PoStnlna plačana v gotovini.
Leto XIX., št. S«
LJubljana, petek 1. Januarja 1938
Cena l Din
Upra vuiaivo. Ljubljana, Knafljeva Ulica ft — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnt oddelek: Ljubljana, Selen« burgova Ul. fl - TeL 3392. 3492. Poui uZnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova UL St. 2
Telefon St 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11 842. Praga Cislo 78.180, Wien St 105 241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—^ Za Inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon 8122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Grajski trg St. 7, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
PRVA MICESCOVA POT - V PRAGO
V Bukarešti napovedujejo v kratkem obisk rumuskega zunanjega
ministra v Pragi in Beogradu
Bukarešta. 6. januarja b Veliko pozornost je danes v tukajšnjih političnih in diplomatskih krofih zbudila vest. da odpotuje novi rumunski zunanji minister Micescu že v soboto dne 8 t m v Prago, kamor bo prispel v nedeljo dne 9 t. m V Pragi se bo zadržal le 24 ur. kolikor bo nujno potrebno za podrobne razgovore s češkoslovaškimi državniki, nakar bo iz Pra ge odpotoval naravnost v Beograd, kjer se želi sestati z jugoslovenskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr Stojadinovičem. Micescu se bo nato sicer vrnil spet v Bukarešto, vendar pa se v prestolnici ne bo dolgo zadržal, ker se bo že 17 t m. kot sedanji zastopnik Male an-fcante v svetu Društva narodov udeležil 100 rednega zasedanja tega organa ženevske ustanove. Njegovi obiski v Pragi in Beogradu bodo torej v neposredni zvezi i tem zasedanjem, na katerem bo Micescu zastopal interese vseh treh držav Male an-tante.
Ker so se v inozemstvu pojavile govorice, da utegne sedanji rumunski notranjepolitični režim neugodno vplivati na rumunske zunanje politične odnošaje z nekaterimi prijateljskimi državami, je zunanji minister Micescu ponovno in odločno izjavil, da bo nova Gogova vlada v svojem praktičnem delu strogo ločila notranjo politiko od zunanje politike. V notranji politiki se ne čuti v nobenem pogledu vezana na zunaj pa želi zvesto izpolniti vse prevzete mednarodne obveznosti ter spoštovati vse sklenjene pogodbe in prijateljstva.
Odstranitev židovskih krčmarjev s podeželja
Bukarešta. 6. jan. AA. Na včerajšnji seji je ministrski svet razpravljal o prvih ukrepih na podlagi vladnega programa. Po seji je bil objavljen komunike, ki pravi, da ie vlada sklenila ustanoviti komisijo ki bo v okviru veljavnih zakonov izdala odredbe. na nodlagi katerih bodo morali židovski krčmarji v določenom roku zapustiti rumunske podeželske kraje.
Vlada je proučila tudi revizijo dokumentov rumunskih državljanov, v kolikor so jih izdale na nedovoljen način tuie oblasti med svetovno vojno in v prvih povojnih le-th Komisija, v kateri bosta poleg drugih pravosiKini minister in notranji minister bo v najkrajšem času proučila problem praktične izvedbe sklepov vlade.
Vlada se je odločila izdati tudi potrebne odredbe za znižanje cen proizvodov, ki so kmečkim slojem najbolj potrebn- K.on čno je sklenila, da morajo rumunščino in rumunsko zgodovino učiti v vseh šolah, večinskih in manjšinskih, učitelji in profesorji, ki so čistejšega rumunskega porekla.
Angleško-Srancoska
demarša pri Gogi
London, 6. jan. b. Angleški poslanik v Bukarešti sir Reginald Hoare je prejel od svoje vlade nalog, naj s>v prijateljskem duhu opozori rumunsko vlado na manjšinske pogodbe, katerih podpis z rumunske strani je bil eden izmed pogojev za priznanje razširjenja rumunskega ozemlja po svetovni vojni.« Poslanik je v svoji de-marši še posebej opozoril na interes, ki
Naglo oboroževanje
Zedinjenih držav
Konferenca v washingtonski Beli hiši o pospešeni
gradnji vojnih ladij
VVashington, 6. jan. a. V Beli hiši Je bila včeraj pomembna konferenca ameriških državnikov in višjih uradnikov, na kateri 30 razpravljali o podrobnem pomorskem programu, ki je bil določen za 1-1938. Predsednik Roosevelt je obrazložil, da so poslednji dogodki potrdili domnevo, da je ameriški pomorski program nezadosten. Zato so sklenili, da se gradnja ru-Silcev ln podmornic iz sredstev fondov sedanjega proračuna po določenem programu pospeši, tako da bi se lahko čim prej pričel izvajati program za 1.1939, ki ga bo treba že predložiti kongresu v odobritev.
Konference so se poleg Roosevelta udeležili general Laby, šef operativnega oddelka admiralskega štaba Edison, d rž a vrni pod tajnik za mornarico in predsednika pomorskega to finančnega odbora kongresa.
Kakor poročajo listi namerava predsednik Roosevelt v kratkem poslati parlamentu posebno spomenico, v kateri bo predlagal, da bi se v smislu oboroževalnega programa s sredstvi določenimi v državnem proračunu, zgradilo 18 novih ladij.
Roosevelt je v razgovoru z novinarji opozoril na možnost, da bo novi državni proračun dosegel po vojni rekordno višino 991 milijonov dolarjev. Potrebe po tako velikem proračunu so tem večje zaradi r?Lzmer. ki so zavladale v mednarodni politiki. Zedinjene države bodo morale glede na narodno obrambo najti še naknadne kredite.
Demokratski poslanec Harnilton, član
grešnega odbora za mornarico, je predložil včeraj zakonski načrt, ki določa ustanovitev stalnega atlantskega b rodov j a. ki bo po številu ladij prav tako veliko kakor pacifiško. Atlantsko brodovje naj bi sestavljalo osem velikih vojnih ladij, matična ladja za letala, 17 križark. 40 rušilcev, 35 podmornic, 15 pomožnih ladij in minonoscev ter 125 letal.
Izpremetnbe v ameriški diplomatski službi
VVashington 6. jan. AA. Predsednik Roosevelt namerava po trditvah dobro poučenih krogov v kratkem izvršiti velike spremembe v diplomatski službi. Poslanik Daviš bo premeščen iz Moskve v Bruselj. Bruseljski poslanik Gibson bo upokojen, za njegovega naslednika je imenovan Jo-sef Canady, za poslanika v Berlinu pa Hughes VVilson Potrjuje se tudi izjava ki jo je včeraj dal ameriški poslanik v Parizu, Bullit, da ne bo premeščen k državnemu tajništvu za zunanje zadeve v Washingto-nu.
Ojačenje Rooseveltovega položaja
VVashington, 6. januarja. AA. Član vrhovnega sodišča Saterland, ki je bil skoraj 15 let član vrhovnega sodišča, je prosil za vpokojitev. Spadal je med najodločnejše nasprotnike »New deala«. Pri vrhovnem sodišču je 12 krat glasoval proti Rooseveltovi politiki Po odstopu Saterlanda si bo Roosevelt v vrhovnem sodišču lahko zagotovil večino, ki bo docela podpirala njegovo zakonodajno delo. V parlamentarnih krogih sodijo, da Rooseveltu sedaj ne bo več potrebno. da bi se boril za formalno in personalno spremembo sestave vrhovnega sodišče, ker mu je dana možnost, da imenuje za novega člana vrhovnega sodišča ioža, lri se bo bolj zavzemal za njegovo
gospodarsko politiko in s katerim bo v vrhovnem sodišču dobil večino petih članov proti štirim.
Japonci o Rooseveltovi poslanici
Tokio« 6. jan. AA. List »Hoti« pravi o novi poslanici predsednika Zed i i jenih držav Franklina Roosevelta. da se jaitonski pomorski krogi nikakor niso vznemirili zaradi napovedanega ojafeija ameriške vojne mornarice, ker se gradijo v Ameriki nove vojne ladje oo načrtu, ki je bil določen takoj 1x1 poseku prejšnjih mednarodnih pomorskih pogodb. Pri vsem tem zasledujejo z velikim zanimaniem razvoj ameriške oborožitve. Zlasti 6e zanimajo za gradijo velikesa hi-droavionskega oporišča pri San Franciscu in sličnih oporišč na Aleutekih otokih. Ker sa tudi Japonska vojna mornarica ojačuje v smislu svojega defenzivnega oboroževalnega načrta, se ameriških pomorskih sjradbenih programov nikakor ni treba ustrašiti.
List »Korumin« pravi, da je treta ameriški pomorski gradbeni program utemeljevati z notranjepolitičnimi razlogi. Roosevelt hoče z ojačeniem ameriške vojne mornarice le prikriti neuspeh svoje go6jx>darske politike. Ssdai bi rad preskrbel ameriški industriji čim več zaposlitve, da bi na ta način vsaj nekoliko ublažil brezposelnost- ki se je v ameriških ladjedelnicah v zadnjem času spet zelo dvignila.
Schachtov naslednik še ne nastopi
Berlin. 6. januarja, b. Ko je odstopil dr. Schacht kot gospodarski minister, ie Hitler na njegovo mesto imenoval dr Funka, ki pa funkcije gospodarskega ministra ni takoj prevzel, ker je bilo v dekretu o njegovem imenovanju rečeno, da bo njegove posle začasno — in sicer do 15. t. m. — vodil genera' Goring kot vodja nemške gospodarske štiriletke. Sedaj se doznava. da dr Funk 15. t. m še ne bo nastopil kot gospodarski minister, ker so Gorimgove funkcije v tem resoru podaljšane do 1 februarja.
General Milch obišče Varšavo
Berlin. 6. jan. b. V januarju in februarju bo več nemških visokih vojaških dostojanstvenikov obiskalo Varšavo. Tako je že sedaj gotovo, da bo obisk poljskega letalskega generala Rajskega v Berlinu vrnil v Varšavi nemški državni podtajnik v letalskem ministrstvu eeneral Milch, ki odpotuje na Poljsko najbrž se ta mesec.
Nemški minister za kmetijstvo odpotoval v Rim
Berlin, 6. jan. AA. Državni minister Darre je snoči odpotoval v Rim.
Viharji na črnem morju
Carigrad, 6. jan. AA. Iz mnogih krajev prihajajo vesti o velikih nesrečah in poplavah v Turčiji. Promet na Črnem morju je malone docela onemogočen. V Trakiji in v krajih okrog Marmarskega morja divjajo silni snežni met rži Reka Gediz je prestopila bregove in preplavila več tisoč hektarov zemlje. Poplava je zahtevala tudi ve« človeSkih žrtev,
ga je angleška vlada vselej pokazala v vprašanju manjšinske zaščite. Iz Pariza se doznava, da se je angleškemu koraku pridružil tudi francoski poslanik v Bukarešti. ki je od svoje vlade prejel enako naročilo.
Posebni dopisnik »Daily Heralda* v Bukarešti sporoča svojemu listu, da Je nemški poslanik podvzel te dni posredovalno akcijo med Gogovo vlado in Codreanovo železno gardo, ker so postali v Berlinu skeptični glede možnosti obstoja sedanje vlade, proti kateri ni le dosedanja opozicija, temveč tudi fašistično usmerjene stranke, ki so po programu sorodne Gogo-vi stranki, imato pa med narodom več pristašev kakor Goga sam. kakor so to dokazale prav zadnje volitve.
Rumunija bo priznala aneksijo Abesinije
Bukarešta. 6. jan. o. Zunanji njinister Mi-eesru je obvestil italijanskega poslanika, da bo Rumunija akreditirala svojega poslanika v Rimu pri italijanskem kralju in abesin-skem cesarju ter s tem priznala italijanski imperij.
Italijanski prevod knjige kraljice Marije
Milan. 6. jan. AA. Podjetje Mondadori je izdalo knjigo rumunske kraljice Marije »Moj vojni dnevnik« v italijanskem prevodu Ob tej priliki je prejelo od rumunske kraljice pismo, v katerem izraža upanje, da bo italijanski narod, ra katerega je rumunski narod vezan po svojem poreklu, s simpatijami sprejel to knjigo, ki je delo srca m latinskega civilizatorskega duha.
Predmet razgovorov v Budimpešti
Dunaj, 6. jan. b. Kakor napovedujejo v tukajšnjih informiranih političnih krogih, bodo med glavnimi točkami budimpeštan-skih razprav držav rimskega trikota zlasti naslednji problemi: vprašanje trdne opredelitve osnov rimskih protokolov ter iz njih sledečih medsebojnih obveznosti v tej skupnosti povezanih držav; vprašanje gospodarskega sodelovanja na osnovi pre-ferenčnega sistema; vprašanje avstrijske neodvisnosti; vprašanje madžarske enakopravnosti ter vprašanje opredelitve položaja v medsebojnih odnošajih treh držav po izstopu Italije iz DN. Izven dvoma je nadalje, da se bodo drža\niki dotaknili v svoji izmenjavi misli tudi vprašanja ureditve italijansko-jugoslovenskih odnošajev ter posledic najnovejših sprememb v Rumuniji. V zvezi z vsemi temi vprašanji pa na pristojnem mestu izrečno naglašajo, da od budimpeštanskih posvetovanj ni pričakovati nikakih senzacij.
Ogromna letalska baza ob Suezu
London, 6. januarja, b. Poveljstvo britanskega vojaškega okrožja ob Sueškem kanalu je sklenilo zgraditi pri Geneffi ob Sueškem kanalu največjo letalsko bazo bližnjega vzhoda. Del izdatkov bo krila egiptovska vlada, vse ostalo pa Velika Britanija. Novo letalsko oporišče bo ogromnega strateškega pomena za Egipt in Anglijo. Zgrajeno bo v neposredni bližini južnega izhoda iz kanala. S prostora, kjer bo to oporišče zgrajeno, bo mogoče uspešno nadzirati oba izhoda iz kanala. Razen tega se doznava, da namerava Velika Britanija razširiti tudi sedanje civilno letališče v Port Saldu, ki bo tako preurejeno, da bo lahko v primeru potrebe služilo tudi v vojaške namene. Kakor trdijo v poučenih krogih, se je vlada Velike Britanije odločila za ta nova vojaška dela ob Sueškem kanalu predvsem zaradi tega, ker je bilo v zadnjem času v bližini sueškega pasu vfčkrat opaziti tuja letala neznane narodnosti, katerih let v bližini kanala se je zdel britanskim vojaškim oblastem zelo sumljiv.
Smrt belgijskega
finančnika v zaporu
Bruselj, 6. jan. AA. V preiskovalnem zaporu je danes umrl znani finančnik Luis Barmat, ki je po nekih neuspelih finančnih operacijah pobegnil na Nizozemsko, odkoder pa je bil pred kratkim izročen belgijskim oblastem Barmat se je rodil 1 1889. v Ukrajini, njegove narodnosti pa ni bilo nikoli mogoče točno dognati. V Belgiji je nekaj časa veljal za uglednega finančnika, pozneje pa so dognali, da je u-vršH poneverbe in utaje. Njegova banka je propadla in ko so bile malverzacije do kraja odkrite, je pobegnil na Nizozemsko, kjer so ga prijeli in poslali belgijskim oblastvom.
Topli val prihaja
Curih, 6. jan. o. S severozapada je začela prodirati nad Evropo toplejša struja, ki zelo naglo napreduje in je zajela že vso Anglijo, severno Francijo, zapadno Nemčijo in severozapadno Švico. Temperatura narašča povprečno za 10 stopenj. V Alpah nastaja z naglim porastom temperature nevarnost lavin. Sedaj vlada hud mraz samo še v južni Nemčiji. Pol ski, Avstriji, Madžarski in na Balkanu. Najhujše je prizadeta Bolgariia, kjer je bilo danes zopet 20 smrtnih žrtrv. Več vlakov že tli dni tiči v sneeu in jih ne morejo izvleči Na obalah črnega mo-ja še vedno divjajo snežni viharji. Tudi na Poljskem je železniški promet popoln ama v zastoju.
Teruei razdejan
RepubUkanska artiljerija z uspehom odbija napade Francovih čet na mesto
London, b. januarja, a. Po poročilih fcs Valencije je Teruei že ves razdejan. Bra-nitelji so se morali zateči v kanale. Borbe se nadaljujejo Republikanci prodirajo v mesto od vseh strani. Magistrat, v katerem so se nacionalistični branitelji mesta najbolje utrdili, je bil do tal porušen
Vladne čete so izkoristile visoki sneg in so njihovi topovi s tem večjim uspehom posegali v boj. Zavzele so važne postojanke na fronti pn I a Mucvi. V borbi je skušalo 50 nacionalističnih letal napasti jugo-zapadni del mesta, ki je v republikanski posesti, vendar pa niso imela uspeha, ker je bilo nebo zakrito z gostimi nizkimi oblaki. Nato so se vladne čete preko visokega snega približale sovražnim postojankam in zavzele skladišče nacionalističnih bomb. Nacionalistične čete so pn Concu-du izvršile sicer protinapad, ki pa se je popolnoma ponesrečil.
General de Liano o položaju
Salamanca, 6. jan. AA. Vojno poročilo nacionalističnega poveljstva, ki je bilo izdano snoči ob 21., pravi med drugim: Na terueiski fronti prodiramo nadalje. Kljub ogorčenemu odporu nasprotnika smo izvo-jevali nekaj pomembnih uspehov. Naša letala so sestrelila pet republikanskih izvid-niških letal in tri lovske Usoda nekega republikanskega bombnika še ni pojasnjena, verjetno pa je, da je bilo tudi to letalo sestreljeno.
General Queipo de Liano je po radiu označil položaj v Teruelu takole: Republikanci trdijo, da so oni gospodarji Teruela, drugi pravijo, da gospodarimo mi v mestu. Točna ni ne ena ne druga trditev, ker so v mestu čete obeh sovražnih taborov. Mi smo zavzeli nekaj mestnih okrajev, drugi pa so fe v republikanski posesti Naše čete, ki s periferije prodirajo proti središču mesta, so obkolile nekatere sovražne edinice. ki se bržkone ne bodo mogle več prebiti
skozi obroč. Ne sme se pozabiti, da so borbe za Teruei izredno težavne in naporne. Naše čete le s težavo prodirajo po tesnih in krivuljastih ulicah V ostalem odločitev ni odvisna od poteka pouličnih borb. Usoda Teruela in drugih mest se bo odločila na drugih bojiščih, kier bodo operacije oživele, čim bo vreme dopustilo večje akcije. Tedaj bomo naglo obračunali z nasprotnikom.
Franco še ni zasedel Teruela
London. 6. jan. b. Sestom DelmeT. posebni poročevalec >Dailv Expressa« v Barceloni, je sporočil svojemu listu* da fra:nc©vci še niso zasedli Teruela. Nacionalistične čete so še 6.5 km od mesta, ki j s še vedno v celoti ▼ republikanskih rokah.
Civilno prebivalstvo
zapušča Madrid
Madrid, 6. januarja- b. Včeraj je bil izdan ukaz, da mora vse civilno prebivalstvo v 30 dneh zapustiti Špansko glavno mesto. V tem času morajo oblasti v ostali republikanski Španiji preskrbeti primerno streho in prehrano za okoli 400.000 ljudi, ki so navzlic vsem dosedanjim hudim bojem še vztrajali v Madridu. Spričo tega bodo morale oblasti revidirati izdajo aprovizacijskih kart, ki bodo odvzete vsem onim osebam, ki niso, bodisi direktno ali indirektno, zaposlene pri vojaških operacijah. Takim osebam bodo izdane samo začasne aprovizacijske karte, ki bodo veljale le za čas, dokler ne zapuste Madrida v smislu novega ukaza.
Sestanek londonskega odbora
London, 6, Jan. Ožji odbor za nevmeša-vanje v španske zadeve se bo sestal v torek popoldne.
Vasi Zeelandovi
gospodarski načrti
Osnoval naj bi se gospodarski blok in uvedla delna
carinska unija
Bruselj, 6. jan. AA. Bivši predsednik vlade Van Zaeland je ob 11. odpotoval v Angli-jo.
London, 6. jan. g. »Ewening Standard« je objavil danes senzacionalno vest, da "bo bivši belgijski ijiinistrski predsednik Van Zeeland pri svojem obisku v Londonu predložil ministrskemu predsedniku Chamber-lainu, s katerim se bo jutri sestal, v podrobnostih izdelan načrt o osnovanju gospodarskega bloka, v katerem bi bila Velika Britanija, Francija, Italija, Nemčija in Zedinjene države. Ta načrt določa odpravo vseh omejitev v mednarodnem finančnem in trgovinskem prometu. Države, ki bi vstopile v ta blok, naj bi se zavezale, da odpravijo svoj dosedanji devizni režim, kakor tudi vse ovire za svobodno trgovino. Po nekaterih zatrdilih vztraja Velika Britanija na tem, da bi se v to
pogodbo sprejela določba, po kateri bi bila izključena dobava kreditov Nemčiji in Italiji za oboroževalne namene. Razen tega vsebuje Van Zeelandov načrt predlog o osnovanju nekakšne evropske carinske zveze, ki bi temeljila delno na smernicah Hullovega načrta, ki ga je predložil na svetovni gospodarski konferenci meseca januarja leta 1934. Banka za mednarodna plačila naj bi zopet prevzela klirinške posle in nadomestila devizne zaloge v raznih državah. Razen tega naj bi se osnoval skupen fond, v katerega bi prispevale posamezne države po razmerju svojih deviznih zalog, torej Nemčija ln Italija skoraj nič, druge države pa znatne zneske. Vest o tem senzacionalnem načrtu so sprejeli v londonski javnosti precej rezervirano ter ga smatrajo bolj kot italijanski poizkusni balon.
