69. številka. Ljubljana, v ponedeljek 24. marca. XVII. leto, 1884. Iihaja vsak dan *ve£er, izimši nedelj« In praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr, za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poitnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po rt kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Rolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v sredo 26. marca 1884. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, proBimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto . . .......13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 ,, „ Četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesee.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n P°l leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravtiištvo „Slov. Naroda*'. Iz Spodnje Štajerske, [Izv. dop.] (Konec.) Zatrjuje se, da imajo vsi slovenski poslanci „dobro voljo", potegniti se za nas, in da smemo zahtevati „odločno vedenje". Kar se tiče „dobre volje", nečemo o njej nikakor dvomiti. Prepričam smo, da nobeden poslanec, kar jih je slovenski narod poslal ua Dunaj, ni tako brezvesten, da je vsprejel sicer mandat, da pa nema dobre volje zastopati narodove interese, da da hoče morebiti celo postopati njegovim interesom nasproti. Ali kaj pomaga dobra volja brez dejanj! — Da pa .smemo" zahtevati odločno postopanje od naših poslancev, te pravice se zavedamo, ter tudi res to zahtevamo. Žalibože, da zaman! Četiri leta že Čakamo, ali o odločnem p o.-; topa nji naših poslancev ne vemo nič, vsaj mi ne. Lahko, da jim krivico delamo, in da so se bili za kulisami hudi boji, ali uspehov, teh ne čutimo, ne mi na Štajerskem, ne oni na Koroškem, niti oni na Primorskem. Zakaj ne poročajo nič o svojih posvetovanjih, ki so jih imeli, — mi vemo dozdaj samo o jednem, —nič o svojem odločnem postopanji? Očita se mi, da nesem omenjal g. dr. Tonklija, „dasiravno je g. dr. Tonkli najkrepkejše tudi v bud-getnem odseku podpiral resolucijo o gimnazijah v Gorici, v Mariboru, v Celji in v Pazinu". Ne dvomimo, da je g. dr. Tonkli res potegoval se za to resolucijo, čitali smo, da se je debate poleg drugih govornikov udeležil tudi g. dr. Tonkli. Hvala mu za to. Slovenski narod mu je gotovo hvaležen. Ali kako se je potegoval, kako je zavrnil one........besede Kouradove, Če jih je v občo zavrnil, o tem nesmo čitali nikjer. Kar se godi v zbornici, čitamo v stenografskih zapisnikih; kje pa najdemo, kar se godi v odsekih, ali za kulisami? Pravi se, da resolucija (zarad gimnazij v Mariboru, Celji itd.) od državnega zbora „Še ni vspre-jeta, kakor piše „Narodov" dopisnik, ampak, da pride v obravnavo še le po budgetuej debati." No „Narodov" dopisnik ni pisal; „sprejel jo Je tudi državni zbor", ampak: „sprejel jo tudi državni zboru, in uikdo se ni bolje čudil, ko je v „Narodu" čita! nekaj, cesar ni pisal, kakor ravno „Narodovu dopisnik. Ali, ker je vsakemu, ki se briga za politiko, znano, da take resolucije se vsprejemajo še le v n a-d rob ne j debati pri dotičnem proračunskem poglavji, takrat pa, ko se je pisal članek, in je bil tiskan, trajala je še generalna .debata; zatorej se dopisniku ni zdelo vredno to pomoto popravljati. Zadnja številka „Novic11 mi pravi, da z mojim člankom nesem koristil ne stvari, ne sebi. Kar se mene tiče, morem reči, da pri tem, kar sem sto riti skunal v javnem življenji, nesem iskal za-se nobene koristi. Da bi pa škodoval z mojim Člankom stvari, uarodnej stvari na Štajerskem, tega ne morem verjeti. Mi na Štajerskem dozdaj nesmo dobili od nikoder nobene podpore, tako da smo začeli dvomiti, ali imajo ostali naši bratje kuj čuta za solidarnost slovensko! Podpore ne morejo nam torej odtegniti, ker je dozdaj nesmo dobivali, če pa so hoteli kaj za nas storiti, mislim tudi, da jih s tem nesem od njihovega hvalevrednega namena odvrnil. Bilo bi žalostno, če bi se zato, kar se ta ali oni ne ujema ž njihovim vedenjem, hoteli maščevati nad celim delom slovenskega naroda! Da se je proti akciji slovenskih poslancev začela vzbujati neka nezadovoljnost, neka opozicija je le prenaravno. Za nas je akcija naših poslancev premalo od-važna, dejal bi, prepohlevna, preponižna! Če gredo oni, kakor pravi narodna pesen, čez tri gore zelene, želimo mi, da gredo še čez tri vode studene. Mi smo prepričani, da ni vse hvalevredno, kar storijo slovenski poslanci, in hvalevredno, kar ne storijo. Mi smo prepričani, da je treba de vse bolje, še vse odločneje grajati, kakor slovenski poslanci grajajo. Mi smo prepričani, da bi mogli naši zastopniki pri današnjih avstrijskih razmerah za naš narod kaj več izkresati, nego so izkresali. In ko smo videli, da poslanci slovenski neso trdi, kakor kremen, in ne tako ognjeni, kakor jeklo in da njih akcija daje le malo iskric, na katerih bi se mogla narodnost slovenska užigati, ker vidimo nadalje, da poslanci slovenski preveč ozir jemljejo, da so nekako preveč boječi, da so izgubili zaupanje v svoje moči in v moči našega naroda, začeli smo jim, kakor na črni petek, očitavati trpljenje našega naroda ! Prav iz srca mi je govord „Slovan" (11. štev.): „Pravila, „do ut des", katero je navadno v politič-kem življenji skoro so popolnem pozabili na i poslanci. „Morali bi neprenehoma prepričavati razna minister-stva, da so še na Duuaji kot zastopniki slovenskega naroda in da ne nameravajo mirovati prej, dokler se zanj vsaj v primeri z njegovim davkom