v gostilno, kjer pa ji je nenadoma nestalo slabo. Padla je na tla in so ii takoj pr.sko-čili na pomoč ljudje, ki so jo močili. Bilo pa je vse zaman, kajti žena je čez nekaj trenutkov umrla. Preden je zdilimla. so 10 druge ženske vprašale, če ie kaj slabega užila. kar pa je zanikala. Navzlic temu pa so se jele po Rožni dolini takoj širiti vesti, da je bila Bizjakova najbrž zastrupljena in sploh, da gre v zadevi za grd zločin. Govorice so prišle tudi na uho policiji, ki Pa ni mogla dognati nič pozitivnega. Kljub temu pa je javila stvar državnemu tožilstvu, ki je odredilo obdukcijo trupla. To sta v torek pozno popoldne izvršila v navzočnosti sodnika g. Lederhasa sodna zdravnika dr. Suher in dr. Bohinc. Kakor pa je bilo že pričakovati, je obdukcija potrdila, da so bile vse zlonamerne govorice neosnovane. Bizjakova je umrla za srčno kapjo. " u— »Pan« ovratnik ni treba prati, ne likati. Iz Maribora a— Iz gledališča. Danes se bo ponovila »Cirkuška princesa«, ki spada med letoš-ije najboljše operetne uprizoritve. — »Veriga« kot dijaška predstava se bo uprizorila v petek ob 15. kot Finžgarjeva proslava za dijaštvo. Slavnostni govor bo imel prof. dr. I. Dornik. Cene od 2—7 Din. — V soboto ob 17. bo otroška predstava pravljične igre »Začarana žaba«. a— Ljudska univerza v Mariboru. V petek, dne 24. t. m. ob 8. zvečer bo predavala ga dr. Mira Vodvaržka-Kočonda. profesorica v Zagrebu in odlična zastopnica modernega ženskega pokreta. o temi: Novodobna žena in zakon. Raztoimačila bo problematičnost in krizo sedanjega zakona s stališča moderne žene. a— Cenzurni sosvet podružnice Narodne banke v Mariboru je bil te dni izpopolnjen. Člani sosveta so sedaj naslednji gg.: V':'ko Berdajs. veletrgovec v Mariboru; Ivan Krejči, ravnatelj tovarne dušika v Rušah; inž. Ivan Lenarčič, industrijalec v Josip-dolu na Pohorju; Peter Obran, lesni trgovec v Mariboru: Miloš Oset, veletrgovec v Mariboru; I. Pivljakovič.^ carinski posrednik v Mariboru; Milan Šcpec. trgovec v Mariboru in Josip Šerec. trgovec in ka-varnar v Mariboru. a— Moška podružnica CM družbe v Mariboru ima svoi letošnji občni zbor v petek 27. t. m. ob 20. v restavraciji Narodnega doma. Vabljeni so vsi, ki žele podpirati delovanje naše zaslužne šolske družbe. a— Komedija »Radikalna kura« na Po-brežju se na splošno željo občinstva ponovi v nedeljo 26. t. m. ob 7. zvečer v dvorani g. Rojka. Vstopnice dobe v pred-prodaji pri g. Renclju. a— Glasbena Matica. Dne 2. maja koncert Gl M. v Unionu. V petek redna vaia! a— Zaročila se je gdčna Mira Koserjeva. učiteljica, z g. Borisom Stresom, učiteljem. a— Kino predstave. Grajski kino: od danes dalje 100% nemški govoreči in zvočni velefilm »Trgovci z dekleti na delu«. — Union kino: od danes dalje 100% nemška govoreča in zvočna veseloigra »Vesela dunajska dekleta«. a— Občina Rošpoli pri Kamnici šteje po ljudskem štetju 1007 prebivalcev; razen 10 Nemcev so vsi jugoslovenske narodnosti. Od Nemcev je S inozemcev. 1 Poljak in 1 Američanka. a— Na Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju bo otvor-i — 7 letošnja sezija 13 junija. Vse priprave gospodarskega značaja za poslovanje kolonije so že v teku. v pripravi je tudi gradba velike steklene verande, ki bo dobro služila kot obednica ob slabem vremenu, in kopalni bazen ob potoku, ki teče na posestvu Počitniškega doma. Letos bo sprejetih po sto otrok v treh skupinah in sicer otroci in mladina obojetra spola iz neimovitih in srednjih slojev v starosti od 7—15 let. Pri sprejemanju bo odločevalo poleg drugega zdravnikovo mnenje ter se bo upoštevalo pred vsem slabotne, gorske- Izšla je iz tiska knjiga Predpisi o skupnem davku na poslovni promet z vsemi najnovejšimi razpisi ministrstva financ. Predgovor in opazke k tekstu tega zakona je napisal dr. Valdemar Lunaček, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu. Obseg knjige je 230 strani ter je cena za trdo vezano v platno Din 70.—. Naročila sprejema ter odpremlja proti povzetju: »TIPOGRAFIJA« d. d. ZAGREB, PRERADOVIČEV TRG 9. 5851 G AZELA TERPENTI-NOVO MILO JE ZA VSE, TUDI NAJFINEJŠO TKANINO Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu! 1s0-1 ga zraita potrebne otroke. Prijave sprejema društveno tajništvo v Stro.-.snia\ erjevi ul.ci št. 26 (Banovinski deč" dom) in Zdravstveni dom v Koroščevi ulici št. 3 in s:cer do 15. maja za vse skupine. Na poznejša prijave se bo oziralo le. 3K0 10 še di Puščal prostor. Tam se dobi na ziht?-vo prospekt, v katerem so razvidni podrobni sprejemni in drugi oegoj; a— Zdravstveno stanje v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizikatu ie bil od 15. do 21. aprila prijavljen od nalezljivih bolezn; samo 1 primer obolelosti za škria-tinko. Hripa. ki je zahtevala tudi v Mariboru več žrtev, je popolnoma pojenjala. a—Iz policijske kronike. Te dni je bilo izvršenih za spremembo nekaj vlomov in tatvin v kleteh in podstrešjih. V hiši v Stolni ulici 1 je zlikovec s silo vdrl v dve kleti in odnesel razne steklenice, med pii-mj 21 steklenic od radenske slatine (G:?e-lin vrelec). Gotovo jih bo skuša! prodat', zato pozor! — Kapetanovj vdovi Mariji Vošnjakovi v Klavniški ulici 12 pa je iz podstrešja iz raznih pletcnk odnesel posode. knjige, nogavice itd. Iz Celja e— Okoliški občinski svet bo imel sejo v soboto 25. t. 111. e— Glasbena Matica v Celju bo priredila svojo XI. glasbeno matinejo v nedeljo 26. t. m. ob 10. dopoldne v mali dvorani hotela »Union« v Celju. Na sporedu so solospevi Lajovica, Pavčiča. Štritoia. R. Straussa itd., dalje vijolinska sonata Are. Corellija ter Mozartov trio za klavir, gosli in vijolo. Na matineji bodo sodelovali gdč. Anita Mezetova (sopran), ki je znana solist i n j a z nastopov skupno z zborom UJU ter pevskega koncerta akademikov, ki so svoj čas konccrtirali v Celju. Instrumentalni del sporeda izvajajo člani učiteljskega zbora celjske Glasbene Matice ga M;r-ca Sancinova (klavir), gg Karlo in Dušan Sancin (gosli in vijoia). Vstop dovoljen s sporedom. Vstopnine ni. e— Mestni kino. Danes ob pol 17. in ob pol 21. film o zmagoslavnem pohodu če-škoslovaškili legij 1 skozi Rusijo: »Polkovnik Švec«. Dodatek dve zvočni enodejanki. e— Samo še danes do opoldne lahko obnovite srečke V. (milijonskega) razreda. V primeru neobnovitve bodo srečke prodane drugim interesentom. e— Prenos v rodbinsko grobnico. Danes ob 17. bodo na mestnem pokopališču prenesli trupli ugledneca in splošno priljubljenega pokojnega veletrgovca Frana Strum-ia in njegove hčerke Mirice iz mestne v rodbinsko grobnico, ki je bila v preteklem tednu dograjena. e— Še vedno nerešeno savinjsko vprašanje. Vse Celje nestrpno pričakuje končno rešitev regulacije Savinje in p jenih pritokov. Cele grmade papirja in desetlitn črnila so se že potrošili v rešitev te najvažnejše zadeve celjske kotline. Vse dosedanje ankete in konference so ostale, kakor je videti, brezuspešne. Prebiva'stvo Celja in okolice se obrača na pristen n a či-nitelje, da bi to pereče vprašanje vendarle že rešili, če že ne v smislu projekta, pa vsaj zasilno in to s poglobitvijo struge pod Starim gradom, odnosno pod Kap"chi-skim mostom. Na vsak način pa bi bilo želeti, da se regulacija Savinje in njenih pritokov uredi po prvovrstnih načrtih, ki so bili v ta namen izdelani. e— Kje je socialni čut? Iz krogov občinstva smo prejeli: Celjsko prostovoljko gasilno in reševalno društvo si ie nabavilo hvalevreden in vsem modernim potrebam ustrezajoč reševalni avtomobil. Žal pa ne ustreza v vsakem pogledu visoki ralog', ki jo predstavlja rdeči križ na orrien.cr.eiii vozu. Te dni sta se pripetila kar dva žalostna primera, da reševalni avtomobil ti' hotel prepeljat; nujne zdravniške pomoči potrebnih ponesrečencev ker dot'čn;ka, odnosno njihovi spremljevalci