Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 129 Ljubljana, petek & junija 1934 Cena 2.— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica §t. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Madžarske tožbe v Ženevi Pritožba madžarske vlade zoper našo državo, s katero se je v torek bavil svet Društva narodov, je za Madžarsko rodila. edino ta »uspeh«, da je njen delegat Eckhard dobil od predsednika Vascon-cellosa dragoceni pouk, naj v bodoče s sličnimi zadevami ne hodi pred svetovni forum, nego naj jih razčisti direktno s svojim sosedom. S tako odločitvijo so se Madžari morali zadovoljiti in s tem so pokopane vse one visoko leteče nade. ki so jih stavili v svoj nepotrebni diplomatski podvig. Po vseh okoliščinah sodeč je bilo Budimpešti do tega, da s poudarkom »neznosnega stanja« na 638 kilometrih skupne madžarsko-jugoslovenske meje zada hud udarec trianonskim mejam sploh in tako posredno razvije pred mednarodnim forom svojo zahtevo po reviziji. Potek madžarske pritožbe je našim či-tateljem v glavnih obrisih že znan. Že takoj v začetku je doživela blamažo. Francoskemu zunanjemu ministru Barthouju gre glavna zasluga, da je z dvema vprašanjema temeljito kompromitiral budim-peštansko vlogo. Kakor znano, je Barthou, mož velike rutine in prakse v mednarodnih zadevah, takoj spregledal kopito madžarske tožbe in vprašal Eckhar-dta, koliko je star zadnji incident, ki ga navaja madžarska nota in kdaj se .ie budimpeštanska vlada obrnila v Beograd z željo, da se pojasni neljuba zadeva. Tedaj je svet cul, da je zadnji incident star dve leti in da se Madžarom ni mudilo s pritožbo, da pa se je obrnila na jugoslovensko vlado šele dan pred vložitvijo tožbe, tako da beograjska vlada ne: le ni mogla proučiti madžarske note, marveč tudi ni imela časa za odgovor. S to ugotovitvijo je madžarska spletka že padla, vendar je s pomočjo rimskega zaveznika ostala na dnevnem redu, da doživi pri podrobni obravnavi svoj popoln neuspeh. Na tem mestu smo pred tednom dni naglasili točnost, s katero so se za nas zavzele Francija in obe ostali zaveznici Male antante, tako da je madžarski in-sult prav za prav samo izzval, da se je v praksi izkazala solidarnost naših zaveznikov. Na formalni razpravi dne 5. t. m. madžarska pritožba po vsem tem ni mogla piičakovati druge usode nego to, da jo je predsednik označil za neumestno in da je po govoru obeh prizadetih strank našla svoj mir v obširnih ženevskih arhivih. Obtožbo je zastopal mož mlajšega po-medzarjenega pokol en j a Eckhardt. Na njega so v Budimpešti stavili velike nade, ker bi mu nihče ne mogel očitati, da spada med povzročitelje vojne, kar je njesgov prednik grof Apponyi moral čuti zelo pogosto. V kolikor so izvestnemu številu naših čitateljev na razpolago av-etrijski list, je morala med njimi vzbuditi pozornost okoliščina, kako malo so vedeli povedati ti časopisi o mršavi vsebini madžarskega tožnega spisa. Obenem pa dunajski tisk kljub najboljši volji ni mogel prezreti resnega, s stvarnimi podrobnostmi podprtega odgovora našega zastopnika Fotiča, ki je z mojstrsko repliko raztrgal madžarske obdolžitve. Dokazal je, da so vse zavite, da zamolčujejo najvažnejša dejstva in da operirajo z izrečnimi neresnicami. Madžarskim pavšalnim obtožbam je postavil minister Fotič nasproti nesporne ugotovitve naših sodišč, ki dokazujejo, da Madžari zlonamerno ščitijo in goje napadalce ter da ob sodelovanju uradnih oseb pripravljajo napade na naše ozemlje. Navedel je dolg spisek ubitih in lepe tisočake povzročene škode, poudarjajoč, da so morali izkusiti čuječnost in mirno roko naših graničarjev vedno le taki tipi, o katerih se je kasneje izkazalo, da so imeli dovolj razloga bežati pred našimi stražami. Eckhardt je tožil, da je naša država ukinila vse propustnice dvolast-nikov, minister Fotič pa je dokazal, da je na obmejnem ozemlju izdanih 25.000 propustnic, ki so še vse v veljavi. Kljub čestirn opozorilom beograjske vlade in pozivom, naj madžarska vlada vendar c nemogoči zbiranje atentatorjev na svojih tleh, so v Budimpešti oholo ignorirali vse naše pozive, naposled pa se povzpeli do nesramnosti, da so šli tožit v Ženevo soseda, ki se je samo branil pred zločinci. Madžari so v polni meri zaslužili ženevski pouk, naj uredijo slične zadeve sporazumno s sosedi in naj ne vlagajo neumestnih pritožb. Kdor razume jezik mednarodne vljudnosti, ve, da je ta izraz najostrejša zavrnitev madžarske objestnosti. Naš delegat Fotič je pokazal lepo mero spravljivosti, ko je olajšal Eckhardtu umik s tem, da je dal izjavo c naši pripravljenosti za direktna pogajanja, ki so se že vršila, a jih je madžarska vlada brez vzroka prekinila. Na te melju Fotičevih izvajanj je svet Društva aaiodov smatral za nepotrebno, da se loti materialne presoje madžarske pritožbe. Tudi ta v Ženevi protokchrana poslovna fraza je enaka popolni odklonitvi madžarske pritožbe. Eckhardt je izgubil bitko na vsej črti in Madžarska se bo morala pogajati z našo državo, kakor NEMČIJI SO ODPRTA VSA VRATA Nova akcija za povratek Nemčije v ženevo — Razorožitvena pogajanja še vedno niso rodila nobenega sadu Ženeva, 7. junija, č. V utemeljitvi reso-lucijskega predloga, ki zahteva nadaljevanje razorožitvenih pogajanj in ga podpirajo države Male antante, balkanskega pakta ter Rusija, je francoski zunanji minister Barthou včeraj popoldne med drugim izjavil: Posvetovanja ovira vprašanje povratka Nemčije v Ženevo. Nobena država bi ne bila bolj zadovoljna kakor Francija, če bi se Nemčija vrnila. Nobena vrata niso zaprta. V vprašanju Posaarja je Nemčija pokazala svojo dobro voljo, da sodeluje pri mednarodnem dogovoru, pri katerem je udeležena tudi Nemčija. Toda več zastopnikov je izreklo mnenje, da konferenca ne more nadaljevati svojega dela brez Nemčije. Francoska delegacija ni tega mnenja. Kljub tem razlikam v naziranju pa se mora nadaljevati sedanji delovni program, ki dopušča vladam držav, katere bi smatrale to za potrebno, da nadaljujejo svoja diplomatska pogajanja z Nemčijo, da bi zopet zavzela svoje mesto na konferenci. Opozarjam, da sem že včeraj poudaril, da se ne smejo sprejemati nobeni pogoji Nemčije, niti se ji nalagati. Vrata morajo ostati odprta, kar je potrebno, da vstopi Nemčija skozi ta vrata s popolno enakopravnostjo na ta način, da prevzame tukaj tudi odgovornost, ki bi bila pri tem skupna. Odsotnost Nemčije ni nobena ovira za nadaljevanje dela, toda njena prisotnost bi dala delu pravi značaj in bi morda omogočila, da bi dospeli do končne rešitve. Francija je izmenjala z Nemčijo note, ki trenutno ne spadajo v pristojnost konference, toda mogoče je, da bodo vlade v položaju vplivati na Nemčijo in jo naprositi, naj prekorači prag. Francija nima ničesar proti temu. Nasprotno, hoteč ohraniti tem vladam njihovo popolno svobodo, je postavila v predlog resolucije odstavek o ločenih pogajanjih. Glede varnosti je izrazil Barthou, da je francoska vlada vedno pripisovala velik pomen sistemu kontrole ter si prizadevala pospešiti proučitev vprašanja jamstev za izvajanje konvencije. Posebno važnost pripisuje onemu odstavku predlagane resolucije, ki se nanaša na letalstvo. Oborožitev v zraku je važno vprašanje ponovne oborožitve. Angleški delegat Eden je izjavil, da daje prednost Hendersonovemu načrtu. Tudi note štirih držav zanimajo konferenco neposredno, ker predstavljajo rezultat poziva predsedništva meseca novembra, naj se težkoče odpravijo po diplomatskem potu. Ti spisi so torej dokumenti predsedništva. Temu je ugovarjal poljski zunanji minister Beck, ki je izjavil, da so diplomatska pogajanja opisana v objavljenih spisih, ki pa niso bili nikdar predloženi konferenci, niti se ni razpravljalo o njih na prejšnjih sejah. Zato tudi ne uvideva za-J:aj bi konferenca pripisovala enemu ali drugemu dokumentu prednost. Bavi se naj z njimi samo v toliko, v kolikor uveljavljajo v njih izražena naziranja posamezne delegacije v teku razprave. Končno je bilo sklenjeno, da bo prihodnja seja predsedništva razorožitvene konference javna. Predsedništvo se bo sestalo zopet jutri dopoldne. Odmev Barthmsfeve resolucije Pariz, 7. junija AA. JLisu priobčujejo obsežne komentarje o Barthoujevi resoluciji o kateri sodijo, da je jasna, določna in da bo preprečila polom razorožitvene konference. Predsedništvo bo razpravljalo o njej jutri. Resolucija postavlja varnost v ospredje vseh vprašanj. čeprav pa je spravna oblika resolucije o bodočem delu raznih odborov nekoliko olajišala napetost prejšnjih dni, smatrajo, da je položaj v bistvu neizpreinenjen. Nekateri člani predsedstva podpirajo Hender-sonov predlog, naj bi konferenca prekinila svoje delo in naj bi se med tem časom s posredovanjem konference vršila nova pogajanja med Francijo in Nemčijo. Drugi člani predsedstva pa podpirajo francoski predlog o nadaljevanju konference, ki naj prouči razna vprašanja v odsotnosti Nemčije. Ta predlog pa ne izklju-čuje individualnih pogajanj posameznih vlad z Berlinom Med Francijo In Anglijo se ni nič izpremenilo Pariz, 7. junija d. Francoski tisk si ne zna raztolmačiti Hendersonovega preo-kreta v vprašanju varnosti, vidi pa v načrtu resolucije, ki jo je predložil včeraj Barthou v ženevi, možnost za premostitev nasprotstev, ki so se zadnje dni tako zelo poosrila. »Temps«, ki tolmači v glavnem mnenje francoskega zunanjega ministr 6tva, piše med drugim- Premnogi si prizadevajo, da bi dokazali da misli Francija sedaj opustiti najbolj da ni nikoli apelirala na mednarodni forum v Ženevi. Ni pa nikakega dvoma, da bodo imela pogajanja uspeh samo tedaj, ako Madžari razpuste tabore zločinskih emigrantov, zatrejo teroristična gnezda in jim odtegnejo svojo podporo. V nasprotnem primeru je vsaka ureditev obmejnega prometa izključena in bo ureditev še nadalje pridržana strogim in mirnim ter dobro merečim rokam naših graničarjev. Od teh se bodo Madžari morda sčasom le naučili, da je treba smatrati naše meje za nedotakljive, pa naj so bile določene v Trianonu ali kje drugje. važne smernice svoje zunanje politike, stalno sodelovanje z Anglijo, in v gotovi meri preurediti svoj sistem prijateljev na a način, da bi zvezo z Anglijo nadomestila zveza z Rusijo. To bi bila absurdnost. Sodelovanje z Anglijo bo ostalo še naprei solidna podlaga francoske zunanje politike im tega sodelovanja ne bodo prav nič ovirali dobri odtnošaji z Rusijo. V Berlinu so zadovoljni Berlin, 7. junija č. Snočni govor tranco-skega zunanjega ministra Barthouja je bil povoljno sprejet celo v berlinskih službenih krogih. Vladni organi danes pozdravljajo Barthoujeve besede, da še niso porušeni vsi mostovi med Francijo in Nemčijo. Z dobro voljo bi bilo še vedno mogoče najti osnovo za sporazum. Listi zatrjujejo, da je k izboljšanju situacije v ženevi mnogo doprineslo tudi novo razpoloženje za obnovo korektnih diplomatskih odnošajev med Francijo in Nemčijo. Možnost povratka Nemčije Pariz, 7. junija, d. Agencija Havas poroča iz Ženeve, da sta imela pretekli teden francoski zunanji minister Barthou in baron Lersner, ki se je pogajal v Ženevi za nemško vlado o ureditvi plebiscita v Posaarju, razgovore ne le o posaarskem vprašanju, temveč tudi o sedanjem stanju in bodočnosti francosko-nemških odnošajev. Ne da bi se moglo iz tega direktno sklepati glede povratka Nemčije v Ženevo, se more vendarle ta dogodek pričakovati, in sicer čim prej. V ženevskih političnih krogih tolmačijo izjave, ki jih je Barthou v zadnjih dneh ponovno podal o Nemčiji, kot dober predznak ter so mnenja, da so sposobne olajšati uresničenje tega dogodka. ki ga žele vsi narodi. Ženeva, 7. junija, č. Tudi v Ženevi je Barthoujev govor napravil najboljši vtis. Kakor poročajo listi, namerava delegat Ze-dinjenih držav Norman Daviš v kratkem odpotovati v Berlin in se sestati s Hitlerjem, Neurathom in ostalimi nemškimi odgovornimi politiki ter jih pregovoriti, da bi se odločili za povratek Nemčije na razorožitveno konferenco in v Društvo narodov. Skušal bo odstraniti vse zapletljaje, ki so nastali v zadnjeit, -asu v pogajanjih o ureditvi varnostnega in razoroiitvenega vprašanja. Tajni posvet Anglije, Amerike in Francije Ženeva. 7. junija, d. Vprašanje, kako bi se Nemčija zopet pripravila k povratku na razorožitveno konferenco, je bilo predmet podrobne razprave med zastopniki Anglije, Zedinjenih držav in Francije, ki so se včeraj zbrali k tajni seji v hotelski sobi ameriškega delegata Normana Davisa. Konference so se udeležili angleški pravosodni minister Eden in še neki drugi član angleške delegacije, za Zedinjene države Norman Daviš ter ameriški poslanik v Švici Wilson, za Francijo pa Barthou in Massigli. Zunanji minister Barthou je izjavil, da je zastopnik nemške vlade Lersner pokazal mnogo razumevanja za možnost povratka Nemčije v Ženevo. Prizadevanja, da bi se Nemčija zopet spravila na razorožitveno konferenco, je dejal Barthou dalje, bo nadaljeval tudi francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet, ki si tudi prizadeva, da bi pridobil Nemčijo za ruski načrt pakta o medsebojni pomoči. Ameriško posredovanje Ženeva, 7. junija, g. iz angleškega vira poročajo, da je nemška vlada storila ofi-ciozne korake v Londonu in pri ameriški delegaciji v Ženevi, da bi dobila uradno povabilo, ki bi ji olajšalo povratek v Ženevo. Te vesti se niti ne demantirajo, niti ne potrjujejo. Danes so se ves dan nadaljevala francosko-angleško-ameriška posvetovanja. Norman Daviš je skušal pri tem igrati vlogo posredovalca. Eden, Barthou in Daviš bodo imeli še nocoj dolg in morda odločilen razgovor. Jutri zvečer bo Barthou odpotoval iz Ženeve. Angleži so Se vedno optimisti London, 7. junija, č. Angleški tisk spremlja ženevske dogodke z živahnim zanimanjem. Nekateri listi, med njimi tudi »News Chrotvlcle«, presojajo politični položaj v Ženevi zelo optimistično ter pravijo, da .ie mnogo manj kritičen, kakor je bil poslednje dni. V Ženevi se znova govori o možnosti nekakšnega sporaznm*. Snočnji Bari- houjer govor }e napravil na vse ženevske kroge najboljši vtis, ker je bil precej bolj pomirljiv kakor poslednji govor ob priliki diplomatskega dvoboja s predsednikom Hendersonom. Zlasti poudarjajo angleški listi Barthoujeve izjave o možnosti francosko - nemškega zbkžanja. ki bi nedvomno preprečilo polom razorožitvene konference. Zanimiv je uvodnik lista »Morgen Post«, ki predlaga, naj bi se sklenil defenrivnl pakt med Francijo in Anglijo, ki bi pomenil zadostno jamstvo za ohranitev evropskega miru. »Daily Telegraph« pa je objavil del}-še poročUo francoskega novinarja Pertir -xa. ki pravi, da bo minister Barthou ▼ petek odpotoval iz Ženeve in se ta mesec ne bo vrnil. Odhod zunanjega ministra Barthouja iz Ženeve bi pomenil, da bi razorožitvena konferenca zopet za nekaj časa zaspala. Vodstvo konference bo skušalo sicer ustanoviti nekaj pododborov, ki naj tbl maskirali neuspeh poslednjih pogajanj. Po tem poročilu so angleški krogi v Ženevi mnenja, da poslednji Barthoujevi predlogi niso tako pomembni, kakor se je sodilo ob njihovi objavi. Angleška vlada se je včeraj malone ve« popoldan bavila z razorožitveno konferenco, a ni prišla do nikakega zaključka. Pred sejo je kralj Jurij sprejel v avdienci zunanjega ministra Simona in listi kažejo baš preko te konference na kritičnost situacije v Ženevi, ki jo je včerajšnji Barthoujev nastop sicer nekoliko omilil, kar pa po poslednjih poročilih pomeni le zavlačevanje končnega poloma razorožitvenih pogajanj. Svet Društva narodov Ženeva, 7. junija, ir. Svet Društva, narodov je imel danes popoldne svojo zadnjo sejo v sedanjem izrednem zasedanju. Najprej je na tajini seji razpravljal o raznih upravnih vprašanjih. Nameravano imenovanje članov glasovalne komisije ▼ Posaarju se ni moglo izvesti, ker je design irani švicarski član vladni svetnik dr. Muttet (Bern) odklonil svoje imenovanje ter iščejo sedaj drugega švicarskega kandidat«. Predsednik sveta Društva narodov Vas-ooncelos je bil pooblaščen, da izvrši te imenovanje. Na javni seji je svet še enkrat razpravljal o sporu zaradi Gran Chaca. Zastopnika Bolivije in Paragvaja st» podala daljše izjave glede prepovedi izvoza orožja v vojskujoče se države. Svet je sklenil prekiniti debato o iztovorjenju orožja, dokler ne dospeta odgovora Japonske m Rusije. Zakon o mestnih občinah Osnutek bo predložen danes Narodni skupščini — Dve tretjini občinskega sveta se volita, ena tretjina bo imenovana — Mestni uslužbenci se izenačijo z državnimi Beograd, 7. junija. Jutri se sestane Narodna skupščina. Na prvi seji bo določen dnevni red. Jutri bo vlada razglasila tudi definitivno besedilo predloga zakona o mestnih občinah. Zakon o mestnih občinah bo veljal za onih 74 mest, ki so imenovana v zakonu o občinah. Nova mesta se bodo lahko proglašala samo s kraljevim ukazom. Občinsko upravo v mestni občini bo tvoril mestni svet. število njegovih članov bo odvisno od števila mestnih prebivalcev. Dve tretjini mestnih svetnikov bosta voljeni na osnovi splošnega, enakega, direktnega in javnega glasovanja po proporcu. Mandati se bodo dodelili na isti način kakor v podeželskih občinah. Ostala tretjina občinskih svetnikov bo imenovana od nadzorne oblasti. Volitve se bodo normalno vršile vsaka štiri leta. Pa»i\-na volilna pravica je vezana na starost 30 let in na najmanj petletno bivanje v dotičnem mestu. Pritožbe proti volitvam gredo na Državni svet. Predsednik občine (župan) je nosilec kandidatne liste, ki je dobila največ gjasov. Posebno poglavje zakonskega osnutka se nanaša na ureditev razmerja obč. uslužbencev. Zakon vsebuje načelne določbe, ki se morajo v podrobnostih izvesti s posebnim statutom Temeljna določba zakona j®, da se morajo občinski uslužbenci tako v pogledu prejemkov kakor v pogledu kva- lifikacije izenačiti z državnimi uslužbenci. Pokojnine občinskih uradnikov plačujejo mestne občine same, pokojnine asa njihove rodbine pa izplačuje notranje ministrstvo iz posebnega za to ustanovljenega fonda. Upravna nadzorna oblast za občinsko poslovanje je notranje ministrstvo, ki pa lahko nadzorstvo deloma ali v celoti prenese na banske uprave. Za resorne zadeve je nadzorna oblast pristojno resorno ministrstvo, tako zlasti za finančno poslovanje in za proračun finančno ministrstvo. Notranji minister sme odstaviti župana, podžupana ali tudi ves občinski svet t*T razpisati nove volitve, ako ugotovi, da d^-tični funkcionarji niso vršili svojih dolžnosti ali so škodovali interesom države. Dve leti po uveljavljenju zakona ne more biti proglašeno nobeno novo mesto. V tej prehodni dobi dveh let se mestno ozemlje lahko spremeni s kraljevim ukazom na predlog notranjega ministra, kasneje pa samo s posebnim zakonom. Za pridobivanje in za izgubo občanstva v mestih veljajo enake določbe kakor pri kmečkih občinah. VSi mestni uslužbenci, nastavljeni po dosedaj veljavnih službenih pragmatikah, "e postavijo na razpoloženje. Službene prag-matike se m«rajo v teku po uveljavljenju zakona prilagoditi določbam tega zakona. Zakon stopi v veljavo mesec dni po objavi v »Službenih Novinah«. Vladna kriza v Belgiji Socialisti so razbili koalicijo klerikalcev ln liberalcev v parlamentu in skupno z liberalci vrgli sedanjo vlado Bruselj, 7. junija k. Belgijski parlameni je snoči pri razpravi o načrtu zakonov o podporah družinam in o tujcih dvakrat zaporedoma izrazil nezaupnico vladi De Brocguevillea, ki je bila zaradi tega prisiljena. da je odstopila. Belgijski parlament sestavljajo klerikalna, liberalna in socialistična parlamentarna skupina. Prvi so razpolagali z neznatno večino, ki se je doslej opirala na liberalce, drugo največjo stranko, s katero s< imeli političen sporazum Socialisti pa so v zadnjem času sprožili razdiralno akcijo in jim je po žilavih naporih uspelo razbiti klerikalno-liberalno sodelovanje. S 83 prot: ti 79 pri prvem in z 80 glasovi proti 74 pri drugem glasovanju so liberalci in so sociaPsti vrgli Brocquevilleovo vlado Splošno pa politični krogi sodijo, la ie bi stiavni vzrok krize valonsko-flamski pro blem. ki prizadeva že nekai let vsak' he srijski vladi velike težave V zadnjem su je sicer prišlo do nesoglasij tudi med Posameznimi ministri. Nihče pa ni priča- koval. da bo kriza izbruhnila tako nenadno in s tako dalekosežnimi posledicami. Večina belgijskih politikov je namreč sodila, da bo prišlo k večjem do manjših iaprememb v dosedanjem kabinetu. Takoj po seji poslanske abomice je vlada po dveurnem posvetovanju sklenila, da predloži kralju ostavko celotnega kabineta, kar se je davi tudi zgodilo. Vladna kriza je tembolj pomembna, ker se država prav sedaj bori s hudimi finančnimi težavami Belgijski državni proračun je stalno pasiven in že nekaj mesecev prou-učujejo belgijski finančni izvedenci načrt o deflaciji, ki naj bi okrepila belgiiski finančni položaj Pariz. 