35. številka. Ljubljana, v sredo 12. februvarja 1896. XXIX. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak »lan ivotfer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., /a četrt leta 4 glđ., za jeden mofice 1 gib 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na »lom za vso leto 18 gld., za ćetrt leta a gld. .'K) kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 'M kv. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina z.iaSa. Za oznanila plač.ujo se od fittristopnc petit-vrste po «> kr,, če se o/.nanilo jeilenkvat tiska, po 5 kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so, izvole frankirnti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo jo na Kongresnem trgu St. 12. U pr a v n i fit v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne »tvari.
Deželni zbor kranjski,
(XVI  seja dni!  11. februvarja 1 8 9 C. )
Dež. glavar De te I a otvori sejo ob 10. uri. Prečita in odobri se zapisnik tajne seje.
PohI. Ivan Hribar in tovariši predlagajo samostalno :
Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, naj se, pretlno ho spusti v meritorno reševanje predloga poslanca Žitnika in tovarišev glede ustanovitve deželne zavarovalnice z neobliga-tornim zavarovanjem proti požaru, toči in živinskim boleznim, obrne: a) do c. kr. zavarovalnega urada pri ministerstvu za notranje zadeve na Dunaj s prošnjo, naj bi mu blagovolil o tem izraziti svoje mnenje; b) do c. kr. osrednjega statističnega urada na Dunaji b prošnjo, da mu dopošlje statistični materijal o točah in živinskih boleznih v vojvodini Kranjski v letih 1880—1895.
Dež predsednik baron Hein odgovarja na interpelacijo Kalanovo glede porabe vode Žgoše. Govornik pravi, da je stvar bistveno drugačua, nego se je popisala v interpelaciji; dokazuje, da je okr. glavarstvo naglo in uspešno vršilo svojo dolžnost, a da prepir radi motenja posesti še ni rešen in je torej naprava zatvoruice še nemogoča.
Poni. K. lun poroča o proračunu dež. zaklada za I. 189G. Potrebščine znašajo 1,157.891 gld., pokritje 1,091.993 gld., kontni primankljaj znaša 65,898 gld.
Posl. I. u i ■ k m ;i n u omenja zemljiško odveze in pravi, da se je iz dobička te akcije zgradila le vojašnica, ker bolnica je le idealno produktivna naprava, a državni prispevek je že izostal. L. 1894. se ja povdarjalo, naj se vsaj del primankljaja pokrije s povišanjem doklad, kor vender ne gre, najemati vsako leto novih dolgov. Troški v razne namene raBejo od leta do leta. Doklada se je svoj čas znižala za 6%, a sedaj so kaže, da je bila to napaka. Dolje j« doklade počasi /višati, nego nakrat a za veliko; vedno le dajati, ne da bi se kaj vzelo, se ne more. Drugod se povdarja, tla dežela ne pobiraj indirektmh davkov, le direktno. Zvišanje doklad na žganje utemeljujemo s t«'tn, da se konsuni žganja omeji. Primankljij znaša 66 000 gld.   Naredili smo
Jeden večer pri ,,Našem prijatelju'1.
(Spisal Nis Vod or a ti.) (Dalje.) IV.
Okrajni nadinženir je pripovedoval : Znano Vam je, da sem Nemec. Rodil sem so v zgornje štajerskem mestu K , kjer je bil moj oče dokaj imovit stavbeni podjetnik. Nesreča pri nekaterih podvzetjih in bolehnost, ki je več let nadlegovala mojo mater, gnala ga ie v obup. Udal ne j« pijančevanju ter zanemarjal delo in dom. Vse je šlo rakovo pot in prišle so hude zadrege. Da bi si zopet pomogel, začel je staviti znatne svote v loterijo in kartati. Cele noči je izoBtajal, a zjutraj prihajal z obupnim obrazom domov. Da ai pridobi novih sredstev za življenje in igro, prodajal je, kar je imel, vhh vprek. Na zadnje ostala mu je le hiša in še ta skoro prazna, a tudi ta je bila kmalu na dražbi prodana, ker so se upniki oglasili za svoje.
V tej stiski  prosil jo  moj  oče za razpisano službo cestnika, ter jo tudi vdobil. Nesreča in po-
1'a milijona novih dolgov, a tako ne sme dolgo iti. To se lahko dela še nekaj let, a potem bo treba doklade izdatno povišati. Naši dohodki rasejo sila počasi in ker je treba kaj storiti, da se naredi konec finančnim kalamitetam, naznani govornik, da stavi pri specijalni debati svoje predloge in pripomni, da imajo vse kronovine večje doklade kakor Kranjska.
Posl. Povše prizna, da so naše tinancijelue razmere žalostne, a nasprotuje nasvetu, da bi se letos, po potresu, in po slabi letini zvišale doklade; povišanje bi bilo letos toliko bolj neopravičeno, ker se bo velik del primanklja;a zopet povrnil deželi. Po davčni reformi dobi dežela 65 000 gld., a ker se bodo po reformi davki znižali, bo takrat umestno zvišati dež. doklade.
Dež. predsednik baron Hein naznani v imena finančnega ministerstva, da to ne nasprotuje povišanju naklade na žganje za I. 1896 , da pa za bo doe ni upati, da se dovoli tako visoka naklada.
Posl. Hribar se izreče za Ltickmannov predlog, ker je važno, da se naredi red v dež. gospodarstvu, ker s kopičenjem dolgov se je bati velike kalamitete. Potrebščine rasejo, ker se je pred 6 leti začelo žrtvovati mnogo za melijoracije. Zemljiško odvezna operacija je bila skramo nesrečna. Ko se je zvršilo konvertiranje, se je vrgla v dnžel misel, naj se vlagajo prošnje za podporo v melioracijske namene. Če bi se imelo zvršiti vse ono, za kar se prosi, bi imeli veliko pomanjkanje sredstev. Kako naj omejimo izredne troske? V prihodnje se bo za vsako leto določila gotova svota za vsako poglavje in Ce se sprejme predlog Luckmau-nov, bo na razpolago 91.000 gld na leto. V izrednem zasedanju stopim s preciznimi predlogi pred zbornico in upam, da bodo moji predlogi preprečili vse kalamitete. Govori se, da smo preobremenjeni, a to ni resnično. Govornik dokazuje svojo trditev s številkami. Glede davčne reforme je treba, da se naš dež. zbor oglasi, zato predlaga govornik resolucijo: Vladi se pozivlje, odkazati realni davek deželi v pokritje potrebščin.
PobL Povše zavrača neke trditve predgovor-nikove, češ, drugod je svet rodoviten in so dežele bogate, <or»'j laglje plačujejo davke in doklade.
J treba sta ga spainetili, živel je zdaj trezno in vestno opravljal svojo službo. Dobro se nam ni godilo, ali imeli smo vsaj kruha. Mati se j»» veselila retlnega življenja očetovega, ali ne dolgo, kajti hirala je Vedno hitreje in pol leta po prodaji naše hiše preselila se je v večnost. Dobro leto pozneje pobrala je smrt tudi očeta in ostala ava sama — jaz in moja sestrica. Njej je bilo deset, meni pa dvanajst let.
Ta nesreča je bila za naju sreča, kajti začelo se je za naju povsem drugo življenje ; vzel je naju namreč stric — očetov brat Ivan — k sebi. Stric Ivan je bil stotnik pri vojakih, a stopil je iz službe, oženil se z bogato vdovo, ter priženil obširno posestvo v lepem kraju savinjske doline.
Z mojim očetom sta s<» bila sprla radi dedščiue po roditeljih, ter si nista dopisovala. Stric Ivan ni vedel, kako revno smo živeli zadnja leta, ker oče moj je bil preponosen, da bi mu bil o tem pisal, aii ga prosil pomoči, sicer bi nam bil pomagal, saj je bil dobrega srca. Ko je pa zvedel za bratovo smrt, prišel je po naju, ter naju povede! 8 seboj. Mojo sestro postal je v šole v Maribor; potem je bila stricu v družbo in pomoč, dokler se ni omo-žilu, Mene je dal na realko in potem na tehniko v
Posl. Lil o k man b se sklicuje na vladno izjavo, da so v bodoče ne bo dovolila tako visoka naklada na žganj*' ko za letos, češ, to je dokaz, da treba čim prej povišati doklade. Govornik polemi-zuje s posl. Hribarjem glede zomljiškoodvezne kon-vertacije, povdarjaje, da take stvari je presojati vedno le po razmerah, v katerih so se sklenile. Ce je v drugih deželah svet boljši, je tudi davek večji, kajti pri nas se je svet nizko cenil.
Posl. dr. Žitnik pravi, da je naš kmet največji revež na svetu iti ne more plačati višjih doklad. Naš kmet je preveč konservativen (Posl. dr. Tavčar: Preveč klerikalen!), če ima napake, če pi-jančuje itd. se je tega navadil od boljših krogov (Klic: Ti ne pijejo žganja.) Koliko stroškov ptouzroča samo kaz. zakonik za drž. pripadke I To je drako-ničen zakon. Govornik navaja grozne slučaje in reflektira na „Narodovo" opomnjo, da so klerikalci pri končnem računu o novi bolnici molčali. Pravi, da ni agitoval, zagovarja svoje stališče in sklepa, ko bi klerikalci imeli večino, bi morali pojesti juho, katero bo skuhali liberalci. (Posl. Kersnik: Tako jo boste pa z nami jedli.) Sklicuje se na verilika-cijsko razpravo trdi, da klerikalci niso snubili veleposestnikov, liberalci pa so se poročili ž njimi. Želi le, da ae poroka ni zvršila s pogoji na škodo slovenskega naroda.
Poroč. K lun odgovarja posamičnim predgo-vornikom in se izreče zoper povišanje doklad.
Dež. predsednik baron Hein se čudi, da dr. Žitnik, če misli, da so od njega navedeni slučaji glede finančnih organov resnični, ni nastopil pota pritožbe. Govornik protestuje odločno zoper take navedbe. Komur je za stvar, se pritoži na pristojnem mestu Trditev, da titiančni organi zaradi nagrade nepravično postopajo, naj se ne izreče pod varstvom imunitete. Dokler se dr. Žitnik zunaj dež. zbora ne oglasi pri pristojnih oblastvih, zraatrati je njegove navedbe za neresnične.
Posl. dr. Žitnik popravlja taktično nekatere trditve d*?., predsednika.
Posl. bar n Schvvegel precizuje stališče svoje strauke glede povišanja doklade na direktne davke. Poročevalec K lun je priznal sam, da je povišanje neizogibno in s*1 proti njemu le izrekel,
Gradec. Zadnji dve leti tehnike zvršil sem na Dunaji, in tam sem s-> zaljubil v svojo poznejšo ženo.
JStric ni bil skop, vendar mi ni dajal več: denarja, kakor jo bilo treba za redno, zmerno in skromno Življenje, <Vš naj se učim gospodariti. Pošiljal mi je vsak mesec enako svoto, in s to sem moral izhajati, t. j. skrbeti si za stanovanje in hrano, nabavljati si obleko, knjigo in druge potrebščine in zraven še gledati, da iai je še kaj ostalo, da sem mogel časih v gledališče ali na kako drugo zabavo. Da svojega proračuna ne prekoračim, moral sem so ogibati vsakdanjega poaeoanja gostilnic in kavarn. Zato sem si poiskal stanovanje, kjer sem dobival tudi hrano.