in njegovim številom ne stori toliko, kolikor za ostale v državnem zboru zastopane narodnosti. Tako naj bi postopali tudi naši državni poslanci. Nikdar mirovati, dan na dan nadlegovati vlado s svojimi zahtevami, tirjati izpolnitev njihovo vedno odločneje in brezozirueje, — to bi moralo biti njihovo pravilo." rA mesto tega, kaj vidimo V O budgetni debati vzdigne se ta ali oni poslanec, da bode z veseljem — ali še celo z „uavdušeujern'' — glasoval za proračun, potem pa našteje nekatera desiderija slovenska, ki se pač zabeležijo v stenografski zapisnik, pa nimajo druge usode, ko da vezane pridejo v zbornično knjižnico. Tu treba pri vladi izven parlamenta posredovati in sicer posredovati brez prenehanja. To pa se ne godi. — Mi vsi se pač še spominjamo, s kakim eklatom je LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XI. Poglavje. Ponočni sprevod. (Dalje.) Car je hotel zakričati, pa ni mogel. V ušesih mu je strašno zvenelo. Mrtvec se je poklonil Ivanu. — Zdrav bodi Ivane, — rekel je zamolkel človeški glas — klanjam se ti, četudi si me po nedolžnem pogubil. Te beBede so segle v globočino Ivanove duše. On ni vedel, ali govori prikazen, ali se je pa njegova lastna misel premenila v glasove, občutljive za njegovo uho. Priuzdignila se je druga stropnica; prikazal se je obraz okolničnega, Danile Adaševa, katerega je Ivan dal usmrtiti pred štirimi leti. Adašev gledal je tudi izpod čela, in poklonil se je carju rekoč: — Zdrav bodi, Ivane, klanjam se ti, četudi si me usmrtil po nedolžnem! Za njim prišla je bojarinja Marija, ki je bila usmrtena z otroci. Prilezla je iz tal s petimi sinovi. Vsi so se poklonili carju in rekel je vsak: — Zdrav bodi, Ivane, klanjam se ti! Za njimi pokazali so se Kurljatev, knez Obo-lenBki, Nikita Šeremetev in drugi, kateri so bili usmrteni na Ivanovo povelje. Izba se je napolnila z mrtveci. Slednji se je nizko priklonil rekoč : — Zdrav bodi, Ivane, klanjam se til Uzdignili so se meuihi, starci, nune v samo- stanskej obleki in Črnih kutah, vsi so bili bledi in krvavi. Prikazali so se vojaki, ki so bili s carjem pri Kazanu. Na njih so se videle strašne rane, ki neso bile dobljene v vojski, a usekali so jih carski rablji. In zdaj so se pojavila dekleta v raztrgauej obleki in mlade žene z dojenci. Otroci so stegovali roke k Ivanu in šepetali: — Zdrav bodi, Ivane, Četudi si nas po nedolžnem pogubil! Spalnica se je vedno bolj polnila s pošastmi. Car že ni mogel ločiti domišljije od istinitosti. Govorjenje pošatij je stokratno odmevalo. Odhodne molitve in mrtvaško petje vse to donelo je Ivanu na ušesa. Lasje so mu stali po konci. — V imenu živega Boga, — rekel je, — poberite se, če ste hudiči, poslani iz pekla! Če ste res duše onih, katero sem usmrtil, — pa počakajte strašne sodbe božje! Bog bode sodil nas! Mrtveci so se uzdignili, krožili in vriščali okrog Ivana, kakor jesensko listje, ki je nosi vihar. Še žalostnejše se je razlegalo petje, dež je zopet udaril v okno, in sredi šuma in vetra zazdelo se je carju, da je zaslišal trombin glas, kličoč: Ivane, Ivane, ustani in pojdi k sodbi, pojdi k sodbi! Car je glasno zakričal. Spalniki (dvorni uradniki, ki imajo stražiti carja po noči), pritekli so iz sosednih sob v spalnico. klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbor* poslal konec leta 1883. med strmeči slovenski svet ' dvoje izjav, katerih prva zahteva izvedbo ravnoprav- j nosti za Slovence po vseh kronovinah, dmga pa j reš tev nekaterih za kranjsko deželo imenitnih gospodarskih vprašanj. To dvoje izjav se je imelo iz- j ročiti ministerskemu predsedniku. Pretekla - ta ! od tedaj že dva meseca in tretjega pol, j a vender doslej še uismočuli, u 11 i t i t a 1 i, da bi se bili ti spomenici izročili na dotičnem mestu." Več odločnosti, več solidarnosti, to je kar bi radi videli pri naših poslancih. Gtanl se, komur je mari zahvala prihod- | njega vnuku!" i. D. Govor poslanca dra. Vitezica v državnem zboru v 14. dan marca. (Dalje.) Kar se tiče uradov, nadejali smo se Slovani v Istri, ko so bdi državni temeljni zakoni objavljeni, da bode pravična in previdna vlada svoje delovanje po nun uravnala, da bode naš jezik v uradu in javnem življenji zavzemal dostojno mesto. Žal, da smo se prehudo varali. Kakor v šoli, tako je tudi v uradu vedno siabae. Naš jezik je po nemškem in italijanskem jeziku, kakor pri političnih, tako tudi pri finančnih in soduijskih uradih nazaj potisuen; v Istri so uradniki redki, ki so zmožni slovanskega jezika, še manj pa je tacih, ki bi s strankumi znali pismeno občevati. Prvi uradnik, gospoda moja, ne pozna iu ne govori jezika večine prebivalstva; tudi mu ni ljubo, će njemu podčinjeni v tem jeziku govore. Zuan mi je slučaj, ko se je okrajni komisar z boljšega na sla tis • mesto prestavil samo za tega del), ker je s hrvatskimi prebivalci iu občinami občeval v jeziku njihovem; uradnik, ki se strogo drži državu h temeljuin /akouov, se tedaj kazuuje. V politične urade se nihče ne vsprejme, ako ne dokaže, da je uemdkega jezika popolnem vešč, s hrvatskimi občinami občuje se samo v nemščini, in občine, ki na tak: dopise ne odgovarjajo, se kaznujejo; seveda z italijanskimi občiuuim obv uje se v njih jeziku in celo hi vatske občine se nagovarjajo, da bi dopisovale v talijauš :ini. Oe kaka hrvatska občina deželnemu odboru pošlje hrvatsko pisano ulogo, sme biti preverjena, da ne dobo odloka; taka uloga gre ad acta. a.er o