7. junija. AA. Po poročilih iz Brus-).3 bo kriza belgijske vlade trajala dokaj iasa. Poučen- krog- trdijo, da bo naposled estava nove vlade poveriena dosedanjemu predsedn ku De Broquevilieu. Slo bo za neznatno rekonstrukcijo dosedanje vlade. Ponesrečen prevrat v Kovnu Kovno, 7. junija. V pretekli noči so pristaši bivšega predsednika vlade Voldema-rasa nenadoma proglasili revolucijo. Vol-demaras je pobegnil iz svojega pregnan -stva v Pleteli blizu Kovna in se postavil na čelo vstašem. ki so ga proglasili za vojaškega diktatorja in predsednika vlade. Voldemaras se je zabarikadiral v nekem poslopju litovskega generalnega štaba. Revolucionarji so že snoči zahtevali od sedanjega ministrskega predsednika Smetone, naj odstopi. Svojo zahtevo so mu postavili v obliki ultimata, ki poteče nocoj. Sme-tona pa je že zavrnil njihove zahteve in odklonil vsaka pogajanja Kakor zatrjujejo, je vlada mobilizirala čete, ki so ji ostale zveste, in je vstaše že premagala, tako da je sedaj absoluten gosipodar političnega položaja. Podrobnosti o vojaškem prevratu še niso znane. Po mestu se govori le o mobilizaciji garinizije. Ko so poslali več oddelkov v posamezne mestne okraje, je prišlo v nekaterih ulicah do incidentov. Padle je tudi več strelov, ki pa niso zahtevali nobene žrtve. Po vsej Litvi je proglašeno obsedno stanje. V Kovnu vlada navidezen mir. Obnova poljsko-francoske vojaške zveze Pariz, 7. junija, č. Član vrhovnega vojaškega sveta general Debeney odpotuje še ta mesec v Varšavo zaradi pogajanj o obnovi francosko-poljske vojaške zveze iz leta 1931., o kateri se je v Varšavi že Barthou posvetoval s poljskimi odgovornimi političnimi krogi. Socialne reforme v Bolgariji Sofija, 7. junija AA. Vlada je ustanovila urad za socialno obnovo. Imel bo dva oddelka. Prvi bo skrbel za intelektualno sodelovanje in za prosvetl je vanje ljudskih množic, drugi pa za preureditev in za pre-osnovo socialnih sil. Glavni namen no-vie ustanove je v tem. da dvigne kulturno stop., njo širokih ljudskih množic. Smrt bolgarskega mitropoKta Sofija, 7. junija AA. Dopoldne je umrl v Sofiji nevrokopski mitropolit Makarije, star 56 let. Pred mesecem je obolel na raku. Rodil se je v okolici Trnove. Svoje višje cerkvene študije je dovršil v Rusiji. Za nevrokopskega mitropolita so ga izvolili 1. 1915. Od leta 1930. je bil član svetega sinoda in član lige za mir potom cerkva. Potres v Bolgariji Sofija, 7. junija AA. Opoldne so v Sofiji čutili slab potres. Središče potresa te bilo 40 km od prestolnice. » Čeljuski nova« ekspedicija v Vladivostoku Moskva, 7. junija wk. Vsi rešenci >Ce-Ijuskinove« ekspedicije in osebe, ki so sodelovale pri rešitvi, so prispeli v Vladivo-stok. Mesto je v zastavah. (po.setite nalo na veCe&ejmu Prodajamo na 24 mesečne obroke PAVILJON „M II Pari«, 4. ju>niia. Gousoehov«. Da se od pravi brezposelnost, ukazuje Mussolini neprestano velika javna dela, ki veljajo državno blagajno silnega denarja, so pa le majhne produktivne vrednosti. Predvsem pa požira ogromne vsote blazno oboroževanje. V svoiem govoru je Mussolini napovedal, da bo treba miliiardo lir za nove vojne ladjo, nmialjno milijardo za izpopolnitev zračnegn orožja. Čudno zvene v zvezi s temi napo* vedini istočasno izrečene besede fašističnega vodie: >Na vsak način, pa naj velia kar hoče, moramo doseči ravnovesje v proračunu. ker nobena družina in nobena država ne more živeti od večnih dolgov. Pride čas. ko utone.< Mussolini je napovedal že tudi nekatere ukifpe za sanacijo. Pred vsem hoče znižati obrestno mero za notrania državna posoiiln od T> na 3.5 odstotka. Na ta način misli ori- braniti 90n milijonov lir. Drugo sredstvo bo redukcija plač državnih nameščencev, ki naj bi prinesla 400 milijonov lir. Kako naj se epiavi s sveta še preostali deficit v znesku 3.7 milijarde, Mussolini ni povedal. Davčni vijak je navit že do skrajnosti, saj je Mussolini sam priznal: »Davkoplačevalca moramo pustiti pri miru in mu celo olajšati breme, če ga nočemo nekega dne najti mrtvega.« Treba bi bilo torej znižati izdatke. Toda na kak način, ko smatra fašizem za svete in nedotakljive ravno one izdatke, kjer bi bila štednja edino mogoča, izdatke za brea-tneino oboroževanje. Mogoče bi bilo torej «dino še, da pričakuje Italija izbolj.šanje svojega finančnega položaja od izboljšanja svojega gospodarskega stanja vobče, predvsem od dviga izvoza. Toda tudi v tem pogledu se šeJ italijanske vlade ne more vdajati nobenemu optimizmu, saj kaže italijanska trgovinska bilanca nad vse žalostno sliko. Ze leta 1928 je predstavljal izvoz iz Italije vrednost 15 milijard, v preteklem letu pa samo Se 5 milijard lir. Tudi letošnle stanle ne kaže nič ugodnejše slike. Ze v prvem četrtletju je bila italijanska trgovinska bilanca skoro za milijardo lir pasivna; če bo šlo v tem razmerju naprej, potem je treba pričakovati do konca leta najmanj deficit 3 milijard. Ta dejstva 6o napotila Mussolinija, da je v svojem govoru zavrgel, kar je še pred kratkim povzdigoval v nebesa. Še nedavno je bombastično hvalil italijansko avtarkijo, žitno vojno in druge 'uredbe, ki naj bi čisto osvobodile Italijo od inozemstva. Danes graja avtarkična stremljenja v mednarodnem gospodarstvu, grmi proti kontingentom, zviševanju carinskih ovir, omejevanju mednarodnega kredita, nelojalni konkurenci, po vzročeni z razvrednotenjem funta in dolarja in proti japonskemu dumpingu. Italijanski diktator stoji pred razkrajanjem italijanskega gospodarstva, ki ga povzročajo ti pojavi, na katere fašizem nima moči in vpliva. Vidimo torej, da sam Mussolini ne ve za izhod iz finančne krize, v katero je zašel njegov režim. Notranje posojilo je nemogoče, ostalo bi še razvrednotenje lire, toda Mussolini je protivnik »denarja iz gumijat Liro hoče braniti. Že njen dosedanji padec povzroča paniko v italijanskem gospodar stvu in »Banca d' Italia« je izgubila letošnje leto za 7C0 milijonov zlata, kar kaže, da beži kapital v inozemstvo ter da nima več zaupanja v svojo domovino. Ta nezdravi pojav 6ili Muesoiinija k izrednim ukrepom. Tudi on prepoved u jie izvoz denarja in d-ivlz iz Italije ter uvaja še strožjo kontrolo nad deviznim prometom. Toda vse to ne bo rešilo Italije iz brezupnega položaja. Deficit, ki ima svoje vzroke v megalomanski fašistični prestižni politiki. ki meče milijarde za nepotrebno oboroževanje. bo kljub napovedanim redukcijam prav kmalu narastel zopet na pet milijard. In kaj potem? Na to ne ve odgovoia nihče... Italijanski strah pred balkansko zvezo Fašistični tisk o pomorskem oboroževanju Grške in Turčije — Japonska v Levantu izpodriva Italijo Rim, 7. junija k- Fašističnemu tisku dela. balkanski pakt še vedno hude preglavice, čeprav so realni dogodki sami že davno stvarno de/mamtirali znane obtožbe fašistične agencije »Oriente«, češ da je bil v Atenah .podpisan tudi tajni protokol, ki naj bi vseboval razne vojaške klavzule. Ko je bilo pred kratkim objavljeno, da bo svet balkanske zveze registriral pri Društvu narodov ne samo sklenjeni sporazum, ampak tudi dodatni protokol, so fašistični listi uvideli, da bi bilo brezpomembno vsako nadaljnje pogrevanje takšnih obtožb in očitkov. Zato »o sedaj svojo protibal-kansko kampanjo usmerili v drag tir. V sezacijonalni obliki so italijansiki fašistični organi objavili vest, da so italijanski diplomatski in konzularni zastopniki na Japonskem prišli na sled neki »grško-tunški zaroti«, o kateri objavljajo naslednje potrebnosti: Neko veliko podjetje o Atenah je zahtevalo od trgovinske zbornice v Osaki, da mu preskrbi ponudlbe japonskih ladjedelnic in tvomic orožja za nabavo lahikih križa rit, podmornic, letal in topov ki bi se dobavili raznim balkanskim državam Pred kratkim so poročali, da je tudi turška vlada naročila na Japonskem 10 lah ki h križark. Turška naročila &o se lahko izvršila samo po pristanku grške vlade, ker določa grško-turški sporazum lz leta 1930, da se morata vladi obeh držav sporazumeti glede vsakokratnih svojih pomorskih programov. Sedaj je jasno, pravijo fašistični listi, kakšni &o ti njuni programi. Turčija se pripravlja na to, da naroči na Japonskem še večje število podmornic, Grčija pa eno križarko in 16 podmornic. Še v vse večji meri kakor oboroževanje Grčije in Turčije pa skrbi italijanskf politične kroge japonska gospodarska pe netracija v Levant, ki mu je italijanska trgovinska politika doslej posvečala največjo pozornost. Konferenca Male antante v Bukarešti Bukarešta. 7. jun. č. Rumunska vlada pripravlja intenzivno vse potrebno gradivo za sestanek zunanjih ministrov držav Male antante, ki bo sredi meseca Junija in bo trajal tri dni. Listi mu že §edaj pripi sujejo poseben pomen, ker bo baš ob nje govem zaključku prispel v Bukarešto fran coski zunanji minister Louis Barthou. Če bi se moralo zasedanje iz kakršnihkoli razlogov odgoditi, menijo, da se bo pričelo najkasneje 29. junija. Mala antanta odklanja Habsburžane Ženeva, 7. junija, g. Zunanji ministri Male antante so imeli danes skupno posveto vanje, na katerem so razpravljali o položaju na razorožitveni konferenci in o splošnih političnih vprašanjih Kakor se do-znava, je bil predmet razgorov tudi problem Habsburžanov in to z ozirom na razne razširjene govorice. Zunanji ministri Male antante so ponovno potrdili znano odklonilno stališče Male antante napram vsaki restavraciji Habsburžanov. Nova senzacija v Rajčevičevi aferi Beograd, 7. junija p. Danes je povabila k sebi novinarje soproga pokojnega direktorja družbe Assicurazione Generali Raj-čeviča ter jim povedala, da bo v par dneh odkrila senzacionalne podrobnosti o vzrokih samomora svojega moža. Pravila je, da tega doslej ni mogla storiti, ker so ji to branile razne okoliščine. Sedaj pa so te ovire odstranjene in razkrila bo podrobnosti. ki bodo postavile v pravo luč tragično smrt njenega moža. Pripovedovala je tudi, da si je že večkrat hotel vzeti življenje misleč, da more samo na ta način oprati svojo čast. pa so mu to vsakokrat še pravočasno preprečili. Sodišče je danes izdalo odlok, da se v tej aferi aretirani Petrovič, Mandid in Maler izpuste iz preiskovalnega zapora, ker je preiskava zaključena in je ne morejo več ovirati Zagovarjal' se bodo iz svobode. Vsa iavnost sedaj z največjim zanimanjem pričakuje razkritja soproge pokojnega Rajčeviča. Prepoved Izvoza žita iz Bolgarije Sofija, 7. junija AA. Ministrski svet je izdal naredbo, s katero prepoveduje izvoa vseh vrst žita. tIjanevinska i&aCnica ptep\ogf Sarajevo Eksplozija granate Beograd, 7. junija, p. Pri kopanju temeljev za neko hišo v selu Železniki pri Beogradu so delavci naleteli na staro granato, ki je ostala tam še izza svetovne vojne Neki delavec je po nesreči zadel ob granato, ki je eksplodirala. Delavec in neki otrok, ki je bil v bližini, sta bila od eksplozije tako hudo ranjena, da se v bolnici borita s smrtjo. Italijanske finance Deficit v državnem proračunu bo letos dosegel pet milijard lir — Ogromne vsote za oboroževanje — Redukcija uradniških plač — Pasivna trgovinska bilanca Odklonitev plačevanja vojnih dolgov Pariz, 7. junija, č. Glede francoskih vojnih dolgov Zedinjenim državam pripravlja vlada noto, v kateri bo vvashingtonski vladi sporočila, da Francija tudi 15. junija ne bo plačala zapadlega obroka svojih vojnih dolgov, ker pač ne more razlikovati med reparacijskimi plačili Nemčije in svojimi dolgovi tujim državam, ki so med seboj tesno povezani, dočim so bila repa-racijska plačila kakor znano ukinlena Varšava, 7. junija, č. Po angleškem zgledu namerava tudi poljska vlada sporočiti v \Vashingtonu. da 15. t. m. ne bo plačala zapadlega obroka svojih vojnih dolgov. Poljska je že ponovno zahtevala revizijo sedanjega sporazuma o vojnih dolgovih ter tudi sedaj vztraja na svojem stališču, ki ga je zavzela ob koncu leta 1932., da ne bo plačevala vojnih dolgov, dokler se nc obnovijo nemška reparacijska plačila. Zbor JNS v šmarskem srezu Loka pri Žusmu, 6. junija V nedeljo popoldne se je vršilo v prostorih člana banovinskega sveta g. Florijana Gajška javno zborovanje JNS in ustanovni občni zbor občinske organizacije JNS za Žusem. Na shodu sta poročaia tudi nar. poslanec g. Vek. Spindler in član banovinskega sveta g. Florijan Gajšek. Zborovanja se je udeležilo okrog 200 ljudi obojega spola iz bivših občin Zusem, Sv. Štefan in Tinsko. Vsi so z veliko pozornostjo sledili poročilom nar. poslanca, ki je podal sliko današnjega gospodarskega in političnega položaja. Član ban. sveta gospod Gajšek je poročal o izvedbi javnih del s pomočjo banovinskega bednostnega sklada. Po teh poročilih se je vršil ustanovni občni zbor občinske organizacije JNS ter je bil izvoljen odbor iz najodlič-nejših predstavnikov naroda iz bivših občin Zusem, Sv. Štefan in Tinsko. Nova občinska organizacija šteje že ob rojstvu okrog 200 članov. Protestni shod nameščencev v Trbovljah Iz Trbovelj nam pišejo: V sredo zvečer se je vršilo v prostorih »Društva rudniških nameščencev« veliko protestno zborovanje proti akciji, ki so jo pokrenile delodajalske zbornice zoper osnovne pravice zasebnih nameščencev in delavcev. Delodajalske organizacije so namreč predložile merodajnim člniteljem predlog za izpremembe k obrtnemu zakonu, kj bijejo v obraz socialni pravičnosti in k: bi pahnile našo socialno zakonodajo za 50 let nazaj. Delodajalske organizacije so hotele izkoristiti pooblastilo, ki dovoljuje g. ministru trgovine in industrije korigirati napake in slabo stilizirana mesta obrtnega zakona. Predlogi pa, ki so jih predložile delodajalske organizacije, gredo daleč preko tega pooblastila in globoko zare-žejo v že pridobljene itak skromne pravice nameščenstva; proti tem so namreč predlogi v prvi vrsti naperjeni. Po teh predlogih naj bi spadali v bodoče pod doloSbe o nameščencih višjega značaja le višji trgovski In netrgovski pomočniki. večina trgovskega in industrijskega nameščenstva pa naj bi se izločila. Nameščenec bi potem izgubil pravico do dopustov, v slučaju bolezni bi imel pravico do plače le tri dni, odpust bi bil štirinajstdneven, če prejema mesečno plačo, in enodneven. če prejema tedensko plačo. To je izvleček glavnih poslabšani. Vrsta občutnih materielnih poslabšanj delovnega prava pa gre še mnogo delj. Na protestnem shodu navzoči nameščenci so z največjim ogorčenjem zavrnili ta napad delodajalcev na svoje pravice; izjavili so, da so pripravljeni boriti se z vsemi sredstvi proti predlaganim spremembam v prepričanju, da bo na niihovi stran' vsa javnost. Sprejeta je »bila resolucija, ki pravi: 1. Nameščenstvo rudarskih, industrijskih in trgovskih podjetij, zbrano dne 6. junija 1934 na skupnem zborovanju v Trbovljah. odločno protestira proti vsakemu poskusu noveliranja obrtnega zakona v smislu predloga, stavljenega od strani de-lodajalskih zbornic. 2. Nameščenstvo ugotavlja, da nudi sedanji obrtni zakon skromne pravice in minimalno zaščito, ki je ne bo nikdar in pod nobenim rogojem žrtvovalo, ker predstavlja le najosnovnejše človeške socialne pravice. 3. Nameščenstvo odklanja vsako poslabšanje zakonskih določi! obrtnega zakona glede nameščanja, dopustov, odpovednih rokov itd. Obsoja tudi način, kakn se je hotelo poslabšanje doseči. Smrtna nesreča pod vozom Murska Sobota, 7. junija Vdovec Horcan Janez je pred dnevi peljal težko naložen voz domov proti Ba-kovcem. Menda se je hotel izogniti kakemu vozilu na cesti in je zapeljal prav kraj ceste Nenadno pa je izgubilo kolo tla pod seboj in voz je padel v cestni jarek ter pokopal nesrečnika pod seboj. Ljudje, ki so videli nesrečo, so takoj priskočili na pomoč in ponesrečenca izvlekli izpod voza. Kljub temu da niso bile videti zunanje poškodbe posebno občutne. je Horcan tožil o hudih bolečinah Nato so ga takoj prepeljali v murskosoboško bolnišnico kjer so zdravniki ugotovili nevarne notranje poškodbe Ves trud zdravnikov da bi mu rešili življenje pa ie bil zaman. Že naslednjega dne je umrl za notranjimi poškodbami. Nemiri v Španiji Izgredi stavkajočih poljskih delavcev — Monarhi-stični prevratni načrti — Umor generala Berenguera Madrid, 7. junija d. V zvezi s stavko poljskih delavcev je prišlo včeraj ponekod do hudih izgredov, pri katerih je bilo ubitih 6 ljudi, večje število pa ranjenih. V večini primerov gre za napade stavkujočih Poljskih delavcev na veleposestnike. V mnogih vaseh so stavkujoči povzročili tudi požare. V Torreperigili v pokrajini Jaen so stavkujoči poljski delavci napadli civilno gardo. En delavec je bil ubit, šest pa ranjenih. Pri izgredih v Andaluziji in Estramaduri je bilo ubitih 10 ljudi, kakih 20 pa ranjenih. Glasilo španskih socialistov »El socialista« dolži desnico, zlasti pa monarhiste, da se bavijo s prevratnimi načrti. Kakor trdi list, obstoja namera za vzpostavitev vojaške diktature pod Carascom. List svari pred takimi nameni in poudarja, da se bo špansko delavstvo uprlo z vsemi sredstvi njihovemu uresničenju. Ministrski predsednik Samtper je označil te obdolžitve kot povsem neutemeljene, pri čemer je tudi opozoril na možnost, da skuSajo socialisti prikrivati s takimi trditvami svoje lastne načrte. V Barceloni je policija aretirala 24 monarhlstičnih prvakov. San Sebastlano, 7. junija k. Bivši mo-narhistični general Fernando Berenguer je postal snoči v Ernaniju žrtev atenata. Ko je prispel s svojim bratom bivšim mini- strskim predsednikom D a.m asom Bereočitnice tudi nekaj otrok brezposelnih de-avcev iz Most, za kar gre zasluga v prvi vrsti pozornosti učiteljstva na moščanski osnovni šoli. V Mostah kot izrazitem delavskem predmestju je veliko število siromašnih otrok, prav v tem okraju pa učiteljstvo obenem kaže največ smisla za praktično socialno delo. Za počitniški dom na Rakitni je šolska poliklinika nabavila letos tudi imeniten indijanski šator, ki bo služil otrokom pri kopanju in pri igrah na prostem. Za letne kolonije šolske poliklinike je mnogo zanimanja tudi daleč onkraj ko. da bo s plačili bogatejših vnaniih le-toviščarjev prispevalo k podpiranju mladih in potrebnih letoviščarjev iz ožie domovine. S sredstvi, ki sta jih stavila na razpolago ministrstvo za socialno politiko in banska uprava, ie šolska poliklinika organizirala to zimo tudi širokopotezno zasnovano mlečno akcijo, po kateri prejema 600 najbednejših šolskih otrok v mestu in v predmestju, katerih starši so brezposelni delavci ali pa ki so sirote, vsak dan kozarec mleka za malico. Tako se vsak dan razdeli na osnovnih šolah v Mostah po 50 litrov, na Viču 27 1, na meščanskih šolah v Spodnji Šiški 25 l, pri Sv. Jakobu 10, na Prulah 12, v Lichtenturnu 15 in pri uršu-linkah 7 1 mleka. Razen tega nudi poliklinika brezplačno kosilo 31 šolarčkom, katerih starši so brez posla, v šolski kuhinji Ni. Vel. kraljice Marije. Kakor vidimo iz teh podatkov, šolska poliklinika budno skrbi za zdravstveni in življenjski prospeh našs mladine. Tragična smrt delavnega narodnega moža Gorenja vas, 7. junija V sredo proti večeru se je po Poljanski dolini razširila žalostna vest, da priljubljenega oseliškega občinskega predsednika g. Janka Jezerska ni več med živimi. V trenutni duševni zmedenosti, drugače si tega ne moremo misliti, si je s kroglo iz samokresa pretrgal nit življenja. Pokojnik je bil naobražen mož, dasi je bil obiskoval kot šolar le takratno zasilno ekskurendno šolo na Trbiji in pozneje obrtno nadaljevalno šolo v Zireh. Razmer-no veliko izobrazbo si je pridobil kot vztrajen samouk in je bil zaradi svojega dobrega sloga v uredništvih naprednih listov uvaževan dopisnik. Pri Sokolu se je začel udejstvovati že kot mlad fant, ko je pristopil kot naraščajnik k društvu v 2i-reh. Pozneje je bil med ustanovitelji Sokola na Savodnju. Dalje je bil predsednik organizacije JNS za občino Oselico, član strelske družine za Oselico in ustanovitelj gasilnega društva na Trbiji. Skoro ves čas po vojni je županoval oseliški občini. V političnem življenju je stal vedno v prvih naprednih vrstah. Kot vedno za javnost delaven mož je bil za državljanske zasluge odlikovan z redom sv. Save V. razreda in z zlato svetinjo. Z njirn je izgubila ne le občina Oselica, ampak vsa Poljanska dolina veliko oporo v naprednem političnem življenju. Zapustil nas je v najlepši moški dobi, sa? je štel šele okrog 50 let. Zapušča žalujočo vdovo in več po večini še nepreskrbljenih otrok. Hude gospodarske prilike, ki tarejo danes toliko gospodarjev, so spravile v obup tudi njega. Pokopali ga bodo v petek 8. t. m. dopoldne na župnem pokopališču v Stari Oselici. Vsi, ki smo ga poznali, ga ohranimo kot moža poštenjaka, ljubeznivega družabnika in zavednega narodnega in naprednega delavca v najboljšem spominu! Vilko Lavrenčak šef državnega tožilstva Ljubljana 7. junija Dosedanji namestnik šefa državnega tožilstva g. Vilko Lavrenčak je danes prevzel posle šefa državnega tožilstva. Tako je prišel na važno in odgovorno mesto varuha reda in postav mož, ki je za to usposobljen v najpopolnejši meri, ki uživa popolno zaupanje v službenih krogih in simpatije v najširših vrstah svojih tovarišev in prijateljev. Po rodu je g. Lavrenčak iz Kranja, letos 14. aprila je v prav ozki družbi praznoval 501etnico rojstva. Po gimnazijskih študijah v Kranju je študiral pravo na Dunaju, nakar ga je sodno službovanje privedlo v razne slovenske kraje. Pričel je kariero v Ljubljani, služboval je nato v Logatcu, v Kamniku, po ponovnem službovanju v Ljubljani se je znova vrnil v Kamnik, nato je bil premeščen v Radovljico, slednjič je kot sodnik prišel v Litijo. Povsod se je uveljavil poleg znanja tudi kot dober družabnik in velik ljubitelj prirode. Po prevratu je bil g. Lavrenčak leta 1919. prvič imenovan za namestnika državnega pravdnika v Mariboru. Leto dni nato se je preselil v Ljubljano, kjer vrši svojo težavno službo s popolnim razumevanjem kulturnega in socialnega stanja tistih ljudi, s katerimi ima opravka. G. šefu državnega tožilstva veljajo tudi naše iskrene čestitke! 