64. številka.                        Ljubljana, nedeljo  17. marca.                   XI. lefo, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
{■haja vuak dan, izvaeujBi f»,uo%'ui)«v. ir aktive pu p::«r.(uoii^ i*r vhljs pu posu i»rt>)tiuj*j, m «yiiru-up;tiriku autule za ceio l<n<> 1)5 #U1., zh pul letu H F-ld., «• Cfltrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano broš poAitjanja ja dom sa oolo lđto 13 glf.., ta 6oixt Ictft 3 #ld. 30 krM ia on niesec i gld. 10 kr. Za pošiijanjo na lom se računa 10 kr. za meioc, 30 kr. »a ftotrt leta. — Za taje doiolo toliko ~e£, kolikor poitnina iznaša. — Za gospode učitelju mi ljudukih Aolith in za fijsko velja snizana   v-;ia in ri«w:   Za Ljabljano ta ćetrt luta 2 gld. 50 kr..   po   polti  prejonian  za  ftetrt leta 3 #ld. — Za   oznanila   se pladnje od
četiriatopne poltt-vratt) 6 kr., 6e au osnauilo enkrat tiska. 6 tir-, 6a »3 dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večknit tisku..
Dopisi naj ne     ■ «>ie crmikiratL — Kukopifi ao no vraćajo. — Urodniltvo je v Ljubljani v Frano Kolmanovej hi Si #*. 3 „glednliSka ntolba". Opravništvo, na katoro  ;at •** ^\%ft,o^o\I.)o so&itiati namAnirifi   "*lrlwmafl<io. o«n»nii&, t. ). adiainist-ativiie reći, je v „Narodui tiskarni" v Koliuanovej hiši.
Kje so Čehi?
Magjarski listi so z Andrassvjevo politiko zadovoljni, »vetujejo naj se nm kredit GO mi-lijonov dovoli in glava njih „Pesti Napio" tuko je račuui: „Kerseltusijanebode udala si na kongresu, kakor su dozdaj nij, zato je vojska neizbeg lj iv o goto va."
Slovenski poslunec dr. Monti iz Dalmacije je letos, in lani sta dr. Vošnjak in Fan-deilik nuglašala, da avstrij ski Slovanje nij Bino in ne more ino biti nikdar za vojsko z Ilusijo, ker to bi bil naš samom o r.
Baš zduj bi morali \si avstrijski Slovaoi ne le iz svojega časopisja, ki je pod Damo-klejevim niefcein konfiskacije, temuč tu z javne svobode tribune tem magjarskim pre tenzija m naaproti glasno in jasno odgovarjati z groniovitiiu: nikdar !
Ali žalibog, da prvi narod mej avstrij skimi Slovani, češki, še vedno pusti svoje moravske češke brate, Slovence, in Dalmatince game v nejednukein boji, pa doma v tihem praškem klubu meditira o škodljivosti dotika Z ustavoverno stranko, o dobrotah pasivitete, katerih pa nihce več ne vidi.
Ćeški vodje motivirajo svojo pasiviteto ? tem za avstrjsko Slovunstvo najvažncjšeiu trenotku s lem, da hočejo in mcrajo puća-kati izprcmcmbe ministerstva. Ali vprušunje je veliko, da li se ne bi ta izpre memba silno hitreje đula pospežiti, ko bi Ćuhi V akcijo stopili in naja\nej tribuni povzdiguili krepek slovauski glas!
Gotovost je, da so ustavoverci uže ve-0eli čtške pasivitete, da se boje trenotku, ko bi Čehi pa oder v.^topili in glasno govorili, kakor  zduj   ob  času konfiskacij no morejo v
pasivnosti. To samo bi moralo nagniti jih, da taktiko izpremene, ker v stvari ostanejo pri svojem starem slovanskem programu.
Še za Bos ,o prekasno!
Napoleon III. je nekdaj rekel, da avstrij aka monarhija pnhuja za vsako idejo pol sto-letja prekasnok izpoznanju. To „prekasno" jo je stalo uže mnogo. Zluj kaže, da jo utegne še več stati.
Iz Amlrassvjo nrudef:e knjige" je videti, da je res že pred začetkom vojske Rusija 1 o-jalno in pošto no prijateljsko ponudila Avstriji Bosno in Hercegovino, dobro vedoč, da so tam „naši interesi", namrec" trgovinski in obrtnijski.
Ali   Avstrija,   kateiej   je  vnanjo  politiko vladal Magjar in v prvoj vrsti magjarsko narodne koristi,   to  je magjardko   hegemonijo pred otmi imel, nij marala zasestt Bosne s porazumom z zavezuico Rusijo, da si  bi  jo bila lehko, ker tam nij   t-tnlo   skoro   nič  turske vojske. Zdaj je videti, da na  vse   zadnje bode voudur le morala okupacijo Bosne pod vzeti.
Ali skoraj bode uže to prekasno. Tur-čija ima zdaj slobodnu roke, in kuže se, da se bode z vojsko ustavljala. Telegrafira se namreč iz Sarajeva 13. marca: Porta je naznanila Mtuhur puši (poveljniku v Bosni), da priđe 50.001) mož turske vejske v Bosno. Beli-paša je dobil ob jednom ukaz, živeža za to vojsko preskrbeti. l'orta je poslala vojaško komisijo v Bosno s poveljem vse trdnjave kakor brž mogočc urediti tako, da so bodo brauiti dule. Goveri se, da bode Osman-paža, ki se do 23. t. m. v Carigrad pricakuje, prevzel glavno puveljniAtvi) v Bjsui."
Po tem tučem bode naša monarhija, ako
se z zasedenjem še caka, imela novo teSko vojsko in nepotrebne izgube, — ali pa priđe ćelo prekasno v Bosno. To so tuđi naaledki denufnjo vnanje politike Andrassyjeve.
Ofidjozna dunajska „Pol. Corr." porota iz sosednje nam Bosne, da so turski vo-jaki v Kteli žopnikovo hiSo in pokopališče, v Ilt'heniji pa cer kov vandalićno oplenili in razdcjali, križ razbili, mašno obleko razvlekli, svetnike raztolkli in kar je bilo kaj vrednost-nega odnesli. V Kteli so razbijali krize na grobćh. S pravico pravi konservativen dunajsk list, da, ko bi se judovskiin sinagogam tako godilo, bi nemški „liberalni" listi silili našo vojsko doli, ali ker gre za kršćane, to ne smemo Avstrijci usmiljenja imeti z njimi.
Politični razgled.
Kotruiije ilcžole.
V Ljubljani   10. marca.
V fit'šitviteM ztfrofH je bila 13. t. ni. budgetna generalnu debata končana. Od strani opozicije sta izvrntno   govorila   moravska   po-slunca Wurm in "NVeber.   Iz obeh govorov hočemo vec posneti,  kadar nam stenografiSen zapisnik doide. Na žudnje pa je Se vstal  naS kranjski renegat, zmirom zlobni Dežurnu, in pobijati posku^al pravično in resnicue pri-tožbe dr. Vošnjaka.    Ta zagrizeni politični uskok Dežman ćelo leto   mulci,   le   kadar je mogoi-o slovenstvu kaj &kodovnti, oglasi se gotovo. Kakor mt?j Turki, tako so povsod re-negatje in odpndniki najhudobnejAi ljudje. Tuđi o tetu   človeku   in   njegovem   govoru   hočemo še katero reci. Ćelo pravirnejsim Nemcem se je Deznianov govor gnjusil, zato ga je neiuški poslanec Hofer precej deiuentiral.
V   specijalnoj debati se je oblasti pri naslovu  „miuisterstvo notranjih zadev"   ruiA slovenski   poslancc   g.   i lijeni I'loilVr in dokazal,   kako se reforma politične uprave v Avstriji uij dobro izkazala. Ju.sticija je sicer
Kako  kaže Prcširen  v svojih po-ezijali slovensko rcdoljubje?
(Spisal A. K.) (DaUe.)
V kakošnih razmerah so zagledale ne-uinrjoce Shakesptarejeve drame beli dan? Ali nij bil ujihov mojster srecen, družinski oče, ah nij bila njegova domovina, ko je vladala tedaj Elizabeta (1558—1003), na vrhuncu moći in BlavuV
Kedo je nuvdihovul preslavntga Gdtheja jn Schillerja za neumrljiva dela? Ali nij bilu njihova doba, doba vihurja, ko je vse vrelo in se vnemalo za slavo velike, mogočne N-jni-iije?
Vsem tem velikunom so bile zunanje razmere prijazne, ter so jih ćelo podpirale za Jtrasne umetnosti, vroče rodoljubje. Vsaj ima
duh česti liupopiKljiv vpliv do   sira nujpripro I stejegu človeka, da se ćud krepktga ćelo krv preliti za svoja nui'tla,   za svobodo svoje domovine.
In kakova dobu je bila tvoja, neumrljivi Prezren? Srce nas boli, če jo preinišljujemo natančueje, vsaj se je aranioval tedaj še lastui sin svoje skrbtće matere, ki nm je dala življenje, zaniteval je njtu premilo doueči glas, s katerim je klical prvić najdra/jo osobo na svetu, zatorej si pel, peti si moral, preslavni Prešireu:
„Skul čo misli, U.i .Slovcuuc milo Ko Jubi ui:iiun\ vanj  upajočo, Da tebo ztt-uio vnoti uij iui>g.»ču, Z britkostju no srcu mi impoluitc."
V tacih okol.-čiuah je koval naš neumrljivi jietnik svoje najgorečnejše pesui. Da, pozabil jo tedaj, vtopljen v revo in ne.sref-o svojega tužnega naroda, ćelo svoje osobnu tuge in britkosti, ki mu jih je vsekala kriva Iju-
I bezen.   O  tem nas imjbolj prepiičujo njegove besede:
„Žoljt1, »l;i vzbitdil bi BlovimS'no colo, Da bi vrnili k nam ao č«ai bicčo, Mi iuoč su dalo, rasti neveselo."
V začetku Prcširuovega delovanja nijso bile samo naše narodne razmere v žulostnem stanu, tildi pesniško poljo je bilo tiho in sko-iaj popolnem zapu?.čeno. Prvi pevec Vodnik je počivul v grobu, in z njim vred jo za-dremalo pesniStvo. Pač so pisarili tedaj Kopitar, Kavnikar, Jarnilc, Almcjlj, Dauko, Mo-telko, a njihovo delovau.je nij sezalo v koro priprostega kmetovulca, ker je bilo ali pre-učeno itli pa verjidcl versko, torej uu budivno narodne zavesti.
