Poštnina plačana v gotovini. Štev. 9 September 1935 Leto IX. * Priložena je mehko-vezana knjiga ,.Pohod vzmedo“in meh-kovezana rodbinska knjiga,,Lupin se ženi" ali v platno vezana šesta in sedma rodbinska knjiga „Veseli fant“ in ,.Lupin se ženi". DcUtddMMftfCi- žena se *te sme JtoiUdac ,uvzbut{ati. Da si ohranite dobre živce, pijte samo izborno dc. Pucevo- stadno kcu/o-. Dc. PMx€Va starina Mava je odličnega okusa in jo vsaka gospodinja rada pohvali. Dc. VAttCVa starina Mava je priznana redilna in zdrava družinska kava. Dc, DicCCVa starina Mava je domači slovenski izdelek. Zavračajte tuje izdelke in zahtevajte samo naš tukajšnji izdelek, Ac, VA&CVfr starififr MoVO, ker pobijate s tem brezposelnost. (jOSpCL ! Ne bodite neprijateljica sama sebi! Mar res ne veste, da je HEBS ANsčaj pri obo'enjih želodca, jeter in ledvic dobro sredstvo? Obolenja ob p r e m e n 1 in bolečine pri mesečnem perilu (menstruaciji) ublaži Hersamčajt Ali Vas ovira debelost? Ali hočete biti vitki? Potem pijte Hersan-čaj t Cernu bi trpeli bolečine zaradi revmatizma In protina, če ni treba? Hersamča) je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. Hersan<£ai pomaga pri poapnenju žil (arterlosklerosl) in zlati žili (hemeroldih). Hersan«čai se dobiva v vseh leKarnah. Zahtevajte brezplačno brošuro od tvrdke Badiosan, Zagreb, Lopašičeva ulica 6. Reg. min. soc. pol. In nar. zdr. Štev. 19.434'1. Med poletjem in zimo imamo jesen, ko postane letni plašč prelahek, a zimski če pretopel. Tivar prinaša celo vrsto prehodnih plaščev. Takoimenovani „Dubl“ so nosili samo moški, toda izkazalo se je, da je posebno prikladen tudi za dame. Pri volnenih dubl-plaščih angleške fazone so posebno poudarjena ramena. Kratki ali široki „dragonec“ z 2 ali 4 dekorativnimi gumbi lahno zapenjajo in obogatujejo linijo plašča. Bolj ko po sliki in opisu boste že na prvi pogled spoznali odličnost naših modelov. Posetite eno naših prodajaln Tivar-oblek, kjer Vam bodo plašče prav radi razkazali, ne da bi morali katerega kupiti. TTVARsOBLEKE Ali boste verjeli? Kazen za prometne grešnike. Ko se ie pred letom' dni govorilo pogosto o zasliševanju »tretje stopnje«. ki ga uporabljajo v Ameriki, zlasti v Los Angelesih, so oblastva zanikala, da bi se posluževala za »omeh-čanje grešnikov« tako učinkovitih sredstev, kakor so mrtvaška okostja v celici, rokovanje z umorjencem itd. Zdaj pa se sliši, da se oblastva v Los Angelesih vendar poslužujejo prav čudnih »vzgojnih« metod. Nedavno je izšel ukaz, da je treba kaznovati zlasti strogo vse krivce prometnih nesreč. Razen na denarno kazen, ječo in odškodnino obsodijo grešnike še na »mrliško revijo«. Tri tedne jih vodijo vsak dan skozi mrtvašnico v Los Angelesih, in sicer skozi oddelek, kjer leže mrtve žrtve prometnih nesreč. Ti ponesrečenci imajo navadno strašne rane. Paznik v mrtvašnici odgrinja rjuhe z njih, hodi od odra do odra in popisuje, kako so se nesreče primerile: »Ta mož se je ponesrečil zaradi neprevidnosti gospoda, ki se Je vozil z motorjem. Zapušča štiri nebogljene otroke in nesrečno ženo.« — »To ženo je zagrabil avtomobilski blatnik in jo Vrgel pod omnibus, ki Je prav tedaj drevil mimo. Preživljala Je svojo staro mater, ki je zdaj ostala brez pomoči na svetu ...« Tako se vrste strahotne zgodbe druga za drugo. Neprevidni avtomobilisti odhajajo iz mrtvašnice bolj mrtvi kakor živi. Eden izmed paznikov je rekel: »Kdor je moral hoditi tri tedne sem, ne prime nikoli več za avtomobilsko krmilo.« Avtomobilski klubi so seveda proti tej metodi protestirali, toda vlada Je vse proteste odločno odklonila. Ona že ve, zakaj uporablja ta res nekoliko pošastna sredstva. V zadnjih mesecih je padlo število prometnih nesreč v Los Angelesih za 20 odstotkov. Misli Victor Hugo. Smeh je solnce; zimo prežene s človeškega obraza. * Najlepše oči največ lažejo. # V nasmešku je pritrditev, v smehu pa dostikrat zavračanje. * Pogled na lepoto zasenči vse drugo. Njena bližina greje kakor solnčna luč. Veselimo se njenega najneznat-nejšega pozdrava in srečni smo, če se mudi pri nas; ona je življenje. Sele negovan sijaj ustvari pri avtu, tem tehničnem ču-desu, divno zanosno vnanjost in vzbudi v nas vtisk lepote. Prav tako dobi frizura popoln izraz šele tedaj, ko dovršeno obliko objame bleščeč prirodni sijaj las. njeno f Dajte svojim lasem takšen sijaj z redno uporabo Schwarz- kopf-Haarglanza, ki je priložen vsaki vrečici Schvvarz-kopf-Extra-Shampoona. Za plavolaske posebna vrsta Schvvarzkopf-Extra-Blond, po katerem postanejo potemneli lasje spet svetli. Vrečica Din 5' — . SCHOARZKOPF-SHAMPOOH-EXTRA Vrečica Din 4 50 v lekarnah, drogerijah In parfumerijah. Lepota, ki si v zadregi ne zna pomagati, je nepopisna, in nič ni tako čudovitega kakor slepeče lepa nedolžnost, ki ima v rokah ključe do raja, pa sama tega ne ve. * Ženske se rade hranijo z iluzijami, ker od njih nihče ne odebeli. * Dosti je pesnikov, ki bi jim lahko vzeli »pesniško licenco«. * Resignacija je, če se nasmehujemo temu, kar smo v mladosti objokovali, ali pa narobe. * Kdor sreče ne isce, jo najde. * Nekoč smo izpraševali prijatelje: »Kateri krojač ti dela obleke?« Zdaj jih bomo kmalu vpraševali: »Kateri krojač ti obleke — obrača?« Kal panvijo slavni možje o ljubezni in zakonu. Zakon je začetek in vrhunec vse kulture. Divjega človeka omehča In tudi tisti, ki je izobražen, nima drugje lepše priložnosti, da pokaže svojo tenkočutnost, kakor v zakonu. Goethe. Privlačnost družinskega življenja je najboljši protistrup, ki pomaga zaustavljati propadanje dobrih šeg. Rousseau. Prostovoljna odvisnost je najlepše stanje, in kako bi bila ta odvisnost mogoča brez ljubezni? Goethe. Zmeraj biti v dvoje, to je nekaj velikega. Nietzsche. Žena izgubi v ljubezni do vzornega moža zavest svoje lastne vrednosti, mož pa se šele res zave svoje v ljubezni plemenite žene. Ebner-Eschenbach. smelv Pavel in Pavla gresta v park. Pavla pokaže kostanj: »Ali vidiš tole drevo, Pavel?« »Seveda ga vidim, Pavla.« »Tam si me pred dvajsetimi leti prvič čakal.« Pavel prikima. »Da. In glej, tudi zdaj stoji tam neki tepec in čaka.« Potreba po oddihu. »Ti, možiček, doktor me hoče poslati v hribe, da se malo opomorem.« »To je pa res lepo. Vprašaj ga vendar, ali bi morda tudi mene ne poslal tja.« V ženski šoli. Učiteljica vpraša: »Ali mi lahko katera pove ime kakšnega slavnega osvojevalca. Štirinajstletna Zinka dvigne roko, vstane, zardi in zajeclja: »Don Juan...« Gospod general. Polkovni zdravnik je dobil novega slugo, ki še ni prav nič poznal osnovnih pravil vojaškega življenja. Tudi vojaških stopenj in njih zunanjih znakov še ni poznal. Nekega dne pa je prišel na vizita-cijo sam gospod general. Stopil je v prednjo sobo prav tedaj, ko je imel zdravnik precej nerodno operacijo. Sluga ni niti slutil, kako visoko stopnjo izdajajo došlečeve hlače. Zato je samo zavihal nos in vprašal generala, kaj želi. »Gospoda polkovnega zdravnika,« je odvrnil general. »Oprostite, zdaj pa ni mogoče, ker je zaposlen.« »No, le pojdi noter in mu povej, kdo ga čaka.« Sluga je šel. »Gospod polkovnik, pokorno javljam, zunaj je vojak. »Kakšen vojak?« »Vojak. j.« »Bedak! Kakšen vojak, te vprašam.« »Pokorno javljam, da ima na nogah rdeče proge...« »Pojdi in mu reci, da zdaj ne utegnem. Jutri naj pride, dotlej pa naj si deva na noge mrzle obkladke.« Ničesar ni znal. Pepe se je dal ločiti. Od mize in postelje. Zadeva je postala seveda predmet vnetih pogovorov in neka dama je po dolgem premišljevanju vprašala: »Kaj, tudi jesti ni znal?« Za silo. Ocepkov Tone si je že dolgo želel koze in si jo je nazadnje le kupil. Ves vesel pripoveduje sosedu o svoji najnovejši pridobitvi. »Hm,« meni sosed, »kje jo boš pa imel pod streho? Saj nimaš več prostora pri hiši.« Pa pravi Ocepek: »Kje jo bom imel pod streho? I, v izbi!« »Ampak smrad,« ugovarja sosed, »neznosni smrad!« »O, koza se ga bo počasi že navadila,« se odreže Tone. Cutex se proizvaja v barvah, ki se prilegajo k vsaki obleki li Vaše garderobe, od športne obleke pa do veterne toalete, ker daje celemu ansamblu poseben 51k. Poizkusit e Cutex, odstranjevalec laka V nasprotju z grobimi vrstami acetonsklh odstranjevalcev varuje kožico na nohtih, da se ne suil, lu nohte same, da se ne krhajo. C U T E X Generalni zastopnik: M. NEUMANN, parfumerija na veliko, Zagreb, Botkovlčeva ulica 41. $ 'Kaj koristi naj = skrbnejša ncga,čc nima uspeha radi uporabe slabega mila. Samo tako milo, katerega ime jamči za kakovost, neguje kožo tako kakor je treba, da postane lepa. ★ IZBIRAJTE MED SLEDEČIMI ELIDA MILI ELIDA FAVORIT žc deset let tjublje* nec razvajenih žensk. ELIDA 7 CVETIC luksusno milo, ki si ga lahko privošči vsakdo. Posebno močnega vonja. ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEG milo snežnobele barve — omamljivega vonja. ELIDA KREMA MILO popolnoma novo! Posebno blago za občutljivo kožo. Posrečena dopolnitev nove Eli da kreme. Pek. Po dolgih letih je srečal Tone Porenta svojega prijatelja. Prijatelj je bil pek in mu je pripovedoval, kako dobro se mu godi. Lepo hišo ima, dela čez glavo in zaslužka tudi, skrbno ženo in petnajst otrok. »Dovoli, prijatelj,« mu je segel Tone Porenta v besedo, »kdaj pa prav za prav pečeš?« Poklon. »Tetica, ti si pa morala biti zelo lepa, ko si bila mlada.« »Zakaj pa, Tonček?« »Ker te stric najbrž ne bi bil vzel, če bi bila takšna, kakršna si zdaj.« AmUcLoU Groza. Nedavno umrli nemški pesnik in boem1 Joahim Ringelnatz je rad gledal pred seboj poln kozarec. Nekoč se je vračal s takega gledanja precej zgodaj domov in je bil seveda pošteno okajen. Ker je bil precej slab v nogah, se je naslonil ob oglasni kiosk, da bi mu bil vsaj za nekaj časa v oporo. Ringelnatz je hodil okoli kioska, hodil, hodil, in te poti seveda ni hotelo biti konec. Iznenada pa je začel siromak kričati, kar mu je dalo grlo: »Sveti Bog! Saj sem v tem stolpu živ zazidan!« Oprezni Goethe. Ko je potoval Goethe v Italijo, so ga prosili razni znanci in prijatelji, naj jim prinese s seboj kakšen lep spomin. Nekateri so mu dali denar za te spomine kar naprej, drugi pa nič. Ko se je Goethe vrnil, je prinesel s seboj samo tiste naročene reči, za katere je bil dobil denar. Prijatelji, ki jim ni ničesar prinesel, so bili seveda užaljeni in razočarani. »Vidite, to je usoda!« jim je dejal pesnik. »Ko sem se vozil nekega dne v Benetkah z gondolo po kanalu, sem imel na kolenih listke, kjer so bile zapisane vaše želje, in sem premišljeval, kje bi kaj kupil. Iznenada pa je potegnil veter in listke odnesel.« »Nekateri vaši prijatelji pa so vzlic temu dobili stvari, ki so jih prosili.« »Da,« je odvrnil Goethe in se zasmejal. »Na nekaterih listkih je ležal njihov denar, pa jih veter zato ni mogel odnesti.« Bismarckovo krstno ime. Bismarck je bil nekoč pri banketu. Za sosedo pri mizi je imel ženo španskega poslanika. Dama je menda hotela za vsako ceno zvedeti od Bismarcka neko politično skrivnost in je zato postajala z njim čedalje zaupnej-ša. Izprva ga je ogovarjala z »ekscelenco«, potem1 mu je rekla »gospod Bismarck«, in nazadnje samo še »dragi moj Bismarck«. Kancelar pa je medtem uganil, kam pes taco moli, in rekel je dami z nasmehom: »Madame, če morda še ne veste, — moje krstno ime je Oton.« Muzikalni Moltke. Ko je bila v Berlinu premiera Wag-nerjevih »Mojstrov pevcev«, se je Je udeležil tudi knez Moltke. Po drugem dejanju so ga vprašali, kako mu je opera všeč, in rekel je: »V Reichstagu je vzlic vsemu pri- jetnejše. Tam človek lahko sejo po svoji volji prekine ali pa da izglasovati preložitev.