751etnica Alojzija Gangla staroste naših kiparjev Nestor naših kiparjev, mojster Alojzij Gangl, praznuje danes 751etnico svojega piodnega in zaslužnega življenja. Cenjen doma in v tujini preživlja večer svojega Vse motri Vaše zobe. Samo negovani zobje izpopolnijo Vašo zunanjost. Odol je zaradi tega važno kozmetično sredstvo. Z njim se pridobi, če se stalno uporablja, lepo in zdravo zobovje. Odol pa premore še več: Učinkuje antiseptično. CDIDCDa ne neguje samo, marveč tudi varuje Vaše zobe. — Odo! se da uporabljati zelo varčno. KULTURNI PREGLED Odmevi zagrebške „ Vdove Rošlinke" G. Hirschler odgovarja g. Dobronicu Naš sodelavec g. Žiga Hirschler v Zagrebu nam ie poslal v zvezi z repliko g. Antona Dobroniča tale polemični odgovor: Antu>n Dobronič je spisal v »Jutru« z dne 5. t. m. »Epilog nekaterim kritikama o moji komediji »Vdova Rošlinka«. V tem članku tangira tudi mojo malenkost, zato imam čat>t. vprašati s tega mesta skladatelja Antu-na Dobroniča: Kaj prav za prav hoče? Kajti to ni nikomur jasno. Edino, kar je vsakomur jasno, je to, da želi Antun Dobronič za vsako svoje delo pohvalno kritiko in da nikakor n? prenaša kakršnekoli neugodne kritike; na slednjo takoi reagira v javnosti z nekakimi »predlogi« o internacionalnem juryu, predlogi, ki so prav tako smešni kakor naivni. Iz svojih polemik prihaja Aritun Dobronič večidel silno poražen (glej n. pr. polemiko z njegovimi bivšimi učenci v revijj »15 dana«, kjer je naslikan v kaj slabi luči kot glasbenik). Meni to ni jasno, čemu je Antun Dobronič zač?l polemiko. Da niti sam Dobronič ne ve, kaj hoče, naj dokažejo naslednje vrstice: 1. Ni mi znano, da bi Antun Dobronič stavil javno vprašanje glede mojih kvalifikacij. In če bi bil res stavil iin mu jaz ne bi bil odgovoriL kaj naj sledi iz tega? Morda to, da je njegova »Vdova Rošlinka« res dobro delo? V kolikor želi Aniuit Dobronič izvedeti kaj več o mojih formalnih kvalifikacijah, glede katerih je tolikanj radoveden, naj ee potrudi v rektorat državne Muzičke akademije v Zagrebu ali pa pride k meni, pa si fih lahko ogleda v originalu. Sicer pa: te kvalifikacije eo Dobronicu predobro znane, in kaj torej prav za prav hoče?! 2. Res je, da se na vabilo Antuna Dobroniča v »Morgenblattu« z dne 27. maja ni nihče odzval, ker ie bilo vabilo docela neumestno. Toda Antun Dobronič je zamolčal, da mu je v isti številki »Morgenblatta« odgovoril dr. Milan Majer. Dt. Majer pravi med drugim, da ie po njegovem mnenju kritik poklican, izreči ob popolnem varovanju neprisiranosti svojo lastno sodbo o vrednosti kakšnega dela. Iz tega sledi, izvaja dr. Majer, da je predlog g. Dobroniča glede sklicanja »kompetentnega jury.ia« povsem neumesten, ker jniti g. Dobronič niti jaz nisva poklicana, da bi pojave našega domačega kulturnega življenja stavila pod inozemsko nadzorstvo, kar bi pomenilo toliko, kakor da izjavljamo pred inozemstvom svojo kulturno nedoletnost«. — Zdi se, da ima Antun Dobronič neki razlog, ko molči o tej izjavi dr. Majerja. Ne vem, kaj hoče Antun Dobronič izvajati iz ugotovitve, da s? mu ni nihče »odzval«, zlasti, če u.važujem zgoraj navedeni odgovor?! 3. Kar se tiče moje kritike v »Večeri« in »Jutru«, izjavljam, da se nikakor n? razha-iat? ne v idejnem in ne v stvarnem pogledu, najmanj pa po neki »tendenci«, ki jo Dobronič vedno vidi tam. odkoder dobiva neugodno kritiko V »Jutruc sem dodal nekatere misli, ki iih nisem izrekel v »Večeri«, a nekatere sem bolj izdelal, druge pa celo popolnoma izpustil, vse zaradi tega, da bi bili obe kritiki stilistično različni, da pa bi obenem tvorili idejno celoto. Vsak objektiven čitatelj lahko presodi, da se ob? kritiki popolnoma ujemata, samo Dobronič ne ve, kaj hoče. 4. Antun Dobronič me ni nikdar vpraševal po mojih kvalifikacijah, ko sem napisal o njegovih uspelejših delih ugodne kritike. Ob neki priliki me je celo ustavil in dejal, da sta v Zagrebu samo dve osebi, ki sta vzposobljeni za pisanje glasbenih kritik: on in jaz. Nekaj časa nato. ko je Dobronič dobil zopet nepovoljno kritiko, mi ie takoj napisal »protestno pismo« e temle naslovom: G. Žiga Hirschler, trgovec z lesom... (!)• Vse to zopet dokazuje, da Dobronič res n« ve. kai hoče. 5. Antun Dobronič je po moji kritiki v »Večeri« izjavil pred pričami, da sein jaz »lojalen nasprotnik« in da sem »edini pravilno pisal o njegovem delu«. (Med tem pa življenja v idiličnem kotičku na Smihovu v Pragi. Rodovina Ganglov iz Metlike je dala slovenskemu delu našega naroda dva umetnika. kiparja Alojzija in pesnika, pisatelja, narodnega delavca Engelberta, ki je prvemu nečak. Mojster Alojzij je najstarejši še živeči slovenski kipar, čigar dela ne kra-se zgolj mnogih pokopališč in raznih zbirk, temveč tudi naša mesta. On je izdelal spomenik pesnika Valentina Vodnika, ki je bil prvi slovenski javni spomenik v Ljubljani. Njegovo delo je tudi doprsni kip Prešerna, ki krasi zbirko našega muzeja. Mogočni Valvazorjev spomenik, ki bo šele po preureditvi Muzejskega trga prišel du prave veljave, je tudi umetnina, ki so jo izdelale njegove nadarjene roke, da ne pozabimo prelepih soh na pročelju naše opere, ki predstavljajo Tragedijo, Komedijo in Genija s plamenico. Mnogo njegovih umetnin krasi naše cerkve sirom ožje in širše domovine, od njih pa je najznamenitejše delo »Kristovo vstajenje« nad vhodom v djakovsko katedralo. Ta umotvor je jubilant izdelal po osebni želji velikega pokojnega vladike Josipa Jurja Stroff* majerja. Poleg omenjenih skulptur ima mojster Gangl še sam doma v svojih ateljejih, kjer vkljub svojim 75 letom še m'a-deniško čil dela in ustvarja, mnogo naši širši javnosti nepoznanih umetnin, ki so naprodaj. Bilo bi na mestu, da bi se umetnika spomnila naša kulturna javnost te r z njegovim sodelovanjem izdala almanah, obsegajoč njegova dela, ki bi ne bil samo pregled življenjskega dela nadarjenega umetnika, temveč tudi kos zgodovine slovenske skulpture. Jubilant pa praznuje poleg svoje 75. življenjske obletnice še 601etnico umetniškega delovanja in 451etnico, odkar je postavil prvi slovenski javni spomenik — Valcnti- • na Vodnika — v Ljubljani. S svojo ljubljeno soprogo, ki je po rodu Čehinja, oivša učiteljica literature, hči rodoljubne rodo-vine Pokornych iz Djedibab, živi že desetletja v idealnem zakonu, iz katerega sta se rodila hči Slavica, uradnica v Pragi, in sin Danilo, pomorski častnik v Boki Kotorski. V praških umetniških krogih uživa naš mojster velik ugled in pri'jubljenost, pa mu pripravljajo skupno z Edinstvom slovanskih žena ob njegovem jubileju lepo, prisrčno proslavo. Želeti je, da se sivolasega mojstra spomni tudi naša kulturna javnost, predvsem umetniški krogi in pa mesto Ljubljana, ki jo krasi toliko njego- so vse kritike, razen v »Novostih«, porazne za Dobroniča. beograjska revija »Život i rad« začenja referat z besedami »Prvoklas-ni fijasko!«) Moja kritika v »Jutru« se nikakor ne razhaja z mojo kritiko v »Večeri«, zato mi zopet ni jasno, kaj Dobronič hoče, ko me vprašuje po kvalifikaciji Ako to v? in zna, tedaj naj mi jasno in natančno sporoči. Žiga Hirschler. vih umetnin. Jubilantu in njegovi zvesti družici želimo iz srca še mnogo let zadovoljnega in srečnega življenja. 1. P. Nočni požar pri Cerknici Cerknica, 7. junija. Nedavno okoli 1. ure ponoči je v Dolenji vasi pri Cerknici začela goreti Misa-tova hiša. Poslopje je zgorelo do zidu. Kako je nastal požar, še ni dognano. Domači sin Jože, ki je spal v podstrešju, si je komaj rešil življenje. Ogenj se je razširil tudi na skedenj in hlev soseda Japca. Obenem z zgradbama sta zgorela tudi dva voza in slamoreznica. V Cerknioi je prvi opazil požar Bavdov Jože, ki je brž poklical cerkovnika, da je šel zvonit plat zvona. V nekaj minutah »o že hiteli naši vrli gasilci z motorko v Dolenjo vas, kjer so se pridružili reševalni akciji domsčih gasilcev. Nato so prihiteli še gasilci iz Dolenjega jezera. Z združenimi močmi se jim je posrečilo okoli 3. ure zjutraj omejiti ogenj. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah, sati-karjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Smrt pod hlodi Selnica ob Dravi, 7. junija V Vurmatu nad Selnico se je pred dnevi pripetila smrtna nesreča. Pri spravljanju hlodov v dolino je bil zaposlen tudi 281etni delavec Anton Sotošek, ki je po nesrečnem naključju padel v rižo, kjer so ga zdrobili navzdoli drveči hlodi. Ubogi delavec je bil na mestu mrtev. Truplo so prenesli na selniško pokopališče, kjer so ga drugi dan pokopali. Ia S. Fridiand: Iza zatvorenih TTata. Zapisi lekara — venerologa. (Prevela i izdala dr. Mirjana Pavlovih. Beograd, t cirilici. 230 str.) Knjiga, ki je izšla pred nekai dnevi, je prevod iz ruščine. V sovjetski Rusiji je močno razširjena in je vzbudila že mnoge živahne odmeve v javnosti. O individualni in socialni nevarnosti gonoreje in sifilide imamo tudi mi v 6rbskohrvaškem in slovenskem jeziku poljudne spise, vendar pa pričuj JČa knjiga prekaša vse, kar smo jih doslej spoznali ne le pri nas, marveč tudi v tujih jezikih. Iz svoje obilne prakse je ruski vene-rolog dr. L. S. Fridiand povedal toliko prepričevalnih primerov, da po njegovi knjigi s pridom segajo celo specialisti. Toda njegov spis je namenjen predvsem širokemu občinstvu. zato mu ie avtor dal pripovedno obliko. Tako, kakor ume L. S. Fridiand razlagati spolne bolezni, ne more zlepa kdo drugi. Pisatelia odlikuje tudi oripovedniški talent, in to daje njegovi knjigi izrsdno mikavnost. Zapiski tega zdravnika-venerolo-ga se čitajo kakor roman. Ni čuda: saj so vseskozi prepleteni s sJučaji iz prakse, • primeri, ki so vzeti iz življenja. Avtor nikjer ne moralizira, nikjer ne govori pre-zirlivo o bolnikih te vrete: opisuje razne slučaje iz prakse tako. kakor eo ee zgodili, odkrito priznava slabosti moderne medicine tam, kjer ima opraviti z zapletenimi kroničnimi obolenji in razpravlja o teh pojavih ne le e strokovnim razumevanjem. marv«ai tudi s človeškim sočutjem. Zaradi fcflga do-seza pri čitateljih večje uspehe nego deseterica moralistov in pridigarjev. Posebne pozornocJt je posvetil Fridiand kapavici (go-noreji), ki io splošno smatrajo za »nedoli-no« zadevo. T*o, kar pripoveduje v zvezi s sifilido, bi zaslužilo, da bi ee ponatisnilo v vseh higienskih čitankah in v zdravstvenih zbornikih za ljudstvo. Lahko si m is liano, da zdravnik v današnji Rusiji ne more bati v zadevah spolnega življenja večji morali* nego zahteva življenjski interes družbe in poedinca. in vendar je njegova knjiga ena najprepričevalnejžih izpodbud k vzdržnemu življenju in mogočna a taka na spolno kugo, ki ograža narode in družbo pri koreninah Knjiga je pri nas posebno aktualna sedaj, ko stopa v veljavo novi zakon o zatiranj« spolnih bolezni, o odpravi prostitucije in o obveznem zdravniškem pregledu oseb, ki stopajo v zakon. Dr. Mirjana Pavlovih j« čitafte tedensko revijo „ŽTVUENJE IN SVET" SAMO ŠE DANES PREMIERA FILMA LJUBEZNI IN LEPIH MELODIJ LJUBAVNE NOČI NA HAVAJU Evgenija Kals-Arrowa poje prekrasne melodije Južnega morja WERNER FtTTERER FEE MALTEN CARL DE VOGT Predstave ob 4., 7.% ln 9.% url ELITNI KINO MATICA lomače vesti ♦ Shodi JNS v gornjegrajskem srezu. V nedeljo 10. t m- priredi Jugoslov. nacionalna stranka v gornjegrajskem srezu iva shoda Ln sicer dopoldne na Ljubnem .popoldne pa v Bočni, čas in kraj shoda bosta objavili tamošnji občinski organizaciji. V obeh občinah se vršijo z ozi--om na izvršeno komasacijo meseca julija nove občinske volitve. Na obeh shodih b0 poročal narodni poslanec Rasto Pu-stoslemšek. Govoril bo seveda tudi o razlastitvi graščinskih gozdov. Razlastitvena komisija pride v Vrbovec, kolikor je znano, 12. t. m. ♦ Izpremembe v vojni mornarici. Na službovanje so prideljeni: poročnik bojnega broda 1. razreda Adolf Cvira ln poročnik korvete Rudolf Pogačar na kr. brodu »Jadran«; poročnik korvete Janko Tomšič na kr. brodu »Dalmaciji«; toženjerski kapetao 2. razreda Boris Kandare na kr. brodu »Hvar«; poročnik fregate Blaž Miren na kraljevi tortpiljarki »T 7«; poročnik fregate Matija Podkrajžek na kraljevem brodu »Spasilac«; dolžnosti komandanta kr. broda »Silni« pa je razrešen poročnik bojnega broda 2. razreda Boris Vilfan, ki ostane na svoji redni službi. + Premestitev. Premeščen je za ekonoma doma narodnega 'Zdravja v Osijeku v T skupini g. dr. Fran Puklavec, dosedanji ekonom državne bolnišnice v Novem Sa-iiu _ od tobačne tovarne v Zagrebu Je imenovan k tobačni tovarni v Ljubljani g. Zvonimir Barbiani. nadzornik 7. skupine. Samo še danes premiera ROLAND COLMAN in KAY FRAN- CIS v prekrasnem filmu „Moje hrepenenje, si Ti" Film izvanredno napete vsebine ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4.. 7. ta 9- Cene 4.50 in 8.50 Uspehi zdravstvenih zadrug v srbskih vaseh so že nekajkrat vzbudili veliko pozornost tujcev in so o teh "zadrugah s posebnim priznanjem pisali poljski sociologi n zadrugarji, nedavno pa so jih poveličevali kot vzor kmečkega zadružništva tudi bolgarski zdravniki. Ustanovitelj zdravstvenih zadrug je ibil pokojni dr. Gavrilo Kojič in v njegovem rodnem kraju Starem Siveu je bila ustanovljena tudi prva zdravstvena zadruga, ki je bila matica vseh noznejših zadružnih ustanov te vrste. Te dni je bila tej najstarejši zdravstveni zadrugi priključena tudi zadružna lekarna in so njeno otvoritev odposlanci ostalih zadrug izipreme-nili v lepo slavnost v počastitev spomina pokojnega dr. Kojlča. ♦ Mestna občina ljubljanska namerava prodati stanovanjske hiše za topniško vojašnico, to je hiše v Ipavčevi ulici štev. 2., 4. to 6., v Peričevi ulici štev. 28, in 84, v Topniški ulici štev. 8., 10., 12., 15., 17. :'n 19., v Celjski ulici štev. 13. in 18., v Prekmurski ulici štev. 1., 2., 8., 4., 5. in 6. Reflaktanti za nakup naj vlože pismene iponudbe ali pa se javijo osebno pri mestnem gospodarskem uradu do 1. julija kjer dobijo potrebna pojasnila. ♦ XXXIV. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v petek 15. t. m. ob 7. zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu, Gregorčičeva ul. 27, pritličje, levo. Dnevni red: nagovor predsednika, poročila tajnika, blagajnika in preglednikov računov, volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov, določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1934, samostojni predlogi. Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborm pismeno društvenemu predsedstvu. ♦ »živalca«, društvo rejcev malih živali za drav. banovino bo zborovalo v nedeljo 10. t. m. ob 9. dop. v vrtnem salonu »Pr! šestici« na Tyrševi cesti 8. Dnevni red: :>0 plemenski odtoiri, zlasti pri perutnini« Kpredavatelj kmetijski referent inž. Wen-ko) »O gospodarskem pomenu reje koz« lipredavatelj strokovni referent inž. Jela-čin). K zborovanja! so vabljeni člani »Ži- GOSPODJE, ali ste že poskusili + O. K. + zaščitne gume Parfumerija »VENUS« nasproti pošte. valce« kakor tu« drug! ljubitelji ln rejci malih živali. ♦ Veliko pomanjkanje prostorov za zagrebške srednje šole. Ob zaključku šolske-goa leta je v Zagrebu v največji aktualnosti vprašanje prostorov za srednje šole. Vsako leto zapusti srednje šole okrog 500 maturantov, v šole pa pride tudi po nekaj tisoč prvošolcev. Na tak način bi potrebovali vsako leto nekaj deset novih šolskih prostorov. Največ dijakov iima v Zagrebu III. moška realna gimnazija, in sicer 1250. Toliko število dijakov bi zadostovalo za tri gimnazije. V dosedanjih gimnazijah nI prostora niti za 450 novih dijakov in bi bila že za te dijake potrebna nova gimnazija. Uvedena je akcija, da bi se v proračunu prihodnjega leta našla sredstva za zgradbo nove gimnazije, za prvo silo pa bo treba adaptirati nekaj stanovanjskih poslopij za šole. Najti bo treba prostore za 19 srednješolskih razredov. ♦ Požar v Mengšu. Pišejo nam: Pred dnevi je na nepojasnjen način nastal požar v poslopju veleposestnika Koipitarja Frana v Mengšu-Jami. Na kraj nesreče so prihiteli domači gasilci z motorno brizgalno ln z veliko požrtvovalnostjo ogenj v teku pol ure omejili. Posefono pohvalo zasluži orožniški narednik komandir g. šetina Janez, k! je ves čas vodil LokalIziranje požara. škoda je velika, vendar je krita z zavarovalnino. ♦ Huda prometna nesreča na cesti Uilce-Bajlna Bašta. Blizu Bajine Bašte se je Po nesrečnem naključju v sredo proti večeru prevrnil avtobus, v katerem je bilo poleg šoferja 7 potnikov. Avtobus je zdrčal preko cestnega roka v okrog 40 m globok prepad. Vsi potniki so bili ranjeni, najtežje poškodfbe ima neki dijak, ki bo najbrž izgubil življenje. Nesreča se je pripetila zaradi motornega defekta, podrobnosti pa bo ugotovila šele preiskava. ♦ Velik predor na novi železniški progi Veies-Bitolj. V torek so dovršili veliki železniški predor pod reko Babuno k! bo služil novi železniški progi med Velesom in Bitoljem. Predirati so pričeli že konec septembra 1932. Dela je mela v zakuipn neka francoska podjetniška družba. V pogonu je bilo noč in dan 7 kompresorjev najmodernejšega sistema. Po svoji dolžini bo ta predor drugi v naši državi. Dolg je 2567 m in je bilo prediranje zaradi nenavadno čvrstega terena zelo naporno. ♦ Obilen plen obmejnih organov. Iz Škofje Loke nam pišejo: Kljub vsem žrtvam v zadnjem času tihotapstvo na naši državni meji vendarle še prav bujno cvete. Te dni »o gnali v odseku pri Sovodnju tihotapci več glav živine proti meji, da jih spravijo v Italijo. Imeli pa «o smolo, kajti bili so zasačeni od naših varnostnih organov. Trije veliki voli in junica so padli v roke oblastvom. Vse štiri živali so bile prodane in izkupiček pa sorazmerno razdeljen med občino Staro Oselico in obmejnimi organi. Kupci živine so bili trije domačini, ki so potem daroval! vsak po 100 Din za Sokola v Sovodnju. ♦ Nova razprava proti blagajniku, ki Je blagajniške knjige metal v reko. V Petrov-cu ob Mlavl so že pred leti prišli na sled velikim poneverbam, ki jih je izvršil blagajnik sodišča Dragomir Stamenkovič, k! je naposled tudi blagajniške knjige iz svojega urada pometal v reko Mlavo. Knjige so sicer polovili iz vode, preiskava pa je bila zelo težavna zaradi mnogoštevilnih in zamotanih poneverb. Pred nekaj tedni je bil Stamenkovič obsojen na pet let ro-bije. Ta raiaprava je bila posebno zanimiva zaradi tega, ker je obtoženec neprestano zatrjeval, da je poneverjal denar za razne politične akcije, ni pa hotel o tem ničesar natančnejšega povedati. Na 5 let so ga obsodili zaradi 73 poneverb, ker pa državni tožilec ni bil zadoovljen z razsodbo, je razpisana sedaj proti Stamenkovlču nova razprava, pri kateri se bo obravnavalo še več primerov poneverb. ♦ Razbojništvo v banatski vasi Baialdu, o katerem je »Jutro« že poročalo, še vedno ni razjasnjeno dasi so orožniki zaprli nekaj oseb, ki so osumljene, da so izvršile razbojniški napad na posestnika Gru-jiča in njegovo ženo. Posesbnikova žena je bila že mrtva, ko so odkrili zločin, stari Grujič pa je pozneje izdihnil v bolnišnici ne da bi se bil poprej zavedel. Od žrtev razbojniškega napada torej ni mogče dobiti nobenih .pojasnil, v hiši pa so našli revolver in dva izstreljena naiboja, iz česar sklepajo, da se je starec uprl razbojnikom. ki so ga pobili s sekirami. Med storila zaslužno dejanje, ko je prevedla to knjigo v srbohrvaščino. Stane Din 30.