Še le leta 1827 se zbudi lepSa zarija slo-venskeiuu narodu, ko zadoni prva Preširnova pesen „Slovo od mladosti" ter kinulu zdraini rnzkropljene moči k obćnemu delovanju.
Prezirnu gre toioj   uajvečju zasluga,   da
ločena od uprave, ali nij neodvisna od nie. Posebno okrajna glavarstva na Kranjske ni se odlikujejo mej vsemi okraj-nimi glavarstvi v Avstriji v tem, kar je sla-bega. Glavni delež uela iniajo obtine, a velik del okrajuo-gla\arstvenih uradnikov se dolgočasi in ae peia le za volilne za devu. Tako tratijo občinski in državni organi v nepotrebnih bojili mej aoboj bvoj« moći. Daijši nasledek obatojefte organizacije je j>o časnost in ninogopiaje. (Ćeli govor Pfuiterjev hoćemo dopolmti po stenogranVnem zapisku. Uredn.)
Na nasvet ljubice se je dovolilo 30.000 gld. za cesto od Trinite do Orne gore, po tom, ko sta ministra Auersperg in Horst na-glašala   politično   in   strategijo   nje važnost
Avstnjske tlrlegitvife burigetni odbor je zopet 14. t. ni. posvetoval se o kreditu GO milijunov. Govorilo se je veliko, a nit novega ne zvemo iz vsega besedovanja. Andrassv je zopet dejal: „Vlada le želi pooblaSćenje za ta kredit, da je potem monarhija na vse strani Bvobodna v odlofcilih svojih". — Sodi Be, da bode tuđi avstrijska delegacija z veliko većino dovolila kredit. — Kljubu temu jo zadnja dva dni ne kaj bolj mit no, strah, da bi nas ne sretni magiarski vpliv v kako vojako zaplel, ma nj Sa ae povsod. PiSejo, da kroni bližnji krogi so čisto zoper vojsko.
V  &otintfif*t<i»i so 13.  t. ni. pri vo-litvah v mestni zbor zmugali v trotjem razredu Iderlkalci s  103 glasi  proti 1)5.
MŠi*tu* tski delegati naznanjajo v svojih ergunih, da m bodo oglasili v plenu zoper •vojsko proti Rusiji in za okupacijo Bosne. Da bi to le z ono eneržijo storili, s katero Ma-gjari v protivnem smislu delajo.
Vi»uiiJ<* cftrJžuv«.
Mtttskđt oficijalna „Agenceu poroča 13, t. in., da prideta general Igtiatiev in Heuf paša drugi dan (14.) v Peterburg. Isto glasilo od-govarja londonskim telegramom, ki so poro-čali o skri vnej zvezi mej Itusijo in Turcijo, pa pravi, da take skrivne zveze mj, ker ruska politika nij tako otročja, da bi t aj ne klavzule delala, ker vendar ve, da se vsaka malost Lavardu pripoveduje.
V   Mtitn gro to dni ruski   knez  Urusov, đa zopet začne /vezo ruske vlade z Vatikanom. —   Cusniki porocajo, da je papež trem   odličnim   prelatom   ukazal,  naj   študirujo   pol|bko cerkveno vprašanje in uasvete   stavijo,   kako bi  ne redilo.
Antflviictt vlada baje še nij določuo povedula, ali priđe na kongres ali ne priđe. Vsakako baje hoće prej vedeti mirovne uvete San Štefanske. Derby je grofu Šuvalovu re-kel, da sicer Anglijo ne bode na kongres. (Jor takov pa na to še nij odgovoril. — V principu se je pac uže tuđi Anglija priglasila li kongresu, kakor je Northcote v zbornici iz-javil, ali ona Ae obravuava o podlogab kongresa, zato Northcote nij hotel ve6 povedati.
Domače  stvari.
—   („Slovenski Narod") je bil vče-raj od c. kr. državnega pravdniStva   konfisciran in sicer zarad   članka   ,.Na  skoku", ki Knjo ga bili iz  nekonfueirane tržaSke „VAi noati" ronatisnili. Kar je v Trstu   avobodno, v Ljubljani nij dovoljeno.
—   (Ljubljanski   mestni   zbor)   je imel v petek večer rad tri ure trajajoco sejo, ki   je   bila   li koncu ćelo prav burna postala. — Župan je naznauil   najviSjo zahvalo  cesar-jevo za izraženo sočutj« ob priliki smrti nadvojvode Franca Karla.  —   Potem je   g. vitez Kaltenegger  po ročni  o reklamacijah proti volilnemu zapisniku vloženih  po gg. Regal iju, Bambergu,   Potočniku,   Jurčiču   itd.    Po pol-drugournetn sem ter tja vefc kot živahnem ob-ravuavanji in debatiranjio volilnej pravici rekla-inantov seje nckateriin reklamacijam ustreglo, drugim ne.  — Volilni   dne vi   za  letošnje volitve   80   Be   odločili   tuko:    12. aprila voli 111.   volilni    razred;    13.   aprila   voli   II.   in 15. aprila I. volilni  razred.  — Sastava volil-nih komisij »e prepuSča nu nasvet g. Koraka županu.  —   G. Kljun nasvetuje,   naj   bi se, kakor prejšnje tase, tuđi od zdaj naprej imenik volilcev   tiskal   in  vsacemu   volilcu en iztis izrocil. Ta nasvet se iz roči fitiančnemu odseku.
Potem   pa   je   priSlo   na   vrsto   poroftilo stavbene   in   fiaančne   sekcije,   naj   bi mesto prodalo nekoliko svoje zemlje v Latennanovej aleji kranjskej stavbenej družbi. O tem Be je razvila dolgotrajna   in  po  euih mestih burna debata.    PoroČevalec   g.  Potočnik je v imenu zjedinjenih   odnekov   nasvetoval,   naj   mesto proda   dotične   prostore   a   pogoji,   da   &e drevje aprehajaliScu obvaruje.   Proti temu pa ugovarja   g. Ziegler,   doknzovaje,   da   ćela stvar nij še zrela,  ne dovolj preiskana in pre-mišljena. Njega podpira dr. Ahačič.  ki pravi, da stavbena družba nij toliko koristila Ljubljani, kakor Be vpije, ker rine a hišami baš v najlepše drevje, najlepše sprehode. On bi ne prodajal ta-cih mestnih zemljišć, ki so skoro v pomeriji me-sta. G. Đoberlet govori za prodajo in pravi, da občina bi morala zaslužno stavbeno družbo Se podpirati. S u p a n meni, da tu ne   gre  za zasluge    stavbene   družbe,   temuč   za  mestne interese, in predlaga,   naj se  ćela ta   reč  Se enkrat a pravno sekcijo v pretres vzame. I)r. Schrev obzirno in na dolgo zoper otllašanje in prodajo govori, tuđi g. L as nik, kateremu se ceua (DO kr. kv. meter) ne zdi   prenizka.
G. Regali govori zoper prodajo in meni, ds je g. dr. Schrev morda tuđi kot akcijonar kranjske stavbene družbe govoril. Ta opomb* donese g. Regaliju od predsednika opomin, ud osobno govoriti, ali g. dr. Schreyju to nij bilo dovolj, ves đivji je vpil ,,von dieseoi Gesellen" — „ e i n unverscbiimtir K e r 1!' Zatorej je pj. ,T u r £ i č opomnil g. dr. Schrtvja, da bodo oni gospodje, ki so pri stavbenej družbi interesira ni, gotovo bolj ognili ne vsemu sumnjičenju, da so priSli kot u<lje družbe in mestni odborniki v kako kolizijo, ako 8e glasovanja o tej stvari zdrže, zU-sti g. dr. Schrev bode s tem bolj svoj de* korum varoval, nego če z besedami kakor „ein un vers ehiim ter Kerl" okolo sebe meče, kar je najbolj surova beseda, katero aem slišal v tej sobani, a dr. Schrey jo je  izgovoril.
Dr. Schrev v odgovoru tlači nekaj akcije banke „Slovenije" vmes, da si nernajo nobene zvezo s to »tvarjo, potem pa obljubi, da se bode glasovanja res z.držal, mej drugimi U'.roki za to navede tuli tega, da v „Slovenski Narod" ne priđe. — Pri glasovanji je bil spre-jet predlog, s katerim se je ćela reč za zdaj odložila, da jo tuđi pravna sekcija v pretres vzame.
— (Alije papož — nepotrebeu?) Četrtek po polu   dne m je  ]iri tukajšnjej de-želnej  sodniji i»od   predsedstvom deželne sod-nije   svetovaka,   g. Ilo&evtirja,   vršilo  končno obravnuvanje   proti  nemškeinu igralcu in ko-mikarju tukajšnjega gledališta, g. Laski. Lan-sko   leto  je   bil   namreč  Laska   v   igri „die Hcho'ne   Helena"   stavil    „dovtipno"    uganko: BWas ist fldssiger   als das "NVasder?" in jo reftil z besedami:    nDer Papst,  denn er ist tiberfltissig!"     Državno   pravđuištvo gaje zaradi tega tožilo zaradi kaljenja javnega reda po §. 303 k. z. iu opiralo   svojo   zatožbo   nft to,   da   po dogrnatićnih  načelih katoličke cer-kve je papež   njej   vidljivi   glavar,   zastopuik Jezu-Krista na zemlji,   a   zatoženec,   da je B tem, ka je   rekel,   da je papež „nepotrebeu", zasramoval najviSjega   glavarja katoliSko cer-kve in   katoličko   vero   samo.    Zatožunec   pri obravnavi   ne   taji,   da  nij govoril prej pove-danega izreka,   taji   pa hudobnt  namen in se izgovarja s tein,   da   v  dunajskih časnikih še ostreje   napadajo   papeža   i u    tuđi   v mnogih igrah da se to godi,   ne da bi bil kdo zaradi tega na odgovor   pozvan.    Državni   pravilnik, (I)aljo   v prilogi.)
fclB!___j-._J»--------------------------------------------!---------------------------------------   'J.'"-"...B------------
napoci nova doba domaćemu »lovstvu. In kdo ga je podpiral, kdo uavdihoval pri njegovom z osobnimi neugodnoutimi zagreneletn deluV Gotovo nikdo drugi, nego najsvetej&a Ijubezen, najgorkejša želja:   osrećiti   svoj trpeći narod.
„Vihitrjov jeznili mrzlo doiiuičijo Itilu pokraj im naše ao, k;ir Samoi Tvuj duh ju zginil, kar nad tvojo jamo Po/ubijano od  vnukov votur brije."
Kdor more tako peti, kdor s tako živimi barvami popisuje žalost .svoje domovine, kako more dtugače, kot da ju ljubi iz vse svoje duže ter jej žrtvuje vse svojo moči.