Nastanil sem se, ko H«'in prišel na Dunaj, na Vidnu v stranski ulici no daleč od politehnike. Moja gospodinja gospa Iteinisch — živela je s svojo hčerko v skromnih   razmerah.    Kazim   penzije po svojem pokojnem možu, bivšem poštnem svetovalcu, odgoj-nega prinosa za Ireno in obresti od par tisoč goldinarjev, vloženih Ireni za doto,  ni   imela nikakih dohodkov, zategadelj je morala varčno gospodariti, I in od dveh sob svojega stanovanja tlajala je manjo i v najem, ter je najemnika, ako je hotel, vzela tudi I na hrano, (Dalje pri h.)
ker dež. odbor ni storil, kar bi bil v to svrho moral storiti. Zato, kr.r je dež. odbor zamudil storiti svojo dolžnost, 2ato Se ni opustiti zvišanja. Iz lastnih sredstev ne moremo pokriti vseh potreb, zatorej je potrebno apelovati na državo. Ako pa to storimo, moramo tudi dokazali, <Ja hočemo iz svojih moč.j za saniranje financ vse storili, kar mogoče. Predlagano zviianje za 2% Je majhno. Ker po izjavi dež. predsednika ni upati, da se bo zvišana doklada na žganje dovolila še za bodočnost, za več let, je na vsak način že letos skrbeti za to, da se v skromni meri pokrije del deželnih troškov. Ne deželne, nego občinske doklade teže kmeta, in skrbeti moramo, da ho znižajo. V tem ozira je največ storiti za zboljšanje linam:, razmer in deželni odbor mora tu zastaviti vse svoja moči. Govornik izjavi, da bo nemška stranka is teh razlogov glasovala za zvišanja doklad na direktne davke in sicer od 28 na 80°/»« (Živahno pritrjevanje)
Uaž. predsednik baron Hein prizna, da se sicer v to stvar nima nič urikati, pa sodi, da je povišanje doklad letos n- umestno in sicer zaradi lanskega potresu, čigar posledico sa bodo še prihodnje leto čutile. Da občinsko doklade km< t i t trejo, je res, a te doklade ho narasle, ker je dežela občinam vzela pivo in žganje in občine BO navezane na doklade na direktne davluv I/java finančnega ministra se je ozirala na to, da se; doki;.da na direktne davke ne po vina. Povišanje doklad Da direktne davke je nepotrebno, ker je primankljaj že pokrit z doklado na ž.anj-- in puul.ijo obligacij in ker je v proračunu več točk, ki B6 ali deloma ali sploh ne bodo izplačale.
rosi. Luokmann pojasnjuje, da vzlic do-kladi Da ž. naje izkazuje proračun primankljaj, v b.>d.)če pa d i bi doklada ne bo tako visoka in tedaj bo druge doklade izdatno zvišati. Drž. blagajnica mora marsikaj plačati, če pa ni denarja ne bo mogla storiti svoje dolžnosti. Letošnjo katastrofo je čutil le del dežele; prvi davkoplačevalec je južna železnica in take draib« as morajo obdavčiti. Zemljiški posestniki plaću "jo dosti manj, nego svoj čas. Po potresu pp ; i! '.'in so bodo odpustile doklade, kakor so s- jim odpustili drž. davki. Zaradi nekaj malih občin, ki malo prispevajo, te ne smemo cgreti za slabo finančno gospodaritvo in zato moramo izjaviti, da so nazori dež. pr- Uednika hu ia zmota.
Posl. M ur n i k oposarja, da se parlamenti ne ijo na slaba letine, sicer bi bilo vsako gospo-daratvo namogoSe, Konsekvenca proračuna je: po-Ukati i okritja. Jedsnkrat mora t> £ t i konec kopičenju dolgov. Kar se investira, to bo tudi na korist potonulu, a zato se ne sme njim vse breme za to natoVOriti. Ca blagsjnico spravimo v stalno zadrego — kaj bo V Skrbeti je torej, da bo blagajnica za razno potrebe imela tudi kaj denarja na razpolago. Nekatere o h" i ne imajo doklade na pivo, na Oiitttino itd., druge pa ne, in mo r zato ne, ker imajo v tistih občinah prvo besedo (aki ljudje, ki bi morali te doklade plačevati, Deiela d.ijo vedno več za cestne odbore in to lii se lahko prihranilo. Doklade se morajo polagoma poviševati. Že potrebščina normalno eolskega saklađa s.* vsako loto pomnoži za 10 000 gld. Povila vanje doklada ja na vsak način žalostno, a do-klada na žganje /adene kmete ravno t.tko, kikor doklada na direktne davka« Govornik izjavi v imeni
narodne straoke,   da bodo ta glasovala za 2J 0 povišanje
Poal K a 1 r. n učita narodni stranki, da za Ljubljano pač nvairjje potres, da se pa ne ozira na Istino, ki jt) škodo naredila kmetu. Konsekventno to ni. Ljubljančani so dobili podporo, kmetje pa ne. Akutnega povoda ni, povišati doklade na direktne davke, zato eaj se Sprejme odsekov predlog.
Posl. H r i h a r povdarja.   da je  za upeljavo lednega gospod u stva  potrebno zvišanje.   Kalan se je sklueval na to, ci.i predlo:; glede odpusta doklad DO sanao na korist Ljubljani. To ni res. Korist bodo imeli vii i kraji, prizadeti po potresu. Ljubljana plačuje večino vsah  davkov, zato sta  ljubljanska po-slama utvar dobro premislila. Luckmannov predlog spravi v  ravnovesje  linance tako,  da v bližnji pri-hodQJC*ti M bo treba misliti na zvišanje. Soditi jo Itvai br»z Htrasti.    Kolin ji rekel,  da so bo stvar nt sla iz zbornice in da se bo ž njo ljudstvo huj-skalo.  Klerikalci naj stvar resnično slikajo, pa ne mč r;i'buij'"ija   Pri volitvah soklerikulci ljudstvu razne nt vari pojasnjevali,  a navadno vso drugače nego  resnično.    (V* b.ido ljudem  povedali,  da se z ~" u povijanjem obvaruje ljudstvo višjih doklad, ne bo nič miaprotstva.
Posl. Ptvla trdi, da bodo Hribarjevega pred
loga,   glede  odpusta doklad po potresu prizadetim posestnikom kmetje le v minimalni meri deležni.
Poroč. K 1 u n govori obširno zoper povišanje, priznava pa, da bo vsaj prihodnje leto neizogibno potrebno.
Posl. baron S c h w e g e I konštatuje, da je vladno naznanilo glede doklad na žganje v prihod-njoati in izjava Klunova, da bi tudi letos sam glasoval za povišanje, da ni dež. odbor zamudil staviti svoje predloge, napotila njegovo stranko, staviti svoj predlog.
Zbornica sklene na to preiti v specijaluo debato.
Potrebščina znaša:
I. Za dež. zbor 14.534 gld.;
II. Za administracijo 65 540 gld.;
III. Za deželno poBestvo 6583 gld.;
IV. Za deželnokulturne namene in vodne zgradbe 89.979 gld. ;
V. Z* javno varno9t 23 998 gld.;
VI. Za zdravstvo 21).077 gld.;
VII. Za dobrodelna naprave 292.1*80 gld.;
VIII. Za pouk, omike in dobrodelne namene 272.486 gld.
Tu so všteto tudi nasvetevane podpore: 1 Dramatičnemu društvu 6000 gld , 2. društvu „Tbeater-verein" 8000 gld , 3. Muzealnemu društvu 100 gl , 4. Ciril Metodovi družbi 1000 gld., 5 Filharmonij* nemu društvu (za tri leta po 300 gld. 1  rok) 30O gl.,
6. Dunajskemu „Studenten-Krankenvereiu" 00 gld,
7. Graški podpiralni zalogi IDO gl., 8. „AsylvereinM na Dunaji 50 gld., 9. „Mensa academica" na Dunaji 25 gld., 10 Podpornemu društvu slovenskih viso-košolcev na Dunaji 200 gld., 11. Dunajskemu me« dicinsicemu podpornemu društvu 20 gld. 12. , Frei-tischstiftung" za tehuike v Gradcu 30 gl., 13. Podpornemu društvu na rudarski akademiji v Ljubnem 20 gld , 14. „Radogoju" 200 gld., 15. Podpornemu društvu na spodnji gimnaziji ljubljanski 250 gld., 16. na gimnaziji novomeški 200 gld., 17. na gimnaziji v Kranju 100 gld , 18. na gimnaziji kočevski 100 gld., 19. na višji realki v Ljubljani 50 gold., 20. Luki -J ranu za uboge dijake 200 gl., 21 ljudski in dijaški kuhuiji ljubljanski 100 gl , 22. novomeški dijaški kuhinji 50 gld., 23. dijaški kuhinji v Ko-čevji 25 gld., 24. „Narodni šoli" 200 gld., 26. Dijaški kuhinji v Kranji 100 gld., 26. „Rudačemu križu" 100 gld., 27. „Patriot. Frauenhilfsverein" 50 gld., 28. Bolniškemu društvu zasebnih uradnikov 100 gld, 29. „Slovenskemu planinskemu društvu" 200 gold., 30. Podpornemu društvu na filozotični fakulte'i na Dunaji 20 gld., 31 Podpornemu društvu juridične fakultete na Dunaji 25 gld. Podpornemu društvu dunajske „Hochschule fiir Iiodencultur" se predlaga 30 g'd. iz deželnega kulturnega zaklada, za etrokovno šolo v Kočevji pa 250 gld. iz kredita za obrtni pouk, iz katerega naj se izplača tudi podpora 25 gld, dovoljena društvu nVerein fiir Knaben-bandarbeit in Wisn". Tukaj ne posebej omenjene prešnja za podporo št. XXVIII, LIH in CXI se po
nasvetu finančnega olseka odklanjajo.
IX. Z4 občila 114.170 gld.;
X. Za priprego in vojaške namene 11.1 OO gl.;
XI. Za primankljaj deželnega posojilnega zaklada 203 34 1 gld.;
XII. Zi razne potrebščine 33 500 gld.
Skupna potrebščina znaša torej   1,157.801 gl.
Posl. K e r n n i k nasvetuje pri točki II. resolucijo, naj dež. odbor še tekom lota izda zdravstveni zakon, službeno navodilo za okrožne zdravnike in vsb dodatne zakone, v kar naj porabi primeren znesek iz svote za tiskovine  in   nepavšalirano reči.