— in ee naroča tudi preko Tiskovne zadrug; v Ljubljani. ___ Študija o češkem husistru. V založbi »O r-b i si (Praga) je kot 19. zvezek zbirke »Polit icka knihovnac pravkar izšla zgodovinsko-6ociološka študija Jana Slavika >Husit-s k a r e v o 1 u c e«. Knjiga je bila objavljena ob jubileju bitke pri Lipanih in bo nedvomno vzbudila pozornost. Dr. Slavik se vrača k starem i problemu husitstva z novimi merili. Kolikor nam je znano, je to prvi večji poizkus, da se husitetvo obdela z vidika historičnega materializma. Slavikovo obravnavanje zgodovinskih dogodkov, ki so bili za Cene tolikani usodni, je predvsem sociološko in prehaja na nekaterih mestih v oolemiko zoper dosedanje raziskovalce hu-siistva, zlasti zoper prof. Pekara. 0 husitstvu se ie tudi pri nas že marsikaj pisalo; svo-bodoumne ideje, ki so desetletje pred svetovno vojno preko praških študentov prodirale v slovensko kulturno življenje, so bile večkrat oprte na h isitsko tradicijo. Zaradi f^rr-a utegne Slavikov spis zanimati tudi pri nas. Pisec prikazuje busistvo kot pojav, ki ne stoji izoliran v tedanji dobi. marveč je v zvezi s celotnim razvojem evropskega Slove štva na koncu sredniesa veka. Predvsem pa rlr. Slavik ftavv v ospredie svojo tezo. da ie bilo busitstvv socialna revolucija z vserm značilnimi znaki in pojavi, ki karakterizira-io eleherno socialno revolucijo. V tem po- gledu je Slavikova analiza husistva posebno zanimiva, čeprav utegne vzbiditi odpor starejše zgodovinarske šole. Po njegovem mnenju, ki ga skuša tehtno argumentirati, torej husitom ni šlo samo za cerkvene reforme, marveč tudi za gospodarsko - socialne pre-osnove; z njimi se že oglaša revolucionarno češko meščanstvo in napada privilegije Cerkve in plemstva. A tudi v narodnem pogledu je imela husitska revolucija velik pomen, ker je pritegnila v borbo vse plasti češke družbe in je tako ojačila odpornost češkega naroda, ki je bil že tedaj otok v nemškem morju in ie čedalje bolj podlegal ponemče-vanju. Tako je dr. Slavik s svojo, v marsičem revizionistično zgodovinsko - sociološko studijo samo povzdignil in razširil pomen husitstva in prikazal ta pojav v novi luči. Not zvezek Trgovsko - gospodarskega lek sik ona, ki ga izdaja Umetniška propaganda vsebuje gradivo od gesel »begluške obveznice« do »bojkot«. Izmed pomembnejših ge sel je treba posebej omeniti pregled belgij skega gospodarstva, dalje članek o Beogra dn, o betonu, obširen in z vzorci opremlien članek o bilanci, o blagajniški knjigi, o bla govnem prometu na jugoslov železnicah, o Blairovem po6oiil'J itd., — kar pričuje, kak« zanimiva in pestra je vsebina te praktične enciklopedije. Kriza in kultura. Kako posega gospodar ska kriza v kulturno življenje, pričujejo številke, ki jih navaja v praški reviji »Naš6 Va-J«k prof. Gupr o razmerah na češkoslova- aretlramlml mmljlvci »ta tudi Ara sorotad-ka umorjenega Grujlča, ki «ta ie pred meseci od premožnega starca izsiljevala denar. ♦ Hajduk, ki m brani hajdušk« slave. V zapore banj a luškega sodišča so odvedli lz Prnjavora hajduka Jana Konopko, ti »o ga pred nekaj tedni zajeli In ranili kmetje v vasi Iloči, ko je napadel neko samotno domačijo. Hajduk Je bil doslej v prnja-vorski bolnišnici, ker pa nI bil nevarno ranjen, se je že doslej vršila proti njemu preiskava. Po Herceg-Bosni je hajdukoval blizu dve leti, zatrjuje pa z vso odločnostjo, da ni v tem času zagrešil nobenega razbojništva in da nima na vesti nobene smrtne žrtve. Spopade, ki Jih je Imel s orožniki in s kmeti, zvrača na neznane ljudi, ki bo se mu bili pridružili. Se pred odhodom lz Prnjavora je preiskovalnemu sodnitou ln orožnikom zatrjeval: Sam sem priznal 65 tatvin, ki sem jih zagrešil v teh krajih, ln to Je tudi vse. Ničesar drugega nimam na duši. Nisem hajduk In ubijalec, temveč samo kokošar. Obledele obleke barva " različnih bar • In plieirr tovarna JOS 3EICH. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesja brez vsakega napora. Iz Ljubljane u— 60 letnica Jenkov« mame. Dane« praznuje 601etnico rojstva obče spoštovana Jenkova mama Jubilantka Je po rodu hčerka preprostih, a trdnih kmečkih staršev, od katerih Je podedovala žilavost, krepko zdravje ln veder značaj. Kot prava slovenska mati je bila blagoslovljena s številnim potomstvom. Od osmih njenih otrok Je edino eden umrl in to v 1. 1916. — v času največjega .pomanjkanja. Ostalih sedem je z brezprlmerno ljubeznijo, samo-zatajevanjem ln agledno vztrajnostjo lepo vzgojila in privedla do kruha sama, saj jI Je kruta usoda prav v hudih časih vojne vzela moža. rednika, ko so bili njeni otroci Se majhni. Pridna Jenkova mama nI omagala, marveč je žilavo vztrajala ln sama sradala, samo da so oroci imeli kaj jesti. Danes lahko s ponosom gleda na sadove svoje ljubezni in požrtvovalnosti. V krogu svoje ljubljene družine naj užije Se mnogo srečnih let v najlepšem zdravju. u— Koncert Akademskega pevskega zbora v Ljubljani bo v nedeljo 10. t. m. ob 16. in bo naj dostojne jši zaključek letošnje glasbene sezone. Akademski pevski zbor bo izvajal najtipičnejše koroške in belo-krajinske narodne pesmi, med njimi takšne iz 15., 13. in celo 10. stoletja. Isti koncertni program je APZ izvajal s sijajnim uspehom že v Ljubljani in Mariboru pretekli mesec. Od koroških narodnih pesmi bo zbor izvajal »Koledo za svete Tri kralje«, junaško pripovedno pesem »Kneza Marka«, prekrasno pobožno balado »Marijo in mlinarja«, erotično »Drumelco«, »Spov ptičke pojo«. »Pojdam u Rute«, »Pastirsko«, »Zovnirsko« in prastari koroški obredni ples »Visoki rej pod lipo«, ki se dandanes izvaja samo še v Zilski dolini. Od belokrajinskih pesmi pa bo zbor izvajal »Tepežnico«, Koledo za svečnico«. junaško pripovedno pesem »Hajduka Velje«, »Zelenega Jurija«, »Bel okraj in sk o kolo«, »Koledo na Ivanje«, kresne in svatske pesmi in »Napoj co«. Akademski pevski zbor je postavil za ta koncert izredne cene, da na ta način omogoči poset tudi onim slojem, ki sicer nimajo prilike udeležiti se koncertov. u— Napredovanje. Napredovala sta ca asistenta drž. splošne bolnišnice v Ljubi j a-v 6. skupini dr. Ludovlk Merčun in za asistenta v 7. skupini dr. Marija Kačar-Kolarjeva, sekundarna zdravnica iste bolnišnice. u— Tretji, zadnji nastop gojencev iole Glasbene Matice v letošnjem letu ima prav za prav dvodelen spored. Prvi del je posvečen klavirskim skladbam, dalje skladbi za čelo, nastopi pa tudi solist-baritoniat V H. delu pa »o ansamblski nastopi mladinskega zbora in orkestra. V I. delu nastopijo gojenke klavirja Ivamčič Neda, Puhar Majda, Levanič Eleonora Komar Bc jana, Zaired Vida in Kooh Romana. Gojenec Tavšman Josip bo zaigral na čelu dve skladbi s spremljevanjem klavirja. Baritonist Dolničar Vladimir pa zapoje tri izvirne samospeve, čelista spremlja na klavirju gdč. šapIJa Božena, barltonista pa gdč. Hrašovec Silva. O H. delu spregovorimo jutri. Nastop bo v ponedeljek, 11. t m. v Filharmonični dvorani. Začetek točno ob 18. uri. u— Pododbor društva »Kneglnje Zorke« v Ljubljani je nameraval prirediti v čast obletnice poroke NJ. Vel. kralja in kraljice 8. t m. promenadni koncert vojaške godbe v Tivoliju. Zaradi nepretrgano slabega vremena pa je prireditev preložena na poznejši čas. ških visokih šolah. Zaradi pomanjkanja kreditov je ostalo v letu 1934. nezasedenih 82 profesur na visokih šolah vseučiliškega značaja, na visokih šolah tehničnega tipa pa 49 profesur. To pomeni, da je bilo via lacti ukinjenih toliko mest, kolikor jih imata dve univerji. Vzlic temu še vedno niso utihnili glasovi o nameravanem ukinjenju nekaterih fakultet na Masarykovi univerzi v Brnu. Iz francoske kulture. Za člana Francoske akademije je bil izvoljen Maurice de Broglie, brat fizika Louisa de Broglie, ki je prejel L 1929. Nobelovo nagrado za fiziko. Tudi novi »nesmrtnik« je prišel pod kupolo Akademije zaradi svojih fizikalno-znanstvenih spisov. — Novi ro»nan Andrea Mauroisa »L* instinet du bonheur« obravnava zopet rodbinsko in nravstveno življe nje v francoski provinci. Kritika je sprejela delo dokaj ugodno. - Zanim.v poseben zvezek o zgodovini tiska (hi3toire de la presse) je izdala revija »Crapouillot« v Parizu. — Iz zapuščine velike pesnice grofice de Noailles so izšli pri Grassetju v Parizu »Derniers vers et poemes d* enfance« _ Književna nagrada za literarno kritiko je bila priznana Marcelu Raymondu, ki je spisal med drugim študiji »Essai sur le mouvement počtique contemporain« in »De Baudelaire au Surrdalisme«. Lavreat francoske kritike je star 37 let in je po poklicu vseučiliški profesor. — Za francoske pisatelje v Belgiji je bila ustanovljena nova literarna nagrada, ki se imenuje Prix Albert I. Nagrado, ki znaša 10.000 frankov, bodo podeljevali vsako leto. V žiriji Lomberg Siliti 6/9 8 posnetkov 23° Sch. . . Din 12.— Spec. razvijanje Lomberg filma „ 1.— Vsaka kopija ........ L— DROGERIJA KANC NEBOTIČNIK in ŽIDOVSKA ULICA ST 1 u— II. operna produkcija operne šole dri. koneervatorija v Ljubljani bo v torek 12. L m. zvečer v dramskem gledališču s popolnoma novim sporedom ter deloma novimi izvajalci. Opernim produkcijam sledi še dramska, ki pa bo v petek, 15. t m. zvečer ravno tako v drami. u— Jadranovci! Jadranovke! Drevi ob 20. ee bo vršil v društveni čitalnici obvezen članski sestanek s predavanjem. Bodite točni! u— Jadranašice! Danes se bo vršil ob 14. članski sestanek, ki je obvezen za vse članice! u— Dvorska knjižnica posluje odslej v Gregorčičevi ulici 16 poieg tvrdke The Rex & Co. u— Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev, odsek trg. sotrudnikov in so-trudnic, priredi to nedeljo izlet na Ljub-nik. Zbirališče pred glavnim kolodvorom, odhod ob 5.10. Člani, prijatelji in znanci vljudno vabljeni. u— Umrla je v splošni bolnišnici gospa Marija Bolje, soproga državnega upokojenca. Pogreb bo danes ob 16. — Blag JI spomin, žalujočim iskreno sožalje! u— Namesto venca prerano preminulemu slušatelju ljubljanske univerze Borisu Zirovniku je daroval predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin znesek 500 Din kot prispevek za podpore potrebne slovenske visokošolce na ljubljanski univerzi. u— O gradnji bežigrajske šole se te dn! po mestu apet živahno razpravlja, češ da je delo zaradi pomanjkanja sredstev zastalo in so zato veliko število delavcev odpustili. Resnica pa je, da so težaška dela v glavnem končana ln Je Ljubljanska gradibena družba zato morala seveda nekaj nekvalificiranih delavcev odpustiti. Vkljufo temu, da neugodno vreme precej nagaja, so tudi zidarska dela že toliko napredovala, da je srednji ln vzhodn! trakt poslopja v prvi etaži že dovršen. Na željo mestne občine je gradbeno podjetje podaljšalo svoj delovni program za mesec dni, šola pa bo vkljub temu proti koncu jeseni pod 6treho. VSAKA PAMETNA IN ODLIČNA DAMA uporablja za vsakodnevno intimno in zanesljivo nego čistosti v šolniku kopališča Ischl pridobivano blagodišečo sol za izpiranje Isla - izplakovalno sol. (Isla Splil-salz). Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. — Za Jugoslavijo: Paracelsus k. d., Zagreb 3. u— V Logarsko dolino vozi razgledni avtobus prihodnjo nedeljo. Cena s hrano 120 Din, informacije v trafiki Praprotnik nasproti pošte. Izletni avtobusi najcenejše na razpolago. u— Dr. Janko Hafner, specialist za ušesa, nos in grlo zopet redno ordinlra. Iz Celja e— Občinski odbor za okolico Celja je Imel v petek sejo. Občinski predsednik g. Kukovec j6 poročal, da je banska uprava odobrila občinski proračun, vendar je reducirala mnogo izdatkov in znižalo občinsko doklado na državne neposredne davke od 94 na 85%. Vse potrebščine znašajo sedaj 1,863.927 Din, dohodki 439.927 Din. ostanek pa naj krije občinska doklada. Občinska uprava bo z reduciran lm proračunom težko izhajala in bo morala marsikatero potrebno delo opustiti. Občinski odbor je izvolil posebno deputacijo, obstoječo iz župana Kukovca ter obč. odb. Wl-tavskega in četine, ki je včeraj banski upravi v Ljubljani osebno predložila poslednje okrnit ve občinskega proračuna Okoliška občina bo dala prepleskati železno ograjo na Grenadirjevi brvi čez Savinjo. Raapisala bo tudi mesto pomožnega uradnika; prednost bodo imeli gradbeni tehniki. Občinski odbor je naknadno odobril popravilo delno porušene brvi čez Voglajno pri kemični tovarni v Gaberju V odibor za reševanje skupnih zadev celj-ške mestne občine so bili ko zastopniki okoliške občine izvoljeni: občinska uprava (5 članov) in odborniki Božič, Gologranc Jezernik, Mihelčič ln šuperger. Občina bo prosila bansko upravo za nadaljne podpore lz bednostnega sklada. Občinski odbor Je odobril kategorizacijo občinskih cest. K gradnji mostu v Košnici bodo ineresen-ti prispevali vse gradivo občina pa bo dala 6amo cement, železo, razstrelivo in izvežfbanega zidarja. Za posipanje cest je bilo letos porabljenih 239 lrub. metrov gramoza, ostali gramoz pa bo v kratkem navožen. Sokolskemu društvu v Celju se Izplača podpora v znesku 1000 Din. Občina bo dala preurediti sedanjo javno električno razsvetljavo na hribu sv. Jožefa v av- tomatično. Občinski odbor je ■ veliko večino glasov sprejel resolucijo proti nameravani okrnitvi socialnih pravic, ki so si jih nameščenci in delavci pridobili z novim obrtnim zakonom. V domovinsko zvezo je bilo sprejetih 24 oseb, 15 prošenj pa je bilo odklonjenih. Kot zastopnika okoliške občine sta bila izvoljena v davčni odbor g. Goimajer in obč. odib. Ježem i k. Sklepi seje ubožnega sveta z dne 29. maja so bili soglasno odobreni. Določitev zastopnika okoliške občine v upravnem odiboru meščanske šole v Celju je bila odložena. Občina bo pri sreskem cestnem odboru intervenirala glede posipanja ceste Lava-Ostrožno-Lopata. Na nekaterih cesah Ibo v doglednem času namestila električne svetilke, poštno upravo pa to naprosila za namestitev poštnega nabire!-nika pri gostilni »Wilsonu« v Gaberju. e— V celjski bolnišnici so umrli 71 lei-nl upokojeni rudar Franc Grobelnik \i Pe-trovč, 30 letni drvar Josip Ferlin h Veter-nlka pri Kozjem in 39 letna posestnica Marija Coklova iz Virovca pri Pristavi. e— Kino Union. Danes ob 16.15 to 20.50 zvočni velefiLm »Greh goege Claudetovr« in zvočna predigra. Iz Maribora a— Jubilej mariborskega »Jadrana«. Sirom mariborske okolice dobro znano mariborsko pevsko društvo »Jadran« bo praznovalo letos 15Ietnico svojeza obsto;a, in sicer v dneh 1. in 2. septembra. Vsa mariborska pevska in drug-a nacionalna društva že danes opozarjamo na omenjeno jubilejno prireditev maribarskega »Jadrana«, ki zasluži pozornost vse naše javnosti. a— Narodni železničarji! Ker se v nedeljo 10. t m. od oblastnega odbora v Ljubljani napovedani izredni občni zbor podružnice UJNZB Marbor ne t>o vrš i, se poziva članstvo, da se po svoji pripadnosti udeleži v čim večjem številu zleta sokolske žujre mariborske v Ptuju, ali fc-leta Narodne Odbrane v Studencih t.a Kaplo. a— Mestna organizacija JNS za V. okraj bo imela v ponedeljek. 11. t m. v lokaiu Mariborskega dvora odborovo sejo. Pr -četek ob 20. Pridite točno in zanesljivo! a— šahovski turnir za prvenstvo Maribora. V sredo se je odigralo 6. kolo. Lešnik je porazil v 24 potezi dr. Lipaja, profesor Stupan profesorja Silo, Kukovec Fišerja, Lukež Gol ca in Ostanek Strnišo. Viseča partija iz 5. kola med profesorjem Stupa-nom in Kramerjem se je končala remis. Preložena partija Lešnik : Kukovec se je končala s porazom Lešnika. Stanje: Kukovec 5, Kramer 4 (1), Stupan, dr. Li-paj 3 in pol, Lešnik, Ostanek 3 (1), Ldb-kov 2 (3), Lukež, Goleč 2, Fižer 1 in po! (1), Sila 1 (1), Strniša pol. Sedmo kolo bo v nedeljo 10. t. m. ob 9. v kavam; Central. a— Otroci pojdejo na Pohorju. Preteklo sredo zvečer je zborovala komisija mestne občine mariborske za izbero otrok za počitniške kolonije pod predsedstvom podžupana g- Golouha. Od 303 prosilcev je bilo izbranih za pohorsko kolonijo 48 dečkov in 42 deklic iz vseh mariborskih osnovnih in srednjiha. šol do 14. leta starost •. pri vseh teh se je predhodno ugotovilo, da so letovanja tako s socialnega kakor iz zdravstvenega stališča nujno potrebni. Vseh 90 otrok, ki so pristojni v Maribor, bo letovalo na Pohorju na račun mestna občine mariborske. Otroci, ki so v ljua-skih šolah, kjer še ni zaključeno šolsko leto, bodo oproščeni pouka, ker odpotujejo na Pohorje že v nedeljo 10. t. m. z vlakom ob 9.40 dopoldna. a— Odhod dece v počitniški dom kratic u Marije pri Sv. Martinu na Pohorju, Vse Je že pripravljeno za sprejem otrok na počitniškem domu Kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Deca prve skupine odpotuje v nedeiio 10. t m. ob 9.40 ' z glavnega kolodvora. Starši naj pripeijejo pol are prej otroke na kolodvor. Prtljago naj prinesejo že v soboto ob 9. v Zd stveni dom v Koroščevi ulici št 3. a— Protituberkulozni dinar za aaiLn sklad PTL v Mariboru je dosegel v mere-cu maju znesek 113.185 Din. Vsem, ki sodelujejo pri zbirki, izreka PTL najiskre-nejšo zahvalo! — Za azilni sklad so v maju darovali izven dinarske akcije: inž. Lan-dau 100, uradniki pošte Maribor I. 158, Josip Vokač 50, Mariborer M&nnergesangB-verein 50 in Pogrebno društvo na Pobreč-ju 50 Din. Vsem iskrena hvalal a— Dve tatvini. Kuharici Matildi L, tt-posleni pri nekem gostilničarju na Aleksandrovi cesti je neznan tat pri (belem dnevu ukradel iz zaklenjene omare zlato žensko uro in verižico ter razne druge predmete v skupni vrednosti lOOO Din. Kočijaiu Martinu P. pa je nekdo ukradel izpred neke gostilne na Radvanjskj cesti 400 I>n vredno odejo. so med drugimi Louis Barthou, Paul Clau-del, Paul Valčry, Fr. Mauriac, Colette, Du-hamel, Maurois, torej sami pisatelji iz Frs>ncij6 Nov gledališki zakon v Nemčiji. Sedanji nemški režim je izdal zakon o gledališčih, ki na novo ureja gledališko življenje v tej državi. V smislu tega zakona je nemško gledališče enotno in ne pozna več razlik med gledališkimi podjetniki (država, občina, zasebniki); vsa gledališča so poslej podrejena državnemu ministru za propagando, ki je postal vrhovni vodja nemških gledališč. To ministrstvo bo potrjevalo vodje posameznih gledališč, izdajalo prepovedi uprizoritev, vplivalo na repertoar itd. Potemtakem je bila načelno ukinjena dosedanja oblast policije nad gledališčem. Literarne posebnosti. V Pfčuhu so aretirali iz političnih razlogov delavko Marto Mustig. Ob tej priliki so šele dognali, da je ta delavka identična z Maro Gergely, avtorico romana »A Salakomos«, ki je bil lani kot najboliši madžarski roman nagrajen z nagrado Kolomana Miksatha. — Iz Danske poročajo. da je letošnjo najvišjo dansko lite rarno nagrado prejela neka služkinja. 