Iu zopet drugej  toži:
„Na tleh ložo SSlovonstva utobri šturi, V domaćih mo^iiIi  vtrji:iio po.stuvo — JoČo puil  lef-kiiu jaiuiom   aitn  Slav«, Lo tujcem Brečo svit so v K rujni ž;iri.u
Kako je poznal Prešireu ra/.mere svoje domovine in svojega naroda ter bil vnet za njegov pravi blagor,   pokaže   najbolje  b tem,
da je skušal delavce na slovstvenem polji napeljevati na prava pota, na katerth se more delovati vspoSno ter postaviti temelj narad-nemu slovstvu. Na'larjen je bil s posebuo zmožnostjo, namreč, znal je spuSčati mojster-sko šaljive, a oštre puščice na zanemarjalce prave nmetnosti.
„Priuli bi */.o bili Slovencem zlati č.isi,
Ak klasik bil bi vsuk, kdor 11:1111 kaj  kvasi.u
tili pa:
„floriuncuv nabili jttj.ik potujčvnvai,
Si kriv, <iii koliu  kiui-t  nitlitvo bravfii."
in zopet drugoj :
„I.oj, v krilnih njih jo tol'kimj ltilko tnjo Mcj  l»'|>o, čvrsto HIivb'ij«) zanujatit), Da jo iioIhmi purint viič ne  iz-rujo," itd.
Da, Preširen je ljubit iskreno svoj  narod in prigovurjul slovenskim pisuteljem, naj zaje-iiinjo   vir   in   jezik   su>jih del iz edino cenje nega zaklada, iz značajnosti   nvojega ljudstva, ker   le   tako   mu   more njihov trud koristiti,
vsaj,  kar se zajema  iz srca in  njegovih last-uostij, gre /opet k srcu, tor ga blago ogreva. Presiren poje:
„Da krajn-iiii.'i zaklad ti hvoj odklone, Zapusti ručno mc.sino uii hoh.du, Tri lota pti,ili v  rovtiirsko At.ino!"
in dalje :
„Poslušaj  ^ii,  kiko jo 011 Bftvije, Jozika nkI, U'jjot, *, <la lc mio!"*
Presirnovo rodoljubju se ka?,e tuli pre-jasno v tem, da so ne njogove poezije rnzAirile mt'j lmjpriprosti*jAi slovenski narod, da so se spreinunilu skoraj v narodne pesni. Kjer ae tflasi mili slovenski jezik, kjcr le biva kopica slovenskih rodovin, (e so tuđi dal"£ oddaljene od svojih sobratov, uiuii đoni ^lolioko Putena I'reširnova pent-n, nkoruvno se ne imenuje njegovo ime. Iu kako tuđi V Vsaj priprost narod peva le, kar ujjsiia njefiovumu srcu, kar (•uje od drugih, 110 vprasaje po njegovom skladatelju.
Priloga „Slov. Naroda" Te št. 64., 17. marca 187 H.
g. GrdeSic", ostane po vsem pri obtožbi. On pravi, da najvišji glavar katoliške eerkve, ka tera je v našej državi zakonita in priznana, nij taka osoba, da bi se na njo delule kake Sale, ali pravili „Slagerji", kakor zatožunec reče, tem manje v inestu, kakor je Ij ubijana, katere prebivalstvo je skoraj da i/ključljivo katoliško. Da nij prebivalstvo bilo z i/.rekoni zadovoljno, kažu to, da so klerikalni časniki oštro grajali ta izrtk. Državni pravdnik teilaj nasvetuje, da se zatoženec krivega spozna, dasiravno pri porotu, iiuj se kazen izmeri pod določbo. Zitoženec se zopet izgovarja, da nij hotel nikogar žaliti s tem mekom in replicira na državnoga pravdnika sklicevanjo na časnike, da le jeden slovenski in klerikalni list ga jo ovajal, pa le zato, ker je on ud riom-Skega*gledalištu, torej Slovencem nepogolen. Sodnija ga spozna krivega prugreška po §. :IO3 k. z. in ga z o/.irom na §. 2GO in 2GG k. /. obsodi na zapor 24 ur, pooštren b postom. Obravnavo je posluSalo jako mnogo ljudij.
—  (Neniškutars ki „takt".)  V uem-škem gledalisči   je   predvčeranjem   večer  baš tiato pupo lud ne   prej   zarad razžulenja papeža pri c. kr. dež. uodiiiji obaoj enega koiuikurju Lasko neniško občinstvo 8 ploskanjem demonstrativno aprejelo. Iti nuinško glodalice v Ljubljani pravi,  da   je   „eiue  bilduugsstatte",   in kaj še 1
—   (Slovensko gledalište.)   Vto-rek 10. t. in. se   bode   predstavljala  Tylova iz  ćeskega   poslovenjoua resua   igra v 5. dt-janjili  „Požigalčev a hfti."
—  (Fil hanno nično   društvo)   daje na sv. Jožtfa dan v reduti koueert.  Ni jednu slovenske pesui nij ua programu.   In  Ten-dar je toliko Slovencev, ki to društvo podpirajo!
—  (Iz Krop e)   15. marca se nam piie: Denes   je  tu kaj   nmogospoštovani   narodnjak France l'irc 71  let star umri. Pokojni  je bil oče lirme Franc Pire in sinovi, fabrikanti urno-zega železninskega izddovauja. Bodi mu zemljica lahka.
—  (Prof. MikloSič), naš rojak in ne-utrudni   preiskovulec   slovanskib   jezikov,   je zopet novo delo predloži! duuujskej akadem iji znanostij: „Ueber die ateigeruug und deuuung der vocale in den slavischen spraehen."
—  (Učiteljsko premeinbe.) G. Ign. Zor je imenovan poinožuim učiteljem na 4 razrednoj soli v Šmartinein pri Litijt; zač. učitelj
Na daljni ogeraki meji, pri najpriprostej-Sem, najubožnejsem oddelku sloTeusk.ega naroda popeva Be otožuo đoneča pesen:
„Luna šijo, kladvo bije," in
„Struno milo bg glasite,"
kar nam je znano iz zanealjivega vira neke ga rodoljuba.
Piuatelj teli vrstic je čul iz ust aturikave ženice, ki niti brati nij znala, pesui o „povodnjem niožu", o „ženski zveatobi" in „železni cesti1'. Tako se je ukoreniuila Preširuova poezija mej slovenskim narodom, z ujitn živi, z njim prenaja od rolu do rodu.
Kaj pa je lepše spričevalo o rodoljub-noati, zaslugah in slavnosti vsacega neamka, kot razširjeuje njegovih del mej priprosti, ue-popačeni narodV Kdor zajeuu vr svojim umetnostim iz naroda, kogar uavdušujc iakruaa, čista Ijubezen za blagor istoga ljudstva, za katerega deluje, je pravega vspoha, je od kritoarčue slave zagotovljen.
(.Kuuoo  prih.)
Ivan Kermavnar  pak je odtod premeSČen na  Duplico pri Zagorji.
—  (bolske novosti.) Nu Kranjsketn je fte  veilno prccejSnje pomanjkanje ljudskih u&i tuljev, ćeravno so na množili sluzbah vmeAfene tuđi učiteljice, katere jm nu inorejo vsikdar do bro nadomestovati   učiteljev.   Pa tuđi učiteljic se  ne more dovolj dobiti, zato   si   imstuvljajo nu  mnogih kraj ih pomožnu učitelje, kateri nema jo  potrebnih izpitov. Nu davno je o poinanj-kiinji   učiteljev deželni bolski svet poročal mi-nisterstvti za uk. — Učiteljsko službe so razpi-sune na Krunjskem: v Logateu inesto 2. uri lelja a 450 gld. in stanoviinjem (do 17. nprila) in   v Ki»roskej lleli 8  500 gld. in stanovanjem (do 10. aprila.) —   Pomanjkanje   učiteljev   je tuđi na Koro^kem, posebno v velikovskeni okra-ju, kjer za več slovenskih   hol  nemajo   učiteljev, čeravno se nastavljajo na taka inesta tuđi učitelji, ki so malo ali nič Klovenščine zmožni.
—  (Presvitli cesar) jo daroval Ra do-končevanje Solske^a poslopja v Kostrivni ci na Štajerske in 300 gld.
—   (Nesreča.)    U   Ijutomersko   okolice so  nam poroča: Na Slaiiinjaku pri Ljutomeru jo  šla v torek, ko jo pri nas velik   vinar   pi hal, dok'ina / brega   v   grubo   po   vode  skozi malo losovje. Kar se z dievesa o ilomi močna veja, ki s tako veliko silo  dekletu   ravno  na prsi udari, da ona takoj mrtva obleži.
—  (Mariborsko kazinsko in   gle-d a lisko društvo) je zopet v tacih denar-nih stiskuh, da  mora   COOO  gld.   na  posodbo lakuti. Ker je pa uže  raznim   hraniluicaiu  na avojo   poslopjo   (55,000   gld.   dolžno,   ne  more dobiti novoga dolga brez poroka.    Zitorej   se je  obruilo do muriborskega občinskega odbora, naj mesto prevzamo poroštvo. Večina   odbor-nikov puk je to prošnjo   odbila,   čeS,   da   naj gledišće in kazino skrbe le oni, ki   ju   potrebu joj o, ne pa duvkoplučevulci v občini.
—  (Zakonska ljubezen.)  V Celji se jo  imela  11. t. ni. pred porotniki zagovarjati Neža  Korošec iz Vojnika, ker je skušala svo jega nioža ubiti ko je spul. Dolgo sta z mo-žcin Franc KoroAcem v miru zivela in prenio ženje  množila. Naenkrat pa buba začue z družinu inožmi pecati se in „hudiČ jo zmoti", da dobi veselje Hjtečega nioža na oni svet poslati. Le trdim svojim kostein se ima ino/ zahvaliti, da nij ubit. Porotuiki so žensko   krivo  upoznali in obsojena je bila na 10 let ječe.
—   (Umor.) Kaj žar Anton Uoškar iz Ga-jovic je 0. decembra 1. 1. ubil s kolom svojega tovuriša   Martina   Kralja  iz Hrastovca in bil za to 12. t. m. v Celji vsled porotne obrav-u*ve obsojen na dva leti ječe.
— (Nagla smrt.) Iz Mokronoga se piše 14. t. m :   V ponedeljek zjutraj so našli   nečega črevljarja na ulici mrtvegi.   Pravijo,  da jo  bil revež zelo udan žgunim pjačain.   Tisto uoč   se je   uže pioti poluuoči iz krćme podul ua svoje stanovunje,   a   mej   potjo ga zadene nirtvud in smrt ga nepričukovauo prebiti.