niso imeli s seboi potrebnega denarja za kritie prevoznih stroškov. Krščanska liubezen do bližnjega in tako povzdigovano samantan-•stvo je v teh primerih gotovo prišlo ob svoje dobro ime. Kulturno Celje je moralo žal doživeti v prosvitljenem dvai^etem stoletju, imajoč moderen reševalni avtomobil. žalostno dejstvo, da ie moral li t! prepeljan ponesrečenec v bolnico z navadnim dvokolesnim postreščkovim vor"čkom. Iz Trbovelj t— Velike Trbovlje. Rezultat ljudske« ga štetja pokazuje kljub redukcijam in kri« zi znaten porast prebivalstva. Občina šte« je po sedanjem š-teju 17.132 prebivalcev nasproti 16.073 pn zadnjem štetju. Na tr* boveljsko dolino odpade 12.564, na hrast« niško pi 4568 ljudi t— Stavbena sezona je letos mrtva, sa« mo trgovec Ivan Berger zida k svojim lokalom prizidek, občina pa dodela jc upravno poslopje pri klavnici t— Kolo JS prične s predavanji in prak« tičnimi tečaji za žene in dekleta. Preda« vanja sc bodo vršila vsako nedeljo ob 14. na dekliški osnovni šoli na Vodah. Predi« vale bodo gdč. učiteljice. t— Kmetijska nadaljevalna šola zaklju« či šolsko leto v nedeljo na deški osnovni šoli v Trbovljah, kjer bo tudi razstava učil in pismenih izdelkov. Predaval bo občinski zdravnik g. dr. Jenšterle p higieni kmet« skih stanovian j s skioptičnimi slikami. Posebno priporočamo udeležbo gospodar« jem in gospodinjam. t— SPD Trbovlje nujno naproša člane, ki še niso p.oravnali članarične, da to store vsaj prve dni m3ja. Podružnica gradi novo kočo na Mrzlici, pa so ji ravno letos pre« sihnili vsi drugi viri. Pomagajte vsaj z red« nim plačevanjem članarine! — Koča na Mrzlici (6tara Hausenbichlerjeva) je bila 19. t. m. otvorjena. Oskrbovana b,o vse ne« delje in praznike do otvoritve nove koče. ASPIRIN TABLETE pristne le z Bayer-je-vim križem. Iz Kranja r_ v proslavo Finžgarjeve 60 letnice bo drevi ob pol 21 v Narodnem domu premi« era »Divjega Ipvca«. —o— r_ Ostro streljanje. V petek in sobo« to se bo vršilo na strelišču Strelske druži« ne v Struževem streljanje s puško in avto« mutskp pištolo. Na potrebnih mestih bodo postavljene straže, vendar občinstvo opo« /arjamo, naj ne hodi ta dva dneva v bli« žino strelišča ali naj se pokorava odred« bam straže. Oba dneva se prične strelja« nje točno ob 8.30 in traja ves dan. r— Tečaj za povzdigo živinoreje. Okraj« ri kmetijski referent priredi v ponedelek poseben tečaj, ki se bo vršil dopoldne in popoldne v Ljudskem domu Predavala bosta kmetijski referent Josip Sustič m po« sestnik Janez Brodar o vsem koristnem in potrebnem za rejo živine. Iz Novega mesta n—Predavanje o veliki francoski revoluciji (II. del), ki ga priredi za prosvetni odsek Sokola prof. Kranjc, bo s skioptič-nimi slikami drevi ob 20. v mali dvorani Sokolskega doma. Vabljeni vsi! n— Na Jurjev sejem je bilo pripeljanih: goveje živine 324 glav, prašičev 621 in 7 konj. Kupčija je bila še precej živahna. n—Silovit karambol. V ponedeljek okrog 18. se je odpeljal kočijaž banovinske kmetijske šole na Grmu s parom čilih konjičkov, vpreženih v kočijo, na kolodvor po nekega gospoda. Med potjo je zavil v Kan-diji h kovaču g. Gorupiču, da mu izroči neko naročilo. Pri zavoju proti mestu sta plašljiva konjiča kočijo naglo zaokrenila s tako silo, da se je prevrnila na desno stran. Ropota, ki je pri tem nastal, sta se konja ustrašila ter z blazno brzino zdrvela po dolini. Kočijaž, ki je hotel obvladati konje, je pogumno skočil s kozla kar med konja. Tvegal je življenje. Konja sta zavila nazaj proti Grmu. Na ovinku Trdinove ceste sta zadela z vprego v vogal Windischerjeve mesnice, kjer se je odbila kočija in zadela ob poštni nabiralnik. Ljudje, ki so bili priča temu divjanju, so konja ustavili in odpregli od polomljene kočije, ki je zavzela takoj mesto v Goru-I>*evi garaži, dočim je plašljivi par odpe-ljin kočijaž Jože domov v hlev. Iz Dolnje Lendave dl— Učiteljsko društvo za lendavski srez bo imelo občni zbor v soboto 25. t. m. v Črensovcih. Pričakuje se obilna ude« ležba članstva. dl— Kriza v vinogradništvu. Vinograd« niki ne morejo prodati svojih pridelkov. Nekateri imajo v kleti še ves pridelek iz leta 1929 in 1930. Kupcev spioh ni, dasi ponujajo dobro vino po 3 do 4 Din liter. Cena vinu v naših gostilnah pa 14 do 16 dinarjev za liter. Da bi vinogradniki spra« vili v promet in denar zaloge vina. pro« sijo za d.ovolitev točenja doma. Zadnji čas kar dežuje t-ikih prošeni Pogoj je pa ta. da sc lahko toči le dobro vino brez šmarnice. Kdor hoče točiti vino doma, se mora zavezati, da bo iztrebil iz vinograda šmamico. T,o ie pa tudi najuspešrpjše sredstvo proti zloglasni šmarnici. GOSPODARSTVO Preizkušnja vin od strani enološke postaje v Mariboru Na članek pod gornjim naslovom, ki je bil obiavljcn BI- marca t. 1. smo prejeli od Kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Mariboru: V Mariboru ni enološke postaje, ampak 1'anovinska kmetijska poskusna in kontrolna postaja, katero je določil Pravilnik za izvrševanje zakona o vinu, da je pristojna za analiziranje in ocenjevanje vin v dravski banovini. Isli pravilnik je tudi določil, koliko vina se mora poslati v analizo in ne morejo prizadeti spreminjati določila pravilnika s članki v časopisju, ampak se morajo obrniti naravnost na pristojno ministrstvo, Id je ono za kmetijstvo, če menijo, da bodo ministrstvo prepričali, da zadostuje manjša množina. Pri določevanju množine vina so sodelovali, ko se je sestavljal pravilnik, zastopniki vinogradnikov, vinskih trgovcev, trgovinskih zbornic in zastopniki prejšnjih oblastnih samouprav in ti so soglasno določili te množine. Prizadeti pa očividno sploh ne poznajo ministrskih razpisov, od katerih na pr. veli oni od 14. marca t. L, da morajo pošiljke uvoženega vina iz inozemstva biti opremljene s potrdilom o pristnosti po pristojni oblasti v državi, iz katere se vino uvaža k r am. Taka potrdila o pristnosti je poslati uradnim polom z vzorci vred zavodu, nakar sme uvoznik takoj razpolagati z vinom. Ce pa bi kontrolni zavod ugotovil, da je uvoznik uvozil in razpečal vino. ki ne ustreza določilom naše zakonodaje, tedaj se uvoznik sodnijsko zasleduje. Do danes ni pa nit! eden izmed prizadetih se potrudil, da bi predložil zavodu potrebno potrdilo o pristnosti vina in mora torej zavod postopati z uvoženimi vini tako. kakor določa ministrski razpis z dne 11. decembra 1930. Pripominja se pa, da so bili prizadeti uradnim potom pozvani, da predložijo potrdilo o y>ristnosti in niso na ta poziv reagirali. Torej ne zadene zavoda nobena krivda, če mora postopati po razpisu z dne 11. decembra 1930. Ta razpis zahteva od zavoda, da se morajo najprvo analizirati vzorci, ki jih pošiljajo kletarski nadzorniki. Ko so vina teh preiskana, pridejo na vrsto vzorci od finančnih kontrolnih organov. Ti vzorci se nanašajo na vina. ki se izvažajo v inozemstvo. Komaj ko so ti rešeni, pridejo na vrsto vina privatnih strank in kot take se morajo smatrati tudi one, ki uvažajo vina iz inozemstva in od katerih pošiljajo carinarnice vzorce, ker carinarnice niso posebej naštete v ministrskem razpisu. Iz tega pa je tudi povsem jasno, Ja daje ministrstvo za kmetijstvo prednost kontroli vin pri izvozu, kar bodo gotovo odobravali ludi vsi vinogradniki. Oni pa, ki vina uvaža, naj predloži uradno potrdilo o pristnosti, pa bo lahko z vinom takoj razpolagal. Zato je povsem nepotrebna sprememba pravilnika. da bi drugi zavodi analizirali vina za prizadete. Inž. Mohorčič. — Narodna banka dobi pogojno 4000 c'ol-nir Banko za izravnavo mednarodnih plavil. Iz Bazla poročajo, da je bilo na 10. seji upravnega sveta Banke za izravnavo mednarodnih plačil (r^parac.ijske banke), ki se ie vršila 20. I m-, med drugim sklenjeno, da sp Narodni banki kraljevine Jugoslavije li 4000 