Leto IX. »evflko (5.
O LjuMinnl, o petek 25. KMoorlo 19Z7.
Cena Din r
reklame,   preklici   beseda   2.— Din.
Izhaja vsak dan popoldne* izvzemSi nedelje hi praznike. — lirceratl do 30 petit a 2.— Din. do 100 vrst 2.50 Din. večji Inserafi petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,
Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420— Din
Poštnina plačana v gotovini* Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, l. nadstropja. — Telefon štev. 34.
Popust po dogovoru UpravniStvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje, — Telefon Stev. 304.
Klerikalno-radikahke kupčije
Za ceno obeh slovenskih velikih županov bi klerikalci pomagali
rešiti Maksimo vida.
— Beograd, 24. februarja. V očigled današnje seje Narodne skupščine, na kateri pride v razpravo obtožba, ki so jo naperili radičevci proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču, je vlada napela vse sile, da si zasigura primerno večino in odbije napad opozicije, ki bi lahko radikalni stranki v narodu zelo škodoval in še bolj omajal stališče vlade, ki že itak ni preveč trdno. Tako vladne kakor opozicijonalne stranke so pozvale svoje poslance, naj se zanesljivo vrnejo v Beograd in prisostvujejo seji skupščine. Vesti, da vlada v samem radikalnem klubu glede postopanja na današnji seji Narodne skupščine razdvojenost, se še vedno vzdržujejo. Ker je glasovanje tajno, se vlada boii iznenađeni.
V vladnih vrstah vlada radi tega ve-lika nervoznost. Včeraj so se ves dan
vršile konference radikalnih voditeljev z ministrskim predsednikom Uzunovi-čem, ki je konferiral tudi z nekaterimi drugimi politiki. V političnih krogih se živahno komentirajo včerajšnji ponovni sestanki med dr. Korošcem in Uzunovi-ćem. Pozno zvečer je dr. Korošec ponovno posetil notranjega ministra in ostal pri njem v daljšem razgovoru. V poučenih krogih se zatrjuje, da so klerikalci pristali na to, da glasujejo proti obtožbi opozicije in za obrambo notranjega ministra, ako se ta obveže, da kot protituslugo klerikalcem odstavi oba slovenska velika župana in imenuje na njih mesto klerikalne eksponente. Vsi politični krogi obsojajo tako dvolično politiko klerikalcev, ki so še nedavno sklicevali protestne shode, na katerih so grmeli proti terorju Bože Maksi-movića. _ a
vv«
Na včerajšnji popoldanski seji ljubljanske oblastne skupščine so bili izvoljeni posamezni odseki, predloženi razni predlogi, ki pridejo v pretres na eni prihodnjih sej. Uvodoma ie presednik sporočil, da so se klubi posameznih strank konstituirali kakor sledi: Napredni klub načelnik dr. Albert -Kramer, podnačelnik Ivan Tavčar, tajnik Fran Zebal. Klub šteje 6 članov. Klub SLS, ki šteje 40 članov je izvolil na načelnika dr. Antona Breclja, za tajnika dr. Milavca. Načelnik kluba SKS je ing. Pran Zupančič. Na dopoldanski seji izvoljeni oblastni odbor je izvolil za svojega predsednika dr. iMarka Natlačena* ki je obenem tudi predsednik skupščina
Predsednik je nato prečital 7 predlogov, Izmed katerih je vložil napredni klub po dr. Albertu Kramerju tri predloge nanašajoče se na sestavo proračuna. Predlagatelji zahtevajo naj oblastna skupščina sklene, da ne ho nalagala nlkakih novih davčnih bremen ter da naj ukrene potrebne korake, da sa vrne oblastni skupščini premoženje brv-ie dežele Kranjske,
V tri po začasnem poslovniku določene odseke so bili izvoljeni:
t.) proračunski in finančni odsek: dr. Albert Kramer (Napredni klub), dekan Anton Skubic župan litijski Hinko Lebinger, Jože Brenčič in Jože Nemanič, vsi SLS. Ta odbor se je pozneje kodnstituiral tako, da je izvolil za predsednika dekana Antona Sku-bica. za tajnika pa fiinka Lebingerja.
2. ) odsek za uredbe in druge predloge: dr. Dinko Pac (Napredni blok), dr. Jure Ad-lešič, dr. Ivo Cesnik, prof. rZvgen Jarc in VtoL Ivan Mazovec. vsi SLS. Predsednik tega odseka je prof. Evgen Jarc, tajnik prof. Ivan Mazovec.
3. ) odsek za pritožbe: Janko Bukovec (SKS) Jakob Jan. Matej Toniazin, Jože Tratnik in Peter Aruež, vsi SLS. Predsednik odseka je Jakob Jan, tajnik Matej Toma zin.
Prihodnja seja se vrši v pon-deljek dne 28. februarja ob 10- dopoldne. Na dnevnem redu ie sprememba poslovnika, o kateri bo predhodno razpravljal odsek za uredbe, ki se sestane jutri popoldne ob pol 3.
Tudi v mariborski oblastni skupščin! klerikalci niso prepustili v oblastnem odboru opoziciji niti enega mesta, da se tako izognejo vsakršni kontroli. Oblastni odbor bo Štel pet članov ter so izvoljeni v njega izključno le klerikalni pristaši in sicer: predsednik dr. Leskovar, člani: Alojzij Supančič Marko Kranjc, dr. Veble in Jurij Kugovnik. Tudi za namestnike, ki jih ie 10, so izvoljeni sami klerikalci.
V popoldanski seji, ki je pričela ob 16., so bili Izvoljeni posamezni odseki. Glasovanje se je vršilo z listki. Trvolieni so: v finančni odsek: dr. Veble (SLS), Hrastelj (SLS). Petovar (SDS) in dr. Goričan (NRS) odsek za uredbe: dr. Ogrizek (SLS), dr. Ravnik (NRS), Stabej (SLS), dr. Šebestian (HSS); v odsek za prošnje in pritožbe: Kranjc (SLS), Rozman (SLS), Janžekovič (SLS) in Neubauer (HSS). Na predlog dr. Ogrizka so izvolili še poseben odsek za spremembo poslovnika: V ta odsek pa so klerikalci izvolili izključno svoje judi in niso pripustili sodelovanja nobene opozicilonal-ne skupine. Prihodnja seja skupščine se bo vršila v petek ob 10. dopoldne.
Zagrebška oblastna skupščina, v kateri
Imajo veČino radičevci, ie nudila že na svoji prvi seji viharne prizore. Radičevci so izvolili oblastni odbor in v vse ostale odseke svoje najbolj izrazite člane ter niso dopustili opoziciji skoro nobene besede. Kakor smo že poročali, je prišlo med ra-
dičevci in federalisti do ostrega prerekanja in do pretepa.
Primorsko - krajiška oblastna skupščina
se je včeraj sestala v Karlovcu. Skupščina šteje 62 posiancev. Od teh je 30 SDS, 28 HSS, 3 radikali in 1 davidovićevec Radičevci so se že pred sestankom potegovali za sodelovanje s SDS. Za predsednika je izvoljen dr. Ivo Zec (SDS), za podpredsednike po 1 SDS ;n 1 HSS. Vsi trije tajniki skupščine so člani SDS.
Osiješka oblastna skupščina je ravno-tako v rokali radičevcev, ki imajo od 74 mandatov 57. Za predsednika je izvoljen prof. Tomislav Pavletic z Broda na Savi. Radikali nimajo v osiieški oblasti nobenega poslanca, ker je edini njihov poslanec, izvoljen v Pakracu, prestopil k zemljoradnikom Oblastni odbor ima 8 članov. Samostojni demokrati imajo v osi ješki skupščini 11 poslancev, federalisti 3, klerikalci 1 in zemljoradniki 2.
Splitska oblastna skupščina je v rokah radičevcev. Za predsednika je izvoljen Mi-ča Novak ovi 6 Radičevci imajo 36 mandatov, opozicija pa 11. Pri volitvi oblastnega odbora je prišlo do spora Radičevci so predlagali 7 članov, opozicija pa samo 5. Ker se po dolgotrajni debati niso mogli zjediniti, je bila volitev oblastnega odbora na predlog velikega župana odgođena do prihodnje seje
Dubrovniška oblastna skupščina je v rokah radičevcev. Za predsednika je Izvoljen  Mato Klarič, župan v Makarski.
Sarajevska oblastna skupščina šteje 29 poslancev. 4 mandati še niso uverov-ljeni in sicer 1 radikalski in 3 IMO. Za predsednika je bil izvoljen Stepan Grdjič. s 15:10 glasovom. Oblastni odbor šteje 5 članov, prfstašev Demokratske zajednice.
Mostarska oblastna skupščina. V Most ar ju nima nobena stranka absolutne večine. Med HSS. radikali in muslimani je bil dosežen sporazum glede sodelovanja. Za predsednika je izvoljen Marko Drago-je (HSS), za podpredsednika zemljoradnik, v oblastni odbor pa 3 radičevci, 1 musliman in 1 radikal.
Tuzlanska oblastna skupščina se včeraj radi spora med posameznimi strankami rri konstituirala. Seja je bila odgođena za danes.
Banjaluška oblastna skupščina je izvolila predsedstvo in oblastni odbor na podlagi kompromisa med HSS, demokratsko zajednico in zcml.ioradniki.
Bihaška oblastna skupščina je ostala brez kvoruma, ker je nastal med muslimani In zemljoradniki spor, ki se je razvil v pretep, na kar je velik del poslancev zapustil seja
Zetska oblastna skupščina se včeraj ni konstituirala, ker upravno sodišče v Dubrovniku ni overovilo 10 mandatov. Zastopniki posameznih strank so podali protestne izjave, na kar je bila seia odgođena, dokler ne bodo mandati verificirani.
Beogradska oblastna skupščina je v rokah radikalov, ki so skupno z Madžari sestavili večino. Za predsednike je izvoljen Nikola Teslič (NRS). Skupščina šteje 64 mandatov. Od *eh imajo radikali in Madžari skupno 41, demokrati 20, SDS 2, zem'joradtnki 3. Spornih je 10 mandatov, in sicer 8 radikalnih in po 1 SDS in DS.
Bačka oblastna skupščina, ki bi imela prvotno zasedati v Novem Sadu se je v smislu naredbe notranjega ministra sestala v Somboru. Večino imajo radikali skupno z Madžari In Bunjevci. Za predsednika je bil izvoljen radikal dr. Manoilovič. Oblastni odbor šteje 7 članov. Poslancem so doočene dnevnice po 150 Din dnevno.
Darujte za Sckoiski Tabor!
Kričeč dokaz batinaštva na skupščinski seji
Obtožba proti ministru Maksimo vicu. — Od policije do nezavesti pretolčeni uradnik obtožuje strahovite metode Maksimo-vićevega terorja. — Onemogočeno nadaljevanje seje, — Nujno
posvetovanje ministrskega sveta.
— Beograd, 24. februarja. Na današnji seji Narodne sktrpščine se je pripetil dogodek, kakršnega naša parlamentarna zgodovina še ne beleži in ki na najeklatantnejši način ilustrira batinaško politiko vlade, zlasti notranjega ministra Božo Maksimoviča.
Ko je bila seia Narodne skupščine ob 10.30 z običajnimi formalnostmi orvorjena, ie bila prečitana obtožba, ki so jo vložili proti notranjemu ministru radičevci. Takoj nato je vstal notranji minister Boža Maksimovič in začel svoj obrambni govor, ki ga je redigi-ral radikalni poslanski klub in odobrila vlada na svoji seji. ki se je vršila danes tik pred sestankom Narodne skupščine.
Ko je začel notranji minister govoriti, sta prinesla demokratska poslanca Živojin Rafajlovič in Rista Jo ič v dvorano občinskega uradnika Rističa. ki ga je policijski pisar topčiderskega k v ar ta v Beogradu, znani Sokolović, včeraj zvečer na policiji tako pretepel, da je po vsem životu popolnoma razbit in komaj še podoben normalnemu človeku. Ristič je bil snoči v družbi svojih prijateljev v neki kavarni, kjer se je mirno pogovarjal. Nenadoma je pristopil k njim policijski pisar Sokolović, dal Rističa brez vsakega povoda aretirat: in odvesti na poiicio, kjer ga je lastnoročno pretepal do nezavesti.
V dvorani je ob pogledu na tega nesrečneža nastal strahovit kraval. Boža Maksimovič je takoj utihnil in pobledel, demokratski poslanci so v splošnem hrupu v kratkih besedah pojasnili dejanski položaj, kar je povzročilo v opo-cijonalnih vrstah nepopisno ogorčenje. Vlada, ki je cela polnoštevilno zbrana na svojih prostorih, se je po brezuspešnem poskusu predsednika Marka Trif-koviča, da bi vzpostavil v dvorani mir, umaknila v vladno predsedstvo, kjer se je takoj nato vršila seja ministrskega sveta.
V dvorani se je med tem vnelo nepopisno prerekanje med vladnimi in opozicijonalnimi skupinami. Opozicijo-nalci so klicali: «Ubijalci, morilci! Evo vam dokaza vaših dejanj!»
Predsednik Narodne skupščine si je zaman prizadeval, da bi vzpostavil red in mir. Duhovi so bili preveč razburjeni, tako da ni preostajalo drugega kakor Sejo prekiniti. Poslanci so kljub ternu ostali polnoštevilno na svojih prostorih. V trenutku, ko to poročamo, vlada v Narodni skupščini še vedno nepopisen kraval. Niti opozicija, niti poslanci vladnih strank nočejo zapustiti dnorane ter zahtevajo, naj celokupna vlada takoj poda demisijo.
Predsednik Narodne skupščine je med tem sporočil, da je vlada odredila takoj strogo preiskavo ter da bo podala poročilo na popoldanski seji, ki se vrši ob 17.