Posl. Hribar pravi pri točki IV,, da ja vsako leto ponavljal predlog, naj bi se ustanovila hipotečna banka.  Posl. baron Schvvegel se je postavil na govornikove) stališče, ker bi tak zavod dajal z t meli. jOraCtje itd. posojila. Žitnik je govoril, da jo za po-vzdigo realnega kredita,  a vzlic  temu je njegova stranka bila vedno zoper hipotečuo banko.   Da je glasovala za ustanovitev hipotečue banke, bi v kratkem morda že imeli od take banke korist. Koroški dež. zbor je sklenil ustanoviti hipotečno banko, daai se je s stvarjo začel pozneje baviti,   nego kranjski. Kjerkoli bo hipot. banke, so obresti padle, lahko se Že izdajajo 8tyg°/o zastavni listi. Že znižanje obrestne mere govori za ustanovitev hipotečno banke. Hranilnice lahko zvišajo obresti, če pa je hipot. banka, ima dolžnik zagotovljeno  3'/,° 0, naj  se obrestna imra tudi zviša.   Najvažnejše pa je konvertovanje višje obrestovani!« dolgov.   Ko bi se zavod samo s tem buvil, bi prihranil kmetu stotisoče. Zategadelj pndlaga govornik;
Visoki deželni zbor skleni: D.želnemu odboru se naroča, naj: 1. stopi v dogovore z deželnimi odbori v Pragi, v Brnu, v Opavi, na Dunaji, v Lincu, v Lvovu in v Poreču v ta namen, da poizve, ka-košen upliv je v dotičnih deželah imela ustanovitev in kakošen dosedanje poslovanje deželnih hipotečnih zavodov na kreditne razmere in zlasti na realni kredit, in imajo li te dežele od svojih hipotečnih zavodov pričakovati tudi kako direktno korist ; 2. da se obrne do deželnega odbora kraljestva Češkega s prošnjo, naj mu poreča, kako se je razvilo poslovanje češke deželne banke, zlasti kar se tiče mel.joračnih občinskih posojil; 3. da ee z jednako prošnjo obrno do dežoluega odbora v Lvovu glede poslovanja deželne banke za kraljevino Galicijo in Lodomerijo, ter veliko vojvodino Krakovsko; 4. da se obrne do ravnateljstev hipotečue banke češkega kraljestva v Pragi, deželne hipotedne banke nižje-avstrijske na Dunaji, deželne hipotečuo banke gorenje avstrijske v Lincu, „towarzystva kreditovviego ziemskego" v Lvovu, „Istituto del e redilo fondiario del Margraviato d' Iatria" v Poreču, hipotečue banke mejue grofije Moravske v Brnu in Oosterr.-schles. Kodon-Credit Anstalt v Opavi s prošnjo, da mu spo-roče, kakšen upliv je njihovo dosedanje poslovanje imelo zlasti glede na zboljšanje in potemtakem i udi na ceno kmetskih posestev, ter da mu pripošljejo tabelarične izkaze 0 svojem poslovanji ; 5. da na podlagi teh pOISVedeb poda deželnemu zboru v bodočem zasedanji  končne evoje obrazložene nasvete.
Posl. dr. Schaffer sodi, da pri razmerah v naši kronov mi ne n. že ustanoviti hipotečue banke in polemizuje s predgovoruikom, zagovarjajo hranilnice.
Posl. Lenarčič opozarja pri isti točki vlado, naj bi uslišala prošnje glede uvedenja žrebeov dobre pasme, primerne mišim potrebam.
Posl. Hribar omeni pri točki VI., da se je pred tremi leti vzprejela resolucija glede izločitve nekaterih občin iz šmarijskega iu njih priklopljenja zdravstvenemu okrožju ljubljanskemu, da se pa v tem oziru ni nič atordo. Dež. odbor naj že reši prošnjo, in sicer ugodno. Govoruik predlaga pri merno resolucijo.
Posl. Hribar nasvetuje pri tečki Vili. naslednjo re-'olucijo:
Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča: 1 ) Obrniti se do c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaji z nujno prošnjo, naj izda: a) Slo vensko beiilo za štirirazredne ljudske šole po mestih s posebnim ozirom tudi na dekliške šole, b) slovensko slovnico in slovensko berilo za več ko štiri-r.izredne ljudske šolo, c) prvo, drugo in tretjo računico. 2) Isposlovati na pristojnem mestu, da se potrdi Fr. Orožuovega „Zemljepisja II. del14 in Ant. Nedvodova knjiga „Početni nauk v petji". 8.) Izdati v svoji založbi ali pa s primernimi prispevki podpirati privatno založbo sledečih slovenskih učnih knjig za ljudsko in meščanske šole: a) (Seometrijo, b) piirodopisje za jedrni in osmi razred, c) zemljepisja 111. del, č) prirodoelovje za sedmi iu osmi razred, d) atlant za ljudske šole, e) stilistiko in poetiko, f) računsko knjigo za obrtno-nadaljevalne šole. V ta namen stopi naj v dogovor s pisatelji, ki imajo za jtdeu ali drugi teh predmetov is prirejeno rokopise, ali pa so pripravljeni spisati jih. Govornik pojasnjuje obširno vso stvar iu utemeljuje svojo resolucijo.
Posl. dr. S c ha f far pravi, da je resolucija meritorno važna in ker se ni bilo moči o njej natančno poučiti, se izroča proti njej, oziroma da bi se o njej že danes glasovalo. Naj se torej daž. od boru naroči, naj preišče, katera predlaganih knjig so sedaj potrebne in naj glede njih stori potrebne korake.
Posl. Hribar se pridruži SchatTerjevemu predlogu glode tretjega dela svoje resolucije.
Posl. Kalan pravi pri točki VIII, da se zahteva 15.000 gld. za gledališče, torej polovico tega, za kolikor se hoče povišati doklada. Govornik razpravlja na dolgo in široko o dramatični literaturi, o idealnih namenih gledišč ter pride do zaključka, da je dandanes namen gledališču zabava. Splošno se mora reči, da se pri nas na igrajo igre, ki bi bile v spodtikljaj z verskonravnega stališča. Obžalovati je, da se predstavljajo igra kakor Ibsen-ove, Sudermann-ovo itd. Mnogo iger pokvarijo igralci. Govornik navaja neke stare dogodbe in pravi, da zlasti glede   intendante  slovenskega  gledališča  se mora
ŠJA^T Dalje v prilogi. "HM
Priloga „Slovenskemn N^rođn" St. 35, dne* 12. feliruvarja 1896.
priznati, da skuša povzdignili gledališče, vrh tega ima velike težave z opero in je torej potrebna pod pore. Podporo naj bi dajala Ljubljana, a ker je gledališče deželno, se pač no more odreći vsaka dež. podpora. Zlasti bi bilo misliti na pridobitev našemu ljudstvu primernih iger. Finančni odsek predlaga za slovensko gledališče G0O0 gld. podpore, za nemško pa tudi G0O0 gld. Očitno je, da je nemško gledališče preveč očetovsko oblagodarje.no v primeri 8 slovenskim. Ker mi nismo nasprotniki gledališča in želimo, da bi slovensko gledališče uspevalo, predlagam, naj se dovoli „ Dimih, društvu" 4O0O gld. podpore in 2000 gld. za pridobitev primernih iger, nemškemu gledališču pa naj se dovoli 3O0O gld.
Posl. Jelo vse k se strahovito buduje na „mušice" v „Slov. Naroda4* in izreka željo, naj bi se klerikalni poslanci pri miru pustili.
Posl. dr. Tavčar pravi posl. Jelovšeku, da je napadal odsotno osebo; ko bi bil  mušičar Član zbornice, bi mu jo gotovo zasolil.   C i bomo vsako neslanost,   ki se tiska bodi v „Narodu",   bodi v .Slovencu", spravljali v dež. zbor, kam pa pridemo? Laaajmo se zunaj zbormce. Kalanov predlog je jako lep, a dvomim, da mu je izšel iz srca.    Ko bi bil mogel, bi bil ostal na stališču njegove stranke, da od kmetskih žuljev se ne sme dati ne groš za gle dališče. Za Kalanom tiči drug zajec. Žitnik je koncem svojega govora govoril o poroki  mej narodno stranko in Nemci.   Mi jo bomo napravili brez Zit nika, če jo bomo sklenili.   (Posl. Kersnik: Civilno) Če je Žitnik  o  razmerju mej  narodno  stranko in Nemci   tako   poučen   kakor o grozo<lejst vih lina o carjev, o katerih je  prej  govoril in radi česar ga je dež. predsednik tako trdo prijel, potem je slabo poučen.    Po krivdi klerikalcev je  narodna stranka prišla v položaj, da mora iskati zaveznikov.  Ko je Šla narodna stranka v boj, je imela dva sovražnika. Klerikalci ste nas pri volit vali nap dali, kakor nas nemška stranka morda nikdar ni.   Tudi  mene ste osebno grdo napadali.   Nad vami s*oje drugi in če kdo, ete vi, ki morate plesati, kakor se vam ukaže, tudi če bi ne hoteli. Videli smo, da je vaša stranka nevarna za naš narod.  Vs > hočete zatreti, kar ima obliko svobode, a  brez tega naš narod  nima ob stanka. Ko bi imeli večino, bi slovensko gledališče koj pokopali.   Vaša stranka je pri volitvah dobila podporo pri visoki vladi. Ko bi bil mogel dež. predsednik na Dunaj naznaniti: „Icb babe die radikale Partei vernichtet", bi bil to lep  din  zanj. Naša stranka   mora   torej   iskati   podpore. Klerikalna stranka sedi že leta v zbornici in nekoć smo se z nje voditeljem dogovarjali, naj se odmori  podpora gle dališču tako, kakor je danes Kalan predlagal. Voditelj je rekel,  da mora  nemško gledališče dobiti prav toliko podpore, kakor slovensko. Mi se na vas ne moremo zanesti.   Pri podpoii za dekliško šolo ste pozobali svojo besedo. Taka ti les je nulla fides! Kalan je sam  rekel, da je od njega nasvetovana podpora le začasna,  da naj jo daje Ljubljana. Ko bi po vašem šlo, bi drugo leto  nobeno gl« dališče ne dobilo podpore.   Slovensko gledališče bi bilo izgubljeno, če bi je vi dobili v  roke in da je ne boste dobili, vara damo poroštvo n tem, da bomo glasovali za obe podpori  (Viharno odobravanje.)
Posl. dr. S c h a f fer govori o umetniškem ni-vo-u obeh gledali 16, povdarjajoč, da sta gledališči boljši nego v drugib provincijalnih mestih. Ce ni slovenskih dram, jih ni. Tako se je godilo tudi drugim narodom, (tovornik priporoča predlog finančnega odseka.
Posl. Hribar pravi, da je Kalan zav/.el ita liŠot., katero je v nasprotju s preteklostjo njegove stranke. S tem je pobil vse tiste, ki so kdaj govorili zoper gledališče, ali bi še kdaj hoteli govoriti. Govornik zavrača izražanja Kalanova glede reper-toirja in naglasa, da morajo podjetja ustrezati žolji občinstva iu predstavljati moderne igre.
Posl. K lun naznani, da bo glasoval za Kalanov predlog.
Pri glasovanju se Ifcdanov predlog odkloni in »e vzprejme predlog finančnega odseka (Odobravanje).