—   (0   strašnom   požaru   v  Starej vabi) pri  Šentjarueji   na  Dolebjskem, o kate rem  smo   telegruhčno   mi   u>.e   poroćilo   iz Krftkega imeli, se piše v „SI." : Pr*o postuo ne-deljo, 10. t. m., ravno proti koncu popoludau-ske službe božje začuje se glas po farnej cer-kvi:  „Sturavas dolenja goni''  —  Ljudstvo so udere iz cerkve ter hiti na kraj   nesreče,   pa bila je pomoć u?.o prepozna, kuj ti vas je bila zarad hude sape včetrture   vsa   v   plamenu.   Ce ravno je  Šeut-Jarnejska   brizgal-iiicu na pouioč prihitela in au si Jjudje u<* vao
moč prizadevali ORonj zadubiti vsaj toliko, da bi bilo moč kaj obleke, žita in orodja reSiti, bilo je ziirad niočne sape vendar vso zastonj, in stručni ogenj jo v enej uri 21 hiS s poslopji vred do tal uničil! Ena ura nesreče tedaj pokončala je ljudem trud mnogoterih leti Ogenj jo nastal po otrocih, kateri so se z žvrplunkami igrali. Škodo je oil 30 do 40.000 ^ld. Zavarovunih je bilo samo 0 posestnikov. ' Ljudstvo zdaj milo ztlihuje, ker nema niti strehe za prenočišče, niti kruha, niti zrnja za setev. V 8 mesecih imeli smo v našej fari uže petero pogoriAč, totla noheno nij bilo tako veliko, tako strasno, kakttr poslednje. — Zatorej v imunu nesrečmh, pogorelih Starovaščanov prosimo, potrkujte na srca usmiljenih Sloven-cev, da naj pomtigiijo siroinakom na noge. Vsiiko fte tako mujheno durilo se bode s sto-ternim „l?og plačaj" sprejelo in vestno mej pogorelce razletilo. Nesreč* je zarea velika in zato tud i pomoč potrebna. — Naj k žalost-neinu poročilu od tod dodam še veselo na-znauilo, da je naš presvitli cesar Maharovča-notu, kateri ao pred 8 mesed pogoreli, na prošnjo našega državnega poslunca g. V. Pfei-ferja •— kute rem u bodi v imenu Maharovča-nov prisrčua zahvala — durovat 500 gl.! Darovi za pogorelce naj se pošiljajo preč. g. Župniku Janezu Ev. Vovku v Šentjarnej.
—  (Z I) u naj a) se nam piše:  Slovansko pevsko   društvo   na   Dunaji priredi  18. marca v  cvetličnih  dvoratiah   vrtogradnega   društva (I. Parkring) prvi svoj   leto^uji  veliki koncert se   sledečim   juko   zanimivim   programom.   1. ItuchtaA. A. „Piane češke" (zbor); 2. Ben-del K. „Na nebi plno hvčxdiček-, duet, pred-našata člena društva gg. Jerie Fr. in Buchta A. 3. a) Lisinski: „Predivo je prela", (hr-vutska, zbor), b) FoerBter  „Sv6ta   (slovenska, zbor). 4. Nedved A. „Oblakom", (me-šani zbor). 5. Za je Iv. pl. „Pozdrav brodara", zbor z bariton-solo, poje g. Kinsky. G. Krtin-sky: a/ihiiL>aly horyu, (zbor). 7. Foercht-gott-Tovacovsky: Srbski napevi, s6 sprem-Ijevanjem   glasovira gg. Tichy   in   Jahoda. 8. La\vrowsky: „Osenju, (ruska, zbor). V programu so tuđi točke, ki   jih   bodo prednaSali umetniki in umetnice. Po koncertu svira godba peš-polka 4. pod vodstvom g. Dubca.   Vstop-uiee   dobivajo   se   pri pre Isedniku dru.Hva g. dr. J. Lunochu I. Jiniunordtraaae   U.,   in v Slovanski   Udaedi,  I. Hothenthurmstrasse 12, in pri kasi. Začetek ob 8. uri zvečer.
—  (Slepar.) Ne kov Janez Božić, iz Po-nikev  pri  Tolminu   doma,  je bil   uže davno enkrat prišel   k   nekomu tržaškemu urarju in ga je naprosil,  naj   bi mn poslal lepo uro i verigo vred na dom,  da  jo   pokaže  svojemu strijcu in potem   plača,  Čq   se  bode dopadla strijcu.   Urar res poSlje agenta na naznanjen mu kvartir, kder ga 13. uže caka, viame uro in reče agentu, naj počaka v Bobi, dokler pokaže   uro   strijcu  in  prinese denar iz bližnje sobe. Agent caka in caka,  a Božića nij htelo biti nuzuj.   OJpre torej tista vrata, skozi ka-tera je zgiail B.,   a  kako   se  začudi,   ko ne uajde vec ne Božića ne „strijca", ki ga nikoli nij bilo,   ampak   prazno    soba   in   vrata   na stopnice odprta.    Šel je oni z uro ia verigo, vredno črez 100   goldinarjev,   plačal   nij   niti gospodinji,   katera   inu je  bila dala v nnjem dve   sobi,   iu pustil je   v sobi eu — prazen zaboj.   Policija  ga   nij   mogla zaslediti   dolgo časa; pobegnil jo je bil naprej v Videm in od tuni v Zagreb, in še bi ga no bila dobila policija, ko ne bi bil v Zagrebu nekaj prav ena-
čega učinil, zarad česar je bil tam 6 mese-cev zaprt, a po doat-.ni kazni ga je terjala sodnija v Trst, in tam je 12. t. m. dobil zo-pet G mesecev proatega stanovanja in hrane. 221etni slepar je študiral in bil tuđi ne kaj časa za pisarja v florici.
Telegrami „Slovenskemu Narodu".
London 16. marca. V spodnjcj zbornici je ministar pomorstva prcdložil normalni (navodni) budget za marino, in je rekel, da marina, kolikor je uže je, zadostuje za. branibo britanske česti in britanskih interesor.
London 16. marca. „Times" po-ročajo iz San Štefana: Ruska garda je dobila ukaz, precej na ladije iti in od-pluti domov, kadar bode mirovna pogodba potrjena (ratificirana).
Berlin 15. marca. Vilajeti Smvrna, Koniah in Aleppo hote administrativno avtonomijo zahtevati. — Rusi baje velike moči pri Šarkioiji zbirajo.
Carigrad 15. marca. Ruske vojne moči proti Galipolju se množe. Dve britanski lađiji se 5c pričakujeta v Tsmid. Saffa in Sađullah gresta h kongresu.
London 15. marca. Reutcrjev bu-reau poroča iz Aten: Rusija ne đovo-Ijuje, da bi se Grecija pripustila h kongresu. Jeza na Rusijo (pri Grkih) je velika (pa neškodljiva. Ur.).
Atene 15- marca. Vstaja se od Olimpa po Macedoniji širi in seza uže do Verrije. Pri Pliarsalu sta bila dva boja, 400 Turkov je palo. Guverner v Janini pošilja turske izpušeene ujetnike na boj z vstaši v Epiru.
Dubrovnik 15. marca. Mnogost evilna turska vojska pri ha ja v Hercegovino; garnizije turske se množe in z živežem obskrbujejo.
Dunaj 15. marca. Budgetni odsek avstrijske delegacije, obravnavajoč o (JO milijonnem kreditu, sprejel je z 11 glasi proti 9 glasom nasvet Schaupov: „Ako bi razvitek orijentalnih dogodkov neod-vraČljivo zahteval, da se naša brambena vojaška moč vzpostavi za varovanje bitnih interesov naše monarhije, je skupno ministerstvo pooblaščeno, v sporazumljenji z oboma vladama potrebne izdaje do 60 milijonov narediti. — Delegat Sturm naznanja minoritotni votum proti temu, da se kredit precej dovoli.
Berlin 14. marca. Kongres se snide 28. ali 29. marca.
Peterburg 14. marca. (»Pol. Corr.") Vedno je bolj verjetno, da bode princ Batten-berg od ruske strani pri bolgarskem narodu in pri vlastih kandidiran za bolgarskega kneza.
Razne vesti.
*  (Kolera) razaaja  v  Meki,   pri  grjbu proroka Mohameda in hudo pobira uuuselmaii ske romarje, ki se tam zbirajo. OJ   24.   dec. do G. jan. je umrlo,  kakor amerikanski   konzul poroča, 1911 romarjev.    Od tidtih, ki so se vrnili, je nevarnoat, da kolero po evropskoj Turćiji zatrosijo.
*  (Strela) je udarila te dni v  Fekete-Batoriju ne Magjarskem v nek lilev   iu  ubila 26 goved.  V  Šemnici je   strela veft   poslopij užgala.
*  (Dvoboj.)   Iz   Pariza   se   teh'grafira da  je   bonapartistični   prepirljivee  Cii^tiugnuc irael zopet nov dvoboj  13. t. m. z repubhkan ekiin poslancem Andrieux-om. Nobedun uij bil ranjen.
* (Pijanstvo v angleSkej vojski.) Če se kak vojak pijan dobi, mora plakati kazni od dveh siiinpov do 1 funta Da moraj o angleški vojaci precej veselo pijančevati kaže to, da je dotičnu pijansko kazenska blagajnica dubila od leta 1861) do 1876 celih 1,223.430 gld. glob!
Svet,  ki ga je treba  uboga! i.
Moj boleznirni, katun; ho tiajbolj ponavljajo v đtatistiki amrtij, mora ne jetika označiti za bikovo, katom najčeSee v družino prinaSa žalost ter zaradi katere največ Ijudij umre. Dos loj znanost nij še /a-Hledila nobedne^a tfotovepi pripomneka, ne£o ho je zadnvolila h tem, da jo tioli jetit'nib laj Aula in jim se »krhniiu zdravljenjeni za nekoliko let daljšala življenje. Vsakdo vi'-, da ua prsili bolnim priporoeajo po zimi bivati v mileni podnehji ter kolikor najbolj mori v obližji jelovih ^ozdov, katerih izparivanje pijučnui vrlo dobro doje. A mnotfo jo tacih nesrečiiikov, ki svojega liivaliđra no inogo promotriti, in tem volja v prvoj  vrsti ta ćlanek.
I'oskuSaji, katero so najproj v liruselji n po« mije skoraj povsiod drugod izvedli, dokazali ho, da tflr, smolast produkt jelćin, najii^odnojSc vpliva na bolezni v prnih in pljucih.