Pričakovati je demisiie vlade
Seja ministrskega sveta ob 14. še traja. — Prekasna preiskava. — Položaj notranjega ministra in celokupne vlade nevzdržen.
— Beograd, 24. februarja. Ministrski svet je ime danes pred sejo Narodne skupščine daijšo sejo, na kateri se je razpravljalo o stališču, ki naj ga zavzame vlada za slučaj, da bi akcija opozicije naperjena proti notranjemu ministru v skupščini prodrla. Kakor doznava vaš dopisnik, je ministrski svet sklenil, da se solidarizira z notranjim ministrom ter da v danem slučaju celokupna vlada poda demisiio.
Vlada se je takoj po nečuvenem incidentu v Narodni skupščini zopet umaknila v svoje prostore, kjer so se razun ministrov sestali tudi predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovic, predsednik radikalskega kluba Ilja Mihajlovič in dr. Korošec. Vrši se seja ministrskega sveta, na kateri razprav-jajo o korakih, ki naj jih podvzamejo spričo današnjih dogodkov v Narodni skupščini.
V kuloarjih skupščine vlada nepopisna živahnost ki vse govori le o tej zadevi. Notranji minister Boža Maksimovič je po
naroČilu ministrskega predsednika takoj pozval policijskega direktorja ter mu naročil, da uvede nemudoma preiskavo in mu do 15. poda poročilo. Radikalni krogi sami obsoiiajo teror, ki se vrši pod zaščito klero-radikalne vlade, ter priznavajo, da je po današnjem dogodku položaj notranjega ministra pa tudi celokupne vlade nevzdržen. V opozicljonalnih krogih prevladuje mnenje, da bo marala celokupna vlada izvajati konsekvence ter že na popoldanski seji Narodne skupščin« predati demisijo.
Beograd, 24. februarja ob 14. Seja ministrskega sveta še vedno traja. Ko je notranji minister Boža Maksimovič za hip odšel iz sejne dvorane, so ga obkolili novinarji ter ga prosili za pojasnila. Maksimovič je odklonil
vsako informacijo ter kratko izjavil: »K;!j vprašujete mene, vprašajte one, ki so zagrenili ta nečuven škandal ter prinesli tega človeka v dvorano. Odredil sem, da se uvede strocja preiskava proti skupščinskim orožnikom, ki so to d opustili.-i
•3SS-
Angleško-ruski konflikt
Angleška protestna nota.
— London, 24. februarja. Angleški poslanik v Moskvi je snoči izročil po nalogu svoje vlade sovjetskemu komisarju za, zunanje zadeve ostro noto, v kateri zahteva angleška vlada, naj sovjetska Rusija takoj preneha s protiangleško propagando v inozemstvu, zlasti na Kitajskem. Nota je sestavljena v ostrem, v gotovi smeri celo v ultima-tivnem tonu. Anglija grozi, da prekine vse odnošaje s sovjetsko Rusijo in takoj anulira vse sklenjene trgovske in 'druge pogodbe.
— Moskva. 34. februarja. Na včerajšnji seji centralnega izvršilnega odbora je odgovarjal Litvinov na interpelacijo glede angleških napadov na sovjetsko Rusijo. Izjavil je, da angleška vlada povsod podpira gonjo proti sovjetski Rusiji. Litvinov je obžaloval, da se, na ta način ovirajo redni gospodarski odnošaji med obema državama in izrazil upanje, da bodo v angleški javnosti končno zmagali trezni elementi. Na koncu svojega govora je Litvinov ponovno izrazil simpatije sovjetske Rusije kitajskemu narodu.
V doplomatičnih krogih se smatra ta govor obenem za odgovor na angleško protestno noto, o kateri ie Litvinov obveščen, ter se izključuje možnost resnih konfliktov med sovjetsko Rusijo in A^lijo.
— London, 24. februarja. V kuloarjih zbornice se je danes živahno razpravljalo o noti, ki je bila izročena v Moskvi. Konservativni krogi naglašajo, da bi morala vlada
to že davno storiti ter primemo zajeziti protiangleško propagando v inozemstvu, do-čim naglašajo opozicijonalne stranke, da je to postopanje vlade v stanju da odreže Anglijo od vseh njenih dosedanjih inozemskih tržišč, ker mora ta korak imeti za posledico odpoved trgovinske pogodbe z Rusijo, od katere je baš angleška industrija pričakovala veliko uspehov.
Plebiscit za Kastav ?
— Zagreb, 24. februarja. Današnje »No-vcstU poročajo iz Ljubljane, da je oblastni poslanec iz Kastva Anton Sirola izjavil, da se prebivalstvo Kastva zavzema za odcepitev od ljubljanske in priklopitev k primor-sko-krajiške oblasti. Ker pa se govori, da hočejo to samo radičevci, predlaga g. Sirola, naj se izvrši plebiscit. Ta predlog je bil sprejet tudi na shodu v Kastvu dne 17. t. m. in bodo radičevci podvzeli vse potrebne korake, da se ta plebiscit izvrši.
BOMBA MED SVATI
— Skoplje 24. februarja. V Kočanih se je pripetila snoči krvava tragedija. Okrožji šumar Ljudevit KrečkoviČ in železničar Peter Gjorgjevič sta bila zaljubljena v neko vaško lepotico. Zmagal je Gjorgjevič, ki se je včeraj z njo poročil. Ko so zvečer svatje sedeli ob dobro založeni mizi je padla skozi ckno bomba, ki je z močnim pokom eksplodirala ter ubila dva otroka. 10 oseb pa težko ranila. Domneva se. da ie bombo vrgel Krečkovič iz ljubosumnosti. Krečkovič, ki ga zasleduje policija, je brez sledu izginil.
Teorija in praksa
Glose k včerajšnjim sejam oblastnih skupščin.
Klerikalci so na včerajšnji, prvi seji oblastne skupščine zopet enkrat de* monstrirali, da so demokratični le ta* krat, kadar jim to kaže, in da se zgra* žajo nad nasiljem in briski ran jem ie. ako so v opoziciji. Nad ena tretjina volilcev ljubljanske oblasti se je izrekla pri oblastnih volitvah proti klerikal« cem, a kljub temu SLS opoziciji ni pre* pustila v oblastnem odboru niti enega mesta, da bi se mogle tudi opozicijske stranke informirati o delovanju te iz* redno važne samoupravne institucije.
Dobro si bo to zapomniti za čas, ko se kolo zopet zavrti in bodo klerikalci vnovič kričali o terorju.
Da so mo^li klerikalci izločiti iz ob? lastnega odbora kontrolo opozicije, je moral notranji minister s posebno uredbo, ki jo splošno smatrajo za ne* zakonito in protiustavno, spremeniti prvotni poslovnik, ki je določal pro* porčne volitve z-a. oblastne odbore. — <-.Slovenec* je prvotno zatrjeval, da se SLS s to spremembo ne strinja, a kle* rikalci so opozicijo s pomočjo noveg.i poslovnika vendarle briskirali, čeprav omogoča tudi ta proporčne volitve. Nov prispevek k hvalisani poštenosti politike SLS.
Za volitve v razne odseke oblastnih skupščin določa tudi novi poslovnik proporc. Dotična določba ie dobesedno prepisana iz poslovnika Narodne skupščine in bilo bi normalno, da bi se tudi tako interpretirala. A klerikalci so jo obrnili po svoje in zahtevali cel količnik, da bi na ta način izigrali tudi v odsekih opozicijske stranke. Te so jim prekrižale račune s tem, da so nastopile skupno in tako dobite v vseh odsekih svoje zastopnike.
*
S sodelovanjem klerikalcev je izdala vlada pred dnevi uredbo, ki postavlja finančno poslovanje oblasti v popolno odvisnost od finančnega ministra. Kaj gospodje pri SLS res mislijo, da bodo vedno na vladi? Kaj bodo počeli, kadar bodo zopet v opoziciji in finančni minister ne bo več njihov zaveznik? Kako prav bi jim takrat prišlo, ako bi imeli v oblastnih odborih tudi kakega pristaša druge stranke, ki bo takrat morda na vladi.
Klerikalci so podali v Ljubljani in Mariboru na otvoritvenih seiah deklaracijo, ki govori o Zedinjeni Sloveniji in čim širši samoupravi. V Beogradu so na vladi in v srečnem položaju, da so radikali od njih odvisni. Tam pa zahtevajo sicer odstop obeh korektnih in odlično usposobljenih velikih županov, a ne store koraka, ki bi stremel za ojačanjem samouprave in razširjenjem delokroga raznih podrejenih uradov. Baš nasprotno: kjer le morejo, uvajajo še večji centralizem, sp ravnajo vse v odvisnost od beogradskih central, o katerih nesposobnosti in ko-rupnosti se še pred kratkim tedni toliko govorili in pisali.
Predsednik ljubljanske oblastne skupščine g. dr. Marko Natlačen je včeraj svečano pozdravil kralja Aleksandra in podpisal nanj odposlano udanostno brzojavko. Bogve. kaj bi storil s Človekom, ki bi mu bil kaj takega prorokoval poleti 1. 1914.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA
Efekti: Celjska posojilnica 195, 198, in v. posojilo 87, Vojna škoda 338, 340, Zadolžuice Kranjske dež. banke 20, 22, Zastavni listi 20. 22, Ljubljanska kreditna 150, Merkantilna, Kočevje 99, 100, Praštediona 930, Kreditni zavod 170, 180, Strojne tov. in liv. 85, Trbovlje —, 420, Vevče 120. Split, cement 175, Stavbna družba 55. bo, Šesir 104.
ZAGREBŠKA BORZA.
Efekti: Investicijsko posojilo 88—88 tn četrt, Ratna šteta 339 in pol do 340. Ljubljanska kreditna 150—153, Hrv. eskomptna banka 104 in pol do 105, Kreditna banka, Zgb. 104—104.5, Hipotekama 64 iu pol do 65, Ju-gobanka 103—104, PraStediona 927.5—929, Drava d. d. Osijek 487 in pol do 490. šećerana, Osijek 485—495, Isis d. d. 50—51, Gutman 280—290, Slavek? 125, Slavonija 32_33- Trboveljska 408—410, Union, paromlin 306 do 315, Vevče 132—145. Agraria 55 in nol do 56.
Devize: Amsterdam 22.S2—22.SS; Du* naj 800.94—803.94; Berlin 13.488—13.518; Bukarešta 36.75—37.25; Italija 247.70—249.70, London 275.99—276.79; Newyork (ček) 56.75 —56.95; Pariz 222.61—224.61; Praga 168.30— 169.10; Curih 10.94—10.97.
INOZEMSKE BORZE. Trst: Beograd 9.135. Pariz 20.345, New-york 520, London 25.2225, Praga 15.405, Dunaj 73.25.
09
39
74
^692
Ljubljana, 24. februarja.
Prišla je končno ura tudi za zloglas* nega bandita Franceta Klemena. Danes sedi pred poroto. Že davno pred 9. uro se je okoli justične' palače zbirala iz# redno številna publika in se prerivala za vstopnice v porotno dvorano, da spozna in čuje tolovaja, ki je po svoji drznosti in neštetih zločinih zaslovel za pravcati «strah kranjske dežele«.
Klemen je najpopolnejši tip poklic* oega vlomilca, tatu in ogroževalca člo* veške svobode, V kakem velemestu bi se gotovo razvil v poglavarja podzem/ skih apašev, v naši provinci pa se je potepal iz kraja v kraj, vdiral v sa» motne hiše, vzdrževal zveze s svojimi zaščitniki in mešal štrene zasledujočim organom. Njegova drznost, rafinirana podjetnost in močna fizična konstim* cija ga je prislikala ljudski fantaziji za skrajno opasnega tolovaja in je poseb* no lani po njegovem pobegu iz urno« bolnice in po povratku izza italijanske granice že samo njegovo ime vlivalo Strah prebivalcem samostojnejših kra* jev.
France Klemen je že devetkrat se» del radi tavine za zamreženimi okni. Vselej pa se je po izpustitvi le še bolj razvijal v svoji zločinski profesiji. Bil je končno pod stalnim policijskim nad* zorstvom ter kot italijanski državljan izgnan iz naše države. Pa se je takoj zopet vrnil in nadaljeval svoja vlomil* ska podjetja. Lani 20. maj-a se je zo« pet znašel v ljubljanskem preiskoval« nem zaporu. Znal pa je tako spretno simulirati blaznost, da so ga izvedenci po daljšem opazovanju oddali na Stu* ceneč, kjer je s pomočjo svoje ljubice Angele izvedel načrt za osvoboditev. Prepilil je omrežje in pobegnil v zlato svobodo. Do pozne jeseni je strahova! ljubljansko kolico. Ko so mu tla le po* stala prevroča, se je z Angelco podal preko laške meje, kjer so ga oblasti y Postojni sicer prijele, vendar pa zo= pet izpustile m mu omogočile povratek nazaj v Jugoslavijo, dokler ga nista dne 19. decembra na cesti pri Vrhniki razkrinkala gostilničar Lenarčič in upos kojenec Toni. Prihiteli so orožniki in dolso iskanega rokomavha pripeljali v Ljubljano, kjer jv danes pred poroto dozorel dan za njegove številne Grehe.
Klemenove avanture so široki pu= bliki znane iz novinskih poročil, ki so mnogo pripomogle k zasledovanju pre* tkanega klateža. Vkupno je Klemen lani od 22. aprila do 19. decembra oško* doval z vlomi in tatvinami kakih 24 oseb. Ali ne samo izvršeni delikti, mar« več Klemenove izredne banditske last* Dosti so možu pridobile toliko popular= nost, da ga pozna vse naše ljudstvo. Zato je tudi razumljivo, da se publika bolj kakor pri kateri krvavi porotni storiji tepe za vstop v porotno dvora* no ter z naslado in napetostjo posluša njegove drzne in malomarne odgovore.