Posl. H ri ba r predlaga in utemeljuje pri točki IX naslednje resolucije:
I. Visoki dež. zbor skleni: Deželni odbor se pooblašča, da za dogradnjo oeste od Spodnjega Brnika v kranjskem do Vodic v kamniškem okraju dovoli iz kredita za cestne namene daljši piispevtk 20O0 gld. Ob jednem se mu naroča ukreniti vse potrebno, da a« ta cesta v smislu § 28. cestnega zakona »a vojvodino Kranjeko sprejme med okrajne ceste.
II. Visoki dež. zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča: 1. Obrniti so do generalnega ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice na Dunaji z nujno prošnjo, naj za osobni promet na svoji ljubljanski postaji sezida novo, vedno množečemu se prometu odgovarjajoče in deželnega stolnega mosta vredno poslopje, ali pa naj sedanje postajno poslopje tako temeljito prezida, da bode v vsakem oziru zadostovalo.
2. obrniti se do istega ravnateljstva s pozivom, naj se z mestno občino ljubljansko kar najhitreje dogovori,kako bi bilo odpraviti velike prometne ovire, ketere prouzroča okolnost, da presekava južnu-žoleznična  proga Dunajsko   cesto v njenem ni velu.
3. Naznaniti obe ti zadevi visokemu c, kr. železnič-nemu ministerstvu s prošnjo, naj bi v javnem interesu blagovolilo južni železnici ukazati, da upošteva upravičene želje deželnega zbora .
III. Visoki dež zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča obrniti se do upravnoga odbora dolenjskih železnic s prošnjo za ustanovitev postaje za osobni in tovorni promet poleg mestne klavnice na Poljanah.
Posl. Lenarčič želi, naj deželni odbor vestno nadzira poslovanje cestnih odborov.
Poslanec dr. Papež nasvetuje, naj se prvi Hribarjev predlog odkaže finančnemu odseku.
Posl. Zelen govori pri točki XII „razne reči" o raznih rečeh.
Ob 3. uri se zaključi dopoldanska seja.
* * e
Popoldansko sejo otvori dež. glavar I) e t e I a ob 1 |B uri-
Poroč. K lun nadaljnje poročanje o proraču: u in sicer o pokritju, katero izkazuje naslednje prihodke:
I. Iz deželnega posestva lil.882 gld.
II. Iz javnih naslovov Jl.Go3 gld.
III. Raznih dohodkov G4.354 gld.
Skupno pokritje znaša 12/J.8GU gld. v primeri s  potrebščino je torej  pr'raankljaja 1,028.022 gld.
Posl. L ne k man n pravi, da je finančni odsek se gotovo zmotil, da ni premenil točko glede naklade na finejše likere in nasvetuje, naj se ta davi k poviša namesto na G gld. od hektolitra, na  1T> gld.
Poroč. K lun sodi, da se mu predlog ne zdi potreben, ker dohodek od finejših likerjev je pre-malenkosten. Če se poviša doklada na direktne davke, je pa predlog celo nepotreben.
Posl. L m km .lin  popravlja faktično, da se je bati  uvaževania  poslajenih  opojnih pijač, če se poviša samo naklada na žganje. To  naj bo efekt nasveta, ne pa povišanje dohodkov.
Posl. Murni k pravi, da Klun ne ve, kako stališče naj zavzame, zato naj se točki zopet od-kažeta odseku.
Posl. Hribar pravi, da je stališče finančnega odseka nedvoumno, Luckmanov predlog je pa tako jasen, da si vsak lahko naredi sodbo.
Predlog posl. Muiuika se vzprejme, vsled česar se seja prekine, da se zamore finančni odsek o si\.tri pt svetovat i.
Ko se seja zopet začne, naznani posl. Klun, da je finančni odsek Luekmannov predlog sklenil priporočati zbornici. Efekt sicer ne bo velik, a preprečilo bi se vsako sleparenje. Govornik predlaga končno:
I. Skupna potrebš. ina deželnega zaklada za I. 1800. v znesku 1,157.801 gld. in ikopno pokritje v znesku 129.869 ghl torej s primankljajem 1,028.022 gld. se potrjuje.
II. V pokritje primankljaj.-i v znesku 1,028 022g. naj se za 1. 1896. pobira: 1.) 40°/0 priklada za užitniuo od vina, vinskega in eadnega mošta in mesa V ineako l.'JT.OtiO gld , 2.) nastopne naklade: d) od porabljenih likerjev in vseh ponlajenih opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine od hektolitra po 1 ."> gld.; b) od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alko-holomotra za vsako hektolitersko stopinjo BO kr., obe v skupnem znesku 805 000 gld j r) od vs icega hektolitra povžitega piva ne glede na saharometer-sko stopinjo po celi deželi po 1 gld. v skupnem zuesku 100.000 gld. Ta deželna naklada ime zadevati samo porabo, in ne sme zadeti ne izdelo vanja in ne trgovine. V Ljubljani, katera velja za saprtO mesto, pobirati je deželna uak ada pri uvozu kakor tudi pri izdelovanju piva; povraćati je pa naklado pri izvozu piva iz Ljubljane v oni meri, po kateri je mestna občina ljubljanska zavezana, po obstoječih predpisih povračati mestne doklade. V ostalem ozemlji ee ta naklada ne sme pobirati ne pri izdelovanju in ne pri uvozu v ozemlje de-
žele, ali v kateri kraj zunaj Ljubljane., 3.) 28% priklada na vso predpisano vsoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi priklada mi vred v zneskn 419.155 gld.
III. V pokritje še ostalega prirnankljaja pooblašča se deželni odbor, da sme v pridobitev potrebnega denarja po potrebi prodati nek aj obligacij glavin-skega deželnega premoženja do najvišjega denarnega zneska 35.000 gld. Dalje SO deželni odbor po oblašča, da sme v pokritje že prej dovoljenih, pa dozdaj še neporabljenih kreditov po potrebi najeti posojilo do najviijega zneska 50.000 gld., v dotacijo deželne blagajne pa še drugo posojilo do najvišjega zneska 100.000 gld., torej oboje skupaj do najvišjega zneska 150.000 gld., od katerih naj bi se plačevale največ do 41/a°/0 obresti in ki naj se prilično vračajo iz povračil in blagajničnih preostankov.
IV. Deželnemu odboru so naroča, da dobi sklepom pod št II. in lil. Najvišje polrjenje. V. V VIII. poglavju, 6 naslovu .Potrebščine" dovoljuje se deželnemu odboru pri točkah </), c) in /) virement.
Finančni odsek predlaga k proračunu deželnega zaklada sledeče resolucije :
I. Z ozirom na ugodni uspeh deželne naklade na žgane opojne tekočine odmeri se za leto lb!»5. poslujočemu OSODJU posebna nagrada v znesku 5°/0 od vsega čistega dohodka, kateri po odbitih ro-manencah presega znesek 100 000 gld. Deželni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti razdeli to svoto mej one pri pobiranji deželne naklade poslujoče osobe, katere so odlikujejo po posebni spretnosti in točnosti. Iz istega zneska naj se eventualno tudi primerno nagradi Zvonomir Zor Ob jednem pooblašča ne deželni odbor, da s,.e prav kakor lani plodonosno naložiti neki del tega zneska.
II. Deželnemu odboru se naroča, da se vdeleži ■aknpne dražbe nžitninekega davka na Kranjskem kot ponudnik imenom dežele, in sicer pri vseh zakupnih dražbah, katere se bodo vršile do prihodnji ga deželnosborskega zasedanja.
III. Deželnemu odboru se naroča, da naj skuša pri najemanji posojil doseči kolikor mogoče nizko, k večemu po •iiU°io obrestovanje.
IV. Deželnemu odboru se naroča, da pravočasno izgotovi za deželni zbor namenjene predloge in jih kolikor mogoče vsaj 14 dni pred pričet kom deželnega zboia gospodom poslancem pošlje na dom. Dalje se dež* lnerou zboru naioča, da stenografični posel v deželnem zboru uravna v smisla i? 1 o opravilnega reda, po katerem se imajo <d govornikov pregledata govori v 21 urah po vsaki seji, potem pa nemudoma natisniti.
V. Deželni odbor se pooblašča, s c. kr. vlado dosedanjo, piovizorično pogodbo glede agrarskih operacij za tekoče leto podaljšat'*«
VI Da se doseže in ohrani ravnovesje v deželnem budgetu, deželno prebivalstvo pa obvaruje prevelik h davčnih bremen, izreka deželni zbor, da je podpore iu posojda za podjetja in naprave, ka terih važnost v narodnogospodarskem, zdravstvenem iu prosvetnem oziru se priznava, urediti tako, da se bodo dovoljevale le do nekega gotovega zneska, kateri prekoračiti bode mogoče le s posebnim sklepom   deželnega   /.bora.    Nedotikajoč  se podjetij in
naprav, katerih isvrlitev je ž« zagotovljena s kakim dosedanjim sklepom deželnega zbora, za katero je torej višji kredit BO ipso že dovoljen, določajo se za dobo sedanjega zasedanja kot najvišji dopustni krediti: pri poglavji IV. nas!. 3—5, lOOOOgl. pri poglavji IV. nas!. G. 20.000 gld., pri poglavji IV. nasl. 11, 20 000 gld., pri poglavji V1U nasl. 8. točka o) in It) 10.000 gld., pri poglavji VIII. nasl. 9 točka //) lO.OOOgld, in pri poglavji IX. nasl. 2. 20.000 gld. ; deželnemu odboru se pa naroča, naj vsakoletne proračune upoštevajoč vedno važnost in nujnost podjetij in naprav, ki se imajo podpirati, sestavlja strog) v okviru teh kreditov.
\II. (Slede na veliko gospodarsko važnost po-goidenjs Krasa, čegar lega v bližini najvažnejšega državnega trgovskega pristanišča je zlasti za lesno trgovino jako ugodna; dalje glede na to, da prebivalstvo Krasa od leta do leta bolje spoznava koristi, ki izvirajo iz pogozdovanja in si zato samo želi hitrejšega in intenzivnejšega delovanja v tem oziru; konečno glede na to, da bode pogozdenje Krasa prav izdatuo povzdignilo davčno zmožnost prebivalstva: poživlja se visoka vlada, zvišati kar najisđatneje vsakoletni prispevek za pogozdovanju Krusa.
Vili. Zr lato 189G. proračunjeni nedostatak gledališkega naklada v znesku 2.912 gld pokrije naj se, v kolikor bi v to ne zadostovali blag.ij nični prihranki, h deželnega zaklada.
Posl. Lučk marin se sklicuje na svoja dopoldanska izvajanja in pravi, da je iz socijalnopo-litiških ozirov želeti znižanja indirektnih davkov, zlasti pa na pivo in meso. Žganju je država doslej zelo prizanašala. V naši kronovini se množi konsum žganja uprav strahovito. Financijelni efekt te naklade je velik; morda se bo znižal konsum vsled zvi.šanja naklade. Če glasujem za zvišanje, se ne zgodi to iz financijelnih ozirov. Skušnja uči, kako gineva prebivalstvo vsled žganjepitja, zato upam, da bo zvišanje doklade znižalo konsum. Dež. predsednik je obljubil potrditev sklepa glede doklade na žganje in mislim, da ne bo zameril, Se smo glede zvišanja doklad na direktne davke drugih mislij, kakor on. Financ, ministri se trudijo doseči ravnovesje. Ce bomo mi v isto svrho strnili vse, kar je v naših močeh, se bo to uvažovalo, zato predlaga govornik, naj se doklada na direktne davke zviša za 2%. Redni troski so od 1. 1890 se pomnožili za več kot 200.000 gld. Drž. davki se niso dosti zvišali, pač pa dež. troski. Samo tožarenje nam le škoduje. Ko bi mogli vedno le dajati in nič jemati, bi se poslanstvo še bolj iskalo ko zdaj.