delnic tega zavoda, s pogojem, da zakonsko stabilizira jugoslovenska valuta Nevarnost za evropski žitni trg. V zadnjem času so se cene pšenici in koruzi na evropskih kakor tudi na prekomorskih tržiščih precej dvignile in so tudi pri nas poskočile za 5 do 10 Din pri meterskem stotu. Kakor pa je podoba, se obeta skoraj poplava ameriškega žita zlasti v Evropi- Iz V ashinetona poročajo, da je federalni far-luarski urad sklenil prodati ogromni presežek pšenice, ki sa jp v svrho stabilizacije f-ne nakupil od' ameriških producentov, v "zemsIvo, predvsem v Evropo. Ta preseki sa bo skušal farmarski urad razpe- 'i do nove letine, znaša 275 milijonov '»išlov (okrog 75 milijonov meterskih sto->v). Za to pšenico je farmarski urad plačal novprečno ceno od 9'2 centov za bušel. Ker pa so medtem cene na svetovnem trgu precej popustile in ker ne bo tako lahko prodati teh ogromnih količin, računajo z izgubo od povprečno 40—50%. Za farmarski urad, ki ga finansira država, bo to pomenilo izgubo od 125 milijonov dolarjev (okrog 7 milijard Din). Veliko -škodo pa bo trpelo zaradi tega tudi evropsko kmetijstvo, ker bo ta ameriški dumping znova občutno pritisnil na evropske cene. Zaenkrat še ni točnej-š h informacij, kako hoče farmarski urad izvesti prodajo tega žita. Po gotovih vesteh iz Amerike, bodo pri prodaji skušali obvarovati svetovni trg pred večjim padcem cen. — Državni trošarinski dohodki so znašali po najnovejšem izkazu v februarju 02.9 milijona Din, to je za 14.9 milijona manj nego v februarju pret. leta (v januarju so znašali 70.5 milijona Din ali za 15.8 milijona Din manj). Nazadovanje trošarinskih dohodkov, ki ga opažamo šele v januarju in februarju, je deloma posledica nazadovanja konsuma v zvezi z gospodarsko depresijo, deloma pa posledica pred meseci izvedenega znižanja državne trošarine na vino. Za enajst mesecev proračunskega leta 1930./BI. znašajo državni trošarinski dohodki 796.1 milijona Din. to je za 44 milijonov manj nego v istem razdobju proračunskega leta 1929-/30. — Nasprotno pa se državni .taksni dohodki nadalje ugodno razvijajo in celo presegajo lanski donos. Za prvih 11 mesecev proračunskega leta 1930./31. so znašali dohodki od taks li24.7 milijona Din, to je za 51 milijonov več nego v istem razdobju 1. 1929./30. — Pred likvidacijo carinske vojne med Češkoslovaško in Madžarsko. Carinska vojna med Češkoslovaško in Madžarsko, ki se je pričela 15. dec. pret. leta, ko je prenehala veljati od strani Češkoslovaške odpovedana trgovinska pogodba, bo morda v doslednem času likvidirana. Kakor zatrjujejo, bo še ta mesec prišlo do prvega sestanka med češkoslovaško in madžarsko delegacijo. = Prelom trgovinskih odnošajev med Ru sijo iu Kanado. Ker je kanadska vlada nedavno prepovedala uvoz ruskega blaga je sedaj tudi Rusija izdala uvoznim ustanovam in trgovinskim zastopstvom prepoved glede nakupovanja kanadskega blaga in najetja kanadskih ladij za prevoz ruskesa blaga. Skupino držav, ki ne vzdržujejo niti političnih niti gospodarskih stikov z Rusijo predstavljajo sedaj Kanada, Rumunija, Jugoslavija, Madžarska in Bulgarija. = Brezpogodbcno stanje v trgovinskih od-nošajih med Francijo in Grčijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je 17- t. m. potekel odpovedni rok grško-francoske trgovinske pogodbe in da se od zdaj na grških carinarnicah uporabljajo za vse blago francoskega izvora splošne carinske postavke. — Napravo betonskih in bazaltoidnih tlakov v mestni hiši Jesličeva cesta 10 in Jap-Ijeva ul. 2 razpisuje mestno načelstvo v Ljubljani. Ponudbe je predložiti do 1. maja pri mestnem ekonomatu kjer se tudi dobijo dobavni pogoji. Mestno načelstvo razpisuje tudi dobavo 30 kom. šolskih klopi. Ponudbe je predložiti prav tako do 1. maja pri mestnem ekonomatu. = Dobave. Direkciia državnega rudnika Velenje spreiema do 27. t. m. ponudbe slede dobave 40 zavitkov svetlopisnesa papirja, 300 m gumijevega kabla, 3000 kg koruze, 600 ks mavca, 15 komadov zatikalnih doz in 1500 ks tračnikov, do 4. maja pa glede dobave 90.000 kg portlnndskesa cementa ter slede materijala za žično železnico. — ,Di-lekcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 200 komadov usnjenih bičev za konje. 200 komadov vajeti. 50 komadov sirkovih metel, 05 kg usnjenih šivalnih jermenov, 20 kg rumene masti za parkete, 150 steklenic sidola. 3o kg emajllaka, 12 ks žice za čiščenje par-ketov, 50 komadov štedilniških plošč, 150 ks železne žice, 100 ks bele kovine, 150 ks vijakov z maticami, 1000 komadov vijakov za jermena, 25 m gumijastih cevi ter razne medenine. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30. t. m ponudbe glede dobave 200 kg lepenke, do 7. maja pa glede dobave 100 kg vaselina za motorje. — Dne (i. maja t. 1. se bo vršila pri komandi pomorskega arsenala v Tivatu ofprtna lici- tacija glede dobave rafiniranega cinka, cinka v ploščah, pločevine, svinca, kositra in bele kovine. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). — Dne 9. maja se bo vršila pri komandi mornarice v Z3:nu-nu ofertna licitacija glede dobave 12.000 parov čevljev. (Oglas je na v|>ogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri isti komandi). BORZE Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala za aranžma "in kaso po 424. Za dolarska posojila je dalje precej zanimanja, zlasti za 7% Selimnanovo posojilo Drž. hip. banke, ki je bilo zaključeno po 84.50, dočim se je trgovalo 7 odstotno Blairovo posojilo po $3. Investicijsko posojilo je bilo zaključeno po 88.50 do 89. Med bančnimi vrednotami so imele promet Praštediona po 925. Srbska po 185 do 18S, Union banka po 174, Hrvatska po 00 in Po-Ijodelska po 52. Na tržišču industrijskih delnic je Trboveljska dalje prilično čvrsta, vendar ni prišlo do zaključka; promet pa je bil v Šečerani po 298, v Dravi po 237, v Slavoniji po 200 in v Gutmannu po 129. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22.845, Berlin 13.5275 — 13.5575 (13.5425), Bruselj 7.9048, Budimpešta 99U.29 — 993.29 (991.79), Curih 1093.8 — 1096.S (1095.3), Dunaj 7.999, London 276.35, Nevvvork 56.665 — 56.865 (56.765), Pariz 222.36. Praga 168.00 — 168.86 (168.46), Trst 297.66. Zagreb. Amsterdam 22.8150—22.8750. Dunaj 798.40—801.40, Berlin 13.5275—13.5570, Bruselj 790.48. Budimpešta 990.29—993.29, London 275.95—276.75. Milan 296.7050 do 298.7050, Ne\vvork ček 55.6650—55.8650, Pariz 221.35—223.35, Praga 168-06—168.86, Curih 1093.80—1096.80. ( urili. Zagreb 9.13. Pariz 20.2975. London 25.22875, Ne'wyork 519.1750. Bruselj 72.1750, Milan 27.1925, Madrid 51.50. Amsterdam 2*18.5250, Berlin 123.63, Dunaj 73.—, Sofija 3.7650. Praga 15.3750. Varšava 58.15, Budimpešta 90-53, Bukarešta 3.08. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 93.75 bi., 7% Blair 83 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska krpdit-na 120 den., Praštediona 920 den., Kreditni zavod 16Q — 170, Vevče 128 den., Ruše 220 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 424 — 425, za december 424 — 424.5, investicijsko S8.5 — S8.75, agrarne 51.25 — 52.25. 8% Blair 93 — 94, 7% Blair 83 — 83.5, 7% Drž. hipot. banka 84 — 84.5. 6% begluške 67.75 — 68-25; bančne vrednote: Praštediona 922.5—925, Union 174 — 176. Ju so 74 — 75. Narodna 7850 do 7900, Srpska 187 — 188. Zenialjska 14o den.; industrijske vrednote: Gutmann 129 — 130, Slavonija 200 — 205, Drava 237 — 239. Še čerana 295 — 298, Brod vagon 62 den.. Vevče 128 den., Dubrovačka 370 — 380, Trbovlje 312.5 — 314. Beograd. Vojna škoda 424.25 — 424.75, investicijsko 88 — 89, 7% Blair 83.125, 7% Drž. hipot. banka 84 — 84.375. Blagovia tržišča ŽITO + Ljubljanska borza ('22. t. m.). Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se (franco slovenska j>ostaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska, 80/SI kg po 217.50 — 220, baška, srbobranska in goril jebaška, 79/80 kg po 215 - 217.5, okolica Sombor, 79 kg po 205—207.50, baranjska. 79/80 kg po 212.50 — 215; koruza: baška, času prim. suha. pri nav. tar. po 140—142.5, činkvantin, pri navadni tarifi po 207.50 do 210; oves: baranjski po 200-202-50; moka: banaška :0t po 335 —340. -f Novosadska blagovna borza (22. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Promet: 20 vag. pšenice, i vag. ječmena. 17 vag. koruze, 11 vag. moke in 2 vag. otrobov. Pšenica: baska, okolica Novi Sad. 79/80 ks 157.50— 162.50. okolica Sombor. 79/80 kg 150—155: gonije-baška. 79/80 ks 162.50-167.50; banaška Bega. šlep. 79/80 kg 160—165: gortijeba-naška, 79/80 ko 160—165: sremska in slavonska, 78 kg 150—155; sremska, okolica Indjija, 78 kg 155—160. Jermen: baški iu sremski, 63/64 kg 115—120. »ves: baški, sremski in slavonski 150 — 155. Koruza: baška in sremska 100—102.50; za maj 105 do 107.50; ladja Dunav Sava 101-103 Moka: baška sOg« in >Osg; 225—260; V2t 210—220; 190—200; 180—185; >7* 150—155; »8« 130—135 Otrobi: baški 130 do 135; banaški, slavonski 125—130. + Budimpcštanska terminska borza (22. t. m.). Tendenca neenotna, promet srednji. Pšenica: za maj 15.70—15.71, za junij 15.80 do 1581; rž: za maj 13.90—13.92; koruza: za maj 13-44—13.49. za julij 13.80—13.82, za avgust 13.92, tranzitna za maj 10.65—l'j.73 ŽIVINA -f Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 2652 komadov, od tega 274 iz Jugoslavije. /88 iz Rumunije in 519 iz Madžarske. Pri počasnem prometu so cene ostale v glavnem neizpre- ', menjene, le biki so se pocenili za 5 grošev, slaba živina pa notira za 5 grošev višje. --Na svinjski sejem v torek so pripeljali 17.846 komadov, od tega 254u iz Jugoslavije, 6901 iz Poljske, in 2096 iz Rumunije. Promet je bil v početku še precej živahen, pozneje pa je popustil in so se mesne svinje pocenile za 5 grošev, prvovrstne pitane svinje za 3 groše in kmečke svinje za 5 do 10 grošev. Za kg žive teže noti rajo: pitane svinje I- 1.50 ii o 1.55, angleške križane 1.23 do 1.45, kmečke svinje 1.25 in mesne 1 10 do 1.45. Lepa dežela Jugoslavija ... Ležalne stole i Občina Ljubljana llestai pogrebni zavod V globoki žalosti sporočamo vsem, ki so ga poznali, da nam je umrl naš ljubljeni soprog in oče, gospod Januarij Detela prejemnik mestnega dohodarstvenega urada v pok. dne 22. t. m. po trpljenja polni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 24. aprila ob i/o 5. uri popoldne izpred hiše žalosti, Celovška cesta štev. 94, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. aprila 1931. MARIJA DETELA roj. SIMČIČ, soproga MALKA, LEON, VERICA, otroci, in ostalo sorodstvo. MO, po povzetja 130 Din Spalne fotelje Da, tako je. Poleg tega pa je Peter Kurten zelo čeden, inteligenten človek.« (Veselost v dvorani.) Nato je podal svoje izvedeniško mnenje prof. Raether, šef-zdravnik in vodja umobolnice Bedburg-Hau pri Diisseldorfu, za njim pa je čital svoje poročilo prof. dr. Hiibner iz Bonna. Z njihovimi izvajanji je bilo zaključene poročanje izvedencev. Kiirten je sledil razlagi psihiatrov iz svoje kletke z naraščajočo pozornostjo. Lahko se reče, da je ta dan kazal zelo pomanjkljivo brzdano razburjenje, kar je postalo posebno očitno potem, ko so podali psihiatri svoja mnenja, ki so se popolnoma vjemala glede njegove odgovornosti. Proces se je potem prekinil in se je nadaljeval včeraj ob devetih dopoldne. Prenos konceria iz LJubljane. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 10.30: Koncert komorne cla.-be. — 19.15: Operne arije. — 19.40: Sluhoigra. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Koncert na klavir in orgije. — BRNO 10-30: Koncert iz Prage. — 19.15: Prenos iz Prage. — 21.30: Koncert godbe na pihala. — 22.20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert solistov. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22.15: Koncert lahke glasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Opoldanski koncert orkestra. — 16: Chopinove klavirske skladbe. — 120: Pevski večer. — 2H.30: Dramski večer. — 22.25: Lahka cod-ba orkestra- — BERLIN 1N.40: Pevski koncert. — 19.30: Lahka glasba. — 21.10: Skladbe Bachovih sinov. — Godba za ples. — KONIGSBERG 10: Koncert godbe na pihala. — 19.30: Zabaven program. — 20.20: Veseloiera. — 2i: Simfoničen koncert. — M0HLACKER 10.30: Koncert simf. orkestra. — 19.45: Skladatelj \Vebor v letih potovanja. — 21: Igra. — 22.50. ■ U4Vlfltl Neprentoeljive dežne plašče iz slovitih angleških tvornic, in pelerine za uslužbence finančne kontrole ter dežne plašče za oficirje, velika zaloga pri DRAGO SCinVAB, LJUBLJANA raaaBa-saaiBaaBBBaHaEBaaaBBBaaaaaaaEaaaaaBaa Vsak dan ena -n: »Halo, tam radio postaja? Prosite pevca, naj ne poje tako glasno. Moji otroci spe.« Cette malim oglasom t Ženitve, dopisovanja, naznanita ter ogt^i trgovskega re"*™'? ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L- Din.. Pristojbina za šifro 5.— Din Najmanjši znesek 10.- Din Pristojbina za šifro 3.— Din Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino __Ostali oglasi: vsaka beseda 50 "para. Vrisiojblna^ašifro 3- Din če naj pove,naslov Oolasni oddelek »Jutra«, je plača* se pristojbino 2- Din PrU VŽfhZ* T* vnoslati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Postni hrlnZ J v Liubliani 11.842. - Telefon Številka 2492. 3492 Za o cfgere«* 2 Din ma mGah iVas/cre tnalih oglasov dobite takoj po izidu lista v podružnicah „Jutra* 9 »Mariboru, v v Ko vem mestu, 9 *C*bovlfuh in tta &omatticah, ki sprejemajo tudi naročila na mate oglase in inserate. Mesar. pomočnika izvrstnega v sekanju mesa, prostega' vojaščine sprej-jneji na Domobranski »e-eti št. 7. V poštev pridejo samo z dobrimi spričevali. 16347-1 Služkinjo za vsa hišna dela sprejme takoj gostilna Vaijavec, Ljubljana VII, AleSevčeva ccsta 14. 16309-1 Frizersko vajenko d--k!ic-o, ki je dovršila me-5 ansko šolo, visoke posta-vp, zmožno tudi nemškega ; zika, sprejme Engelbort I", a nobelti, Ljubljana. Du-n:* :-ka cesta 20. Predsta-v':i se je med 13. in 16. uro. 16303-1 Mlinar, vajenca pr: 1'iega. močnega in po-s-enega sprejme Ivan Baj-cir, valjčni mlin, Zagorje Prvo hotel, sobarico zmožno nemščine sprejme takoj hotel Tivoli v Ljubljani. 16440-1 Kontoristinjo veščo hrvaščine in nemščine — spretno strojepisko sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac pod šifro »Vešča moč«. 10467-1 Kuharico perfektno — restavracijsko, sprejmem takoj za Ljubljano. Plača 600—1000 Din Naslov v oglasnem oddelku .»Jutra«. ~ 16430-1 ob 16204-1 Čevljarskega prikrojevalca . ibro iziirjenega sprejmem v i!no delo. Ponudbe ua - ;žn:co »Jntra« v JCo-i m mestu pod šifro »Za-02«. 16302-1 Dva brivska pomočnika ovrstna — starejša, z ■■/pom po dogovoru sprejme Xavin»ek v Ljubljani. 16371-J Šiviljo •m za na dom. Naslov r .glasnem oddelku Jutra 16406-1 Učenko n strojno pletenje, proti ; :iski pla?! sprejme Par-7.1-T, Trnovski pristan 14. 16419-1 Risarja za pohištvo prvovrstno moč, porfektne-^ '■' ski<*i in detajlih, iščemo za takojšen nastop. — Ponudbe na oglas, oddelek »J itra« pod »Beogradc. 1639S-1 Kuharica iobi službo v delavki k*-hinji. Prednost iinajo od 2.»—tO let stare. Nastop 1. maja. Služba stalna. Na-ifrlasni oddelek 16402-1 Plačilno natakarico izurjeno, srednjih let, s kavcijo 4 —5000 Din sprej-mvm v dobro idočo restavracijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16460-1 Kuharico samostojno v fini meščanski kuhinji, iščem za slovenski pension v Primorju Naslov v oglasnem oddelku ojutrac. 1646S-1 Prodajalko in blagajničarko s kavcijo sprejmem takoj za kopališko restavracijo. Naslov: Grajska klet, Maribor. 