Senat tvorijo predsednik višjega dež. ao dišča Miha Vehovar, ss. dr. Fran Mohn-ric* in sodnik dr, Bogdan Petelin, državni pravdnik je dr. Lavo Mastnak, zagovornik pa dr. Stanko Lapa j ne.
France Klemen je tip rojenega tatu, tipičen kleptoman. Ne zna prav ničesar; edino v tihotapstvu je rafiniran in izurjen, saj je v prvih prevratnih letih, ko je cvetelo tiho-
tapstvo, tihotapil in veriiil s najrazličnejšim blagom. Takrat je živel veselo in raskošno. Sedaj pa se kažejo že na njegovem bledem obrazu znaki degeneracije in slabega življenja. Obraz ima skrbno obrit, na glavi pri 42 letih veliko plešo, nad desnim očesom na Selu za dinar veliko svetlordeco liso. Klemen je srednje postave. Šibak, oblečen v obnošeno poltenosivkasto obleko in obut v velike Čevlje, ki 90 bricas že erari eni. Klemen na vsa predsednikova vprašanja odgovarja zelo tiho, presekano in ponavlja svoje običajne, stereotipne odgovore: >Vse sem pozabil!... NiS ne vem! Morda semt ali pa ne!c
Avditorij je kaj pesler in nabito poln. Zelo mnogo je med posluSalci prebivalcev iz ljubljanske okolice, ki so prišli edlnole. da vidijo, kakšen je ta nekdanji strah ljubljanske okolice. Naravno, da je tudi mnogo Ljubljančanov in ljubkega spola. Povabljenih je okoli 20 prič.
Predsednik: >Klemen, koliko ste stari?«
Obtoženec: »42 let.<
Predsednik: >Kje ste rojeni?« ~*   Obtoženec: >V Zagorju pri Postojni.«
Predsednik: »Ali ste izučeni kakega rokodelstva?«
Obtoženec: »Ničesar«.
Predsednik: >Ali ste zakonski otrok sli ne?«
Obtoženec: »Očeta nisem videl!«
Predsednik: >Kaj sto počeli, ko ste zapustili šolo.«
Obtoženi: »Bil sem za pastirja.«
Predsednik: »Kdaj ste bili prvič" zaprti?«
Obtoženi: »Nič ne vem.«
Predsednik: >A!i imate za koga skrbeti, za kakega nezakonskega otroka?«
Obtoženi: »Za mater.«
Predsednik: >Kako, če matere niste to zdavnaj videli ter niti ne veste- kje Je?«
Obtoženi: »Mm hm, otrok nimam.«
Predsednik: »Zdaj dobro pazite na obtožnico, kaj vam očita.«
Klemen se nasloni na klopi nazaj in mirno posluša obširno obtožnico, ki ga dolži raznih vlomov in tatvin.
Predsednik: »Torej France, ali ste pri Avgustu Kancu v Podsmrekf res vlomili skozi zamreženo okno in odnesli več »tvari, posladkali ste se tudi t loncem smetane.
Obtoženec: »Ne rečem, sli sem ali ne.«
Predsednik: »Kako pa 24 aprila v Horjulu, kjer ste vlomili v farovi. Ukradli ste tudi nekaj srebrnih kron in jih dali nekaj vaši ljubici Angeli Podržajevi.«
Obtoženi: »Prav nič ne vem.«
Predsednik: »Kako je pa bilo 9. maj*, ko ste spet vlomili skozi rešetko v oknu in ukradli Andreju Knezu med drugim tuli britev? Saj na britje držite in ste vedno lepo poraziranf.«
Obtoženi polglasno: »Lanko mogoče, a ne vem; res. prav ni? ne vem!«
Predsednik: »No, potem ps je tudi lahko mogoče, da ste prav isto noč Mirki Žagarjevi v oni vasi ukradli klobase, olje. pokalice, svinjsko meso. jajca, skratka, da ste si napravili celo pojedino?«
Obtoženi: »Da da, res je lahko mogoče.«
Predsednik: »Če se ničesar ne spominjate, tudi ne veste, da ste izgnani iz naše države?«
Obtoženec: >I seveda ne vem. saj mi še nihče ni tega povedal.«
Predsednik: »No in v Kočevju? Ukradli ste dr. Krauladu uro in 400 Din. Uro in verižico ste dali Angelci, ne?<
Obtoženi: »Se pa spet prav nič ne spominjam, c
Predsednik: »In isto noe 7. maja v Kropfovi gostilni ter drufro noč pri učitelju in župniku pri Stari cerkvi?«
Obtoženi: »Če ne vem. pa ne vem« Predsednik: »Zvečer 8. maja ste se ps odlikovali pri Riglerju v Dolenji vasi. kjer ste vlomili in vzeli več blaga, srajc, spodnjih hlač?«
Obtoženec: »Mogoče, mogoče je res!«
Predsednik: »Dne 7. aprila ste bili izgnani v Italijo, pa vas je takoj zaneslo nazaj?«
Obtoženi zmiga z rameni.
Predsednik: »Pa 10. maja in 20. maja?«
Obtoženi: »Ko bi vedel, saj bi povedal!« Predsednik: »Ali se spomnite, kako so vas peljali na Studenec?« Klemen odkima.
Predsednik: »20. oktobra ste si omislili suknjič, pelerino in Čevlje ter 50 Din pri oštirju Lojzetu Obersnelu v Podutiku?«
Obtoženec: »To ie pa moral biti kdo drugi; jaz 5e ne vem. kje je Podutik.«
Predsednik: »Decembra vas je pa zeblo, pa ste 18. decembra pri Dolinarju Tonetu v Kožarjih vzeli topel zimski kožuhovinast suknjič.«
Obtoženi: »Tam sem pa res vzel suknjič pa mleko in solato pa tudi pri Martinu Zmav-cu se vzel na Viču nož, koledar in peresoik.«
»Zakaj ste peresni k potrebovali?«
Drž. pravdnik: »Ljubici je pisal.«
Predsednik: »Ali ste v Notranjih goricah kaj vzeli?«
Obtoženi: »Samo čopič in britev. Jedačo sem pa pustil; tudi pese in kave se nisem dotaknil. To je že Dolničar sam pojedel, zdaj pa mene dolži. Tudi klobase sem pustil; saj
imajo mačka v hiši, si jih je že ta privoščil!«
Priča Avgust Kane iz Pod smreke izpove, da je jedel obtoženi tisto noč kislo mleko. Moralo je pa več tatov biti; saj so bile S žlice umazane.
Predsednik: »Klemen, ali lanko damo dežnik nazaj, ki ste ga vzeli?« Obtoženi: »Le, če je njegov; moj ni!«
Priča župnik Nastran je dejal, da je tat
vzel v noči na 24. aprila kurje stegno ter 50 jajc. Napravil sd je tudi kislo zelje in ga pojedel. V pisarni župnišča je vse predale znosil na kup ter jih izpraznil. Ker mož rad je, je vzel s seboj 19 Žlic, da bi bil bolj preskrbljen.«
Razprava proti Klemenu se bo nadaljevala še danes cel dan.
Dogodki križem Jugoslaulie
Prijetne in neprijetne posledice pomlajevalne operacije. — Sveti Birokracij« — Dvoje najdenih trupel.
Čitateljem je v spominu sezacional-na operacija, ki jo je lani v Zaječarju izvršil zdravnik dr. Kolesnikov s tem, da je žlezo na smrtt obsojenega razbojnika Krajana prenesel na svojega starejšega tovariša dr. Zdarskega in ga pomladil.
Operacija je sijajno uspela. Dr. Zdar-ski se je zares kmalu učvrstil kakor pomlajen, a žrtvovanje zločinca Krajana za ta znanstveni eksperiment je imelo za srečno posledico, da je kralj na predlog ministra pravde podpisal ukaz o pomilostitvi Krajana na dosmrtno ječo.
Poleg lepega uspeha za moderno medicino je torej eksperiment osrečiF tri ljudi: dr. Zdarskega. ki se je pomladil. Krajana, ki si je rešil glavo, in dr. Kolesnikova, ki je zaslovel v znanstve-
ta — in ko ga je natančneje ogledala, je v njem na strašno presenečenje spoznala svojega lastnega sina, 20 letnega Adama. Na njeno obupno vpitje so prihiteli ljudje in orožniki, ki so nezavestnega fanta spravili v bolnico in začeli raziskovati zadevo.
Adam se je prejšnji večer s tovarišem Mihajlom Crevarjem nahajal na domači slavnosti pri posestniku Pušinu. Prišla je tudi lepa devojka Mariška Kovacseva, v katero sta oba fanta že dolgo zaljubljena. Tekom večera sta se neprestano zbadala, pa so ju cestje pomirili. Ali ko sta pozno v noči zapustila PuŠinovo hišo, je Crevar na cesti z železnim komadom prebil Adamu lobanjo. Adam je tekom dopoldne v bolnici izdihnil. Crevarja pa so orožniki
nih krogih. Toda dobra dela se na ne- \ vlovili in izročili državnemu pravdniku, kom vselej maščujejo. Tokrat postaja j žrtveno jagnje srezki poglavar Mihajlo vič, ki je dovolil operacijo na razboj-
niku Krajanu.
Početkom marca se bo g. Mihajlovlč moral zagovarjati pred beograjskim Upravnim sodiščem. Že zdaj vlada veliko zanimanje, ali bo Upravno sodišče Mihajloviča slepo obsodilo po paragrafih. aH pa vendar priznalo dobro delo v korist znanosti in človeštva,
V torek zarana se je kmetica vdova Kata TorOk iz Ludasa pri Subotitci podala v mesto na trg s perutnino in jajci. Na cesti je našla truplo mladega fan-
Nadalje so v torek dopoldne v Su-botici v odprtem vodnjaku na dvorišču neke hiše v Jašini uiici našli truplo 50-letne Marije Katunovičeve, ki jo pogrešajo že (Jpber teden. Policijski zdravnik je ugotovil, da je truplo že teden dni ležalo v vodnjaku, ne da bi ga opazili prebivalci hiše, ki so dnevno zajemali vodo.
Katunovičeva je bila poštena in snažna delavka, ki je imela v hiši leDo urejeno malo stanovanje. Vsi, ki so jo poznali, izključujejo samomor in domnevajo nesrečo ali zločin. Na truplu ni najti nikakih zunanjih poškodb.
Proslava dr. Windischerjeve 50-letnice
SnočnjI Merkurjev jour*fix je bil posve« Ćen proslavi zaslužnega društvenega predsednika, enega najboljših in najagiinejših gospodarskih strokovnjakov v naši državi, g. dr. Frana NVindischerja. Povabilu dru* štvenega predsedstva so se odzvali številni zastopniki našega kulturnega in gospodar* skega življenja, ki so prišli izrazit slavljen« cu priznanje in zahvalo za njegovo plodo* nosno delo na gospodarskem, gospodarsko* izobraževalnem in organizatorienem polju s iskreno željo, da bi ga usoda ohranila nagemu gospodarstvu še mnogo let. Jubilantov vi prijatelji in častilci so napolnili veliko kazinsko dvorano in ko je vstopil slavlje* rtec v spremstvu svoje soproge in hčerke, ga je sprejelo številno občinstvo z viharni* mi ovacijami. Podpredsednik Merkurja g. Kavčič je pozdravil zbrane goste in se jim z&hralil za številno udeležbo. V svojem na« daljnjem govoru je omenjal ogromno delo, ki ga je posvetil slavljenec razvoju in na* predku slovenske industrije, obrti in trgo* vine, kakor tudi nagemu strokovnemu šol* stvu. V imenu velikega župana je čestital siavljencu dvorni svetnik dr. Mam, v imenu mestne občine ljubljanske mag. ravnatelj
dr. Zamik, v imenu hrvatskih gospodarskih korporacij glavni tajnik zagrebške Trgov* ske zbornice dr. Čuvaj, v imenu Zveze in* dustrijcev za Slovenijo tajnik ing. Milan
Suklie, V imenu ljubljanskega veleseima predsednik g. Fran BonaČ, v imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo tajnik g. Ivan Mohorič, v imenu Zveze obrtnih za* drug predsednik g. Engelbert Franchetti, v imenu Trgovske akademije ravnatelj doktor Bohm, v imenu Srednje tehnične šole ravnatelj Josip Reisner, v imenu ljubljanskega Sokola Starosta g. Kajzelj. Osebno so izra* žili siavljencu priznanje za njegove zasluge in čestitke k 50letnici tudi zastopniki naših cbrtnih in trgovskih organizacij. Poleg tega je prejel jubilant nešteto pismenih in brzo# javnih čestitk.
Po končanih pozdravnih nagovoril se je slavljenec vidno ginjen zahvalil za čestitke in izjavil, da je bilo njegovo skromno delo vedno posvečeno blagostanju slovenske zemlje. Po svojih močeh je deloval vedno na to. da pride med poedinimi gospodar* skimi 9trokami do solidarnosti, ker smatra, da je gospodarski solidarizem faktor, brez katerega ne more biti napredka.
Po oficijelnem delu je sledila prosta zabava, pri kateri sta v splošno zadovoljstvo
sodelovala orkester in pevski zbor Merkur* ja. Prireditev je ponovno dokazala, da uži* va jubilant v naši javnosti največji ugled in da priznavajo njegove velike zasluge na gospodarskem polju tudi gospodarski činl» telji izven Slovenije.
Splošno veliko zanimanje za
« SLAVCEV* «VELIKI PUSTNI KORZO»
na pustno nedeljo. 27. februarja U I.
v «UNIONU» jamči za to, da bo to najbolje obiskana plesna zabava v tej sezoni. — Predprodaja vstopnic: v cvetličarni «\rizza» v Prešernovi ulici in Lud. čeme, zlatar, Wolfova ulica.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča
DRAMA:
četrtek. 24.: Božji Človek, Premijera. Proslava 251etnice književnega delovanja M. Begovica. C.