Pai specijalni debati se vzprejmo vsi predlogi soglasno, glede Luckmannovega, da se doklada na dinktne davke zviša za 2°/0, predlaga posl dr. Papež, naj se glasuje po imenih.
Pri glasovanju glasujejo za 2% zvišanje doklad naslednji poslanci: Ervin grof Auersperg, Leon grof Auersperg, grof Barbo, Globočnik, Gras-selli, Hribar, Kersnik, vitez Langer, Lenarčič, baron Liechtenberg, Loy, Luckmann, dr. Majaron, Murnik, Perdan, dr. Schaffer, baron Schwegel, dr. Tavčar, baron \Vurzbach,
Zoper zvišanje glasujejo: Ažman, Detela, Je-lovšek, Kajdiž, Kaian, Klun, Košak, Lavrenčič, Modic, Pakiž, Papež, Pfeifer, Povše, Schvveiger. Zelen, dr. Žitnik.
Posl. Klun naznani, da vsled vzprejetja predloga, da se naklada zviša za 2%, se zmanšuje primankljaj za okroglih 31.000 gld., vsled česar ne bo treba prodati toliko obligacij, kakor se je predlagalo, namreč ne za G6.000 gld.  nego le za 35.000 gld.
Vsi ost..h predlogi iu resolucije se vzprejmo seglasno. Mesto umaknjenega dela Hribarjeve resolucije glede šolskih knjig se vzprejme dotična Schaf-ferjeva resolucija.
Posl. dr. Papež poroča o izvršitvi sklepov, katere je storil dež. zbor v seji 29. julija 189J vsled potresne katastrofe. Za popravo raznih poslopij, za barake in selitev, za barske mestnega magistrata, in za doklade dež. uradnikom in učiteljem je dež. odbor izdal 131803 gld. 99« , kr. Poročevalec predlaga, naj se poročilo dež. odbora odobri in naj se vzprejme nasvet:
Sedajni deželni dvorec naj se podre in se deželni odbor pooblašča, da odredi takojšnje podiranje. V ta namen potrebni kredit se mu dovoljuje. Na prostoru, kjer stoji sedanji dvorec, se ima sezidati novo poslopje po načrtu, kateri se odobri v letošnjem zasedanju po veliki noči. Dozidati je podrti del deželne hiše v Gospodskih ulicah in v Salen-drovih ulicah in sezidati novo Pogačnikovo hišo v Salendrovih ulicah, to pa po načrtih, kateri se pozneje odobre. Ker sezidava teh poslopij prouzroči deželi najmanj 700 000 gld. troškov in ker je dežela imela vsled potresa 131.803 gld. 99'/t kr. izrednih izdatkov, prosi se vlada, da dovoli deželi 200.000 gld. nepovratne podpore in 400 000 gld brezobrestne po-napredftčine.
Posl. Hribar naglasa, da je Ljubljana vsled potresa več trpela, ko vsi drugi kraji skupaj. Po drž. zakonu glede podpor in ponojil naj se te pod pore in posojila dajejo v namen, da se ohraui vrednost poslopij. Ce je komu bilo dano brezobrestno posojilo, bi bilo misliti, da to preide tudi na njegovega naslednika, vlada pa se je izrekla za načelo, da ee daje posojilo ad personam. To je krivično in prebivalstvu kvarno.
Deželni glavar Detela pravi, da stvar ne spada sem.
Posl Hribar ugovarja, da bi stvar ne spa-dala sem, protestuje, da dež. gla ar vzame besedo poslancu, ki hoče varovati interese svojih volilcev, ter pravi, da bode pri naslednji točki o itvari govoril.
Predlog odobri,
Posl. dr. Majaron poroča o Hribarjevem samostalnom predlogu glede oprostitve po potresu poškodovanih poslopij od dež. priklad. Govornik pojasnjuje obširno vso stvar in nasvetuje, naj ee za zdaj dovoli oproščenje od dež. naklad za dobo 5 let. Govornik predlaga, naj se odobri dotični zakonski načrt.
Posl. Hribar nadaljuje svoj prejšnji govor in čita pismo nekega posestnika, ki je bil hudo zadolžen. Dobil je 300 gld. podpore in 1000 gld. posojila. Ker si ni mogel pomoči, je prodal hišo; kupec jo je kupil, le ker je upal, da dobi predniku dovoljeno posojilo. Vlada pa posojila ni dala ne predniku ne kupcu, ki je tudi hudo zadolžen. To pismo karakterizuje dovolj vladno postopanje. Vlada se sklicuje na zakon glede dajanja posojil in podpore. Tacih slučajev se bo jako mnogo primerilo. Ko bi se tako ne ravnalo, bi se Ljubljana hitreje obnovila. Zato prosi govornik dež. predsednika, da bi v takih slučajih mileje postopal. Odpis davkov ho čudno vrši. Kar seje pisalo v listih („Slov. Narod"), se je potrdilo pri davčni lokalni komisiji. Zakonodajalec ni imel namena, da bi se tako postopalo in zato prosi govornik odpomoči tudi v tem oziru. Vsi vemo, da se je cenitev v Ljubljani tako vršila, da ne daje prave podobe po potresu prouzročene škode. Magistrat je pozval posestnike, naj naznanijo, koliko so imeli škode in koliko bi bilo treba še podpore. Ljubljanski posestniki prosijo še 2,700.000 gld. Mestni magistrat priporoča vladi, naj dovoli še l1, mil. brezob. posojila in le želeti je, da bi se hotel dež. predsednik potegniti za to prošnjo, da se jej ugodi v popolni meri. Naš Grad je razdejan in se več ne rabi. Justični erar je ponudil mestu, naj ga kupi. Mestu bi bilo v korist, ko bi se napravili sprehodi, a kupiti gradu ne more. Zuto naj vlada Grad iu k njemu spadajoča posestva brezplačno prepusti mestu Govornik predlaga naslednje resolucije:
I. Visoki deželni zbor skleni: Da se ne omejujejo dobrote, katere so se nameravale z zakonom z dne 1. julija 1895, drž. zak. št.94, nakloniti prebivalstvu Ljubljane in drugih vsled potresa 1895 zadetih krajev na Kranjskem in Štajerskem, poživlja se visok.i c. kr. vlada nujno in z vsem naglasom, da: i ne odreka v § 2. imenovanega zakon a dovoljenih brezobrestnih ponapredščin v tacih slučajih, v katerih je prvotni lastnik prodal svoje poškodovano ali razdejano poslopje drugemu z namenom, da ga leta popravi ali na novo sezida, 2. prizna davčne olajšave v smislu § 3. zakona z dne 23. junija 1895, drž. zak. št. 88, v polni dopustni meri tudi onim hišnim posestnikom, ki so za popravo svojih poškodovanih poslopij dobili zagotovljeno ali izplačano državno nepovratno podporo ali brezobrestno ponapredščino.
II. Visoki deželni zbor skleni: Prošnja mestne občine ljubljanske, da se hišnim posestnikom ljubljanskim za škode, katere jim je prouzročil potres leta 1895 poleg podpor, dovoljenih jim z zakonom z dne G. julija 1895, drž. zak. št. 94, nakloni še daljša državna podpora 1,500 000 gld. brezobrestne ponapredščine in 1,000 000 gld. 3»/»nega posojila, spoznava se z ozirom na način cenjevanja potresnih škod v mestu ljubljanskem in na škode, ki so se šele kasneje konštatovati zamogle, za popolnoma opravičeno in visoka c. kr. vlada se naprosi, da jo uvaževati blagovoli.
III. Visoki deželni zbor skleni: Visoka c. kr. vlada se naprosi, naj iz javnih ozirov blagovoli ljubljanski grad in k istemu spadajoče posestvo odstopiti brezplačno v last mestni občini ljubljanski, predpostavljajoč, da jih ista sprejme.
Posl. Povše zahteva tudi za okolico ljub ljansko nadaljnega posojila oziroma želi, naj se porabi za okolico del zaprošene svote, ako se ista dovoli.
Predlagani zakonski načrt se odobri in takisto resolucije Hribarjeve in amendement Pov-šetov.
Posl. dr. Majaron poroča o § 9. in 10. stavbinskega reda, katera sta se bila vrnila odseku. Povdarja, da je odsek zmatral za potrebne neke premembe določb glede eksproprijacije, osobito z ozirom na zemljiško knjigo in pojasnjuje razloge, kateri so ga vodili pri tem in tendence prememb ter nasvetuje, naj se vzprejmo te nove določbe.
Poal. dr. Tavčar sodi, da je ntvar že dosti pojasnjena.   V odseku je predlog prodrl z neznatno večino.   Stvar je valna, ker se je bati, da bi ss preprečila ali savlekla sankcija lakona.  Za hiine
posestnike je bolje skrbljeno s tem, kar je bilo prvotno predlagano. Čisto jednaka določila veljajo za za Brno in Prago, če tam zadoščajo, bodo tudi pri nas. Govornik nasvetnje, naj se paragrafa sprejmeta po prvotnem vladnem načrta.
D,'ž. predsednik baron Hein pritrja dni. Tavčarju. Namen določbi jo pravičnost. Prvotna določba je varstvo za obe stranki. Sodna cenitev je prvo varstvo, drugo je pravdni pot. Po odsekovem predlogu je uničeno to dvojno varstvo in se nadomešča le z jednim. Vladni načrt je praktičnejši in boljši.
Posl. dr. Majaron ngovarja, da bi bil vladni načrt boljši. Vladni načrt ne daje dvojne varnosti. Po njem bi nastopila določitev odškodnine, t. j. cenitev v smislu civilnopravdnega reda, a ker ni povedano, na kaj se je pri cenitvi ozirati, bi se določila navadna cena, ne bi se pa upoštevale koristi, katere ima posestnik iz konkretnega položaja svojega zemljišča, kakor se to godi pri eksproprijaciji za železnice. Že zaradi tega je novi predlog ugodnejši. Pri sodni cenitvi po vladnem načrtu cenita dva zvedonca; jeden kot zastopnik občine bo ceno nizdolu tiščal, drngi kot zastopnik stranke bo delal nasprotno ; imenoval se bo tretji izvedenec. Po novem predlogu se bodo imenovali trije cenilci, ki bodo po analogiji eksproprijacijskega zakona pri železnicah morali biti zmožni in izkušeni možje in se bodo morali ozirati na vse okolnosti, merodajne za pppolno odškodnino. Torej je sedanji odsekov predlog ugodnejši, nego je bil prvotni vladni načrt. Cenitev se mora objektivno vršiti, ni se ozirati na jedno ali drugo stranko. Cenilci bodo morali raz-odeti svoje motive, česar pri prvi sodni cenitvi niso vezani storiti. Dvojne varnosti v vladnem načrtu ni. Po sodni cenitvi se ne more začeti nobena pravda z upom na uspeh, a po novem načrtu ni pravda izključena, nego se faktično takoj vrši in dožene. Ker glede sankcije ni pomisleka, naj se novi odsekov predlog vzprejme.