« Primera, Renoir je bil že precej star, ko so-začeli priznavati njegovo umetnost. Kupci slik so ga začeli tedaj tako oblegati z naročili, da ni mogel vsem ustreči. Ko so mu nekoč ponujali za neko sliko prav veliko vsoto, jim je rekel: »Zdaj mi ponujate najboljše bifteke, ko nimam več zob!« Simbolizem. Nekega dne so prišli k velikemu ind-skernu pesniku in filozofu Rabindra-nathu Tagoreju rojaki in ga prosili, naj jim kot človek, ki je obšel toliko sveta in zlasti Evropo, pove, kako razume in gleda dogodke v Nemčiji, Italiji in drugih državah. Izkratka, zanimal jih je problem nacionalizma. Vsak Evropec bi v takem primeru priredil dolgo predavanje o bistvu nacionalizma, Rabindranath Tagore pa je povedal svojim rojakom samo tole priliko: »Gospa Jonesova je prišla domov vsa razburjena in rekla svojemu možu: ,Na trgu sta se sporekli gospa Blackova in gospa Brovvnova. Potem sta si skočili v lase in se menda še zdaj ravsata/ .Zakaj pa?‘ jo je vprašal mož. ,Tako. Gospa Brownova je trdila, da je njen otrok najlepši na svetu, gospa Blackova pa jo je prepričevala, da je najlepši otrok na svetu njen.. .* ,Čudno!1 je rekel mož. ,Kajne?1 je zmagoslavno vzkliknila žena. ,Saj je najlepše dete na svetu vendar najino!1« VAŠEMU OKUSU odgovarjajoče vzorce in barve BLAGA ZA PLAŠČE IN OBLEKE ZA JESEN ter vse vrste manufakture za sebe in družino boste našli v največji izberi in najceneje pri tvrdki NOVAK, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG (PRI NUNSKI CERKVI) Za moške obleke in suknje dospejo v teku septembra iz škotskih in ANGLEŠKIH TOVARN (direktno) izredno lepi vzorci finih specialnih tkanin po izrednih cenah. Mislite na to, ko bodo potrebna moška oblačila. »Jajnine«. Ta izborna jed naše domače tovarne »Pe-katete« (makaroni, špageti in juhine zakuhe) se vsepovsod po naši državi razpečavajo. Povsod jih vidimo v izložbah: v Zagrebu, Beogradu, Skoplju, Splitu in po vseh drugili mestih in po deželi. To je najboljši dokaz, kako se njih poraba širi in kako priljubljene so postale pri občinstvu. Znatno znižane cene tir. Wanderjevega Hordenzyma. Zaradi vedno večje uporabe tega izbornega proizvoda za prehrano dojenčkov, zlasti zaradi njegove praktične in ekonomične upotrebe v zvezi s prikuhami (špinačo, kolerabicami, korenjem in karfiolo) je bilo domači tvor-nid dr. A. Wander d. d. mogoče znatno znižati ceno Hordenzymu za občinstvo, in sicer od Din 39 na Din 29 za škatlo. Pozdravljamo ta sklep tvornice dr. Wander d. d. in smo prepričani, da bo ta znižana cena omogočila, da se bo s tem izbornim1 domačim proizvodom1, ki je sestavljen iz samih domačih sirovin, seznanilo čim več mater. Praktično. V neko menjalnico je prišel hribovec šestdesetih let, ki pa je bil še prav dobro ohranjen. »Oprostite,« je dejal, »ali bi mi ne mogli moje žene, ki je zdaj v petdesetem letu, zamenjati za dve drugi po petindvajset let?« Morska bolezen v nebotičnikih. Ce stanujete visoko v nebotičniku, lahko opazujete, kako voda v kopalnici valovi. 2e v 40. nadstropju se zgodi, da se loti posebno občutljivih ljudi nekakšna morska bolezen. Čeprav se premika zaradi vetra konica nebotičnika le za centimeter ali dva, začne ta malenkostni, stalno se ponavljajoči odklon premikati težje pred- mete, ki vise na vrvicah (svetilke in podobno) časih tako močno, da je razlika med skrajnima točkama loka po en meter ali pa celo več. In za-padni viharji s 140 km hitrosti niso n. pr. v Newyorku nič posebnega. Zato zidajo nebotičnike tako, da so prožni. Tako se Manhatanski nebotičnik, ki je visok 227 metrov, ziblje na vrhu le za okoli 60 cm. Približno tolikšen je tudi odklon 313 metrov visokega Chryslerjevega nebotičnika, ki ima na vrhu še skoraj 60 metrov visok stolp iz nerjavečega jekla. Ker nameravajo graditi še precej višje stavbe, so začeli raziskovati vzroke in moč tega nihanja. Zato so sestavili posebne aparate, ki so podobni potresome-rom. Kadar je vetrovno vreme, postavi opazovalec aparat v enem1 naj- višjih prostorov. Dva dolga vzvoda beležita nitianje, eden stranski odklon, drugi pa nihanje tal. Na vsakem vzvo-' du je pritrjeno ogledalo. Nanje pade svetlobni žarek, ki se odbija in zadeva dolg, počasi se premikajoč trak fotografskega papirja. Ko papir razvijejo, dobe krivulji obeh odklonov, drugo zraven druge. Nekatera poslopja se zazibljejo do 40 krat v minuti, druga, novejša, pa komaj po 8 krat. Razdelitev kota na tri dele. To, kar se ni posrečilo znanstvenikom1, se je posrečilo preprostemu krojaču. Razdelitev kota na tri dele samo s pomočjo šestila in ravnila, so smatrali že od starega veka za nekaj nemogočega. Zdaj pa javlja prof. O. Perron s tehniške visoke šole v Mo-nakovem, da se je krojaču E. Koptu posrečilo tako razdeliti kot. Napaka za kote pod 20 stopinj je manjša od I sekunde in ne znaša torej niti V72.000. Živali, ki se same pohabijo. Razne živali se v nevarnosti rešijo tako, da napadalcu puste kakšen svoj ud. Vsakdo ve, da pusti martinček človeku rep v roki, če ga primemo. Tudi sipa pusti svojo lovko, če jo napadalec prime zanjo. Znanstveniki so ugotovili, da to živalim; ne škoduje, ker jim izgubljeni udje kmalu vnovič zrasejo. Vsak dan jemo živo srebro. Skoraj v vseh živalskih in rastl’11-skili jedilih je v neizmerno majhnih količinali živo srebro. Zlasti cbilo ga je v kruhu, krompirju v oblicah, jabolkih. rižu, paradižnikih in v ohrovtu. Izločanje živega srebra torej ni nobena bolezen, ki bi nastopala le pri ljudeh, ki imajo z amalgamom zalite zobe, ampak prirodna posledica pri -rodne hrane. Drobci stekla niso nevarni. Zmeraj so trdih, da so drobci stekla »mehaničen strup«, ki rani želodec in črevo. Zdaj pa so na živalih preizkusili, da ti drobci niso tako nevarni. Prebavilih sokovi v črevesju obdajo namreč drobce tako, da ne morejo raniti črevesja. _____PRIJATELJ ILUSTRIRANA REVIJA ŠTEVILKA 9 SEPTEMBER 1935 LETO IX tiOMcniUL Ut katci! Delo v tiskarnah stoji. Prav nič ne vemo, kdaj bo konec stavke. Če bi predolgo čakali, bi se lahko zgodilo, da bi »Prijatelj« meseca septembra ne izšel. Zato smo se danes odločili in se začasno preselili v Maribor. Seveda imamo s tem velike stroške. Toda kaj hočemo napraviti? Ali naj še čakamo 14 dni ali ves mesec? Kaj bi pa naročniki rekli, ko bi ne dobili »Prijatelju«? Vsaka izprememba prinese nekaj zmešnjav. Če »Prijatelj« ta mesec ne bo tak, kakršnega ste vajeni, prosimo, da nam oprostite! lato pa nikar ne pozabite na plačilo naročnine. Vas lepo pozdravljamo. Uredništvo in uprava. Maribor, dne 5. avg. 1935. Zadnji dnevi veselih počitnic m i ANTON INGOLIČ: Mlada JUta (Nadaljevanje ) Ko je Tine izgotovil mizico, se je lotil pisalne mize. Z očetom sta se že nekaj večerov pogovarjala o tem, pod njegovim vodstvom si je narisal podroben načrt in se lotil dela z velikim navdušenjem, dasi Marti ni bilo prav. Naj bi sedaj nekaj časa pustil delo! Naj si odpočije, saj je tako bled in suh! In ona je skoraj ves dan sama z Mar-tico. Dopoldne pomaga materi v kuhinji, popoldne pa se dolgočasi s šivanjem. Če se gresta s Tinetom kdaj kopat, sili Tine že čez pol ure domov. In tudi mama je neprijazna, ker ga nič ni k njej. Tine pa je ves dan živel v lesu. Ko je delal ob svojem skobeljniku in je od vseh strani prihajalo ropotanje in brnenje strojev, se mu je zdelo, da je on sam del tega večnega premikanja in ropotanja. Kakor bi bil sam daleč nekje, in vendar tako zelo navezan na vse, kar ga obdaja. In iz hrapavih, kosmatih desk ustvarja določene like, uglajene in urezane, kakor je treba. V duši mu je bilo svetlo in jasno. Ves dan si je tiho prepeval in žvižgal. Zato ni mogel razumeti, zakaj je Marta postajala od dne do dne bolj zadirčna in zaprta. Ko je prišel zvečer v sobo, je navadno že ležala v postelji ali pa je slonela ob oknu. Tine je bil telesno truden, toda duševno svež in jasen. Pristopil je k Marti in jo objel. «Kaj misliš, Marta?* Toda Marta ga je odrinila in molčala. Tine je legel, a Marta je še vedno molčala. «Kaj vendar premišljuješ?* Nobenega odgovora. Končno pa jo je našel nekega večera vso v solzah. «Čemu jočeš?» Dolgo ni bilo odgovora, nazadnje je bruhnilo iz nje: «Nič več se ne brigaš zame. Komaj zjutraj vstaneš, se umiješ, izpiješ kavo in si že v delavnici. Niti ene lepe besede mi ne privoščiš ves dan, niti enkrat me ne objameš ali vsaj pobožaš. Še veš, kako pa je bilo pred leti? Včasih si vso uro sanjaril v postelji, da sem šolo zamudila, lu kjerkoli si me videl, si imel lepo besedo ali vsaj topel pogled zame. Sedaj pa me odganjaš, če grem včasih v delavnico pogledat, mimo mene pa greš kakor mimo tujega človeka. Ves dan nimaš časa zame in še zvečer, ko bi se rada kaj pogovorila s teboj, sediš tam spodaj na klopi in ne prideš gor. In ko prideš, izpregovoriš nekaj besed in zaspiš; le včasih prideš k meni, in tedaj bi moralo biti vse, kar ti želiš. Saj me nimaš nič več rad, kako pa bi mogel biti takšen! In tudi Martiče nimaš, 6aj se nič ne brigaš zanjo.* fine je sedel k oknu. Ob eesli so gorele električne luči. Pred leti ni bilo električnih luči, tedaj je bilo lepše. Na večer je tedaj šel med hišami ob potoku, se ustavil zdaj tu, zdaj tam in dražil dekleta. Potem se je vrnil domov, prižgal svetilko in čital uro ali dve. Da, tedaj je bilo čisto drugače. Sedaj pa svetijo na vasi električne luči, sedaj ne sme na večer na vas, sedaj ne sme niti delati, niti čitati, niti ljubiti, kadar hoče, sedaj ničesar ne sme, kar bi sam hotel. Marta je jokala na postelji. Čez čas se je zbudila Martiča in še ona plunila v jok. Tine je še vedno sedel ob oknu in zrl na razsvetljeno cesto. Kaj naj vendar stori? Ali naj gre k Marti, jo objame in tolaži? Ali naj ji govori, kako zelo jo ima rad, kako mu je lepo, kako bosta čez nekaj mesecev živela v mestu, kako je lepa in je srečen ob njej? Naj jo poljublja, da bo utihnila, da se bo začela smejati, ga prosila, naj si bosta dobra, se privijala k njemu in se mu nazaduje vdala? Ali naj stori tako, kakor je že toliko in tolikokrat? Ne, tega ne bo več delal! Saj vendar nima pomena. Saj čez nekaj dni je spet kakor prej, včasih že drugo jutro. Ne, s tem ne bo ničesar izpremenil. Tu bi bilo treba nečesa drugega! Toda česa? Martiča je zopet zaspala, Marta je še vedno jokala. Tine pa se ni ganil od okna. Tu ni nobene pomoči. Nekaj je zgrešeno v njuni ljubezni, v njunem življenju. V nečem sta se oba zmotila, in sedaj, ko stojita že tretje leto vsa resnična drug pred drugim, vidi vsakdo izmed njiju v drugem nekoga čisto drugega, kakor pa ga je poznal, gledal in ljubil v tistih opojno strastnih mesecih pred poroko in prve mesece zakona. Tedaj se je v njiju vžgalo, ju vrglo iz sebe, da sta plavala v čudežnem svetu, ki je bil obema enak, ki ju je napravil enaka. Toda pozneje se je tisti ogenj nekoliko ohladil, tisti čudežni svet je izginil nekam in nenadoma sta stala v resničnem življenju s svojimi pravimi, nekdanjimi navadami, besedami, željami in nagnjenji. In tedaj sta začutila, da se ne poznata popolnoma. Toda tega si nista hotela priznati, iskala sta krivde v malenkostih, v študiju, stanovanju -in bogve v čem. A Tine sedaj ve, da ni krivde izven njiju, marveč v njunem bistvu. Ona bi rada sanjarila, on pa bi rad delal! Saj je presanjaril vsa leta! Sedaj pa se mu hoče dela, resničega, trdega dela! Marta je jokala vedno glasneje. Tinetu je postalo neznosno. Najrajši bi vstal in šel. Toda mora se premagati, domači bi slišali. Mati mu itak vedno pravi, naj