Petek, 25.: Pahljača lady VVindermere. D. Sobota, 26.: Zaprto
Nedelja, 27.: Danes bomo Hči. Ljudska predstava po znižanih cena. Izv. OPERA: Četrtek, 24.: Zaprto.
Petek, 25.: Zaprto.
Sobota, 26.: Prodana nevesta. E.
Perski sbor »Obili6< v Beogradu je najstarejše pevsko udruženje na jugoslovanskih univerzah. >Obilić< sam ima za seboj lepo pevsko preteklost, saj so njegovi člani v raznih dobah prepevali ne samo po svoji domovini, temveč ponesli so svojo pesem tudi izven meja naše države. V mejah stare Srbije pozna pevski zbor vObilica< prav vsak Srb. saj prireja stalne koncerte po vseh erb-skih mestih. Ko pa se je rax5iila naša država proti jugu, dalje v Macedonijo. ie bil zopet sObilić« prvi, ki je pozdravil s pesmijo svoje južne rojake. >ObiliĆJ pa je napravil tudi daljšo koncertno turnejo na Poljsko in letošnjo pomlad obišče bratsko Čehoslova-Ško. Te dni pride Obilic prvič tudi v Slovenijo ter priredi tri koncerte, in sicer v Ljubljani, Celju in Mariboru. Ljubljanski koncert >Obilića* se vrši v petek, dne 25. t. m. ob 20. v Unioneki dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Bele
znica
KOLEDAR.
Dane«: Četrtek, 24. februarja 1927; katoličani : Matija; pravoslavni: 11. februarja, Gorgje K.
Jutri: Petek, 25. februarja 1927; katoličani: Viktor, pravoslavni: 12. februarja, M»*-lenitije.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališča: Drama: »Božji Človek«. C — Opera: Zaprto.
Kinematografi: Matira: .Kralj in mlinar«. — Dvor: »Sveta gora'. — Ideal: »Ljubavna kJetka<.
Predavanja: ob 20. v gostilni Dalmaci.ia v šiški: Prof. R. Pavlic: »Praznoverje«.
Ples »Jadranske Straže< ob 20. v 1'nlouu. DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Piccoli, Dunajska cesta; Bakar-čič, Karlovska cesta.
Jutri: Bahovec Kongresni trg; Tstar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Sf>. Šiška.
ZA NASE NAROČNIKE.
Danes, jutri in v soboto lahko dobe izkaznice še oni naši naročniki, ki jih doslej še niso dvignili. Zglasijo naj se v upravi m^a običajnimi poslovnimi urami! Istočasno lahko zglase tudi naročniki, ki že imajo izkaznice (seriji A in B), a še niso dobili nobene vstopnice.
Sveti Matija in avtonomija
Sveti Matija led razbija, če ga ni, ga naredi...
Včasi smo za «Matija*» in ^razbija* imeli popularno rimo ^avtonomija*. Ali kakor po letošnjem vremenu ni več pričakovati, da bi Matija otvoril moderno izdelovalnico ledu, tako je tudi avtonomija letos doživela fatalno smolo, da so se ravno na dan pred godom ledenega patrona otvorile oblastne skupščine.
V klerikalnih glasilih in izjavah predstavnikov SLS ni več govora o av» tonomiji, marveč o zedinjeni Sloveniji s široko zakonodajno samoupravo. To se še lepše sliši. Samo: na katerega no--vega svetnika naj zdaj navežemo okor; no rimo? Gospod škof naj odloči jo!
Snort
— SK. Slavijo. Sestanek vseh rednHi članov se vrši v soboto 26. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer v gostilni STOR v Vod-matu. Ker je dnevni red izredno važen, je jdeležba za vse redne člane strogo obvezna.
— Poraz Građjansfcega v Kaira. Grad-janski, ki je po svoji uspešni turneji na Malti odjadra! v Egipt, je svojo prvo tekmo na vročih egipčanskih tleh izgubil. Bi! Ie poražen od angleškega tima v Ka!ru v razmerju 5 : 1. MoStvu Gradjanskega se je poznala utrujenost.
Šah
Šahovski turnir v Newyorku
Drugo in tretje kolo.
V drugem kolu šahovskega turnirja v Newyorku je igral dr. Vidmar proti Mar-shailu. Marshall je trdovraten nasprotnik, ki je bil za našega velemojstra vselej trd oreh. Vidmar je v piejsnjih turnirjih igral proti Marshallu it osem partij, a ni nobene debil, marveč jih ie pet izgubil, tri pa re-•miziraL Nedeljsko srečanje obeh mojstrov je končalo zopet z remijem in to že v 20. potezi. Partija AUehm-Spielmann je bila po 40. potezi prekinjena v boljši poziciji za Spielmanna. Tudi partija Capab!anca-Niem-cović je bila prekinjena, vendar v dobri poziciji za Capabianco.
V ponedeljek so se odigrale vi-seče partije: Capablanca je porazil Niemcovica, do-čim se je ta rehabilitiral za poraz zinagr nad Marshallom. Partija AJjehin-Vidniar jt končala po dolgotrajni brezhibni končnic; remis. Partija Aljehin-Spielmann je ostala nedoigrana, šanse pa so boljše za Aljehina.
V torek se je odigralo tretje ko-o. Capablanca je v sijajni končnici zmagal nad Marshallom. Partija Vidmar-Spiehnann je končala po napeti in izvrstni igri obeh mojstrov remfs Istotako je Aljehin remiziral z Niemcovićem.
Stanje po tretjem kolu je sledeče: Capablanca 2 in pol točke, dr Vidmar, Nicm-cović 1 in pol točke, Aljehin, Spielmann 1 (1), Marsha'1 pol točke.
Ladislav Vladvka:
mrtvašnice
Roman, V.
Hodniki Narodnega gledališča so bili sijajno razsvetljeni. Pela je slavna Mazzcttijeva. Zvišana vstopnina in večje razkošje je zahtevalo^ooljšo razsvetljavo. Ob sedmih zvečer je stala na trgu pred gledališčem že dolga vrsta avtomobilov. Lesketale so se gladke plošče avtomobilov, lesketale so se fine in okorne noge v svilenih nogavicah, lesketalo se je zlato, iz katerega so žareli divni briljanti.
Vratar v praznični iivreji e sprejemal goste, avtomobili so se vračali v loku in njih vrsta je naraščala.
Kakor črna kaplja se je izgubil Ko-vafik v valovanju glnsov in teles, v toplem zraVu. polnem dihanja in raznih parfumov. Pozdravil je nekaj znancev, toda gneča je bila tako velika, da se ni mogel ustaviti in spregovoriti z znanci. Pustil se je nesti kostem, a tudi z ma-Sčobo zalitemu mesu. V nos so mu udarjali ostri parfumi in vonj nežnih te-
Loža št. 5 ie bila Še zaDrta. Čakal je torej pritisnjen ob zid na hodniku. — Tu je, evo ga!
Tik nad ušesom mu je zazvenel glas Mile Horalkove.
Poz4ravil je Horalka v zelo elegantnem smokingu, poklonil se je debeluha-stemu gospodu, ki se je prerival za njrma ves rdeč in prepoten. Ni dvomil, da ima pred seboj floro. Pet križev mu je dobro tičalo v okroglem obrazu in obilnem trebuščku, ki je nameraval prodreti belo ploščo na skrbno polikani košulji.
Stopili so v lo?o v hipu. ko so luči ugasnile. Tako sta si KovaFik in Hora podala samo roke^
Mila je povabila tCovafika, naj sede k nji, druga dva sta sedla za njima. In že so za doneli po gledalištu divni zvoki vijolin in flavt.
Kmalu 5e začutil Kovafik na svoji nocri topla Milina meča. To toploto je čutil ves čas, dokler so bile )uč\ tigas-njene.
Mazettiieva je trlumfirala in ploskanja po prvem de«anhi ni Wlo ne konca ne kraja. Zastor se je še enkrat dvignil, ko so odbaiati Horalkovl s Kovafikom v fov^r. Številni pozdrav? jim niso dali trenutka r>rostega časa, pogovor ie mo-*8a MUa, ki se je prilazno nasmehnila
zdaj enemu, zdaj drugemu znancu. Znancev je imela v izobilju. Tu pa tam se je začula mimogrede izgovorjena beseda: Colorado. Bila je nekako geslo, ki so ga spremljali razsposajeni nasmehi in skrivna namiga van ;a.
Mila ie na to geslo kimala z glavo, sama ga pa ni izgovarjala.
S Kovafikom pod roko se je izpre-hajala po hodniku. Bila je v zlati veliki toaleti, ki je pa zaslužila v resnici vsako drugo ime, samo tega ne. KovaFik je skrival ogledoval svojo spremljevalko in ugotovil, da bi lahko s to toaleto Še malo počakala, dokler se ji ne zaokrožijo roke in ramena. Ni pa mogel tajiti, da so vplivale njene gole roke, gola ramena in globoko dekoltirana prsa kljub svoji nežnosti skoraj dražeče. Doslei ni imel prilike, da bi ocenil kratko Milino krilo, toda občudujoči pogledi moških, ki so promenirali a;i stali pri vratih, so bili najTx)ljši dokaz, da Mili kratko krilo pristoja.
Čutil je nekako zadoščen ie videč, kako gospodje v spremstvu svojih zaročenk ali zakonskih ?ena skrivaj požiralo z očmi dekcH*ana Milina ne-driia. Tudi sam ni zamudil nobenega trenutka in pritisk roke mu je pričal, da je Mila opazila njegove poglede. Opominjala ga je, kajti njegova dolž-
nost je bila ostati hladnokrven in korekten. Tolažila ga je pa zavest, da morajo drugi moški krasti, dočim ima on vse te dobrote na razpolago.
Iz prijetnih misli ga je zdramila mimogrede izgovorjena beseda: Colora-do! Zvonci so klicali v gledališče, občinstvo se je vračalo na svoja mesta. Ko so ugasnili luči, je sprejel KovaFik Milina meča z razumevanjem, nekako tako, kakor da so mu ponudili kukalo, ki spada v gleda'iško ložo in ki ga ni mogoče odkTbniti, _ako hočemo biti uljudni in korektni.
Druga pavza je bila kratka in zato so ostali v loži. Kukala so iskala Milo kakor lačne čebele Hpovo cvetje. Od vseh strani so jo opazovali in občudovali. Tudi tu je njeno zapeljivo telo razvnemalo moški pohot. Na njeni vitki postavi se niso pasle samo oči, marveč rudi pod očmi je nekaj drhtelo in hrepenelo.
KovaFik se je z opazovaniem nekaterih gospodov imenitno zabaval. Običajni pogovor ga pri tem ni oviral. Iz opazovanja se mu je porodila misel, da bi morali ti lepo oblečeni gospodje še rezgetati. pa bi bil teater popoln.
V zadniem dejanju je bila Mazetti-jeva tako divno strašna, da je sprele-taval gledalce mraz. Njen glas ie rezal
zrak nalik damaščanki. Bil je zveneč, prožen in brezhiben, tako da bi človek mislil, da sliši nad seboj letalo.
Ploskanja ni bilo konca ne kraja. Mazettijeva se ie spremenila v ptičko, ki sedi na vejici in se neprestano priklanja.
Vratar je imel posla čez glavo. Vratca so se zapirala, avtomobili so od-drdrali po vrsti v mesto.
Naslonjena na ramo svojega moža je Mila spotoma prepevala pritajeno pesmico, v kateri so se kitice konča-vale s Colorado in Eldorado.
Hora se je ozrl, sedel h KovaFiku na prednji sedež, se nasmehnil Mili in za-klical šoferju:
— Colorado!
Avto je zavil iz razsvetljenih v temne ulice Starega mesta. Vozil je vedno počasneje in naposled se je us'avil.
Izstopili so in Hora je poslal svoj avto domov.
Okna vseh hiš so bila temna. KovaFik ie zaman napenjal oči. da bi *e orijentiral v tej ozki zakotni ulici. Po obratu avtombila je sodil da so nekje za Dolgo cesto v Starem mestu, toda že blizu reke. Domneval je Že. da ta Colorado ne bo imel svetlobnih reklam, ni pa pričakoval, da niti s svetiijko ne bo označen.
34
60
Dnevne vesti.
V. Ljubljani, dne 24. februarja 1927.
— Podpredsednik   Narodne skupščine.
V Ljubljano je prispel v torek podpredsednik: Narodne skupščine dr. Subotič, ki je hreJ daljše konierence s tukajšnjimi vodilnimi radikali. Dr. Subotič je zatrjeval novinarjem, da sc je v Ljubljani mudil povsem privatno. Podpredsednik dr. Subotič se je včeraj s popoldanskim beogradskim brzo-vlakom odpeljal nazaj v Beograd. Prisostvoval je na galeriji nekaj časa tudi seji ljubljanske oblastne skupščine.
— Velike premestitve oficirjev. V ministrstvu vojne in mornarice pripravljajo velik ukaz o premestitvah oficirjev vseh orožij iv skupin- Ukaz bo objavljen na spomlad.
_ »Politički Glasnik«  postane dnevnik.
Doslej že tri leta kot tednik izhajajoči »Politički Glasnik« prične z današnjim dnem 34. t. m. izhajati kot dnevnik. Izhajal bo vsak dan opoldne.
— Iz zdravniške slnžbe. Za okrožnega zdravnika v zdravstvenem okrožiu Logatec s sedežem v Planini pri Rakeku je imenovan dr. Stanko P e r p a r.