S kitajskih bojišč
Japonci prodirajo iz Šantunga proti jugu, da bi preprečili zbiranje kitajskih čet
Hankov, 6. jan. AA. Japonska vojska prodira sedaj vzdolž železniške proge Tiencin-Pukov z vso naglico proti jugu, da bi preprečila zbiranje kitajskih oddelkov pri Sučovu.
Kitajska letala so napadla japonsko letališče v Ačovu. Ob tej priliki je bilo uničenih 6 japonskih letal. Naknadno so se razširile vesti, da so Kitajci že v ponedeljek izvršili prvi napad na Ačov. kjer so v bližini potopili dve japonski topničarki.
Zaradi vedno resnejšega položaja je hongkonški guverner odredil obsedno stanje v angleških kolonijah.
Na šantunSkd fronti so Japonske čete zavzele vzhodni del šantunške železnice in prodirajo sedaj že proti jugu.
Letalski boji
&ai.giiaj, 6. jan. o. iz Hankova poročajo, da so Japonci izvršili nov letalski napad na začasno prestolnico Kitajske. Popoldne ob 3. se je pojavilo nad mestom 24 japonskih bombnikov. Leteli so tako visoko, da jih protiletalski topovi niso mogli doseči. V središču mesta so VTgli okrog 50 bomb, nato pa so hudo bombardirali letališče in okolico kolodvora, kjer so povzročili pre-
cejšnjo škodo. Na povratku so bombardirali tudi železniško progo Kanton—Hankov. Kitajska letala so bombardirala dve japonski topničarki na Jangceju v bližini Vuimja. Obe topničarki sta se potopili. Kitajskim letalcem se je tudi posrečilo uničiti 6 japonskih bombnikov. Čeprav Japonci trdijo, da so gospodarji Hangčova, se vendar doznava. da se bijejo v neposredni okolici hudi boji ter da so Kitajci zavzeli že vsa predmestja. Položaj na bojišču v šantungu se je za Kitajce poslabšal. Japonci so že pred čousijevu. V južnem odseku šantunskega bojišča prodirajo japonske čete proti severu ter so zavzele Mingkuan.
Japonska ne bo odnehala
Tokio, 6. Jan. AA. Po današnji konferenci predsednika vlade kneza Konoja z i. man jim ministrom Hiroto in vojnim ministrom generalom Sugiamo in mornariškim ministrom admiralom Jonajem je bil izdan komunike, ki pravi, da si japonska vlada želi miru. da pa bo ostala, dokler Kitajska ne prizna svojih napak, nepopustljiva in da se toliko časa tudi ne bodo prekinile vojaške operacije na Kitajskem.
Vprašanje priznanja italijanskega imperija
Rim. 6. jan. b. Obisk angleškega odpravnika poslov lorda Psrtha pri italijanskem zunanjem ministru grofu Cianu, ki je sprožil. kakor zatrjujejo na pristojnem mestu, zelo prisrčne razgovore, je še vedno predmet velikega zanimanja v vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih. Splošno : okornost ja danes zbudil zelo pomirljiv ton pisanja napol uradne »Informazione Diplo-maticac. ki piše o vprašanju italijanskega imperija in poudaria v tej zvezi med drugim: Korak holandske vlade za priznanje italijanske suverenosti nad Abesinijo ter izjav« hoiandskega zunanjega niatetn ftfijaa
v tem vprašanju smatrajo v odgovornih italijanskih krogih za dokaz, da bi bilo mogoče to vprašanje mirno urediti. Italijanska vlada ni s to holandsko pobudo v nikaki zvezi, ker noče od nobene država ničesar zahtevati v pogledu priznanja abesineke aneksi je. V ostalem je število držav, ki so tfe Driznale italijanski imperij, zalo veliko ln bo najbrž v kratkem ie naraslo Lahko se reče, da i« problem priznanja v bistvu te rešen. Ako so ktjnb temu še nekatera države. ki abesinske aneksije Se nočejo priznati, to gotovo Italiji na more več Škoditi.
Grčija v znamenju
poročnih svečanosti
N|. Vis. knez-namestnik Pavle je včeraj v družbi vojvode Kentskega odpotoval v Atene
Beograd, 6. jan. a. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga 6ta odpotovala ob 15. v Atene k poroki grškega prestolonaslednika. Z j jima sta odpotovala tudi vojvoda in vojvod in ja Kentska, ki sta opoldne prispela iz Londona. Na topčiderski postaji so se od k.ieza namestnika Pavla- kneginje Olge, vojvode in vojvodinje Kentske poslovili predsednik vlade dr. Stojadinovič, vsi člani vlade, poveljnik kraljeve garde, člani civilnega in vojaškega doma Nj. VeL kralja, angleški poslanik sir Rojald Campbell, osob-je angleškega poslaništva, grški poslanik Bibiča Roseti ter osebje grškega poslaništva.
Zaradi slabega vremena ki je zavladalo v srednji Evropi, je vlak. s katerim se je vozila prestolonaslednikova zaročenka, prispel na grško omejno postajo Idomeni s štiriurno zamudo, v Atene pa okoli 17. Med potjo je prebivalstvo nevesti in prestolonasledniku prirejalo pov^d navdušene ovaci-je. Nevesta je prejela nešteto šopkov cvetja. Vse železniške postaje so bile okrašene in razsvetljene.
Bukarešta. 6. jan. AA. Zaradi hudega viharja na Črnem morju je bil rušilec >Regina
Mariac, s katerim je romunski prestolonaslednik vojvoda Mihail odpotoval v Atene, prisiljen vrniti se v Comstanoo. Prestolonaslednik je nato odpotoval v Atene z vlakom.
Navdušen sprejem v Atenah
Atene, 6. jan. AA. Princesa Friderika Brunšviška in Hanoverska je s prestolonaslednikom Pavlom in spremstvom prispela v Atene ob 17. ( po grškem času). Na železniški poslaji so jo pozdravili kralj Jurij, kraljeva rodbina, predsednik vlade Metaicas z vsemi člani vlade, atenski župan. kakor tudi drugi visoki gostje, ki so se že zbrali v Atenah. Njen prihod so naznanili topovski streli. Ogromna množica jo je navdušeno pozdravljala. Od postaje pa do dvora vihrajo na vseh poslopjih zastave. Zvečer je bilo mesto sijajno razsvetljeno .Od vseh strani prihajajo darovi za mladi par. Posebno veliko zanimanje je izzval dar predsednika vlade Me-taxasa, ki je v imenu državnih uradnikov in grške oborožene sile daroval ogrlico iz briljantov in 14 velikih smaragdov.
Izročitev badnjaka na dvoru
Beograd, 6. januarja. AA Po starem narodnem običaju, enem najlepših, je bil tudi danes svečano prepeljan badnjak v kraljevi dvor na Dedinju. Badnjak so okrasili na Košutnjaku ob 11. Kmalu po 13. pa se je sestavil sprevod, ki je krenil s Košutnjaka na dvor. Sprevod z badnja-kom je med pesmijo in godbo odšel preko Dedinja. Med potjo so se nenehoma čuli vzkliki Nj. Vel. kralju in kraljevskemu doma
Ob 14. so pred dvorom sprejeli badnjak Nj Vel kralj Peter, Nj. Vel. kraljica Marija, kraljeviča Tomislav in Andrej, Nj. Vis knez namestnik Pavle in kneginja Olga, kneževiča Aleksander in Nikola ter kneginja Elizabeta. Sprejemu badniaka sta prisostvovala tudi visoka gosta Nj. Vis. kneza Pavla, vojvoda in vojvodinja Kentska. Ko so prevzemali badnjak. ki je bil ves okrašen s cvetjem in jugoslovenskimi trakovi, je mladi kralj vojake kraljeve garde posul z žitom, koruzo in bonboni.
Poveljnik badnjaka gardni polkovnik Vo-jislav Petrovič je pozdravil Nj. Vel. kralja in mu voščil za božič. Kralj pa je badnji-čarje pozval, naj badnjak poneso v dvor. Ko so ga tam po starem običaju položili v ogenj in želeli visokemu gostitelju ter vsemu kraljevskemu domu zdravje, srečo m napredek, sta kralj in knez namestnik vsem badnjičarjem podala roke, nato pa so jih pogostili.
Kralj, kraljica ln ostali prisotni člani kraljevskega doma so si potem pred vhodom v dvor ogledali defile vsega sprevoda. ki je trajal celih 20 minut. Bili so v njem fanfara kraljeve garde, večje število oficirjev, gojenci vojne akademije, gojenci intendantske akademije, dijaki prve pešadijskč podoficirske šole, ves konjeniški polk kraljeve garde, orožništvo, pod-oficirji, pešadijski polk kneza Mihajla, Sokoli na konjih in vozeh ter zelo veliko število drugih Beograjčanov na konjih, na vozeh in v avtomobilih.
»Hrvatski gospodarski svet"
Zagreb, 6. jan o. V prostorih Seljačke sloge je bil sinoči važen sestanek, ki ga je vodil namestnik dr. Mačka inž. Košutič Na sestanku so sodelovali poleg političnega vodstva HSS predstavniki hrvatskega gospodarstva in hrvatskih zasebnih nameščencev, da bi se dogovorili glede bodočega sodelovanja. Pobudo za sestanek je dal dr. Maček, ki je izrazil željo, naj bi se osnoval poseben hrvatski gospodarski svet. ki naj bi predstavljal nekako vrhovno vodstvo hrvatskega gospodarstva Pri tem pa posebej poudarjajo, da ne gre za orientacijo po fašističnem vzoru, marveč predvsem za to, da se spravijo v sklad interesi posameznih panog hrvatskega narodnpga gospodarstva. Sestanku je prisostvovalo več poslancev HSS, zastopniki Gospodar-
ske sloge, zastopniki Zveze hrvatskih zasebnih nameščencev, predsednik Trgovinske in industrijske zbornice dr. Krasnik, predsednik industrijskega sveta Milan Pr-pič, predsednik trgovinskega odseka Ivan Penič in predstavniki drugih gospodarskih organizacij.
Na sestankih so razpravljali med drugim o predlogih Zveze hrvatskih privatnih nameščencev glede ureditve službenih odno-šajev med nameščenci in delodajalci ter o raznih drugih socialnih in gospodarskih vprašanjih. Pri tem je bila soglasno nagla-šena potreba, da se morajo odnošaji med nameščenci in delodajalci rešiti tako, da se preprečilo vsi spori in da bo narodno gospodarstvo čimbolj služilo splošnim interesom hrvatskega naroda.
Nenadna smrt novega sarajevskega bana
Sarajevo, 6 jan. o. Sinoči ob 21.15 je nenadoma preminul novi ban drinske banovine dr. Dušan Davidovič. ki je bil imenovan za bana šele tik pred katoliškim božičem Na povratku iz Beograda, kjer se je mudil po službenih poslih, mu je včeraj dopoldne na postaji Rogatici postalo slabo, da je izgubil zavest. Nezavestnega so pripeljali v Sarajevo kjer so ga takoj spravili v bolnico. Zdravniki pa so si zaman trudili, da bi mu rešili življenje. Zvečer je umrl.
Davi objavljeno uradno poročilo navaja, da je ban dr. Davidovič umrl na diabetič-
ni komi. Smrt je nastopila zaradi slabosti srca in izčrpanosti organizma Predsednik vlade dr. Stojadinovič je izrazil vdovi pokojnega bana brzojavno svoje sožalje. V imenu vlade je odpotoval v Sarajevo prometni minister dr. Spaho, da bo zastopal vlado na pogrebu, ki bo v soboto.
Na vseh državnih in občinskih, pa tudi na mnogih privatnih hišah so izobešene zastave Pokojni dr. Davidovič je bil pred imenovanjem za bana direktor sarajevske mestne hranilnice ter je igral vidno vlogo v gosipodarskem življenju Bosne in Hercegovine, zlasti pa Sarajeva.
Povečanje ruske
Moskva januaria. b. Ustanovitev novega ljudskega komisariata za mornarico, k: je že sklenjena stvar, dokazuje, da posveča Rusija največjo pozornost zgraditvi močne mornarice. V ruski zgodovini je prvi pokazal interes za mornarico car Peter Veliki, ki je tud' med sovjeti postal čez noč spet priljubljen, dočim se njegovi nasledniki za brodovje niso posebno zanimali.
Podrobni podatki o sili ruske mornarice. žal. še vedno niso na razpolago, toda tu akreditirani tuji pomorski eksperti so mnenja, da ima Rusija že danes največ podmornic na svetu. V zadnjem času se s posebno vnemo obnavlja tudi lahko površinsko brodovje Zadnje tedne so mnogi inozemski listi pisali tudi o nakupu večjega števila linijskih ladij v Zedmjenih državah Severne Amerike.
Novi komisar sovjetske mornarice Smir-nov je star komaj 40 let, ima pa za seboj
vojne mornarice
izredno vojaško kariero Leta 1926 je bil imenovan za člana revolucionarnega vojaškega sveta in šefa političnega vodstva baltiškega brodovja. Leta 1935 je bi' najprej imenovan za šefa političnega vodstva vojaškega okrožja v Leningradu, nato pa v Kijevu, dokler ni lansko leto prevzel političnega vodstva vse sovjetske armade. Smir-nov je bil pri zadnjih volitvah izvoljen tudi za poslanca v Vrhovni »vet sovjetov.
Vzporedno z akcijo za zgraditev močne mornarice, ki je v rokah pomorskih strokovnjakov. je nanovo ustanovljeni ljudski komisarat začel najširšo propagando tudi med državljani, zlasti med mladino, ki ustanavlja po zgledu društev za povzdigo sovjetskega letalstva podobne pionirske organizacije, katerih glavni namen je zbiranje sredstev za povečanje sovjetskih pomorskih sil in propaganda za pomorske potrebe države.
Odhod grofa Volpija
Beograd, 6. januarja. AA. Grof Giusep-pe Voipi, član italijanske vlade, se je mudil tri dni v Beogradu kot delegat italijanske vlade, ki mu je poverila nalogo, da pripravi veliko razstavo »Italijanski portreti skozi stoletja«, ki naj bi se spomladi otvorila v muzeju kneza Pavla v Beogradu. Nj. Vis. knez namestnik je včeraj sprejel grofa Giuseppa Volpija v avdijen-ci in ga je pridržal na kosilu. Danes ie priredil ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič v svoji vili intimno kosilo v čast grofu Volpiju. Grof Volpi odpotuje drevi nazaj v Italijo.
Umor na beograjskem kolodvoru
Beograd, 6. jan. p. Na beograjskem kolodvoru se je pripetil dopoldne grozen zločin. Dva Ličana nosača sta se sprla zaradi kovnega nekega tujca, čer;ar prenos bi prinesel 2 din zaslužka. Nosač Boža četnik je ustrelil svojega tovariša Mlade-na Sušiko s štirimi streli iz revolverja.
Preosnova nemške vlade
Berlin, \ jan. o. Dobro informirani politični krogi zatrjujejo, da bo v Nemčiji v najkrajšem času izvršena rekonstrukcija vlade. Kakor znano, bo novi gospodarski minister v kratkem prevzel svoje posle. Obenem se bo ustanovilo tudi posebno ministrstvo za tisk, ki ga bo bržkone vodil šef tiskovnega urada dr. Dietrich. Ministrstvo za delo naj bi se ukinilo. Sedanjemu ministru za delo Seeldteju se bo v tem primeru poverila druga važna funkcija.
Hull — kandidat za Nobelovo mirovno nagrado
Santiago de Chile, 6. jan. AA. Senat je sprejel predlog bivšega čilskega zunanle-ga ministra Cruchagea, da ss predlaga državni tajnik Zedinjenih držav za zunanje zadeve Cordell Hull kot kandidat za Nobelovo mirovno nagrado.
Bodite usmiljeni z živaljo!
Beležke
Krokodilove solze »Domoljuba"
»Domoljub« ni nič kaj zadovoljen z bilanco preteklega leita. Z resignacijo ugotavlja, da »nimamo Slovenci za letošnje Novo leto vzroka, da bi se hvalili. Marsikaj bridkega nas je v starem letu zadelo in marsikatera iskrena želja je ostala neizpolnjena. Država je zato tu, da skrbi po svojih najboljših močeh za blagor svojih državljanov. Vsi čutimo, da bi se našemu malemu človeku v naši državi lahko bolje godilo, kakor pa »e mu.«
In kdo je kriv? »Domoljub« ne ostaja dolžan odgovora »Dokler bomo po zaslugi centralizma plačevali tako ogromne vsote slovenskega denarja doli na jug. nazaj pa dobivali beraške drobtine. toliko časa ne smemo pričakovati trajnega in znatnega izboljšanja naših slovenskih prilik. Zato je ne le naša želja, ampak naša upravičena zahteva, da se država decentralizira, to se pravi po domače, da se omogoči vsaki pokrajini, zlasti pa zapostavljeni Sloveniji, da sama gospodari z denarjem, ki so ga znesle skupaj žuljave slovenske roke. Zahteva po samoupravi Slovenije mora doneti v Belgrad neprestano!«
Slovenci in afriški misij oni
V	tri kraljevskem »Slovencu« razpravlja misijonar Bratina o afriških misijonih, za katere so včeraj po vseh cerkvah pobirali darove. V svojem članku piše med drugim:
»Znano Je, da je največja ovira misijonskega dela med pogani in protestanti v črni Afriki pomanjkanje misijonarjev. Da se ta ovira vsaj nekoliko odpravi, je ustanovila družba misijonarjev presv. Srca Jezusovega tudi v Ljubljani Knobleharjev zavod, kjer naj bi se vzgajali mladi misijonarji za poganske misijone v Afriki. Ko sem pred šestimi meseci jemal slovo od svojih črnih vernikov v Južni Afriki, kjer sem deloval štiri leta, sem jim obljubil, da bom čez nekaj let poslal k njim novih mladih misijonarjev, ki bodo spreobračali njihove poganske rojake. Seveda, računal sem z misijonsko zavednostjo Slovencev. Sel sem domov z upanjem, da se bo mnogo slovenskih fantov odzvalo misijonskemu poklicu. Zaupal sem pa tuli velikodušnost' Slovencev, da bodo novo misijonišče podpirali moralno in gmotno. Za enkrat se fo misijonišče v Draviiah pri Ljubi ianl še vedno bori za svoj obstanek, namreč gmotno. Ali se bo tudi v bodočnosti? Odgovor na to vprašanje prepustim vam, predragi rojaki in misijonski prijatelji.«
Volitve v treh hercegovskih občinah
V	nedeljo so bile občinske volitve v treh občinah nevesimjskega sreza v Hercegovini. V kmečki občini Nevesinje- ki ima 4200 vo-lilcev, je zmagala lista združenih opozicijskih strank z nosilcem Mirkom 2erajčem. ki je dobil 1382 glasov, dočim je dobiia lista JRZ 285 glasov. V občini Kruševlje je zmagala neodvisna opozicijska lista z nosilcem Smailom Jugom, ki ie dobil 485 glasov, lista JRZ pa 443 glasov. V mostu Nevesinje,
zmagala lista JRZ s 355 glasovi proti nadsrtrankanski listi, ki je dobila 137 glasov. Pri volitvah v vseh treh občinah je sodelovala tudi JNS, ki je postavila povsod svoje kandidate skupaj z ostalimi opozicijskimi skupinami.
Splitski četniki razpuščeni
Po poročilih listov je banska uprava v Splitu razpustila Četnisko udruženje v Splitu. Policija je zap'enila premoženje udru-ženja in zapečatila lokale. Kot vzrok razpusta navaja banska uprava, da je Cetniško udruženje prekoračilo svoj delokrog.
Delavska kriza v Zedinjenih državah
Te dni je bila objavljena statistika ameriške vlade o položaju delavstva v Zedinjenih državah. Po tej statistiki je bilo v Zedinjenih državah od 1. januarja 1937 do 1. decembra 1937 4394 delavskih stavk, še enkrat več kakor 1. 1936. Stavkalo je okoli dva milijona delavcev in delavk, leta 1936 pa vsega le 784.000. Največje število stavk je bilo preteklo leto v marcu in sicer 605.
Po teh številkah soditi morajo vladati tudi v Zedinjenih državah kaj težke gospodarske in socialne prilike. Saj živi danes v Zedinjenih državah nad 10 milijonov delavcev pod eksistenčnim minimom. večji del med njimi je sploh nezaposlen.