si bosta dobra. Sedaj ne pomaga drugega kakor potrpeti, pravi; tildi ona je morala. Tine je stopil k Marti in ji položil roko na glavo. Čez čas je sedel k nji na posteljo in jo pobožal po licih. Marta je polagoma utihnila. Tine jo je gledal v mesečini, ki je lila nanjo. Ležala je sključena v beli srajci. Odeja ji je bila padla na tla. Lasje so ji ležali razpleteni na blazini. Jasno so se odražale njene polne prsi, boki s bili zaliti in močni. Polagoma so Tinetu vse misli nekam izginile. Pred njim je ležala Marta in mesečina je lila nanjo. Legel je k nji in jo objel. Začela sta se pogovarjati. Vse bo dobro. Samo potrpljenja jima je treba. Marta naj ne bo tako otročja, Tine pa naj se malo bolj briga zanjo. Saj je vendar njegova žena. Piizna, da ima napake, toda Tineta ima zelo rada. Umrla bi brez njega. A hoče ga imeti vsega, in če ni takšen, kakor si ona želi. jo obide tak bes, da mora biti krivična z njim. Tudi on jo ima rad, toda naj razume, da je mož, ki se mora ba-viti z nečim. Sedaj ne študira več, pa mora delati v delavnici. Ko bo pisalna miza narejena, pa bo ves Martin. Toplo jima je bilo in besede so postajale vedno slajše in nežnejše. Nazadnje je zmanjkalo besed. Toda ko je Tine legel sladko utrujen na svojo posteljo in je videl, kako je Marta zaspala s srečnim nasmehom okoli ust, mu je postalo spet vse tako nesmiselno, da se je obrnil od nje in se začel na glas smejati. Naslednji mesec, ko sta se preselila v malo ozko sobico k Lužarjevim, kjer sta imela samo eno posteljo, je bilo še slabše. Poleg tega pa je Luža-rica venomer zbadala Tineta, da hodi okoli kakor mizarski vajenec in ne gleda nič na to, kaj prav za prav je in kaj je Marta. Tine pa se ni zmenil za njene besede. Na vse zgodaj je odhajal v delavnico, se vračal za kosilo in spet odhajal do večera. Vse se mu je zdelo tako brezsmiselno. Samo v delu je pozabljal na vse, tako da se je včasih vračal vesel k Marti, toda ko je zagledal suhi in zlobe polni Lužaričin obraz ali pa Martine očitajoče oči, ga je minilo vse veselje in je postal tudi on zadirčen, prepirljiv in krivičen. Samo včasih ga je Marta sprejela z nasmehom in veseljem, in tedaj jima je bilo lepo. Toda ti dnevi so se izgubili brez sledu v Tinetovi duši. Vse se mu je zdelo izgubljeno. In ko je dneve in dneve premišljeval o tem, se je polagoma vdal in nič več ga ni težilo. .. Oprostite... Gospoda moja...« Potem ga žena potisne k vratom in se še sama zrine tik za njimi Škripanje vrat... Trije kvartači gledajo razočarani proti vratom, ki se še počasi zasučejo. On jo hvaležno pogleda. »Veš, to pot si pa res imenitno pazila ... Na minuto. Doslej so lopovi pustili, da sem dobival... Pravkar pa so hoteli svojo taktiko izpremeniti. Seveda bi jim bil jaz že pokazal, kako je treba pri kvartali goljufati... Z veselim obrazom ji stisne bankovec v roko. ■^žjjg- ■ X. ji * » 1 i ] H L 1 i j * A m B J i n i JI m m. g*« —i •* Davorin Ravljen: \ / | ✓ • Večer v Kairu Naglo ležejo na mesto dolge večerne sence, ko se je nagnila žareča obla s svoda, da utone daleč nekje v morju ali v žarečem puščavskem pesku. Po širokih glavnih ulicah velikomestnega Kaira je trušč tramvajev, avtomobliov in izvoščkov. Mnoge lepe dame, svetlo-in temnopolte, hite v gosposke trgovine izbirat svilo, okrasje, fino posodo. Na terasah velikih hotelov lenarijo le redki tujci, saj so najimenitnejše hotelske palače čez poletje tako zaprle vrata in izobesile table, da počivajo tja do jeseni, ko bodo čez zimo in do pomladi negovale v svojem dragocenem okrilju najimenitnejšo gospodo iz Evrope in Amerike. Tako nudi torej evropski del Kaira poleti običajno življenje v arabskem delu. In ta ni majhen. Imenuje se Ezbekije. Da je na slabem' glasu, ne bom še jaz podčrtaval in ga klevetal. Saj prav zato, ker je na slabem glasu, ni tujca, da ne bi zabredel v Ezbekije. Dolge ure lahko blodiš tam okoli in nazadnje boš morda res zablod'1... Znašli smo se štirje mušketirji, saj ni treba, da bi bili zmerom samo trije. Bila je že trda tema, obločnice v Kairu ne razlivajo razkošnega sijaja, in miesec se je pokazal le s svojim zadnjim krajcem, s tako tankim in ostrimi, kakor ga najbolj častijo verniki Mohamedovi. Po širokem pločniku smo pohajkovali proti kolodvoru in velikanska garda fiakarjev nas je pripravila k sklepu, da se popeljemo za majhne denarce naokoli po mestu. Med vikom in prerekanjem se pogodimo z rdečenosim Turčinom, da nas bo za dvajset piastrov — kar je v našem denarju okoli pol stotaka — natanko eno uro prevažal po arabskem Kairu, kakorkoli ga je volja. Da, kakor želi njegova visokost na kozlu, gospod fiakar sam. Taka čast svobodne izbere ga menda že dolgo ni doletela. Nekajkrat si je dedec naravnal fes nad čelom, elegantno pritegnil vajeti, se obrnil na kozlu in pomežiknil, kujon rdečenosi, hripavi: — Madames? Šene frauen?.,. Dzigi — dzigi? To je tista ordinarna ponudba, ki jo moreš čuti v Kairu zvečer na slehernem koraku. Če greš peš, se ti vsili star, trahomast in trhel dedec, da te povede k ženskam; priskoči k tebi postopač, kakršnih je v Orientu na milijone kakor stenic; in poleg bakšiša te nadleguje z najnesramnejšimi ponudbami umazani pobalin, ki ti pasje ponižno briše in čisti čevlje. A takole v kočiji ti pomežikne fiakar, kujon! Široka je ulica, ki tonemo vanjo, slabo je razsvetljena. Počasni peket naših dveh visokih mršavih kljuset se trudno odbija od hiš, ki se v pritličju opirajo na štirioglato stebrovje. A tam na koncu dolge ulice se bolj in bolj svetlikajo v beli svetlobi žarnic in karbidovk majhne, natrpano polne trgovinice, pekarne, prodajalnice živil, točilnice prečudnih pijač. S hladnim vetričem, ki se je pritihotapil izza piramid in sfing iz puščave in se nagajivo in hladeč opleta človeku okoli glave in pod široko razpeto srajco, udarjajo v nos vonjave po sveže praženih arabskih jedilih. Smo sredi arabske četrti. Poleg kupov melon in dinj, pri črni kavi in srebajoč slastno medičasto pijačo, imenovano marandi, lenarijo Arabci. Moški, sami moški v belih haljah. In z njimi mladež, prepuščena ulici. Odvratni dedci z zabuhlimi lici in lokavimi očmi ljubimkajo s svojimi izbranci. Tu in tam' pa smrči zaspan fantič na tleh. V vsakem »boljšem« lokalu je zvočnik in grozovito se izvijajo iz njega melodije arabskih pevk, obupne in enolične, kakor je strašna njih mati, puščava. Vedno ožje so ulice, vedno bolj zapletene. Tu smo v velikanskem tržišču poltenosti. Prav počasi in previdno se pomika dalje naša kočija. Nekateri Arabci, ki se morajo stisniti ob zid, da se izognejo, izustijo bogve kakšno kletvico. Lopa se vrsti za lopo, pred vsako pa sedi svečenica ljubezni. V njeni mali beznici gori rdeča ali zelena luč, za pregrajo je videti borno ležišče, ob njenih nogah pa se iznad rdeče tlečega oglja v nizki žari dviga dim, ki se razgublja dalje po ulici in širi opojni smrad po ambri. S prekrižanimi rokami sede, žulijo cigarete, v globokih očeh pod črno namazanimi obrvmi se kakor motno steklo svetijo oči, trudne vsega, naveličane vsega, morda obupane, morda ravnodušne. Kistnet, kismet, volja božja in prerokove postave o rna-lovrednosti ženskega bitja, — to je tisto, zaradi česar prostitucija v Orientu in po vsem Sredozemlju ni nič sramotnega, da matere niti otrokom ne branijo pohajkovati po labirintu, kjer je na ponudbo grešna ljubezen. A ne samo Arabke in črne Nubijke, ki se jim razposajenim in divjim blestijo zobje in tigrovske oči v medlem svitu ozkih ulic, tudi Grkinje in Španjolke pa še vsa pisana zmes iz Male Azije se tu ponuja in prodaja, mameč tujce s paberki angleščine, francoščine, nemščine. Na tisoče jih je, na tisoče. Debele, gorostasne Sirijke pa se oddihujejo, sedeč na stolih pred svojimi brlogi, podobne neznanim predpotopnim živalim. Briga njim za tujce! One so izbrane za okus Arabcev. In ti, kakor še mnogi narodi iztoka, smatrajo debelost za največjo lepoto, za posodo očarljive ljubezni. Molče se kotalimo skozi ozke ulice. Molče in oprezno, tako smo se bili domenili. Ko smo spet zunaj in se konjiča po lahkem poženeta čez svetli trg v malo boljšo kopico ulic, se vzpne h kočijažu na kozla Arabec, evropsko oblečen, s fesom na glavi, okreten kakor leopard. Le besedico šepne kočijažu. Potem se obrne k nam, prijazno in sladko kakor med; Jara Hilbert: Ulica v Kairu — Monsieurs! Wollen sie sehen schone Damen?... Schone Damen una (ohne) Kleider?j.. Qanz una Klei-der! Wollen sie tanzen sehen? Und dann... Molčimo. Kočija se počasi pomika dalje. V trmastem molku, ki osupne leoparda, čutimo, kako je stari kočijaž nabit z elektriko, ko ne ve, ali naj ustavi ali naj požene dalje. Molčimo in vsi štirje pogledujemo kakor omejeni mutci po dolgi, mračni ulici, kamor se izgubljamo Leopard se sklanja niže, obupan je in srdit, da se komaj brzda. In smehljaje se ponuja dalje: — Nu, wollen sie?... Ganz una Kleider... billig — alles nur 20 Piaster... Was geben sie? Vztrajno molčimo dalje. Ampak kakor se je Lotova žena obrnila, ko ji je bilo čisto drugače naročeno, tako se je med nami našel zelenec, ki ni mogel dalje zapirati ust. — In kje je ta tvoj cirkus? — je vprašal Arabca, vsiljivca. To je leopard hlastnil na besedo! Iztegnil je roko, kakor bi hotel dotipati pol streljaja daleč, do tiste hiše. In iz ust se mu je usula ploha hvale in zvodništva. V tem smo se ustavili pred hišo greha in leopard je skočil s kozla. »Prosim!« — je razširil roke. da nas povede iz kočije za seboj. Toda spet mu je bil molk v odgovor. Obsedeli smo vsi štirje kakor nemi maliki. — Nu ... was ist? Prijel me je, najbližjega, za levi komolec, ki sem sc z njim opiral ob zloženo streho kočije. Najine srdite oči so se spogledale v temi: — da, v tem človeku se je skrivala zver. Mačje potuhnjena, nevarna zver. Priučena nemška beseda se mi je zmedla. — Musst gehtl... 20 Piaster!... Musst gelit! Tik pred njegovim nosom se je ustavila moja stisnjena pest. Ha, saj sem vedel: mačjega rodu! Previdno so se umaknile najprej njegove roke, ki so se tako trdovratno držale kočije. Potem je popustila noga, s katero se je bil opiral ob stopnico. Odskočil je in strašna kletev se je izgubila za nami. Kočijaž jo je seveda razumel, čul sem ga, kako se je prezirljivo na glas nasmehnil, ko je švrknil po konjičkih. Pohiteli smo iz temne ulice dalje na svetlejši trg in nazaj v evropski del. Ura vožnje je med tem že potekla. Trudni, naveličani tega večera smo stopili v bližnjo majhno grško putiko, da se pred nočnim počitkom odžejamo s priskutne gazozo in mlačnim pivom. BRATA TYR E L LA »Marija Kristina« je počasi plula v pristanišče in sirena je jela mogočno tuliti. Heydebrandt je pogledal čez ograjo na palubi. Na morju se je zibalo vse polno majhnih, nizkih čolnov, iz katerih so črnci živahno mahali in klicali: »Very clieep, rnista... Don marche, m* sieur... Gaufen Sie, Err...« Krasen, bel motorni čoln si je brezobzirno utiral pot proti parniku skozi to gručo. V motornem1 čolnu je slonela mlada, vsa v belo oblečena dama... Peter Timm je s pazljivimi očmi spremljal bližajoči se čoln. »Ali poznate to žensko, Heydebrandt?« Ta je prikimal. Zamišljeno je stegnil roko in prijel tenki kozarec, ki mu ga je bil sluga pravkar prinesel; majceni drobci ledu so žvenketaje udarjali ob steklo. »Ena od Tyrello-vihj..« je rekel čez čas. »Ali Doroteja ali Suzana ali Silva ali kaj podobnega ... Ne glejte tja, Timm, to ni za vas. Deset milijonov dolarjev imajo, največje posestvo ob Zlati obali in še marsikaj drugega. Eh, če ti prekleti črnci ne nehajo kričati, bom še zblaznel...