PoStnina plačana T gotovini CENA ŠTEVILKI PET DINARJEV OB 25. MAJA DO 31. MAJA ilustrirani tednik ZA radiofonijo NAROČNINA ■ Četrtletno 40 Din ■ Polletno 75 Din ■ Celoletno 140 Din Za inozemstvo ■ Četrtletno 50 Diu ■ Polletno 90 Din ■ Celoletno 170 Din LETNIK II. OGLASI po dogovoru 1930 Poročevalska služba in radio Zelo važna je za gospodarsko in politično življenje splošna poročevalska služba, najsi bo javna ali tajna, mnogo večjega pomena pa je včasih še za varnostno in prometno službo. Ob svojem početku je bila poročevalska služba še dokaj neokretna, trajalo je nekoliko dni, včasih tudi nekoliko tednov ali celo mesecev, da so dospela poročila na določeno mesto. Rabila je vsekakor tehnične izpopolnitve, ki jo je dosegla v prav izdatni meri z iznajdbo žične telegra-fije in kasneje tudi telefonije. Toda nekako neokretnost še opažamo tudi pri žičnem prenosu, dasi se je ^jlo nes neverjetno izpopolnil. Še le radio s svojim brezžičnim prenosom obeta vsestransko tehnično izpopolniti poročevalsko službo. Ali se danes še prav zavedamo, kako je mogla poročevalska služba sploh dbstojati in s kakšnimi težavami se je morala boriti?! Sli, ki so prenašali poročila, so bili vedno odvisni od vremenskih, v veliki meri pa tudi od vsakokratnih političnih razmer in prilik. Žični telegraf in te-^eLpn pa sta že omogočila premagati velike razdalje v najkrajšem času, pri čemer so nastopale ovire po vremenskih prilikah vedno bolj redko. Z brezžičnim prenoscm poročil pa je bilo omogočeno premagati tudi največje razdalje v še mnogo krajšem času kot pri žičnem prenosu in sicer pri vsakem vremenu. Tudi politične prilike ne povzročajo pri brezžični oddaji in sprejemu poročil skoro ni-kakih ovir. Žični telegraf in telefon so vedno izpopolnjevali in polagoma splošno uvedli v javni službi. Kmalu fte so ob(Jje prepustili v splošno uporabo tudi zasebnikom, s čimer so omogočili izredno pospešeno izmenjavanje (zasebnih poročil. Vedno več je bilo telefonskih in telegrafskih zvez, pa tudi vedno dlje so jih speljali. Omrežje je postalo gosto in veliko, z'asti telefonsko. S posebnimi iznajdbami so omogočili in ustvarili tudi preko-kontinentalne in celo prekomorske kabelske zveze. Toda žična telegrafija in telefonija je naletela na vedno večje težave, zlasti pri zvezah na velike daljave. Največ neprilik so povzročili predvsem .nedostatki omrežja, kar je napotilo tehnične kroge, da so začeli misliti na brezžični prenos telegrafskih znakov in telefonskih pogovorov. Pred 30 leti jim je uspelo ustvariti brežHSni prenos, ki so ga v zadnjih letih tako izpopolnili, da ga ni kraja, kateremu ne bi omogočili brezžične zveze z vsem ostalim svetom. Žični telegraf je pomagal ustvariti oni radio, ki premaga največje razdalje v najkrajšem času, žična telefonija pa radio. (Dalje.) 1AŠA KUKAVICA Nedelja n Prenos koncerta pevskega okrožja iz Krškega ob Savi, ob 15. ■ Koncert baritonista Šublja, ob 20. Ponedeljek ■ Prenos iz Prage, ob 20.30. Torek ■ Prenos iz Zagreba, ob 20. Sreda p Podoknica knezoškofu dr. A, B. Jegliču ob 80 letnici, ob 20.30. Četrtek p Otroška tragedija (Schonherr), drama, ob 15. H Slavrfostna akademija ob 80 letnici knezoškofa dr. A. B. Jegliča, ob 20. Sobota g Prenos iz Beograda. »Kako spoznam glavne postaje?« Pregledna tabela kot priloga v tej številki! Uradniške stanovanjske hiše Philipsovih tovarn v Eindhovenu. Mariborsko radio-pismo ii. 20. maja 1930. Kot kulturen narod, ki hočemo korakati s časom, moramo kulturne dobrine, ki so itak le afirmacija in posvečenje materijalnih, razgrniti pred slehernega našega človeka ter mu jih čimbolj približati in napraviti čim najlažje dostopne, Radi tega in radi splošnega gospodarskega načela, da uporabimo v razmerju: tisoče velikih in en mali stroj ali tisoče malih in eden veliki stroj vedno slednje razmerje, mora biti naša skrb, da pride čimprej za nas oni čas, ko bo vse naše slovensko ozemlje zajeto v naše detektorsko omrežje, to se pravi, da bomo vedno, podnevi in zvečer, brez težave lahko prejemali na kateremkoli koncu naše zemlje svojo slovensko besedo z vsem njenim dobrim in lepim na najpreprostejši način — z detektorjem, torej ■brez vseh bateTij in elektrike. To tudi radi lažje in manj rievarne manipulacije z radio-aparatom. Dalje pa je tudi p a-vična zahteva slehernega našega člo-veika, ker smo vsi ravnopravni ter se ravno radi tega upravičeno lahko vpraša naš obmejni prebivalec, kako pride do tega, da je tu zapostavljen? In če pride sedaj zraven še razlog naše narodne meje, ki je zlasti tu na severovzhodu tako vroča — to ve, kdor je tukaj ■— še vedno, pa še k vsemu temu močni radio oddajni postaji obeh sosedov, potem bo vsakdo, ki to nekoliko razmisli, prišel do edinega zaključka, da moramo čim p.ej dobiti oddajno postajo tudi v Mariboru! Če se zavedamo le malo svojih dolžnosti do celokupne naše slovenske družine, bo vsakdo pač priznal, da smo ji dolžni nuditi vsaj: svojo besedo čim najlažje dostopno v njih kulturni in gospodarski revi in bedi! To moremo doseči na več, v glavnem pa na dva načina: ali z zelo močno centralno radio oddajno postajo, tako močno, da je tudi v našem obmejnem pasu ne bodo motile sosednje postaje tudi pri mali selektivnosti, ali pa z več man,širni radio oddajnimi postajami v večjih obmejnih centrih. Edino Ogrska rešuje ta problem na prvi način, ostale države, n, pr. Češkoslovaška, Avstrija, Nemčija, Italija, pa na drugi način. Nemčija ima sploh vse polno postaj celo v svojem kompaktnem ozemlju samo v kulturne in gospodarske namene. Italija zadnje čase silno veča glavno svojo radio oddajno postajo v Rimu, ima pa poleg tega še več obmejnih: Neapel, Genova, Milan — in sedaj pride še Trst s 7 kw! (Kako tesno je včasih človeku! Zakaj za Slovenca ni najenostavnejših človeških p:a-vic?.,.) Enako je v Avstriji. Najmodernejše pa je po mojem mnenju rešila ta problem Češkoslovaška. Ima pet radio oddajnih postaj: Praga, Brno, Bratislava, Košice, Mor. Ostrava. Toda ni najmočnejša Praga, kakor n. pr. v Avstriji Dunaj, pač pa obmejni postaji Bratislava (proti Madžarski) in Moravska Ostrava (proti Nemčiji). Ti dve obmejni postaji sta ta'ko močni, da jih z lahkoto posluša vsakdo na detektor in je njih narodna meja tako na najhujših pasovih v tem oziru popolnoma preskrbljena. Pri tem pa je Praga kot prestolica obvarovana prevelike energije ter je s tem omogočen lažji sprejem inozemstva tudi z manj selektivnimi aparati. Poleg tega pa je s tako vsestransko razpostavitvijo postaj pritegnjena cela država z vsemi pokrajinami in n ih specifičnostmi k čim intenzivnejšemu pestremu sodelovanju na vseh področjih. Vse postaje so zvezane z lastnimi vodi in so tako prenosi, ki se v obilni meri tudi vrše, kar najlažji. Poročila, borza, najnovejše vesti pa gredo vedno še čisto sveže iz centra. In kako lepo je bilo n. pr. pri Masarykovih proslavah, ko je vseh pet postaj kakor pet sestric nosilo v svet radost in voščila s Smetanovimi akordi »Libuše«. In tudi za nas Slovence bo najboljši češkoslovaški zgled. S tem pa še ne trdim, da je Ljubljana že dovolj močna, ampak le, da ne bi bilo prav, ravno Ljubljani z največjo energijo, ki je bomo še kdaj deležni, zapreti skoro inozemstvo — pač pa ne bi bil človek nič hud, ko bi se kaj takega pripetilo naši tuka š-nji nemčuriji. Obenem pa hočem istočasno povdariti, da kak kw ali pa tudi dva kw bi bilo za Maribor absolutno premalo! In ker smo zamudili že toliko časa, napravimo dobro sedaj! Za prvo silo ne manj kot 5 kw, ki bi se pa v nekaj letih brez dvoma morali vsaj še podvojiti! Ne le Mariboru in njegovi okolici, ampak tudi Prekmurju in Koraški imamo mnogo povedati (za desetletnico plebiscita bo marsikatero slovensko srce potrebno tega in hvaležno za sleherno bratsko besedo!) TELEFUNKEN Detektorski aparat za sobno ali visoko anteno Velika občutljivost in čistota zvoka Cena detektorskega aparata znaša Din 270*— Slušalke Din 140-— TELEFUNKEN NAJSTAREJŠA IZKUSTVA! - NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA! 2OT 10000000005348232353005323482301530101060606000000005301010101010000022302020000010202010101010102010202010100020002000100000101020200232302002348232353534848484848484823024848484848000000482301010100000000000000 V krogu v levem kotu zgoraj skladatelj Emil Axman, v desnem kotu spodaj skladatelj Viljem Petrželka, v sredini znani skladatelj in osnova-telj četrttonskega sistema Alojz Haba, v levem ovalu spodaj pianist Vaclav Holzknecht. (Slike iz arhiva »Radio-Journal-a v Pragi) K ponedeljkovemu srednjeevropskemu : simultanemu veče-ru iz Prage, NA DOMAČEM VALU