slovanskem je%iku sjdoh ničesar znati nečejo. Občina Čreska bila je eerkovnej upravi v Beli (Caisole) na otoku Uresa od zgradbe neke cerkve nekaj dolžna. Cerkovna uprava dala je pobotnico v hrvatskem jeziku. Obema pa. ui hotela denarja šteti, ker je bila pobotnica spisana v jeziku prebivalcev tega okraja, ki druzega jezika ne znajo, kakor hrvatskega. Politične oblasti v čisto hrvatskih okrajih pišejo nemški, razpošiljajo svoje ukaze občinam nemški, kakor da smo zunaj v „rajhuu. K,e je našega jezika ravnopravnost? Ali uaj mari mi Slovani v Istri znamo troje jezikov, da olajšamo drugim opravila? Kaplan v Zvoneći obrnil se je do gosp. okrajnega glavarja v Voiovskem s prošnjo, naj bi vender ž njim občeval v njegovem materinem jeziku, ker nobenega druzega jezika ne /na. Na to prišla sta dva dekreta, v 18 dan oktobra 1881 in v 16. dan — Ustanite, — zaaričal je car, — kdo bi še zdaj spal! Prišel je sodnji dan, udarila je poslednja ura! V cerkev! Vsi za menoj! Carski dvorniki so se začeli gibati, zaslišalo 86 je zvonenie. Ko so zaslišali zvon jedva zaspali opričuiki, skočili so s klopij in hiteli oblačit se. Mnogo jih je pirovalo pri Vjazemskeua. Sedeli so pri polnih kupicah in peli junaške peBni. Ko so zaslišali zvon, planili so kvišku, oblekli naglo črne menidke halje po bogatili kaftauih in pokrili si glave z visokimi kutami. Vsa sloboda je oživela. Cerkev Matere božje se je krasno zasvetila. Prestrašeni bivatelji hiteli so k vratim in zagledali so mnogo lučij, ki so švigale iz sobe v sobo v dvorci. Potem se je naredila dolga vrsta in sprevod se je vlekel po vnanjih hodnikih, ki se držali iž dvorca v cerkev. Vsi opričniki oblečeni v kute in Črne meniške halje nesli so smolnate bakle. Blesk lučij je čarobno odseval na rezanih stebrih, in olepšanjih na stenah. Veter je mahal z meniškimi halami, a lunina Bvitloba je čarobno lesketala z lučmi vred po zlatu, biserjih in dragih kamenih. (Dalje prih.) februvarja 1883, katera si zaradi njijinc originalnosti prečitati u šojam. V prvem dekretu se pravi (čit*): „lhr Ansucben, mit Ibnen nur in eroatiseher Sprache zu verkebren, kann keine Bertlcksichtiguog fimien, weil Sie uach Ibren Studien aucb der deutachen m&ehfig sein miissen, welche in Oester-reicb die Verkehrssprache zwischen landesfUrtitlichen Behbrden ist, wozu die Pfarr- als delegirte Standea-amter (MatrikenfUhrer) gl» ichfalls zu zahlen sind. K. k. Bezirkshauptmiinnschaft Voloska am 18. October 1881." Povod druzemu dekretu bila je okrajnega glavarja okrožnica istemu kuratorju v Zvoneći, in ta bila je nemška. Poslal je okrožnico nazaj iu prosil, naj bi se vender priložila hrvatska prestavi, ker nemški ne zna, in ni v celem kraji nikogar, ki bi preskrbel nemški prevod. Na to prošnjo dobil je naslednji odgovor (čita): nDem hochvvUrdigen Curatamte in Zvoneča mit dem Bemerken, dass die Seelsorgeiimter in Augele-genheiten der Matrikeliiihrung lediglich als vom Stuate delegirte Staatsiiiiiter fuuctiouiren uud hn-mit als solehe als delegirte Organe der politiscbtm Staats-verwaltung aufzufassen sind. (Čujte! na desni.) Die Sjirache des interuen Verktkres der |nolitisehen Staatsbt horden aber ist ausschliesslich die deutsche. Ich sehe mich daher nicbt veranlasst, Ihtieu in eroatiseher Sprache m schreibm. K. k. Bezirkshaii|itmannschaft Voloska am 16. Februar 1883. Jettmar m./p." It teh dveh dekretov, gospoda, je razvidno, da je gospod okrajni glavar, ne brigaje se za postavne določbe, svojevoljno že davno uvel nemšuno kot državni jezik, in sicer tuko na široko, da jo je hotel raztegniti celo na uiatiikovodje. Naravna posledica take naredhe bila bi potem, da bi se matrike same v vsej tostranskej državnej polovici morale pisati v nemškem jeziku. Kolik haut gout za gospoda poslanca urota VVurmbrauda (živahna veselost) in somišljenike. Gosjiodje bi lahko gospodu okrajnemu vodji dali spričevnlo dobrega vedenja; je li pa v jednakej meri s tem zadovoljen g. ministerski predsednik, prepuščam nje^ovej razsodbi. Pred 10 leti — v 29. dan aprila 1874 iuter peloval sem v tej visokej zbornici o rabi slovanščine v uradih in sodnijnh. V 15. dan februvarja 1875 odgovoril mi je bivši minister notranjih zadev baron Lasser. Ne bodem čital obeh teh spisov, a dovolim si vender nekoliko opomb k dobljenemu odgovoru. (Dalje prih.) Letošnji proračun v državnem zboru. VI. Glavni govornik levice, stari dr. Herbst imel je tudi letos v budgetnej debati nesrečno misel, nekaj braniti, česar nihče še napadal ni. Silno čudno se vidi osivelega voditelja nemških liberalcev, kateri vladal je djanstveuo Avstrijo c^lib dvajset let, kako celo poldrugo uro pred odličnim zborom avstrijskih narodov postavlja na noge umetno narejeno „sol-datesco", da jo konečiio igraje se, zopet na tla polaga! Celo v proračunu hodil je z mokro gobo okolu števil, katerih nikdar ni bilo postavljenih in zapisanih. Ali tako dela „opozicijska ekscelenca" sploh, odkar sedi na levici, in nekdanjega pravnega ministra veseli jedino le še to, da na čelu upravnega našega sodišča stoji mož „von entschiedener Parteistellung", ker sicer bi bil „der zweigetkeilte" minister baron Conrad že davno vse nemške učilnice po Češkem in Moravskem podreti ukazal! Svojega trdega sedeža v državnej zbornici se je že naveličal; kakor hitro ga še kaj zbode, ustal bo ter šli bodo vsi k svojim „penalom" „auf Nimmer-\viederseheuu! Za sedaj pa še upa, da se bodeta dosegla