« * Vlačilci, ki so vlekli »Marijo Kristino« v pristanišče, so puhali in ječali. Male bele hišice mesta so se bleščale v neusmiljenem solncu. Za hišicami so se razprostirali stari gozdovi in za njimi so se dvigale visoke gore proti nebu. Peter Timm si je prižgal cigareto, Skozi dim je pazljivo ogledoval Heydebrandtov markantni obraz. »Ali je od tistih Tyrellovih, ki so bili kopalci zlata, Heydebrandt?« »Od tistih ...« Heydebrandt je za-bobnal s prsti po mizi. Njegov pogled je bil uprt v daljne gore. »Tyrella — kopalca zlata ...« Tiho se je zasmejal. »Vsekako je tukaj v primerni okolici, zakaj Tyrellovi in te preklete gore spadajo nekako skupaj... Ali vidite tisto rumeno hišo na obali, Timm? Tam je stala tiste dni nizka lesena koča, tik za kočo pa se je razprostiral gozd, in kadar se je zmračilo, so prišle blagoslovljene opice in nam vse požrlei... To je bilo pred tridesetimi leti... Na obali pa so se zbirali najpogumnejši in najbolj divji možje vsega sveta in čakali na bogsigavedi kakšen znak, da bi prodrli v Sotranjost te ožgane dežele in iskali zlata... To so bili časi... peklensko veseli časi. In ljudje so imeli denar — a hoteli so ga imeti še več... In tako sta prišla neki dan tudi brata Tyrella...« Motorni čoln je bil prišel do parnika in mlada, v belo oblečena dama je previdno splezala po vrvasti lestvi navzgor. Bila je tako čudovito lepa sredi te nenavadne okolice, da je Tim-mu zastal dih in je jel mrmrati nerazumljive besede. Stari Heydebrandt je zgrbančil čelo. »Ali vam je všeč? Hej, — morali bi videti brata Tyrella, ko sta bila prišla semkaj. Bila sta kakor dva bo- gova sredi te propadle drhali. In kakšno hojo sta imela! Videti je bilo, kakor bi se sploh ne dotikala tal. In prebrisana sta bila ... Timm, bila sta tako prebrisana kakor vsi črnci te dežele skupaj in še nekaj Grkov in Armencev po vrhu... O — bila sta edina človeka, ki sta si pridobila iz tega kamenja milijone, in za to je bilo treba več kakor samo hrabrosti in vztrajnosti. j. Timm je skomignil z rameni. »Imela sta pač srečo. Saj ni težko postati milijonar, če najdeš par kil suhega zlata... Ali poznate njuno zgodbo?« »In še kako dobro ...« He.vdebrandt je poklical črnega slugo in naročil svežega ledu. »To je bila čudovita reč!... Nekega dne — za časa dolgotrajnega deževja — sta se odpravila brata Tyrella s štiridesetimi nosači v gore, ostali pa so se zbirali okoli njiju in delali neslane opazke... a onadva sta se smehljala. Sveta nebesa — vedla sta se tako, kakor bi se odpravila v Pariz, v London ali pa v Berlin! Tlesknila sta s prsti in veselo mahala vsem znancem ... Še ves tisti dan smo slišali z gora pokanje pušk in petje nosačev — potem so vsi izginili. Devet mesecev ni bilo o njih ne duha ne sluha in ostali so pravkar začeli zbirati, da bi jim1 postavili ob obali lesen križ (takšna je bila tiste dni navada), ko pridrevi neki Spanec v mojo kočo in zakriči: ,Senor Tyrell... Tyrell ...‘ »Vsak dan so prihajali novi norci, ki jih je mamilo zlato ...« »Stari in mladi — zdravi in bolni — so dirjali za stavo.« in jaz sem šinil kakor blisk iz koče in Bog blagoslovi moje oči! — tam sta stala oba, ožgana kakor črnca in suha - od solnca in vetra presušena. Njune poprej tako lepe obleke so jima v krpah visele s telesa. A ko sta iztegnila roke in odprla pesti se je vse bleščalo in lesketalo — bilo je zlato. Cisto, drobno zrnato, čudovito zlato... in črncem so stopile oči iz očesnih votlin, od poželenja pa so si z jeziki oblizovali ustnice.« Sirena »Kraljice Marije« je dvakrat kratko zatulila. Trije moški, ki so stali na mostu, so jeli pripravljati vrvi. Na obrežju je bilo vse živo črncev. Heydebrandt je pokimal... »Je prav tako danes kakor takrat,« je zamrmral. »Zakaj bi se tudi kaj izpre-menilo? Mar mislite, Timm, da more sto belih hiš in en parnik izpremeniti deželo? O, še dandanes je prebivalstvo tod prav tako neumno in lahkoverno kakor takrat... O čem sva že govorila? Saj res, pripovedoval sem vam o bratih Tyrellovih ... Timm, v svojem življenju sem slišal mnogo zgodb, dobrili in slabih, pametnih in bedastih, a ta zgodba je bila najčudovitejša, kar sem jih bil kdaj slišal. Brata Tyrella in njuno spremstvo so bili našli dve dolini — dve ožgani, smrdeči, od Boga v sveti jezi ustvarjeni dolini — in tam je bilo zlato... Treba je bilo samo pesek presejati skozi sito — in zabogatel si...« To je bilo razburjenje. Vsi so bili kakor iz uma. Vest se je hitro raznesla in osem dni pozneje je bila obala — ta bedna obala, Timm — pokrita s kočami in šatori in vsak dati so prihajale nove ladje in izbljuvale nove norce... Seveda sem šel tudi jaz z njimi. Šel? Ne — tekel sem, kakor so tekli vsi. Stari in mladi možje, ženske in otroci, zdravi in bolni... vsi so kakor iz urna tekli. čez te brezupne gore so tekli v največji vročini, samo da bi hitreje prišli do zlata— Pred nami sta hodila brata Tyrella in nam kazala pot in petdeset tisoč ljudi je što za njima ... in pozneje spet petdeset tisoč in zmerom iznova petdeset tisoč... in vse te trume so se razlile v tisti dve dolini. Petru Timmu so se zasvetile oči: »Ali ste našli mnogo zlata?« Heydebrandt se je zasmejal: »Novinec ste, Timm. Bila je široka dolina, v katero sem bil prišel po petintridesetih dneh strašne hoje... in tam je bil bel, vroč pesek, in ko smo navalili nanj in ga jeli presevati—, o, Bog... tedaj so ostala med mrežo majhna rumena zrnca in roke so se nam tako tresle, da so nam sita padla iz rok, in morali smo iznova začeti. Zverinsko vroče je bilo... Tri dni pozneje smo porabili vso pitno vodo, tudi jesti nismo imeli več česa... a k sreči so bili tam ljudje, ki so nam prodajali jestvine in pitno vodo, in jedli smo in pili in peli in kopali... dokler — da, dokler nam ni pošel denar. Potem smo morali spet k obali, da smo si oskrbeli denar ali pa poiskali novo delo, in spotoma smo srečali pol milijona ljudi, ki jih je gnala strast za zlatom v isto usodo...« # Črnci so prišli na krov in ponujali svoje blago: školjke, banane, melone, kokosove orehe, opice in zlata zrnca. Heydebrandt se je razjezil. »Izginite, izginite...« je zakričal in sunil z nogo črnca, ki mu je ponujal zlata zrnca. »Izginite! Ne morem videti zlata ... Zlato v tej blagoslovljeni deželi!...« Potem je rekel še nekaj besed, ki jih je črnec razumel. Napravil je kisel obraz in hitro izginil... Timm se je začudil: »Mislil sem, da ste z zlatom zabogateli. Od kdaj zaničujete to žlahtno kovino?« Oči so mu dobile jezen blesk. »Kaj je hotel črnec?« je vprašal zadirčno. »Ponujal vam je zlato — dobro zlato... gotovo je vedel za kak dober kraj... in vi ste ga spodili... Ker ste prestari, da bi se še česa lotili, zato ne privoščite drugemu malo sreče... Moj Bog, če premislim, da leži zlato tod naokoli... in da je to dekle tu na palubi... Nikar me tako ne glejte ... Pomagajte mi rajši... Menda ne boste trdili, da tukaj ni zlata?« »Marija Kristina« je pristala. Hey-debrandt je počasi vstal. »Od zlata še ni nihče zabogatel, Timm,« je rekel preprosto. »Kar smo takrat našli tukaj — je bilo angleško, »In brata T.vrella sta jim prodajala živilu in pitno vodo za drag denar...« C južnoafriško zlato... in tukaj je Portugalska. Ali razumete? Vsak pesek lahko uporabite za zlato ... pesek je treba posuti z drobnimi zlatimi zrnci in dobro premešati, in norci bodo kakor iz uma. Kaj vas stane taka šala? Dvajset tisoč ali pa trideset tisoč dolarjev ... več ne...« Peter Timm je ostrmel. »Kaj? Kaj pravite? Pripravljen pesek?... Za božjo voljo — Heydebrandt — in brata Tyrella? Odkod...?« Heydebrandt je nepotrpežljivo zamahnil z roko: snel je klobuk in si pogladil obleko. »Brata Tyrella nista nikoli kopala zlata — tako neumna nista bila... pripravila sta bila pesek in izdala kakih sto tisoč dolarjev ... in vsi tisti sto in sto tisoči norcev, ki so prišli iskat zlato, so morali od njiju kupovati po neverjetno visokih cenah ves živež in pitno vodo, s katero sta bila Tyrella zmerom založena... Ali me zdaj razumete? Brata sta zaslužila pri hrani in pri pijači... soudeležena sta bila pri parnikih, ki so dovažali norce ... ustanovila sta bila široko zasnovano družbo, ki je vsak mesec raztrosila po pesku za petdeset tisoč dolarjev zlata... in s temi petdeset tisoč dolarji sta zaslužila pet sto tisoč dolarjev ...« Obrnil se je in odhitel k mostu. Zadnje besede so zamrle v vetru. * »Marija Kristina« je ležala kakor sita žival v pristanišču. Črnci so kričali in ponujali svoje blago; kapitan je preklinjal, Doroteja Tyrellova pa je stala na mostu in se izzivajoče in zvonko smejala. Peter Timm se je obrnil in strmel v njen obraz ... Bila je lepa... a v njenih čudno hladnih očeh je bil izraz, nad katerim se je zgrozil... Ozlovoljen je stopil čez most in počasi odkorakal do obale. V tem tre-notku je vedel, da je Afrika velika in skrivnostna dežela, polna norcev, ki dirjajo za fantomom ... »Hoja po razbeljeni zemlji je bila strašna!« mm §HV S ikandar Chatterjee: Cepin z Mounta Everesta Zadnja sled za Malloryiem in Irvi-nom. Dne 7. julija 1. 1924. sta se odpravila Mallory in Irvine, člana tretje odprave na Mount Everest, iz tabora VI, da bi z naporom svojih poslednjih moči premagala to goro bogov. To je bil tretji poizkus, ki je bil kdaj napravljen. Prvega je poizkusil Mal-lory, ki se je bil udeležil vseh odprav na Mount Everest, z Bruceom. Morala sta se vrniti. Tudi Nortona in So-mervella ni pustil vihar, ki neprestano razsaja okoli vrha, do cilja. Tretjega poizkusa se je bil Mallory spet udeležil, za spremljevalca pa si je bil izbral mladega oksfordskega študenta, Irvina. Nekaj časa je nosač še spremljal oba pogumna hribolazca. Potem sta ga poslala nazaj v tabor VI, kjer je oddal sporočilo, da sta oba zdrava in polna zaupanja. In potlej ni nihče nikoli več slišal o njiju. L. 1933. so poizkusili z novo odpravo premagati najvišji vrh Mount Everesta, ki so ga bila letala že dolgo pred tem preletela. Spet so ustanovili tabor VI, vendar je ležal tabor to pot že više kakor 1. 1924. In spet sta se odpravila dva moža na pot, da bi premagala zadnji vrh: Wyn Harris in Wager. Vendar sta se morala tudi ta dva z neopravljenim delom vrniti, zakaj vrh Mounta Everesta je bil zavit v gosto meglo in leden vihar jima je zapiral pot. Toda na svoji poti sta napravila zanimivo najdbo. Na gladki, rjavi skalnati plošči je ležal cepin.. Bil je videti kakor nov in brez vsakršnih poškodb in v jeklu je bila dobro čitljiva znamka izdelovalca: W i 11 i s c h. Hribolazca sta pustila cepin tam. kjer je bil. Šele ko sta se odpravljala nazaj v tabor VI, ga je vzel Wyn Harris in pustil svojega tam. Kdo je bil lastnik najdenega cepina? Pred Wynom in VVagerjem sta samo Mallory in Irvine prehodila to pot, pred katerima še ni nikoli noben človek hodil. Cepin je moral potemtakem biti last enega izmed njiju. In VVillisch je bil tudi res 1. 