Borba med sarajevskimi mačkovci
Poročali smo včeraj o sporu, ki je Izbruhnil pred nekaj meseci v sarajevskem hrvatskem pogrebnem društvu sv. Antona, katerega člani so sami navdušeni pristaši dr. Mačka. Pogrebna društvo šteje več tisoč članov. Med njimi se je pojavila močna opozicija proti vodstvu društva, kateremu očitajo, da slabo gospodari z društvenim premoženjem. Vršila se je cela vrsta neuspelih občnih zborov. Posredoval je celo sam sarajevski nadškof dr. šarič, ki pa tudi nI mogel spraviti sprte stranke. Končno je v prepir posegla policija in postavila društvu komisarja z nalogo, da uredi razmere in izvede redni občni zbor.
Pred dnevi se je sedaj oglasilo Se vodstvo sarajevske poetične organizacije HSS in na lepem izključilo voditelje okoli 500 mož močne opozicije. To je razumljivo izzvalo ogorčenje med sarajevskimi mačkovci, ki so pričeli zbirati podpise za protestno spomenico, ki naj bi se izročila voditelju bosanskih mačkovcev dr. Suteju in dr. Mačku samemu.
Opozicionalci iz društva sv. Antona pa še niso niti dobro sestavili svoje protestne resolucije, ko so zvedeli že za nov sklep vodstva organizacije HSS v Sarajevu. To je namreč sklenilo izključiti iz ! stranke vse opoz'cionalce, ki ne bi volili i na prihodnjem občnem zboru nogrebnega j društva sv. Antona od krajevnega vodstva postavljene kandidatne liste. Opozicionalci groze sedaj, da bodo izročili vso zadevo sodišču, pri čemer bodo baje prišle na dan zelo neprijetne stvari.
Vremenska !?fsiso?ed
Zagrebška: Brez bistvene spremembe, na severu države bo mraz nekoliko popustil.
Dunajska: Mrzli wal v srednji Evropi bo trajal dalje.
Gospodarstvo
Nase gospodarstvo v novembru
Iz statističnega poročila Narodne banke za mesec november posnemamo naslednje zanimive podatke o razvoju našega gospodarstva v tem mesecu.
BORZE
Na jugoslovenskih borzah Je bil promet z efekti v novembru nadalje slab in je znašal le 17 milijonov Din nasproti 27 milijonom v istem mesecu prejšnjega leta. Nadalje pa se je povečal promet z devizami, ki se je v novembru povzpel na 341 milijonov Din nasproti 262, 176 in 150 milijonom v Istem mesecu zadnjih treh let.
INDEKS CEN
Medtem ko je od avgusta do septembra naš splošni indeks cen v trgovini na debelo poskočil od 75.3 na 78.1, in od septembra do oktobra na 80.0, je v novembru nekoliko popustil na 79.5 točke (1926 enako 100). V primeri z novembrom prejšnjega leta je bil lani v novembru indeks za 9.7 točke ali za skoro 14% višji, v primeri z novembrom 1934 pa za 16.8 točke ali za 27%. Od posameznih delnih indeksov kaže v novembru indeks cen rastlinskih proizvodov zmanjšanje za 0.7 na 84.6, indeks živinskih proizvodov nebistveno povečanje za 01 na 67.1, indeks cen mineralnih proizvodov zmanjšanje za 1.8 na 87.2 in indeks cen industrijskih proizvodov zmanjšanje za 0.3 na 81.7.
Nasprotno pa kažejo indeksi cen v trgovini na drobno nadaljnje naraščanje. Indeks cen na drobno se je v Beogradu dvignil za 0.7 na 89 8 točke (1930 enako 100) nasproti 80.5 v novembru prejšnjega leta, indeks cen na drobno v Ljubljani pa se je
dvignil za 0.6 na 86.6 nasproti 82.9 v novembru prejšnjega leta.
GIBANJE HRANILNIH VLOG
Hranilne vloge pri vseh bankah in hranilnicah so se od 1. oktobra do 1. novembra povečale za 52 na 11 807 milijonov Din. Samo pri državnih denarnih zavodih (Državni hipotekami banki in Poštni hranilnici) pa so se vloge dvignile od 3215 na 3286, torej za večji znesek nego znaša dvig celotnih hranilnih vlog. Kako so se zadnja leta gibale vloge pri državnih denarni* zavodih in vseh ostalih zavodih nam kailg naslednja primerjava (v milijonih Diflfc: državni zavodi vsi ostali skupaj 1 nov. 1935 2185 7912 10.097 1 nov. 1936 2543 8101 10.644 1. nov. 1937 3286	8521_U.807_
razlika
+ 1101 + 609 + 1.710
V zadnjih dveh letih so se hranilne vloge pri državnih denarnih zavodih povečale za 50%, t. J. za več nego 1 milijardo, pri vseh ostalih denarnih zavodih pa le «a slabih 8%.
Pri 20 največjih bankah v Jugoslaviji so znašale ob koncu novembra hranilne vloge 3248 milijonov, t. j. za 5 milijonov več nego v prejšnjem mesecu; od lanskega novembra pa so vloge narasle za 220 milijonov. Pri teh 20 največlih bankah je za malenkost oživelo tudi kreditiranje in so vsa posojila znašala ob koncu novembra 4150 milijonov nasproti 4136. 4279 ln 4786 milijonom ob koncu novembra zadnjih treh let. Pri tem pa beležijo ti zavodi znatno likvidnost, kajti gotovinska sredstva so znašala ob koncu novembra 350 milijonov nasproti 293 milijonom v prejšnjem letu.
Gospodarske vesti
= Redukcija hmeljskih nasadov. Poročali smo že, da je iredn j eevropski hmelj-ski urad na svojem nedavnem ntirnber-škem zasedanju sklenil pozvati najvažnejše države ki imajo Izvozne presežke, da zmanjšajo obseg hmeljskih nasadov. Predvsem prihajajo tu v poštev češkoslovaška, Jugoslavija tn Poljska, medtem ko sta Nemčija ln Francija dali zagotovilo, da se obseg hmeljskih nasadov v teh državah ne bo povečal. Iniciativo, ki je Izšla od srednjeevropskega hmeljskega urada, so prevzele organizacije češkoslovaških hmeljarjev. Trenotno se vršijo v Češkoslovaški pogajanja glede podlage za sporazum z ostalimi državami, češkoslovaške hmeljarske organizacije so stopile že v stik z jugoslovenskimi in poljskimi organizacijami in so obenem naprosile češkoslovaško vlado, da bi podprla ta prizadevanja. Pričakovati je, da bo proti koncu novembra sklicana v Pragi konferenca zastopnikov češkoslovaških, jugoslovenskih in poljskih p.oducentov z nalogo, da sestavi načrt za redukcijo nasadov v vseh treh državah. Ker naj bi se redukcija izvedla že v teku letošnjega leta, je bilo sklenjeno, da se pogajanja pospešijo, šele potem ko bo prišlo do sporazuma med omenjenimi tremi državami, bo srednjeevropski hmeljski urad sestavil navodila za ureditev v ostalih državah, ki pripadajo srednjeevropskemu hmeljskemu uradu.
= Naši novi kontingenti za Izvoz lesa v Francijo in Alžir. Po novem trgovinskem sporazumu s Francijo bomo imeli v tekočem letu za izvoz v Francijo kontingent v višini 30 000 ton (kakor doslej), medtem ko se kontingent za izvoz v Alžir zmanjša od dosedanjih 45.000 na 30.000 ton. Uvozna taksa v višini 64 frankov za metrski stot je bila že lani pri izvozu v Francijo znižana na 8 frankov, z novim sporazumom pa se tudi uvozna taksa za naš les v Alžiru zniža od 64 na 8 frankov.
= Kupčija s 3*/« obve2«'canii za likvidacijo kmečkih dolgov. Iz Zagreba poročajo, da se je v zadnjem času precej razvila trgovina z novimi 3% obveznicami za likvidacijo kmečkih dolgov^ ki pa ne notirajo na borzi. Ko so bile te obveznice izdane, so se trgovale (K) 40 — 45 Din za 100 Din nomina-la. Glede na okolnost. da je mogoče s temi obveznicami po nominalni vrednosti plačati tudi obroke v primerih, kjer je bil davčni dolg iz dobe do leta 1932 pred leti sporazumno razdeljen na 14 letnih obrokov, se je povj>raševanje po teh obveznicah v zadnjem ča<u precej povečalo. Baje je tečaj dosegel že 60 do 70 Din za 100 Din nominala. vendar ni verjetno, da bi se na tej višini obdržal. ker. bo potreba za plačilo davčnih zaostankov kmalu krita.
= Produkcijski kontingenti za špirit- Finančni minister je v sporazumu z ministrskim svetom določi vsem kmetijskim in industrijskim tvornicam špirita produkcijski kontingent v v^ini 170.000 hI čistega alkohola. Od tega skupnega kontingenta se razdeli 150.000 hI na kmetijske in industrijske tvornice špirita na la način, da se njihov do-
sedanji kontingent poveča ra 50%. Od fcm^
tiskih tvornic špirita ki jih je 43. doti v&»-ka kontingent po 900 hI čistega alkohola- I* 6 tvornic dobi vačji kontingent do natvefl 2700 hI. Od industrijskih tvornic šririta ima največji kontingent tvornica špirita Vladimir ja Arka v Zagrebu, namreč 21.662 hI: tvornica Te>?lič v Sisku je dobila kontingent 19.5S5, tvornica M. Fischla sinovi v Krelri 19.214 hI, tvornica sladkorja »Crvenka« v Crvenki 15.825 hI. tvornica Makso Mayer v Savskem Marofu 10 386 hI Pivovarna L"nion v Ljubljani hI. tvornica J. F. Vretečk* (v konkurzu) v Beogradu 6232 hI m tvorni« Julija Frischa v Vršen 3000 hI.
= Začasna tarifa za plačevanje avtorskih honorarjev podaljšana do konca Januarja. Prosvetni minister je izdal odlolc ki je objavljen v »Službenih novinah« od 4. t. m., s katerim se na skupno prošnjo Udruženia jugoslovenskih glasbenih avtorjev in Državne zveze gostinskih združenj ter na osnovi § 13. uredbe o avtor-skopravnem posredništvu podaljša do 31-januarja t 1. veljavnost začasne tarife za pobiranje avtorskega honorarja, ki je bila objavljena v »Službenih novinah« 14. junija 1937.
= Plačilni promet z Grčijo. Dne 30 decembra je znašal saldo grško-jugoslovenskih bonov v obtoku 77.3 milijona drahem, saldo naših blokiranih terjatev pri Grški banki pa 22.3 milijona Din.
= Generalna lista izžrebanih obveznic vojne škode. Te dni je izšla v samozaložbi g. Avgusta Pertota, uradnika Ljubljanske kreditne banke, generalna lista izžrebanih 2^6% obveznic vojne škode do vštetega 28. žrebanja v decembru 1937. Knjižica vsebuje vse izžrebane obveznice in tudi obveznice, ki so bile izžrebane v decembru lanskega leta. Urejena je tako, da je prihranjeno nepotrebno ln zamudno iskanje po uradnih žrebnih listah, ki jih je že 14-Skupnih list finančno ministrstvo ne izdaja, prav tako ne izdaja liste restantov, iz katere se da razvideti, katere že izžrebane obveznice še niso bile predložene v izplačilo. Knjižica je sestavljena na podlagi uradnih žrebnih list in je bila pregledana ter overovljena od ljubljanske borze. Stane 20 Din in se naroča pri založniku v Ljubljani, Gledališka ulica 13.
= Dražba kožuhovine. Vseh vrst ko®i* hovino sprejema lovska prodajna organizacija >Divja koža«, Ljubljana — Vele-sejem, na zalogo za prvo letošnjo dražbo, ki bo 24. januarja. Lovci, ki Imate blago že pripravljeno, ga takoj odpošljite. Inozemski kupci hočejo biti 'informirani o na« ših zalogah ln o kakovosti blaga. Zato Je takojšen odziv nujno potreben. C m veS bo inozemskih kupcev, tem boljše cene bomo dosegli za naše krzno.
Blagovna tržišča
BOMBAŽ
-f Liverpool. 5- januarja. Tendenca stalna. ZakVjučni tečaji: za jan. 4.79 (prejšnji dan 4.72), za maj 4.68 (4.79), za sept. 4 93 (4.S6).
-j- Ne\vyork, 5. januarja. Tendenca stal« na. Zaključni tečaji: za jan. 8.33 (8.29), za maj 8 46 (8.45).
Tekma za zfmsM pokal
Gradjanski : Concordia 2 s O (1 s O)
Zagreb, 6- jan. o. Danes se je odigrala tekma za zimski pokal med Gradjanskim in Coiicardijo. Zmagal je Gradjanski z 2:0 (1:0). Kljub hudemu mrazu je tekmi prisostvovalo 1.200 ljudi.
Gradjanski je danes igral mnogo bolj koristno kakor preteklo nedeljo, čeprav je manjkal v njegovem moštvu vodja napada Lešnik, ki pa ga je odlično nadomestil Antolkovič. Prednost Gradjanskega je bila v tem, da je Kokotovič iz krilske vrste prešel v napad, kjer se je izkazal s svojim močnim strelom kot zelo nevaren. Igra Concordije je bila slaba, morda zaradi tega, ketr je v moštvu manjkal steber med krilci Jazbec. Prvi polčas Je potekel v očitni premoči Gradjanskega, čeprav je tudi Concordia večkrat resno ogrožala njegovo svetišče. V prvem polčasu se je v glavnem izkazal napad Gradjanskega, dva strela Pleša ln Kokotovlča pa sta celo končala na prečki. Prvi gol je zabil šele v 40 min. Antolkovič.
V drugem polčasu je bila igra malo boljša, ker se je Concordia znatno popravila in je držala igio odprto. Toda njen napad ni bil nikoli nevaren pred vrati. V
30. min. Je po lep! kombinaciji Pleše — Kokotovič zaMi Zupančič drugi gol za Gradjanski.
Tekmo je sodil objektivno sodnik Bae žant.
Gradjanski se je tako kvalificiral za
drugo kolo teh tekem, v katerem bo igral proti SK Ljubljani.
V nekaj vrstah. Kakor pišejo *Novo> sik, bo glavna skupščina jugoslovenskega lahkoatleiskega saveza. ki jo bo sklicala nova lega na r prava, šele v prvi polovici februarja. — V Kongsbergu na Norveškem .-»o te pred ki« kim sestali na skakalni tekmi vsi znani severnjaški skakalci, med katerimi sta olimpijska prvaka Norvežan Birger Ruud in Šved Sven Erikson doživela neprijeten poraz. Presenečenje jima je preskrbel mladi Norvežan H i Ima r Myrha. ki je dosegel najdaljša skoka 53 in 55 m ter s 151.2 toške pustil Ruuda s 149.4 in Eriksona s 149 toi-kamj na drugem odn. trertjem mestu. Med juniorji ie zmagal še eden izmed slavnih bratov Ruudov, in sicer Asbjorn Ruud s 148.8 točke, kar kaže, da po formi Ln daljavah ne zaostaja mnogo, za svojima starejšima bratoma. — Najboljši češkoslovaški »moški skakalci so imeli nedavno zaključno tek. movanje po skakalnem tečaiu, v katerem J9 zmagal Lukeš z 211.6 točke pred Cisarem z 202 in Kadavijem s 191 točkami. NačdaljR skok je dosegel Budarek z znamko 63.5 m. Vsa ta imena so nam znana z raznih nastopov na naših pJn jižkiJa fttnninab,
Najmrzlejši dan dosedanje zime
V kratkem dobimo padavine — Posledice mrzlega vala letos in v preteklosti na Jadranu — Zaledenelo morje blizu dozorevajočega južnega sadja
LJubljana, 6. januarja
Davi je po jasni noči napočilo do* slej najmrzlejše jutro v letošnji zimi. V Ljubljani je bilo 16 stopenj pod ničlo, na aerodromu —21.5. Planica je zabeležila —23, Pokljuka —19, Bled —16' C. V večini zimskosportnih središč je bilo davi 2 do 4 stopinje hladneje, le ponekod je mraz za spoznanje odnehal.
Zdi se, da se prva faza letošnjega mraza zaključuje. Opoldne je bilo še — 12° C, do mraka se je živo srebro umaknilo na — 9. Nebo se je rahlo oblačilo, postalo je nekaj topleje. Barometer ie pod večer naglo padal za 3 mm Počasi bomo le dobili toplejše vreme s padavinami.
Mraz js seveda tudi pri nas nekoliko oviral železniški promet. Da SO imeli krajevni vlaki, osebni kakor tovorni, v območju ljubljanske železniške direkcije le neznatne zamude, je zasluga m<ših vzornih železničar jev, ki ravno oh prirodnih ovirah najbolj pokažejo ssojo vnemo in sposobnost IluiSe pa jp z brzovlaki. Tako je dopoldanski brzovlak iz Beograda imel kar pet u:' zamude in je prispel v Ljubljano šele ob pol /5 Tudi posebni vlek »Putnika«. ki je pripeljal i? Beograda izletnike v naša zimovišča, se ie zakasnil za 1P<0 minut Zo večerni brzovlak iz Beograda pa je bila v Ljubljano najavljena zamuda 100 minut. Večerni brzovlak iz Avstrije preko_ Je» ssnic pa je imel le deset minut zamude.
Mraz, ki je že včeraj pritisnil na našem Primorju. se je danes še bolj za-ostril Mesta oh Jadranu so zabeležila tako nizke temperature pod ničlo, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje Komaj štirinajst dni pred letošnje trgatvijo oranž v južni Dalmaciji je začelo 100 km zračne črte severno od nasadov žlahtnega sadu zmrzovati mor-je
V Splitu je bilo davi —7.4. na otoku Žirije — S v Siheniku — 9, pri Skradinu — 72, v Obrovcu celo — 16° C! Na Sinjskem polju in v okolici Splita so se v velikem številu pojavili režami (Pestvogel). ki jih le skrajno huda zima prežene iz skandinavskih de-žel Pojavu teh ptic na našemu jugu sledi po narodnem pregovoru kaj rada slaba letina in lakota
Mirne zalive srednie Dalmacije je pokril za prst debel led Led pokriva i v« močvirja, jezera, tako tudi veliko ribogojnico pri Vranjskem jezeru *1sfra burja ovira pomorski in železniški promet Mrzli val se je razlezel tudi po južni Dalmaciji in Dubrovnik je včeraj kakor že več desetletij ne zabeležil — 7" C/
Oster mraz se je vsidral tudi v bosanskih kotlinah V gozdovih so morali prenehati z delom Reka Bosna ■vali s seboj velike ledene plošče, in če mraz ne bo odnehal, bo reka povsem zaledenela
Da zamrzne Jadran se primeri v sto letih koma i 5 do 10 krat dočim pod-'e?e/o njegovi sladkovodni dotoki na vzhodni obali ledeni burji skoraj vsa-'<o zimo Najstarejši zapiski pomnijo, da je zamrznil Jadran L 6S0. VI 1132 je zamrznilo Jadransko mor je daleč od obale in reka Pad v severni Italiji je imela ledeni oklep v velikem delu svojega toka. hto leto je pokril led tudi južno francosko reko Rodan, po okoliških vinogradih je zmrznilo vse vino v kleteh.
Kakor da bi imela nastopiti ledna doba, tako je bilo na Jadranu v silno ostri zimi l 1246 Benečani so tisto leto hodili po zaledenelih lagunah v svo-je palače, zalivi našega Primorja pa so dolgo časa blesteli v svetlem ledenem oklepu. V letih 1493, 1497 in 1507 je .zamrznil precejšen del severnega Jadrana, pa tudi francosko italijanska
Riviera je imela pred seboj Širok pas
zaledenelega morja. Ponovno so bile jadranske luke v ledenem oklepu leta 1594, pristanišča v Benetkah, Genovi in Marseillu so tudi dolgo morala počivati. L. 1788 je bil na Jadranskem morju spet tako oster mraz, da so Benečani rajali v pred pustu in prirejali svoja veseljačenja na zamrzlih lagunah.
V hudi zimi 1828—30., ko je bila zamrznila Ljubljanica v vsem svojem toku na Barju, je ledena skorja pokrila severni in srednji Jadran več kilometrov od obale Pozimi l. 1854 in 1855, ko je bilo drevje po Gorenjskem, Notranjskem in Krasu zalito z ledom, da so se lomile veje in si debla potem več let niso opomogla, ko so zamrznile vse fužine in je Blejsko jezero v nekaj tednih trikrat znova zamrznilo, je pokriva! led obalo Jadrana od izliva Soče do podnožja Učke v Istri. Tri leta kasneje so zamrznile skoro vse slovenske reke in ljudje so prevažali tovore preko ledene skorje Ljubljanice, Save, Savinje in Drave Veliki zameti so tedaj vrgli mnogo snega na jadranske otoke, morje je bilo daleč od brega dolgo pod ledom.