Vf.o zato^adolj truha, (ta ta produkt visoko cenijo vsi bolniki. A nadalju so ima naglasiti, da bi ro I)a5 \/. početka bolczni to zdravilo rabiti imelo. Najncznatncj&i prohlad moro prou/rot'iti obolenjo pljiu', in /.atoruj bi se no smelo pozabljati, da ne se torom vHaktto takoj lečiti jamo, kadar pričenja kaj-ljati. 'l'a naredba varnostijo tombolj priporočati, kor mnogi bolniki na prsili no vodo prav za prav kakovo holezun imajo tur tnenijo, da ao 8c ^golj hudo pro-bladili, ali da jili jo napal nanio iii'poinonljiv pljiičen katar, doeim se J i li jo uže lotila jetika.
Najpriinornojfio se moru ter v obliki kupani uporabljati. (tonpod («uyot, Ickarniear v Parizu, pri-reja majliune, »tožkoni podobnu kapsulo, v volikosti osvalkov, kati>re pod tanko nkorjo žolično tmajo vzetnek najboljflfga in nnjustcjgcga norv<;Skegn tora in kiiterih dve ali tri ti nkoraj na mah olajšajo bol, akojih povžijođ pri vHiikem obodu, kadar si prublajcn, ali na pljueih, za nad ulio ali za jetiko bolan. Kt>r jo v vstikej nklcnici po G0 kapani, stanu tu vho zdraviji; nje vsak dan bore 10 do ^0 krajearjev, a ti razvoti njih nij treba nobednih drugih inodicin, ni joćme-novko, ni piiHtil ni sirupov.
Gospod (iiivot provzema garancijo jedino za one Hkleniee, na katorih naslovu jo trobarvoni njega podpift.                                                              (Hii—1)
Zalo</a r Ljubljani: €d» PU^raH,  lekarnifat'.
WW IWajfiiicjN«k "^PBI
olje iz sala pamuhelje-vih (doržievih) jeter
izvretno zdravi kašolj, auSid*, rakitia,  bramorje ter
najboljšo cisti kri. Vsako steklonico u ndvodotu po fJO kr. prodaje
Gabriel Piccoli,
lekarmdav, na dunajakej centi t» IJubljani, H^T"   Vnanjo   naroČbu   izvrsnjo   su   takoj    s podtmui povzotjoni.                                       (72 —4)
Devetletno
bolezen v želodci,
ćutniško bol
odpravljajo
wm~ sladni priredki. ^wi
Iz Marijine kop vi 1 dobil jodna Ki. ju-nija 1877 c. kr. dvortii oskrbovuloc g. Iv»n llofl' v Hrrliiiit, kImviih shIojcu iu lovariitt i« AvHt>i}o 1» OK«Ti*ko u« Ituuajl, 4iral»cii, llrtiuucrHtruH«!) H, J'eštii, 11 ut-»traaao IO, piauio, katoro bd tako-io glaai; Po dovellutnnj bole/ni v žolodui zaaludil no.n na-poalud v Vaseui zdravilucm pivu ud uladnug-a uvlučkri pravo zdravilo, katuro uiu jo oavu-bodilo mtičiiih mojih bolij. Drisko »ciu hgn-b<l, vročiua ju odjunjalu, bolni jezik jo zadobil zopet avojo iiavadno barvo. Na vaom a u imam zahvaliti Vašemu odličnomu sladnomu \zvlv6ku! lr*oto»* Ui'iiuor-, (82—1)                           v Kouigswarthi.
Tuđi Ihfftivn stailna zdravilnn h>ko-l-adft je pr<ir lekoviUt, ona krvpi ČHtiu'ce in sludni prsni bonhoni prtujanjajo h<txrlj po pivhUtdn ter /ajšftjo   trio jj/jiu'ur   hotezni.
V Lj ubijani pri Ciiiibr. lBiecoli,
lokarna „pri angulju varim" ua dimajdkuj custi.
Malin v najem.
Obalna iiiontn Iludoirovo dttfc v najoiii svoj v raestu ob Krki ležeCi ma.lin ua dva tefcaja, % H kameni in strojem za či-Sčenje gresa. Malinu uikoli ne zmanjka vodo ter je oskrbljen z vseini pripravami za snaženje, se stanovanjem in gospodarskim po-slopjem, in «e oddujo v najem za dobo Mtlrili let ali tuđi dalje, pričeuši 8 1. aprilom 1878.
Najemna <lra?.ba bode «iu«» *O. marca 1*1711 pred poludnem ter se njorejo dotle in do početka dražbo tuli zapečatene ponudbe pobijati.
NajemS^ina se plafuje v četrtletnih obro-kih naprej, vadijum je 10%, kavcija v viso-kosti najemšau« more se tuđi položiti s po-roštvom ali  v <lržavnih papirjih.
Natantncj^i uvoti vidoti so ali se mogo poizvedeti v meatnem uradu.
V Rudolfovem, dne 0. marca 1878. (76—2)                                    Žtipnn.
Nagh in gotova pomoč zoper bolezni v želodci.
krepilni balzam^
Hojltofjif in naJistiatnvjSe sredstvo za
ohranitov zdrav ja,
fifltitcv in  vziliOanje fistorci Mokov in krvi ter 2a poNpfišrnjo dolHMv prdnuo, dobiva se pravi
po so i«:. ixi i g-oia.-
vodno v zalogati:  v Ljubljani pri lekAroi-
darjih:   G.    l'iccoli,   J.m,   Svoboda,   Krasmus
Uirachitz; v U ti il ol t'ovoiu: Dom. Kizzoli,
lukarnar; v Ivočnvji: Andr. Braun.
SV *'«" Irknrne in ve/jc prodajni niče ma' terijmij v Arstm-(ti/er.skej imajo zaloije teya kre-pilneffa  halzaniu.
Olarviifi, ^nloga: B. Fragner,
lokarna nk dniciuu orlu".   Kuk  <ler Sporner-
gasso Nro. 205—11L in Prag Propis.
Hrandnis,  12. januarja 1876. Viaokoiustiti gospodi Užo dljo časa som trpol   bolečino  v  že-lodcu ter so ini nij ljubilo jesti.    Tu  me je nekdo opozoril na Vaaj   zdravilo   „dr.   Kose krepilni biilzitua" in jaz suin ga zavžil.
Po rabi vsi prvo skhtnico, opazil som u£e dober vapuh in ko šum še nadalje rabil Val balzam, so bolećiuu v žolodcu užu popolnem izginilo, dobil scin gop-it apetit in zdaj som do ćela zoput ozdrave I.
Zahva'jujoč ho Vam najprisrčnejio, in nai-toplejžu priporudnjoč „dr. Koso krepilni bal-aaiu" vaem bolniia r lelodcu, so beleiiin
2 odHćaim spođtovanjom (^6-1)                       F. Staudigl.
Dr. A. Flenka „Aaticatarrhalicnm"
proti  vsakemu naliodu sliziilli inreii
za otredce iza. oc3.ra.ol3 lj-cđA.        I (Z n. v. c. kr. patentom od 2H. marvija 1861. 1. zavarovano proti ponarujanji.)               I
Ta fuj, prirejun na znaTiHtvonem tomovi od najboli zdravilnih zeliič in korenin, iavr-Htnu uulujo pri vsvh nabodib sli/.ni h inren v krhljti, v sapniku in njoga vejali, v pljučili, v želodci in črovib, vrlo pomuK11 Pr' kataru v nniliurji, v maternici tur nju nožnid, tuđi ublažuju okrepljnjoć in kri čistot.
Dobiti je v Ljubljani: lokarna #. E. Ilirscliitza; v (i rad ci: lokarna „zimi Moh-ren" j,'. A. Nflđwnda, Murplatz, in Ickarna g. J. Kichlorja, Ijeonbardstra.ssu. — Dalju v M a-riboru: lukama g. \\. Koniga: v lUd-ffoni: lekarna ^'. <!, Andrieua; v Leobnu: lekiirna tf. Karlu Filtpoku} v Culovou: lekurna g. Itirubuclierja.                     (105—U)
Dunajika, borza 16   marca.
ICnotnl dri. doljj v bankovoib    .      62  fljld. 35      kr.
Enotni dri. doljf v srebru                  *>*>     w    HO        „
ZUta renta........      73     „    90        „
I8fi() dri. posojtio.....     111      „    —
Akcija nirodno banfci ....     79i     „    —        ,
Kreditne akcije......    '2 >0     B    f>0
Napol..........         *     „    M
C. kr. cakini......        S     „    »'> >
Srebro            .                                      1i>:»      .     S'i
Adolf Eberl,
Kalota  oljnalili   liarv,   lakov in  firiirž.tfv,       (P0_2)
v  ]*^]itl>ljfi>ni9
na Marijinem trgu, poleg franfi>kanskega mosta.
Isceta se dva đacarja
za okrn) Kaniiilk. Stanovanje imati proito itr inoserne plač<» po 2:> ^o'il. NauŠt-njoiii pnaj<» pred-nogu — Vtsfi a.« izvo v K .1 ni n i k u , nrv Sutni hišnft *t-w. *2H, ali pa v Ljubljani pri g, Smrdu. v kri-ž ivniakib ulieuh Atev.   IO.                             (77 ~3)
Tujcl.
14 mare a
Evropa: Lab i: Zigreba. — Ba-tlić iz Dunaja.
Pn Mlonu:   Krulc   iz   Gornjega-
grada. — Bf'rittini iz Zadra. — Rad:-čović iz Dunaja — Milinsky i« S we. — Stmiely iz Domb^rga. — Voh^nc \i
Pri MallAI: Jaho, Hanis oba iz Dunaja,
Agenti!
Za prodajo »reček in državnih pjipirjov proti obročnoj plači iSčn stara, dohro^lasna baTikn.i biša za one krajn, kjer hh nema n<>-b.dnih ali premalo zantopnikov, poštenih in H]»OMol»nili u^i'iitov. — Obročni littti 8» io novelu zakonu in postavno kobikuvatii. Uvcti pr;iv ugodni in. ako jo api'nf ln nekoliku  marljiv, dobiva nmotfo dohičku.
1'oMidbe naj Hti poAiijnjo ban kn oj hisi (Hl—i)           Mi.   li»'4*wi»ri- v VrutjL
snežniški zeliščni alop
od zdravilnih  pomorskih 7,e'irt5                                      i
9V za pljiiea i u prsi "W
p<> ždravuijikem propisu prirejen, je najbolji zdravilo   pri   obol on j i   i dbaltiib or^Mnov,  pri  kataru  v  krliji in v  Bupnikovili   \ej:ili,   bodhd akutnim  ali  kroničnein. putem pri briibanji, hripavomi in vratobolji    ' Velik« Hi'krm'.ije sb/.nib uiren v krlilji   in   v   pljučili   čiuleztio   i naglo ozdravi tur au bo'nikii,  ki rabi
Wilhelmov snežniški zeliščni alop,
nikdar no loti n.iduha.