1924. preskrbel Mount Everestovi odpravi cepine. Brez dvoma je na tem mestu zla usoda dohitela oba mlada človeka. Zakaj cepin, ki ga je bil Somervell pri svojem naskoku na Mount Everest izpustil, je zletel čez skalnat greben in popolnoma zdrobljen obležal na ledeniku na drugi strani gore. Domneva, da sta Mallory in Irvine odložila cepin, da bi je razbremenila in laže nadaljevala pot, ni prav nič verjetna, zakaj nobenemu človeku, ki je imel kdaj opravka z Everestom, ne more biti cepin oyira. Nasprotno: cepin je ondi najboljši prijatelj hribolazca; pomaga mu pri visečih, skalnatih ploščah, nanj se opira, kadar ga zgrabi divji višinski vihar, z njegovo pomočjo si napravi stopnice v led in z njim izkuša premagati nevarna snežišča. Pa tudi domneva, da sta Mal-lory in Irvine dosegla vrh in zasadila cepin v znak zmage, ki naj bi ga bil potlej vihar odnesel na skalnato ploščo, ni pravilna. Vihar je bil odnesel cepin po zapadni strani grebena, kakih 1200 m v vodoravni legi, kar ni verjetno. Cisto nemogoče pa je, da bi bil cepin nepoškodovan obležal na mali, ravni skalnati plošči, ob kateri zija strm prepad. Kraj nesreče je torej dognan. Vprašanje je le, ali se je zgodila nesreča tedaj, ko sta se odpravljala na vrh ali ko sta se vračala. Da se to dožene, bi bilo treba rekonstruirati nesrečo. Mallory in Irvine sta hodila ondod najbrže zvezana z vrvjo. Toda vrv nima pomena, če ni nikjer nobene opore, za katero bi se človek lahko prijel. Enemu izmed obeh je bilo na skalnati plošči najbrže izpoddrsnilo, da je izpustil cepin in potegnil tovariša za seboj. Izpoddrsne pa človek laže, kadar se vrača, ker je že truden. Pri vzponu pa sta bila oba, kolikor se da v tej višini ugotoviti, čila. Tako ie torej najbolj verjetno, da sta se ponesrečila, ko sta se vračala. To domnevo potrjuje tudi tale moment. Odeli, ki se je tudi udeležil odprave 1. 1924., trdi, da je videl oba hribolazca med oblaki, ko sta plezala po višji skalnati plošči, vsekako pa šele pet ur pozneje, kakor bi bila morala po načrtu biti tami In da sta to skalnato ploščo prehodila v petih minutah. Vendar pa tudi Odellovo poročilo ni zanesljivo, zakaj udeleženci odprave iz I. 1933. so dognali, da se človek v tej višini, ko je ves prevzet od višinskega zraka, ne more več zanesti na svoje oči. Tudi oni so videli dve črni točki, Wyna in Wagerja, kakor so mislili, in so hoteli priseči, da so videli, kako sta se tedve črni ■piki vzpenjali in premikali. In naposled so dognali, da sta bili tisti dve črni piki dve skali. Razen tega so ugotovili, da bi ne mogel noben človek tega sveta, in naj bi bil uren kakor himalajska koza, premagati te skalnate plošče v petih minutah. Morda je pa Odeli Malloryja in Irvina vendarle videl, in potem je zelo verjetno, da sta bila prav blizu vrhu ali pa da sta ga celo že dosegla. Popolnoma ne bo ta uganka nikoli rešena. Cepin obeh ponesrečencev se je pa še enkrat izkazal. Wyn Harris, ki ga je bil zamenjal za svojega, je izkušal, ko se je vračal, prihraniti nekaj moči, pa je, kakor se to lahko napravi po planinah v Evropi, hotel zdrčati po nekem ledeniku navzdol in je, kakor hitro je to poizkušal, drčal z zmerom večjo hitrostjo proti globokemu prepadu. Z veliko prisebnostjo pa se je pre-vrgel na trebuh, čvrsto zagrabil železno glavo cepina z obema rokama in ga počasi zasukal, tako da je nekoliko razpraskal sneg in se nato še nekoliko zadrl vanj, dokler ga ni mogel Wyn postaviti pokonci. Ako bi tega ne bil tako počasi napravil, bi mu bil sunek, ko se je pri tej hitrosti mahoma ustavil, iztrgal cepin iz rok in ga strmoglavil v prepad. Tako je bil pa to strašno vožnjo počasi zavrl — Wyn Harris se je ustavil, a noge so mu skoraj že visele v prepad. Gospod VVilisch je bil dobro opravil svoje delo: njegov cepin je, potem ko je devet let ležal na Mountu Eve-restu, še rešil človeško življenje. Pogled s pobočja M. Everesta na Chongra Pcak v Nun g a Parbat St. S.: IGRA Skozi pragozd je drevil avto; to ni nič redkega. V avtu je sedela dama s plaščem iz tigrovega krzna. To ni prav za prav nič redkega. Iznenada pa se je prikazal ogromen bengalski tiger. To je pa v dandanašnjih časih v pragozdu nekaj redkega. Tiger je skočil v zaletu na hladilnik. Mož pri krmilu se je prestrašil, avto je obstal, žena je pridušeno kriknila in v grozi strmela v zver. Tiger je počasi zlezel v avto. Potem je odprl gobec in vprašal: »Ali si ti tigra?« Žena ni mogla izdaviti besede iz sebe. »Ali si nema?« je grozeče zarenčal. »Ne,« je zajecljala žena, ki se je že nekoliko zavedela in znala k sreči bengalsko, »toda vsako nadaljnje približevanje si prepovedujem.« »Kr, krrr,« je napravil tiger. »Dišiš kakor muškatnik, drugače pa sl takšna kakor tigra. Kaj si prav za prav? In kdo je to bitje spredaj?« »To je mioj mož,« je hotela reči žena, toda v zadnjem trenutku ji je prišel boljši odgovor na misel. »Ovca je,« je šepnila. »Saj jo moraš vendar po kožuhu poznati.« Možak je imel namreč tesno zapet ovčji kožuh. Tiger je vljudno odmahnil z repom in se ni več menil za moža. Samo njo je radovedno gledal. »Cisto rdeč go- bec imaš,« je ugotovil. »Tvoji kremplji so ostri in lepo polizani. Tudi tvoja griva je taka, kakor bi jo bila dolgo drgnila ob grmovju. Tvoje oči so tako goljufive, da podobnih še nisem videl v džungli, vendar pa se mi zdi, da nisi tigra vzlic svojemu kožuhu.« »Zakaj pa ne?« je poizkusila žena ugovarjati. »Krrr,« je zagodrnjala zver. »Moja leva nosnica pravi, da si kača, leva pa šumi, da si divja mačka. No, saj se bo to videlo, ko ti bom iztrgal srce iz telesa.« »Srce boš pa pri meni brez uspeha iskal,« je odvrnila dama ... »Če bi ga imela, bi ne bila tigra.« Tiger je strašno zarjul in dvignil šapo, toda lepa žena ga je z nekaj besedami pomirila. »Kako naj ti dokažem, da sem tigra?« mu je rekla. »Pridi in položi svojo glavo v moje naročje.« Nezaupna zver jo je ubogala. »No, vidite!« si je dejala dama in se čisto pomirila. »Kakor vsi dedci je, samo obrit ni. Bom že opravila z njim. Z vitkimi prsti je počohala zver po glavi. »No, kako se ti zdi?« »Čudovio ležišče,« je odvrnil tiger in skril kremplje v šapi. »Toda ne misli si, da se boš izmazala, če se boš z menoj igrala. Moja žeja po krvi je nenasitna. Če te takole pogledam, se mi zdiš bolj podobna gazeli,« je potem nezaupno nadaljeval. »Kako? Gazelasta tigra ali tigrasta gazela? Zakaj pa ne samo tigra?« »Dokaži mii!« »O,« je šepnila, »ali ni dovolj, da sem prišla k tebi v gozd? Kaj hočeš več?« Nervozno je podala prste v njegov kuštravi kožuh in zavzdihnila: »Vi moški ste pa res vsi enaki, oh!« Tiger jo je postrani pogledal, a vendar so mu njene besede dobro dele. »Kolikokrat sem sanjala o tebi, o kralj džungle,« je zagostolela in se voljno privila k njemu. Kralj džungle se je pretegnil in na glas zasopel. »Brke bi ti rada navila,« je potem dejala in se jih je res oprezno lotila. »Samica si vsekakor,« je odvrnil tiger. »Tigra.« »Nekakšna kačja žival,« »Nekaj ti bom šepnila na uho,« je rekla in se sklonila k njemu: »prepričala bi te rada. Toda lepo moraš zapreti oči, ker se bom drugače bala.« Z levico mu je zakrila oči, z desnico pa je pomignila miožu, da ji je dal revolver. »Poslušaj, tigrček,« je sladko dejala. »Ena sama beseda je in zveni kakor strast *..« »Strasti...« je zakrulil tiger. »Past!« je odvrnila žena. Poči! je strel. Tiger je poslednjič skočil in drgetajoč omahnil zraven avta. »Pa je vendar tigra!« je zahropel in oči so mu osteklenele. Mož je veselo vzkliknil: »Ta ima dovolj!« Skočil je iz avta. »Hrabra si bila, draga moja ženica.« Žena pa je samo skomignila z rameni, pogledala mimo moža in njene oči so se zaiskrile kakor dve zeleni luči v mraku. »Življenje ga je stalo,« je hladno rekla, »ker ni hotel verjeti, da sem tigra.« »Ha-ha,« se je zasmejal mož, »ti naj bi bila tigra, ker tičiš v kožuhu iz tigrovega krzna, ha-ha!« In kar tresel se je od smeha v svojem ovčjem kožuhu. IJ000^ f I : cffititebA ■' | t&J* -‘:,i | ■ • • m to •. .<&: Uspe-U tetwania Mnogo naših fantov in deklet je izgubilo svoja srca na vseh koncih in krajih Jugoslavije. September je, in »ptice selivke« so se začele vračati v svoja gnezda. Zbirajo se z vseli strani, iz vseli krajev naše širne in raznolične domovine. To je tudi na ulici takoj opaziti. Mnogim, ki nas srečavajo, je koža zagorela od dalmatinskega solnca, mnogim je osvežil lica zrak naših lepih slovenskih gora ... Podoba je, kakor da bi vsi, ki se vračajo z letovanja, prinašali s seboj zdravje, ki krepi tudi nas ostale, čeprav nismo prišli delj kakor na rob predmestja. In ves ta svet, posebno pa mlajši, prinaša s poti nove, žive dojme, zakaj letovanje je zmerom spojeno z nečim, kar človeka prijetno izpodbuja ... Seveda se tam zunaj ni manjkalo ne izletov, ne družbe. Sklepala so se nova znanja, plesali so ob jazzu in prepevali. In priroda je vse to izpopolnjevala s svojimi ne-prekosljivimi čari. Ondan sem v družbi poslušal neko gospodično. Prvikrat je bila šla na morje. Zdaj seveda nima dovolj besed, da bi izrazila svoje navdušenje. Samo to je, da ji izmed vse te narave najbolj ugajajo moški. »Zadostovalo mi je že, da. sem jih gledala tako visoke, krepke in ožgane od solnca,« pravi gospodična. »In kar je najbolj zanimivo: vsi Dalmatinci so takšni!« doda z zanosnim glasom. Pa ni samo ona navdušena za morje in za lepe Dalmatince, ampak tudi njena gospa mama: »Odsihdob bova hodili zmerom samo na morje«, se je 'm. 'N:< Spomini veselih dni Zanimiva fotografija: Skok v vodo Iz zbirke počitniških slik Zaobljubila častita štiridesetletna gospa. Vendar je letovanje prineslo nekaterim tudi drugačna presenečenja. Tisto, česar niso zmogli mnogoštevilni plesi, večeri, dobrodelne prireditve in čajanke, je napravilo letovišče. Zaupno vam lahko povemo, da je precej naših gospodičen izgubilo svoja srčeca po raznih lepih kotičkih ožje in širše domovine. Da, o mnogih se tako rekoč že »uradno« ve, da so zaročene. Podobno je tudi s fanti... Kakopak, dosti večje število jih je pustilo srca samo tako, »na posodo«. Po mnenju strokovnjakov to nič ne škodi: našemu notranjemu turizmu je to samo v korist. Ce vse pretehtamo, je letovanje, kakor vsako leto, tudi letos prineslo mnogo osvežila, razvedrila in prijetnih spominov. Ljudem, ki se vračajo, je ostal dojeni, da je življenje vendarle nekaj lepega in da ga je treba samo nadaljevati. Zdaj se ti dojmi doma urejajo in človek prihaja po malem do sape. Mlajši svet skrbno varuje fotografije in jih z mnogimi vzdihi razkazuje prijateljicam in prijateljem. Vse to je bilo lepo kakor sanje... Prijateljice si vzajemno pripovedujejo, kaj so doživele, in se spominjajo svojih »srčnih kraljev«. Vsaka je našla vsaj enega. Toliko jih je kakor listja in trave. Ni. jim števila... Nekatera, ki je pisala dnevnik, zdaj obrača liste in prepisuje. Časih je na teh listih tudi kaj takega, o čemer ne govorimo in česar ne pripovedujemo drugim' ljudem. To so njene skrivnosti, ki jih ljubosumno varuje. Nemara da jih tudi mora varovati. Kdo pa ve?! Brezskrbna trojica havajskih otrok Slepar ali učenjak? Človek, ki dela zlato L. 1932. so sodili Dunikovskega zaradi goljufije. Trdil je namreč, da je izumil, kako se dela zlato. Komisija, pred katero je eksperimentiral, je ugotovila, da je Donikovski navaden slepar in da ni njegov izum vreden pipe slabega tobaka. Dunikovski je bil obsojen na dve leti ječe. Še isti dan, ko je bil spet prost, je njegov odvetnik g. Charles Legrand ukrenil vse potrebno za revizijo procesa. Legrand pravi, da je prepričan o obsojenčevi nedolžnosti in da bo sam finansiral izvedbo načrtov Dunikovskega, čeprav nima dosti denarja. Vzel je Dunikovskega, njegovo ženo in otroke k sebi na svoje posestvo, da bi tam nadaljeval svoje delo. Pred leti sem spoznal Legranda. Vedel sem, da ima posestvo v San Remu na italijanski rivieri, in šel sem tja. Priznati moram, da sem smatral izum Dunikovskega za senzacionalen trik, s katerim je hotel oslepariti nekaj lahkovernih ljudi. In videl sem... Danes vem, da Dunikovski resnično dela zlato. Dunikovski preiskuje zemljo Zemljo dovažajo s tovornimi avtomobili Prav za prav ne dela zlata. On samo do maksimuma izloča zlato iz zemlje. In to ne samo iz zemlje, temveč iz vseh snovi. Dunikovski me je zelo ljubeznivo sprejel. Nič mi ni govoril o svojih metodah in nič mi ni razlagal iz kemije. Odvedel me je v svoj laboratorij — v navadno klet. V enem kotu je peč. v drugem pa miza, ki je polna posod za kemične poizkuse. Ob zidu stoji majhen električen aparat, ki je prav podoben radio-aparatu. To je vse. Tukaj izdeluje Dunikovski zlato. Pripovedoval mi je: »Nisem alkimist — niti nisemi slepar! Vendar sem pa vse svoje življenje posvetil kemiji. Niti nimam namena, da bi obogatel s svojimi izumom. Predvsem delam za znanost, za človeštvo sploh in za svojo družino.