Ostra zima l 1864 je nanesla z burjo debel sneg na Kras Med Nabreži-no in Trstom so obtičale v snegu tri lokomotive, pri Devnnu so zmrznili trije potniki Z izjemo zalivov v zatišju je bil Jadran pod ledom precej daleč od obale, tja do srede Dalmacije. Nič boljše ni bilo z jadransko zimo v februarju l. 1869, ko je po Sloveniji pokalo drevje in so od silnega mraza ce-
pale ptice izpod neba. V ostri burji so zmrznili vsi dotoki Jadrana in debela skorja ledu je vklepala obalo več dni...
Mrzle zime seveda ne prodro vse* le j do morja. V strupenem mrazu leta 1876, ko se je po Gorenjskem zatekla divjad v hleve in se krotka pustila krmiti, so našli na enem samem kraju gozda 15 mrtvih srn. Istočasno je bilo ob Jadranu skoraj pomladno toplo vreme. Nasprotno je pa bilo v zimah l. 1880 in 1890, v času ko je severna Evropa Imela toplejše, deževno vreme, vse Sredozemlje pod izredno ostrim pustošenjem mrzlih vetrov. Soča in njen dotok Vipava sta bili pod debelim lednim oklepom, prav tako Rečina. vsa dalmatinska jezera in reke do Neretve 1 talita je imela debelo snežno odejo, v Rimu je pa zmrznil slon, ki ga je bil podaril vladarju abe-sinski neguš.
Vpadi mrzlega vala v sredozemski bazen so se tudi kasneje ponavljali. Pozimi L 1895, 1901, med svetovno vojno l 1917. so snežni meteži pokrili vse dežele ob Sredozemskem morju. In kakor takrat je tudi v silnem mrazu l. 1929. zamrznilo vse porečje rek ob vzhodni obali Jadrana. Od burje bičano morje je kopičilo na bregove debele ploskve ledu. Da se je zdaj znova v našem Primorju pojavil led, priča, da smemo letošnjo zimo, še preden poteče njena oblast, všteti med vremenske pojave onih hudih, mrzlih letnih časov, ko se mraz le redkokdaj razleze v neposredno okolico večno zelene pomladi na evropskem jugu.
fffCS
Ljubljana. 6. januarja
Pravoslavni bratje iz naše vojaške gar-nizije so danes praznovali svo.i badmak še na mnogo siovesnejši. prisrčnejši način, kakor smo bili doslej vsako leto priče njihovim pristno lepim slovanskim božičnim običajem Ko so pod vodstvom komandanta badnjaka. artilerijskega podpolkovnika Dušana Stefanoviča. in z narodno troboj-nico na čelu krenili zastopniki oficirjev, podoficirjev in ostale vojske na konjih in na vozovih ob 14. izpred Oficirskega doma. so se jim pridružili tudi številni predstavniki naših nacionalnih organizacij v avtomobilih, med vojaške oddelke pa so se pomešali tud^ člani Združenja jugosloven-skib eetnikov v krojih. Cez Ambrožev trg, mimo Domobranske kasarne na Poljanah in okoli gradu mimo Št. Jakoba in dalje čez B!eiweisovo cesto in skozi Nunsko ulico je kolona prikorakala v Tivoli, kjer so vojaki nasekali badnjakov za vse edinke divizije.
Ko se je sprevod okrog 15.30 vračal po drevoredu v smeri Puharjeve ulice v mesto, se je ob Narodnem domu tn po Aleksandrovi cesti zbrala velika množica občinstva. da pozdravi praznujoče brate. Na sedmih vozovih so vojaki vozili z narodnimi trakovi in zimskim sa'djem okrašena drevesa, a poseben badnjak so v koloni vozili oficirji, podoficirji in kaplarji našega žan-darmerijskega polka. Vsi v narodnih trakovih so bili tudi jezdeci in njihovi konji, godba dravske divizije pa je ves čas igrala vesele koračnice. Na vogiu Beethovnove ulice, kjer stanuje v palači Dunav komandant divizije, divizijski general Laza To-nič, s svojo rodbino, se je ves sprevod, obkrožen od občinstva, ustavil, posebno odposlanstvo oficirjev, podoficirjev in redo-vov pod vodstvom podpolkovnika Stefanoviča pa je odneslo lepo okrašeno drevesce na komandantov dom. Komandant divizije je udeležence sprevoda pogostil s tradicionalno, lepo dišečo, toplo medico 'n kljub ostremu mrazu, ki je še sredi dneva rezal do kosti, se je ob zvokih muzike razgibalo veselo razpoloženje, da so badnjsearji na cesti zaplesali kolo. Druga deputacija je
medtem odnesla badnjak tudi pomočniku komandanta divizije, brigadnemu generalu Dodiču, ki stanuje v Knezovi hiši na Go-sposvetski cesti.
Izpred komandantovega doma je kolona krenila dalje po Tyrševi cesti do Oficirskega doma na Taboru, kjer so badnjačarji slovesno izročili oficirski badnjak, nato pa so se nosilci badnjakov razšli še k vsem ostalim poveljstvom. Vsa slovesnost je potekla na resnično prisrčen način, saj je v tem starodavnem božičnem običaju, ki se je obranil v pravoslavni cerkvi, mnogo ne-
potvorjene lepote in slovanske dobrote. ★
Maribor, 6. januarja.
Mariborski pravoslavni so tudi letos prisrčno in svečano proslavili badnji dan. Kakor vsako leto, je bil danes slavnostni sprevod skozi mesto s posvetitvijo badnjakov v severnem delu mariborskega mestnega parka. Nato se je razvil slikovit in pester praznični sprevod s Sokoli-jezdeci na čelu. Sprevod je krenil iz parka po Tomšičevem drevoredu na Aleksandrovo cesto, odtod v vojašnico kralja Aleksandra, nato po Aleksandrovi, Slovenski ir Gosposki v Kazino in na Glavni trg, Tržaško cesto. Ob železnici ter Frankopa-novo in Stritarjevo ulico, kjer je bil razhod. V sprevodu z vojaško godbo so se peljali oziroma korakali poleg prote Simeona Ivoševiča vsi višji predstavniki tukajšnjih vojaških oblastev z mestnim poveljnikom generalom Stanojlovičem na čelu.
VMeSTU ID Qfl \?flSI
lfGOiJM££4
Krmite uboge ptičke!
Poklicni Šofer]! za svojo organizacijo
Včeraj Je imelo društvo w Volan« občni zbor
LJubljana, 0. januarja.
Popoldne Je Uto v lokalu Šoferskega druStva »Volan« za dravsko banovino na Cankarjevem nabrežju zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 70 članov društva. Zborovanje je otvoril predsednik g. Avgust Adamčič, ki je eden najstarejših organizatorjev slovenskih šoferjev.
V svojem pozdravnem nagovoru Je utemeljeval potrebo po šoferskem društvu, ki se mora, kakor toliko drugih društev, boriti za ureditev boljših življenjskih pogojev. Poleg tega pa se naši šoferji bore še za priznanje šoferskega poklica, ker doslej pred oblastmi nI bilo razločka med amaterskim ln poklicnim šoferjem. Poklicni šoferji naj dobe posebne šoferske izkaznice, ki bodo onemogočale, da bi ne-lzučerd šoferji prevzemali delo izučenim poklicn;m šoferjem, mehanikom. Dalje je predsednik govoril o stanju šoferske organizacije in poudarjal potrebo, da se vsi poklicni šoferji organizirajo. Vseh šoferjev je v dravski banovini okoli 400, od teh v Ljubljani okrog 100. Šoferji si morajo dalje urediti delovni čas, ki naj bo največ deseturni. Dosedaj se v praksi ni izvajal nikak delovni čas, ampak so bili
Aoferjl stalno zaposleni, tako da nI Ml redek primer, da je šofer spal samo po dva
večera v tednu. Nadalje zahtevajo Šoferji letno najmanj teden dni dopusta, končno pa Je predsednik predlagal, naj si šoferji ustvarijo lastno bencinsko črpalko vsaj ▼ LjubljenL
Poročila tajnika g. Staneta Jalromtna
Je navajalo, da ima društvo 76 članov, od teh 42 v LJubljani. V preteklem poslovnem letu je imelo društvo 5 strokovnih predavanj o različnih tehničnih zadevah. Blagajnik g. Ivan Jane je podal stanje društvene blagajne. Društvo je imelo prometa čez 20.000 dinarjev in Ima zdaj r blagajni 1.200 din. Člani plačujejo po 10 din. članarino, iz <J>ho<Jkorv članarine ima vsak član društva brezplačno pravno varstvo v primeru avtomobilske nesreče. V preteklem letu je društvo plačalo branilca zu štiri člane. Po podanih pcročillh Je društvo Lzreiklo svojim odbornikom ra®-rešnioo, nato je oil izvoljen nov odbor z g. Ludvikom Pangercem na čelu. Društvo si bo dalje prizadevalo, da v svojem krogu z I ružl vse poklicne šoferje v boja za boljš* pogoje življenja.
Devetič namenjen v Ameriko
Na? ?rekooceanski Ahasvei? Je doma na VačaK
Vače, 6. Januarja.
Posestnik Jernej Končar je svoje vrste Ahasver. Doslej je bil že osemkrat v Ameriki, kjer si je prislužil marsikak pri-boljšek s svojo pridno roko. Končar leze zdaj v 6- križ. V daljni svet preko velike luže je pogledal že mnogo pred vojno. Ko si je nabral prime: en kupček dolarjev, se je vrnil spet domov. Domača zemlja na Vačah pa je bolj skopa, če si še tako marljiv in delaven, si ne moreš dosti pomagati. Končar ima v daljnem svetu več sorodnikov, eden njegovih bratov ima precejšnjo farmo.
Ko se je končalo svetovno klanje, je bil Končar že trikrat premeril pot preko oceana, pa se je prav tolikokrat tudi vrnil v naročje domačije. Zdaj pa se mu jc oglasil brat farmer iz Amerike in ga prosi, naj pride pomagat na njegov grunt. Zadni«? čase so sicer precejšnje težave za-
radi potnih dovoljenj v Ameriko. Ker p« prosi na brata brat Iz Amerike tn zagotavlja, da ga bo zaposlil na svoji farmi, menda ne bo nobenih težav, tn bo Končar še devetič potoval v Kolumbovo deželo. Doslej je bil Končar za.po.slen v rudnikih. S trdim delom si je nabiral prihranke, ki jih je potem uporabil za izboljšanje svojega grunta na Vačah. Marljivega in varčnega Končarja so cenili vsepovsod, zato je našel delo tudi takrat, ko so mnogi tisoči zastonj isikali zaposlitve.
O svojih številnih potovanjih preko morja in o vtisih in doživljajih v Združenih državah zna. Končar povedati marsikaj zanimivega. Znancem in prijateljem obljublja, da jim bo prinesel svežih novio izza velike luže še za svoj 60. rojstni dan, ko oe bo vrnil domov pod zvon sv. Andreja patroma starodavne vaške fare.
Jakopinovega brata so prijeli, kolovodja Valentinčič pa se še skriva
Nevarna družba Je zagrešila vrsto vlomov in tatvin
St. Vid na Dolenjskem.
Poročali smo o drznem roparskem napadu, ki je bil izvršen sredi noči na samotno domačijo usnjarja Piška v Veliki Kostrevnici. Številne orožni ške patrulje so sledile napadalcem do Radeč. V dolini So-pote so aretirali Toneta Jakopina, dočirn se je njegovemu pajdašu Valentmčiču Tonetu s Kresniških poljan posrečilo, da je pobegnil v kumljanske gozdove. Nekaj časa se je skrival fant po skritih naseljih, nato se je neopaženo podal na DoienjsKo. Sestal se je z Lojzetom Jakopinom, bra-: tom aretiranega Toneta. Lojze je bil za-; dovoljen, da osnujeta skupno »pridobitno« ; druščino in sta nekaj tednov pridno roko-mavhala po dolenjskih vaseh in po hribovskih naseljih okrog Javorja.
Orožniki šentviške in stiške stanice pa so marljivo zasledovali oba nepridiprava. Njihov trud ni bil zaman, zdaj je prišel pravici v roke tudi Lojze Jakopin, ki je priznal več vlomov in tatvin. Kakor kažejo poizvedbe, imajo Valentinčič in brata Jakopina na vesti celo vrsto nepoštenih dejanj, ki so bila izvršena v posieunjih štirih letih, glede katerih pa oblastva doslej niso mogla ugotoviti krivcev.
Vse lopovščine bodo dokončno pojasnjene, ko pride orožnikom v roke glavni krivec Tone Valentinčič. Njega obtožujeta oba Jakopina, da je snoval vlome in rope. Lojzeta Jakopina so aretirali po tatvini, ki je bila izvršena v Goričici. Pri po-sestnicl Pavli Kovačičevi so imeli koline. Domači 90 imeli dovolj dela, zato so pozabili na perilo in odeje, ki so Jih dali prezračiti pod kozolec. V tistem sta prišla k hiši Jakopin in Valentinčič. Zglasila sta se na koline tudi v hiši. Ko pa sta pod mrak odšla, sta odnesla s seboj zvrhan tovor odej in perila. Sodijo, da sta poklonila nakradeno posteljnino neki svoji prijateljici, kjer sta imela skrivališče in sta hodila tja na ljubavne izlete.
V preiskavi je Lojze priznal, da je bil soudeležen pri nočnem vlomu v Debečah, mali vasici blizu znanega Javorja, ki ga
obiskujejo številni izletniki. Pajdaši so prišj pod okno pose traka Jožeta Roglja. Najprej so šli klicat domačo hčer, ki jim se\eda ni hrtela odpreti. Videč, da ne bodo zl»j;a ni* dosegli, so navalili na vrata. Rojeva hčerka je začela klicati na pomot. Tedaj so ji dr^ni ponočnjaki povedali, da ne bo s pomočjo nič, saj vedo, de ni cčeta doma, ker je bil tiste dni zaposlen pri apntnici.
Dekletu se je vendarle posrečilo, da je sredi noči neopaženo zbežalo k precej oddaljenim sosedom. Ko je tja pribežala, se je tresla kakor šiba na vodi. Nihče se nI upal do Rogijevih. Zato so imeli vlomilci dovolj prilike, da so prebrskali vso hišo in nabrali oblek in perila, pa tudi nekaj denarja so našli. Menda so bili najbolj veseli žganja, ki so ga našli v shrambi. Odnesli so s seboj tri steklenice, ki so držale 8, C iu 5 litrov. Podobna, dogodivščina je bila v Planini Zločinci so vdrli v Gro-movo hišo in jo oplenili. Iz kašče so odnesli, kar so si obdržali Grom o vi za pri-boljšek, med drugim 30 kilogramov masti, več kosov slanine, 13 velikih kosov suhega mesa in še kaj drugega.
Po vsej verjetnosti imajo Jakopinov! na vesti tudi vlom pri javorski gostilničar ki Pepci Rusovi, ki ima tudi trafiko, tobak pa je hranila v pleteni košari. Shrambo je imela zaklenjeno, na oknih so močni železni križi. Nočni pohajkovale! pa so vtaknili v kaščo močne late, kakor za železniški tir. Nato so privlekli po latah košaro prav blizu k oknu, da so lahko z roko izpraznili več sto dinarjev vredno zalego tobaka. Preiskava je ugotovila, da imajo fantje na vesti tudi tatvino raznih kmetiških predmetov ln orodja. Med drugim priznavata Jakopina tatvino kotlja za kuhanje žganja. Jakopinova sta doma iz šentviške okolice, Lojze Je star šele 20 tet. Valentinčič, ki ga orožniki zasledujejo, pa je star 30 let ln doma s Kresniških poljan, zato ga znanci imenujejo Kresni-čana.
©d katoliškega do pravoslavnega
Slldiii ©bičali pri Hrvatih in Srbih
Zagreb, januarja.
Čeprav so Hrvati in Srbi ločeni po veri, vendar se njihovi božični običaji ne razlikujejo bistveno. Temelj jim je povsod pogansko slovanski, ki se je pa razvijal pod vplivom krščanstva in sosednih narodov. Hrvati in zapadni Srbi so bili bolj pod nemškimi m romanskimi vplivi, dočim so bili vzhodni Srbi bolj navezani na ostale balkanske narode. Celo pri muslimanih v Bosni in Hercegovini, ki so bili prestopili v islam, so se ohranili nekateri prejšnji krščanski običaji. Božični običaji so tesno zvezani, z novoletnimi običaji, saj je božič pričetek cerkvenega novega leta in je bil v srednjem veku tudi pričetek svetnega novega leta.
Od številnih najrazličnejših vplivov je naposled ostalo kot glavni božični običaj sežiganje božičnega panja, »badnjaka«, na odprtem ognjišču. Ta običaj je bil razširjen na vsem slovanskem jugu do praga preteklega stoletja, ko je Iz mest in zapadnih krajev pod nemškim vplivom začelo prodirati tudi v naše kraje božično drevo, mnogo mlajšega Ln čisto nemškega izvira. Božično drevo je popolnoma iztisnilo badnjak iz banske Hrvatske, vendar so kljub temu ostali tudi v tej matični hrvatski pokrajini nekateri srbskohrvatski običaji, zlasti posebnosti božične mize. Badnjak nima torej nikake zveze s pravoslavjem jn ga poleg Srbov čislalo tudi katoliški Hrvati v Dalmaciji, v Bosni ln Hercegovini Poleg tega je ali je v?a1 bil ta običaj zažgan ja panja razširjen tudi pri mnoeih drugih narodih na ozemlju nekdanjega rimskega cesarstva, kar dokazuje, da ne gre samo za slovanski običaj.
Naša literatura o božičnih običajih je prav neznatna. Nekateri univerzitetni profesorji so pisali o njih v božičnih številkah dnevnikov, med drugimi prof. šamšalovič z zagrebške in pok. prof. Trojanovič z beograjske univerze, bclj znanstveno pa beograjski strokovnjak prof. Cajkanovič v Srpskem književnem glasniku. Edino večje delo s tega področja je spisal v nemškem jeziku dr. Edmund Schnee\veis bivši dolgoletni lektor nemščine na beograjski univerzi, sedaj profesor na nemški univerzi v Pragi (»Die VVeinachtsbrauche der Ser-bokroaten«, Dunaj 1925). Na kratko je nato obravnaval božične običaje še v svoji najnovejši knjigi »Grundriss des Volks-glaubens und Volksbrauchs der Serbo-kroaten« (Mohorjeva družba v Celju, 1935). Po Schneevveisoveni pionirskem delu sem tudi jaz sestavil tele podatke, ki mi jih je ljubeznivo spopolnil še ugledni hrvatski strokovnjak g. dr. Milovan Gavaz-zi, profesor etnologije in etnografije na zagrebški univerzi.
Badnjak
Omenili smo že, da zlasti pri Slovencih mnogi smatrajo badnjak za izrazito pravoslavni običaj. Toda že Valvasor v svojem znanem delu poroča o tem zanimivem običaju v Istri, in ga razlaga tako, kakor se še danes vrši pri naših južnih bratih. Nadalje poroča, da se duhovniki borijo proti temu praznoverju, kar pomeni, da so ga čisto pravi'no smatrali za običsj, k! je nrešel lz poganske rfobe. Schneeweis om<=nja od slovenskih kraiev sarro Gorico, kjer so panj sežigaii še okrog 1. 1850 ln sicer pod Imenom »božič« Srb-sko-hrvatski izraz badnjak Izvira od bdeti,
j ker se ves običaj vrši na dan in v noči sv. večera (badnji dan, badnje veče). Za badnjak iizbere srbski kmet mlado hrastovo deblo, ako ga ni pri roki, pa tudi sadno drevo, oljko, ali dve vinski trti navzkriž. Hrvati uporabljajo močnejše steblo. Se pred sončnim vzhodom ga na dan 24. decembra poseka. Badnjak se poseka v rokavicah in obsipa se z žitom; nad njim se prelomi kolač, medtem pa se strelja lz puške. Panj. ki Je ostal, se tudi obsuje z žitom ali polije z vinom: mnogokje položijo nanj kos kolača kot žrtev. Doma sprejmejo nosilca badnjaka s strelom veselja, gospodinja pa mu izroča poseben kolač.
Do večera ostane narobe obrnjeni badnjak naslonjen ob hišna vrata. Ko ^žare prve zvezde, ga nese gospodar z rokavicami v hišo. pri čemer stopi čez prag najprej z desno nogo. Po pozdravu »Hristos se rodi« in odgovoru »Va istinu se rodi«, (pri Hrvatih »Sretan Božič« ali »Na dobro Vam došlo Isusovo porodjenje« brez odgovora) gospodinja badnjak zopet potrosi z žitom in orehi. Potem gre gospodar trikrat okrog ognjišča in dreza v ogenj s panjem ter govori blagoslov iskre, ki se glasi (na pr. v okolici Zaječara: »Koliko varnica (isker), toliko ovaca, ■ novaca, ja-riča, piliča, klasate pšenice, muške dečice, telaca, surih svinja, emih koza, a najviše života i zdravija!« Včasih vzdigne badnjak visoko pod krov, da bi tudi žito tako visoko rastlo, naposled pa ga položi na ognjišče. tako da pride srednji del v ogeni. debeli konec pa je obrnjen proti vzhodu. Kjer sežigajo več panjev, kakor n. pr. v Dalmaciji, jih no!p,vato nsvzkriž Badnlak se potem polije s posvsčem vodo. po-i kadi s ksdilom ln po zdravici polije 9e z j vinom. Odsekani konec namaž^Jo z medom ali z mast to in položilo nan1 od vsake hrane polno žlico in denar, ponekod zakoljejo na njem tudi perutnino. Ko Je badnjak
pregorel, debelejši konec ponovno polijejo z vinom in ga nato odmaknejo. Strel iz puške sporoči to sosedom.