Wilhr,liiH)v siu'žuižki zclisčtii alop obilja sliznn mrono v ?.o-lodci, uuintiŽH apetit, napruvlja /-a uži to judi okuHitu u>v tako poHcbuo poupuSujo ohče iiabranjenju, b čvin.r ho oclpr.ivljctiu vso ticrvo/nu botezni,  kat  re po najvtč i/.viiiijo \/, ttlnlctfa uiršmia  krvi
Wilbi-hnov Hiiciniški zeliščiti alop ju od ]nti lSf>f> vho po-BkitHtijo in povBodi dobro opr»vil, mnogii ziliavniškib i/.pr.ioval Bvetlofii o njt'Ka iivrstnoni, gotoveni tor touiojiti'iii dtdovanji, a jasen in največji dokaz o zdravilnej muči tcr priljiibljunosti njegovij ju ta, da bu ga ju prav mnogo ra%pt-ćah».                              (:V8(>— 2j
B^- Oni p. ti. kupovalci, ki dobiti be\b pravi moj iz vrstu i Bnežniški zeliščni alop, ki ga uŽo od leta 1H,j5 nazdravljam, naj vauloj jasno zahtevajo
Wilhelmov snežniAki zeliščni alop.
Samo tedaj moj
izdelek,  ako je na
Btukleuici ta moj
pečat.
K<Ior to zavaro-vultio marko pona-redi,   bode   kazuo-
vao po zakouu.
-------------                                                                                             ■
Navod se 2}rldodajc rsaktj steklrnici.
Zapečatuua oriiclualuu NtfklcnU-it   vulja   1   gulil.   25   kr. tor 80 more vaclt-j svuža đoniti pri izgonite.ju saiueui
l^r.   %1 llliellll^   lekarnar v  Neuiikiichnu,    '
Nižjo Avstrijsko.                                  '
Povozavanju računaiuo z *2\> kr,                                                    l
Pravi   Wilheliuov   Bimžinnki   zoltšuni   alop   su   dobiva   nuuio   . pri mojih goBpodih juiualcili:
EJiiblJaim: lVtcr l^iMMiiik;                            '
Do]jak: Ford. Scliulz, lukaruar; Buican: F. »aldmiillcr, tokar-   ' nar;   horgo:   Joh.    iSctluiiiui,   hkarnar;   Urnniick:   J. (i. Malti ;   i B r i k 8 o n : lj(M)iihui' ti Stauli, li kainar ;  C u 1 j c : l»aillliba<bova lckarna in F. KiiiiHclier:   Ksaok:   ,1. ll. v. Dieiies,   lekamar,   r mlmlui-   ' to n : \ imenc iMuinaiicr;   F i i o » a    b : Antoii Aichiii^er,   lokarnar ;  i Foldbaub: Jun. Kiini^',  hkanuir; llraduc;  Ucnd. Trnkuv£y, le-karuar; CJ o r i c a : A. Fiau/.uni, ickamar; CJ o » p i c : Vah'iitin \oiuk,   ' lekarnar; Glinu:  Auloti  llaulik, lukaniar ;  II a 1 1 ^Tirolskoj :   liCOp.   I V. Aichin^iT, li'kaniar;  I n u u. o a i :  Fianc W'inklt>r,   b-karnar;    1 n-n i uhu u:   J.   Staj»f,   ickainai;   I v tt n i c :   Ed.   Tolluvir,   lekarnar; Jauka:   Alt'ks.   lloržin,   .^karuar;   Culuvuc:   Kurol  Klcmciii-ir ;   i Karlovce: A. K. Kalkir, lekarnar; Koprivnica: >\ax. \\ orli, U'kariuir ;  K r a u j :  Karei  Sn\ nik, u kantar ;  K n i 11 o I t" c 1 d : >Vilh.   ' > iNcIiiiiT ;   K i n il b o r g : J. «. Kariiuić;   J, i n c :   Frauc   v.   Krlaih,   i U kainar ; M u i i b o r :  Alujzij IvvumU'Kt; M u r ;t n :   >\ ilhclm v. IVrn-\\ (lili, lekarnar;  Al a I a :   liinl. l'iill, n -kanmi■;  Al u i a n : Jali. Mo^rcr; Nwvo  iu u a t u .   iSuiii.   ku:/A>ii,  i« i.auii.r ■  1't nj : ('. (iii-oil, lukama: ;   l l'out oj n u :   J. A.  Kiinlci'M-Ultiiilt,   likan.ur ; * 1' o i u r \v a r il v, i u : 11. Dcodatuvi dnlic-i ; U a ti ^ on a: lat'ism1 li. Aiulricu,  Ifkarnur;   Ko-   '
1 vurniu: Kit-liaitl IlialcN, L-kanuu-j 6 i o v. Ci i a U c c : (i. Kstntik, U kili nar; T r b i i: Kti^eu hbiu'lm, ikumai; Trst: I!. ZamUi, lu-karnar;     Vukovar:    A.    KiansoMt's,     n kainar;    V iiikuvco:
i   Flit'ilfrich  Ili'izifj,   lekarnar;   V aniatiu: Di: A.  UaltiT, iekarnar ;
i   Zagrub:  M^.  Alilllluicli, iekainar; Z a d u r : N. A utlro \ it-, lekamur. ■    ■__■ _■_■_■    r    ■    m _ « _ r    n    b    ■    ■    ig    ■    i«    m    ■    -    -
IMT Znamenito! ~*mm            i
Medicinsko-popularna razaodba o zdravilnilt močeh ter učinkih '
Wilhelinovega
antiartrit.iiSnoga antircvmatičncga
utt'iiu-ljtMia na rcsiiU.mh dokazih.                         |
Jedino mn^i  doka/.i ob izvrntnih  učinkih  (fori   imnnovaricua   | čaia   proti    Hkrnini    in   r ■ vinatićnim    bob</jiiuit   k.kor   tuđi   vficčen «pn jotu in  ]ionib.t   množili   umnih   zdravnikov,    naveli    ah   ii.ih   do   ' uiirtli, tukaj  iz|iri'jf«»v(»rifi  ni'koliko bt'a-ilij o  tom va/,iu-ni predmetu.   | I'rav uiim^o  Ijudij  b)t<> /a  l«*totu   obi8kujo   žvn[>l no   kopeii,   <la   bi olajsajo uli s«> o^vobodij.i slcnino tcr revni at fin t It bol /.nij  in <Ja so   ' x:ires  kakor  v novo ut*tv.Mrj>-tii  vraiaj.i dmuov.  Dvojno tornj inorajo   | (rpoti oni, kateriui  bo.lini promiijlutna (Urnama   nrtMtstva   a!i   noiuo-tfocno.it, 4»hi:tviti Hvuj  pusi'l ter lučiti  »■<  otl  hvoJiIi   doiunČib,  zabr.i-   ' n)i>.i° ";i 'sf' T>ačiti   /d;aviti   ho   pri   maturi   naravi;   dtMojtMii   ho   v većim trprnjo.    Ob  taivni  bIiu'1..)!  toilaj h«' ie   ta   oij   uže   6iisto   pokaza   oblažitu'fja ter )*' za t'^a  ddi   vi'like  viednosti.    Ta c.ij ima I oHt-beu  vpliV na nukrico,   \ut, iu kri  bolnikovo,   kar   fiino   opa/.ili pri k<Miiic:iu-in piviskuvanji ni »kiicr) ter potu,  in  ni.»ni v«ak,  ki ima ukmino nit  rtnmatićtio  bu L'i,cii  ti>r r.ibi tu č ij, oi'.ovidno i/.preuieiub •, isobtio v  mokrici (kadra n< u/. >  (kmIo   lukatniih   iltuj   jamo   ka i ti ti-r Hi< liapo.iltMl ob  duu zgoBif,  k.nnor su ul- %t>ji)   ttuli   vmu   (IimžiIuu »novi    opažati hmui,  pri  či:tiii-r se 1 liko «»l» ji-dniMU   ;li>li   niilujo  dan va dmm  poji niajoč« lioie/.m, kaiera ii:ip<>ae<l i/.^iue p »polncui.
Jiiih tako u/,r 'čuje ta čaj iako %h pijt'S prndno prvi Hput) na koži nekakovo v.ltadimjo tor pis^ešujo i/.iut ino i/.panvanje, katoio je za bolnika vedno i>rav laj«.tvaluo.
V/.itek te^a čaju nij nikaknr neprijetm, on no obtužuje pro-ba\liaiija ncp» cnl«> pr; in-kat. r b osobab posju-Hiijo odprtju. Tako HiiM'iuo tt'tlaj |<» pravici ini-^i ovati -ta i";ij novo iu noprocotiljivo zdravito jtioii akrnini  in  i\viiiaii/.uiii tcr i;t  u.atenju krvi.     (Jt)J—i)
.ledino i>r»«.vi prlreja Franjo Wilhelm, k-karnar v Nfimkirchenu.
ZttvitcU, raz<l«>IJ«>ii v H \r,vniUnv, prin-jen po zdravnikii Kapmcdi, /. navodom uporabi v raznih jczikili 1 gld,, za kolok in povećavanje  10 kr.
S-vcxrllo. Vurovati se je nakupa ponarejanj tor naj zatorej vHiik zubtcva vodno le ,.Wilhelmov antiarlritii'en antirevinatiri^ii kri čiHtiliMi čaj, kor ho prircdki, ki slujo Kamo pod imenom aiitiartriticnili antireviiuitićiiib kri ristilnib t'ajev, jedino pouarejeui ter jaz vodno svari ui pred  nakupuvimjcm tacib.