mir in sprava na Češkem, ako se zvrši upravna razdelitev, preustrojba češke dežele, to se namreč po poznejših levičarskih komentarih pravi: poprej mora Taaffejevo ministerstvo stole odstopiti, če možno samim koprnečim kandidatom z levice, poprej še se morajo odpreti zatvornice državnega jezika za avstrijsko-slovanski potop in zabiti je treba Pražakove jezikovne naredbe v zemljo in drugo tako! „Das sagt er, der Gemassigte, der Konser-vative!" In obklinil bi rad nemške okraje na Češkem, da bi se moglo vsacega Čeha po odgonu poslati vun, kateri bi se drznil prestopiti obklinjeno mejo! Ali kdo bo še davil mrtvorojeno dete? „Štiri leta zmiritue dobe so pretekla, a protivja neso manjša. Naj le pridejo še druga štiri leta na račun Nemcev ? Zadovoljeni tudi oni drugi neso, ker se njih zadeve ne dajo sprijazniti z države obstankom. Domoljuba obhajajo skrbi in pečali in povprašuje se: „Was soli, wa8 wird aus unserem altenOesterreich vrerden ?u Tako sklepal je dr. Herbst svoj govor 12. t. m., in z ozirom na ta sklep mika nas povprašati: „Waa soli, was wird aus unserem alten Herbst — noch werden?J Vzvišenemu in preresnemu poklicu državnega zbora zvest in priležeu govor imel je zvesti sin češkega naroda dr. Mat tuš, ki je glavni govornik delnice, s preprostimi besedami razjasnil je proračun in položaj, po državniško mirno zavrnil napade in pomišljaje ter sploh navduševal za politiko v avstrijskem, pravičnem in spravljivem duhu. Vsaka misel v tem govoru kaže, da se moža ne čisla zastonj mej korifeje visoke zbornice. Z obširnega govora l'i> nemirno le naslednje: Po krarkej polemiki proti predgovorniau pravi dr. Mattuš, da smo neugodne sodbe o državnih financijah od levice že vajeni, in v budgetnej debati sjiloh ne gre za drugo, nego za nove dokaze starim stavkom. Števila budgetnega poročila, brez zavijač sestavljena, mogo vsakogar prepričati, koliko napredka in zboljšanja v financi-jaluem položaji kaže letošnji državni proračun. Tu je zlasti vedno visoki kurz naših državnih papirjev, za katerega bi pač opozicija štela vlado odgovorno, ako bi bil nizek. Več nego šest sedmin primanjkljaja gre za investicije, za galičesko poprečno železnico, arlberško in česko-moravsko železnico, s Čemer vsem si država za vse veke postavi pričo svoje j skrbi za uaroduo-gospodarske težnje. Glede doteklega privilegija severne železnice vede se vlada samo z Otiri na državno iu uarodsko blaginio. Skuša se tudi neumorno, kako bi se rešila obrtna in socijalna vprašauja. Pobijani samoupravni ceuovnik za carino kaže svojo svetlo stran v proračunu, a še bolj v industriji. Tržaška pomorska trgovina obeta se po-uzdigniti vsled diferencijalnih cenovnikov za kolonijalno blago. — Odlični govornik na to izpregovori o jezikovnih debatah, ki so pokazale, kako različno se v državnej zbornici sodi o jeduakopravnosti avstrijskih narodov; predlogi manjšine zato neso mogli obveljati, ker so Slovanom hoteli vzeti to, za kar jim osnovni državni zakoni dajejo poroštvo; iz debat se pa vsaj to lahko razbere, koliko imamo glede jezikovnih pravic upati od levice. Ali prevažno vprašanje ni še leseno. Jezikovni razpor vsaj na Češkem potolažiti, predlaga dr. Ituss razdelitev kraljevine Češke po jezikovnih mejnikih. Njegove izjave bi bile vredne, da bi se jih preudardo, ali govornik pritrditi ne more temu, da bi Nemec po vseh okrajih našel svojo pravico v svojem jeziku, Čeh pa ne. Nauki o paralelizmu mej v na n. jo in notranjo politiko so krivi in brezumni, ker bi po njih državna vlada morala biti naklonjena najbolj tistemu narodu, katerega bi se imela najbolj bati, kadar se bliša vnanja nevarnost. Levičarji so centralisti iz narodnih ozirov, desničarji pa spoštujejo jednakopravnost iu samoupravnost. Če hočemo, da nam je država mati in zavetuica, moramo jej pomagati, ako smo pogodljivi in si vzajemno pripo-zuavamo pravice. — Desnica odlikovala je govornika z obilo pohvalo; potem pa se je sklenil bud-getne debate dan četrti. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 24. marca. MisH se, da bode danes končana budgetna debata v državnem zboru, potem se pa bodo pretrgale obravnave državnega zbora za jeden teden. 31. t. m. se pa zopet začno seje, in bodo do 4. ali 5. aprila, kadar se pričnd velikonočne počitnice. Se pred Veliko nočjo Be bode rešil zakon o železnici Metkovič-Mostar, kajti skupna vlada želi, da se ta stvar hitro reši. „ Senat nemškega Ptazkega vseučilišča se je tudi za delitev bogoslovske fakultete izrekel. Volitve v oK«?rsl*i državni zbor bodo Bredi junija. Državni zbor sam pa bode zboroval do sredi maja. Velikonočne počitnice bode imel štirinajst dnij. V nanje države. Ruska vlada bavi se sedaj z vprašanjem, da bi se na ruskih vseučiliščih tudi vpeljale privatne docenture, kakor so v Avstriji in Nemčiji. Najprej hočejo poskusiti s privatnimi docenti na prirodoz-nanskih in medecinskih fakultetah. — Ruski liBti vedno bolj zgubljajo simpatije do nemške zveze. Skoro »vsi jo obsojajo razen oficijoznih in reak-cijoarnih „Moskovskih Vjedonostij." „Ruskij Kur-jer" miBli, da Bismark le zato želi ohraniti mir z vnanjimi državami, da bo mogel zatirati svobodo v Nemčiji, in s svojim uplivom tudi v drugih državah. Vse njegovo delovun|e meri na to, kako bi zatiral zavedne narode. Poslednji čas se mnogo govori, da bodo vlade se sporazumele, kako skupno postopati proti anarhistom. Kakor, javljajo poročila iz Londona, je> že