Malo vere in zaupanja ter zavesti zlasti je ponekod, zato po vsem tem še zavrnem en očitek, ki bi se mogoče k;e komu izvil: Kako pridemo mi v naši državi do tega pred drugim? Čisto naravno! Saj je to tudi v interesu države! In predvsem tudi njena naloga! Drugič pa nas naravnost silijo k temu naše razmere: kakor hitro bo detektorsko ozemlje razpredeno čez ostale naše kraje, bodo ti kraji tudi radio — sprejeli in mu sledili! Toliko bodo že utrpeli. Sedaj pa je to skoro nemogoče v širšem obsegu: radi nabave aparata z elektronkami, radi baterij, manipulacije (kdor je že kdaj skuril svoje elektronke, ta bo vedel, da bi se to komu drugemu še večkrat pripetilo — pa ne bi bilo v prid radiu!) itd. In pri nas je razvoj že tako daleč, da niti ne bo šel več normalno naprej, ako bomo še kaj dolgo čakali na svoje popolno detektorsko ozemlje. Izgovor, da prevladuje zvočnik in je torej ena ali dve elektronki več ali manj vseeno, namreč sploh ne drži, zlasti pa še dolgo ne bo pri nas. (Tega namreč ne moremo pričakovati pred splošno prepreženostjo z elektriko.) Zato se naj za to izbrani potrudijo, da bomo skoraj tu gori že imeli novo radio oddajno postajo, kakor je potrebno in prav! Pa tudi Štajerci nismo za to na svetu, da roke križem držimo! Ao. ODMEVI Redka so pisma, ki bi jih mogli primerjati s spodnjim. Z resničnim veseljem ga objavljamo v celoti: »Z nepopisnim nestrpljenjem smo pričakovali danes 15.30 ure, ko se Brusni-čani zbero. Še nikoli ni bilo pri nas v Gorjancih tolikega zanimanja za program kot danes; pa saj je bil spored tudi v resnici vse hvale vreden. Omeniti moram, da je bila moja jedilna soba, v kateri imam svoj štiricevni aparat s »Friho«-z,vočnikom, tako nabito polna, da niti ni bilo moči prestopiti. Iz vseh okoliških vasi je privrvelo staro in mlado, da slišijo zbrane Brusničane. Med poslušalci pa so se nahajali tudi vstari možaki in mamice, ki so kar z odprtimi ustmi strmeli v aparat, ko je omenil g. Marinč o Gorjancih, Sv. Miklavžu in Geri (sedaj Trdinov vrh) in še celo naše parne žage. Strmeč so poslušali Hu-H.aklinovega Pepeta, katerega malone vsak v okolici pozna. Nikakor se jim ni dalo dopovedati, kako je mogoče, da se vse to iz take daljave čuje. Največji križ pa sem imel ravno s temi starčki ob koncu sporeda; kar enoglasno so zahtevali, da naj tudi jaz zakličem v škatlo, naj še nikar ne prenehajo. Nikakor jim ni bilo mogoče dopovedati, da bi to, kar bi jaz klical, nikdo ne slišal, pač pa so bili mnenja, da, ako je mogoče slišati, kaj Brusničani v Ljubljani pojo, zakaj bi ne bilo mogoče slišati v Ljubliani, kaj s? v Gorjancih govori. Torej vidite, taki so še pač ljudje tukaj na deželi. Zahvaljujem se pa še posebno za zbrane govore g. šol. upravitelja Mariniča v imenu vseh poslušalcev, kateri so bili navzoči pri izreku: »Pozdravljeni bodite poslušalci v Gorjancih pri g. Zemljaku.« Z željo na skorajšnje zopet slišanje zbranih Brusničanov, bodite tudi Vi iskreno pozdravljeni. I, Zemljak, gozdni upr. v Gorjancih. Velika pevska prireditev v radiu Pevsko okrožje za Krško polje priredi to nedeljo popoldne v Krškem svojo veliko letno prireditev, na kateri nastopi 11 včlanjenih pevskih edinic. Prireditev, ki se prenaša po radiu, uvede predavanje o slovenski pesmi in pevski organizaciji, zaključi jo pa skupen nastop celotnega okrožnega zbora (200 pevcev). Ta prireditev bo* spet dokument slovenske ljubezni do pesmi in triumf slovenske pesmi! Drugi koncert A. Šublja Nad vse veliki uspeh prvega koncerta našega popularnega baritonista A. Šublja v našem radiu je storil, da bo poslej A. Šubelj stalno med najljubšimi gosti v našem radiu. Ko nam je zadnjič razgrnil zaklad tujih biserov, ki si ga je nabral v Ameriki, nam bo to nedeljo zapel tako, kot je pel našim rojakom v tujini in jim izvabljal solze iz oči — našo milo slovensko narodno pesem . . . Zato in s tem programom dvakiflt pozdravljen! K praškemu večeru K ponedeljkovemu srednjeevropskemu večeru, ki se oddaja to pot zopet iz Prage in njegovemu programu bo gotovo vsakomur dobrodošlo nekaj podatkov o avtorjih in delih, ki se ta večer izvajajo. Alojz Haba (rojen 1893) je izšel iz Novaka. Bavi se z instrumentalno in vokalno kompozicijo. Iz njegovega dela na-vedimo predvsem njegove tri simfonije, katerih drugo so izvajali na mednarodnem glasbenem festivalu v Frankfurtu, dalje drobnejše simfon. skladbe, nekoliko kvartetov, violinska sonata, klavirske sonate, kantate, pesmi in veliko število zborov, zlasti moških. Axman predstavlja življenski tip glasbenika, njegova in-vencija izhaja zelo pogosto iz ljudskega pojmovanja, zlasti moravskega. II. simfonija predstavlja drugo obdobje v Axma-novem orkestralnem ustvarjanju ter oči-tuje polnost skladateljevega osebnega značaja. Alojz Haba (rojen 1893) je izšel iz . šole praškega konservatorija in je študiral dalje v Berlinu pri Franzu Schre-ckerju. Haba je nesporno ena izmed najzanimivejših osebnosti sodobne glasbe kot tvorec četrttonskega sistema, ki je najdoslednejša in naj-bistroumnejša realizacija novega harmon-skega sistema. V tem sistemu, o katerem je napisal. Haba nekoliko teoretskih del, zlasti veliki nauk o harmoniji, deluje Haba tudi naprej. Izdelal je načrt za ure-Dalje na str. 9.) OD 52. MAJA DO 31. MAJA RADIO LJUBLJANA ledelja, 25. maja 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje, p. dr. Roman Tominec 10.20 Josip Lapajne: O šolskem pouku 10.50 Opera na ploščah 11.30 Citre (Dečman) s sprem-ljevanjem kitare (Ahačič) Vmesne solospeve poje gdč. Antič 12.15 Tedenslki pregled 15.00 Prenos koncerta pevskega okrožja »Krško polje« iz Krškega 1. Predavanje o slovenski pesmi in pevski organizaciji 2. Zbor iz Krškega: a) Ipavec: Ej, tedaj (mešani zbor); b) Foer-ster: Ljubica (mešani zbor) 3. Zbor iz Vidma ob Savi: a) Laharnar: Pozdrav (mešani zbor); b) Ipavec: Milada (mešani zbor) 4. Zbor iz Sv. Križa pri Kost.: a) Bajuk: Srce je žalostno (moški zbor); b) Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož (moški zbor) 5. Zbor iz Studenca nad Sevnico: a) Laharnar: Ženin kos (mešani zbor); b) Sattner: Na planine (mešani zbor) 6. Zbor iz Sv. Duha nad Krškem; a) Aljaž: Slovenska zemlja (mešani žbor); b) Schwab: Slanica (mešani zbor) 7. Kvartet iz Krškega: a) Pavčič: Majolka; b) Mirk: Katrica 8. Zbor iz Leskovca pri Krškem: Adamič: Tička (mešani zbor); Ipavec: Pozdravljam te gorenjska stran (mešani zbor) 9. Zbor iz Rake pri Krškem: a) Vodopi-vec: Bratje v kolo (moški zbor); b) Dolenjske zdravice (moški zbor) 10. Zbor iz Krške vasi pri Brežicah: a) Krek: Ljubezen in pomlad (moški zbor); b) Prelovec: Bela rdeča je gredica (moški zbor) 11. Zbor iz Kostanjevice na Krki: a) Grum: Venček nar. pesmi (mešani zbor); b) Ada- mič: Kralj Matjaž (mešani zbor) 12. Zbor iz Cerkelj ob Krki: a) Vodopivec: Ves dan je pri oknu (meš. zbor); b) Tome: Majeva (mešani zbor) 13. Okrožni zbor (200 pevcev); Hubad: Gor čez jezero (meš. zbor); Schwab: Še ena (mešani zbor) 17.30 Edvard Gregorin: Bohu slavovi spomini 20.00 Pevski koncert bari-tonista g. A. Šublja. Slov, narodne: 1. Kje je moj mili dom; 2. Megla v jezeru; 3. Kaj ti je deklica; 4. Šmari-ški šomaster; 5. Zagorski zvonovi; 6. Moravska; 7. Gozdič je že zelen; 8. Snoč' sem pri eni hiši bil; 9. Raste mi, raste; 10. Trije kovači; 11. Ko so fantje proti vasi šli; 12. Včas' sem zmeraj mislil; 13. K oknu pridem; 14. Ovbe fajkelj; 15. Pleničce je prala; 16. Sv. Jožef in Marija; 17. Gor čez jezero; 18. En šuštar jo jo vprašou 21.00 Pevski koncert zbora Fe-rijalnega saveza na Tehnični srednji šoli v Ljubljani, Pevovodja g. Ven-turini. 1. Vodo pivec; Pri oknu; 2, Adamič: Na vrtu; 3. Rott: Oče naš; 4. Adamič: Hodi, Micka domo; 5. Venturini: Se davno mrači; 6. Vodopivec: Dobra žena; 7. Venturini: Mornar. Vmes ba-riton-solo: a) Vilhar: Nezakonska mati; b) Vilhar: Mornar 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Kuharjev šramel kvartet 23.00 Napoved programa za naslednji dan Ponedeljek, 26. maja 12.30 Plošče (mešan program) 13.00 Časovna napoved, borza, plošče 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio-orkestra: Granado; E1 Turia; Ros-sind: Italijanka v Alfiru; Beethoven: Andante iz V. simfonije; Kalman: Čar-daška kneginja; Čajkow-sky: Romanca; Novaček: Castaldo I 18.30 Dr. Stanko Leben: Fran- 19.30 Dr. Stanko Leben: Francoščina 19.00 Dr. Alma Sodnik: O Ve- brovi filozofiji 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina 20.30 Prenos iz Prage v okviru srednjeevropskih simultanih prenosov 1, Emil Axman: II. simfonija, 2. Alojz Haba: Simfonična fantazija, op. 8., za klavir in orkester. Pri klavirju Vaclav Holz-kneeht. 