Da ugodim j>. t. obtiustvu, pofdul Hein in iniajo pravi lVilliel-itiov  uutiiftrtrill«M>ii  uiitlrvtniHtieou kri  {'tatilcn <;hJ  tuđi
IJiil»lj»na: l*c*tft>r Ii<tMMiill(;
Hol jak: Mat, Fitrut;  li o r £ o : Jmip Itittunini, lekarnar; ltnu-k na Muri:  Albert l.ttntjer, lekarnar; Hol ran:  l'nnijo  U'tthimiiller,  lekarnar; liruueek: ./. I'. Ma/il; H e I o v a r :   Hini. Sin>h<uht,  lekarnar: Kriksen:   Leonhant Staub,   lekarnar;   Celje:   Hmniifi<ifh-i»\ii   lo-karnu in Franjo Muuncher;   (lormotm:   Hermes ('otlolini,  lekarnar; dolovi! e :  Kuri  l\lcmv>iri? ; Cortinii:  vi.   ('n»ihritz;i ; 1 > e u t h e h-Ij a n d a I) e r $ : Aliilli'i'-jtiv'i tlvdiči;  E»ek:   ./.  C. nm   IhVnc.i,   lokar-nar; Jutsip l'obdiki/, lekarnar;   F ii rs to n i'u I d : A. Sc/iriikcnfttfts,  lekarnar;  V r o t> u UH t e u :   \\  lihomttter ;   V r i v h a e li:   <>.   Ii'ustthrini, lekaruar;  A. Aiclthujvr, lekarnar;   Foldbueh:   Josip liiiniij,   lekarnar;   Ci o r i v i' :   A.   Juanzoni,   lekuriiiir ;   (iratluc:   J,  /Surr/liitmr, lekarnar;   (* u 11 a r r i u ^ :   N.    Vuttvr!;   (! r u b i h u o p o \j e :    .///si/t Mulich; (ioujiic:   Vtt/attin   IVikcA-, lekarnar;   (! r a i"e n d o r i": ,!usi}> Jutisfr; llonnii(,'(»r: ^w. M.  Uichler,  lekarnar;   lliill   (Tirolakoi : I.t'oji. vun  Aivhimjtr, lekarnar:   .1 u d e u 1) u r £ :    F.  Scu ehu-it.se h ;   I n-uichun   J. St<)j>('r lekamar;   lmsjt:    Vilj.  Ih-utsch,   lekarnar;   Ivanić:  KtL  Tolluete, lekarnar;  Karlovce: ./. Jltnir, lekarnar;  A. K. Kat kič,   lekarnar;   Kindber^:   J.   Kttrinčir,    lekarnar;    Kupl'en-ber^:  Turnir, lekarnar ;  K n i t t c u to I ti :    Vifj.   \'isvtimrf lekamar; kr a nj:  Kad Šav nik,  lekaruar;  hine:   Franjo jtl.  F.rlach,  lekarnar; L e o b e n :   Iran   J'rf'rrsr/ii/,   lekaruar;   Maribor:   Atoitt   <,>itiin<t<st; Metlika:  Alf'red Matttr, lekaruar ;   11 U r z '/- u » c 11 I u tf:    Iran   Jhi-tijt-r, lekarnar;   M u r ai u :   Jtun Stri/nr;   M i trovica: A. Kernttmt-r/(7/; Mals: lAitiviij J'i'itl, vlekarnur;   Novo me sto:    Jhttn, liizzoili, lekarnar ; N e u m a V k 11 ištajerskdi : Kari Mali/, lekarnar; Oto e a v : Ikio  Tvinai/, lukarnar ;   I'ost oj na:   Josijt Kitj>ft)-seh>nidt,   lekaruar; 1' e t e r w a v d e i n :  L- ('. Jumjini/vr ;   l'liher^:    Imn  Smssvr,    Ie karuar:   l'ože^a:  Aut. pl.  Hti/fdiis, lekarnar;    1' r a s h b e r g : Jnm 'l'riliuč;  l't uj:  (".   ti i rod, apoteker;  liutt riiiiiaiin:   Fnuijtt X.   II-liny, lekaruar;  K o v e r e il o :  liichurd Tliah-s, lekarnar ; S a ni «» b <> r : /'. Sciiuarz,   lekiirnar;   Sebeuiuo:   l'etcr livrus,   leksuuar;   S1 (i v. l> i h t r i ea : Adutu j>f. l'utkuti uki; S 1 o v. tf ra <le e :   ti. Kortlik,   k:-karuar;'  Jus,   Juifn/nritacfi,   lekarnar;   S tru8»lni jj:   J,    V,  t'i>rt<»t ; St.  Veit:   Julhtn Ji'ijijmt;   S t u i n ■/,:    Valentin Timuusvhfk ;   S e in-1 i li:   1). ,luannorie~-&   sin;   Spljct:    1'viiittin   j>L  J'rttziu,   lekarnar; S c li 1 a u d e r k : J>.   ll'ilrsll,  lekarnar; Trsi:   Jak. Scruitillo,   lekarnar;  T r i e u t: Atil. Suntoni; T r li i /.:  t'tujvu l'.bulin,  lekjirnar;  \' u-k o v a r : A. Kmie^orits,  lekaruar ;   V i u k u v e e :   Ft ini.  Ilvrziij,   lekarnar ;   V ;i r a /. ti i u :  /V. A. Jlalta; tekariiar ;  Z a g r e b : >Vy. Mittl-I   lnuJi,   lekarnar;   Senj:   Jonip   Aciurti,   lekarnar;   Zader:  S.   An-diufić, lekarnar; Zlatar: Iran A. J'ofju'm'l, lekarnar.
Trinr fen«
r Ljubljani 16 tuarca t. 1. Plenica tektoliter 9 gtd *Jti kr.; — rei fi <h\, fiO kM — ječmin ft «ld. 5y kr.; — ovan 3 gld. 41 kr.; — aj In H frhi IH kr.; — pmmi ♦", K)d, ;i4 kj. — koriiza 6 guld. N(J kr.; krom^ir Ion kilo^raimn 3 g\<\   05  kr     -    li/.»I hoktuliirr S Kl,(   fm  kr.;   wa«h
Vilogram — fcl. 94 kr.; — mast — (jI<L 80 kr.; — pi h triffeu — fflil. *H fcr.; — špeh povujen — gh!, 7 2 *r.: jaicr pola/sk.r.;— mleka Utor 7 kr.; govedinu«.« kilograra E>-j kr.; — teletniue 51 kr.; — •vinjob o n. ni tfti kr.j — seiu 100 kilotfrauiov t tfld. (.>f> kr. nlnmc 1 ffoid, 78 kr., — UrvH rrd« 4 kv. m«3tn-> i t-old    'A)   kr.;  —   uiolika  4   kIiI.   &l>  kr.
od 8. dj 9. marca H"S :
Ivan Razpotnik, uradnik jul z*\., 2d 1, na sv. terra cesti 8;. 21, u sušico. — Juaip Kapelj. krojač, 21 L, v cerkvjn;h ulicah 8t. 11, za sušica. ~ Marija Hrastnik, 8 I, v trnovakih ulicah at. 11, za vodeno glavo — Jakob Matozelj, starinar, 72 L, v Fiorjansfeih
Slovenske knjige.
V „narodnej tibkarnia se dobe, in morejo tuđi po poštnem  povzetji   naročiti   najnovejše j slovenske knjige:                                             !
1.   „Doktor Zober", originalen slo- ■ vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2.   „KcUif'orHske povesti" od Bret Harte-a.   Oena 50 kr.
3.  ffTtigomer*', tragedija v 5. dejaujih. Spisal J. Jurčič.    Cena 60 kr.
4.  „Xa Žerinjah", i^viren roman. Spisal Janko Krsm'k. Cena 60 kr.
5.  „Župnik  lVakefleltlski".   Spisal Oliver  Goldsmith.    Iz   anglešćine   poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
6.  „Kej dvema stoloma", izviren
roman.   Spisal J, Jurčič. Cena 50 kr.
Prodajalnica pohištva
31^^* w ^ mili ili   ulicitli   »i.  7.1   v    (*<>IJ1. "^^(S I'ddpiHiini pripuroča p.   t. oltćinstvu, osabilo   visokoČUHtidiu iluliiiviiik« »i   nvojo viMkd in dobro  iiln.mo
IP^" zalogo pohištva, *^k
lunli.si |u>litiraii*'^a, l;ikir;iiit*^:i ali tapnriniiKi^.t, ()b jttdnem prod.ijc! tu<ii luiiotfn v.i*c*nl v.ai i-4ii 1 <tii«<> in io*«l«-l<>, ti*Hl<*aiili iti   hI iiiKanatlili  «-4l«»U»>,    Kiti'iAiK   v,i%. «»]iikti ml.  ini ,  p«>
čudovito   nizkih ctMiuli.
<_)n  i>ruvz(iu:i   tndi    vsakavrstnu    tu]>«^<*ii*Hl^>i   ilolu. ter jih doma in   diugodi izvrMUjo točao iu   prav v cenu.
Nakladu i no  in svoju stmuko zaračiiuu. S poštovanjcm
Karei Nell jun,
(»5H— 3)                                                                  ol»«j*««'k.
3^~*   UaviiatdlJHtvo   iii«'jiit»ro«l»« lzlužlte   bi ti Kit  nn I>uiihJI
prodaje* vslcU   likvidaciju   tu-.u priulunnii   pi*   ćuiicsiio nizkoj ceni,
5 i;'l<l. 75 kr.,
za kalero au (lul)otto naaludujih  «li  stlvurlj, in Hicor:
1 izvrstna in to6uu ura » po-/.hićenu vi'rl^ie«. Da ura dobni p.\i\   gar.unujmno.
i! |»r;ivi j,ip;.naki «vi"tlićiil   vazi
/-   iiitj fiiiijšii   ulikanju,   kruti   vaa-kemu Halunu. 1 izvratna jjruv praktična nifcliur-
Ulctft   0(1    ĆfllU,     2   ZJUtDLll  UUJtljll-
rau\i   kov i. 1 praktičnu kl^ir zu ttalmr ud
VCltlK*   t>elu    KllVi.
1 uiič.ut t'rjitic. C«bra - iikiiiIs-ujtik, ki krasi vuaku »alonaku luno.
1 sljiviioznani obilarjoni tcl«?-pliuii, s kiilcrim trn uiuiua z vti.ikiin Ao boj «>ddaljeihtu č.o-vckoui iiVistno   iiihnvati.
1   voU-kr:iHoii    »llinui   sa   f»l«i>
Krulljf, bogatvj l zlatom uzalj-
»aii. lb   lim li puri-MUCC-MHk, 2 i cuit.
vis.,    '*.#   čuju    sir.,   najiliviiojsi
kr:i»  z<i  a aobe. 12   i^vratnili e. kr. patentira-)     o
mh ille ih Jedi,                  &
ll2   izvrntuih c. kr. patentira-   ?r 1
inh   ili« ui Uuvo,             % S*
<)   iiodčaMiii«*,    kuterdi    pri   •    °
linljeilut-j hi«! pu^rušati ne       %
aumjo,                                               ST
0    kitaov    francuskoga   pMrl'iiui-
uiilu,    kuteii    ku^u    nupiavijn
tiiiu,   lueliko iu   l)ulo. '2 NHljivu i>r«MlMie(.», najnovejša
in iw<jvi eji aiuen prubujajoča, z;i
gospodo   iu   guespo.