164S5 1 m cm rt m* Potnike trorovsko izobražene, za prodajo Iukrativnih predmetov gospodinjske, kuhinjske in galanterijske vrste, jedilni pribor, čevlje, patente, slike, novosti, za prodajo trgovcem, gostilničarjem, kavarnam, društvom, korpo-racijam sprejmemo. Najugodnejše prednosti. Provizija v naprej. Trgovska Ivša Sapira, Miklošičeva c. št. 16. 16471-3 Izučen zidar sedaj zaposlen kot delovodja v železobetonu, zmožen samostojnega vodstva stavb la kot stavbni pisar dobro izvežban, išče službo pri stavbnem podjetju. — Dopise na oglasni oddelek Jutrac pod šifro »Točen in strog;. 16437-2 Učno mesto z vso oskrbo pri zobozdravniku ali zobotehniku izven Ljubljane iščem za deklico Ponudbe s pogoji na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lep poklic«. 16463-2 Kontoristinja zmožna perfektno nemškega, hrvatskega in slovenskega jezika, ter strojepisja in hrvatske stenografije, išče takojšnje nameščenje. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra-: pod šifro »Uradnica«. 16439-2 si o v pove oglasni »Jutrat. Pek. vajenca po dogovoru sprejme takoj Milan Zupane, pek, Toplice Novem inc-tu. 10403-1 Pisarniško praktikantinio t. znanjem knjigovodstva, stenografije i'i nemščine iščemo. Ob?'rne ponudbe n.1 na »lov: Tehnična pisarna. Ljubljana, poštni predal 307. ' 16368-1 Mesarski pomočnik pr?kajevalee, mlajši, dobi tako; službo. Prednost imajo tisti, ki so žc služili pri \ eejib podjetjih. Ponndbe ' 1 tt. EvaM Ponovič. Ljub-l.'a 'ia. ' 16123-1 Gospodinjo k: zna kuhati in se razn-tii« na poijedelstvo. k 3 »m 3—8 let, išče za " ■ oj vdoveli uradnik na 'K:e!i v oko!'ei Rakeka. 'Ponudbe s sliko na oglas. o-Hr-Vk »Jutra, pod šifru »Morebitna ženitev«. 10396-1 Sestra pomočnica školovana vršno kao pri-|.--nrj.«' 7.i nrdinaciju. traži k liječnikn gvnechologu Ponude neka se šaljn nz Jirepis dosadašnjih svje-dodžba i sa fotografijo« na Dr. Hinko Maric. Va-- 'din. i;.i"owt ulica br. 1. Nastup odmah. 163<5-1 Mesar, pomočnika samostojnega delavca, s kavcijo, iščem. Ponudbe na "-las. oddelek »Jutra« pnd šifro ^ 101«. 16448-1 Trg. pomočnik i-tplisrenten. jn;3,;]_ s finim nastopom, za damsko modno trgovino v Ljubljani se sprejme takoj ali pozneje. Plamene ponudbe na r-gl. o ! lelek »Jutra« pod šifro »Spreten«. 16452-1 Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo Auto) telefon 2236. Prva oblast., koneesijoairina Prospekt 15 zastonj — p! šite ponj! 331 Oblastveno koocesijonirana šoferska šola Cioiko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 13027-4 Brivski pomočnik mlajši, dober delavec in liubi štuecr. želi službo za takoj. — Mirko Gašpcrlin, Pungrat št. 27 — Kranj. 16362 2 Absolvent drž. trg. šole, išče službo Striedinger, Ljubljana. Gosposvetska testa št. 10 IV 16211-2 Šofer vojaščine pro-st, išče službo h kakršnemkoli avtomobilu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 16201-2 Pisarniška praktikantinja pošte.ne rodbine, ki ima 4 meščanske šole z maturo, prosi nameščenja. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutrac pod "šifro »Praktikantinja 478c. 15478-2 iMlad trg. pomočnik vešč špecerijske in manu-fakturne stroke, z dežele, sedaj vojaščine prost, išče službo za takoj ali pozneje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »190S«. 16310-2 Plačilni natakar vešč kavarniških in restavracijskih poslov, :>4 let star govori slov., hrv., italijansko in nemško perfektno, želi premeniti službo. — Cenj. ponudbe na podružnico »Jutrac v Mariboru pod šifro »Nastop takoj 87« 10-187-2 Slaščičarski in me-dičarski pomočnik išče službo. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro izurjen«. 16416-2 (>. Th. Rotnian: Zgodba o Vrtismrcku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) 60- »Dobro jutro'« se nekdo oglasi, ko sva prispela na vrh. Bil ie star pajek. »Gotovo vaju je prignala radovednost, jelita?« naju vpraša. »Tole, na čemer stojita, je hladilni fa. in spodaj sedi v njej velik mož in spi. Kako žaga, kaj? Ali stavimo, da s*«« upam dol?« Kot čevljar, vajenec bi šel 16 let star, zdrav in pošten fant, kjer bi imel vso oskrbo, razen obleke v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv vajenec«. 16461-2 Krojaški mojstri konfekcionerji in šivilje, ki rabite pomočnike, pomočnice, krojitelje, dame šivilje na dom, dobite brez plač no naslove dobrih jaoCJ Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. 16172-2 Pekovski pomočnik samostojen ali skupni dela vec, išče službo. — Ivan Šellh. Pobrežje pri Mariboru, Nasipna 33. 16377-2 Kuharica za vse, želi s 1. mnjem službo pri manjši družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«., 16184 Brivski pomočnik dober delavec in bubi štu-cer, želi službo v boljšem salonu — tudi za sezijo Nastopi la.hko G. maja. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »D thar radnik«. 16387-2 Mlad pek. pomočnik z dobrimi spričevali, išče službo za takoj ali pozneje. Rojko Vranjo, pekarna Maeinec, pošta Trstonjak Medjimurje. 16422-2 Prodajalka pridna in poštena, izučena v mešani stroki na deželi vajena vseh hišnih del išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16404-2 Železno blagajno t. 2, skoraj novo poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 164-43-6 Otroška posteljica lepa, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16432-6 Par voznih konj težkih, z vozovi in opremo prodam. — Poizve se pri stavbni družbi »Gradidoni« Ljubljana, Sredina štev. 13 16412-6 Ure za birmo zlatnino in srebrnino nudi najceneje Ivan Pa.kiž — Ljubljana, Pred škofijo 13 16438-6 Gostiln, inventar mize. gantarje, vinske š-ka. fe, Iakovnico, stojalo za dežnike, zastore z medenimi karnisami. gostilniško kredenco, različne svetilj-ke (bistre) in reklamno svetil jko proda Josip Uran, Ljubljana. Mestui trg 11. 16479-1- JM^rtus Opel 4 cil., tovarniško nov, model 1930, vozen 230 km. dvosedežni Cabriolet z 2 rez. sedeži, globoko pod nabavno ceno naprodaj. — Informacije daje General Auto, Opel zastopstvo — Tavčarjeva ulica št.ev. 7. tel. 34-S4. 16320-20 Ford avto poltovorni (I,ieferungswa-gen) v dobrem stanju za 6000 Din naprodaj. Pojasnila v Milarni in svečami Ljubljana-Vič. 13831-10 Motor s prikolico znamke Ariel 530 ccm, z električno razsvetljavo in električno hupo, v prav dobrem stanju za 12.31« Din predam, radi nabave avtomobila. Ponudbe pod »Motor Ariel« na oglasni oddelek »Jutra«. 16417-10 Tovorni avto 2 ali 31-jtonskl, znamke \Vesseldorfcr, kupim — event. samo nekatere na domestnp dele. B. M. Hr-vatin. Maribor, Vrbaniva št. 10. 16486-10 Dekle z znanjem nemškpga jezika in vajena vseh hišnih del, išče službo za takoj. Gre tudi v boljšo gostilno kot natakarica-začetnica. — Mici Zavodnik, Dobrava-Vintgar, Gorenjsko. 16391-2 Šivilja išče službo v boljšem salonu, ali gre tudi na dom. Ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutrac pod šifro »Dobra moč«. 16443-2 Volno za modroce zelo poceni prodaja Šega. Cankarjevo nabrežje št. 3/1 16143-6 Žensko sedlo ugodno naprodaj. Naslov v Jglas. oddelku »Jutra«. 16021-6 Puhasto perje tisto, čubatto, kg po 48 Dm iruga vrsta po Din 38 kg Sisto, fcohano, kg po 48 Din tn čisti puh kg po 330 Din razpošilja po poštnem pov ietjn L. Brozovid. Zagreb Ilica 82. kemična čistilnica perja. 262 Nikoprost za odvado kajenja stane 76 Din, Avinal za odvado pijančevanja pa 333 Din. Brezalkoholna produkcija — Ljubljana, Kolodvorska 3. 38-6 Čez žeblje boste lahko vozili s kolesom, ako uporabljate Pera-lin, ki stane 15 Din in se dobi v vseh boljših trgovinah. Kjer ga nimajo, naročite direktno pri nas. — Peralin, Ljubliana, poštni predal 243. Preprodajalce sprejmemo povsod. 176-6 Štedilnik dobro ohranjen proda Ižanc na Emonski cesti štev. 10. 