3. Viljem Petr-želka: Suita op. 15: a) Preludium, b) Allegro vi-vo, c) Andante pastorale, d) Allegro energico, Vi-vace. — Dirigent: vodja orkestra Otakar Jere- coscina 20.00 Ivan Martelanc: O zavarovanju 20.30 Pren. podoknice združenih pevskih zborov ljublj. knezoškofu dr, A, B. Jegliču ob priliki njegove 80letnice 21.00 Koncert radio-orkestra; Petrič: Domače rože; Fetras: Vijolica ob potu; Katscher: Pomladna noč; Dostal: Tempo —• tempo 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Torek, 27. maja 12.30 Plošče (jugoslov. in orkestralna glasba) 13.00 Časovna napoved, borza, plošče 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17,30 Koncert radio-orkestra; Kalman: Vaška deca; Verdi: Nabucodonosor; Urbach: Lortzingovi ljubljenci; Wiln-Wilm: Li-belle; Čaj!kowsky: Elegija; Siede: Matador 18.30 Jaka Špicer: Dramatične predstave v sokolskih društvih 19.00 Dr. Stanko Leben: Italijanščina 19.30 Dr. Preobražensky: Ruščina 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert radio-orkestra: Waldteufel: Nad vse; Fetras: Alster Regata; Ba-yer: Die Puppenfee; Ba-yer: Potpuri čeških narodnih; Fučik: Ideali sanj 23.00 Napoved programa za naslednji dan Sreda, 28. maja 12.30 Plošče (uverture — plesna glasba) 13.00 Časovna napoved, borza, plošče 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio-orkestra: Dauber: Danes le® Zep-pelin; Sid,ney Jones: Ku-'kokama Estapo; Wagner: List iz spominske knjige; Beciker: Bubi intermezzo; Fred Ralph: Prosim prav prijazno; Lehar: Ogrska koračnica 18.30 Otroški kotiček, radio-tetka 19.00 P. dr. R. Tominec: Slike iz svetovne literature I Ceirfek, 29. maja 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz ljublj. stolnice 10.45 O Dubrovniku, ravnatelj Pintar 11,15 Koncert radio-orkestra: Mendelsohn: Poročna koračnica; Fetras: Obrežna idila; Cade: Spomini na Ossian; Lehar: Carjevič; Lincke: Kresničice; Thei-mer: Rencontre; Theimer: Marquisetta; Noak: Parada palčkov 15.00 Pouk po novi metodi v ljudski šoli, gdč. O. Knez 15.30 Schonherr: Otroška tragedija 16.45 Lahka glasba 17.30 Edvard Gregorin: Bohu- slavovi spomini 20.00 Prenos slavnostne akademije iz Uniona ob priliki 801etnice ljubljanskega knezoškofa dr. A. B. Jegliča 21.30 Koncert radio-orkestra: Polnariovv: Ruska lovska koračnica; Lincke: Erika; Zimmer: Fridericiana; Haydn: Simfonija št. 5 d-dur; Goldmann: Zimska kosova pesem 22.00 Časovna napoved in poročila, nadaljevanje koncerta" 23.00 Napoved programa za naslednji dan Perfek 50. maja 12.30 Plošče (pevske točke) 13.00 Časovna napoved, borza, plošče 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio-orkestra: Ruissen: Aziada; Meyer-Helmund: Vila; Gilbert: Hotel »Lavov«; Braga: La Serenata; Karpf: Besedica zadostuje; Kollo: Eden pravi drugemu 18.30 Dr. Lojze Čampa: Novi kazenski zakonik 19.00 Gospodinjska ura, gdč. C. Krekova 19.30 Dr. Leben: Italijanščina 20.00 Koncert radio-orkestra; Grieg: Udanostna koračnica; Czibulka: Zimska pravljica; Leutner: Slavnostna uvertura; D'Albert: Nižava; Rosse: Me-Jodie solennelle; Leopold: Parisiana; Walton: Little Damask Rose; Moore: Music hali echoes 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Sobota, 51. maja 12.30 Plošče (mešan program) 13.00 Časovna napoved, borza, plošče 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio-orkestra: Blankenburg: Viteška koračnica; Fuči'k; Baletke: Dostal: Pozor, pozor; dr. Dolinar: Duhteči nagelj; Aletter: Rendes-vous; Theimer: Mala Inge 18.30 O Dubrovniku, ravnatelj P-intar 19.00 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina 19.30 Ga. dr. Piskernikova: Življenje v naravi 20.00 Prenos iz Beograda 22.00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba 23.00 Napoved programa za naslednji dan 635 kc Langenberg 13 kw ssikc Graz 7kw OSTALE POSTAJE HeJelja, 25. maja 698 kc Beograd 25 kw 9.00 Prenos službe božje 10.45 Zdravstvena akademija 12.30 Opoldanski koncert ra- dio-kvarteta 13.30 Poročila 16.00 Koncert cigan, orkestra 17.05 Monolog 17.25 Koncert narodne glasbe 19.30 Predavanje o Sokolu 20.00 Klavirski koncert g. E. Hajeka 21.00 Dnevne vesti in čas 21.20 Prenos tonfilmske glasbe 977 kc Zagreb o ? kw 11.30 Dopoldanski koncert 12.00 Opoldansko zvonenje 12.05 Nadalj. dopold. koncerta 12.30 Nasveti za kuhinjo 16.30 Rezervirano za športno reportažo 20.30 Kulturne in društv, vesti 20.35 Zabavni koncert radio- orkestra 21.50 Dnevne vesti in vreme 22.00 Nadalj. zab. koncerta 212 5 kc Varšava 12 kw 10.15 Prenos službe božje 12.10 Simfonična matineja 16.20 Plošče 16.55 Plošče 17.30 Popold. koncert orkestra 20.00 Literarna ura 20.15 Ljudski koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 10.00 Jutranja slovesnost 11.00 Nabožna glasba 12.20 Opold. koncert opernega orkestra 14.00 Plošče 16.00 Pestra radio-ura 17.15 Popold. koncert zabavne glasbe 19.15 Ogrske narodne 20.50 Veseli večer 22.20 Koncert cig. orkestra 563 kc Miinchen 4kw 12.00 Opoldanski koncert ra-dio-terceta 16.00 Popoldanski koncert orkestra 18.00 Klavirski koncert 20.00 Koncert filharmonikov 21.30 »Sreča gospoda Fortune«, prizor, nato plesna glasba do 24.00 581 kc Dunaj 15 kw 10.30 Orgeljski koncert 11.05 Koncert dun. simfoničnega orkestra 13.30 Koncert orkestra na mandoline 15.00 Popold. koncert orkestra 16.50 Izlet v zaliv Batavia, predavanje 17.30 Haydnov godalni kvartet: I. op. 1 št. 2, b-dur, II. op. 50 št. 2, c-dur 19.00 Violinski in klavirski koncert 20.00 Poskus prenosa slavnostnega koncerta iz Buenos Aires v Argentiniji (Južna Amerika) 21.00 »Mihajlo«, slušna igra; nato zabavni koncert orkestra 599 kc Milan 7kW 10.45 Nabožna glasba 12.30 Opoldanski koncert orkestra 16.30 Popoldanski koncert orkestra 19.15 Večerni koncert 20.30 Prenos operete 20.30 Prenos operete, nato zabavna glasba do 24.00 616 kc praga 5kw 9.00 Nabožna glasba 11.00 Dopold. koncert orkestra 12.00 Opold. koncert orkestra 13.00 Plošče 16.15 Popold. koncert orkestra 19.00 Uvod k operi 19.30 »Dalibor«, opera v 3 dej., kp. Smetana 22.18 Koncert zabavne glasbe 23.00 Plesna glasba 9.05 Jutranja slovesnost 11.35 Nemčija in japonske univerze, predavanje 12.00 Plošče 13,00 Opoldanski koncert orkestra 16.30 Popoldanski koncert orkestra 18.00 »Doživljaji dr. Dobittla«, slušna igra 18.45 Zabavna ura 20.00 Ljudski koncert, — nato opereta »Vdova Grapin« v 1 dej., komp. FIotow, nato operetna glasba in plesna glasba do 24.00 680 kc Rim 50 kW 10.45 Nabožnža glasba 12.30 Opoldanski koncert 15.45 Malo smeha 16.00 Komedija 16.30 Popoldanski koncert 19.15 Večerni koncert 20.30 »La citta' rosa«, opereta v 3 dej., komp. Ranzato, nato zabavna glasba do 24.00 716 kc Berlin * kw 8.50 Jutranja slovesnost. 11.00 Glasbena matineja 12.00 Opoldanski koncert orkestra 15.00 Koncert orkestra na mandoline 16.30 Komorna glasba na pihala 17.45 Zabavna glasba 19.15 Mendelssohn, sonata v b-duru, op. 106 20.00 Operetni večer, nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice 10kW 10.15 Prenos službe božje 12.10 Simfonični koncert 15.40 Malo glasbe 16.00 Reportaža z letališča 17.20 Popold. koncert orkestra 20.00 Literarna ura 20.15 Ljudski koncert 22.25 Zabavni koncert 23.00 Zabavna glasba Ves dan prenos z Dunaja 923 kc Breslau 4 kw 9.00 11.00 12.00 16.00 18.25 19.25 20.30 22.50 1031 Jutranji koncert Nabožna glasba Opoldanski koncert Popoldanski koncert Pevski koncert Plošče »Die drei Pintos«, komična opera v 3 dej., komp. Weber Plesna glasba do 0.30 kc Torino 7 kw 10,15 Nabožna glasba 13.20 Koncert radio-kvinteta 17.30 Popoldanski koncert orkestra 21.02 »I Rautzan«, opera, komp. Mascagni 1076 kc Bratislava 12 kw 9.00 Nabožna glasba 10.35 Glasbena matineja 12.00 Opold. koncert orkestra 13.00 Plošče 16.15 Popold. koncert orkestra 19.00 Uvod k operi 19.30 »Dalibort«, opera v 3 dej., kp. Smetana 22.18 Koncert zabavne glasbe 23.00 Plesna glasba 1140 kc M. Ostrava iokw 9.00 Nabožna glasba 10.30 Glasbena matineja 12.00 Opold. koncert orkestra 16.30 Popold. koncert orkestra 19.00 Uvod k operi 19.30 »Dalibor«, opera v 3 dej., kp. Smetana 22.18 Koncert zabavne glasbe 23.00 Plesna glasba 1157 kc Leipzig 4kw 9.00 Jutranja slovesnost 12.00 Opoldanski koncert 14.30 Koncert komorne glasbe 16.10 Zborni koncert 19.00 Večerni koncert 20.30 »Die drei Pintos«, komična opera v 3 dej., komp. C. M. v. Weber, nato ples. glasba do 0.30 Ponedeljek, 26. maja 698 kc Beograd 25 kw 10.30 12.45 13,30 17.05 17.30 18.00 19.30 20.00 20.30 22.00 22.15 Plošče Opoldanski koncert Dnevne vesti Predavanje Pevski koncert Popoldanski koncert zabavne glasbe Francoščina