Ostanki badnjaka so zelo čislani. Ognju in pepcJu se pripisuje velika moč v zdravljenju, plodnosti in odvračanju vsega slabega. Iz ostankov se režejo križci, ki se potem namestijo v hiši, hlevu in na polju.
^V nekaterih krajih sežigajo badnjak tudi pred Novim letom, ponekod pa tudi pred Tremi kralji. V Sremu krasijo božično drevo in hkrati sežigajo badnjak.
Božična miza Poleg badnjaka je med narodnimi običaji Srbov in Hrvatov najbolj značilna božična miza, ki je ostala tudi v banski Hrvatski skupno z božičnim drevesom. V krajih, kjer je badnjak že izginil, se še bolj uveljavlja pomen mize. Miza mora biti bogato založena, da bo tako obilno vse leto. Pri Srbih posujejo pod v sobi s slamo, na to slamo razgrnejo prt in nanj postavijo božične jedi. Samo v mestih ter v severnih in zapadnih krajih jedo z mize, toda tudi tukaj je dama pod prtom in na podu. Miza se tri dni ne pospravi, da bi hrana služila tudi dušam pokojnikov. Večerjo na sv. večer prične oče z molitvijo in zdravi-co. Jedo se samo postne jedi. Pri Srbih je na mizi ali na prtu posoda s kažo od lušfci-nark (varica). sveča gori pa pred roi-binskfm svetnikom, pri Hrvatih je na mizi posoda z žitom, sredi posode pa stoji goreča sveča. Na mizi je pri Hrvatih še krožnik z zelenim, vzklitim žitom, v sredi lepa, rdeča jabolka.
Slamo prinese gospodar v hišo takoj za badnjakom, ponekod oponašalo on ln domači pri tem kokoš ln p'Ske. da b' se perutnina č!m boli razmnožila. Božični slami s« pripisuje velika moč plodnosti ln slufi tudi kot amulet. Znanstveniki so mnenja, da pomenjajo obredi s slamo staro lndo-germansko obredno žrtev na trti. Tudi
slama ostane v sobi tri dni, ponekod celo do Treh kraljeh. Na božični mizi morajo biti tudi obredni kruhi (hlebovi). Pojavljajo se v vseh velikostih in oblikah: otrok v zibelki, plug, domače živali, sod z vinom. pastir s čredo, klas žita, razni omamen ti itd. Seveda ne manjka na srbski božični mizi svinjske pečenke, tudi svinja se zakolje za božič med posebnimi obredi.
Kolednl običaji
času od Božiča do Treh kraljev pravijo Srbi nekrštenJ dani. Ker je od prvega obiskovalca na Božič odvisna sreča v novem letu, ga Srt>i že prej naročijo, če le mogoče lepega, zdravega dečka, ki mu pravijo »polaženik«. Ko pride, ga gospodinja potrosi z žitom, dečko pa dieza z življensko šibo ogenj badnjaka, poljubi panj, ga oblije z vinom in položi nanj darilo. Naposled se poljubi z vsemi domačimi. Ves dan je gost in ga pri odhodu še bogato obdarujejo.
Na Božič hodijo po vaseh mladeniči, <0-ledari. ki čestitajo po hišah in pojejo božične pesmi, kolede. Zanimive so tudi ko-lede, povorke, pogosto z živalskimi krinkami v Južni Srbiji, Dalmaciji, v Hrv. Primorju tn v Istri. Krinke predstavljajo vrnjene duše. Na Hrvatskem imajo še »zve-zdarje« in »betlehemarje«. ki so seveda čisto krščanskega izvira. V zvezi z božičnimi običaji so številna čaranja in vedeževanja, za katera je tajinstveni božični *as najbolj prikladen. V dneh po Božiču naj omenimo pri Hrvatih dan sv. Janeza Ev., ki je določen za posvečenie vina in »mlad en-ce« (tepežnl dan), ko mati s šibo teoe svo je otroke, da bi rastli ln ostali zdravi. Potem gredo otroci od hiše do hiše kakor v Sloveniji. Pri Srbih Je na Tri kralje (Bogo javi jen je) blagoslov vode, ki m posebno slovesno Izvrfl v Beogradu ob prisotnosti najvišjih zastopnikov cerkve in drŽave.
a a.
»JUTRO« št. 5.
4
Petek, 7. L 193S
TRGOVSKI PLES v soboto, dne 8. JANUARJA
Umetniški program	v Trgovskem domu.
Negode jazz, Odeon jazz-bar. Sprejem do 21.30. Reklamacije vabil pri tvrdkah: Golob, Magdič ia Sport-Kmet.
Domače vesli
♦	Pred praznikom Bokeljske mornarice.
Z vso vnemo »e pripravlja Bokeljska mornarica na svojo glavno skupščino, ki se po pravilniku te starodavne organizacije sestane vsako leto 13. januarja. Na tej skupščini volijo podadmirala, prvega in drugega kapetana in dva zastavonoše. Na tej skupščini se tudi predložijo člani, ki bo-do kol mali admiral, major, adjutant. nadporoeniki, poročniki in kolovodje nastopili pri velikih svečanostih na praznik sv. Tripuna. Slavnostna skupščina Bokeljske mornarice bo v kotor-ski mestni posvetovalnici in otvoril jo bo mestni načelnik.
♦	Ustauovitev Jngosloveuskega-Finskega društva. V prostorih generalnega konzulata Finske republike v Beogradu je bila ustanovna skjipščiaa Jugoslovenskega-finskega društva. O namenih tega društva sta govorila častni generalni konzul Finske v Beogradu dr. Simo Adanja in generalni konzul naše države v Hesingforsu dr. Ivan Šajkovič. Društvo hoče z vsemi sredstvi propagirati in podpirati kuliturno zbližanje obeh narodov ter gospodarske stike med njima. Za predsednika Jugoslovenskega-finskega društva je bil izvoljen direktor Državne hipote-karne banke dr. Vojin Djordievič.
♦	Počitniške kolonije Jadranske straže. 2e lani je Jadranska straža kupila pripravna zemljišča v Strožancu ob morju, da bi tam zgradila kolonijo počitniških hišic. Z graditvijo niso mogli lani pričeti zaradi raznih ovir, ki pa so zdaj vse odstranjene in bo gTadbena akcija že spomladi v polnem teku. Do letne sezone bo kolonija že gotova. Jadranska straža je že pozvala interesente, da s? lahko prijavijo za nakup počitniških hiš. Cena hišic bo od 36.000 do 72.000 din. Vse hišice t odo kamnite in v dalmatinskem slogu. Vsaka hišica bo imela štedilnik, vodo v kuhinji, malo kopalnico in električno razsvetljavo. Sred: kolonije bo posebna hišica za stanovanje čuvajev in za trgovski lokal.
Nič tako ne skrajša dolgočasne nedelje,
kakor revija »Prijatelj«. Sporočite svoj naslov upravi »Prijatelj«, Ljubljana 108, ki Vam pcšlje eno številko brezplačno na ogled.
♦	Za podržavljenje subotišike policije.
Predsednik subotiške mestne občine inž. Ivankovič je posredoval pri notranjem ministrstvu v Beogradu, da bi se podržavila subotiška policija. Za svoje redarstvo plačuje subotiška občina letno okrog 5 milijonov. Ker nameravajo podržaviti policije v vseh obmejnih mestih, prosi subotiška občina. da bi njena policija bila čimprej podržavljena.
| * Novi grobovi, v Ljubljani je umrla | v lepi starosti 84 let gospa Franja POd-bregarjeva. Zapustila je štiri sine, dve hčerki in večje število vnukov. Zadnjo pot bo nastopila jutri ob 14. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — Na Hrušici pri Jesenicah je umrla gospa Ivanka Kelče-va, soproga višjega kontrolorja državnih železnic v pokoju. Pogreb blage gospe bo danes ob 15. — V Studencih pri Mariboru je umrl g. Jože Budan, vpokojeni železniški kotlar. Pokopan bo danejs ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede tei
zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici. naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice. ki jo je treba prej nekoliko segreti Davno preizkušena »Franz-Josefova« gTenčica se odlikuje pc svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
0(fi	a Or 15 4RVSi
*	Stari mladoporočenci. V običajni letni statistiki o porodih, smrtnih primerih in porokah mesta Subotice najdemo nekaj prav zanimivih zakonskih parov. Tako n. pr. se je lani poročil najstarejši su-botiški fant, zdravnik dr. Josip Antuno-vič, ki je star 85 let- Za zakonsko družico si je zbral 68-letno dekie, tako da štejeta ta zakonca skupaj 153 let. V zakonski stan sta stopila tudi dva upokojenca železničarja. Eden je star 68, drugi pa 73 let. Nekaj mlajši sta ženi. Po drugič in tretjič se je poročilo nekaj vdovcev v visoki starosti. Subctica ima lepo število nad 70 let starih mladoporočencev.
*	Voz ledu — 50 din. Gostilničarji v Vojvodini imajo velike težave pri nabavi ledu in so vsako zimo vsi majhni ribniki in jarki od njih kar oblegani ter se sproti odnašajo ledne skorje. Letos sicer ledu ne bo manjkalo, a gostilničarji iz vasi, ki so daleč od rek in kanalov, plačujejo led precej drago. Majhen kmetski voziček ledu stane najmanj 50 din.
*	Hčerka je po nesreči ubila svojo mater. Pri Novem Vrbasu se je v hiši posestnika Breitweiserja pripetila strašna nesreča- V neki omari je našla 10-letna hčerka majhen revolver in se z njim igrala. Revolver pa je bdi nabit, sprožil se je in krogla je zadela v prsa posestnikovo ženo ki je baš takrat stopila v sobo. Mož je ženo takoj odpeljal v Novi Vrbas k zdravniku, a izdihnila mu je med potjo.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1.
Eno srce — ena RADENSKA.
Danes nepreklicno poslednjič! Ob 16, 19.15 in 21.15
Poj le itt@m
KINO UNION, Teltf. 22-21
$
Ne zamudite lepega filma! — Nepopisen je užitek če poslušate božansko petje
GRACE M O O R E
Jutri premiera! Opereta razkošja in lepote!
GASPARONE
Marika Rokk — Johannes Heesters
*	Dopisnico nam povečajte! Prejeli smo: Lanskega leta je imel svet priliko praznovati 150ietnico korespondenčne karte ali dopisnice. Ta pravokotni kos tršega papirja je izdala najprej bivša Avstrija leta 1777. v velikosti ki jo ima danes samo še dopisnica kraljevine Jugoslavije Dopisnica je vpeljana po vseh državah, ki so članice svetovnega poštnega društva ter jo pozna in uporablja že skoraj vsak pismeni človek na svetu. Novice in obvestila, ki jih hoče kdo sporočiti v oddaljen kraj, gredo napisane na dopisnico, po svetu za majhno vsoto denarja. Ker je ta vrsta dopisovanja odprta, nezalepljena in najmanjše teže, je tudi najcenejša in zato med revnimi ljudskimi sloji tudi najbolj priljubljena. Kakor preživlja revnega človeka ceneni kruh, tako mu zadošča pri dopisovanju cenena dopisnica. Le žal, da se pri nas tega prav slabo zavedajo. Najprej se je dopisnici zvišalo ceno za toliko odstotkov, da pristojbina za debelo, zaprto pismo s 25 grami dopustne teže ni več mnogo višja. V najnovejšem času pa je šlo ministrstvo še dalje. Spremenilo je dopisnico na četrti del v razglednico in s tem prostor za pisanje na naslovni strani docela odpravilo Da trpi zaradi tega naš mali človek prav občutno škodo, ni treba poudarjati. Kako vse drugače skrbne so pa v tem pogledu druge države, v dokaz za to naj navedemo le sosednjo republiko Avstrijo. Ta rojstna dežela dopisnice ni ostala pri njeni prvotni obliki iz leta 1777., temveč je po vojni dopisnico dokaj povečala in tako pospešila dopisovanje malega človeka. Slično so napravile tudi ostale nasledstvene države.
*	Smrt vzornega nacionalista. V Bjelo-varu je umrl ugledni odvetnik in zaslužni javni delavec Miško Derkos. Pokojni se je rodil leta 1881. v Zagrebu in je tam tudi dovršil pravne študije. Kot študent je bil Derkos predsednik organizacije napredne mladine in eden izmed najagilnejših delavcev v vrstah hrvatsko-srbske koalicije. Po vojni se je vneto politično udejstvoval v vrstah demokratske in poznejše samostojne demokratske stranke. Bil je skromen in plemenit človek. Pred sodiščem je reveže zastonj zagovarjal in za razne dobrodelne ustanove ni žrtvoval samo delo, temveč tudi svoj zaslužek. Umrl je kot siromak. Dolga leta je bil občinski odbornik in užival je sloves odličnega strokovnjaka za komunalna vprašanja. Več let je predsedoval tudi bjelovarskemu glasbenemu zavodu.
*	Uspešna operacija srca. Iz zagrebške bolnišnice so odpustili kot ozdravljeno mladenko Boženo Baragovo iz vasi Bor-čeca, katero je zagrebški kirurg dr. Ko-porc operiral na srcu. Boženo je z revolverjem napadel neki mladenič, ker je odbila njegovo snubitev. Prestrelil jI je prsa In ker je bilo ranjeno tudi srce, je bilo malo upanja, da bo ostala pri življenju. Smela operacija pa je uspela in je dekle
.»j zdravo.
*	Krajo spisov o monopolskih prestopkih so razkrili v Sarajevu. Zaprli so bivšega uslužbenca finančne direkcije Aleksandra Popoviča in znanega sarajevskega dentista Komarico. Prvi je spise iz finančne direkcije ukradel in uničil, drugi pa mu je za to plačal. Dentistova žena je bila namreč že pred leti zasačena pri tihotapstvu in obsojena na visoko globo. Pritoževala se je od instance do instance in preden je njena zadeva prišla do najvišjega mesta, so iz finančne direkcije izginili vsi akti.
*	šibeniška občina tožena zaradi dolžnih obresti. Pred okrožnim sodiščem v šibeni-ku je centralna banka čeških posojilnic v Pragi vložila tožbo proti šibeniški mestni občini za izplačilo dolžnih obresti v iznosu 152.000 din. Te obresti dolguje šibeniška občina še iz leta 1907., ko je dobila od denarnih zavodov, ki jih zdaj predstavlja centralna banka čeških posojilnic posojilo v iznosu 450.000 avstrijskih kron. Občina mesta šibenika je sicer vrnila glavnico, ni pa plačala obresti.
*	Živčno bolna ženska v svinjaku. sSlo-vensiki Narod« je ta dni prinesel dopis s Turjaka, ki govori o siromašni Franci Podlo garje vi- stanujoči na Gradežu v nekem svinjaku. Navedbe so točne. Pogled na obupano Francko, ki je živčno že popolnoma uničena, je res skrajno žalosten. Ali lod ni več usmiljenja? Sirota govori nekoliko zmedeno in trpi bolečine v glavi kakor tudi pri srcu. Njena oprava je skrajno pomanjkljiva, siroti primanjkuje tudi živil. 0[ ozarjamo na ta primer, da se vendar nekaj ukrene v prid siroti.
*	Obsodba slavonskega »čudodeinika«.
Pred okrožnim sodiščem v Osijeku je bila razprava proti posestniku Milanu Kapelcu iz Budimca, ki si je kot mazač, izkoriščajoč lahkovernost prebivalstva, v nekaj letih prislužil lepo premoženje. Obtožnica je navajala, da je Kapelac dajal svojim pa-cijentom neke čaje in zato pobiral od 50 do 100 Din. Navedeno je tudi, da je z najrazličnejšimi vražami izkoriščal in varal ljudstvo ter da je bil zaradi tega že leta 1921. obsojen na 3 leta ječe. Njegove čaje so zdravniki preiskali ter ugotovili, da nimajo prav nobene zdravilne moči in da so nekateri celo škodljivi. Praksa mazača nudi drastično sliko med ljudstvom ukoreninjene praznovernosti. Ljudje so vedeli, da je Kapelac nepismen, da se je nekdaj ukvarjal s sumljivimi posli, da je bil že obsojen, a so — vendarle hodili k njemu od blizu in daleč. Znano jim je tudi, da sam svoje bolezni-božjasti ne more izlečiti, zaupali pa so mu svoje tegobe celo — sotrpini v tej bolezni. Z dohodki svoje prakse si je Kapelac postavil lepo hišo. dokupil velika zemljišča, nabavil avto in še celo hotel je nameraval zgraditi za. svoje pa-cijente. Sam je priznal, da je na njegovem dvorišču Čakalo večkrat na dan po 700 oseb na »pregled«. K razpravi je prinesel celo kopico zahvalnih pisem od pa ci jen tov ne samo iz države, temveč tudi iz inozem-pf-a. Pripovedoval je, da je dobival od
hvaležnih pacijentov za božič ln za veliko noč po 500 in še več steklenic dragega vina ln likerja. Praznih steklenic ima v svojem skladišču za več vozov. Vsi taki dokazi zaupanja pa »čudodeinika« niso mogli rešiti. Prisodili so mu dve leti zapora.
♦ 8Iabe šolske razmere odkriva akcija hrvatskih prosvetnih društev za pobijanje nepismenosti. Vodstvo te akcije 'e zbralo mnogo statističnih podatkov in navaja seveda tudi drastične primere težav našega osnovnega šolstva. Tudi v križevskem srezu je premalo primernih šolskih poslopij in učnih moči. Osnovno šolo v Kalniku obiskuje n. pr. 290 otrok, katerim je na razpolago samo ena učilnira. Poslopje je staro in ne odgovarja niti približno predpisom higiene. Najhujše pa je to. da mora poučevati 290 otrok ena sama učna moč.
!? Uubliane
Sveti trije kralji
brez kraljev
V lejih gospodarske krize so se stari koledniški običaji v mestih in drugod, kjer je mnogo bede zbrane na kupu, sprevrgli v nekakšno prosjaško romanje, ki je vsako leto spravljalo mnogo siromaščine iz predmestnih delavskih naselbin na dan. Po mestu so v pobožičnih dneh do praznika Svetih treh kraljev hodili od hiše do hiše in zlasti še od lokala do lokala po trije mali berački, s papirnatimi capami preoblečeni v Gašparja, Miho in Boltežar-ja, prepevali stare trikraljevske pesmi in prosili milodarov. Ljudem, ki jim je usoda naklonila zadosti blagostanja in ki žele zlasti o praznikih zaključene družbe in miru, so bili ti berači že od nekdaj odveč in tako jih je že prejšnja leta začela preganjati policija, kjerkoli je naletela nanje. Do letos je uspelo to staro, nekoč prisrčno lepo navado popolnoma zatreta in vse te dni se mali sveti trije kralji na ljubljanskih ulicah niso pojavili več. V potrdilo vere, da se gospodarstvo tudi pri nas vendarle že obrača na bolje, pa so bili tudi včeraj kakor za Silvestra in za novo leto vsi lokali polni živahnega vrveža. Ljudje, ki so ob prestopu iz starega v novo leto potrošili toliko denarja in moči, da so se morali vsaj nekaj dni držati solidnejše mere so se do včeraj očitno spet opomogli. Ko smo zaključili vrsto božičnih praznikov, lahko stopamo v nove delovne dneve polni vedrega optimizma.
n— Literarni večer v dramskem gledališču v torek, 11. t. m. ob 20. uri ne bo samo kultuiraa manifestacija naših tradicionalnih stikov s Prago, marveč bo imel poni en tudi kot kvalitetna prireditev, kot večer, posvečen dvema predstaviteljema sodobne češke literature. Govor velikega pesnika Josefa Hore in romanopisca Karla Novega, recitacije njunih del v slovenskem prevodu in v izvirniku, govor dr. T. Debeljaka o J. Hori in Bratka Krefta o K. Novem — vse to obeta pester in mikaven večer. Nizka vstopnina (od 2—15 Din) omogoča najširšo udeležbo. Opozarjamo na to izredno prireditev, ki naj zopet rokaže, da se Ljubljana zaveda svojih kulturnih dolžnosti in da Slovenci cenimo svoje najboljše severno? lovaneke prijatelje!
u— Krajevna organizacija JNS V Mostah ima v nedeiio 9. t. m svoj redni letni občni zbor v gostilni g. Roka Lasana poleg kemične tovarne ob pol 10. dopoldne. Odbor vabi vse članstvo k udeležbi.
u— Akademska Jadranska Straža vabi na svojo plesno vajo, ki bo izjemoma danes v petek 7. t. m. ob pol 20. v dvorani Trgovskega doma. Jenko-Adamič.
u — Predavanja o železobetonu s posebnim ozirom na nove predpise se bodo pričela 17. t. m. Predaval bo g. inž. Rudolf Škof, profesor državne tehniške srednje šole, dnevno od 15. do 18. predvidoma do 31. t. m. Prijave sprejema predavatelj.
u— Opozarjamo na velik vokalni koncert, ki ga priredi pod vodstvom svojega zborovodje Milana Pertota Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« v ponedeljek 10. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Učiteljski pevski zbor se je za ta koncert v raznih svojih tečajih tekom poletja in letošnje jeseni z največjo vnemo pripravljal na spored, katerega bo izvajal na tem koncertu. S svojimi deli so zastopani skladatelji: Ivan Grbec, dr. Svara. Vilko Uk-rrar, Slavko Osterc in Emil Adamič, dalje je na sporedu po 1 zbor Ivan Matečiča in dr Miloje Milojeviča. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
n— V društvu »Soča« bo predaval v soboto 8. t. m. ob 20.30 v salonu pri »Levm mestni zdravniški svetnik g. dr. Mis Franta o temi: »Zdrava in srečna družina — temeljna edinica narodovega zdravja in moči«. G. predavatelj se bo potrudil predočiti iam vs^ ono. kar potrebujemo k večji sreči in boljšemu zdravju. K temu zelo važnemu predavanju vabimo vse očete- matere, posebno na tudi onp, ki si še hočejo ustanoviti družinski krov. Ne zamudite lepe prilike ter pridite vsi. Vstop vsem prost.
u— V razstavi bratov Subicev bo imel vodstvo danes, v petek ob pol 16. Stane Mikuž.
u— Kup nesreč. Med ranjenci, ki so jih včeraj sprejeli na kirurškem oddelku v oskrbo, je bila tudi žrtev poledice. Na spolzki cesti je tako nesrečno padel zavi-rač državnih železnic Karel Preč iz Vod-matske ulice, da si je zlomil desno nogo. Iz kemične tovarne v Mostah so morali prepeljati v bolnico 38-letnega delavca Karla Revna z Zaloške ceste, ki mu je v tvornici med delom brizgnil lug v oči. Levo oko je pri delu izbilo 221etnemu Du-kičevemu delavcu Albinu Novšaku iz Raven pri Boštanju. V Bezuliaku pri Begunjah nad Cerknico je 21etni trgovcev sin Marko Urbas padel s peči in si zlomil desno nogo.