« Njegove besede so zvenele preprosto in brez vsakega patosa. Da Dunikovski ni slepar — o tem sem se sam' prepričal. Nikoli ni trdil, da dela zlato. Samo pridobiva ga! On trdi, da so v vsaki snovi poleg atomov tako imenovani metaliti, to so snovi, ki še niso kovine, a se izpre-menijo v kovine. Skrivnost Dunikovskega je v term da je izumil novo vrsto električnih žarkov, ki pospešujejo proces, da se izprenienijo mineralih takoj v zlato, medtem ko potrebuje priroda za ta proces nekaj stoletij. Ko se mineralih v tvarini izpre-menijo v zlato, ga stopi in izloči iz tvarine. Objavljamo recept, po kateremi pridobiva Dunikovski zlato: 1. Najprej vzame kos zemlje, v kateri je zlato (navadno so te količine zlata tako majhne, da jih ni vredno izkoriščati z dosedanjimi sredstvi). 2. To zemljo zdrobi in jo preseje skozi sito. da dobi droben prali. 3. Dobljeni prah presveti z žarki, ki jih proizvaja električni stroj, ki je izum Dunikovskega. 4. Prah presuje v posodo, kjer ga segreje na 1400 stopinj za štiri in dvajset ur. 5. Ohlajeno zmes zmeša s lilorhi-dratno kislino, ki raztopi vse ostale kovine in apnenec. 6. Tako očiščeno zmes dalje časa meša z živim srebrom, ki amalgamira zlato. 7. Dobljeno mešanico precedi zdaj skozi jelenovo kožo. 8. Kar ostane na koži — torej živo srebro in zlato — je treba pripraviti do žarenja, da se loči zlato od živega srebra. To je vse. Na vsem tem ni nič skrivnostnega. Vsa skrivnost je edinole v električnem aparatu Dunikovskega, ki je pa neče izdati. Sam sem napravil vse te poizkuse in iz 200 g zemlje sem dobil pol grama zlata. Tudi zemljo sem sam izbral. Vzel sem jo iz bližnje njive. Dunikovski je stal poleg mene, vendar se pa ni dotaknil niti zemlje, ki sem jo prinesel, niti zmesi, in končno tudi niti zlata. Tudi aparat sem sam naravnal po njegovih nasvetih. Dobil sem pol grama zlata. To zlato sem nesel k prvemu zlatarju, ki mi je potrdil, da je ta komaj vidna kroglica res najčistejša zlato. Povedal sem to Dunikovskemu. Malo se je nasmehnil in me potrepljal po rami. Potem mi je pokazal vse zlato, ki ga je dobil na isti način, odkar je v San Remu. Vsega zlata je bilo 120 g. Odkupil sem mu ga in dal sem zanj 1644 francoskih frankov. Ko sem se vrnil v Pariz, sem nesel zlato k cenilcu Francoske narodne banke. Ocenil je zlato na 1956 frankov. To vsoto so mi tudi izplačali. Torej: ali morem po tem, ko sem sam pridobil zlato po receptu Dunikovskega, ko sem zlato prodal in mi je bilo v redu plačano, reči, da je Dunikovski slepar? Ne, stokrat ne! Postal je samo žrtev ljudi, ki so ga hoteli izkoriščati. Povod procesu pa je bil tale: Dunikovski je sin profesorja kemije na lvovskem vseučilišču. Ko je potrošil vse premoženje za razne poizkuse, je prišel v Monte Carlo. Tu je z delom nadaljeyal za državo Monaco. In tu se je prvič začelo o njem javno govoriti. Dobil je tudi denar za svoje poizkuse, toda tisti, ki so izprva finansirali njegovo podjetje, so na ruleti kmalu izgubili premoženje. Ustanovili so novo družbo za izkoriščanje tega izuma. Prvotna glavnica je bila 500.000 frankov. Dunikovski je zgradil majhno tvornico. Toda ta glavnica ni zadostovala, in Avstrijci so morali priskočiti s 400.000 fr. na pomoč. Za poizkuse so se začeli zanimati tudi londonski finančniki. Njih predstavnik je poslal zvedepca k Dunikovskemu, ki se je zelo povoljno izrazil o novem izumu. Dunikovski je podpisal z Angleži dogovor, da se čisti dobiček deli med njim in družbo. Po dogovoru so ga izkušali finančniki Zemlji primešajo živo srebro da bi mogel pridobiti več ko pet do šest gramov zlata na dan, a to mu komaj zadostuje za odplačevanje dolga in ne ostane mu nič za življenjske potrebščine. Se nekaj moram pripomniti. Kar je Dunikovski doslej pretrpel, ni posledica njegove nesposobnosti ali kakšne pustolovščine. Imel je le smolo, da je prišel brezvestnim ljudem v roke, ki so ga hoteli izkoriščati. Ako se poglobimo v proces, ki se je vršil pred tremi leti, proces, ki je razburjal vso javnost, spoznamo, da je bil Dunikovski samo žrtev špekulantov. Njegova pogodba z angleškimi finančniki je bila tako sestavljena, da bi bil Dunikovski brez dvoma oškodovan. Odposlanec finančnikov se je z Dunikovskim prav dobro dogovoril, a ko je bila pogodba sestavljena, je bila izkoriščati... Dunikovski je hotel odstopiti od dogovora, toda prepozno, dogovor je bil že podpisan. Angleži so tožili Dtinikovskega zaradi sleparije. In kmalu nato se je začel znameniti proces. V zaporu je moral napraviti nove poizkuse, da bi dokazal svojo nedolžnost. Montirali so aparate. Dne 16. januarja 1. 1932. je napravil prvi poizkus vpričo odvetnikov. Ta poizkus se je obnesel. Toda meseca februarja, Zmes stiskajo skozi jelenjo kožo Skrivnostni električni aparat s posebnimi žarki Zemljo ure je jo na 1400 stopinj temperature ko je delal poizkuse pred tožilci, je bil uspeli zelo slab. Končni poizkus dne 31. maja 1. 1932. je bil negativen. Takrat je Dunikovski opazil, da so njegov aparat preiskali s pomočjo električnih žarkov in da so pri tej priliki nekateri deli njegovega aparata izginili. Toda sodišče kakor tudi zvedenci so izgubili potrpljenje. Na podlagi njih mnenja je bil Dunikovski spoznan za krivega in obsodili so ga na dve leti ječe in na povračilo treli milijonov frankov. Dve leti sta minili. Zdaj živi Dunikovski v San Remu, prost, vendar pa popolnoma uničen. Zemljo koplje, dela zlato in odplačuje tri milijone frankov. Njegova žena in otroci skoraj stradajo, zakaj tehnična sredstva, ki Prahu primešajo hlorhidratno kislino I jih ima na razpolago, so preneznatna, tako nejasna, da se Dunikovski sam ni prav spoznal. Zanesel se je na pogovor, ki ga je imel s predstavnikom finančne grupe. Kot učenjak so mu vse pravne stvari tuje in zoprne. Toda njegovi finanserji ga niso izpustili iz rok. Bali so se za dobiček, ki so si ga obetali od njegovega izuma. Za to je najboljši dokaz dejstvo, da je predsednik družbe londonskih denarnih mogotcev trikrat obiskal Du-nikovskega v ječi. O čem sta govorila, ni znano. Toda če bi bil Dunikovski slepar, bi ga bili prepustili njegovi usodi in bi se ne zmenili več zanj. Razen tega sem tudi sani prebral pogodbo. Danes lahko po vsem, kar sem videl, mirno rečem:: »Dunikovski je velik učenjak!« J. A. Ducrnt. Italija in ABESINIJA Adilis-Abeba, meseca avgusta 1935. Fašistični režim v Italiji je že od nekdaj — zdaj že trinajst let — posvečal mnogo pozornosti kolonijalnemu vprašanju. To je bilo zanj vprašanje življenja in smrti. Pod vtisom te fašistične kolonijalne ideologije se je italijanska zunanja politika na vso moč trudila, da bi utrdila italijansko gospodstvo v svojih treh kolonijah v severovzhodni Afriki: v Libiji, Eritreji in italijanski Somaliji. Dokler se je vodila kolonijalna politika Italije samo v pravcu utrditve njenega gospodstva v že obstoječih kolonijah kraljestva, sta ostali dve velesili — Francija in Anglija — mirno gledali razvoj italijanskih kolonij v Afriki. A zadnji čas je pokazala italijanska kolonijalna politika, da segajo njene težnje še dalje: njeni dve afriški koloniji Eritreja in Somalija sta ločeni s širokim pasom ozemlja. To ozemlje je Abesinija. Neodvisno cesarstvo, ki se je dolgo borilo za svojo svobodo in svoj enakopravni položaj med ostalimi narodi in državami, član Društva narodov, Abesinija, je dandanes v zelo težkem položaju. Z orožjem bo morala braniti svojo svobodo in svojo nedavno pridobljeno neodvisnost, kakor so jo pred stoletjem branila arabska in mavrska plemena ob napadu francoskih kolonijalnih čet. Italija je vkljub diplomatskim posredovanjem raznih držav in vkljub intervenciji Društva narodov odposlala Abesinski cesar v Afriko že nekaj divizij vojaštva. Te divizije so oskrbljene z najmodernejšim orožjem. Moderna tehnika prihaja tu do svoje veljave. Italijanska armada razpolaga z najnovejšimi letali, ki mečejo bombe s strupenimi plini. Med divizijami, ki so bile s parniki prepeljane na afriško fronto, je ena — namenjena za prvi spopad — sestavljena izključno iz Hrvatov in Slovencev iz Primorske in Notranjske. Vendar je vse to vojno podjetje Italije v Afriki utesnjeno po Angliji in Franciji. Te dve velesili, ki njiju koloniji — angleška in francoska Somalija — mejita ob Abesinijo, gledata z nezadovoljstvom, kako hoče Italija z orožjem razširiti svoje kolonije v Afriki. Anglija grozi, da bo zaprla Sueški kanal, ki je najbližja pot iz Italije v italijansko Somalijo. Italija je na to angleško grožnjo odgovorila z drugo grožnjo: zavzela bo najvažnejše angleško pomorsko oporišče v Sredozemskem morju — Malto. In Francija, ki noče prekiniti svojih ugodnih trgovskih zvez z Abesinijo, grozi Italiji, da bo zaprla italijanskemu vojaštvu svoje pristanišče v francoski Somaliji, ki ima edino železniško zvezo z abesinsko prestolnico — Adis Abebo. A Italija v tej zadevi ni naletela samo v Franciji in Angliji na hud odpor, temveč celo pri Japoncih. Japonska je našla v Abesiniji deželo brez vsake industrije, sijajnega odjemalca za svoje industrijske proizvode. Ves japonski dumping, ki se v Evropi ni mogel uveljaviti, je našel v Abesiniji dobrodošel trg. S to razlago se Japonska upira italijanskemu zavojevanju Abesinije. To je v kratkih besedah prerez mednarodnega ozadja italijansko-abesinskega spora. Z druge strani čuti Abesinija simpatije treh velesil in se odločno pripravlja na obrambo. To pa tem bolj, ker se simpatije Anglije in Japonske niso pokazale samo v diplomatskih razgovorih in posredovanjih, ampak tudi drugače. Abesinska vojska je dandanes skoraj prav tako dobro in moderno oborožena kakor italijanska. Puške, topove, letala, tanke in ostalo niorilno orožje je dobila Abesinija od Japonske in Anglije. Razen tega ima Abesinija veliko prednost pred Italijo: borila se bo na svojih tleh. »Abesinski vojaki so sicer bosi, a hrabrost je njih najmočnejše orožje!« je nedavno tega izjavil neki abesinski politik. To ni samo fraza, temveč resnica! In ne samo to. Oni so fanatični. Njih fanatizem je tolikšen, da ima Abesinija zdaj — po nekaj mesecih mobilizacije — dva dobrovoljska polka — žensk! Abesin-ke so močne, žilave in hrabre. Vajene so od mladih nog pomanjkanjta in trpljenja, zato :e bodo hrabro borile ob strani svojih mož. Italija bo — če se res vname vojna in če nimajo njene priprave samo namena, preplašiti Abesince — imela dosti težav. Najboljši dokaz za to je poraz, ki ga je doživela v svojem prvem spopadu z Abesinijo 1. 