Naše katedrale v Pri-morju (Dubrovnik), predavanje Mednar. večer iz Prage Dnevne vesti in čas Zabavna glasba 977 kc Zagreb 07 kw 12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti in vreme 13.40 Nasveti za kuhinjo 20.15 Kulturne in društv. vesti 20.20 Uvod k prenosu 20.30 Medn. večer iz Prage 22.30 Dnevne vesti in vreme 22.40 Zabavni koncert orkestra 212 5 kc Varšava 12 kw 16.15 Mladinska ura 16.45 Plošče 17.45 Popold. koncert orkestra 20.15 Večerni koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Dopold. koncert radio-kvarteta 12.05 Opold. koncert ruskega orkestra 17.30 Popoldanski koncert 19.00 Violinski koncert 20.30 Prenos iz Prage 22.15 Plošče 563 kc Miinchen 4kW 7i6kc Berlin *kw 977 kc Zagreb o ?kW 16.25 Nabožna glasba 17,25 Popoldanski koncert ra- dio-terceta 19,30 Tekma v petju 21.30 Koncert komorne glasbe 581 kc Dunaj 15 kW 12.00 Opold. koncert orkestra 15.30 Popold. koncert orkestra 17.10 Glasbena ura za mladino 17.40 Izumitelj elektromotorja, predavanje 19.15 Ženska umetnost v Avstriji, predavanje 19.30 Radio — širiltelj ljudske prosvete, predavanje 20.00 Večer arij in pesmi 20.30 Prenos iz Prage; nato zabavni koncert orkestra 599 kc Milan 7kW 16.35 Mladinska ura 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.15 Večerni koncert 20.30 Uvod k o,peri 21.00 »Lodoletta«, opera, komp. Mascagni, nato zabavna glasba do 24.00 616 kc praga s kw 17.00 Popold. koncert orkestra 18.30 Poročila v nemščini 19.30 Slovaški večer 20.30 Mednarodni koncert za Srednjo Evropo. 1. Ax-man: Sij, simfonična pesnitev. 2. Haba: Simfonična fantazija. 3. Petrželka: Suita za orkester, op. 15; Preludij — Allegro viro — Andante pastorale — Allegro energico — Vi-vace 22.20 Angleška sodobna glasba 635 kc Langenberg 13 kw 16.05 Jugoslovanski ženski problemi, predavanje 17.30 Popoldanski koncert orkestra 19.40 Kemična izraba svetilnega plina .predavanje 20.00 Najmodernejši tovorni kolodvor Evrope v Duis-burgu 20.45 Večerni koncert, nato zabavna glasba do 24.00 680 kc Rim 50 kW 16.45 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert orkestra 21.02 Zabavnik (vmes komedija) Torek, 27. maja 16.55 Koncert klavirskega terceta 18.30 Nemčija, Evropa in Društvo narodov, predavanje 19.00 »Aida«, opera v 4 dej., komp. Verdi (poje Lauri Volpi), nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice ">kw 16.35 Plošče 17.45 Popold. koncert orkestra 19.05 Literarna ura 20.15 Večerni koncert 22.15 Koncert 851 kc Graz 7 Do 18.30 prenos z Dunaja 18.30 Naravni in umetnostni zakladi Štajerske, predavanje 19.00 Štajerski lovski koledar Od 19.30 napred prenos z Dunaja do konca 923 kc Breslau 4 kW 16.30 Popoldanski koncert 18.10 Umetnostno in literarno poročilo 19.00 Večerni koncert 20.25 Koncert sodobne radio-glasbe, nato koncert orkestra 1031 kc Torino t kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.15 Večerni koncert 20.30 »Lodoletta«, opera, komp. Mascagni, nato zabavni koncert do 24.00 1076 kc Bratislava 12 kw 17.00 Popold. koncert orkestra 18.00 Koncert priložn. glasbe 19.30 Slovaški večer 20.30 Medn. večer iz Prage 22.20 Koncert angleške sodobne glasbe 16.30 Plošče 1140kc M.Ostrava 10kw 599kc 17.00 Popold. koncert orkestra 19.00 Koncert vojaške godbe 20.30 Internacionalni večer iz Prage 22.20 Koncert angleške sodobne glasbe 1157 kc Leipzig 4 kw 12,30 Plošče 13.30 Dnevne vesti in vreme 13.40 Nasveti za kuhinjo 19.45 Kulturne in društv. vesti 20.00 Koncertni večer 22.00 Dnevne vesti in vreme 22.40 Zabavni koncert orkestra 22.20 Spreh. po tujih postajah 212 5 kc Varšava 12 kw 12.10 Šolska matineja 16.15 Plošče 17.45 Popold. koncert orkestra 19.25 Literarna ura 19.50 Prenos opere iz Poznanja; nato sprehod po tujih postajah 545 kc Budapest 20 kw 9.15 Koncert vojaške godbe 12.05 Opold. koncert orkestra 17.30 Popold. koncert orkestra 19.45 Komedija 21.45 Koncert na dveh klavirjih 22.20 Koncert cig. orkestra 563 kc Miinchen 4kw 16.25 Klavirski koncert 17.25 Popoldanski koncert ra- dio-terceta 20.00 Večerni koncert orkestra 21.15 Iz vseh vetrov 581 kc Dunaj 15 kw 11.00 Plošče 12.00 Opold. koncert orkestra 15.30 Popold. koncert orkestra 17.30 Mladinska ura 17.50 Knjiga kot manuskript, predavanje 19.00 Francoščina 19.30 Koncert moškega pevskega zbora 20.30 V kralj, premoga, predavanje 20.45 Doživljaji rudarja, predavanja 21.15 »Pravnik«, slušna igra; nato zab. koncert orkestra Milan 7 kW 16.30 Popoldanski koncert orkestra 19.30 Plošče 21.00 Koncert sodobne glasbe, nato do 24.00 koncert vojaške godbe 698 kc Beograd 2-5 kw 10.30 Plošče 12.45 Opoldanski koncert 13.30 Dnevne vesti 17.05 Predavanje 17.30 Popold. koncert jazz-or- kestra 19.30 Nemščina 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Večerni koncert radio-kvarteta. 1. Glinka: Ru-slan in Ludmila, uvertura. 2. Čajkowsky: ga. Nikolajeva poje dve pesmi. 3. Delibes: Lakme, operna fantazija. 4. Bizet: Arija iz »Carmen«; Mas-senet: Arija iz opere »Cid«. 5. Lehar: Valček iz operete »Grof Luksem-burg 16.35 Mladinska ura 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.15 Večerni koncert 20.30 Pester koncert, nato zabavna glasba do 24.00 616 kc praga 5 kw 17.00 Popold. koncert orkestra 18.30 Poročila v nemščini 20.00 Večerni koncert 21.00 Koncert Cesar Francko- vih pesmi 21.30 Klavirski koncert 22.15 Koncert zabavne glasbe 635 kc Langenberg 13 kw 16.10 Književna ura 17.30 Popoldanski koncert orkestra Sreda, 28. maja 18.30 Nemška zunanja trgovina v 1. 1925—29, predavanje 20.00 Večerni koncert, nato majska kantata 680 kc Rjm 50 kW 16.45 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert orkestra 21.02 Pester koncert 716 kc Berlin 4 kw 17.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 18.10 Književna ura 19.25 Koncert zabavne glasbe 21.50 Violinski koncert 734 kc Katovice 10kw 17.45 Popold. koncert orkestra 19.05 Literarna ura 19.50 Prenos opere iz Poznanja; nato sprehod po tujih postajah 851 kc Graz 7 kW Ves dan prenos z Dunaja 923 kc Breslau 4 kw 16.25 Koncert komorne glasbe 19.05 Koncert jazz-orkestra 20.15 Malo smeha 21.00 Koncert šlagerjev 0.30 Plošče do 1.30 1031 kc Torino ^ kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.15 Večerni koncert 21.10 Simfonični koicert, nato zabavni koncert do 24.00 1076 kc Bratislava 12 kw 16.30 Plošče 17.00 Popold. koncert ofkestra 18.30 Koncert solistov 19.35 Paganinijev koncert 20.00 Večerni koncert 21.00 Ljudski koncert 22.15 Plesna glasba 1140kc M.Ostrava 10kw 16.50 Popold. koncert orkestra 19.00 Koncert vojaške godbe 20.30 Internacionalni večer iz Prage 22.20 Koncert angleške sodobne glasbe 16.50 Popold. koncert orkestra 18.30 Poročila v nemščini 19.10 Reportaža iz elektrarne 20.00 Večerni koncert 21.00 »Pred vrati«, komedija v 1 dej. 22.15 Koncert zabavne glasbe 1157 kc Leipzig 4kw 16.30 Popoldanski koncert orkestra 19.40 Večerni koncert 21.30 Koncert na violino in saksofon, nato do 24.00 plesna glasba 698 kc Beograd 2-5 kW 10.30 Plošče 12.45 Opoldanski koncert 13.30 Dnevne vesti 17.05 Mladinska ura 17.30 Kdo se naj vadi v glasbi? Predavanje 20.00 Koncert estonskih pesmi 21.00 Čas in dnevne vesti 21.15 »Trgovina v vasi«, komedija v 1 dej. 21.45 Večerni koncert radio-kvarteta. 1. Debussy: Pe-tite suite a) En bateau, b) Cortege, c) Menuet, d) Ballet. 2. Grieg: Asina smrt, 3. Grieg: Anitrin ples. 4. DAlbert: Nižava, operna fantazija 22.35 Prenos koncerta ruskih balalajk 977 kc Zagreb o ? kw 12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti in vreme 13.40 Nasveti za kuhinjo 19.45 Kulturne in društv. vesti 20.00 Prenos iz Prage 22.00 Dnevne vesti in vreme 22.10 Zabavni koncert radio-orkestra 212 5 kc Varšava 12 kw 16.45 Plošče 17.15 Književna ura 17.45 Popold. koncert orkestra 20.30 Koncert priložn. glasbe 21.10 Literarna ura 21.25 Nadaljevanje koncerta 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kw 9.15 Plošče 12.05 Koncert vojaške godbe 17.00 Popold. koncert orkestra 19.00 Pesmi na saksofon in klavir 19.30 Prenos iz opere 22.10 Koncert cig. orkestra 563 kc Miinchen 4 kw 16.25 Popoldanski koncert ra- dio-terceta 17.25 Mladinska ura 19.30 Max Reinhardt govori o igralcih, predavanje 20.00 Prenos koncerta iz Berlina, nato plesna glasba do 24.00 581 kc Dunaj 15 kW 18.15 Iz prazgodovine človeštva, predavanje 19.00 Stroj, gospodar ali hlapec človekov, predavanje 20.00 Koncert newyorškega fil-harmoničnega orkestra, dirig. A. Toscanini (pre- 1. L. v. Beethoven: II.e nos iz Berlina). 1. L. v. Beethoven: III. simfonija. 2. J. Brahms: Haydnove varijacije. 