Pri glasovanju se z neznatno večino vzprejme po predlogu dra. Tavčarja prvotni načrt §§ 9. in 10. in se novi načrt odkloni.
Poročanje prevzame zopet posl. dr. Tavčar in predlaga, naj se ves načrt odobri v tretjem branjn. — Sprejeto.
Posl. Hribar omeni, da se bo z zakonom zelo koristilo mestu, ker se mesto sedaj ne more ge niti. Zato naj dež. odbor ne postopa tako, kakor navadno. Govornik predlaga resolucijo, naj dež. odbor takoj predloži zakonski načrt in vse akte deželni vladi, stenografični zapisnik o razpravi glede stavbinskega reda pa naj se takoj natisne. Največjo zaslugo za rešitev te stvari sta si pridobila dež. predsednik baron Hein in poročevalec dr. Tavčar. Spodobi se, da ae tema gospodoma izreče priznanje.
Posl. dr. Schaffer se izreče zoper prvi del Hribarjeve resolucije, ker bo dež. odbor vso stvar predložil koj vladi in le želeti je, da se zakon sank-cijonira predno se natisnejo stenografični zapisniki.
Posl. Hribar pravi, da zahteva njegova resolucija, da se   stenografični zapisnik koj natisne.
Po kratki opombi dr. Schafferja se odkloni prvi del resolucije, drugi del, ki izreka zahvalo baroeu Heinu in dr. Tavčarju se vzprejme.
Posl. Lenarčič poroča o resoluciji glede železnice Celovec-Loka-Divača. Pravi, da se odsek ni mogel odločiti za kako premembo in nasvetnje, naj se resolucija vzprejme.
Posl. baron Schvvegel govori obširno o celi stvari in dokazuje, da je predlagana resolucija v nesoglasju z lanskim sklepom in nasvetuje resolucijo, ki se ne izreka za nobeno progo.
IN »hI Globočnik sklicuje se na svoja izvajanja v seji 7, dne 8. svečana t. I. in povdarja poslancu baronu Schvveglu nasproti , da resolucija, kakor je danes v razpravi, nikakor ne nasprotuje dosedanjim sklepom deželnega zbora. Že v letih 1872, 1874, 1881 ogreval se je deželni zbor za železnično zvezo mej Trstom in Celovcem preko Loke. Najjasnejše je pa to storil v sejah od 20. jaimvarja 1886, od 28. oktobra 1890 in 15. svečana 1804. Nasprotno se pa deželni zbor ni nikoli ogreval za Bohinjnsko progo ali za progo Medvedja dolina Celovec. V seji od 9. maja 1893 se je jedino le želja izrekla, da naj vlada tudi Bohinjsko progo študira. Sedaj je ta proga proučena in jasno nam je, da Bohinjska-Medvedjedolska proga ne ugaja našim deželnim koristim, pač pa Loško-Ljubeljska, kajti ta proga veže rodovitne in obrtna kraje Tržio*
Kranj, Loko, Vipavo, Idrijo, Razdrto in Senožeče a Trstom in prihranjenih nam bo nekaj lokalnih železnic, katere bi morala sicer dežela zidati in podpirati. Ta proga pa tudi ugaja najbolje državi, ker bi bila okrog IG milijonov cenejša od Bohinjske, ker je neodvisna od južne železnice, in ker je v strategičnem oziru prevelike važnosti. Žito naj se deželni zbor izreče za Loško Lljuboljsko progo.
Posl. Modi c govori v istem zmislu.
Fosl. Schvvegel zavrača nekatera izvajanja posl. Globočnika.
Poti« Zelen govori tudi o tej stvari.
Posl. Klun dokazuje, da predlagana resolucija ne nasprotuje lanskemu sklepu dež. zbora, ker je v tem rečeno, da dež. zbor vzdržuje vse prejšnje za progo Divača Loka govorečo sklepe.
Posl. dr. Tavčar pravi, da je dež. zbor vedno varoval svoje stališče glede proge Loka-Di-vača. Reklo se je le, če bi ta proga ne bila mogoča, bi se zadovoljila dežela tudi z drugo progo. Tega stališča so držimo tudi danes. Resolucija barona Schvvegla želi, naj bi postal dež. zbor indife-renten. Tega stališča ne moremo zavzeti, naj se tora j odobri predlagana resolucija,
Posl. Lenarčič pritrja dr. Tavčarju in pravi, da se mora dež. zbor izreči za progo, ki dlje teče po deželi.
Konečno je bila sprejeta sledeče resolucija, kateio je upravnemu odseku predlagal poslanec Globočnik:
„Ker bi bilo za kronovino Kranjsko in tudi začelo državo velike koristi, če bi se Trst, kot najvažnejše našo trgovsko pristanišče zvezal po drugi samostojni in krajši železnični progi, kakor je sedanja s severnimi deželami, izreka dež. zbor, sklicujoč se na svoj sklep v saji 20. januvarja 1880. željo, da bi se c. kr. avstrijske državne železnice dopolnile s progo Divača Loka in s progo Kranj-Oelovec preko Karavank.
Deželnemu odboru se naroča, da ta sklep prijavi visokemu c. kr. železničnemu ministerstvu v blagovoljno uvaževanje".
Posl. Kersnik poroča o predlogu posl. Pov-šeta o osnovi kmetijskih zadrug in po obširnem utemeljevanju predlaga resolucijo, naj vlada predloži državnemu zboru zakonski načrt o snovanju zadrug, kateri se bo vestno oziral na gospodarske in druge razmere v naši kronovini. Sprejeto.
S tem je dnevni red končan.
Dež. predsednik baron Hein naznani Najvišji sklep, da se odloži zasedanje deželnega zbora.
Dež. glavar Detela zaključi ob 3/4 "a 9. uro sejo, naznanivši, da se prihodnja seja naznari pismenim poiem.
* *
V tajni seji v ponedeljek zvečer so se storili naslednji sklepi:
1. Ferdinand Omejcu se letna osebna doklada zviša za 100 gld. za toliko časa, dokler se ne premakne v višji plačilni razred.
2. Prošnja deželnega blagajnika Karola Žagarja, da bi bo mu pri svoječasnem vpokojenji poleg redno plače lbOO gld. vštela v pokojnino tudi osebna doklada letnih It K) gld, se prosilca vrača z opomnjn, da sedaj ni povoda za rešitev prošnje, ki se bode svoječasno primerno upoštevala.
3. Prošnja Viktorja Hotmana se vrača z opombo, da sedaj ni povoda za meritorno rešitev prošnje.
4. Ferdinandu Pfeiferju se dovoljuje pokojnine fl;H njegove redne plače.
5. Prošnji Franca Ravnihnrja, da bi se mu pokojnina zvišala /*i 400 gld,   se ne more ugoditi.
(i. Prošnji Antona Prelesnika, deželnega knjigovodje, za OSabnO doklado letnih 290 gld se z ozirom na organizacijo deželnih uradov z dne 17. fe-bruvarja 1894 ne more ugoditi.
7. Deželni odbor se pooblašča, da služabniku Jožefu Selkotu za zgradbo hiše po svoji pruv idnost i dovoli starega stavbinskega gradiva od razrušenih deželnih hiš.
8. Stražnemu nadzorniku v prisilni delavnici, Francu Pavlovčiču, se s I. januvarjem 1890 dovoli osebna doklada.
9. Predlogu g. posl. Hribarja, da bi ae g. deželnemu inženirju V. I Iraški •m u podelil naslov nad-mženirja ali pa deželnega stavbenega svetnika, se z ozirom organizacije deželnih uradov z dne 17. fe-bruvarja 1894 ne more ugoditi.
10. Deželnim primarijem se poviša osebna doklada na 200 gld. _
T IJ ubijan i. 12. februvarja. Koroški deželni zbor je zavrgel z 22 proti 9 glasom predlog, da se upelje veronauk na višjih razredih celovške realke.   Predlogo sta zagovarjala deželni predsednik in pa knezoškof dr. Kalin. Zanimiv je bil zagovor deželnega predsednika. Znano je,   da je deželni predsednik  v deželnem šolskem svetu se bil izrekel proti dotičnemu predlogu knezo-škofa dr. Kalina, stavljenemu v deželnem zboru. V deželnem   zboru   jo   pa   tedaj   deželni predsednik molčal, ko se je škofov predlog bil odklonil. Deželni predsednik bil je torej malo v zadregi, ko je moral zagovarjati,   ker   je   prej   pobijal.   Mož   si zna pomagati. Rekel je, da je vladna predloga vse nekaj drnzega nego škofov  predlog.   S  poslednjim se je hotel   le   pouk   veronauka   u peljati  in   bi se bili učenci  preobložili,   po  vladni   predlogi  se  pa pre-minja tudi nekaj pouk jezikov in  se  torej drugod toliko razbremene učenci,  kakor se z veronaukom obromene. Steinvvender se je tudi izrekal za upeljavo veronauka. On je odločno proti temu, da bi se duhovščini priznalo kako vodstvo v politiki, a v šoli se je jej pa mora pustiti nekaj upliva. Poročevalec dr. Ubl in poslanec Pavel Miihlbache r sta pa z vso odločnostjo ugovarjala uvedenju veronauka na realki. Poslednik je trdil, da pobeselno  učenje dogem in pa cerkvene zgodovine ni v nobeni zvezi z versko-nravno vzgojo.
Popravoslavljenje Borisovo bode imelo velike politične posledice. Neki angleški list ve povedati, da RuBija dela na to, da se bolgarskemu knezu prizna tudi dedno pravo do Makedonije. .Seveda vrhovni gospodar Makedonije bo ostal še vedno turški sultan. -- Katoliška cerkev že postopa s knezom Ferdinandom kakor z izobčencem. DoHedaj se je zanj molilo v katoliški cerkvi v Sofiji, a sedaj se pa molitev za kneza že izpušča. Na prebivalstvo je to napravilo slab utis, ker so v pravoslavnih cerkvah za kneza vedno molili, če tudi ni pravoslaven.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. februvarja.
— (Repertoir   slovenskega gledališča.)
Prihodnja slovenska predstava bo v sohoto, in sicer se bode igrala znana igra „ P r e c i j o Z a*4.
— Slovensko gledališče.) Gospodična Sov čikova se je sinoči prepričala, da si je tekom sezone pridobila najsrčnejše simpatije gled-iišk»-ga občinstva, da jo to ceni in spoštuje kot odlično in neutrudljivo umetnico Ker smo posamične pevko in pevce, ki nastopajo v „Prodani nevesti", ocenjali že pri piejšnih predstavah, je dovolj, če povemo, da je bila sinočua repriza jako dobra in da je bilo mnogo ploskanja. Gospodični Ševčifcovi so se prirejale jako srčne ovacije, uročen pa jej je bil velik venec v obliki lire in štirje krasni šop ki z lepimi trakovi. Gledališče je bilo skoro razprodano.