—. Razpisana učiteljska mesta. V »Uradnem listu« št. 20 z dne 22. t, m. je objavljen razglas velikega Župana mariborske oblasti o razpisanih učiteljskih službah v sre-zih Celje, Dolnja Lendava, Dravograd, Gornji grad, Konjice, Ljutomer, Maribor desni breg. Murska Sobota, Ptuj, Slovenj-gradec in Šmarje pri Jelšah. Vseh razpisanih mest je 151. Prosilci naj vlože prošnje, na prosvetno ministrstvo, uradnim potom najkasneje do 25. marca.
— Z naše nniverze. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na juridični fakulteti v Ljubljani docenturo za rimsko pravo. Kom-petenti naj pošljejo prijave s potrebnimi prilogami do 31. marca.
_ Nov odvetnik v Kranju. V Imenik odvetnikov odvetniške zbornice v Ljubljani je bil vpisan z dnem 19. februarja dr. France Ženko, ki je otvoril svojo pisarno v Kranju.
_ Predavanja o planinstva v Zagreba.
ZagTebški turistovski klub »Sljeme« prireja v zimski sezoni sistematična predavanja Iz planinstva. Predavanja se vrše v dvorani ljudskega vseučilišča in so postala že tako popularna, da je dvorana skoro vedno napolnjena. Med dosedanjimi 16 predavatelji sta bila dva turista mednarodnega slovesa, dr. Gvido Maver in Karlo Koranek, v začetku aprila pa bo predaval dr. Kugy, ki bo takrat obiskal tudi Ljubljano. Na poziv »Srjemena« sta predavala v ciklu tudi dva Slovenca in sicer dr. Rafael Dolinšek o Dolomitih in dr. Henrik Turna o Triglavu ter etičnem in športnem pomenu planinstva. Začetkoma marca bo predaval predsednik »Skale« prof. Ravnik, koncem marca pa Rudolf Badjura, oba o slovenskih planinah.
— Promocija. V soboto, 26. t- m. ob 12. bo g. Leo Pompe, sin pokojnega dr Franca Pornpeja, na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja prava — Čestitamo.
— Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva opozarja svoje člane, da je po sklepu odborove seje treba poravnati Članarino za tekoče leto do I. aprila ti. Kdor do tega roka članarine ne poravna, preneha birj član SPD ter se mora na novo vpisati m razun članarine 25 Din plačati Še vpisnino 10 Dfn.
— 80 Kazenskih razprav hi 7 konktrrzov. Beograjske novine beležijo kot rekod svoje vTste, da se je v torek vršilo pred beograjskim sodiščem 80 razprav. Večinoma je Šlo za običajne delikte, telesne poškodbe, tatvine itd., razen tega pa je bilo tudi ne-kai porotnih razprav. Pretežno so bili obtoženci obsojeni z globami, par je bilo oproščenih, nekaj se jih je poravnalo, samo par razprav pa ie odgođenih. Istočasno Je beograjsko trgovsko sodišče proglasilo sedem novih konkurzov nad raznimi tvrdka-m! deloma v mestu, deloma v beograjskem okrožju. Med njimi so tri velika in ugledna podjetja. Današnja moralna, socijalna in gospodarska kriza ne more biti bolj tragično izražena, kakor z omenjenim rekordom v kazenskem in trgovskem pravosodju naše prestolice.
— 105 žalujočih ostaliti. V slavonski vasi Beški ie te dni umrl tamošnji najstarejši očak. 97!etni Viljem Heist Poročen je bil trikrat. Izmed 17 njegovih otrok jih ie Še 7 pri življenju, ki pa so vsi že tudi sivih las. Nadalje je pogrebu prisostvovalo 32 vnukov, 60 pravnukov In 6 prapravnukov. Najstarejši vnuk je star 51 let, najstarejši PTavnuk 32 in najstarejši prapravnuk 12 let. 2e po sami navzočnosti teh številnih potomcev je bil pogreb vaškega očaka Im-pozanten in ginljlv. Zbrala pa se je k pokopu tudi ogromna množica sosedov okoličanov.
— Tntp!o, ki je osem let ležalo v vodi.
Ka Sušaku Imajo senzacijo z misterioznim slučajem. Leta 1919, za časa Italijanske okupaciie, je izginil mesar Anton Posel. Njegovo truplo pa so našli šele pred dvema mesecema v vodnjaku, ko je že razpadalo Po raznih preiskavah, o katerih pa sušaška policija zaenkrat ne da informacij^ se na Sušiku vzdržuje verzija, da je bil Posel član roparske družbe, pa se je neko noč spri zaradi plena in so za lastni tovariši umorfli ter vrgli v vodnjak. Sirijo se fantastične kombinacije, v katere se upletalo Imena šte/finih oseb. In tako je razumljivo, da ima Sušak senzacijo, ki postaja bod -n bolj zamotana in skrivnostna
Cvetno slavje v Vckchami -
Največja in najlepša predpustna prireditev bo maikarada Ljubi fant »kepa Sokola na punini torek dne 1. marca t. t v vseh prostorih Na*
rodnega doma* 464
- KONGRES NARODOV. -
velika maskerada Sokola L na Tabora 26. februarja
Iz Ljubljane
—Ij Opozarjamo na koncert enega najznamenitejših srbskih pevskih zborov, na koncert akademskega pevskega zbora »Obilic« iz Beograda, ki nastopi v Ljubljani jutri, v petek ob 8. zvečer v Unionski dvorani pod vodstvom svojega dirigenta, opernega kapelnika Lovra Matačiča. Oblličev zbor šteje 100 mladih, svežih, za glasbeno umetnost navdušenih glasov. Zbor se odlikuje po svoji disciplini, veliki rutini In vzornem prednašanju. Zato mu srbski skladatelji kaj radi prepuščajo svoja dela v prvo izvajanje Akademiki in akademičarke se pripeljejo v Ljubljano danes: Slovenijo poseti »Obihč« to pot prvič, zato je tem bolj važno, da jih sprejmemo kar najbolj prisrčno. Vstopnice za koncert se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
—U Cep jen je prašičev proti rdečici v Ljubljani. Kdor želi dati v tekočem letu svoje prašiče cepiti proti rdečici, naj to javi pismeno tli ustno mestnemu magistratu (popisovalni urad) do 15. aprila s točno navedbo svojega naslova in števila prašičev, nakar bo mestni veterinar izvršil cepljenje proti običajni mali odškodnini.
—1; Odmev lovskega plesa. Vsi poset-niki letošnjega lovskega plesa soglašajo v tem, da tako dobrega vina. kakor na lovskem plesu že dolgo ni bilo dobiti na sličnih prireditvah. Z več strani nas sprašujejo, čegavo vmo smo točili. Nas to priznanje Ie veseli in drage volje zaupamo radovednežem, da so bila vsa vina označena z lovskimi etiketami »Zajčja kri«, »Lisičja solzac in »Jelenja žeja« iz sloveče kleti veletrgovca Petra Stepiča Iz Spodnje Šiške, 210-n
—IJ Misterfjozna dežela vzhajajočega solnca — Japonska vlavi vsako leto na bajesloven način svoje pomladansko cvetno slrvje. Kdor se za ta prastari, za nas vsekakor izredno zanimivi japonski običaj zanima, bo imel priliko občudovati ga v vsej krasoti in originalni Izvedbi na Sokolski maškaradi v Narodnem domu na pustni torek 1. marca t. I-, ki se vrši letos kot »Cvetno slavje v Yokohami.« 209-n
—Ij Kongres narodov se zbere v soboto na Taboru. Na novo so prijavljene skupine ciganske rase. Indijsko pleme, posebno zanimiva pa je močna deputacija iz Trnovega, ki reprezentira narod bodočnosti. — Razsodišče določi tri maske in siceT najlepšo, najbolj izvirno, najbolj prismuknjeno, ki bodo prejele lepa spominska darila. V razsodišču so gospodje prof. Vavpotič. San* tel in Sest. ki nudijo pač absolutno jamstvo za objektivno presojo mask z danega gornjega vidika. -— Reklamacije in vabila v Tiskovni zadrugi v Prešernovi ulici. Tu Je tudi prodaja vstopnic Dostop imalo vse okusne maske.
—Ij Valčkov ples prirede na pustni torek dne 1. marca mesarski pomočniki Zadruge mesarjev in prekajevalcev na Taboru. Dostojne maske dobrodošle. Začetek ob S- url. Vstopnina 15 Din. K obilni udeležbi vabi — Odbor. 208-n
—U Društvo drogistov za Slovenijo sklicuje izredni občni zbor dne 6. marca ob pol 10. dopoldne v restavraciji *Uub-Uanskj dvor*. — Predsednik
—Ij Sprejem pri velikem županu. Ker je veliki župan g. dr Baltič uradno odsoten, odpadejo jutri v petek sprejemi strank.
—Ij Bučno olje la najcenejše ima Kolšek. Dunajska cesta 147. 39-L
—Ij Namočena polenovka pri Fr. Kham.
27-L
—Ij Požar na velesejmu. Dodatno k včerajšnjemu poročilu o požaru na velesej-mu za paviljonom L nam poročajo, da je prvi opazil ogenj preglednik finančne kontrole LavT'Č. ki je o tem nato opozoril uradnika velesejma g. Richterja. Ogenj je kmalu opazil tudi v Tivoliju službujoči stražnik France Zadnikar. Gasilci so ogenj pogasili do 14.30. Skoda znaša približno 20.000 Din. Kakor izjavlja g. Lavrič, je opazil, kako so neznani otroci tekli od paviljona L In kako je kmalu nato opazil plamen. Poizvedbe za požigalci se nadaljujejo.
—Ij Žrtev težke nesreče. Pred dnevi smo poročali, da je biU v ljubljansko bolnico pripeljana 63-ietna starka Frančiška Sigmund s težkimi opeklinami po vsem životu. Ogenj Je zalotil nesrečno starko v spanju, vendar so jo domači s težavo rešili iz plamena. Sigmundova je v noči od torka na sredo v bolnici po strašnih mukah umrla.
—Ij Male tatvine. Veselemu Albertu je zmanjkalo denarja za dalmatinca. Pod mizo pri »Štefanu« je zapazil, kakor sam pravi, stare, raztrgane hlače. Ker je mislil, da nimajo lastnika, jih je prodal nekemu možu za 30 Din. Lastnik ga je ovadil, nato so ga prijeli In zaprli Lastnik ceni hlače na 35 Din. Danes so Alberta izpustili, ker Je izjavil da bo hlače prinesel nazaj in ni imel namena jih ukrasti — Prijavljenih je še nekaj dragih malih tatvin. — Železniškemu uradniku Doretu Matulu, stanujočermi na Rebri, je neznanec odpeljal ali ukradel velikega psa volflfc pasme
—Ij Nočni napad. Danes okoli l. zjutraj se je vračala želeaničarjeva hčerka Majda T. čez Tabor domov v Zeleno lamo Na Taboru **a jo ustavila dva neznana, srednje-velika moška ter ji zagrozila: »Stoj! Denar ali življenje!« Deklica Je njima dala v rokah držeči Italilansko-slovenskf slovar ter abežala proti kolodvoru.
— Nogavice, vezenine hi žepne robce kunfte najcen*> v frgovinf Osvalđ Dobefc. UtbTjana, Pred Škofijo 15 In Sv. Jakoba trg stav. 9. 40-L
—Ij Valčkov večer priredi 5, marca na Taboru vesela družba starših Ljubljančanov kot slovo od pred pusta. Prireditev ima značaj domaČ« zabave, obleka je poljubna. 871 -L —Ij Ribiške priprave, orožje in streljivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri puškar ju F. K. Kaiser, Ljubljana. 13 L Otroške oblekce: Kristoflć . Bučar. —Ij Drobna policijska kronika. Policija je aretirala   in zaprla štiri osebe. Danes zjutraj dva nevarna postopača in goljufa, ki ju je snela v nekem prenočišču, ponoči pa nekega veselega Cerkničana, ki je praznoval god svojega   prijatelja Matije. V zapore Je bil odpeljan tudi neki Albert, ker je ukradel 35 Din vredne hlače. Prijavljena je večja tatvina denarja in zlatnine, dalje tatvina psa, nočni napad na mlado deklico, en slučaj kaljenja nočnega miru in 9 prestopkov cestnopolicijskega reda.
Iz Celja
—c Narodna čitalnica bo Imela svoj občni zbor v četrtek dne 3. marca v Nar. domu.
—c Za starosto celjske sokolske župe je
bil v nedeljo izvoljen g- dr. Jurij Štempi-har.
—c Požar. V torek ob pol 3. zjutraj je zgorelo poslopje bivše tvornice »Cinal« last g. Kirbischa na Lavi pri Celju. Prihiteli gasilci so lokalizirali ogenj, da se ni razširil ter pomagali reševati prebivalstvo iz gorečega poslopja. Kako je ogenj nastal, ni znano. Posestnik hiše ie zavarovan, veliko Škodo pa trpe stanovalci, katerim ie ogenj uničil skoro vse pohištvo.
—c Društvo Rdečega križa, podružnica v Celju. V sredo popoldne se je vršil izredni občni zbor v magistratu! dvorani. Udeležba je bila lepa in se je zborovanje prav lepo in v soglasju izvršilo. V odbor so bili izvoljeni: župan dr. Juro Hrašovec, opat Perei Jurak, gospa dr. Kalanova, lekarnar Vojko Arko, zdravnik dr. Arko Hočevar, ravnatelj Mirko Gruden, zdravnik dr. Jakob Rebernik magistratni svetnik Ivo Subic gimnazijski ravnatelj dr. A. Zupan, Miha Korošec M. Cudič in gdč. Ivanka Zupančič. Predsednik je notar g. Avgust Drukar.