3. R. StrauB: Smrt in blaženost; nato zabavni koncert orkestra 599 kc Milan ?kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19,15 Večerni koncert 20,30 Zabavni koncert 21.00 Pester koncert 23.00 Zabavna glasba 616 kc Praga s kw 17.00 Mladinska ura 18.30 Poročila v nemščini 20.00 Narodne pesmi 20.30 Koncert finske glasbe 21.30 Večerni koncert iz Smetanovih del 635 kc Langenberg 13 kw 17.30 Popoldanski koncert orkestra 18.30 Racijonalizacija v stavbarstvu, predavanje 851 kc Graz 7 kW ^^e^^arT^ii^no^^^Dunaja 19.15 Rusija v ogledalu Zapad-ne Evrope, predavanje 19.40 Mlada generacija v Franciji, predavanje 20.00 Prenos iz Berlina, nato ples. glasba do 24.00 680 kc Rim 50 kW 16,45 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert orkestra 21,02 Veliki simfonični koncert 716 kc Berlin 4 kw 20.00 Slavnostni koncert new-yorškega filharmoničnega c.kestra, dirigira Arturo Toscanini. 1. Beethoven: Simfonija št. 3 (Eroica); Allegro von trio — Mar-cia funebre — Scherzo (Allegro vivace) — Finale (Allegro molto). — 2. Brahms; Variacije na Haydnovo temo, op, 56a. — 3. Smrt in poveličanje, (St„rauss) — nato zabavni koncert 24.00 Glasbena in literarna ura do 1,00. 734 kc Katovice iokw 17.40 Popold. koncert orkestra 20.30 Večerni koncert 21.25 Nadaljevanje koncerta 22.25 Koncert 23.00 Literarna ura v francoščini 698 kc Beograd 2-5 kw 20.00 Prenos iz Ljubljane 22.00 Dnevne vesti in čas 22.15 Koncert narodnih pesmi 1. Hace: Rob. 2, Sudare-vič: Kde koso moja? 3. Mokranjac: Mirjano. 4. Ganič: O zašto. 5. Binič-ki Vanka ima. 6. Binički: Pojdo na gore 22.45 Nar. pesmi na ploščah 977 kc Zagreb o 7 kw 12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti in vreme 13.40 Nasveti za kuhinjo 19.45 Kulturne in društv. vesti 20.00 Prenos iz Ljubljane 22.00 Dnevne vesti in vreme 22.10 Prenos tonfilmske glasbe 212 5 kc Varšava 12 kw 12.10 Koncert varšavske filharmonije 16.20 Plošče 17.30 Popold. koncert na pihala 19.30 Plošče 20.30 Večerni koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kw 10.00 Nabožna glasba 11.15 Prenos služibe božje 12.25 Koncert opernega orkestra 16.00 Pestra radio ura 17.15 Koncert ruskega orkestra 18.30 Klavirski koncert 16.00 Alpski ljudski oder Od 17.50 prenos z Dunaja do konca 923 kc Breslau 4 kw 16.30 Popoldanski koncert orkestra 19.00 Večerni koncert 19.30 Max Reinhardt o igralcih 20.00 Prenos koncerta z Berlina 1031 kc Torino ? kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.15 Večerni koncert 20.30 Pester koncert 23.00 Zabavni koncert do 24.00 1076 kc Bratislava 12 kw 17.00 Popold. koncert orkestra 18.30 Klavirski koncert 19.20 Orkestralni koncert 20.00 Narodne pesmi 20.50 Večerni koncert 1140 kc m. Ostrava 10 kw 17.00 Popold. koncert orkestra 19.45 Ljudski koncert 20.30 Koncert finske glasbe 21.30 »Ognjeni ptič«, kp. I. Stravinsky 1157 kc Leipzig 4 kw 16.30 Popoldanski koncert orkestra 19.30 Max Reinhardt o igralcih, predavanje 20.00 Simfonični koncert iz Berlina, nato plesna glasba do 24.00 20.30 Prenos drame iz gledišča 22.10 Koncert vojaške godbe 563 kc Miinchen 4kw 10.00 Jutranja slovesnost 11.20 Nabožna glasba 12.00 Opoldanski koncert 16.00 Koncert na kitaro 17.00 Popoldanski koncert orkestra 18.30 Književna ura 19.35 »Večni mornar«, romantična opera v 3 dejanjih, komp. Wagner 581 kc Dunaj 15 kW 17.20 Potujoči šotori, predavanje 17.50 Reportaža iz cirkusa 18.20 E. K. Fischer, mazurski pesnik, predavanje 19.00 »Aida«, opera v 4 dej., kp. Verdi; nato koncert zabavne glasbe 599 kc Milan 7kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.15 Večerni koncert 21.00 »Lodoletta«, opera, komp. Mascagni, nato zabavni koncert 616 kc praga s kw 16.15 Plošče 16.45 Popold. koncert orkestra 18.15 Poročila v nemščini; nato pesmi 19.30 »Pepelčica Patsy« 21.35 Klavirski koncert 22.15 Orgeljski koncert 635 kc Langenberg 13 kw 9.05 Jutranja slovesnost 12.05 Plošče 13.00 Opoldanski koncert 16.05 Književna ura 16.30 Popoldanski koncert 18.25 Haydnova ura 20.00 Večerni koncert orkestra, nato zabavna glasba do 24.00 680 kc Rim 50 kW 16.45 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert orkestra 21.02 »Francesca da Rimni«, opera v 4 dej., spisal G, d'Annunizio, komponist R. Zandonai 716 kc Berlin 4 kw 19.30 Žurnalist se potepa po Berlinu, predavanje 20.10 Ljudski konceit, nato zabavna glasba do 0.30. 734 kc Katovice iokw 15.20 Koncert 16.20 Popold. koncert orkestra 17.30 Zabavni koncert 20.00 Literarna ura 20.30 Večerni koncert 22.25 Kcncert 23.00 Zabavna glasba 851 kc Graz 7 kw Do 15.00 prenos z Dunaja 15.00 Koncert vojaške godbe 923 kc Breslau 4 kw 9.00 Jutranji koncert 11.00 Nabožna glasba 12.00 Opoldanski koncert 15.10 Književna ura 15.40 Zabavna ura 18.10 Zamorske pesmi 20.00 Radio-reportaža 22.30 Zabavna glasba do 24.00 1031 kc Torino 7 kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.15 Večerni koncert 20.30 Pester koncert, nato zabavni koncert do 24.00 1076 kc Bratislava 12 kw 18.30 Orkestralni koncert 19.30 »Pepelčica Patsy« 21.30 Večerni koncert 22.15. Orgeljski koncert 1140 kc m. Ostrava 10 kw 16.15 Popold. koncert orkestra 18,15 Poročila v nemščini 19.30 »Pepelčica Patsy« 21,30 Plošče 22.15 Zabavni koncert 1157 kc Leipzig 4 kw 8.30 Orgeljski koncert 9.00 Jutranja slovesnost 12.00 Opoldanski koncert orkestra 14.30 Komorna glasba 16.20 Zborni koncert 17.00 1000 ciganov igra (prenos iz Budapeste) 18.45 Verdijeva ura 19.30 »Figaro se ženi«, opera v 4 dej., komp. Mozart nato zabavni koncert do 24.00 Ceirielt, 29- maja Petek, 50- maja Sobota, 51. maja 698 kc Beograd 2-5 kw 20.00 Koncert slovanskega godalnega kvarteta: J. Hay-dn. 1. Kvartet v D-duru: a) Allegro moderato, b) Adagio cantabile, c) Me-nuetto, d) Finale. Vivace. 2. Kvartet v C-molu: a) Allegro, b) Largo assai, c) Menuetto, d) Finale. Allegro con brio 21.00 Čas in dnevne vesti 21.15 Večerni koncert radio- kvarteta 22.15 Koncert narodne glasbe 977 kc Zagreb o ? kW 12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti in vreme 13.40 Nasveti za kuhinjo 19,45 Kulturne in društv. vesti 19.50 Uvod k prenosu 20.00 Prenos opere iz zagrebškega narodnega gledališča; med odmori dnevne vesti in vreme 212 5 kc Varšava 12 kw 16.25 Plošče 17.45 Popold. koncert orkestra 19.25 Plošče 20.06 Malo glasbe 20.15 Simfonični koncert var- šavsek filharmonije; nato sprehod po tujih postajah 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Pevski koncert 12.05 Koncert vojaške godbe 17.30 Popold. koncert orkestra 19.45 Belgijski večer 21.30 Violinski koncert 22.10 Koncert cig. orkestra 563 kc Miinchen 4kw 16.25 Pevski koncert 17.25 Zabavni koncert komornega kvarteta 20.00 Veliki koncert plesne glasbe 21,00 »Elga«, notturno v 1 dej., spisal G. Hauptmann 581 kc Dunaj 15 kw 17.45 Športna poročila 18.00 Nervozni otrok in njegova vzgoja, predavanje 18.30 Zdravstvena ura 19.30 Italijanščina 20.00 Koncert komorne glasbe 21.15 Veliki zabavni koncert 599 kc Milan 7kW 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.15 Večerni koncert 20.30 Simfonični koicert, nato zabavna glasba do 24.00 616 kc Praga 5 kw 17.00 Popold. koncert orkestra 18.30 Poročila v nemščini; nato 20.30 Pevsiki koncert 21.00 Koncert na klarinet 21.30 Pevski koncert 22.15 Zabavni koncert 635 kc Langenberg i3kw 17.30 Popoldanski koncert orkestra 18.30 Skrb za zdravje pri delavcih, predavanje 19.40 Uporaba jekla in železa, predavanje 20.00 Operetna glasba 20.30 »Nju«, komedija (Osip Dymow), nato zabavna glasba do 24.00 680 kc Rjm 50 kW 16.45 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert orkestra 21.00 »Kolibri«, opereta v 3 dej., komp. Montanasi 716 kc Berlin 4 kw 18.15 Zborni koncert 19.00 »Lohengrin«, romantična opera v 3 dej., komp. R. Wagner, dirigira Furt-wangler, nato zabavni koncert do 0.30 734 kc Katovice iokw 17,45 Popold. koncert orkestra 19.05 Literarna ura 20,15 Simfonični koncert iz Varšave 23.00 Literarna ura v francoščini 851 kc Graz 7kW Do 18.00 prenos z Dunaja 18.00 Kokoš na Štajerskem, predavanje Od 18.30 prenos z Dunaja do konca 923 kc Breslau 4 kW 16.30 Popoldanski koncert orkestra 19.05 Večerni koncert 20.30 Na violino in kitaro, koncert 20.50 Pevski koncert 21.30 Iz pozabljenih kompozicij 1031 kc Torino i kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.15 Večerni koncert 20.30 Simfonični koncert, nato zabavni koncert do 24.00 1076 kc Bratislava 12 kw 17.00 Popold. koncert orkestra 18.30 Koncert ogrske glasbe 19.10 Uvod k operi 19.30 »Figaro se ženi«, opera v 4 dej., kp. Mozart 22.15 Zabavni koncert 1140kc M.Ostrava 10 17.00 Popoldanski koncert 19.10 Uvod k operi 19.30 »Figaro se ženi«, opera v 4 dej., kp. Mozart 