— (Maškarada ljubljanskega .Sokola" > Naprošeni smo, da objavimo sledeči .pustov" poziv: Za „Sokolovo- maškarado, kate.a mi je mej vsemi mojimi otroci najbolj pri srci, najel sem že več skupin. Več sove no smem povedati. Slavno občinstvo naj se zadovolji s tem-le : krasne so, imenitne, originelue ter iz vseh krajev uarobe-sveta doma in, kar se samo ob s« bi ume, ob tem času poskočnosti, veselja, zabave — izborno upbvajo na one nnš-ce, ki vzbujajo smeh. Komur so torej te mišice že zarjavele, svetujem mu nujno v prid njegovega zdravja : Ne premišljuj, ali bi obiskal moje kraljestvo, ali ne; časa za premišljevanje je za menoj čez mero dovolj; vse ob svojem čaan : Sedaj skakaj, potem meditiraj, sedaj pust, potem post! Odločnost diči moža! Odloči se torej, pridi, glej, se smej in dobro imej brez mej !
— („Slavčeva maškarada".) Piše se nam: Predpust se bliža koncu, čas poteka, ženiti se je treba, zato je obljubil „Kreveljnov Jaka" praznovati Hvojo aofoeta na „Slavčevi maškaradi", kamor pripeljejo fantje tudi njegove neveste „bališ", ob spremstvu „frraonke" in „klanetaV Ob taki svečani priliki pa je potreba še drugo zabave, zato bode skrbela .Slovaška družba" z nedosežuo okretnost jo svojega medveda „ Kosmatimi", najboljšega plesalca po glasih „Lajerkostna". Da bi pa bila ta „ofcet" še bolj imenitna, zato vabi „ženin" vse svoje prijateljice in prijatelje, da bi ga počastili in se ž njim vred za-mikali, za godce in „šajdezen" bode že on poskrbel.
— (Bicikliški vonček.) katerega jo priredil klnb slov. bicikbstov „Ljubljana" v soboto 8. t. m. v prostorih „ Narodnega doma" privabil je lepo šte-
vilo plesaželjnih lepotic in odličnega občinstva. Telovadna dvorana, kakor vhod bila sta okusno ozalj-šaua z raznim zelenjem. Kolesarji, nastopajoči v elegantnih novih salonskih opravah, pokazali so svojo žilavost in vstrajnost tudi pri plesu. Pri četvorkah našteli smo okolu 50 parov, število, katero se do zadnje četvorke ni zmaujšalo. Ples počastili so 8 svojo navzočnostjo, podžupan ljubljanski g. Karol Bleivveis vitez Trsteniški, drž. poslanci dr. Fr. Fer-jančič in Josip KuŠar, deželni poslanec gospod dr. Ivan Tavčar, več gospodov mestnih odbornikov in nekaj vojaških dostojanstvenikov. Klub je s priredbo venčka zopet pokazal, da goji vsestransko pravo društveno življenje in uživa simpati;e vseh slojev slovenske družbo Ljubljanske.
— (PleBni venček knjigovezov,) kateri se je vršil preteklo soboto „pri Koslerji", so je v vsakem oziru obnese) prav povoljno in kaže, da ima mlado društvo mnogo simpatij. Ker so gospodje lastniki knjigoveznic žrtvovali precejšnje svoto za preplačila je tudi blagajna imela prev povoljen uspeh.
— (Zmrznil) je v noči od 7. na 8. t. m. Jurij Grass iz ScbweinitSB v Sleziji. Dva moža sta našla Grassa pijanega na cesti v Spodnji Šiški in ga nesla k nekemu bližnjemu posestnika, pri ka terem je Grass že večkrat prenočil. Človekoljubni posestnik — žal, da nam ni znano ime tega vrlega moža — pa je Grassa pustil ležati pred hlevom, vsled česar je nesrečnik zmrznil.
— (Nova pošta.) Dne 10. t. m. odpre se v Poljanah na Kranjskem v polit, okraji kranjskem nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter oh jednem služboval kot nabiralnica poš no hranilnico* ga urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po poštnem vozu, ki vsak dan vozi mej G«>renjo vasjo in Škof jo Loko.
— (Narodna čitalnica v Ribnici) priredi na pustno nedeljo dne 16, febravarja 1890. v prostorih g- Ant. Arkota v Ribnici koncert in plesni venček. Vstopnina : Za ude 30 kr., za neude f)0 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. Udaraju „Ribniški tamburašiu. M»skn dobro došle!
— (Čitalnica v Starem trgu) priredi dne IG. februvarja t. 1. v svojdi prostorih veselico z maškarado. Mej < dm .rom tombola. Začetek ob 8. uri zvečer Vstopnina za ude 80 kr., z družino 50 kr. ; za neude .">() kr.. z družino 1 gld. Nema-sk rim plačajo i«) kr. globe.
— (Bralno  društvo rMir"  v Veliki ne delji)   priredi v gostilni gosp. Alfa  v  nedeljo dne 10. fsbrovaf veselico s šaljivo tombolo,  prosto zabavo in plenom. Vstopnine ni nič.
— (Pevsko druntvo „Adrija" v Barkov-Ijah) priredi v soboto dne 15. februvarja veselico s plesom v prostorih „Gospodarskoga društva na Greti". Začetek točno ob S uri zvečer. Mej posa-mernimi točkami, kakor pri plesu bo svirai tržaški crki.ster. Vstopnina k veselici 30 kr. za cebo; k plesu za možke 50 kr.; za ženske k veselici in plesu 30 kr., samo k plesu 20 kr., sedeži po 10 kr.
— (Čitalnica v Kastvu) pri n-d i v nedeljo, dne IG. t. in., v prostorih „Narodnoga Doma" veselico.
* (Meteor, i BI i ca Madrida je padel neki me-• teor na tla mej   močno svetlobo   in   razpokom. V
mestu so mislili, da je potres. Iz tobačne tovarne so bežali vsi delavci. Pri tem so se podrle stopnice in je 17 Ijudij mrtvih. Pa tudi več drugih nesreč se je pripetilo. Nfki mož je skočil skozi okno na cesto. Iz šol zbežali so otroci in se jih je več poškodovalo. Trgovci so zapirali prodajalnice.
* (Splašeni konji.) V Lvovu se se splašili dne 9. t. ni. štirje konji in prouzročili veliko nesrečo. Osem oaob so podrli. Jedno delavko so tako pohodili, da je bila takoj mrtva. Za več sto goldinarjev blag i so konji uničili. Voznika, ki sta pustila konje bre/, varstva, je  policija  po velikem   uporu zaprU.
Dunui 12. februvarja. V dež. zboru se je pri m'.-ril Skandal. Steiner je očital dež. odboru, da lenobo pase; na to je dež. odbornik Schollel razburjen odgovarjal rekši moj drugim: Kdor me razžali, tega ubijem.
Dunaj 12. februvarja. Minister unanjih del grof Goluchowski je bil včeraj pri cesarju in mu poročal o bolgarskih razmerah.
Dunaj 12. februvarja. „Frerndenblatt-izjavlja, da bi mogle velesile priznati Kobur-žana le v zmislu berolinske pogodbe, ne pa kot suverena.
Dunaj 1 2. februvarja. Koburžanova mati, princezinja Klementina je odpotovala v Kun, da prosi papeža, naj ne ekskomunicira nje sina. Ekskomunikacija se ima izreči v petek.
Sonja 12. februvarja. Koburžan se odpelje une 21. t. m. v Carigrad, da se pokloni sultanu, od tam pa odpotuje v Petrograd.
Sofija 12. februvarja. „Agence Balca-ni({iie" javlja : Bolgarska vlada je dobila oficijelno naznanilo, da je sultan priznal Kobur-žana kot bolgarskega suverena in turškim poslanikom pri velesilah naročil, izposlovati privoljenju dotičnih vlad.
Zalivala.
P, n. odbora „plesnega vcnrka /. dru; H. februvarja t. 1 v ■odmiji s kocijaftl, atresnikl in služabniki v kazinskeni I tokloiHMii salonu * izraža tem potom za podarjenih 12 gld. v korist dekliAkc sirotišnice, svojo najtoplejšo zahvalo
vodstvo ,,dekliške sirotišnice" na Poljanah. I % ur««4fiiBei^a lista.
Imvritlnc »u eksekatlsiicj draibei Luke llrvarjn pnseBtvo v Sv. Planini, (t drugič) dno 14. feliru-vurja v Litiji.
Franceta Slov&o v Ljubljani, premičnine fnohilfe, soiovl in poljedelsko orodje) cenjene HI2 gld. 20 kr., dne 17. februvarja In S. marca v Ljubljani.
Andreja Vidmarja sem D lice v Rakitni, cenjeno 2106 gld,, dne 18. februvarja (ponovljeno) na Vrhniki.
Petra Medofia posestvo v Helecin Vrhu, cenjeno 1721 gld., Štefana Kratena posestvo v Dcakovcn, cenjeno 5Š0 gld. •><■> kr- in Janeza Vcrscaja posestvo v (*!rnomlju, cenjeno 1 !«>.'» gld,, vsa tri dne 11». febravarja in 94. marcu v ('rnointju.
Janeza T «• 1 a k a p< Bestvo v Ourilih, cenjeno I Olji) gld., (V tlru^ir) dne 'Jo. februvarja v Metliki.
Janeza Herglja zemljišče v Marijah, (ponovljeno) dne 'JI   februvarja v Iliniki Histrtci.
Franca (lorfieta posestvo v Dolenji vasi, (v drugič) «l n o 21. le-bruvarja v Kibnici.
McteorologiČno poročilo.
Febr.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	lampe-ratura ▼ «C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 84 urah
11.	9. zvečer	71 1 B	+- 11	hI. zahod	jasno	
18.	7 zjutraj	748*5	—  2*7 ll, vzjvzh.		»koro jas.	0-0
i»	%2. popol.	740 t	-f-  '.»'7 si. vzjvzh.		skeio jas.	
	Srednja včerajšnja  temperatura  -f-1 '5°, za 21 nad					
□ormaloin.
dne IJ   februvarja 1896.
skupni ilriavni dolg v notah..... l*»i
Skupni držav ni dolg v srebru    .... 1 '1
Avstrijska zlata renta....... 121
Avstrijska kronska renta 4° 0..... 101
Operska zlara renta 4° ,....... 122
Ogerska kronska p-nta I ' ..... '.m
Avsfro-«i(!er«ke banano delnice    .... 1008
Kreditne delnice......... J>l
gld. - kr.
. BO ,
. •«<> .
, ■•*'» .
. 20 .
London »ista........
Nemfiki drž. bankovci za 10O mark
BO mark.........
.'I frankov........
(taljjaneki bankovci.....
tj kr. teki nt . ....
Javljava prežalostoiin snom, da je umrla danes dopnludne ob deseti uii nai iskreno ljubljena hčerka
2 o £ i j k a
po iliil/otrajni. nopop sno mučni bole/.-i v sedmem letu starosti
Pognb bode v četrtek dne l'i. februvarja po-poludno ob .■  uri   i/,  hise |t 81 v Kolodvorskih
ulicah'
V Ljubljani, dal 12. februvarja IH'U',. i.