Iz Celja
e— Najhujši mraz v dosedanji zimi smo imeli na praznik Treh kraljev v Celju in okolici. V mestu so kazali zjutraj toplomeri 18. na odprtem pa 21 do 22 stopinj pod ničlo. Čez dan je mraz ob pretežno jasnem vremenu nekoliko oonustil.
e— Kongres čevljarjev dravske banovine bo v nedelo 16. I. m. s pričetkom ob 8. ziu-traj v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Vsa povabljena čevljarska, oblačilna in skupna združenja, ki imajo inkorporirane čevljarje- naj se zanesljivo udeleže kongresa do svojih deWatih.
e— Dve nesrefi v tovarni. V sredo okrog pol 11 ^opoldne |e v cellski cinkarni stroj zgrab'1 39-letnega delavca Lovra Eša za levo roko in mu od v ?al m svinec. T tovarni Metalne dehr'5ki dr 7be v Gaberju Je padel delavec Veličko Andjič pri delu v vrelo te-kociao in se moSno opekel po telesu. Oba ponesrečenca so oddali v bolnišnico.
Največji glasbeni in pevski šlager sezone! Jeanette Mac Donald in Nelson Eddy v veiefilmu
BELI JORGOVAN
(Valček strasti)
Radi ogromne dolžine filma predstave ob 16, 19. in 21.15 uri. Rezervirajte vstopnice!
e— Smuški dan v Celju preložen. Za nedeljo 9. t m. razpisane smuške tekm* za prvenstvo Celja v izvedbi vs>*b celjskiu hov so zaradi neugodnih snež.iib razmer, zlasiti glede skakalnice v Zagradu. preložene in bodo ob priliki banovinskega in podsa-veznega slaloma v nedeljo 23. t. m. pri Celjski koči.
KINO UNION
Danes ob 18.30 in 20.30 film poln komičnih zapletijajev in glasbe »VZOREN SOPROG« (»Der Mustergatte«).
e— Štirje fantje so ga napadli. Pri Sv.
Pongracu pri Grižah so štirje domači fantje v nedeljo napadli 26-letnega Josipa Poteka, sina posestnice iz i»le vasi. Obdelovali so ga s stoli ter mu prizadejali 10 cm dolgo rano na čelu in poškodbo pod levim očesom. Po-teko 6e zdravi v celjski bolnišnici.
KINO M E T R O P O I.
Samo danes še, in to ob 16.15 in 20.30 si lahko ogledate prekrasen film »MADAME BOVARV«. Ne bo Vam žal!
e— 2rtv« poledice. Ko je šel 26-letni trgovski zastopnik Marcel Rožanc iz Celja v sredo okrog 17. v garažo po avtomobil, je padel na zamrzlih tleh tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. V Laški vasi pri Štora h si je 27-letni posestnik Ivan Vengust na poti v klet pri padcu zlomil levo nogo nad členkom. V Šoštanju je padla 16-letna po-sestnikova hčerka Marija Kumrova pred hišo in si zlomila desno nogo. Pred dnevi je padel 46-letni posestnik Franc Rak iz Podvr-ba pri Braslovčah v gozdu in si zlomil več reber na levi strani. V 6redo je padel Viljem Mikeln. dninar trez stalnega bivališča, na zamrzlih tleh in si poškodoval rebra na levi straai. Vsi ee zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Samo do sobote 8. t m. imate čas, da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici j>Jutra« v Celju.
Iz Maribora
a— V Ljudski univerzi bo drjvi francoski klavirski večer klasične in romantične glasbe s predavanjem našega znanega glasbenega pedagoga in profesorja na ljubljanskem konservatoriju M. L. Škerjanca.
a— 17. akademski ple§ je letos, kakor običajno, sijajno uspel. K tej tradicionalni prireditvi Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru so prihiteli Številni starešine naprednih akademskih društev, navzočni pa so beli tudi bivši župan dr. Franjo Lipold, mestna svetnika dr. Pihler ia Hutter, nadalje magistratni direktor Rodošek, ravnatelj dr. J. Tominšek. Bila je zbrana mariborska elita- ki je v vedrem razpoloženju pretila večer med našo akademsko mladino. Velika unionska dvorana je bila primerno okrašena. Do ranega jutra je vneto kn mojstrsko sviral znameniti Adamičev jazz iz Ljubljane. Bila je to prvovrstna elitna prireditev, katere čisti dobiček gre za naše revne akademike.
a— Poprava volilnih imenikov. Od 10. t
m. do 5. februarja bo popisovalnii urad mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu 6 popravljal stalne volilne imenike mestne občine mariborske. V tem času se bodo v imenovanem uradu sprejemale stranke vsak delavnik le od 10. do 12. dopoldne.
a— Zopet žrtev polediee. Pismonoši Francu Kumaverju iz Zg. Kungote je na poledeneli stezi spodrsnilo in je obležal z zlomljeno levo nogo. Domači ljudje, ki so bili v bližini, so mu priskočili na pomoč.
a— Ogenj T Bistrici pri Limbiišu. Pri posestniku in gostilničarju Oniču Francu iz Bistrice pri Limbušu je ogenj zajel gospodarsko poslopje, ki se nahaja v bližini kopalnih kabin ob Dravi. Nekateri pasantje so ogenj še pravočasno opazili, tako da je bilo mogoče pogasiti ca, preden se je razširil na bližnje kabine in druga poslopja.
a— 2.400 dinarjev škode trpi zasebni ca Milka Holzova iz Langusove ulice št. 5. ki je na potu od pošte domov izgubila 400 dinarjev gotovine in hranilno knjižnico z vlogo 2.000 dinarjev.
a— Po »žabjem gradu« strašijo tatovi. Mrzlo vreme je prineslo ljubiteljem drsalne umetnosti lepo konjunkturo. Pri »Treh ribnikih« goniazi polno mladih drsalcev in drsalk, ki imajo svojo garderobo v znanem »žabjem gradu*. Drzni tatuni so se spravili sedaj tudi semkaj in so odnesli dijaku realne gimnazije Mariju Bračku zimski plašč, ki ie vreden 800 din. dijakinji Tomani Hudni-kovi pa aktovko s čevlji in rokavicami. Policija skuša izslediti te tatinske napridipra-ve.
Ii Gornjega grada
g— Sestanek koroških borcev sklicuje Legija koroških borcev v šmartnem ob Dreti za nedeljo 9. t m. ob 14. v Rojte-novi gostilni. Sestanek bo na izrecno željo članov iz tega okraja in bodo prišli tudi doslej neorganizirani tovariši. Poročal bo predsednik dr. Mejak iz Gornjega grada o programu, namenu in dosedanjem delu Legije, posebej o dobrovoljskem vprašanju. Sestanka se udeleže tudi tovariši iz Bočne.
g— Lepo božičnlco so imeli naši revni šolski otroci v Sokolskem domu. Priredilo je božičnico naše učiteljstvo, ki se je vsestransko potrudilo, da so se dobila denarna sredstva za obdarovanje. Otroci so nastopili ob lepem božičnem drevesu z de-klamacijami in petjem ter s kratkim igro-kazom, nato je imel božični mož primeren nagovor. Končno je bila obdaritev revne šolske mladine s perilom, obutvijo in obleko. Hvalevredno je delo našega učitelj-stva, ki je v teku vsega leta pokazalo veliko požrtvovalnost in smisel tudi za izvenSolsko delo.
g— Silvestrovo smo obhajali tudi letos v Sokolskem domu, kjer se je zbralo lepo število Gornjegrajčanov. Ob pestrem sporedu smo pričakali Novo leto.
g— Izredno huda, toda suha in zdrava zima vlada pri nas. Snega je v dolini kakor v hribih dovolj, povsod je idealna smuka. Naša mladina ves svoj prosti čas uporablja zunat na snegu za smučanje in sankanje, starejši pa gredo tudi malo višje v hribe. Mraz je lr-edno kud la je dosegel 4. januarja 10 stopinj.
g— Avtobus Lfubliaaa-GoniJI grad-Lfn-bno v suhi zimi nemoteno opravlja redne vožnje. Hvale vredna je velika požrtvovalnost Šoferjev te avtobusne proge, ki vrši ntj premet skoro
Anketa o regulaciji Savinje
Celje, 5 januarfa.
Danes dopoldne je bila na mestnem poglavarstvu v Celju anketa o regulaciji Savinje. Anketo je vodil g. podban, navzoči pa so bili tudi zastopniki tehničnega oddelka barake vorave, železniške uprave, mestne občin^ celjske te"- sreskih cestnih odborov v Celju in Laškem.
Nadzorni inženjer g. Mursa je podal strokovno poročilo o dosedanji in bodoči regulaciji Savinje pri Celju ter obravnaval tehnično in finančno plat tega problema. Da se regulacijska dela na. Sa-vdnjl v nadalmjih etapah zagotovijo ln pospešilo. bo morala banska uprava najeti posojilo v znesku 16 milijonov dinarjev z daljšo dobo odplačevanja.
Mestna občina celjska te prištevala doslej 17" 'n vseh regulacijskih stroškov, kar je za Celje, ki ima najvišje občinske doki ade med v?emi mesti v dravski banovini preveliko breme. Neobhodno je potrebno. da tudi država prispeva redno k regulacijskim stroškom, čuje se pa, da za ta dela vse do 1.19+1. ne bo na razpolago državnega kred'ta. Glede prispevkov in del pri regulaciji tako zvanega celjskega ovinka le bilo do«eženo popolno so2:Ia?ie z železniško upravo. Novi ž-elezobetonski most čez Savinjo naj se gTadi šele obenem z regulacijskimi delu pod Starim gradom. Banovin.?'«* cesto I. reda Celje—Laško, ki jedo ene četrtine izpoFtavljena poplavam, bo treba dvigniti in razširiti na 7 metrov. Vprašanje namestitve p rasa. v Savinji pri damskem kopališču pri parku bodo še študirali. Potrebno bi bilo tudi regulirati ovinek Savinje v Laškem.
Iz Ptuja
j— Delovanje m^tne občine. Na zadnji občinski seji ie župan sporočil, da jc finančno ministrstvo odobrilo darilno in prevzemno pogodbo glede ptujske gimnazije. Občina je razrešena obveznosti glede vzdrževanja gimnaz"'jskega poslopja in drugih dajatev po dosedanji pogodbi. Vojaški erar je pripravljen odstopiti barako na Adelsbergerjevem posestvu po komisijski oceni. Zimska akci ja je lepo uspela. Nabralo se je okoli 15.999 din. Izredna zahvala pripada poleg darovalcev mestnemu svetovalcu Ivanu Steudteju. ki se je kljub visoki starosti posebno trudil. Trgovcu Hinku Kreftu se dovoli postavitev bencinske črpalke pred trgovino na Ljutomerski cesti. Na mestnem pokopališču se zgradi skupna grobnica z velikim spomenikom. kamor bodo preneseni vsi ostanki vojakov, pokopanih v vojni na mestnem pokopališču. Naknadno je bilo odobreno prekoračenje postavk v proračunu. V Beograd namerava odpotovati deputa-cija zavoljo ptujskih občinskih zadev. Dr. Ktihar je priporočil, naj deputacija predloži posebno spomenico ministra za telesno vzgojo g*ede podpore za. zgradbo letnega kopališča in športnega igrišča. Opozoriti je treba na nevzdržno stanje državne ceste Maribor—Ptuj—čakovec- Razsvetljava na Ljutomerski cesti večkrat ni v redu. Ondotne pešpoti je takisto treba bolj« vzdrževati. To je bila, v glavnem
snov, ki se je obravnavala na seji. ★
ČRNOMELJ. Po lepo uspeli akademiji dne 1. decembra, katero je posetilo skoraj 700 oseb. nam je priredilo manjivo Sokol-sko društvo v Črnomlju tucli lepo, tradicionalno silvestrovanje, že kmalu po 20. uri je. občinstvo zasedlo dvorano v prav lepem številu. Spored je bil izredno lep in smelia je bilo dovolj. Br. Vitek kakor tudi vsi ostali so želi vsestransko odobravanje. O polnoči je bila dooiL, uspela alegorija, na kar je br. starosta zaželel vsem navzočim srečno in veselo novo leto. Med zvoki sokolske koračnice je nastalo živahno razpoloženje in medsebojna novoletna, voščila so se vrstila drugo za irugim. Po sporedu se je v dvorani razvila prav prijetna zabava s plesom. Pri ple<m je prišlo na račun staro in mlado, ki se je hotelo na lep način posloviti od starega leta. Pohvaliti moramo godbe ni klub -jazzc in oddelek domače mestne gedbe, ki so neutrudno igrali stare in moderne plese. Tucli lepo in skladno petje naših pevcev je veliko pripomoglo k razpoloženju sllvestro-valcev. Mirno lahko rečemo, da je večer vsestransko uspel v vsakem pogledu. Našemu Sokolu lahko take prireditve, kjer se bratsko družijo vsi sloji našega ljudstva. služijo v čast.
SOKOL
2upni prednjaški tečaj sokolskq župe Kranj. Na sveti večer je bil v Kranju zaključen prednjaški tečaj gorenjske sokolske župe, ki je trajal nepretrgoma od 10. decembra v Narodnem domu. Tečaj je bil izveden z vso skrbnostjo in je dal tečajnikom temeljito podlago za njihovo na-dalnje delo v sokolskih edinicah. Predavateljski Zbor je štel 16 članov, ki so vodili tečaj dnevno od pol 8. do 12. in od pol 14. do 18. ure. Tečaja se je udeležilo 36 tečajnikov in sicer 18 člsjnov in 18 članic. Vsa snov je bila podana zgoščeno. Poleg sokolsfkega telovadnega sestava in ideologije je bila obdelana vsa snov, ki spada v področje tehničnih organov. Podlago za župni tečaj so tečajniki pridobili v pred-pripravnih skupinskih tečajih. Le tako so mogli slediti natančni obdelavi snovi Vso snov so predavatelji obdelali v 128 urah. S tem tečajem bodo dobile tudi one edini-ce, ki doslej niso bile kos svojim nalogam, izvežbane moči, katere bodo odslej lahko uspešno vodile sokolsko delo in vzgojo v svojih Območjih. Tečaj je pokazal, da se je gorenjsko sokolstvo z vso resnostjo oprijelo dela, da izvede v polnem obsegu sokolsko petletko. Prednjaški izpiti bodo od 21. do 23. januarja 1- 1938. v Kranju pod predsedstvom odposlanca s&veznega najčalniitva.
Postani ia ostani (Slan Vodnikove družbe!
Feflce Natale;
5 4
7ICUU naiaiBj	"
smrtnih grehov
Povest tz Casanovovlh dni
Dolžnost me kliče spet v Pavio, kjer uvajam mladino v zaklade znanja, in ta knjiga, ki sem o nji zmerom vedel in čutil, da more biti samo vaše najbolj samosvoje delo, mi bo poslej vodnica po zapletenih stezah iz blodnjaka človeških zmot . . . ! Nikomur je ne bom kazal, ampak ljubosumno jo bom varoval kot svojo najosebnejšo last in kot najdragocenejši zaklad svoje knjižnice! Toda usli-šite mi prošnjo!«
»Kakšno prošnjo le?« je zdaj vprašal Enrico Voltorini, in Felicita ga je tesnobno pogledala.
V tistem trenutku sem bil dovolj nesramen, da sem jima pokazal nasmejan in prijazen obraz ter odvrnil, kakor da terjam samoumevno prijateljsko uslugo: »Da mi bo ta knjiga trajen spominek na naše nepozabne noči v Caserti, bodite tako dobri Enrico Voltorini, in zapišite svoje ime pod brezpomembni ».Ignorabimus'; tako bo svet po vaši smrti vsaj vedel, kdo je spisal to mojstrsko delo o njegovem izviru.«
Starčev sočutni smehljaj in Felicitin prestrašeni »Ne«, ko sta sličala mojo nezaslišano zahtevo, mi ostaneta v spominu do konca življenja. Še danes v svojih poznih, prepoznih letih ju vidim in slišim, prav kakor da bi bilo zdajle...
Enrico Voltorini Je odmahnil svoji pomočnici s
roko in segel po pisalu.
Vzel je pero in zapisal v knjigo posvetilo, s katerim se je priznaval za pisca, nato pa dodal: »Nezaupanje bi vam pokazal, professore Tambu-rini, ako bi odbil vašo skromno prošnjo; razen tega imate pa tudi prav. Težko da bi mi bilo namenjenega še kdo ve koliko časa na tej zemlji, in če se po moji smrti zve, kdo je spisal knjigo, ne more to nikomur škoditi.«
Pozno je že bilo; izza gričev na vzhodu Caserte je vstajal mladi dan.
Zato sem se ganjen zahvalil Voltoriniju za novo spoznanje, ki sem ga bil dosegel po njem, in za vso ljubezen in prijateljstvo, ki mi ga je bil izkazal v svoji hiši, nato pa skrbno stisnil knjigo pod pazduho... in odšel.
Mudilo se mi je. Prav včeraj je bilo prišlo iz Vatikana pismo, v katerem je Onorifio de Vecchiti povpraševal zastran mojega poročila o knjigi »De origine mundi«. in zaupniki so me bili obvestili, da se v kabinetu Njegove Svetosti že ukvarjajo s sestavljanjem spiska novih kardinalov.
In kaj še? Zle govorice o Silvestru Montecati-niiu, mojem tekmecu v Perugii, so bile mahoma utihnile. Njegovi prijatelji, ki jih v visokih duhovniških krogih ni bilo malo,, so bili torej na delu.
2e opoldne je odše! v Rim brzi sel z mojim i?kofovskim pismom. Naloženo mu je bilo, da položi sodbo o delu »De origine mundi«, v kateri sem ovajal Enrica Voltorinija kot pisca, v roke
kardinala viSjega komornika, ki ga Je Njegova
Svetost vsak dan sprejemala v avdijencL Na pismu je bil moj pečat: Jagnje, ki zmaguje nad zmajem.
Cez kakih Sest tednov se je vršil vpričo ljudstva, ki se je natrlo iz vse Kampanije, staremu
Voltoriniju in njegovi pomočnici na očeh, slovesni sežig dela »De origine mundi« po predpisih naše presvete Cerkve.
Enrico ni menda nikoli zvedel, kdo je bil v tistih nepozabnih, resnici in znanosti posvečenih nočeh njegov lažni prijatelj. Toda oprt na Felicito je zrl mojo škofovsko postavo, ki se je med to eksekucijo in med izobčenjem, ki sem ga nad kri-vovercem sam izrekel, utapljala v gubah višjepa-stirskega škrlata.
In reči moram in priznam:
Gotovo nista še nikoli dva človeka tako stala drug drugemu nasproti, kakor tisti dan jaz in Enrico Voltorini. ko ie imel tega ves svet za zločinca, čeprav sem bil le jaz, dostojanstvenik v duhovskem ob^čilu. pravi Iškariot.