zagotovljeno vzajemno postopanje redarstva raznih dežel. Oddelek Londonske skrivne policije, ki bode imel nalogo zasledovati anarhiste, sestavljen bode iz 50 članov. Po narodnosti bode 12 Anghžev, 12 Ircev, 12 Amerik ncev, drugi bodo pa Rusi, Franeozje, Avstrijci, Ogri, Italijani, Špaujei. Oiga-nizovanje te policije izročeno je podtajniku irske kriminalne policije, Jenkiusonu. Dosedanji Italijanski ministerski predsednik Depretis je zopet prevzel sestavo novega minister-stva. Izstopili bodo iz mmisterstva minister nauku, poljedelstva, vojske in pravosodja, drugi ministri ostanejo. Francoska zbornica In senat sta vsprejela postavni načrt o podeljenji odlikovanj in remuneracij armadi, ki je v Toakiogu. — Rumena knjiga, ki se je predložila zboruici, natančno predstavlja obravuavanje s Hovasi meseca novembra lanskega leta. Sporuzuuiljenje se ni doseglo, ker Hovasi ueso hoteli priznati jiravic Franci)« na se-vero-zapadu del otoka, temveč ponujali samo neko vsoto v denarjih — Utrdbo v Thainghayenn, katero je v/el general Briere, branili so Kitajci. Briere, ki je včeraj prdei v Ha Nui, pripeljal je sabo mnogo zastav in 40 bronastih topov, ki so se vzeli sovražniku. Nemški državni zbor je vsprejel predlog Vodje katolikov Windtborsta, da se socijalistični zakon izroči posebnoj komisiji v pretres. V danskem ministerstvu navstal je ra/por o budgetnem vprašanji. Misli se, da odstopita minister bogočastja Scavenius in vojni minister Ravu. Turška vlada se je neki obrnda do velevlasti, ki so podpisale Berolinsko pogodbo, da bi posredovale v vprašanji o mahomedauskih posestvih v Srbi|i, ker srhska agrarna postuva škoduje v Srbiji živečim muhamedancem. Ob jednem se poroča iz Carigrada, da rusko poslaništvo priganja, da se hitro izplača zaostala vojna odškodnina. Kakor javljajo |ioročila iz vzhodnega Sudana, se je tam položaj Angležev dosti zboljsal. Osmaim Digmo zajiu&čajo njegovi privrženci, in se najbrž ne bode več upal začeti bo|a. Vesti iz Chartuma so pa jako neugo Ine. Gordon je neki popolnem obkoljen, od vsth fctr«inj se bližajo sovražni rodovi Cbartumu. Vendar se mu je posrečilo oteti 500 MOŽ močno posadko it Haifaje. Znan parnellit O. K«dly, bivši dojiismk Newyork Heralda, sedaj Član parlamenta, podal se je ueki k Mah.iiju, da ga ŠČUV8 proti Angležem. Anglija svetuje egij>tovskemu podkralju, da bi izdal sledečo proklamacijo: Egipet prepušča Angliji mirno rešitev sudanskoga vprašanja z Mdidijtm s tem pogojem, da se tam bivajoči Egipčani ne bodo več nadlegovali In se bodo smeli mirno vrniti domov. Osman Digma naj razpusti s oje čete, smatra vojsko končano in umakne se v El-Obeid. Suakun in afri-kuusko obrežje do Massauah bodo zasedle angleške čete, dokler se ne pomirijo Arabi. Gordonov naslednik z naslovom gouvernerja in sultana Chartumsl:ega bode kak šejk, katerega zmernost in pomirljivost bosti jiorok za izpeljavo pogodb, ki se bodo sklenile me| Anglijo in Mahomed Ahmetom. — Lord Granville se prizadeva ohraniti souveraniteto turškega sultana v Sudanu. Dopisi. Mz Trsta 20. marca. [Izv. dop.j 16. t. m. bil je delavskega poopornega društva redni občni zbor. pri katerem se je volil nov odbor za jedno leto. Predsednik odpre zbor ob 7. uri zvečer, ter vabi navzoče člane, naj trikratni živio zakličejo svojemu visokemu pokrovitelju in cesarski rodovini, kar se telegrafično javi cesarjeviču Rudolfu. Predsednik povdarja v daljšem govoru in priporoča članom, da naj skrbe za red in mir, v društvu; da naj nagovarjajo in vabijo Slovane v Trstu, da pristopijo v domače društvo že bolj mnogobrojno, ko v preteklem letu; nazadnje povdarja, naj vsaka agitacija, od danes naprej prestane in naj vsi sploh delujejo v korist in napredek društvu (kaj pa za zjedinjenje obeh društev?) Tajnik prečita društveno zgodovino celega leta ter se spominja mrtvih in dobrodelnih članov. Blagajnik poroča v daljšem govoru napredek v dohodkih pa tudi v troških ; člani so redno svoje tednice plačevali, kar ga največ veseli, da jih ni treba tirjati. Želi pa. da bi se dohodki Še bolj namnožili, da bode gmotno stanje v lepem cvetu. Nadalje prečita bilanco o dohodkih in troških; ter proračun za to leto, kar se vse z velikim molčanjem V8prejme. Predlog g. Gulina, kateri je nova pravila izdelal, katera pa se večinoma ujemajo z dozdanjimi, se odda prihodnjemu odboru, da ga izroči posebnej komisiji v pretreb, ter se skliče v svojem času izredni občni zbor, da to stvar natančneje razpravlja. Največ hrupa je prouzročil priziv izključenega člana Mramorj«, ker je okaral jednega odbornika, ker ta ni redno plačeval in s plačili zaostajal; zarad tega je bil od odbora izključen (žalostno). V obrambo tega oglasi se gosp. P. Peršič (nekdanji predsednik Rojanske Čitalnice) ter v dolgem jedernatem govoru pobija dejanje odbora in prepričevalno naglasa, da izključeni ni toliko zakrivil, da bi se radi tega odstranil, ker je že pet let reden in dober plačevalec, ter gleda na red društva; dalje reče proti zboru : Ta ubogi delavec, je svojim otročičem in sebi od ust utrgal težko zasluženi denar, da je društvo podpiral, in da sem jaz na njegovem mestu bil, bi tudi tako storil, samo bolj politično (dobro klici). A če je tudi kaj zakrivil, prosim občni zbor, da mu odpusti in ne potrdi odborovega izključenja, (dobro, ' živio klici, mnogi člani govorniku čestitajo.) . Potem stavi gospod predsednik predlog: Naj j prihodnji odbor zopet vspreime Mramorja za člana; j (vzprejeto z veliko večino). Videti je bilo skoro mej Ivsemi navzočnimi zadovoljstvo o tem sklepu; samo nekaterim pod vodstvom nekega (trabanta ogljarja) . ne. To so pa taki ljudje, ki jim ni mari za slogo, nego za strankarstvo iu cepljenje društva, in so tudi največ krivi, da se nesti obe društvi še zjedinili. Zahvali se zbor odstopivšemu odboru za njegov veliki trud, in posebej še predsedniku in uradniku. 