(1986)       Ivan m Alojzija Kozjek.
Zahvala.
N.i mnogoitevilnih dokazili aolalja, ki
mi dohajajo povodom Mnrti mojega dragega očeta, izrekam najiskrenejSo rtahvalo. V LJubljani, dne* 13. februatija 1896«
(iW6) Ivan Hribar
elektrotehnik
.ollja Ct(cghubcr roj. Išogafaj
poročena.
.0 u na j Hran j
dnč 12. februvarja 1896. (T.I21)
C. li glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda
•^-•■ij»*.^-x3.«»ira*  od   2.. olctolsra. 18©5
NMlOpilO   "ti-..) .il   prihajal"!   In   OdhaJalAl   OUl  DBIiauanl   10 >
w#nfrewee**fcem r«"«-
Odhod tm LJubljane 1 jo*, kol.)
* IV. **ri * min   , <> itod oaabul vlah v Trbta,  Poutahal, Molj«h, 0* 'k. , !»rin»-TiifMi«, UJubuo, ban Hslathal v Atinte,   laohl, o murv 1  .   h-uu ;r».l, Stejrr, lanu, Bmtajavloa, Plaanj, Marljtua vare, Heb, Karlova   vara,   Krunx>ri vara, Prago, Ulpako, Dnu .J rta Amatatten Ob  G, t*ri IO m*r* rjistrul raeiaul vlak t HiMtTji, Novu maito. o* r. Mri IO mit*, ^tutvul oaetiul viaa v Trbli, Poutahal, Ualjo«, Oa-lovao, Franaenafaata, Ljubno, OunaJ, oaa Halathal v Kol 11 ograd, Dum J vi«  \ in tir it a u .
Ob IV Mri M min. pofH>l\*<ii%+ moianl vlak ▼ Novo meito, Kočevja.
Um It. Mri BO .»im I.>|k,Ih>Iii. oaabnl vlak v Trbla, Pontabel, Haljak. Oalovao, I .j uh m'i, Salathal, I >:in'*j
OP 4 Mri lw.|H>{u<fM« naebal vlak r Trbli, Ualjak , Coloveo, I^ubno, Č«l BelathaJ ▼ H .1 iotfra.1, l.aiel -Oimtuiii, /.»n na Jatam , lm> -i.nl, *•<■-■ i. -'-i-, Otirlh, Ooin-TO, Parla, Htavr, Ijliie, Doiaudau, Iiohl, Bmia-:nvu-o PlaanJ, Marijina vara, tlob, Pranoovo vara, Karlova vara' Prago, Lilpaku, Dunaj tU Amatattan.
f*m 7. Mri VO min. vrr^^r maaani vlaJi v Ko.-av|». Novo tnaita.
Baaon tega ob nadoljah In praanlklb ob a. Mri V»« minut pupoltulu* otobnl vlak v ' .-•«.•« UIk.I
Prihod ▼ LJubljano :ju* kol.).
Um 3. Mri 5» atin. mluC'O oaoboi  vlak a DuuaJ* »la Amit*tl«n, (.lu-akega Vn.'«, Kranoovth v»rov, Karlovih varov, lleba, Marijinih varuv, Plsnja, Budajavlo, Holnofrrada, Unca, Btavra, OmundaDa, laohla, Ana •asa,  I.iribna.  Oalovpa, HaUaka, V>rMaa«nafMt«l Trblaa ■■i 8. Mri tU m«M. mjutr^t maaani vlak ta Kočarja, Novaga maata.
(M It. mH Vrl M«i*». dof*ti%»tt*%m oaabal vlak a Dunaja rta Amitetteu, U .-»k- k-.» Prafia, Franoovtb varov, Karlovih varov, Heba, Marijiull* varov, flanja, Rndajavto, Bolnoirrada, Unoa, Btafra, Pavlaa, Oeneve, Oorlria, Breo-anca, Inomoata, /vila na Jaaaru, L>and-Oaatalua, Idabna, Galovoa, Pontabla, Trblaa
Oft       Mri h9 m<N   |.(T..lu4iw mviant vlak ta Kooavja, Novaga meeta
Ob «1. Mri U mit* poftot*ut**m oaabnl vlak a Dnnaja, Ldubaa, Balathala, Bedaka, Oaloroa, irrauaanafaat«, Pontahla, Trblaa
Ob 0. Mri *.\ mtrm  mv***r metani vlak la Kooavja, Novafta Moata.
tSn V. wri 4   mit*  mmir oaabnl vlak a Dunaja  prako Amatetiona U r.c.», Baljaka, Oalovna, Ponlabla, TrbUa
Odhod ls laJabLJane) idr*., kol.;
Ob    T   Mri Mi Maiv* \)        v Kamnik.
»       V.    s    OS       .       :v).i.«w.f^«   , ,
s       8     »    00       , *T>afW
Prihod v laJubLJano   -ir.' kol.).
Ob    9   Mri 06 ►■»•.«    »/uiri^l la Kamutha ,._.
. II. , 16 . <top<UuHi*m . „ (1/Un-aa) m   ., no
St. 35.519.
(1880—8)
Dijaška ustanova.
S pričetkom tekoćeRa šolsh^pa lr»ta izpraznjeni »fa - m«'«»tl .li-nii'1 Mallo«*lMkrji»vlli iiNtia-m»\   |m» ."»O t;ma let<».
Pravico do t^b ustanov imajo dijaki Ijubljan-.skib gimnazij, ki ho bili na Kranjskem rojeni ter so ubopi, lepega vedenja in pridni.
Prošnja z dokazili o rojstvu na Kranjskem, o nbofttvn o vedenju in o napredovanju v ućenju, vložiti je
do  kenca  februvarja letes
pri predstojnem gimnazijskem ravnateljstvu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
1. dan februvarja 1896. Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Doktorja pl. Trnk6czy-ja
odvajalne krogljice
« i -*ti {>»  /rl.Mlf.- in ho Hti VMltJ atjujno obnesle, prt   /iiImi<.iiii|I   < lovrtkc^a   t« I.-mu. h U nt ru i-hi >,< loili I. imiiiihii i k u ii JI mIiihM «!«> |etll| Ud.
Kor i« iđravilo   i/.<lebtjti lokurna hhiiiu, volja
Ikatljloa lamo *ii kr., Jedan aavo| h »J Ikat*
IJK-i.iiii I kIU. a kr.
Dobiva    prt (14908 i
U BisaUlit Ti*iil44M*x.v-|ll
lekarnarju v Ljubljani.
■ '<>*.■ I |u n«> m oUruliio pimlti.
Lekarna Trnk6czy v Gradci.
z dobrimi spričevali 86 vzprejme v trgovino mešanega blaga pri       (1923—i)
M.Sadnek-11 v Senožečah, Notranjsko.
Krojaški obrt
z lepo prodajaln i ro
in lepim stanovanjem v nekem mestu v Dnlnin-z mnogimi dobrimi naročniki in brez konkurence. Me |»r»v |»<» 11 i/lil i'i-iai <mI<1m.
Natančneji pogoji se izvedo pismeno ali ustno pri r. Frituli 1'erko, sobnemu sbkarju v Ljubljani, Florijanske ulice št. 32. (1908—9
izurjen v vseb trgovskih strokah, želi Ne<lan|<» nIiižI»o |» remeni 11.
Naslov  pove iz  prijaznosti upravuištvo nSlo-venskega Naroda". '1922—1)
j N11 najnovej&i in nnjbolj&i nadio *
♦ umetne (1504—85) j
: zobe in zobov}a :
♦ ustavljn brez VHnkilt bolečin ter opravlja plimibo- 9 ^   vniijt«  in   \bo tobue  op«*rHi.ilJ«a — odstranjuje j.
0 r.tibtu- l>ol«-4-iii*> ■/. usmrtiMijem živca *>
1 zobozdravnik A. Paichel :
j polej^ i'.vlj;u-ski-j-.a mostu, v Koblerjevi bifii, 1. nadutr. 9 »♦♦♦♦♦♦♦♦>♦»♦♦♦»♦♦♦«>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»<'
ki se more uporabiti tudi kot preddelavec, dubi ■111'-i 1 o m« neki >.»{4i v Itomii.
Le na mlajSe, pripronte in marljive delavce, ki skažejo izvedenost v lesni stroki (tudi če so ožetije.ni), se jemlje ozir
Ponudbe, naj se pošiljajo: „Aufseherposten 10, poste restante Sarajevo . 1920—8)
Najgotovejši vspeh
imajo preskiišonc in visoko cenjene
H.alaier«>JeTe poprovo-metne karamele
(troti |»o m st ■■)!. uii i n MlitNti <l<» l>ol«» Inratn
v ftrlotleu in Mprlileiiriim /,i*loili<u. Pristne v zavitkih po 2o kr. proilajiitn : \ ti|rni ^l»»y«»r tu M. ]tlwr-1I1 tsi lilik/t r, le k uij u v I. J) 111»! I ia   a in Ylui lin
14.'.» -8j II.      v Veliki Pfealellla
rt
< 1
t-4
ri
M t/i tu w—•
a
Slikar in pleskar iz Celja. PrevzemIjem po ceni
slibrsto, DlBstarsko in
ter jamčim za najboljši materijal.
Priporo&ila su na raspolaganje,
Vprala naj se pri Karolu Kolaor-Ju v hotela „Prl Mallouu  v LJubljani
ali naravnost pri (18xi to
Avgustu de Toma
slikarju in pleskarju v Celtlla
*—•• &
ct>
tn
«T3
CD
Slikar m pleskar iz Celja. iQ:>^
l*. n. ffootom, enanoi m la prijateljem nasnimjam. da Mtn so i»r«*N«'iii
7. (lanasnjiin dnem h svojo gostilno h
Starega trga št. 11
v Florijanske ulice št. IO
v lastno blftOi
Zagotavljam vsem p. n. putom in znancem, da jilt bodem, kakor dospela)
tuko tudi v naprej točno postregel ■ dobro k.-.i|... m piiaaalast sini m
vedno »v« /m« p|«t»in.
liju bij ana, H. svečana 1886,
Fran Pok.
vst&a/\ Si__»iS a» ~iwj
y----
11912—2i
fotografija, g)
LlBojara bo najudaneje javiti, tla je moj atolie odslej (IHtJO—0)
a frančiškanskih ulicah št. IS, pri tleh.
Atelie je opremljen r. VSfl vzprejeinninti in toaletnimi sobami in vsem novodobnim koinfoitom iu tobnićniini novimi izi ajdbami, k-, r mi bode omogočilo, izvrševati vsa dela najhkrbneje in točno in ustrezati vsem zahtevam.
7* n«!.m.i prošnjo, da se mi blagovoli obraniti tudi nadalje zaupanje in naklonjenost, katoro sem užival doslej, au priporočam z največjim spoštovanjem
'" "i,,,,R,"je Aleksander Lanclau.
■
I
i
. v'v'y—*§r/-'$i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne",
144
9922