Tisto uro%ie je obšla groza: groza nad mojo drznostjo in groza nad smehljajem, s katerim je ta veliki duh prenašal sramoto, ki sem mu jo bil prizadejal.
Ako sem v dolgi dobi svojega duhovnikovanja kdaj koga primerjal z Galilejcem, ki je vpraševal biriča: Zakai me b'ješ?« tedaj je bil to casertski svobodomislec, Enrico Voltorini .ko je stal pred gorečimi poleni, na katerih je ležalo veliko delo njegovega življenja. Seveda se je tolažil, da more
plamen požreti samo papir, med tem ko so večne
misli in resnice neugonobljive. In seveda me Je, ko sem to dopustil in celo ukazal, skelela misel, da s tem simbolnim dejanjem delo »De origine mundi« ni uničeno.
Nasledniki in učenci, h katerim sem se prišteval tudi jaz, poneso nesmrtne misli tega starca dalje, sem menil sam pri sebi, ako ni ostal zanamcem celo kak skrit izvod v Maestranijevi tiskarni ali v kaki knjižnici, ki ni dostopna škofovskim biričem!
Toda Enrico Voltorini in Felicita Argentini sta zapustila Caserto berača; kajti fanatična drhal Je zažgala Caso Rosso, ne da bi ji bil mogel ubraniti.
In strašno dejanje je obrodilo celo krvavo posledico. Ettoreja Mačstrafnija so zaklali, ko je branil svojo tiskarno pred naskokom množice, in nie-gova žena Zofija se je... v blaznosti, smo rekli potem ... obesila v stavski dvorani.
Toda kmalu sem se oddahnil; srce ml Je bilo zdaj polno upanja, da bo moral kardinal višji komornik mimo pobožnih del perugijskega Škofa omeniti tudi mojo zaslugo za čistost našega nauka.
vm.
Božji mlini
Kardinalskemu k7obuku ln bagrenim gubam sem potem žrtvoval zadnji ostanek spoštovanja, ki sem ga še imel do samega sebe.
Kajti, ko mi je moj podkupljenec Beppo Belil, pisar Onorifia de Vecchitis, skrival dostavil spisek kardinalov za prazna kardinalska mesta, sem s tajno nalogo poslal Lorenza v Perugio.
Živali v mrazu
Riba lahko zmrzne v ledu brez škode za življenje — Ptice ne prenesejo prepiha — Kako velja ravnati s konji
Se manj kakor a seboj, znajo ljudje v
mrazu ravnati s svojimi živalmi. Kakor bi morali vedeti zase, da se na prostem najbolje obranimo škodljivih posledic mraza, če se gibljemo, bi morali gledati tudi sa naše četveronožce na to, da bi se na sprehodih po mrazu čim bolj gibali, če jih hočemo obvarovati nevarnega prehlada. Končno so te živali s svojimi prsi ln trebuhom tik nad mrzlimi tlemi in tu se lahko kmalu prehladijo, če jim ne damo primernega tempa v gibanju. Po drugi strani misli marsikateri človek, da svojemu psu najbolje usTeže, če mu v mrazu ne dovoli na prosto. To je popolnoma zgrešeno. kajti posledica so —- težke prebavne motnje.
Ne samo nam tud3 našemu psu dela mnogo zabave, če more divjati po snegu. Te lahko dostikrat opazujemo. To zabavo mu torej privoščimo Kadar pa Je končano, tedaj ga dobro odrgnimo in ga ne jemljimo mokrega v cestno železnico ali v avto Mraz žival nazadnje lahko prenese. mokrote pa ne. Zato je v zimskem času tudi ne kopljimo tako pogostoma kakor poleti.
Mucke polegajo vse prerade okrog peči in dobe potem rade pršice. Mački se v tem času ne sprehajalo radi po zasneženih strehah, pa si pot »m ližejo kožuhe. Zavoljo te njihove lenobe se jim izpadajoče dlake nabirajo v želodcu v celih kepah in nazadnje pričnejo hltuvati, ne da bi jim znala gospodinja pomagati. Tudi mačkam ne škodi, če lih v tem času naženemo kdaj
na prosto, da se razgibajo.
Zlate ribice v svojih posodah ne čutijo zime, če jim večkrat obnovimo vodo, ki naj ne bo mrzla. Riba prenese nazadnje tudi to, če ji pustimo, da v svofi vodi zamrzne. Cez nekaj časa jo še lahko otaja-mo v življenje Toda takšnih šal si rajši ne dovoljujmo Tudi nam bi ne bilo ugodno. če bi se spremenili v ledno klado.
Kanarček, škorec in druge ptice niso rade poleg okna, ob katerem je prepih, če jim v tem pogledu ust režemo, jim zima v ostalem ne more kaj škodovati. Nekaj upoštevanja zahtevalo tudi konji, posab-no vlačilni konji, ki jim pozimi življenje v resnici ni preveč prijetno. Vsem voznikom ln kočijažem bi bili hvaležni. Ce bd imeli ti pri sebi vedno ozobce in če bi imeli podkve tako pripravljene, da bi se dali ozobci nanje v poledici takoj pritrditi. Razen tega je za živali velika brezobzirnost, če Jim ix> nakrmitvi na cesti damo v gobec popolnoma zmrzlo železie. Marsikateri ubogi konj je na tem železu že pustil kos kože svojega jezika. Ce železo malo odrgnemo, bo stv&r v reda, ni? drugega žival ne zahteva.
Nazadnje ne smemo nikoli pozabiti, da je cela vrsta pevk m drugih koristnih ptic v tem času brez strehe in hrane. Malo zrnja in drugih cenenih dobrot, ki Jim jih natresemo na suh. nezasnežen prostor, se nam bo pozneje zelo obrestovalo, kmetovalcem in vrtnarjem z boljšo letino, drugim pa s nižjim;	žs pride^-ne dobrote-
cem mnogo dela, za katero pa bodo potreb ni sposobni plezalci, če bodo hoteli žeti uspehe.
— ič
LEP VZGLED
Gospa in gospod Smola se vozita na dopust. V vagonu je tudi neka mlada dvojica Gospa Smola pogleda svojega moža in mu reče: »Poglej, kako se ta dva lepo ljubita. On jo neprestano poljublja. Zakaj še ti ne storiš tega?*
»Kaj pa vendar misliš?« vzklikne gospod Smola« saj je niti ne poznamU
ČITAJTE ŠIRITE »J U T R 0«
Maš plezalskl šport
Bežen pogled v dobo zadnjih petih let
Sele z letom 1932., ko so Skalaši s takratnim predsednikom dr. Mirkom Kajze-Ijem izdali knjigo »Naš alpinizem«, ki nudi celotni pregled alpinskega udejstvova-nja naših tn inozemskih plezalcev v Julijskih in KamniSkih Alpah, so bile naSe lepe gore »odkrte« širši planinski javnosti, še-ne s to knjigo smo spoznali prekrasno gorsko lepoto belih sten in razdrapanih grebenov ponosnih slovenskih gora.
Med plezalci je takrat završalo. Glave so tiščali skupaj vedno le eni m isti. pogovori so bili skrivnostni v tajinstveno kopre-no so bila zavita pota posameznih skupin, hitečih na »gorenjca«. Mogel si slišati le odlomke... krasen greben, ta raz ni težak, ta stena je še čista ... Ni ostalo samo pri besedah; odločitev je bila kratka in nagla: vrv p-eko rame. kline, zaponke in kladivo v žep. piezalnike in nekaj brašna v nahrbtnik, pa baidi svojo pot k sol-dnim vrhovom.
Od približno 120 na novo izvršenih prvenstvenih in prvih vzponov ter variant v Julijskih in Kamniških Alpah, jih je bilo največ izvršenih ravno v letu 1932. tik po izdaji knjige »Naš alpinizem«. Velika podjetja so bila takrat izvršena. V severni steni Velike Mojstrovke (iz Planice) sta dve vrvitvi tekmovali za osvojitev te velike stene «Padla« je severna stena Travnika, v severni steni Škriatice pa sta si dva mlada fanta utrla težaven prehod Dva mladeniča sodobne piezalske usmerjenosti sta preplezala severno vzhodni raz Jalovca, preko katerega se je čez dve leti povzpela še ena vrvitev. mednarodna. Martuljški vrhovi, na katere ni zavarovanih potov, so dobili v tem letu nebroj novih obiskovalcev.
Nič mani pomembni p£ so vzponi v letu 1932. v Kamniških Alpah. Ponovljenih je bilo par težavnih tur in v kratkem času je bilo izvršenih 1.5 novih vzponov. Največ smeri so si plezalci začrtali m nato preplezali v Kalški gori, po njenih severnih in zapadnih plateh. Skuta je doživela dva prav iepa nova vzpona. Za severno steno Oistrice. ki je ena najtežje preplezljivih sten. ki oklepajo Logarsko dolino, je bilo mnogo zanimanja Že pomiadi, ko še leži sneg na laštah m policah, v vznožjj kaminov in grapah in kaže na možnosti novih 3meri v steni, so si hodili og;edovat to lepo steno avstrijski p!e>:alci. Poleti so prišli, prepiezali steno v dveh smereh, o katerih trdilo v svojih revijah, da sta prvenstveni. V severnem ostenju Griniovca. Dolgega hrbta Skute, Kranjske Rnke in Križa, ki oklepa krnici Ravni in Ledine, sc se lotili avstrijski ple/alc: smotrnega iskanja prehodov in so izvršili par rovih vzponov
V letu 19i3. je bil morda najpomembnejši vzpon v severno vzhodni steni Jalovca, izvršen po naših plezalcih. Avstr;jski plezalci pa so se kot prv; povzpeli po severnih stenah Frdamanih polic in Rušice ter preplezali nato še greben do Rigljice. Ne-opažena jim ni ostala »everno zapadna stena Stenarja.
Ljubljanski plezalci, katerih večina se udejstvuje zaradi bližine največ v Kamni-
ških Alpah tudi niso počivali. Ni sicer mnogo prvih vzponov (samo dva), vendar pa je zabeleženih precej poskusov v severni steni Rzenika Ena vrvitev je svoj vzpon izvedla, toda ne v pravi, direktni severni steni, ki do danes še ni preplezana. kljub številnim poskusom.
V naslednjem letu je bilo živahno vrvenje plezalcev posebno v Julijskih Alpah. V severnih stenah Travnika (direkten vzpon avstrijskih plezalcev in preplezan je severnega razu po naših). Velike Mojstrovke (kamini). Velike Ponce in Široke Peči (2 novi smeri) ter severno zapadnih stenah Rogljice, škriatice in Cmira so si plezalci poiskali' nova pota.
Lahko bi rekli, da je bila v letih 1935. in 1936 prav za prav mrtva plezalska sezona v naših gorah Največ obiskovalcev je imela Severna stena triglavska, pa tudi največ žrtev Marsikdo si misli, da je ta stena preplezana v vseh smereh. Toda še so možni novi vzponi v tej mogočni steni. Zadnji je bil izvršen 1. 1933. v njenem za-padnem delu.
Raziskovanja Dovškega Gamzovca. naj bližjega vrha nad Krnico, se je z vso vnemo lotil v naših planinskih krogih dobro znan beograjski časnikar, ki je v zadnjih letih v družbi tovarišev izvršil nanj par lepih pa tudi težkih vzponov.
Letos je v plezalcih zopet močneje vzpla-polala kri in želje po novih podjetjih so se uresničile. Plezalci gorenjskega središča, Jesenic, so izvršili več novih vzponov. Veliko zanimanja je vladalo za največjo, še nepreplezano severno vzhodno steno Zadnjega Prisojnika. Več vrvitev se je pripravljalo z-a naskok. Čim so se raznesle med plezalci vesti, kje so možnosti, da se problem te stene reši, je bila stena tudi preplezana v dveh smereh, vendar osrednji vzpon še čaka.
Nič manjše pa ni bilo zanimanje za severno steno Planjave, ki stavlja v r.vojem osrednjem delu na plezalca velike zahteve. Končno se je dalo tudi tu »priti skoz«.
Z moderno plezalsko tehniko katero so tudi naši plezalci izpopolnili s tako zvanim škripčevim vrvnim potegom, so utrti novi prehodi po stenah in grebenih, ki so so zdeli v prejšnjih, klasičnih časih alpinisti-ke nepreplezljivi.
Pioniisko delo v naših Alpah je s tem v glavnih potezah popisano pa tudi dejansko dokončano. Ostalo je le še problemat-sko delo — res prave gladke navpične stene, stene v pravem pomenu besede, ki se nam zde po današnjem pojmovanju alpmi-stike in po uporabi današnjih plezalskih pripomočkov nepreplezljive Ni izključeno, da bodo tudi te stene in ti grebeni preplezani, saj se alpinistična oprema kakor tudi tehnika izpopolnjuje vedno bolj.
Sicer ne preobsežne Kamniške Alpe skrivajo kakih 20 takšnih problematskih zade-vic. V Julijskih Alpah pa je brez dvoma tiha. zelena Krnica bodoči plezalski center. Samo ostenje od Dovškega Gamzovca do Škriatice m dalje do Oltarja nud' plezal
Mali oglasi
'iritsnr.
3es«da 1 Dtn da»es . na. m Sifrc m lamoK lasiova S rnn NalmanJV gr.#-v?fc 11 Oin.
Kontoristka
zmožna vseh p samskih del, predpogoj samostojna v tiemSk' in slovenski korespondenci, dobi mesto v industrijskem kratu na deželi. Navesti ie dosedanje službovanje tet plačo pri polni oskrbi. Začetnic* iz trgovske iole z odličnim spričevalom ni zkliučena. Ponudbe poslati na Aloma Company d. t e. z. Liub-liana.	363-1
Izvežbanega
natakarja
oi. natakarico, sprejme vetja kavarna v Ljubljani,. — Ponu>ibe z navedbo vseh (tiskanjih služb in 8 sliko na og-1. odd. Jutr» pod Silno »Vesten 879«.
S78-2
Prispel* J« ttra partija:
8BEESS9
de»eda i Um aavek J Otn, SUro «• dajan ie oaslova 5 tltn. Najmanjši Krirn^k 17 Din.
Absolventka Austrofiat Ar to tak si. Asrilen. Bulthno, Bal.iia refcU. Delaven in sposoben. Do 2000 Din me- | ee^no, Delavec za vse. Di«- • krutoo. D-bm moč. Goto- f vina 150.000, Industrija Javite takoj, Industrijska maet, Ii prjateljstv«, K2-80.000, Kodeijevo lflr>.(Wi. Kulantno plačilo. Let J9, Lep rjiafaj. Le?« lega ".938, M M. P, Nujno Ljubljane. Nizka najemnna Okus a-rantiranja, Pridna is poštena. Pošten delavec, Pto metna tofka 12, Prijateljstvo, Poa^im avto. Sončno 25. Soieloveinje, Siguren visok zaslužek. Stalno meeto, Stalna služba 77, Skromna ji poStena, Simfonija 98 Srečno ftcvro leto, Soudeležb«. Spretna delavka. Srečno H338, Sodobni pojav. Trajna »luiha, Usf»*h 86, Vesna, Vesten 322, Vestna uradnica. Vestna in snažna, Veselo fcvljienje. Večje zemljišče, Zwei Menschen Zanesljivo.
U'
Beseda 1 Oin davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dtn Najmanjši ziusek 17 Din

»jt oiiši trhovellskt
PREMOG
brez orahu. koks. šaha drva
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5 i«let. 20-56
$ I V A L X I
stroji »VERITAS« ln »VIKTORIJA« ženski obrtniški z okroglim Col nlikom. živa naprej ln nazaj Stopa 6t:ka ln veze, cena z glavo na vzgor din 1 650.—. kabl net din 2.000.—
R A I> I O
aparati »NORDMARK. nov. za tok eleganten za vse valovne dolžine, cena din 2.500.— OKa. zijsko kupljeni na lici taciJi propadlih zalog »PHILIPS«. »TELEFUN KEN«. »BLAUPUNKT« ln »STANDART« 3-4 cevni din 1000.— Na ba terljl »STANDARD. 4 cevni din 1000.—, 8 cev ni din 1.500.—
P I S A L S I
stroji masivni portabel, v elegantnem kovčegu, z 80 znaki črk v clrlll cl ali latinici cena din 1.500,—
KOLESA
(BICIKLI) s prostim te kom ln zavoro (kontra) moSka. ženska ln dir kalna, kompletna din 750,—
Tn navedeno blago
tudi na plafllne obroke. Naplafillo din 100.— Je treba poslati obenem z naroČilom. Mesečno od plačevanje za radio, pls. stroje ln blclkle din 100 za šivalne stroje din 150. Za blago ki vas zanl ma. zahtevajte llnstrl ran cenik ln priložite ▼ pismu 1,— din v pošt nlh znamkah ali kolkih. Vse blago Je porekla znamenitih nemških to varn, kuplieno ln pla čano (po kllringu) v za meno za na'-e jugoelo venske produkte zato je tako poceni. Iščemo zastopnike ln posredo valce.
..MRRKI7R" - XA VOD
Beograd PaSlčeva 2. pre tlTsac 800 telef 28 021.; poit. ček. račun Beograd br. 57682.
^ nobenim drugim ■eklamnlm sredstvom ne morete doseči ena-Koga aflnka. kakor «
časopisnim oglasom Mgar delokrog )e neomejen Časopis prid* v vsako hiSo in govori dnevno descttisoCem •Itateljev K<*dno ogla 4anjr v velikem dnevniku Je naJuspeAnejS« investicija, ki prinese korist trgovcu In kupcu
'iiBimRiniiiiiimHnmimiflinfliiiiiiitiHRimimiRniuiRr \ar.»riitk» ».H TK «avarovani za 10 000 Oin. IPISBBlIHniilTOIIBlIHni^tfffHnniHllHfHf-BlIPrfPffPfnf
VSAKO
MLAJŠA!
Drevi:
Uporabite roJnato kremo To-kalon. hranilo za koto, ki vsebuje Biocel. senzacionalno odkritje dr SteJ skala, profesorja dunalskega vseuflliSCa Ta vitalna hrana zs kožno tkivo te pridobiva u skrbno izbranih mladih živali Znanost Je ugotovila, da ba$ zaradi Izgube tega naravnega elementa iz kože nastajajo gube Krema Tokalon. hranilo za kožo, * Bincelom vrafa koži ta element v Času počitka ter napravi kožo spet gladko. Pvrsto In mlado.
Mv\ zfulrat:
Poglejte. » koliki meri Je koža bolj sveža In giadk-« že po prvf uporabi. ▼ nekaj dneh začno gube izginjati. V tednu dni ste videti za leta mlajša. Uporabljajte zjutraj belo kremo Tokalon (ki nI mastna). Ona razkraja zaledalce ter napravi kožo mehko, gladko ln belo Zene SO let lahko do-b Jo očarljl-o oolt. s katero bi «e lahko ponašala vsaka mladenka UspeSnl rezultati so zaJamCenl. aH pa se denar vrne.
BREZPLAČNI VZOREC: Vsak Citatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer 1 drug, Odio 9-R, Zagreb, Praška ul. 6.
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
BERMET — VINO,
črnina tz F ruške gore, Sremski Karlovci. — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom.. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B Marinkov, Sremski Klriovci. Fruška gora.
HIK0LIČEVA 10 r-
Mftvtnl pojfrpbrf urod Ob&oa LjubljAOA
f
Umrla nam Je naSa mama, stara mama in taSCa, gospa
FBAN JA PODBREGAR
v 84. letu starosti, prevldena s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v soboto, dne 8. januarja 1938, ob 2. url popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa (Viaovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 6. Januarja 1938.
£ a 1 n J o « 11 JOSIP, FRANJO, DRAGO in ADOLF, sinovlj JULIJA ln MILA, hčere; vnukinje, vnuki, sinahe, zetje ln ostalo sorodstvo.
i
SporoCamo tužno vest, da Je naš dobri oče, stari oče, tast
jože budan
vpok. kotlar drž. žeL v Mariboru dne B. januarja 1938. umrl.
Pogreb blagopokojnega bo dne 7. Januarja 1938 ob 16. uri iz mrtvašnice na Studenško pokopališče.
Studenci pri Mariboru, 6. januarja 1938.
2 a 1 u J o t i: PRANJA BUDAN, iena; EDMUND, MILKA, FANI, otroci; JOŽE NAHTIGAL, PAVEL KANDUS, zeta; MILAN NAHTIGAL, FANL TOM BUT AN, BOŽIDAR, PAVEL, MARIJAN, vnukL
00022353235323532353894853480153
»JUTRO« It S. ;	. 0	,1	Petek, f. 1 1938
S. K. LJubljana. Drevi ob 20 seja upravnega odbora v kletni sobi kavarne Emona. Na sejo se vljudno vabijo gg šibenik, Pavlič, Kane Anton, Has?l. Peric, Kralj, Deu, Savs Peter, Buljevič. dr. Prodan Turk Albin špetič, major Stefanovič, dr. Kane Pavle, dr. Puc Boris ing Turna Branimir, stavbenik Zupan. Friedrich. Ve-rovšek Jože, Brumec, Makar, Koretic Osvald, Deržaj, Vojska. Ivančič ing. Ko-bi ing. Treo. Ker je to prva seja po občnem zboru, vljudno prosimo polnoštevilno ln točno.