0 njenem romanu sodijo, da bo postal svetovna senzacija. Emigracija ta literatura. Založba pariškega ruskega časopisa »števila« je izdala roman S. šaršuna »Prava pot« v obliki hektografiranega zvezka in zgolj v sto izvodih. Pisatelj je še malo znan in nima upanja, da bi prodali več ko 100 izvodov njegova spisa, zato ga založba ni mogla izdati v tisku. Med rusko emigracijo čedalje bolj peša zanimanje za knjige in vse ruske založbe tožijo o krizi. filozof Leibniz kot junak romana. Nemški pisatelj Egmont Colerus je pravkar izdal pri Zsolnayu na Dunaju svoj novi roman »Leibniz, der Lebensroman eines Welt-umspannenden Geistes«. V njem prikazuje življenje slovitega filozofa pr osvetljene dobe Gottfrieda Wilhelma Leibniza. S Šolsko reformo na Poljskem nas seznanja informativen spis, ki ga je objavil v Glasniku Jugoslovenskega profesorskega društva poznavalec Poljske, univ. prof. dr. Ilešič. Spis je izšel tudi v ponatisu kot brošurica na 16 straneh. Obsega pregled dosedanjega poljskega osnovnega in srednjega šolstva, nato razpravlja o histori-atu novega zakona, pretresa na kratko organizacijo šolstva po novem zakonu, označuje smoter šolstva, kakor ga določa novi zakon in navaja razne kritične glasove, ki so se oglasili v javnosti ob projektu novega šolskega zakona. Posebno zanimivo je slednje poročilo, ker kaže, da tudi na kulturnem področju Poljake nastajajo spori glede načina državljanske vzgoje, pa glede o humanističnem duhu v Šolstvu in podobno. Poljska, ki je imela prvo prosvetno ministrstvo v Evropi (1773), je s svojo nedavno šolsko reformo storila kulturno daljnosežni poskus, ustvariti poljski sistem vzgoje. Koliko ji bo uspelo, bo pokazala bodočnost. Domači in tuji delavci Zahteve po zakoniti določitvi najnižjih mezd a— Promet mariborske carinarnice v maju. Skupen promet mariborske glavne carinarnice je znašal v maju skurno Din 12,750.904.75 Din, in sicer dohodki uvoza 5,156.541.75 Din, dohodki izvoza 8.444 Din. depoziti pa 7,595.919 Din. ji— Izpred sodišča. Včeraj se je zagovarjala pred malim senatom 401etna služkinja Ana Belčičeva brez stalnega bivališča. Obtožnica ji očita, da je nepoboljšljiva tatica in da se je tudi zadnje čase preživljala na nepošten način. Kradla je vsepovsod, kar ji je prišlo pod roko. Zadnje »lome in tatvine je izvršila v Ptuju m okolici. Ukradeno blago je prodala, denar pa zapila z moškimi po ptujskih gostilnah. Pri obravnavi ni kazala kesanja, priznala je vse vlome in tatvine. Obsojena je bila na 3 ln pol leta, na Izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let, po prestani kazni pa ostane v prisilni delavnici. — Drugi je stopil, pred sodnike posestnik Marko Verlak, obtožen, da je letos v marcu zabodel Franca Miklošiča v trebuh in mu prizadejal hudo rano. Usodnega večera, ko m bilo Verlakove žene doma, je povabil k sebi neko zloglasno Rozo, da se z njo malo pozabava. To so zvedeli trije njegovi tovariši, ki so mu hoteli pona-gajati. Skrili so se pod okno, da bi pogledali, kaj se v stanovanju godi. Ker pa so bili fantje pred oknom preglasni, je postal Verlak pozoren. Ves razkačen j s planil lz hiše in zabodel Miklošiča v trebuh. Miklošiča so težko ranjenega prepeljali v bolnico in samo srečna operacija ga je rešila gotove smrti. Verlak je dejanje pred sodniki priznal in je bil obsojen na eno leto in 4 mesece težke ječe ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let. a— Avtobusne vožnje na *IarihorskJ ctok. Mestno avtobusno podjetje opozarja občinstvo, da bodo vozili mestni avtobusi na Mariborski otok od nedelje 10. t. m. s Trga svobode, in sicer po dosedanjem voznem redu. Smer vožnje: Trg svobode - Kopališka - Tattenbachova ulica -Glavni trg - Koroška cesta - odcep na otok. Postajališče na Glavnem trgu bo pred Gšlakovo trgovino. Sz Ljutomera lj— Premestitev. Preselila se je v Maribor gospa Leonida Rauter-Herzogova, ki je 26 let poučevala na tukajšnji osnovni šoli ter se odlikovala kot vestna in dobra učiteljica. Udejstvovala se je tudi na ka-ritativnem polju. Na novem službenem me-ptu ji želijo rojaki mnogo uspehov in zadovoljstva. , lj— Stavbno gibanje. Glede tega vlada v našem mestu skoro mrtvilo. Razen z manjškni popravili na nekaterih hišah nimajo zidarji pri nas nič opravka. Pač pa si gradi trgovec s sadjem g. Pučnik v Nor-šincih, torej že zunaj mesta, toda še v bližini postaje, lepo stanovanjsko hišo z gospodarskimi poslopji. Tudi opekarna še ie-to3 ni pričela obratovati, ker ima zaenkrat še dovolj zaloge. Pttlfa j— Poziv ptujskemu prebivalstvu. Mestni župan g. Jerše poziva meščane, da ob sokolskih dneh v soboto 9. in v nedeljo 10. t. m. razobesijo na svojih hišah državne . astave, obenem se naprošajo meščani, da prijavijo vsaj do sobote popoldne v sokolski pisarni vse proste postelje, ki bi jih lahko odstopili gostom. j— Shoda narodnega poslanca g. Peto-varja bosta v nedeljo 10. t. m. ob 9. dopoldne v Rogoznici pri Ptuju, popoldne po večernicah pa v Selih pri Ptuju. j— Strelska četa na Ptujski gori, ki se je nedavno ustanovila, že kaže vidne uspehe. Pohvalno je omeniti zlasti, da si je zgradila lastno strelišče. Zemljišče je dal na razpolago posestnik in gostilničar g. Ste-fanciosa. Slovesna otvoritev strelišča je bila preteklo nedeljo. Prisostvovali so ji od strelskega okrožja v Mariboru polkovnik g. Putnikovič Dušan, predsednik ptujske strelske čete major g. iManjolovič in zastopnik političnega oblastva g. Rozman. Strelišče je otvoril agilni predsednik g. dr. Peče. j— Kino bo predvajal v sredo in četrtek ob pol 21. film »Pesem hrepenenja« z Mar-tho Eggerthovo. Pri filmu sodelujejo orkester Dunajske filharmonije, zbor dunajske državne opere in dunajski deški zbor. Dodatek Foxov tednik. Iz življenja na deželi GRAJENA. V nedeljo nas je obiskal narodni poslanec g. Lovro Petovar in v naši občini priredil dva shoda. Prvi je bil dopoldne ob 11. v Vurbergu v Klemenči-čevi gostilni, drugi pa popoldne ob 16. na Grajeni v Gregorčevi gostilni Oba shoda sta bila dobro obiskana, kar je dokaz, da ljudstvo na deželi trdno zaupa močni Jugoslovenski nacionalni stranki, čeprav že sejejo krivi preroki seme razdora med ljudi. G. narodni poslanec nam je v obširnem poročilu prikazal sliko našega celotnega državnega gospodarstva. Govoril je tudi o vzrokih krize in o drugih za naše kraje aktualnih vprašanjih. Zlasti je omenil, da je v stalni evidenci regulacija Drave pri Vurbergu, vendar glede na milijonske stroške, ki bi nastali z regulacijo, zaenkrat tega nal-rta še ni mogoče izvesti. Izku";alo pa se bo napraviti vsaj najnujnejše. Dalje je poročal o raznih zakonih in uredbah, zlasti o kmečkem zakonu. Za sresko organizacijo JNS v Ptuju je poročal njen tajnik g. dr. Ivan Fermevc, ki je obenem tudi pozval prisotne, naj se ne dajo begati od raznih hujskačev, marveč naj se trdno oklenejo močne organizacije JNS. SV. MARJETA NIŽE PTUJA. Dne 3. t. m. je priredila kmetijska nadaljevalna šola poučno ekskurzijo v Naraplje k žuuko-viču, bivšemu predsedniku sreskega kmetijskega odbora. Zemlja in lega kraja nam že sama povesta, da se mora tamošnje prebivalstvo preživljati s trdim delom. V lepi kotlini, kamor nimajo dostopa vetrovi, se razprostira lepo urejeno posestvo gosp. žunkoviča. Pobočja pokriva vinska trta, ki jo oskrbuje g. žunkovič z vso ljubeznijo. G. žunkovič gojencem ni le razkazal svojega gospodarstva, temveč je z veseljem tolmačil vsako najmanjše delo. Njegov veliki sadovnjak je vzoren. V vrtu je vsak košček zemlje izrabljen. Po kamenitih severnih pobočjih se visoko vzpenja trava, čudili smo se.'da siploh na takih tleh uspeva. Naposled nam je razkazal vzorne hleve in živino G žunkoviču se iskreno zahvaljujemo za njegovo prijaznost, da nam je razkazal svoje vzorno gospodarstvo, in za gostoljubnost. Ljubljana, 7. junija V zadnjem času se vršijo pri vseh delavskih zbornicah in v okviru vseh delavskih strokovnih organizacij razprave o zaposlitvah domačih in tujih delavcev, istočasno pa se povsod tudi v splošnem razpravlja o delovnih pogojih v naši državi. Zagrebški dnevnik »Novosti« je uvedel anketo o zaposlitvi tujih delavcev in nameščencev ter o udejstvovanju tujega kapitala v naši državi. Sterilni odgovori dokazujejo veliko zanimanje za taka vprašanja, istočasno pa tudi ugotavljajo, da tuja podjetja največ škodujejo domačim delavcem in nameščencem ne samo pri zaposlitvi sami, temveč tudi pri delovnih pogojih. Organizacije privatnih uslužbencev so navedle mnogo primerov, kako razna podjetja z najrazličnejšimi pretvezami nameščajo tujce. Statistika tujih delavcev m nameščencev sictr ne izkazuje visokih številk v nekaterih pokrajinah, ne more pa biti točna zaradi tega. ker mnogi tujci pri raanih podjetjih veljajo za solastnike, pri tem pa vendarle zasedajo mesta raznih uslužbencev. Po zakonu o delavski zaščiti smejo podjetniki sprejemati tuje delavce in nameščence samo z dovoljenjem ministra za socialno politiko. Leta 1922. je bil uveden tudi pravilnik o tujih delovnih močeh. Po zadnjem finančnem zakonu pa so odrejene posebne takse, ki se bodo pobirale od delodajalcev za vse tuje delovne moči, predvidene pa so tudi globe za vse kršitve uredbe. ki znašajo od 100 do 10.000 Din. Takse in kazni se stekajo v fond za podpiranje domačih brezposelnih delavcev. Pri strogem izvajanju so te odredbe učinkovite in bodo delodajalci l?hko točno izračunali, če se jim splača nastavljanje tujih delovnih moči. Mnogo pa je primerov, da prihajajo tujci v razna podjteja pod pretvezo solastništva in družabništva. Nekaten vložijo v podjetje nekaj denarja samo zaradi tega, da se izognejo posledicam zakona o delavski zaščiti. Tudi na podlagi obrtnic se lahko udejstvujejo v naši državi ter se izognejo vsem predpisom o delavski zaščiti Pri vsem tem pa je najbolj važno dejstvo. da se tuji podjetniki udejstvujejo v naši državi zlasti zaradi tega, da bi imeli koristi od zelo nizkega življenjskega standarda naših delovnih moči in nizkih delavskih zaslužkov. Tako n. pr. se tekstilna industrija poslužuje starih že davno uvoženih strojev, da pa bi dosegla konkurenčno O bodoči usodi nemške marke se zadnje dni na mednarodnih finančnih tržiščih ponovno mnogo razpravlja, zlasti v zvezi s popuščanjem tečaja v zadnjih dneh. Mnogo se komentira poslednji izkaz nemške Reichsbaiike, ki beleži ponovno nazadovanje kritja od 4.6 na komaj 3.7 odstotka. Zlate in devizne rezerve Reichsbanke, ki so v začetku leta znašale še skoro 400 milijonov mark. so padle že na 136 milijonov mark, kar je gotovo mnogo premalo za intervencije na deviznih tržiščih v prid stabilnosti tečaja. Zlasti v torek in sredo je tečaj nemške marke na vseh mednarodnih tržiščih občutno popuščal in je bil predvčerajšnjim že dosežen disažijo 5 odstotkov, v Curihu pa začasno celo do 7 odstotkov. Slabost nemške marke je brez dvoma v zvezi z ne baš zadovoljivimi rezultati transferne konference, ki se je preteklega tedna končala v Berlinu. Nemčija je ob zaključku konference svojim upnikom predlagala popoln moratorij za pol leta glede transfera anuitet zunanjih posojil, tako da Nemčiji ne bi bilo treba pol leta plačati nobenih deviz za obrestovanje zunanjih posojil; po preteku pol leta pa bi plačala 40 odstotkov v devizah. Ta predlog pa na konferenci ni bil soglasno sprejet. Angleški, francoski in švedski zastopniki nemških upnikov so nanj pristali pod pogojem, da se anuitetna služba za Dawesovo in Youngovo posojilo nadalje vrši, kar je nemška Reichsbanka obljubila. Zastopniki švicarskih jn nizozemskih upnikov pa so odklonili pristanek, dočim se zastopniki ameriških upnikov niso izjavili. Kot povod za slabost nemške marke navajajo nadalje okolnost, dia so nemški uvozniki pred ponovno restrinkcljo deviznih dodelitev nakupili v inozemstvu mnogo sirovin, kar je neugodno vplivalo tudi na nemško plačilno bilanco. Glede bodočega razvoja so si nazirania nasprotujoča. V gotovih finančnih krogih so mnenja, da je sedanja slabost le prehodna in dia bo Nemčija storila vse korake, da se svobodna marka zopet dvigne na zlato pariteto, zlasti tudi zaradi psihološkega momenta v zvezi z emisijo notranjega posojila; drugod pa zopet zastopajo naziranje, dia Nemčija s svojimi docela iz-črpanimi kritvenimi rezervami navzlic strogim deviznim predpisom ne bo mogla vzdržati in da je devalvacija marke neizogibna. Vsekakor je tudi značilno gibanje tečajev za vezane nemške marke, ki so zadnje dni ponoyno prece; nazadovali, odnosno se je disažijo teh mark znova dvignil. Efektne vezane marke (Effektensperrmark), ki izvirajo od prodaj vrednostnih papirjev v Nemčiji od strani inozemcev, se trguje sedaj v inozemstvu že z disažijem 66 do 67 odstotkov nasproti 58 odstotkom pred enim : tednom in 40 do 50 odstotkov pred en'm i mesecem. Ta padec nam kaže nerazpolo-ženie inozemstva, da bi nadalje držalo za- sposobnost, plačuje najnižje mezde, ki maša j o celo po 5 in 6 Din na dan. Razne države so že sprejele zakone, a katerimi je prepovedan uvoz strojev, ki §o starejši od določenega števila let. Kakor tekstilna industrija gradi — recimo — tudi lesna industrija svojo eksistenco na najcenejših delovnih močeh in seveda tudi na tem, da skoraj zastonj dobiva gozdova Vsa taka podjetja pa se na vse kriplje protivijo socialno-politični zakonodaji, posebno pa še delavskemu zavarovanju. Premije zavarovanja za primere nesreč so ts Kim podjetnikom vedno previsoke, primeri nesreč pa so v njihovih podjetjih vedno številnejši. Odpor tujega kapitala proti socialnim dajatvam pomeni prizadevanje, da bi se čim večji del našega narodnega bogastva prenesel preko meje, nam pa da bi ostali na skrbi invalidi dela, žrtve pomanjkljivih varnostnih naprav, pretežkega dela m splošnega hiranja zaradi premajhnih zaslužkov Delavske organizacije so v zvezi z delavskimi zbornicami v zadnjem času uvedle akcijo, ki nujno priporoča zakonito odmero minimalnih delavskih mezd. Ta akcija ne pomeni samo varstva domačih delovnih moči, temveč tudi varstvo nacionalnih dohodkov, zaščito lastnih državljanov in interesov države. Tuji kapital pusti v naši državi samo male zaslužke in nekaj davkov. Z zakonito odmerjeno minimalno mezdo, kakor jo imajo mnoge države, okrepimo naše gospodarstvo sploh. Večji zaslužki pomenijo močnejše potrošnike, močnejši potrošniki večjo kupno moč, večja kupna moč pa pomeni oživljenje splošne ga gospodarstva. Po statističnih podatkih, ki so bili obravnavani na anketi centralnega tajništva delavskih zbornic, je v naši državi 24.5 odstotkov brezposelnih delavcev napram številu zaposlenih. Samo še v Severni Ameriki in v Avstriji je ta odstotek večji. V agrarni državi so zaradi tega še slabši delovni pogoji. Delovni čas iznaša pri nas 10 in 12 ur in če bi se skrajšal, bi bile možnosti zaposlitve veliko večje, dočim ne bi to niti malo škodovalo našemu narodnemu gospodarstvu. Industrija bi bila prisiljena, zaposliti več domačih delavcev in nameščencev, od večje zaposlitve in boljših mezd pa bi imela koristi vsa država". Na ta način je varstvo domačega delavstva v najtesnejši zvezi z zaposlitvijo tujih delavcev in s problemi vsestranske zaščite domačih delovnih moči. « F mrznjena dobroimetja v markah, ker so se izgledi za vnovčenje še poslabšali in ker se neugodno razvija tud; nemška zunanja trgovina. Pri vsem tem pa pride v poštev še riziko eventualne devalvacije marke. Zato se ti inozemski imetniki vezanih mark skušajo čim prej rešiti takih nesigur-n h vrednot. Do nedavno je mnogo efektnih vezanih mark in drugih vrst vezanih mark kupovala Rusija, ker je nemška vlada pristala na to, da Rusija plača kupljeno nemško iblago s takimi markami. V zadnjem času pa so se trgovinski odnošaji med Nemčijo in Rusijo zelo poslabšali in je uvoz nemškega blaga v Rusijo padel na minimum, s čemer je tudi nazadovalo povpraševanje Rusije po nemških vezanih markah. Disažio ostalih vrst nemških vezanih mark še ni do«egel take višine, vendar pa so bile tudi tu zabeležene v zadnjih dneh znatne spremembe. Registrska vezana marka (Registersperrmark), ki izvira iz plačil nemških dolžnikov na inozemske kratkoročne dolgove na podlagi plačilnih dogovorov (Stillhalteabkommen) se trguje sedaj z disažijem 40 odstotkov nasproti 30 odstotkom pred enim mesecem. Ta vrsta nemških vezanih mark se drži še kolikor toliko dobro, ker inozemstvo te marke lahko izkoristi za tujski promet in jih kupujejo potniki in letoviščarji, ki gredo v Nemčijo. Kreditne vezane marke (Kredit-sperrmark). ki tvorijo izkupiček inozemcev za prodane nepremičnine in hipoteke v Nemčiji, pa se trgujejo sedaj z disažijem 53 odstotkov nasproti 36 odstokom pred enim mesecem. Kakor nam kažejo gornji primeri, so nemške vezane marke padle povprečno že na polovico zlate vrednosti. Zato je jasno, da bodo potrebni zares veliki napori, če se bo hotela Nemčija izogniti oficielni devalvaciji marke. Gospodarske vesti Slabi izgledi za iitno letino t Ameriki. Kakor smo ž? poročali, se je' ur tekli teden pričela cena pšenici na ameriških borzah naglo dvigati in je prekoračila na chicaški borzi mejo 100 centov za bušelj. Ker je v nekaterih predelih države po dolgotrajni suši padlo nekaj dežja, je nastopila reak-ciia. vendar se cena v Chicagu nadalje drži okrog 100 centov. Uradna cenitev amerišks lotine ozimne pšenice znaša sedaj 421 milijonov bušljev nasproti ^Sl milijonom P<« cenitvi pred ^nim .mesecem. Izredno slab pridelek se oričakuie od jare pšenice, katere donos ceniio na le 126 milijonov b»S-ljev nasproti 176 milijonom v lanskem letu. Skupaj cenijo torej letos pridelek ozimne in jare plenice v Zedinienih državah na 547 milijonov bušljev. kar ne bo niti zadostovalo za potrebo domačega konsuma. ki znaša okrog 65o milijonov bušliev. Tudi v Kanadi pričakujejo slab pridelek in ie baS te dni kanadska vlada brzojavno potrdila to*i-devne v*sti Mednarodnemu poljedelskemu i uradu v Rimu. Na višino kanadskega prfd«»!-; ka bo Mo,® vplivalo tudi zminišanip posp janp površine od 25.2 na 22.4 milijon* akrov. — V Rusiji pričakujejo le^os dobro letino, vendar J* treba upo9t«v«ti, da » tam zaloge lanskega pridelka docela izčrpana, saj Je morala netkvno Rusija preko Vladivostoka uvoziti avstralsko pšenico, da krije potrebo konsuma do nove letina. _ Pojasnilo glede Mdavitankih isdciksv. Od Združenja sodavičarjer smo prej aH naslednji dopis: »Jutro« je 7. t m. priobčilo dopis pod naslovom: »Zanimivosti ljubljanske kontrol© živil« V tem dopisu se med drugim omenja, da » krsdno mnogo dVta s saharinom ta da so v vrsti primerov analize ugotovile saharin ▼ pokaUcah in Šumečih limonadah. Is tega dopisa bi utegnila iavnoert dobiti vtis, da sodavičarji kar na debelo porabljajo pri svojih izdelkih saharin. Temu pa nd tako. Združenje se že od nekdaj bori proti rabi saharina ter j« na avoiih sestankih odločno nastopilo za to, da se dopušča samo uporaba sladkorja. Dokaz je sejni zapisnik s dne 27. 4. 1927 in 4. 8. 1927. Ni nam znano, kdo je oni, pri katerem je oblaetvo dobilo izdelke, slajene s saharinom. Smo za to, da se dotični strogo kaznuje. Tudi bi ne škodovalo, ako bi ee povedalo njegovo ime. Nikakor pa »> gre, da bi se zaradi kake morebitne izjeme pavšalno dolžili solidni sodavičarji, ki ne delajo • saharinom. = Prodaja. Dne 4. fultja se bo vršila pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železni« t Beogradu oisrtna licitacija glede prodaje 500000 kg starih kolesnih obročev = Oddaja slektroinst&laterskih del se bo vršila potom ofertmJ licitacije 27. t. m. pri inženjerskern oddelku komande dravsko divizijske oblasti v LjubljanL br Oddaja del u zgradbo lupo a* bo vršila potom otertne licitacije 26. t m. pri inženjerskern oddelku komande dravske divizijske oblasti v Lfubljani. m. Doba re. Direkcija državne žeJeoarna Vareš sprejema do 20. L m. ponudbe glede dobave 3 komadov žičnih trakov, 2000 kg bencina za motorni pogon, 500 m laneu.h cevi, 200 kg cinkovega belila, ca 2000 kg raznih barv in 10.000 kg črne pločevine, do 27. t. m. glede dobave stroja za poli nanj e nietalografskih aparatov, do 28. t. m. pa glede dobave električnega materijala. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 4. julija ponudbe glede dobave 70.000 kg krompirja, 8000 komadov 4000 litrov kisa, 1000 kg kvasa. 150 kg solne kisline, 4 kg ferociankalija, pol kg srebrnega nitrata, 100 kg boraksa, 200 kg klor-kalcija, 50 g kalijeve lužine, 25 litrov alkohola in 80 kg acetona. — Pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 20. t. m. glede dobave železa, 4. julija glede dobave 322.900 kg karbida, 5. julija glede dobave 23.000 kg svinca in 29.000 kg svinčenih zalivk, 6. frilija pa glede dobave manometrov in delov za manometre- — Dne 11. julija se bo vršile pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 8500 komadov ključavnic. ss Dobave. Dne 14. junija se bodo vršile naslednje licitacije: Pri komandi jadranske divizijske oblasti v Mostaru glede dobave 5110 kg mila, pri komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave ca. 16.000 kg petroleja, pri režijski komisiji komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani pa glede dobave 450.000 kg portlandskega cementa. Borze 7. junija. Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali danes v glavnem nespremenjeni, le deviza Newyork, ki ee je včeraj dvignila, je danes zopet popustila. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling 9.20—9.30 (v Zagrebu promet po 9.22). Angleški funti so 6e v privatnem kliringu v Zagrebu trgovali po 255.60, španske pezete po 6.40 in grški boni po 90.