16413-6 Obročnega železa (val i-anca) večjo množino, -v doiržinah 4—8 m, 1—1 V. •mm_ debelega in IS—20 mm širokeja, primeren za pa-kovanje in škafarsko obrt, poceni prodam. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Obroč-■no železo«. 16407-6 Pozor, urarji! Popolnoma nov stružnik (Drehstuhl) znamke Loreh-Schmidt, prodam za 2000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Stružnik«. 16401-6 Pozor, botri! Po nizki ceni prodam novo moško zlato uro najboljše znamke. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16444-6 »Austro Fiat« enotonski, v zelo dobrem stanju, z Boseh razsvetljavo. pokrit, s popolnoma novo baterijo, vredno prodam, tudi na manjše obroke. ali zamenjani za dru gto .lilago Na ogled, in t. jasnila oaje iz . prijaznosti. Oifranski, K r atfj. avto-dclavniea. 16473-10 Tri parcele 700. gno in 1100 m5, ob Dolenjski cesti. 1 minut ►d kolodvora naprodaj po 22 Din. — Pojasnila daje »Posestc, Miklošičeva c- 4. 16237-2» Dvonadstr. hišo z vrtom in trg. lokalom, na prometni cesti v Ljubljani prodam za 4O0.000 Din. Cenjena je 500.000 Din, a ker je vknjižon dosmrtni užitek 65 let starega gospoda, zato toliko ceneje. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ugodno prodam«. 15832-20 Vogalna parcela manjša, s solnčno lego, v bližini Sv. Krištofa takoj naprodaj. — Pismene ponudbe na oglasni oddolek »Jutra« ped »Dunajska cesta«. 12193-20 3 Novo moško kolo prodam. Naslov v oglas. oddelku »Jutra«. 16473-11 [Kupim j 30—40 m cevi rabljenih. 5—6 cm svetlobe kupi takoj Stanko Lenarčič Nova vas pri Rakeku. V ponudbah je navesti ceno. 16399-7 Razpisujemo nabavo raznega električnega materijala. Podatki in pogoji se dobijo pri Dir. drž. rudnika Zabukovea. pošta Griže pri Celju — pod št. 1786/31. 16392-7 •'f Kot družabnik. z večjim kapitalom pristopim k rentabilnemu podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ffro »Rentabilno«. 16427-16 Pozor, kapitalisti! Za izdelavo, razpečevanje itd. električnega avtomata za čiščenje čevljev, 7.elo praktično za hotele, zavode, železniške postaje itd., iščem kapitalista. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Svetovni patent«. 16433-16 IX Pnevmatiko 29 X 450-20, 880 X 120 in 935 X 185, tnalo rabljeno prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj o-gledati«. 16404-6 Enonadstropna hiša novozidana, s štirisobnim park e t i ran i »1 s ta n ova njem in 2 manjšima stanovanjema. z elektriko, vodo, kanalizacijo ter č^z 1300 m! vrta, pod Rožnikom naprodaj za 285.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16444-20 Tridružinsko hišo v Zg. Šiški, 10 minut od tramvajske postaje prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16435-20 Tristanovanj. hišo novo, pri Trnovski cerkvi v Ljubljani prodam. Potreben kapital 100.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16453-20 Moderna vila lepa. nova, 6 snb, 2 dilt, z vsem komfortom in lepim obširnim vrtom, na lepem kraju Ljnbljane, v bližini Vrtačo takoj naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1647820 Stavbna parcela kra-sna in solnčna. v mirni legi. 749 m s velika, r bližini glavnega kolodvora ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 16363-30 Novo hišo prodam. Vprafia-ti: Pobrež-■ je pri Mariboru, Vrtna ul. »št. 12. 16287-12 Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih senab Čeme — juvelir LJubljana. VVoIteva ul. 3. 88 Solnčno stanovanje 3—4 gob. po možnosti v centru (Bleivvelsova cesta ali pri kolodvoru) iščem za maj ali najkasneje za junij. Ponudbe vratarju hoteli Mikiič v Ljubljani. 164-SS-2I Trgovino mešanega blaga, dobro 'do-čo, sredi trga na štajerskem oddam v najem, radi bolezni. Potrebon kapital za prevzem blaga 1OO.0OO Din. Event. tudi predam s hišo vred. — ponudbe na oilas. oddelek »Jutra* pnd »Štajersko«. 16397-17 Trgovino z inventarjem, v industrijskem kraju oddam takoj v najem. Rosne ponudbe pod šiiro »Prometna točka« na oglasni oddelek »Jutra«. 16403-17 Shranitev kožuho-vine in preprog preko poletja sprejme naj-kulantneje A. K a s s i g \ Ljubljani, fcidovsia ul. 7. 15739-37 Pohištvo Ne zamudite si ogledati: spalnico iz češnjevega lesa spalnico iz brestovega lesa 2 spalnici iz javor. lesa. Kompletno, solidna izdelava. po ugodni ceni. — Franc Martincc, lesna industrija, Škofljica. 16322-12 Spalnica kompletna, iz mehkega lesa, poceni naprodaj na Karlovški cesti štev. 16469-12 2 novi postelji hrastovi, skupno ali posamezno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16474-12 TT; Mornarsko obleko belo, z dolgimi hlačami, lepo. za dečka 3—5 let, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra'. 16455-13 Vridem 90 hI vina dobrega in čistega proda Ed. Suppauz, velejK>fe*tnik, Pristava. 10400-33 Lokal primeren tudi za pisarno, z nekaj inventarja, blizu sodišča in kolodvora takoj oddam. Naslov pove cgl. oddelek »Jutra«. 16351-19 Lokal oddam v Podlimbarskega ulici 26. 16440-19 Gostilno blizu Konjic, tik državne ceste Konjice—Celje od dam v najem ali na račun — Natančna pojasnila daje tvrdka M. Grundner. Zreče 16394-19 fUmvvonia Komfortno stanovanje 4 sob, sobe za služkinjo in vseh pritiklin, v visokem pritličju v Sp. Šiški, Aleševčeva 29 oddam 3 1. julijem 1931. 16)12-21 Manjše stanovanje 1—2 sob in pritiklin, ? visokem pritličja, I. aH II. nadstropju išče točno pla-čujoča majhna stranka. — Reflektira s« samo na cen 'er mesta, v snažni biši. Podnajem izključen. Vselitev od maja do avgusta 1931. Cenjene ponndbe ca o:rlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Malo solnčka tudi«. 12406-21 Štirisob. stanovanje z vsemi pritiklinami, ;z-vremši kopalnice, solnčno, v visokem parterju sredi mesta, pripravno za zdravnika, oddam z julijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno stanovanje«. 16420-21 Stanovanje 3—4 sob, v centru ali kje v b!iž:ni iščem za avgusrf. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša stranka«. 16068-21 Stanovanja in posl. lokali v Mariboru Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal v novi zgradbi v Mariboru, Marijina ul. 13 3 stanovanja in 3 poslovne lokale. Reflektanti naj se prijavijo do 10. junija 1S>31 pismeno na' imenovani urad v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 20. Onim. ki so se že prijavili, ni treba pošiljati ponovnih prijav. 16429-21 Stanovanje sredi mesta oddam za več let ali dosmrtno — proti gotovi vsoti denarja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »100«. 16447-21 Stanovanje za 16Ietno deklico, s hrano in strogim nadzorstvom iščem. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strogo nadzorstvo«. 16466-23 Gospodična ki je dala t-okire. v bru?e nje v Sp. Šiški, naj se javi v Ekspozituri »Jutra«. 101SO-37 IZVANREDNA PRILIKA! Železna »luiinska paltn« postelja ifožljiva, s »»• pcciraflom tnadracom, ic-lo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče ' o*obc stane samo Din 390.—. Razpošiljam po poštne-noni povzetju. TAKO IZOUOA SLOŽEN Sostanovalca sprejmem takoj v Rožni ulici št. .8/1- 16413-23 Večjo sobo prazno ali opremljeno z 2 posteljama, iščem za maj ali avgust. — Ponudbe na ezlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Maj-avgurt«. 10451-23 Sobo 0'lJam takoj gospodu »i! gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16176-^1 Čedno sobico s hrano in vso oskrbo od. dam solidni gospodični sli ^ospodu na Prulah. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16177-23 Pokraj. razglednice pO Vaši sliki ali negativu, v pristni fotografiji izgo rovi do 20.000 d n e v o o tvornica kart Lojze Smuč. Ljubljana VII, Aleševčeva št. 26. Zahtevajte ponudbe in cenik! 242 - - - " * * - — Nov, črn pianino ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra . 16120-26 Kratek klavir poceni prodam, ali pa ga tudi po.-odim na dom. Naslov pove oglasni oddelek ■»Jutra«. 