Ako viiosljo malo \toto 5 gld. 7;» kr., ali ako jili nnroČI 8 po-Htni iu |jovzi'tj«'iu, tlubi VHakdo vatli tu uavedonili Icpili b4 »tvurij taku v cuno, da je   kouiaj  <lulo plaćano,
N aro ča no za. vbo c. kr. avstro-ogirsku luoiiurliijo jedinu pud tiaaluvoiu:                                                                                                          (HL—■£)
Direction der mternationa.leii Waaren-Ausstellung
W Icn, Itiii'^riiij;'   JN'l*. CI.
Kupivši vulikaiiBk i*iulnilt ^Vl]»u ecti-Mrehru v Abisiuiji (v Afriki) za prav nizko ceno, tor postav i vAi v svoj ej tovarni oit novili parnih atnijev, a katuriiui uioroiuo uino^o plačila, ki bi ga hiclt imeli dati «lolavc<-iii, prihraniti, dobiJi huiu zauj dobio priliko, da. inornuio po Bcdaj prodajuti hvojc po vseiu svotu niiivijcno izdtlkii od Aiikaivcu-Mrt'bra za J'^'Vo ci'iuijšo, boljke in lcpHc. Veakdo pa6 vć, da našu Alfm«t!a-Nrc»l»ro iiikoli no izginu nv<>j() Biubrno burvu, iu da bu ga colu najlnijša   kiaeiina no prime, kur iiInbiivuo Kuruutujcjiio.
(» kom. Aljiau-a-srebriiih žli«»i kuvogl. l.'JO,  1.<JO, &.—,  2.GO           gl.—.85   l.lii,  1.-10, l.SO
6    n            „            „               „ JNliliLgl'V-—. U.GU, a.4l), i).—,«.— g|.    1.44», l.hO,  2.3«, 3.4».  4.—
X velika Alpumi-m'lrnažliiii zujulio gl. l.ftO, 2.40, is.iiu.  4.—, f>.— #i,     i.—, 1.(10, 2.50, .'Ml>
i     n         r,                           „ niiek»gi.i.—, j.46, a.ao, a.au, 4.—gi. —.70, i.—, i.c«, ^.H»f 2.co
fft   IVH'ftV JtM^4't Ilož in vilico,)
\r   |F*ti «*    z oHtrinniHi od aiigl 'gl. 4.&0, 5.at», 0.80,  7.r)O, U.— gl.     -J.lO, 11.70, 4.40, 5.—,  U.20 jckla  ter z it)čaji od Alpacca-srubral ft   Iiiirnv  dt'Beriuili jedal, noil
v   !»<*!«>■   in vilicu, Kostrinamigl.3.&0, 4.80, &'.&0, G.«.)5           gl.    2.10, X.2«, U.80, 4.75
uil augJ.jcklii in z ročuji oil Alp.-areb j
Poh'tf tega oug-antni Hvičniki, par po ffld. 1.—, 2.—, 2.50, 3.— ; /.delice po kr. !H>, 75, 80, Ifid. 1.—, 1.40; luajolko y.a kavo ali čaj po gld. 2.—, Si.&u, a.—, 4.—; aveciuki z roči, par po t;ld. H.i,0, JO.f.U. 14.—, :U.—; siiham« piiaicc po gld. 2.—, 2.HO, 4.-, i>,U), 7-—; buharno aijmico l»t> kr. <iU, 7fj, 1*0, gld. J.—; Bkici.icu za kiM jii oj« po gU\. a.f.o, ij.mo, 4.2:>, 6.—; pušico za biirovo uiaaio po kr. iid, g-ld.  J.7U, a.bu,   y.:^&,  4.—   tur  se   mii»g».brojni   izdoiki;  vao   za »a %
coiiejhe  iici;o «lo  m1«*J.
Naručbo v proviucu  točno s povzeijrm izvrmijo
MeliiIlA\ aaien-Fabrik vou Blau & Kann
"Wien3 Mtu in'*tbei'0jr9'sti'tMs*t( iVr. #.                (88—7)
Je tika je ozdravljiva!
Radgostski
in
TOžnoTsti malio-rastlinsM celtlicli,
priporočajn   ho   posebno
za vse, tu ili za zastarane bolezni na piju-čili, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sulico, želodčevo slabost, za sploSno slabost i'utnic in proti začenjajo-čej se pljučnici!
Vhl iko število priziuinskih pišem ravpo-Inga bo   v pri'pnčanjo.
Javne /plivale.
G<}n\><nltt fvkariHirjit J. Svivhvriu   r In'tiinori.
VrnivSi Hi' iz Kohu>v<>, kj(-r w.m v š*'8t.ili todnili taki> vrlo oponio^i'l hi, »n-nil min, da 1i> iikij.'l prsnu boli'i'inii pnpoliinu oxdni\ Ijcnsi, kj»jti dolpj ('asu ino niJMtii niuiMlu niti kaSelj niti   tr/.ko dibiinj«!.
A, U(t hciii Hi! luulo jiifliladil, ])ovrnilo t*v jo staro 7,16 tuko hudn, <l;i uun komaj ]u>v <l;ival v mili, ker Rvm lo silno tr/ko ^Ihhiio govoriti /anio^el. V tom kritirm'in polo/Ji rabi 1 si-ni, ksikor uži1 /.u hvoj ^ji zdravi jenja v Ho/.novi, V'a.šc niiilio-iiistluiHko i-cltličko in Hrin jtil x jutru in X vct'-ria po jrilno čjiSo rad^oHt-nkc^u r-siju. Kniiilii HOiri n;t (otiko iikroviil, «1» me, jmrahivšrpi tri škatlji<<i iiiiilio-fiistlinskih relt lirkm iu /avitt'k rad^ustski'^i raja, ne umri v<^r ui IndoNtiio ImmIimij« v prsili ni tožko ilihunji! it>v mo ludi kašrlj lo redko kcdaij na |niil«', u Su tnkrat Mlati«, t iko, ila nh imdcjam, dit Itudcin kum I u jm»|ioIiiciii zilrav.   Mnn^o ino-
_| ili zimiicov  —  slićiiii holniii   —  ju   rabi lo \h\
inojtMiL iM'iinrm VjiSc izvrstnu preparate in vsi'in 8<> dobro pomagali.
Dovoljujoo ViiAemu blufjorodju, da to svo-clnćliu istim;, na korist trpeOc^a rlovi'Stvn, objavite, kukor in kj«-r Vani jo drajjo, prosim, «lii mi a poAtuim pov/A-tjcm blagovolitu poslati '/avitok rad^(»Ht«kf^a ("»ja in dve Skatljici rož-iiuvHkili   lnaho-raHtliiiHkili rcltlićkov.
Z VHitin   po^toviiiijcin se bilježi
Vuni  vedno bvabt/.ni iti udnni
K r ti u v, v,  'A w «• f i n a, profesor c. kr. realno ^iiuna/Jju.
V  ltrnu, dnu 2. tubruarju 1871.
JIlaffonuJitvtHit ijOH\Hnln J, Seichertu,  rlijilotn. Iv-
kanuirju v Itožnori.
Prosim, da mi izvolito jioHlati zopet 2 Skatljici svojih iKvrHlulli roi'.iuivBkib volt-lićkov.                     S pofitovanji'iu
Med. & i.'liir. dr. Wa\vrn, prukt. /.dravnik.
V  Olomucn, dno 21. novembra 18711.
(,'rjttjiotlu ./, Seichertu, lekantarju v Jioznovi.
l/.volito mi /a priloženih (i ^lri. K* kr. » prvo notito poklati .') /.uvitko ruilgoHtHlu'^ii univ'iM/.abio^a t'iiju in (5 Skatljic. rožnovskih limho-rsLHtliiiHliih roltlicikov. Uživanja ttih zdra-vil mi iieizrrrno doliro dcjt«, in npani, da hu liodo tndi jiri družili obncnla.
S[>o6tljivo no bilježim
I v. Krut. Sal'ranuk, vikar   tViiiinAkansko^a konvunta
v Tiirnovi (na CcSIcein). Od tepa po zdravniHkTtj ra/lo?.bi in pmd-pisi li pripravljeni čaj vilj:i za 14dn«mio raho pripravljen pakot z naka/.oui o mbi i gold. av. velj. .lodna originalna fikatlja Uo/.iiovnIciIi uintio-raHtliiiHkih cuitliČkov >>O kr. Za koluk in navijanje pa U>   kr. jio^choj.
lC»«lK«»HtMlil inii\«'r/.»liii *u| in lto£-ii»«hU1 iituli«»-ruNtliiiNlil cclilNrld (|i»l»i-vnjo h<J J*'«11 no lu v lckarui J. .Soivlivrlit v lloiiiovi (u& MoravHkt'nr in lazpoBiijujo 80 iiiiroćila na vhu Mtrani proti pofitiiuiuM po-vzotku.
Da jo pa p. n. ohi-instvu bolj prirodno, iiiuijo tuđi zalogu alcdoći lokarji : \V. M iiyr v l^jiiltljitni, A. H o i u i ( -/. v Olovci, \\. K<> ui t!} ^tadnlui prt'dinuHij«1, v 1Biiril><»rii, jVntoii N o (] \v o d „/inu Alohioik" in M i 1 o-hi «i ti i m k u 1 i; k a r u a v 4>rad«'i, ui S. M i t t o 1 b a c. h v  KiiurclMi.
H^F" lCuŽIIO%Nl(li f'llllliŠUjl t'Nt'lK'ijJl,
lnliti in HlJtiiio doinjo •/.{>]>< v ti^anjr, ])ihi|ii;i<I, ćiiliiiško iu iDinično Hlaboul vuiiku vi'Hte. Ori-f,'inaln;». Htukloniva 7i> kr. nv. vclj., za koh-k iu zavojito Ki kr. vic. l'ruvii Ht) tlobodo jedino «l|r«'lttno iz Uikarno v Ko/.ttovi iMo-ravakii).                                              f..'li7-rj)
||^** ltužiiovNlto mazilo /u ox«'bo, ki VMiiko, tndi %atii;iran<i u^uhliiio i/.coli nu^lo in gotovo. Lončok .r)U kr., za kolek in povitok lUkr. vii«.
l'ruvo hi> moru dobili jedino ii«>p«-Ni't-duu  i/,   h'knriiicu  v Kanovi  (MoravHkaj.
izdanai] iu uruauik Joajp Jurćic.
ljuatuiuH iu titi'A.  B Narod ne tiaharue*.