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi nadalje prijazna in so bili za kašo zabeleženi zaključki po 305 in 308 (v Beogradu po 306). Tendenca v dolarskih papirjih je tudi prav čvrsta in je bil zabeležen promet v 7-odetotnem Blairovem posojilu po 54.50 in 55 (v Beogradu ie bilo zaključeno 8-odstotno Blairovo posojilo po 60.25). Knfino ie bil zabeležen še zakliuček v delnicah PAB po 215. Ljubljana. Amsterdam 2313.74 do 2325.10 Berlin 1289.03 - 1299.83. Bruselj 798.29 -802.23, Curih 1108.36 — 1113.86, London 172.30 - 173.90. Ntwyork 3377.72 — 3405.98. Pariz 225.27 — 226.39. Praga 142.01—142.87. Trst 295.18 — 297.58 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling ▼ privatnem kliringu 9.20 _g 30 Zagreb. Amsterdam 2313.74-2325.10. Ber-lin 1289.03—1299.83, Bruselj 798.29—o02.23, Newyork kabel 3399.72—3427.96, Newyork ček 3372.72—3406.98, Pariz 225.27—226.39. Praga 142.01 do 142.87, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20-3175, London 15.57. New-yrk 307.25, Bruselj 71.90; Milan 26.6750, Madrid 42.10. Amsterdam 208.60, Berlin 116.75, Dunaj 57.60, Stockholm 80.30, Oslo 78.25, Kobenbavn 69.55. Praga 12.82, Varšava 58.15 Bukarešta 3.05. Dunaj (Tečaji v priv. kliringu): Beograd 10.61. London 2754. Milan 46.59, Newyork 537.06, Pariz 35.59, Praga 21.78, Curih 174.79, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 305—308. 7°/« in-vest. 71 den., 8°/« Blair 59 den., 7°/» Blair 54 den., 7*/o Drž. hip. banka 66 den., 43/« agrarne 37 den., 6% begluške 54-50 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 306.50—308. za julij, avgust 305—306, za sept. 306.50—307.50. 7*/» inveet. 70.50 den 4*/* agrarne 37.50—40, 7»/» Blair 54.50—55, 8°/o Blair 59.50—61, 7°/» Drž. hip. banka 66.50 den., 6% begluške 54—54.50; delnice: PAB 215—216. Šečerana Osijek 150 bi.. Tr-bovljie 90 bi. Beograd. Vojna škoda 806 zaklj., 7'/• in-vest. 71—71.50. 4•/« agrarne 37—38, 6Vo begluške 54.25, 8®/o Blair 60.25 zaklj., 7»/o Blair 54—55, 7*/® Drž. hip. banka 67.50 den., PAR 214 zakli. Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 11.25, Državne železnice 14 45. Ruše 7. Trboveljska 10.45 Aloina-Mont. 10.49. Šečerana 16. Blagovna tržišča *IT« + Chicaeo 7. lunija. Začetni tečaji: Hše iiira: m jnlii 97 50. za sept 98.75. za dec 99.75: koruza: za julij 54.25 za sept. 56.50 + Winnipes. 7. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 86.625, za avg. 88.875. jjlututus* doHtoU miU, da JUf* JfoU + Ljubljanska blagovna borza (7. t m.). Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšeniea (po mlevski tarifi): baška, 79-80 kg po 182.50—185, baška, 80 kg, po 185—187.50; koruza (po mlevski tarifi): popolnoma suha e kakovostno garancijo za maj 135—137.50; moka: baška »0* po 280—285, banateka 287.50—290. Novoeadska blagovna boria (7. t. m.). Tendenca nespremenjena. — Promet slab. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, erednj«-baška. gornjebaška, slavonska, gornjebanat-ska 115—117.50; baška okol. Sombor 112.50 do 115; baška potiska 117.50—120; baška ladja Tisa 77 kg, 122.50—125; baška ladja Tisa. 78 kg, 125—127.50; baška ladja Begej 120—122.50; sremska 112.50—115. — Oves: baški, sremski. banatski in slavonski 95 do 97.50. Turščica: baška in sremska 82—84; boška okolica Sombor 83—86; banatska 80 do 82; sremska, pariteta Šid 84—86; baška, ladja Begef 83—85; baška ladia Tisa in Du-nav 84—86. — Moka: baška in banatska >0g« in >0gg< 190—210; >2« 170—190; ,5«: 150—170: >6« 130—150; »7c 106—115; ,8« 100—107; slavonska >0e< in >0gg< 190 do 200; >2« 170—180; >5« 150—160; ^ 130 do 140; >7< 105—115; >8« 100—105. — Otrobi: baški in sremski 90—96; banatski 87.50 do 9250; baški ladja 1C0—102.50. — Fižol: ba-Ski in sremski 130—139,. + Budimpeštan&ka terminska boru (7. t. m.). Tendenca slaba. — Promet živahen. Pšcniea2 za jjunija 12.56—12.6u, za' okt. 15.43 do 15.45; koruza: za jlij 10.96—11, za avg. 11.28—11.30.__ Nevarna vlomilska trojica pod ključem Ljubljana, 7. junija Po nedavnem vlomu pod Rožnikom v stanovanje privatne uradnice gdč. Plečko-ve so vlomilce, kakor znano, zajeli v dolenjskem vlaku. Dva so aretirali, tretji pa je utekel, ko je skočil iz vagona, takoj ko je zagledal orožnika. Aretirana vlomilca orata Mehmed in Velago Bektašovič sta povedala da je njun ubegli tovariš Ale Be-kanovič iz Velike Kladuše, od koder sra tudi Bektašoviča doma. Za Bekanovičem je policija takoj izdala tiralico, posebej pa je še nanj opozorila orožnike v Veliki Kla-duši. Dva, tam službujoča orožnika Slovenca sta se takoj podala na dom Bekano-vičev, kjer pa sta našla preprostega in poštenega kmeta, ki še ni bil nikdar za dalje časa zapustil svojega kraja, kaj šele, da bi bil kdaj v Ljubljani. Ta kmet je tudi povedal, da mu je bila ukradena legitimacija. Orožnika sta potem pozorno motrila vse moške, ki so prihajali v Veliko Kla-dušo, in kmalu jima je padel v roke ubežni vlomilec, ki se je klatil po svetu z Bekano-vičevo legitimacijo. Pravo vlomilčevo ime je Čamil Hojde-novič. Po begu iz Novega mesta se je odpeljal v Karlovec, kjer se je lepo obleke in si poleg raznovrstnega lišpa nabavil tudi šminko in puder. Čamila so že prepeljali v Ljubljano in je sedaj že precej ugotovljena njegova vlomilska preteklost Nekaj je povedal sam, nekaj pa sta izdala njegova pajdaša Bektašoviča. Ta vlomilska trojica je izvršila v ožji okolici Ljubljane in v litijskem srezu tekom aprila in maja lepo število vlomov ter se pri njih okoristila z najrazličnejšimi predmeti in tudi s precejšnjo gotovino. Čamil Hojdenovič je najnevarnejši in je bil iniciator najizdat-nejših vlomilskih pohodov. V Ljubljani se je potikal že pred leti, zaradi tatvine je bil že sedemkrat kaznovan in potem za stalno izgnan iz mestnega področja. Kmalu se je vrnil in nfJaljeval svoj tatinski posel pod raznimi imeni. Hercegovski nomadi Most ar, 5. junija Na visokih hercegovskih planinah je kakih 4 naselbin, v katerih živijo prebivalci ravno tako, kakor so živeli njihovi predniki pred stoletji, dasi krožijo nad njimi letala, iz dolin pa se slišijo v hribe tovarniške sirene. Prebivalci teh planinskih naselbin so nomadi, ki, odkar so dorasli, niso spali pod hišnim krovom. Njihove hišice če se smejo sploh tako imenovati, so napravljene iz neobdelanega kamenja brez malte, tako da je kamenje enostavno naloženo okrog četverokotnega prostora, strop takih »hiš« pa tvorijo bruna, veje. in slama. Zidovi so polni špranj, skozi katere brije veter, vhod pa je ozek, kakor v kako votlino. Vrat take »hiše« nimajo in se pri njih sploh ni porabil noben drug material razen kamenja, vej in slame. V teh bivališčih so samo žene, mali otroci in starci, vsi ostali domačini pa so s svojimi psi noč in dan v planini pri živini. Prebivalci sedmih gorskih plemen se delijo na rodbinske zadruge, ki imajo po 30 do 40 članov. Med njimi ima edino .mam Ahmed Spajkič bivališče, ki zasluži naziv »hiša«, ker ima pravo streho in tudi vrata. Vsaka zadruga ima velike črede ovac in goveje živine. So zadruge, ki imajo po 500 do 700 glav drobnice in govedi. Člani zadrug pridejo le redko kedaj v dolino ker njihovo primitivno življenje ni navezano na izdelke tovarn in obrti. Kar potrebujejo, spada večinoma v one vrste potrebščin. ki preživijo po nekaj generacij. Ostale potrebščine pa lahko nabavi v dolini nekaj odposlancev za vse naselbine. Ti gorski prebivalci so skoraj vsi nepismeni in tudi oni. ki so se pri vojakih naučili podpisati svoje ime, so to znanost spet kmalu pozabili. V zadnjem času pa je tudi v primitev-ne naselbine hercegovskih nomadov prodrl vpliv Doma narodnega zdravja, ki posluje v Mostarju Pri vodstvu doma se je zglasila te dni deputacija ki je prosila, naj bi čimprej prišli v hribe strokovnjaki urediti boljše studence za ljudi in za živino. To zvezo med mestom in gorsko samoto so izposlovali požrtvovalni Sokoli, ki v zadnjem času tudi med hercegovskimi pastirji snujejo sokolske četo itajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET NIVEA na zrak m sonce Toda, prosimo, oprezno! Vsa koža se je zaradi zimske obleke odvadila son ca, zato se natrite najprej z Nivea-kremo ali Nivea-oljem; oboje varuje in neguje kožo in pospešuje, da postane p r! rodno rjava. GOSPODARSTVO Slabost nemške marke = »JUTRO« St 129 6 Petefc, T. VL 1934 3 Panameriška cesta Z avtomobilom od Patagonije do Aljaske Z razorožitvene konference v Ženevi 11 ni ii * • w • • • Še pred kratkim so smatrali prvovrstno avtomobilsko cesto, ki bi preko obeh Amerik vezala 18 držav v dolžini 20.000 km, za utopijo. Toda delo za to cesto je že tako napredovalo, da bo dovršeno v 7 do 8 letih. Potem bo mogoče ob vsakem vremenu opraviti potovanje od skrajnega konca Južne Amerike do skrajnega konca Severne Amerike z vsakim avtomobilom. Ogromni deli te »panameriške« ceste so danes že dograjeni. Sedaj je ameriško vojno ministrstvo odobrilo kredit 14 milijonov dolarjev za zgraditev 1600 km dolge ceste, ki bo vezala Seattle s Fairbanksom na Aljaski. Tu se priključi 1500 km dolgemu eestnemu sistemu, ki vodi že danes do se- vernega roba tega polotoka. V štirih letih bo s tem mogoče potovati po najlepši cesti od Yukona do Panamskega prekopa. Seveda pa bo treba dotlej dograditi še nekaj vmesnih členov oziroma izpopolnita nekatere že obstoječe velike ceste. Še letos otvorijo n. pr. 1260 km do 'go cesto med Nuevo Laredom ob Veliki reki (Rio Grande) in prestolnico Mehike. Na Aljaski je treba dograditi 300 km, 'sto tako tudi izredno važno, 2400 km dolgo srednjeameriško sekcijo, ki vodi skozi šest držav in čez Panamski prekop. V nekaterih teh držav trasa še ni dokončno določena, tudi primanjkuje poedinim državam denarja, ki ga pa pričakujejo od Zedujenh držav z gotovostjo v obliki posojil. 800 kilometrov te ceste je že končane, nadaljnjih 800 km je uporabnih ob suhem vre menu in jih je treba le u trd'ti za vsako vrt me. Kar se tiče Južne Amerike. )e treba tu predelati kakšnih 8000 km samo za suho vreme primernih cest in dograditi novih 2400 km. V Čileju, Argentini in Braziliji manjkajo samo še kratke vezne proge, na severu Južne Amerike pa večinoma niti trase še niso določene. Vsekako pa imajo vse države trden namen, da izvedejo v omenjenem roku celotno delo, na kd Hayhurst, je kot sodni izvedenec izjavil, da ni učinkovitega pripomočka zoper to bolezen. Mogoče bi jo lahko ustavili v začetnem štadiju, a še potem bi ji bržkone sledila smrt zaradi jetike in vnetja pljuč. Kremenčev prah vdira namreč v pljuča m povzroči tam vnetja. Naredi se neka vrsta lišaja, ki se v kratkem času razširi čez vse tkivo in ustavi dotok krvi. Bolnik zve za svojo bolezen šele tedaj, ko se pojavijo prve težave v dihanju, a tedaj je že prepozno. Podjetniki se seveda izgovarjajo, da niso vedeli za strašne učinke kremenčevega prahu in da sta biLi pogodba s pogrebno družbo in nakup pokopališča samo ukrep zoper morebitne nesreče. 5?vojci umrlih delavcev so prejeli že 130.000 dolar, jev, a ko bo proces končan, bo družba po vsej priliki morala likvidirati. To pa seveda ne bo nikoli odtehtalo 230 uničenih človeških življenj. Povzročitelji ognja odkriti V Zlinu so odkrili povzročitelje požara, ki je v nedeljo zjutraj upepelil Bat'ovo tvornioo kemikalij. PoveročLtelji so bili prav za prav trije: Jurena, GotwaM in Bednar, vsi trije uslužbenci Bat'ove elektrarne. Kadili so \ bližini skladišča cigarete in eden od njih je vrgel ogorek na tla, ne da bi ga poteptal z nogo. Ker je pihai precej močan veter, je zanesel piš iskre tleče cigarete naprej v skladišče, čigar vrata so bila zopet po nemarnosti skladiščnika odprta. Vsi krivci so bili takoj odpuščeni iz službe, oblast pa je proti njim uvedla preiskavo. Pokop živega budističnega meniha Iz Simle v Pendžabu poročajo, da se je dal opat svetišča Bairongi živ pokopati v bližini Barillvja, ker je spoznal, da nima njegovo nadaljnje življenje nobenega smisla. Menih se je poslovil od sveta v navzočnosti številnih romarjev. Napotil se je v grobnico svetišča, kjer bo med i tiral do svoje smrti. Običaj, da se menihi živi izročajo smrti, je v templj.ih južne Himalaje zelo star in v velikih čislih. ANEKDOTA Ko je Margareta Niche-lsonova napadla angleškega kralja Jurija III. z nožem in ji je to izpodletelo, je izvesil neki londonski gostilničar pred vrati svoje krčme naslednji izvesek. »-Pri meni lahko vidite vilice, ki spadajo k nožu, s katerim je skušala Margareta Nichelsonova zabosti kralja.« VSAK DAN ENA Berač »Dovolite, da se vam predstavim. Jaz sem tisti, ki je napisal knjigo, kako se da na sto načinov priti do denarja.« »Kako pa pridete do tega, da sami beračite?« »Veste, to je eden izmed načinov, ki sem jJh opisal v knjigi* Panameriška cesta Z avtomobilom od Patagonije do Aljaske Z razorožitvene v Ženevi Se pred kratkim so smatrali prvovrstno avtomobilsko cesto, ki bi preko obeh Amerik vezala 18 držav v dolžini 20.000 km, za utopijo. Toda delo za to cesto je že teko napredovalo, da bo dovršeno v 7 do 8 letih. Potem bo mogoče ob vsakem vremenu opraviti potovanje od skrajnega konca Južne Amerike do skrajnega konca Severne Amerike z vsakim avtomobilom. Ogromni deli te »panameriške« ceste so danes že dograjeni. Sedaj je ameriško vojno ministrstvo odobrilo kredit 14 milijonov dolarjev za zgraditev 1600 km dolge ceste, ki bo vezala Seattle s Fairbanksom na Aljaski. Tu se priključi 1500 km dolgemu cestnemu sistemu, ki vodi že danes do se- vernega roba tega polotoka. V štirih letih bo s tem mogoče potovati po najlepši cesti od Yukona do Panamskega prekopa, fceveda pa bo treba dotlej dograditi še nekaj vmesnih členov oziroma izpopolnita nekatere že obstoječe velike ceste. Se letos otvorijo n. pr. 1260 km do'go cesto med Nuevo Laredom ob Veliki reki (Rio Grande) in prestolnico Mehike. Na Aljaski je treba dograditi 3(K) km, 'sto tako tudi izredno važno, 2400 km dolgo srednjeameriško sekcijo, ki vodi skozi šest držav in čez Panamski prekop. V nekaterih teh držav trasa še ni dokončno določena, tudi primanjkuje poedinim državam denarja, ki ga pa pričakujejo od Zeduijen-h držav z gotovostjo v obliki posojil. 800 kilometrov te ceste je že končane, nadaljnjih 800 km je uporabnih ob suhem vre menu in jih je treba le utrditi za vsako rrtme. Kar se tiče Južne Amerike, je treba tn predelati kakšnih 8000 km samo za suho vreme primernih cest in dograditi novih 2400 km. V Čileju, Argentini in Braziliji manjkajo samo še kratke vezne proge, na severu Južne Amerike pa večinoma niti trase še niso določene. Vsckako pa imajo vse države trden namen, da izvedejo v omenjenem roku celotno delo. na kar pritiskajo zlasti mogočne in bogate Zedinjene države, ki si obetajo od tega dela največjo moralno in materialno korist. Najmanjši ljudje Pritlikavci, ki merijo v višino koma) 80 cm Arheološka ekspedicija pod vodstvom mehiškega raziskovalca prof. Bverarda Gamiza je v skoraj nepristopnem gorskem ozemlju Mezquiške doline v državi Duran-go odkrila sledove visoke prazgodovinske kulture, katere nositelji so bili pritlikavi rodovi. Iz mumij, ostankov hiš in orodja je sklepati, da je to pleme merilo v višino komaj 80 cm, njegove trdno zgrajene hiše pa so bile 1 m visoke. Ti prazgodovlnsiki pritlikavci so dobro poznali geometrijo in obdelovanje kovin, za svoje orodje so uporabijali mnogo litega svinca in so se oblačili v fine tkanine iz kaktusovih vlaken. Za orožje so imeli loke ta puščice s kremenčevimi ostmi. Mumije svojih pokojnikov so hranili v pletenih ko- ših. Oblačila teh mumij so se zaradi suhega podnebja izborno ohranila. Sporočilo prof. Gamiza je antropološko zelo zanimivo, kajti doslej so smatrali za najmanjge človeško pleme B&mibutijce v Srednji Afriki, ki merijo povprečno 1.45 metra. Poleg tega pa je važna dopolnitev k sedanjemu naziranju o pritlikavih plemenih. Doslej so poznali le dve skupini pigmejcev, azijske Negrite in afriške Ne-grile. Zadnji so se preselili menda v pred-zgodovinski dobi v Afriko. Odkritje novega pritlikavega plemena v Ameriki pomeni nov člen v verig-i, ki veže novi svet z ostalimi celinami. Seveda pa nam s tem še ni postalo jasno, kje je prvotna domovina pritlikavcev. Dražba zapuščine Ogrlica „Dame V Marly-le-Royju, nekdanjem zasebnem gradiču francoskega kralja Ludovika XIV., v katerem je pozneje stanoval in 1. 1895. tudi umrl pisatelj Alexander Dumas fils, je bila te dni dražba zapuščine Dumasove-ga sina, ki je najbolj zaslovel po svetu z romanom »Dama s kamelijami«, iz katerega je skladatelj Verdi napravil svojo »Traviato«. Dražba je privabila v gradič množico občinstva, vendar pa manj kupcev nego radovednežev. Naprodaj je bilo pohištvo ta knjižnica Dumasa mlajšega ter mnogo drugih reči, ki so bile v najtesnejši zvezi s pisateljevim življenjem. Ljudje so sicer z zanimanjem sledili izklicevanju, pričakovale senzacije pa so izostale. Najdragocenejše stvari iz pisateljeve zapuščine si je bila namreč že prej izbrala Immasova hči iz prvega zakona, gospa d' Hauterive. To. kar je bilo naprodaj, ni doseglo posebno visokih cen. Zato pa je ga. d' Hauterive dovolila občinstvu, da si Je smelo ogledati njeno stanovanje, ki Dumasovega sina s kamelijami" predstavlja nekakšen muzej Alexandra Dumasa filsa. Ga. d' Hauterive stanuje v krilu gradu, kjer je živel njen pokojni oče. Sobe, ki predstavljajo Dumasov muzej, so še v istem stanju, kakor so bile ob pisateljevi smrti. Na pisalni mizi leži še danes sveženj gosjih peres, s katerimi je pisal in kup plavega papdrja, ki mu je bil najljubši pri tem delu. Na nekem stojalu stoji portret Alfonzine Plessyjeve, ki jo je Dumas opisal v svoji »Dami s kamelijami«. Ga. d' Hauterive, ki je razkazovala ljudem privatni muzej, je povedala obiskovalcem, da je ogrlica, katero nosi na vratu, bila nekoč last »Dame s kamelijami«. Tudi francoski režiser Abel Gance si je ogle dal interijer nekdanjega Dumasovega stanovanja in je obljubil, da ga bo uporabil pri sestavi filma o »Dami s kamelijami«. V tem filmu, ki bo napravljen zvesto po besedilu Dumasovega romana, bosta igrala glavni vlogi Tvonne Printempsova in Pierre Fresnay. Kitajska soldateska Sven Hedin v rokah azijskih razbojnikov Slavni raziskovalec notranje Azije dr. Sven Hedin se je na pobudo in s podporo centralne kitajske vlade v oktobru lanskega leta odpravil z novo ekspedicijo v to ozemlje. Ob kancu letošnjega februarja se je mudila Hedinova odprava v Turfanu, od koder je s petimi tovornimi in dvema osebnima avtomobiloma pod varstvom turfanskega guvernerja, generala Ma šung Jina, odpeljala proti Korli. Tja je dospela prve dni marca. V tem času je divjala državljanska vojna na vse pretege, v Korli ie kar gomazelo nedisciplirane vojaščine, ki se je požvižgala na izkaznice pekinške vlade in je takoj zahtevala, da naj ji Sven Hedin izroči vsa vozila, ki so pripadala kitajski vladi. Raziskovalci so se odločno uprli, tedaj so jih vojaki zvezali, naperili nanje puške in so grozili s takojšnjo ustrelitvijo, če ne dobe vsaj enega tovornega avtomobila. Hočeš nočeš so se morali potovalci vdati in pristati celo na Prikupna obleka iz potiskanega to, da je Soderbom krmaril avtomobil iz Korle v Kučo. Soderbom pa obvlada vse turkestanske dialekte in je za ekspedicijo naravnost nenadomestljiv. Ponoči, ko so pijani vojaiki ležali poleg avtomobila, mu je uspelo pobegniti in se združiti z ekspedicijo. Vojaki so povedali, da je vlada generala Maja pred padcem. To je pomenilo, da bodo v nekoliko dneh sredi strahovitih plenitev potolčene armade. Zato je sklenil, da ostavijo Korlo. To so storili 11. marca; a so bili komaj tri kilometre od nje, ko so jih obkolili uporni vojaki in otvorili nanje ogenj. Potovalci so skočili z avtomobilov in se skrili, kolikor je šlo, za cestnim robom. Skoraj četrt ure je trajalo streljanje, ki so ga ustavili Hedin in njegovi šele s tem, da so dvignili belo zastavo. Vojaki so zahtevali, da se morajo takoj vrniti, kar se je tudi zgodilo. V Korli so kot strogo zastraženi ujetniki dočakali grozotno plenitev. Kar ni civilnega prebivalstva že prej ušlo, so ga uporni vojaki poklali. Bežeča vojska generala Maja je zaplenila tudi preostale štiri tovorne avtomobile in je prisilila ekspedicij-^ke šoferje, da so morali voziti transporte čet. Mesto so opetovano bombardirala letala. 29. marca ao uporniki ekspedicijU končno daH prosto pot in ji vrnili vozila. Sven Hedin se je nato odločil, da bo nadaljeval pot proti Lopnorski kotlini — Tu se konča njegovo poročilo in ni znamo, kaj se je zgodilo potem. ZA KRATEK ČAS Gospod Kratko vid plan« ▼ gledalsko garderobo in pade na kolena: »Vzemite ta šopek iz mojih rok...« »Hvala lepa, a če vam je vse eno — jaz sem garderoberka!« w »Kaj n® boste prodali svoje Tile?« »No, premislil sem si, ko •nu bral ▼ B-stih oglas svojega agenta. Tako razkošnega doma vendar ne morem ostaviti.« Mati: »Odloži kladiv«, Petertek, da se ne udariš po prstih.