22.15 Zabavna glasba 1157 kc Leipzig 4kW 16.30 Popoldanski koncert orkestra 19.45 Zabavni koncert 10.15 Kabaret 21.15 Soncert nemških simfonij, nato ples. glasba do 24.00 698 kc Beograd 25 kw 20.00 Prenos iz Vel, Bečkereka 22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Koncert zabavne glasbe 977 kc Zagreb o 7 kw 12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti in vreme 13.40 Nasveti za kuhinjo 17.00 Pravljice 17.30 Prenos tonfilmske glasbe 19.45 Kulturne in društv. vesti 20.00 Prenos iz Beograda 22.00 Dnevne vesti in vreme 22.10 Večerni koncert zabavne glasbe 212 5 kc Varšava 12 kw 16.35 Plošče 17.15 Literarna ura 18.00 Mladinska ura 19.00 Večernice 20.30 Večerni koncert zabavne glasbe 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kw 9.15 Dopold. koncert orkestra 12.05 Opold. koncert radio- kvarteta 17.30 Popold. koncert orkestra 19.30 Plošče 20.45 StrauBov večer 22.10 Koncert cig. orkestra 563 kc Miinchen 4 kw 16.00 Popoldanski koncert ra- dio-terceta 17.30 Orgeljski koncert 18.45 Brahmsovi dueti 19.30 Kcncert orkestra na mandoline 21.00 Večerni koncert 22.45 Plesna glasba do 0.30 0.30 Koncert vojaške godbe do 1.30 581 kc Dunaj 15 kW 17.30 Otvor. dunajskega slavnostnega tedna 18.30 Pripovedke 19.35 Koncert arij in pesmi 20.00 »Hohštapler«, komedija v 3 dej., sp. C. Goldoni Nato koncert zab. glasbe 599 kc Milan ^ kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.15 Večerni koncert 20.30 Literarna ura 20.45 Komedija 21.15 Koncert komorne glasbe, nato zabavni koncert 616 kc praga 5 kw 17.00 Popold. koncert orkestra 18.30 Poročila v nemščini 20.00 Koncert na mandoline 20.45 Ljudski večer 22.23 Koncert vojaške godbe 23.00 Zabavna glasba 635 kc Langenberg 13 16.25 Indijsko žensko gibanje, predavanje 17,30 Popoldanski koncert 20.00 Veseli večer, nato plesna glasba do 1.00 680 kc Rjm 50 kW 16.45 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert orkestra 21.02 Pester koncert 716 kc Berlin 4 kw 16.30 Popoldanski koncert orkestra 17.55 Zabavni koncert 19.10 Koncert ruske glasbe 20.30 Veseli večer, nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice iokw 16.20 Literarna ura za mladino 18.00 Mladinska ura 19.00 Večernice 20.30 Večerni koncert zabavne glasbe 22.20 Koncert 23.00 Zabavna glasba 851 kc Graz 7 kw Do 18.30 Ljudska univerza 19.00 L. Hintze čita iz lastnih del Od 19.30 prenos z Dunaja do konca 923 kc Breslau 4 kw 15.45 Književna ura 16.20 Popoldanski koncert orkestra 17.10 Filmski pregled 18.05 Koncert Marijinih pesmi 19.05 Koncert operetne glasbe 20.30 Veseli večer 22.40 Plesna glasba do 0.30 1031 kc Torino 7 kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.15 Večerni koncert 20.30 Prenos opere, nato zabavni koncert do 24.00 1076 kc Bratislava 12 kw 17,00 Popold. koncert orkestra 18.30 Marionetno gledišče 20,30 Koncert na mandoline 20.45 Ljudski večer 22.23 Koncert vojaške godbe 23.20 Zabavni koncert 1140kc M.Ostrava 10 kw 16.30 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.00 Koncert vojaške godbe 20.00 Zborni koncert 20.45 Ljudski večer 22.23 Koncert vojaške godbe 23.20 Zabavna glasba 1157 kc Leipzig 4kw 16.30 Popoldanski koncert orkestra 19.30 Večerni koncert 20.30 Kabareta večer, nato plesna glasba do 0.30 Širile naš Usti Oposarfafie na naše priloge! ditev četrttcnskega klavirja (firma For-ster). Kot pedagog je otvoril na praškem konservatoriju lasten četrttonski oddelek. Kot skladatelj je prvoboritelj svobodne matematične fantazije. V poltonskem sistemu je ustvaril nekaj pozornost vzbujajočih orkestralnih (Uvertura), komornih in instrumentalnih del. V četrttonskem sistemu se je predstavil v glavnem z dvema kvartetoma, s fantazijami za klavir, za violo, z veliko suito za mešan zbcr in končno s svojim najobsežnejšim dilem, — opero »Matka«, ki jo je zložil na lasten tekst. Fantazija za klavir in orkester op. 8 je še iz poltonske dobe skladateljeve. Očituje vse pot ze skladateljevega temperamenta, intenzivnost glasbenega izraza ter odlično sočnost v izrazu. Viljem Petrželka je glavni predsta-vitelj moravske skladateljske generacije, ki ji je pripadal Leoš Janačeik. Rojen leta 1889., je profesor na brnskem konservatoriju. Prišteva se h glavnim morav-skim skladateljem. Iz njegovih skladb so znana predvsem komorna in vokalna dela. Njegova Suita je starejše delo, a v svojii formalni razdelitvi rešuje problem nove forme, v kateri hoče slediti velikim tvorcem klasičnih suit. Kot pianist sodeluje Vaclav H o 1 z -k n e c h t (roj. 1904), ki je kot absolvent praškega konservatorija znan po številnih koncertih (mladi češki avtorji, mlada francoska, ruska glasba itd.). aj.-k. 80 letnica slovenskega vladike Ves slovenski narod se bo strnil na letošnji Vnebohod v spoštljivo in hvaležno praznovanje 80 letnice svojega ob Slomšku največjega vladike, prevzviše-nega knezoškofa ljubljanskega, dr. Antona Bonaventure Jegliča. Ni ga morda sodobnega Slovenca, ki bi bil za svoj narod in njegovo kulturo stor i in žrtvoval toliko, kot je to storil naš vladika. Svečanosti ob tej priliki — slovesno podoknico prejšnji večer in slavnostno akademijo drugi dan —■ bo prenašal tudi radio. Tako bo mogel ves naš narod na domači zemlji in v širnem svetu s spoštovanjem in vsaj v duhu biti pri proslavljanju enega največjih sinov slovenske matere. Mi prosimo Vsemogočnega, naj nam ljubljenega vladiko ohrani še in še v teh težkih dneh! i najboljše iz etra Opere in operete Nedelja. Rim, 20.30, »La citta'rosa«, opereta v 3 dej., kp. Rauzato. — Milan, 20.30, Prenos operete. -— Torino, 21.02, »I Rant-zau«, opera, kp. Mascagni — Langenberg, 20.00, Koncert, nato opereta »Vdova Grapin«. — Breslau in Leipzig, 20.30, »Die drei Pintos«, komična opera v 3 dej., kp. C .M. v. Weber. — Bratis'ava in Praga, 19.30, »Dalibor«, opera v 3 dej., kp. Smetana, Ponedeljek. Torino in Milan, 21.00, »Lodoletta«, opera, kp. Mascagni. Berlin, 19.00, »Aida«, opera v 4 dej., kp. Verdi, poje Lauri Volpi. Torek. Varšava, 19.50, Prenos opere. Sreda. Budapest, 19.30, Prenos opere. Četrtek. Dunaj, 19.00, »Aida«, opera v 4 dej., kp, Verdi. — Rim, 21.02, »Francesca da Rimini«, opera v 4 dej., kp. Zandanai. — Milan, 21.00, »Lodoletta«, opera, kp Mascagni. — Munchen, 19.35, »Večni mornar«, romantična opera v 3 dej., kp R. Wagner. — Leipzig, 19,30, »Figaro se ženi«, komična opera v 4 dej., kp. Mc-zart. Petek. Bratislava in M. Ostrava, 19.30, »Figaro se ženi«, opera v 4 dej., kp. Mozart. — Zagreb, 20.00, Prenos opere. — Rim, 21.02, »Kolibri«, opereta v 3 dej., kp. Montanari. — Berlin, 19.00, »Lohengrin«, romantična opera v 3 dej., kp. Wagner. Sobota. Torino, 20.30, Prenos opere. Koncerti in večeri Nedelja. Beograd, 20.00, Klavirski koncert. — Zagreb, 20.35, Zabavni koncert. — Dunaj, 20.00, Prenos koncerta iz Buenos Aires. — Budapest, 19.15, Ogrske narodne pesmi. — Varšava in Katovice, 20.15, Ljudski koncert. — Berlin, 20.00, Operetni večer. — Munchen, 20.00, Koncert filharmonikov. Ponedeljek. Praga, Bratislava in M. Ostrava, Dunaj, Beograd, Zagreb in Ljubljana, 20.30, In-ternacijonalni večer iz Prage. — Dunaj, 20.00, Arije in pesmi. — Praga in Bratislava, 22.20, Koncert angleške sodobne glasbe. — Budapest, 19.00, Violinski koncert. — Rim, 21.02, Zabavni koncert. — Breslau in Leipzig, 21.00, Koncert sodobne glasbe. Torek. Dunaj, 19.30, Koncert moškega pevskega zbora. — Praga, 21.00, Koncert tehnika Kako se obvarujem motenj? (Nadaljevanje.) Najtežavnejša naloga, ki čaka še radio-tehniko, je najti možnost odnosno sredstvo, s katerim bi se mogli obvarovati pred atmosferskimi motnjami. Dasi vemo, kje je vzrok tem motnjam, ne moremo ukrotiti njih povzročitelja, imamo namreč v tem slučaju opravka s silno igro narave, ki se odigrava v ozračju. Omejiti se moramo na sredstva, ki jih uporabljamo v neposrednem stiku s sprejemno napravo samo, in moremo te motnje le dušili. Od stopnje in učinkovitosti tega dušenja pa zavisi izboljšanje sprejema, Z vsakim dušenjem pojema energija, toda ne le energija motenj, temveč tudi energija ra-diovalov, vendar prva nesorazmerno bolj kot druga. Temu dejstvu se imamo zahvaliti, da omogoča to dušenje sploh kakšen uspeh. Že pri majhnem dušenju slišimo motnje že znatno ublažene. Cesar Franckovih pesmi. — Bratislava, 21.00, Ljudski koncert. — Budapest, 21.45, Koncert na dveh klavirjih. — Rim, 21.02, Pevski koncert. — Milan, 20.30, Pester koncert, — Torino, 21.10, Simfonični koncert. — Berlin, 21.50, Violinski koncert. — Leipzig, 21.30, Koncert na saksofon. — Breslau, 21.00, Koncert šla-gerjev. Sreda. Beograd, 20.00, Koncert