1896. pri Adui. Abesinski vojaki so popolnoma moderno opremljeni ... a bosi V italijanski Somaliji so mobilizirali tudi domačinke Spodaj slika domačinke, ki so jo prinesli italijanski listi s pripombo, da so se ženske prostovoljno javile k naborom Živa bitja iz železa Mali svet avtomatov Učenjaki so zmerom sanjali o tem, kako bi umetno ustvarili bitja, obdarjena z življenjem. Že dve stoletji pr. Kr. so pripovedovali o umetnih pticah, ki so zbujale občudovanje aleksandrijskih prebivalcev. Toda zgodovina nam ni ohranila nobenega opisa teh prvih avtomatov, in dandanes lahko samo ugibamo, kakšni so bili. V srednjem veku se je Leonardo da Vinci, ta veliki in mnogostranski genij, lotil reševanja te naloge. Zgodovina pravi, da je zgradil avtomatskega leva, ki je hodil in rjovel. Ta avtomat je napravil Leonardo da Vinci I. 1509. v čast prihoda kralja Ludvika XII. v Florenco. Srednji vek je zapustil v cerkvah svoja najboljša dela na polju gradbe avtomatov. Ura strasbourške stolnice, delo XVI. stoletja, je bila izmed najčudovitejših in najnatančnejših avtomatov. Ta, ki na stolnici v Strasbourgu še danes ta dan kaže dan, je izdelana v XIX. stoletju, a posamezne dele prve ure hranijo v muzeju. Sicer pa to prizadevanje, ponarediti naravno gibanje s pomočjo stroja, ni zanimalo samo neznatnih rokodelcev srednjega veka. Veliki matematik Descartes Je zapustil nekaj načrtov avtomatov, in znanstvenik Pascal je zgradil prvi stroj za računanje, ki je bil res da zelo preprost, a vendar prednik sedanjih preciznih in do skrajnosti umetnih računskili strojev. Raca Roberta Oadina, ki je jedla in prebavljala. V veselem in lahkomiselnem XVIII. stoletju je bila industrija avtomatov in majhnih preciznih igračk na vrhuncu. Takrat so v serijah izdelovali avtomatske ptice pevke, škatlice z godbo, lutke, ki so hodile, živali ki so tekale, in mnoge druge »androide«. Znani graditelj avtomatov Vaucanson je napravil avtomatskega »piskača na frulo« in avtomatsko »raco, ki je in prebavlja« ter zaslužil celo premoženje s tem, da je razkazoval te igračke strmečemu svetu in zmerom zabave željnemu plemstvu. Nekoliko pozneje je Jasques Droze zgradil še čudovitejše avtomate — androide: »risarja«, »pisarja«, »godca« itd. Njegov »risar« je risal hiše, ljudi in živali ter izdeloval različne silno natančne risbe. »Pisar« je pisal posamezne črke in celo besede. »Goslač« je držal v roki gosli in igral prelepe arije. Vobče so sicer mogli ti avtomati izvrševati samo določeno in omejeno število del, Zgoraj: mehanično gledališče Roberta Oudina. - Spodaj: mehanik Robert Oudin. ki je umrl I. IHTI. a vendar so zbujali občudovanje sveta, ki še ni bil vajen preciznih tehničnih izdelkov. Sicer so bile pa v tistem času skromnih tehničnih sredstev te stvarce res prava čudesa, medtem ko bi bile dandanes v najboljšem primeru samo malo dražje igračke. Nekoliko pozneje se je pojavil še drug čudovit gradi-lec avtomatov: Robert Oudin. Ta je ustanovil celo majhno gledališče avtomatskih lutk, kakor imamo dandanes marionetna gledališča. Vendar v njegovem gledališču lutk ni premikala človeška roka, amipak so se gibale same od sebe. Eden najslavnejših avtomatov v zgodovini je bil igralec šaha, delo nekega Poljaka. Ta avtomat.ki igralec šaha je igral šah z najboljšimi šahisti in je zmerom dobival. Nikoli ni izgubil igre. Pravijo, da je igra! partijo šaha celo z Napoleonom, in ko ga je ta poizkusil pre-variti in napravil potezo zoper vsa pravila, da bi se prepričal o nezmotljivosti avtomata, je avtomat z eno samo potezo roke podrl vse figure. Vendar so pozneje dognali, da je bil v avtomatu skrit pritlikavec, izvrsten igralec šaha, zakaj za človeka normalne rasti v avtomatu ni bilo prostora. Sleparijo so odkrili na ruskem dvoru, ko je eden izmed dvorjanov med šahovsko partijo z avtomatom, zavpil- »Gori!« Pritlikavec, ki je bil v avtomatu, se je prestrašil in skočil iz njega... To zgodbo so pripovedovali po vsej Evropi, nakar je zaupanje v avtomate in občudovanje avtomatov zelo prenehalo. I I JI Dandanes je avtomatov povsod dovolj in nihče jih nima za kaj posebnega. Tehnika napreduje z velikanskimi koraki, zato se avtomatom, od otroških igračk pa do najpopolnejšega robota, dandanašnji svet več ne čudi. Ta avtomatska ženica je bila visoka 20 cm; hodila je, opiraje se na palico, in z iztegnjeno roko prosila miloščine; na desni vidite njen mehanizem. Skrivnost »Železne krinke« Kdo je bil ujetnik v Bastiliji? »Železna krinka«, skrivnostni politični ujetnik, ki so ga spravili za vlade Ludovika XIV. leta 1698. v Ba-stiljo in mu nadeli črno železno krinko, da bi ga ne mogel nihče spoznati, je še dandanes ena najbolj priljubljenih ugank francoskih listov. Vzlic temu, da so o njej že neštetokrat razpravljali in da se je z njo ukvarjalo že okoli tisoč pisateljev in pisunov, se vendar še nismo niti za trenutek približali rešitvi vprašanja. Znano je, da je skrivnostni jetnik umrl 19. novembra 1703. V dnevniku, ki ga je zapustil seigneur Junca, kra- ljevi upravitelj jetnišnice, so našli tele podatke: »Neznanega jetnika, ki je nosil zmerom črno krinko, je privedel v Ba-stiljo guverner de Sanit-Mars. Včeraj po maši se je počutil zelo slabo in je zvečer ob deseti uri, ne da bi bil resno bolan, iznenada umrl. Girant, naš domači kaplan, ga je včeraj spovedal. Ker ga je smrt zadela nenadno, mu ni mogel več podeliti zakramenta za umirajoče. Samo nekaj trenutkov pred smrtjo mu je lahko izkazal cerkveno tolažbo. Ta neznani jetnik, ki je bil tako dolgo v ječi, je bil 20. novembra ob štirih popoldne po kopan na pokopališču naše župnije. Na mrtvaški list so mu napisali ime, ki je prav tako vsem neznano kakor imeni majorja Rosagesa in zdravnika Reila. ki sta se podpisala kot priči. Pozneje sem zvedel, da so na listini imenovali mrtveca de Marchiela in da je bila za pogreb določena vsota plačana.« Ujetnik je prišel, kakor sporoča potem še isti dnevnik, iz jetnišnice St. Margueritte v Bastiljo, prej pa je sedel v Peignerolu, zmerom pod varstvom grofa de Saint-Marsa, ki ga je vzel povsod s seboj, kamor je bil prestavljen za jetniškega upravitelja. Z njim je ravnal tako, kakor mu je kralj Ludovik XIV. naročil po posredovanju ministra Louvoisa*. Pisem v teh naročilih je precej, ujetnika označujejo zmeraj na tak način, da nikjer ni mogoče ugotoviti istovetnosti moža z železno krinko. To je dalo seveda povod za najrazličnejša ugibanja. Zelja, da bi se radovednost ljudstva še bolj stopnjevala je navdahnila na primer Voltaireja z mislijo, da je bil mož z železno krinko brat-dvojček Ludovika XIV., ki so ga bili zatajili. Da bi povečal učinek svoje trditve, je Voltaire dodal še to, da ie bila ujetnikova železna krinka tako skovana za vratom, da je ni bilo mogoče odstraniti. Zgodovinska kritika je to že davno zavrgla. Ujetnik je imel. kakor potrjuje Seigneur Junca, samo * Ta minister Louvois nastopa tudi v Dumasjevem romanu »Črni tulipan«, ki je izšel letos v rodbinski knjižnici naše založbe. žametno črno krinko, kakršne nosijo v Italiji v pustnih dneh. Po Voltaireju so se pomnožile teorije o tej maski v neskončnost. Na dolgem seznamu imen so razen kraljevega brata-dvojčka še tile: sin kralja in grofice La Valličre, kraljev starejši brat, lotarinški vitez de Har-moises in še drugi. Po Funku-Bren-tanu je bli ujetnik minister vojvode Karla-Ferdinana Mantviškega, Mattioli po imenu, ki je obljubil Francozom, da jim bo izročil trdnjavo Casale, pa je skrivnost izdal Avstrijcem in Spancem. Zaradi tega so ga zvabili na francosko ozemlje. Prebogata literatura, ki se je nabrala okoli »Železne krinke«, se je zdaj pomnožila za novo knjigo, ki je izšla nedavno v Parizu pod naslovom »Le Medicin de la Reine«*. Kakor trdi njen pisec Pierre Varna-deau, se je skrival za krinko Marco de la Morelhie. Ta je imel srečo oziroma nesrečo, da se je poročil s hčerjo Par-douxa Goudinetja, zelo spoštovanega * »Kraljičin zdravnik«. učenjaka in osebnega zdravnika kraljice Ane Avstrijske, po svojih ljubezenskih aferah znane žene Ludovika XIII. Ko je ta umrl, so naročili Gou-dinetju, naj obducira njegovo truplo. Pri tem je Goudinet nesporno ugotovil, da umrli kralj ni mogel zapustiti svojih potomcev. Pri tem je treba omeniti še to, da je prišel Ludovik XIV. na svet šele v triindvajsetem letu zakona svojih staršev. O ugotovitvi obdukcije je bil napisan protokol, ki ga je dobil dosti let pozneje takrat že znani pravnik de la Morelhie med papirji svojega tasta. V prvem razburjenju zaradi važne vsebine se mu je zdelo najpametneje, da izroči listino Nicoleu de la Reynieju, brezobzirnemu predsedniku pariškega političnega sodišča in strogemu varuhu državnih skrivnosti. Ta je nevarno listino sežgal in si zagotovil molk neprevidnega najditelja s tem, da ga je dal prijeti in za zmerom zapreti v ječo. To je najnovejši poizkus za razkritje skrivnosti »Železne krinke«. Naj-brže pa še ni zadnji. Kako se lahko izgubi premoženje? Marsikateri bralec se bo morda čudil, da hočemo v našem listu razpravljati o tem, kako je mogoče izgubiti premoženje. Brez dvoma bi razprava o vprašanju, kako je mogoče hitro in brez truda pridobiti premoženje, vzbudila zanimanje večjega kroga radovednežev. Saj sanja mnogo ljudi o tem, kako obogateti brez težkega dela, brez vztrajne varčnosti in brez mnogo premišljevanja. Glavni dobitek v loteriji, najdba velikega zaklada zaposlujeta fantazijo mnogih ljudi več, kakor je treba. Saj je število tistih, ki so si na ta način pridobili premoženje, tako neznatno, da jih lahko seštejete na prste, da gotovo ne morete biti med srečneži, ki obogate na ta način. Sicer lahko dobite v najrazličnejših knjigah in listih vedno nova navodila, kako obogateti, ampak če je kdo na podlagi teh naznanil obogatel, je to bil le založnik knjige, ki vsebuje navodila, kako obogateti. Založnik je namreč špekuliral na nade in lahkovernost svojih odjemalcev popolnoma upravičeno. Težko boste kje dobili človeka, ki bi bil obogatel na podlagi navodil take knjige. Ker je torej pot do obogatitve dolga in trnjeva, mislimo, da bi moralo vzbuditi zanimanje navodilo, kako preprečiti izgubo obstoječega premoženja. Pravimo sicer »Slaba skušnja iz-modri človeka«, vendar se kaže, da ga izmodri običajno šele, ko je sam napravil skušnjo. Najprijetneje pa je seveda, ako koga izmodri tuja in ne la t-na skušnja. Žato se vendar še dobe ljudje, ki si jemljejo življenje drugih za zgled in se ravnajo po njih skušnjah. Za take ljudi je vedno važno, da vedo, kako so drugi ljudje izgubili svoj denar, ker se morejo iz tega sami učiti. K vprašanjem^ ki jih ljudje žal pogosto rešujejo, ne da bi se obrnili za nasvete do poklicanih, spada tudi naložba lastnega denarja, lastnih prihrankov. Morda se še kdo spominja razburkanih časov 1. 1931. Ni bilo neumne govorice, katere bi ljudje ne bili verjeli, kar pa jih je veljalo silno mnogo denarja. V Avstriji so takrat širili najgorostasnejše vesti o usodi avstrijskega šilinga in mnogi so kupovali po pretirano visokem tečaju angleške funte. In kaj se je zgodilo? Angleški funt je padel. Kdor je imel funte, jih je hitro prodal, in po večini so pri tem izgubili četrtino svojega premoženja. Namesto da bi bili sedaj po prvi žalostni skušnji naložili svoj denar v domačo hranilnico, ki jim je tudi plačevala lepe obresti, so kupovali ameriške dolarje. Nepričakovano pa je padel tudi dolar, in lastniki dolarjev so naglo prodajali svoje dolarje. Tisti, ki je bil kupil za 100.000 dinarjev funte, je po njih prodaji imel še 75.000 dinarjev, in ko je prodal še dolarje, ki jih je bil kupil s tem denarjem, mu je od njih ostalo še 50.000 dinarjev. Ako bi bil pustil denar v hranilnici, bi mu bilo naraslo 100.000 dinarjev v štirih letih z obrestmi na Din 121.500. Koliko bolje bi bilo, da je ostal zvest domačemu denarju in domačini zavodom! Drugi so zopet mislili, da je najbolje, ako dvignejo denar iz hranilnic ter ga lepo skrijejo, doma v omaro. Jako je premožen dunajski trgovec 1. 