Smučarski klub Ljubljana opozarja
članstvo ter prijatelje kluba na smuSke tečaje Zveze za tuj?ki promet ter jih toplo priporoča.
Službena vremenska poročila
Tujsko prometnih zvez Slovenije, JZSS ln SPD po stanju z dne 6. t. m- ob 7. zjutraj: Rateče-Planica: —23, jasno, mirno, pršič
na podlagi 100 cm. Kranjska gora: —18, mirno, jasno pršič,
sankališče in drsališče dobro. Pokljuka: —19, jasno 15 cm pršlča na
100 cm podlage. Bled jezero; —16, jasno, debelina ledu na jezeru 10 cm, drsališče dobro. Sv Janez v Bohinju: —19, 50 cm snega srsjž.
Polževo: —12. Jasno, mirno, barometer se dviga, pršič 22 cm.
Naše gledališče
Drama (Telefon: 46-12) Zafetek ob 20. uri Petek, 7.: Zaprto.
Sobota, 8.: Gospodična Julija. Snubač. Pia-
miera. Premierski abonma. Nedelja. 9.: ob 15. Princeska in pastirček. Izvin. Cene od 20 din navzdol. Ob '20. Šimkovj. Izven. Cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 10.: Zaprto Torek, 11.: Literarni večer Pen-kluba.
Premiera v drami. Strindbergovo žaloigro »Gospodično Julijo* in Cehovljevo komedijo >Snuhač«, ie zrežiral inž. Štupica. Prvo delo predstavlja v dramski literaturi preobrat v naturalistično smer. drugo pa ie pisano v običajnem slogu Cehova, ter je prav zabavna vesela zgodba o nerodnem snubacu.
Opera (Telefon: 46 — 11). Začetek ob 20 qrL Pertek. 7.: ob 15. Seviljski brivec. Dijaška
predstava. Glohoko zniža ie cene. Sobota, 8.: Evgenij Onjegin Red A. Nedelja. 9.: Ob 15. Pri belem konjičku. Tz-ven. Cen? od 30 din navzdol. Ob 20 Tosca. Izven. Cen« od 30 din navzdol. Pojedeliek. 10.: Gostovanje poljske baletne skuoine Paraella. Izven. Cene od 50 din navzdol
Poljski balet v Ljubljani. Znamenita poljska skupina Parnella je dobila lani na olimpiadi v Berlinu prvo svetovno nagrado. Skupina šteje 21 članov, plešo poljske narodne in druge umetne p! ese. po večini vse v skupinah ter v najlepših karakterističnih kostumih. Oheta se velik umetniški užitek. Balet je obšel že vsa najvažnejša mesta na celini.
»Tosca« spada med nailepša in najboljša operna dela svetovne literature- Med izredno u-pelimi operami skladatelja Puccinija je Tosca gotovo najboij priljubljena. Nova uprizoritev tega dela bo v naši operi v da
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠKE
Sobota- 8.: Nobene žene veS! Nedelja. 9.: Nobene žene več!
MARIBORSKO GLEDALIŠČ Petek, 7.: Zaprto.
Petek 7. januarja
Ljubljana 11: šolska ura: Naša mladina za izšeljeniško mladino (vodi gdč. Julija šušteršič). — 12: Odmevi iz Koroške (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.20: Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14.15: Vreme, borza. — 18: 2ena v glasbi (gdč. Viua Rudolfova). — 18.20: Slavne pevke (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: 10 minut za planince. — 20: Večer lahke glasbe. Sodelujejo: Radijski šramel. Radijski orkester in plošče. — 22. čas, vreme, poročila spored. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 16.45: Ruske romance. — 17.25: Vojaška godba in narodna glasba. — 19.50: Plošče, zborovsko petje, narodna in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Lahka glasba.
—	20: Orkestralni in violinski koncert. — 20.30: Arije in pesmi. — 21: Klavir, operetna muzika in ples. — Praga 19.15: Operetni večer. — 20.15: Zvočna igra. — 20.55: Iz ruskih oper. — 22.30: Plošie.
—	Varšava 19.35: Pester glasbeni spored,
—	20.05: Simfonični koncert. — Dunaj 11.25: Koncertna ura. — 12: Lahka glasba.
—	15.35: Lisztove pesmi. — 16 05: Plošče.
—	17.30: Koncertna ura. — 19.25: Dunajska pesem. — 20.05: Spevoigra »Ruska svatba«. — 22.20: Plesna muzika. — Berlin 19.10: Lahka glasba. — 20: Zabaven spored. — 22.30: Konrert solistov in orkestra. — Miinchen 19 10: Odlomki iz zvoft-nih filmov. — 20" Pester spored. — 22..':0: Prenos iz Berlina. — Stuttgart 19.15: Koncert malega orkestra In solistov. — 20: Spored za lovce ln druge prijatelje narave. — 21: Orkestralni tn zborovski kc-n cert. — 21.30: Nove plesne s^lsdbe. —-22.30: Plofiče. — 24: Nočni koncert.
Nov pripomoček ameriške vojske
Najdena letalka
Francoska rekordna letalka Marysa Hilszova, ki se je izgubila na poletu iz Sai-gona proti Parizu, je rešena. Našli so jo 30 km od Džajka. Hilaszova se je podala 19. decembra lanskega leta iz Pariza v Saigon, kamor Je prispela v rekordni vožnji čez štiri dni. Dosegla je v 92 urah in 50 minutah nov rekord na tej progi, kjer je dotlej prednjačil pilot Japy
Hilszova je upala, da se ji bo posrečilo prileteti iz Saigona v Pariz že prej, zato se je dvignila z namenom, da poseka svoj lastni rekord. Na Silvestrovo je startala v Saigonu in je prispela na novega leta dan v Karahi. Potem je odletela proti Bassorahu. Na poletu skozi neraziskane predele Iranskega gorovja pa so utihnile o letalki vse vesti. Bali so se že, da se je njeno letalo razbilo, ona pa obležala mrtva pod njim Se preden pa so organizirali reševalno odpravo, Je Hilszova sporočila, da Je živa in zdrava. Kaj je z aeroplanom, ni
Marysa Hllsz
„§lepi Edison"
V StockhoLmu je tako tiho, kakor Je živel, umri pomemben mož. Imenoval se je prof. Gustav Dalen, Švedi pa so ga splošno imenovali »slepega Edisona«.
Umrl je na isti dan. na katerega je pred pet in dvajsetimi leti prejel Nobelovo nagiado. Izumil je tiste Dalenove žarke, ki so še danes na visokem morju najzanesljivejši kažipot za izgubljence. Pred kakšnimi dvajsetimi leti je oslepel, .toda svoje znanstveno delo je nadaljeval. Pisave za slepce se ni nikoli naučil.
ŠPORT
Zmaga in remis za Celovčaae
Je bil Izkupiček z dveh tekem v hokeju na ledu z ljubljansko Ilirijo
Konec „Intourista"
Kakor pišejo londonski listi, bodo te dni zaprli londonski ura i ruske potovalne pisar-ne »Intourist«. Istočasno bodo tudi likvidirali podružnico takšne pisarne v Berlinu. >In-touriet« pomeai v Rusiji to, kar pri nag »Puitnik«.
Trojčki — vsak po 1 kg
V Hannovru je v Silvestrovi noči neka ženska povila trojčke moškega spola. No-%rorojenci tehtajo vsak po 1 kg, zate so iih sprejeli na kliniko za otroke da jih po možnosti ohranijo pri življenju. Družina, ki je dobila ta prirastek, je imela že prej tri sinove in eno hčerko.
Ljubljana, 6. januarja.
Vreme je letos zelo naklonjeno hokeju na ledu in tako smo imeli na praznik treh kraljev in dan pred tem spet dve tekmi. Obakrat Je gostoval naš stari znanec iz prejšnjih let, Klagenfurter AC iz Celovca. KAC uživa upravičeno glas enega najmočnejših celinskih moštev. Letos je to dokazal z dvema zmagama nad TC Romanom (2:1 in 1:0), dočim je na tretje srečanje postavil svojo rezervno garnituro, ki Je z rezultatom 2 :2 pokazala, da le malo zaostaja za prvim moštvom. Isto rezervno moštvo, ojačeno z Scheriauom iz prve garniture, je nastopilo v Ljubljani.
^ Nočna tekma
V sredo Je bila tekma odigrana ob svitu žarometov. Občutno nizka temperatura — živo srebro Je padlo na 18 stopinj je bila vzrok, da je bil obisk zelo pičel — komaj 150 gledalcev Tudi tekma sama občinstva ni mogla ogreti. Domači so igrali brez prave volje, ker so menda podcenjevali nasprotnika. To se je bridko maščevalo! Gostje res da niso bili kvalitete Rumunov, bili pa so defenzivno znatno boljSi, v Scheriauvu pa so razen tega imeli izvrstnega igralca, ki je bil v pravem pomenu besede duša moštva. Ta je sam zasnoval in uprizoril vrsto nevarnih napadov, ki se jim je Ilirija upirala le s težavo. Čim bolj se je igra bližala koncil, tem podjetnejši in hitrejši so postajali gosti in tem češče Je bila plošča v nevarni bližini ilirijanskega svetišča. V poslednji tretjini se je domače moštvo nenadno sesulo in zdaj se je začel pravi strelski praznik za Celovčane. V pičlih 4 minutah so zabili prav toliko golov in dosegli seore, ki ga po poteku igre ni nihče pričakoval. Kakor že omenjeno se Je zlasti odlikoval mali Scheriau, ki bo mimogrede omenjeno, prevzel treniranje zagrebških klubov Marathona in ZKD. Sam sicer ni zabil nobenega gola, je pa večino pripravil, pri čemer je našel največ razumevanja pri srednjem napadalcu Eber-weinu, izvrstnem strelcu in solistu. Ostali igralci so bili po kvaliteti enaki Ljubljančanom, le da so v obrambi pokazali večjo rutino in premišljenost.
Ilirija nikakor ni zadovoljila. Igrala je neprimerno slabše kakor nasproti Rumu-nom in popolnoma brez glave. Napad se ni mogel povzpeti do nobene premišljene akcije in je iskal srečo le v brezplodnih solo prodorih, ki spričo strnjene nasprotne obrambe niso mogli roditi uspeha. Tudi obramba je bila nesigurna. Kačič vse preveč sili v ospredje in pušča svojega partnerja samega. Domači so zlasti odpovedali v podajanju in so pošiljali ploščo venomer nasprotniku. Najboljši je bil Ri-har v golu, ki je v dveh tretjinah odlično branil svoje svetišče. V odločilni fazi igre je zapadel v staro napako, da je prečešče in po nepotrebnem zapuščal vrata, kar ga Je stalo dva gola. V tem pogledu bi si lahko jemal za vzgled vis-a-visa. ki se ni odlepil od svojega gola. V splošnem je bil letošnji četrti nastop za Ilirijo najslabši od dosedanjih.
Tekma na praznik
Na praznik dopoldne se je Ilirija pokazala v povsem drugi luči. Neuspeh prejšnjega dne je hotela za vsako ceno popra-
viti. Pri vseh je bila opaziti velika volja do zmage in, če bi jim v poslednji tretjini, kakor prvi dan, ne pošle moči, bi prav gotovo zmagali. Z naskokom dveh golov pa so se menda čutili brezski one ln so popolnoma pozabili na defenzivo. Kakor bi trenil, so Celovčani izkoristili položaj in na mah izenačili. Drugi dan so bili zlasti aktivni napadalci, ki so neprestano napadali, vendar je spet brezglavo podajanje upropastilo marsikatero ugodno priliko. Glede netočnega podajanja je zlasti grešila obramba. Njihovo podajanje iz ene tretjine v drugo je bilo tako pogosto, da je postalo že skoraj dvomljivo, če so sploh kdaj slišali o of-side pravilu. Seveda je zaradi tega bully sledil bullyju, s čimer pa niso bili nič kaj zadovoljni in so stalno protestirali pri sodniku. Takšne nediscipliniranosti domačih dozdaj nismo bili vajeni in bi jo mora! sodnik že v kali zatreti.
KAC je drugi dan naletel na hujši odpor in ni tako zadovoljil kakor pri prvem nastopu, kar je vsekakor čudno, kajti prvi dan so prišli na igrišče naravnost z vlaka, za revanžno tekmo pa so imeli priliko zadostnega počitka. V prvih dveh tretjinah so pokazali le defenzivne odlike in sta ofenzivni duh le v nekoliki meri pokazala Scheriau in Ebenvein. Ko pa so prejeli drugi gol, so se nenadno ogreli, uprizorili generalni napad in potisnili Ilirijo popolnoma v obrambo.
Oba dneva je sodil g. Kos, drugi dan znatno boljše kakor prvi, a Se zmerom premalo avtoritativno.
V	naslednjem kratek potek obeh srečanj:
KAC : Kirija 5 : 1
(0 :1. i : O, 4 : O)
Obe moštvi sta oba dneva nastopili v isti sestavi. Pri Iliriji je manjkal edino Lombar, ki ga je nadomestil Morbacher.
KAC: Eichinger — Reichel, Praschnigg — Scheriau, Ebenvein, Moser I — Mo-ser H, Sattler, Norer.
Ilirija: Rihar — Pogačnik, Kačič — Morbacher, žitnik, Gogala — Aljan&ft, Pavletič, Gregorič.
V	prvi tretjini je bil KAC v rahli premoči, vendar so domači Iz nenadnega prodora dosegli vodstvo po Pavletiču. Druga tretjina je prinesla že v prvih minutah izenačenje po Ebervveinu. V poslednjem delu igre je sledil oster finish gostov, ki so po Ebenveinu (2), Moser ju I in Mo-serju II zabili še 4 nadaljnje gole.
KAC : Ilirija Z : 2 (0 :1, O : o, 2 : 1)
Po uravnovešeni igri so domači proti koncu prve tretjine prešli v napad in iz kombinacije Pavietič-Gregorič dosegli po slednjem prvi gol. V nadaljevanju je postaja igra zelo ostra in so sledile češče izključitve na obeh straneh, zlasti pri Iliriji, Id je mestoma imela na igrišču le 4 igralce. Druga tretjina se je končala brez rezultata. V zadnji tretjini je Ilirija po Aljančiču kmalu povišala na 2:0. vendar so Celovčani v finishu po Eberv.-einu in Scheriauvu izenačili. Ilirija je imela še priliko za zmago, pa je ni znala izkoristiti.
Tudi na tej tekmi je bil obisk pičel.
Neimičlpva ladja
Francoska naprava za brezžično krmarjenje
Ameriška armada je dobila novo motorno vozilo, ki je oboroženo s strojnico ter je v njem prostora za dva moža. Vozilo napravi 50 km na uro
Mraz stiska Evropo
Toplomer je zabeležil nižje temperature kakor na
Severnem tečaju • • •
Iz vseh krajev širne Evrope poročajo te dni o zelo nizkih temperaturah, ki se zde ljudem neznosnejše, ker so bile zime v zadnjih letih dokaj mile. Celo iz Italije, dežele sonca in večne pomladi, prihajajo obupne vesti. Ponekod je zavladal pravcati sibirski mraz. V Codelagu so imeli te dni 16 stopinj, v Vaninu 20, v Ossoli ceio 2 stopinj pod ničlo. In še se zdi, da mraz ni dosegel svojega viška
Tudi na Madžarskem imajo neusmiljeno OFtro zimo V Pečuhu so zabeležili 13 stopinj, v Budimpešti ob Donavi 16, pri De-brecinu 24, v Banhidi pa celo 27 stopinj. Severna Madžarska je torej imela nižjo temoeraturo kakor Severni tečaj, kjer so ti» dni zabeležili »samo« 20 stopinj pod ničlo. Blatno jezero je zamrznilo in led, ki ga pokriva, je debel 20 centimetrov. Pri
Budimpešti je zamrznila tudi Donava, kar se primeri le v najhladnejših zimah.
V Szegedinu je umrl zaradi mraza znani 631etni dninar Anton Klinka. znan kot najbolj utrjen moški v mestu Spal je poleti in pozimi na prostem, pred mrazom ga je ščitil samo grm zelenike. ob katerem je imel ležišče Kadar je zapadel visok sneg, ga je z lopato odmetal, da si je lahko postlal na zmrzli zemlji. Do svoje smrti nI bil nikoli bolan.
Se večji mraz kakor na Madžarskem pa imajo na Bavarskem. V Allgau je kazal termometer 30 stopinj pod ničlo, v Mona-kovem so izmerili 18 stopinj. Jezera Zgornje Bavarske so vsa zaledenela. Promet je zaradi snega in mraza ponekod ustavljen.
Nasprotnika pred Teruelom
Kariera Sonje H@me pri kraji* ?
VeJJkratna svetovna prvakinja v "umetnem drsanju na ledu Sonja llenie je nedavno padla in se tako močno udarila na glavo, da leži zdaj že tri mes-ece. v nekem ameriškem sanartorijiiL Zdravniki baje pravijo, da je Sonja za dolgo izločena iz vsake tekme na ledu- kajti njene poškodbe so mnogo resnejše. kakor so domnevali v začetku nesreče. Po javljajo pa se v Ameriki zaradi tega tudii glasovi, da je kariera bivše kraljice leda [>o-polnoraa končana.
Letošnja zima v francoskih Alpah nudi vsem prijateljem smučarskega športa obilo
prilike za uspešno udejstvovanje
m nekaj nevsakdanjega, je omeniti pri tej tudi to, da je ne bo mogoče potopiti. Njena konstrukcija je takšna, da ji voda ne bo mogla do živega. V ostalem pa bo seveda potrebno, da ji po vsakih vežbah zacelijo rane, ki jih bodo vanjo zasekali ogromni ladijski topovi in torpedi.
Takšne ladje, ki rabijo za strelne vaje in ki jih krmarijo z brezžičnimi valovi, ■ imajo sicer tudi druge države, toda doslej so bile to le predelane stare volne ladje. Francija je prva država, ki je zgradila posebno ladjo te vrste. Zanimivo je, da jo je gradnja te ladje stala manj, nego če bi dala predelati v ta namen kakšno staro vojno ladjo.
Novoletne nesreče
Letošnje leto to začeli v Zsdinjennh državah v znamenju nesreč. Ta dan je izgubilo življenje 188 oseb — največ, kar jih navaja londonska kronika v 6tatistiki smrti ob prehodu iz starega leta v novo.
ANEKDOTA
V garderobo igralca Giraraija je prišel nekoč prijatelj, ki se je zanašal na to, da se bo dal Girardi navrtati. Začel je šepetaje'.
»Povem ti popolnoma zaupno, da nimam v žepu niti ficka!«
Girardi je mirno odvrnil:
>Laliko se name popolnoma zane6eS, da ne bom tega povedal naprej.«
Smuk v Chamonixu
VSAK DAN ENA
Ona: >Dragec, kupiti moraš past za miši.«
On: »Saj sem jo ravno včeraj prinesel
domov«.
Ona: »Res Je, ampak v tisto se Je ravnokar vjela miška«.	(»Vart Hem«)
Poveljnik vladnih oddelkov, general Bojo
V neki francoski ladjedelnici gradijo pravkar nenavadno ladjo. To je ladja, na kateri ne bo bival nikoli noben človek, ki se bo sama vozila po morjih in ki bo izvajala vse mogoče okrete ter bo opremljena z normalnimi stroji. Gre, kakor vidimo za ladjo, ki jo bodo krmarili brezžično.
Toda ne glede na to, da so ladje na brezžični pogon z 2500 tonami in dolžino 100
Frankovski general Aranda, ki poveljuje nacionalistom
Zopet ugrabitev v Ameriki?
V	Detroitu, mestu Fordovih avtomobilov, je na Skrivnosten način izginila 17 letna Truda Bennettova, hči osebnega šefa v Fordovi tvorniri avtomobilov Harryja Benneita. Na stotine policistov išče mladenko, za kate-ro se zdi. da 60 jo odvedli razbojniki samo zato, da bi izsilili od njega očeta visoko odkupnino. Oče izginole mladenke je že delj časa prejemal gTozilna pisma. Ameriška policija pa pravi, da je Truda pobignila z nekim svojirfi prijateljem.
Godci preprečili paniko
V	nedeljo popoldne so imeli v mestu Mehiki več potresnih sunkov, ki so silno opla-šili prebivalstvo. Potres se je začel ob 14. popoldne, ob času- ko je 24 tisoč gledalcev prisostvovalo bikoborbi v areni. Ko se je zrušil velik zid iz betona, so se ljudje vznemirili in začeli pritiskati proti izhodu. Orkester pa je začel igTati in občinstvo se je pomirilo. Bikobort<a se je potem nadaljevala do kraja.
UreinJe Davorin Ravjtfen, Izdaja sa konzorcij »Jutra* Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno & d, kot tiskarnarja Fran Jena. — Za tnaeratni del ja odgovoren Alojz Novak. — Val i Ljubljani.