5 tem je bil ob 9. uri zbor zaključen. Mora se reči in društvo sme ponosno biti; da je večina izredno mimo in pazljivo vse slušala, brez najmanjšega nemira. Tržaški Slovenci moramo se ponašati, mej tolikimi društvi je naše uzorno, kakor bi Nemec rekel „Musterverein". Zatem je g. predsednik naznanil, da se jiričn« skrutinij oddanih volilnih listov. Kdor hoče izvedeti izid, naj počaka. Volilnih listov je bilo do 800 oddanih; pred zborom agitovalo se je od vseh stranij prav teroristično. Po 2. ure popoluooči, se je kon-statovalo, da so z veliko večino v vodstvo voljeni g«. V. Dolenc, predsednik, M. Kotalim, tajnik i d., Šmid, blagajnik. Velik hrup prouzročil je nek pisar jedne tukajšnjih loterij, prošli teden. Nek tržaški gospod stavi na činkviuo, na pet številk 24 gld. Nemarni pisač, pa si zase pridrži 18 gld. in zapiše v matico samo 6 gld. Sreča ali nesreča je hotela, da ho bile tri številke na omenjeno činkviuo uzdignene: ter je do-tičnik dobil samo 2640 gld. namesto 10.550 gld. Slovanska Čitalnica je prevzela vse gornje dvorane z vrtom vred pri Monte Verde za svoje svrhe, za ta veliki korak v prid Slovamtva v Trstu se mora dotični gospodi čestitati, ker so prekrižali nekim milijonarjem od „Circolo artistico" račune. Domače stvari. — (Izjava.) V št. 68. „Slov. Nar.u omenjeno pismo „Slov. društva" v Mariboru sera jaz sprejel in ga potem izročil g. Raiču. Ker pa tačas ni bilo vseh slovenskih poslancev na Dunaji, zlasti ne onega gospoda, kateri je imel nalog sklicati v pogovor slovenske jioslance, a je treba bilo, še pred budgetno debato govoriti z g. učnim ministrom, storili smo to štajerski poslanci. Pismo smo mislili pri namenjenem skupuem shodu naznaniti, kar se ve da zdaj ni treba, ko je tiskano v „.Slovenskem Narodu". Sicer pa slovenski poslanci nemajo svojega posebnega kluba. Po prihodnjih volitvah se bo pokazalo, ali bc mogoče in ali bi bilo koristno, napraviti posebni klub. Po mojem prepričanji se bode s časom gotovo za druge Slovence saj toliko doseglo, kolikor se je v šolstvu na Kranjskem upeljalo. Ovire so pa veliko večje, nego si more misliti tisti, ki stvari le od daleč gleda in sodi. Naj se tudi ne pozabi, da 13 ali 14 mej 353 nema toliko veljave, ko 60 ali 70, da je zborova večina sploh neznatna iu sestavljena iz najrazličnejših elementov, kateri se le v prav redkih slučajih dado združiti v — aut-aut. Konec no le še konstatujem, da so vsi slovenski poslanci v vseh narodnih zadevah složni in solidarni. Dr. J. V ošnjak. — (Gospod dr. Karol vitez B1 e i w e i s Trsteniški) nam piše, da on ni predlagal, Boaj bode na čitalniški restavraciji nemški napis'4, ampak da je bila stvar taka: Najemnik želi namreč napisati v slovenskem in nemškem jeziku, da je v Čitalnici zaloga Puntigamske pivovarne. Govorilo se je toraj v odborovej seji, ali se mu sme dovoliti „da ima zraven dosedanjega napisa „Č ital-niška restavracija" še napiB v slovenskem in nemškem jeziku: Zaloga puntigamske pivovarne „Dep6t der Puntigamer Bierbriiuerei". Dotični pred- log Btavil je gosp. M. P. Jaz sem ga podpiral in sicer: 1. Ker je gostilna obrtnijsko podjetje, s katerim društvo nema ničesar opraviti. 2. Ker nam pri sedanjih razmerah mora biti prva skrb, da dobimo tinancijaluo dobro situira nega najemnika. Tako dr. vitez Bleivveis. Iz tega je jasno, da je res šlo za nemšk napis. G. dr. vitez Bleivveis ga sicer ni stavil, pač pa podpiral, kar je bilo vsekako nepotrebno. Nemšk napis v Ljubljani je „od in u hu, motivacija zaradi podpore tega predloga pa šepa na obeh nogah. Da bi bila gostilna obrtno podjetje, a katerim društvo nema nikakega posla, to jednostavno ni istina, čemu bi sicer pač o temi meli sejo in se o gostilni posvetovali? Ali ne oddaje baš društvo gostilne V Trditi tedaj, da gostilna z društvom nema ničesar opraviti, nam je nerazumljiva. Isto tako uičev je ugovor, da mora biti prva skrb, dobiti gmotno podprtega najemnika, kajti razen Puntigama oglasili so se za gostilno gg. Kozler, Mayer, krčmar od „Kroneu in krčmar iz Abacije. Želja po nemškem napisu morala bi se zavrniti takoj a li-ini ne, ne pa, da se 7 odbornikov dolgotrajuo o tem posvetuje iu naposled stvar le per majora reši. Da so se g. Puntigamu jasno razložile razmere Ljubljanske, ne mislil bi niti na nemški napis, ki pri nas ni več reklama, nego baš nasprotno in izostal bi bil ta dogodek, ki je zopet pokazat premehko, golobjo nrav nr»s Slovencev, nepotrebno popustljivost našo. Principiis obsta! — (Mestnega zboraodsek za olepšavo mesta) bode letos Tivolski park jako olepšal z novimi nasadi, katerih nekateri so že dogotovljeni. Skrb za park in nadzorovanje njegovo prevzel je v hortologičnih stvareh izvedeni mestni odbornik gosp. Fra u Kolman. — A tudi v drugem oziru bode res marljivi olepševalni odsek mnogo storil za prekrasni naš Tivoli. Spominjamo le novega gozdnega pota, kateri bode izpeljal od švicarske hiše v Šiško in s katerim se bode gotovo jako ustreglo Ljubljanskemu občinstvu; saj