—c Pomladansko porotno zasedanje v Celju se ne bo vršilo, ker ni nobenih kazenskih slučajev, ki bi spadali pred poroto.
—c Tedenski izkaz mestne klavnice. V tednu od 14. do 20. febr. so zaklali: 3 konje, 1 bika, 19 volov, 10 krav, 5 telic 55 telet in 56 svinj. — Uvozilo se je: 312 kg govedine, 1366 kg teletine in 632 kg svinjine.
—c   Izobraževalno   društvo »Edinost«
priredi v petek ob 7. zvečer v klubovi sobi »Celjskega doma« mladinski sestanek. Vabljeni so vsi brez razlike stanu k sestanku, na katerem bo razgovor o bodočem delu.
—c Gozdni požar. V torek popoldne je popolnoma zgorel hrib sv. Jožefa nad Celjem v smeri od romarske hiše do ceste, kjer se grade nove stanovanjske hiše. Ogenj uničil ves nasad smrečic in povzročil mnogo škode. Zažgala sta suho travo baje dva fanta lina, katera je policija že aretirala.
—c Diplomski izpit iz pedagogike, matematike in fizike je položila z odličnim uspehom na višjf pedagoški šoli v Zagrebu gdč. Anica Cernej, strokovna učiteljica na meščanski šoli v Ormožu. Čestitamo!
Iz Maribora
—m Prve žrtve španske. Dočim španska v drugih pokrajinah že pojema, se zdi, da je začela v Mariboru in okolici Še le prav razsajati. Posebno razširjena je med šolsko mladino, a tudi odraslim ne prizanaša. Te dni je zahtevala že več žrtev. V največji meri so tega ljudje sami krivi, ker smatrajo bolezen za lahek prehlad in prekmalu zapuste posteljo Mrzli vetrovi, ki razsajajo zadnje dni, za take rekonvalescente pač niso baš primerni In bi bila zato pri vseh bolnikih umestna večja previdnost.
—m Kje pa je dr. M Oh I ei sen? Tako so se včeraj spraševali mariborski Nemci, ki so pri volitvah skupno nastopili z mariborskimi klerikalci. To skupno nastopanje je zlasti odobravala »Cillier Zeitung«, ki je nemškim volilcem zagotavljala, da je dr. Muhleisen že izvoljen. Nemci so temu res verjeli In so v vsej Sloveniji, izvzemši kočevski srez, kompaktno glasovali za klerikalce. Včeraj pa se je sestala oblastna skupščina, a Nemci so se zaman ozirali po dvorani, da bi v kakem kotu iztaknili svojega poslanca- Dr. Miihleisena ni bilo nikjer. Pač pa so pozneje izvedeli, da je dr. Leskovar res odložil svoj drugi mandat, toda ne mariborskega, da bi prišel v skupščino Nemec, marveč okoliškega, ki ga je prepustil svojemu klerikalnemu namestniku. Med Nemci vlada zato veliko ogorčenje ne samo na klerikalce, ampak tudi na vodstvo nemške stranke v Mariboru, ki ga je tako polomilo In naivno nasedlo klerikalcem. »Cillier Zeitung« pa o tem previdno molči ...
—m Ustanovitev strelske družine v Maribora. V petek, dne 25. t. m. se vrši v dvorani restavracije »Pri zamorcu« ustanovni občni zbor osrednje strelske družine za mariborsko oblast. Za to patrijotično organizacijo vlada v vseh narodnih krogih veliko zanimanje. Žal pa se vrši istočasno tudi Izredni zbor SPD, kar bi marsikomu onemogočilo udeležbo na enem ali drugem občnem zboru.
—m Oprostitev davka na nalemnfno. Kakor znano, je občinski svet sklenil uvesti posebni stanovanjski davek, ki znaša o% od čiste najemnine. Stranke, ki plačujejo mesečno manj ko 100 Din čiste najemnine, lahko prosijo za oprostitev tega davka. Tozadevne prošnje je vložiti pri mestnerr magistratu med uradnimi urami. To velja torej za vse najemnike, ki plačujejo mesečno skupno manj ko 157 Din.
Grofica kot barska plesalka
Zopet vzbuja senzacijo v Beogradu in Vojvodini avstrijska plem-kinja, grofica Eltz, ki nastopa pod svojim pravim imenom kot
plesalka v baru.
Odkar smo grofico Attemsovo sreč* do odpravili preko meje in dognali, da ni niti grofica, niti Attemsova, marveč navadna pustolovka, smo dobili drugo plemeni tašinj o, ki kot navadna plesalka v nekem baru v Velikem Bečkereku pričenja vzbujati splošno zanimanje.
To je grofica Lujiza Eltz, ki pripo* veduje, da je po svojem možu grofu Francu Pavlu Eltzu celo sorodnica bivše habsburške dinastije. Rodom je z Du* naja iz preproste meščanske obitelji Schramm. V mladih letih je odšla v Ameriko, kjer se je vanjo zagledal bo* gat ameriški farmer, ki jo je tudi poro* čil ter ji po svoji nagli smrti zapustil ogromno imovino v vrednosti 30 mili* ionov dinarjev. Tisti čas je v Buenos Airesu prebival grof Franc Pavel Eltz, ki se je seznanil z bogato vdovico in jo kmalu poročil. Par let sta živela srečno in brezbrižno. Prepotovala sta domala ves svet in — zapravila ves denar, na* kar je grof lepega dne izginil... Vsa obupana se je Lojzka vrnila na Dunaj, kjer je v neki kavarni slučajno našla zopet svojega moža. Ta pa jo je hlftd* no odbil z izjavo, da njegova obitelj zahteva takojšnjo ločitev.
Užaljena in zapuščena se je Lojzka vrgla v barsko življenje in postala z zvočnim naslovom grofice Eltz ponočna
zvezda. Visoka avstrijska aristokracija jc skušala z vsemi sredstvi odpraviti ta Škandal. Celo nadvojvoda Salvator je Lojzki ponujal visoke vsote, ako opusti ime svojega moža. Obrnil se je tudi do papeža, naj ta zakon razveljavi, toda odgovora iz Vatikana do danes še ni.
Lojzka je sicer vzela onih 100 mili= jonov kron, ki ji jih je ponudil nad* vojvoda Salvator, in se odpravila z Du> naja v Budimpešto. Na zaprepaščenje avstrijske aristokracije pa je tam zopet začela v nekem orfeju briljirati kot grofica. Vnovič so ji ponudili 400 mili* jonov kron, da se odpravi v Ameriko. Tokrat pa je Lojzka ponudbo odbila in tožila svojega moža za vzdrževanje. Sodba je bila izrečena šele nedavno ter bi moral grof Eltz plačevati Lojzki me* sečno po 400 šilingov. A doslej ni prejela pare m zato grofica še nadalje ostaja pri plesalski karijeri v ponoČnih lokalih. Iz Pešte je pred tednom prišla v Veliki Bečkerek, četudi je do zadnjega prejemala pisma nadvojvode Sal-vatorja, da naj se odpravi v Ameriko.
Takšno poročilo prinašajo beograj* ski listi o novi barski zvezdi v malem vojvodinskem mestu. Koliko je v tem reklame in pustolovstva, bo policija bržčas hitreje dognala kakor v zadevi t-grofice Attemsove».
Gospodarstvo
Sladkorni trg
Položaj na »laMkorneui trgu je bil minuli teden še slabši kot predzadnji ^ederu Promet je v zastoju. Večja je bila samo nervoznost, in sicer radi pritiska likvidacij v marcu, ki vplivajo tia vea terminska tržišča. V New-vorku se je pričel teden z najnižjimi tečaji, ko so pa začele rafinerije kupovati večle količine surogatov, so cene po^k;»?ile. Koncem tedna je čvrsta tendenca zopet popustila Na newyorški trg vpliva tudi detstvo, da so zaloge v kubanskih in atlantskih pristaniščih Zedinjenih držav veČie kakor lani. Koncem januarja so znašale S06.O06 ton proti 7T&532 lani.- Produkcija na Kubi je znašala do polovice februarja 1492.000 ton proti 1.66S000 lani. Za položaj sladkornega trga je odločilen samo- velik dovoz s Kube in prizadevanje Kubancev, ki bi radi predali svoje blago čim prej. Stare zaloge ponniajo trsove i po zmernih cenah. SeveroameHske rafinerije pa skušalo cene še bolj potisniti navzdol. Ker ie položaj na londonskem trgu sličen in ker ao stare zaloce v Angliji še večje, pritiskajo te zaloge tudi na cene novega blaga. Dnevni promet je znn?a1 na nevvorškem trgu povprečno 100 000 ton.
Kubansko promptno blago, ocarinjeno, je notiralo 16. februarja 4.90, 19. februarja tudi 490. termfnsko za mes<*c 3.11 in 3.6 za maj 323 in 3.18. za julij 8.35 in 3 30, za av ffust 3.42 in 339. za december 3.30 in 3.29. Xa evropskih trsih ,je pobožaj Se slab*f. Konzum sladkorja pozorni vedno pade, zlasti v Angliji Angleške rafinerije so sicer znižale cene, toda tudi to ni pcmagalo. Na praškem trgu večjih zaključkov sploh ni bilo.
—g Učni tečaji na kmetijski šoli na Cr mu. Razen kletarskega in vrtnarskega teča.a koncem januarja ozioma prioetkom februarja se je vršil 14. in 15. februarja dobro uspeli poljedelski tečaj", katerega se je udeležilo tudi 7 Gorenjcev. Za sadjarski tečaj (25. In 26. februarja) se je prijavilo preko 30 kmetovalcev Ln kmetskih mladeničev. — V marcu se bosta priredila se dva enodnevna tečaja: IS. marca živinorejski in mlekarski tečaj, a na praznik 25. marca čebelarski tečaj. V obeh se prične pouk ob 9. uri dopoldne. Poučevalo se bo teoretično in praktično. Za vsak tečaj se sprejme le do 20 prosilcev. Revni udeleženci dobe na zavodu po možnosti brezplačno hrano. Prijaviti se je no dopisnici na ravnateljstvo šole najkasneje do 10. marca. — Dvodnevni tečaj za pridelovanje krme 6e namerava prirediti v maju.
—g Vinska razstava in sejem ▼ Ljutomeru. Razstava in sejem ljutomerskih vin, Id ga priredi 3. in 4. marca iz gospodarskih delavcev sestavljen odbor, ne bo nudil interesentom samo najboljših vin iz ljutomerskega okraja, ampak iz celega vinarskega okoliša, ki ga nazivamo ljutomerske gorice, dalje pa tudi vina iz goric radgonskega okoliša. Za razstavo fn sejem v Ljutomeru vlada veliko zanimanje ne samo pri nas, ampak tudi v bližnjem inozemstvu. Polovična vožnja zagotovljena pod običajnimi pogoji.
—g Konstituiranje upravne** odbora Obrtne banke. V ponedeljek zvečer se je konstituiral upravni odbor Obrtne banke. Za predsednika je bil soglasno izvoljen predsednik beogradske Obrtne zbornice Milan Stojanovič, ki je dobil na ustanovnem občnem zboru delničarjev 23.759 glasov. Za I. podpredsednika je bil izvoljen Mihajlo Stoja-dinović iz Beograda, za II. podpredsednika Milan Ramuščak iz Zagreba.
—g Konferenca mlinske indns'rije. Centrala industrijskih korporacij je sklicala v torek v prostorih beogradske industrijske zbornice širšo konferenco zastopnikov mlinske industrije iz cele države. Na konferenci se je razpravljalo o krizi naše mlinske industrije s posebnim ozirom na trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Zastopniki poedinih mlinov so navajali statistične podatke o krizi. O rezultatu konference javnost ne bo obveščena.
—g Izgledi hmeljarstva v letošnjem leta. Iz nedavno objavljenega poročila srednjeevropskega hmeljarskega urada je razvidno, da imajo hmeljarji od lanskega pridelka 8e 5640 kvintalov hmelja. Zaloge hmelja v trgovskih skladiščih se cenijo na 15 do 20.000 kvintalov. Po dosedanjih izkušnjah bodo potrebovale pivovarne tekom leta okrog 90.000 kvintalov hmelja, tako da ni Izključeno, da bo hmelja leto« primanjkovalo. Vsekakor bodo zaloge pred novo sezono izčrpane, tako da lahko računamo, da bodo tudi cene letošnjega pridelka razmeroma visoke.
—g Svetovno gospodarstvo od leta 1913 do 1925. Po statističnih podatkih Društva narodov se je povečala svetovna trgovina od l tGl3. do 1925. za 5 odstotkov. Produkcija tu-rogatov in življenjskih potrebščin Je narasla za 16 do 18 odstotkov. Indeks cen v trgovini na debelo j* v Evropi niz*! kot v ontalm de-
lih sveta. Evropski delež pri svetovnem izvozu se je zmanjšal skoro za 20 odstotkov, kar pomeni, da je izvoz iz drugih delov sve*a znatno narasel. Evropska trgovina, izračunana v dolarjih, so je povečala skoro za 5 otfst. Povečala se je osobito produkcija umetne svile, kavčuka, kalcijevega nitrata in aluminija, dočim ie produkcija litega železa in premoga nazadovala.
—g Trgovinska pogajanja z Madžarsku. Po sporazumu med na5o in madžarsko vlado se obnove te dni prekinjena pogajanja o tarifnem delu trgovinske pogodbe, ki je že v veljavi. Pogajanja se bodo vršila deloma v Beogradu, deloma v Budimpešti. V našo delegacijo pridejo zastopniki vseh zainteresiranih ministrstev.
Pot mladega entuzijasta iz Vojvodine v Primorje
Mali Dužan Stojanovič le prišel o božiču s svojim očetom iz Sombora na obisk k stricu in tetki na Sušak. Razume se, da mu je pole^ božičnih potic neizmerno ugajalo sinje morje s pravimi velikimi ladjami in belimi jadrnicami. Lepota Primorja je tako romantično prevzela dušo malega fanta iz ravne enolične Vojvodine, da se kar ni maral vrniti domov in ga ie oče domala s silo odvedel.
Toda v Somboru nI popustila čedna nostalgija osemletnega dečka- Pred tednom je Iztaknil ključe od očetove pisalne mize in skrivaj izmaknil 360 dinarjev. Odpravil se je kakor za šetnjo, se lepo poslovil od majke in očetu poljubil roko: »Zbogom, tata!«
Pohiti fantič na postajo, se odpelje do Vinkovcev, tn kupi nov vozni listek, pravilno prestopi v drugi vlak, se pripelje do Zagreba, se podloži s klobasicami In pecivom, prestopi zopet v drugi vlak — m evo ga lepega jutra zopet pri stricu in tetki na Sušaku___
— Kaj si ti tu, Dušan? Odkod, dete? Kaj te je prignalo, Kdo te je dovedel?
Tako sta vpraševala stric In tetka in pol vesela, pol huda ugotovila, da le fantič pobegnil z doma. Tretji dan zvečer je Dušan za]oM.i\\, ko je pri vratih ugledal — svojega očeta. Prišel je za njfm z veliko skrbjo. In ko je Dušan Izredno bistro In duhovito opisal svojo anabazo Iz ravne vojvodine k morju, k morju — se je sam očka nasmehnil in mu obljubil, da ga ne bo nabiksal. Vrnila sta se torej zopet nazal po tisti poti, ki jo mali Dušan kljub svojim otroškim letom pozna že ravno tako dobro, kakor očka in vsi veliki.
Izpred sodišča
Pustolovec Bugarski obsojen.
Lani septembra so aretirali v Ljubljani sivega elegana dr. Milana Bugarskoga, ki si je sam nadel doktorski naslov. Večmesečne poizvedbe so ugotovile, da je padel ljubljanski policiji v pesti izredno spreten in podjeten slepar. Ogoljufal je več ljudi v Ljubljani in Sloveniji, a tudi izven nje. Izdajal se je za visokega uradnika v ministrstvu, in obotW lalikovernežem službe ali državljanstvo, 6e mu povrnejo stroške za vožnjo, kolke in podkupi j en je raznih funkcijooarjev v ministrstvih.
Radi sličnih sleparij je bil Bugarski že večkrat kaznovan; enkrat celo na 6 let, a zadnjič Beogradu na eno leto Ječe. Leta 1919. je bil izgnan iz Avstrije. Služil je od tedaj ko* dnevni čar pri ministrstvu saobračaja in osle-paril v tem svojstvu izseljen isko družbo »Mundus« za 60.000 Din. V Zagrebu je sedel več mesecev v luknji pod imenom dr. Milan Gavrilovič., lastnik rudokopa.
Svoje žrtve je znal omamiti z bleščečim naslovom načelnika v notranjem ministrstvu in z elegantnim, samozavestnim nastopom. Stanoval je vedno po prvovrstnih hotelih. V Celju na pr. se je nastanil v Celjskem domu. a se Izdal za spremembo enkrat za zdravnfka. Vzradoščenl sobarici je obljubil mesto ravnateljice v velikem srbskem kopališču. V Kranju zopet je bil Bugarski načelnik ministrstva zdravja in tudi ponujal rezne zapeljive slufbe po zdraviliščih In kopališčih. Povsod je izvabil od svojih lahkovernih žrtev toliko, da je lahko od tega živel.
Včeraj se je moral za tvoje sleparite zagovarjati pred kazenskim senatom v LJubljani. Priznal je skoro vse očitane mu preggrehe fn bil radi njih obsojen na eno leto ječe. Kazen je sprejel in jo takoj nastopiL
To in ono
Ljubavna tragedija mlade trafikantinje
•V torek ponoči se je odigrala v Bra* tislavi v stanovanju trafikantinje Kata« rine Martinusove pretresljiva tragedija. Katarina je že več let vdova in ima v mestu trafiko, s katero se skromno preživlja. Opolnoči je prišla k nji nje* na setra Julka. ki ji je Katarina že na hodniku izročila pismo. Julka je začela pismo takoj citati. Tisti hip so počili v stanovanju njene sestre štirje streli. Prestrašena sestra je planila* takoj na ulico in poklicala na pomoč redarstvo. Ta čas se je odigrala v stanovanju tra* gedija, ki pa po srečnem naključju ni zahtevala človeških žrtev.
Martinusova je živela v konkubina* tu z nekim mladim uradnikom, s kate* rim sta se zadnje čase često sprla. Usodne noči je prišlo med njima do hudega' prepira, med katerim je Kata« rina potegnila iz predalčka nočne orna« rice revolver in oddala proti svojemu Ijubčku tri strele. Četrta krogla jc bila namenjena nji. Prva krogla je zadela njenega ljubek a v levo sence, vendar pa rana k sreči ni bila nevarna. Mlade« nič je skočil s postelje in skušal iztrgati svoji ljubici revolver iz rok. Toda Ka* tarina se je v obupu vrgla nanj in ustre* lila še trikrat. V trdnem prepričanju, da je ljubček mrtev, si je nastavila re* volver na prsa in sprožila.
Redarji so vdrli v stanovanje, kjer je ležal mladi uradnik ranjen v levo sence. Njegova ljubica je ležala ob po« stelji nepremično, kakor da je mrtva. Policija je vsa presenečena ugotovila, da je bil revolver nabasan s slepimi na« boji, tako da je imel uradnik samo ob« žgan obraz, njegova ljubica pa prsa. Z rešilnim vozom so ju prepeljali v
bolnico, kjer je Martinusova izjavila, da je hotela ustreliti svoje Ijubčka zato, ker se ji je izneveril. Martinusovo je policija radi poskušenega uboja areti« rala.
Originalne tatvine
Na plesu, ki ga je priredila te dni soproga poljskega ministra Pilsudskega, je bila neki dami med plesom ukrade* na dragocena, z dijamanti okrašena za* pestnica. Tatvine je bil osumljen neki mladi elegantni gospod, ki je z dotično damo največ plesal. Policija je uvedla takoj preiskavo, toda dama ni vedela povedati, kdo je bil njen plesalec. Kljub temu so prišli kriminalni organi tatu na sled. Izsledili so ga v osebi nekega uglednega varšavskega industrijalca. — Aretiran je bil skupaj s svojim prija* tel j em, nekim bogatim varšavskim to* varnarjem.
Poleg dragocenih' ovratnic in zapest* nic je našla policija pri obeh bogataših Še nebroj drugih draguljev. Na podlagi hišne preiskave in najdenih draguljev so kriminalni organi ugotovili, da imata na vesti 16 tatvin in vlomov. Ukradene dragocenosti sta spravljala v krasno opremljene prostore »Društva za pod* poro varšavskh mestnih revežev. Sploš* no presenečenje je vzbudila blagajni* ška knjiga, v katero je to originalno društvo, obstoječe samo iz dveh čla* nov. beležilo vse dohodke in izdatke. Dohodki so izvirali iz prodaje nakra* denih draguljev, pod rubriko izdatki so bila pa zabeležena vsa darila in podpo* re varšavskim mestnim revežem. Na* daljna preiskava je dognala, da sta in* dustriialec in tovarnar res porabila vse dohodke za podporo mestnim revežem. Zato ju policija ni vtaknila v preisko* valni zapor, marveč sta bila oddana v
opazovalnico, kjer bodo psihijatri ugo* tovili, kaj je dalo elegantnima vlomilce« ma pobudo, da sta kradla za mestne reveže. Ni izključeno, da sta moža psi* hopata.
Od kolporterja do milijonarja
Slično karijero kot sloviti Edison in nebroj drugih ameriških milijonarjev je napravil tudi ameriški «kralj sadja*, Josef Steinhardt.
Pred 50 leti se je Steinhardt kot ubog mladenič izselil v Ameriko. Ka* kor nekoč Edison in znani «kralj olja* Henry Dohertv, je pričel v Newyorku s kolportažo časopisov. Zaslužil je si« cer čedne vsotice, le naključju pa se ima zahvaliti, da je danes nekronani ckralj sadja* v Ameriki.
Nekoč je stal na vogalu neke ulice, kričal in ponujal liste naprodaj, ko je nenadoma opazil nekega voznika, ki se je trudil, z raztovorjanjem težkih za* bojev sadja. Steinhardt je pristopil in se ponudil za pomagača. Voznik je bil I vesel, obljubil mu je 25 centov, t. j. I okoli 14 Din in porcijo jabolk. Voznik je držal besedo in Steinhardt je odšel veselo žvižgaje s 25 centi v žepu ter polnim naročjem jabolk.
Spotoma mu je šinila v glavo misel, da bi lahko jabolka prodal. Rečeno, storjeno. Stopil je na vogal ulice in po* nuj al je jabolka v nakup. Iztržil je 60 centov, t. j. okoli 30 Din. Drugo jutro si je za ta denar zopet nakupil jabolk in jih prodajal skupno s časopisi vred. Dečko, brihtna buča, je kmalu uvidel, da je kupčija z jabolki bolj plodonos* na, opustil je popolnoma kolportažo in se posvetil novemu poklicu. Kupčija je dobro cvetela in njegov obrat se je pričel večati. Kupil si je malo stojnico in začel trgovati s sadjem v večjih množinah.
Nasproti Steinhardtu je imel svojo stojnico Irec Kellv, kateremu je bil podjetni konkurent trn v peti, zakaj
odjemalci so raje zahajali k Nemcu, ki je sadje ponujal za par krajcarjev ce* neje v nakup. V konkurenčni borbi sta oba sadjarja pobijala drug drugega. Prvi je bil Irec, ki je uvidel, da bo kon* kurenčni boj upropastil oba in zato je Steinhardtu stavil predlog, da združita podjetji. Nemec je bil zadovoljen in ustanovila sta tvrdko <'Steinhardt & Kelly*». Obe stojnici sta kmalu izginili s površja, zakaj podjetna sadjarja sta odprla nov lokal. Podjetje je prosperi* ralo in se širilo. Iz malih trgovcev sta postala veletrgovca, ki sta sprva zala* gala stojnice in manjša podjetja, ka* snejc vso provinco, danes pa vse Zdru* žene države. »Steinhardt & Kelly» sta postala izvozniki in uvoznika domaČe* ga, južnega in tropičnega sadja.
Danes imata obi trgovca na razkošs ni 5. aveniji v Newyorku bajne palače, štejeta svoje premoženje v milijonih dolarjev in sta flavna solastnika pod* jetja, čigar premoženje se ceni na mi* lij a rde.
Umor iz pretirane svobodomiselnosti
V mestu Ufi v Rusiji je umoril 19* letni študent Slovočotov svojo mlado prijateljico Zino Lukovo samo zato, da dokaže, da njegova volja ne pozna no* benih zaprek. Slovočotov je povabil svoje prijatelje in koleginje na čaj in ko je bila končana skromna študentov* ska zakuska, so začeli debatirati o pro* sti volji, usodi in drugih filozofskih problemih. Naenkrat je skočil Slovo* čotov pokonci in izjavil, da človeška volja ne sme biti v nobenem pogledu omejena. Pobahal se je pred gosti, da je vedno pripravljen to svojo izjavo tudi praktično potrditi.
Vsi gosti so se mu začeli smejati in neki študent je ironično pripomnil, da bi moral biti Slovočotov glasom svoje izjave pripravljen izvršiti tudi umor.
Samozavestni študent je ves razjarjen izjavil, da je pripravljen umoriti kogar* koli, samo če podpiše dotični izjavo, da ga oblasti zato nc bodo preganjale. Družba je bila v veselem razpoloženju in tako *e 16letna študentka Zina L-U* kova res ["odpisala izjavio, da Slovočo* tov pred zakonom ne bo odgovarjal ako jo umori. S t*m je hofela nadutega, mladeniča pred ostalo družbo osmešiti.
Toda Slovočotov >e ostal mož bese* da. Potegnil je nož in zabodel študent* ko v prsa. Nesrečno dekle je obležalo takoj mrtvo. Po umoru je šel študent v krčmo in izpil dve steklenici piva. Iz krčme je odšel mirno v kino in šele po* tem se je prostovoljno javil na policiji. Bil je aretiran in sodišče ga je obsodilo na devet let težke ječe. Vrhovno sodi« šče v Moskvi je obsodbo potrdilo, ker se je prepričalo, da je izvršil Slovočo* tov svoje dejanje pri popolni navesti
. fc©IN06AVI
fiaf bol/Je, na jt rpcžnejšć, zato najcenejše
Tiskovine vseh vrst
kakor: kuverte, pisemske papirje, vi* zitke, račune razne bloke, lepake, itd., izdeluje lično in ceno
Narodna tiskarna v Ljubljani
M. K.:
Dva dogodka
Par mesecev pozneje sem srečal v nekem pariškem salonu svojega starega znanca H. Veselo svidenje sva hotela primerno prošla viti. Stopila sva v eno najboljših kavam, kjer je bila zbrana elita pariškega ženskega sveta. Toda prijatelj H. je nemo slonel v mehkem fotelju in skoraj s sovražnim pogledom motril pestro žensko družbo. Končno je spregovoril
»Tu, poglejte! O, te ženske! Tu sede in flirtajo do skrajnih, jedva še dopustnih mej, mešajo moškim jtfave, jih popolnoma znore in Če vzame končno moški stvar resno, tedaj pa poledene, se zaničljivo smehljajo in ga odbijajo, brutalno ali sentimentalno, kakoršnega so pač temperamenta.