estonskih pesmi, — Zagreb, 20.00, Prenos iz Prage. — Dunaj, 20.00, Koncert newyorškega filharmoničnega orkestra, (prenos iz Berlina), — Praga in M. Ostrava, 20.30, Koncert finske glasbe. — Bratislava, 20.20, Koncert narodnih pesmi. — Rim, 21.00, Veliki simfonični koncert. — Milan, 21.00, Pester koncert. — Torino, 20.30, Pester koncert. — Berlin, Langenberg, Munchen, Leipzig in Breslau, 20.00, Slavnostni koncert newyorških filharmonikov, dirigira Art, Toscanini. Četrtek. Praga, 21.35, Klavirski koncert. — Varšava in Katovice, 20.30, Pester koncert, — Berlin, 20.10, Ljudski koncert. — Langenberg, 20.00, Večerni koncert. Petek. Beograd, 20.00, Koncert slovanskega godalnega kvarteta. — Dunaj, 20,00, Koncert komorne glasbe in 21,15, Veliki zabavni koncert. — Varšava, 20.15, Simfonični koncert, — Praga, 21.00, Koncert na klarinet. — Budapest, 19.45, Belgijski večer in 21.30, Violinski koncert. ■— Milan, 20.30, Simfonični koncert. — Munchen, 20.00, Koncert plesne glasbe. — Leipzig, 21.15, Simfonični koncert. Sobota. Beograd, 20.00, Prenos iz Vel. Bečke-reka. — Dunaj, 19.35, Arije in pesmi. — Praga, Bratislava in M. Ostrava, 20.45, Ljudski večer. — Budapest, 20.45, Straus-sov večer. — Varšava in Katovice, 20.30, Koncert zabavne glasbe. — Rim, 21.02, Pester koncert. — Milan, 21.15, Koncert komorne glasbe. — Berlin, 20.30, Veseli večer, — Langenberg, 20.00, Veseli večer. — Miinchen, 24.30, Koncert vojaške godbe do 1.30, Vzroki atmosferskih motenj so električni naboji in njih izpraznitve v ozrač u, kjer nastajajo ogromne iskre — bliski. Vsaka iskra pa ustvarja visokofrekvenčna nihanja, ki jih sprejemamo v anteni. Atmosferske motnje se pojavljajo v raznih oblikah šuma, po čemer sodimo tudi pravi njihov vzrok. Če slišimo šum v obliki pokanja, ki traja le nekaj trenutkov, potem sklepamo na električne izpraznitve, ki nastopajo najčešče le ob vročih in soparnih dnevih. Pri tem nastopajoči bliski ustvarjajo zelo udušene elektromagnetične valove. Čim bolj se nevihta bliža, tem jačji postaja šum, kar nas zopet opozarja na gotove varnostne ukrepe. Najbolje je ob takih nevihtah prekiniti s sprejemom in anteno varno ozemljiti. Ob zelo vročih dnevih ali pa v krajih z zelo vročim podnebjem, pa slišimo stalen sikajoči ton, posebno še, če imamo prav visoko anteno. Povzročajo ga električno nabiti oblaki, ki plovejo preko antene. (Dalje.) JEZIkOJIMICAl^ Nemščina Poučuje dr. Ivan Grafenauer. 33. Ubung. 1. a) SKeiu greunb grauj Uerfprad) mir, er inerbe Ijeute abeitb§ ju mir fommen. b) sJJfetit greuitb Derfpradj mir bas: er Voerbe .. . c) Uieiu gteitnb tietfprad) mir, bafc er Ijeute obcitbg ju mir foutmeit tuerbe. ((Šrgaiijung3fa|}.) — ®a§ USer^redt)en metneS greutibež, bafi er Ijeute ju mir fommen tnerbe, Ijat mir groge greube gemacfjt. (Sei= fiigefa|>.) ©§ freut attd) il)n, ba& er Ijeute ju mir fontmeit intrb. (©a£gegenftanbfa|.) — d) 9Mn Treunb berfprad) mir, Ijeitte abeitb§ ju mir ju fommen. ®aS SSerfpredjen bes Treunbes, fjeute abetib? ju mir ju fommen, (jat mid) feljr erfreut. §ettte abettbS ju mir ju fommen, utarijt attd) if)m grofte greube. Gčš ift uerboteu, f)ier jtt raudjett. h\t)aU]at,. Unoetbunfcenct 'flebenfaf). 5afjarfige Dennfotm mif 3U. 3nl)altfat>e toerbett getooljnltd} mit bajj augefitiipft unb fjabett bte SBebeutung eitteS ©atjgegenftaubfafceš, Gšrganjmtg?falje§ ober ®eifiigefa^e§ (bgt c). ^n^altja^e, bie ju einem SluSbrucf be§ ©agen§, ©laubenS, $enfen§ ge» prett, toerbett in gutem ®eutfd) am befteit uitberbunbeit angefiigt; ifjre 9lbf)angigfett toirb I)odjften§ bttrd) bte SDlgff. angejeigt (Dgl. a). 9Inftatt etne§ 3n£}altfa£e§ fann bie fajs* artige 9Jennfortn mit ju ftefjti, meitit berett (gebadjter) ©a^gegenftanb iti bem ©a|e, beffen Seil fie, irgettbtote borfontmt ober unbeftimmt ober mtS bem 3i'f(l'nmenl)attg erfennbar ift (Ugl d) — iiiegt e§ in ber ©ebeutuitg be§ regturenbeit baf) ba3 abljiiiigigc 3 to. nottoeubig betijelbett Sat;* gegeuftanb Ijat, fo mujj bie 9?enitforiit ftelju (fo bei anfangen ft. začeti, oerfudjen fd). (). poskusiti, toagen fd) l). upati si, ficf) bemiifjen fd). f). truditi se, Jicf) roeigetn fd). I) braniti se kaj storiti): ^d) bcmiti)e miri), intiner fteifjig ju fein; nicfjt: bnfj id) flei&ig fei (bin) 2. '0tubctlirf)c liebe. §au?ri)eu ift tu bie ^attdjegrube gefalleu. „^fui," ruft ber «ater, „}e{jt toiH id) bid) itirf)t nnruf)ren, bit ©tiitfbad)®, nber luarte, biS bu bid) getuafdjeit tjaft!" — 9Jad) einer fjalbett ©tunbe fontmt ,®arld)cii, §au§tf)en3 Gruber, jum SSater: „®u, ^apa, §an§rijen ift frijott getoafrfjen. „©ucffaften." Worter. Slušbrucf, *e§, »e, m izraz; 35nri)8, »e§, --t, m. jazbec; ©rube, tU. jama ; ^attcfje, ID. gnojnica; Siebe, tt>. ljubezen; Sufantmeit* Ijang, »e§, *e, m. zveza; — =artig -vrsten, podoben; nottuenbtg = notig potreben; — dn*fiigen, frf). t). pripehniti; du«fnii))fen, fc^. I), »prigumbiti«, pripeti; dn^riiljren fri). dotekniti se ; dn»jetgen, fd) naznaniti; glauben, f(^. E). verjeti; regiereu, fd). I). vladati; rufett, ft (za)klicati; ftinten, ft. smrdeti; Oor*fontnten, ft. nahajati se; — bi§ (do) dokler ne. Hufgabe. 1. ®a§ 2. Sefeftiicf^en fe^e in bie aSgl).! 2. ©ucf)e in ber 31., 32. unb 33. tibung bte unberbunbenen 9Jebenfafee auf unb fe|e bte ririjtigett s8inbeh)orter ein (SBortftelluitg!)! 3. ©uc£)e bie fa^artigen 9lennformen auf unb erfe^e (nadomesti) fie mit Snfjaltšfa^eii! Angleščina Poučuje ga. Orthaber. Twenty-e'ghth Lesson. Conjuctions (kondžankšnz) — Vezniki The commonest Conjuctions are: and in since ker but ampak, pa therefore zalo. sa- also (olso) tudi radi tega either (aither)... or yet vendar ali.. . ali both ... and, i ... i neither ,.. nor kakor ... tako tu- ni ... ni di besides razen tega nevertheless nič moreover vrhu tega manj, prav tako, nato pri vsem tem although (oltho") however vendar, četudi, čeprav toda though(thou)čeprav than kot so ... as tako .. . that da kakor unless če ne as ... as tako .. , whereas (hu-eras) kakor nasproti not so... as ne ta- w'.iether če ko .,. kakor too tudi because ker then potem Interjections (interdžekšnz) — Medmeti Oh! Oh! Alas ! (alas) joj! ah ! a! ah! bravo! dear me ! Oh dear me ! joj meni! Godd-bye (Good be with you ! z Bo-yom! Good gracious! (gre'šcz) Bože moj! hark! poslušaj: hollo! hullo! hello! halo! hurrah ! hush ! pst! tiho! Isay! hej! poslušaj1 indeed, really! res! look here! poglej! eh! jej! oh dear! za božjo voljo! adieu ! I see ! da, da! VAL OMEGA Izviren slovenski radio roman. Piše * * *. 6 (Dalje.) Naenkrat ugasne luč in vrtalni stroj-ček se ustavi; presenečenje je vzelo vsem sapo, le mali kolovodja se odkašlja, da pride zopet do sape, ko z grozo začuti, da ga nekaj davi v grlu. Z zadnjimi silami iztisne iz prsi že napol zadušen krik: »Plin! pli-i--« in že zropota s svojim aparatom onesveščen na tla. Drogovi so sunkovito zleteli iz rok: svetel krog iz električne žepne svetilke je padel na krčevito zvito telo one-sveščenca. Nekaj rok se je stegnilo in ga vleklo iz veže ven s tako naglico, kot da bi koščena smrt grabila za njimi. In morda so storili prav. Iz nevarne veže so ostali trije poleg nesrečnega tovariša v svoji prisotnosti duha rešili tudi še nahrbtnike, ki so jih vstran od vrat v snegu odpirali z nestrpno naglico. Onesveščenca so otirali, vlivali so mu zdravila v usta in počasi se mu je začela vračati rdečica v lica. Prsi so se mu začele dvigati vedno močneje in po nekaj minutah se je zopet zavedel. Kot bi ga pičila kača je šinil kvišku, vrnila se mu je njegova gibčnost in naenkrat je bil stari: »He, he, ali ste videli, kako dolgo roko ima naš inžener-ček? Ampak jaz imam še daljše možgane: Tamle v tistem nahrbtniku imam prav izvrstno sredstvo zoper njegove plinčke. Priznati mu pa moram, da je priden; saj se zadovolji s popolnoma navadnimi omamnimi plini, ki niso nič kaj nevarni.« Med tem je že lezel v neke vrste tanko potapljaško obleko, ki naj bi ga varovala pred plini. Na hrbtu je imela pritrjen aparat s kisikom, ki naj bi mu omogočal dihanje, ko bi bil popolnoma zaprt v neprodušni obleki, ki je bila narejena iz tankega gumija. Glavo je pokrivala gumijasta maska z velikimi steklenimi očmi. Teme maske pa je bilo pokrito s kovinasto čelado, od katere sta vodila dva svetla kovinasta pasova po obeh straneh hrbta in po nogah k čevljem iz kovine; z gumijastih rokavic sta vodila dva prav takšna. »Kaj menite, prijateljčki moji, zakaj ima tale moja naprava tako lepo čelado in po hrbtu ter rokah po dve prav taki rebri, ki vodita k mnogo preveč okovanim čevljem moje opreme. Ali se vam nič ne sanja? Vidite, tale inženerček ljubimka mnogo preveč z elektriko in zato sem si mislil, da bo mnogo boljše, če se za vsak slučaj zavarujem. Kajne da, to ni nič posebnega, če udari s stropa v tvojo glavo in naprej skozi tvoje telo takole kakih sto tisoč voltov, saj p-a-vijo, da se dado tisti, ki jih oplazi kaj takega, z umetnim dihanjem oživeti. Vendar Vam raje prihranim tak posel in zato sem napravil na zunanji strani tele opreme take proge iz kovine, po katerih bo elektrika švigala v zemljo, ne da bi se zmenila za mojo malo postavico, ki bo tičala znotraj.