1931. dvignil iz hranilnice celih 300.000 šilingov in jih shranil doma. Ko so ga svarili pred nevarnostmi takega shranjevanja, je rekel: »Jaz to že uvidim, ampak moja žena mi ne da miru.« Tri leta je imel denar doma, potem ga je pa le zopet prinešel v hranilnico. Ker mu je ležal dendr tri leta brez obresti, je izgubil na obrestih skoraj 50.000 šilingov — celo premoženje —, kajti to je skoraj pol milijona dinarjev. Drugi slučaji se dogajajo med kmečkim prebivalstvom. Majhen kmet v neki gorski vasi je dvignil vse svoje prihranke v znesku 5000 dinarjev iz hranilnice in skril vseh pet tisočakov doma. Letos je prišel ves obupan v hranilnico in prinesel neke ostanke svojih »jurjev« v hranilnico. Ostalo so bile požrle miši. Mož je izgubil samo na obrestih 1.125 Din, kar je za takega kmeta že velik denar, razen tega pa je izgubil za vedno vse svoje prihranke. Podoben slučaj se je zgodil letos v Ljubljani. Neki kmet iz ljubljanske okolice je prinesel v Narodno banko 12 »jurjev«, ki jih je bil spravil — pod kad za zelje. Tam je bil res denar varen pred tatovi, ker polne kadi tat ni mogel odvaliti; nesreča pa je bila v tem, da so od zelja postali bankovci vsi vlažni, in ko je naš znanec odvalil prazno kad. so bili njegovi »jurji« tako razjedeni, da je dobil samo še 8000 dinarjev. Izgubil je štiri tisočake, na obrestih pa tudi v treh letih blizu dva tisočaka. Zopet v drugem slučaju je neki kmet skril svoj denar doma. Ko je nekega večera neznan potepuh zahteval prenočišče in hrano, in mu niso ustregli, je preklinjaje odšel. Tisto noč je hiša zgorela do tal in domačini so se komaj rešili. Kmet je bil sicer zavarovan, vendar ne v zadostni višini. Ko je sedaj potreboval svoje prihranke za zgradbo novega doma, pa so bili vsi prihranki zgoreli v starem poslopju. Pred kratkim pa smo čitali, da sp tatovi nekemu trgovcu na Štajerskem odnesli ponoči Din 170.000. Od tega denarja bi dobival letno 8500 dinarjev obresti, tako pa je bil ob denar in ob obresti. Milijone in milijone so tako ljudje izgubili v svojo škodo. Niso pa s tem povzročili škode samo isebi, temveč tudi vsemu gospodarstvu, in ker so tudi oni del tega gospodarstva, zopet škodo sebi samim. Kajti gospodarstvo ne more napredovati, dokler je denar skrit po raznih skrivališčih in hranilnice ne morejo dajati novih posojil za nove stavbe. Pomislite, da je samo Mestna hranilnica ljubljanska od leta 1931. do danes izplačala svojim vlagateljem okrog 200 milijonov več, kakor je od njih v istem času prejela. Ta denar bi bil zadostoval za kakih 1500 novih posojil, z njim bi se bilo dalo postaviti kakih 1500 hiš v Ljubljani in izven nje. Ker je denar skrit po nogavicah, tudi nikjer ni teh hiš, pri katerih bi bilo našlo zaslužka na tisoče in desettisoče ljudi. Tako lahko je torej izgubiti premoženje — na svojo škodo in na škodo vsega gospodarstva. Vsakih 10.000 dinarjev, ki ležijo po nepotrebnem skriti doma, bi moglo dati enemu brezposelnemu kruha vse leto. Vlast toofrcadt so- wzdd\twt Lepe nagrade, ki jih razpisujemo stalno za reševalce naših ugank, so zlasti v letošnjem prvem polletju zbudile obilo zanimanja. Toliko rešitev še nismo nikoli dobili in urednik naše ugankarske rubrike je imel polne roke dela, preden je rešitve pregledal in odmeril vsakemu reševalcu točke po zaslugi in spretnosti. Zdaj so nagrade že razdeljene in razposlane. Pet zlatili polnilnih peres so dobili po žrebu naslednji reševalci, ki so dosegli največ točk: Rudolf Kocjan, Maribor, Kurilniška ul. 3; Jožica Pajkova, Sv; Lovrenc na Dolenjskem ; Ivan C i b i c, Ljubljana, Škrabčeva ulica 35: Vitomir Cilenšek, Maribor, Delavska ulica 53; Darko Tomažič, Zagreb, Glogovnička 10. Knjižne nagrade je dobilo 172 reševalcev, ki so dosegli vsaj eno tretjino, to je 120 točk. Njih imen žal ne moremo vseh objaviti, ker bi zavzela preveč prostora. Okoli 60 reševalcev pa je ostalo brez nagrade. Med njimi je večina takih, ki niso poslali rešitev iz vseh številk in tako niso mogli doseči potrebnega števila točk. Naše nagrade dobi lahko prav vsakdo, če se le malo potrudi. Pretežkih problemov ne zastavljamo, ker se zavedamo, da je naš list namenjen vsem slojem; in želimo, da dobi plačilo za svoj trud tudi najpreprostejši človek. Prav med temi prijatelji našega lista bi si želeli še več sotrudnikov-reševalcev ugank. Tretjino ugank reši lahko vsakdo pravilno in dobi s tem tudi nagrado. Treba je le nekoliko vztrajnosti. Imamo še majhno prošnjo, ki smo jo že nekoč navedli. Pri takem1 številu rešitev je seveda dosti dela s pregledovanjem. Nekateri pošiljajo rešitve na celi poli, drugi na dopisnici, tretji na majhnem koščku papirja. Zelo nam boste ustregli, če nam boste vsi pošiljali rešitve na dopisnici. S tem boste tudi sami prihranili pri poštnini. In ne pozabite se pod rešitve podpisati, kakor se tudi večkrat zgodi. Kakor smo že omenili, ostanejo nagrade v drugem polletju iste kakor v prvem. Decembra bomo spet razdelili pet polnilnih peres tistim reševalcem, ki bodo dosegli najvišje število točk. Če bo imelo več reševalcev enako točk. bo med njimi odločil žreb, kdo dobi pero. Ostali z naj- manj 120 točkami bodo spet dobili knjige. Kdor zdaj ni dobil polnilnega peresa, ga bo dobil morda o Božiču. Vsak vztrajen reševalec bo prišel prej ali slej na vrsto. Naša založba z nagradami za svoje prijatelje ni nikoli skoparila. Do vseh, ki so bili to pot obdarovani, in sploh do vseh reševalcev, pa imamo še eno prošnjo. Vsi veste, da je naš obstoj in uspeh odvisen od zvestih naročnikov, ki so hrbtenica vsakega lista. Izkažite nam majhno uslugo! Priporočite »Prijatelja« svojim znancem in svetujte jim, naj si ga naroče! Lista ne posojajte, ker škodujete s tem sebi in nam — sebi s tem, da dobite številke nazaj umazane in raztrgane, nam pa s tem, da nas oškodujete za enega naročnika. Za vsakega naročnika, ki nam ga pridobite, vam bomo dali lepo nagrado. Vsakdo naj se drži gesla: »List za naročnika, naročnik za list!« Mi se trudimo, da izpolnimo prvo polovico gesla. Kaj pa vi? Uredništvo. MUČNA ZADEVA. če kdo na tak način denar zahteva. Naši dobavitelji sicer ne prihajajo z revolverjem. Toda prestrašijo nas pa prav tako, kadar nam predlože menico s pozivom: »Plačajte, če ne...« Da moremo zadostiti svojim obveznostim, prosimo vse tiste, ki ste še v zaostanku, da nakažete naročnino, če že ne vso, pa vsaj nekaj. Položnica je priložena. — Hvala že naprej! . / ■ ■ mm* W**i« Če govorimo o napredku naše industrije, moramo v prvi vrsti izpregovoriti nekaj besed o naši stari renomirani firmi: Kolinski tovarni cikorije, d. d. v Ljubljani. 2e od leta 1909. naprej smo imeli priliko občudovati energijo, s katero se je to podjetje počasi, vendar sigurno razvijalo in po svetovni vojni z začetnim delom vztrajno nadaljevalo. Bili so takrat težki časi za vso našo industrijo, vendar je Kolinska z marljivim in racionalnim delom v 1. 1922. popolnoma preuredila svoj obrat, dopolnila tovarno z novimi zgradbami in jo opremila s stroji, ki garantirajo prvovrstno blago. Tovarna izdeluje vse vrste kavnih dodatkov, posebno znano „Kolinsko cikorijo14, „Redilno kavo44 s srcem, „Figovo primes44 itd. Pogon je urejen po najnovejših pravilih tehnike ter znaša kapaciteta tovarne do 180 vagonov letno. Kolinski kavni dodatek vsebuje prvovrstne hranilne snovi ter je vsled tega zelo zdrav in okusen pridatek za kavo. Naša sotrudnica si je pred kratkim ogledala to tovarno in je mogla le z zadovoljstvom kon-statirati, da vlada vsepovsod najlepši red in res vzorna snaga. To podjetje spada sedaj med naša najbolj solidna domača podjetja in zasluži, da se njegovi izdelki čim več uporabljajo in priporočajo- Na- predek naše industrije Hiiuachi dto&uz, Razstavo italijanske umetnosti v Parizu, ki so jo zadnje dni julija zaprli, je v dveh mesecih obiskalo nad milijon ljudi. Novembra meseca letos bo minilo 25 let od smrti L. N. Tolstega. Za jubilej bodo izdali Rusi poseben zbornik »Jasna poljana«. V njem bodo spomini na velikega ruskega pisatelja in misleca in opisi njegovega gradu v »Jasni poljani«, ki je izpremenjen v pokojnikov muzej. Letos je poteklo 300 let, kar je bila ustanovljena najvišja francoska literarna insfitudija »Francoska akademija«. Pobudo zanjo je dal genialni državnik-kardinal Richelieu, da bi skrbela za čistost francoskega jezika. Tega svojega namena pa akademija ne jemlje preveč resno. Osmo izdajo slovarja dela že od leta 1877. in se je odtlej, ko je izšel prvi del, pomnožila francoščina za okoli 6000 besed, slovar pa je šele pri črki T. Pred nekaj leti je izdala Akademija tudi francosko slovnico, ki pa jo je kritika neusmiljeno raztrgala. — V Akademiji je stalno 40 članov, ki volijo potem nove. Seveda so-odločujeta, kakor v vsaki podobni instituciji, tudi v njej politika in osebnost. V Akademiji so bili ljudje, ki vanjo sploh niso spadali, medtem ko zastonj iščemo imena kakor Pascal, Descartes, Rousseau, Balzac, Daudet. Akademija izda vsako leto okoli 200.000 frankov za literarne nagrade. Pravkar je izšel obsežen zbornik za 300letnico, v katerem so prispevki vseh njenih članov. Richard Strauss je odstopil s predsedniškega mesta Nemške državne glasbene zbornice, ker so začeli v zadnjem času demonstrirati narodni socialisti proti njemu. V Bolgariji bo prosvetno ministrstvo organiziralo veliko akcijo za pospeševanje in podpiranje literature, slikarstva, kiparstva in glasbe. Pri raznovrstnih zabavnih prireditvah bodo pobirali posebne takse v ta namen. Tako bodo zbrali sklad za podpiranje pisateljev, skladateljev in likovnih umetnikov, ki bodo pomoči potrebni. Nagrajevali bodo tudi najboljša literarna in umetniška dela. Iz1 istih sredstev bodo zgradili tudi zavetišča za onemogle in siromašne umetnike. Tudi pri nas bi bila taka akcija potrebna. V Sofija so imeli razstavo italijanske sodobne umetnosti, ki pa obiskovalcev ni preveč navdušila. Vse kaže, da umetnost v političnih smereh ne more prav uspevati. Prof. Mi o drag Ibrovac z beograjskega vseučilišča je izdal v Parizu antologijo jugoslovanske poezije. Od Slovencev so v njej zastopani: Valentin Vodnik, France Prešeren, Fran Levstik, Simon Jenko, Simon Gregorčič, Anton Aškerc, Anton Medved, Rudolf Maister-Vojanov, Ivan Cankar, Dragotin Kette, Oton Župančič, J. Murn-Aleksandrov, Radivoj Peterlin-Petruška, Cvetko Golar, Alojz Gradnik, Pavel Golia, Anton Debeljak, Stanko Majcen, Fran Albrecht, Joža Lovrenčič, Igo Gruden, Tone Seliškar, Miran Jarc, Anton Vodnik, Jože Pogačnik, France Vodnik, Srečko Kosovel in Mile Klopčič. Po večini so zastopani z eno pesmijo, več jih imajo le Prešeren (3), Zupančič (4) in Gradnik (5). Letos je poteklo 100 let od smrti Prešernovega najboljšega prijatelja Matije Čopa. V Revnicah na Češkem je umrl češki humorist Ignat Herrmann. Njegova dela so pred vojno precej prevajali tudi v slovenščino. Nagrado našega prosvetnega ministrstva za najboljšo dramo je dobil pisatelj Pecija Petrovič za dramo »Oslo-bodjenje Koste Sljuke«. Pisatelj Max Beer, avtor zgodovine socialnih bojev, je izdal v francoščini knjigo »Nemčija pred svetom«, ki ostro analizira Hitlerjevo delo »Moj boj« in obsoja nemški imperializem. ^VlD^ u uasrn j,p I DEAL ■H ■■■ cReme ZA PODnS* BRfZ M»5Č0BE J§P