Prosim vas, ali ni ponašanje teh žensk tako, da je pri moškem zahteva po popolni vdaji najbolj logična kon-senkvenca? Toda ne, ženske bolj mika možitev »par distance«. Ko sedi ona na divanu, moški pa na drugi strani mize, slavi ona ž njim pravcate orgije. Mi moški smo v tem pogledu pravcati revčki! Premalo je v nas fantazije; mi hočemo realnost, dočim uživajo ženske v iluzijah. Demonska, nizkotna je ta igra. Ves dolg večer nas izzivajo s svojimi razgaljenimi rameni, poželjivimi pogledi, z erotičnim plesom in z razburljivim pogovorom. Ce pa pozneje v avtomobilu ali salonu zahtevaš svoje naravne pravice, so globoko užaljene, razburjene, začudene in nočeto o logičnih posledicah svojega vedenja niti slišati. In zlasti v erotičnih zadevah pri ženskah nikdar ne veš, pri čem si. V .tem oziru so sploh nepreračunljive.
Povedati vam hočem dogodek, ki sem ga sam doživel in ki moje trditve dovolj jasno ilustrira.    To. kar vam
bom pripovedoval, sem doživel z damo, ki jo tudi vi dobro poznate. Toda ne bom vam imenoval njenega imena. Recimo, da je gledališka igralka in mlada vdova. Več vam ne morem in nočem izdati.«
Takoj sem si bil na jasnem, koga misli, dasi mi sam tega ni niti z besedico izdal. In pripovedoval mi je prav tisto zgodbo, kakor ona, pravzaprav čisto drugo, toda njun skupni dogodek. Jaz za svojo osebo verujem njemu. Njemu za to, ker sam sebi ni Drizana-šal, dočim je ona oblekla kožo nedolžnega jagneta. Toda nai pripoveduje sam:
»Prijatelji so me nekoč povabili na partijo na deželo,v neko precej oddaljeno vas. Tam sem se seznanil z ono damo, recimo gospo B. Ugajala mi je in mislim, da sem ji tudi jaz bil prav všeč. Kaj kmalu sva se sprijaznila in postala zaupna. Bila sva veliko sama. Jaz sem sčasoma navajal razgovor na intimno polje in ona se ni izmikala. Torej krivda se pričenja pri meni. Ona me je ljubeznivo pogledovala in tudi moja brada ji ni bila zoperna. Ko sem se z ustnicami dotaknil njenih las, njenega vratu, sem Čutil, kako ie zadrhtela. a rekla ni niti besedice. Je pač ena onih žensk, ki bi si rade osvojile vse moške. So ženske, ki hočejo imeti vse ob svojih nogah: mlade in stare, duhovite in tepce. Poslužujejo se vseh ženskih umetnosti, samo da jih vjamejo v svoje mreže. Ne morejo prenašati, da ostane le eden napram njim hladen in neobčutliiv. To jih naravnost žali in boli. Take ženske so seveda čustveno povsem indiferentne, a so rutinirane hinavke svojih čustev. Čustvena ženska se ne igra. marveč v resnici doživlja. Te ženske oa ne doživljajo ničesar, ne ljubijo, marveč ljubimkajo, ne občutijo, ampak samo koketiralo.
Taka ženska je bila gospa B. To sem kmalu spoznal, vendar Da se nisem hotel z ničemer izdati. Hotel sem ustvariti eksempel. Pri tem mi ie šla vede ali nevede sama na roko. Tedai pa sem se začel j a z igrati. Kakor hitro sem jo do dobra spoznal, sem postal hladen. Vidite, to je bila druga nesramnost, ki sem jo zagrešil. Toda take ženske so škodljivke in zaslužijo, da se jih kaznuje.
Zvečerilo se je. Plesali smo. igrali zastavnice in čas je naglo potekel. Z zadnjim vlakom, o polnoči, sva se morala oba vrniti v mesto. Malo pred odhodom mi je gospa B. izjavila, da ji ni dobro ter me prosila, naj jo spremim na zrak. Stopila sva na cesto ter odšla med vrtove in polja. Tesno se me je oklepala in molče sva stooala v tiho, temno noč. Nenadoma sva slišala v . daljavi najin vlak.
»Zamudila ga bova,« je vzkliknila gospa B. in se me še tesneie oklenila. Seveda sva ga v resnici zamudila. Ko sva se vrnila nazaj, so vsi ostali gostje že odšli in preostalo nama ni drugega, kot da prenočiva v vaški gostilni. Dobila sva dve sobi. drugo poleg druge. »Jaz sem kompromitirana!« mi je smeje opomnila, pri tem pa me tako strastno pogledala, kot da ji je popolnoma vse eno, ali se to v resnici zgodi ali pa si ljudje le domišliujeio.
Voščila sva si lahko noč. se poslovila in že sem se pričel slačiti, ko me je nenadoma poklicala:
»Prosim vas. ali imate svežo vodo v vaši steklenici?«
Voda seveda ni bila sveža, toda hotel sem biti vljuden: vzel sem steklenico in potrkal na njena vrata, vstopil in ji izročil steklenico. Ona ie stala pred mano v negležeju, zardela in pokazala na okno. Zame so izginili vsi dvomi. »Saj ni nikogar vis-a-vis.« sem vzkliknil in jo krepko objel in poljubil. Ona
pa se je začela braniti, češ: »Pomislite vendar, moj mož« ...
»Ha,« sem ga prekinil. »Neumeni izgovor pri vdovi!«
Prijatelj H. je zardel, ko se je zavedel, da se je zagovoril, potem pa nadaljeval: »Jaz pač takih stvari ne znam pripovedovati. Konec je bil ta, da je potem, ko me je do skrajnosti razburila in razdražila, mirno, kot da ni bilo nič, dejala: »Pojdi, dragi, saj veš, da ne sme biti!« In pritisnila mi ie hladen, nedolžen poljub na čelo ter me s solznimi očmi rinila proti vratom.
Takrat pa sem zdivjal. »Prosim, gospa,« sem dejal. »To ste meni in sama sebi dolžna. Beraču se ne pokaže dinar in potem zopet vtakne v žep. Ce ste poštena ženska, je naravnost vaša dolžnost, da svoje vedenje opravičite s popolno vdajo.« In tako dalje. Takrat bi jo morali videti!«
»AH ste zblazneli?« je začela kričati. »Kaj hočete? Sem li morda kaka kokota? Jaz sem poštena žena! Ne v vašem smislu, pač pa v smislu družbe: Moj mož!...« Ah, ne, oprostite... Kratkomalo, napravila je grozno sceno. Bojim se, da so se zbudili v hiši vsi ljudje. Nisem rekel niti besedice več, se naglo oblekel in odšel. Spodaj sem našel gostilničarja, plačal in se opravičil, češ da ne morem ostati, da ne kompromitiram dame. V temni noči sem jo mahnil peš v mesto.«
»Ali ste vašo kokoto še kedaj srečah?
»Ona me od tega časa ni hotela več poznati ter se me je izogibala. Pozneje nekoč pa sem bil prisiljen, da storim nekaj podlega. Razstavila je par slik.«
Torei je ta vaša gledališka igralka znala tudi slikati?«
»O bože, kako sem neroden. Vse se mi že meša. Nastopila je namreč v neki svoji novi vlogi. Njena igra ie bila pod vsako kritiko, diletantska, brez vsake
umetnosti. Bil sem v mučnem položaju, da jo ali prezrem in zamolčim ali pa. da povem resnico. Nisem molčal. Posta! sem celo hudoben, kratko, moje vedenje ni bilo niti najmanj galantno. Toda kaj hočete? Prekrasno jc. če je človek svoj lastni maščevalec, j:
Postal sem zamišljen. Uvidel sem, da ženske vedno le žanjejo, kar so sejale; da je mož po svoji naravi pohleven stvor, ki gre preko meje le, če je izzvan. Pošteni ženski se ni treba nikoli bati moškega, tudi ne v naibolj pereči situaciji. Nedolžno deklo lahko brez skrbi ostane na samem z največjim lahko-živcem, ne da bi bila njena nedolžnost le količkaj v nevarnosti. Moški postopa z žensko vedno tako, kakoršna se sama pokaže. Tudi to je preizkušnja za moraličnost ženske: kako ž nio postopa moški. Čestita žena lahko mirno vstopi v najbolj razkričan lokal, a nikdo je ne bo nadlegoval, kokoto oa bo tudi v najfinejši konditoriji nagovoril urvi samski kavalir. Moški — govorim seveda le o kulturnem človeku — ima posebei: instinkt za etično kvaliteto ženske. Dostojna ženska je varna sama po sebi, nedostojne pa ne ščiti nobena maska. Prva lahko stopi gola na ulico in noben žaljiv, nedostojen pogled je ne zadene druga pa se lahko ovije v svilo in ko-žuhovino, a vendar bo v očeh moškega popolnoma razgaljena. Prva lahko napravi iz razuzdanca pobožnega vernika, druga pa nedolžnega dečka za ba-hanta.
Take misli so se mi podile po glavi, ko je gospod H. vstal, z liubeznivo-ogorčenim pogledom obiel vihrajoče postave plešočih žensk in nekako brezupno pristavil:
»Vse filozofiranje nič ne pomaga. Vseeno jih moraš ljubiti, ljubiti, ljubiti .. .<
(Konec.)
Hokulaturnl papir
<2 'i
kg a Din 5-— prodala uprava „Slov. Naroda"
Zahvala.
15/
V naši težki bolesti, vsled izgube našega srčno ljubljenega soproga, očeta, brata« strica, gospoda
Metoda Kačiča
smo prejeli mnogo dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša našo neizmerno žalost. Za vso tolažbo izrekamo našo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu »Slavec« za ganljive žalostinke, prostovoljnemu gasilnemu društvu v Sp. Šiški, Narodni čitalnici v Spodnji Šiški, C. M. družbi v Spodnji Šiški, darovalcem krasnega cvetja in vsem ostalim, ki so ga spremili v tako častnem in obilnem številu na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 23. febr. 1927.
Žalujoči ostali.
□o ■ itJ!jrj.uTriuaLorj^k^aGDac'C03CLj ininiiimmnmiim»i
Danes!     Danes!     Danes!     Danes!     Danes! Danes!
Krali in mlinar
Brezštevilne duhteče in gracijozne historijice lepe balerine Barberine, ki uživa posebno naklonjenost Friderika II. — 40 psov se sprehaja po krasnih dvoranah razkošnega kraljevega dvorca. — Kralj zgubi pravdo prati mlinarju. — Za telesno gardo kralja se išče po celi zemlji 2 metra visoke vojake. — Veliki šleski boji in še veliko tega nam prinaša izvrstni Otto GEBUEHR, kot pruski kralj Friderik II. v tem sijajnem in razkošno opremljenem velefilmu. Režijo tega izvrstnega filma vodi  slavni  Friedrich  ZELNIK.  — V glavni vlogi Otto Gebiihr kot:
FRIDERICUS REX.
V ostalih vlogah dobro znani in priljubljeni: Georg Alexander, Wilhelm Fieterle, Jakob Tiedtke, Olga Cehova. Anita Forris in tianni Weisse.
Originalne in bodite kostume za ta velefilm je dala na razpolago nemška vlada iz
svojih velikih muzejev.
Predstave točno ob 4- pol 6^ pol 8. in 9.
Pri vseh predstavah pomnoženi orkester.
ELITNI KINO MATICA naiudobnejši kino v Ljubljani.
Prednaznanilo: ^LJUBIMKANJE V SAMOSTANU* po romanu H. de Balzaca,
111III
■ I ■ ■ ■ ■ ■ ■ I H ■ j ll ■ ■ II ■ ■ ■ ■ B ■ ■ ■ ■ ■ M ■ H ■ y H ■ II H H H ■ II H ■ M ■ ■ M
Klavir
dobro ohranjen — radi pomanjkanja prostora takoj na« prodaj. — Ponudbe pod «Kla* vir/461* na upravo «5lovenske» ga Naroda*.
Lepo masko na posodo
išče dama. — Ponudbe z na* vedbo cene pod «Maska/453* na upravo «SIov. Naroda*.
Posojilo Din 5000
išče gospa Pr°ti mesečnemu od« plačilu Din 500. Plačam visoke cbresti. — Ponudbe pod «Si*
guma garancija/463» na upravo *51ov. Naroda«.
t
Suh lokal za trafiko
iščem za takoj v najem. — Po* nudbe pod «Lokal/452» na upr. «Slov. Naroda*.
Najstarejša slovenska pleskar* ska in iičarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Gospo* svetskt cesta (dvorišče kavar* ne «Evropa».)
Se pripo oč;- — Izvršitev toč* na, cene zmerne. 78/T
Jahači pozor!
Prodam srednjega konja; pri* praven za ježo. — Kamnik, Maistrova ulica 8. 459
Lokal
v Prešernovi ulici se odda s 1. majem v najem. — Reflek* tanti naj se zglase v odvetniški pisarni dr. M. Pirca. Cigaletova ulica 1 — od 8. do 12 ali od 15. do 18., ali naj vlože pisme* ne ponudbe. 469
Ceno naprodaj spalnica
iz mehkega lesa ter nekaj ku* hinjske oprave — radi selitve, — Ponudbe pod «Nizka cena 462» na upravo aSlov. Naroda*.
Hiša
z lepimi trgovskimi lokali in t renomirano veliko gostilno v centru Ljubljane — naproda: za 1,000.000 Din. — Cenjene ponudbe pod «Ugoden nakup 456» na upravo »Slov. Naroda«.
Zahvala*
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega dobrega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Slavoja Gartnerja
za poklonjeno krasno cvetje in vence, za ganljive žalostinke na grobu pokojnfka, kakor tudi za obilo čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti sc vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
4^ Žalujoči ostali.
Urejuje* Josip Zupančič. — Za «N«fodoo
F«
«- Za lateratai del listaj Otoo Chrfetoft. — Val » Ljubljani