« Med tem je lezel še en njegov pajdaš v podobno obleko in ko sta bila gotova, sta šla nazaj v vežo. Ker vrata še niso bila zadosti izžagana, je vzel mali, ki je v čudni opremi s svojimi naglimi in odsekanimi kretnjami izgledal kot opica, malo razstrelilno patrono in jo zataknil v špranjo, ki jo je preje izžagal v vrata. Ko je zažgal zažigalno vrvico, je hitro potegnil tovariša iz veže k ostalima dvema, ki sta ju zunaj čakala. — Z orokavičenimi prsti je štel sekunde. Ko je četrtič začel obirati prste svoje desnice, je zamolkel tresk presekal zrak. Razstrelivo je opravilo svoj posel in pot v laboratorij je morala biti prosta. Mali, ki je vsekakor vodil vso akcijo, se je zagnal v vežo in posvetil z električno svetilko, ki jo je imel na prsih, na vrata laboratorija. Sredi vrat je zijala velika črna luknja, skozi katero bi lahko zlezel največji de-beluhar. Okretno se je povzpel do nje in že je bil skozi. Tovarišu, ki je hotel iti za njim, je dal z roko znamenje, naj ga počaka zunaj. Svetlobni krog je begal po laboratoriju. . . Mali si je ogledoval svoje torišče. Stal je še vedno pri vratih; njegovo oko pa je skakalo za svetlobnim krogom, ki se je kot metulj lovil po stenah in stropu. Steno nasproti njemu je pokrivala ogromna stikalna naprava, na desno so stali najrazličnejši električni stroji, na levi pa je bil v zidu vzidan velik tresor, pred njim pa je stala velika miza. Laboratorij je bil brez oken; imel pa je dvoje vrat. Ena so bila na levi, močno okovana in zaprta z mnogimi močnimi zapahi, prav tako kot ta, skozi katera je prilezel vlomilec v svojevrstni opremi. Svetlobni krog se mu je največkrat ustavil na veliki mizi, na kateri je stala neka naprava, ki je bila pokrita in pred prahom zavarovana s črnim pregrinjalom. (Dalje.) Priloga 4. k štev. 21 Kako spoznam glavne postaje? (I) kc m postaje kw napoved znak 1319 227 Koln (Nemčija) 1-5 »Achtung, Achtung, hier die Westdeutschen Sen-der Aachen, Koln, Langenberg, Miinster.« — Zaključek: »Gute Nacht. Auf Wiederhoren morgen friih um . . .« 1256 1184 239 253 Niirnberg (Nemčija) Gleiwitz (Nemčija) 2 5 »Hier Deutsche Stunde in Bayern, Niirnberg, Munchen, Augsburg, Kaiserslautern . . . »Achtung! Hier schlesische Funkstunde Breslau und Gleiwitz.« — Zaključek: narodna himna in »Auf Wiederhoren morgen vormittags. . .« Sviralo na pet glasov: e, f, g, a, h, c. — Konec akord na orglah. Metronom s 60 udarci na minuto. 1157 1148 259 261.3 Leipzig (Nemčija) London (Anglija - National) 1-5 25 »Achtung, hier Mitteldeutschland, Leipzig und Dresden.« London Broockmans' Park Calling. Med točkami metronom. Če prenaša Dresden, mor-sejev znak DR (—...—.), nato zvonenje. 1140 263 Mor. Ostrava (ČSR) 10 Hallo! Radio - žurnal Československa, Moravska Ostrava.« — Zaključek: »Dobrou noc!« Napoved v češčini, francoščini in angleščini. 1121 268 Radio-Catalana (Španija) EAJ 13, Barcelona 10 »Esta es la estacion radiotelefonica EA yota trece de la Radio Catalana en Barcelona, instalada en el edificio de la fabrica industria Espanola de Perlas imitaciones.« — Napoved v franc., špan., katalon., angl. in nem. — Zaključek: »La Estacion EAJ 13 de la Radio-Catalana en Barcelona va a serrar. Buenas noches, senoras y caballeros!« 1076 279 Bratislava (ČSR) 13 »Halo, Radio-journal Bratislava, Československa!« Zaključek: »Dnešny program sme vycerpali, kon-čime vyselanie a prajeme všetkym posluchačom dobrou noc!« Štirje začetni toni slovaške himne: »Hej Slovani. , .« (c, e, g, g). 1058 284 Berlin Ost (Nemčija) 0'5 »Achtung Berlin, Stettin, Magdeburg, Gleichvvelle!« 1049 286 Radio-Lyon (Francija) 1-5 »Ici, Radio-Lyon Emissions!« Akordi na klavirju. 1031 291 Torino (Italija) 7 »E. I. A. Radio-Torinoj« Zaključek: »E stato trasmesso ...« in »Buona notte a tutti!« Kanarčki. 1022 293 Košice (ČSR) 12 »Hallo Košice na vlne 293 m.« Med točkami: »Hallo Košice nasleduje...« Napoved v češčini in nemščini. 932 322 Goeteborg (Švedska) 10 »Goteborg-Motala, Rundradio.« Zaključek: »God-natt allesammans, godnatt!« 923 325 Breslau (Nemčija) 1-5 »Achtung, hier schlesische Funkstunde, Breslau und Gleiwitz.« Zaključek: Narodna himna in »Auf Wiederhoren morgen vormittags ,..« Metronom s 60 udarci na minuto. 905 331.4 Napoli (Italija) 15 »E. I. A. Radio Napoli.« Začetek s trilčkom. Zaključek: »E stato trasmesso . ..«, fašistična himna »Giovinezza« in »Marcia reale.« »Buona notte a tutti.« Ženski napovedovalec. Med točkami metronom s 'J 14 udarci na minuto. Signal T z morzejem. 89 335 Poznan (Poljska) 12 »Halo, Radio Poznali!« Zaključek: Narodna himna (Dobrovvska mazurka) in »Dobranoc!« Napoved v poljščini in francoščini. Tiktakanje ure. Sviralo z melodijo zvonov z mestne hiše. 878 342 Brno (ČSR) 24 »Hallo, Radio-journal československa Brno!« Napoved v češčini, francoščini in angleščini. Zaključek: »Dobrou noc!« 860 349 Barcelona (Španija) (Radio Barcelona EAJ 1) 8 »Aqui estacion Radio Barcelona EAJ 1 instalada en la cumbre del Monte Tibidabo,« Skrajšana napoved: »Union Radio Barcelona.« — Zaključek: Narodna himna in: »Buenas noches, senores, asta manana, si Dios quiere,« Glasbeno znamenje med točkami. 851 352 Graz (Avstrija) 7 »Hallo, hier Radio Graz auf Welle 352 m.« Zaključek: Narodna himna »Hoch vom Dachstein an . , .« Signal G v morzeju (— —.) Metronom na 264 udarcev v minuti. 842 356 London I (Anglija) 30 »This is London 2 LO (two LO) calling.« Zvezano z Daventry 5xx. — Zaključek: »God save the king« in »Good night everybody!« Urna znamenja iz Green-wicha. Izdal »RADIO LJUBLJANA«, ilustriran tednik za radiofonijo, Ljubljana. — Uredništvo in uprava Mahničeva 12, tel. 3290. VSAJ SEDEMKRAT na teden gre naš lisi v neštetih družinah iz rok v roke in kroži vsakokrat VSAJ DVE URI od enega do drugega med znanci in prijatelji, zbranimi ob aparatu. INSERIRAJTE zato v našem listu, če vam je za res uspešno reklamo! BAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^AAAAAAA ■ ■ Vttttt?TT??T~t ttttTTTVtt ??tttWtt? WWW Tfff ffrvTf H Ali potrebujete prvovrsten pianino ali harmonij] Dobavimo Vam pianino izbrane kvalitete, 7 '/3 oktave, »Re-petitionsmehanik«, zn 16.000 D vštevši vse dobavitvene stroške, franko vsaka postaja v Jugoslaviji. Na željo Vam stavljamo na razpolago priznanja naših jugoslovanskih odjemalcev, ki so že v posesti takih pianin LID L & VELIK Mor. Krumlov Celioslovaškn. RADIO POSIUŠAICI SO STROKOVNJAKI! Pri ravnanju z radijem si pridobe obsežno tehnično znanje. Odločilne za dober sprejem so elektronke, to ve vsak strokovnjak. Biti pa morajo VALVO- ELEKTRONKE Generalno zastopstvo: AUDION Dipl. ing. N.Kun Novi Sad ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN Cas teratteif) valov prihaja! Poletje s svojimi motnjami je za sprejem na normalnih in dolgih valovih manj ugodno. Sprejemu na kratkih valovih pa atmosferične motnje nič ne škodijo. Zato je poletje sejona 3ci kratke valove. Najboljši aparati za sprejem kratkih valov so aparati „Radione" z njimi dobite ob vsakem času: Schenectady v Ameriki Sidney v Avstraliji Chelmsford v Angliji Eindhoven na Holand-skem itd,, itd. Zahtavajte še danes prospekt o šest- in štirieletronskem ,, Ratlione"- aparatu za popoln priključek na izmenični tok. Hadio Ljubljana Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 Maribor, Aleksandrova cesta 44 List izhaja vsak četrtek. — Izdaja in urejuje ter oblastem odgovarja Niko Kuret. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mahničeva 12. — Ček. račun poštne hranilnice 15.228. — Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K, Čeč) 53534801010101010000484802020202535353534848484848484848482323534848484848484848484848484848484848482323530002020202020202010101060605015301000002230100000002000000000000101000020202230100020202020202020000000101 5323004853532348485353230053020200010102020001015302000001020202000153020200010101020202000053020200010053535323239123232300000001 5323484890020053530200530202015353234848535323485302020000535302000053020000020200530202000001020200000101020210015353532323484853