« Peterček: »Ne boj se, mati, ieblje drži Marička.« ¥ Kuharica se je spoprijateljila z mesarjem in poroka bi se morala vršiti v bližnjih dneh. Nekoč vpraša gospodarje, kako bi bilo najbolje naložiti denar v banko. »Glej jo, Marto,« pravi gospa, »mislila sem, da ste proti temu, da bi dali svoj denar v banko.« »To že, milostiva, toda mislim si, da bo vse eno bolje, če bo tuj mož v hiši.« čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Belgija ima novega princa Belgijska kraljica A s t r i d je pravkar povila drugega sina Francoski zunanji minister Loais Barthou med nekim svojim govorom Podjetniška brezvestnost 230 žrtev kremenčevega prahu V malem mestu CharlottesviUe v ame-r®ki državi Virginiji se vrši ta čas proces, kakršnih je bilo doslej celo v Ameriki malo. 230 delavcev oziroma njihovih družin toži družbo Rinehart in Denis za odškodnino 5,750.000 dolarjev. Kakšnih sto teh delavcev je že mrtvih, drugim ee smrt polagoma približuje, a vse to zaradi naravnost zločinske malomarnosti podjetniške družbe. Vsi delavci so namreč pri graditvi 5 km dolgega predora vdihavali kremenčev prah in oboleli na silikozi, hudi bolezni, ki se konča s sigurno smrtjo. Družba bi morala zgraditi dolg prekop, ki bi dovajal neki električni centrali vodo iz večje reke. Iz konstruktivnih razlogov je bilo treba pri tem izvrtati 5 kilometrski predor skozi hrib, v katerem so močni skladi kremenca. Podjetniki so dobro vedeli za te sklade in tudi to, da je kremenčev prah zdravju smrtno nevaren, vendar pa delavcev niso opozorili na nevarnost in še manj so jih opremili z zaščitnimi maskami. Pač pa so se že pred pričetkom dela pogodili z nekim pogreb- 3®G. žrtev francoskega krvnika Korziški bandit Torre fe bil do trenutka, ko so ga odvedli na morišče, v skrbeh za svojo posmrtno slavo nje. Vsi govorijo samo o Spadi, mene pa pozabljajo, kakor da se nisem rodil.« Monsieur de Pariš ga je nato potolažil, da to ni res. 2e dejstvo, da je Torre 300. žrtev njegove prakse, ga bo napravilo zanimivega. Torre je bil te novice vesel. »Torej se bo vendar tudi o meni govorilo, čeprav v zvezi z jubilejem giljotine?« je vprašal. In vzradoščen, da njegova smrt le ne bo banalen vsakdanji dogodek, je pokonci vzravnan stopil na morišče, položil glavo pod sekiro, ki je svistnila in odletela v koš. Monsieur de Pariš, francoski krvnik Deibler, je te dni v Bastiji na Korziki ob-glavil svojo 300. žrtev. To je bil bandit Jean Baptiste Torre, dolgoletni sopotnik razvpitega razbojnika Spade, ki je zdaj osumljen, da glumi blaznost in ga imajo na opazovanju v neki umobolnici. Pomočnik Deiblerja je ob veliki pozornosti korziškega prebivalstva pomagal postaviti »vdovo« giljotino, ki je po navadi opravila svoje delo. Torre je bil obveščen o tem, kaj ga čaka. Ko so mu povedali, da je že prispel Deibler, je skomignil z rameni in rekel: »Kaj se hoče, takšno je živi je- Svatba ciganskega kralja Bodoča ciganska kraljica je španskega roda V Varšavi so obhajali te dni redko slovesnost: poroko ciganskega kralja. Ta kralj, ki prav za prav še ni kralj, temveč šele prestolonaslednik, in čaka. da se mu izprazni mesto, se piše Mihael Za ženo je vzel cigansko mladenko iz španskega rodu, ki je eden najstarejših svoje vrste. Dogodek je privabil v Varšavo kopico ljudi, med katerimi je bilo okolu 150 predstavnikov ciganskega rodu iz vseh dežel sveta. Posebno številno so bili zastopani cigani iz Španije, Brazilije in Argentine. Ti se niso strašili ne stroškov ne dolgega potovanja v Evropo in so bili na ciganski svatbi deležni posebne pozornosti. Po poroki, ki je bila zelo razkošna, je bilo kronanje kralja Kiverka, pri katerem so izvajali plesalci in plesalke mnoge doslej neznane ciganske plese. Pele so se tudi stare ciganske pesmi. Te slavnosti so privabile v cigansko taborišče množico civilnih gledalcev. Zanimivo je to, da je kralj Ki-verk obvestil o svojem kronanju poljsko vlado v Varšavi in tudi povabil k svečanosti njenega zastopnika, ki pa seveda ni prišel. Tapir in nosorog lz najnovejšega francoskega živalskega vrta v Vinoennesu Ameriška oporoka V New Yorku je pred kratkim umrl bogat borsjii mešetar in ostavil oporoko, ki je dejdičem povzročala veliko presenečenje. Mož je napisal sledeče: »ženi ostavljam. njenega ljubimca in iz-rečno zagotovilo, da nisem bil tako ne-umen in lahkoveren, kakor je ona domnevala. Sinu, ki mi je v 31 letih svojega življenja povzročal samo jezo in skrbi, ostavljam veselje, da si sedaj končno sam lahko zasluži za življenje. 31 let je menil, da je to veselje na moji strani. Hčeri zapuščam 100.000 dolarjev. Potrebovala jih bo. Edini dobri posel, ki ga je napravil nje mož, je bil ta, da se je ž njo poročil. Slugi ostavljam vse obleke, ki mi jih je v desetih letih ukradel, šofer naj dobi moje avtomobile, ki jih je skoraj uničil; naj ima sedaj zadoščenje, da jih uniči popolnoma. Svojemu družabniku ostavljam dober nasvet: naj si čim prej najde drugega poslovnega tovariša, kajti sam ne spravi skupaj niti ene dobre kupčije.« Ugrabljena- tašča Pred praškim sodiščem se je te dni obravnaval nenavaden slučaj ugrabljenja tašče. 26 letni gradbeni delavec Vidlak je bil obtožen, da je ugrabil in odvedel mater svoje žene, žensko 45 let Obravnava je bila tajna. Proces se je končal z oprostilno razsodbo, kajti sodišče je bilo mnenja, de je 45 letna ženska dovolj zrela, da ve, kdaj je ugrabljena. Tašča je sledila zetu zato. ker si je želela njegove ljubezni in je izjavila, da se ni še nikoli v življenju tako dobro počutila kakor tiste dni, ko je bila v njegovem zavetju. Razporoka Barbare Hnttonove? Angleški listi poročajo čudne vesti o zakonu Barbare Huttonove, Woolsworthove dedinje, s princem Mdivanijem. Po teh vesteh je zakon v nevarnosti, da se razdere. Dolarska princesa se je te dni umaknila v neki londonski sanatorij, kjer se hoče okrepiti od posledic shujševalne kure. Njen mož, princ Mdivani, se je te dni odpeljal v Southampton, kjer se je izkrcal njegov tast. ki se je pripeljal iz Amerike na Angleško. Mr. Hutton izjavlja, da ne prihaja v Evropo zaradi svoje hčere, temveč da se odzove povabilu na lov v Avstriji. Tudi na to ne misli, da bi vzel svojo hčer s seboj v Ameriko, čeprav se tudi onstran morja širijo govorice, da posvela princ Mdivani več pozornosti konjskim igram kakor svoji ženi. nim zavodom, da bo ta vsakega mrtveca delavca pokopal za nizko ceno 55 dolarjev in so kupili celo zemljišče, ki naj bi rabilo kot pokopališče. Ze kmalu potem, ko so začeli vrtati predor, so naleteli na kremenčeve plasti. Po vsaki razstrelitvi je ovil delavce gost, si-vočm dim, kremenčev prah, a delavcev ni nihče opozoril, da vdihavajo z njim samo smrt. čez pol leta je umrl prvi delavec, ne da bi zbudilo to kakšno pozornost, potem je umrl drugi, tretji, oboleli so po vrsti vsi delavci in šele tedaj so postali na stvar pozorni. V kratkem času je dobila družba na vrat skoraj četrt tisoča tožb za odškodnino, kajti zdaj so zvedeli vsi, da so bolni na silikozi, proti kateri ni pomoči. Eden najboljših ameriških strokovnjakov za pljučne bolezni dr. Raymoi>d Hayhurst. je kot sodni izvedenec izjavil da ni učinkovitega pripomočka zoper to bolezen. Mogoče bi jo lahko ustavili v začetnem štadiju, a še potem bi ji bržkone sledila smrt zaradi jetike in vnetja pljuč. Kremenčev prah vdira namreč v pljuča m povzroči tam vnetja. Naredi se neka vrsta lišaja, ki se v kratkem času razširi čez vse tkivo in ustavi dotok krvi. Bolnik zve za svojo bolezen šele tedaj, ko se pojavijo prve težave v dihanju, a tedaj je že prepozno. Podjetniki se seveda izgovarjajo, da niso vedeli za strašne učinke kremenčevega prahu in da sta bili pogodba s pogrebno družbo in nakup pokopališča samo ukrep zoper morebitne nesreče. Svojci umrlih delavcev so prejeli že 130.000 dolar, jev. a ko bo proces končan, bo družba po vsej priliki morala likvidirati. To pa seveda ne bo nikoli odtehtalo 230 uničenih človeških življenj. Povzročitelji ognja odkriti V Zlinu so odkrili povzročitelje požara, ki je v nedeljo zjutraj upepelil Bat'ovo tvornioo kemikalij. Povzročitelji so Mi prav za prav trije: Jurena, Gotwa3d m Bednar, vsi trije uslužbenci Bat'ove elektrarne. Kadili so t bližini skladišča cigarete in eden od njih je vrgel ogorek na tla. ne da bi ga poteptal z no(go. Ker je pihal precej močan veter, je zanesel piš iskre tleče cigarete naprej v skladišče, čigar vrata so bila zopet po nemarnosti skladiščnika odprta- Vsi krivci so bili takoj odpuščeni iz službe, oblast pa je proti njim uvedla preiskavo. Pokop živega budističnega meniha Iz Simle v Pendžabu poročajo, da se je dal opat svetišča Bairongi živ pokopati v bližini Barillvja, ker je spoznal, da nima njegovo nadaljnje življenje nobenega smisla. Menih se je poslovil od sveta v navzočnosti številnih romarjev. Napotil se je v grobnico svetišča, kjer bo meditiral do svoje smrti. Običaj, da se menihi živi izročajo smrti, je v templjih južne Himalaje zelo star in v velikih čislih. ANEKDOTA Ko je Margareta Niche-lsonova napadla angleškega kralja Jurija III. z nožem in ji je to izpodletelo, je izvesil neki londonski gostilničar pred vrati svoje krčme naslednji izvesek. »Pri meni lahko vidite vilice, ki spadajo k nožu, s katerim je skušala Margareta Nichelsonova zabosti kralja.« VSAK DAN ENA Berač »Dovolite, da se vam predstavim. Jaz sem tisti, ki je napisal knjigo, kako se da na sto načinov priti do denarja.« »Kako pa pridete do tega, da sami beračite?« »Veste, to je eden izmed načinov, ki sem Jih opisal v knjigi« Sokolstvo Okrožni sokolski zlet v Cerknici Cerknica, 7. junija. V nedeljo 10. t. m. proslavi cerkniški Sokol 25 letnico obstoja. Obenem bo okrožni ziet notranjskega obmejnega okrožja. Zle-ta se udeleži tudi minister n. r. g. dr. Albert Kramer, ki bo pripel na društven prapor jubilejni trak. Ker je telovadni prostor pred Sokolskim domo premajhen, bo javna telovadba na Serkovem travniku. Ob 7. zjutraj bodo okrožne tekme članstva na orodju, ob 10. pa izkušnje za popoldanski telovadni nastop. Popoldne ob 15. bo sprevod na trgu in ob 17. javna telovadba. Sodelovala bo cerkniška gasilska godba. Po telovadnem nastopu bo velika veselica zunaj na prostem pred Sokolskim domom. Bratje in sestre, 10. junij bo naš veliki sokolski praznik, ki ga moramo proslaviti čim svečaneje. Prijatelji Sokolstva, pokažimo, da znano ceniti nesebično sokolsko delo in se polnoštevilno udeležimo zleta. Iz hiš in javnih poslopij naj na naš praznik zaplapolajo državne trobojnice. 15 letnica Sokola v Višnji gori Višnjegorski Sokol bo praznoval v nedeljo laletnico svojega obstoja, Vse, kar premore naše mestece marljivih sokolskih delavcev, dela pridno in pripravlja, da tem lepše proslavi svoj praznik tem bolj, ker je naš Sokol v teb letih prestal težkih bojev za svoj Otstanek več kakor katerokoli sokolsko društvo. Prireditev bo tia prostranem dvorišču sodnijskega dvorca, ob slabem vremenu ln sicer v velikih notranjih prostorih, ki jih je dala uprava iposestva Auersperg Sokolu na razpolago. Gostje so torej zavarovani pred vremenskimi nepriiikami in kar je še posebno razveseljivo, se nastop in veselica lahko vršita ob vsakem vremenu. Telovadnemu nastopu, pri katerem bo sodeloval tudi br. Ive Krevs, ki je zopet odnesel v Gradcu prvenstvo v teku na 5 km, bo sledila veselica s prosto zabavo in plesom. Postrežba bo v rokah narodnih dam in bo gotovo najboljša; za iaborno pijačo je poskrbel dober poznavalec rujne kapljice. Ker bo s to prireditvijo zaključeno letošnje delovanje višnjegorskega Sokola, vabimo brate in sestre ter vse prijatelje, da z nami prebijejo par veselih uric ter poglobe medsebojne vezi bratstva, ki naj bi nas vedno spajale v najlepši harmoniji. Zlet celjske sokolske župe 10. junija v Celju Narodne noše- Na župnem de tu bodo pomnožile peistrost sporeda narodne note. Celje se je ob vsaki narodni manifestaciji rado odzvalo in k skupnemu uspehu prispevalo svoj delež. Ne dvomimo, da bo odziv na našem župnem zletu časten. Narodne noše se bodo zbirale v nedeljo 10. m. ob 9.45 pri sestri Marici Sernečevi v G: sgorčičevi ulici, tako da bodo navzočne pri razvitju prapora. Sprevod. Konjenica dospe iz smeri Lev-ca pred Glazijo. Od tam krene ob 11. sprevod po Ljubljanski cesti čez Dečkov trg, po Gosposki ulici, čez Glavni trg, Kralja Petra cesti do Sodina, preko nove ceste po Aškerčevi ulici, Krekovem trgu, Aleksandrovi in Prešernovi ulici na Glazijo, kjer bo razhod Stafetni tek. V soboto 9. t. m. bo stafetni. tek z gorečimi baklami od postaje po Aleksandrovi in Prešernovi ulici s častnim krogom na Glaziji. Tekli bodo člani in članice. Javni nastop 10. junija popoldne na Glaziji. Novost bo štafeta 4X100 m iz Ljubljane in Celja. Nastopil bo tudi oddelek domačega pehotnega polka iz Celja. Sokolski basali!* v Murski Soboti Murska Sobota, 7. junija. Zadnjo nedeljo so prihiteli Sokoli prekmurskega okrožja v Mursko Soboto, da pokažejo sadove svojega dela. Nekatere čete so prispele z godbami, tako da so bile murskosoboške ulice prav žvahnt. Spričo velike udeležbe je sprevod, ki se je v zgodnjih popoldanskih urah pomikal izpred So~ kolskega doma po slavnostno okrašenih ulicah proti telovadišču v parku, prav lepo uspel. Več tisočglava množica je napolnila prireditveni prostor. Po prihodu sprevoda je zbrane Sokole nagovoril starosta br. Pertot, za njim pa prosvetar br dr. Strmšek, a v imenu župe jih je pozdravil br. Velnar. Javno telovadbo je vodil agil-ni okrožni načelnik br. Bračko. Vse točke so bile sprejete od občinstva z velikim odobravanjem. Posebno pozornost je zbujala četa dece, ki je presenetljivo vzorno izvedla svoje vaje. Isto velja za naše kmečke fante. Njih vaditelji so lahko nad doseženimi uspehi ponosni. Telovadbi so prisostvovali predstavniki tukajšnjih oblastev in župni odposlanec dr. Venutti in drugi. Po telovadbi se je razvila na bližnjem ve-seličnem prostoru prijetna zabava. Načelništvo ljubljanske sokolske župe sporoča, da bo odhod naraščaja župe na pokrajinski zlet v Zagreb v soboto 9. t. m. ob 13. z glavne postaje. Vsi udeleženci iz v eni j u bi j ansk ih društev morajo priti v Ljubljano ob takem času. da se bodo mogli peljati s tem vlakom. Sokolski posebni vlak, ki se je sestavil za udeležence na-raščajskega dneva v Zagrebu 10. t. m. za župo Kranj in Ljubljano, se bo na območju ljubljanske župe ustavil samo na postajah Zalogu in Litiji. Prihod v Zagreb bo okoli 17. Naraščaj in njihovi vodniki bodo potovali na zlet v civilnih oblekah. Slavnostne in telovadne kroje je seveda vzeti s seboj. Odhod sokolskeea posebnega vlaka iz Zagreba bo v ponedeljek 11. t m. ob 7.26 zjutraj. Opozarjamo posetnike naraščaj-skeea dne v Zagrebu, da bodo veljale brezplačne železniške legitimacije predvsem za posebni vlak Uprava Sokola Ljubljana I. izreka vsem. ki so prispevali v blagu ali v gotovini k nabavi krojev za društveno deco in naraščaj, najprisrčneiso zahvalo. Sokol I. Ljubljana Tabor, vabi svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži oroslave 25>letnice bratskega društva Sokola II v nedeljo dne 10. t. m. in to slavnostnega zbora, povorke — kdor ima kroj, v kroju — in iavne telovadbe. > Sokol I., Ljubljana-Tabor, poziva svoje članstvo, ki se namerava udeležiti sokolskega zleta v Sarajevu v dneh 27. do 29. junija t. 1., da se do najdalje 12. junija t. 1. prijavijo v društveni pisarni med 18. in 20. uro in plačajo obenem potrebno vsoto za zletni znak in železniško izkaznico, ki znaša 25 Din. Glavni zletni dan brnskega spominskega dneva. Na predvečer bodo člani in članice obeh brnskih sokolskih žup priredili iz zbirališč pohod z godbami na veliki stadion Sokola I, kjer bodo vse tribune rezervirane za občinstvo, dočim bo članstvo v kroju in civilu zavzelo vse prostrano telovadišče. — Zbranenrj Sokolstvu ln narodu bo spregovoril predsednik zletnesa odbora br. dr. Groh, ki bo v glavnem tolmačil pomen spominskega zleta. Po govoru bodo sokolske godbe zasvirale nekaj čeških skladb. Na glavni zletni dan bo nastopilo članstvo obeh žup v prostih vajah in orodni telovadbi; zaključila bo prireditev velika zletna scena, ki bo prikazala dogodke iz 1. 1914. Splošne medzletne tekme esl. sokolstva bodo letos v Brnu 17. t. m. za člane. Nižji oddelek odpade, tekma bo pristopna le srednjemu in višjemu oddelku za vrste in posameznike. Po dosedanjih prijavah sodeč, bo tekmovalo v višjem oddelku 14 vrst in 40 posameznikov, v srednjem oddelku 130 vrst in 211 poedincev, skupaj okra? 1500 borcev. Tekma obsega vaie na drogu, bradlji, krogih in konja na šir z ročaji, preskoke čez konja vzdolž, proste vaje, plezanje, metanje krogle, skok v daljino s zaletom in tek na 100 m. Nekoliko nadaljnjih lahkoatletskih uspehov v ČOS. V skoku v višino je lani najvišje skočil Horak iz društva Kralovo Pole in sicer 185 om, sledi mu Valoušek iz Brna I 6 180 cm, vsi 06tali najboljši so ostali pod to mero. Povprečna višina skoka pri 20 najboljših sokolskih skakačih ie 172 om. Pri skoku v višino ob polici je bil lani na prvem mestu Svoboda iz Turnova s S72 cm, sledil mu je Beranek iz Moravske Ostrave s 360 cm, tretji Hlavonj iz Brna 350 cm. Povprečna mera 20 najboljših skakačev 3.34 m. Pri skoku v daljino je bila dosežena pri 20 nej-boijših skakačih povprečna mera 6 m 36 cm. najboljši v tej panogi pa je bil Moravec iz Bohumina e 6 m 54 cm Povprečna mera v troskoku je 11.97 m, najbolje je lani skočil Gazdoš iz Tlumačeva 12 m 25 cm. Pred ustanovitvijo sokolskega društva t Ženevi. Sokol v Curibu. ki pripada po za-granični župi osi. sokolstvu. je pričel s pripravami za ustanovitev Sokola v Ženevi, kjer je ne samo precej Cehoslovakov, tudi ostali Slovani so zastopani in bi novo društvo lahko predstavljalo prav močno slovansko društvo. Lahkoatletske tekme COS m moško članstvo bodo 10 t. m. na stadionu na Letni v Prafri. Obsegale bodo tek na 100, 200, 400, 800 1500 in 5000 m. tek preko ovir na 110 m in 2f>0 m. met krogle, granate, d'.sxa, kopja, skoke v višino, doljino in ob palici, troskok in končno v predajnih tekih na 4 krat 100 ter 800. 4C0, 200 in 100 m. Tekme se bodo udeležili v prvi vrsti sokolski lahkoatletski borci, ki so že tozadevno tekmovali v svojih župah. O R T Kaj ie olimpijski dan? Zbirajmo sredstva, da pojdejo naši na olimpijado Zopet bo prišel dan, ko bo vsa naša javnost obrnila pogled v boljšo bodočnost, v leto 1936. Še dve leti nas ločita od trenutka, ko bodo šli naši najboljši v športno borbo z narodi vsega sveta. Olimpijski dan: vsako leto enkrat naj se spomnijo naši atleti in telovadci, da jih v kratkem čaka boj, ko bodo morali pokazati pred vsem svetom napredek, ki so ga dosegli v zadnjem času na športnem polju. Stara tradicija je, da veljajo največ narodi, ki so toliko srečni, da vidijo po končanem tekmovanju plapolati svojo zastavo na olimpskem drogu. Tudi našim atletom je pred očmi ta veliki dogodek; da bi tudi naša trobojnica zavihra-la visoko nad olimpskim stadionom in se bo tokrat ozl svet na našo milo domovino. Enkrat na leto stopijo naši atleti pred javnost s svojim cvetličnim dnevom: na olimpijski dan. Mali, lični znaki se bodo prodajali. Po deset dinarjev eden, za vsakogar le majhen oboi v primeri z velikimi žrtvami, ki jih polaga naša mladina. Koliko ur težkega treninga, koliko samozatajevanja je potrebno, da se mlado, prožno telo usposobi za težko olimpijsko borbo. Zato posegajte po olimpijskih znakih. Prilagajte zrna k zrnom, da naši atleti ne bodo omagali pri težkem delu za uspeh naše domovine na olimpijskih tekmah. Posegajte po olimpijskih znakih! Ž njimi imate tudi prost vstop k vsem prireditvam olimpijskega dneva. Flavači Ljubljanski plavalni podsavez bo v nedeljo ob 17. v kopališču Ilirije aranžiral pestro revijo. Vsi najboljši plavači njenega področja bodo startali. Pokažejo nam, kako so izkoristili zimski odmor; kako so izrabili prve dni letošnje sezone, pokaže nam, kaj smemo pričakovati od njih v letošnji sezoni. Toda to ne bo samo običajno tekmovanje. Manifestacija mladih, zdravih sil bo to, manifestacija za vzvišeno olimpijsko idejo. Obenem pa najbolj zagrizena, a plemenita borba za zmago. Borba, kakor jo je označil baron de Cou-bertin: »Bistveno v življenju človekovem nI zmagati, mnogo važnejše je, znati pravilno in pošteno se boriti!