je Šiška vedno še in bode menda tudi ostala najpriljubljeuejše izletno mesto njegovo. Da se bode ta pot izvršil, gre pa glavna zasluga bratom Kozlerjem, ki &o blagovoljno odstopili brezplačno za ta pot potrebni prostor v svojem go^du. — (Jednostranost gosp. II o r w a t h - a.) Kakor znano, se je pevski zbor naših tilharmonikov v zadnjem času tako skrčil, da bi ga kmalu nič ne bilo. V tej sili priskoči jim na pomoč gospod ravnatelj tukajšnjega učiteljišča, in uoleus-voleos morajo gg. pripravniki in pripravnice sodelovati pri tem društvu, dočim jim je pristop k pevskemu zboru Ljubljanske Čitalnice strogo zabranjen. To jedno-strausko ravnanje g. Horvvatha nam je nerazumljivo. — (Zastava ^Savinjskega Sokola") došla je te dui v Ljubljano iu se razstavila danes v prodajalnici narodnega trgovca gosp. J. Lozar-ja na Velikem trgu. — Danes in prihodnje dni tega tedna ostane zastava na ogled, in kdor se zanima za umetno izvršeno vezanje v zlatu iu srebru, naj ne zamudi prilike, da si jo natančneje ogleda. — Naručila se je po bivšem tajniku „Sokola" Ljubljanskega gosp. V. Legat u in izdelala jo je tvrdka: Krickl in Schvveiger v Beči. Zastava izgotov-ljena jo iz težke dvojnato naložene belo-modro-rudeče fine svile (gros-grain), visoka je 135 cttn. dolga 170 ctm. Na prednjej strani krasi zastavo „Sokolov ino-uogram", kateri na spodnjem delu obdaja lepo izdelan lipov venec, nad istem pa v polukrogu društveni pozdrav: „Na zdravje!"; vse pristno zlato Na drugej strani je „jugoslovanski grb", na sreberno dno z zlatom vezan, nad njim avstrijska krona, izdelana posebno lepo in pravilno. — Zastava obrobljena je s 6 cmt. dolgimi zlatimi bollion-franžami, drog zastave pa je v gotiškem slogu lepo rezljan ter pozlačen. — „Sokol" na konci zastave staue sam 100 gld., naročil ga je g. Tamboruini: izdelal pa mojsterski Ljubljančan g. Karol Kosak. — Omeniti nam je še krasnega bandelirja za zastavonošo, ki ima na prsih „Sokolov uionogram", na prekrižji pa „jugoslovanski grb" v zlatu. — Zastavo „Savinjskega Sokola", predno se je- naročila, skiciral je mestni inženir g. J, Duffe. Obrisi, po katerih se je delala, napravili so se pa v Beči. — Mi prav iz srca čestitamo hrabremu „Sav. Sokolu" na toli krasnej zaBtavi. — Slikal bode isto tukajšnji naš narodni fotograf gosp. Pogorel ec, in se bodo fotografije dobivale v dan slavnosti blagoslovljena o Biukoštih v Mozirji. — (Čast domači obrtniji.) Gosp. J. Matij an, umeteljni mizar v Ljubljani, dobil je jako častno naročilo. Izdelati ima namreč vse posobje (opravo) cesarske jahte „Greifu in torpedovke sLussinu. Za cesarsko jahto hode večinoma treba posebno lepega dela in najfinejšega blaga. Vse delo mora v kratkem biti dovršeno. Vsacega domačina mora ta napredek domače obrti le veseliti. — (Male hiše), za stanovanje rodbinam, tako zvaua delavska stanišča (Arbeiterwobuogen) misli kranjska hranilnica še letošnje leto zidati po kranjskej stavbenej družbi, na prostorih stavbene družbe za nunskim in Seunig-ovem vrtom, proti Vrtači. — (Ljubljanski pekovski mojstri)iz ročili so mestnemu zboru skupno prošnjo, naj blagovoli skleniti, da se neokusna prodaja kruha pred ro-tovškim poslopjem v pletenicah, ki stoje" v prahu ali V blatu, odslej prepove. Prosilci se sklicujejo na to, da je ravno pri kruhu treba največje snažnosti in da je dovolj prodajalnic kruha na mestnem trgu, kakor tudi po vseh ulicah in cestah mesta. — (Umor Častniškega namestnika.) V okraji Rožno, občina Blanica so 16. t. m. iz Save potegnili mrtvo truplo Franca Grossvranga, rojenega v Siegenu na Štajerskem, častniškega namestnika peš-polka baron Dahlen št. 7. Mej 9. in 11. t. m. je Grosswang odšel s svojim batalijonom iz Zagreba v Celovec in mej postajama Vidmom in Zidanim mostom je bil pogrešen Njegovo truplo je bilo jako razmesarjeno, in manjkalo mu je tudi kape, Čevljev in sablje. Obdukcija je konstatovala, da je bil umorjen, ter »ti mu s sekiro bile zdrobljeni obe roki in črepinja, poleg tega je imel tudi več ran na obrazu. Kdo ga je umoril, se še nič ne ve. — (Duhovenske spremembe v Ljubljanski škofiji.) Umrl je preteklo soboto gosp. Krašovec, župnik v Šmartnu pri Kranji. — Gosp. Ivan Košmelj postal je župnik v Begunjah. — Gosp. Anton Zupan gre iz Grada v Kočevsko Reko. — Gosp. Josip Škofic iz Begunj v Polhov Gradec. — Razpisana je župnija sv. Ožbalda do 1. mujnika. — — (Razpisana je služba) na jednoraz-rednici v Hotiči pri Litiji. Plača 400 gld. in ata-novtnje. Prošnje do 10. aprila t. 1. na okr. šolski Hvet v Litiji. Poziv slovenskim pisateljem. Odbor „Matice Slovenske" se do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih obrača z iskreno prošnjo, da bi čim prej, tem bolje tudi letos poslali primernih doneskov za letošnji Letopis. Kakor lani, vzprejemali se bodo tudi Iet03 v Letopis samo izvirni znanstveni in znanstveno-poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vender je želeti, da bi Čestiti gospodje pisatelji hvojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo obče znanim književnim potrebam naroda slovenskega, ter zaradi svoje splošne zanimivosti pri-jajo večini Matičinih družabnikov. Rokopisi naj se pošiljajo do konca junija t. 1. ali naravnost uredniku Letopisa, g. prof. Fr. Levcu, ali pa prvosedstvu Matice Slovenske v Ljubljani. Po pravilih določena nagrada v Letopis vzpre-jetim spisom se bode izplačala, kadar bode knjiga dotiskana. V Ljubljani 19. marcija 1884. Za odbor „Matice Slovenske" : Grasselli, Prof. Senekovič, prvosednik. odbornik. Gg. pevci Ljubljanske Čitalnice! Ker se priredi prihodnjo nedeljo beseda v Čitalnici, so vsi gg. pevci uljudno prošeni, pevske vaje, ki bo v sredo 26. t. m. točno ob 8. uri zvečer, nolnoštevilno se udeležiti. Na zdravje! Odbor. Meteorologično poročilo. Ljudaho sredstvo. MoU-ovo „Francosko žganje in sol" daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah itd. Cena steklenici z navodom 80 kr. Vsak dan razpošilja po po&t-nem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunnji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (690—4) £3) ID~UL:n.;=L:3sls:si boi dne 24 marca t. I. (Izvirno tele*(rafično porocilo. Papirna renta .... ..... Srebrna renta .... Zlata renta .... 