16404-26 »Upanje« Na svidenje prod šolo v p-c t e k ob '!; 10. dopoldne event. ob običajni uri zve-čer.____ 16451-24 Snež....! Zahtevaš li, da oledcni srce. ki bije Tebi le? — Sporoči! 10402-24 »Dedek« Ne hodim jaz po opravkih — potrpi. Pozdrav; ___16463-24 ~gTl. 46 Dvignite pisma. 16400-24 Obrtnik v najboljših letih, v okolici Ljubljane, želi znanja /. gospodično, event. vdovo brez otrok, ki bi imela nekoliko gotovine, za razširjenje obrti, v svrho ženitve. Ponudbe na oglas, oddelek »,1'itra« pod značko »Obrtnikova sreča«. 16428-23 Elektromotor 1.3 IIP 2.800 tur, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16440-29 Pisalni stroj Undernood prodam ali zamenjam za špecerijsko, galanterijsko ali manufaktur-nn blago. Ponudite na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »3200«. 16:593-29 Za delitev testa stroj (Aufprcssmaschiue) r dobrem stanju poceni^ pro dam. Poizve se v Celju » pekarni na Glavnem triu it. 7. 16483-30 Rezalni stroj (Stanzmaschine) še v obratu, primeren za kartonažo, večjo knjigoveznico ali papirno industrijo, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelk« »Jutra«. 16319-2» Takisto antiseptično preparirana čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE! Dokazano najbolj dovršena. OTVOBEN Lesena patent postelja, iloiljiv«. » Upcciranim madracom. zelo praktična. »tane lamo D 28». Leialka »a suačanje — (Liegcstuhl) najnovije vr-»ti, slane »amo Din 150. Madraci punieni * »ol-nora stanejo samo D 750. U BROZOVie, ZAGREB IUCA az. Podstrešno sobico v vili ob Tivoliju oddam mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 16360-23 Sobo lepo opremljeno, v novi vfli tik tivolskega gozda oddam Parket, elektrika, poseben vhod, zračno in »olnčno — event. klavir na razpolago. Cesta na Rožnik štev. 47. 16230-23 Opremljeno sobo čisto, i elektriko in separatnim vhodom oddam na Vidovdanski cesti št. 1 /II. 10369-23 Opremljeno sobo za takoj ali s 1. majem išče gospodična. Ponudbe na oilasni oddelek »Jutra« pod »Ugodno 11«. 16411-23 Sobo opremljeno ali prazno, ev. s kuhinjo, ozir. tudi malo stanovanje s pritiklinami, pripravno za samca, iščem za takoj ali z majem. — Ponudbe pod »A« na Okrož. urad, Miklošičeva cesta. 16436-23 Sobo elegantno opremljeno, s posebnim vhodom, v centru mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16433-23 Sobo s posebnim vhodom, elektriko in parketom, tik tivolskega gozda o d d a m boljšemu gospodu takoj ali s 1. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16456 23 Opremljeno sobo v katero lahko postavim 3 male pianine, v pritličju ali I. nadstropju, v centru mesta iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »N. D.« 16181-23 Sobo lepo opremljeno, z elektriko, parketi in prostim vhodom odda Mihec, Strnliška ulica 24/11. 16457-33 Sobo v novi hiši šentjakobskega ali trnovskega okraja išče uradnik. Ponudbe na ogl. o-ldelek »Jutra« pod šifro »Cista«. 16389-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam o 1. majein. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16418-23 Prazno sobo lepo in veliko, s posebnim vhodom ter uporabo kopalnice oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16431-23 Obiskovalcem NOVE sejma javljamo CENE: Potniški vozovi Torpedo 4 sedeži .... Din 48.000 Berlina-Weymann 4 sedeži 58.000 Torpedo 4 • sedeži .... » 59*800 Spyder 2 sedeža . . . V 59*800 Berlina 4 vrata . . . 69.800 Torpedo 4- —5 sedežev . 11 89*500 Berlina 4- —5 sedežev . ?? 106.000 Torpedo 6- —7 sedežev . 71 105.000 Berlina 6- —7 sedežev . 123.000 Torpedo 4- —5 sedežev . 11 125.000 Berlina 4- -5 sedežev . 11 135.000 Torpedo 6- —7 sedežev . 11 140.000 Berlina 6- -7 sedežev . 11 153*000 Gornje cene se razumevajo za plačanje v gotovini, niso obvezne, s 5 obroči zajedno z gumami pri Mod. 509, 514, odnosno 6 pri Mod. 521 C, 521, 525 S in 525 N. » Iiidnstrijske šasijc: Mod. 614 HP 16/30 1, tona koristne nosilnosti s 5 obroči z -gumami . . Din Mod. o21L HP 27/50 2 tone koristne nosilnosti s 7 obroči z gumami .. , .Din i Zahtevajte prospekte! 55.500 88.500 JUGOSLAVENSKO I IH I AUTOMOBILNO PROMETNO D. D. BEOGRAD ZAGREB in pri vseh naših zastopnikih. Posetite naš izložbeni prostor na Zagrebškem sejmu! E. Ebensteia: 26 Dva zakona Roman Lady Asherjeva s svojimi prijatelji je bila že spredaj, ker je hotela Majo doma slovesno sprejeti. Pripravila je bila gostijo, na katero je poavbila vse Majine rosehillske znance. Tako jehotela do-srojno končati današnji veliki dan. Sestrična je bila sprejela težavno nalogo, da pospravi šopke in vence ter jili pripelje na Belgravski skver. Spotoma je Maja zdajci dejala: »Veste, Horace, prav nič prijazni niste nocoj. Niti besedice priznanja mi še niste privoščili. Ali niste zadovoljni z menoj? Kaj vam je?« Lord Lyon jo je čudno odsotno pogledal. »Nocoj morate biti z menoj nekoliko prizanesljivi, Maja. Jutri bom spet tisti kakor zmerom. Nocoj pa — hm, nocoj moram nekoliko pomisliti, kako si bom v bodočnosti služi! kruh. Imel sem namreč smolo — banka, kateri sem bil zaupal svoje imetje, je propadla. Berač sem.« Od strahu onemela mu je Maja zastrmela v obraz. Preden je spravila besedico iz sebe, ji je položil roko na komolec: \Ne govoriva o tem — prosim vas! Prav za prav je denar v človeškem življenju nekaj tako podrejenega — le to je. da tisti, kdor nima denarja, izgubi ves vpliv na druge ljudi. .V bodoče vam ne bom mogel nič več koristiti — in to spoznanje mi nocoj teži srce.» zZmerom so vam drugi na umu! Nase pa menda nikoli ne mislite, kaj? Kako velikodušni ste, kako plemeniti, Horace!« Nežno, ganjeno se ji je nasmehnil. »O, vi dete! Kako vam pri vsaki priliki srčece prekipi! Moje največje bogastvo vendar ni bilo spravljeno v Daltonovi banki, ampak v prijateljstvu, s katerim ste me odlikovali.« A mahoma se je spomnil brzojavke z Dunaja. Voz je pravkar zavijal na Belgravski skver. »Brztojavko ste dobili. Najbrže je pozdrav vaše matere o priliki nocojšnjega koncerta.« Podal ji jo je. Majine oči so se zdajci mehko zableščale. »Mama mi brzojavlja! O, kako lepo bo to v bodoče! Zmerom bova živeli skupaj — tudi vi morate priti k nama, Horace!« Odprla je brzojavko in jo pri svetlobi ulične svetilike preletela z očmi. In tedaj — njene oči so se široko odprle — vzkriknila je in se v nenadni grozi vrgla nazaj. Trepetala je, kakor da bi jo tresla mrzlica. »Moj Bog! — O, moj Bog!« Več ni spravila iz sebe. Lord Lyon se je prestrašen sklonil k njej in pogledal brzojavko. »Pridite kakor hitro morete. Mati težko obolela. Thursen.« Horace se je mahoma ves izpremenil. Njegova praktična pre-mišljenost in železna mirnost se je vrnila. Na nič drugega ni več mislil kakor na Majo in na njen strah. »Pomirite se, Maja! ,Obolela' vendar še davno ne pomeni ^mrla'! Zdaj ne smete ne trepetati ne jokati — odpotovati morate. Čez dve uri odhaja vlak proti Dovru. ki ima zvezo z ladjo. Mirno se preoblecite in si pripravite nazpotrebnejše, jaz pa obvestim lady Asherjevo in vam zamenjam denar. Cez uro pridem po vas. Pred vsem pa — ne izgubite poguma! Kar je treba tukaj urediti, uredim jaz — za vse ostalo pa naj skrbi nebo, kakor ve, da je najbolje.« Večerilo se je, ko se je pripeljala na Dunaj. Nihče j? ni pričakoval. Ko je stopila v malo vrtno stanovanje, ji ie prišla naproti tuja strežnica. Maja je zvedela, da je mati obolela za pljučnico in leži v nezavesti. Zdravnik da nima skoro nikakega upanja več, zakaj srce j je zelo oslabelo. Začeli so se strašni dnevi. Maja je vsa iz uma od zore do mraka in od mraka do dne sedela pri materi, ki je v vročičnih delirijih neprestano klicala njeno ime in se mučila s strašnimi sanjami — kadar ni ležala v popolni brezčutnosti, brez zavesti o tem, kar se je godilo okoli nje. Časih je služkinja naznanila kako učenko, ki je bila prišla vpra- šat, kako je z učiteljico. Po enkrat na dan, navadno proti večeru, se je oglasil Heinz Thursen. Prej je presedel ob bolničini postelji nekatero uro, a zdaj je odhitel, kakor hitro mu je služkinja povedala, kako in kaj. Maja ni niti pomislila na to, da bi stopila venkaj. V njej ni bilo prostora za nič drugega kakor za misel: ali mi bo ostala ali ne? Erika se ni pokazala. Peti dan je bilo vse pri kraju. Maia se je nezavestna zgrudila ob materini smrtni postelji na tla. Njene sanje o bodočnosti so bile dosanjane, še preden so se bile pričele. 14. Lord Lyon je prišel na pogreb pokojne gospe Heidlaufove. Na vse načine se je trudil, da bi vzdramil Majo iz njene tope žalosti. Prinesel je bil sijajne, obširne kritike o koncertu, ki iih je bil skrbno zbral: a Maja se ni zmenila zanje. »Čemu?« je vpraševala. Pokazal ji je tudi več ponudb za gostovanja. Ena izmed njih, iz Amerike, je bila sijajna. Maja je zmajala z glavo. »Čemu pa?« Tedaj ji je poskušal razložiti, da je zdaj trenutek, ko se mora opreti na uspehe, ki jih je dosegla, in si ustvariti bodočnost; tega trenutka ne sme zamuditi. Dve poti sta ji odprti: ali postane koncertna pevka, ali pa učiteljica petja. Za eno izmed njiju se mora odločiti, ako noče sprejeti snubitve Dicka Wardleya, ki je bil za bližnjo jesen napovedal svoj obisk. Maja je zmedeno pogledala starega prijatelja. »Ne vem — vse mi je tako tuje, tako vseeno! Samo med ljudi me za Boga ne silite več! Ostati hočem tu, v teh sobah, kjer je živela moja mati!« Gospa Thurnsenova iz Fichtenaua, ki se je' bila takisto pripeljala na pogreb, je za vsako ceno hotela vzeti Majo s seboj, in ker le-ta ni sprejemala nikogar razen lorda Lyona, se je obrnila do njega in ga prosila, naj posreduje. In res se je Horace na vse načine potrudil in dopovedoval siroti, kako dobro bi ji dela v tem stanju izprememba kraja in nekaj oddiha, če se hoče jeseni z novimi močmi lotiti poučevanja. A Maja se ni mogla odločiti in je odklonila. V pričakovanju majnika! Vrsta 2142-03 Vrsta 2651-05 Vrsta 3922-06 Vrsta 1945-11 Vrsta 5605-27 Vrsta 6627-08 Vrste 1937-22 Elastični, lahki in dovršeni Prodajamo jih iz boksa in la- Športni čeveljčki za dečke. Damski čevlji iz boksa z niz- K spomladanskemu izprehod-platneni čeveljčki za otroke, ka za isto ceno. Omogočite So iz rjavega boksa z okrase- kim podpetnikom, pripravni nemu plašču si nabavite ta z usnjatim podplatom in pod- svojim otrokom, da se jim nim jezikom. Podkovani z me- za vsak dan in za praznik, lepo dekoltirani čeveljček, petniki. bodo nožice pravilno razvi- deninastimi klinci. Za šolo in zlasti za popoldanske izpre- Okrašen s kačjim usnjem in jale. izlete. hode. z visokim podpetnikom prika- zuje pariško modo. Vam, ki ste izpostavljeni Eleganten udoben čevelj za štrapacu, je treba za spomlad odličnega gospoda. Športniki lažjih čevljev. Evo jih s tr- na terenu in oni na tribunah pežnim podplatom za never- ne morejo biti brez čevlja te jetno nizko ceno. vrste. Ur. 232. Za regeneracijo vinogradov prodamo prvovrstne trte (sadike) s posebno dobro razvitimi koreninami (podloge napram potrebi). Žlahtne so raznih vrst grozdja za belo in črno vino kakor tudi za namizno grozdje. Ovl. priv. lozni razsadnik daru-varsko kupatilo dd. u Dartivaru Daruvarsko kopališče je vse leto odprto. Pred in po sezoni znatni popusti. O trtnicah in kopališču daje vse informacije 4292 Uprava kopališča Daruvar Porabnikom gumi podpetnikov S prvo uporabo novih REKORD-podpetnikov se boste uverili o odlični kakovosti in o zajamčenem dolgem nošenju. 5567-2 Vaš zdravnik predpisuje pri vsakovrstnih bolečinah NEOKRATIN ki Vas osvobodi bolečin. Dobite ga v vseh lekarnah. KSILOLITNI TLAK za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrijo ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag, polaga »MATERIAL" trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Dunaiska * 3 TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJAL od Din 1.— dalje z ali brez reklamnega tiska. Preprodajalci velik popust. Glavno zastopstvo gumijevih izdelkov Jakobson-Spandau »HELVA« Zagreb, Bakačeva 3. Zahtevajte ponudbe! 5737 Dalmatinski kamen beli, rdeči in črni najboljše vrste za izdes lavo cementnih ploščic za specijalni mehki kamen za notranjo in zunanjo omamen* tiko nudi poceni in išče zastopnika industrija v Dalmaciji. Ponudbe na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9, pod »Kamen 1000«. 5775 Najlepši roman zadnjega časa: ;>Dom in svet«. (R. Tagore — VI. Levstik). Izdala »Tiskovna zadruga«. Razpis* Krajevni šolski odbor v Hrastniku raz* pisuje za zgradbo noAre osnovne šole z 12 razredi oddajp sledečih del: 1. Težaška in zidarska dela. 2. Tesarska dela. 3. Krovska dela. 4. Kleparska dela. 5. Mizarska dela. Ofertalne pripomočke in informacije se dobe do 3. maja t. 1. vsak delavnik od 11 do 12. ure pri upravitelju deške osnovne šole v Hrastniku proti odškodnini nabavs nih stroškov. Istotam so v ppgled načrti. Ponudbe je vložiti do 20. maja t. 1. ob 12 uri. Odbor si pridržuje pravico oddati delo posamezno ali skupno brez ozira na višino ponudbe. Keflektanti se morajo iz« kazati s potrdilom pristojne TOI o uspos sobljenosti podjetja za izvršitev ponude* nih del. 5870 V Hrastniku, dne 21. aprila 1931. Poslovodja: Fr. Lebar. Predsednik: K, Malovrh. ORMIG ORMIG ORMIG ORMIG EDINI ROTACIJSKI APARAT ZA POMNOŽEVANJE, BREZ MATRIC, brez barve, brez kemikalij. pomnožuje enostavno in naglo vsak originalni rokopis, risbo ali ra-strirani formular. pomnožuje v 4 barvah, t. j. violetno, rdeče, zeleno in črno istočasno, aparate dobavljamo na ročni in električni pogon v velikosti folio ali dvakratnem folio, t. j. 21 X 34 cm ali 42 X 34 cm. ZAHTEVAJTE OBŠIRNE PONUDBE! Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: MATADOR vi. A. Benčič Ilica S (Oktogon) — ZAGREB, telefon broj 40*09 Jugoslavenska topionica željeza traži za svoje prodajno odeljenje u željeznoj struci potpuno verziranu, u svakom pogledu samcstalnu i sposobnu, te i moralno bespris kornu kancelarijsku šilu, koja vlada potpuno srboJirvatskim i njemačkim jezikom u «0« vpru i pismu, brzi dopisnik i stenograf, po mogučnosti i upučen u kalkulaciju i knjigovodstvo (starost 25—40 god.) Izučeni trgovac željeza imade prednost. Usiov: jugoslavensko državljanstvo ili dozvola za stalnp bi« vanje u zemlji. Natjecatelji, koji se mogu dugogodišnjim svjedodžbama prvorazrednih firma iskazati, neka izvole poslati svoje vlastoručno pi=> sane ponude u srboJirvatskpm i njemačkom jeziku sa prepisanim svjedodžbama, uz naznaku školske naobra:ibe, starosti, obiteljskih prilika itd. nod »Kancelarijska sila« na Jugoslavensko Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5. 5867 tpCCC.CCC- efe *,5C€.CCC*- ©m (e&pitafa IŠČE dobro vpeljano industrijsko podjetje z dokaznim čistim dobičkom 25 % Ponudbe pod »Ugodna prilika 45« na oglasni oddelek »Jutra«. 5608 ZAHVALA Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti nepozabnega soproga in očeta, gospoda Franca Kotnika železniškega inšpektorja v pokoju se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo g9sp. dr. Boštjanu Er-rathu, čast. gosp. J. Raharju in ostali čč. duhovščini, gosp. ravnatelju ing. Lorberau-u, vsemu uradni-štvu jeklarne, pevskemu društvu, gasilnemu društvu, krajevnemu odboru društva Rdeči križ ,vsem darovalcem cvetja in končno vsem, ki so pokojnika v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Guštanj, 20. aprila 1931. 5866 Žalujoči ostali. ■BBSSBBKl^^ m < INSE RI EAJTE V „JUTRU" Urejuje Davorin Eavljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaruarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi v Ljubljani.