« V nekaj vrstah. Med rezultati državnega lahkoatletskega tekmovanja za moštva je manjkal še izid Iz Pančeva, katerega so se .bali nekateri klubi, seveda izven Ljubljane. Zdaj so prešteli vse raztresene točke in zbrali vsega 39.708 točk, to je, da spada Pančevački SK na peto mesto izza Concordiie in pred Marathon. Pri tej priliki se »Novosti« še enkrat bavijo z letošnjimi rezultati in priznavajo zdaj že precej odkrito, da je Ljubljana res boljša. Dozdaj jim to nI šlo prav iz peresa! — Za nedeljsko finalno tekmo za svetovno prvenstvo v Rimu je določen belgijski sodnik Baert. Za obisk tekme je napovedan poseben vlak iz Prage. Službene objave sekclje ZNS. Po sklepu seje upr. odbora z dne 1. t. m. se vrne LNP pro test SSK Maribora proti verifikaciji prv. tekme Maribor : Celje, odigrane 29. aprila v Mariboru, na podlagi izjave ss. Jordana z mišljenjem, da za razveljavljenje tekme nI podlage v pravilih. — Dopis ss. Oberllntnerja glede neodlgrane prv. tekme Atletik SK : Jugoslavija 27. m. m. In povračila potnih stroškov se odstopi v nadaljnjo poslovanje LNP. — Na znanje se je vzel prepis poročila lzpraševalne komisije o sodniških Izpitih dne 26. ln 27. maja v Ljubljani; poverjeniki sekcije prejmejo glede delegiranja novih sodnikov poseben dopis. Imena novih sodnikov se bodo objavila, čim ZNS potrdi izpite. — OZKS je na seji dne 4. t. m. kaznoval ss. I. Lu-kežlča, I. Jordana ln Pr. Ramovša po § 10. kaz. prav. ZNS z enomesečno zabrano sojenja zaradi direktnega dopisovanja z ZNS na prijavo upr. o. ZNS z dne 9. m. m. št. 506. Kazen traja do vključno 7. julija t. 1. v smislu § 32. kaz. prav. se pozivajo Imenovani, da lzroče za dobo kazni izkaznice sekciji v roke tajnika I. — OZDS Je določil na seji 7. t. m. naslednje sodnike za tekme dne 10. t. m.: V Ljubljani, Igrišče Hermesa ob 16. Ilirija: komb. team B Cimperman, ob 17.30 Primorje : komb. team A. Dolinar: Trbovlje ob 16. TrbovUe : Retle Pevalek; Zaeor-je ob 16. Zagorle : Hrastnik Deržal 'po sporazumu): Kranl: Korotan : Bratstvo. Pfundner: Tržič: Svoboda : Enakost kand Dežman. Tajnik. Službene objave LHP. (Seja u. o. dne 6. t. m.) Navzoči: prof. Jelenčeva, Sturz. Baltesar, Prva letošnja plavalna prireditev, manifestacija in borba obenem, zasluži pač »polno hišo«! ★ LPP. (Službeno.) Plavalna prireditev v kviru olimpijskega dne bo v nedeljo ob 17. v kopališču Ilirije. Obsegala bo plavanje, skoke in water-polo. Spored in imena tekmovalcev v jutrišnji številki. Kolesarji Preteklo nedeljo smo imeli priliko videti napredek nekaterih vodilnih ljubljanskih kolesarjev pri otvoritveni dirki Hermesa, za olimpijski dan pa je kolesarska podzve-za v Ljubljani odredila obvezen nastop za vse prvorazredne vozače včlanjenih klubov ter bo imela tako ljubljanska športna publika prvič priliko videti v najostrejši konkurenci vodilne vozače posameznih klubov. Poleg revije vseh juniorjev (vozačev do 20. leta starosti), ki se bodo borili za ponosen naslov dirkališčnega juniorskega prvaka, bodo posamezni klubi v dirki parov postavili svoja najboljša dirkališčna reprezentanta, tako da bo ta točka gotovo ena najbolj zanimivih. V glavni dirki na 20 krogov bomo lahko videli tehnični napredek naših najboljših; saj bodo na startu dirkači Grabeč, Močnik Kačič, Oblak, Trobec, Abulnar, Gregorič in vrsta njim enakovrednih. Dosedanji uspehi navedenih so porok, da bo ta dirka ena najzanimivejših, ker take konkurence v enem nastopu doslej še nismo videli. Agilna moto-sekcija Hermesa bo postavila svoje najboljše motocikliste, da prvič na lastnem dirkališču pokažejo ljubljanskemu občinstvu svoj napredek. Tudi tukaj nam ime vozača Stariča jamči za krasen športni užitek. Hazenašice Srečanje med Ilirijo in Ateno V okvirju prireditev olimpijskega dneva se bosta srečala tudi naša večna hazenska rivala, podsavezni prvak Ilirija in Atena. To srečanje bo nekaka repriza zadnje prvenstvene tekme, ki se Je končala s pičlo zmago Ilirije. Oba kluba sta obvezana nastopiti v najmočnejših postavah. Tekma bo zato gotovo jako zanimiva in napeta, zlasti še, ker se igra. samo dvakrat po 15 minut, tako da bodo igralke lahko v izdatnejši meri izrabile svoje fizične moči. Tekma bo na igrišču Hermesa ob 15.30. Ker je to po vsej priliki zadnje srečanje obeh družin pred jesenskim prvenstvenim tekmovanjem, priporočamo občinstvu, da si ogleda to tekmo v čim večjem številu. Vodstvo tekme je poverjeno ss. Jurmanu. Svetllčeva. Ruplova, Kusar, major Jane, prof. Stepišnik, Jurman. Odsotni: Karba, Kermavner, dr. Adlešlčeva, dr. Bradač. Verificirajo se finalne prv. tekme Ilirija : Ptuj, odigrane 31. maja ln 3. junija z rezultati 13 : 0 (6 : 0) ln 9 : 7 (3 : 5) za Ilirijo, ki se proglaša za prvaka LHP za leto 1933/34. Za tekme v državnem prvenstvu sta se kvalificirala Ilirija in SK Ptuj. — SK Slavij 1 se sporoča, da bo njen suspenz dvignjen takoj, čim bo poravnala 107.50 Din brod. podsa-vezu. Včlanjenie v Jugoslov. žensko zvezo se odkloni. Zvezi se pošlje poseben dopis z obrazložitvijo stališča LHP. — TKD Atena se poziva, da nemudoma predloži obračun prv. tekme Atena : Ilirija, odigrane 13. maja. — Na znanje se vzame izstop Schnellerje ve lz podsav. upr. odbora. — čltajo se s pravico takojšnjega nastopa za Ateno atletinje: Kuhelj Greta. Lenščak Vida, Dolenc Gabrijela, Žagar Zalka. Za Ilirijo pa s pravico nastopa pri vseh tekmah 14. junija hazenašica Schlamberger Štefanija. — Za olimpijski dan 10. junija se določa propagandna hazenska tekma Ilirija : Atena popoldne ob 15.30 na igrišču Hermesa. Ilirija ln Atena se pozivata, da postavita za to tekmo najmočnejši trenutno razpoložljivi družini. Garderoba za hazenašice Je v gostilni Belič v neposredni bližini igrišča. Vse igralke morajo biti v garderobi najkasneje ob 15. Odsotnost družine se bo v smislu sav. statutov ostro kaznovala. — Za dopoldanske lahkoatletske prireditve, ki bodo na letnem telovadišču Sokola, se določa tale spored: teki 60 m 200 m. 4 krat 100 m. skok v višino ln daljino, oboje e zaletom ter met diska 1 ke ln krogle 4 ksr. V vsaki disciplini smeta startati samo no dve tekmovalki vsakesra kluba, vsnka tekmovalka Da sme startati samo v dveh disciplinah. Iliri la ln Atena se Dozidata, da postavita na start samo najmočnejše tekmovalke. Prireditev se prične točno ob 10. Tekmovalk« mora'o biti na prostoru Sokola ob 9.30. — Od-borni«ko službo vrši dopoldne KuSar poooldne Da Sfrura. Vodstvo pcmo'danske tekme Je pomeri en o ss. Jurmanu. Soriške takse Dri dod"1-darsk! tekmi ne V>. — TT. o. Je z otim'an'»m Tel na mani« akdi" Tna«'"*"* hasencvui klubov ra sklican te izredne skntrtrlne JS7S. U. o. Io sklenil nasloviti na javnost Doseben Vomnnl-ke v tej zadevi. Istočasno t*» nozvati vse v nliM^Hn to skril« ln |t» Itt«*"« svojih hnMnomoMI onim. ki so to akrlto nri?elt. ^ TT. o. 17'eka sertnnM n Tira v' WT(W5 nnnnlno is-nnanl« In nsrotavllu. rta <1o'nih tlei, duieraa depresiji, postanite OKASA TABLETE ki so od mnogih tdnamikov pr«>kuSe.D« is odobren® kot hočmcmsli prepir«t. Naročila in vprašanj« naslovite na ia£:oipnik&: Lekarn« Hofer, Zagret), oddelek Okesa, PreredovičeTa 40. Zaiit^vajte v vseh lekarnah. — 0g!. rc-g. Sp. br. 382-26/HI. 1»34. Na križišča eentrama LJubljane oddamo za 1. avgust v 1. nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob ln dveh kabinetov, primerno tudi ra poslovne lokale za: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agenture modne salone. 474C VpraSati v oglasnem oddelku »Jutra«. Britvica „SOKO" je poznana kot najboljša. Dobi se povsod Samoprodaja: STAVKA POPOVIČ Beograd, Rimska 8. Ne kupujte britvic teh znamk na velesejmu, ker so falsifikati naše znamke. 4936 5,000000 žena se ne more motiti ko izbira ta puder Polt očarljive lepot®. »Mat« odraz na toži, ki traja ves dan. Naravna lepota, ki je n« kvarijo ne veter, ne dež, pa tudi ne potenje med plesanjem. Vse to Vam zafamčuje puder Tokalon. Skrivnost je v patentiranem načinu, po katerem se izdeluje puder Tokalon. Nova nenavadna sestavina »smetanova pena« se pomeša z najfinejšim pudrom, trikrat prese-janim skozi svileno sito. Zaradi tega puder Tokalon ne more izsušiti naravne maščob« kože, da bi zaradi tega koža postala razka-▼a in suha, kakor je to pri uporabi navadnih ▼rst pudra. Ta skrivnost je znana milijonom žena gotovo ▼ vseh deželah sveta, ki redno upo« rabljajo puder Tokalon. Samo taka ogromna proizvaja omogoča tovarnarjem, da izdelujejo puder najboljše kakovosti po tako nizki ceni. Inserirajte v „JUTRU Uspeh za uspehom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jntrovegac malega oglasnika! Okrevališče »JADRAN" - Rab Lepa solnčna lega ob morski obali. Plaža. V bližini pristanišča. Ugoden odpočitek. Re-konvalescentom priporočljivo vsled stalnega zdravniškega nadzorstva. Lepo opremljene, čiste in zračne sobe. Prvovrstna kuhinja, hrana dobra in obilna, servirana petkrat dnevno, postrežba vzorna. Popolna oskrba Din 65.— dnevno. Informacije pri Upravi okrevališča »Jadran« na Rabu. 5477 L. Wotfl: 16 4*arragan Roman »Do, človek se stara — skoraj bi bila rekla: stric Garragan.« »Zakaj mi ne privoščite tega dostojanstvenega naslova?« »Ne, stric je od sile strašna beseda. Stric pomeni nekaj debelega in plešastega. Vi ste pa tako lepo mršavi im lase tudi še imate.« »Ali, Nikoiina!« je zaprosil polkovnik Queiss. »Čisto resnico govorim. Sicer se pa niste zelo izpiemenili, Garragan. Prav gotovo da bi vas bila na ulici spoznala. Samo vaše oči prei niso bile tako otožne. To mi nič kaj ne ugaja. Bokofzer, moj preljubi šarmantni šef, da veste, ta tako otožno gleda, kadar zasluži mani, nego se je namenil. A ne zamerite, da toliko čenčam, dragi Garragan. To je samo zadrega.« »Taka si zmerom!« se je zasmejal polkovnik. »Očka mi ne verjame, a kateri oče pozna dandanes svojo hčer? Nu, bodite mi prisrčno pozdravljeni, Garragan. Veseli me, da ste spet med nami.« Resno ga je pogledala, prisedla k mizi in popolnoma obnemela. * Ali je to res Nikoiina Queissova? se je vprašal Garragan, in čas, ki je ločil malo potsdamsko šolarico od te samozavestne in samostojne gospodične, se mu je zazdel nepremostljiv prepad. Deset let je sedel v ječi, siromak, je mislila Nikoiina. Zaradi ženske? Take reči se dandanes ne dogajajo več. Kateri moški je zmožen le najmanjše žrtve za žensko? Te irhovine, ki niti v pod- zemeljski železnica več ne vstanejo, da bi ti ponudile prostor. A postaral se je bil dobri Garragan, kar klavrno postaral! Polkovnik Oueiss je sam skrbel za razgovor. Poročal je Garra-ganu, kako nevšečne so bile postale premoženjske razmere starega barona, ker je bil seveda vtaknil večino svojega imetja v vojno posojilo. Ostanek gotovine sta bila požrla bolezen in pogreb. Ostala ie samo hišica, ki jo je takoj zasegel stanovanjski urad. Polkovnik je svetoval Garraganu, naj jo proda. Eden izmed prisilnih najemnikov bi jo zelo rad kupil. Velikega dobička sicer pri tej kupčiji ne bo. »Moram jo prodati, gospod polkovnik, ker potrebujem denarja,« je rekel Garragan. »Ce bi se hoteli zavzeti za to reč, bi vam bil velik dolžnik.« »Z veseljem, fant. Samo na sodnijo morate iti z menoj m izjaviti, da nastopite dediščino.« Garragan je pokimal hi se obrnil k Nfkolini: »Najlepša hvala za dobri svet, ki ste ga dali Ewedingu zastran stanarine.« »A, tako! Vrli Eweding je nekoliko staromoden. Zvest shiga svojemu gospodarju zna biti, drugega pa ne.« Garragan jo je pogledal in obmolknil. »Ali ostaneš zvečer doma, Nikoiina?« je vprašal polkovnik. »Moram se vrniti v mesto, papa. Nočna služba. Bokofzer dela z vso paro.« »Potem bi morebiti naročila Malvini zastran večerje.« Vstala je in odšla v kuhinjo. »Strašnih manir se je navadilo dekle.« jo je opravičil polkovnik. »Težko jih je prebavliati, a novi čas je menda vobče tak. Nikar ne sodite Nikoline po tem, kako govori, Garragan. Dobro dete je in srce ima na pravem mestu.« »O tem ne dvomim, gospod polkovnik,« je vljudno in brez zanimanja odvrnil Garragan. Po večerji, ki je njena siromašnost težila gosta zaradi polkovnika samega, se je Nikoiina poslovila. Garragan se ji je pridružil. Deževalo ni več. Mesec je izza letečih oblakov polival nebo z mlečnato svetlobo. Veter je pihal z zahoda in prinašal s seboj mlačen zrak. »Po majmžku že disi,« ie rekla Nikofana in globoko zasopla. Garragan je pritrdil. Njomi koraki so odmevali. Mesto je spalo kakor podnevi. Nato je pretrgalo tišino zvonilo garnizijske cerkve. »Zvest bodi zmerom in pošten,«« so zapeli zvonovi. »Polom,« se je zarogala Nikoiina. »Veriži, dokler duša da, bi morali peti.« Ko sta prišla do mostn, 5e Garragan spet obstal m se zagledal v Havelo, ki je ravnodušno tekla svojo pot. »Kaj vidite tam doli?« je vprašala Nikoiina. »Svojo mladost, Nikoiina.« Sentimentalen je tudi, je obupana pomislila in ga opomnila, da morata dalje. »Drugače zamudiva vlak.« Bila je tiha vožnja. Garragan se je vdajal svojim mislim, Ni* kolini se pa ni moglo, da bi ga motila. Šele tik pred prihodom v Berlin je rekla, kakor da bi sklepala celo vrsto misli: »Težko vam bo, GaTragan.« »Zakaj, Nikoiina?« »Ne skladate se z današnjim časom.« Posiljeno se je nasmehnil. »Nekam staromoden sem postal, kakor moj dobri Eveding, to mislite, kaj?« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 2.— davita za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.-— za Šifro alt dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopist tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« m Tnamkah odgovor, priložite UM J« v znamican. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi tJeseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanle na slava 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Trg. pomočnika popolnoma izvežbanega v mešani in semenski trgovini, bi je tudii porab jiv v skladišču, sprejme tvrd-2» M. Berdajs v Mariboru 15488-1 Veziljo cvetja latrjeno v vezanju svežega cretja, solidno in z«-»fjsljiv« e p r e j m e Salon evlječo. Svoboda, Zasreb. liioa 37. 16618-1 Frizerja prvovrstnega, za takoj aK po dogovoru sprejme salon Ema, Zagreb, Ilita St.. 22. 15611-1 Blagajničarko e f» r e j m e f 15. junijem jn<'-Jna trgovina. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra, pod »Zanesljiva 12f><. 15544-1 Beseda 1 Dtn davek 2D!n za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Učenko za pletenje sprejmem takoj. Nas ov t oglasnem oddelku »Jutrac 15643-44 Službe išče Beseda 50 para daves C Din za Šifro ail dajanje naslova ainn Naj-c:la^t^:• !? Dtn Mlado dekle išče mesto post-režnice to. par dni tedensko. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »i1 oš'ena in enažnac. 15638-2 Mesarski pomočnik z dobrimi spričevali, želi boljšo službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 15649-2 Perica « 15. junijem službo t hotelu ali restavraciji. — Roža Krošelj, Maribor, Loška uii-ca 25. 15647-2 deseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova j Din. Najmanjši znesek 11 Din. Prepisovanje na stroj ali kako drugo pisarniško dek> prevzamem na dom. Naslov pustiti v oglasnem oddelka »Jutrac. 15480-3 /J tseseda l Din davek 2 Din za šifre ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din Ford in Chevrolet rabljena kolesa s pnevmatiko poceni na:pro-d«ij. A. Goreč, d. z o. z., Tyrfceva cesta 1. 15519-10 Beseda 1 Din da ve* 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Dlu. Najmanjši nese« 17 Din. Lastniki vina! Vinske steriliza tor je na ■»■hranitev dobrega okus« vina, poceni prodaj« »Čehostaklo«, Lj-ubljan« — Komenskega ulica št. 20. 15524« Zelo poceni se oblečete pri Preskerju t Ljubljana, Sv. Petna cest« št. 14. 133-6 Senzacija V Ljubljeni se nahaja prvi v Jugoslaviji patentirani hišni mlinček, potreben vsaki hiši. Melje vseh vrst žita kot vsak drug mlin. Pogon: ročen, na vodo ali eiektriko. Interese* ta si ga lahko o?ie23 ».eseda I Din davek 2 Din a šifro ali dajanje na slova 5 Din NajmanlšJ snesek 17 Din Dvosob. stanovanje s pritiklinamii oddam takoj v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.«. 15645-21 tanovanja Dvosob. stanovanje iščem v mestu t» eolnčnem kraju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Lepo stanovanjec. 1561S--21/* Kam pa,kam ? Beseda l Dtn davek 2 Dlu z« Slfro aH dajanje u* slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ocvrtega piščanca celega za. 16 Din dobiš eamo ▼ gostilni Mevželj, prej« Planika r, Dolenjska ceeta. Lep izprebod, krasen senčnat vrt in izborna vina. 15635-18 Dopisi tteeeda l Dtn davek 2 Din ra *lfro ali daianje oa slov« 5 Din. Najmanjši SBSMt 90 Din. Aurora S. Samo pismenio mogoče. — NieeJn v Ljubljani. Kap. 15613-24 V oglasnem oddelku »Jutra« Bodočnost, Cesalni. Dobro vpeljana, Dobro idoča. Dobro ohranjen«, Eksistenca, Gotovina tak«j, Go-stšloičarka. Gramofon, Gorenjska, Hotelska praks«. Jedilnica, Krojaški salon, Komfortno 950. Lepa bodočnost 1934, Lovski dom. Marljiva, Mirni. Ma'a bi- 0«L4§ Na dan 14. jula 1934 godine održače se u 11 Časova prva us-mena direktna pogodba ZA NABAVKU 450.000 kg PORTLAND CEMENTA u kancelariji režijske komisije Ministarstva Vojske i Mornarice od-redjene sa Str. Pov. I. S. Br. 562-34, u zgradi Komande Dravske Divizijske Oblasti u Ljubljani. Uslovi se mogu videti kod Referenta Inžinjerije komande Dravske Divizijske Oblasti u kancelarisko vreme. Kaucija se polaže na kasi Poštanske štedionice u Ljubljani najdalje do 10 časova na dan zaključenja pogodbe, i to: Naši državljani 20.000 dinara, a strani državljani 40.000 dinara. IZ KANCELARIJE REZIJSKE KOMISIJE Br. 65-34. 5467 švea. Nova v-ila. Obreeti, Perfektna, Promet, Pomoč Poštena, Podjetna 46, Poštena in marljiva. Poceni, Praštediona, Pridna gospodinja, Popust 300, Realno kri tj«. Stolna služba 300, Stroj, Srečno naklučje, Spretna, Solidnost, Sigurno plačilo. Samostojna 63. Trgovec, Točna, Točno odplačilo, Trgovina, Tajnost Ugodna priložnost. Vsaka vloga. Vrtnarstvo, Zelo povoljna cena. Zanesljiva 1934. Zelo dobra eksistenca, Zlata prilika. Zelo soliden, 1000. 50.000, 150.000 22, 11, 320.000. Stroji Beseda I Din davek 3 Din za šifro ali dajanje oa slova S Din. Najmanlš znesek 17 Din Mizarske stroje oove is malo rabljene, v najboljšem stanju, lahko telo ugodno kupite. Vabimo Vas oa brezobvezen ogled. Klein & Stiefe Fu'da ta stopetvo Peter Ange+o, 4. z o. *'., Ljubljana, Tyršev« cesta »t 81. Telefon 32-49 162-29 Pisalni stroj rabljen, priročen, kupim po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Pisalni«. 15616-29 OBISKOVALCI VELESEJMA zlasti graditelji, se opozarjajo naj si ogledajo novi feum okna, kateri nudi vse prednosti: proti vodi, proti mrazu itd. in je razstavljen v paviljonu E št. 60. 5476 PATENT T R K M A N Mestni pogrebni zavod Občina Ldab^ana Potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena soproga, mati, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa MARIJA BOLJE roj. Kralj soproga državnega uslužbenca v pokoju dne 6. t. m., po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb predrage pokojnice bo v petek, dne 8. junija 1934 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križa. V Ljubljani, dne 7. junija 1934. Globoko žalujoči soprog BOLJE IVAN in sin STANKO ter vse ostalo sorodstvo. Ta kisikova kopel odpravlja Vaša kurja ocesa Boj proti nadležnim dlakam! Prav hitro lahko odstranite nadležne dlake na rokah in nogah, pod pazduho in na tilniku s kremo "Dulmin". Ta krema, kraljica vseh sredstev proti nadležnim dlakam, je bela, mehka, učinkuje pa sigurno, prijetno in neškodljivo. V 3 - 5 minutah ste rešeni nadležnih dlak. Kurja očesa, ki Vas mučijo, pečejo in bolijo, se odstranijo s korenino po tej zdravilni ki»ikovi kopeli. Bolečin ni več in tudi nevarnosti so prenehale za vedno. Dodajte vodi toliko Saltrat Rodella, da bo podobna mleku, potem pa pomočite noge v to kopel. Trda koža, otekline in kurja očesa bodo popolnoma izginila. Saltrat Rodell je naprodaj v vseh lekarnah, drogerijah in parfu-merijah. Njegova cena je neznatna. ' <>- ..;;. v" - - 'f-- 'V „ DULMI Krema za odstranjevanje Skladišče za Jugoslavijo! Jugofarmacija d. d., Zagreb, Jukičeva ul. 12 kozmetični oddelek DR. ALBERSHEIM, FRANKFURT/M.-PARIS-LONDON f- Potrti v globoki žalosti javljamo, da nas je zapustil sredi dela za blaginjo občine in naroda, gospod Janko Jezeršek dolgoletni predsednik občine Oselice, imejitelj reda Sv. Save in zlate svetinje za državljanske zasluge Pogreb blagopokojnega bo v petek, dne 8. junija iz hiše žalosti na župno pokopališče v Stari Oselici. Fužine, dne 6. junija 1934. 5475 OBČINSKI ODBOR, Pa«*' »Ie?:. - -.V S - ■ \ i"' V-A0SS Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani