PoStno tekoči račun St. 24. — Conto cor rente con ta posts). Posamtxna sttvUka 20 štoUgj^ hhaja vsak pondcljek in četrtek ob 8. uri — predpoldne. — St*nezace/o/etol5L., iapolleia8 L.,začetrt teta 4 A. Za inozemstvo ce/o leto 30 I». yV* naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik: m/SKAHMA Številka 54. V Gorici v ponedeljek 9. jalija 1923. Letnik VI. fle/rankirana t>isma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovo- ru in seplačajo vnaprej List, /zdaja konsorcU „GCmiŠKESTnAZK* Tisk. S. SpazzaJ v Trstu. (Jprava in Uredni&tvo: u/ica Mame/i 6 (prej Scuo/e). fin gospodu weitn i. Pisentiiu i inn (iosjHw.1 prefekt ! Vaše potovanje po Ba'iijski planoti ft ustrarilo, kiakor ixwocia »Giomalo •' I'din«««, v Vas globoko prepričanjo • dolavnosli in miroljubnosli slovon- "kega ljudstva, ki da jo s srcoin ^Prejelo Vas kot zastopnika vlado in ** (lia jo z vsom srcem vdwno novi *kwli. ^ospod profekt ! Ako vorno izraža •^onjeaii li&t Vaše osn.bno prepriča- •j°. poiom Vain inoram reči, da ste y *eliki zmoti. SloYcusko ljud.st.vo )ii s sreem ^ano novi vladi, ampak je skrajno *°R;iupljivo in ia mezaupljivost so •odaljje vc^a. To jo, gospod prefokt, tola resniča in propriča/n scm, da Jam z rosnico bolj ustr>z>m ko pa z Mi!1'natvoin. (ilcdč manifoslacij, ki no .-¦> ob pri- ^1 pot o van j a vrSile in se šf JhmIo P ^akih slovosnos1.il], vodile, d.a so lle in bodo posrodno ali neposredno ***ekovane; Saj so niam bile znaue 1 J(;'io nianifcstacijo, že za ča«.a av ^|rij({ in ljudstvo jib je nekako zani- J'vo iinenovialo »parade«' Tako pa- ¦jatfo ^ vrj5jj0 vcč ali inainj pod pri- '*kom krajcvnitlil •činiteljo.v in, kakor ^ »lokaj fasa sein v modi, tudi s "wUiovanjcin. Joliko gledö na odkritosrčnost ta- a pogostib purad. To ji l v 'U^govi naravi, ki je vsa druga ***or Ti;a pr. juznoitalijanska. Zato t' f**1. «aš iiarod z novoljo prenaša ZTi* Ysiljene in zaukaaano matiiso- «cijo^ kakor n. pr. todensko klama- ^0 državmi trobojnici. N.? 7,a1.o, kor v ^bojf'ca laška! Tudi jugoslo- t ^ki trobojnici ali pa slovoaiski na- (1"i Rustavi ne bi nasi ljudje dcUili ^eetauih poklonov. ' ¦b K ^ v zfer0(lovino zadiijib šost lot •Uir- ftur°dov. DoCim jo manifcstiral , 'J^'nski narod zares 'licšt/ctokral. *'. tttiSli pji iKiÄeni «lov. narodu na ^Inorekcni lo dvo samj alovcsnosti, jL ° *o bile zai'os prisrčne »n znto f«> ^**1'11^'^, ker jo naše Ijiulstvo da- ^i. . l?bi\ yvojini čiiatvom: 0 priliki ^j'nirik«« dekl«.riaicijej{)]7., ko se jf •kreS- yiii llar°d <>d deklice do sfcar- ljd ;ar»-vkol y;a združ^njo Slovencev, ia^10^ 'n lSrl>ov. iu Pa za lV'asa dr~ • ri°zJ>orskili volitov v rimaki par- ^llt 19$J1. ko J'c hotcl lliarod doka- J>ot,' ^a ^° hil° vlaksis.temco na 1oj zenilji. %.* .Porofo'tc seveda: laflki Šlovctni tö ° '"a-nifoHiirato v iuki drfavi. ki n' povso,r:i. Različna duSevaost. kikc ' *<>sl)Od prefekt, Oiglojte si pri- »ijj T^^°ven,iji, oz. vob&o; v Jugosla- via l*? nama c^roinneg-a fito- >oja^rw*lni^tacij v 6a»t Neznane^a •i^0"' v Jii.goslaviji so priredili eno •t0 . ^vnost. ALi vzoiniino drug -ßi- •0 r^ri^adcT1 J>rimor: t »tari Jtaliji ^ilr^nfe«tu-ali ÜNocknat in na tisor ^%0^,'T %syojo voljo do osToboditvo * Slot .^ ItialijAiioT T ATfltriji. *ll'ji s godili. Kmkrat so izpovediali *svojo odločno voljo, dia bočojo združiti se Slovcnce in nič več. Pred univoi/o v Ljubljani so položfli v zcinljo par kvadralnih decirnetrov vi'liko ploščo s priprostim napisoni: Noosvobojo- iioni ozomlju. To je bilo vso. S to temeljno razliko bi moral ia- •čunati vsakdo, ki je poklicaii, da vlada Italijanie im Srovane. Siliti Slo- vctne v inanifestacijo sti ]>ravi jib od stfhe fxibijati. S lorn je dovolj dok/aza.no, da on« inanife»tacije niso šle iz srca, 6ftudi jo kak župan, dubovnik. ufitelj ali kdo drug trikrot nayiproino izrckel. Naä niarod ne more biti vladen in sašistovski (damos so ta dva pojma pravzaprav identificirata)- »Se inoti- te«, mi pore^Cete g. prefekt, »dokaz so slovonski ^lani v söSistovskib ortra- nizacijah.« Poglejmo rcsnJci v obrai! Gospod prelekt, lc iz»stavito Hstota kib sloveinski flaiiov ali jjovejie mi. koliko je te'h članov in ko jib \ipoto- vito, jireglojto njiifil zgodovino in njib dušo. Ko govorijn o slov. norodn. inisliiii na 99% ljudstva in ne na izjemo, ki so vpisani v viadni stranki. To so o&ebe, ki bi, ako bi jutri z Kai>rli 150 iol; *a*# miajboljčc srednje sole so zajJi'to, ostanki v idri- ji in na Tolniinskem so le karikatiire prave žole. (il.fde Ijudskoga šolstva smo ze padli nia dobo i/.])roomote, arnpak pro- gram (vidi MiiS'Soli/nij.cve izjave j;o- slanttüi o razniarodovanju Slovon- cev, beri zapisnik obcb kongrosov de- želne faš. zveze za Istro). Noben slov. fašist si javmo ne i.ijia ttb krivic za-/ govarjaü. Ne vom im, kaj delajo, k<* pred Vami stojc- Ali mislite, da odobravata Toroä in .Barjr'clj oOyv])'ü obla.r4.\a., v«»lod iui- (orc ruorajo poštni uradniki 7. vscmi slovenskimi slrankami laški govori- ti, dasi te ne znajo JaSki niti na pr- ste g.teli ? Naj vsfano Slovenec, vj>i- sam v fašij in niaj javno pove. da jo to jirav ! ! Nokega »slov. Gori-čana, ki je bil v avd.ijrnci pri Vašeiri j>r:dbodnJku, je vpjašal profckt: „Kaj ni r«-«, tta h» Slovenci v ov. pleh'iM-itu glasovali zt» Jugoslavijo ' Prava politlka. OdgovarjUin: Kaj jm jo vUu:„ la, da si pridobi ljudstvo ? Dost.i jo storila, a vso /;ato#dv. Jjudstvo odtuji. Dva pogoja «ta, ki dajeta hjo2juo*I. da si država ot*voji slov. ikaro znajo vladali ! Nas naroü ve, da Wilsoaof« idoalne ideje rii^o mogo^o in da j» treba baš zaU> dogovora, ker kosi 11a- rodov uioMijo priti pod tujo državo. J(Kla Jjud'Sitvo -boC-o biti tr;r \/;n<, in pametno vladano. Ali naj Vajn odkj.jM.. -r., ,s,1(>sf( kako si vlada pridobi naö narod f i'o mojem jo to brozuspoAno, ker Vi boste sledili svojini tradieijanr^ k« Vas uče: Činiprej potujčiti to Jjufl- stvo. öe bo enkrat potujfeno, potero ne bo troba Ttctliji zidati Irdni;.v fw» Alpah. To je Vaso prepritai fovo delo bi bil vwak posku«, V«w osW doäogli, ne Vi, nie V; Ki, vm Vfifiu stnunka no k; ... .1 :*nka. Žal m,i je, wlo žal, g prefekt, da rm morßjno sodelovati v popoini slogi iu blagoslovu v prid «lovonskeajiu in italijari.skomu marodu. HIM, na dan s\. Cirila in Meloriu 1ÖW». ftček Virgilif «iržavrii poslarie» Kai se godl po svetu? Jutri priori« v riniskem parJamentu razprava o nove-m voliliiem zakonu. Ta razprava obotapost.ali 'najvažnej.ša parlanient«,rna bitka, kar jili je do. živela Italija i»o svotovni vojni. Zo mesec dni »ei pripravljajo vse straTi- ke na ta odločilni trenotek. Fašistov- ska vlada je zdruzila in organiziraia vse svoje sile, da izide iz zapoCete borbe zmagonosno. Kakor za <&a»a kongresa v Toririu stojida tudi dan.es Mussolini i'n Stur- zo kot glavna lekmeca na politic-neni pozorišču. Ttazlika je v tem, da jo da- našnji položaj meprimorno težavnoj- «» in da je bitka, ki se ima ol'ni ali zavr- že. Giolittijevo glasilo »Stampa« pou- diarja, da j.e. öturzo gos*podar j>olo žaja. Ako se nm j^osroči, da bo gla- sovalo od 1(K> ljudovskib poslamiev J»ribližno HO j>roti vladnernu predlo gu, j*e nov volilni red propadel. Te- g-a se Mussolini prav dobro zaveda in zato je skuSal tudi to pot razco- piti vrsto ljudske stranke Bo] proti Stürzn. Ko bi se mu j)osročilo, da odeepi vsaj 30 poslancov od enotnoga bloka Sturzovih pristascv, bi bil volilni rod pod »treho. Zato Je fa&stovska stran ka napela vse st-nwie, da miik,^ »pm- v ljudsko stranko in zmwnjsa njouo bojno mo^. Ja«no je biJo zaaije in zm vse politično miöle^e Ijudi v Italiji, da je oseba Sturzova tista, ki drži ljudovske vrsto. v «vojib ixjkob, d» j#. on tisti, ki v in zubtevali, dia se mora izreti proti Sturzu, ker >e katoliSkt duhovnik an se kot tak tut «me vtikati v politi- ko. Nanügavali so. du čakajo Kato- liško cerkev hudi 6a»i, «ko ne od- strani Sturzct. iz politi-Čnega življenja. FaSizem je dosLej Cerkev podpiral, toda v bodoče ji bo nasproten, ce n© ugodi tcj zalitcvi. Sturzo je največja ovira iniru in sprave v državi in nanj pade vsa odgovornost, ako pri- de v Italiji do notranjih boiaati). Torej preč s Sturzorr» in mir se nase- li v doželi. Tem pritiskom i;n grožr njam se Vatikan seveda ni vdal temxe izjavil, da se Cerkev nc inor« vtikovati v politi&me borbo »trank, ker stoji nad njjmi. j'oskus safiizzua se je torej poriesrečil. Toda to ni bilo exlino orožjo fasistov. Poskusili »o tudi j)ritognJli kolikor naogoCe veliko ljudovskih pofilaiw^jv na btojo ßtrau in jib pognati v l>oj proti Sturzu, Vendar tudi ta jx>skii« »i rodil ikI*- ljeoiega u«j>e(bla.. Stran 2 GORISKA STRAÄA Plebiscit odobravanja Nekateri desničarji, po večini grofje, kmezi, veleposestniki in gonerali, so. tie. sicer izjavili za volilni zakon fa- ftistov, toda kaj tchta mnenje te male peSčice aristokratov, ko se je vzdi- ginilo v ljudski straiiki cele države niaravnost veličastno odobravanje Sturzovo politike ? Od Vidma do Si- cilije dežujejo iz odsekov ljudsko »tränke v Run resolucije, v katerih »e izreka Sturzü zaupanje in ga pristaši pozivajo, naj vodi započeti tooj do konca. To je plftblscit, kakor ga Sturzo ni šo doživel. Njegovo sta- lišče se je utrdilo, njegov vpliv je Äopct zrastel. Toda no sniemo si mi- eliti, da jo položaj lju.dske stranke lahek. Nasprotno! Morda ni stal Se tiikdar Sturzo prod tako resino odlo- čitvijo. Kajti z&vedati se moramo, fla ima glasovanje proti vladi lahko nedogledne posledice Kaj b.i sc1 zgo- ttilo, ko bi v parlamentu volilni za- kon prop&del? Pred resnimi zapetljaji ? Prva posledica bi bila, da osiane Mussolinijeva vlada v manjšini. Kaj to pomeni? To pomeni, da bi imela vlada vočino parlaiuenta proti sebi in, bi moral a po parlamontarnih na- vadlali odstopiti. Ali bi Mussolini v tem slueaju res odstopil? AH bi za- pustili fažisti državno krmilo, ki jim ga je dala rcvolucija ? Po našem mnenju je to izključeno. Fašisti ne bodo za nobeno ceno zaoustili vlade, fcuidi ne zla ceno nove revolucije tlaje razbijejo parlament, kakor da t>i spustili vajeü države iz rok. To vodo oni prav dobro in ravno tako vse ostalo stranke države. Kaj se torej zgodi, ako propade volilmi za- kon? Fašisti ostanejo n-a vladi in za- gospodjarijo, če je treba, brez parla- memia. Čista in odkrita diktatura eno «tränke. Ali je v naši dobi taka vla- da mogoča in vzdržljiva? Koliko ea- aa bi mogia trajati? Čo se fasisti odlo&jo za diktaturo, pridejo nad idržavo težki časi. Nekateri politiki eahtevajo zato od Sturza, naj raje ¦prejmo volilni zakon in reši tako iiržavo preteče nevarnosti. Mogoče pa, je äe' eno: faSLsti raz- pustijo nemudoma parlament in raz- pišejo volitve |>o dainašnjeni zakonu. V tem slučaju bi se pa poslužili vseh ¦redst ev in tudi nasilja, dia odnese jjo kljub vseinu pri volitvah absolutno yecino glasov. V boj bi stopili njih oboroženi oddelki in pritisnil ob tla irso polititne tekniece. Italija bi do- Si vela volitve z ognjem iin mečem. Ta možnost ni izključena, kajti Hašisti lhk>Cejo ostati za vsako ceno na vladi. Oni so prepriöani, da je to njih dolfcnost, ker zahteva to blagor Italije- »Vse sein premislil!« Tudi v tem priineru bi prišli nad Italijo tježki in žalostni ^asi. Kaj bi pomagala ljudski stranki zmaga v parlamentu, če bi jo moralo pLaCati ljudstvo >na Lastni koži med volitva- mi ? Ce ne zlepa, bi pa zgrda prišli fašisti do večine. Te in enake bi utegnile biti ])o-sle- dice vladnega ponaza v parlamentu. Resne in usodepolne posledice za dr- žavo ! Se bo torej Sturzo odloiil za boj do skrajnosti ali se v zadnjeni času premisli ? Težko je prorokovati Toda vse kaze, da so Sturzo ne bo sti'asil zadnjih posledic. Kajti njego- vo zadržainje se do današnje&a due ni prav nif omililo. Vsi sklepi njego- ve stranke govore prav odlofno in trdino govorico. Sturzo se jasno zave- da, kaj dela in ve dobro kakšna od- govornost leži na njegovih ramenih Ko so ga uekatere osebe pred dnevi opozorilo na posledice, ki pridejo lahko na deželo in njegovo strainko, ako vztraja do konca v svoji nepo- pustljivosti, tedaj je sicilijanski du- hovnik odgovoril: »Vse sem prcnii- slil: prosim le Boga, da me razsvetli in mi stoji ob stra>ni.« Iz teh besed je razvidno, da se bo njegova strainka vrgla jutri najbrže v odločilno bitko, naj pride^ kar Ihx'm1. Mi zrenio z največjo napetostjo na parlamentarno borbo v daljmem Ri- mu, ker se ziavedamo, da je odvisna od nje usoda itaLijanskih strank in politiCni razvoj celokupne drž^ave. Velika Jugoslavija. J'olog' notranjepolitiMih razmer vzbujajo v Jugoslaviji največjo pozor- nost še veduo odnošaji do Bolgarije. Padec Stambolijskega jc tolike važ- nosti 7/d, politiono življenje Jugoslo- vanov, da se. bodo čutile posledice morda še dolgo, dolgo vrsto let. Kaj pomeni smrt Stambolijskega za Jugo- sliivijo, vidimo §ele sedaj, ko so pri- Sli na dan vsi tajni dokumemti Stam. bolijskjievo politike- Voditelj bol- giarske kme-čke stcanke ni hotel le živeti z Jugoslavijo v prijateljskih od.nosajiilx, temveC je imel namen po- ravnati s Srbi za vselej VvSe spore in se združiti z njimi v eno državo. No- vo državo je imenoval »Jugoslovan- ski imp<;rij« in v njegovih listinah so lDašli že ustavni načrt te Velike Ju- goslavije. Misel na združitoiv z Bol- gari je stara. Saj so že davno pred svetovssio vojsko sanjali o tem srbski in lx>lgarski državniiki. Vcndar je ta zdrava mlsel zadevala ob velikan- ske ovire. Mcd Srbi in Bolgari je le- žalo sporno ozemlje Makedonije. Mia- kedonijo so hoteli zase Srbi, zahteva- li so jo Bolgari. Na eni in na drugi strani so tniso hoteli odivči tej .važni zemlji. Miakedonija je biLa vzrok vseh sporov in vojska med Srbi in Bolga- ri, Makedonija je ovirala združitev obeh bratskih narodov. Odstranjena zapreka. Dokler ni bilo rcšeno vpraša/nje Makedoaiije, ni bilo moigoče niti rni- slltj na zedinjenje. Tega se je Stam. bolijski dobro »avedial. Zato se je odločil, da prereže z mečem zamota- ni makedonski vozel- Odrekel se j? kratko in malo makedonski zemlji in jo prepustil Srboni. Nastopil je ])ro(i makedonskim iredentistom celo z oboj-oženo silo. Zato so se pa Srbi obvezali, da podprc'jo l>olgiarske zah- teve na zapaidno Trakijo ob Egej- skem morju. Srbi naj iščejo izhod na Solun, Bolgari na Egejsko morje. S tem so bili Srbi gle-de Makedonije po- mirjeni in zedin^je se. jo bližalo s Dhlitrimi koraki. Niso pa bili s t«m »a- dovoljni makedonski naeionalis*'- O'citali so Stambolijskemu, da je i^- dal Makoidonijo, se uprli in ga vniči- li. S tem je združenje Bolgarov v Ve- liko Jugoslavijo za enkrat pokopano. Stveda v veliko zadošre,nje Ronauni- je, Grčije im Italije. Kajti vse te drŽa' ve so gledale z neprijetnimi občutk« na veliko jugoslovewsko državo, kJ bi postal a gospodarica Balkana. Saj bi l)ili imeli Juigoslovani nno i/-m€» prvili držav v Evropi. Toda gibanje za ujf'dinjenje vsoJ» Jugoslovanov sekljubsmrti Stambo- lijskega ne more vni^iti. Prej ^ili $yM pride zopet do moči in bo nastlo *°^ liko Casia, dokler >ne ]>odo združe»1 Bolgari, Srbi, Ilrvati in Slovene! v oni veliki balk a risk i državi. DNEVNE VESTI. Profesor Fogar tržaški škol. Kakor smo zveJeli iz Rima, je imeno- van dr. Alojzij Fogar, profesor no Cen- tralnem semeniaču v (iorici, za tržaško- koprskega äkofa. Novi škof je znan ti:di med goriskimi Slovenci, kcr je bil vcč let katehet na gimnaziji in vzgajal tarn tudi slovensko mladino. Po svojem značaju je prijazen, demokra- tičen in nepristranski. Zato u/.iva tudi med Slovenci dobcr sloves in propričani smo, da bo našcuiu ljudstvu pravieen škof. I'rofeHorju Fogarju prisri:no resii- tanio! Kje ste pustiU Gorico ? V Vidmu ao so zbrali tc dni zastopniki fusistovske stranke in sklenili resolu- cijo, v kateri zahtevajo od vlade, naj zgradi že enkrat. železnico Predil-Trst. Resolucija je lepa, a zelo žalostna. Kajti vsak na Goriökem ve, da gre želcznica iz Predila lahko preko Gorice ali pa pieko Vidma v Trst. To ni vseeno. Co gre preko Vidma, je Gorica odrezana in še tisti majhni promet, ki pride iz Jese- nic, bo vničen. Gorica bi bila straäno udarjena. In res! V resoluciji ne govo- rijo fašisti nič o Gorici, pač pa o Vidmu. Kaj porečejo nato gorlški fašisti? Kako bodo zagovarjali to politiko? Brezposelnim invalldom ! Vai brezposelni vojni invaTidi kr. ita- lijansko in bivfike avstro-ogrske arma- de, ki so itaiijanski državljani in za katere velja zakon Labriola o prisilnem njirncyc'inju invalidov, so vabljcni, da vložijo proänje za. alužbo na sledeči naslov: Rappresentanza dell'Opera Na- zionale per gli invalidi, Trieste, via Ti- meus št. 3. Obrazci za prošnje se dobc istotam . Goriski invalidi sprejmejo pa obrazce v Gorici via Mazzini št. 7/II. nadstropje. Prošnje jo treba vložiti naj- kasnje do 20. julija 1923. Vojni kurati v Nnrodni bratnbi. Kakor poročajo listi, mislijo nactta- viti fašisti v Narodni .brambi vojnf kurate. Kako bo šlo, ne vemo, kf morajo biti verwliar vsi člani Narodn^ brambe obene.m pristiaši snšistov^"ksi stranke. Telefonska zveza med TrblŽom »ö Bovcem Kakor »mo zvedeli, se ustv-ar« y kratkem telefonska zvezia med Bot- cem in Trbižem. Tako bo mogoče ^6' lefonirati iz Trbiža. naravnoat v ^0' rico. Triaški «Lavoratore» prepovedan. Vlada je prepovcdala nadaljnjo tisk*' nje komunističncga dnevnika «Lavoi»' t(/re», ker je prioličil zelo oster claneK- «SovraStvo». Tako so zgubili primor»^' komnnisti svoj edini dnevnik. To Je i% drugir-, da je oblnstvo ustavilo «La^*' ratore». V petek so poskusili sašisti napftd 0> tiskarno, pa so jib syidrzali oroiniW* Pafi pa so vrgli ve^ bomb v Delnv»11* zhomico. Žetveni in setveni dopnstl za letnlk 19**' Kakor jioroča vojažki uradni list, r sklenil vojni minister, da dovoli T°i*' kom letnika 1903 žetveni in Ketveni <**' pust 10 in dni. V postev prihajaio m»1* poseatva. Dopusti liodo trajali od 1. &$ tombra 19^*3 do 30. aprila 1924. Dopu* prejmejo le vojaki, ki opravljajo red* vojaško službo. Še vedno niso ill iz IramasonskUt ^ \ Florenci je izdala fašistovska sti** ka poziv na svoje pristage, da no sflicJ biti člani framason.skih lož, ker dclajj* framasoni z vsemi .silami proti ^* in sejejo razdor v fasistovsko stran^0' Kakor vidimo, je kljub prepovedi ost* lo še precej fašistov v tajni organtr-ö^ prostozidarjev. JULES VERNE: ČRNA INDIJA ROMAN. Prosto poslovenH Z. Z. Simon Ford si je 7. vso iskrenostjo ¦vojega srea želel, da bi se poroka Harry ja z ml ado deklico obhajala v Cityju z vsemi svečanostmi, ki bodo vzbudile veliko pozornost med rudiar- ji v Aberfoylu. So nekdo drugi je iskrono želel xvezo med Harryjem iii Nell, to je bil inžener James Starr. Predvsem je mislil pri tem na srečo obeh mladih ljudi. Pa tudi razlog splošnega po- menia niu jo narekoval to sröno že- Ijo- Kot znano so Jamesa Stiarra še vedno Ložila neka domnevanja, čl~ prav še zdaj neopraviferija. Nell je bila oeividno edina, ki je vedcla za »krivnost prcmogove jama, za skriv- nost, ki je bila še vedno zakrita. Ali naj abcrfoylskira rudarjem. še na- I>rej preti no-sroča ? Kako bi se mo- gli proti temu zavarovati, dokler Tii- so niti znali, odkod da izvira ta ne- sreča in katere osebe tu sodelujejo ? Nell ni hotela do sedaj ni Cesar izpo- vedati, je modroval inžener, toda kiar je druigim zamolöala, tega ne ho rao- gla skrivati svojemu soprogu, ki hi mu lahko preti la velika /nesre<;a in zato je viažno, da se upostavi zakon- ska vez kot najboljša obramba. Tako je modroval James Starr in govoril ni brez logike. Svoje misli je razodel tudi stareimu Simonu, ki je enako želel in pričakoval. Ni bilo to rej ziadržka^da postane Harry Nellin zakonski mož. Kedo bi pa tudi ugb- varjal ?! Harry in Nell sta se ljuhila in postarni starSi drille snahe ^tudi želeli niso. Ilarryjevi tovariši pa so »e, veselili njegove sreče, ki so mu jo privoščili, saj jo je po njihovem mnenju tudi krvavo zaslužil. Mlada deklica je bi- la pa tudi popolnoma neodvisna in pri njej jo odločevalo lo njeiuo srec. Todia če so bili vsi ti dobri Ijudje mnenja, da no more zaroko niJiče ovi- rati, kako to, da se je iz najskriv- 110j šega kota novciga Aberfoyla pri- plazilo Cudez.no bitje, katero se je neslišno plaziJo po temi) ko so ob uri po^itkla pogiasili elektri&ne luči in se čez ves knaj zgmila noč. Kak nagon je vwlil to setneo skozi razne tako ozke galcTije, da hi skoraj mi- slili, da so nepremakljive ? Zakaj je to zagonetno bitje skufia- lo vedno laziti proti bregovom Mal- colrn.skcgia jezera ? Zakaj se je trdo- vratno obrnilo vedno proti s-tanova- nju Sijnona Ford a in sicer tlako lo- kavo, da je do «ediaj Se Yedrio ostalo neopaženo ? Zakaj se je pririnilo do oken kota- že in «kuwalo prisluškovati nekfile. rim pomemkom v hiäi ? In Co jo to bitjo prcstrcglo Kaj jto- »ameznih J^sed, zakaj jo jiotom ;nje- gova stisnjena p<;st Eazug«iüa proti mirnemu stanovanju ? Zakaj so se nato preko njegovih raclju-Coiiijlii us,t- nic tsuIo I'xjsw'ö: »On» ia on — 'nikdat- !« XV. Soinčni vzhod. at Mesec dni k««nej.e — na vcčer ™ avgusta sta se Simon Ford et njogova žena Madge poslovila od **' rih potnikov, ki sta jim želeUt &"'. ve-čjo srečo in ki so se ravno odj**^ ljali na odhod. James Star, Harry in Xack Ityst^J hoteli namrc*- povesti Nell na pol** je zemlje, ki nanjo njona noga do j daj ho ni stopila; povesti so jo *iot<*) v hlovskovito osve-tje, cigar žarkof** niso doslej ohKutile, njene oti. Izlet naj hi trajial dva dni. JstJ^ Starr se je s llarryjevem sogl^fJJ] zavzel za to, da naj deklloa v o^'-'01^ st.ijidesetiJi urah vidi vse, öc,sia/ t imela prilike v premogovniku, "\f 'najriazliöncjse «like, živo pmnot^ z mesti, /-'¦okrajinami, gorami, r*^ mi, jezeri, zalivi in morji... Ravno v ttvm delu skotske, Edinhurghom in, Glangowom j« **v^ va nakapi-cila vsa svojia eeJii*'J^ r.ORISKA STRAŽA______________________^_________________________Stran S Dre novi mail J1* bili te dni na Sv. Gori. V »edeljo 1. e JJ- ie prvic pol pri Mariji g. Lavrenčič K ^avskoga. v pondeljek pa so peli g. °su mod njegovo prvo daritvijo clomu- Pesmi. Dvc bolj skromni slavnosti, , m L°lj ljuhki, prisrčni. Povsod je oi, a pri Manj jo mir. To je vleklo to novomašnikn tja gor. Oh rani Vaju mm.V tem dunu do konca! USTNICA USEDNlŠTVA. '¦ßanizaciji tobakanarjev. Radi poma- lnJa Prostora izostalo. Prihodnjic. \ Dr. Rudolf Gruntar. i e a meyeca so govorili o njegovi ezni( a upali smo, da l>o njcgova t Op*a narava bolezen prestala. Izne- ju, U nas Jc zudelu vest, du jo ki ga danes krije rodna kobari- ^J Prst. 'iai° n° 8e ^11* ni vcliko izpostav- be \,1>rc(1 vojno Je kandidiral na Ga- pkovem programu za državncga ar»fa proti dr.ju (iregorf-iču. Njego- le f. ulmi s^odi, njegova priljubljenost ter lla prava nevarnost za dr.ja Gre- ^ cita. Le-ta so je iniel zahvaiiti za top 2rna^° politično ustaljeni zavesti *o C°T ^' ^J< ^*" ^n ^)a SV0J^ popular- l^j tej borbi zoper dr.ja Gruntarja, p°*cbno ni imel sovražnika. I«lv° Vo^ski se Je le se onkrat make f|0 ° izPostavil, ko je kot zaslopnik Voj ^ Pr'č* njegova izvolitcv za žu- ofof .V G°rknem, naši največji gorski ko • l ^ž'tek je l.il poslušati rajnega. fyisJe 1>azvija) po izvotivi »voj program. jc ni1i bile tuje potrebc ljudstva, bil *im C "l^n° ^öhro orientiran in lokal- **itn ?OsP°(5ftrskim, moralnim, narod- rU \ln VcrMkim potrebam y (<-ni provo- TiSj. l naši dulioväc'ini je ?Unn n^in^u Qojj ' ** ^iso platali doklad na osehnc *ti k Uiri0> «• imajo zahraliti rekurzu ^^m Je Tlo2J1 zov*r doklado dr Koliko prijateljev je rajni imel med našo intcligenco jx> c'li dezeli, je pri- fal njegov pogreb. Vsem nebrojnim njegovim fastilcem, prijateljem in znancern j)a naj veljajo besede, ki jib je govoril Cerkljanom, ko so mu izrazili željo, da mislijo na})ra- vii spominsko ploščo vsem domačim padlirn vojakom: »Ne stavimo denarja v kamen, postavimo rajsi ziv spome- nik sužnjem Avstrije občinsko doiiro- delno ustanovo, od katere bodo imeli reveži dobiček.« In sedaj te markantne postave - drja Gruntarja — ni veC med zivimi. Bog mu daj večni mir in lahka mu zemlji- cn v bli/.ini Paglaruzzija in Sirnona ! Kaj je novega na deželi MIREN. Na d«'iii s\. Petra in Pavla je videl Miren j)rekrasno razstavo šolskih izdel- kov. Obrtna nadaljevalna sola za fante in dekleta se je nad vse prif.akovanje dobro izkazala. V kolarski, kovaäki in zidarski stroki si videl razstavljene razlirne narrte, ki so bili naravnost j)o- polni. Izredno lepo je učinkovala iz kamna izklesana glava psa, ki ima umei.niško veljavo. Zenski oddelek je bil bogat in zelo pester. Videl si vezenine, jierilo z bolgnrskimi narodnimi molivi in mnogo drugega. Pomembnost razbtave temelji jm.m-djio v tem, da so bila razstavljena tudi dela deklet, ki so se prosjovoljno javila v so- lo. Celo iz bližnjili vasi so hltela \" Mi- ren dekleta k pouku. Prostovoljno organiziran )>uvik iu«j m» pobuda 7!a ostale sole naše dežele. Cast gošpodifnam ufiteljicam, gospodu vodi- telju in- učiteljem. Miren se je zopet. izkazal v svojom starem razmahu in napredku. Hazstavo so obiskali tudi zastopniki Ti-govske in obrtne zbomice iz Gorice. DORNBERG. Sestdesetletnica «Slovenske Čitalnico v Dornbergu bo gotovo ena največjih prireditev, ki se pripravljajo za letognje poletje na kultrnem polju Goriške. Vi- deli bomo^ tu telovadce skoro vseh ?v delujorih telovadnih zborov Primorske. Zii njimi nastopi tudi čela mladih telo- vjulkinj. Razni pevski zbori bodo pre- pevali naše mile jiosmice in «Goriški Godbcni krožek» nam bo neutrudljiv) sviral. Tako bo minul popoldan nedelj« 15 JTtlija v slavnostnem razpoloženju. Proti večeru pa vprizorijo čitalničarji kot slavnostno predstavo Finžgarjevo «Našo kri». Tme «Naša krsi» in imo Finžgar, naä sedanji najboljäi pisatej, ki jc to-igro spisal, naj privedeta svakogar v ))osojilniriio dvorano! ?EBRELJE. Letošnja letina nam je obetala zelo veliko krme. Upaii smo, da si bo jiasa živinoreja zopet opomogla. Lansko leto smo morali namref; radi pomanjkanja krme odprodati mnogo živine, vsled Cesar je živinoreja zelo trpela. Nepre- stani dež pa grozi, da sena ne homo rr.ogli ])osušiti in sc je zato naše upanje na zboljšanje stanja naSe živine zelo skr^ilo. Zit)i manjka solnca, zato bo pozna žetev in bo za setev ajde in ozi- mine primanjkovalo časa. — Dovolite, da javimo javnosti za- lostno kroniko o številnib slučajih .smi» ti, \i smo jih do/.iveli v zadnjih inese- cih: Dne 29. maja je umrla Marija Rejec, županova hčorka, po dolgo trajni bolezni. Bila je splošno priljubljena de- klira, kar je pokazal tudi njen pogreb, katerega se je vdeležilo na stotine ljudstva. Dne 30. m. m. smo doživeli rodek slucaj, do umo imeli na en dan dva pogrcba: pokopali smo 23 letno Mari jo Kogoj, cdino dorn a bivajočo hferko premožnega .tukajänjega posest- nika in pa Terezijo Carli. V nedeljo dne 1. t. m. je umrla Marija Polak od h. št. 144., dne 3. t. m. pa^Jožcf Medved od h. St. 21. Smrt ima tedaj res bogato žetev. Prcostalim naže sožaljo, ranjkim voftii inii'1 VISNJEVIK v BRDIH. (Hitri brzojnvi.) Dne 1. t. m. je hila na Slapu ob Idriji oddana brzojavka, naslovljena na No- vinca Mateja v ViSnjeviku pri Kojskem; vsebovala je sporočilo o smrti scstrc Kmilijc. In sedaj ljudjc božji čujtc in strmite: dne 4. t. m. dopoldno jo brzo- javka po hudih tmdapolnib awiprekal komaj jiriromala v Viänjevik. llhrost l)j'zojavk je res naravnost občudovanja vredna in neumorna pridnost postno — brzojavnih vslužbeiicev še1>olj! KOJSKO. (Srečkanje.) \: ]>ondeljek 2. t. m. se je vršilo na nfišem županskem uradu žrebanje za edini dobito razglasitvi se je predstavil sretni lastnik dobitne številke. Človek mora irneti že nekaj srefe, da dobi za 50 stot. telico. Iharije. ' Dne i. t. m. smo pokopali posestnika Janeza BoStjančiča, po domače Lukra. Bil je mo/ stare korenine, vedno vnet bojevnik za krščanska načela. Vdeleže- val se je živahno političnih bojev in se je zelo zanimal tudi za gospodarska vprašanja. Na praznik sv. Peti-a in I'avla je bil pri sv. spovedi, v nedeljo 7.vec":er je se bral «G. Stražo», in «Mali list», zjutraj je pa umrl. Pocivaj v rniru! — Pri nas imamo izobrazevalno društvo «Danica». Ustanovili so jo mla- di moije in fantje skoraj kar samj. Želeli bi, da hi narn prišel kdo predavat in tudi knjig narn manjka. Samo čita- nje tasopisov ne zadostuje. Badi bi tekmovali in dosegali vspehe kot druga dmstva, zlasti na Goriškcm, toda brez voditeljev iihiu gre težko. TRNOVSKA PLANOTA. Naša planota je skrajno zanemarjena, odkar so nastopila italijanska oblastva. Z največjo skrbjo je preminula avstrij- .ska gozdjaa in dcmenijalna uprava na- pravljala, vzdržavala in popravljala voz- nc ceste j>o Trnovskem gozdu in izvoznc ceste preko Trnova in Čepovana v Go- rico. Cestarji gozdne kakor tudi cestne uprave so bili vedno pri delu na cestab, gramoza jo bilo vedno dovolj v zalogi in cestni nadzorniki so z vso strogostjo pazili, da so bile ceste pravilno potira- ne. Sodaj manjka gradiva in cestarji, tudi če bi hoteli, ne morejo opravljati svoje službe. Baje je politieno in gozdno oblastvo stavilo v proračun prenizko svoto za gramoz in gradivo. Vsled tega se ceste ne nadelavajo. po dežju ostajajo globoke kolesnice ter se izglabljajo brtozi in luknje, ob suši se nabira neznosen prah. Ob tem trpe veliko živina in vozniki, ki izvažajo les i/. erarskega gozda. Podjauia tvrdka Ribl &. Mauer v Gorici, ki se žo leta trudi, da bi navedla tok letoviščarjev na Lokve, Čepovan in Trnovsko plancto, bo s težki- nii svojimi korijerami komaj mogla vzdržati promet, ako gozdna in derna- nijalna oblastva in namestna presektu- ra v Gorici ne ukroneta nemudoma, da se ceste pravilno nadelajo. Korist nase planote zahteva, da so ceste v redu. zato naj se vsi rnerodajni činitelji in tudi žitpanstva za to zavzamejo. Posebnožu- panstvo v Trnavorn in Čepovanu naj počne akcijo, da se skličejo občinski sveti ter zahtevajo, da cestni organi vrge svojo dolžnost. TEMNICA. V Temnici na Krasu je umrla dne ü#. m. m. v cvetu svoje mladosti dekl« Pavla Bogelja. Pogreb se je vrSil 22. ob obilnj udoležbi doma^inov. N. ]< IDERSKO. Na planini Matajur so ü9. rninuleg« meseca ponoči okrug pol 11 h nkradli neznani tatovj posestnjku Francu Kra njcu v Mlinskem gt. 3, konja in kobiio. Konj je dve leti star, visoke rasti, irn« dolgo rudec-o grivo, na glavi pa belo li- so. Kobila iste starosti šiiokib stege«, Simla ima na prednji rmui r;iim Vnu-r9 je zadobila na planini. Kdor bi konja spoznal /.a ]>rnva, naj nemudoma brzojavj k. žujmnu r Ideskern post a Kobarid (Caporetto). Dotičnik dobi 500 Ijr nagradf. VALUTA. Doe 7. julija ti d«l ali dtbil: u, 100 dinarjev — 2460 — 2490 1. ia 100 avitr. kron — H'H — 3 5 it. za 1 dolar — 2^-70 — 2385 1. ia 1 fant 10830 — 10875 1. DMROvis. Za Alojzijeviiče: SI. JlraiulmrH in po- sojilnica v Bovru 1(K) J>. I'risnnH hvala! NAZNANILO. Podpisani nazoanjam slav. ob- činstvu, da sem na novo otvoril svoj fotografiern atelje „Helios" v Idriji Za mnogobrojen obisk se pri— porocam. Srečko Bajt ••••••••••••¦••«•a ¦••«¦•••«•¦¦¦¦¦•¦¦¦¦•••• URADN1CA, zmožrifi kiijigovod»iva, Stenograf ije in strojepisja, sloveB- 5čine. nemsV-irir», srbo-brvasftine i« nekoliko italijan.^ine, ioče slutbo. Pcmud)ye na »Straio« pod: >'d let- na pviikSii«. POZORt na staro slovenstto tvwaJko I azpitriajam pebisivB m ill» zoiimik ciiift h star Omare. , . od 200 lir naprej posteljnjake. , 90 , vzmeti(šušte) , 70 , „ blazine . . • 60 „ , kompletne spalnlce 800 , , Velika Izbera navadnih in fineßih Mk, totor tudi žeteznih posteljnjakov. Priporofi« so Ant. Breščak največja zaloga pohlitva nk fiorlifcem z latto» t»varno v Gorici, Via Cartfucci 14 (prej ttotfxnfca ulica) In V. C. Favetti St. 3 VAB1LO k rednemu ob^nemu zboru Hraollnie* In posojilnlc« v Dornbergn. ki «e bo vršil v nedeljo 22. julija t. 1. ob 10. uH predpoldne v posojiluični dvorani s «le- dečim dnevnim redom: 1. Porocilo na- celstva in mtdzorstva. 2. OdobriteT ra- čunskega zakJjucka za leto 1922. 3. Vo- litev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. Pristop imajo samo zadružni *l*ni. K obilni vdeležbi vabi. Odbor. . , ¦ l7OtlflM).ll IIP Dobre jedi - se vsak veseli: Zato kupuite Pekatete: So najcenejSe, ker se zelo nakuhajo. Q*ran 4_________________________________________________________GORIŽKA STRAŽA POZOR ! Kadi preselitve jo na prodaj hiža in ne- khj manj kot ena njiva zemljišea. Po- slopje leži poleg ylav. cesle Gorica-Dorn- berg zraveu škofovske opekarne na Dombravi in je oddaljeno približno 10 m od postajo Volčje dragc, na primer- mem prostoni, pripravno za vsako obrt. T liiši se natiaja prodajalna monopolov, *inotoč in 2gaujetot\ Le pismene ]>o- nudbe ¦ sc sprejemajo d.i I8/8 1923. na »öslov : Alojzij Francetic, Vogersko 1G3 p. Volčja draga. ZORAVNIK dr. Rado Sfiligoj se je vrnil ter ordinuje za kirurgijo, porodništvo in ženške bolezni v~ rodnikom, prijateljem in znanccm, po- sebno pa g. župnikn, okoličnnskeniM u*iteljst,vu, dornačima g. g. uriteljema in öolskim učencem, koji so pokazali s svojo nav7.ocnost.jo naklonjenost in spo- štovanjc do blage pokojnice Bog povrni stoterno vsem. Kamnje (j. julija 1923. ostala Žalujoča Janko in Josko. Trgovski pomočnik is,-c dda bodisi v kaki trgovini ali kje drugje. Gro tudi na de*oln. — Naslov povo tiprfiv», Ivan ČotU kamnoseikl mojster SOVODNJE pri GORICI se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo nagrobnih spomenikov in drugih v to stroko spadajočih del. Kmetovalci! Kdor feii TOMAŽEVO ŽLINDRO, kalljevo sol all druga umetna gnojlla, naj HH narotl prl domaei hra- nilnici all zadrugl, v Goriški okollci pa prl Zadružni Zvezl v Gorici Corso Giuseppe Verdi 37, I. nadstropje. Županstvo v Cerknem naznanja /alostno Test, da je gospod Dr. RUDOLF GRUNTAR. bivši župan in odvetnik v Cerknem dne 5. t. m ob 3. uri zjutraj v Bovcu izdihnil svojo blago dušo. Velezasluženemu pokojniku časten spomin Izkušeni civilni geomel