5° :„ marčna renta......... Akcij* narodne banko Kreditne akcije .... London . ... S.ebro ......... Napol. . ......... C. kr. cekiui. . . ... Nemške marke 4°/0 državne srećko iz l. 1854 2f>0 gld. Državne srećke iz I. 1964. 100 gld. 4% avstr. zlata renta davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... An, n n . -.» .... „ papirna renta 5°/....... 5°/0 štajerske zemljišč. od°C -j- 2-8° C si. jvz. z. svz. si. vzh. obl. d. jas. jas. 0-O0mm. Srednja temperatura obeh dni j je znašala -f- 4'3° in -f- 5-7°, oziroma jednaka normalu in za 1*2° nad normalom. ■ (191) igovez za prošlu dela ali obrezovanje papirja so vsprejme. Ed. Prettenhofer, Gradec, Realsclmlgasse št. 8. JAKOB BURGER koncesijoniran zidarski mojster, V Šiški št. 3», (174-3) priporoča se za napravo stavbenih načrtov (planov) in proračunov, prevzame in izpelje povsod vsakatora zidarska dela po mogoče nizkih cenah. Ženitvena ponudba. Samostojen, mlad, 30 leten mož, lepe in prijetne postave, posestnik, gostilničar, trgovec itd., v lepem in prijetnem na Kranjskem, želi se koj po Veliki noči oženiti s pridno, pošteno in zalo Slovenko od 22 do 28 lec staro, ki ima tudi nekoliko tisoč goldinarjev gotovine in veselje do gori imenovanega. Resne ponudbe, čuje možno s fotografijo, pod šifro: ,.S. « '. K.»* vsprejema apravniltvo „Šlov. Nar." (181—3) i Kot učenec ali praktikant vsprejme se dobro odgojen deček v nekej tukajšnjej pro-dajalnici špecerijskega blaga in Železa. — Natančneje se zve pri upravništvu tega lista. (182—3) I ITovo I Najboljši seme t etikanskena korenja (1 sad 8 do 10 funtov teže', /*#■«•«. t'ista, itontava in nt-m-ška ili telja, velikanska pesa, vsake vrste frore, kakor najbolj sloveča remarska senožetnm mešani* *t (Kaiser VViesenmischnng), najžlahtnejo trave in detelje skupaj. Semena so za vsako zemljo ugodna, zanesljivo ka-Ijiva in dobra; dobe se pa (tudi po pošti) najceneje pri J. R. I ■ «i u I i n - 11, špecerijska prodajalnica „pri vogla" v Ljubljani. M** Tudi prava ja/tonska ajda, naravnost došla, bo letos zopet tukaj za dobiti. (177—3) 0. k. privilegij jfa za zboljšanje Bivalnih «JT strojev. lTTCXn J" v Ljubljani, Hčtel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakutero šivanje. (h3—7) 6 letna garanoija! Poduk brezplačno. \a ■mili obroke po 4-5 5000 1 (788—30) ostankov sukna (po 3—4 metre\ v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5gl. jLi. Storcli r Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Izumil!!! Po neutrudljivih študijah se je dru. pl. Ileu-«1«-ii-ti posrečilo napraviti poznado za Iaser o katorej se po vxe| pravici trditi sme, da zadostuje svojemu namenu, Po tej pomadi v kratkem času zrastejo gosti lasje in brada, terje tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Izu-uiitelj Jamči za gotov vsprh. Pristna se dobiva proti predpošiljatvi zneska pri izumitelji samem, dru. pl. Bendeno, Prag, Salmgasse 7. (56—19) Čudovite kapljice Sv. iliitona PadovaiiMke^a. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih beaedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olajšjijo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejŠe žeiodčcve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hcmoiojide, proti boleznim na jetrali in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejp se v vseh glavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni CriBto-ioletti v Gorivi. V LJubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trn 1*«>«•/.>. na Mestnem trgu št. 4. Steklenica stane 30 kr. (89—15) %/k\W Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi ho zaradi dooičkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemaju nobene moči in vrednosti? g p B4r3 " 5» "l g b c 6s I * c .. -f. 5. a cr; ^ p i 3Jg i ■ i t ts b 3 < E oo C, d p c — ■ m O < cd PT cd 9 B T/l O rvi< CD cd . B' CD o <_i. o ^ - s po «2. 3 bel 02 Deželna Rogaška slatina. »Tempeljski vrelec". Uspešni lek za želočne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (142-2) Dobiva se pri g. JUh. Miastner-ji, kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lasmik-v, J. Luck»iann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlajfvr-ji, Srhuss-nigg-u d- Weber~ji, Josipu Teidini v BJuhljan i. i i 4 4 4 4 4 4 AAAAAAAA A mm A^a. Pivovarna v Senožečah 3ni ima v zalogi letoSnjega izdelka v sodčkih in botelijali. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom in drugim gostilničarjem, ki žele slav. občinstvu postreči z zdravo pijačo. Postrežba je natacčna in ceno. Senožeče, pošta Postoj ina-. (184—2) 4r^ •t ► ► ► ► ► ► Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".